30 - Rastko

Glaven i odgovoren urednik:

Bratislav Ta{kovski

Redakcija:

Danilo Kocevski

Branko Cvetkovski

Gane Todorovski

Venko Andonovski

Sande Stoj~evski

Slave \or|o Dimoski

Izdava~:

ULIS DOOEL & Skopje

Pomo{nik na glavniot

i odgovoren urednik:

Serjoà Nedelkoski

Kompjuterska podgotovka:

Dijana Jovanovska

Pe~at:

†Van Gog# & Skopje

Pe~ateweto na ovoj broj

finansiski go pomogna

Ministerstvoto za kultura

na Republika Makedonija

Adresa na redakcijata:

†Stale Popov# br. 9, vlez 1,

mezanin br. 8 & 1000 Skopje

Telefon/faks:

02 3233306

@iro smetka: 210-0573704401-66

Dano~en broj: MK4030003471803

Deponent na

†Tutunska banka# AD & Skopje

Spored misleweto na Agencijata za in-

formacii br.02-87/2 od 20.02.2006 godi-

na, spisanieto za literatura i kultura

†Akt# e proizvod za koj se pla}a poseb-

na povlastena dano~na stapka.

Godi{na pretplata: Za R. Makedonija

800,00 den. Za stranstvo: (Evropa) 15€;

(Amerika, Avstralija i Kanada) 25€

Prviot broj na †Akt# izleze

na 19 dekemvri 2003 godina

Spisanieto izleguva edna{ mese~no.

Tekstovite i fotografiite ispra}ajte

gi na adresa †Stale Popov# br. 9, vlez 1,

mezanin br. 8 & 1000 Skopje so naznaka -

za spisanieto †Akt#.

SPISANIE ZA KNI@EVNOST I KULTURASPISANIE ZA KNI@EVNOST I KULTURA

3030

SODR@INA

PARÊ MAKEDONSKA KNI@EVNA IDNINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2

TVORE[TVO VO SLU@BA NA MAKEDONSKATA KAUZA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

POEZIJA - Bogomil \uzel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

ARS POETICA ILI IDEALNO, BANALNO I - UBAVO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

RASKAZ - Violeta Tan~eva-Zlateva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

NOVI PESNI - Sande Stoj~evski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

AVTONOMEN LIRSKI I TOLKUVA^KI PROSTOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

DIMITAR SOLEV KAKO IDEAL I PRIMER . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

NA[IOT ENCENSBERGER, NA[IOT MILO[ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

AVTOIMAGOLOGIJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

NOBELOVCI - ROMEN ROLAN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

†INOSU[TNIOT LEB# NA BOGOMILITE VO MOLITVATA †OÊ NA[# . . . . . 45

BALKANSKITE PISATELI PRED NOVI PREDIZVICI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

BEKET, PRIJATELOT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

FENOMENOLOGIJA NA KRATKIOT FILM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

ZA @RTVUVAWETO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

2 26.12.2008

aakkttuueellnnoo

Na 19 dekemvri 2003 godina, kako dodatok na infor-

mativno-politi~kiot nedelnik †Delo#, izleze prviot

broj na Spisanieto za knièvnost i kultura AKT. To~-

no na golemiot praznik Sveti Nikola se obidovme da

sozdademe nov mediumski prostor, posveten edinstveno

na knièvnosta i kulturata. Toga{nata redakcija na nedel-

nikot †Delo# i nadvore{nite sorabotnici davaa s¢ od

sebe AKT da opstane i da prerasne vo respektiran peri-

odi~en medium, koj }e gi tretira sostojbite vo na{ata

knièvnost i kultura, onakvi kakvi {to se i sekako }e

gi objavuva najnovite tvore~ki ostvaruvawa na makedon-

skite pisateli. Rakovodej}i se, pred s¢, od osnovnite estet-

ski na~ela koi ne priznavaat nikakvi drugi vrednosti

osven tie koi gi sodrì deloto. I navistina, ima li ne{to

povredno i podostoinstveno od borbata za ubavoto, za

napi{anoto {to gi nadminuva i gi pogazuva pod sebe site

onie trivijalni vonknièvni i dnevnopoliti~ki †vred-

nosti#, koi sekoga{ kako glutnica vrtat okolu ubavoto,

koe pak ne moè da bide ni{to poinaku, bidej}i e takvo,

devstveno i edinstveno. I pokraj faktot deka vo na{ata

knièvna sredina postoeja i s¢ u{te postojat takvi †vred-

nosti#, koi sakaat sekoga{ da bide kako {to }e posakaat.

AKT na ova se sprotistavi silno, vo ramkite na

raspolo`livite sili koi dolgo vreme bea nemo}ni

pred golemite senki na ve}e spomnatite i etablirani

†vrednosti#. Dali uspeavme vo toa?

Se nadevame da. Vo sprotivno bespredmetno e s¢

i na{ata verba bi bila samo iluzija. N¢ odrùva fak-

tot deka uspesite vo site literaturi ne se furija, ne

se ekspresen voz vo koj so sila }e se natrpaat edno ~udo

golemini i vrednosti, pa na vozot site moraat da mu se

raduvaat. Ne. Uspehot doa|a podocna i e mnogu posilen

od site ekspresno i iznasileno etablirani vrednosti.

Toj (uspehot) doa|a ne~ujno i nemu ne mu trebaat talam-

basi za nekoj da go slu{ne. A, koga }e pristigne toga{

e nemilosrden i straoten za site literaturni †ekspre-

si# koi isforsirano bile prisutni dolgo vreme, no na

pogre{en knièven makedonski kolosek.

I taka, dodeka pogre{nite vozovi ispu{taat iz-

nasilena parea, AKT na 19 dekemvri 2008 napolni celi

pet (5) godini aktiven knièven ìvot. Za ovie pet

godini objavivme mnogu i predizvikavme dol`no vnima-

nie. Hronikata na AKT beleì deka po zaminuvaweto

na †Delo# vo istorijata, izleguvaweto na AKT go preze-

ma izdava~kata ku}a ULIS. Se osnova nova redakcija,

respektabilna i za mnogumina neo~ekuvana, no funk-

cionalna i uspe{na. Taa redakcija i denes go potpi{uva

ovoj jubileen triesetti broj na AKT, i blagodarej}i na

nejzinata golemina AKT denes gi doìvuva najbleska-

vite migovi na postoeweto. Migovi dolgi i ispolneti

so dinamika, migovi ednostavni no {iroki kako nepre-

gledno prostranstvo koe dopira koj znae kade, daleku

vo idninata. I navistina koj moè da kaè deka ne e

taka i deka mnogu raboti koi bea objaveni, inicirani

i plasirani na stranicite na AKT, ne se tokmu toa -

par~e makedonska knièvna idnina.

Po~ituvani ~itateli, vo izminatite pet godini

AKT objavuva{e isklu~itelni vrednosti, bez razlika

{to del od niv moèbi nekoj i ne gi tretira{e kako

takvi. Objavuvavme pesni, proza, drami, esei, kriti~ki

pogledi i gi apostrofiravme sostojbite koi direktno

ili indirektno vlijaea na makedonskata kultura i kni-

èvnost. Ne, toa ne be{e politika ili istorija, toa

ednostavno be{e stav deka rabotite mora da gi razjas-

nime i da ne gi ostavime takvi kakvi {to se, umrtveni.

Kako {to nekoi posakuvaat ve~no da bidat. Sekoga{

ima otvoreni pra{awa koi predizvikuvaat sudar na

vrednosnite sudovi, koi ~estopati kako dijametralno

sprotivni, namesto do razvrska doveduvaat do ideolo{ko

premestuvawe na ne{tata. Sostojba mnogu prisutna vo

na{ata knièvnost, koja denes, od nekoga{na neramno-

Bratislav Ta{kovski

AKT broj 30

PARÊ MAKEDONSKAKNI@EVNA IDNINA

SPISANIE ZA KNI@EVNOST I KULTURA

26.12.2008 3

pravna krienka, se transformira i nalikuva na sudar

na kiklopi. Neverojatno, no vistinito, vo na{ata sredi-

na ni{to ne moè da pomine bez politika.

Po mnogu godini †zati{je# na stranicite na AKT

vo makedonskata knièvnost povtorno se slu~i polemi-

ka. Toa e za pozdravuvawe bidej}i polemikite vo knièv-

nosta se dokaz za nejzinoto sozrevawe. Toa e †zdrava# rab-

ota za sekoja literatura, posebno za makedonskata koja ne

izobiluva mnogu so takvi knièvni †specijaliteti#.

Navistina be{e zadovolstvo na stranicite na AKT

da go prosledime vkrstuvaweto na tvore~kite pera na

po~ituvanite Sande Stoj~evski i Atanas Vangelov. Toa

bogatstvo na pra{awa, sostojbi, analizi, pretpostavki

i ukaùvawa, vo mnogu ne{ta pridonesoa rabotite vo

makedonskata knièvnost povtorno da se doprat, pro-

tresat i u{te edna{ da se aktueliziraat. Gi pozdravu-

vame dvajcata po~ituvani literaturni znalci i im posaku-

vame u{te mnogu knièvni uspesi. Za niv stranicite na

AKT se otvoreni i nivnite avtorski, knièvni i pole-

mi~ni tekstovi sekoga{ se dobredojdeni.

Sega, vo Bo`joto leto 2008, koga broime pet godi-

ni od prviot broj na AKT, na{ata male~ka skromnost

}e si dozvoli da istakne nekolku drugi kulturni sobiti-

ja koi, mnogu pogramadno ja odbeleìja ovaa godina.

So neskrieno zadovolstvo ja pozdravuvame isto-

riskata akcija na makedonskata dràva koja {tedro i

odlu~no zastana zad proektot †Makedonska knièvnost

vo 130 tomovi#. Vo ova †isposteno# vreme za izdava{-

tvoto ne{to poubavo ne moè{e da £ se slu~i na na{ata

literatura. Sekoja ~est i dlabok poklon kon site onie

koi u~estvuvaa vo realizacija na ovoj epohalen proekt.

Napravija golema rabota.

Po pove}egodi{na stagnacija i zatvorawe vo sebe,

Stru{kite ve~eri na poezijata doìveaja edno novo

izdanie vo vistinski sjaj. Povtorno poezijata se praznu-

va{e, a poetite vo golem broj se vratija vo Struga. Go-

dine{en venconosec na SVP be{e golemiot albanski

poet Fatos Arapi.

Vo godinata 2008, Republika Makedonija i make-

donskiot narod najdostoinstveno ja odbeleà stogo-

di{ninata od ra|aweto na osnovopolo`nikot na sovre-

menata makedonska poezija Ko~o Racin. Veli~enstveno

i so golem pietet se poklonivme pred golemiot majstor

i me~tatel.

Se razbira moème da nabroime i drugi nastani i

sobitija koi ja odbeleìja godinata {to izminuva. Za

s¢ {to bilo dobro treba da si ~estitame, no i za lo{oto

treba da razmislime. Moèbi i nie na nekoj na~in ili

so nekoja postapka sme u~estvuvale vo ne{to takvo.

Kako i da e, n¢ o~ekuva u{te edna, po s¢ izgleda

neizvesna makedonska godina. Neka bide bogata, tvo-

re~ka i silna.

Sre}na nova 2009 godina

GANE TODOROVSKI SO RUSKI ORDEN

Redakcijata na AKT nastoi me|u prvite da mu

ja ~estite na svojot ~len-akademikot Gane Todorov-

ski dobienata me|unarodna nagrada PU[KIN, koja

e soop{tena vo sredstvata za informirawe na 18

dekemvri 2008-ta godina.

Na prvata stranica na skopskiot Utrinski ves-

nik od 18-ti dekemvri ovaa godina, vo vesta naslove-

na Ruski ordeni za istaknati Makedonci go pro-

~itavme slednoto:

Moskva. Pretsedatelot na Rusija go potpi{a

Ukazot za nagradi na ugledni Makedonci so medal

na Pu{kin za golem pridones vo jakneweto na odno-

site me|u Rusija i Makedonija. Za popularizacija

na ruskata kultura i jazik se nagradeni akademi-

cite Milan \ur~inov i Gane Todorovski, potoa

dekanot na Filolo{kiot fakultet pri Univezi-

tetot †Sv. Kiril i Metorij#, Maksim Karanfi-

lovski i teatarskiot reìser Ivan Popovski, koj

raboti vo Moskva vo rabotilnicata na poznatiot

Pjotr Fomenko. Informacijata ja soop{ti In-

formativnata slu`ba na pretsedatelot Medvedev.

Istiot den preku telefonski faks, vo Makedon-

skata akademija na naukite i umetnostite vo Skopje

od Moskva pristigna i telegramata na Olga Pankina,

sekretar na ambasadata na Republika Makedonija vo

Ruskata Federacija, ~ij tekst go prenesuvame:

Mnogu po~ituvan profesore Todorovski,

Vi go ~estitam dodeluvaweto na visokata

ruska nagrada Pu{kin i od s¢ srce Vi posakuvam

dobro zdravje i natamo{ni uspesi na site poliwa.

Redakcijata na AKT, vrz osnova na dvete spomna-

ti informacii, isto taka ja koristi prilikata na

akademik Gane Todorovski da mu posaka dobro zdrav-

je i ponatamo{ni uspesi vo negoviot dragocen vlog

vo riznicata na sovremenata makedonska kultura.

Gane Todorovski

4 26.12.2008

jjuubbiilleejj

Naslovot na ovaa na{a kratka beseda za Racin

moè{e i poinaku da glasi: na primer - Iskrata {to

go razgore makedonskoto razdenuvawe, ili pak ne{to

kako treta verzija, {to bi imalo prizvuk na bibliski

aforizam i avtorstvo na Ni~e: “ESSE HOMO”, kako

alegori~na aluzija za nastanot koga Pontie Pilat im

go predava na Evreite Isusa Hristos so kruna od trwe

na glavata. No, kako i da e, vo slu~ajov stavame do znaewe

deka odbeleùvame jubilej so dimenzii na nacionalen

nastan-stogodi{nina od ra|aweto na isklu~ivo retka

li~nost na ovoj period i na ovaa zemja a ne samo nekak-

va zna~ajna data od literaturniot kalendar za pojava

na nekoe mo{ne va`no delo. Ottuka, na{ava kaùva~ka

}e stavi naglaska vrz obid za komentar, blagovremen,

za da se dorazbistri barem malku od malku odnosot kon

~ovekot koj{to ja animira makedonskata kauza vo vio-

rot na Vtorata svetska vojna, vremeto vo koe se rodi

novata makedonska dràva i se razglasi niz svetot pos-

toeweto na samobitnata makedonska nacija. Ima sekako

potreba od dorazbistruvawe na ovie ne{ta, bidej}i ak-

tuelniot mig toa go bara, so ogled na banalnata visti-

na deka s¢ u{te se matat nekoi poimi.

Ko~o Solev Racin ili ìvoto slovo na vistina-

ta e mesijanska emanacija na makedonstvoto, pa tokmu

zatoa vo na{ata istoriska svest treba da go zapameti-

me kako vrvna tvore~ka ilustracija na ona {to Nikola

Jonkov Vapcarov, vo oktomvri 1938-ta, na osnova~koto

sobranie na Makedonskiot literaturen kruòk vo So-

fija go deklarira: Nie sme Makedonci i na{eto tvo-

re{tvo treba da bide vo slu`ba na makedonskata kau-

za. Ete ja su{tinata Racinova, za koja treba da sme pot-

polno svesni, osobeno denes, koga makedonskata skudo-

umnost uspeva preku neve{ti potezi da mu go minimi-

zira zna~eweto na ovoj na{ velikan na duhot, sli~no

na onie nesre}ni sporedbi koi na vremeto bea neslavno

plasirani pred javnosta (kako obid za nekakvo stupid-

no figurativno mislewe), imeno, deka na{iot veli-

~estven Racin, toj gorostas na stihuvanata i prozno-pub-

licisti~kata re~ i toj ingeniozen obedinuva~ na etika-

ta i estetikata, pretstavuval nekakvo boèmno torzo

od avtor, zatoa {to bile izgubeni nekoi negovi rako-

pisi vo viorite na vojnite! Be{e bolno da se slu{aat

vakvite nesre}ni soznajbi, zatoa {to doa|aa od strana

na nekakvi negovi prou~uva~i. I tokmu toga{, koga

mislevme deka vremeto na nevkusnosti i neukosti odmi-

nalo nepovratno, do~ekavme za àl projavi na poinak-

vo, prosti ni Gospode, no, }e bide neizbe`no da se re~e

- mazohisti~ko oddale~uvawe od sebesi, preku slepotija-

ta i gluvotijata na najpovikanite vo migot modelari i

kreatori na dràvata i nacijata kon nepovtorlivoto

delo na ~ovekot {to £ se podari na ovaa zemja bez ostatok.

Ne iznajdoaa prvencite na ovaa dràva vreme za da se

poklonat na stogodi{nikot Ko~o Solev Racin za enorm-

niot u~inok {to £ go zave{tal trajno na nacijata.

Racin e li~nost so neobi~na biografija-raritet-

na i dragocena i vo makedonskata kulturna-politi~ka

tradicija tipolo{ki vmestena pome|u ingenioznite

na{i avtodidakti od sojot na pej~inovi}, Xinot, Pulev-

ski, Cepenkov i drugi i drugi, a toa kaùva deka vo ne-

goviot nepovtorliv primer prepoznavane finale na

edna epoha vo koja li~en pe~at vtisnuvale izbranicite

na narodnata nizina, onie luge so yvezda na ~elo za koi

vo svoe vreme Blaè Koneski napi{a voshituva~ki

topli i proniklivi i vpe~atlivi esei i stihovi. Nim

Racin im e rezime.

Gane Todorovski

TVORE[TVO VO SLU@BA NA MAKEDONSKATA KAUZA

Beseda za ìvotot i deloto na Ko~o Racin

Ko~o Racin (portret od Blagoja Nikolovski)

TVORE[TVOTO VO SLU@BA NA MAKEDONSKATA KAUZA

Racin pregrna tragika na misteriozen ìvoten

kraj, do~ekuvajki prokletstvo na obezgrobenik, pa, ot-

tuka i demonstriranata odbojnost kon negoviot qubilej

na stogodi{nik od strana na dràvno-politi~kiot vrv

so koj stav se frla senka vrz podvig na VKV-Makedonec,

stav {to nekoi posdlobodni umovi vo na{iot kulturno-

politi~ki prostor figurativno go narekoa treto Ra-

cinovo likvidirawe. Bezdrugo, ne ni se potrebni tokmu

denes vakvite reperesivni refleksi, no, na migov seti-

ki mu e neodlo`no potrebna solidarnost so omalova-

èniot Racin, na avtorot komu mu uspea samo so gras-

ka zborovi, zgrut~eni kako kristalni-biquri vo stame-

nitosta na deset-dvaesette pesni na kniùleto naslo-

veno Beli mugri ( Zagreb, 1939) toj trebnik na novorode-

nite Makedonci sozdaden za da im ja zablaì gor~inata

na skotskiot ìvot bigor-zbigorosan i ~emer ~emero-

san, ìvot bez videlina i bez kurtul; grska pesni... kup

zborovi-leksemi,semantemi,fonemi i morfemi, preto-

vareni od temi i dilemi porabeni so srmenite konci

na ìvata tradicija i smislata za intima so poimot tat-

kovina.

Toj takviot Ko~o Solev Racin i vtisna miskovi-

na na narodski vozvi{enata i ~ista i jasna re~ zacvrstu-

vaj}i i ja armaturata na miladinovski naso~eniot i

cepenkovski zbogateniot i {apkarevski predipleniot

avtoriteten makedonski jazik, misirkovski voden vo ne-

pokorlivata norma na samobitnosta i avtonomnosta.

Ovoj na{ avtor, komu{to pesnata mu be{e samo preludi-

um vo simfonisko ozvu~uvawe na sloèniot i sloevit

ednozbor-Makedonija, ~udesno ras~lenuvaj}i go vo poim-

ski zrna i poimski gnezda na sovremenosta, tradicijata,

folklorot, bogomilstvoto, Ilinden, Hegel, An|elko

Krsti}, makedonskata knièvnost, Sandanski, socijal-

nata pravina, komunisti~kiot ideal, verata vo sopstven-

ite sili i mo`nosi... Nemu mu uspea da ja zdogleda tatkov-

inata vo site mo`ni dimenzii na blaìna, sladovina,

silina i milnovina, na svetlina, toplina na golemina

i gor~ina, da ja vidi kako dolina na pla~ i solzi i na

bo`ja pitomina, na strmnina pred idealite i otkupni-

na na grevovite, na ugornina kon celta nare~ena slobo-

da. Toa e na{iot Racin-bukvar za nerodenite, nezakrep-

natite i za utre-zadutre{nite VKV-Makedonsi.

Eh, da moèvme da si gi birame i animirame sovre-

menicite za na{ite sredbi i laf-muabeti, vo nekakov-

takov slu~aj deneska, me|u nas, }e be{e prisuten kako

sovremenik-stogodi{nik Ko~o Solev Racin, sednat,

predpostavlivo, vo prviot red me|u Kiro Gligorov i

Radovan Pavlovski ili Tome Serafimovski ili \or|i

Filipovski ili Jordan Pop - Jordanov, stegnat i stok-

men vo dopadliva konfekcija nabavena od pristojna

nacionalna penzija, razdragan od mo`nostite da gi

slu{ne svoite potomci-po~ituva~i (]ulafkova, Star-

Rabotnoto kat~e vo grn~arskata rabotilnica na Racin

26.12.2008 5

Gane Todorovski

6 26.12.2008

jjuubbiilleejj

delov, Matevski, Todorovski) i da im aplaudira, vos-

hiten deka MANU go pokanila pod svojata strea za da

£ zablazuva {to tokmu ovaa institucija sfatila deka

mu prilega i pristoi nemu povisoko priznanie i speci-

fi~no vnimanie. Za àl, zakonite na vremeto ne ni

ovozmoùvaat vakvi pretpostavki!

@iveeme vreme na re~isi poslovi~na voznemire-

nost, edna od mnogute {to n¢ trevoàt vo ovoj mig, koga

evidentno i podednakvo se zagrozeni trite oblika na

na{ata istoriska egzistencija-minatoto, sega{nosta

i idninata. Pove}eto od nas veruvaat vo serioznosta

na ovaa ugroza, pa, ete, kako eden od tie i takvi mnogumi-

na dobrovolci vo falangata na makedonizmot a vo nas-

tojba vo Racinoviot stogodi{en jubilej da vloàm

skromna lepta na edno dozvoleno tolkuvawe, proizlegu-

va deka jas, sakal-nej}el, govoram edno svoe, prli~evski

nare~evo slovo gorko-slovo àlosno... oti, neprisus-

tvoto ili otsustvoto, vozdrànosta ili distancata,

(seedno kakva formulacija }e odbereme) se toa ne zvu~i

poinaku osven kako nedovolna po~it ili neodgovornost

pred sopstvenata istorija. Vpro~em, neleposta, kako

{to bi trebalo da se imenuva toj ~in na cinizam blagov-

remeno be{e prokomentirana i javno izobli~ena i ì-

gostana, no sepak i sepak, padna v o~i u{te ne{to, koe

ja diskreditira na mo{ne posloèn na~in i vo posup-

tilni dimenzii na javna komunikacija Raconovata sto-

godi{nina od ra|aweto-ovaa proslava ne ja vnesoa vo

~in na kolektivna admiracija, nitu pak vo zdruèna

akcija na sootvetnite pe~atni i elektronski mediu-

mi. Zatoa pak ja doprea ili i nametnaa pana|ursko-{u-

moglavi atrakcii vo minuta do dvanaeset, banalni suro-

gati i eftini supstituti na senarodno uvaènie! Ot-

tuka i ova na{e slovo im vrti grb na u~ebnikarsko-

{kolskite interpretacii na Racinovata stogodi{nina

od ra|aweto. Potraga e ova po edno poinakvo otkriva-

we na sloènata Racinova su{tina, zapravo nastojba

e ova za edna dozvolena i blaga korekcija na edna inert-

na ili stihijna nerazumnost, vo koja site nie, kako dos-

toinstveni pripadnici na mal no gord i istoriski voz-

veli~en i doka`livo ne porekliv kako posebnost narod,

spodeluvame zaedni~ka vina. Si go dozvoluvam pravo-

to da go nare~am kolosalniot minus na grdiot premolk

na prvoto i amblemsko ime na novata makedonska lite-

ratura kako kolektivna vina, za da moàm da izustam

misla pote{ka od samoobvina i poèstoka od samoosu-

da, imeno deka: do kolku ne rsapolagame so dovolno

sili da gi prepoznaeme kristalno-jasnite i efikasno

razjasneti golemi vrednosti, osobeno od na{eto pobli-

sko minato, so kopneìte, vrveìte i stremeìte kon

posloèni prerogativi na utre{ninata, tie i ponata-

mu }e ni ostanata problemati~ni!

Ottuka, ovie sublimni migovi, koi se dol`ni da

zna~at korektiv pred nedoli~nostite nare~eni svoev-

iden Racinov premolk treba da gi vklopime, bezdrugo,

vo onaa ve}e poslovi~no-programska vizija na Grigor

Prli~ev, vo dale~nata 1866-ta godina, koga toj pred oh-

ri|ani, vo hramot Sveti Kliment, vo samoodbrana poza

na makedonski prorok, gi izuztuva trite obvrski na

makedonskoto potomstvo: 1. Samopoznavaweto, 2. Samo-

po~itta i 3. Samoza{titata. Ovie tri sveti leksemi

avtorot na Serdarot gi izdvojuva vo trijada na makedon-

skata nacionalna orientacija a vo koja Racin so svoite

Beli Mugri od 1939-ta godina, kako i so srcevinata na

siot svoj literaren i publicisti~ki opus i so svojot

ìvoten podvig, kako i so svojata nedorastajneta de-

misija od burnata ìvotna avantura gi vnese vo sveì

akcenti na edno velo~estveno makedonstvuvawe. Od

Prli~ev do Racin makedonstvoto zree niz pove}e od

{est decenii.

]e se re~e: Racin e poimski sloèn fenomen: pro-

gonuvan, osuduvan, zatvoran, isklu~uvan od redovite na

politi~kata partija na koja od mladini i pripa|a, boj-

kotiran, interniran, poniùvan i omalovaùvan, dis-

Rodnata ku}a na Ko~o Racin

26.12.2008 7

ddvvee ppeessnnii

tanciran, ubien i obezgroben i najodzadi svoevidno

nesogledan od najpovikanite i najsilnite na denot i

na sredinata... i postojano od svoite, i naj~esto od

svoite, od najsvoite pa nikako da se dorazbereme kolku

li e toj na{ i kolku li nie sme negovi!

Ete, tokmu ova nastoev da go soop{tam, ne samo

kako nedoumica ili kako gor~livo soznanie, tuku kako

zgragorenost (da se posluàm so leksema na Prli~ev)

pred tragi~no nesnao|awe pred vrvna glednost na make-

donskata kultura i istorija, nesnao|awe tokmu vo vre-

meto koga populizmot kako najvisoka stepen na na{ata

kolektivna dezorientacija na demonstrativen na~in i

oblik pokaùva belezi i svojstva na improvizators-

ka mentalna fizionomija.

Ne e ova ni namek, ni uprek, ni kritika, ni pro-

test, ni apel za ne{to sprotivno kako nasoka i rezon.

Ne. Ova e ne{to pove}e od setoa toa kako zbirna imen-

ka (pluralia tantum). Ova e predupreda, glasna i jasna,

deka ne smeeme von proro~kata trijada na Grigor Pr-

li~ev za samopoznavaweto, samopo~itta i samoza{tita-

ta. Duri i da e nepo~ituvaweto kon Racin od strana na

najpovikanite inercija, kiks ili gre{ka na ~ekori,

duri i da e samo zbrka i nedorazbirawe, toa si ostanu-

va vo na{eto pametewe kako ~in na vnesuvawe na arit-

mija vo pulsacijata na na{iot nacionalen i dràven

razvitok. Za{to, Racin be{e i ostanuva nerzni{ana

nacionalna vrednost na Makedoncite, avtor ~ija umet-

nost na zborot e sinonimija na ìvotvornost, nadvreme-

nost i mudroslovnost. Toj im gi raskopa~i na makedon-

skiot stamen zbor i usvitenata misla mnogute vrvici

na razvitokot sozdavaj}i primer i obrazec na belezi

i svojstva bez koi edna regularna nacija na bi moèla

ni da postoi, ni da opstoi-nacionalnata svest i lit-

eraturno jazi~nata norma. Vo folizofijata na sekoe

kolektivno postoewe ovoj vlog e od presudna va`nost,

pa i na na{eto. Poradi toa sledi i finanlniot zaklu-

~ok deka Ko~o Solev Racin e ime na avtor bez ~ij opus

makedonskata kulturna memorija bi prilegala na praz-

na stranica.

Petja Dubarova

Uniformite

Moreto e golo, i sonceto-golo!

Edna gola muzika ni vrvi pokraj telata.

A vie, od gore, koi{to gledate nedovolno,

Pogoli ste od nas.

Vi mrznat du{ite goli i sakati

Pod paltata ednakvi do odvratnost,

I taka prigu{eni se klatite

Me|u kravatite.

Strogo oble~eni, pristojni-

Ve}e na site ste im jasni,

Voop{to ne miluvate da se soblakate

-Kostimirani prazni prostori.

Patuvawa

Mi vetree veterot vo o~i

I vo nozdri mi se pika cel.

Iscepan od sonceto toj dro~i,

Lepkav e i u{te sjajnobel.

Sopatnikot mi e neizbeèn-

Privlekuva, kako teòk grozd!

Mil i drag e, voshiten i neèn

I me brka od korab do voz.

I na glavata neka mi se ka~i

Krotka sum jas koga mi e plen,

[tom go imam-patuvam jas, zna~i,

Patuvam li-toga{ znam e den.

(Prepev od bugarski: G. Todorovski)

Petja Dubarova (25.04.1962 - 04.12.1979)

Zaminuva od ìvotot kako samoubiec na 17 godi-

ni. So ra|aweto i smrtta vrzana e za Burgas. Avtor e

na pesnarkite: Jas i moreto, 1980; Stihovi i raskazi,

1984; Najsinoto vol{ebstvo, 1988 godina. ûdesen

problesok na intimniot zbor. Za Dubarova, Valentina

Radinska, vo svojata Sovremena bugarska poezija,

Veliko Trnovo, 2000 godina }e zapi{e deka e ve}e

mitologizirana avtorka. Se razbira, stanuva zbor za

poet od kategorijata na vunderkindite. Imala ogrom-

no vlijanie vrz poetite na svoeto pokolenie. Avtorka

so ogromna popularnost. Zasluèno go spe~alila vo

Bugarija nazivot-vistinski poet!Od proslavata vo MANU, po povod stogodi{ninata

od ra|aweto na Ko~o Racin

8 26.12.2008

ppooeezziijjaa

Bogomil \uzel

Kamen, obez’r-r-rten

Donesi mi go ona †r# {to mi nedostiga vo imeto,

mu veli lekarot Bojan na sinot {to mi go porodi

i Borjan mu se rastr~a po terasata od vikendi~kata

i mu nosi eden kamen za tol~ewe orevi

prost nedodelkan kamen {to ’rtel na s’rtot

sal zaoblen od bezbroj poroi niz nekoja skrka

kaj{to kr{ela zabi smr-r-rtta trkalaj}i i sekaj}i

gromovi na omarnina po suvodolici

za da se spoi so oganot vo utrobata

na u{te nerodenata ro`ba ...

Eve ti i tebe, Borjane, edna jatka

krevka i sveà kako mozok

Bez naslov

Mi veli prodava~kata -

besplatniot vesnik [pic

go razgrabale ne tolku za ~itawe

kolku - za potpala zime

tokmu koga mi go dade so~uvaniot primerok

od najaveniot broj |oa so moeto intervju -

novinarot, gledam, sam si gi sro~il

pra{awata spored †odgovorite# najdeni

vo mojot @ivotopis za poetskata no} vo Velestovo -

me izgorel i mene predvremeno

na klada sred leto

i u{te ìv, no dobronamerno -

me †ovekove~il# do slednata potpala.

15.08.2006

Pariz, {esti pat

Ne-daj-boè da e i za posleden pat -

no kako {to nekoga{ ne{tata mi bea prvi

kojznae po kolkupati treba ve}e

da sviknuvam da mi stanuvaat i posledni .....

Pred 40 i kusur godini, prviot pat

mi be{e so prvata do brak vozqubena

1965-tata, odvaj dve no}i ili duri edna,

na Monmartr vo hotelska soba samo so mijalnik

za 1983-tata, zaedno so snegot preku Laman{,

da se prefrlam od edna qubov ve}e minata, po Boìk,

do drugata sledna na proslava na Nova godina cela nedela

od Ermenskiot Dom do nekoi slikarski predgradija...

No koj toga{ bi pomislil (odvaj dali i jas)

deka na prviot moj stranski jazik nekoga{

(od koj gi preveduvav simbolistite, Rembo, Bodler)

}e me prevedat, po tolku peripetii, na francuski i mene?

Sega sum smesten za dva dni i no}i ednakvo skromno

vo eden hotel na Bulow (od makedonskiot ambasador

Jon Ivanovski, mojot †fan#) no daleku poraskomoten

duri i na mojot poskuden i podzaboraven francuski -

moèbi za{to sum sam i von gr~ot i griàta za qubov:

kolku i da bara{ qubov od qubenata, taa - koja i da e,

dva` pove}e ja bara od tebe i nikoga{

nitu }e ti vrati, u{te pomalku }e vrati{ .....

26.12.2008 9

KAMEN OBEZ’R-R-RTEN

[totuku se vrativ od edna pro{etka kraj Sena,

no samo za dva ~asa do mostot sproti Trokadero

i tolku sum papsan, najmnogu od bu~avata na gradot

no i od svetlosta na ovoj beskrajno dolg den,

{to moram da sklopam o~i zaedno so dnevnoto svetlo,

pi{uvaj}i ja pesnava, so baget, rokfor i bordo -

utre mi e promocijata na starata poezija

vo nova kniga i moèbi - ìvot, {totuku po Veligden ....

12.04.2007

Pretcite

Se ~ini padnale me|u nas nebare po Potopot

Samoniknale ili sami se sozdale

Velat - nekoga{ so race drvja kornele

Nekoi gi skornavme od mrtvite

A drugi u{te ìvi gi iskornavme

Od gigantskite im korewa potem izlegoa

xuxiwa i kepeci, so nakot ili izrod

drugi {tetnici i gadinki so li~inki i gnidi

{to sega se pikaat vo mi{kite i cipite

nebare od genot na{ }e im ja iscicaat i mo}ta

ili padnaa od grankite skastreni od sopstvena raka

od nekoi plodovi, gnili u{te pred da uzreat

nekoe ligavo i gluvo seme, nemsko ili nemu{to

osven ova ’rèwe i g’mèwe so koe n¢ glu{at

nebare na pra-dedovcite duri od pred Padot ...

Krila, zakr`laveni

Vtoriot mi vnuk Zaharij, {totuku razlazen,

~esto me do~ekuva, {irej}i si gi racete

kako da }e poleta vo presret -

i potem samo }e zapleska so dlankite

no sepak likuva~ki, {tom i jas

}e mu odgovoram ednakvo so rakopleskawe ....

Vo migot blaènstvo {to sledi

kako da slu{am gluv klepet na kriljata od angeli -

na {to samo se svede porivot prvobiten za letawe

preku zevot prazen prostor i zgu{eniot ekot

kriljata da ne mu pre~at samo na poetot da odi sred xganot

tuku i sami od sebe da otpadnat od prosta neupotreba!

Od krilestite i drugi vle~ugi, vpro~em, se otkaàl i Noe

{tom ne gi povikal da mu se ka~at na korabot-arka -

ete u{te edno objasnenie zo{to izumrele i dinosaurusite

zaedno so drugite ~udovi{ta i kiklopite-graditeli ...

I tie moèbi }e bea vozneseni sose kov~egot nad Potopot

da ne padnaa prvite buntovni Angeli so skr{eni krilja...

Slaveite vo Berlin

Ne veruvam deka nekoga{ im pre~el Yidot

za sekoja prolet pak da si raspnat domenot

kolku {to im sluì sluhot i vidot

od Izgrevot do Zalezot -

ne im pre~ele ni no}nite ~adlivi bakqadi

ni beskrajnite stroevi od prvomajski paradi

kako {to ne im pre~i ni sega revot

od gradskata xungla na tremolata od pevot

so koi si gi spojuvaat lanskite ostatoci

pak vo edno mo}no carstvo od raspeani otroci -

10 26.12.2008

ppooeezziijjaa Bogomil \uzel

kako {to edna{ n£ gi krpe{e i kaj nas

lepenkite toj slavej-pevec Pjuremeec

(go izbrka sosedot {to ne moè{e da sklopi oko

dur toj samiot ne se upokoi vo ve~en spokoj)

so istiov siten vez od poj samozanesen do nesvest

od site parkovi i drvja za svojot spoj so nevesti...

maj, 2006

PomenNa Cikle

1. Kakov mrazen den za pomen tokmu na tvojot rodenden!

Dur odime kon branata od hidrocentralata Matka

skreòt {to se roni od drvjata naokolu

n¢ eàvi i reè do koski...

Nad ezeroto odedna{ se oglasi so gluvo eho me|u karpite

trojno naizmeni~no grakawe gra-gra-gra

od nekoj nevidliv garvan {to preletuva

pa kacnuva s¢ podaleku nebare za da n¢ vodi

po edinstvenata pateka kraj ezeroto {to isparuva{e

od stud vo plastovi i valmi magla i gi cica{e

i pasom~iwata od na{ite isprese~eni zdivovi i vozduh...

Kako starozavetniot duh (ruah) nad vodite,

mu {epna sestra ti na sinot, dojdeni dur od Izrael.

Se stutkavme okolu masite svrteni kon }umbeto

od planinarskiot dom - tvoite bliski i prijateli

Pieme ~aj i goltki od tvojot omilen francuski kowak

Se kaùvaat spomeni i slova vo slava tvoja, Slavoqube

no najre~oviti se {epotite i pauzite od {tama

kako magliviot molk nadvor pod oblacite na spilite...

Nekade tamu gore kraj manastirot Sveti Nikola

od nekoja bli`na karpa bila raznesena i tvojata pepel

po èlba tvoja, moèbi i tokmu taka -

skreòt {to sipe moè da e del od tvojata prav

a dahot nad vodata e isparenie i na tvojot zdiv...

Na vikot iskonski od pesnata na Gi{

se javi ne~ie eho kako odgovor. I tvoj prigovor -

ako ne uspeavme ’da se rodime so carskiot rez od na{a raka’,

(kako {to ponekoga{ miluva{e da me citira{ ironi~no)

i nebare so zabite sami da si ja skineme papo~nata vrvka,

ti barem se osmeli da si ja skine{ sopstvenata ni{ka ̀ ivot

i ni ja ostavi pajaìnata od na{iov za da go fa}a skreòt.

†Umetnik po bitie, raznebiten po ìtie#,

kako {to re~e to~no sestra ti vo crkvata Sveti Andreja,

koga zapalivme sve}i za tebe i za nas...

2. Ne e toa ni duh ni dah nad vodite

seedno {to go gledam vidlivo kako isparuva no nefatlivo

seedno {to nesfatlivo n¢ ègnuva ili krvta ni ja ledi

toa e samo proyevawe na Ni{toto

od {to poteknuva s¢ drugo {to prethodi i sledi

i {to u{te trae i von i vnatre vtkaeno vo tkivoto

vo zjapnatiot klun na garvanot od naporot

da go progolta otkinatoto par~e strv

od mranyulot otka~en {to pravi zasek vo prstot

i izmamuva krv {to vedna{ se zasiruva

od mra~niot molk na tvrdata karpa {to prokapuva

po edna krupna solza za da se skameni vo stalagmit...

Ne se znae dal i nie solzime od skrb il stud

ili ba{ od naplivot na toa iskonsko ni{to vnatre vo nas

{to n¢ mrzne i zdoboluva do koska

janya li e toa pred slobodniot izbor

da skokneme vo ambisot na Novoto

ve}e moèbi na sledniot ni ~ekor?

Pa|a toa kam~e kojznae od koga vo mene

kako †bunar vo vremeto# bez voda ni dno

a nebare i jas zaedno so nego

i ne znam dali pa|am ili letam ugore

ili samo lebdeam slobodno vo Prostorot

kako jastrebot {to kruì na provev nad klisurata:

†jas sum tolku slobodno rasean niz prostorot

{to ne moàm da si ja soberam ni pravta...#

Pravot i prostorot se postari od nas

i tie znaat pove}e za nas od kolku nie za niv

no najstaro e Ni{toto seznajno, tajno i nepoznajno.

26.12.2008 11

zzaa mmaajjssttoorriittee

Najgolemata pofalba na knièvnoto vooblikuva-

we go dal onoj {to literaturata najmnogu ja pokudil.

Toa e, kako {to e poznato, Platon. Postoeweto na ide-

alnata forma, vo soglasnost so negovata teorija na

ideite, ne zna~i ni{to drugo tuku deka umetni~kiot

~in e odnapred zavr{en, vo neodgatlivite sferi. Toa

{to negovoto vooblikuvawe na zemjata e samo senkata

na toj oblik, ili, natamu, {to e umetnosta, kako pod-

raàvawe na toj oblik, samo senkata na taa senka, ne

go menuva mnogu bitnoto. Dodeka postoi kopneòt kon

prvobitnoto sovr{enstvo, mo`no e i vra}aweto vo taa

sostojba, a toa ne zna~i ni{to drugo tuku senkata na

senkata da se sploti ne samo so svetot od koj{to potek-

nala tuku da go dosegne i sovr{enstvoto koe ja pottikna-

lo, koe e nejzinata pra-slika. Od takvoto (idealisti~-

ko) jadro poteknuva verata vo oblikot, pa i vo zborot

koj e, duri i vo gruba sostojba, najfluidnija forma.

Op{tata ideja koja †nedostasuva# vo tvore{tvoto

na êhov e olicetvorena, tokmu kako i kaj Platon, vo

qubovta i ubavinata, vo kopneòt. Toa izgleda ~udno

za eden pisatel koj se proslavil so slikata na glupos-

ta i banalnosta. No gluposta ili banalnosta ne ja pod-

vlekuvaat onie {to £ se voshituvaat, tuku onie {to ja

preziraat i se stremat kon ona {to }e ja nadrasne.

Postojat dva magistralni pravca na knièvnoto

prikaùvawe, od koi edniot e ironi~no-parodiski a

drugiot realisti~ko-afirmativen (graditelski). Vo

literaturata na XIX vek niv najdobro gi olicetvoru-

vat Gistav Flober i Lav Tolstoj. Flober vo Buvar i

Peki{e ima otideno najdaleku vo razobli~uvaweto na

svetot: vo toa delo toj se podbiva so s¢, pa i so samiot

kopne`, vo site negovi vidovi. So toa zamislenata ce-

lina na svetot }e ja zdrobi na par~iwa. Tolstoj }e trgne

od neizvesnosta na istorijata, od krevkosta i kr{livos-

ta na dràvnite i verskite institucii i od nesigurnos-

ta na semejniot ìvot, probaj}i da sozdade nova celi-

na i da najde nov individualen pat. êhov e ~ovek od

ovoj svet, sli~no kako Flober. Nego go interesira se-

tilniot svet osloboden od verskite dvosmislici. No

polite na Tolstoevata ruba{ka se vle~at i niz negoviot

dvor. Kolku i da se ottrgnuva od pregratkata na xinot

od Jasna Poljana, ja ~uvstvuva silata na negovite kov-

~esti prsti. Od neboto moè{ da se oslobodi{ na ne-

boto, no ne i na zemjata. I êhov, kolku i da se obidu-

va da se ograni~i na ironisko-parodiskiot pristap, i

da se zanimava so glupostite na ovoj svet, ne moè da

se li{i od kopneòt kon celinata koja mu se prosenu-

va pred o~ite. Za{to kopneòt kon celinata e kopne`

kon smislata, potreba da se najde objasnenie.

Ako literaturata ne e spas, ne e ni{to, stoi neg-

de, ne kaj êhov. Na êhov o~igledno go ma~i tnr. bez-

idejnost na negovata proza. Ne sakal da laè, a vo ona

{to go gledal ne nao|al vistinsko razre{enie. Nade-

ìte na negovata epoha se vrzani ili za socijalnite pro-

meni vo duhot na socijalistite ili za moralnoto uso-

vr{uvawe vo duhot na Tolstoj, pa i na Dostoevski. Mal-

ku e ako se kaè deka êhov ~uvstvuval otpor i spre-

ma edniot i sprema drugiot pat. Toj gleda deka op{-

testvenoto ureduvawe ne e kako {to treba, ama ne gleda

mo`nost toa brzo da se podobri. Deloto na êhov vo

ruskata knièvnost na XIX vek e edinstveno po toa

{to vo nego ideologija re~isi voop{to nema; didakti~-

nosta i moraliziraweto se svedeni na najmala mo`na

Mitko Maxunkov

ARS POETICA ILI IDEALNO, BANALNO I - UBAVO

Fragment od êhov ili Tajnata na raskaùvaweto

12 26.12.2008

zzaa mmaajjssttoorriitteeMitko Maxunkov

merka. Se zdobiva vpe~atok deka duri i tie (poslabi)

mesta, naj~esto, se propusti poradi brzina i nevnima-

nie; toa moè da se zaklu~i so sporedba na varijanti-

te, tamu kade {to gi ima.

êhov znae {to pretstavuvaat nepravdata, soci-

jalnata mizerija i neznaeweto - veruva deka treba da

se iskorenat, a ìvotot da se podobri. Poradi toa mno-

gu negovi likovi sonuvaat za poarna i poubava idnina.

Se smeta deka vo Svr{enica, novela od 1903 g., svojata

heroina Nadja - a kaj êhov imiwata nikoga{ ne se slu-

~ajni - ne ja ostavil beznade`na. No toa se, pomalku

ili pove}e, samo me~taewa. Stra{noto zabrzuvawe na

dejstvoto na taa novela se preleva vrz zna~ewata, i mo-

tivite na patot, zaminuvaweto i noviot ìvot (†svetla-

ta idnina#) gi slika so samra~ni, skoro prizra~ni, one-

spokojuva~ki boi. Dovedena e vo pra{awe i priroda-

ta na samiot kopne`, pottiknat od nerealni vetuvawa

i brzopleti re{enija.

êhov ne gleda mo`nost za brza socijalna prome-

na od prosta pri~ina {to nea ne ja vrzuva za eventualna-

ta promena na vlasta, tuku za promenata na ìvotnata

su{tina. A taa su{tina nemu mu izgleda te{ko promen-

liva. Duri i ako dojde do socijalno podobruvawe, mu se

~ini, kako {to toa jasno go naglasuva vo novelata

Paviljon broj 6, deka su{tinata na ne{tata nema da se

promeni. Raginovite zborovi deka †prirodnite zakoni

}e ostanat isti: lu|eto }e boleduvaat, stareat i umira-

at kako i dosega# ne treba da se sfatat samo kako izraz

na doktorovata apatija. Tie se isto taka izraz na eden

sloboden, neideolo{ki pogled na svet na samiot êhov.

Da si prispomnime so kakov prezir zboruva za lu|eto

koi †seta vina ja prefrlaat vrz sredinata#. Ako soci-

jalnata preobrazba odi od Akakie kon Belikov, toa ne

e odewe napred tuku nazad. Kako so kreposniot, totali-

taristi~ki duh na Belikov, Pri{ibeev i êrvjakov da

se izvr{at novite socijalni promeni, revolucijata?

Aleksandar Zinovjev, vo knigata Moj êhov, veli deka

ôvekot vo futrola site vo Rusija go znaele napamet.

To~no: isto taka i Stalin: i toj go citira, kako {to

vidovme, i toa vo govorot na XVI partiski kongres.

Ako êhov ne veruval premnogu vo promeni, ima koj

veruval.

Spomnuvaweto na †op{tata ideja#, me|utoa, vo

toa ne treba da se somnevame, ukaùva deka êhov ~uv-

stvuval potreba za razre{enie. Intelektualna Rusija

od XIX vek strada od potrebata za racionalizacija i

verbalizacija. Ruskata knièvnost od toa doba seta e

vo potraga po (izgubenata) ìvotna smisla. Do{lo vre-

me - kako {to se veruvalo - mrzata, miruvaweto, kontem-

placijata da bidat zameneti so dejstveniot ìvot koj

ima smisla i cel. êhov nemal ni{to protiv progre-

sot. Veruval deka elektrikata moè da go podobri ì-

votot. No ne ni pomisluval deka ìvotnata su{tina

moè da bide promeneta vo nejzino otsustvo, t. e. koga

nea voop{to ja nema. Sprema ona {to go videl vo ìvo-

tot, i sprema slikata na svetot {to ja preselil vo lite-

raturata, êhov ne poveruval deka individualniot kop-

ne` }e stane kolektivna stvarnost.

Dali toa bilo pesimisti~ko gledawe kon ne{ta-

ta? êhov po priroda ne bil mra~en, tuku glavno vesel.

Vo negoviot voshit kon ona {to go videl na Istok i

Zapad ima ne{to detinsko. Bez toa, bi stanal nalik na

svoite budalesti likovi koi mu sluèle za podbiv.

Vol{epstvoto na Istok (†Hong Kong. Zaliv ~udesen,

morski soobra}aj kakov ne sum videl duri ni na slika...

Najne`na grià na Angli~anite za svoite slu`beni-

ci...#) bi li~elo na parodija da ne e tuka ~istata ìvot-

na radost: †Se vozev na rik{i, t. e. na lu|e#.êhov ne

bi bil êhov koga ne bi se opfatil, kako so jamka, i

samiot sebe. I vo sredbata so Zapad, ~ija umetnost,

kako {to ~itame vo negovite pisma, se †protega vo ni-

zovi od po nekolku vrsti#, provejuva edna hiperventi-

lacija. Toa e sredba na ìvotot osuden na nesre}a so

mo`nata sre}a: †Rusinot, siroma{en i ponièn, vo

ovoj svet na ubavinata, bogatstvoto i slobodata, lesno

moè da poludi. Posakuva{ da ostane{ tuka zaseko-

ga{... ti doa|a da pomine{ vo katolici.# Vo toa voodu-

{evuvawe moè da se ospori s¢ osven kopneòt. No vo

slikata na progresot zapretena e i isparodiranata

26.12.2008 13

ARS POETICA ILI IDEALNO, BANALNO I - UBAVO

prikazna za gladnoto dete koe golta ostrigi (†Samo

vratovrski po izlozite ima na milijardi!#). êhov go

qubel ìvotot i ne bil mra~na priroda. No, i takov,

toj ne bil sklon kon samozalaùvawe. Vidovme deka ja

mrazel lagata kolku i nasilstvoto, moèbi i pove}e,

za{to lagata ve}e go sodrì nasilstvoto: toa nikoga{

ne e la`no, a lagata e nasilstvo nad vistinata. Ogra-

ni~enosta na ~ovekovata sudbina nema nikakva vrska

so otvorenosta na negovite stremeì. Toa {to e ìvo-

tot - sprema prete`noto sfa}awe - tragi~en, zatoa {to

se zavr{uva so smrt, ne zna~i deka e istovremeno i gro-

zen. Vo toa e, moèbi, i vedrata pouka na gr~kata tra-

gedija koja n¢ u~i deka tragi~nata sudbina i ~ovekoviot

pat kon taa sudbina nemaat ista va`nost. Gr~kata tra-

gedija ni pokaùva deka ~ovekot ne moè da izleze na-

kraj nitu so nadvore{nite sili, nitu so providenieto

nitu so samiot sebe, no deka negoviot pat, negovata

borba, negovata potraga vo golema merka ja nadrasnuva-

at taa sudbina. Edip ne moè da se otkaè od potraga-

ta koja go vodi kon propasta, duri i koga majka mu go

moli da go stori toa, za{to vistinskata propast bi

bila tokmu vo otkaùvaweto. Vidliviot tragi~en ishod

e nalik na kone~nosta na sudbinata, a potragata e nejzi-

nata beskone~nost: vo toa e tragi~nata ubavina na ne-

izbe`niot pat.

[to ni nudi êhov, spored toa, mesto „op{tata

ideja#, mesto revolucijata, socijalniot napredok i mo-

ralnata preobrazba? Ni go ostava kopneòt. Dodeka

postoi ubavinata koja moè da se prepoznae vo svetot,

}e postoi i stremeòt kon nea. Za{to ne e rabotata

vo toa dali stvarnosta treba da se tolkuva ili menu-

va, tuku da se napravi podnosliva.

êhov nema pi{uvano mnogu za ~arta na qubovta

i ubavinata. Dotolku takvite dela, ili mestata od toj

vid, se podragoceni. Duri i {egovitite raskazi od ti-

pot @ena bez predrasudi se izvonredna slika na ~ista-

ta qubov neoptovarena so konvencii, nalik na detska

igra. Raskazot Mala {ega e ìva ilustracija na toa. Toj

e prepoln so op{ti mesta, so voobi~aeni †banalni#

epiteti ~ija funkcija, me|utoa, i e vo toa da istakne

kako vo ne{to obi~no i sekojdnevno se slu~uva ona ne-

sekojdnevnoto i ~udesnoto, koe ne moè nitu da se ras-

poznae nitu razbere, pa taka ostanuva ve~na tajna. Ona

{to e vo ~ovekovoto iskustvo moèbi najvozbudlivo,

qubovnata igra, êhov }e go skrie vo veterot. Toj e

majstor arogantnata †veli~ina# na stvarnosta da ja pri-

kaè vo seta nejzina banalnost, no isto taka umee sred

obi~nosta na sekojdnevniot ìvot da ja vidi vistinska-

ta ubavina. Najdobar primer za toa e raskazot Ubavici.

Moèbi ne e preterano da se kaè deka toj kus raskaz

go sodrì klu~ot za razbiravaweto na êhovoto delo

vo celost.

Ubavicite se raskaàni vo prvo lice ednina, no

tie nemaat zagado~en narator skrien pod taa forma:

o~igledno e deka vo toj raskaz samiot pisatel e narato-

rot. Kaj êhov †jas# - naratorot ima razli~ni funkcii.

Ponekoga{ li~i na voda~ niz podzemniot svet, na mas-

kiran Vergilij koj }e n¢ ostavi vo paviljonot-pekol.

Ponekoga{ (kako vo Zdodevna prikazna) ni se pretsta-

vuva vo neopredelen oblik, kako lice blisko do pre-

danijata. Naratorot od raskazot Ubavici nema pri~ini

da bega od ubavicite, za{to mu se tie kone~nata cel.

Raskazot se sostoi od dva zapisa. Vo niv se opi-

{ani dva tipa ubavina. Moèbi bi bilo poto~no da se

kaè deka prviot zapis ja opi{uva †vistinskata# ubav-

ina, dodeka drugiot govori pove}e za ona {to se pod-

razbira pod {arm. Obata zapisi se odnesuvaat na slu-

~ajni sredbi i go opi{uvaat nedvosmisleniot vpe~atok

{to go proizveduva ubavinata. Vo prviot slu~aj raska-

ùva~ot e sosema mlado mom~e, gimnazijalec, vo drugi-

ot e student; vo prviot patuva so zaprega, vo drugiot

so voz. ]e po~neme od {armantnata vtora sredba, na

peronot od edna popatna stanica.

Dodeka vozot stoi, devojkata, verojatno }erka ili

sestra na {efot na stanicata, razgovara so nekoja pat-

ni~ka. Za devojkata se kaùva deka na nea †vistinski

ubava# bila samo kosata: †s¢ ostanato be{e nepravil-

no ili sosema obi~no#. †Tajnata i vol{epstvoto na nej-

14 26.12.2008

zzaa mmaajjssttoorriitteeMitko Maxunkov

zinata ubavina#, veli raskaùva~ot, †se sostoe{e od...

beskrajno gracioznite dvièwa, od nasmevkite, mimika-

ta i brzite pogledi upateni kon nas... Toa be{e ubavi-

na na peperutka, so koja tolku se slagaat valcerot, tr-

~aweto po gradinata, smeata i veselosta, ubavina koja

ne e mo`no da se vrze za ozbilna misla, taga i miruva-

we...# Toa e tipi~an opis na {armantna ubavica od ovoj

svet, za koja ne se vrzuva ni{to trajno i neminlivo:

†izgleda{e deka e dovolno nad peronot da prostrui

malku posilen veter, ili da po~ne da vrne do`d, pa toa

kr{livo telo da go izgubi sjajot i kapricioznata ubavi-

na da se razvee kako cveten prav#.

Prvata sredba zboruva za sosema drug vid ubavi-

na. Taa e trajna i nepromenliva duri i koga izgleda

minliva. Raskaùva~ot patuva so dedo si i kolarot

Karpo. Denot e †avgustovski, zapurni~av, ma~no zdode-

ven#. Stigaat vo nekoe ukrainsko selo. Doma}inot, de-

din prijatel, †pove}e li~i na karikatura#: mala is-

trièna glavi~ka, pti~ji nos, pobeleni musta}i, {i-

roka usta od koja †str~i dolg ~ibuk od cre{ovo drvo#.

S¢ e natopeno so tipi~no ~ehovska atmosfera: grdoti-

ja, zdodevnost, banalnost, †nasekade muvi, muvi#. I to-

ga{ nenadejno se pojavuva toa devoj~e od {esnaeseti-

na godini, }erka na gazdata, Ma{ja, kako {to ja vika

tatko £, koja go menuva izgledot na svetot i raspolo-

ènieto na lu|eto okolu sebe. †Naedna{#, veli raska-

ùva~ot, †po~uvstvuvav kako veter da prostrui niz mo-

jata du{a i gi duvna site vpe~atoci, sobrani toj den,

zaedno so zdodevnosta i pravta#. Opi{uvaj}i ja ubavi-

nata na devojkata, raskaùva~ot veli deka e taa pred

s¢ nesomnena (†toa go sfativ na prv pogled kako da me

zablesnala molwa#) celovita i nepromenliva (†Koga

posmatrate takva ubavina taa, bogznae zo{to, ve osta-

va vo uverenost deka gledate pravilni crti, deka kosa-

ta, o~ite, nosot, ustata, vratot, gradite, i site dvièwa

na toa mlado telo se sleani vo eden celovit, harmoni~en

akord... odnekade vi se ~ini deka idealno ubavata èna

mora da ima tokmu takov nos, kako Ma{a, prav, malku

svitkan, tokmu takvi golemi temni o~i, isti takvi dol-

gi trepki, tokmu takov sonuva~ki pogled...#).

Taa ubavina kaj raskaùva~ot budi †te{ka, iako

prijatna melanholija#: †zaradi nekoja pri~ina, naed-

na{ mi se staì poradi samiot sebe, poradi dedo mi,

i Ermeninot, i duri poradi samata devojka, i ~uvstvu-

vav kako site ~etvorica da sme izgubile ne{to va`no

i nu`no za ìvot...#

Opi{uvaj}i ja ubavinata na devojkata, raskaù-

va~ot go podvlekuva zna~eweto koe taa ubavina (kako

takva) go ima vo ìvotot na lu|eto: taa e potraga po

ne{to †va`no i nu`no za ìvot#, koe go preobrazuva

svetot. Naratorovoto †neodredeno ~uvstvo deka nejzi-

nata retka ubavina e slu~ajna, nepotrebna i, kako i s¢

na svetot, minliva# i negovoto àlewe †{to toa devoj~e

ne e moe# se odnesuvaat na ìvoto su{testvo: no home-

rovskata voshitenost na osumdesetogodi{niot dedo koj

†cela minuta ne`no gleda{e vo Ma{a#, besot na Ukra-

inecot koj, smramoren od slikata na ubavinata, gi ka-

ra kowite i zabele{kata na voza~ot Karpo dva-tri sa-

ati po trgnuvaweto: †Bre, ama ubava }erka imal Erme-

ninot#, ne govorat samo za edno ìvo su{testvo tuku i

za ona {to slikata na ubavinata samata za sebe zna~i.

[to e, najposle, toa †va`no i nu`no za ìvot#

{to e zasekoga{ izgubeno, ako ne onaa platonovska

praslika na ve~nata ubavina po koja se me~tae i traga?

Zatoa, dodeka raskaùva~ot sedi na pragot od ku-

}ata i - sosema zaboravaj}i na vremeto, na zdodevnosta,

na muvite - gleda kako ubavata moma raboti po doma,

nie kako da go gledame pred o~ite vistinskiot Anton

Pavlovi~ êhov dodeka sedi na pragot od svojata kni-

èvna ku}a i gleda kako grdosta i banalnosta na sve-

tot ja pobeduva ubavinata {to samiot ja sozdal, dodeka

ubavicata †vo tremot i po sobite# tropa so bosite noze.

Izvor:

êhov ili Tajna pripovedawa, Sanimeks, Beograd, 2006, 150-159 str.

i

Rodnoto mesto na literaturata, MANU, Skopje, 2008, 133-141 str.

26.12.2008 15

rraasskkaazz

Violeta Tan~eva-Zlateva

EPIZODI

1. Nevena i Jordan

& Ti yvoni telefonot & veli Jordan.

Nevena gi {iri crvenite usni.

& Crkna! & veli.

Jordan ja gleda zbuneto. Crkna, a vamu & se smee.

& Koj crkna?

& Telefonot! & veli Nevena. I se iskikotuva po-

radi negovata zbunetost. & Utrovo gazdata go odnese

na popravka.

& Aaa, taka & veli Jordan. I ne znae {to da pravi

so o~ite.

Na najgornata polica zdogleduva ubavi vinski ~a-

{i so zlaten rab. Gi nabquduva od site strani. Odi na-

kaj vratata za da gi podrazgleda i od toj agol. Pokaùva

kon niv.

& Kolku ~ini ovoj komplet?

& Okoto ti zastana na najubavoto & mu veli Nevena.

& Otsekoga{ si imal vkus...

Toga{ povtorno se slu{a yvonewe.

& Ne{to yvoni & veli sega Nevena.

& Da & podzema Jordan. & Kako da doa|a od nadvor

& veli.

Ve}e po~nuva da mu pre~i toa uporno yvonewe. Mu

ja razbiva te{ko sobranata hrabrost, mu gi ispobrku-

va bukvite na re~enicata {to ja nose{e podgotvena za

kafe vo osum... Poglednuva niz otvorenata vrata. No

na trotoarot nema nikoj.

& U{te yvoni & veli Nevena, sega ve}e za~udena.

& Jordane, da ne ima{ ti mobilen?

& Kakov mobilen?

& [to kakov mobilen?! Pa telefon!

Jordan duri sega se}ava deka yvoneweto doa|a od

negoviot xeb. Se izdi{uva i poleka go vadi od zadniot

xeb na pantalonite. Nezgodno mu e. Se zasrami pred

Nevena. Kako da e simnat od planina. Pa u{te £ veli

deka nejze £ yvoni!

A ba{ saka{e...

Ve}e desetina godini pro{etuva po ovaa ulica. Se-

koja sabota pretpladne, boèm slu~ajno, †zanesen# vo

dnevniot vesnik, vo razgovorot so nekoj poznajnik, za-

gledan vo izlozite... S¢ so nade` deka }e ja vidi i }e

ja zazbore. Deka }e sobere hrabrost da £ re~e...

& Izvini & £ veli vrcrvenet vo liceto.

Taa ja kreva rakata: Se razbira!

Toj izleguva na ulica za da se javi. No toga{ po

trotoarot pominuva eden sredove~en ~ovek i ~udno go

poglednuva. Jordan svrtuva desno, pod vlezot, no tuka

edno ku~e ja krenalo nogata i mo~a vrz kartonskata ku-

tija so |ubre. Odi malku potamu, no samo {to go stava

na uvoto aparatot koj povtorno po~nuva predavni~ki

da yvoni, se gleda zastanat pred izlogot na mle~niot

restoran. Sednati na visokite stol~iwa vedna{ zad

stakloto, dve devojki zjapaat vo nego i se podbutnuvaat

so laktite vo slabinite. Toj go vra}a telefonot vo xe-

bot, a tie po~nuvaat da se kikotat.

& Se javi? & go pra{uva Nevena zastanata na vratata.

& Da... ne... ne e va`no.

& E pa, dobro. Vlezi da se dogovorime za ~a{ite.

& Drugpat & £ veli Jordan. & Mi izleze ne{to...

16 26.12.2008

rraasskkaazzVioleta Tan~eva-Zlateva

Nevena stoi zbuneto na vratata. Sigurno onoj (ili

ONAA!) {to mu se javi na telefon go vikna nekade!

& Dobro & mu veli nataèno & nema problem, tuka

sum.

A ~uvstvuva kako nekade pod òl~kata £ se nasobi-

ra gor~ina. Tolku vreme go ~eka{e da namine, smisluva-

{e situacii za da go zadrì so nekoj interesen razgov-

or, da ja svrti nekako neseteno rabotata kon niv dvajca-

ta... †Kako toga{ vo Ohrid#, ili †Za pi{anoto treba

samite da se izborime# bea samo dve od pove}eto re~e-

nici {to gi ima{e podgotveno za migot koga }e go na-

~eka da go zgrabi na †slu~ajna# sredba. Za da go nama-

mi da razmisluva za ona kuso vreme koga tu bea tu ne

bea zaedno, koga malku im fale{e da stanat qubovni-

ci, pa i sopru`nici. Saka{e nekako da go natera da se

oslobodi od pasivnosta, da go pottikne barem na mlaka

akcija. Saka{e da go natera da pomisli deka i samiot

treba da stori ne{to za sebe, za svojata, za NIVNA-

TA sre}a...

A sega ovoj proklet mobilen £ rasipa s¢. Ubavo

po~na muabetot so ~a{ite, pa taa }e najde{e na~in da

go svrti nakaj doma}instvoto, pa }e moè{e da mu ja

kaè ~etvrtata re~enica od podgotvenite...

Vleguvaj}i vo prodavnicata, re~isi se ispla{i

od svojot odraz vo staklenata vitrina. Kako da vide

drugo, tu|o lice. Da, moèbi ima{e prav vrz staklo-

to, moèbi be{e i napukano vo leviot }o{... ne e mo`no

da postoi tolkava razlika me|u ovoj i likot {to si go

nose{e vo sebe!

Ja zede krpata za pra{ina i mehani~ki po~na da

go trie stakloto koe predavni~ki £ gi otkri godinite

na~i~kani vrz liceto.

Ako, si re~e obiduvaj}i se da se ute{i, }e go na-

~ekam slednata sabota. ]e smislam do toga{ nekoja

druga taktika za da go pokanam na kafe...

2. Jana

Rabote{e po cel den. Napati i po osumnaeset ~asa.

Ima{e denovi koga nekoja od redovnite mu{teri-

ki }e £ se jave{e u{te vo sedum sabajle. I iskrsnalo

ne{to itno, moè li vedna{ da dojde?

Niv ne moè{e da gi vrati. Ne moè{e da gi od-

bie. Da im kaè deka u{te spie. Deka denes saka da odi

kaj svojot ginekolog. Deka e premorena. Deka sino}a

ostanala do polno}. Oti £ se javila nekoja od redovnite

i so zaitan glas £ rekla deka }e dojde vedna{, deka taka

izleglo, utre odi na odmor...

Retki bea qubeznite. Onie {to gi znaeja zborovi-

te †ako moè# i †te molam#. Pove}eto samo se najavuvaa.

Se obiduva{e da im objasni. No tie ne ja slu{aa. Tie

zboruvaa. Tie moraa da dojdat vedna{. A taa, kako znae,

da najde vreme, da gi pikne me|u dva zakaàni termina.

No uàsno si ja saka{e rabotata. Po cel den be{e

navednata nad krevet~eto vo krajnata soba od svojot

golem stan. Palej}i cigara vrz cigara, gi ma~ka{e so

mlak vosok i gi kube{e. Nivnite noze i preponi. Niv-

nite race i pazuvi. Nivnite lica. Nivnite pojasi.

Gi mraze{e vlaknata. Ne dava{e da ostane nitu

edno neiskornato. Sama im gi potkreva{e ga}i~kite.

Novite, posrame`livi, so àr vrz liceto, gi potfa}aa

tantelite od rabovite.

& Ajde, mila, ne srami se, & im vele{e smukaj}i od

cigarata. & Site ovde sme ̀ enski. Jas sum videla, sum vi-

dela eeejjj! & I }e dodade{e kako za sebe: Pusto ènsko!

Gi ma~ka{e so vosok i brzo no vnimatelno tegne-

{e nagore. Migum, vo eden zdiv, da im ja skrati bolkata.

U{te edna{, pa }e svikne{, vele{e na nivnite zgr~u-

vawa. @ivotot ti e borba, borba so vlaknata.

Na krajot od depilacijata, so posebna pinceta gi

potfa}a{e i vlaknencata {to sakaa da se skrijat, da

ostanat vnatre, zabieni vo koàta. Znae{e deka u{te

utre }e yirnat od porite. ]e mu se nasmeat na denot i

na kratkoto zdolni{te, }e gi zasramat devojkite.

& Dojdi pak ako se pojavat za desetina dena & znae-

{e da kaè. & ]e te pominam bez pari. Za tolku prizna-

vam. A posle ve}e po~nuvaat da si izleguvaat site i }e

treba da gi po~eka{ za nova depilacija.

Mu{terikite ja oboàvaa. Oti ne im be{e samo

depilatorka i kozmeti~arka. Znae{e da im gi soslu{a

makite i da gi posovetuva, ne samo da im gi kube vlakna-

ta, da im gi stiska miteserite i da gi masira. Nekoja

ja izneveruva maòt, druga ja maltretira svekrvata,

treta ima maki so u~eweto na decata, ~etvrta odi na

rabota bez pari, na petta ne sakaat da £ go prodolàt

dogovorot...

Retki bea onie {to gi slu{aa nejzinite maki. ]e

£ se slu~e{e nekoga{ da £ se ispu{ti nekoja vozdi{ka.

Da £ se iskorne od gradite.

& [to e, Jana? & }e ja pra{a{e mu{terikata is-

pruèna vrz beliot ~ar{af.

& Eh, sestro, maki, kako i vo se~ij ìvot!

No nikoja od niv nikoga{ ne £ gi razbra makite.

Ne moè{e pred niv da si ja otvori du{ata za toa {to

najmnogu ja bole{e.

26.12.2008 17

EPIZODI

Ja pomina ~etiriesettata i u{te peka{e po dete.

Leta{e vremeto, pustoto, £ gi skusuva{e nadeìte. Si

pominaa godinite, v nevrat letnaa tolku leta me|u sa-

lonot i vo ordinaciite. I se sma~i ve}e od kontroli.

Od davawe krv i mo~ka za analiza. Od eho-pregledite.

Od ap~iwata i injekciite. Od nejzinite prokleti mik-

ropolicisti~ni jaj~nici. Od site propu{teni ovula-

cii. Od sovetite na lekarot da gi ostavi cigarite.

& Aman & }e mu re~e{e & u{te toa da go nemam!

Du{ata ja bole{e za dete. Za deteto {to ne mo-

è{e da go za~ne, da go iznosi kako sekoja èna, da go

rodi, da go raste i da mu se raduva. ûdo doktori smeni,

~udo pari ispodade! I zo{to?! Za ni{to! Vo vetar!

& Jana, }erko, moè taka e pi{ano & }e £ re~e{e ne-

koga{ nejzinata majka. Ne moè{e da ja gleda kolku stra-

da. & Majka mi vele{e: Koj pla~e za deca, od deca da pla~e!

Znae{e Jana {to saka da £ kaè majka £. Znae{e

deka pak }e £ ja raskaè prikaznata za Nikola. Za da

£ potvrdi deka ima neprokopsani deca {to znaat da ja

zapustat ku}ata, imotot, ona {to se sobiralo so godi-

ni. Saka{e da ja ute{i deka ne e seta sre}a na ìvo-

tot vo decata. Deka i nim moè ne{to da im se slu~i.

I nejze £ umrele dve od rodenite, pa posle u{te posil-

no boli du{ata. I ostanala samo taa, Jana, neka e zdra-

va i ìva, pa kako }e re~e Gospod.

Mu se mole{e na Gospoda, ja prekolnuva{e Bogo-

rodica. Sve}i im pale{e, darovi im ostava{e, so à-

roviti molitvi vo srceto im gi baknuva{e likovite,

im ostava{e pari. I ni{to...

Ma` £ ve}e krena race, se otkaà. Moè ne bilo

pi{ano... Ode{e na rabota i se vra}a{e. Senkata pod

o~ite mu potemnuva{e. Snagata mu ste`na, pu{ti sto-

mak. Kosata mu se proret~i, mu obele. Nema{e toj ve}e

sili za borba, nema{e sili za gledawe dete. Ponekoga{

£ gi raskaùva{e {egite na kolegite èlezni~ari,

anegdotite od patnicite, prikaznite za izgubenite tor-

bi... Mu go podzema{e muabetot, se smee{e so nego. No

dlaboko vo sebe ~uvstvuva{e nekoja pregrada {to ja

dele{e od seto toa. Se slu~uva{e duri i da se pofati

za liceto, so `leba da go trgne toj prevez {to £ pre~e{e

da se vpu{ti vo ìvotot, takov kakov {to e, da go ìvee,

pa duri i & zo{to da ne?! & da uìva vo nego. Ne, preve-

zot stoe{e, s¢ podebel i podebel.

Telefonot yvone{e, mu{terikite se javuvaa, nosea

svoi prijatelki nezadovolni od drugite saloni, tet-

ratkata so zakaàni termini se polne{e, vosokot se

tope{e i se tro{e{e. Se praznea nejzinite polici so

kremovi i parfemi. Nara~uva{e novi, ja dopolnuva{e

nara~kata so mleka, gelovi i losioni. Devojkite mora

da izgledaat ubavo. Nadvor ita ìvotot, treba so mazna

noga i svetnato lice da se nurne vo nego. Treba da se

grabne seta ubavina od nego, da se izìvee.

Zastanata vo kujnata, tropa{e so noòt po {tica-

ta za se~ewe. Pred nea isparuva{e mesoto vo nejzino-

to novo rostfrajtno tenxere. Niz prozor~eto navlegu-

vaa boite na esenta. Kri{um pogledna nadvor koga ~u

vesel pisok od zaigranite deca.

Po liceto £ se trkalaa solzi. Moèbi od kromi-

dot...

3. Deteto

Vodata na {poretot pi{te{e prodolìtelno os-

tro. Peka{e za suvite liv~iwa na lipata. A tie, kut-

rite, edno ubavo malo kup~e so mirizlivi cvetovi,

stoeja zaboraveni na rabot od malata kujnska masa. Po-

pusto ~ekaa da si ja navla`nat suvotijata vo vrelata

voda.

Deteto ofka{e pridu{eno. Ja krie{e glavata so

ra~iwata i se podvitkuva{e udolu, baraj}i na~in da

se skrie pod masata. Mu pre~ea stolovite. Nivnite dr-

veni noze go udiraa po slabite kolenca.

Mlekoto nadoa|a{e vo branovi klokotej}i vo be-

loto tenxere so crveni ra~ki. Gustata pena pa|a{e vrz

vàrenite plo~i na {poretot i iscrtuva{e òlti kru-

govi. Niz sobata se {ire{e rea na izgoreno.

Majkata vika{e. Negovata sakana majka, kaj ja izgu-

bi krotkosta? Go pleska{e kade }e stigne i vika{e, vi-

ka{e... Ne znae{e ni samata {to. Ne{to za prokleti-

ot ìvot, za tatkoto {to ne se vratil sino}a, za docne-

weto na rabota, za vreloto jadewe...

Babata po vtor pat se provika{e od svojata soba.

Pak da £ se izmeri pritisokot, ja boli srceto, saka da

jade za da se napie ap~iwa...

Vrz {arenata mu{ama na masata stoeja rastureni

knigite na deteto. Zaboraveni, di{ea so taga i ~ekaa

da vlezat vo ran~eto {to pla~e{e frleno na podot.

Deteto padna. Ja udri glavata vo stol~eto i bolno

zaofka. Majkata mu ja dopolnuva{e bolkata klocaj}i

go po zadnikot. Nesakaj}i, go potka~i i po polovin~eto.

Odedna{, pisokot na ~ajnikot £ navleze vo u{ite i taa

se stapisa. Boè, krikna, boè, {to pravam!? Se spu{ti

na krevetot, so sokri liceto so racete i zalipa.

Deteto zalaza kako ìvotin~e nakaj otvorenata

vrata. Niz virnatite o~iwa, nadvor go zdogleda utroto.

Po~nuva{e nov den.

18 26.12.2008

nnoovvii ppeessnnii

Sande Stoj~evski

Ve`bi vo sino

Orel

O ralo vo sinoto. Oral vo sinoto

sinot na sinoto, siot son, sit od sitno,

sito {to trebi od ovie trubi

sa|i, od onie la|i gore {to trubat

zvuci vrz ovoj pre~ist sneg. Neka mu vrati

s¢, prazninata da ni ja vrati, vratite

neka se dobro zalosteni so onoj klik,

polovina ogan, polovina mrak,

i let i lek, sveto otsustvo

na onoj zrak, na onoj znak

{to ne stigna da se ispolni, sebe,

da vrze, da privrze ralo za sino,

sito za sitno, site za nego,

na snegot {to najverojatno e.

II.

O rilo vo sonot na sinot

na sinoto, siot slana

vo korenot {to tol~i.

Mol~i, a vol~ji bi zavival

naprolet, koga no}e se polni

ranat na planinata,

ubavata otvorena rana,

od ubavinata na planinata

zree, ta lekum-lekum

site sme ve}e gore,

eheej, semiwa sitni

i sini, i silni, lek

pokraj ubavata rana,

pokraj ran-bel bosilek.

III.

O sino rilo vo sonot

na sinot, vo sinoto, sit

od slana {to polni molk.

A zaviva tamu, navnatre, volk,

naprolet, no}e, koga se polni

ranata na planinata

so ubavinata na planinata

uzreana od ognovi visoki, visoko,

oko na sokol, sokolovo oko,

ako e oko na sokol okoto

{to e kolku oko tolku kakol,

kako cve}e, sitno, sino,

sito od ìto, od kakol,

za{to sonilo sinilo.

IV.

Seto sitno v sito, stoi sam

nad sitosta, nedofatliv

za s¢ {to nezasitno vo sitoto

gleda s¢. Ne nebo, ne bog,

i seto sveto niz re{eto

da mine, s¢ {to sinee

da svene, pak }e se krene

nejsitnata ronka sino

vo rakata na sinot tatkoto

{to go progonuva, i sonuva

deka se budi, deka e bog, ne,

{to sonuva deka e niva,

deka s¢ od sinoto biva,

deka od sinoto biva s¢.

V.

Planinata, neboto, s¢ od bo`jata strana

stana rana. Rano e da se lekuva rana

{to leknuva, sveti nad svetot

i ne{to sveto kaùva, pokaùva

deka e stapka, deka e minat sinot,

deka e minatoto sinoto, okoto, okotot

{to bi go stapnal, sal a se otvori

naprolet planinata, da zbukne ranata,

da udri slanata vo temninata,

da stane ubava, ~ista, ista

so najranata slana vo ranata.

Niz sinovo za lek mina,

po lek-si~ko cve}e sino

sinot sin na misla sina.

Ili:

koja e sega minata, vinoto

{to ja mie, vinoto nad site vina,

za sinot sin na misla sina.

Ili:

koja e sega minato, vinata

{to ja mie, vinata nad site vini,

za sinot sin na misla sina.

Ili:

niz sinovo po lek mina,

pa leksi~ko cve}e skina,

sinot sin na misla sina.

26.12.2008 19

pprriizzmmaa

Branko Cvetkoski

AVTONOMEN LIRSKI ITOLKUVA^KI PROSTOR

Kon literaturniot profil na Sande Stoj~evski

Literaturniot profil na Sande Stoj~evski se

zaokruùva kako eden od najzna~ajnite vo sovremena-

ta makedonska literatura, posebno vo nejziniot poet-

ski i poetolo{ki korpus. Ovaa ocenka ja temelime vrz

vrednostite na delata {to Stoj~evski gi ostvari vo

domenot na promisluvaweto na poetskata umetnost,

kade beleìme redica nepremostivi dela kako {to se

Vozbudata na jadroto, Golemata pobuda, Radosta od

~itaweto, Strav od ti{ina, Sovr{enstvo ili so-

vr{enstvo i Velikata lirska pesna i najnovata Za

voshitot i za porakata koja ve}e edna godina gi branu-

va so svojata polemi~ka vtemelenost knièvnite sostoj-

bi vo Makedonija, no pred s¢ na knigite od domenot na

direktnata lirska primena koi od prvata Kralot na

lebedite do najnovata Sipkava pre|e e svet se ome|i-

ja zaedno so nekolku poetski knigi za deca i so prevo-

dite na negovite poetski izbori na angliski, turski,

romanski, srpski, hrvatski, bugarski... pretstavuvaat

unikaten opus vo sekoj pogled.

Vo tri ipol deceniskoto poetsko tvore{tvo od

Kralot na lebedite do ovie dni poetskite proekti na

Stoj~evski pretstavuvaa svoevidni nastani i me|nici

za rasprava vo makedonskata sovremena knièvnost.

Tematskata okosnica na poezijata na Stoj~evski

ja ~inat atomski zgusnatite jadra na li~nata i kolek-

tivnata, na duhovnata i istoriskata egzistencija na

bitieto pod neboto Bo`jo i vo mediumot na izrazuva-

weto - jazikot. Stoj~evski e poet na potraga po sovr-

{enite re~isi nemo`nite soodnosi vo jazi~nata dikta-

torska asocijativnost. Negovata poezija e poezija za

sladokusci i izbranici, za zanesenici i prebirlivci,

mnogu pomalku za ~itateli koi tragaat po jasni pora-

ki - mnogu pove}e za ~itateli koi sami se inspiriraat

da ne primaat poraki. Ovaa poezija, po~ituvani se do-

ìvuva kako izostren i visoko oformen stadium na

poetskata umetnost pri {to sekoja pesna e ispolneta

so za~uduva~ka preciznost so sintaksi~kite, seman-

ti~kite i eufonskite poliwa i so nesekojdnevna

ritmi~ka i leksi~ka ekspresivnost. Nitu vo eden mig,

nitu vo eden mikrotekstoven aspekt kaj pesnata na Stoj-

~evski ni{to ne e slu~ajno.

Vo poetskiot vidik na ovoj avtor ima krugovi na

nespokoj, krugovi na voshit, krugovi na vozvrateno eho

od istoriskite hodnici na zbidnuvawata, krugovi na

~ista videlina i na zamagleno eho na pokolenijata {to

mavtaat niz narodnata tradicija, niz predanijata i vo

~istata voobrazba na poetot koj so svoeto jastvo u~es-

tvuva vo sobitijata na na{eto vreme a so svoeto nacio-

nalno i kulturno bitie treperi niz omarninata po tat-

kovinskite pati{ta na vekovite.

Golemo jazi~no i stilsko otkrovenie vo poezija-

ta na Stoj~evski pretstavuvaat pesnite {to ovoj avtor

gi sozdade na dijalektot na svoeto detstvo - na kumanov-

skiot. Niv literaturnata kritika gi oceni kako zna-

~aen pridones i jasen fakt za mo}ta na poetoviot poetski

logos i invencija i akt na negovata zrelost i suptilnost

koja se izmolknuva od jazlite na podzaboravenata magiska

estetika na dijalektniot jazi~en avtonomizam.

Sekoja negova poetska kniga pretstavuva naram-

nik so novi darovi na edna poetika koja i vo najsit-

niot jazi~en dvig ja bara smislata na novoto, na nedopre-

noto vo spoevite, ja bara novata iznenada i novoto do-

ìvuvawe.

Mnogu od pesnite na Sande n¢ presretnuvaat so ma-

giskata gradacija na zna~enskite, eufonskite i asocija-

tivnite oblici na poetskata virtuelnost i pri toa gra-

dej}i ja pesnata poetot ja problematizira i nejzinata

smisla, nejzinata postojana zagatka kako da se izgradi

nepovtorliva, edna{ doìveana, mo}na vo svojata nepro-

yirnost i zagado~nost. Moèbi i taka se sozdava krajno

posesivniot pristap vo edna tvore~ka dimenzija.

Me potsetuval i me potsetuva i natamu ovoj ri-

gorozen odnos kon lirskata pesna kaj Stoj~evski na

onaa isposni~ka predadenost {to ja ima{e golemata

amerikanska poetesa. Ima i kaj Dikinson eden samot-

ni~ki, eden kartezijanski, re~isi inkviziciski agol

na soznanie za mo`nosta da se preustroi ìvotot, ba-

rem so zborovi, no da se preustroi, da ne se prepovto-

ruva govorot, da se govori samo edna{. Vo taa lirika

Sande Stoj~evski

20 26.12.2008

Branko Cvetkoski

karakteristi~nata sintagma e iskosenata dimenzija

na svetot, a vo Sandevata lirika kosata pozicija ili

pozicijata otkoso vo sekoja potraga po kraen lirski

supstrat.

* * *

Obidete se da ja doìveete kako ilustracija na

mojata sogledba pesnava {to jas }e vi ja pro~itam, po

sosema slu~aen izbor:

Od daleku, o daleku

se polni{

so svojot golem plen.

od koga, do koga,

dosipuva{ vàrena

drugost, sosema

inakva èd.

Kopitoto za koe treba zemja,

za koe treba Zemja,

ostatokot,

{to vo maglata otkriva dom.

Korubata srasnuva

so crveniloto,

so rofkoto zemjino meso,

za da ne moè nikoj

da pra{a,

da ne moè nikoj

da kaè.

Poetot Stoj~evski vo svoite poetski plodovi e

zabeleàn i tolkuvan od site generacii makedonski

kriti~ari - od Georgi Stardelov do najmladata Maja

Apostoloska, od edna niza od triesetina prosleduva~i,

kriti~ari i hermenevti~ari. Kaj site niv, vklu~uvaj}i

se i samiot sebesi se diferencira eden nesoborliv

zaklu~ok: ovoj poet ja dokaùva svojata suverenost seko-

ga{ od edna visoka pozicija kako samo toj da go ima

klu~ot na taa diva parada na, kaàno vo remboovski

stil. Na recepientot, pak, mu ostanuva mo`nosta ili

da go prifati predizvikot i da mu se posveti na toj

†lov na neulovlivoto# ili, ednostavno da uìva vo

~udesnata, iracionalna privle~nost i mo} na Sandevite

stihovi.

Jas otsekoga{ i ova navra}awe kon poezijata na

Stoj~evski odnovo tvore~ki se is~uduvam i mu se odu-

{evuvam na poetskiot potfat na ovoj markanten make-

donski i ne samo makedonski pisatel!

Da go ilustriram ovoj moj vostorg niz slednata

analiza:

Po pati{tata 1880.ili kako se pi{uva lirska drama(Analiza)

Utajum li bratot na{ skokovito

se prefrla vo tu|i carstva, pod mi{ka

tutka {u{kava ko{ula zmiska?

Se ~udi li: za kogo toa strplivo,

od iskoni rezbame dlaboko

dabovo vedro. Vrz luto vetrivo

jaè, do ’r|osano bakarno

sanda~e, izgreva tvoeto koleno,

boèm napra{eno so neovde{no

nekoe vdahnovenie. ‘R|osuva li,

me|u semiwa zaturen, na{iot brat,

doverlivo so ostricata {to ni osvetluva?

Si leta ~u~uligata, polàvot

si e na trnot, na svoeto nebo bog.

îtaj}i pesni na golemi majstori mnogupati sum

se zateknuval stapisan, bespomo{en, tu| na samiot sebe-

si, re~isi, paraliziran ne{to da izustam, ne{to {to

bi pretstavuvalo barem teatralna ispoved za v~udovi-

denosta. Dolgo po takvite eksplozivni sredbi so

Pesnata sum se izma~uval da gi soberam puzderosanite

ostatoci od sopstvenata nametka, skroena i doterana

da gi pokriva i za{tituva grbot na mislata i sozna-

nieto, onaa strana {to prirodno se pokaùvala naj-

ranliva vo sudirot so seopfatniot pev. Nekoi golemi

pesni me razgoluvale do ~ista otsutnost so apsolutna-

ta polnotija na stihot, nekoi so granitnata vnatre{na

integralnost, so sostojbata na harmonija na seto ona

{to vo iskustvoto ne moèlo da se svede pod zaedni~ki

estetski imenitel, edni so nemilosrdniot poteg {to

go razoruva mo`niot vakuum me|u celinata na tekstot

i objektivnata kriti~ka presretlivost, drugi so

nepoimlivoto izramnuvawe na inspirativnata iskra,

so studenata metafizi~ka ramnodu{nost na izraznite

efekti, so ~udesnoto ~uvstvo na vonsvetovno prodol-

ùvawe na ìvotot. Kaj site, mi se ~ini, postoela ma-

giska sposobnost za postignuvawe presvrt, prisutna

bila nekakva neimoverna sila {to gi izduvuvala i naj-

ìvotvornite emocii so ~ija pomo{, vo najgolema

nevolja, ~ovek smognuva da zapla~e, da se pobuni ili da

go zatvori studeniot provev {to blika me|u strancite.

Ostanuvala samo krajnata mo`nost za izedna~uvawe so

umetni~kata realnost na tekstot. Takvite sredbi, po

izvesna distanca, mi se pokaùvale kako neverojatni

i ~udna èd me vra}a{e povtorno da se doveduvam vo

isku{enie. Pak lakomo im se vra}av smetaj}i deka na

pprriizzmmaa

26.12.2008 21

AVTONOMEN LIRSKI I TOLKUVA^KI PROSTOR

toj na~in ja proveruvam sopstvenata volja bidej}i pos-

le nea ne bi imal {to drugo da zagubam, osven, glomaz-

nata logika na teoretskoto razgrani~uvawe koja{to,

tokmu vo ~istite sredbi od takov vid, ligavo i pod-

molno isparuvala ostavaj}i go soznanieto vo nekoj

zamaglen }orsokak na providenieto.

Sli~ni isku{enija i dolgi denovi na isceluvawe

me obzedoa po sredbata so pesnata {to e pomestena

pred mojov obid za nejzino interpretirawe. Se razbi-

ra, na krajot od razumot mi e pomislata deka }e uspeam

razborito i dokraj da ja eksponiram nejzinata celos-

na tvore~ka i poetska geneza i estetskata superiornost.

No, kako ~itatel koj si dopu{ta da veruva deka go raz-

re{il jazolot na nekoi od poetskite tajni, vo bele`-

nikot za impresii zaokruìv nekoi punktovi {to vo

pesnata †Po pati{tata 1880#* na Sande Stoj~evski ja

otkrivaat i potvrduvaat poezijata kako biserna prido-

bivka na duhot.

1. Prvoto ~itawe

Poveden, verojatno, od posledniot zbor, zbor izgo-

vor, ostar, teòk i nejasen, zatoa {to e naj~esto seop-

faten i zagado~en, si rekov: †Boè, zarem ovie pati{ta

ne bea posipani so gruntav kamen i zamazneti?# Pra-

{aweto nurnuva i bara odgovor vo nasledstvoto {to

se nosi kako op{to bogatstvo. Nagrnuvaat site pozna-

ti datumi, po~nuvaat da rastat i da se tutkaat lica,

somni~avi o~i, zategnati orozi, predadeni devstveni-

ci, imiwa, op{ti simboli, krvavi praznici vo èga

siot baga` {to istorijata i nejzinite pi{uva~i tolku

revnosno go dopolnuvaat so novi skapocenosti. Nad toj

vrtlog, kako rastegnata koà, ranliva i istovremeno

neobjasnivo mo}na za regeneracija, ja prepoznavam sen-

kata na poetot protegnata po pati{tata na vistinata,

po makedonskite pati{ta koi{to prodolùvaat po ne-

ramnata dolina na celoto stoletie. A svrtuvaweto?

Bratot? Bliskata mo`nost edinstvenoto bitie da se

vidi udvoeno, pa razdeleno, kako rod vo mnoèwe, kako

dva ploda rasteni vo edna utroba, a rodeni vo razli~-

no godi{no vreme? Tuka pesnata se potkreva i ja po-

kaùva nejasnata motivska traga. Pritemnetata. Zase-

nuvaat pove}e mo`nosti. Istorijata se povlekuva. Se

izdeluva eden ~ist fragment motivot {to celata make-

donska realnost ja sublimira i podgonuva do ramni{te

na neprekinat i neprekinliv sudbinski raskol. Po~-

nuva da se pi{uva lirskata istorija. Poetot e upaten

samo na svojata glava.1Istoriskata proekcija kako se-

ni{te papsuva pred vlezot kon poetskite principi.

@ivotot izronuva vo nova svetlina osvetlena e s’r`ta

na iskonskata premisla. Kolektivnite stremeì, ba-

rabanite na istorijata tatnat kako dale~en podzemen

hor, a za poetskiot pev najzna~aen ostanuva ~inot na

somni~avoto sopatni{tvo, ~inot na predavstvoto. Pa-

ti{tata na makedonskata vistina naedna{ se rasloju-

vaat. Vistinata za ednoto oko (za somni~avoto) e svet-

linka {to nemo}no se poviva pred vetrot za drugoto e

~ista i nemenliva. Edni mu veruvaat na ednoto - drugi

na drugoto oko, a po makedonskite pati{ta, vo siot

rasko{, razvihruva pejzaòt - dostoinstven i priro-

den na misterijata na prirodata. Kako bleskotna po-

zlata natprirodno {to ja zametnuva pomislata na ’r|ata

vo korenot, pomislata na nespokojniot teòk metal

{to zlokobno zaiskruva vo sonot ili vo nekoe zlo doba

na javeto.

2. îtaweto

Go spu{tam pogledot beglo. Vo studenata bele{ka

se registrirani samo najvisokite koti vo tekstot. Ona

{to su{testvuva nad trevo`nata asocijacija, ona {to

ja doveduva do isparlivost prvi~nata pomama (da se

raspreta gradinata na dedovcite i so sopstveni race

da se preora isposnetata zemja) e stameneto spokojst-

vo i sloènosta na jazi~nite oblici. Oslobodena od

sekakov stav, komentar ili izliv na psiholo{ka ili

istoriska slabost pesnata se pribliùva kako edin-

stven lirski zapis na li~niot, individualniot, i na-

cionalniot nemir, kako lirska istorija na identite-

tot. Odbran e karakteristi~en instrumentarium za po-

stignuvawe lirski dramatizam.

Vo prvata strofa pove}eslojno se razgraduva mani-

festacijata na predavstvo, no niz celiot opfat, so

krajna simboli~ka izraznost, e zapazeno dvojstvoto na

individualen i na kolektiven, na psiholo{ki i na

objektiven plan. Verbata vo sopstvenata pripadnost

napu{tena, pati{tata vodat kon drugi carstva, kon

druga potkrepa. Inicirana e linijata na li~nata kole-

blivost. No, poetskata intervencija ne zaborava na

iskonskata pripadnost, no bio-socijalnata vrska me|u

rodoskrvnikot i masata {to ostanuva sprotivstavena

na sekoj na~in na koleblivost. Crvot sepak, uspeva da

go nagrize prividnoto spokojstvo. Po~nuva da raste

èlbata za odgatnuvawe na iskonskata rezba. Begalecot

e nemiren, lut i nesiguren vo ~ekorot, ~uvstvitelen i

somne`liv vo namerata. Vra}aweto ostanuva samo

dale~na verojatnost opisot e indikativen diskretno

prodolùva negoviot raskol. Poetot zabeleùva:

...pod mi{ka

tutka {u{kava ko{ula zmiska?

Se ~udi li:

Ni{to ne e dokraj razre{eno. Oblekata dobiva

svojstvo na spona. Vezot e ednakov so svileniot rab na

kolektivnata mapa. Somneòt ne moè lesno da se so-

vlada. Pod pazuva, pritaena kako skapocenost {to se

22 26.12.2008

Branko Cvetkoski

skriva od zli pogledi {u{ka premislata. Dramata pro-

dolùva. Poetot postavuva nova stapica. Zad o~igled-

no pra{alnata konstrukcija †Se ~udi li:# ne stava pra-

{alnik ami ramnodu{niot interpunkciski nedorek:

to~ka zapirka (;). Zna~i, vrskata ne e prekinata, begale-

cot e samo fizi~ki otsuten, negovata bolka e zapreta-

na vo napu{tenoto ogni{te. Vistinata za opravdano-

sta na begstvoto lebdi i vo eksponaàta na kolektivno-

to preispituvawe na privrzanosta kon istoriskiot

koren. Niz dejstvitelno obrazloènie se dovedeni vo

eden stih nekolku poimi ~ija{to krajna semanti~ka

konvergentnost e mo{ne silno izrazena vo postapno-

sta na slikata:

... za kogo toa strplivo,

o d i s k o n i rezbame d l a b o k o?

dabovo v e d r o?

Se sre}avame samo so navidum rutinsko odbirawe

na edna ritmi~ka niza so izrazen upad na vokalot †o#.

Vsu{nost, vo ovoj stih {to gi povrzuva prvata i vtora-

ta strofa (op~ekoruvaweto e karakteristi~en beleg za

mnogu pesni na avtorot na ovaa pesna) moè da se vidi

krajno isten~enata grià za formalnoto i sodrìnsko-

to nadgraduvawe. Ne e te{ko sega da se sporedi seman-

ti~kata blizina na zborovite podvle~eni so polna li-

nija (strplivo, rezbame, dabovo) i na trite ozna~eni

so isprekinata (i s k o n i, d l a b o k o, v e d r o). Prvata

grupa objasnuva proces {to trae vtorata, negoviot pro-

storen i vremenski rezultat. Vo citiraniot stih niv-

nata pra{alna (vizuelna i zvu~na) poplava zariva do

najsitnite pori na problemot {to se razloùva. Zna~i,

postoi neuni{tliv poriv vistinata da se razvrti do

kraj, na nedoumicata da i se protivstavi mo`niot ideal.

Blisku sme do zagado~niot jazol. Pesnata vleguva vo

svoeto vrelo. Begalecot e samo prividno otsuten i za-

boraven negoviot ~ekor pojasno se ocrtuva vo sitnata

pesok na pameteweto. Neizvesnosta prodolùva. Kako

da ne postoi odgovor na pra{aweto: koj treba da mu

prijde na †’r|osanoto bakarno sanda~e#?2Eden stih, ed-

na ~udesna zamena za nemo}ta da se opredeli to~niot

pat do vistinata go zgolemuva naponot, odnovo go os-

vetluva moralnoto nespokojstvo. Vistinata e nezavi-

sna i nedosti`na. Sekoe tolkuvawe e opredeleno od

pozicijata na tolkuva~ot. Begstvoto e vistina za begale-

cot, osudata ne negoviot beg mevlem za razni{anata,

bolnikava svest na napu{tenite. Kako udar na grom,

majstorski prodolèn vo svoeto traewe, niz kristal-

ni nijansi zazoruva stihot:

... izgreva tvoeto koleno,

boèm napra{eno so neovde{no

nekoe vdahnovenie.

Vistinata e fikcija. Vo koe carstvo sega da se

preskokne, me|u koi semiwa e zaturen klu~ot? Go ima

li moèbi odmetnikot, bliskiot sou~esnik. Pesnata

ne go inicira odgovorot. Posredno, samo u{te edna{

e osvetlen obidot. No, so re~isi, nikakva nade`. Za-

bunata e op{ta, nekoj neovde{en demon si poigral so

semiwata i gi zaturil vo nekoe temno }o{e na zamokot

{to nadvisnal nad trevo`nata nepregledna ramnina.

Jatkite gnijat, a nad magliviot sloj se izdignuva vo se-

ta svoja nepoimlivost kosmi~koto spokojstvo.

Ne{to se slu~ilo utajum, ne tajno, ne tainstveno,

ne potajno. Ne{to soblaznitelno vo toj um se osmelilo

da gi redi i premestuva relikviite. Odyvonuvaat dvata

posledni stiha, ìvnuva prirodniot red †Si leta

~u~uligata, polàvot / si e na tronot, na svoeto nebo

bog#.3

ôve~kata drama odnovo sleguva dlaboko pod

povr{inata. Ostvaren e otpimalniot kontrapunkt {to

pesnata ja ~ini seopfatna, kosmi~ka i univerzalna

proekcija.

[to se slu~ilo po makedonskite pati{ta vo 1880

g. Moèbi samo vo nekoja vetriva no} protatnela orda

aziski nasilnici4, moèbi od toj kole` po makedon-

skite pati{ta ostanal zapisot vo drevnite knigi.

Pesnata pak, nemoèj}i da se potpre samo vrz tvr-

diot dokumentaren zapis, na morni~aviot nastan mu

dala traen vremenski i edinstven umetni~ki odblesok.

3.

Spokojno da mu se vratime na rakopisot. Ova e

samo izve{taj za na{eto prvo isku{enie.

pprriizzmmaa

26.12.2008 23


A sega da se potsetime i na tri klu~ni knigi od

poetskiot i kriti~ko-eseisti~kiot opus na Stoj~evski:

Kuboa

Poetskiot opit na Stoj~evski e zafat {to trae

vo svojot totalen metod da se najde poetskiot um bukval-

no segde: od bezgre{nata ~estitka do studenoto ogrom-

no bivstvo na univerzumot.

Ovaa opredelba, nesomneno zakvasena samo vo

retko energi~ni individui, Stoj~evski so ritam {to

soodvetstvuva na negovite vkrsteni interesirawa vo

poezijata i nejzinoto tolkuvawe, ja ostvaruva re~isi

bez ostatok.

Negovata ma{ka lirska pesna, kako {to ja poenti-

ra Miodrag Drugovac, od prvata pa do knigata Kuboa

postojano dlabi po opasnite prostori na lirskata voz-

buda, po grani~nite horizonti na semanti~koto i

zvukovnoto i sekoga{ izleguva so ekstrakt iznenada

{to na za{emetuva~ki na~in gi nosi teèstite na pro-

vokativnosta i stojnostite na celosna tvorbena i neza-

menliva svest, na svoevidno poetsko despotstvo.

Pred vleguvaweto vo Kuboa, u{te edna nu`na na-

glaska, zapravo poraka od avtorot. Vo esejot Kuboa

zbor {to svrtuva (od izborot esei od S.Stoj~evski:

†Izobilstvoto na prazninata# Makedonska kniga, 1992

g.) vaka zapo~nuva izloùvaweto: †Se ~ini deka sepak

ne postoi posilna opojnost od onaa {to ja sodràt

nepoznatite zborovi, nepoznatoto vo zborovite#. Potoa

avtorot go fa}a patot na analizata i egzegezata, a nie

se vra}ame kon pesnite od Kuboa.

Ve}e nekolkupati go povtorivme naslovot na rako-

pisot a osven negovata zvukovna polnotija drugi signali

na zna~ewe ne raspoznavame. Na prv pogled toa e normal-

na i razbirliva registracija na zdraviot um, na obikno-

veniot recepientski rakurs. No, koga }e se otvorat vari-

jantnite obrazci na pesnata Kuboa - Kuboa (okno), Kuboa

(sneg), Kuboa (senka), Kuboa (zvu~na damka), sepak stanu-

va jasno deka imame rabota so guste` od otkritija, vna-

tre vo samite pesni i vo nivniot posle{en odglas vo

na{ata svest. Vo kuboite so ritmi~ki gest se razgraduva

kubeto na fonemite, se vleguva vo svrdlestite vitli na

neprisutnite duhovi {to ìveat pod senkata na drvoto

na bukvite-li~nosti, bukvite-bogovi, bukvite-svetovi. Vo

hramot, kogo vo naj~istata presmetka so sopstvenata pre-

dadenost, go narekuvame pesna ostanuva samo svesta za ne-

koja zbidnatost. Poetot gi izme{al, spored nekoj nam ne-

dostapen red, praznite i polnite, visokite i niskite,

svetlite i mra~nite doblesti na bukvite-bogovi i nikoj

ne moè da ja premavne, da ja preskokne opojnosta i omaj-

nosta {to e vospostavena vo oblik na poetski tekst.

Taa gradbena postapka Stoj~evski ja praktikuva

so popatna eksponaà na nekoi negovi poznati vo od

tematskite plastovi na negovata dosega{na poezija.

Licenciraniot temat na razbratenosta na izdigna-

tiot yid, na podelenoto sopstvo, na vekovniot molk,

na bliskoto bezmolvie po makedonskite pati{ta - e

samo najo~ebijniot spartanski studen tok na ozna~enos-

ta {to provejuva i vo novi oblici na poetsko istra-

ùvawe go osu{testvuva vo pesnite od Kuboa. Zatoa, kon

vovednata opredelba, deka stanuva zbor za proekt {to

se osmisluva bez ogled na faktite na istoriskata min-

livost i zastarlivost na motivite, treba da se dopol-

ni i soznajbata deka istraùvaweto po zborovite {to

svrtuvaat e opsesija {to ja ispolnuva poznata raka i

pero i od znakot na individualnosta {to ostanuva kako

traen, neprekinat tek ne moè da se izzeme kontinui-

tetot na individualnata senzibilnost.

Stoj~evski e poet {to se ka~uva{e po skrkite,

po najstrmnite strani kon visovite, kon apsolutnata

~istina, kon visoramninata na koja }e se iska~ite i

samite ve}e, ste vo vitelot na nova estetska smisla.

Poezijata od Kuboa e namovnata od toa stepenuvano

~uvstvo za omajnosta vo novite oblici na zborovite i

sledstveno taa se izvi{uva i do opredelen stepen na

neobjasnivost.

No, zatoa, ovaa gradba, {to se vglobuva vo dose-

ga{niot poetski opus na avtorot kako naglasena po-

traga po jatkite na zaumniot sloj vo jazikot, e pridru-

èna od esejot za fenomenite na Kuboa, {to vo razbir-

liva merka ja opolnozna~uva i sloevitosta i zavodlivos-

ta na novata objava na ovoj besprekoren poet.

Izobilstvoto na prazninata

Eden klu~en signal od tvore~kata li~nost na Sande

Stoj~evski e nedeliv i od negovite kriti~ko-eseisti~ki

tekstovi, odnosno od negoviot odziv za fenomenot na kni-

èvnosta, za nejzinata estetika, za nejzinata individual-

nost. Toa e analizata i vleguvaweto direktno vo magijata

na tvore{tvoto i toa odvnatre, od kaj samoto leì{te od

koe se kreva gradbata od zborovi. Stoj~evski i vo dose-

ga{nite, vo sovremenata makedonska kriti~ka misla mo{-

ne zabeleàni i zna~ajni tekstovi i posebno vo izborot

Izobilstvoto na prazninata, èstoko go preferira i

so golema verba go izvi{uva takanare~eniot tvorben vlez

vo knièvnoto delo, tolkuvaweto {to ne trgnuva od op-

redelena kanonizirana teoriska postavka ili metodolo-

gija. Toj se zalaga i neumorno dokaùva deka ~ist tvore~ki

dignitet ima rastajnuvaweto na knièvniot ~in {to pred

s¢ ja poznava i vozvi{uva epopejata na knièvnata vozbu-

da - zna~i, ednovremeno ja razgrnuva prirodata na tvore-

cot, negovata knièvna li~nost i li~nostniot, indivi-

dualniot princip na knièvnata tvorba.

Bez ogled na okolnostite vo koi{to }e se najde

istraùva~kata sonda na Stoj~evski vrhovna cel na ne-

24 26.12.2008

Branko Cvetkoski

govata opservacija e ostvarenosta na ubedliviot, ne-

povtorliviot, ili da se posluìme so eden klu~en ter-

min od negovoto knièvno pismo, na kolosalniot motiv

da se dobie estetski oblik dostoen za po~it i zagleduva-

we, za naslada bez ostatok vo {tedrata pofalba, oblik

{to stanuva zaedni~ka pobuda i motiv za nova tvore~ka

potraga.

Pod znakot na visokoto ramni{te na knièvno-

to otkritie e celata kniga od teoriski tekstovi, tolku-

vawa, analizi, ogledi i sinteti~ki tekstovi {to se od-

nesuvaat na avtori, dela i knièvni povodi od bib-

liskiot kod na lirskiot jatok, preku vrednosnite braz-

di na knièvnata tradicija do najnovite projavi na kni-

èvniot genij na na{ava po~va. Izobilstvoto na praz-

ninata e pronajdeno vreme, pronajden voshit, soop{tena

skapocenost za vistinata i za goleminata na knièv-

niot potfat toa Stoj~evski go dobliùva vo svoite ma-

nifestni, programski tekstovi, vo teoriskite ekspli-

kacii na sopstvenata lirika i vo uverlivite tolkuvawa

na poezijata (vo ovaa kniga stanuva zbor samo za poez-

ijata) na zastapenite avtori. A treba da se istakne deka

principot na odbirot kaj ovoj avtor e i princip na

vrednosna selekcija. Onoj {to preku specifikata na

svojata poezija gi dosegnal jatkite na najèstokoto

leì{te na zborot toj e predmet na razgledba kaj ovoj

avtor. Takvite avtori, takvite lirski avtoriteti Stoj-

~evski gi pronao|a vo site na{i generacii, se razbira

toj negov izbor ne e vo soglasnost so do v~era neprikos-

novenata skala na sovremenata makedonska literatura,

no ne e i nezasnovan i samo provokativen tuku, se po-

kaùva deka e zatemelen vrz eden tvorben princip na

otkrivawe koj bil zapostavuvan vo dosega{noto gradewe

na knièvno-kriti~kata svest kaj nas. Branej}i ja

visokata lirska vozbuda i ~istiot poetski ekstrakt kaj

odbranite avtori Stoj~evski, zapravo go ispravuva pred

nov predizvik na ~itaweto i na{iot ~itatel i kompe-

tentnite recepienti na knièvnoto delo.

Polemi~ka rasprava vo odbrana na literaturata

Vo sovremenata makedonska literatura retki se

avtorite koi so tolkava istrajnost, posvetenost, vehe-

mencija, uverlivost i vtemelenost (vtemelenost - vo sops-

tvenoto tvore~ko pret~uvstvo za golemata knièvna

naslada i vtemelenost vo tu|oto ili drugoto vgradeno i

provereno ~uvstvo za visoka knièvna vistina) £

prio|aat na poetskata umetnost kako na vrvna cel so koja

moèbi i treba da se ispolni eden dostoinstven tvo-

re~kiot vek i, mu prio|aat, na razgovorot za vrvnata cel

so kogo treba moèbi i da se zavr{i svojot zemen vek.

Eden od najretkite, eden od tie, {to se veli kako

so borin~e pronajdeni, e poetot i promisluva~ot na

poetskata umetnost Sande Stoj~evski, avtorot na kni-

gata †Za voshitot i za porakata#, {to se pojavi kaj

Izdava~kata ku}a †Makavej#, koja potsetuva deka i vo

najte{ki i vo najblagodatni vremiwa, ne seknuva potra-

gata po vistinata za golemata, ubavata, nedosti`nata

poetska umetnost i ne seknuva dostoinstveniot i

vozbudliv razgovor za vistinata koja e vgradena vo

visokata poetska umetnost, onaa vistina za koja se gi-

ne, se spepeluva i se `rtvuva teloto ~ovekovo no vrz

taa pepel se iskreva neuni{tliviot duh na visokata

ubavina na vistinata.

Taka vleguva i taka Stoj~evski ja raspostila svo-

jata golema rasprava vo ovaa re~isi 500-lisna kniga za

golemata knièvna i poetska darba i za golemata

knièvna golgota kon koja se stremat site golemi av-

tori i so istosilna odgovornost se re{ava vo ovaa mar-

kantna kniga vo retkiot makedonskiot polemi~ki prak-

tikum da ja vnese i razgoli temata za la`niot, lice-

merniot, neodgovorniot i tragi~en odnos na nekoi od

re~isi mitologiziranite li~nosti vo makedonskata

knièvnost.

Sande Stoj~evski, kako nekoga{ golemiot Pol

Valeri, zapravo vo ovaa kniga si ja postavi golemata za-

da~a da odgovori vo imeto na dostoinstvoto na umetno-

pprriizzmmaa

26.12.2008 25


sta - koga, zo{to i na kakov na~in tvorecot {to vle-

gol na knièvniot megdan od samata knièvnost, zara-

di drugi neknièvni potrebi i celi, pravi ne{to {to

taa ne e. Pri toa, se razbira, najmnogu na{tetuvaj}i i

na samata knièvnost, na nejzinite sozdava~i, na kni-

èvnite procesi, na istoriskite ocenki i preocenki,

na samata knièvna geneza i na pretpostavenata kni-

èvna askeza, so koja sekoja literatura prodolùva da

ja gradi svojata nacionalna i nadnacionalna pozicija

vo kulturniot natprevar, vo obezbeduvaweto zemna traj-

nost na sopstvenata nacionalna i kulturna tradicija.

Svojot potfat da se osvetli genezata i prakti-

ciraweto na golemata knièvnost Stoj~evski vo ovaa

retka rasprava go iznesuva na ple}ite na sopstveniot

deceniski opit so lirskata umetnost, vo koja ostavi

zabeleìtelni poetski knigi, respektirani i tolkuva-

ni vo na{ata knièvno-kriti~ka i eseisti~ka prakti-

ka i niz potkrepata so opitot na najsuptilnite svets-

ki, evropski i makedonski velikani na knièvnosta,

koi ostavile magistralna tvore~ka riznica vrz koja

prodolùvala ìvata traga na golemata avantura na-

re~ena umetnost na zborot.

Vo razdelot so naslov Deloto Stoj~evski gi po-

stavuva fundamentalnite oski na razdviùvawe na os-

novnata ideja za sozdavaweto na deloto, za negovata i

nad-samocelna uloga nasproti pre~ekuva~kata matica

na jazikot niz koja istoto se ostvaruva. I u{te vo ovoj

razdel od knigata jasno gi distancira to~kite niz koi

deloto e postaveno pred opasnosta da se izgubi vo jazi-

kot ili da kohabitira so negovata polivalentna upo-

treba (od kolokvijalna do ekstra-specijalna) i, najva`-

noto, da ja pronajde proyirkata za sopstvena nadmo}, za

sopstveno projavuvawe niz temnite i neproyirni pros-

tori vo jazikot, za da isplovi porakata nerelativizi-

rana od buicata na jazikot tuku da ogree na bregot na

recepcijata kako o~uduva~ka, zagado~na, edinstvena,

zbunuva~ka, nepovtorliva poraka i cel istovremeno.

Ovaa dolga procesija na sozdavawe i izdeluvawe

na efektniot umetni~ki ekstrakt vo poetskata i kni-

èvnata umetnosta voop{to Stoj~evski go objasnuva i

potkrepuva so brojni uverlivi primeri od sopstveno-

to iskustvo so pesnata i so brojni primeri na neporek-

liva knièvna eksplicitnost kaj mnogu dela, ise~oci,

otkosi ili korpusi od narodnata knièvnost, od bes-

krajnata dlabina na svetskoto knièvno nasledstvo.

Vo ovoj razdel, zapravo, Stoj~evski ja postavuva teza-

ta deka umetnosta ja kreira duhot {to menuva, duhot koj

so samata svoja pojava ozna~uva promena, i taa negova

pozicija ostanuva trajna i prepoznatliva nasproti upo-

treblivata vrednost na jazikot sam po sebe. Ottuka

Stoj~evski ja crpi i slednata temelna dimenzija na

ovaa kniga - deka knièvnata umetnost moè da bide

prepoznata prvin i najmnogu blagodarenie na nejzina-

ta misija na menuvawe na rasporedot i preku emitira-

weto nova poraka i nov provev, vo jazikot, vo ku}ata

na bitieto, kako {to go narekoa slavnite filozofi.

Vrz ovaa platforma Stoj~evski ja zasnovuva li-

nijata na polemi~kiot dijalog vo ponatamo{niot tek

na knigata. A nasokite koi ponatamu vodat se slednite:

doslednosta i provizornosta vo otkrivaweto na poraka-

ta na deloto, vnesuvaweto neknièvni motivi za da se

izvi{i knièvno nedorasnato delo do vozrast koja bi

sakal prosleduva~ot da mu ja pripi{e, zatskrivawe na

kriti~kata pozicija zad politi~kata i ideolo{kata

pragmatika na migot ili na denot za da se ostvarat

li~ni merkantilni celi vo dnevniot op{testven pazar

na vrednostite na smetka na premol~enite slabosti

ili premol~enite doblesti i tn. se do neodgovornos-

ta na kriti~kata pozicija i nedoli~nosta na kriti~kata

eksplikacija niz jazik, pravopis i samobendisana resti-

tucija na jazi~kite nasledstva, od arhi-leksi~koto do

neologizisti~koto...

Na taa sviso~ena pozicija, zapravo, vo ovaa kniga

poetot i kriti~arot Sande Stoj~evski go do~ekuva

dolgi godini uvaùvaniot i ne retko vosfaluvan i pro-

glasuvan za vrven knièven kriti~ar i knièven

nau~nik (ne retko i za knièven arbitar) Prof. D-r

Atanas Vangelov, èstokiot pobornik, branitel i

domisluva~ na levata politi~ka opcija vo Makedonija

vo koja na krucijalnoto edro e satanskata omraza kon

avtenti~nite vmro-vski koreni na makedonskata neza-

visnost, intelektualecot koj se {to ne obituva vo vi-

dokrugot na negovata politi~ka pripadnost, vo svoite

polemi~ki knigi, go proglasuva{e za neprijatelsko i

antimakedonsko, za predavni~ko i podani~ko...

Zna~i, pogolemiot del od ovaa kniga Stoj~evski,

so zavidna potkrepa koja ne otstapuva od svojata pre-

ciznost i nepotkupliva doslednost, go posvetuva na sega

ve}e slobodno moème da re~eme neo~ekuvano golemata

prenatrupanost so nedoslednosti, kapriciozni ocenki,

nevtemeleni sudovi i razo~aruva~ki silnite ideolo{ki

pottici nasproti imanentno knièvnite porivi vo

26 26.12.2008

Branko Cvetkoski

pothodot i vo ishodot na knièvno-kriti~kata pozici-

ja na Atanas Vangelov vo makedonskata literatura.

Ovaa kniga so eden mo{ne suptilen ironiski sloj

se dopira i do razgovorot za lustracijata za smetka na

golemite gre{ki i grevovi napraveni kon umetnosta,

kon knièvnata umetnosta voop{to. No lustracijata

ne zna~i i trajno otstranuvawe na {tetite vo make-

donskiot knièvno pole vo izminatite decenii. Kni-

gava, isto taka, pokaùva deka mnogu vrednosti se po-

legnati i pokoseni bez pri~ina, mnogu etiketi se na-

lepeni so nepovratna i nesvedliva neodgovornost, mnogu

sudbini se ~epkani apsolutno nevtemeleno i se valka-

ni vo ne~ija zamislena kova~nica na kriti~kite bode-

ì... ovaa kniga pokaùva deka razgovorot za literatu-

rata ne moè da go vodat samo tituliranite, samo ideo-

lo{ki zabarikadiranite, samo klanovski poprskani-

te i zavedenite od mo}ta {to se zdobiva po ideolo{ki-

te i politi~kite trpezi i po prislu{kuva~kite }o-

{iwa i svijoci na makedonskata politi~ka katadne-

vica, ovaa kniga, po~ituvani saka da raskaè za gre{-

kite na proglasenite ili samoproglasenite bezgre{-

nici i od daleku, posredno, a dobro se gleda i za nivnite

deceniski mentori i ideolo{ki varda~i na nekoja, sega

ve}e nekoga{na, porane{na, dva-tri pati porane{na

ideolo{ko-politi~ka nostalgi~arska opcija vo ~ija

odbrana, zapravo, drsko ja vnele i prikaznata za lite-

raturata, i prikaznata za nejzinata beskrupulozna zlo-

upotreba...

Na krajot, bidej}i ovaa kniga moè da se doìvee

samo ako se vkusi celosnata nejzina zavodliva prikaz-

nost i ubistvena preciznost, ve povikuvam samite da

go vkusite voshitot i da i se dobliìte na porakata

na Sande Stoj~evski, a polemikata koja sekako bi bilo

o~ekuvano da prodolì neka bide del od edna dostoin-

stvena bitka na duhot nasproti zemniot i katadnevniot

nanos od kogo treba site zaedno da ja za{tituvame

na{ata ~ista avantura vo literaturata... za da ni bide

sovesta ~ista navistina †kako planinsko poto~e#, kako

{to ni pora~uva Stoj~evski na 145 stranica od kniga-

ta... Za{to samo na toj na~in, koga }e bideme zabora-

veni od ìvotot & literaturata }e ne za{titi i pomni!

Za{to pak ako sme kako drugite, za àl, litera-

turata u{te pri ìvot }e ne zaboravi!

*Razgleduvanata pesna pod ovoj naslov e pe~atena vo †Streme`# (1981), a vo 1985 godina, vo stihozbirkata †Ve~erna#, se objavu-

va so izmenetiot naslov †Po makedonskite pati{ta#.

1Parafraza na poslednite dva stiha od pesnata †Ostrov na ezeroto# od Ezra Paund.

2Vo narodnite predanija i legendi i vo po{irokoto iskustvo na usnoto narodno tvore{tvo †sanda~eto# sekoga{ pretstavuvalo

nezamenliv element (i stilski efekt) za izrazuvawe na skrienata sudbinska tajna, simbol na †bogatstvo# po koe tragale po

mo} za nemo`ni dela – vol{ebnici, junaci, princovi, pastiri, slugi itn. Se razbira, postojat i drugi varijacii zavisno od tem-

atsko-motivskata podloga na tvorbite. Ova ukaùva na doslednata vrska na predmetnava pesna, odnosno na iskazot †`r|osano

bakarno sanda~e# so duhovnata tradicija na makedonskiot narod i negovata umetnost, a vo konkretniot slu~aj efektno se ost-

varuva parabolata na temporalen skok.

Vo riznicata na svetskoto knièvno nasledstvo posebno e karakteristi~en slu~ajot so finskiot nacionalen ep †Kalevala#.

Vo negovata prva pesna †bakarnoto sanda~e# e podignato do simbol na tajno skrivali{te na pesnite za brojni narodni junaci

koi od koleno na koleno bile prenesuvani kako retko duhovno bogatstvo. Na toj na~in pesnata bila relikviski vrednuvana i

sekoe nejzino povtorno otkrivawe pretstavuvalo najsve~en ~in.

3Dvata posledni stiha od pesnata †Po pati{tata 1880# se identifikuvaat i preklopuvaat so dva stiha od Robert Brauning od

pesnata †Pesna za Pipa#. Ova upatuva na avtorovata namera za univerzalizacija na dadenata poetska postapka i za nadrasnu-

vawe na lokalnoto zna~ewe na problemot na li~niot i nacionalniot identitet.

4Vo najranite motivi za sozdavaweto na pesnata, spored edna izjava na avtorot, bile i nekoi apokalipti~ni opisi na masakri

zbidnati vo isto~nite krai{ta na Makedonija pri upad na aziski plemiwa vo 1880 godina.

pprriizzmmaa

26.12.2008 27

ssee}}aavvaawwee

Godinava se navr{uvaat pet godini od smrtta na

Dimitar Solev. Koga gi spomnuvame vrednostite na

tvore{tvoto na vakvite bardovi, dovolno e samo da se

izgovori ili napi{e nivnoto ime i prezime. Bez drugi

dodavki - kako {to se, pisatel, kriti~ar, teoreti~ar,

polemi~ar, op{tetvenik. Nivnoto ime i prezime ka-

ùvaat s¢. A toa e odlika samo na izbranite: onie, koi

u{te za vreme na svojot ìvot, so svoeto delo, go za-

sluìle i se izborile za toa - da stanat duhovna prepoz-

natlivost na edna kultura. A takvite gi imame malku,

se ~ini, s¢ pomalku. Vo op{tata egzistencijalna turka-

nica nikako ne treba da gi zaboravame, a se ~ini spro-

tivnoto, ponekoga{ tokmu niv - gi zaboravame.

Vo novata op{testvena klima, sami posebe se pos-

tavuvaat pra{awata: {to sme i do kade sme stignale vo

sferite na duhot, vo literaturata, umetnosta, kultura-

ta, op{testvoto? Za{to, ostvaruvaweto na vakvite vrv-

ni dostreli vo na{ata sredina e isklu~itelen podvig

i niv treba da gi ~uvame i neguvame: vo edna sredina ob-

remeneta so brojni istoriski i kulturni premre`ja i

nepravdi. Vo sovremeniot ̀ ivot {to go ̀ iveeme denes,

takvoto tvore{tvo e stolb, brana i odbrana na na{ite

duhovni vozvi{uvawa i dostoinstva. Edno od takvite

nesporni dostoinstva e i tvore{tvoto na Dimitar Solev.

Izgovaraweto na imeto na ovoj pisatel, nekoga{ a

i denes, zna~e{e avangarda, ne{to {to nezapirlivo vle-

~e{e vo razoktkrvaweto novi prostori vo literaturata

i vo umetnosta. Vo dadenata politi~ka i op{testvena

situacija, toa ne be{e voop{to lesno. Naprotiv. Bara{e

nepokoleblivi ubeduvawa, cvrsti moralni skrupuli,

mo}na darba. A seto toa Dimitar Solev go poseduva{e.

Tokmu zatoa, denes, se ~ini, n£ nedostigaat neophodni

analizi i istraùvawa: {to se slu~uva{e po tie silni

branuvawa i polemiki, {to s¢ vo na{ata literatura i

umetnost se ostvari kako avtenti~na vrednost? Kakvi

se vrskite na nekoga{nite eksplikacii na modernoto

so dene{nite novi i najnovi generacii, i neminovnata

(post) moderni objekcii na svetot vo koj ̀ iveeme? Kako

vo odnos na taa tradicija, od pesesettite i {eesettite

godini, se vklopuvaat na{ite razmisluvawa za novite

civilizaciski vrednosti i dostigawa? Sive ovie i mnogu

drugi pra{awa gi inspirira tvore{tvoto na golemite

intelektualni duhovi na koj im pripa|a i Dimitar Solev.

Iako poznat kako polemi~ar, Solev be{e pi{uva~

- so merka. Znae{e vo svojata li~nost i vo svoeto tvo-

re{tvo da obedini, estetski da amalgamira pove}e ele-

menti, vtisnuvaj}i im svoj

specifi~en, avtenti~en be-

leg. Blagost i ̀ estina, napo-

redno. Poslednite negovi

knigi kratki raskazi, me|u

koi i Odumirawe na dràva-

ta, Promena na sistemot i ]elaviot {turec, se ne-

skrotliv izblik na duhovitost, tie se prepolni so ̀ es-

toka, no oblagoroduva~ka ironija. Ironija za nas sa-

mite, za na{ata sovremenost, za maliot golem ~ovek,

tuka, pokraj nas. Toj be{e fasciniran so stvarnosta,

ovaa na{a, tuka{na, no sekoga{ videna niz mudrata,

univerzalna prizma, na eden luciden opservator. Nekoi

od tie negovi knigi poslednive godini odea od-raka-

na-raka, i bea ~itani, {to za na{ite uslovi e vistin-

ska retkost. Vo tie negovi dela te{ko e da se razliku-

va realniot ìvot od imaginativnoto, toj e êhov i

Hemingvej, istovremeno. Vo svojata ironija ima beskraj-

na qubov za maliot ~ovek, a stvarnosta i avtobiograf-

sko doìvuvawe, kaj nego na ~uden i ~udesen na~in se

presozdavaat vo literatura. Posthumno e objavena nego-

vata kniga raskazi Sinovski tatkovci (2006).

@iveeme vo te{ko i nesigurno vreme koga treba

da gi so~uvame sozdadenite vrednosti i identitetot od

destrukcijata {to se zakanuva na site strani, postoja-

no pra{uvaj}i se: {to moè umetnosta, {to moè pi-

satelot? Spored svojata univerzalnost, dlabo~inata i

tvore~kata dostinstvenost, deloto na Solev vo osno-

va e silen kreativen izblik. Toa e delo na uteha i na-

de`, bidej}i s¢ {to e humano i ~ove~ko ne mu e tu|o.

Vo {eesettite i sedumdesettite godini od minatiot

vek, kako mladi pisateli, ne moè{e da ne n¢ ponese

i voodu{evi †zdrànata vehementnost# i polemi~nosta

na pisatelot Dimitar Solev. Denes, i nie samite ve}e

ne sme mladi pisateli. No, sepak, na mnogumina od nas,

Solev be{e, i s¢ u{te n£ ostanuva svoeviden tvore~ki

ideal i primer. Beskompromisnite, polemi~ki zabe-

le{ki na negovoto ostro, polemi~ko pero, mnogumina

negovi kolegi ne mu go prostija. Dali tokmu zatoa toj,

za vreme na svojot ìvot, ostana nadvor od na{ite vrv-

ni kulturni institucii, kako {to e Makedonskata aka-

demija na naukite i umetnostite? Od dene{en aspekt,

za toa moème samo da imame pretpostavki. A toj tamu

nesomneno pripa|a{e. Kako {to i denes e nesomneno

deka so svoeto delo ve}e im pripa|a na besmrtnicite

vo na{ata literatura.

Danilo Kocevski

Pet godini od smrtta

DIMITAR SOLEV KAKO IDEAL I PRIMER

Dimitar Solev

28 26.12.2008

pprriizzmmaa

Koga vo dale~nata 1989 g. (imav 25 godini!) ja sos-

tavuvav antologijata †Izlazak iz senke# (†Izleguvawe

od senkata#), koja se pojavi na srpski jazik, vo izdanie

na KPZ od Kikinda i Razgledi od Skopje, ne moèv ni-

tu da sonuvam deka eden den, eden od poetite na koi vo

taa antologija toga{ sum mu dal centralno i povlaste-

no mesto - Bratislav Ta{kovski, }e se razviva taka

{to eden den (2008 g.) pred mene }e stoi poet od evrop-

ski format, ednakov na Hans Magnus Encensberger ili

êslav Milo{, ~ie delo }e bide zastapeno vo ovaa is-

klu~itelno va`na, reprezentativna edicija na makedon-

skata knièvnost.

Koga }e se pogledne panoramski, poetot Bratislav

Ta{kovski (1960), u{te so svojata prva kniga, Prsti

vo oblacite (1987), se definira{e sebesi kako poet

na sprotivnosti. Pesnata †No} vo koja umiram# jas i

denes ja smetam za eden vid negova programska pesna,

kako {to knigata Prsti vo oblacite ja smetam za eden

vid negova poeti~ka li~na karta. Eve {to zapi{a Ta{-

kovski vo taa svoja rana pesna: †Nad Maxari / no}nite

ubavici / poseale seme od uroci. / Vo soyvezdieto Orion

/ ~ekorat mrtvite brodovi / ispu{taj}i pritoa / soglas-

ki od site pisma / i ve~ni leksiki.#

Go svrtuvam va{eto vnimanie na onaa straotna

lesnotija so koja toga{ mladiot poet gi doveduva vo

vrska negovoto Maxari i soyvezdieto Orion: kako da

se toa dve skopski naselbi koi grani~at edna so druga.

Maxari, vo koe e poseano †semeto od uroci# (karakter-

isti~nata romanti~arsko-simbolisti~ka mistika), za

poetot e na samo eden ~ekor do soyvezdieto Orion.

Sprotivnostite na lokalnoto i kosmi~koto se uram-

noteèni vo samo ~etiri pet-stihovi, onaka kako {to

se nao|aat vo soglasnost sprotivnostite na vdi{uvawe-

to i izdi{uvaweto.

Vo istata pesna, poetot zapi{a: †So prstite sum

dlaboko / vo oblacite, / i samo eden vetar / mi dava

smisla / za ìvotot i mrtvata priroda.# Taa slika na

poetot komu glavata mu e vo oblacite, a so nozete cvrsto

gazi po zemja, ja koristea i mnogu slavni romanti~ari,

ukaùvaj}i na ~udnoto dvojstvo na svetot, odnosno na

~ovekot vo toj svet: od edna strana, da se bide vo obla-

cite, od druga strana, da se pokaè smisla za realnos-

ta. So toa se objasnuva, na primer, faktot {to vo prva-

ta kniga na Ta{kovski poetskiot iskaz se dviì od re-

~isi nadrealisti~ki hermetizam i †{ok# sliki, pozna-

ti prethodno od poezijata na Vlada Uro{evi}, do eden

kolkvijalen ritam na ulicata i delnikot, karakteris-

ti~en za poezijata na eden Gane Todorovski.

Na toj nadrealisti~ki kvasec mu se kontrapunkti-

ra delni~niot impuls, kako vo pesnata †Vo pet ~asot

nautro - ili tri seni{ta niz gradot - ili obid da

se bide ednostaven vo poezijata#: †Nautro jas i Ciganot

Ilmija / javame po eden oblak / i pieme od ista ~a{a.

/ Jas mu zboruvam za Artur Rembo, / a toj za svoeto sedmo

dete. / Dvajcata go ~ekame prviot avtobus! ... / Ilmija

s¢ pove}e go razbira Rembo, / a jas ne go prekinuvam /

vo negovite iluminacii. / I s¢ e taka ednostavno: / obaj-

cata se po~ituvame!#

Taa sprotivnost me|u ìvotot na zemjata i ìvo-

tot vo oblacite }e ja sledi kako su{tinska osobina poe-

zijata na Ta{kovski i natamu, vo slednite knigi, bez

razlika {to namesta poetot }e †glasa# za edno od tie

re{enija, zatoa {to vo toj mig ednoto od niv mu se vi-

delo kako izmama i †laga#: †Na krajot / i jas i @ivago /

ja razbirame / Teorijata na emociite. / S¢ bilo laga, sa-

Venko Andonovski

NA[IOT ENCENSBERGER, NA[IOT MILO[

Kon poezijata na Bratislav Ta{kovski*

*Tekstot e objaven vo knigata †Haos pod neboto#, izbor od poezijata na Bratislav Ta{kovski, edicija †Makedonska knièvnost#,

NID †Mikena#, Bitola, 2008

Bratislav Ta{kovski

26.12.2008 29


mo edna neuspe{na / improvizacija / na stariot este-

ti~ar / Borhes, / vo potraga po nadrealisti~kite moti-

vi / na ne~ij ìvot.# Literaturata ne e biblioteka, tu-

ku emocija; literaturata ne se pravi od hartija, tuku od

ìvot, a i koga se zapi{uva na hartija, taa hartija treba

dobro da se is{tipe. Toa e opasna hartija, vo sekoj pogled.

* * *

Sintagmata opasna hartija Ta{kovski prvpat }e

ja upotrebi vo vtorata svoja kniga, Bikovi vo mojot kr-

votok (1989), kade edna pesna go nosi tokmu toj naslov.

Opasna hartija stanuva sinonim za poezijata, progon-

stvoto i ekskomunikacijata na poetot od strana na zaed-

nicata. Se ra|a svesta deka poezijata e opasna rabota

ne samo vo onaa romanti~arska perspektiva (poezija-

ta se pi{uva so krv, a ne so mastilo), tuku deka taa e

opasna i za vlasta. Poezijata, se razbira, moè da bide

i truba, buna: taa moè da bide i strasten otpor. Kaz-

nata za poezijata e progonstvoto, kako ona na Nade`da

Mandeq{tam: †I taka / i drugarite / i malata soba vo

P’skov, / kako posleden ~in / na aktot {to se kaznuva

po zakon, / }e go imaat / tvoeto progonstvo, / {to vo

forma na opasna hartija / branuva po Severot.# I vo-

op{to, vo stihovite na Ta{kovski poleka navleguva

temata na progonstvoto od literaturata: †Eden ~ovek

/ me progonuva niz literaturata#. Centralnata metafo-

ra na ovaa kniga se †opasni crni bikovi, / koi revej}i

/ po moite arterii, / kako ostro mermerno vreteno / mi

se vrtat na jazikot.# Po toa vnatre{no stampedo od

†krvoto~no èlezo#, se posakuva kreativniot ~in, ~inot

na otporot: †a bikovite kako deca na alkoholot / mi na-

likuvaat na nevreme / {to me razdraznuva / i go budi

vo mene talogot / i nemo}ta kako najvisoka sila. / Toga{

pomisluvam na begstvo, / toga{ posakuvam opasna harti-

ja / da si go prepi{am ìvotot.#

Temata na opasnata hartija Ta{kovski ja razvi i

vo posebna stihozbirka pod istiot naslov (1991). Nad-

realisti~kiot †vozdu{est# kvasec od negovite prvi

stihovi se svrza so †bra{noto# na negoviot poetski

realizam i zemniot, †angaìran# stih na †crnite bi-

kovi#. Ne slu~ajno toj vo svojata poezija ~esto se poviku-

va na Gotfrid Ben i Ezra Paund kako na svoi poetski

idoli: harmonijata me|u bibliotekata i ulicata, me|u

oblacite i zemjata, me|u nadrealnoto i realnoto e pos-

tignata so merata na negovite idoli. Vo taa smisla,

Opasna hartija, kako treta kniga vo li~nata evoluci-

ja na poetot Bratislav Ta{kovski pokaà deka pred nas

e eden zrel poet, koj celosno ja zaokruì svojata poet-

ska programa, navestena kako ~udno dvojstvo me|u Ma-

xari i Orion, koe treba da se premosti.

Od Opasna hartija natamu, toa dvojstvo be{e pre-

mosteno, a poetot po~na da go interesira - trojstvoto,

kako ideal na svetata harmonija.

* * *

Vo ~etvrtata kniga poezija, Angelot i èdnata

muza (1994), poetot, u{te vo samiot podnaslov pokaùva

deka ve}e misli vo trijadi, i deka negov opsesiven sim-

boli~ki broj e - brojot tri. Podnaslovot na negovata

poetska zbirka e: - Trikniìe za tagata, qubovta i

kopneòt. I formalno, stihozbirkata e podelena vo

tri knigi: Kniga prva - Pati{ta niz neboto; Kniga

vtora - Angelot i èdnata muza i Kniga treta - Iz-

vadoci od mojata biblija. Intimitetot se javuva ka-

ko vrvno na~elo koe rakovodi so lirskata gradba: ne-

ma nitu traga od onie krvoto~ni bikovi koi kako {i-

lesto vreteno iskopuvaa zborovi od jazikot na poet-

ot! Besot e skroten i preto~en vo kontemplacija i bla-

ga meditacija! Sega koncentracijata vrz eden ist mo-

tiv e podlogotrajna, taka {to taa minuva vo kontem-

placija. Poetot ne brza da ja opfati raznolikosta na

svetot, da go imenuva rasko{ot na bitieto, da se izjas-

ni po sekoj negov detal i svojstvo. Dominantna ideja vo

site tri knigi e idejata za moralnoto pro~istuvawe,

za li~nata mentalna higiena za koja sekoj od nas mora

da se griì. Tokmu zatoa i moè da se kaè deka ovoj

poetski tekst nu`no se is~ituva vrz edna poznata, is-

kustvena matrica, vrz prethoden kulturen kod, vo edna

intertekstualna perspektiva so svetiot kod na Bib-

lijata, od koja ~esto se prezemaat poznati motivi. Od

30 26.12.2008

tie pri~ini, Angelot i èdnata muza moè da se smeta

za presvrtnica vo poetskata evolucija na Bratislav

Ta{kovski. Negovata modernisti~ka proveniencija

po~nuva poleka no sigurno da se †kontaminira# sega i

so kvasecot na postmodernata.

* * *

Vo negovata petta kniga poezija, Demonika, Ta{-

kovski prodolùva onamu kade {to zaprel so Angelot

i èdnata muza. I vo motivska, i vo formalna smis-

la, toj e vistinski isku{enik na svoite ve}e markira-

ni temi i motivi: èna, poezija, tatkovina.

Eve samo kus pregled na trite semantizmi za koi

govorime, so primeri od Demonika. Na primer, vo Auto-

dafe, simboli~nata slika na sopstvenoto, dobrovol-

no raspnuvawe na krstot na poezijata, se dava zavet de-

ka }e se opstane na patot po koj se trgnalo: †Pove}e

nema nazad, / zad likot bezdna od yvezdi / zad zborot

iljadnici o~i. / Sega odam do kraj i izvor sum na ognot,

/ bidej}i ima denovi vo koi ìv pregoruvam, / vo koi

Semirot go dopiram, / kako angel, / kako trema na smrt-

ta. / (...) Ra|aweto e po~etok na smrtta. / Me ~ekaat novi

ìvoti.#

Poezijata i tatkovinata se dve lica na edna ista

opsesija: poezijata ja {titi tatkovinata od upadot na

corpus alienum vo mati~niot nacionalen prostor (opse-

sivnata tema na Ta{kovski). Toa tu|o telo, toj anoni-

men logocentrik i diktator na mislata se zakanuva da

ni ostavi la`na pretstava za minatoto, da ne izlaè

okolu korenite (sli~no kako vo prozata na Blaè Mi-

nevski): †Opasnostite demnat / i du{ata sekoga{ e

ne~ija senka. / (...) Toj e tuka. / Ja menuva istorijata, /

gi mami vekovite / i najgolem satrap e vo literatura-

ta / (osobeno vo poezijata). / Nema ime / i seto toa go

pravi / preku fus-noti i trudovi. / Slu{a{ li? / Sega!

/ Sega! / Doveka!#

Pokraj semantizmite na tatkovinata i poezijata,

se javuva i tretiot semantizam, karakteristi~en za

Ta{kovski: ènata. Potsetuvame ovde na prekrasnite

stranici qubovna poezija ispi{ani vo Angelot i èd-

nata muza, koi se vbrojuvaat vo najdostoinstveniot

korpus qubovna poezija kaj nas. Vo Demonika, osobeno

vo istoimeniot ciklus, sre}avame sliki na panteis-

ti~ko sfa}awe na figurata na ènata, ne{to {to pot-

setuva na bleskavite stranici na makedonskata erot-

ska poezija {to gi ispeja Petre M. Andreevski vo svoja-

ta Denicija: †Gledav kako sleguva vo poleto, / gledav

kako gi voskresnuva plodovite, / gledav kako dobiva

ponadica. / So kosata gi sopira{e vetrovite / i site

ptici £ bea nare~nici. /Od pola nagore, / be{e nani-

àna so vozdi{ki, / nadolu so grevovi.#

Se razbira, poetot e sosema svesen za sli~nostite

so tradicijata. Zatoa, intertekstualnata igra s¢ pove}e

go obzema i Bratislav Ta{kovski, sudej}i spored ovoj

ciklus (za àl, vo ovoj izbor ne moèvme da gi pomesti-

me site primeri). Toj ne go krie intertekstualniot

povik kon †Denicija# (duri i vo nekoi analogni naslovi

na pesnite: †Mojata sredba so Demonika#; †Demonika

i godi{nite vremiwa#); no ne go krie ni intertekstual-

niot odnos kon Maja na Radovan Pavlovski (†Od

nejziniot zdiv venat gerberite / i vo maj site Maji ja

prokolnuvaat#); aludira i na romanot Pirej na Petre

M. Andreevski i na †Okoto na temniot# na Eftim

Kletnikov (†Toga{ se rasploduva kako pirej i stanu-

va oko na temninata#), na †Son~eva belezgija# na Jovan

Koteski: †Okovana e so ubavina/ i ima son~eva belezgi-

ja.#). Toj, duri, reintegrira vo svojot tekst i poznati

folklorni kli{ea, koi kaj navedenite prethodnici

imaa zna~ewe na tekst, a kaj Ta{kovski imaat zna~ewe

na citiran (ne retko i parodira~ki) kod: †Na Rusa

Sreda so kopito me drazna po ~eloto, (lele po ~eloto)

... Setnem me drazna i vo du{ata (lele vo du{ata)# So

toa, toj vsu{nost pravi edna mala meta-antologija na

najubavoto i najvrednoto vo sovremenata makedonska

poezija, gi dopeva i raspeva slavnite prethodnici, gi

dopi{uva so svoj tekst i svoj rakopis vrz ogromniot

palimpsest na postmoderniot tekst.

Angelot i èdnata muza pokaà, a Demonika do-

kaà deka trite semantizmi za koi stana zbor vsu{nost

se tri lica na eden ist opsesiven arhisemantizam, {to

jas privremeno i za ovaa prilika bi go narekol Sveto-

to trojstvo. Za toa Sveto trojstvo znaevme u{te od

prethodnata stihozbirka, vo koja poetot gi be{e pode-

lil pesnite vo tri knigi: Kniga prva - Pati{ta niz

neboto; Kniga vtora - Angelot i èdnata muza i Kni-

ga treta - Izvadoci od mojata biblija. Vo tie tri

pprriizzmmaaVenko Andonovski

26.12.2008 31


knigi (Trikniìe) toj pe~ate{e vkupno 51 pesna, broj,

isto taka, namerno ili slu~ajno deliv so tri, kako broj-

na simbolika za Svetoto trojstvo.

Kakva e formata, kakva e semioti~kata supstanci-

ja na Demonika?

Fascinantno e {to toa semanti~ko †Sveto troj-

stvo#, re~isi idealno se preslikuva na semioti~koto

nivo na tekstot. Toa obi~no se †oblekuva# vo tripartit-

ni povr{inski konfiguracii, vo frazi ili sintagmi

so re~isi zadolìtelna (!) tridelna struktura, so {to

se ostvaruva edna povratnost na tridelnoto semioti~ko

strukturirawe. Na primer:

Jas ve}e sto pati sum izgoren (1)

i treba mnogu pove}e, (2) za da is~eznam. (3)

(Autodafe)

ìvotnite go mirisaat poleto, (1)

na neboto angelot se bori so sonceto (2)

i zvukot na bolesta zalegnuva pod streata. (3)

...

... so kamen se kove me~, (1)

go tesnat denot (2) i gra~i crnoto pile (3)

(Opasnosti po du{ata)

... se frla kamen,(1) temjan (2) i pepel (3);

...

Toga{ site ja gonime svetlinata, (1)

obra~ite pukaat (2)

i ni treperi du{ata (3).

(Opasnosti po du{ata, 2)

A potoa vij, (1), r’c (2) i pizma; (3)

krvavata raka (1) povtorno (2) kon krvta se vra}a. (3)


... }e se prestoram utinski do`dec (1)

za da bidam sila na bilkite (2)

i ime na otrovite (3).


Demonika donesuva i edno, na prv pogled tematsko

iznenaduvawe: odedna{, vo tripartitniot semantizam

nare~en Sveto trojstvo se javuva i motivot na zaguba-

ta na tatkoto. Toa na prv pogled zbunuva: no, ne e

taka. Tatkoto e samo metafori~en prestolonaslednik

na izgubenata tatkovina; toj e nejzin zaboraven car,

toj e nejzin anonimen patriot, anonimen qubovnik na

trijadata èna=tatkovina=poezija. Toj, za àl, vo taa

svoja qubov e samo evidenten broj ... no ti ~eka{e dva

dena / za pretsmrtniot odar. / Mora{e pred toa da go

stopli{ mermerot / za da ti ja smenat krvta i buri~nat

vo du{ata. / ... i tamu imalo red, / i tamu za toa se ~ekalo

pred da stane{ proyiren / i samo evidenten broj... (ê-

kalnica za smrt).

No, tatkoto stanuva sinonim i za poezijata, oti

vo pra{awe e daden zavet, nebare Bibliski sojuz me|u

nego i sinot okolu pi{uvaweto, sojuz ~ij simbol, kako

i vo Svetoto pismo e - vinoìtoto. Vo Pismo do tatko

mi, se veli: †Zdravo. / Od ovaa strana i natamu e isto:

/ caruva zbir{tinata. / Sega pi{uvam kako furija, / go

delkam zborot, nebare glogov kol / i taka gi prepozna-

32 26.12.2008

vam neprijatelite. / Odvreme-navreme, ezdam po obla-

cite, / s¢ u{te gi ~itam Ben i Paund / i tamu, / nekade

vo podno`jeto na neboto go brkam vinoìtoto.#

* * *

Bratislav Ta{kovski denes e eden od najrepre-

zentativnite makedonski poeti. Izrasnat vrz sjajnata

tradicija na bujnoto makedonsko modernisti~ko pismo,

toj e denes vaèn pretstavnik na postmoderniot make-

donski poetski diskurs. Zadoen so metaforata od sjaj-

nata {kola na makedonskiot modernizam (i samiot mo-

dernist vo prvite objavi, vo osumdesettite godini), toj

denes ~ekori po patot na metonimisko-indeksi~niot

poetski diskurs, po patot na postmodernata intertek-

stualnost. Vo taa bujna, re~isi Remboovska makedons-

ka modernisti~ka {kola, vo toa carstvo na metafora-

ta vo koe ja sovladuva{e svojata poetska tehnika, Ta{-

kovski za svoi direktni prethodnici i sobesednici ja

ima{e ìvata re~ na Blaè Koneski, Petre M. An-

dreevski, Ante Popovski, Radovan Pavlovski, Vlada

Uro{evi}. Toa be{e kontekstot {to treba{e da se

preskokne so silata na individualniot talent.

Ta{kovski £ pripa|a na onaa (†sredna#) generaci-

ja makedonski poeti, koi bea svedoci (a i samite u~es-

tvuvaa) vo kr{eweto na diktaturata na metaforata vo

makedonskiot poetski diskurs. Toj proces na razvlastu-

vawe na metaforata kako edinstven semioti~ki simp-

tom na poezijata zapo~na so negovite prethodnici: go

ima toj impuls vo podolgite pesni na prviot bard na

makedonskata sovremena poezija, Blaè Koneski, no

go ima u{te pojasno izrazeno kaj Gane Todorovski i

Bogomil \uzel. Ako moè da se kaè deka fazata na in-

tenzivna metaforizacija od modernisti~ki tip (taka-

nare~eni †{ok-sliki#, so odglasi na simbolizmot, nad-

realizmot i ekspresionizmot) intenzivno trae do doc-

nite {eeseti godini na dvaesettiot vek), toga{ vtora-

ta, †metonimiska# faza zapo~nuva vo {eesettite i in-

tenzivno se protega do dene{ni dni. Ta{kovski, zaed-

no so svojata generacija, ja ozna~uva tretata faza, koja

od osumdesettite godini na minatiot vek go pro{iruva

sfa}aweto za metonimijata: taa ne e samo patokaz kon

†narativizacija# i †epski fokus# (kako kaj Todorovski

i \uzel), tuku i indeks vo edna intertekstualna smis-

la na zborot. Sekoj tekst upatuva na drug tekst, naj~esto

prethoden; intertekstualnosta stanuva †azbuka# na ovaa

†polemi~na# poezija, koja saka da rasprava so prethod-

ni tekstovi, da gi kalkira, nadopolnuva ili da gi tra-

vestira. Ta{kovski e postmoderen poet od naj~ist kov.

Negoviot glaven hipotekst e - Biblijata. Niz seto

negovo tvore{tvo zree taa ideja deka site na{i novi tek-

stovi se samo eden dale~en odglas na semiozata od biblis-

kiot tekst. Od prvite knigi, do poslednata, zree taa ideja

kako nekoja vodilka vo negoviot poetski svet. Najprvin sra-

me`livo, se sre}avaat samo bibliski citati, reminiscen-

cii. Potem otvoreno se trgnuva vo †nadopolnuvawe# na

praznite ili slabo ~itlivi mesta od palimpsestot na Bib-

lijata; pritoa, sekoga{ toa e gledna to~ka na Makedo-

necot, odnosno makedonskiot duh i mentalitet. Vo pesna-

ta †Nedostatok na dobri lu|e#, ~itame:

Nekoi raboti se ve~ni.

Ednostavno, koga ne{to ne odi, ne odi.

Za da najde dobri lu|e kutriot Lot

gi ponudi dvete }erki so ma` nebideni.

Badijala: Ne{tata sakaa sprotivno...

Cenata padna:

Od pedeset dobri lu|e na deset.

Na kraj i niv gi nema{e.

Potoa Gospod go upati Lota nadvor od Sodom.

Mu re~e: †Ne obyrnuvaj se!#

No, za da bide taka kako {to e napi{ano,

se pogriì ènata Lotova.

Ne poveruva!

Potoa samo solta zboruva{e.

Utredenta Avraam pogledna na Sodom i Gomor:

se kreva{e plamen od zemjata kako ~ad od pe~ka.

Ve}e se kaà: pokraj univerzalnite poraki pri tie

~itawa i prepro~ituvawa na †zatemnetite# mesta na

Biblijata, Ta{kovski znae ~estopati da ja inplanti-

ra †makedonskata tema#, odnosno temata na nepriznaen

narod, kako vo pesnata: †Ako ima u{te edna{#:

U~itele,

koga povtorno }e go izmisluva{ svetot

seti se godinite koga n¢ zaboravi.

Dosta se vrtevme kako bibliska gre{ka.

Sega navreme kaì

za da fatime a~ik-mesto

vo noviot Korab na Noe.

Ako ima u{te edna{, stori go toa.

Dolgo vreme negovata poezija eksperimentira{e

me|u romanti~arskiot i simbolisti~kiot zanes po zvuk

(sonetot e na najvisokoto mesto vo taa li~na poetska

hierarhija na Ta{kovski), i obidite da se †mudruva#

vo pesnata, odnosno pesnata da se prestori vo mermeren

mavzolej na mudri misli, ~esto i na granicata na ese-

isti~ki pristap kon svetot. So drugi zborovi, taa pesna

be{e rastrgnata me|u zvukot i zna~eweto: ne{to {to

e trajna dilema i za vrvni svetski poeti, koi vo eden

mig preferiraat Encensbergerovski model na pesna

so koja treba †ne{to va`no da se kaè#, a vo drug mig

smetaat deka takvata pesna ja proma{uva su{tinata na

poezijata, koja e †muzi~ka umetnost#. Eve eden prekrasen

primer za taa Encensbergerovska eseizacija na pesna-

ta, vo koj se slu~uva na erotskiot znak da se nakalemi

ideolo{ki, pa vo prostitutkite od socijalisti~kiot

blok na Pigal da se vidi - ideologema:


26.12.2008 33


Ovde, site èni se edno.

Mitologijata e ednostavna, taka mora da bide...

Ovde, site lu|e se edno - robovi na beskrajot,

a beskrajot zavr{uva kaj Mulen Ru`,

ili malku podolu

kade muzite od istokot

gi pokaùvaat dupkite na socijalizmot.

Vo vtoriot slu~aj, koga poezijata se stremi da se zat-

vori vo zvuk, kako zvu~na palata, taa se razbira kako

eden vid Malarmeovski ili Remboovski vrv na samocel-

nata estetika, eden vid muzi~ka asemanti~nost (i zatoa

- multisemantizam!) koja zaveduva so samoto svoe pos-

toewe kako umetni~ki predmet, so svojata materijalnost

i setilnost, †stvarnost# koja po~nuva od glasovite!

U{te edna zabele{ka mi se ~ini va`na kako op{-

to svojstvo na poezijata na Ta{kovski, a povtorno vo

vrska so postignatata ednostavnost i ekonomi~nost na

poetskiot iskaz. Nomadizmot e postojano i ve}e op{to

mesto vo sovremenite teoriski diskursi za literatura-

ta. Se veli, barem vo postmodernisti~kite teorii za

literaturata, deka poetot e nomad: toj nema svoj ku}en

prag, oti vo stilot na Racin, †cel svet bratski ku}a

mi e#. Vistinskite poeti se sekade doma, no tie se pos-

tojano na pat. Ta{kovski e nomad od prv red vo na{ata

ponova poetska produkcija. Ne zatoa {to bukvalno bi

gi menuval tatkovinite, adresite na ìveewe i broe-

vite na svojot stan, tuku zatoa {to po desetina knigi

poezija, za nego moè da se kaè: na svoeto poetsko no-

madsko pate{estvie toj go nosi samo ona {to mu e ne-

ophodno. Poznata e taa ìvotna filosofija na nomadi-

te: koga trgnuvaat so svoite stada, so sebe go nosat samo

najneophodnoto i najlesnoto za transport. S¢ drugo

proizveduvaat vo tekot na samoto patuvawe.

* * *

Po serijata odli~ni poetski knigi, stihozbirka-

ta Begstvoto od Erusalim, poga|a edno od klu~nite

mesta na postmodernitetot: mo}ta na postmoderniot

tekst da se odnesuva kako apokrif po odnos na nekoj

prethoden tekst, odnosno - da se pokaè na delo apo-

krifnata intertekstualnost na poezijata. Vo pesnata

†Za grevovite#, ~itame: †Prosti gospodaru, / pogled-

nav tu|a èna. / Posakav mlado sonce vrz usnite moi. /

Ako me kazni{, / kako da ja razberam ubavinata {to si

ja/ sozdal? / Zarem si ja daril samo na sebe?! / Ne. Nikade

ne si napi{al, / nitu so zbor, nitu so prst vo pesokta,

/ deka e taka. / Zatoa, vo molitvata nema praznina - / ako

e grev ubavinata / toga{ gre{no si go sozdal svetot!#

Sosema e o~igledno deka pesnata e vsu{nost kri-

ti~ka parafraza na ona mesto od Svetoto Pismo koe

govori za eden od smrtnite grevovi: posakuvaweto na

tu|ata èna. Apokrifnosta na ovaa pesna se sostoi vo

34 26.12.2008

otkrivaweto na eden temelen paradoks: ako ubavinata

e grev, toga{ i samiot svet koj e od Boga sozdaden e

grevoven, bidej}i e ubav! Pesnata e polemi~na: taa nudi

novo ~itawe na svetiot tekst, gi razobli~uva †la`nite#

negovi interpretacii, stanuva protiv dogmatskata her-

menevtika na Svetoto pismo. Taa bara argumenti za

takvite psevdo-interpretacii, no ne gi nao|a - nikade

vo Biblijata ne stoi, nitu nekade Gospod rekol †nitu

so zbor, nitu so prst vo pesokta#, deka ubavinata e grev.

Pesnata e proslava na ubavinata, a apokrifnata dimen-

zija na tekstot leì tokmu vo osloboduvaweto na poi-

mot na ubavoto, vo negovoto vra}awe od posedot na Sa-

tana vo Bo`ji race. Ta{kovski veruva deka ne~estivi-

ot nema licenca vrz ubavinata i ne e nejzin tvorec, ka-

ko {to n¢ zastra{uvaat mnogubrojni lo{i interpre-

tacii na Pismoto. Taka veli ovoj postmoderen psev-

do-apokrif (toj e psevdo-apokrif zatoa {to vsu{nost

go brani Svetoto Pismo, iako izgleda deka so vakva-

ta †eres# za ubavinata - go napa|a).

Apokrifnosta kako temelno obele`je na post-

moderniot tekst naj~esto se prepoznava ili preku fik-

tiven literaturen citat, ili kako reinterpretacija

(resemantizacija) na postoen literaturen citat, no i

vo dvata slu~aja efektot e ist: sozdavawe na fiktiv-

na, apokrifna istorija ili mitologija (arhiva, arheo-

logija). Vo pesnata †Pred da kaè{#, na primer, se ko-

risti eden takov (psevdo?) citat, komu ne moè so sig-

urnost da mu se utvrdi potekloto, no koj povtorno ja

brani istata linija - linijata deka ubavinata, qubov-

ta i posakuvaweto - ne moàt da bidat grev. Vo pesna-

ta seriozno e razni{an poimot na †prequbata#, bidej}i

qubovta sekoga{ e edna i ista: †Poleka so kaznata. Ne

zategnuvaj go lakot./ Neka lebdi u{te malku./ Pra{uva{

{to sum storil?/ Sum posakuval. Znae{?/ Da, taka e;/

i eve, vo hramot, crtam stari angeli/ da mi objasnat/

kako sozreva prirodata/ i da mi rastajnat: ’...deka od ̀ e-

nite si u~el / i si rekol da £ se prostat grevovite/

bidej}i mnogu qubela...’#. Ovoj misteriozen citat (tol-

ku vidlivo namerno staven i vo italik i vo navodni-

ci) e najdobar primer za taa postmoderna igra so za-

magluvawe na granicata me|u †stvarnoto# i †fiktivno-

to# vo citatnosta: od edna strana, stanuvame svesni de-

ka toa se zborovi na Bogo~ovekot (toj, zna~i, prostu-

va onomu koj mnogu qubel, a da se qubi mnogu zna~i da

se prequbuva), no od druga strana, znaeme deka duri i

pod pretpostavka toa da e navistina citat od Svetata

kniga, toj tamu se †protnal# o~igledno pod zaspanoto

oko na cenzurata, oti samiot po sebe e apokrifen: kako

toa - Toj, Sinot, u~el od ènite? [to zna~i toa? Kakva

e taa lascivnost? Koj e nejziniot avtor? Anonimot od

Biblijata ili avtorot na Begstvoto od Erusalim?

I zarem toj avtor - duri i da se koristi vo †vistins-

ki#, postoen citat - ne †podmetnuva# apokrifna diverz-

ija vo Svetiot tekst so samoto toa {to gi lovi tie

inaku nevidlivi, sitni, apokrifni zrnca vo nego, koi

ete, se protnale i pokraj cenzurata?!

Spored toa, ubavinata na Begstvoto od Erusalim

leì pred s¢ vo nejziniot Osloboden ôvek - a takov

se o~ekuva da bide implicitniot ~itatel (†~itatelot

- model# vo sega{nata terminologija na Umberto Eko)

na ovaa stihozbirka. Toj Osloboden îtatel, koj ja pro-

slavuva Ubavinata bez da stravuva deka taa e grev - e

osnovnata komponenta na ovaa isklu~itelna poezija,

koja duri i apokrifnoto (†zboroprestapnoto#) go sfa}a

kako bogoqubie.

Dlabej}i po paradoksite na Svetiot tekst, Ta{-

kovski postojano go postavuva istoto pra{awe: pra-

{aweto za ~ovekovata priroda na Bogo~ovekot. Fak-

ti~ki, pra{aweto glasi: zo{to, vo site poznati inter-

pretacii na Svetoto pismo tolku se naglasuva boès-

tvenata dimenzija na Hristos, a se potisnuva onaa ~o-

ve~kata, koja e tokmu ona {to nam n£ e pove}e sli~no

so nego? †Pra{aweto e slednoto: / Ako toj bil ~ovek,

a bil, / i vo toa se soglasuvaat site,/ toga{ nadvor od

negovoto boèstvo,/ interesno e negovoto odnesuvawe/

kon slabostite ~ove~ki./ Posebno kon ubavinata i è-

nata kako/ najgolema pobeda na Kreatorot,/ vo slu~ajot

kako neosporen bibliski fakt,/ negoviot tatko./ Dali

toj vo svoite 33 godini,/ posebno vo poslednite 3 godi-

ni ìvot/ nikoga{ ne se zapra{al za ~inot na strasta/


26.12.2008 35


i goleminata na golotijata/ koja bila edinstvena/ pred

kasnuvaweto na jabolkoto.#

Toa, apokrifnoto - go donesuva prviot ciklus od

ovaa kniga, nasloven †Vo hramot#. Vo vtoriot ciklus

ja sledime evolucijata na toa apokrifno postmoderno

vo ona {to moè da se imenuva kako klasi~en ironis-

ki paragraf: postavuvawe na nebesnite ne{ta †vo drska

sporedba so zemnite#. Namerno ja koristam ovaa devet-

naesettovekovna kvalifikacija na Belgradskata duhov-

na mitropolija, izre~ena za stilot na na{iot Kiril

Pej~inovi~ - Tetoec, zatoa {to i nemu mu be{e prefr-

lano deka e †apokrifen# i †eretik# po odnos na surova-

ta crkovna dogma. Na primer, toj ironiski paragraf

go nao|ame mo{ne jasno vo prvite stihovi na pesnata

so oksimoronski, ironi~en naslov †Haos na neboto#

(kosmosot, vo religiozna perspektiva e simbol na pore-

dok i hierarhijata i nikako ne moè da bide - haos!):

†Kancelarijata na Vrhovniot be{e prazna./ Angelite

koristea prodolèn vikend...# Jasna e dvoplanskata

ironi~na strukturacija: Vrhovniot moè da bide samo

Vrhoven komandant, a onie koi koristat †prodolèn

vikend# (vojni~ki izraz) moàt da bidat samo vojnici;

pra{awe e kolku se vojnicite - angeli. Ete ja igrata

so ironiskiot paragraf, koj, pak, i ne e ni{to drugo

tuku - registar na apokrifnata re~! Pesnata ironizi-

ra so ~inot na raspnuvaweto na Hrista, odnosno - so

†gluvosta# na neboto, koe o~igledno ne reagira blago-

vremeno, poradi †birokratski# pri~ini, pa dozvoluva

Bogo~ovekot da bide raspnat: †Potoa minaa sekundite

i se zbrca klinot./ Neboto go primi posledniot povik/

i ve}e be{e docna;/ toj (Gabriel - V.A.), kako odgovo-

ren angel,/ ne moè{e ni{to da stori./ Istoto go pot-

vrdija i sudiite,/ (nebesnata birokratija e ista kako

zemskata)/ konstatiraa samo raspetie.#

Kone~no, ako prvata kniga go najavuva apokrifni-

ot, a vtorata pred s¢ ironiskiot registar na re~ta, tre-

tata kniga (ciklus), pod naslov †Istorija na ubavina-

ta# e proslava na ̀ enskiot princip, ̀ enskoto telo, rod-

nosta i fertilitetot (motivi poznati i od prethodnite

knigi na Ta{kovski). Za ̀ enata se veli deka †Nejziniot

po~etok e sovr{enstvo/ taa e istorija na ubavinata#, deka

e prirodno taa †kako ubavo i edinstveno boèstvo/ da

saka/ i da bide majka na site ìvi.#I tuka psevdo-cita-

tot igra va`na strukturna uloga. Na primer, na Sinot,

otkako }e ja vidi ubavinata na ̀ enskoto telo, mu se stava

vo ustata (mu se podmetnuva) vakov citat: †Se zapra{a:

za kogo Tatko napravil tolku ubavina?#. Vo ovie pesni

go gledame telesniot princip, setilnoto, goloto, no vo

tesna vrska so poimot na duhovnata ubavina, osobeno vo

antologiskite pesni †Ubavite Evrejki jadat smokvi#,

†Sekoga{ bilo taka# (vo koja, po povod sedum goli devo-

jki nacrtani na edna vazna se veli - †Gospod e ubav i ja

saka ubavinata#); †Nejzinite mladi stapala#, †Golite

noze grozjeto go gme~at# i †Istorija na ubavinata#.

Koga s¢ }e se sumira, proizleguva deka Begstvoto

od Erusalim e izvonredno silna, vozbudliva poetska

kniga so svoja bogoqubiva, psevdo-apokrifna filoso-

fija, napi{ana vo aktuelen postmoderen manir, so

stilska preciznost i lesnotija {to namesta ostavaat

bez zborovi. Toa e, pokraj Golemata qubovna pesna naj-

dobrata kniga na Ta{kovski dosega i edna od Velikite

knigi na na{ata sovremena poezija. Taa e zrelo vino

na majstorot koj od glina gi pora|a i dvete ne{ta pot-

rebni za boèstveniot napitok-poezijata: i grozjeto i

posatkata, vo koja sega go izleva ona {to dovolno dolgo

i trpelivo go ~eka{e - svoeto boèstveno pitie.

* * *

Denes, mestoto na Bratislav Ta{kovski vo

sovremenata makedonska poezija moè da se ozna~i kako

klu~no: koga se soop{tuva taa kvalifikacija, se misli

pred s¢ na negovoto vlijanie vrz sovremenite makedon-

ski poetski tekovi. Vo razvojot na eden nacionalen

knièven organizam, formaciski postojat takvi klu~ni

mesta, takanare~eni †zglobovi# na knièvnata evolu-

cija, eden vid stilsko-istoriski svrtnici, bez koi ne

bi bilo mo`no da se govori za regularna knièvna evo-

lucija. Niv gi prepoznavame ili vo pojavata na †gene-

racii# koi nosat stilski presvrt vo izrazot ili, pak,

(poretko) vo poedinci (Blaè Koneski, na primer).

Koga govorime za makedonskata poezija, nie redovno

poso~uvame eden verifikuvan knièven fakt: na pri-

mer, {eesettite i †generacijata na {eesetite# (†bogo-

vite# na metaforata: P.M. Andreevski, R. Pavlovski,

P. Bo{kovski, J. Koteski, nadrealistot V. Uro{evi},

kako i metonimiskiot †kral# B. \uzel) gi poso~uvame

kako vaèn zglob na nacionalnata poetska anatomija,

zatoa {to go presvrte poimot na poetskata re~ i oso-

beno poimot na modernitetot, izvlekuvaj}i go od zona-

ta na slatkiot, sonoren, melodiozen intimizam i re-

definiraj}i go preku povi{eniot stepen na figurativ-

no pi{uvawe (takanare~eni †{ok-sliki#). Potoa se

javi nova svrtnica: generacijata na postmodernitetot

i citatnosta, generacijata na poetskiot intertekst

rodena vo metodolo{ko-teoriskata senka na dekon-

strukcijata. Ta{kovski £ pripa|a na taa generacija.

Ta{kovski stoi na svrtnicata me|u modernitetot i

postmodernoto vo na{ata poezija. A toa e & pove}e od

o~igledno - va`no strate{ko mesto vo razvojot na edna

nacionalna literatura so zabrzana evolucija.

Duri i osamen, nadvor od site generacii, Ta{kovs-

ki ima klu~no zna~ewe za sovremenata makedonska poe-

zija. Toj e ricar, vitez na zborot, poet so glavata i prs-

tite vo oblacite, a so nozete na zemjata. Vo toa dvojst-

vo ja gledam negovata Enecensbergerovska i êslav Mi-

lo{evska dimenzija. A toa se kosmi~ki edinici meri za

poezijata. I odli~no mu prilegaat na na{iot Bratislav.

36 26.12.2008

lluuppaa

Vo soglasnost so zadadenata tema †Transpo-

zicija na istoriskite nastani i li~nosti vo tra-

gediite kaj Slovenite#1

se odlu~iv predmet na

mojot interes da pretstavuva tragedijata Crnila

od poznatiot makedonski dramski pisatel Kole

â{ule od nekolku pri~ini:

1. dramata referira na eden zna~aen nastan

od makedonskata istorija vo dvaesettite godini

od 20 vek, atentatot na \or~e Petrov, poznat ma-

kedonski revolucioner i pobornik na idejata za

nezavisna Makedonija;

2. sprotivno na o~ekuvanoto, koga stanuva

zbor za tekstovi so istoriska predlo{ka, isto-

riskiot sled na nastanite i istoriskite likovi

se staveni na vtor plan, a dramskiot konflikt se

odviva vo raspnatosta na junakot pome|u stvarnos-

ta i fikcijata.

Poa|ajki od stavovite na Nata{a Avramov-

ska, koja celokupnata postapka na â{ule ja de-

finira kako †postapka koja go obelodenuva simu-

lakrumot (prostor na mnogukratno proektirano-

to otsustvo na stvarnosta)#, a dramskoto dejstvie

kako †soo~uvawe na stvarnosta i fikcijata#2(Av-

ramovska, 2004: 145), dramata Crnila }e ja razgle-

duvame kako po~etna to~ka na procesot vo make-

donskata literatura koj ja demitologizira slika-

ta za †dobrite nie# nasproti †lo{ite drugi#, soz-

dadena pred s¢ vo usnata tradicija i vo individu-

alnoto tvore{tvo koe za osnova ja zema folklor-

nata matrica.

Makedonskata literatura voop{to i make-

donskata drama posebno, otsekoga{ projavuvaat

naglasen interes za tematizacija na istorijata.

Od druga strana, vo ànrovskite konvencii na

dramata kako da e vpi{an i odnosot na visoka

napnatost i zaemna zavisnost me|u drama-

ta/teatarot i op{testvoto, pred s¢ zatoa {to tea-

tarskata recepcija se smeta za odreden vid insti-

tucionalno gledi{te na istoriskata stvarnost.

Da se tematizira istorijata zna~i da se zazeme so-

sem odreden stav kon konkretni nastani i li~-

nosti od istorijata. Procesot na transformaci-

ja na istoriografskata vo fikcionalna stvarnost

podrazbira i svoevidna avtorska vovle~enost vo

podra~jeto na politi~kata praktika. Vo dramski-

ot opus na â{ule ima tekstovi koi se vo soglas-

nost so oficijalnata ideolo{ko-politi~ka mat-

rica na vremeto vo koe nastanuvaat (na pr. drama-

ta Rodnokrajci), no i takvi koi imaat subverzi-

ven odnos kon vladeja~kiot ideolo{ki diskurs (na

pr. dramata Vejka na vetrot). Dramata Crnila

sodrì dvojstvo: taa ima izrazen ikonoklasti~en

stav kon nacionalniot junak heroj, no ednovremeno

ja glorificira na{iroko prifatenata slika na

eti~ki ispravniot lik heroj. Verojatno tokmu ova

dvojstvo £ go dava epitetot na drama koja posto-

Loreta Georgievska

AVTOIMAGOLOGIJA

Slikata za sebesi preku istoriskite nastani vo dramata Crnila od Kole ~a{ule

1Referat pro~itan na simpoziumot vo Ni{ (Republika Srbija) na gorenavedenata tema vo 2007 godina.

2†Seedno dali stanuva zbor za obrabotka na pe~albarskata tema (Vejka, Rodnokrajci), za tematizacija na totalitaristi~kiot reìm

(Vitel, Partitura za eden Miron, Divertisman za eden Strez), ili za drama koja intertekstualno referira na makedonskata

nacionalna istorija (Crnila, Sud), osnovata na dramskoto dejstvo sekoga{ e postavena vo soo~uvaweto & pri nivnoto nerazlikuvawe

& na stvarnosta i fikcijata# (Avramovska, 2004: 145).

26.12.2008 37

AVTOIMAGOLOGIJA

jano go predizvikuva vnimanieto i na literaturna-

ta nauka i na teatrologijata. Toa e drama koja vo

kontinuitet se izveduva i vo makedonskite teatri,

za {to svedo~at i dvete najnovi postavki na reì-

serite Proevski i Slobodan Unkovski.

Vo soglasnost so aktuelnite teoretski kon-

cepcii nekolkudeceniskoto ~itawe na dramata

Crnila nosi razli~ni tolkovni aspekti. Od te-

matski aspekt taa se opredeluva kako drama na

†makedonskite crnila#. Taka Aleksandar Eòv,

eden od prvite prosleduva~i na ovaa drama, ja

ocenuva od aspekt na †istoriskata vistina#, za-

meruvaj}i £ za nedovolna preciznost, odnosno ne-

dovolna jasnost na protivstavenite likovi: cen-

tralisti – vrhovisti (Eòv, 1961: 187–193).

Prezemaj}i gi vo golema mera stavovite na

Eòv, Mateja Matevski ja poso~uva temata na

†stradaweto na sebeubiecot, na eden narod da se

istrebuva sebe vo imeto na sebesi# (Matevski,

1968: 733–738). Predavstvoto kako sudbinska pre-

dodredenost na makedonskiot narod vo borbata

za nacionalna sloboda go naglasuvaat i Aleksan-

dar Spasov, Miodrag Drugovac, Atanas Vangelov

i dr., pri {to sekoj od svoj aspekt go zbogatuva

tolkuvaweto so svoe viduvawe. Aleksandar Spa-

sov, na primer, potcrtuva deka K. â{ule ja na-

pu{ta linijata na prezentirawe na istoriski

nastani i go †sosredoto~uva svojot interes na ot-

krivawe drama vo li~nostite, preku oblikuvawe

na nivnite karakteri, preku barawe smisla, od-

nosno besmisla na postoeweto#, dodeka Nada Pet-

kovska istori~nosta na Crnila ja odreduva kako

nadvore{no dejstvo za da ja naglasi †idejata za

crnilata vo ìvotot na Makedonecot, pritoa do-

nesuvaj}i ja vo korelacija so motiv na o~eubist-

vo# (Petkovska: 346). Gane Todorovski, pak, ja od-

reduva kako drama †za ~ovekoviot pad# (Todorov-

ski, 1978: 348).

Pro~itot na Nada Petkovska, vtemelen vo is-

~ituvaweto na dlabinskata struktura, ja otkri-

va mitskata predlo{ka na aktantskiot model na

dramata, dodeka Boris Pavlovski gi izloùva

strukturnite aspekti na dramskiot prostor kako

temelen oblikuva~ki princip pri postavuvawe-

to na dramskoto dejstvie. Nata{a Avramovska

tipolo{ki ja opredeluva kako †drama so ideja

(teza), ostvarena vo ramkite na egzistencijalis-

ti~ki pojmeniot apsurd na ~ovekovata frlenost

srede tu|osta na svetot#. Apsurdnosta, spored Av-

ramovska, ima svoj prepoznatliv politi~ki zad-

noscenski kontekst. †Vo negoviot dramski sveto-

gled svetot se deli na manipulanti so scenarija-

ta i manipulirani od niv. (Toa e) drama na ~oveko-

vata apsolutna neizvesnost vo stvarnosta koja{to

ne se razlikuva od nejzinite brojni simulakru-

mi – {to gi reìra politi~kiot terorizam# (Av-

ramovska, 2004: 147).

Podelbata na manipulanti i manipulirani,

koja vo krajna instanca sekoga{ podrazbira po-

seduvawe mo} so koja se stigmatizira Drugiot, se

odviva vo ramkite na edna etni~ka zaednica, {to

vo odnos na slika za sebesi sozdadena vo makedon-

skata knièvna produkcija ima presvrtna to~ka.

Vekovnata marginalizacija na makedonskiot

narod vo istoriski kontekst go pottiknuva proce-

sot na naglasena mitologizacija i heroizacija

na makedonskiot junak vo literaturen kontekst.

Istoriskata inferiornost, pot~inetost i mar-

ginalizacija £ dodeluva na literaturata funkci-

ja na †nadomestok na zagubata#, pa slikata na li-

kot na Makedonecot se idealizira. Taa ideali-

zirana slika stanuva i oficijalna vistina, pri-

fatena i vo instituciite i vo pretstavite za sa-

mite sebesi. Taka, i vo narodnata literatura i

vo periodot na vostanovuvawe na umetni~kata

literatura, dominanten motiv e superiornosta

na makedonskiot ~ovek, poedinec ili junak na se-

kakov plan (eti~ki, moralen, fizi~ki, umstven),

nasproti ograni~enosta na ~ovekot od druga na-

cionalnost, doìvean pred s¢ kako porobuva~.

Ottuka na tu|inecot (Tur~inot, Germanecot, Sr-

binot, Grkot, Bugarinot, Italijanecot) mu se

pripi{uvaat negativni svojstva koi podrazbira-

at: surovost, ne~esnost, brutalnost, povrzani so

stavot iskaàn vo narodot †sila boga ne moli#.

Vakvata slika e konstantno prisutna vo tradici-

jata na makedonskata literatura, pred s¢ vo del

38 26.12.2008

lluuppaaLoreta Georgievska

od epskite narodni pesni, od makedonskata bito-

va drama i vo del od makedonskiot roman sozda-

van neposredno po Vtorata svetska vojna koj se

ozna~uva kako regionalen. Nasproti mitot za ma-

kedonskiot ma` – junak nad junacite (na pr. ciklu-

sot epski narodni pesni posveteni na Marko Kra-

le, romanot Tole Pa{a od Stale Popov i dr.),

paradigmatski izrazen vo stihovite na pesnite od

ciklusot za Marko Krale, i mitot za makedonska-

ta èna (na pr. dramata Makedonska krvava svad-

ba od Vojdan êrnodrinski i romanot Kale{ An|a

od Stale Popov) – verna i svesna Makedonka, dra-

mata na â{ule go ozna~uva periodot so koj za-

po~nuva procesot na ru{ewe na vakvata slika.

Procesot na marginalizacija sega ne se odvi-

va na relacija porobuva~ – poroben, tuku vo ram-

kite na samiot makedonski etnikum, a vo imeto

na Makedonija i slobodata. Na scena e istiot so-

odnos na, od edna strana, demonstracijata na mo},

so hierarhiski raspored Organizacijata – Cen-

tralniot komitet – Ivanov – Lukov, a od druga,

demonstracijata na strav ~ij intezitet e vo di-

rektna, proporcionalna zavisnost od hierarhis-

kiot raspored, pa se odrazuva vo redosledot Neda

– Metodi – Ivan – Fezliev – Lukov. Samata poja-

va na Lukov vo dvete nizi, na zna~ensko nivo, ja

poso~uva apsurdnosta na egzistencijata vo uslovi

na krajna nedoverba.

Po~etokot na romanot go ru{i idealot za

~esnata, dostoinstvena i eti~ki ispravna make-

donska èna – majka. Dramskiot prostor go pri-

kaùva domot na Hristovi vo koj{to Lukov, Ivan,

Fezliev i Metodi go †reìraat# atentatot. No

ne samo atentatot, tuku podgotvuvaat i †prequb-

ni~ko scenario# so koe se reìra i moralnata

~esnost na Neda. Samiot ~in na prequba go ru{i

mitot za ènata – stolb na makedonskoto semej-

stvo, a otsustvoto na deca samo go zasiluva vpe-

~atokot. †Reìranata qubovna storija# manipu-

lira i so pogledot na ~itatelot/gleda~ot, zatskri-

vaj}i go na po~etokot faktot na reìjata. Nas-

proti slikata na bestra{nata, hrabra i nepoko-

lebliva Sirma Vojvoda, na primer, ili buntovno

odbranetata ~est, i po cena na ìvotot, na Cveta

od Makedonska krvava svadba na êrnodrinski,

pogledot vrz Neda na preden plan go postavuva

stravot, dezorientiranosta, pokornosta. Neda ja

nema moralnata silina na Cveta nitu hrabrosta

na Sirma. Neda e obi~na èna vturnata vo neo-

bi~ni okolnosti koi gi nametnuva Istorijata i

vo tie okolnosti ne moè da se snajde, taka {to

qubovta £ se ~ini edinstveno zasolni{te. Na

sli~en na~in se ru{i i idealot za makedonskiot

revolucioner. Nasproti junakot nad junacite,

Mladi~ot (Orce), i pokraj idealot na revolucio-

ner {to nesporno go poseduva, se pokaùva kako

nezrel, naiven, nepodgotven za serioznosta na de-

loto koe si go zema na sebe. Revolucijata kako

ideal i natamu ostanuva, no preobratena vo ne{to

drugo, vo teroristi~ka akcija, ja gubi ~istotata

koja mu se pripi{uva na likot revolucioner. Or-

ce vo svoeto neznaewe treba da go ubie tokmu svo-

jot najgolem revolucioneren ideal. \or~e Petrov

za nego e i pove}e od toa – roditel po izbor koj

}e go za{titi vo detstvoto, sinonim za samata

Makedonija. Motivot na o~eubistvo, poznat vo

anti~kata drama, vo dramata na â{ule prerasnu-

va vo simbol na samoistrebuvawe.

Ikonoklasti~niot odnos na â{ule kon od-

delni likovi se problematizira na nivo na kolek-

tiv. Slikata na marginalizacijata na makedonski-

ot narod, preto~ena vo pogovorkata †kadija te

tuì, kadija te sudi#, e sostaven del od litera-

turnite tekstovi vo prethodniot period. Pogo-

vorkata e zboroven pandan na diskriminacijata,

poim koj vo sekojdnevnata upotreba zna~i †nefer

tretman# i, od sociolo{ki aspekt, odnosno vo so-

glasnost so teoriite za etni~kite i rasnite od-

nosi, e izraz na obrascite na dominacija i pod-

reduvawe, sfateni kako izrazi na poseduvawe mo}

i privilegii, nedostapni za makedonskiot narod.

Doìvuvaweto na Drugiot kako porobuva~ prido-

nesuva vo makedonskata literatura slikata za se-

besi namesta da se doìvee kako svoeviden etno-

centrizam, odnosno dobiva belezi na †kulturen

fenomen na nesakawe na poinakviot#. (Karakte-

risti~en e romanot Tole Pa{a na Stale Popov

26.12.2008 39

AVTOIMAGOLOGIJA

kade pridavkite †yver#, †du{man#, †krvopija# se

zadolìtelen leksi~ki materijal pred imiwata

na Turcite.) Dramata na â{ule go ru{i stereo-

tipot na †lo{iot drug# vo odnos na †dobrite nie#,

taka {to surovosta, lagata, nehumanosta se pre-

poznavaat vo sopstvenite redovi.

†Vo smrtta na \or~e Petrov vidov krevawe

raka na svojot sopstven ideal. Usmrtuvaweto na

\or~eta od makedonska raka, a vo slu`ba na anti-

makedonski i odnarodeni interesi, za mene stana

sinonim na makedonskite crnila voop{to. I ne

me ostavi miren s¢ dodeka ne se iskaà sebesi

niz Crnila. I dodeka ne se razraste vo eden vid

opsesija so crnilata voop{to i so prostumot pro-

tiv niv. Sekade i vo sekoe vreme#, veli samiot

â{ule.

Taa ideja vo ramkite na dramata ja soop{tuva

Lukov:

†Vo ova pismo, onoj Mladi~, me narekuva ...

predatel. I mi se zakanuva so Istorijata. • pora-

~uva nejze, na Istorijata, da go zadrì vo ubav spo-

men. (...) Moèbi seto toa vo nekoja druga Istorija

i da e novo. Vo na{ata ne e. Vo makedonskata istori-

ja, dragi moj, ima samo ... predateli ... dosega barem.

(...) Najstra{noto e vo toa {to sevo ova okolu nas

zavr{uva kako zatvoren krug. (...) Pa sepak, nikoj

ne misli deka sevo ova e i nekakov kraj#.

Sosema vo soglasnost so intenciite na avto-

rot, tolkuva~ite na ovaa drama ja ocenuvaat kako

drama na makedonskite crnila, za {to vpro~em

dadovme dokaz vo po~etokot na izlagaweto. Vak-

vata tematska postavenost ja ru{i slikata za se-

besi i sopstveniot identitet kako ideal, stavaj}i

gi na pokaz predavstvoto, kukavi~lukot, malo-

du{nosta, zabludata, bezizlezot kako sostaven

del na pretstavata za sebesi. Ednovremeno, vo taa

slika se nayiraat i istrajnosta, hrabrosta, ~o-

ve{tinata, nevinosta, ìvotnata perspektiva.

Tokmu problesocite na takvite eti~ki kvaliteti

go formiraat dvojstvoto na dramata i ja ~inat

ishodi{nata smisla na konstatacijata na Fezli-

ev: †Gospodi, belki ne umrel Makedonecot vo me-

ne#, koja e otvorena i vo korespondencija i so de-

ne{nite slu~uvawa. Od dene{en aspekt, makedon-

skiot identitet se definira so dvojna identifi-

kacija. Prvata za svoe moto ja zema sintagmata

bure barut3i ima fobi~na zadnina, vtorata e iz-

razeno eufori~na i sodrì elementi na mitolo-

gizacija koi toj identitet go prikaùvaat kako

idealen. Otvorenosta na ishodot na ovie dve spro-

tivstaveni sliki vo dramata Crnila se pokaùva

aktuelen i denes. Ottuka, istoriskiot nastan –

ubistvoto na revolucionerot \or~e Petrov vo

sovremen hermenevti~ki kontekst se is~ituva ne

tolku kako popolnuvawe na odredena †crna dupka#

vo makedonskata istorija, nitu pak ima za cel da

bide pametnik na istorijata, tuku pred s¢ da pre-

vrednuva i aktualizira, da problematizira.

3Termin upotreben vo istoimenata drama na Dejan Dukovski.

Koristena literatura

Avramovska, Nata{a & 2004, Vo vitelot na derealizacijata, Kultura, Skopje

Eòv, Aleksandar & 1961, †Kole â{ule: Crnila#, Sovremenost br.2, Skopje

Matevski, Mateja & 1968, †Dolgi godini na crnila#, Razgledi br.6, Skopje

Petkovska, Nada & Makedonska dramska literatura od 1960–1970, magisterski trud

Todorovski, Gane & 1978, †îtaj}i go â{ule#, vo: K. â{ule, Odbrani dela, pogovor, kn. 8, Kultura, Skopje

40 26.12.2008

nnoobbeelloovvccii

Romen Rolan

POPOT OD BREV

(Fragment od †Kola Brewon#)

Otkako pati{tata se ras~istija od tie natraplivi

i nepoèlni posetiteli, jas, bez dvoumewe i smelo, se

re{iv da odam da go vidam mojot [amaj vo negovoto

selo. Jas, se razbira, ne bev tolku zagrièn za nego. Ju-

nakot znae sam da se brani! No, seedno! ôvekot e po-

spokoen koga so svoi o~i }e si go vidi prijatelot da-

le~en... Osven toa, }e potvrdam, deka sakav malku i no-

zete da si gi razmrdam.

Vpro~em, trgnav na pat, bez nikomu da mu kaàm

nieden zbor i, svirkaj}i si, odev pokraj rekata koja ig-

rivo se izviva vo podno`jeto na {umovitite rit~iwa.

Od mladite list~iwa se ronea bistri kapki~ki, prolet-

ni solzi~ki, od siten blagosloven do`dec, {to za malku

be{e zaprel, pa odnovo tivko i arovno po~na da rosi,

dodeka jas odev napred. Vo {umskoto se~i{te ne`no

mjauka{e edna vqubena ververica. Vo livadite gakaa

guski i po nekoja prepelica. Kosovite od seto grlo

svirkaa i piskaa, a malata klu~arka so glas navrapit

si go potpevnuva{e svoeto †titipit#...

Patem re{iv da zastanam, za da svratam vo Dornsi

i da go zemam drugiot svoj prijatel, notarot Pajar: kako

i trite Gracii, pridru`ni~kite na Venera, i nie sme

na broj samo koga sme trojcata zaedno vo stroj. Go naj-

dov vo kancelarijata kako draska vo tetratkata podrob-

ni bele{ki za vremeto, za toa kakvi soni{ta imal i

koi bile negovite pogledi vrz politikata. Do nego

stoe{e otvorena, pokraj De Legibus,1knigata Proro{-

tvata na g. Nostradamus. Koga nekoj celiot svoj ìvot

si go zakatan~uva doma, mislata mu se odmazduva i ~esto

mu odletuva vo dolinite na sonot i vo ~estakot na spo-

menite; i bidej}i ne moè da upravuva so val~estata ma-

{ina vo letot, toj ~ita vo idninata {to }e bide so sve-

tot. Velat deka s¢ e zapi{ano: jas veruvam vo toa, no

priznavam deka nikoga{ ne uspeav vo Stoletnicite da

ja pro~itam idninata s¢ dodeka taa ne stane{e minato.

Koga me zdogleda, dobriot Pajar blesna od sre}a;

i ku}ata, od temelot do pokrivot, se trese{e od na{eto

babotewe i kikotewe. Mnogu se raduvav {to go gledam

toj sumalo~en malendav ~ovek, me{lest, sipani~av, so

{iroki obrazi, so crvendalest nos, so o~i miùrkavi,

polni so ìvost i itrost, namurten i naluten na vreme-

to i na lu|eto, no vsu{nost mo{ne prijaten i ugoden,

sekoga{ odli~en podbiva~ i od mene mnogu pogolem

{ega~. Za nego e vistinska sre}a koga moè, so strogo

i seriozno lice, da vi pu{ti nekoja burna ujdurma. I

bogami, milina e da go vidi{ sednat na edna masi~ka,

so {i{e v raka, vo imeto na Komus i Momus2kako si ja

pee svojata omilena pesni~ka. Prezadovolen {to mu

dojdov, mi gi drè{e racete vo svoite race, debelka-

vi i tvrdi, no prgavi kako nego, koi |avolski ve{to

nurkaa, {urkaa po alatite, sposobni da struàt, da

delkaat, da se~at, da sostavuvaat i da vr{at sekakvi

stolarski raboti. Vo svojata ku}a s¢ si napravil sam;

i ne bi se reklo deka seto toa e ubavo i vo najdobar

red, no s¢ proizleglo od nego, a ne od nekoj drug i tret:

ubavo ili grdo, toa e negov portret.

Spored svojata stara navika, toj vedna{ po~na da

se àli na ova i na ona; a jas, za da go nalutam pove}e,

nao|av deka e dobro i ona i ova. Toj e doktor Tolku-Po-

lo{o, a jas, Tolku-Podobro: taka si poigruvavme i se

{eguvavme. Toj im se lute{e na mu{teriite; a tie, tre-

Romanot †Kola Brewon#, Romen Rolan go na-

pi{al za vreme na Prvata svetska vojna, dve go-

dini po dobivaweto na Nobelovata nagrada (1915

g.). Romanot e zastapen vo proektot na Vladata

na RM za izdavawe na dela od dobitnicite na

Nobelovata nagrada. Prevodot od francuski ja-

zik e na Paskal Gilevski.

Romen Rolan

1De Legibus - Za Zakonite. (Preved).

2Komus i Momus - boèstva od gr~kata mitologija, za{titnici na dobrata trpeza, kako i na {egata i podbivaweto. (Preved.).

26.12.2008 41

POPOT OD BREV

ba da se priznae, ne brzaat mnogu koga treba da mu pla-

tat: gi ima i takvi koi i po trieset i pet godini mu se

dol`ni, no i samiot toj, iako e zainteresiran xebovite

da mu se polni, ne brza tolku da si go naplati dolgot.

A drugi mu pla}aat, sosem slu~ajno, koga }e im tekne

i so kisel surat; i toa vo natura: ko{nica so jajca, ~ift

piliwa. Takov e obi~ajot; bi bilo navredlivo, a moèbi

so nekogo i bi se potskaral, koga svoite pari sam bi

si gi baral. Toj se lute{e, no i lesno se soglasuva{e;

a mislam deka na nivno mesto koga bi bil, i toj taka

bi postapil.

Za sre}a, dovolno mu bilo i ona {to go imal. Zao-

kruèno imot~e koe neprestajno mu noselo jajca. A i

malku mu bile potrebni. Star ergen; po fustani ne tr-

~al, a samo po zadovolstvata na polnata trpeza. Kaj nas

prirodata se pogriìla: trpezata ni e postavena srede

na{ite poliwa. Na{ite lozja, na{ite ovo{tarnici,

na{ite koko{arnici, na{ite ribnici se na{i izobil-

ni kileri. Najgolem tro{ok mu be{e onoj {to go pra-

ve{e za kupuvawe knigi, {to gi pokaùva{e, no samo

oddaleku (skot nieden, vo skràvosta nepobeden!), i za

manijata da ja gleda mese~inata (staro aro!) so duqbija-

ta {to neodamna mu do{la od Holandija. Na tavanot,

nad pokrivot, a me|u oxacite, si napravil edno plato,

vo vid na drmoliv odar, tron, od kade{to seriozno nab-

quduva kako se vrti nebesniot svod; toj se ma~i, za ce-

liot ~ove~ki rod, da ja de{ifrira, se razbira, bez mno-

gu da ja razbira, azbukata na na{ite sudbini. Vsu{nost,

vo seto toa ni samiot ne veruva, no saka da veruva. Jas

napolno go razbiram: golemo zadovolstvo e od svojot

prozorec da gleda{ kako minuvaat nebesnite svetli

tela, kako {to niz ulicite, vo seta nivna ubavina, po-

minuvaat gospo|icite, na koi im se pripi{uvaat razni

preìvelici, intrigi, romani; pa, verno e ili ne, toa

e mo{ne zabavno.

Dolgo razgovaravme za nebesnoto ~udo, za onoj kr-

vav me~ {to se razmavtal vo no}ta od minatata sreda.

I sekoj na svoj na~in go objasnuva{e zna~eweto na zna-

menieto; i dvajcata se drèvme tvrdoglavo za sopstveno-

to mislewe: deka samo edniot e vo pravo. No na krajot,

otkrivme deka ni toj ni jas ne sme videle ni{to. Bi-

dej}i, kako {to ve}e kaàv, taa ve~er jas u{te vo devet

‘r~ev vo svojot krevet, a mojot astronom pred svojot

instrument zaspal vo dlabok son. Polesno ti e koga }e

vidi{ deka ne samo ti si se pokaàl glup. Koga toa go

sfativme, nie veselo go prifativme.

I taka, izlegovme cvrsto re{eni za toa ni{to da

ne mu kaème na na{iot pop. Odevme niz poleto pre-

kutrupa, gi gledavme mladite fidanki i pupulci, roze-

vite lastari na gustite ~estari, pticite prgavi {to

si gi pravea svoite gnezda i eden jastreb vo ramnicata,

{to se izviva{e na neboto kako vozdu{no trkalo. Ki-

kotej}i se, si raskaùvavme za ubavata {ega {to neko-

ga{ ja napravivme so [amaj. So meseci, Pajar i jas krv

proplukavme i reki pot izleavme dodeka da nau~ime

eden golem kos vo kafez da otsvirkuva edna hugenotska

pesna. A potoa go pu{tivme vo ladovinata na popskata

gradina. Kosot tamu mnogu ubavo se ~uvstvuval i duri

im stanal u~itel na site drugi kosovi vo seloto. A [a-

maj, smerniot sve{tenik, na kogo toj ~uden hor mu pre-

~e{e koga go ~ete{e svojot molitvenik, so vxasen lik

se krste{e, prokolnuva{e, pcue{e, misle{e i veruva{e

deka nekoj |avol mu pu{tile vo gradinata, pa, pobesnet

od lutina, so te{ki anatemi strela{e i najposle, fati

pusija zad prozorskiot kapak i puka{e vo Lo{iot Duh.

No ne be{e nasednal sosema. Otkako go ubi |avolot, vo

kosot skrit, toj i go izede so golem apetit.

* * *

Taka razgovaraj}i, pristignavme.

Grev izgleda{e kako da spie. Ku}ite pokraj patot

se proyevaa, so vrati otvoreni sprema proletnoto sonce

i pred nosot na minuva~ite. Nieden ~ove~ki lik; samo

na rabot od eden rov pokraj patot se gleda{e zadnica-

ta na edno lape koe seedno se vedne{e i voda si crpe{e.

No kolku pove}e Pajar i jas, fateni za race i zafateni

so razgovor, navleguvavme kon sredi{teto na seloto,

po patot pokrien so slama i lepe{ki, s¢ pove}e dopi-

ra{e do nas silno brm~ewe na razluteni p~eli. Koga

stignavme na plo{tatkata pred crkvata, tamu vidovme

plipot lu|e koi mavtaa so racete, grgotea i se kikotea.

Vo sredinata, na pragot od poluotvorenata vrata na

popovata gradina, [amaj, vcrvenet od gnev, vika{e i

kon svoite vernici gi diga{e dvete tupanici. Se potru-

divme da razbereme za {to se raboti; no ~uvme samo

kako tolpata glasno baboti:

†...Gasenici i gaseni~ki... Buba~ki i polski gluv-

ci... Cum spiritu tuo...#3

A [amaj vika{e:

†Ne! Ne! Ne si odam!#

Turmata vozvra}a{e:

†\avolski sine! Neli si ti na{ pop? Odgovori ni,

da ili ne? Ako si (a ti navistina si!), toga{ treba i

da ni sluì{.#

A [amaj siot v plam:

†Podleci! Jas mu sluàm na Boga, a ne vam...#

Se krena golema vreva. [amaj, za da £ stavi kraj,

ja tresna vratata od gradinata pred nosot na svoite

vernici; niz re{etkavata ograda u{te se gleda{e kako

mu se trese bradata i kako mavtaat negovite race, i toa

ednata, spored navika, mu sipa{e na svojot narod do`d

od blagoslovi, a drugata ja frla{e vrz zemjata molwa-

ta na prokletstvata i na site sramovi. Na prozorecot

3Cum spiritu tuo - So duhot tvoj: brzo. (Preved.)

42 26.12.2008

od negovata ku}a u{te edna{ se pojavi negoviot trka-

lest mev i negoviot ~etvrtest obraz, {to, ne moèj}i

da se slu{ne od silnite vikotnici, vozleno,besno im

odgovori so palecot na nosot. Potoa drvenite kapaci

svetrum se zatvorija. Vika~ite se zamorija; plo{tatka-

ta se isprazni, a nie se {mugnavme bez tropot zad pos-

lednite zjaplovci, brlivi bo`ji ovci, i najposle trop-

navme na vratata od popot.

Dolgo tropavme. Skotot bukoglav ne saka{e da

otvori.

- Ej, gospodine pope!...

Zaludno vikavme, klukavme (a glasovite gi preina-

~ivme za podobro da se po{eguvame):

- Otec [amaj, doma li ste?

- Odete po |avolite! Ne sum doma, ne!

A koga prodolìvme so na{ata buka, ni se razvika:

- Mavnete se ottuka! Ako ne ja ostavite na mir

mojata vrata, besni pci, so dva prsta }e ve krstam i v

pekol }e ve pratam!

Za malku {to ne isturi vrz na{ite grboj celo

krblo voda. Nie mu viknavme:

- [amaj, bo`ja polovino, isturi vrz nas barem

vino!

Na tie zboroj, kako za ~udo, stivna burniot poroj.

Vàreno kako sonce, dobrodu{noto ozareno lice na

[amaj se pokaà na prozorecot:

†O, bo`ji dobrodu{nici! Brewon, Pajar, vie li

ste, bre? Vo mojot gnev, ba{ ubavo }e ve po~estev! Ah,

prokleti {egaxii i dovletni gagaxii! Ta zo{to ne mi

se javivte?#

I ~ovekot na{ se str~a po skalite, preskokaj}i

gi po ~etiri odedna{.

- Povelete! Vlezete! Da ste mi blagosloveni!

Taka, dajte da ve izbaknam! Dobri moi lu|e, kolku sum

sre}en deka kone~no gledam lice ~ove~no, po site tie

{umni majmuni pavijani! Vidovte li vie kakvo oro mi

zavija? Ama neka igraat, neka skakaat kolku {to sakaat,

jas nema da se pomrdnam. No, ka~ete se gore, da zdivneme

i da si pivneme. Sigurno vi e è{ko i zapurno. Sakaat

da izlezam so Svetata Pri~esna! Nabrgu }e zavrne: dob-

riot Bog i jas nav~as }e se iznakisneme kako {turci

i gluvci. Zar nie im sme slugi? Zar sum jas star ~if-

li{ki izme}ar? I zar so bo`ji sluga da postapuvaat

kako so {me}ar? Lonxari niedni! Jas sum sozdaden da

se griàm za nivnite du{i, a ne za nivnite nivi i su{i.

- Ah, taka, zna~i! A {to ni pee{? Na koj |avol si

mu lut i taka si se nadurmil, pope mil? - go pra{avme nie.

- Ka~ete se, ka~ete se! - re~e toj. Gore }e ni bide

poudobno. No, najnapred, kako {to e red, treba da se

napieme. Ve}e ne moàm da izdràm, se zadu{uvam!...

E, {to velite za vinovo? Sekako, najlo{o ne e. No, vo

sekoe grlo glatko se lee! ]e poveruvate li, prijateli

moi, deka tie skotovi sakaa sekoj den da sluàm Voz-

nesenija, Veligdeni... Zo{to toga{ ne od Vodici pa s¢

do Nova godina?... I seto toa protiv majskite bumbari!

- Protiv majskite bumbari! - rekovme nie. Sigurno

nekoi od niv ti ostanale vo glavata i vo pazuvite. Ti

blada{, [amaj.

- Voop{to ne bladam, - izvika naluteno sve{te-

nikot. Ah, ova e ve}e preterano! Jas sum `rtva na site

nivni ludorii, a sega u{te i samiot sum lud!

- Toga{, objasni ni s¢ mirno i staloèno.

- Vie }e me frlite vo pekolni maki! - re~e toj,

vozleno bri{ej}i si ja potta od ~eloto; sakate da os-

tanam miren koga nas, mene i Boga, i Boga i mene, preku

cel bo`ji den n¢ ma~at s¢ da storime za da im se pokori-

me na nivnite gluposti!... A treba da znaete (uf, }e se

zadu{am, sigurno!) deka tie bezbo`nici koi za ve~niot

ìvot se griàt kolku i ku~eto za ma~eto, i koi du{ata

ne si ja mijat pove}e otkolku svoite noze, postojano

baraat od svojot pop do`d i ubavo vreme, za da si poseat

na nivite plodorodno seme. I, spored niv, treba da im

zapovedam na sonceto i na mese~inata: †Malku pove}e

toplina, malku pove}e voda, a sega e dovolno, ve}e e

premnogu, ne treba tolku, malku mlako sonce, zamagle-

no, lesen povej, no bez mrazovi, u{te malku rosa, Gos-

pode, za moeto lozje, da mi rodi jadro grozje; a sega do`-

dot neka ne se lee! Sega mi treba malku ogan da me zgree

i malku pove}e zraci...# Koga gi slu{a{ tie ajdamaci,

}e pomisli{ deka Bog, pod kam{ikot na molitvite, e

nnoobbeelloovvcciiRomen Rolan

26.12.2008 43

POPOT OD BREV

ist kako magareto koe, vrzano za gradinarskiot dolap,

seedno na edno mesto se vrti i od rekata voda crpi. A

zgora na s¢ (i toa e najdobroto!), tie ni samite me|u

sebe ne se slo`ni: edniot bara do`d, a drugiot sonce.

Pa u{te i svetcite kroce-kroce na pomo{ gi vikaat.

Tie se trieset i sedum na broj i gore, na neboto, ja pra-

vat vodata. Na nivno ~elo e, so kopje v raka, sveti

Medar, golemiot vodoleec. Otstrana mu stojat samo

dvajca svetci: sveti Rejmon i sveti Die, koi gi rasteru-

vaat oblacite. No na pomo{ im doa|aat sveti Blez vet-

rogon, Kristof odbigrad, Valerijan goltnibura,

Avrelijan molnoreza~, a sveti Kler vremeto go odmeru-

va i go ravedruva. Seta nesloga e vo nebesata. Site tie

golemci {to bleskaat, {lakanici si pleskaat. A eve

gi i sveticite Suzana, Elena i Skolastika koi si gi

kubat pletenicite i si ja kinat rubata. Dobriot Bog

ve}e ne znae na koj svetec da mu se posveti. A ako ne

znae sevi{niot Bog, kako }e znae negoviot pop? Kutriot

na{ pop!... Najposle, toa ne e moja rabota. Jas sum tuka

samo da gi prepredavam molitvite. A gospodarot neka

gi izvr{uva... I zatoa jas ni{to nema{e da kaàm (iako

od vakva idolatrija, me|u nas re~eno, mi se gadi... Moj

preblag Isuse Hriste, zarem zaludno si umrel?) ako

ovie moi dunimaglovci i lovci na popovi ne pokaèa

i{tav da me zame{aat vo nebesnite raspravii. No (nav-

istina se pobesneti!) tie sakaat da se posluàt so mene

i so krstot, kako so nekakva amajlija protiv site ga-

dinki i {tetnici {to im gi brstat i im gi rijat nivite

i nivnite {umenici. Eden den mi doa|aat za gluvcite

{to im gi grickaat zrnata vo ambarite i ìtnicite.

Litija, anatemi i molitvi do sveti Nikez. Be{e zale-

den dekemvriski den, pred Koleda, sneg do kolena, set

izyemnav, nastinav, dobiv lumbago, anatemago... Podocna,

po praznicite, ko skakulci nagrvalija za gasenicite.

Pak litija i molitvi i kletvi kon sveta Gertruda; {to

da vi kaàm, rabota luda, grvalavica! Toa be{e vo mart:

viulica, pa lapavica, rastopen sneg, studen do`d, do

koski {to vniknuva: pak nastinuvam, me fa}a kivavi-

ca i, mili bra}a, od te{ka ka{lica i nesonica do den

dene{en ednostojno se tra}am... A denes, majskite bumba-

ri! Oj, drugari, u{te edna dubara! I pak litija! Pazete,

ve molam, xambazite sakaa da im gi obikolam ovo{tar-

nicite (a, i samite gledate, sonceto è{ko, sa~, a nebo-

to ko olovo te{ko, oblacite trbu{avi, temnomurgavi,

bu{avi, nebare od muvi zgusteni roevi, burata se gotvi,

klokoti, koga bi oti{ol, navistina bi se vratil so

èstoka suva nastinka) i patem da im peam psalmi, a

tie na moja smetka da digaat ~alami. “Ibi ceciderunt ne-

pravednici, atque expulsi sunt i ne moèa stare.#4A vsu{-

nost jas bi bil progonetiot!... “Ibi cecidit5[amaj Batist,

popot, nare~en Slatkiot#... Ne, ne, ne, mnogu vi blagoda-

ram! Ne mi se brza sega. Najposle, ~ovek se zamoruva i

od najdobrata {ega. Ama, vi se molam, zar jas, so sovest

~ista, treba nivnoto pole od gasenici da go ~istam? Toa

bi bil, neli, sram golem. Ako bumbarite im pre~at i

im dosaduvaat, tie glembavi dembeli neka sami si se

odbumbaruvaat! Pomogni si i Bog }e ti pomogne. Bi

bilo, bogami, mnogu udobno, racete da si gi skrsti{ i

odedna{ na popot da mu zapoveda{: †Napravi go ova,

napravi go ona!# Jas }e go pravam ona {to {to mu se do-

pa|a na Boga, a i {to mi e udobno mene: si pijam. Pijam,

ne spijam; samo troa. Pravete go i vie toa... A tie neka

me opsaduvaat i neka mi se zakanuvaat kolku {to milu-

vaat! Ni najmalku ne mi e grià, drugari, i vi se kol-

nam deka tie pobrgu }e ja dignat opsadata od mojata ku-

}a otkolku {to jas }e ja dignam mojata od ovaa velja

fotelja. Da pieme!

* * *

I fati da pie, iscrpen od zabrevtanoto dlaboko

di{ewe i dolgoto zboruvawe. I nie, kako nego, gi kre-

navme ~a{ite nad na{ite otvoreni ustija i niz niv gi

gledavme nebesata i sudbinata, {to ni se vidoa roze-

vi i vozvi{eni. Nekolku minuti vladee{e polna ti-

{ina. Moè{e da se slu{ne samo mlaskaweto na Pajar

so jazikot i kako niz grloto na [amaj vinoto se sleva{e

sli~no na tivok klokot od gorski potok. Toj pie{e vo

eden zdiv, a Pajar, so mali goltki gustira{e. Koga slap-

~eto vino vo dnoto na dlap~eto mu sleguva{e, [amaj

se izdi{uva{e i v sladok omaj prave{e: †Ohoho-ho!# i

pogledot kon neboto go kreva{e. Pajar si ja zagleduva{e

~a{ata odozgora, odozdola, vo senka i vo svetlinata

na sonceto, ja mirisa{e, ja nadu{kuva{e, ja pie{e so

nosot, so o~ite tolku kolku i so nepceto. A jas uìvav

i vo pija~kata i vo pija~ite; mojata radost se zgolemu-

va{e od nivnata izrazena sladost, a i od toa {to gi

gledav taka: da se pie i da se gleda kako drugite dobro

se sloùvaat, ah, toa e kralski zalak {to sladokuscite

go oboùvaat. No, i jas, ne pomalku od niv, brz i ve{t,

~a{ata ja praznev do dno. Trojcata bevme zaedno vo

~ekor, bez prekor; nikoj ne zadocnuva{e!... Koj bi

poveruval? Koga navrapito ja napravivme smetkata,

vidovme deka prv pristignal na celta, so edna dobra

goltka pred nas, na{iot dobar gospodin notar.

Otkako rosata od podrumot slatko ni gi osveì

grlata i ni gi vrati ìvotinskite sposobnosti, du{ite

ni rascvetaa, a obrazite ni svetnaa. Nalakteni na

otvoreniot prozorec i razneèni, vostorèni ja gle-

davme vo poleto novata prolet, veseloto sonce na vr{-

kite od topolite koi kako pticite dobivaa novo perje,

i skrienata Jona koja se izviva vo livadite kako razi-

grano ku~ence, od kade {to do nas dopira{e odglasot

na piralkite i na pera~kite, kako i na raskvakanite

4 Ibi ceciderunt – tuka padnaa (zaginaa); atque expulsi sunt – i progoneti se; stare – da opstanat. (Preved.) 5 Ibi cecidit – Tuka zagina. (Preved.)

44 26.12.2008

pajki. I [amaj, ve}e razveselen, se smee{e i, {tipej}i

n¢ po racete, ni vele{e:

- Kolku e ubavo i kolku vredelo da se ìvee vo ovoj

predel! Blagosloven da e Gospod na nebesata koj napra-

vil trojcata da se rodime tuka! Ima li ne{to pomilo,

ponasmeano, potrogatelno, pone`no, masno, meko i gra-

ciozno! Vo o~ite sami naviraat solzite! Na ~oveka mu

ide sevo ova v~as da go izede!

Nie mu odobrivme so mrdawe na bradite, dodeka,

trognat, toj odedna{ se trgna:

†No koj |avol mu ja vteral na onoj gore idejata da

dozvoli da se nakotat vakvi ìvotni vo ovoj ubav kraj?

Se razbira, imal pravo. Toj znae {to pravi, treba da

mu se veruva vo toa... me|utoa, priznavam, jas pove}e bi

sakal da veruvam deka toj pogre{il i moive gre{ni pa-

rohijani da odat po |avolite i da akaat kade {to sakaat:

kaj Inkite ili kaj golemiot Sultan, glava ne mi puka,

samo da se podaleku od tuka!#

Nie mu velime:

†Ama [amaj, tie sekade se isti. Taka {to, seed-

no e, ovie ili onie! Zar ne moè{ da proceni{? Zo{to

toga{ saka{ da gi smeni{?#

- Toa zna~i, podzede [amaj, deka tie se sozdadeni

ne za da bidat od mene spaseni, tuku da me spasat mene,

prisiluvaj}i me da se pokajuvam za svoite grevovi u{te

na zemjava. Treba da priznaete, prijateli mili, deka

na ovoj svet nema zanaet poproklet odo{to da se bide

selski pop, koj vo pekolni maki se poti i vezden bdee

za da im gi vlee svetite vistini vo tvrdite glavi na ovie

glupavi magariwa. Naprazno gi napojuva{ so sokot na

svetoto Evangelie i na nivnite mrsulkovci im dava{

da cicaat od veronaukata na{a: tuku{to vleguva mleko-

to, vedna{ od nos im izleguva: na tie {iroki vra{ki

grla{ki treba da im dava{ pogusta ka{a. Moè{ da

gi natera{ nekoe vreme da izxvakaat edno ave,6

od ed-

niot do drugiot agol na ustata da izmlaskaat nekoja

molitva ili, za da se slu{ne deka bleat, }e po~nat

slu`ba ve~erna i pove~erna da peat, no nieden od sve-

tite zborovi ne go minuva predvorjeto na nivnata oèd-

neta mucka koja ne prestanuva da brbori. Nebare srceto

i stomakot ne primaat ni{to od toa. Potoa, kako i

pred toa, tie si ostanuvaat ~isti bezbo`nici. Zaludno

i ludo, so vekovi i vekovi, gi istrebuvame vo nivite,

vo {umite, vo spilite i kraj potocite duhovite i samo-

vilite; i zaludno se napregnuvame i duvame, do raspuknu-

vawe na obrazite i na drobovite, za da gi razduvame

tie pekolni fakli, za da moè, vo u{te pocrnata no}

na svetov i vekov, da se gleda samo svetlinata na vistin-

skiot Bog, da, zaludno bilo s¢, bidej}i nikoga{ ne

uspeavme da gi ubieme tie zli duhovi na zemjata, tie

gnasni sili, sueverijata, taa du{a na materijata.

Starite dabovi }utuci, crnite samovilski kamewa,

{to se vrtat i se vijat kako zlokobni znamenija,

prodolùvaat da go krijat vo sekoe vreme ova satan-

sko pleme. A kolku mnogu od niv iskr{ivme, is-

kornavme, isekovme, izgorevme, sotrevme! Bi trebalo

da se prevrti i da se stutka sekoja grutka, sekoj kamen,

celata po~va na Galija, na{ata majka-roditelka, za da

se istrebat celosno vragovite {to gi ima vo teloto.

No duri ni toa ne bi pomognalo. Ovaa prokleta priro-

da ni se izmolknuva me|u prstite: nozete £ gi preseku-

vaat, i v~as krilja £ niknuvaat. Na mestoto od sekoj

ubien bog, barem deset drugi se pojavuvaat. Za moive

{utraci, s¢ e bog, s¢ e |avol. Veruvaat vo vampiri, vo

bezglaviot bel kow i vo crnata koko{ka, vo golemata

~ovekoglava zmija, vo xuxeto Fulto i vo patki-

ve{terki... No kaète mi, vi se molam, kakvo lice bi

napravil srede ovie ~kulavi i ulavi ~udovi{ta, srede

ovie preìveani (po tolku preìvelici!) ulogavci od

Noeviot kov~eg, krotkiot sin na Marija i na nabo`-

niot drvodelec?

6 Ave – molitva od katoli~kata bogoslu`ba †Bogorodice, raduvaj

nnoobbeelloovvcciiRomen Rolan

26.12.2008 45

lluuppaa

Osnovnata molitva za hristijanite e †O~e na{#.

Taa stignala do nas preku srednovekovnite slovenski,

latinski i gr~ki prepisi na †êtvoroevangelieto#.

Vo Noviot Zakon/Zavet, onakov kakov {to stignal

do nas, e zastapena vo evangelijata od Mateja i Luka.

Tekstot na molitvata vo evangelieto od Mateja (VI, 9-

13), preveden na sovremen makedonski jazik, e sledniot:

(9) †O~e na{, Koj si na nebesata

Da se sveti imeto Tvoe;

(10) Da dojde carstvoto Tvoe;

Da bide voljata tvoja,

kako na neboto, taka i na zemjata;

(11) Lebot na{ nasu{en daj ni go denes;

(12) I prosti ni gi dolgovite na{i,

kako {to i nie im gi pro{tevame na na{ite

dol`nici;

(13) I ne voveduvaj ne vo isku{enie

no izbavi ne od lukaviot.#

Na krajot na ovoj tekst, vo sovremenite redakcii

na evangelieto od Mateja e dodaden sledniot stih:

†za{to Tvoe e carstvoto, i silata, i slavata

vo site vekovi. Amin#1

Vo evangelieto od Luka (XI, 2-4) ja imame molitva-

ta vo malku porazli~en, skraten vid, pri {to vo make-

donskiot prevod ovie razliki se svedeni na minimum.

Go naveduvame prevodot od makedonskoto revidirano-

to izdanie na Noviot Zavet:

(2) †O~e na{, Koj si na nebesata,


Da dojde carstvoto Tvoe,

Da bide voljata Tvoja,

kako na neboto, taka i na zemjata;

(3) Lebot na{ nasu{en davaj ni go sekoj den;

(4) I prosti ni gi na{ite grevovi

za{to i nie samite mu gi pro{tevame na sekoj

na{ dol`nik;

I ne voveduvaj ne vo isku{enie.

No izbavi ne od lukaviot!#

No tuka treba da uto~nime deka se dodadeni zbo-

rovite †na{, Koj si na nebesata# (na po~etokot na

vtoriot stih), †Da bide voljata Tvoja, kako na neboto,

taka na zemjata# (na krajot na vtoriot stih) i †No iz-

bavi n¢ od Lukaviot# (na krajot na ~etvrtiot stih)2.

Tuka, od pri~ini koi }e gi rasvetlime podolu, }e go

navedeme i latinskiot tekst na †O~e na{# (Pater noster):

†Pater noster qui est in coelis

Sanctificetur nomen tuum

Adveniat regnum tuum

Fiat voluntas tua sicut in coelo et in tera

Panem nostrum quitidianem da nobis hodie

Et dimitte nobis debita nostra

sicut et nos dimittibus debitoribus nostris

Milo{ Lindro

ÂINOSU[TNIOT LEB„ NA BOGOMILITE VO MOLITVATA ÂOÊ NA[„

1Noviot Zavet, Skopje, 2006, s.11

2Isto, s.89

46 26.12.2008

Milo{ Lindro

Et ne nos inducas in temtationem

Quoniam tuum est regnum

Et virtus

Et gloria

In saecula saeculorum. Amen#.

Za onie koi {to smetaat deka ja znaat †istorija-

ta na crkvata# t.e. †istorijata na hristijanstvoto# nema

voop{to da bide prifatlivo, no tuka sepak }e iskaème

edna ereti~ka pretpostavka: I molitvata †O~e na{#

no i celoto †êtvoroevangelie#, koe vleguva vo †Vul-

gata# e prevedeno na latinski od staroslovenski! Toa

}e re~e deka drevnite balkanski Sloveni gi imale

svoite sveti pisanija u{te vo prvite vekovi na nova-

ta era. Ja imame predvid naloènata i do denes vaè~-

kata era Anno Domini, koja najprvo bila narekuvana Vul-

gar era, a vo prostorot na dene{na [panija bila nareku-

vana prosto - Era. Tuka ne moème da gi navedeme site

dokazi vo pravec za staroslovenskiot primat, a nakrat-

ko }e go naso~ime vnimanieto samo kon ve}e poznati

fakti.

Vo Delata apostolski moè da se pro~ita: †Taka

tie (apostolite – b.m.) gi preminaa Frigija i Gala-

tiskiot kraj, za{to nim NE IM BE[E DOPU[TE-

NO od Svetiot Duh da go propovedaat slovoto vo

Azija# (Dela, XVI, 6)3. Natamu, nabroenite zemji: Mizija,

Troada (Propontida), Samotraki (ostrovot se nareku-

va Trakiski Samos), Makedonija, kako i gradovite: Fi-

lipi, Neapol, Amfipol, Apolonija, Solun ([elenik)

i Ber (Veria) se na Balkanot, ili sosema blisku do ne-

go. Zna~i, Svetiot Duh gi izbral ovie balkanski kra-

i{ta i tamu gi ispra}a apostolite. Misionerite – vo

Mizija! Pri {to pod terminot Mizija (ili miziski)

se opfateni mnogu op{irni teritorii na Balkanot.

Kako primer, pelagoniskata Herakleja (Iraklion),

koja tendenciozno denes se predava samo pod formata

Herakleja Linkestis, vo mnogu gr~ki rakopisi se preda-

va kako Herakleja Miziska (Muson). Na ohridskata

crkva sv. Sofija pi{uva deka e izgradena za †miziskite

narodi# (†etni ta muson#) i dr. Toa ne treba da ne zbu-

nuva. Makedinija ~esto bila narekuvana Dolna Mizija

(Mysia/Moezia inferior). Od citiranoto mesto razbirame

deka misionerite bile isprateni vo Mizija, pri {to

ne ja isklu~uvame mo`nosta terminot †misioneri# da

proizleguva tokmu od teritorijata – Mizija, Dolna

ili Gorna – seedno!

Tuka }e obrneme vnimanie na u{te eden intere-

sen detaq: Eden od najbliskite i doverlivi lu|e na

apostol Pavle go nosi tipi~noto slovensko ime Tihik.

Dokazot za toa ide ne od koj i da e, tuku od eden od najgo-

lemite katoli~ki teolozi na site vremiwa, redaktorot

(spored nekoi izvori i preveduva~ot) na †Vulgata# - sv

Jeronim Blaèni. Toj zapi{al: †Tychicus enim silens inter-

pretatur#. Ili, vo prevod od latinski: †Tihik zna~i Onoj

koj e Tih#. Ili: †Onoj koj e vo Ti{ina#4. Kako i da e:

Mizija, Trakija i Makedonija se po~vata kade {to Slo-

voto-Seme fa}a koren. A ne Azija. Taka e do denes.

Spomnatiot misioner so slovensko ime u~estvuval vo

frlaweto na toa Seme. A moèbi i na svetoto sloven-

sko Slovo. Zaradi bo`jata Slava.

Tezata deka bogomilskoto hristijanstvo e, vsu{-

nost, avtenti~noto prvohristijanstvo (†krstijanstvo#)

ja spodeluvaat pove}emina avtori. Taka na primer, V.

Nikolova za bogomilskata †Tajna kniga# (Liber scoretue),

pi{uva deka †go ima karakterot na novozaveten u~es-

nik-o~evidec vo apostolskoto blagovestie# i deka ovoj

religiozen tekst e: †kategori~no ranohristijanski

spomenik od prviot i po~etokot na vtoriot vek so

jasen etnokulturen centar#5 . So toa bil na~isto i

u{te pred stotina godini i G. Cenov, koga za †slavjan-

skoto#, t.e. slovenskoto hristijanstvo zapi{al deka e:

†nezavisno od gr~koto i latinskoto, toa zapo~nuva

u{te od apostol Pavle i e sozdadeno na slavjanska

po~va#6.

Tuka treba da se zeme predvid i edno narodno pre-

danie, zapi{ano od katoli~ki misioner, koj gi propatu-

val balkanskite krai{ta vo 16 vek., spored koe mitski-

ot balkanski car Selevi~ (vo apokrifite zapi{an ka-

ko †car Slav#) e SOSTAVUVA^ NA ÊTIRITE

EVANGELIJA7!

Vo nasoka na utvrduvawe na vistinata za drevnos-

ta i avtenti~nosta na balkanskoto †krstijanstvo# (to~-

no taka e zapi{ano vo nekoi bosanski trebnici), }e gi

navedeme i staroslovenskite zborovi, zapazenite vo

najranite tekstovi: †inosu{nij#, †gres(t)i#, †gresmari#,

3Isto, s.163

4Patrologiae latinae, tomus XXVI; S.Eusebius Hieronimus, comentar. In Epist ad Ephest. Liber III. Cap.IV. Migne edit. 1866.

5V. Nikolova, PORADI TRAKI¯SKIœ ORFIZÎM, SofiÔ, 1999, s.75 i s.93

6G. Cenov, PROIZHODÎT, SofiÔ, 1910, s.333

7Fermendzin, Acta Bulgariae, c.42, citirano spored: L.Mileti~, NA[ITE PAVLIKœNI, SbNU, kniga XIX, SofiÔ, 1903, s.8

lluuppaa

26.12.2008 47

†INOSU[TNIOT LEB# NA BOGOMILITE VO MOLITVATA †OÊ NA[#

†liho#, †oprost#, koi se isfrleni i se zameneti vo po-

novite prepisi, t.e. Vo †obratnite prevodi# (od gr~ki

i latinski na †crkvenoslavjanski#, so neadekvatnite

po smisla zborovi: †nasu{nij#, †dolg/dolgovi#,

†dol`nici#, †Neprijazn#/†Lukavij#, †prosti/oprosti#.

Vo prv red }e go svrtime vnimanieto kon drevo-

slovenskiot poim/atribut †INOsu{nij#, za koj{to na

latinski e iznajdeno grubiot i ve{ta~ki sozdaden ter-

min (kalk): †supersubstanialem#8, koj, sepak, re~isi isce-

lo ja predava smislata na spomnatiot dreven zbor †ino-

su{tnij#. Smetame deka zna~eweto na ovoj poim e: †nat-

priroden# ili †nadmaterijalen#. Ne go zanemaruvame

faktot deka, ponekoga{, nekoi istraùva~i i bogo-

slovi ovaa sloènka (INOsu{tnij) ja objasnuvaat kako

devijantna forma na zborot †EDINOsu{tnij# (=edno-

su{tinski, t.e. = †od ista supstanca#). Smetame deka

gre{at. Prefiksot †INO# vo kombinacijata †INO-

su{tnij# e sosema legitimen i stabiliziran vo svoja-

ta upotreba, i ozna~uva: †drugo#, †razli~no#, †inakvo#.

Ovoj markiran, moèbi klu~en termin, otsustvu-

va vo dene{nite latinski, romanski, germanski, (i vo

katoli~kite - i vo protestanskite) tekstovi na Mo-

litvata. Taka, toj nasekade e zamenet so formite †quoti-

dianum#, †eèdneven#, †nasu{nij# i nivnite soodvetstvi-

ja vo sovremenite slovenski i latinski jazici. A fakt

e, i po neporekliv na~in e dokaàno deka nekoga{ su{-

testvuva~kata forma bila †INOsu{tnij# (SUPERsub-

stantialem), i taa se zapazila do kasnoto Srednovekovie

vo prepisi na Vulgatata i vo nekolku bosanski trebni-

ci. Avtoritetot na sveti Toma Akvinski doprinesuva

da bide isfrlen stariot, vistinski poim (†INOsu{tnij#

t.e. †SUPERsubstantialem#) koj bil zastapen vo postarite

verzii na †Vulgata#9. Vo pokasnite redaktirani varijan-

ti, kako {to ve}e spomnavme, toj zbor/poim e zamenet

so quitidianem (†cotidianum# t.e. †eèdneven#, †sekojdne-

ven#) ili †nasu{en#, koe se razbira kako †suv#, †isu{en#

- koe e vistinsko potsmevawe i igrawe prizemen maj-

tap so vistinskata smisla na drevnata i vozvi{ena mo-

litva! Milioni dene{ni †pravoslavni hristijani#, za

razlika od oslovenetite drevni krstijani (bogomilite),

mesto da se stremat kon vozvi{enata, nematerijalna,

duhovna †hrana#, molat, baraat i se zadovoluvaat so se-

kojdnevnoto, isu{eno par~e leb (†hleb#, †panem#).

Od iznesenoto stanuva jasno zo{to kako vistin-

ska, to~na forma na pettiot stih vo molitvata zemame

deka bila slednata:

†Inosu{tniot leb daj ni go denes#

Se pra{uvame: Kakov e toj †inosu{ten leb# za

koj{to se molat bogomilite? Vedna{ treba da si pri-

pomnime deka samiot Isus veli: †Jas sum @IVIOT

LEB {to sleze od neboto, (narodot) koj jade od ovoj

leb, }e ̀ ivee ve~no# (Jovan, VI, 51)10. Tuka, na ova mesto,

bogomilite ja zapazile varijantata †slegol od SEDMO-

TO NEBO#. Eve kako glasi toj stih vo zapazenata latin-

ska varijanta: †Ego sum panem vitae descendes de SEPTI-

MO COELO#11. Formata †SEDMOTO NEBO# (SEPTIMO

COELO) vo site pokasni varijanti, i vo prevodite na

site jazici – se ispu{ta! Zo{to?

Izleguva deka toj †inosu{ten# i †ìv leb# e sa-

miot Isus, koj{to †se spu{til od Sedmoto nebo#. Ka-

àno pojasno: Toa e pravoto na sekoj eden narod da go

izmoli †lebot na ìvotot#. Nakuso: Toa e †PRAVO-

TO NA SITE NARODI NA ISUS#. Ili, u{te pojas-

no: †Toa e pravoto na NEBESNITE TAJNI#.

Tuka treba da si gi spomnime: Zapi{anite †nebes-

ni tajni#, koi{to †izbraniot# i †izdignat# (voznesen)

Enoh gi predal, no ne na site narodi, kako {to mu rekol

Bog Otec, a samo na svoite sinovi, t.e. na potomcite

vo svojot rod. So toa nepo~ituvawe na Bo`jata volja,

spored bogomilite, Enoh vsu{nost go †SKRIL NE-

BESNOTO CARSTVO od lu|eto# (†CLAUSERUNT REG-

NUM COELORUM ante homines#)12. Duri, toj izvesno vreme

8R. Neli, RÎKOPISITE NA KATARITE, S.1999, s.214

9R. Neli, cit.delo, s.170; isto i vo: A. Dondaine, LIBER DE DUOBUS PRINCIPIIS,Roma, 1939,16

10Noviot Zavet, Skopje, 2006, s.120

11LIBI, tom IV, SofiÔ, 1981, s.120,121

12R. Neli, cit.delo., 39 i 48.

48 26.12.2008

Milo{ Lindro

†gi drèl na edno (konkretno) MESTO skrieni#13

tie

†nebesni tajni#. Sepak, i pokraj toa, nastapuval †Denot#

koga se ra|alo Deteto-Bog vo †pe{terata# (t.e. Neboto).

Toa boèstveno Dete e poznato pod razli~ni imiwa:

Dionis (t.e. Sinot na Dij/Zevs), Mitra, Iezus. Deteto-

Bog sekoja godina odnovo idelo (†Ro`destvo#), za da go

†poprava# (ili †pobeduva#) †neznanieto na ~ovecite#

i da ja progonuva †smrtta na narodite#. Po izvesno

vreme, nekoi od Mizite (ne postarite misti~ni †misti#,

tuku ponovite †misioneri#) gi predavaat tie skrieni

tajni na drugite narodi i na site sloevi, bez razlika

na potekloto, a ne samo na †izbranite# i †izdignatite#

(†hizdraelites#). Toa misionerstvo mu se pripi{uva, na

primer, na apostol Pavel (Paulus/Paulina, a toa e paunot

(paulinata) - †nebesnata ptica#. Toa e pticata so †ne-

besnite o~i-yvezdite# na lepezestata opa{ka. No, isto-

to toa mu se pripi{uva i na Kurilo (=†Onoj {to gi

odredil ~asovite#) od Aleksandrija, opi{an vo †So-

lunskata legenda# kako ~ovek koj im gi dal †slovata#

na †ezicite/narodite slovinskie#14. Najkasnata varijan-

ta datira od 11 vek, mu se pripi{uva na arhiepiskopot

Ohridski, Teofilakt, koj{to, vsu{nost, bil silum na-

loèn grkojazi~en pastir na drevnata slovenskata crk-

va vo Ohrid. Spored ovoj tu|oroden pastir-uzurpator,

nekakov Konstantin †Filosofos# od Saloniki/[ele-

nik, zaedno so svojot brat, romejskiot administrator

Metodij, im gi dale †preloènite knigi# na odamna

oslovenetite Sloveni. Vsu{nost, dokolku toa voop{to

se slu~ilo, na Slovenite im bile dadeni nekakvi prena-

pi{ani, redaktirani i so izmeneta sodrìna, knigi.

Interesno e toa {to tokmu tekstovite koi se odnesuva-

at na edna zagado~na li~nost so ime Kiril, vo izvesna

stepen ni pomagaat okolu dokaùvaweto na tezata zas-

tapuvana tuka. To~no vo edna pohvala od sv.Kliment

moè da se pro~ita deka spomnatoto †OTKRIVAWE

na TAJNATA na nebesnoto carstvo# i nejzinoto PRE-

DAVAWE na †SITE NARODI# mu e pripi{ano na

sv. Kiril (†preblaènago otca na{ego Kirila nova-

go apostola i UÎTELJA VSEM STRANAM#15). Vo

taa negova pohvala go ~itame slednoto: †VsemÍ bo

ÔzÎkomÍ sÍkrivenÎ taini v izvestÍnÎhÍ slovesnÎhÍ

razoumno izpovedou skaza# ili, vo sovremena forma

predadeno: †Na SITE NARODI SKRIENITE TAJ-

NI, so razbirlivi zborovi, razumno raskaùvaj}i im

gi kaà#16. Od ovoj citiran tekst izleguva deka ne samo

na †ezici Slovinskie# tuku na SITE NARODI im gi

predava SKRIENITE TAJNI.

Vo poslanieto do Kolosjanite ~itame: †Tuka nema

pove}e ni Elini, ni Judejci, ni obrezani, ni neobrezani,

ni varvarin, ni skit, ni rob, ni sloboden, a s¢ i vo s¢

e Hristos# (Kolos.III, 11). A vo evangelieto od Jovan

pi{uva: †Vie mu se poklonuvate na ona {to NE GO

ZNAETE, a nie se poklonuvame na ONA KOE GO

ZNAEME, za{to spasenieto e od Judejcite (tuka pod

†judei# treba da se se razbere: †onie koi znaat#.

†znae{ti#, †veduju{ti#, †judei/vedei#) (Jovan, IV;22).

Od navedenoto stanuva jasno deka spomnatite †judei#

ne se nekakvo plemensko ime, tuku se †blago~estivi

~oveci (†judei#) od sekoj narod pod neboto# (Dela,

II,5). Na drugo mesto, vo Delata Apostolski (XIX,10)

moè da se pro~ita: †Site ìteli na Azija – kako ju-

dejcite, taka i elinite, moèa da go slu{nat slovo-

to za Gospod Isus (Gospodovoto Slovo)#. Koga }e si

go pripomnime pogorniot citat, izleguva deka, hrono-

lo{ki, za toa †Gospodovo Slovo# vo Azija †site }e ~u-

jat# duri otkako toa e ve}e rasprostraneto vo Mizija,

Trakija i Makedonija.

Nadvor od hronologijata na sobitijata, opi{ani

vo Delata apostolski, od qubimiot u~enik – evangelis-

tot Jovan, Isus e †opi{an# (definiran) kako †Bo`je

Slovo#, koe stignalo do sekoj †koj{to ima u{i da ~ue#.

Samiot Isus za sebesi veli: †JAS SUM imeno ONA,

KOE GO KA@UVAM# (Jovan, VIII,25,28). Imaj}i gi

predvid ~etirite evangelija (t.e. †~etveroevangeli-

13LIBI, tom IV, SofiÔ, 1981, s.118

14Stranici od srednovekovnata knièvnost, Skopje, 1978, s.125

15¯. Ivanov, BÎLGARSKI STARINI, SofiÔ, 1970, s.329

16¯. Ivanov, cit. delo, s.331

lluuppaa

26.12.2008 49

†INOSU[TNIOT LEB# NA BOGOMILITE VO MOLITVATA †OÊ NA[#

eto# kako ~etiri aspekta na edno-edinstveno †poslanie

na vistinata#): Isus e †Posakuvanoto# t.e. †Izmole-

noto# (Marko), †Kaànoto# (Mateja), †Razbranoto# (Jo-

van), no, najmnogu, †Zapazenoto SLOVO# (Luka).

Tuka }e se osvrnime i na drugite termini vo Mo-

litvata, za koi smetame deka se predavaat na nesoodve-

ten na~in i so nesoodvetni sovremeni zborovi, koe do-

veduva do edna grozna slovesna blasfemija. Kako samiot

Satana da ja preveduval †O~e na{# na sovremenite jazi-

ci, pri {to, podvedenite vernici zapo~nale da mu se

molat tokmu nemu, i pri taa zamena na mestata Dobriot

stanal Lukav i Lo{. I, svetot izmolen od ovie verni-

ci, svetot vo poslednite 2-3 veka, preispolnet so vojni

na narodite i vnatredràvni revolucii, so milioni na-

silno prekinati ìvoti, kako da soodvetstvuva na po-

sakuvaniot svet od iskrivokol~enata molitva so koja

se pazari i izmoluva oprost na sekakvi grevovi. Vo

tekstot koj sledi, sosema nakuso, }e obrneme vnimanie

na poimite: †grevovi/dolgovi/debita#, †oprost/dimitte#

i †liho/Lukaviot/malo#.

Za poimot † debita# e prifateno deka zna~i † dolgo-

vi#, makar {to vo najstarite crkovnoslovenski teksto-

vi na negovo mesto stoi †grehove/gresi#. No tuka ne

stanuva zbor nitu za prvoto, nitu za vtoroto, tuku za

nekakvo dejstvo, koe najpribli`no moème da go opi-

{eme kako: †odewe# (†vrvewe#), †protekuvawe na ìvo-

tot#, †u~estvo vo promenata#. No tuka ima potreba od

porazli~no razbirawe i na zborot †oprost# (†dimitte#),

koj nikako ne se sovpa|a so †oprostuvawe#, †pro{teva-

we#, koj poskoro treba da se sfati kako †ispravawe#,

†oprostumuvawe#, †popravawe#, no i kako †prorokuva-

we#, pa duri i kako †osvetuvawe/oboèstvuvawe#. Na

latinski mesto †dimitte#, moèbi e podobro da stoi †di-

vinite/divinatore#. Za da dokaème deka e mo`na i ovaa

posledna varijanta }e se povikame na Evlija êlebi,

koj minuvaj}i niz Vodensko, Kostursko, Prespansko i

Ohridsko odbeleàl deka se praznuva nekakov praznik

†Prastovden#17. Zemaj}i gi predvid slovensko-persis-

kite (indoevropski) zna~ewa vo sostavnite delovi na

ovoj sloèn zbor, treba da go razbereme kako †Svet

den# (†Oboèstven den#). Imaj}i go predvid izneseno-

to, razbirame deka vo Molitvata ne stanuva zbor nitu

za nekakvo †pro{tevawe# na nekakvi †grevovi#, nitu

za nekakvo †osloboduvawe# od †dolgovi#(!?). Poskoro

stanuva zbor za †ispravawe na odeweto# ili za †osvetu-

vawe na patot#, t.e. za †izveduvawe na PRAV PAT#.

Stanuva zbor za †odewe# kako †u~estvo vo ìvotot na

jazi~nata/religioznata grupa#, t.e. za †opstanokot/su{-

testvuvaweto na edna zaednica vo vremeto#.

Zo{to zemame deka †gres(t)i#, koe se zapazilo i

kako †grehove#, vsu{nost ozna~uva †odewe# (†vrvewe#)?

Vo re~nikot na staroslovenski zborovi gi najduvame:

†gresti#, †gredam#, †grede{i# = †odi#, †odam#, †odej}i#.

Od ovoj osnoven poim †gresti# proizleguva i drugiot

zagado~en poim †gresmari# koj go sre}avame vo istiot

stih. Zna~eweto na †gresmari# e †sopatnici#, ili †sled-

benici# a ne †dol`nici#. Dotuka iskaànoto ni ja dava

slednata rekonstrukcija na {estiot stih:

†ISPRAVI GO (ili: OSVETI GO) na{eto

ODEWE (NA[IOT PAT), za i nie da go ISPRAVA-

ME (OSVETUVAME) PATOT na na{ite SLEDBE-

NICI (†gresmari#)#.

Drug problemati~en poim vo sovremenite varijan-

ti na molitvata †O~e na{# e poimot †isku{enie#, koj

vo postarite crkovnoslovenski varijanti se odbeleùva

i kako †napast?#.

Dokolku izvr{ime proverka na zna~ewata na la-

tinskiot poim †temtationem#, }e najdeme deka toj se odne-

suva na †isprobuvawe#, no i na †svrtuvawe# i †preobra-

tuvawe#. Smetame deka na toa mesto na molitvata stanu-

va zbor za poim na koj najto~noto zna~ewe moè da mu

bide: †su{testvuvawe vo edna trajno bescelna (ili is-

polneta so neizvesnost) PROMENA#. Negov analog vo

klasi~nata evropska filozofija e Hegeloviot poim

†lo{ata beskone~nost# (razbrana i kako †nesvr{liv

nered#. Vrz osnova na prethodnoto razmisluvawe, ja

predlagame slednata rekonstrukcija na sedmiot stih,

za da se sfati kako razumno prodolènie na prethodni-

ot, {esti stih:

†Za da ne se ZABLUDIME PO PATOT (po ì-

votniot pat)#

Sledniot poim koj ne tera na razmisla vo latin-

skite tekstovi e predaden so zborot †malo#, na koj{to

bukvalnoto zna~ewe mu e †lo{o/Lo{iot# a vo nekoi

slovenski jazici od katoli~kiot svet, na primer vo

polskiot, se predava so †Zliot#. Vo starite †obratni

prevodi# na crkovnoslovenski se sre}ava starata forma

na toj poim – †nepriÔzÍnÍ#. Denes, nejasno od koi pri-

~ini i soobraènija, na toa mesto od Molitvata defi-

nitivno se naloìla personifikacijata na zloto –

†Lukaviot#(!?). So toa, eden o~evidno apstrakten poim

17E. êlebi, Skopje, 2007, s.28

50 26.12.2008

Milo{ Lindro

(†nepriÔzÍnÍ#, †malo#) e zamenet so konkretno ime.

Tuka sakame da odbeleìme deka, sepak, vo najstarite

staroslovenski tekstovi, na mestoto na nekoga{niot

†nepriÔzÍnÍ# i dene{niot †Lukaviot#, go sre}avame

zborot †liho#. Za ovoj zbor vo re~nicite na staroslo-

venskiot jazik gi imame slednite zna~ewa: 1)†ni{to#,

2)†otsutno#, no i so sprotivna semantika: 3)†izobil-

nost#, 4)†prekumernost#, 5)†lakomost#. Imaj}i go pred-

vid seto prethodno, za osmiot stih, koj go sodrì razgle-

duvaniot poim, (dokolku voop{to su{testvuval vo onie

vremiwa - napomnuvame deka vo Evangelieto od Luka

toj nedostiga), ja predlagame slednata rekonstrukcija:

†Izbavi ne od PREKUMERNOSTA (na ̀ elbite)#

Ili:

†Izbavi ne od LAKOMOSTA (LAMTE@OT)#

Poleka stanuva jasno od koi dve krajnosti treba

da n¢ odbrani †Nebesniot tatko/atis/otec#, t.e. negoviot

Bo`ji zakon, olicetvoren vo Molitvata so koja imame

pravo da se obratime kon nego. Stanuva zbor za sledni-

te dve demne~ki †krajni opasnosti# za eden narod-jazik:

ve~no (edno i isto) bescelno †odewe/vrvewe#

(†u~estvo#, †debita#);

kone~no is~eznuvawe bez tragi zad sebe, preobra-

}awe vo †lo{o ni{to# (†liho#, †zlo#, † malo #, koe e tak-

vo zatoa {to e podbudeno od lakomost, od lamte`). Pos-

le edno takvo is~eznuvawe, narodot kako nikoga{ da

ne bil tuka, na ovoj svet.

Molitvata †O~e na{# e osnovna, poto~no: EDIN-

STVENA MOLITVA kaj bogomilite i kaj nivnite

sledbenici na zapad i na istok. Ne{to pove}e: za niv

sekoja druga molitva e nedozvolena. Taa molitva tie

ja otpravuvaat kon Zaedni~kiot Tatko (Otec, Atis,

Ata, Tatul, Baba, Pater). Tokmu zatoa bogomilite se na-

rekuvaat i †patareni# (od Pater = tatko), kako i †babuni#

(od †baba# = tatko). Taka bilo vo drevnata arijska

†ezi~na#18

religija za koja pripomnuva †tatkoto na is-

torijata# Herodot: Molej}i se za site Arijci, sekoj

eden od niv znae: †Vo zaednicata (rodot) sum i jas sa-

miot#, {to ja imam zada~ata da ja otpravuvam molitva-

ta, kako i site prethodnici i potomci so istoto SLO-

VESNO ZADOL@ENIE#19.

Tuka ja predlagame rekonstrukcijata na sovreme-

nata lteraturna norma na pretpostaveniot tekst na

bogomilskiot (ranohristijanski) prvolik na molitva-

ta †O~e na{#:

(9) †O~e na{, Koj si na nebesata


(10) Da dojde carstvoto Tvoe;

(11) INOSU[TNIOT LEB daj ni go denes;

(12) I ISPRAVI go na{eto ODEWE,

Za i nie da go ISPRAVAME ODEWETO,

na na{ite SLEDBENICI (†gresmari#)

Za da ne se ZABLUDIME PO PATOT (vo ̀ ivotot)

(13)Oslobodi ne od LAMTE@OT (odÍ liha)

So ovaa edinstvena, kratka molitva, bogomilite

posejuvaat vnatre vo JAZIKOT, t.e. vnatre vo RODOT,

poto~no vo jazi~nata zaednica na †izdignatite# (†elites#)

potomci na Enoh (Idris-Hermes-Tat) za da dobijat von

– vo SVETLINATA NA SVETOT i pod KUPOLATA

NA VREMETO. Potomcite na †sedmiot patrijarh#

Enoh/Idris se potomci na †letnatiot vo nebesata#, za-

toa tie se Idris-Eliti, a vo starite crkovnoslovens-

ki tekstovi se sre}avaat i kako Hizdra-Eliti, a vo la-

tinskite - Hisdra-elites.

Ako Enoh/Idris e †Geros-Alem#, t.e. †Prviot He-

ros#(†Prviot oboèstven#) toga{ negoviot sin Metus-

Alem e †Prviot Gleda~#, †Prviot prorok#. Kako i da

e, arapskiot istori~ar Al Masudi svedo~i deka †SLO-

VENITE SE NEGOVI DECA#20. No ako Enoh (Idris-

Hermes) go skri od lu|eto (t.e. od drugite narodi) ne-

besnoto carstvo#21, predavaj}i go samo na potomcite na

svojot rod, Isus, spored apostol Pavel im ja predava

na lu|eto (na †site narodi#) †Bo`jata PREMUDROST,

koja bila SKRIENA# (Korint. II, 7). Tokmu taa PRE-

MUDROST bila †TAJNATA, SKRIENA so vekovi od

narodite# (Kolos. I,26). Tuka, u{te edna{, zaradi spo-

redba, }e si pripomnime deka vo toa otkrivawe na

skrienata tajna u~estvuval i sv. Kiril: †Na SITE NA-

RODI SKRIENITE TAJNI, so razbirlivi zborovi,

razumno raskaùvaj}i im gi kaà#. Nakraj treba da si

spomnime deka vo †Sudniot den# nema da ima sud za †se-

koj eden ~ovek spored delata#. Ne, toa }e bide SUD ZA

NARODITE!

Poto~no: Toa }e bide SUD ZA SITE NARODI!

Se razbira, i za na{iot.

Kako narod srede narodite!

Kako jazik – me|u jazicite!18

Terminot upatuva na sledbenicite na u~eweto na Ezikus Ister19

Herodot20

R. Zaimova, ARABSKI IZVORI, SofiÔ, 2000, s. 3821

R. Neli, cit. delo, 37.

lluuppaa

26.12.2008 51

ssoossttoojjbbii

Se pra{uvam kako bi zvu~ele moite pesni na nekoj

balkanski jazik ili na nekoj od evropskite jazici. Bi

sakala da si gi ~ujam svoite dela na drugi jazici - jas

samata kako pisatelka, a voedno i da gi pretstavam is-

tite na ~itatelite od drugite jazi~ni i kulturni sredi-

ni. Taka prevedena, jas stojam pred nov predizvik - pre-

dizvikot na prevodot.

]e se zapra{ate zo{to velam nov koga prevodot

ne e i nekoja novina vo knièvnata nauka. Na{ite (koga

velam na{ite mislam na balkanskite) kniàrnici ras-

polagaat so navistina golem broj prevodi od svetska-

ta knièvnost, me|u koi i mnogu pisateli od sovremena-

ta literatura, site tie prevedeni od pove}e svetski

jazici. Spored Mari Luis Prat, †za eden knièvnik,

seedno dali e pisatel i/ili kriti~ar, da se poseduva

ili i da se praktikuva eden svetski jazik denes toa zna-

~i da moè da bide razbran vo celiot svet. A toa zna~i:

da se bide preveden#. Sepak, situacijata vo svetskite

kniàrnici e drasti~no razli~na. Imeno, tamu moàt

da se najdat prevodi samo od svetskite jazici. Ovaa ne-

ramnopravnost vo prevodite vo kniàrnicite e tema-

ta na ovoj tekst: predizvikot na balkanskite pisateli

da stanat svetski, a spored Prat †svetski e onoj pisa-

tel koj{to moè da bide razbran od pove}e kulturi: t.e.

toa se slu~uva ako e preveden#. Zna~i, ne stanuva zbor

za ve}e postoe~kata praktika na preveduvaweto na t.n.

golemi knièvnosti tuku za aktuelizirawe na vlezot

na malite knièvnosti vo golemite preku prevodot.

Za àl, balkanskite avtori zaradi kulturnoto

slepilo, t.e. zaradi nesre}ata da se rodat tuka, a ne vo

nekoj svetski grad, se frleni vo periferija - vo kultur-

no zapostavena, kulturno premol~ena, vrednosno pomal-

ku zna~ajna, razvojno neaktuelna i nedovolno poznata

periferija. Ovaa kulturna lokacija na avtorot go pravi

†pomal# od †svetskiot# avtor i go frla nastrana od

†evropskiot#, stavaj}i go vo pozicija na evropski drug.

No balkanskite pisateli se evropejci, me|u drugoto,

{to zna~i deka kako evropejci go zasluùvaat i mesto-

Elena Prenxova

BALKANSKITE PISATELI PRED NOVI PREDIZVICI

52 26.12.2008

Elena Prenxova

to vo svetskata literatura. Na toj na~in e ovozmoèna

dvonaso~na mobilnost pome|u centarot (Evropa) i peri-

ferijata (Balkanot).

I, ete, malite literaturi po~nuvaat da bidat do-

stapni vo svetskite literaturi. Kako? Preku prevodot.

Sega se postavuva pra{aweto: kakov e prevodot? (Pri-

toa ne mislam na kategorijata dobar ili lo{, mislam

na, }e go upotrebam terminot ~ist, pod {to podrazbi-

ram pro~isten od †odnapred oformenata slika {to ja

imame za stranecot, taka {to prevodot se temeli vrz

slikata na alteritetot#. Velam stranec kako sinonim

na evropskiot drug - balkanecot.)

Balkanskiot avtor ìvee so i vo svojot balkans-

ki identitet, izgraden preku nekolku konstrukta. Spo-

red edni, toa e konstruktivi~kiot model: nie samite

imame udel vo gradbata na ona {to e na{ identitet, a

spored drugi, toa e diferijalisti~kiot model, spored

koj identitetot ne nastanuva spored nekoi su{tini,

tuku so sporedbi i vospostavuvawe razliki: jas sum toa

{to ti ne si i ti si ona {to jas ne sum. Sepak, spored

mene, najvaèn e konstruktot koj go so~inuvaat verti-

kalnata komponenta (tradicija, pretci, jazik, minato)

i horizontalnata (sovremenici i na{ata pripadnost

vo epohata vo koja ìveeme). Ovaa vertikala i horizon-

tala go sozdava avtorot kako †stranecot kakov {to

go gledame#, a Balkanot kako †knièvna slika za druga-

ta zemja#, a ne nekoja †iskrivena slika# koja e proizvod

na †neodrùvaweto nikakvo jasno rastojanie me|u ori-

ginalnite i prevedenite tekstovi#, prevodot praven

po idejata, †dokolku realnosta ne se sovpa|a so tekstual-

nata niza, taa se menuva za da se sovpadne#. Da objasnam.

Jazikot e slika na svetot. Mojot jazik e slika na mojot

svet. Va{iot jazik e slika na va{iot svet. Sekoj jazik e

slika na eden svet. Svetot kako sinonim za realnosta.

Zna~i prevodot ja ima onaa sloboda da ona {to ne go

razbira vo svojot jazik (ona {to ne se sovpa|a), da go

smeni vo svojot svet (za da se sovpadne), pri toa oddale-

~uvaj}i go originalot od prevodot i pravej}i prevod ne

samo na edno knièvno delo, tuku i na edna cela kultura.

Pogre{no. Nie ne sakame prevod na na{ata kultu-

ra, prilagoduvawe na malata kultura kon golemata za

da moàt golemite da ja sfatat. Naprotiv, potreben e

originalen prevod (velam originalen iako e paradok-

salno zatoa {to sekoj prevod po definicija e imitaci-

ja, podràvawe, ~itawe na originalot) koj }e gi do-

bliì kulturite na periferijata i centarot, a ne pre-

topi edni vo drugi. Spored Lis Irigare †nie go prav-

ime drugiot na{a sopstvenost# ... †nie go reducirame

drugiot na nas samite, za vozvrat go inkorporirame

drugiot vo nas preku: na{eto znaewe, na{ite ~uvstva,

na{ite obi~ai. Na krajot pove}e i ne go gledame drugi-

ot, ne go slu{ame drugiot i ne go zabeleùvame drugiot.

Drugiot stanuva del od nas. Osven ako ne go otfrlime#.

No nie postoime, tuka sme, tvorime, pi{uvame, i

potreben ni e prevod, nov, ~ist, originalen prevod!

†prevod na razlikite me|u kulturite#, prevod koj }e

stoi kako †zaemna interpretacija na narodite# (@an-

Mari Kare), †slika sozdadena preku posebniot senzibi-

litet na eden avtor#, prevod koj }e bide †pridones za

podobro zapoznavawe na narodite, pa duri i za nivno

razbirawe#. Me|utoa, Andre Lefeved se zapra{uva

†moè li kulturata A navistina da ja razbere kultura-

ta B so nejzinite sopstveni zborovi?†. A Irigare veli:

†drugiot nikoga{ ne e ona {to mu go pripi{uvame nemu

ili nejze#.

Za kraj pora~uvam deka treba da se stoi ispraveno

pred svoite dela i prevodite na istite, zatoa {to balkan-

skite se i evropski avtori, pome|u drugoto, i vo evrop-

skata, a so toa i vo svetskata literatura vnesuvaat eden

poinakov senzibilitet na ne{to marginizirano, no se-

pak va`no i ubavo, potrebno i barano - senzibilitetot

na Balkanot, koj e vkorenet vo delata i rasejan so prevo-

dot na istite. Balkanci me|u drugoto.

ssoossttoojjbbii

26.12.2008 53


Radomir Konstantinovi}

BEKET, PRIJATELOT

Nedela, 3 juni 1969

Pariz, 30. 5. 62

Dragi prijateli,

Vi blagodaram za pismoto. Zaminuvam odovde na

nekolku dena. Bi ru~ale li so mene idnata nedela, na

3 juni? Ako toa vi odgovara, }e se najdeme vo Closerie

des Lilas vo 12.30. Nema potreba da mi potvrduvuvate,

ako vi odgovara.

Prijatelski pozdrav

Sem Beket /1/

1) Vo mojot pariski notes ostanala bele{kata za

ru~ekot od 3 juni. Ovde gledam deka sme se na{le vo za-

kaànoto vreme vo Closerie des Lilas, deka ni go dal Happy

Days, vo izdanie na Faber and Faber (podocna vo Belgrad,

vo mart 1963, ni go isprati francuskoto izdanie), vo

sin omot na koj{to se Madlen Reno i od zad grb, @an

Luj Baro, toj so slamen {e{ir na glavata, pour Rade et

Kaca Konstantinovic tres amicalement Sam Beckett juin 1962.

Toa be{e prviot pat, a verojatno i edinstveniot na

Ka}a da i go dade moeto prezime. Toga{ mi go vrati

tekstot Kade e Tolstoj? (1959). Ka}a mu go dala prevodot

na toj tekst na na{iot porane{en sostanok na 19 maj,

isto taka vo Closerie des Lilas. Re~e deka seto toa e

interesno, no deka prevodot e nevozmoèn, i deka toa

bi trebalo od koren da se popravi. Na toa se se zavr{i.

Vo tekstot toj e centralna figura na epohata. Si-

guren sum deka poradi toa, toj ne saka{e da zboruva za

taa rabota. No, postoi u{te ne{to, ne pomalku zna~ajno:

toj ne go podnesuva{e prevodot (i preveduva~ite). I

toa ne samo za negovite raboti, tuku nitu samiot sebe

ne se podnesuva{e kako preveduva~, taka {to ne se ni

obiduva{e od angliski da ja prevede svojata kniga za

Prust, napi{ana vo 1930 g., a objavena vo 1931g., nitu,

pak, dozvoluva{e drugi da go napravat toa. (Prevodot

izleze duri po negovata smrt, vo 1990 vo izdanie na Les

Editions de Minuit. Preveduva~ i komentator e Edip

Furnie.) Zboruva{e deka prevodot na Prust od anglis-

ki na francuski e pove}e navredliva rabota za Prust

(~in na pretencioznost), otkolku izraz na po~it kon

nego. Vo toa se gleda Beketovata intelektualna skrupu-

loznost. (Isklu~itelna). No vo Dablin, vo nekoja kni-

àrnica e pronajden primerok od ova kni{ka so napome-

na deka ja napi{al †vo filozofski àrgon so vulga-

ren i laèn sjaj# (D. Ber). Mnogumina se obiduvaa da

ja odbranat ovaa kniga od samiot nego, so mnogu pri~ini,

no zaludno. Koj jazik na

tolkuvawe za Beket ne bi

bil vulgaren? Toj ne

moè{e da se pomiri so ovaa

kniga, kako {to ne moè{e

da se pomiri so prevodot,

sekako zatoa {to tolkuvawe-

to se obiduva da go izvede ona

{to e neizvodlivo, da go

imenuva ona {to e neimenli-

vo, a umetnosta e toa, nitu

pomalku, nitu pove}e, tuku

samo postoewe. Vo odnos na

ova, toj e na ista linija so Sartr vo Ma~nina, no onoj

Sartr so apsolutna kontingencija, nepomirliva so tolku-

vaweto (kako slu~ajnosta da se pomiri so tolkuvaweto?):

…Svetot na tolkuvaweto i pri~inite, ne e svet na pos-

toewe... Za nego postoeweto, isto kako i za Sartr (od

Ma~nina), e nedvosmisleno, neizvodlivo; ne e te{ko da

se prepoznae Beket vo ovie zborovi od Ma~nina:

†Postoeweto e bez pametewe. Postoewe koe sekoga{ e

ograni~eno od samoto postoewe#.

Vo svoite bele{ki pronao|am deka Ka}a (vo po-

~etokot na na{eto prijatelstvo) go zapra{ala {to

misli za Sartr, na {to toj i odgovoril: Toj e inteligen-

ten tip. Tokmu taka. Mi se ~ini deka e malku ako ka-

àm deka bev zbunet od ova †inteligenten tip# za pi-

satelot na Ma~nina? Za pisatelot na Bitija i ni{-

to`nost? Ona {to za mnogumina bi zna~elo pofal-

ba, ovde zna~i podbiv, i toa podbiv vo forma na pofal-

ba, ne{to {to ne nalikuva na razgovor za prijatel. Za-

molknavme. Pauza. Be{e toa golema, ma~na beketovs-

ka pauza. Un long temps. (Pauza koja go vetuva beskrajot

na mol~eweto?). Ova za Sartr mi be{e pote{ko duri

od negovoto mol~ewe za Bataj, pred 2-3 godini vo Closerie

des Lilas. Ne moèv da pominam preku ona za Sartr kako

inteligenten tip, i da se pomiram so Beket kako ~o-

vek koj e apsolutno li{en od sekakva zla radost. Ne mo-

èv da go razberam. Toa e toa. Sartr vo negovata re~e-

nica: toj e inteligenten tip, ne e tolku Sartr, kol-

ku {to e simbol na samata inteligencija, ili e onoj

istiot duh na tolkuvawe protiv kogo Sartr zboruva vo

Ma~nina: Sartr po Ma~nina (i Bitija i ni{to`nost)

se obiduva da se spasi od postoeweto na ograni~enoto

postoewe, od ona {to e samo postoeweto, bez pametewe-

to, zna~i bez mo`nosta za tolkuvawe, bez mo`nostite

za begstvo vo tolkuvaweto (zna~i sepak vo nekakva

potreba, vo †smislata# ili vo †istorijata#). Beket ne

go saka vakviot Sartr; toj, Beket bi sakal toj da opstane

vo postoeweto na ograni~enoto postoewe, od drugata

strana na tolkuvaweto, - od drugata strana na inteligen-

cijata. Beket ne saka da bide kako Sartr: ne saka da gi

kaùva rabotite, t.e da se stavi na raspolagawe na sop-

stvenata (?) inteligencija i na sopstveniot (?) jazik;

54 26.12.2008


toj ne saka da gi kaùva rabotite. Vo negovata re~enica

za Sartr ja pronao|am i ovaa re~enica od L’Innommable

(vo koja postoi surovost kako osudata na smrt): ... Vis-

tinoqubivosta vo migovnata èlba da se kaè se... Vo

ovaa re~enica se krie negovata mo`na formula za Sartr

(i mojata isto taka), no koja ja potvrduva negovata ne-

pomirlivost so potrebata (so te`nenie kon neodolivo-

to), lu|eto da gi kaùvaat rabotite. Toj u{te vo 1932

zboruva za toa pra{uvaj}i se †koj }e gi zamol~i lu|e-

to#? Cette facon qu‘ont les gens de toujours dire des choses

(…) Qui leur imposera silence, a la fin? (Disjecta, Calder, 1838).

Toj ne e pisatel, kako {to ne e nitu ~ovek na izrazot.

Ne postoi pomiruvawe me|u nego i izrazot. Za nego ...

sekoe izrazuvawe i preteruvawe vo izrazuvaweto# e

paradoksalno. (Il me semblait que tout langage est un ecart

de langage, - Moloa) Osuden na izrazuvawe (osuden na ja-

zikot kako egzistencija), toj e protiv izrazuvaweto,

kako {to e protiv jazikot kako egzistencija. Toj vo iz-

razuvaweto gleda nekoj vid na vnatre{na negacija. Se-

koj negov tekst ne zboruva za ni{to (pour rien) a ne za

ovaa ili za onaa rabota. †Moè da se kaè deka ni{to

ne e kaàno#. Edinstvenata vistinitost za negoviot

govor e negovata proma{enost. Toa ni{to {to go izgo-

vara e isklu~ivo proma{en govor. Zatoa i ne postoi

Beketoviot izraz, negoviot †stav# ili †odgovor#, vo

negoviot citat. Beketoviot citat ne postoi isto kako

{to ne postoi i Beketoviot Beket. (Osven vo retki

momenti vo L’Innommable i pomalku vo Textes pour rien.

Toa se momenti na Beketovoto antibeketovsko znaewe

na Beket). Vo pogovorot za Moloa insistirav na toa

nepostoewe na Beketoviot citat, odnosno na otsustvo

na negoviot jasno artikuliran ideen sistem: †Eve pisa-

tel kogo apsolutno ne moète da go citirate#. Ako

pronajdete kakva bilo potvrda, jas vedna{ }e vi dadam

sprotivna anti-potvrda. Toa li~i na partija {ah vo

koja nikoj ne dobiva i nikoj ne gubi. Beket ne ni nudi

nikakva izvesnost, nikakva smirenost, bidej}i najcr-

nata izvesnost, najmra~niot filosofski sistem, sepak

e izvesnost so samoto toa {to e sistem. Teìnata

so koja{to ne pritiska Beketovata literatura ne proiz-

leguva tolku od nejzinite motivi, a u{te pomalku od

nejzinite †bezute{ni# idei, tuku od otsustvoto na kakvi

i da e prifateni, fiksirani idei.

Toa e govor protiv mo}ta na sistemot. Mo}ta na

sistemot e mo} na celinata koja sekade se potvrduva,

potpolno i neposredno, pa poradi toa sekoe bitie, seko-

ja bukva, e samo nekoj vid na negova manifestacija ili

†izraz# na negoviot citat. (Verojatno zatoa mo}ta na

citatot e srazmerna na mo}ta na sistemot: tiranijata

e sekoga{ citatolo{ka). Edinstveno sistemot e human,

a nie von-sistemskite, marginalcite, sme nehumani,

otpadokot na sistemot, |ubreto na nehumanosta. Hu-

manoto se gleda vo sovr{enstvoto, koe pretstavuva so-

vr{eno edinstvo na celinata i delovite. Nehumanoto

pretstavuva proma{eno edinstvo. Vo 1957 govorot na

Beket go narekov govor na proma{ena celina i proma-

{eno edinstvo, so †visok eti~ki terorizam#, koj ne

vra}a vo svetot na stravot faten na delo#. (I do denes

se u{te ne moàm da razberam kako ovaa pofalba na

terorizmot, svrtena protiv †duhot na sistemot#, pofal-

ba so jasni anarhisti~ki prizvuci, pomina nekazneto.)

No ve}e na prvite stranici na L’Innommable Beket vaka

zboruva{e za istiot duh na sistemot : Ona {to bi tre-

balo da se izbegnuva, ne znam zo{to, no se lu|e so pred-

meti, lu|e bez predmeti, predmeti bez lu|e, a {to e

najva`no si zamisliv deka od seto toa moàm za mig

da se izmolknam, koga i da posakam. Ne gledam kako.

Ne moàm da vidam kako ~ovek ne moè za mig da se

ottrgne od ovoj duh, koga i da posaka, kako {to ne moè

za mig da se oslobodi od samiot sebe. Toj duh na siste-

mot, ovde nesomneno e duhot na filosofijata (...lu|e

so predmeti, lu|e bez predmeti, predmeti bez lu|e), no

taa filosofija ne e ne{to nadvore{no, ne{to {to ne

moè da se izbegne, tuku e na ovoj sam ~ovek, so predme-

ti, bez predmeti, bez ~ovek predmetot sam posebe,

predmeti bez duhot na sistemot ili na jazikot. (Bi-

dej}i i duhot na jazikot e duhot na sistemot.) Obidot

na Beket se sostoi vo osposobuvaweto na ti{inata ka-

ko †govor# na ne{tata bez zborovi. Ili, pak, najposle

Beketovata ti{ina go ~ini predmetot bez ~ovek?) Onie

raboti kaj Sartrovata o~iglednost vo Ma~nina: Rabo-

tite se oslobodeni od svoite imiwa. Se naogam vo sre-

di{teto na neimenlivite raboti. Sartr e najneposred-

niot konceptualen voved vo Beket i vo negovoto ne-

imenlivo. (Ne sum siguren deka Beket }e bide zadovo-

len od ovaa re~enica). Beket moè da gi povtori ne-

govite zborovi: .... Jas se boram protiv zborovite. Tamu

dolu gi dopirav rabotite. Se obiduval da ostane i da

opstane tamu dolu#, zna~i: pod jazikot, najnisko {to

e mo`no, tamu kade {to e dopirot a ne zborot, vo pos-

toewe koe e bez pametewe, koe e ograni~eno na samiot

sebe .... (... Postoewe bez pametewe...). Postoewe koe

sekoga{ e ograni~eno na samoto postoewe. Svetot na

tolkuvaweto i pri~inite ne e svet na postoewetoa, -

Ma~nina). Beket se obiduval da opstane vo beznade`-

nosta (ona {to Sartr ne bi moèl), za da se spu{ti

{to podlaboko vo samoto postoewe, tamu kade {to ra-

botite se neimenlivi, oslobodeni od smislata, tokmu

opozitno na Sartr, (onoj po Ma~nina i Bitija i ni{-

to`nost) koj pak e ~ovek na nade`ta ili na smisla-

ta, ~ovek na duhot na sistemot ili na jazikot. Sartr

zboruva nezapirlivo. Vo sporedba so Beket toj e dr-

dorko. Nego nikoj i ni{to ne moè da go zamol~i. Ne-

mu jazikot nikoga{ ne mu e dovolen. Na Beket mu e pre-

ku glava od jazikot. Toj e najgolemiot Lakedemonec na

epohata: gi zbival re~enicite, do krajnata granica na

razbirlivosta. Kako sega da go slu{am kako zboruva

za Prust, deka umetni~kiot poriv ne vodi vo ekspanzi-


26.12.2008 55

BEKET, PRIJATELOT

ja, tuku vo kontrakcija. (Le pulsion artistique ne va pas

dans le sens d’une expansion, mais d’une contraction, - Proust),

ne vodi vo {irewe, tuku vo sobirawe. Pritoa dobro

gi slu{am negovite zborovi vo L’Innommable: Mi treba

zatvor. Toa ne se nikakvi incidentni zborovi. Toa ne

se negovi zborovi: nemu nikoga{ ne mu e dosta od sobira-

we, stesnuvawe.

No i nikoga{ ne mu e dosta od osamenost. Vo ova

se gleda negovata nezapirliva potreba za povlekuvawe

od svetot. Sartr, pak, e ~ovek na svetot, ~ovek so idei

i akcija, ~ovek na istorijata. Beket nalikuva na Xoj-

soviot junak od Ulis Stiven, koj bi sakal da se razbu-

di od ko{marot na istorijata, na poslednite padi-

ni na jazikot i smislata, no toj edinstveno moè da se

razbudi poradi ko{marot na ve~nosta. Toj od sebe bara

da se pridrùva (tokmu taka: Il faut se tenir) do toa kade

{to nema nikakov odgovor, ili nikakvo re{enie, kade

{to nema nikakov subjekt (nitu imenka nitu li~na za-

menka): il faut se tenir la, ou il n’y a ni pronom, ni solution, ni

reaction, ni prise de position possibles… C’est ce qui rend le

travail si diaboliquement difficile” (Charles Juliet). Se obidu-

va{e da izdrì vo taa †gavolski te{ka rabota, bi kaàl

vo onaa |avolska rabota: od onaa strana na subjektot,

ili govorot, vo ti{inata (dans le silence il faut contin-

uer) kako vo centarot na nekoj vitel (Prust) da im

se sprotivstavi na centrifugalnite sili, na seto ona

{to e ekstenzivno, so postojano zgusnuvawe na tekstot,

so postojano reducirawe na samiot sebe, i spored toa

e najklasi~niot klasi~ar duri i od najgolemite klasi-

~ari. (@an Luj Baro vo Pevee d ‘Esthetique veli deka do-

Semjuel Beket

56 26.12.2008


deka Kornej upotrebuval 6.000 zborovi, Rasin 1.500,

Beket upotrebuval se na se 750 zborovi). Te`neel kon

siroma{tijata, vleguval od odrekuvawe vo odrekuvawe,

se pove}e i se pote{ko: no ne i se predal lesno na siro-

ma{tijata. Pote{ko i se predava na siroma{tijata

otkolku na bogatstvoto? Sonuval da se odrekne od

glagolite etre i avoir (Izrael [enker). Nikoga{ go

nemam slu{nato da go izgovori zborot literatura,

nitu pak pi{uvawe. Sekoga{ zboruva{e za rabotata,

za te{kata rabota. Pi{uvaweto gi podrazbira zamen-

kite etre i avoir, no †zamenkite se za se krivi, imen-

kite za mene ne postojat. (L’Innommable). Beketovata

|avolski te{ka rabota e navistina |avolska rabota:

redukcijata, sluèweto na siroma{tijata, asketiz-

mot kako vrven dijabolizam. Sluèwe na tu|oto, se-

kade i sekoga{ protiv sekakva lesnotija, pa duri i onaa

najbezna~ajnata. Beket svojot premin od angliski na

francuski jazik go objasnuval so toa {to maj~iniot

jazik e sekoga{ optovaren so avtomatizam, poradi toa

potrebno e tu|osta na jazikot da se ispre~i pred toj

avtomatizam (taa opa~na lesnotija) i pred vistinska-

ta koncentracija koja bara te{kotija. Po dolgo vreme

pi{uvawe na francuski, toj sepak povremeno se nav-

ra}al i na angliskiot (maj~in), koga mu stanal dovol-

no tu| za da moè da mu se vrati. O~igledno e deka i

tuka vo edinstvenoto Beketovo carstvo - jazikot, pro-

zboruva vrvnoto na~elo na asketizmot, tu|o na~elo

kako bezusloven uslov na dobrata. Zatoa vo nego vidov

~ovek osamen i siroma{en. Samiot Beket e siroma{en

~ovek. Moè li ~ovek da bide poinakov pred zemjata i

pred vremeto? (Veruvam deka ovie zborovi od 1959 se

vo znak na na{eto prijatelstvo: ...}e mi bide drago da

go imam prevodot na mojot portret koj go napi{a Rade...

Toga{ znae{e samo za nekoi fragmenti od toj †por-

tret#. Podocna mu go isprativ celosniot prevod. Gae-

ton Pikon go voo~il Beketovoto te`neewe kon siro-

ma{tijata, i toa poto~no vo vrska so negoviot premin

od angliski na francuski jazik. Pikon go sporeduva

Beket so Xojs velej}i: dodeka Xojs ... gi voveduva vo ne-

goviot jazik site bogatstva {to mu gi ovozmoùva ne-

goviot lingvisti~ki genij, naj~uden {to nekoga{ pos-

toel ... , Beket e voden od †èlbata za osiroma{uvawe.

Da se izbere francuskiot jazik, za nego zna~i da se iz-

bere najsiroma{niot jazik#. (Ili kako {to vo edna

prigoda Beket }e kaè: Na francuski e najlesno da se

pi{uva bez stil (D. Ber), bez stil, od onaa strana na

individualnosta ili razli~nosta, zna~i od drugata

strana na bogatstvoto? Siroma{tijata gi ukinuva raz-

likite, siroma{tijata si e siroma{tija bez razlika.

Beket nekolku pati se obiduval da ja istakne svojata

razli~nost od Xojs, pa duri i nastojuval da ja prodla-

bo~i: Xojs kako umetnik te`nee kon seznaeweto i se-

mo}nosta. Jas rabotam so nemo} i neznaewe. (Izrael

[enker) Sebesi se gleda vo sprotivnost od Xojs (nemo}

a ne mo}, neznaewe a ne znaewe). Kaj Noulson gi pro-

nao|ame negovite zborovi za Xojs od 1980: Oeuvre hero-

ique, etre heroique, potoa (1989) izrazite na golema po~it

kon toj ~ovek so †herojski uspesi#, ~ovek na epikata i

heroikata, so napomena deka toj Beket oddamna sfatil

deka ne moè da go sledi toj pat. (Nikoga{ ne ni zboru-

va{e za Xojs). Zatoa vo 60-tite pomisluvav deka Ham

e slepiot tiranin, ili Xojs, a deka Beket e Klov, koj

uporno se obiduva da go napu{ti Ham-Xojs, no ne moè

(Nec tecum nec sine te”, - ni so tebe, ni bez tebe), taka

na Alen [najder mu go objasnuval antagonisti~koto

edinstvo na Ham i Klov). Pomisluvav i deka Beket e

nekakva vnatre{na negacija na Xojs, nekoj vid na Xojs

pobunet protiv Xojs. No agonijata na poetot na mo}ta,

raspadot na herojskite dela, agonijata na epikata, toa

e epoha (ne{to {to ne moè da se izbegne vo moeto is-

kustvo, toa e vo Daj ni denes, 1952; no i kampawata pora-

di antiheroizmot. Vo statijata Kade e Tolstoj? (1959)

zboruvav za umiraweto na epskoto i smrtta na junacite:

Umiraweto na epskoto zna~i smrt za junacite. Sekoja

prikazna e tolstoevski herojska. Vo kontekst na ova,

agonijata e agonija na subjektot, agonija na li~nosta,

kade {to †li~nosta ve}e ne e li~nost#, vo svetot vo

koj site sudbini se svedeni na edna sudbina na ~ovekot,

li{en od sopstvenata sudbina, i ~ij (svet) se pove}e

se pretvora vo ogromen koncentracionen logor, vo koj,

kako i vo sekoj logor, site lica se isti.

Dve godini podocna (1961) Teodor Adorno vo tek-

stot Obid da se razbere Krajot na igrata, pominuval

niz istiot osnoven stav za nemo`nosta na subjektot

(li~nosta): Krajot na igrata ni otkriva deka †steknu-

vaweto pravo na individuata na avtonomija i su{tes-

tvenost, stanuva neverodostojno. (Adorno vo Beket

bara upori{te protiv egzistencijalisti~koto

sfa}awe na slobodata kako samoizbor na poedinecot,

~ija su{testvenost i apsolutnost bile ona {to e zaed-

ni~ko kaj Kjerkegorovata, Jaspersenovata i

Sartrovata verzija za egzistencijalizmot. So ova

poslednovo za `rtvite na koncentracionite logori

im se potvrdila slobodata deka makite koi im se na-

neseni treba da gi prifatat vo du{ata ili da gi

negiraat.) Ne znam {to mislel Beket za tolkuvawe-

to na Adorno. [arl @ilie svedo~i deka Beket kon

krajot na 1975 mu rekol: Najposle, ve}e ne se znae koj

{to govori. Postoi totalno is~eznuvawe na subjek-

tot. Toa e vo potpolna soglasnost so Adorno, ni

pove}e ni pomalku, tuku so centralnata teà vo Kade

e Tolstoj?: li~nosta pove}e ne e li~nost. Na ova se

dodadeni u{te nekolku zborovi za krizata na iden-

titetot: C’esta a cela qu’about it la crise d’ identite. Ne

se somnevam deka toa go rekol. Vo L Innommable na

stranica 88 stojat zborovite: †la confusion d identites#).

Pa sepak, osnovniot Beket ne e vo tie zborovi. Be-

ket e onoj koj se obiduva da se razbudi od ko{marot


26.12.2008 57

BEKET, PRIJATELOT

na istorijata, i onoj koj se budi poradi ko{marot na

vonvremenosta, t.n. ve~nost ili ni{to`nost. Negoviot

nihilizam e totalen, pa zatoa se odlu~uva samo za ve~-

nost. (Antimetafizi~ki, toj e osuden na metafizika.

Go pronao|am Beket i vo Prust, kako vo negovo ogleda-

lo: kaj Prust ne postoi ni pravda ni nepravda.

Tragedijata nema nikakva vrska so ~ove~kata pravd-

ina. Tragedijata e znak na stradawe, no ne poradi

grevot na lokalniot zakon koj nekoi mangupi go

kodificirale za glupavite. Li~nosta vo tragedijata

go okajuva prvorodeniot grev, †grevot {to si se ro-

dil# . Ovde Beket se povikuva na Kalderon po cita-

tot na [openhauer: ... Najgolemiot grev na ~ovekot e

{to se rodil...) Takviot Beket te{ko bi moèl da go

prifati tolkuvaweto na Beketovata †kriza na iden-

titetot#: vo toa tolkuvawe moè da se vodi samo

apsurdniot obid na nade`ta, da se revitalizira (vre-

menski lokalizira) prokletstvoto na postoeweto.

Ovde nema mesto za Sartr. Nitu, pak, za Adorno. Nitu

za samiot mene, toj mene vo Kade e Tolstoj?

* * *

U{te samo ova: na ru~ekot so Beket na 3 juni, vo

xebot ja nosev statijata Robovi na buròaskite koncep-

cii, objavena vo sovetskotot spisanie Voprosi litera-

turi, br.4, 1961, str. 136-140, od avtorot N. [ablovs-

ka), kako napad na mene poradi statijata Kade e Tol-

stoj? No, po Beketovoto interesno, se otkaàv od na-

merata da mu ja pokaàm taa statija. Ne àlam poradi

toa {to ne mu ja pokaàv statijata, no vo vrska so taa

statija, sakav da mu kaàm deka toj, Beket e mnogu po-

blizok do Sartr vo Belgrad, otkolku {to e vo Pariz,

bidej}i pariskite razliki megu niv se poostri za razli-

ka od ovde, vo Belgrad postojat pomalku a ponekoga{

i sosema is~eznuvaat. Beket vo Pedesettite vo Bel-

grad be{e sartrovski Beket. Nie pove}e bevme upateni

vo Sartr, so toa {to bevme poodlu~ni za Beket, bevme

upateni vo Sartrovata inteligencija, vo odbrana na

Beket (koj e protiv taa inteligencija), bevme upateni

vo sartroviot egzistencijalisti~ki †anga`man# vo od-

brana na Beketoviot apsoluten (antisartrovski) dezan-

ga`man. Buròaskite koncepcii kako da sakaa da gi

pomirat Sartr i Beket.

(Ne e na odmet da ja napomenam Beketovata kva-

lifikacija za Sartr kako inteligenten tip, koja {to

i prethodi na Sartrovata izjava od pred 2 godini (1959)

vo razgovorot so Bernar Dor, Theatre populaire et theatre

bourgois, deka Godo e najdobrata piesa napi{ana po 1945,

no deka e nameneta za pla~ot na buròazijata. Ne sum

razgovaral so Beket za sartrovata izjava. I ne àlam.

Isto taka ne razgovarav so nego i za \erg Luka~, koj pred

1 godina (1960) go videl vo Godo izrazot na krajna pa-

tologija. Ne àlam.)

Eve {to na 3 juni, ne mu pokaàv na Beket: Avto-

rot na statijata izvrteno go prikaùva tvore~kiot

pat na Tolstoj poradi opravdanie na modernisti~-

kiot raspad, ru{eweto na li~nostite i karakterite

vo umetnosta na modernizmot. Zna~eweto na L. N.

Tolstoj za sovremenata knièvnost tvrdi Konstan-

tinovi} se sostoi samo i isklu~itelno vo somneì

i po Tolstoevoto odrekuvawe od samiot sebe.

Proglasuvaj}i ja modernata knièvnost kako

edinstvena koja i odgovara na na{ata surova epoha, R.

Konstantinovi} mu dal najvisoka ocenka na katoli-

kot i mistikot Beket, bidej}i negovoto tvore{tvo

ne gi prikaùva †zastarenite# karakteri, Tuku †~o-

vekot voop{to#. Beket po svoeto zna~ewe pretstavu-

va Tolstoj na na{eto vreme (str. 10) Na avtorot ne

mu zna~i iskustvoto na realizmot vo svetskata lite-

ratura, nitu pak vo najdobrite dela na jugoslovenski-

te pisateli, ne mu e zna~ajna realisti~kata esteti-

ka. Vo spisanieto Izraz, na ~ii{to stranici se razvi-

vaat razni estetski teorii, R.Konstantinovi} ot-

voreno nastapuva od modernisti~ka pozicija.

Sovremenata moderna knièvnost, kako {to

tvrdi R.Konstantinovi} se dviì po patot koj go

otvoril Tolstoj. Takvata knnnièvnost, vsu{nost

ja izdava tradicijata na klasi~niot roman i epika-

ta i se poenergi~no se odrekuva od karakterite zame-

nuvaj}i gi so simboli~ki li~nosti. Vo takvata kni-

èvnost is~eznuva fabulata i se gubi sklonosta kon

narativnosta.

A propagaweto na epskoto samo po sebe zna~i i

propast na junacite. Besmisleno e od sovremenata bes-

fabularna knièvnost da se bara junak, tvrdi R.K. Ju-

nakot vo sovremenata knièvnost e nevozmoèn, bi-

dej}i nie ìveeme vo svet vo koj site sudbini se svedu-

vaat na edna edinstvena sudbina na eden ~ovek, li{en

od sopstvenata sudbina, vo svetot †podelen na An-

gliski i Var{avski pakt, vo svet vo koj se pove}e se

pretvora vo ogromen koncentarcionen logor, vo koj ka-

ko i vo sekoj logor site li~nosti se podednakvi (str.18)

Na politi~kite izjavi na R.Konstantinovi}

so nedvosmislen karakter, ovojpat ne se potrebni ob-

jasnuvawa. Sli~ni pogledi se pojavuvaat na po~vata

na jugoslovenskite revizionisti koi go vbrojuvaat

vo ist red so imperijalisti~kiot i socijalisti~-

kiot tabor, a koi se zanimavaaat, kako {to e podvle-

~eno vo noemvriskata rezolucija na pretstavnicite

na komunisti~kite i rabotni~kite partii, so pot-

kopuvawe na rabotata protiv socijalisti~kiot ta-

bor i protiv sekakvo komunisti~ko dvièwe.

Prevod: Sofija Tren~ovska

(Fragment od knigata na Radomir Konstantinovi}

†Beket, prijatelot#, Otkrovenje, Beograd, 2000)

58 26.12.2008

iizzddaanniijjaa

Goran Tren~ovski

FENOMENOLOGIJA NA KRATKIOT FILM

Od damne{ni vremiwa, duri u{te od godinite na

samata geneza na filmskata umetnost, kadarot, a potoa

i sekvencata so~ineta od nekolku kadri, aludirale na

celina koja, soodvetno na idejata, prikaznata i poraka-

ta koi{to filmskiot avtor saka da gi soop{ti, egzi-

stira samostojno i nezavisno, vrz baza na konceptot na

filmskoto delo ili filmskiot opus koj go vizira(l)

kreatorot/avtorot.1

Taa avtohtonost nedvojbeno e po-

vrzana so poimot celo ili edno. Taka, kadarot vo odnos

na sekvencata e par~e od celinata, a sekvencata vo od-

nos na cela scena, isto taka, e mal del nasproti celiot

filmski subjekt. Vo taa smisla, presudna e i dolìnata,

vremetraeweto na dejstvieto koe gi ispolnuva kadrite.

Ako kadarot trae nekolku sekundi, toga{ sekvencata

ima traewe od edna ili pove}e minuti, a celoto film-

sko par~e moè da bide ili samo ednominutno ili pak

~etiriesetminutno. Taka, se sozdava prostor za oformu-

vawe na filmska celina koja moè slobodno da ja treti-

rame kako film, i toa kako kratok film.

Standardite za kratkiot (kratkometra`niot, t.e.

kusometra`niot) filmski subjekt ne gi sozdavaa samo

tvorcite na filmskoto delo. So tekot na vremeto i so

razvitokot na ovaa audiovizuelna umetni~ka granka, i

publikata gi ocenuva{e kratkite filmski ostvaruva-

wa, kako {to i festivalite (tie neophodni slavewa vo

znak na filmot!) sozdavaa novi kriteriumi, preduslov

za natprevar pome|u mno{tvo takvi mini-zadovolstva

koi{to, preku slikata (podocna i preku tonot), moàt

da go vozbuduvaat svetot so duhovno-sodrìnskite tre-

perewa na ovaa mo}na i poentira~ka umetnost.

So proekciite na dolgometra`niot, celove~eren

film, postoe{e opasnost da se marginalizira kratkata

forma, no so pojavata na zra~ewe na televiziskiot si-

gnal, se podotvori nov prostor za izrazuvawe, podatliv

tokmu za kratkata filmska forma. Pa taka i do den-de-

nes, kratkiot film ima primat na najminuciozniot, per-

fekcionisti~ki, haikuiden filmski oblik. Vo nego ima

mnogu {to da se soop{ti. Ima vnatre tolku vreme kolku

{to ima krv i muskuli vo ~ove~kiot organizam. Kolku

{to ima idejni nasoki vo eden intelekt. Zatoa, i etapite

na razvitok na kratkiot film variraat, kako {to se me-

nuvaat svetot, tehnologiite i samata ~ove~ka misla.

Ako bra}ata Luj i Ogist Limier prvpat go regi-

striraa so kamera izleguvaweto na rabotnicite od Li-

onskata fabrika, za potoa da & go predo~at snimeniot

materijal na publikata èlna za novi ~udesija, Tomas

Edison gri`livo im ovozmoùva{e na svoite inventiv-

ni realizatori i naemnici da ja istraùvaat i su{tina-

ta na snimenata sodrìna, pokraj nau~no-tehni~kata

strana na kinematografiraweto.2

[tedlivosta vo upotrebata na izrazni sredstva, go-

lemata koncentracija kon idejno-sièjnata, likovnata i

formalisti~kata strana na maloto filmsko delo, bea

disciplinarna nasoka za izrabotka na isklu~itelni dela

koi i sega plenat so svojata ednostavnost i jasnost.

Nabquduvaj}i gi prvite primeri niz filmskata

istorija, kako neminovna baza za natamo{noto isledu-

vawe na fenomenot nare~en film, prvi~nite vistin-

ski (osmisleni, kreirani i dokraj realizirani) krat-

ki filmovi se ra|aat blagodarenie na vizionerskiot

koncept i artizmot na filmaxiite @or` Melies i

Edvin Porter. Edniot vo 1902 g. go ostvaruva {esnaeset-

minutniot film Pat na Mese~inata, a drugiot vo 1903

g. go ostvaruva dvanaesetminutniot Golemiot grabe`

na voz. Dvata primera sodràt igrano-dokumentarni

narativni elementi, so akteri-natur{~ici, no ve}e

moème da zboruvame za svoeviden ran po~etok na di-

1Catherine Fowler, The European Cinema Reader (London: Routledge, 2002).

2Mo{ne temelna tetralogija za istorijata na filmot e onaa na Georgi Vasilevski, Istorija na filmot I–IV (Skopje: Kinoteka na Makedonija,

2000&2007).

Vo izdanie na izda-

va~kata ku}a †Ulis#, neo-

damna od pe~at izleze

~etvrtata kniga na reì-

serot Goran Tren~ov-

ski, naslovena kako

Pars pro toto. Pritoa,

na krajot od knigata, re-

cenzentite m-r Mimi

\orgoska-Ilievska ,

akad. Mitko Maxunkov i

d-r Vase Man~ev, za

Tren~ovski pi{uvaat

kako za inteligenten avtor koj vo svoite knigi ja

preispituva sopstvenata praksa, osmisluvaj}i

ja/reìraj}i ja poslednata svoja kniga kako celi-

na sostavena od pove}e tekstualni par~iwa, ume{-

no povrzani niz lajtmotivot na Roman Jakobson

†pars pro toto#, so {to se postignuva vrven kvalitet

vo prou~uvaweto na ovaa materija. Vo knigata Pars

pro toto se sodràni pove}e esei i ogledi za sedma-

ta umetnost, kako i edna studija za kratkiot igran

i dokumentaren film. Negovi prethodni knigi, koi

isto se zanimavaat so dramskite umetnosti, se: Od

pita~ do kral (1995), Orbis piktus (2001) i Poetika

na (de)tronizacijata (2004).

26.12.2008 59

FENOMENOLOGIJA NA KRATKIOT FILM

ferencijacija na ànrovite. Toa razdobje na nemiot

film biduva zbogateno so razvojnata linija na filmska-

ta rabota na Xon Grirson3koj (posebno vo dvaesettite

godini) mu dava poseben, tatkovski, poseriozen akcent

na dokumentaristi~kiot pristap, i vo pogled na socijal-

niot izbor na temite, no i vo pogled na na~inot kako

toa e uslikano (setete se na dvaeset i petminutniot

Plovci od 1929 g.). Vo taa filmska etapa na evolucii

i revolucii, istraùva~kiot diskurs na Robert Fler-

ti4, reporterskiot diskurs na Yiga Vertov5

, kako i sli-

karskiot diskurs pottiknat od toga{nata umetni~ka

avangarda (vo filmot olicetvorena preku Fernan Le-

è, Valter Rutman, Fric Lang, Alberto Kavalkanti,

@an Vigo, Luj Buwuel), {irej}i se od Evropa kon pre-

kuokeanskiot Zapad.6

Vrevata i besot vo genot na filmskite tvorci

koi se nametnuvaa niz navistina presvrtliviot dvaeset-

ti vek, zapo~na da se izrazuva preku delata na Sergej

Ejzen{tejn (Krstosuva~ot Potemkin od 1925, Staro

i novo od 1929), No}na po{ta na Vot i Rajt, Leni Ri-

fen{tal (Triumf na voljata od 1935 i Olimpija od

1938), no i preku pionerskiot opus na Grirson. Para-

lelno so toa, se javuvaat i kratkite filmovi na Dejvid

Grifit, koi otvoraat edna stranica na rekonstrukci-

ja na pojavi od op{testvoto. Toa e period koga na film-

skoto platno se pojavuvaat akterite (tie besmrtni

filmski yvezdi) koi superiorno, so ili bez primesi na

komi~nost, gi privlekuvaat gleda~ite do stepen na hi-

perpopularizacija na filmskiot medium. Zasluga za

toa imaat, pred s¢: Avgust Karnej, Lilijan Gi{, Vilijam

Garvud, ârli âplin, Baster Kiton, Lorent i Hardi,

bra}ata Marks, a i crtanite junaci na Volt Dizni koi

stanaa zadolìtelna filmska lektira za golem broj

pasionirani posetiteli na kinosalite.

Pojavata na zvu~niot, govoren film {iroko im

gi otvora vratite na reìserite, akterite, snimatelite

i scenaristite. Kombinacijata od nemi kadri i muzi-

ka dava mo`nost za vozdignuvawe na montaèrskiot za-

naet i na montaàta kako eden od klu~nite so~inite-

li vo kreativniot proces na filmskoto sozdavawe. Neo-

realizmot vo evropski ramki, isto taka, odigra va`na

uloga vo izraznosta na kratkiot film, pod vlijanie na

Godar, Trifo i Kutar. Na ovoj pravec se nadovrzuva i

liri~nosta so delata na Roselini, Rene, Kokto, Renoar.

@enskiot avtor Maja Deren e tipi~en primer za

sozdavawe na edna karakteristi~na filmska avtopoeti-

ka. Poseben kuriozitet za nea e {to taa gi zaobikolu-

va kvalifikativite na nacionalniot filmski predz-

nak, so ogled na faktot {to vo svoite dela mo{ne ume{-

no pravi artificielen spoj pome|u isto~nata i zapadna-

ta civilizacija.

Sleduvaat godinite i mesecite na filmskite ùr-

nali, koi ja crpat svojata avtenti~nost od viorot na

svetskite, pa i balkanskite vojni. Tie hroni~arski gi

ovekove~uvaat burnite sceni na oruèni konflikti

i zati{ja.

Najposle, se sozdava eden voajerski, katalizators-

ki, gerilski pogled na ne{tata videni niz okoto na

dokumentaristi~kata kamera.7

Objektivot popoleka

zapo~nuva da se ostri i da se zamagluva, kontroliran

od ve{tinata na filmskiot avtor.

Isto taka, i radiodifuzniot signal preku koj se

ovozmoùva sinhroni~en prenos na zvuk i slika, zadava

svoi parametri vo opstojuvaweto na kratkata filmska

forma, najprvin preku serijalite (Dejvi Kroket) i rek-

lamite, a potoa preku originalnite, kratki TV-filmovi.

Vo seop{toto proniknuvawe na kratkata film-

ska forma, ogromen pridones vo razvojot na kratkiot

(posebno na igraniot) film imaat i iluzionizmot,

cirkusot i stripot.

Vo vtorata polovina na prvoto filmsko stoletie

se slu~uva i mo{ne vidlivo i razbirlivo kompariti-

visti~ko razlikuvawe na ànrovite. Mnogu jasno e {to

e toa igran (fikcionen film), a {to e toa dokumenta-

ren (nefikcionen) film. Animiraniot, eksperimental-

niot i ednominutniot film si nao|aat svoe mesto vo

strogata izdiferenciranost me|u glavnite ànrovi i

vidovi na filmot.

Principot pars pro toto ostanuva opoziten na

totum pro parte, a vo obata slu~ai ozna~uva postoewe

na sinegdoha, metonimija, metafora. Kratkata film-

ska forma stanuva estetiziran na~in na prodirawe vo

svesta na gleda~ot. Preku kratkiot film, svetot stanu-

va pobogat, a ìvotot na publikata podolg. Inaku, pars

pro toto vo prevod od latinski zna~i del za celina,

odnosno par~e za celo.

Ne{tata da dobijat zna~ewe & toa e zada~ata na

kratkiot film i na filmskata umetnost vo globalen

kontekst. Klu~ot za pretvorawe od slika vo znak leì

vo se~ija avtorska laboratorija koja pretendira da sta-

ne fabrika, industrija za filmski sni{ta.

So drugi zborovi, kratkiot film niz svoite on-

tolo{ki karakteristiki e ideolo{ki supstrat, emo-

cionalen ekstrat na eden golem ìvot vo mal, ìvo-

tvoren oblik, preku jazikot na sedmata umetnost.

(Fragment od knigata

Pars pro toto na Goran Tren~ovski)

3Gary Evans, John Grierson: Trailblazer of Documentary Film. (Montreal: XYZ Publishing, 2005).

4Robert Flaherty, Comock, Robert Joseph Flaherty, Edmund Snow Carpenter, comps. and eds. Comock: The True Story of an Eskimo Hunter. Eds. (Boston: David R. Godine, 2004).

5 Vlada Petri}, Constructivism in Film: The Man with the Movie Camera: a Cinematic Analysis. (Cambridge UP, 1987).

6P. Adams Sitney, Visionary Film: The American Avant-Garde 1943-2000. (Oxford UP, 2000).

7Genevieve Jolliffe and Andrew Zinnes, eds. The Documentary Film Makers Handbook: A Guerilla Guide (New York: Continuum International Publishing Group, 2006).

60 26.12.2008

eesseejj

Aco Gogov

ZA @RTVUVAWETO

Semioti~ki aspekti na dramskiot tekst Senkata na Mitko Maxunkov

Begloto sogleduvawe na primenata na semioti~-

kiot metod vo prou~uvaweto na knièvnite tekstovi

vo makedonskata knièvnost otkriva deka ovoj pristap

nema osobeno visok stepen na aplikacija. Imaj}i pred-

vid mnogu po{irok kontekst, Cvetan Todorov doa|a do

soznanieto deka se raboti pove}e za eden proekt ot-

kolku za nekoja posebna nauka, deka semiotikata e po-

ve}e zbir na predlozi otkolku ustanoven korpus na soz-

nanija (Todorov, 1994). Pripa|aj}i £ na onaa paradig-

ma koja ja ozna~uvame kako imanenten pristap (zaedno

so formalizmot, strukturalizmot), semioti~kiot pri-

stap gi izolira site nadvore{ni konteksti pri razgle-

duvaweto na konkretnoto delo: knièvniot tekst ne e

izraz na vnatre{niot svet na avtorot, no ne e i izraz

na nekoja nadvore{na, istoriska stvarnost. Semioti~-

koto ~itawe na eden dramski tekst indirektno podraz-

bira konstruirawe, †imaginativno ili konkretno, i

na samata teatarska izvedba#, pri {to treba da se ima

predvid deka †semiologot vo nikoj slu~aj ne treba da

sugerira kakva scenska postavka treba da se napravi vo

odnos na dadeniot tekst# (Ertel, 1998: 225-258).

Za razlika od teatarskata pretstava, koja vo sebe

vklu~uva dva tipa na znaci, jazi~ni i nejazi~ni, i preku

nivnoto presekuvawe go dobiva svoeto zna~ewe, dram-

skiot tekst sodrì samo eden tip na znaci - jazi~ni.

Znacite vo dramskiot tekst, isto kako i vo prirodni-

ot jazik, ostvaruvaat dva tipa na odnosi: sintagmatski

i paradigmatski. Toa zna~i deka vo dramskiot tekst

figuriraat dve oski: sintagmatska i paradigmatska.

îtatelot se dviì po sintagmatskata oska kade zna-

cite se nadovrzuvaat eden na drug, no istovremeno ja

kreira i paradigmatskata oska, koja e virtuelna.

Soznanieto deka jazi~niot iskaz ima dve struk-

turi, dlabinska i povr{inska, t.e. sintaksi~ko i seman-

ti~ko nivo - soznanie koe za prvpat be{e aktuelizira-

no vo ramkite na generativnata lingvistika - najde

svoj rezonans i vo samata prakti~na primena na semio-

tikata, vo procesot na is~ituvawe na knièvnite tek-

stovi. Isto kako {to vo jazi~niot iskaz, vo negovata

dlabinska struktura zborovite se javuvaat so odredeni

sintaksi~ki funkcii - podmet, prirok, dodatok - taka

i vo dlabinskata struktura na dramskiot tekst posto-

jat ~initeli koi se nositeli na sintaksi~ki funkcii.

Tie nositeli na sintaksi~ki funkcii, kako {to e poz-

nato, gi ozna~uvame kako aktanti. Terminot mu pripa|a

izvorno na Alìrdes J. Greimas, koj, pokraj ovoj, }e gi

vovede i terminite akter, uloga, lik. Me|utoa, katego-

rijata aktant sporedbeno gledano so poslednive tri

kategorii koi isto taka imaat svoja operacionalizaci-

ja pri znakovnoto is~ituvawe na tekstot, e mnogu po-

apstraktna: nositeli na ovaa kategorija moàt da bidat

dramskite likovi, poedine~no ili kako mnoèstvo, no

i apstrakcii kako na pr. Omraza, Mo} itn. Ve}e spo-

menatiot A.J.Greimas izdeluva {est aktanti koi go

obrazuvaat aktancijalniot model na dramskiot tekst.

So prisustvo na site {est aktanti ili, pak, preku re-

dukcija na aktancijalniot model so toa {to nekoj od

aktantite ne figurira, i vo edniot i vo drugiot slu~aj

aktancijalniot model otkriva edna od klu~nite odli-

ki na dramskiot tekst: negovata dijalogi~nost. Pove}e

26.12.2008 61

ZA @RTVUVAWETO

glasovi se vo me|useben dijalog, vo me|useben sudir.

Pritoa nikoj od ovie glasovi nema uloga na privilegi-

ran glas koj ja zastapuva dominantnata ideologija. Eve

kako izgleda taa dijalogi~nost vo dramata †Senkata#

preku nejziniot glaven aktancijalen model:

adresant adresat

(Trojan, Yiyilelija) (Iqo M., Fim~eto,

Andromaha, Tu{o, Don~o

i siot ostanat narod)

objekt

(Spasot na site i vra}awe vo

prvobitna ~istota)

��

protivnik subjekt

(Iqo M., Andromaha) (Mumijata, Daskalot,

Nosa~ot na Tronot,

Pratenikot)

Glavnata aktantska relacija Subjekt - Objekt, ka-

ko {to moè da se vidi, go ima odnosot konkretno-aps-

traktno, t.e. kako Subjekt se javuvaat ~etiri dramski li-

ka (Mumijata, Daskalot, Nosa~ot na Tronot i Prate-

nikot), koi doa|aat vo svoevidna misija na spasuvawe na

cel narod, na negovo vra}awe vo nekoja, ve}e zaborave-

na, prvobitna ~istota. Osven toa, se raboti za reaktu-

alizacija na mitot za `rtvata i `rtvuvaweto. Spasot i

prvobitnata ~istota moàt da bidat zdobieni samo so

`rtvuvaweto na nevina ̀ rtva. Gena, mladata devojka koja

treba da bide `rtvuvana, vo predvideniot den se javuva

vo obleka so bela ven~alna boja. Imame, toa e o~igled-

no, postavuvawe vo me|useben soodnos na dve klu~ni mite-

mi - krvta i svadbata. Krajot na dramata, sepak, otkri-

va deka namesto Gena }e bide ̀ rtvuvana - preku ispra}awe

vo Pusta Zemja - staricata Fima. Aktantot Adresant,

koj, vsu{nost, ima naglasena ideolo{ka dimenzija i go

ozna~uva nalogodavecot ili pottiknuva~ot na dejstvie,

vo {emata e prestaven preku dva boga: Trojan, ru{itelot

na gradovite, i Yiyilelija, za{titni~ka na detstvoto;

bogovi koi ne figuriraat kako dramski likovi, tuku

biduvaat evocirani preku govorot na ostanatite likovi.

Iako vo dramata nikade eksplicitno ne se poso~uvaat

ovie bogovi kako nalogodavci na misijata, evidentno e

deka tie dvajcata se kreatori na zamislenata ideja na

iskupuvawe, eden ritualen ~in na otfrlawe na ne~istoti-

jata preku prinesuvawe na `rtva. Adresatot pak,t.e.

aktantot koj e primatel na polzata ili {tetata od

konkretnoto dejstvie e - celo edno mno{tvo lu|e, cel

eden narod koj ima potreba od preminuvawe, preku eden

inicijacijski ~in, od edno vo drugo, pokvalitetno nivo

na egzistencija vo religiozna i eti~ka smisla.

Iqo M. i Andromaha, sprotistavuvaj}i se na obi-

dot za `rtvuvawe na Gena, iako i samite ne go znaat

krajnoto ishodi{te i cel na toa predvideno `rtvuva-

we, samite stanuvaat nesvesni protivnici na idejata

za spas i vra}awe vo prvobitnata ~istota. Ottuka, ak-

tantot Protivnik e pretstaven so ovie dva lika. Nas-

proti toa, aktancijalnata {ema e necelosna bidej}i

ne figurira aktantot Pomo{nik. Edno malku poinak-

vo raspredeluvawe na funkciite na aktant, malku poi-

nakvo postavuvawe na aktancijalniot model moèbi

bi pridonelo aktancijalnata {ema da bide celosna.

Na po~etokot ukaàvme deka aktantot Subjekt go ~inat

~etiri dramski lika: Mumijata, Daskalot, Nosa~ot na

Tronot i Pratenikot, koi doa|aat od †onoj svet#, od

Pusta Zemja zaradi izvr{uvawe na svojata misioner-

ska/preobratuva~ka dejnost. Me|utoa, predvidenata ak-

cija ja sproveduva, glavno, Mumijata; taa e spiritus mo-

vens na celiot potfat, a ostanatite tri dramski lika

se vo nekoja raka pomo{nici. Analogno na toa, mo`no

bi bilo kako nositeli na aktantot Pomo{nik da bidat

postaveni ovie tri lika, pa taka bi imale aktancija-

len model koj e kompleten. Vo princip, postavuvawe-

to na aktancijalniot model e i subjektivno odbeleàno,

pa ja prifatile ovaa ili onaa varijanta ili, pak, neko-

ja sosema treta - toa e pra{awe, donekade, na li~na

procenka.

62 26.12.2008

Vtoriot aktancijalen model gi otkriva slednite

soodnosi:

adresant

adresat

(Moralot, Rodninskata vrska)

(Gena)

subjekt �� objekt

(Iqo M., Andromaha) (Spas na Gena)

protivnik

(Mumijata, Pratenikot, Daskalot,

Don~o, Tu{o, Fim~eto)

Najprvin, vidliva e sli~nosta na ovoj aktancija-

len model so glavniot: i ovde mestoto na aktantot Po-

mo{nik e nepopolneto. Subjektot go ~inat dva drams-

ki lika, Iqo M. i Andromaha, koi se obiduvaat da ja

spasat svojata vnuka Gena od `rtvuvaweto. Strelkata

na èlbata na Subjektot e naso~ena kon Objektot Spas

na Gena. Vo uloga na aktantot Adresant se javuva aps-

trakcijata Moral, no i Rodninskata vrska. Baraweto

spas za Gena e motivirano ne samo od Rodninskata vrska

(dedo/baba/vnuka), tuku i od Moralot koj naloùva, po-

kraj tolku postari lu|e, da ne se dozvoli `rtvuvawe

na mlada devojka, `rtvata da bide nekoj drug. Adresatot,

se razbira, vo slu~ajov e Gena. Aktantot Protivnik

opfa}a {est dramski lika. Prvite tri, Mumijata, Pra-

tenikot i Daskalot se direktno vklu~eni vo ~inot na

`rtvuvaweto, a ostanatite tri, Don~o, Tu{o i Fim~eto

implicitno go poddrùvaat toa `rtvuvawe vo strav

da ne bidat samite tie `rtvuvani. Sive ovie {est lika

zaedno se protivnici na obidot za spasuvawe na Gena.

Preminuvaj}i od dlabinskata kon povr{inskata

struktura, od sintaksi~koto kon semanti~koto nivo ja

sre}avame kategorijata Akter. Ovaa kategorija, koja

nastanuva kako rezultat na partikularizacijata na

kategorijata Aktant, poseduva pomal stepen na apstrak-

tnost zatoa {to e odredena od nekoe distinktivno

obele`je ili od nekoe dejstvie. Akterot e paket na di-

ferencijalni elementi. Toj ne e odreden samo od predi-

kativnosta (liceto H go pravi dejstvieto U), tuku i od

nekoi crti koi imaat uloga na distinktivni elementi,

pa go razlikuvaat od drugite akteri. Najop{ta }e bide,

sledstveno, podelbata na akteri-maì i akteri-èni:

Akteri-maì: Iqo M., Fim~eto, Daskalot, Nosa-

~ot na Tronot, Pratenikot, Don~o i Tu{o. Akteri-

èni: Andromaha, Gena, Babata Fima i Mumijata.

No i akterite: Iqo M., - akter/buntovnik, ak-

ter/spasitel, akter/kavgaxija, akter/dedo, ak-

ter/raskaùva~; Gena - akter/devojka, akter/u~eni~ka,

akter/vnuka, akter/~itatel; Andromaha - akter/stari-

ca, akter/baba, akter/spasitel, akter/sonuva~, ak-

ter/posetitel, akter/raskaùva~, akter/~uvar; Mumijata

- akter/kralica, akter/zapovednik, akter/`rtvuva~; Pra-

tenikot - akter/pratenik, akter/sluga, akter/Star Slo-

ven, akter/zapovednik; Babata Fima - akter/starica,

akter/}erka, akter/raskaùva~, akter/spasitel itn. Na

ova nivo, vidlivo e toa, dramskite likovi preku cel

eden zbir na distinktivni obele`ja dobivaat ponagla-

sena individualnost, svoja konkretizacija. Se otkriva,

isto taka, deka site edinaeset dramski lika moàt da

bidat grupirani vo dve grupi imaj}i ja vo predvid

opozicijata ìvo - neìvo. êtiri od dramskite lica

se dojdenci od †onaa strana#, od svetot na mrtvite, pa

istite tie likovi }e se javat i kako akteri/mrtovci.

Vo †Senkata# ne figurira kategorijata Uloga, od-

nosno nema. takvi likovi koi se nositeli na edna tipizirana

uloga, prethodno poznata vo istorijata na dramata i tea-

tarot, pa kako takva - kodirana vo teatarskiot kod.

Za razlika od tradicionalnata estetika koja vo

dramskiot lik gleda{e supstanca, du{a, edna semioti~-

ka problematizacija na ovaa kategorija n¢ vodi vo so-

sema poinakva nasoka. Likot e osnoven ~initel na ver-

tikalnosta na tekstot koj gi obedinuva simultanite

znaci vo dramskiot tekst. Toj e ona mesto, onaa to~ka

na vkrstuvawe kade paradigmatskata oska se proektira

vrz sintagmatskata oska. îtatelot, kako {to zabele-

ùva Jurij M. Lotman, se dviì po sintagmatskata oska

na koja se javuva likot, no istovremeno ja konstruira

paradigmata na likot, †ja dograduva induktivno vrz os-

nova na novi fragmenti od tekstot# (Lotman, 2005: 338).

Kako {to pokaùva An Ibersfeld, likot e odre-

den od edno trojstvo: 1) likot e semioti~ki zbir; 2) li-

kot e leksema; 3) likot e subjekt na diskursot. Ne za-

drùvaj}i se na likot kako semioti~ki zbir - eden vid

to~ka kade se spojuvaat i isprepletuvaat pove}e znaci

- }e vidime kako nekoi od dramskite lica vo tekstot na

Maxunkov funkcioniraat kako leksemi i kako subjek-

ti na diskursot. Koga se veli deka likot e leksema, se

ima vo predvid gledi{teto deka vo ramkite na sintag-

matskata oska likot ostvaruva odnos so drugite elemen-

ti, sli~no na zborot, obrazuvaj}i edna niza. Pokraj ovie

sintagmatski odnosi, likot istovremeno ja obrazuva i

svojata paradigmatska oska, {to zna~i deka funkcio-

nira i kako retori~ka figura: metafora, metonimija,

oksimoron, sinegdoha, aluzija, personifikacija itn.

Dva dramski lika vo tekstot funkcioniraat kako

metafori: Gena i Mumijata. Prviot lik konotira nekol-

ku metafori~ni zna~ewa: ̀ ivot, mladost, ~istota. Vto-

riot lik, onoj na Mumijata konotira edno metafori~no

zna~ewe: smrt. I pokraj toa {to likovite moè da

funkcioniraat kako pove}ekratni metafori, kako {to

e toa slu~ajot so Gena, po pravilo, se nametnuva edno

metafori~no zna~ewe kako dominantno i odreduva~ko.

Sledstveno, ovie dva lika }e gi imaat slednite osnovni

metafori~ni zna~ewa: Gena - ìvot, Mumijata - smrt.

eesseejjAco Gogov

26.12.2008 63

ZA @RTVUVAWETO

Osven toa, prviot lik, Gena, funkcionira i kako

aluzija, a drugiot kako - personifikacija. Vo diskur-

sot na Gena se javuvaat nekolku repliki koi prestavuva-

at doslovni citati na repliki od eden drug dramski

tekst - †Ifigeneja vo Avlida# na Evripid. Ovie citi-

rani repliki im pripa|aat na dva dramski lika od

tragedijata na Evripid: Ifigeneja i Klitajmnestra.

Eve nekoi od tie citirani repliki vo tekstot na Ma-

xunkov koi pravat likot na Gena da funkcionira kako

aluzija na mitskata Ifigeneja:

†[to mi e gajle za brakot na Elena

I Aleksandar?#(...)

†Za tatkovinata svoja...

Jas teloto svoe radosno go `rtvuvam...#(...)

†Eh, tolpata e stra{no zlo.#

Ne samo citiraweto na repliki od Evripidovata

Ifigeneja, i ne samo identi~niot arhetipski motiv -

`rtvuvawe na nevina `rtva za dobroto na ostanatite

- tuku i samoto ime na dramskiot lik Gena aludira, so-

drèj}i go vo sebe korenot gen, na anti~kata Ifigeneja.

Likot pak na Mumijata, funkcioniraj}i kako me-

tafora na smrtta, istovremeno funkcionira i kako

personifikacija: neìvoto i apstraktnoto (Smrtta)

se prikaùva kako ìv dramski lik; neìvoto se ogledu-

va i se tolkuva preku ìvoto. Nasproti ovie dva lika,

likot na Fim~eto, partiski aktivist, funkcionira

kako metonimija na Vlasta. Likot na Pratenikot e si-

negdoha na paradigmite Stari Sloveni, Slovenstvo,

no toj e voedno i metonimija na mo}ta na starite bogovi

Trojan Yiyilelija, Veles, Perun, Stribog.

Nenavleguvaj}i podetalno vo govornite situacii

vo koi se javuvaat dramskite likovi kako subjekti na

diskursot (situacii na: antagonizam, kooperacija, bor-

ba, verbalna presmetka, retori~ki monolozi), naveduva-

me eden biten pokazatel kaj dramskite likovi - gustina-

ta na nivnite repliki. Ovoj pokazatel ja ozna~uva go-

vornata prisutnost na dramskiot lik, vkupniot broj

na repliki koi toj gi izgovara vo dramskiot tekst kako

celina: Iqo M. - 128; Andromaha - 121; Gena - 23; Babata

Fima - 36; Fim~eto - 93; Daskalot - 67; Nosa~ot na Tro-

not - 12; Mumijata - 74; Pratenikot - 12; Don~o - 69;

Tu{o - 96.

Kategorijata Predmet, odnosno site onie elemen-

ti koi ne se javuvaat so govor i so gestikulacija, koi

imaat prvenstveno pretstavuva~ka funkcija i koi vo

dramskiot tekst imaat skripturalen status (za razli-

ka od teatarskata pretstava kade figuriraat na scena-

ta kako ikoni~ni znaci), ovaa kategorija vo dramata na

Maxunkov e minimalno zastapena. Eden del od predme-

tite funkcioniraat i kako retori~ki figuri, kako

tropi: golema brkalka - pehar - cepanici - mesarski }u-

tuk - no` - obleka so bela ven~alna boja - bel korab.

Zaedni~ko za site navedeni predmeti e toa {to funk-

cioniraat prvenstveno kako metonimii, poto~no re~e-

no, upatuvaat ili go navestuvaat nastanot koj treba da

usledi: golema brkalka, pehar,cepanici, mesarski }u-

tuk,no` - navestuvaat nekoe slavje, gotvewe, gozba (vo

dramata toa e pirot povrzan so prinesuvaweto na `rt-

va); obleka so bela ven~alna boja - ritualnata maà~-

ka koja £ pretstoi na Gena so Smrtta; bel korab - pa-

tuvaweto koe prestoi kon Pusta Zemja.

Eden od predmetite (sandak) se javuva so naglase-

na intencionalnost vo negovata upotreba: likovite si

poigruvaat so nego. Iako se raboti za obi~en sandak

koj ima kafez so vrati~ka pod nego, dramskite likovi

vo nego gledaat †tron# (prestol) koj sluì za †vlade-

ewe# na negoviot sopstvenik, Daskalot. Istovremeno

sandakot e mesto kade se zatvoraat †lo{‘te u~en£ci#.

Vo vakvite slu~ai koga osnovnata namena na nekoj pred-

met mu e promeneta - sandak koj istovremeno sluì ka-

ko prestol i kako mini-zatvor - doa|a do resemantiza-

cija na samiot predmet i toj stanuva ludi~ki predmet.

Vo †Senkata# doa|a do raslojuvawe na dramskiot

prostor na dva dramski prostora koi funkcioniraat

vrz principot na binarni opozicii. Informaciite za

toa podvojuvawe na prostornosta na dva dramski pros-

64 26.12.2008

tora gi dobivame vo vovednata didaskalija na prviot

del (Doa|aweto na gostite) i vo vovednata didaskali-

ja na vtoriot del (@rtva):

†Babata Fima leì na èlezen krevet, bolna,

premrena. Kraj postelata sedi Andromaha i poleka

tone vo son. (...) Na drugata strana, podaleku od kreve-

tot, Iqo M., Don~o i Tu{o igraat karti.#

(...)

†Poljana pokraj grobi{tata. (...) Predelot

potulen, bez sjaj. Nad poleto magla, zapurni~avost,

bezvozdu{je.#

Dejstvieto vo prviot del se odviva vo mala soba,

a vo vtoriot - na otvoren prostor, na †poljana pokraj

grobi{tata#. Principot na binarni opozicii so koi

e odreden odnosot pome|u dvata dramski prostora (SO-

BA/POLJANA), se izrazuva so geometrisko-semanti~-

kite crti: zatvoreno/otvoreno, vnatre/nadvor, pravo-

linisko/kru`no, tesno/{iroko.

I dvata dramski prostora, me|utoa, zemeni zaed-

no se delovi od eden zaedni~ki dramski prostor, a in-

formacijata za toa ja dobivame vo malata didaskalija

koja se javuva na samiot po~etok od dramskiot tekst: †Se

slu~uva vo Strumica, (...)#

Vo istata didaskalija, kako prodolènie, ~itame:

†...na po~etokot od {eesetite godini od ovoj

(HH)vek#. So toa ni e dadena op{tata vremenska ramka

vo koja e situirano dramskoto dejstvie, a koe, od svoja

strana, opfa}a vremenski period pomal od dvaeset i

~etiri ~asa. Promenata na vremenskite planovi, rezot

vo protekuvaweto na dramskoto vreme ni e ozna~en pre-

ku vovednite didaskalii vo dvata dela na dramata. Vo

prviot del: †Polno}, ti{ina#. Vo vtoriot: †Rano ut-

ro, bez nadvore{na svetlost#. Dvata vremenski plana,

koi odgovaraat na dvata dela na dramata, treba da se re-

~e, vospostavuvaat pome|u sebe eden odnos na opozit-

nost i sprotistavenost, odnos koj moè da se izrazi so

relacijata istorisko vreme - mitsko vreme. Ako prviot

vremenski plan, koj se odviva vo ku}ata na Baba Fima,

vo nejzinata soba, na polno} moème da go ozna~ime so

sintagmata istorisko vreme, toga{ vtoriot vremens-

ki plan, koj se odviva na otvoren prostor preku insce-

nacija na mitski ritual na `rtvuvawe - pretstavuva

vospostavuvawe na toa mitsko vreme preku povtoruva-

we na istite sobitija, preku obnovuvawe na eden re~isi

zaboraven ritual kogo go nalagaat †starovremskite

obi~ai#.†Vo pove}eto slu~ai, naprotiv, tekstualnata

rabota se sostoi vo toa da ne se istorizira vremeto.

(...) Izvesen broj na dramati~ari ja koristat taa vremen-

ska sinkopa; nivnite strukturi imaat za cel da pokaàt

deka s¢ e dojdeno od ve~nosta, i deka dramskiot junak

treba da go napravi ona ve}e napravenoto. (...) Vremeto

stanuva ne-vreme na mitot# (Ibersfeld, 1989: 167-168).

Dvata dela na dramata, kako makrosekvenci, davaj-

}i mu prednost na govorniot ~in na dramskite lica

pridonesuvaat za zabaven ritam vo odvivaweto na dej-

stvieto i minimalno premestuvawe vo prostorot. Dram-

skiot tekst e organiziran vrz eden, uslovno re~eno,

simetri~en princip: razli~nite kategorii se upateni

edna na druga, me|usebno se usloveni na toj na~in {to

pome|u sebe vospostavuvaat odnos na simetrija: dvoen

aktancijalen model, dvoen dramski prostor, dvojno

dramsko vreme.

Literatura:

Osvald Dikro, Cvetan Todorov, Enciklopediski re~nik na naukite za jazikot - 1, Skopje: Detska radost, 1994.

Evripid, Hipolit, Ifigeneja vo Avlida, Bakhi, Skopje: Zumpres, Skopje, 1995.

An Ibersfeld, Citanje pozorista, Beograd, 1989.

Jurij M. Lotman, Strukturata na umetni~kiot tekst, Skopje: Makedonska re~, 2005.

Ertel Evelin, †Elementi na teatarskata semiologija# vo Teorija na dramata i teatarot (prireduva~ Jelena Luìna), Skopje:

Detska radost, 1998.

Mitko Maxunkov, Senkata, Strumica: VEMI, 1997.

eesseejjAco Gogov

Documents

30 - Rastko