Milena Mileva Blazic

Medvedi

in medvedki:

medvedje pesmice}

pravljice in uganke

za Cicibanov

70. rojstni dan. Izbor: Slavica Remskar

Ljubijana: Mladinska knjiga, 2075

Otroska revija Ciciban je bila ustanovljena leta 1945 in je v easu nast an ka kot osrednja otroska revija nadomeSeala tudi berila in leposlovnc knjige. Poganjala je razvoj slovenske mladinske knjizevnosti, sprva v revijalni, pozneje pa tudi v knjizni obliki. Od samih zaeetkov so rcvi jo urejali intelektua1ci in pisatelji, kot so losip RibiCie, Albin Vajngerl , Lojze Krakar, Adolf Crtomir Sinkovec, Zima Vrseaj - Holy, Branka lurca, Lcopold Suhodolean, laze Smit, Bozo Kos, Natasa Bucik in Slavica Remskar. Rcvija vsa leta izhajanja kontinllirano pri sega na koncept ka­kovosti, kljub tcmu da se mora v SOdO\)I1t'11l (\ ISII holj ravnati po cko nOll1 skih rllzl11crah in ponati skuje lwsl'dd ;1, VI'1u1 i11 it' 10 zl1il(' ilnost ca su, Iot\w 101 .it' hila ;l, 1l 'l!illloSI ('aSi l 10, d,1 it' I'" 11 ' 111 11)1 ) \ ./,t:a.i :II ,1 slll\I' ll skl'

ilvlolJt' III ;\vlOI k l', 11111!.1' S I! il1lt'li l'I1:1kl' 1l1l1ZIIosti za objavljanje, sprva I'l'vijalllll, POIl'111 I IljLO\ 110 ill I IIdi dlllolosko. (:icibanove antologije ima­jo fllnkcijo posvl'ccvilkil ali 1l111l10IClil, saj kanonizirajo slovenske mla­dinske avtoricc in avtorje ter jim po prcvcrjanju v revijalnih in knjiz­nih izdajah omogocijo tudi mesto v kontinuumu slovenske mladinske knjizevnosti. Taksen status je revija ohranila vse do danes, ko praznuje sedemdeseti rojstni dan.

Zalozba Mladinska knjiga je ob Cicibanovih obletnicah v preteklo­sti ze izdala nekaj pomembnih antologij (An, ban, Ciciban, Vse najboljse Ciciban idr.) in mednje spada tudi tokratna zbirka. Vanjo je vkljueenih no ze objavljenih besedil, ki jih je prispevalo 51 avtorjev (44 slovenskih in sedem tujih) ter 18 ljudskih besedil (osem slovenskih in lO tujih: be­lorusko, finsko, hrvasko, indijansko, litovsko in rusko). V tej mozaieni sestavi se od slovenskih avtorjev najveekrat pojavijo Marjan Maneek z osmimi besedilnimi enotami, Anja Stefan s sedmimi, Miroslav Kosuta in Kajetan Kovie s petimi, Damjana Kenda Husu s stirimi, Tinka BaCie, Slavica Remskar, Andrej Rozman Roza ter Mira Voglar s tremi ter Vojan Tihomir Arhar, David Bedrae, lelka Godec Schmidt, Barbara Gregorie, Mira larowczakova, Lila Prap, Katarina Sokae, Cvetka Sokolov in Bina Stampe Zmavc s po dvema besediloma. Ostali avtorji se pojavijo enkrat. Slavica Remskar je v izbor uvrstila nekaj manj kot polovico pesemskih besedil (okoli 50), malo manjsi je deleZ proznih tekstov v obliki pravljic, crtic in ugank (okoli 40), sledijo slikopisi in stripi (okoli 15), nekaj dram­skih besedil in nekaj uglasbenih pesmi.

Skupni imenovalec antologije je literarni lik poosebljene zivali, med­veda, ki se pojavlja bodisi antropomorfizirano (A. Stefan: Sedem medve­dov) bodisi poosebljeno (0. ZupanCic: Stari medo). V prvem primeru so literarni liki naris ani s CloveSkimi oblacili, hodijo po dveh in nasploh opravljajo cloveku podobna opravila. Drugi tip junakov ohranja svoje naravne funkcije (brez oblacil, hodi po stirih, zivi v naravnem okolju), le da govori. Rdeca nit antologije je torej medved, ki se na ilustracijah pojavi vvec razliCicah (beli, rjavi, panda, koala, grizli, severni, poznamo pa tudi Manckov antropomorfizirani lik Modrega medveda, ki nastopa kot arhetip modreca). Iz zakladnice svetovne mladinske knjizevnosti srecamo znamenitega Medveda Puja A. A. Milnea (z ilustracijami E. H. Shcparda) in njcgovo izvirno slovensko inaCico Moj prijatelj Piki lakob Kajctana Koviea. Zhrana medvcdja drLl sCina nam jc torcj dobro znana, llt'k .1l t'IT POZI1 :II110 iz pri lj llbljcn ih mcdvcdji h k njig, d rugi so kolovratili po <.; 1, ,\lld, {;IlI\l,II1 :1 \('('il1ol11:l po It'll! .woo, l'Vllldi .it' kald~ l1o dt'lo po

r;lsll IlaSI<1llka Ill'lWlikO Slarl'jSl' (01011 :l.lIP;lll(·ir, ,'I'al'l IImln, 1\)1), IIl1j

tll'I1l0 pa I lIdi besetiila i:t, istega kta. [:t,jem no pomembna jc scvcda vloga i lust ratorjev, sodoilll i h "llIsi I \IV

(A. C:osnik Godcc, M. Jcmcc Bozic, J. Rcichman in M. Stllpic'l) ICI 1;11

dobnikov (Z. Coh, A. Sottler). Od tujih ilustratorjcv v Clntol(lgiji Ildl<i(' 1l1() le E. H. Shepartda z ilustracijami Medveda Puja, saj so sletll1jl' IH'III rljivo povezane z besedilom.

Vecina besedil obravnava svet poosebljenih zivali, ki so posI,lvljl'IH' \ Init iccn cas in prostor (arkadija, cudezni prostor, pastoralnost, pokll!.1 idila, vccni paradiz). Svet medvedov in medvedkov dduje kot C,lI'O\JIII v It, l,aprt prostor, kjer je vedno poletje in lepo vreme, kat skrivn i ill Vl' l'ill()ll1a samozadostni svet, kjer ni vdora profanosti in tdav (bolci';l'll, <iI'llar, smrt, tela). Ce se pojavijo tdave, so te malenkostne, rdljiVl', koll' II..' 1,:1 otrokc po eni strani nujno, vseeno pa zaznamo manko problclllskl' 1I'lll:1likc, ki bi bila tudi ustrezno obravnavana. Temeljna ideal a koll'l, I iVll ill protagonistov (majesteticni plural in mnozina v naslovu) stn 11,11 11t<)l1 ija in idila. Antologija temelji na konceptu prvobitnosti avtonol11 1I i I1 1l1l'dvedjih druzb, kjer kot bistvene vrednote nastopajo druzina, iskn' Ilost, postenost in prijateljstvo. V drusCini medvedov najdemo SVC!()SI

(lwiros) dogajanja, obrednost, svecanost, zunaj je kruti svet, zato jc po glcd na dom in druzino idealiziran. Vcasih si kaksen navihan literallll lik sic er privosCi zacasen odhod od doma, a le z namenom raziskovlll1j:1 svcta, pustolovsCinam pa vedno sledi varna vrnitev domov.

Maria Nikolajeva v svoji monografiji Power, Voice and Subjectivity ill

Literature for Young Readers v poglavju The Abuse of Animals razmiSljil o (pre)veliki (upo)rabi antropomorfiziranih zivalskih likov v otrosk i in/ali mladinski knjizevnosti, ki temelji na hipotezi, da "imajo otrol'i radi zivali". Gre za splosno razsirjeno, vendar ne znanstveno utemclje no hipotezo, da so otroci na neki naCin podobni zivalim, da so "majh ni, brezskrbni in niso se odrasli". Druga hipoteza je pedagoska, ces dn zivalski liki ustvarjajo potrebno distanco do konfliktov in morebitn i h problemskih tern. Ce se ozremo po domacih literarno-teoretskih ra:t, misljanjih na to temo, Marjana Kobe poosebljeno zival uVrSca med CI1I'

najpomembnejsih literarnih likovv sodobnih pravljicah (tu so se otroci, igracc, narava, predmeti in pravljicni liki), Marjetka Gold Kaucic pa knjizcvna besedila, v kateri ima glavno vlogo zival, uVrSca pod litcrarno <1l1imalistiko. Najbolj priljubljcni zivalski liki so manjsc domacc zivali, ki se l1ajpogoslcjc pojavljajo v dcminlll iVl1i ohliki (mucck, l11iska, ku ~l'k, i',ajlTk ... ). Mcdvcd v t'vropskih JlI.1\ II' ';111, tlldj slovl'llskih, l1<lstop"

Jlll'll'j IHlj\IP III 'I', III Il' llu'III!.' PIP,! 111'1 iljllhljl'll sdl' V Il). stOil'tjll, illll' IIOV:lIH'111 "y,lnll! Llllllllhll' I'ldvllit''' C" ZiPl'S: 'I'll<' Uo/dc'lI /\~(' of Folk and Fairy 'I'c/iI'.~: Fmlll tll(' III IIII/I'/'S (;ri'l/lIl to Alldrew Lallg).

Zallillliv().k 1.l'I,llIisIYlllj(' (:. (; . .JllIlga, ki v knjigi Stirje arhetipi ob raz­pravljanju () SilllilollH'11l 11ll11ll'Il1l pooscbljcnih zivali v pravljicah (The Phc12omcnlogy (~(tll(, Spirit in Fairytales) pave, da so zivali arhetipi duhov oziroma bitja simbolnc naravc, ki misli, sanje in zelje otroka predstav­ljajo na simbolni ravni in torej pomenijo neke vrste samoreprezentacijo. V pricujoCi antologiji so medvedki izraz spontane dejavnosti, sposob­nosti in suverenosti podob. Simboli poosebljenih zivali se pojavljajo, kadar je glavni literarni lik, otrok, na preizkusnji, kadar potrebuje na­svet, pomoc, vodenje. V kratkih sodobnih pravljicah so te preizkusnje manjse, v modelu Ijudske pravljice so zahtevnejse (povzpeti se na goro). Poosebljene zivali, tudi medvedi in medvedki v tej antologiji, pomagajo otrokom iz brezizhodnih situacij, bodisi z nasveti, bodisi jim izroCijo kak predmet, talisman, ce recemo z Jungom, kat spomin ali kat pozu­nanjeno notranjo mac samega otroka. Odnos otrok-zival v Medvedih in medvedkih kaze tudi na razlicna razmerja med otrokom in naravo, kar bi lahko umestili v kontekst ekokritike in sirSega odnosa med Clovekom in okoljem, saj je medvedom v delih odmerjena vec kat zgolj marginalna vloga. Medvedki so namrec se kako dejavni in motivirani za sodelova­nje z otrokom.

Pricujoca antologija s stevilnimi kratkimi besedili tako razmislja tudi ekolosko, razvija empatijo do neCloveSkih bitij v svetu, v katerem antro­pocentrizem ni edini pogled na svet. Izbor je izjemno skrben tudi na ravni jezika, pridevnikov, personifikacij, v metaforah se zrc~li odnos do narave, temeljec na konceptu sozitja, sovplivanja ter komplementarno­sti. Ce skusamo pestrosti in bogastvu zbirke najti skupni imenovalec, bi lahko rekli, da predstavlja mit srecnega in vecnega otrostva medvedkov, prikazuje idilicni svet, ki vzpostavlja vez z arhaicno preteklostjo.