30.1 Katedra za biokemijo in kemijo živil 30.1.1 Uvod 30.1.2 Predstavitev Katedre za biokemijo in kemijo živil 30.1.2.1 Zgodovina katedre 30.1.3 Pedagoški programi 30.1.3.1 Programi in predmeti v preteklosti 30.1.3.2 Aktualni predmeti v študiju Živilstva 30.1.3.3 Aktualni predmeti v študiju Biotehnologije 30.1.3.4 Aktualni predmeti v študiju Mikrobiologije 30.1.3.5 Aktualni predmeti v študiju Kmetijstvo – agronomija 30.1.3.6 Aktualni predmeti v študiju Kmetijstvo – zootehnika 30.1.3.7 Aktualni predmeti v Visokošolskem strokovnem študiju 30.1.3.8 Aktualni predmeti na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani 30.1.3.9 Aktualni predmeti na doktorskem študiju 30.1.4 Raziskovalni programi in projekti 30.1.4.1 Raziskovalni programi in projekti na področju živilstva 30.1.4.2 Raziskovalni programi in projekti na področju biotehnologije 30.1.4.3 Raziskovalni programi in projekti na področju kmetijstva 30.1.4.4 Raziskovalni programi in projekti na področju naravoslovno-matematičnih ved 30.1.4.5 Raziskovalni programi in projekti na področju medicinskih ved 30.1.4.6 Raziskovalni programi in projekti na področju tehniških ved 30.1.4.7 Mednarodni raziskovalni projekti 30.1.5 Predstavitev ključnih dosežkov, ki so zaznamovali katedro 30.1.5.1 Pedagoških 30.1.5.2 Raziskovalnih 30.1.5.2.1 Po mednarodnih kazalcih 30.1.5.2.2 Po lastnem izboru 30.1.5.3 Drugih 30.1.6 Lista sodelavcev katedre 30.1.6.1 Kumulativna za 50 let 30.1.6.2 Aktualna leta 2011 30.1.7 Viri

30.1.1 Uvod Na Katedri za biokemijo in kemijo živil se že skoraj 30 let ukvarjamo predvsem s biokemijsko in biofizikalno kemijsko karakterizacijo tistih naravnih snovi, ki so zanimive za živilsko industrijo in/ali agronomijo. Že vrsto let uspešno sodelujemo z Institutom »Jožef Stefan« in IHPS v Žalcu, v zadnjih letih pa vedno bolj tudi z oddelki znotraj Biotehniške fakultete in ostalimi članicami Univerze v Ljubljani (FKKT, EF, MF) ter s Kemijskim inštitutom Ljubljana. Naša raziskovalna skupina vključuje raziskovalce z različnih področij, kot so kemija, biokemija, mikrobiologija, molekularna biologija, biofizika, živilstvo in agronomija. Visokošolski učitelji na katedri so bili mentorji 21 doktorandom in somentorji 13., pri magisteriju pa so bili mentorji 21 študentom in somentorji 19. Številna doktorska, magistrska in diplomska dela so bila nagrajena z nagradami, kot so Krkine nagrade in fakultetne Prešernove nagrade. Pedagoški delavci katedre so vključeni v 8 različnih študijev Univerze v Ljubljani tako na dodiplomskem kot na podiplomskem nivoju. Sodelavci katedre so izdali večje število univerzitetnih učbenikov ter objavljali v domačih strokovnih revijah in mednarodnih revijah s SCI faktorjem, namenjenih izobraževanju. 30.1.2 Predstavitev Katedre za biokemijo in kemijo živil Raziskovalci Katedre za biokemijo in kemijo živil smo vključeni v raziskovalni program P4-0121. BIOKEMIJSKA IN BIOFIZIKALNO-KEMIJSKA KARAKTERIZACIJA NARAVNIH SNOVI, ki ga od leta 2009 vodi prof. dr. Nataša Poklar Ulrih. Poudarek raziskovalnega dela Katedre za biokemijo in kemijo živil je na biološko aktivnih spojinah, izoliranih iz naravnih virov. Pomembnejša skupina sekundarnih metabolitov v rastlinah so fenolne spojine, ki jih najdemo tako v svežih vrtninah in sadju kot tudi v nekaterih drugih živilih. Antioksidativno delovanje fenolnih spojin je pomembno pri preprečevanju oksidacijskih procesov v živilih, precej fenolnih spojin pa je sposobno tudi zavirati rast kvarljivcev v hrani, zato je antimikrobna učinkovitost in poznavanje mehanizmov njihovega delovanja pomembno za podaljšanje obstojnosti živil. V živilski industriji je veliko stranskih produktov, ki jih je smiselno izkoristiti, saj so lahko vir biološko pomembnih spojin npr. preostanki po stiskanju olja (pogača) iz semen različnih oljnic (lan, oljna ogrščica, oljna repica, navadni riček, bučnice), presežki vina in hmeljevina. Aditivi kot funkcionalni dodatki živilom (želirna sredstva, humektanti, sladila, antioksidanti, emulgatorji, barvila, antimikrobna sredstva) vplivajo na prehranske, teksturne, senzorične, pa tudi mikrobiološke lastnosti živil. Med fizikalno-kemijske metode za karakterizacijo raztopin živilskih aditivov sodijo volumenske, transportne, sorpcijske ter električne lastnosti. V okviru aditivov so bile naše fizikalno-kemijske raziskave zadnjih pet let usmerjene predvsem na sladila, nizkokalorična in nekalorična sladila, tako naravna kot sintetična, ki so temelj t.i. industrije nizkokalorične prehrane. Študij električnih lastnosti posameznih komponent živila je pomemben tudi za razumevanje in načrtovanje termičnih lastnosti samih živil (npr. ohmsko in elektromagnetno segrevanje) in njihove odvisnosti od sestave, strukture in interakcije z drugimi spremenljivkami (npr. vodno aktivnostjo), ki vplivajo na kvaliteto in varnost hrane, in so torej pomembni za vodenje in optimizacijo procesov. V primeru nekaterih aditivov s senzoričnimi lastnostmi, npr. ojačevalcev okusa, pa smo določene proučevane fizikalno-kemijske lastnosti njihovih vodnih raztopin korelirali z okusom, tj. uporabili za ugotavljanje tistih parametrov, ki so bistveni v procesu kemorecepcije. Z dielektrično spektroskopijo v območju radiofrekvenc in mikrovalov smo študij fizikalno-kemijskih lastnosti posameznih komponent živil razširili tudi na ugotavljanje kvalitete nekaterih živil kot so rastlinska olja. Že vrsto let v našem laboratoriju uspešno gojimo hipertermofilno arhejo Aeropyrum pernix. Naše raziskave smo usmerili na proučevanje: (i) termično stabilnih proteaz – hidrolitičnih encimov (ekstremocimov), ki jih v svojo okolico izloča arheja A. pernix (ii) strukturnih lipidov in liposomov (arheosomov), pripravljenih iz lipidov A. Pernix ter (iii) termično stabilnih antioksidantov.

30.1.2.1 Zgodovina katedre Zametki Katedre za biokemijo in kemijo živil na današnjem Oddelku za živilstvo segajo v leto 1950, ko je na takratno Agronomsko in gozdarsko fakulteto prišel dr. Marijan Dorer (profesor za kemijo, biokemijo in stehiometrijo). Pred letom 1950 so kemijske predmete na fakulteti predavali honorarni predavatelji: anorgansko kemijo dr. Branko Brčić, analitsko kemijo Ladislav Guzelj ter organsko kemijo in agrikulturno kemijo ing. Franc Premerl, vsi redni profesorji na takratni Tehniški fakulteti. Leta 1953 je bila ustanovljena Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, Katedra za biokemijo oz. takratni inštitut za biokemijo je bil vključen v Agronomski oddelek. Leta 1965 je Inštitut za biokemijo prišel pod okrilje novo ustanovljenega Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti. Predstojnik Katedre za biokemijo je bil prof. dr. Marijan Dorer. Katedra je leta 1951 dobila lastne prostore v pritličju glavnega fakultetnega poslopja na Krekovem trgu po selitvi iz Hacquetove ulice. Katedra je takrat imela 4 sobe in en večji kemijski laboratorij za študente, knjižnico z 210 knjigami ter časopise, kot so Biohimia, The Journal of Biological Chemistry, Analytical Biochemistry in Zeitschrift fur Naturforschung. Za raziskovalno delo so uporabljali inštrumente, kot so: dve polavtomatski analitski tehtnici, spektralni fotometer, univerzalni kolorimeter, Höpplerski viskozimeter z ultratermostatom in pribor za tankoplastno kromatografijo Desaga. Predmeti, ki jih je predaval prof. M. Dorer od leta 1960 po uvedbi enostopenjskega študija, so bili kemija za študente agronomskega, gozdarskega, veterinarskega in živilsko tehnološkega oddelka, biokemija I za študente agronomskega in živilsko tehnološkega oddelka in biokemija II za študente živilsko tehnološkega oddelka in živinorejske smeri agronomskega oddelka. Doc. Velimir Sirnik pa je predaval predmet analitska kemija za študente živilsko tehnološkega oddelka. Katedri za biokemijo se je leta 1959 pridružila izr. prof. dr. Marija Zelenik-Blatnik, kot asistentka za biokemijo, nato pa je predavala predmet Biokemijo. Leta 1976 je na Katedro za kemijo kot predavatelj za kemijo prišel dr. Florijan Klofutar, danes zaslužni profesor. Leta 1978 se je katedri pridružil izr. prof. dr. Andrej Šmalc, prof. dr. Veronika Abram pa se je pridružila katedri leta 1983 kot asistentka za biokemijo, nato pa je postala predavateljica za predmeta biokemija in živilska kemija. Leta 1991 se je Katedra za kemijo preselila s Krekovega trga v prostore na Jamnikarjevi. Vodje katedre so bili: prof. dr. Florijan Klofutar do leta 2000, prof. dr. Veronika Abram nato do leta 2009 in od tedaj prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, ki se je katedri pridružila leta 2000. V času največjih pedagoških zadolžitev katedre (nekako od 1985 do 2005), ko je le-ta organizirala pouk kemije, biokemije in analizne kemije na praktično vseh oddelkih Biotehniške fakultete (edina izjema je bil študij biologije), je tako predavateljsko kot tudi asistentsko delo vključevalo tudi zunanje sodelavce: posebej omenjamo le prof. dr. Marjana Senegačnika in prof. dr. Venčeslava Kaučiča. Leta 2000 sta predavanja pri predmetu kemija po upokojitvi prof. dr. Florijana Klofutarja prevzeli izr. prof. dr. Darja Rudan-Tasič in doc. dr. Milica Kač. Vse bolj pomembno področje fizikalne kemije in fizikalnokemijske analitike, ki sta bili prej zaradi bistveno večjega števila ur v predmetniku splošne in organske kemije lahko vsaj deloma vključeni vanj, so v zadnjih letih, predvsem po uvedbi bolonjskega študija, kot samostojni predmeti področje prof. dr. Nataše Poklar Ulrih. Po uvedbi bolonjskega študija se je obseg pedagoškega dela po pedagoških urah zmanjšal, tako da danes katedra šteje tri visokošolske učitelje: doc. dr. Blaž Cigić, doc. dr. Milica Kač in prof. dr. Nataša Poklar Ulrih in štiri asistente: doc. dr. Nataša Šegatin, doc. dr. Helena Abramovič, doc. dr. Lea Pogačnik in dr. Mihaela Skrt. Ime katedre se je v zadnjih 60 letih večkrat spreminjalo od prvotne Katedre za biokemijo, Inštituta za biokemijo (1963-1969), pa spet Katedre za biokemijo (1969/1970), Katedre za agrikulturno kemijo (1970-1977) do Katedre za kemijo (1977-2009). Leta 2009 smo katedro preimenovali v Katedro za biokemijo in kemijo živil.

30.1.3 Pedagoški programi 30.1.3.1 Programi in predmeti v preteklosti Od leta 1960/61 do leta 1975/76, študij I. in II. stopnje Kemija za študente agronomskega, gozdarskega, veterinarskega in živilsko tehnološkega oddelka Biokemija I za študente agronomskega in živilsko tehnološkega oddelka Biokemija II za študente živilsko tehnološkega oddelka in živinorejske smeri agronomskega oddelka Analitska kemija za študente živilsko tehnološkega oddelka Od leta 1976/77 do leta 1995/96 Visokošolski študij Živilske tehnologije Kemija Analizna kemija Biokemija Analiza živil (do leta 1989/90) Živilska kemija (od leta 1990/91) Visokošolski študij mikrobiologije (od leta 1993/1994) Kemija Visokošolski študij Kmetijstva (smer Agronomija in Živinoreja) Kemija Biokemija z molekularno biologijo Višješolski študij Kmetijstva (smer Agronomija in Živinoreja) Kemija Visoka šola za zdravstvo, višješolski študij Sanitarno inženirstvo Kemija Biokemija (od leta 1993/94) Študij Hotelirstvo Živilska kemija (od leta 1994/95 do leta 1996/97) Od leta 1997/98 do leta 2007/08 Univerzitetni študij živilske tehnologije Kemija Analizna kemija Biokemija Živilska kemija Instrumentalne metode v analitiki živil Univerzitetni študij biotehnologije (od leta 2004/2005) Kemija Biokemija Univerzitetni študij mikrobiologije Kemija Univerzitetni študij kmetijstva – agronomija Kemija Biokemija Visokošolski strokovni študij kmetijstva – agronomija in hortikultura Kemija z biokemijo Univerzitetni študij kmetijstva – zootehnika Kemija Biokemija z molekularno biologijo Visokošolski strokovni študij kmetijstva – zootehnika Kemija

Podiplomski študijski program bioloških in biotehniških znanosti Biokemija Fizikalno-biokemijske metode Fizikalno-kemijske metode v živilstvu Živilska kemija Visoka šola za zdravstvo, Visokošolski strokovni študij Sanitarno inženirstvo Kemija (do leta 2005/06) Biokemija 30.1.3.2 Aktualni predmeti v študiju Živilstva Živilstvo in prehrana, 1. bolonjska stopnja, univerzitetni študij

Kemija Analizne metode v živilstvu Biokemija Živilska kemija

Živilstvo in prehrana, 2. bolonjska stopnja, magistrski študij

Fizikalnokemijske metode v živilstvu Biokemija II

30.1.3.3 Aktualni predmeti v študiju biotehnologije 1. bolonjska stopnja, univerzitetni študij

Kemija Biokemija

2. bolonjska stopnja, magistrski študij Analitska biotehnologija

30.1.3.4 Aktualni predmeti v študiju mikrobiologije

1. bolonjska stopnja, univerzitetni študij

Kemija

30.1.3.5 Aktualni predmeti v študiju Kmetijstvo - agronomija, 1. bolonjska stopnja, univerzitetni študij

Kemija z biokemijo

30.1.3.6 Aktualni predmeti v študiju Kmetijstvo - zootehnika

1. bolonjska stopnja, univerzitetni študij Kemija z biokemijo 30.1.3.7 Aktualni predmeti v Visokošolskem strokovnem študiju Kmetijstvo – agronomija in hortikultura Kmetijstvo – živinoreja

Kemija z biokemijo 30.1.3.8 Aktualni predmeti na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani 1. bolonjska stopnja, univerzitetni študij Sanitarno inženirstvo

Biokemija

30.1.3.9 Aktualni predmeti na doktorskem študiju Bioznanost, 3. bolonjska stopnja

Znanstveno področje: Prehrana Prehranska biokemija Znanstveno področje: Živilstvo Procesništvo in tehnologije v živilstvu Kakovost in varnost živil Izbirni predmeti Fizikalno-biokemijske metode

Povezava senzoričnih in instrumentalnih metod

Izbirni individualno raziskovalni predmeti Antioksidanti in metodologija določanja antioksidativne učinkovitosti

Slika 3.1.1 Predstojniki Katedre za biokemijo in kemijo živil: zgoraj levo prof. dr. Marjan Dorer in desno prof. dr. Florijan Klofutar, spodaj levo prof. dr. Veronika Abram in desno prof. dr. Nataša Poklar Ulrih

30.1.4 Raziskovalni programi in projekti 30.1.4.1 Raziskovalni programi in projekti na področju živilstva Programi

Kakovostni parametri surovin in končnih proizvodov v živilski industriji Tehnološki parametri živil rastlinskega izvora Tehnološki in kakovostni parametri živil Biokemijska in biofizikalno-kemijska karakterizacija naravnih snovi

Projekti

Fizikalnokemijske lastnosti tekočin in raztopin Razvoj tehnologije proizvodnje proteinsko obogatene hrane - krme Rastlinski konzervansi in naravno konzerviranje živil Biokemijska in biofizikalno-kemijska karakterizacija naravnih snovi Sinteza alternativnega pigmenta razsoljenega mesa in njegova uporaba v izdelkih na osnovi mesnih emulzij Stresne spremembe v minimalno obdelanih živilih rastlinskega izvora Fizikalnokemijska karakterizacija tekočih triacilglicerolov Zagotavljanje kakovosti sadja z regulacijo poobiralnega metabolizma Prehranski vplivi na kakovost živil živilskega izvora, komplementarna vrednost rastlinskih živil in metode za merjenje kakovosti Biofizikalno-kemične lastnosti vodnih raztopin polioksietilen glikola Rastlinske fenolne spojine v živilstvu Fizikalno-kemijska karakterizacija vina in destilatov Stabilizacija in uporabnost alternativnega pigmenta razsoljenega mesa Prehranski vplivi na kakovost živil Priprava standardov za kontrolo živilskih proizvodov iz dopolnilne dejavnosti Prehranske tablice in baza podatkov o sestavi hrane in pijač Prehranski vplivi na kakovost živil živalskega izvora, komplementarna vrednost rastlinskih živil in metode za merjenje kakovosti Kriteriji prepoznavnosti avtohtonih slovenskih izdelkov iz bučnih semen in tipizacija bučnega olja Določevanje nekaterih dodatkov v jabolčnih in borovničevih sadnih sokovih Uvedba novih nedestruktivnih metod za zagotavljanje varne in kakovostne hrane na osnovi magnetne resonance Celostni razvoj tehnologij domače predelave živil rastlinskega izvora za izboljšanje kakovosti hrane in zdravja ljudi Uravnotežena in varna prehrana bojevnika - PREBOJ Nastanek in analitika heterocikličnih aminov v toplotno obdelanem mesu Slovenske prehranske tabele - meso in mesni izdelki Bioaktivne komponente iz alternativnih virov Prehrana v izrednih razmerah - POVIR Termično stabilni antioksidanti in obstojnost živil Preprečevanje prehitrega staranja slovenskih belih vin Fitofenoli za izboljšanje varnosti in obstojnosti živil

30.1.4.2 Raziskovalni programi in projekti na področju biotehnologije Programi

Sodobni biotehnološki trendi v živilstvu Projekti

Razvoj in optimizacija bioprocesa industrijskih heterolognih encimov Regulacija procesa biosinteze FK 506 (tacrolimus)

Primerjalna genomika za ciljne izboljšave industrijskih sevov 30.1.4.3 Raziskovalni programi in projekti na področju kmetijstva Projekti

Nitratni ion v pridelovanju in predelovanju hmelja Model za kvantitativno evalvacijo sekundarnih metabolitov hmelja Analitika ostankov fitofarmacevtskih snovi v hmelju Sekundarni metaboliti hmelja - tradicionalna in potencialna uporaba Razvoj metod za tehnično in zakonodajno obravnavo pojavov zanašanja (drifta) pri aplikaciji fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji Ugotavljanje interakcij med hmeljevim bolhačem (Psylliodes attenuatus Koch) in gostiteljskimi rastlinami Optimizacija postopkov uporabe entomopatogenih ogorčic v varstvu rastlin Razvoj, optimizacija in implementacija tehnologij za okoljsko sprejemljivo zatiranje rastlinskih škodljivcev Vloga bakrovih pripravkov v kmetijstvu danes in jutri - analiza stanja ter priporočila za nadaljnje ukrepe

30.1.4.4 Raziskovalni programi in projekti na področju naravoslovno-matematičnih ved Projekti

Ekstremofili kot vir novih biološko aktivnih substanc 30.1.4.5 Raziskovalni programi in projekti na področju medicinskih ved Projekti

Prionske bolezni in njihova diagnostika Prioni v humani medicini:od strukturnih študij do aplikacij

30.1.4.6 Raziskovalni programi in projekti na področju tehniških ved Projekti

Novi lipidni modelni sistemi za določitev mehanizmov elektroporacije 30.1.4.7 Mednarodni raziskovalni projekti FOODNET - Food studies in Europe, Thematic Network - Project n°55792-CP-1-98-FR-ERASMUS-ETN, koordinator E. Dumolin, ENSIA, Francija, sodeluje Veronika Abram (1998-2001). ISEKI-Food, Integrating Safety and Environmental Knowledge Into Food Studies towards European Sustainable Development”, 104934-CP-3-2004-1-PT-ERASMUS-TN, koordinator C. Silva, sodeluje Veronika Abram. ISEKI_FOOD2, Integrating Safety and Environmental Knowledge Into Food Studies towards European Sustainable Development, 226032-CP-1-2005-1-PT-ERASMUS-TN, koordinator C. Silva, sodeluje Veronika Abram. V. Abram 226032 - CP – 1 BI-AR/09-11-011, Primernost naravnih konzervansov za zamenjavo sintetičnih aditivov v živilski industriji; odgovorni nosilec projekta v SLO: Veronika Abram (2009-2011). ISEKI_FOOD3, Innovative Developments and Sustainability of ISEKI_FOOD, 142822-LLP-1-2008-PT-ERASMUS-ENW, koordinator: C. Silva, UCP, Portugalska; sodeluje Veronika Abram (2008-2011). ERASMUS Intensive Programme, Bioanalytical Methods For Life Sciences (51388-IC-1-2007-1-RO-ERASMUS-EUCX-1), sodeluje Lea Pogačnik (2009-2010).

Znanstveno-raziskovalno sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, Natural, biologicaly active additives for healthy and stable food; odgovorni nosilec projekta v SLO: Sonja Smole Možina, sodeluje Helena Abramovič (2009-2010). TRACK_FAST, Training Requirements and Careers for Knowledge-based Food Science and Technology in Europe, FP7 KBBE 227220, koordinator: C. Silva, UCP, Portugalska; sodeluje Veronika Abram (2009-2012). NATO LST.CLG 974812 2000- 2002, Equinatoxin II Interactions with model lipid membranes, sodeluje Nataša Poklar Ulrih Znanstveno tehnološko sodelovanje z ZDA v obdobju 2001-2003, SLO-US-2001/39, Termična analiza inaktivacije ekstremofilnih mikroorganizmov, sodeluje Nataša Poklar Ulrih COST: D20/0006/01, Metal ion Complexes with Antibacterial Quinolones and Antiviral Nucleotide Analogues (MAQA), sodeluje Nataša Poklar Ulrih NATO LST.CLG 974812, Thermal analysis of extremophilic microorganism inactivation, sodeluje Nataša Poklar Ulrih Znanstveno raziskovalno sodelovanje z ZDA v letih 2011-2012, BI-US/11-12-038, Stabilizacija bioaktivnih komponent živil z liposomi in mikrodelci, sodeluje Nataša Poklar Ulrih COST Action FA1001/2010-2015, The application of innovative fundamental food-structure-property relationships to the design of foods for health, wellness and pleasure, sodelujeta Nataša Poklar Ulrih in Nataša Šegatin

Slika 3.1.2 Laboratorij na Katedri za biokemijo in kemijo živil

30.1.5 Predstavitev ključnih dosežkov, ki so zaznamovali katedro

30.1.5.1 Pedagoških

1. DORER Marijan: Kemija I, Anorganska in splošna kemija (skripta za agronome),

učbenik, Ljubljana, 1959

DORER Marijan: Kemija II, Organska kemija (skripta za agronome) učbenik, Ljubljana

1960.

Marijan DORER Biokemija. 1, (Osnove teoretične biokemije in izbrana poglavja iz

biokemije rastlin) : skripta za agronome, Ljubljana 1966.

2. Darija RUDAN-TASIČ, Cveto KLOFUTAR: Fizikalnokemijske metode v živilstvu,

Ljubljana, 2007.

3. BOYER, Rodney F., RENKO, Metka (ur.), ZORKO, Matjaž (ur.). Temelji biokemije,

(Knjižna zbirka Scripta). Ljubljana: Študentska založba, 2005. XXVI, 634 str., ilustr.

ISBN 961-242-041-6. - Prevod: sodelujejo prof. dr. Veronika Abram, doc. dr. Blaž

Cigić in prof. dr. Nataša Poklar Ulrih.

30.1.5.2 Raziskovalnih 30.1.5.2.1 Po mednarodnih kazalcih

1. POKLAR ULRIH, Nataša, PILCH, Daniel S., LIPPARD, Stephen J., REDDING,

Elizabeth A., DUNHAM, Shari U., BRESLAUER, Kenneth J. Influence of cisplatin

intrastrand crosslinking on the conformation, thermal stability, and energetics of a 20-

mer DNA duplex Proc. Natl. Acad. Sci. U. S. A., 1996, vol. 93, str. 7606-7611. 65

citatov

2. ABRAM, Veronika, DONKO, Marjan. Tentative identification of polyphenols in

Sempervivum tectorum and assessment of the antimicrobial activity of Sempervivum

L. J. agric. food chem., 1999, vol.47, no. 2, str. 485-489. 20 citatov

3. KIRINČIČ, Stanka, KLOFUTAR, Cveto. Viscosity of aqueous solutions of

poly(ethylene glycol)s at 298.15 K, Fluid Phase Equilibria, 1999, vol 155, no. 2, str.

311-325. 40 citatov

30.1.5.2.2 Po lastnem izboru

1. KOVAČEVIČ, Miroslav, KAČ, Milica. Solid-phase microextraction of hop volatiles.

Potential use for determination and verification of hop varieties. J. chromatogr., A,

2001, vol. 918, no. 1, str. 159-167. 25 citatov

2. ABRAMOVIČ, Helena, BUTINAR, Bojan, NIKOLIČ, Vojko. Changes occurring in

phenolic content, tocopherol composition and oxidative stability of Camelina sativa oil

during storage. Food chem.. [Print ed.], 2007, vol. 104, str. 903-909. 10 citatov

3. ŠEGATIN, Nataša, KLOFUTAR, Cveto. Thermodynamics of solution of some alkyl

acetates in water. Monatsh. Chem., 2001, vol. 132, no. 12, str. 1451-1462. 7 citatov

30.1.5.3 Drugih

1. POKLAR ULRIH, Nataša, VILFAN, Tanja. Compositions and methods for degradation

of protein deposites and prions : European patent application : EP 2 311 323 A1.

Paris: Europäisches Patentamt: = European Patent Office: = Office européen des

brevets, 20.04.2011. 17 str., ilustr.

2. POGAČNIK, Lea, CIGIĆ, Blaž. How to motivate students to study before they enter

the lab. J. chem. educ., 2006, vol. 83, no. 7, str. 1094-1098. 4 citati

3. KAČ, Milica. Urednik ter prevajalec leksikona Kemija, (Zbirka Tematski leksikoni).

Tržič: Učila International, 2008. 442 str., ilustr. ISBN 978-961-00-0552-0

Slika 3.1.3 Po organizaciji Bitenčevih živilskih dni, 1995: od leve proti desni prof. dr. Florijan Klofutar, Anica Bučar, prof. dr. Darja Rudan-Tasič, Alenka Rajer, Darja Pitako, prof. dr. Peter Raspor, prof. dr. Veronika Abram, Ivica Hočevar, prof. dr. Boždar Žlender, Andreja Habjan, doc. dr. Helena Abramovič, doc. dr. Nataša Šegatin, Janja Martinuč, doc. dr. Milica Kač.

Slika 3.1.4 Zaslužni profesorji 2011: prof. dr. Florijan Klofutar je četrti z leve

30.1.6 Lista sodelavcev katedre 30.1.6.1 Kumulativna za 50 let

Priimek Ime Naziv/delovno mesto Začetek

delovnega razmerja

Prenehanje delovnega

razmerjaABRAM Veronika univ. dipl. kem., redna profesorica 10. 10. 1983 31. 12. 2008

BUČAR Ana kem. teh., tehniška sodelavka 16. 9. 1962 31. 12. 1998

ČRNIGOJ Miha univ. dipl. mikrobiol., mladi raziskovalec 1. 10. 2004 31. 8. 2008

DEŽELAN Anica univ. dipl. kem., asistentka 1. 2. 1984 15. 2. 1986

DONKO Marjan univ. dipl. inž. živ. teh., mladi raziskovalec 1. 12. 1995 31. 7. 2001

DORER Marjan univ. dipl. kem., redni profesor 1. 11. 1950 31. 5. 1979

FRELIH Tatjana univ. dipl. kem., asistentka 1. 10. 1997 17. 5. 1998

GMAJNER Dejan univ. dipl. biol., mladi raziskovalec 1. 11. 2006 30. 4. 2011

GRAMC LIVK Andreja univ. dipl. inž. kem. teh., asistentka 1. 5. 1991 31. 2. 1999

HANZLOWSKY Andrej univ. dipl. kem., asistent 1. 3. 2007 30. 9. 2008

HORVAT Jaka univ. dipl. inž. živ. teh., mladi raziskovalec 1. 12. 2004 31. 5. 2007

HROBAT Boris univ. dipl. inž. kem. teh., asistent 9. 10. 1972 30. 9. 1983

JURCA Sabina univ. dipl. inž. živ. teh., mlada raziskovalka 1. 1. 1991 30. 9. 1998

KIRINČIČ Stanislava univ. dipl. inž. živ. teh., mlada raziskovalka 17. 12. 1991 31. 7. 1994

KLOFUTAR Florijan univ. dipl. kem., zaslužni profesor 1. 9. 1976 30. 9. 2000

LENARDIČ Borut univ. dipl. kem., asistent 1. 3. 1986 31. 1. 1987LOVŠIN KUKMAN

Iva univ. dipl. inž. živ. teh., mlada raziskovalka 10. 10. 1988 31. 10.1991

LUBEJ Mirko univ. dipl. inž. kem. teh., asistent 16. 9. 1962 13. 9. 1972

LUCI Marko univ. dipl. inž. živ. teh., mladi raziskovalec 15. 11. 1995 30. 4. 2001

MALNERŠIČ Radislava univ. dipl. inž. kem. teh., asistentka 16. 12. 1972 31. 8. 1983

MARINKO Romana univ. dipl. inž. živ. teh., mlada raziskovalka 1. 4. 1988 31. 12. 1996

MARTINUČ Jana kem. teh., tehniška sodelavka 7. 10. 1992 30. 12. 2009

MAZEJ Darja univ. dipl. kem., asistentka 1. 2. 2005 17. 5. 2005

MENART Viktor univ. dipl. kem., asistent 1. 9. 1982 31. 12. 1983

MILEK Igor univ. dipl. inž. živ. teh., mladi raziskovalec 1. 1. 2000 16. 1. 2006

RUDAN-TASIČ Darja univ. dipl. kem., izredna profesorica 1. 9. 1980 30. 9. 2008

SLAVEC Marija univ. dipl. kem., asistentka 16. 2. 2004 30. 11. 2004

ŠMALC Andrej univ. dipl. kem., izredni profesor 1. 9. 1978 31. 8. 1983

ŠTEPEC Andreja univ. dipl. inž. živ. teh., mlada raziskovalka 1. 11. 1998 31. 7. 2001

TERPINC Petra univ. dipl. inž. živ. teh., mlada raziskovalka 1. 10. 2007 31. 12. 1998

VIDMAR Ljubica kem. teh., tehniška sodelavka 1. 9. 1972 31. 5. 1991

VILFAN Tanja univ. dipl. kem., asistentka 15. 3. 2004 1. 4. 2007ZELENIK BLATNIK

Marija univ. dipl. kem., izredna profesorica 1. 4. 1959 30. 9. 2000

ZIDAR Erik kem. teh., tehniški sodelavec 1. 10. 2001 31. 1. 2003

30.1.6.2 Aktualna leta 2011

Priimek Ime Naziv/delovno mesto Začetek

delovnega razmerja

ABRAMOVIČ Helena univ. dipl. inž. živ. teh., docentka 1. 2. 1987

CIGIĆ Blaž univ. dipl. kem., docent 1. 1. 2000

HABJAN Andreja kem. teh., tehniška sodelavka 23. 9. 1974

KAČ Milica univ. dipl. kem., docentka 15. 2. 1984

MOŽE Špela univ. dipl. inž. živ. teh., mlada raziskovalka 1. 1. 2009

PIRC Katja univ. dipl. mikrobiol., mlada raziskovalka 1. 10. 2008

POGAČNIK Lea univ. dipl. kem., docentka 1. 12. 2000

POKLAR ULRIH Nataša univ. dipl. kem., redna profesorica 1. 10. 2000

PREVC Tjaša univ. dipl. inž. živ. teh., mlada raziskovalka 1. 11. 2010

SKRT Mihaela univ. dipl. kem., asistentka 4. 1. 1996

ŠEGATIN Nataša univ. dipl. kem., docentka 1. 10. 1992

ŠNAJDER Marko univ. dipl. biok., mladi raziskovalec 1. 10. 2008

VALANT Janez univ. dipl. biol., raziskovalec 1. 7. 2010

VIDMAR Mateja univ. dipl. inž. kem. teh., strokovna sodelavka 4. 1. 1999

Slika 3.1.5 Člani Katedre za biokemijo in kemijo živil v letu 2011ob petdeseti obletnici

30.1.7 Viri

1. Spominski zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani 1947-1967. (1967) Ljubljana,

Biotehniška fakulteta, 160 str.

2. Biotehniška fakulteta. 2011. Ljubljana, Biotehniška fakulteta (junij 2011)

http://www.bf.uni-lj.si/

3. Seznami predavanj za študijska leta od 1963-1964 do 2007-2008, Ljubljana, Univerza v Ljubljani. 4. Arhiv kadrovske službe Biotehniške fakultete (interno gradivo).

Slika 3.1.6 Škocjanske jame, junij 2008.