Upload
matevz-pajek
View
1.227
Download
10
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA PREVAJALSTVO
DIPLOMSKO DELO
ČAROBNOST PREVAJANJA
OSEBNA LASTNA IMENA
V ROMANIH TERRYJA PRATCHETTA
DRAŽA VAS, 2011 MATEVŽ PAJEK
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA PREVAJALSTVO
DIPLOMSKO DELO Čarobnost prevajanja – osebna lastna imena
v romanih Terryja Pratchetta
Mentorica:
doc. dr. Silvana Orel Kos
DRAŽA VAS, 2011 MATEVŽ PAJEK
Zahvaljujem se staršema in bratu za njihovo podporo in predvsem neizmerno
potrpežljivost tekom študija in pisanja diplomskega dela.
Zahvala gre tudi mentorici za prijaznost, strokovno pomoč in zvrhano mero več kot
dobrodošlega smeha.
Hvala pisatelju – brez njegove Plošče tudi moja Diplomska
ne bi ugledala luči sveta.
Kazalo
IZVLEČEK I
ABSTRACT II
1 UVODNA BESEDA 1
1.1 O PLOŠČI 3 1.2 O AVTORJEVEM SLOGU 5 1.3 METODOLOGIJA DELA 7
2 TEORETIČNI OKVIR 8
2.1 PREVAJANJE IMEN 10 2.1.1 KAKO TI JE IME? 12 2.1.2 BESEDOTVORNI POSTOPKI 13 2.1.3 PREVAJALSKI POSTOPKI 15 2.1.4 IME KOT PRILOŽNOSTNA TVORJENKA 19
3 ANALIZA ZBRANIH OSEBNIH LASTNIH IMEN IN NJIHOVIH PREVEDKOV 23
3.1 STATISTIČNA OBRAVNAVA 24 3.1.1 PREVODNE STRATEGIJE 24 3.1.2 BESEDOTVORNE STRATEGIJE 26 3.2 ANALIZA IZBRANIH PRIMEROV 28
4 PRIMERI RABE OSEBNIH LASTNIH IMEN 48
5 SKLEPNE UGOTOVITVE 59
5.1 PREVESTI ALI PRENESTI? 60 5.1.1 DOMAČENJE 62 5.2 OBRAVNAVA IZBRANE PROBLEMATIKE 64
6 ZAKLJUČEK 67
7 VIRI 70
8 LITERATURA 71
9 SUMMARY 75
10 PRILOGA 78
10.1 SEZNAM IZVIRNIH OSEBNIH LASTNIH IMEN IN NJIHOVIH PREVEDKOV 78
IZJAVA O AVTORSTVU 86
I
IZVLEČEK
V diplomskem delu smo obravnavali področje prevajanja osebnih lastnih imen, ki
v literarnih delih pogosto ne izpolnjujejo zgolj poimenovalne vloge – obenem so
namreč lahko tudi nosilci pomena ali kakšne druge, za celovitost besedila
pomembne značilnosti, kot so konotacija, zvočnost ali strukturna zasnova. Naš
glavni cilj je bil omogočiti uvid v to področje prevajanja in ponuditi strateške
smernice za delo.
V uvodnem delu so predstavljene osrednje lastnosti imen in teoretična izhodišča
za njihovo prevajanje, znotraj katerih smo skušali zaobjeti širok spekter različnih
vidikov in pristopov. Na podlagi teh smo zgradili osnovni model prevajalskega
procesa. V sklopu osrednje analize smo zbrali in po izdelanem ključu v kategorije
razvrstili osebna lastna imena iz šestih romanov Terryja Pratchetta, ki jih lahko v
prevodih Maje Novak in Saše Požek beremo tudi v slovenskem jeziku. Izbrana
imena in njihove prevedke smo podrobneje razčlenili in jih prevodoslovno
umestili, pri tem pa poskušali izpostaviti glavne težave, s katerimi je lahko
soočen prevajalec. Številčnost primerov nam je omogočila razmeroma
uravnotežen vpogled v različne načine prevajanja, prirejanja, prenašanja in
domačenja imen. V nadaljevanju smo z izseki iz literarne serije ponazorili še
prepletenost osebnih lastnih imen s sobesedilom in tako poudarili večrazsežnost
tega elementa prevoda.
V zaključni fazi diplomskega dela smo s sintezo zbranih dognanj izpostavili
glavna vprašanja in težave, na katere smo naleteli tekom analize romanov.
Posamezne teme smo opremili s primeri, ob tem pa opozorili na morebitne pasti
in predlagali rešitve, s katerimi se jim lahko prevajalec izogne ali jih premosti.
Ključne besede: osebna lastna imena, onomaziologija, prevajalske strategije,
fantazijska književnost, literarno prevajanje.
II
ABSTRACT
The thesis discusses the translation of personal names, whose function in literary
texts often extends beyond denominative – they can also convey meaning or
contain additional features, important for the unity of the text, e.g. connotation,
sound or structure. Its main objective was to provide insight into this field of
translation, as well as working strategies and guidelines.
The first part of the thesis focuses on the fundamental characteristics of names
and offers a theoretical basis for their translation, which strives to cover a wide
array of different viewpoints and approaches. The latter serve as a foundation for
a basic model of the translation process. The main analysis deals with personal
names, collected from six English novels, written by Terry Pratchett and
translated into Slovene by Maja Novak and Saša Požek. All the names and their
translations were categorised, while a selected group was analysed in detail and
scrutinised according to a set of translation criteria. The aim of this analysis was
to shed light on issues, which can be of great importance to the translator. The
large quantity of examples enabled a comparatively well-‐balanced insight into
different forms of translation, adaptation, naturalisation and transference of
personal names. The last part of the analysis comprises excerpts from the book
series, which reveal the close relationship between personal names and the text
itself, highlighting the multidimesional nature of this translation element.
Finally, the thesis combines the findings in order to underline various main
issues, stumbled upon in the course of the analysis of the novels. Individual
points are elucidated with the help of examples, while solutions are proposed for
possible obstacles encountered by the translator.
Keywords: personal names, onomasiology, translation strategies, fantasy
literature, literary translation.
1
1 UVODNA BESEDA
Področje prevajanja je posejano s številnimi skritimi kotički in nišami, ki jih naše
oko včasih sploh ne zazna, v vsej svoji zapletenosti se nam namreč razkrijejo
šele, ko približamo pogled in se posvetimo podrobnostim. Skozi stoletja so se
večjim in manjšim posebnostim prevajanja posvečali mnogi prevodoslovci in
prevajalci ter na ta način razkrivali neizmeren obseg prevajalskega dela, ki
zahteva premišljen pristop in raznovrstne strategije. Te so odvisne od širokega
spektra spremenljivk, kot so na primer zvrst besedila, namen prevoda, jezik
izvirnika in prevoda, literarni žanr ipd.
Ena izmed posebnosti (še zlasti literarnega) prevajanja so tudi osebna lastna
imena, ki predstavljajo svojevrsten izziv za prevajalca. V besedilu namreč ne
nastopajo zgolj v poimenovalni funkciji, ampak pogosto določajo značaj
nastopajoče osebe, opisujejo njen izvor ali so na kakšen drug način vpeta v širši
okvir dela. Tako lahko različni prevedki bistveno vplivajo na bralčevo dojemanje
besedila in ob tem omogočajo ali preprečujejo vzpostavitev ustrezne, izvirniku
zveste povezave med bralcem in likom.
V prvi polovici tega diplomskega dela bomo skušali zamejiti področje prevajanja
osebnih lastnih imen in celostno opisati najpomembnejše plati tovrstne
problematike. Ogledali si bomo različne postopke, ki jih zagovarjajo ali
predstavljajo tako teoretični prevodoslovci kot tudi prevajalci sami.
V drugi polovici bomo nato poskušali na podlagi primerov osebnih lastnih imen
iz šestih romanov Terryja Pratchetta naše teoretične predpostavke prepoznati v
praktičnem delu obeh prevajalk, ob tem pa ukalupiti strategije, s pomočjo katerih
se lahko prevajalec sooči z zahtevnimi vprašanji in premosti morebitne prevodne
težave. Primere bomo obravnavali na dveh ravneh: najprej jih bomo razvrstili v
osnovne prevodne skupine in tako dobili vpogled v statistična razmerja uporabe
različnih strategij, nato pa se bomo lotili še podrobne analize posameznih
izbranih primerov, s katero bomo osvetlili dejanski proces pri prevajanju
osebnih lastnih imen.
2
V zaključni fazi diplomskega dela bomo naša teoretična izhodišča primerjali z
analitičnimi podatki in po potrebi spremenili oz. dopolnili strategije, ki jih imajo
prevajalci na voljo. Vsa dognanja bomo ob koncu strnili v pregleden sistem vodil,
v katerem bomo predstavili posebnosti osebnih lastnih imen in opozorili na
potrebo po ločeni, premišljeni obravnavi te plati besedil.
3
1.1 O Plošči
Plošča je fantazijska dežela, ki jo podpirajo štirje sloni, te pa na svoji poti skozi
vesolje nosi ogromen želvak. Prvi roman iz literarne serije nosi naslov The Colour
of Magic, izšel pa je leta 1983. Njegov avtor, Terry Pratchett, je z njim v roki
stopil na pregovorno pot večne slave, zbirko danes namreč sestavlja že 37
romanov, 6 kratkih zgodb in
vrsta drugih knjižnih izdaj, od
poljudnoznanstvenih knjig pa vse
do coprniških kuharic. Kopica
romanov je doživela gledališko
adaptacijo, po štirih izmed njih
pa so bili posneti tudi celovečerni
filmi. Avtor sam je v devetdesetih
letih prejšnjega stoletja postal najbolje prodajani britanski pisec, ta naziv pa je
zadržal vrsto let, vse dokler na literarno prizorišče ni stopila J. K. Rowling. Po
podatkih iz leta 2010 so v knjigarnah po vsem svetu prodali že več kot 65
milijonov izvodov Pratchettovih del, vsako leto pa zgolj kupci v Veliki Britaniji s
knjižnih polic odnesejo poltretji milijon njegovih knjig. Bralci lahko sežejo po
prevodih v 37 različnih jezikih.1
Pratchett v svojih romanih združuje prvine pravljic, mitologije in ljudskih zgodb,
obenem pa navdih išče v delih svetovno (pri)znanih avtorjev, kot so na primer J.
R. R. Tolkien, H. P. Lovecraft, Mark Twain in William Shakespeare. Pri tem se ne
poslužuje plagiatorstva, ampak ustvarja fantazijske zgodbe, polne referenc na
druga literarna dela, zgodovino in popularno kulturo. Njegovi romani na ta način
predstavljajo komentar sodobnega kulturnega, političnega in znanstvenega
dogajanja, ki ga bralec opazuje skozi prizmo satire in humorja. Kot pravi sam, se
»fantazijska literatura ne vrti le okrog čarovnikov in smešnih čarobnih paličic. Z
njeno pomočjo lahko svet vidimo iz novih perspektiv.«2
1 Po podatkih založbe Colin Smythe 2 Izjava ob prejemu knjižne nagrade Carnegie Medal za najboljšo knjigo za otroke v letu 2001
4
Vsa literarna dela v zbirki so postavljena na Ploščo, vsako izmed njih pa
predstavlja samostojno zaokroženo enoto. Kljub temu jih lahko povežemo v večje
in manjše skupine, v katerih nastopajo isti liki, na primer zgodbe o Smrti,
čarovnicah ali Mestni straži. Kljub temu, da se zbirka uvršča v fantazijsko
književnost, so teme, ki se jih Pratchett loteva, izjemno raznovrstne in jih osnovni
žanr v nikakršni meri ne omejuje. Tako avtor med drugim obravnava
novinarstvo in svobodo tiska, religijo, enakost med spoloma in razvoj filmske
industrije.
5
1.2 O avtorjevem slogu
Medtem ko so bili začetni romani o Plošči še razmeroma neizbrušeni in
predvsem neposredna parodija fantazijskih in znanstvenofantastičnih klišejev, je
v poznejših delih Pratchett začel spretneje graditi pripoved in razvijati
nastopajoče like (Bapst: 2002). Ti so barviti in človeški, četudi včasih ne človeški.
V zgodnjih zgodbah je pogosto uporabljal značilne opombe na dnu strani, ki
služijo kot komentar ali razlaga dogajanja v romanu in so včasih zapolnile
polovico strani, a v poznejših delih takšen način pisanja v večji meri opušča. Še
ena izmed strukturnih značilnosti njegovih romanov je ta, da velika večina izmed
njih nima poglavij, čeprav so pogosto stkani iz več zgodbovnih niti, ki se med
sabo prepletajo. Kot pravi sam, se »/ž/ivljenje ne odvija v poglavjih, vsaj ne
rednih« (v Grant: 2001).
Pratchett uporablja izjemno prožen in tekoč jezik, ki ga je v treh desetletjih
pisanja romanov razvil v izrazit, svojevrsten slog, poln besednih iger. Ravno ta
omogoča, da lahko njegove romane beremo na dveh ravneh. Na eni najdemo
lupino, tj. osnovni zgodbovni zaplet, na drugi pa prikriti svet aluzij,
medbesedilnih povezav, tropov in figur, ki dopolnjujejo in nadgrajujejo osrednjo
zgodbo, brez da bi delovali kot vsiljen tujek. To jezikovno okretnost in literarno
težo mu priznavajo tudi literarni kritiki, ki se sicer praviloma redko lotevajo
področja fantazijske književnosti. Tako Hunt in Lenzova (2001: 36) izpostavljata
Terryja Prachetta, Ursulo K. Le Guin in Philipa Pullmana kot avtorje, ki so
»vsrkali zgodovino fantazijskega žanra, ga sedaj razvijajo v nove oblike, ob tem
pa izkazujejo veliko mero inteligence«.
Številne zgoraj omenjene prvine predstavljajo izjemno zanimive teme za analizo
in raziskovalno delo. Tako se medbesedilnosti v Pratchettovih romanih v
diplomskem delu posvečata Čebela (2009) in Mehova (2002), slednja še posebej
izpostavlja pomen parodije. Uporabo priložnostnih tvorjenk v Barvi magije
obravnava Robič (2007), Jemčeva (2008) pa se v sklopu istega romana loteva
področja, ki ga bomo preučevali tudi v tem diplomskem delu: prevajanja osebnih
lastnih imen. Slednja predstavljajo pomemben del besedilnega sveta, književne
6
like namreč tako neposredno kot tudi posredno določajo. Pratchett pogosto
izkorišča to orodje denotacije in konotacije ter na ta način izpopolnjuje svoje like,
jim vdahne življenje:
»Ime človeka je poglavitna sestavina njegove osebe, morda del njegove
duše.« (Freud 2007: 155)
7
1.3 Metodologija dela
Osrednji cilj diplomskega dela je začrtati osnovne smernice pri prevajanju
osebnih lastnih imen, ki bi jim kot splošnemu vodilu lahko sledili prevajalci,
soočeni z opisano problematiko. V ta namen bomo zbrali in analizirali primere iz
šestih romanov Terryja Pratchetta, katerih prevode lahko beremo tudi v
slovenskem jeziku.
Najprej bomo orisali teoretična izhodišča tega vidika prevajanja, v
predanaliznem delu raziskave pa izpostavili tudi nekatere vrste težav in izzivov,
ki se lahko pojavijo pri obravnavanju tovrstne jezikovne prvine, obenem pa
opisali raznovrstne okoliščine, ki ob tem vplivajo na prevajalca. Skušali bomo
opredeliti različne prevajalske tehnike, ki jih lahko izkoristimo, da čim ustrezneje
prenesemo izvirno osebno lastno ime v ciljni jezik.
Naslednji korak bo predstavljalo zbiranje, nato pa še onomaziološka in
prevodoslovna analiza primerov osebnih lastnih imen. Posamezna imena bomo v
skladu s sestavljenim šifrantom podrobneje razčlenili in jih umestili v prevodne
kategorije. Pri tem bomo upoštevali tako izvirno besedilo kot tudi metabesedilne
informacije, opise nastopajočih likov, komentarje avtorja ipd. Imena bomo
skušali povezati tudi s sobesedilom in tako pokazati, kako lahko različni prevedki
vplivajo na bralčevo dojemanje književnega dela.
S pomočjo analize zbranih osebnih lastnih imen in njihovih prevodnih ustreznic
bomo dopolnili in po potrebi spremenili teoretična vodila, ki smo jih predstavili
in izoblikovali v uvodu diplomskega dela. Dognanja, zbrana v analizi, bomo
preslikali na širše platno prevajalskega procesa in jih tako poskušali sestaviti v
teoretično-‐praktično orodje, s katerim bi si lahko pomagali prevajalci.
8
2 TEORETIČNI OKVIR
Zgodovina je posejana z različnimi pogledi na proces prevajanja, status prevoda
in vlogo prevajalca. Takšnim in podobnim temam so stavke, odstavke in eseje
namenjali nekateri največji misleci zahodne civilizacije – ne le prevajalci, temveč
tudi filozofi, jezikoslovci, literarni teoretiki in učenjaki s številnih drugih področij
raziskovanja. Najstarejša ohranjena besedila, ki obravnavajo prevajanje, segajo v
čas antike, prva sta to dejavnost omenjala že Cicero in Horacij. Prevod je v
takratni družbi zavzemal vedno bolj pomemben položaj, »/m/nogim bralcem je
predstavljal edino pot do grške literature in svetih besedil, zato so se tej tematiki
posvečali celo najbolj cenjeni krščanski avtorji in cerkveni učitelji, npr. sv.
Hieronim in sv. Avguštin« (Kocijančič Pokorn 2003: 9).
Od antike pa vse do današnje sodobnosti se je razvil raznovrsten spekter teorij
prevajanja, ki so največji razvcet doživele v 20. stoletju, ko se je prevodoslovje
uveljavilo tudi kot samostojna znanstvena disciplina. V preteklosti so se teoretiki
ukvarjali predvsem z vprašanji zvestobe in svobode v prevajanju, ki jih je v sedaj
slaven rek na zanimiv način strnil sovjetski pesnik Jevgenij Jevtušenko:
»Prevod je kot ženska. Če je lep, ni zvest. Če je zvest, gotovo ni lep.«
Dandanes so pogledi na prevajanje precej bolj razvejani in raznoliki. Teoretiki ne
iščejo več popolnega, edinega »pravega« prevoda, ampak skušajo predvsem
poiskati in izpostaviti različne možnosti in smeri, ki jih lahko prevajalec pri
svojem delu ubere. Vsak pristop ima svoje zagovornike in svoj namen. Pri
prevajanju je treba upoštevati vrsto različnih dejavnikov in sodelujočih akterjev,
od okoliščin, zvrsti in namena prevoda vse do urednika, prevajalca in ciljnega
bralstva. Tako bo pri prenosu Direktive EU o odpadnih elektronskih napravah iz
enega v drug jezik navadno precej več poudarka na točnosti izrazja in strukturni
ustreznosti besedila kot pa pri prevajanju romana Ensemble, c'est tout francoske
pisateljice Anne Gavalde, kjer bo v ospredju avtoričin slog in poudarjena
besedilna ritmika.
9
Preprostega sklopa pravil, ki bi ga lahko uporabljali pri vseh vrstah besedil, v
prozi, poeziji ali strokovnih delih, torej preprosto ni. Odgovornost izbire
prevajalske tehnike tako počiva na ramenih prevajalca samega, pri čemer ima
pomembno vlogo tudi odnos med prevajalcem in naročnikom prevoda oz.
urednikom, kakor poudarja Hans J. Vermeer (2000) v svoji funkcionalistični
teoriji skoposa. Naročnik je namreč tisti, ki določi cilj oz. namen prevoda, tj.
njegov skopos, tega pa lahko prevajalec dopolni ali kako drugače spremeni.
Izpostavljene tematike se je pozneje lotila tudi nemška prevodoslovka Christiane
Nord, ki je v prevajalski funkcionalizem vpeljala pojem lojalnosti prevajalca.
Nordova poudarja, da lojalnost prevajalca zavezuje tako v smeri izhodiščnega kot
tudi ciljnega besedila, kar pomeni, da mora prevajalec pri svojem delu upravičiti
zaupanje tako ciljnega bralstva kot avtorja izvirnika (Kocijančič Pokorn 2003:
154). Kljub temu, da so se funkcionalisti posvečali predvsem obravnavi
strokovnih besedil, lahko njihove teorije prenesemo tudi na književni prevod.
Okoliščine dela (časovni roki, osrednje prevajalske strategije pri prevajanju
naslovov in imen ipd.) književnih prevajalcev namreč pogosto določajo uredniki,
ki tako posredno ali neposredno vplivajo na končni prevod.
10
2.1 Prevajanje imen
Razvoj prevodoslovja je sprožil tudi razdrobljevanje raziskovalnih področij in
porast raznovrstnosti obravnavanih tem. Vsak sklop prevajalskih problemov
zahteva svojevrsten pristop, ta pa nam ponuja omejen nabor rešitev, ki jih lahko
kot prevajalci uporabimo. Če se problematike teh različnih vsebin zavedamo in
poznamo možnosti, ki so nam na voljo, smo na ta način opravili že precejšen
zalogaj dela in se izognili tistim najbolj grobim in v oko bodečim napakam, kot so
na primer izpusti ali popolnoma napačni prevedki v besedilu. Področij, na katera
moramo še posebej paziti, je mnogo in se razlikujejo od zvrsti do zvrsti. Med
drugim lahko izpostavimo prevajanje rekov in pregovorov, besednih iger,
neologizmov in imen.
Pri slednjih je prevodnih tehnik več, a oglejmo si najprej, kdaj imena sploh
prevajamo. V tem diplomskem delu obravnavamo sklop osebnih lastnih imen
(nadalje: OL), zato prevajanju drugih vrst imen in poimenovanj ne bo namenjeno
dosti besed, kljub temu, da zanje pogosto veljajo ista ali vsaj podobna pravila.
Teoretična osnova je načeloma splošna in velja za katerikoli jezik prevajanja, a
kljub temu lahko v različnih jezikih najdemo tudi različno prakso, ki se prilagaja
edinstvenim jezikovnim, kulturnim ali celo političnim okoliščinam.
Kadar smo soočeni z resničnimi osebami in nefikcijsko literaturo, OL navadno ne
prevajamo, saj v nasprotnem primeru potvarjamo podobo resničnosti, ki jo
odseva literarno delo, ter obenem zavajamo bralca. Izjema so, kot pravi
Newmark (2000: 331), imena svetnikov (sv. Jurij) in monarhov (Ludvik XIV),
papežev (Janez Pavel II), znamenitih oseb iz klasične Grčije (Platon) ter drugih
zgodovinsko pomembnih oseb (Nikolaj Kopernik, Krištof Kolumb). Razlike se
zrcalijo tudi v različnih jezikovnih sistemih. Tako v romanskih jezikih pogosto
prevajamo imena znamenitih tujcev, če so ta transparentna (prav tam).
Na drugi strani najdemo fikcijo, kjer pa ponovno ni vse enoznačno. Po Newmarku
(prav tam) »/v/ komedijah, alegorijah, pravljicah in nekaterih zgodbah za otroke
imena prevedemo (npr. Cendrillon – Pepelka), razen če ni, tako kot v ljudskih
11
pripovedkah, nacionalnost pomembna.« Takšen opis je seveda predvsem
deskriptivne narave, vseeno pa vsebuje dve pomembni ideji.
Prva se skriva v vprašanju, ki se nam samo od sebe zastavlja ob prebiranju
uvodnega dela povedi: Zakaj imena prevajamo ravno v omenjenih zvrsteh in ne
drugje? OL imajo v tovrstnih besedilih pogosto ne le poimenovalno, ampak tudi
pomenonosno vlogo, kar pomeni da razkrivajo osebnost lika, vnašajo humor v
njegovo predstavitev in delovanje ali na kakšen drug način bogatijo literarni svet,
v katerem nastopajo. Tako so ravno avtorji otroške in mladinske književnosti
tisti, ki najpogosteje izkoristijo takšno tehniko poimenovanja, njihovim bralcem
namreč omogoča, da se potopijo v zgodbo, ki jo berejo. Kot opaža Zabukovčeva
(2007: 17), imajo »imena z globljim vsebinskim pomenom važno mesto v kateri
koli književnosti ...« Tudi v slovenskem književnem prostoru najdemo OL, ki so se
dodobra zasidrala v zavesti bralcev in sami jezikovni kulturi, npr.:
- Mojca Pokrajculja (ljudska pravljica Mojca Pokrajculja),
- Piki Jakob (Kajetan Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob),
- maček Muri (Kajetan Kovič: Maček Muri),
- Pedenjped (Niko Grafenauer: Pedenjped),
- Kekec (Josip Vandot: Kekec na hudi poti),
- Bedanec (Josip Vandot: Kekec nad samotnim breznom),
- Kosobrin (Josip Vandot: Kekec nad samotnim breznom),
- Peter Klepec (Ivan Cankar: Podobe iz sanj),
- Cefizelj (Fran Milčinski: Butalci),
- lisica Zvitorepka (Kristina Brenk: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka),
- Brkonja Čeljustnik (Bogomir Magajna: Brkonja Čeljustnik) ipd.
Kadar se lotevamo prevajanja, imen torej nikakor ne smemo zanemariti, pogosto
namreč delujejo kot pomemben člen v pripovedni verigi, obenem pa so ena
izmed prvih plati prevoda, ki jih bralci zavedno opazijo in komentirajo, na kar
kažejo na primer polemične razprave ob prevodih Harryja Potterja in Gospodarja
prstanov (Gradišnik 2004 in 2006; Hvala 2004; Zabukovec 2007).
12
Druga pomembna ideja, ki jo oblikuje Newmark, je uvedba pojma nacionalnosti.
Če OL označuje nacionalno pripadnost poimenovanega lika, imena naj ne bi
prevajali oz. bi morali ohraniti njegovo nacionalno komponento. V nasprotnem
primeru namreč ponovno posegamo v ustvarjeni literarni svet, kakor pravi
Robert Adams:
»Pariz ne more biti London ali New York, biti mora Pariz; naš junak mora biti
Pierre, ne Peter; piti mora aperitiv, ne koktejla; kaditi Gauloises, ne Kent; hoditi
mora po rue du Bac, ne po Back Street.« (v Bassnett 2003: 119)
Vse omenjene značilnosti so del ustvarjenega književnega sveta, vsaka
sprememba oz. besedilni premik v prevodu torej vplivata na sprejemanje in
dojemanje tega sveta. Seveda se prevajalski postopek in z njim povezane
odločitve zapletejo, kadar OL sicer označuje nacionalnost lika, a istočasno nosi
tudi pomen, je denotativno določeno in/ali konotativno zaznamovano. V takšnem
primeru je prevajalec na razpotju: ime lahko zgolj prenese – tako na primer
pomenljiva imena Dickensovih oseb v slovenskem prevodu (Gradišnik 2006:
513) – ali pa ga prevede.
2.1.1 Kako ti je ime?
Prevajalca ne zanima le izhodiščni jezik (nadalje: IJ), ampak je zanj pomembno
tudi, kakšne oblike imen obstajajo in katera orodja ima na voljo za njihovo
tvorbo oz. prevod v ciljnem jeziku (nadalje: CJ). OL se namreč pogosto razlikujejo
glede na slovnične (npr. pregibanje) in imenotvorne značilnosti posameznih
jezikov.
OL lahko razdelimo glede na njihovo sestavo in glede na vrsto bitja, ki ga
označujejo. Pri vrstni razdelitvi so kategorije naslednje: imena resničnih oseb
(Pol Pot), veroslovnih in bajeslovnih bitij (Buda), domišljijskih oseb (Sneguljčica)
ter živali (Lassie).
13
Ime lahko sestoji iz več besed ali pa je enobesedno. Slednja najdemo tako v
današnjem svetu (Prince) kot tudi v zgodovini (Valjhun), bajeslovju (Smrt) in
književnosti (Sneguljčica). Večbesedna imena dandanes najpogosteje sestavljata
rojstno ime (Jozo) in priimek (Hađiselimović), obeh sestavin je lahko tudi več
(Juan Sanchez Villa-‐Lobos Ramírez). Nekatera večbesedna imena so lahko tudi
enodelna, pri čemer v slovenščini z veliko začetnico zapišemo le prvo besedo
(Sedeči bik). Sestavni deli OL so lahko še vzdevki in psevdonimi (Franc Rozman –
Stane), števniki (Ludvik XIV), pridevki, ki so izpeljani iz kraja (Ivana Orleanska),
rodu ali kakšne druge značilnost oz. posebnosti osebe (Friderik S praznim
žepom), pa tudi občna imena (Kralj Matjaž). Pravila za rabo OL (sklanjanje, zapis,
velika začetnica) najdemo v jezikovnih priročnikih, kakršen je na primer
Slovenski pravopis – Pravila (Toporišič 1994).
2.1.2 Besedotvorni postopki
Ker so imena, še posebej domišljijska, pogosto novotvorjena, mora biti prevajalec
dobro seznanjen tudi z besedotvornimi postopki, ki so mu v določenem jeziku na
voljo. V IJ mu takšno znanje omogoča učinkovitejšo analizo imena, v CJ pa
ustreznejši prevod.
V slovenskem jeziku teoretične osnove besedotvorja najdemo pri Toporišiču
(2000), ki je svojo slovnico utemeljil na načelih ženevskega strukturalizma.
Področju besedotvorja se natančneje posvečajo tudi drugi avtorji, tako na primer
Vidovič Muha (1988), Stramljič Breznik (1999) in drugi.
V slovenščini poznamo naslednje osnovne besedotvorne procese:
Izpeljevanje
Enodelni besedotvorni podstavi dodamo pripono.
Brkonja Čeljust-‐nik novo poimenovanje je izpeljano iz besede 'čeljust', ki ji pridamo desno obrazilo '-‐nik'
14
Zlaganje
Novo besedo tvorimo s pomočjo večbesedne besedotvorne podstave in medpone.
Zlat-‐o-‐rog poimenovanje je sestavljeno iz večbesedne podstave 'zlat rog' in medpone '-‐o-‐'
Sestavljanje
Enobesedni besedotvorni podstavi dodamo predpono.
Na-‐očnik enobesedni podstavi 'oči', ki jo izpeljemo v oznako osebe ('oč-‐nik'), dodamo predpono 'na-‐'
Sklapljanje
Združimo več besed skupaj brez rabe obrazil.
Sapra-‐miška nova beseda je sestavljena iz besede 'sapra', ki izraža podkrepitev neke trditve (sapra, nas je zeblo), in besede miška, ki je že sama po sebi izpeljanka iz 'miš'
Krnitev
Že obstoječo besedo skrajšamo.
Črt(omir) osebno lastno ime 'Črtomir' skrajšamo v 'Črt'
Konverzija
Eno besedno vrsto pretvorimo v drugo.
Ostrorogi Jelen pridevnik 'ostrorogi' v samostalniški imenski rabi
Mešana tvorba
Je kombinacija več besedotvornih postopkov, na primer krnitve in izpeljevanja
ali krnitve in sklapljanja, ki sta tudi najpogostejši mešani tvorbi. V to skupino
uvrščamo tudi okrajšave in kratice.
Zaradi številnih posebnosti v slovnici, zgodovinskem razvoju in pristopih k
besedotvorju se jeziki pogosto razlikujejo glede na možnosti tvorbe novih besed.
Tudi kadar so nam v dveh jezikovnih sistemih na voljo formalno enaki procesi, so
15
ti lahko pogosti in naravni v enem ter redki in stilno zaznamovani v drugem
jeziku.
2.1.3 Prevajalski postopki
Prevajalskih postopkov je v svetu prevodoslovja veliko, različni avtorji
izpostavljajo različne vidike prevajanja in v mehko sredico svojih teorij umeščajo
zelo raznolike vsebine. Ker želimo čim bolje zaobjeti in pokriti področje
prevajanja OL, postopkov ne bomo prevzeli po enem samem avtorju ali avtorici,
ampak bomo skušali iz več virov sestaviti lasten prevodni sistem. Proces
prevajanja bomo najprej razdelili na tri osrednje faze:
- Imenska analiza (I)
- Prvo razpotje: prevod ali prenos (II)
- Drugo razpotje: zvesto ali prosto (III)
V fazi I analiziramo OL v skladu z že omenjenimi lastnostmi imen: določimo
vrsto lika, ki ga označuje, predvsem, če gre za resnično ali domišljijsko bitje. Med
drugim si označimo tudi spol lika, ki nam lahko namreč zmeša štrene, npr. pri
abstraktnih poosebitvah (Smrt, Vojna). Paziti moramo, da istovrstna imena
znotraj enega besedila obravnavamo enakovredno in se držimo izdelanega
prevodnega ključa.
V fazi II se odločimo, če bomo OL prevedli ali zgolj prenesli. Odločitev
sprejmemo upoštevajoč naravo imena lika (resnično/neresnično), zvrst besedila
(npr. otroška pravljica, potopisni roman ipd.) in v sodelovanju z morebitnim
urednikom (npr. ohranjanje imenske kontinuitete v literarni seriji). Prenos
označuje prevzem OL iz IJ in njegovo vključitev v prevodno besedilo. Sem sodi
tudi prečrkovanje iz tujih abeced (npr. ruske cirilice ali kitajske hiragane) po
pravilih CJ.
Евгений Онегин (rus.) – Jevgenij Onjegin (slo.)
Ime prenesemo, da ohranimo nacionalnost in kulturno komponento lika, ki
izhaja iz določenega, po imenu prepoznavnega sveta (npr. iz Rusije), in ker OL
navadno ni nosilec posebnega pomena ali konotacije.
16
Naslednji prevodni postopek je povezan s prenosom in ga imenujemo
domačenje (tudi naturalizacija). OL prenesemo v CJ ter ga izgovorno in
morfološko prilagodimo jeziku prevoda.
Mowgli (ang.) – Movgli (slo.)
Na ta način bralcu omogočimo lažji sprejem novega lika, odstranimo namreč
oviro, ki jo predstavlja izgovorjava neznanega imena, črkovanega v skladu s
tujim jezikovnim sistemom. Tako prenos kot tudi domačenje uvrščamo v
prevzemne postopke, v obeh primerih je namreč poseg v OL minimalen, omejen
zgolj na manjše zapisne spremembe, ali pa ga sploh ni.
V fazi III se znajdemo, če smo se odločili za prevod OL. Najprej se prepričamo, če
ime v jeziku, v katerega prevajamo, morebiti že obstaja. Takšen priznani prevod,
ki ga omenja tudi Newmark (2000: 145), je navadno jezikovno in kulturno že
sprejet:
Charlemagne (ang.) – Karel Veliki (slo.)
V tovrstnih primerih prevodna ustreznica torej že obstaja, prevajalec lahko
napako zagreši le, če je ne pozna in ne uporabi ali pa se obstoju prevoda imena v
CJ navkljub odloči za lasten prevedek (npr. zaradi vnovičnega prevoda že
prevedenega dela, drugačne uredniške politike ipd.). Prevodi takšnih OL so
nastali že v preteklosti ali pa so se različna imena v IJ in CJ razvila vzporedno, z
diahronega vidika so lahko torej proizvod različnih prevodnih postopkov, zato
jih na tem mestu zgolj omenjamo.
Ker je vsako ime na nek način edinstven prevajalski izziv, prekomerno
razdrobljevanje prevodnih postopkov za prevajalca nima pretirane uporabne
vrednosti, bolje se je osredotočiti na nekaj splošnih načel, ob tem pa opozoriti na
pogostejše pasti, ki prežijo na nas. Ko prevajamo imena, se gibljemo po daljici DP,
na kateri točko D predstavlja dobesedni prevod, točko P pa prosti prevod. Med
obema točkama je več različnih možnosti, ki so bližje eni ali drugi strani daljice.
17
Dobesedni prevod, ki ga poznamo tudi pod izrazom kalkiranje, Newmark
(2000: 137) pa zanj uporablja besedno zvezo direktni prevod, označuje
neposredni prenos OL, ki v CJ ohrani tako obliko kot tudi pomen posameznih
sestavin imena.
Felix (lat.) – Srečko (slo.)
Z dobesednim prevodom skušamo tako ohraniti formalno ustreznost prevedka,
na imaginarni prevodni daljici smo bližje izhodiščnemu besedilu in jeziku. Načeli
formalne in dinamične ustreznosti je izoblikoval Eugene Nida (1964: 159) in ju
izpostavil kot dve osnovni usmeritvi v procesu prevajanja – ta sistem lahko
uporabimo tudi pri prevajanju OL. Kategorije ustreznosti niso absolutne –
medtem ko s formalnejšim prevodom preslikamo obliko in površinski pomen OL
(tj. osnovni pomen sestavin imena), z dinamičnejšo ustreznico poskušamo doseči
enak učinek poimenovanja, ki v CJ deluje naravno, a se oddaljuje od izvirnika.
Kakšno smer bomo ubrali, je odvisno od spleta dejavnikov. Že ob razčlenjevanju
imena v fazi I smo razkrili nekatere njegove lastnosti, ki jih bomo skušali v
prevodu ohraniti ali nadomestiti. Ime lahko vsebuje aliteracijo, je močno
fonetično simbolno, ima značilno zgradbo, je pomenonosno, ali pa izpolnjuje
določeno funkcijo. Ime je prav tako bolj ali manj neposredno povezano s
sobesedilom, npr. v obliki besedne igre.
Ko se odločimo, katere lastnosti so pri obravnavanem OL najpomembnejše, jih
poskušamo v čim večji meri prenesti v prevod. Če menimo, da ima ime
pomembno in posebno funkcijo, skušamo poiskati funkcijsko ustreznico. Ta
načeloma nadomesti OL iz IJ, ki izpolnjuje specifično vlogo in ne označuje vedno
ene same, specifične osebe. Takšna je na primer raba statistično najpogostejših
imen in priimkov, ki jih v nekaterih državah uporabljajo za poimenovanje
neznanih oseb ali povprečnega državljana:
Jean Dupont (fr.) – Janez Novak (slo.) – Pero Perić (hr.) – Hans Meier (nem.) – Иванов Иван Иванович (rus.) – John Smith (ang.)
Našteta imena imajo različno zgradbo in obliko, a lahko v jezikih, iz katerih
prihajajo, izpolnjujejo enako funkcijo. Seveda so lahko rabljena tudi zgolj kot
18
navadna poimenovanja oseb brez dodatne funkcije, kljub temu pa pogosto
ohranijo opisano konotacijo. Naloga prevajalca je, da iz sobesedila in drugih
virov, ki so mu na voljo, razbere, kako je OL povezano z besedilom in kakšna je
njegova vloga.
Ime lahko ima več značilnosti, ki so za besedilo in bralca pomembne. Primer
imena Voldemort (zlobni čarovnik iz sveta Harryja Potterja) pokaže, kako
zapletene in prepletene so lahko te lastnosti:
- pomenonosnost: vol de mort (fr. beg smrti, let smrti, kraja smrti),
- povezanost z drugim imenom v obliki premetanke: Tom Marvolo Riddle – I
am Lord Voldemort,
- zvočnost: temačnost imena, ki jo izražata ozki in široki 'o' ter končni 't' v
angleški izreki
Pri prevajanju OL se lahko pojavijo tudi premiki, ki vključujejo »spremembo v
slovnici« (Newmark 2000: 138), do katere pride zaradi različnih razlogov, med
drugim:
- naravna jezikovna razlika, npr. prehod iz množine v ednino,
- struktura iz IJ v CJ ne obstaja in jo je treba nadomestiti,
- v CJ obstaja ista struktura, a zveni manj naravno kot izbrana možnost.
Premike sta poskušala natančno klasificirati in standardizirati Vinay in Darbelnet
(1958), kar je po mnenju Newmarka (2000: 140) težaško, morda celo nemogoče
delo, premiki namreč pogosto prehajajo v leksikalne spremembe, s čimer je
razločevanje onemogočeno.
Popovič (Bassnett 2002: 138) je razlikoval med več vrstami premikov, ki jih
lahko srečamo tudi pri prevajanju OL:
- konstitutivni premik je neizogiben, saj je posledica razlik med dvema
jezikom, poetikama in slogoma,
- generični premik spremenijo se osrednje značilnosti besedila kot
literarnega žanra,
19
- individualni premik spremembe povzročita prevajalčev lastni slog in
idiolekt,
- negativni premik nepravilni prevod, ki nastane zaradi slabega
poznavanja jezika ali zgradbe izvirnika,
- topični premik do sprememb pride zaradi narave izhodiščnega
besedila ter razlik v časovni in krajevni umeščenosti izvirnika in prevoda.
2.1.4 Ime kot priložnostna tvorjenka
Ker so OL v leposlovju (pa tudi v resničnem življenju) pogosto domišljijska in
novotvorjena, jih lahko med drugim obravnavamo z vidika priložnostnih
tvorjenk.
Toporišič (1997: 222) pojem priložnostne tvorjenke razloži kot besedo, »ki se
sem ter tja pojavi, ni pa podružbljena, ker se nekako sama poda iz določenega
govornega ali besedilnega položaja ...« V to skupino redkih besed, kakor jih med
drugim poimenuje, uvršča tudi besede, ki jih govorci tvorijo po ustaljenih
besedotvornih vzorcih in jih drugi uporabniki jezika lahko razumejo, ker znajo
razvozlati njihov pomen (Toporišič 2000: 143–160). Bauer (1983: 45–48) jih
označuje kot del prve faze v procesu leksikalizacije. Vsaka nova beseda, razen
tistih, ki so prevzete iz drugih jezikov, svojo pot torej prične kot priložnostna
tvorjenka.
Naslednja stopnja je pridobitev statusa neologizma – besede, ki je nastala zaradi
potrebe po poimenovanju neke nove pojavnosti in jo govorci že uporabljajo, a še
ni razširjena. Takšna beseda lahko torej počasi preide v splošno rabo in postane
del sprejetega besedišča jezika.
Meje med posameznimi pojmi so na tem področju zabrisane in različni avtorji jih
različno tolmačijo. Jesenškova (1998: 36) med priložnostnimi tvorjenkami in
neologizmi razlikuje s pomočjo dveh kriterijev: rabe in stopnje leksikalizacije.
Neologizmi so nove, že leksikalizirane besede in njihova raba narašča.
Priložnostne tvorjenke so sicer prav tako nove pojavitve, a (še) niso
20
leksikalizirane in se pojavijo le enkrat ali malokrat, izhajajo pa iz
komunikacijskih potreb in ne nastanejo nujno zaradi potrebe po novem
poimenovanju. Obenem so odvisne od uporabnika, besedila in okoliščin, zato jih
je včasih brez sobesedila nemogoče razumeti, kar izpostavi tudi Bauer (1993:
46). Na drugi strani ima večina neologizmov en sam pomen, kar omogoča
prevajanje tudi brez sobesedila, ta pomen naj bi namreč neposredno razbrali iz
besede same (Newmark 2000: 219). Poleg tega se neologizmi že pojavljajo v
slovarjih, kar je še eden izmed pokazateljev njihovega prehoda v sprejeto
besedišče jezika. Zaradi naštetih razlik bomo v tem diplomskem delu uporabljali
zgolj pojem priložnostne tvorjenke, natančnejši pregled širše skupine
novotvorjenk in drugih novopojavnic v jeziku namreč zahteva in zasluži ločeno
strokovno obravnavo.
Priložnostne tvorjenke lahko nastajajo na različne načine, a pomembno vlogo pri
njihovem oblikovanju, posebej v literarnih delih, odigrata onomatopeja in
fonetični simbolizem, s pomočjo katerih lahko tvorimo nove besedne korene ali
po želji spreminjamo stare. Onomatopejske besede posnemajo naravne glasove:
škljoc (zvok ob sprožitvi fotoaparata) glagol škljocniti (fotografirati)
S poznavanjem fonetičnega simbolizma in pomenov določenih glasov si lahko
pomagamo pri tvorbi besed z želenim (zvočnim) učinkom:
glas /f/ na začetku besede pogosto vzbuja negativna čustva, kot so zaničevanje in gnus, npr. fuj in fej
Tovrstne tvorjenke imajo dolgo zgodovino tudi v leposlovju. Dober pokazatelj
njihove pomembnosti in pogostosti je pesem Jabberwocky (Žlabudron v prevodu
Gitice Jakopin) izpod peresa Lewisa Carrola, mojstra novotvorjenk. Pisci že dolgo
uporabljajo to tehniko kot slogovno in učinkovno sredstvo, priložnostne
tvorjenke najdemo tako pri Shakespearju kot tudi pri Joyceu, Orwellu in
nenazadnje Adamsu, številne izmed njih pa so našle pot v slovarje in so danes del
jezikovnega leksikona (Verbančič 2006: 19).
21
OL kot priložnostne tvorjenke moramo obravnavati kot posebno, ločeno skupino,
za katero sta značilni najmanj dve posebnosti: OL v osnovi izpolnjujejo
poimenovalno predstavitveno funkcijo in ne pomenonosne, obenem pa je pod
vprašajem tudi njihova stopnja leksikalizacije, lastna imena so namreč navadno
izvzeta iz splošnih enojezičnih slovarjev, kakršen je na primer Slovar slovenskega
knjižnega jezika. A vseeno obstajajo tudi posebni onomaziološki slovarji, kjer
lahko najdemo nabor različnih imen, od zemljepisnih do osebnih. Takšne zbirke
so ponavadi etimološke, raziskujejo torej tudi izvor in razvoj poimenovanj. V
nekaterih državah po svetu najdemo celo posebne urade, ki potrdijo
novotvorjeno ime in mu tako dajo status sprejete, leksikalizirane jezikovne
enote. Na področju Skandinavije ima na tem področju najostrejšo zakonodajo
Danska. Starši morajo ime in priimek, ki ga želijo dati svojemu otroku, najprej
predložiti v potrditev uradnim organom, ki zavrnejo ali sprejmejo njihov
predlog. Druga možnost je, da izberejo eno od že potrjenih imen iz vladnega
seznama. (Alvarez 2004)
Vprašanje pomenonosnosti imenskih novotvorjenk nima enoznačnega odgovora.
Kljub temu, da vsa imena ne vsebujejo pomena, ki bi ga lahko neposredno
razbrali, pa jim kot bralci tega navadno skušamo pripeti, tako zavedno kot tudi
nezavedno. Na dojemanje takšnega novotvorjenega OL, s katerim se prvič
srečamo in ki v skladu z definicijo priložnostnih tvorjenk ni vedno pomensko
transparentno, vpliva veliko različnih dejavnikov: pomen sestavin imena,
zvočnost, slovnične značilnosti, sobesedilo, medbesedilne in metajezikovne
informacije ipd.
Pri tem ni pomembno, če novotvorjeno ime nosi resnična ali literarna oseba, OL
lahko namreč prehajajo med svetovoma: literarna oseba prevzame ime resnične
osebe ali obratno, kar pomeni, da večjih razlik pri njihovem nastajanju ni. V obeh
skupinah najdemo podobno motivirane besede: novo OL lahko tvorimo, ker
želimo na primer oblikovati neko osebo in ji vcepiti pridih moči ali veličastnosti,
ki se zrcali v pomenskem korenu ali zvočnosti novotvorjenke. Prav tako lahko
resnično ali literarno osebo poimenujemo po njenih obstoječih lastnostih, npr. z
ustreznim opisnim vzdevkom. A književna imena imajo vendarle posebno
22
razsežnost, po kateri se razlikujejo od imen resničnih oseb: novotvorjeno OL
postane lik takoj, ko je zapisano, ne glede na to, če je avtor samo literarno osebo
že oblikoval ali ne, imena in liki, ki jih ta določajo, so namreč tesno, skorajda
nerazdružljivo povezani. Človek oblikuje ime, ime pa oblikuje človeka.
»Včasih se mi zdi, da mi je bilo usojeno upravičiti svoje ime. Le kako bi
lahko imela z imenom, kot je Madonna, drugačno življenje? Ali bi postala
nuna ali pa to, kar sem danes.« (Madonna)
23
3 ANALIZA ZBRANIH OSEBNIH LASTNIH IMEN IN
NJIHOVIH PREVEDKOV
V sklopu diplomskega dela smo zbrali OL iz prvih šestih romanov serije o Plošči
Terryja Pratchetta, nato pa poiskali še njihove prevodne ustreznice v slovenskih
prevodih. Prvega izmed teh, Barvo magije, je leta 2004 izdala založba Vale-‐Novak
v prevodu Maje Novak. Naslednjih pet romanov, Luč fantastike, Čar enakih pravic,
Mort, Izvor magije in Tri vešče, je prevedla Saša Požek, izšli pa so pri tržiški
založbi Učila International. Zbrana OL lahko razdelimo v tri osrednje skupine:
- imena glavnih junakov (visoka pojavnost),
- imena stranskih junakov (nizka pojavnost),
- imena, ki se pojavijo le enkrat in/ali so del večjega poimenovanja (npr.
Ajandurah's Wand of Utter Negativity – Ajandurova palica čistega
nihilizma).
Imena smo razvrstili v skladu s pripravljenim šifrantom, pri čemer smo se
osredotočili na uporabljene prevajalske strategije pri prevajanju imen in
besedotvorne procese pri nastajanju novotvorjenk. V sklopu analize bomo
zbrane podatke najprej statistično obdelali, nato pa bomo prešli na natančnejšo
obravnavo posameznih primerov, znotraj katere bomo podrobneje analizirali
tako izvirna angleška poimenovanja kot tudi slovenske prevode, njihovo
umeščenost v besedilni svet ter vpliv na bralca.
24
3.1 Statistična obravnava
3.1.1 Prevodne strategije
V skladu z zastavljeno teoretično osnovo, v kateri smo izpostavili raznovrstnost
oblik prevajanja OL in njihov posledični posebni status, uvodna analiza ni
kategorialno razdrobljena, ampak ima splošnejšo obliko, s pomočjo katere
skušamo zajeti osnovne strategije, s katerimi sta se obe prevajalki lotili
prevajanja romanov. Osnovne prevodne skupine so štiri:
- prenos (podskupina: domačenje),
- obstoječi priznani prevod,
- dobesedni prevod,
- prosti prevod (podskupina: funkcijska oz. kulturna ustreznica).
V šestih romanih smo zbrali 305 angleških OL in njihove prevedke ter jih
razvrstili glede na ubrano prevajalsko pot. V nekaterih primerih sta prevajalki
znotraj posameznega večbesednega OL uporabili različne prevodne strategije,
nekaj imen, ki se ponovijo v več romanih, pa sta tudi različno prenesli v
slovenščino.
Diagram 1
59%
1%
28%
12%
Prevodne strategije
Prenos
Priznani prevod
Dobesedni prevod
Prosti prevod
25
Analiza kaže, da je najpogosteje uporabljeni postopek prevzemanje izvirnega
imena (Diagram 1). Slabo tretjino predstavlja strategija dobesednega prevoda,
prostih prevedkov je trikrat manj, obstoječih priznanih prevodov imen pa le za
vzorec. Prevzeta imena so v slovenščini večinoma ostala nespremenjena,
prečrkovana je bila petina primerov (Diagram 2). Pri tem je potrebno poudariti,
da nekatera imena že ustrezajo slovenskemu izgovoru in jih tako ni treba
prečrkovati (npr. Simon, Belafon).
Diagram 2
Ker sta se serije o Plošči lotili dve prevajalki, si lahko pogledamo tudi, kakšne so
razlike v njunem pristopu glede na uporabo prevodnih strategij (Diagram 3).
Diagram 3
84%
16%
Prenos
Neposredni prenos
Naturalizacija
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Novak
Požek
Razmerje strategij
Prenos
Priznani prevod
Dobesedni prevod
Prosti prevod
26
Požkova je v slovenščino prenesla večji delež OL, več jih je tudi dobesedno
prevedla. Najbolj očitna je razlika v načinu prevajanja, pri Novakovi namreč
beležimo uravnoteženost med dobesednimi in prostimi prevodi, medtem ko je
slednjih pri Požkovi skoraj štirikrat manj v primerjavi z neposrednimi prevodi,
t. i. kalki.
3.1.2 Besedotvorne strategije
Pri besedotvorni analizi prevedkov imen smo se osredotočili le na novotvorjena
poimenovanja, ki smo jih razdelili v šest skupin:
- izpeljevanje,
- zlaganje,
- sestavljanje,
- sklapljanje,
- krnitev,
- konverzija.
V slovenskih prevodih Pratchettovih romanov najdemo 63 primerov imenskih
novotvorjenk, največ jih je nastalo v procesu zlaganja, nekaj manj s pomočjo
izpeljevanja in sklapljanja, medtem ko smo našli le po en primer krnitve in
konverzije ter nobenega primera sestavljanja (Diagram 4).
Diagram 4
27% 43%
27%
1% 2%
Besedotvorni postopki
Izpeljevanje
Zlaganje
Sklapljanje
Krnitev
Konverzija
27
Sklapljanje, ki je sicer zgodovinsko bolj značilno za germanske jezike, npr.
nemščino, in ne slovenščino, predstavlja nezanemarljiv delež vseh novotvorjenk.
Dobršen del sklopov (12 od 17 primerov) izhaja iz dobesednega prevoda
izvirnega OL, kjer so združene posamezne polnopomenske sestavine takšnega
imena (npr. Harebut – Zajectoda) ali pa polnopomenski sestavini dodan
nepolnopomenski del iz izvirnika (npr. Pilgarlic – Pilčesen).
28
3.2 Analiza izbranih primerov
V sklopu analize bomo obravnavali skupino izbranih OL, ki predstavljajo presek
različnih imen, na katera lahko pri prevajanju naletimo, kot tudi uporabljenih
prevajalskih strategij. Vsako angleško poimenovanje bomo najprej umestili v
besedilni svet, ga besedotvorno in pomensko razčlenili, nato pa prevodoslovno
opisali še njegov prevedek. Obenem bomo skušali ugotoviti, kakšen vpliv oz.
razsežnosti ima lahko izbrana prevajalska strategija pri dojemanju likov, delov
besedila in romana kot celote.
Pri označevanju romanov, v katerih se pojavi preučevano OL, bomo uporabljali
naslednje oznake:
- Barva magije BM
- Luč fantastike LF
- Čar enakih pravic ČEP
- Mort M
- Izvor magije IM
- Tri vešče TV
ANGLEŠKO IME SLOVENSKI PREVOD ROMANI
Rincewind Rincewind BM, LF, M, IM
Rincewind je visok, suhljat in koščen čarovnik z mršavo brado človeka, ki mu ni
usojeno, da stopi v vrste bradonoscev. Nikoli se ni izkazal pri rokovanju z magijo,
pravzaprav ni opravil še nobenega izpita na Nevidni univerzi. V življenju ga
rešuje predvsem zavidanja vredno znanje jezikov, ki mu omogoča, da njegove
krike »Ne ubijte me!« razumejo širom Plošče, poleg tega pa ima še izjemno dobro
razvito žilico za preživetje. (Pratchett 2003: 338–339)
Kot takšen je tipičen komični lik in predstavlja vir številnih literarnih zapletov in
razpletov. Njegovo ime se je sicer prvič pojavilo v slavni kolumni londonskega
časopisa Daily Express, ki jo je pod psevdonimom Beachcomber več kot 50 let
29
pisal J. B. Morton. V svojih zgodbah je pogosto uporabljal različne izmišljene like,
s katerimi je karikiral javno in politično življenje. V eni izmed kolumn, ki je
obravnavala britanska sodišča, se je tako pojavil tudi Churm Rincewind.
Pratchett se je tega izvora imena glavnega lika prvih romanov s Plošče zavedel
šele pozneje, ko je prebiral stare, rabljene izdaje kolumn (Breebaart 2008: 10).
OL je sestavljeno iz besed rince (prečrkovan angleški glagol in samostalnik rinse
– izpirati, izplakovati) in wind (ang. veter, sapa). Ponovljeni glas /ɪ/ daje imenu
močno zvočnost – ko ga izgovorimo, ima namreč kovinski zven, ki skupaj z
obema pomenskima sestavinama gradi njegovo končno podobo (zvok vetra,
vode), ta pa lahko namiguje tudi na praznoglavost glavnega lika.
Novakova se je v Barvi magije odločila, da to OL prenese, njeno rešitev je v
poznejših prevodih ohranila tudi Požkova. Ker ime ni prevedeno, bralec, ki ni
vešč angleškega jezika, o liku stežka dobi enak vtis kot bralec izvirnika.
Preneseno ime ima poleg tega tudi odtujitveni učinek, saj kot poimenovanje
enega izmed glavnih likov ni tako ustrezno umeščeno v besedilni svet. Obenem
ob njem nastopa Cvetko Cvetko, drugi osrednji lik (v BM, LF), katerega ime pa je
prevedeno, kar ustvari nenaravno dvojnost imen, lik tujca (Cvetka Cvetka) iz
oddaljene celine onkraj sveta je namreč bralcu bližje kot lik domačina
(Rincewinda).
Boštjan Gorenc in Aleksander Hropot sta kot enega izmed mogočih prevodov
predlagala imensko skovanko Frišenpiš, ki ohrani tako zvočnost (ponovljen zvok
/i/) kot tudi pomensko in humorno plat angleškega OL.
Twoflower Cvetko Cvetko BM, LF
Cvetko Cvetko je prvi turist na Plošči, majhen, plešast in suh mož, ki pa mu kaj
hitro zraste trebuh – če ne že lasje – zahvaljujoč bogati kuhinji Ankh-‐Morporka.
Prihaja s Protiutežne celine, kjer dela kot uradnik v pristaniškem mestu Bes
Pelargic. V vlogi obiskovalca in opazovalca se v novi deželi počuti popolnoma
varnega, tudi kadar se na primer znajde sredi pretepa v lokalni krčmi in mu
30
strežejo po življenju. Za vratom mu visi posebna naprava, v kateri je skrit demon,
ki po naročilu naslika vse, kar želi njegov gospodar pokazati domačim. (Pratchett
2003: 393–394)
Njegovo ime v angleščini sestoji iz števnika two (ang. dve) in samostalnika flower
ang. roža, cvet). Takšno zgradbo Pratchett uporablja za večino prebivalcev
Protiutežne celine (Devetero vrtljivih zrcal, Eno sončno ogledalo), vzorec naj bi
prevzel od srednjeameriških Majev (Breebaart 2008: 10).
Novakova se je odločila za zanimiv prevod in liku v slovenščini nadela ime Cvetko
Cvetko, ki ga je v Luči fantastike ohranila tudi Požkova. Prevod je bil med bralci
dobro sprejet, a podira Pratchettov sistem poimenovanja Protiutežanov. Zaradi
tega je manj čvrsta (a še vedno razvidna) tudi vez med Cvetkom Cvetkom in
njegovim dvojnikom iz resničnega sveta, ki v izvirniku in prevodu nosi ime Jack
Zweiblumen (nem. dve roži).
the Luggage Kufer BM, LF, IM
Kufer nosi in varuje osebno prtljago Cvetka Cvetka, ki ga je s sabo pripeljal z
domače Protiutežne celine. Narejen je iz magičnega lesa t. i. modre hruške, kar ga
navdaja z določeno mero samozavedanja. Svojemu lastniku je popolnoma zvest
in mu s pomočjo številnih majhnih nožic sledi, kamorkoli že gre. (Pratchett 2003:
264–265)
Pratchett je skrinjo poimenoval the Luggage (ang. prtljaga). Poznejši romani, v
katerih se Kufer pojavlja, namigujejo, da je ta moškega spola.
Novakova je poiskala najbližji samostalnik moškega spola in se odločila za stilno
zaznamovano pogovorno obliko Kufer. To je prevzela tudi Požkova. Navkljub
takšnemu prevodnemu premiku pa ime deluje naravno, bralcu daje občutek
povezanosti z likom, ob tem pa krepi vez med Kufrom in njegovim lastnikom
Cvetkom Cvetkom (npr. z zvalnikom 'Kufer!').
31
Liessa Wyrmbidder
(Dragonlady)
Liessa Črvobreška
/
BM
Liessa je hči Griše Prvega in zmajska poglavarka na Črvobregu. Dolgi rdeči lasje ji
segajo do pasu, vitko telo pa ji pokriva le nekaj krpic verižne srajce. Z bratoma
Li!ortom in Liartesom se bori za prevlado po smrti njihovega očeta. Takšnih
junakinj preprosto ne delajo več – danes jim namreč ne dovolijo, da bi se oblačile
tako pomanjkljivo. (Pratchett 2003: 258–259)
Njeno ime je dvodelno: medtem ko Liessa ni nosilec pomena, pa sta Wyrmbidder
in Dragonlady pomenonosna. Liessa je parodija glavne junakinje romana Anne
McCaffrey Dragonflight, ki nosi ime Lessa. Prvi priimek oz. naziv je sestavljen iz
staroangleške besede wyrm, ki v germanski mitologiji označuje zmaja, kačo ali
podobno (pol)magično bitje, in besede bidder (ang. tisti, ki ukazuje), izpeljanke iz
glagola to bid (ang. ukazati, veleti). Naziv Dragonlady ima podobno pomensko
sestavo, in sicer sestoji iz besed dragon (ang. zmaj) in lady (ang. gospa,
gospodarica).
Novakova je prvi del OL prenesla, drugi del pa prevedla. Pri tem ni izhajala iz
Pratchettove skladenjske podstave tisti, ki ukazuje zmajem, ampak je ime
izpeljala iz poimenovanja kraja, na katerem Liessa prebiva – Črvobreg (v ang.
Wyrmberg). Pri tem je wyrm napačno tolmačila kot alternativni zapis besede
worm (ang. črv) in prevodu s tem odvzela povezavo z zmaji, do rahlega premika
pa je prišlo tudi pri prevodu druge sestavine, nemške besede berg (nem. gora,
hrib), ki jo je pomanjšala v breg. Naziva Dragonlady, ki se sicer pojavi le enkrat, ni
prevedla, ampak je ponovila poimenovanje Črvobreška, kljub temu, da je v
slovenščino prenesla sorodni naziv Liessinih bratov – zmajski poglavar (v ang.
Dragonlord).
Ker v slovenščini nimamo starinskega izraza za zmaja, kakršen je wyrm, bi lahko
to plat imena nadomestili z besedno igro in Wyrmbidder prevedli kot
32
Zmajeslavna ali Zmajoslavna (podobnozvočnica: zmagoslavna). Naziv Dragonlady
pa bi po analogiji z zmajskim poglavarjem prelevili v zmajsko (po)glavarko.
Hrun the Barbarian
Hrun of Chimeria
Barbar Hrun
Hrun iz Čimerije
BM
Hrun je eden izmed najslavnejših in najtrdovratnejših junakov na Plošči. Ni ravno
izjemno bister, je pa izjemno nedomiseln. Kljub temu velja po standardih na Osi
za pravega pravcatega akademika, razmišlja namreč lahko, ne da bi ob tem
premikal ustnice. (Pratchett 2003: 217)
Njegovo ime je dvodelno: prvi del predstavlja novotvorjeno ime Hrun, drugi del
pa apozicija the Barbarian oz. predložna zveza v rabi desnega prilastka of
Chimeria. Barbar Hrun je parodija stripovskega junaka Barbara Thruda, ki pa je
nastal kot parodija še enega stripovskega, knjižnega in filmskega heroja –
Konana Barbara, katerega domovina je Cimmeria.
Novakova je ime Hrun prenesla v slovenščino, opisno samostalniško apozicijo pa
prevedla in postavila na levo stran jedra imena, kamor jo navadno stavimo v
slovenskem jeziku. Pri drugi različici imena je ustrezno ohranila desni prilastek
in predložno zvezo, Hrunovo rodno deželo pa podomačila. Pri tem je črkovni
sestav chi-‐ poslovenila kot /či/, kar ustreza izgovoru večine angleških besed s
takšnim črkovnim zaporedjem. A če Chimerio obravnavamo kot besedo grškega
izvora, kakršna je tudi njej najbližja angleška beseda chimera (/kaɪmɪəәrəә/), bi jo
morali sloveniti kot Kimerijo. V podobni zagati so se znašli tudi bralci Konana
Barbara, nekateri namreč njegovo domačo Cimmerio izgovarjajo /Kimerija/
(sorodno z zgodovinskim nomadskim ljudstvom Kimercev, ki so po Herodotu
prebivali severno od Kavkaza in Črnega morja), drugi /Simerija/ (kakor naj bi si
to deželo zamislil Konanov stvaritelj Robert E. Howard).
33
Bel-‐Shamharoth
the Soul Eater
the Sender of Eight
the Soul Render
Bel-‐Šamharot
Požiralec duš
Odposlanec osmice
Požiralec duš
BM, ČEP
BM
BM
BM
Bel-‐Šamharot je eden izmed starodavnih, temnih bogov Plošče. Ni zloben, saj ima
tudi Zlo v sebi določeno mero življenja – je druga plat medalje, katere prva plat
sta Dobro in Zlo. Po vsej verjetnosti je to bitje uspelo ubežati iz Kazenskih
razsežnosti, sedaj pa kraljuje v templju, ki je preplet hodnikov in tunelov, polnih
stenskih slikarij in z občasnim okostjem v kakšnem kotu. Njegovo število je
dvakrat štiri, najdemo ga med sedem in devet, čarovniki pa ga ne upajo izustiti.
(Pratchett 2003: 56–57)
Osnovo in izvor lika Bel-‐Šamharota predstavlja pošast Cthulhu pisatelja H. P.
Lovecrafta. Sorodno je tudi enemu od hebrejskih imen Boga – Shemhamphorasch
–, ki so ga skozi zgodovino uporabljali v okultne namene. Bel-‐Šamharot ima v
Barvi magije več nazivov, ki izražajo njegovo zlobnost in grozljivost.
Novakova (kakor tudi Požkova) je OL črkovno poslovenila, posamezne nazive pa
prevedla. The Soul Eater je tako postal Požiralec duš, the Sender of Eight pa
Odposlanec osmice. Pri tem je prišlo do pomenskega premika, sender namreč
označuje pošiljatelja (tistega, ki pošilja), medtem ko je odposlanec tisti, ki je
poslan. Za takšno spremembo se je prevajalka najverjetneje odločila, ker je
beseda pošiljatelj močno povezana s pošto in tako konotativno ne bi ustrezala
poimenovanju tovrstne pošasti. Za naziv the Soul Render je ponovno uporabila
izraz Požiralec duš.
34
Ymper Trymon Ymper Trymon LF
Ymper Trymon je mlad, nadebuden in zmerno zloben čarovnik, ki se poskuša
zavihteti na položaj rektorja Nevidne univerze. Čarovništvo vidi v novi luči, želi
ga reformirati ter odpraviti nepotrebno nastopaštvo, jezik pa bi najraje zamenjal
s preprostim in zlahka razumljivim numeričnim sistemom. (Pratchett 2003:
390–391)
Njegovo ime sestavljata dve novotvorjenki: lastno ime Ymper lahko tolmačimo
kot izpeljanko iz samostalnika imp, ki označuje nagajivo ali hudobno mitološko
bitje. Priimek Trymon nima posebne pomenske vsebine.
Požkova se je odločila, da OL v celoti prenese v slovenski prevod.
Cohen the Barbarian Barbar Cohen LF, IM
Barbar Cohen je največji junak, ki je kadarkoli stopal po Plošči. Ima skrivnostno
sposobnost, da izvoha tudi najmanjši zaklad v svoji bližini. Kljub temu, da je star
že krepko čez osemdeset let in mu bela brada sega skoraj do kolen, vam bo še
vedno spretno odsekal roko, če boste poskušali igrati križce in krožce na
njegovih številnih brazgotinah. (Pratchett 2003: 91–92)
OL je dvodelno: prvi del predstavlja Cohen, drugi del pa apozicija the Barbarian.
Cohen je postarana parodija Konana Barbara, podobno kot njegov stanovski
kolega Barbar Hrun.
Požkova je pri prevodu izbrala enako strategijo kot Novakova v primeru Barbara
Hruna. Ohranila je tudi izvirni zapis Cohen, ki je sicer ustaljeno angleško ime.
35
Granny Weatherwax
Esme(relda)
Babica Vremenovosek
Esme(relda)
ČEP, M, TV
ČEP, TV
Babica Vremenovosek je prekaljena čarovnica, verjetno (še posebej, če vprašate
kar njo) najsposobnejša coprnica na Plošči. Iz njene rodbine so izšli že nekateri
drugi veliki čarovniki, med drugim nekdanji rektor Nevidne univerze Galder
Vremenovosek in Babičina sestra Lily Vremenovosek, ki se je ukvarjala s temno
magijo. Živi v Lankrah, kjer uživa precejšno mero (straho)spoštovanja, v svojih
rokah namreč vihti neizmerno moč čarovniške magije. A otroci se je kljub temu
ne bojijo, vedo namreč, da Babica ni niti dobra niti zla, ampak poskuša vedno
storiti tisto, kar je Prav. (Pratchett 2003: 439–440)
Njeno ime je večdelno: rodila se je sicer kot Esmerelda (prečrkovana oblika
imena Esmeralda) – včasih jo tako ali s skrajšano obliko Esme pokliče katera
izmed drugih čarovnic –, a večina jo pozna pod vzdevkom Granny (ang. babica).
Ker lastnih otrok nima, prava babica seveda ni, takšno poimenovanje v romanih
služi kot vzdevek za starejšo žensko, še posebej čarovnico. Priimek Weatherwax
obstaja v anglosaškem svetu, sicer pa ima dve pomenski sestavini: weather (ang.
vreme) in wax (ang. narasti, povečati).
Požkova je rojstno ime Esmerelda prenesla v slovenščino, vzdevek Granny pa
prevedla z Babica. Pri tem ni upoštevala, da je Granny v angleščini pogovoren,
ljubkovalen izraz. Ustrezneje bi bilo torej v slovenščino prenesti tudi ta element
imena, ki bi ga ohranili s prevedki, kot so Babi, Nona ali Oma. Pri poimenovanju
Weatherwax se je prevajalka odločila za dobesedni prevod in skovala priimek
Vremenovosek, ki pa v slovenščini nima nikakršnega razberljivega pomena.
Angleška beseda wax je namreč večpomenka, v povezavi z weather pa označuje
poslabšanje vremena, t. i. hudo uro. Priimek bi tako lahko prevedli kot
Hudournik, ki ga v slovenščini med drugim poznamo iz povesti Frana Saleškega
Finžgarja. Takšen prevod bolj ustreza tudi samemu liku Babice, ki je hitre jeze in
del svoje moči črpa iz narave.
36
Esk(arina) Smith Esk(arina) Kovač ČEP
Esk je rjavolasa deklica z luknjo med sprednjima zoboma in potezami obraza, ki
ji zagotavljajo, da bo odrasla – če že ne v lepo – v zanimivo dekle. Kot osmemu
otroku osmega sina so ji v zibko položene magične sposobnosti, zato ji umirajoči
čarovnik Drum Billet ob rojstvu podari svojo palico, nato pa jo pod okrilje vzame
Babica Vremenovosek.
Njeno OL sestoji iz imena Eskarina, ki je pogosto okrajšano v Esk, in priimka
Smith (ang. kovač), ki ga prevzema po očetu, vaškem kovaču.
Požkova je ime Eskarina skupaj z njegovo krajšo obliko Esk neposredno prenesla
v slovenski jezik, priimek Smith pa dobesedno prevedla z tudi v slovenščini
pogostim Kovačem.
Drum Billet Drum Billet ČEP
Drum Billet je star čarovnik, ki v svojih zadnjih vzdihljajih obišče Gorda Kovača
in njegovi novorojeni hčeri podari svojo palico, misleč, da je v resnici deček. Ko
umre, se kmalu reinkarnira v obliki bližnje jablane, ki je tako obrasla z omelo, da
je še sredi zime vsa zelena. (Pratchett 2003: 59)
Njegovo OL je sestavljeno iz dveh delov: Drum v angleščini označuje boben, eden
od pomenov besede Billet pa je tudi manjša kovinska palica, ki ustreza palici,
kakršno čarovnik podari Esk.
Požkova se je odločila za strategijo neposrednega prenosa imena v slovenščino,
kar pomeni, da je pomen kovinske palice (v ang. billet) v prevodu izginil, prav
tako pa se je izgubila angleška besedna igra drum billet – drum stick (ang. palica
za bobne oz. bedro (perutnina)).
37
Ime bi lahko prevedli kot Tambur Prot ter tako ohranili pomensko plat imena
Drum in delno tudi besedno igro znotraj OL (tambur – vojaški boben; prot –
lesena palica), ob tem pa prenesli končni, odrezavi glas /t/.
Death
Mort
Smrtež
Mort
BM, LF, ČEP, M, IM, TV
LF
Smrtež je antropomorfna personifikacija smrti, Uničevalec imperijev, Morilec, ki
ga ne ustavi nobena ključavnica, edini prijatelj revnih in najboljši zdravnik
smrtno ranjenih. V višino meri več kot dva metra, namesto oči pa globoko v
njegovih očesnih votlinah sijeta dve neskončni točki modre svetlobe. Kljub
govoricam ni krute narave. Je le strašansko dober v svojem poklicu. Na ljudi zre z
veliko mero zvedavosti in jih poskuša razumeti. Skozi stoletja opazovanja sveta
je še posebej vzljubil mačke in kari. (Pratchett 2003: 106–108)
Ime oz. naziv Death (ang. smrt) avtor spretno uporablja v različnih besednih
igrah in figurah, z njim lahko namreč obenem označuje tako lik smrti, tj. Smrteža,
kot tudi proces oz. pojem prenehanja življenja. V enem izmed romanov se pojavi
tudi vzdevek Mort (fr. smrt).
Novakova in Požkova sta Death prevedli z izpeljanko Smrtež, da bi ohranili moški
spol tega lika. Kljub temu, da v zgodnejših romanih spol Smrteža ni določen, se
namreč pozneje izkaže, da je ta moškega spola (ima posvojeno hčer in vnukinjo,
ki ga kličeta 'oče' oz. 'ded'. Prevajalki sta s svojo odločitvijo žrtvovali vrsto
omenjenih besednih iger, obenem pa lik oropali pristnosti prave antropomorfne
personifikacije, ime Smrtež namreč slovenskemu bralcu daje drugačen vtis kot
Death v izvirniku. Težava je seveda kulturna percepcija smrti, ki si jo v
slovenskem (in tudi v širšem slovanskem) svetu predstavljamo in upodabljamo
kot starko s koso.
S prevodom Death kot Smrt bi ohranili večpomenskost poimenovanja in se tako
izognili večjim posegom v celostnost besedila. Ime bi še naprej pregibali po drugi
38
ženski sklanjatvi, a bi predstavitvi lika dodali opombo, da je smrt na Plošči sicer
moškega spola oz. se tako predstavlja ljudem, še vedno je namreč antropomorfna
personifikacija in pravega spola nima.
Mort(imer) Mort(imer) M
Mort je preklast, rdečelas mladenič s pegastim obrazom, najmlajši Lezkov sin.
Smrtež ga izbere za svojega vajenca, obenem pa mu skuša namigniti, da je
njegova hči, Ysabell, še vedno brez pravega snubca, ki bi prevzel družinsko
dejavnost. (Pratchett 2003: 288–289)
Mlademu vajencu je sicer ime Mortimer, a mu vsi (vsaj tisti, ki ga ne pokličejo kar
»Fant!«) pravijo Mort (fr. smrt).
Požkova je v prevodu ohranila izvirno ime Mortimer in krajše Mort, pomen
namreč nosi francoska beseda, ki je v angleškem izvirniku prav tako tuj(k)a.
Binky Binky M
Binky je Smrtežev mlečnobel leteči konj, s katerim smrt najde pot v
najodročnejše kraje na Plošči. Je izjemno inteligentna žival in uživa odlično
oskrbo v Smrteževih hlevih. Slednji se je za živega konja iz mesa in krvi odločil
potem, ko je imel dovolj nenehnega ustavljanja, pobiranja in nameščanja
odpadlih kosti na okostje prejšnjega, neživega žrebca. (Pratchett 2003: 59)
Kot v Mortu opaža že Albert, Smrtežev služabnik, konj nima zastrašujočega,
junaškega imena, kakršnega bi v takšni situaciji pričakovali. Binky je humorno
ime, ki navadno označuje nekaj majhnega in prijaznega. Takšno poimenovanje
kaže na dvoplastno naravo Smrteža, ki ni zgolj neizprosna poosebitev smrti.
39
Požkova je ime prenesla v slovenščino in ga ohranila v njegovi izvirni obliki. Če bi
ga podomačila ali poiskala podobno humorno slovensko ustreznico, bi njegov lik
bolj približala bralcu.
Ysabell Isabela
Ysabell
LF
M
Isabela je dekle s srebrnimi lasmi in srebrnimi očmi, ki jo je Smrtež rešil in
posvojil, ko je kot dojenček ostala brez staršev. Na prvi pogled daje občutek, kot
da je pojedla kakšno čokoladico preveč. Obožuje romane s tragičnimi
junakinjami in rožnato barvo, kar glede na to, da prebiva v črno črni Smrteževi
graščini, ni nič presenetljivega. (Pratchett 2003: 458)
Ime Ysabell izvira iz imena Elizabeth, ki ima vrsto različnih oblik: v angleščini na
primer najdemo oblike Isabel, Isabelle, Isabella, v nemščini Isabell, v slovenščini
Izabela.
Požkova je v Luči fantastike, kjer se Isabela prvič pojavi kot eden od stranskih
likov, njeno ime poslovenila, pri tem se je odločila za redkejšo zapisno obliko s
črko 's' in ne 'z'3. V romanu Mort, kjer Isabela odigra osrednjo vlogo, pa se je
povrnila k izvirnemu poimenovanju in ga ni podomačila.
Albert
Alberto Malich
Albert
Alberto Malič
M
Albert je Smrtežev zvesti služabnik, na prvi pogled majhen, sključen starec. A to
je le dokaz, da so prvi vtisi pogosto napačni. Na drugi pogled je v resnici precej
visok, žilav mož, ki le hodi, kot da bi se znašel na tretji sličici Diagrama o razvoja
človeka. Nekoč je bil znan kot čarovnik Alberto Malič, ustanovitelj Nevidne
3 Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si)
40
univerze, ki je poskušal smrt ugnati v kozji rog. A vse ni šlo čisto po načrtu.
(Pratchett 2003: 277–278)
Ime Albert je razmeroma pogosto v angleškem jeziku, medtem ko obliko Alberto
najdemo predvsem v španskem, portugalskem in italijanskem svetu. Zaradi tega
v izvirniku deluje tuje, čemur pridoda še priimek Malich, ki zaradi končnice '-‐ich'
prav tako nakazuje neangleški (slovanski) izvor.
Požkova je obe imeni ohranila v njuni izvirni obliki, podomačila je le čarovnikov
priimek Malič in ga tako približala slovenskemu bralcu, obstaja namreč tudi v
slovenskem prostoru. Takšna odločitev spreminja dojemanje imena in lika
samega.
Keli
Kelirehenna I
Keli
Kelirehenna I
M
Keli je mlada princesa, ki postane kraljica Sto Lata, potem ko njenega očeta ubije
prestola željni stric. Kljub temu, da ji je usojena smrt, jo Mort na svoji prvi
samostojni nalogi v vlogi Smrteževega vajenca reši pred najetim morilcem, ob
tem pa se v pegasto rdečelasko tudi zaljubi. (Pratchett 2003: 231–232)
Krajša oblika princesinega imena Keli najverjetneje izvira iz angleškega ženskega
imena Kelly, ki pogosto označuje mlade, ne najbolj bistre mladenke (Breebaart
2008: 20). Na podoben način se je Pratchett na primer poigral tudi z imenom
Tracey (ki je po konotaciji podobno Kelly) in tvoril Ptraci (z nemim 'p'). Daljša
oblika OL vsebuje besedo henna, ki označuje rdečkasto barvilo za barvanje kože,
nohtov, las, usnja in volne (izdelano iz rastline hene).
Požkova je obe različici imena brez sprememb prenesla v slovenski prevod.
41
Coin Coin IM
Coin je osmi sin čarovnika Ipsnauka Rdečega in posledično izvornik – čarovnik
skorajda neomejenih moči. Njegov ozek in mladosten obraz uokvirjajo svetlolasi
prameni, ustnice ima tanke, zlate oči pa premorejo poseben notranji žar. Od
očeta je podedoval čarovniško palico iz črnega oktirona, ki je tako temna, da se
zdi kot razpoka v svetu. (Pratchett 2003: 92–93)
Mladeničevo ime Coin (ang. kovanec) se sklada z njegovimi potezami in
značilnostmi. Je hladnokrven, svetlih las in zlatih oči, ki sijejo kot dva zlatnika.
Požkova je OL brez sprememb prenesla v slovenščino in tako žrtvovala
pomensko plat imena. Prevedli bi ga sicer lahko kot Cekin ali Groš (v tem primeru
bi ohranili tudi široki /o/, ki navadno zaznamuje nekaj velikega, temnega).
Conina Conina IM
Conina je hči Barbara Cohena, kar pomeni, da je tudi sama genetsko nagnjena k
barbarskemu junaštvu, a kaj ko želi postati frizerka. Je izjemna bojevnica, pri sebi
ima vedno izbor skritih orožij, čeprav lahko vse, česar se dotakne – sponka za
lase, list papirja, hrček – kaj hitro postane smrtonosno orožje. Po materi,
tempeljski plesalki, je podedovala svojo lepoto, po očetu pa kite, s katerimi bi
lahko zasidral ladjo, kačje hitre reflekse, srbeče prste in občutek, da bi morala v
vsakogar, kogar spozna, najprej zalučati nož. (Pratchett 2003: 94)
Njeno OL – Conina – ima isti koren kot ime njenega očeta – Cohen – in je prav
tako povezano s parodijo Konana Barbara.
Požkova je ime nespremenjeno prenesla v slovenski prevod.
42
Nijel the Destroyer Nijel Uničevalec IM
Nijel je suhcat rdečelas mladenič z očmi, ki so videti kot kuhane grozdne jagode,
in obrazom, na katerem domorodne pege bijejo krvav boj s strašansko hordo
mozoljev. Postati želi klasični junak, čeprav na prvi pogled morebiti ni narejen iz
pravega testa. A ima vse potrebne lastnosti, razen moči, karizme in motoričnih
sposobnosti. (Pratchett 2003: 294–295)
Njegovo rojstno ime Nijel je prečrkovana oblika angleškega imena Nigel, ki ga
navadno povezujemo s plahimi, mehkužnimi moškimi. Opisno apozicijo the
Destroyer je k svojemu imenu dodal sam, da bi si na ta način izboljšal ugled in
ustvaril pravo junaško osebnost.
Požkova je apozicijo prevedla kot Uničevalec, rojstno ime pa je prenesla v
slovenščino. Na ta način se je v prevodu del humornosti OL (ki deluje kot
oksimoron) izgubil.
Nanny Ogg
Gytha
Pestunja Og
Gita
TV
Pestunja Og je izjemno sposobna čarovnica, najboljša (in verjetno tudi edina)
prijateljica Babice Vremenovosek. V mladosti je bila zelo odprtega duha, za
razliko od Babice ima vrsto otrok in vnukov. V čarovniški stan je vnesla pošten in
prizemljen pogled na svet, razumevanje človeške narave brez vsakršnih
predsodkov in sposobnost trenja orehov med koleni. (Pratchett 2003: 303–304)
Njeno rojstno ime je Gytha – resnično ime skandinavskega izvora, ki so ga v
Angliji uporabljali v 11. stoletju, nato pa so ga ponovno obudili v 19. stoletju.
Priimek Ogg je Pratchett našel v telefonskem imeniku (Pratchett 2006)4 in nima
posebnih pomenskih sestavin. Vzdevek Nanny, kakor čarovnico kliče večina
4 Izjava v novičarski skupini alt.fan.pratchett.
43
njenih sorodnikov in znancev, označuje žensko, ki skrbi za otroke, beseda pa je
razširjena v različnih jezikih (v gr. nana, v rus. njanja).
Požkova je rojstno ime Gytha podomačila v Gita, prav tako je storila tudi s
priimkom Ogg, ki je izgubil zadnjo črko in postal Og. Pri prevodu vzdevka Nanny
se je odločila za knjižno zaznamovano obliko Pestunja. V tem primeru bi lahko
sledila angleškemu vzorcu ter izbrala vzdevek in ime Nana, ki ga uporabljamo
tudi v slovenščini.
Magrat Garlick Magrat Česnik TV
Magrat je mlada čarovnica, ki verjame v dobroto Narave ter čarobne lastnosti
barv in arom. Kljub obsežni zbirki čarobnega nakita, talismanov in druge
drobnarije, ki jo naroča iz Ankh-‐Morporka, ni kaj prida čarovnica, a je
presenetljivo spretna z zelišči in zdravili, verjetno zato, ker verjame vanje. Je
drobno dekle z zašiljenim nosom in polno glavo razmršenih las, ki potrpežljivo
čakajo na dober dan. (Pratchett 2003: 186–188)
Lastno ime Magrat je oblika imena Margaret, ki pa ga je mladenkina mati
pomotoma neposrečeno zapisala, ko so hčer uradno poimenovali. Priimek
Garlick je nosila Elizabeth Garlick, resnična oseba, ki je bila v 17. stoletju
obtožena čarovništva (Dewan 2005). Pratchett je na ta način, s priimki 'pravih'
čarovnic, poimenoval več oseb v poznejših romanih s Plošče.
Požkova je lastno ime Magrat prenesla v slovenščino, priimek Garlick pa je
prevedla kot Česnik, izpeljala ga je namreč iz njegove pomenske podstave (garlic
– ang. česen).
44
the Fool
Verence
Norec
Verenc
TV
Norec je uradni dvorni norec na lankrskem gradu, kjer zabava dvorjane s svojim
pomanjkanjem humorja. Uril in kalil se je v prestižnem, a krutem Cehu norcev v
Ankh-‐Morporku, kar je brez dvoma pustilo duševne posledice. Ker je visoke
postave, se po gradu sprehaja in zvončklja sključeno, da bi tako bil videti nižji.
(Pratchett 2003: 420–422)
Vzdevek the Fool označuje dvornega norca (tudi jester, clown), bralec šele proti
koncu romana izve, da je Norčevo rojstno ime Verence.
Požkova je vzdevek the Fool ustrezno prevedla kot Norec, lastno ime Verence pa
podomačila v slovensko obliko Verenc.
Tomjon Tomjon TV
Tomjon je zakoniti dedič prestola v Lankrah, ki pa ne ve ničesar o svojih
modrokrvnih koreninah. Kot posvojenec je odrasel v potujoči gledališki skupini,
kjer se je razvil v najboljšega odrskega igralca, kar jih je kdaj videla Plošča. Pred
občinstvom se tako lahko prelevi v vsakogar – od samega Smrteža do sključenega
starca ali zapeljive kurtizane. (Pratchett 2003: 385)
Ime Tomjon sta mu nadeli čarovnici Babica Vremenovosek in Pestunja Og, sestoji
pa iz angleških imen Tom in John.
Požkova je OL neposredno prenesla v slovenščino.
45
Krysoprase
Chrystophrase the
Troll
Krisokremen
trol Kristofraz
LF
TV
Kristofraz je oderuh in vodja ene izmed trolovskih tolp. Pravijo, da ti vzame celo
roko, če mu ponudiš prst. Dobesedno. Rad nosi nakit, izdelan iz diamantnih zob
drugih trolovskih gangsterjev, ki so mu morebiti (prenagljeno) pokazali svoj
hrbet ali se skušali priplaziti za njegovega. V romanih s Plošče njegovo ime
najdemo v različnih zapisih, troli pač nikoli niso sloveli po svoji pismenosti.
(Pratchett 2003: 84)
V angleščini chrysoprase (tudi chrysophrase, chrysoprasus) označuje silikatno
kamnino – poldragi kamen zelene barve, ki ga slovenimo kot krizopras.
Kristofraz se prvič pojavi v Luči fantastiki, kjer je le omenjen, nekaj več besed pa
mu je namenjenih v Treh veščah. Oba romana je prevedla Požkova, ki pa je prvem
uporabila novotvorjeni prevedek Krisokremen (krizopras je sicer res ena od oblik
kremena, ki ga najdemo v naravi), v drugem pa se je nato odločila za bolj ustrezni
slovenski približek Kristofraz.
Tovrstnih imen trolov je v zbirki še več, navadno pa izvirajo iz poimenovanj za
različne kamnine in drage kamne. Tako nam literarno pot med drugim prekrižajo
še Jaspis (ang. Jasper), Beril (ang. Beryl), Grušč (ang. Breccia) in Kvarc (ang.
Quartz).
St. George Sveti Jurij M
Sveti Jurij je bil rimski vojak in duhovnik, ki se je boril pod praporjem cesarja
Dioklecijana, rodil pa bi se naj v 3. stoletju našega štetja v Mali Aziji. V
krščanskem svetu velja za enega izmed najbolj opevanih mučenikov, zavetnika
številnih mest širom zemeljske oble, poznamo pa ga med drugim tudi po legendi
o zmaju, ki so jo s svojih potovanj prinesli vitezi križarji.
46
Avtor z uporabo njegovega imena v romanu Mort namigne na zgodbo o zmaju,
brez da bi tega neposredno omenil. Na ta način izmišljeni svet Plošče poveže z
resničnostjo, kar s pomočjo takšnih in drugačnih komentarjev pripovedovalca
sicer v svojih delih počne razmeroma pogosto.
Zgodovinski lik Jurija ima ustaljeno obliko v številnih jezikih (ang. Saint George,
slo. sveti Jurij, fr. saint Georges), zato je raba tovrstnega OL v prevodu nujna za
ohranitev zgodovinske oz. kulturne informacije.
Bravd the Hublander Bravd Osovnik BM
Bravd je visok, krepak barbar, ki pa je neumen kot noč – polarna noč. Z drugimi
besedami: je tipičen barbarski junak. Spremlja ga prijatelj oz. vsaj sozarotnik
Podlasca. (Pratchett 2003: 70)
Bravd in Podlasca sta parodiji junakov Fritza Leiberja (Fafhrd in Grey Mouser),
imata namreč podobne lastnosti in imena. Apozicija the Hublander opisuje osebo,
ki prihaja iz dežel ob Osi (ang. the Hub) Plošče. Novakova je opisno apozicijo
spretno izpeljala iz Osi in tvorila slovenski Osovnik. Ime Bravd je prevajalka
nespremenjeno prenesla v slovensko besedilo. Podobno kot Fafhrd je tudi Bravd
sestavljen iz niza črk (-‐vd), ki v angleškem jeziku deluje nenavadno. Avtor na ta
način ki lik oddalji od bralca in ga prikaže v nekonvencionalni luči.
Ly Tin Wheedle Li Tin Plevec LF, M, IM
Pravijo, da je Li Tin Plevec največji filozof, kar jih je kdaj hodilo po Plošči. No,
tako pravi on sam. Nekoč ga je nekdo na zabavi vprašal, 'Zakaj si tukaj?', in
odgovor je trajal tri leta. Prihaja s Protiutežne celine, kjer ga čislajo kot modrega
moža (zahvaljujoč njegovemu ogrinjalu). Njegove številne reke o spoštovanju
starejših in prednostih revščine pa pogosto citirajo bogati in ostareli. (Pratchett
2003: 267)
47
OL v angleščini sestoji iz treh delov – nepolnopomenskih Li in Tin ter
polnopomenskega Wheedle. Slednji je pomembna oznaka samega lika, angleški
glagol to wheedle namreč pomeni prepričati, pregovoriti in tako neposredno
določa osebnost filozofa. Li Tin po drugi strani odseva njegov izvor, Protiutežna
celina je namreč v veliki meri podobna naši Aziji, deželam Kitajske in Japonske.
Požkova je v prevodu prvi del OL poslovenila kot Li Tin, drugi del pa prevedla kot
Plevec. Pri tem se je oddaljila od izvirnika in novotvorjenko Plevec izpeljala iz
glagola pleti, pri čemer se je verjetno oprla na podobnozvočnico glagola to
wheedle – weed (ang. plevel). Tako je v prevodu OL dobilo drugačno pomensko
sestavino.
Če bi se držali angleške iztočnice, bi lahko tvorili izvirniku zvestejša imena, na
primer Li Tin Gobec, s katerim bi poudarili govorniške sposobnosti lika.
48
4 PRIMERI RABE OSEBNIH LASTNIH IMEN
Ustrezen prevod OL ni potreben le za ohranitev morebitne pomenske sestavine
ali prenosa značilnosti literarnega lika, imena se namreč na različne načine
prepletajo tudi s sobesedilom. Avtorji jih lahko uporabljajo kot besedilno glino, s
katero oblikujejo premišljene figure in gradijo duhovite besedne splete.
Tudi Pratchett pogosto izrablja ta literarni instrument, ki pa lahko hitro izgubi
svoj zven, če prevajalec ni dovolj pozoren pri razbiranju funkcij imen znotraj
besedila. Z neustreznim prevodom OL pogosto razpade tudi s tem imenom
povezana besedna ali besedilna struktura.
V tem poglavju si bomo ogledali nekaj primerov odlomkov, ki kažejo na
prepletanje OL in njihovega besedila, ter poskušali določiti učinek
(ne)ustreznega prevedka na celovitost prevoda.
49
[ I ]
Reluctantly he drew his hand back, and was surprised to see a slight tremor in
the chest’s open lid. Hadn’t it shifted slightly, as though rocked by the wind?
Rincewind looked at his fingers, and then at the lid. It looked heavy, and was
bound with brass bands. It was quite still now.
What wind?
‘Rincewind!’
Twoflower sprang off the bed. The wizard jumped back, wrenching his features
into a smile. (Pratchett 1983: 48)
• • •
Le nerad je umaknil dlan in presenečen opazil, da je dvignjeni pokrov skrinje
rahlo zatrepetal. Mar se ni komaj opazno premaknil, kot da bi zanihal v vetru?
V kakšnem vetru neki?
»Rincewind!«
Cvetko Cvetko se je čilo pognal s postelje. Čarovnik je odskočil in skremžil lice v
nekakšen smehljaj. (Pratchett 2004: 51)
V angleškem izvirniku najdemo tipičen primer besedne igre, v kateri avtor
izkoristi pomenske sestavine OL: ime Rincewind s pomočjo besede wind vtke v
sobesedilo in s ponovitvijo doseže humoren učinek, ki ga še dodatno okrepi
besedni ritem – obe vrstici imata po dve stopici. Ker je prevajalka v Barvi magije
OL ohranila v izvirni obliki in ga zgolj prenesla, ne more uporabiti tovrstne
figure, ki se v prevodu izgubi.
S ustreznim prevodom OL (npr. Frišenpiš) bi brez večjih težav lahko ohranili tako
pomensko kot ritmično plat besedne igre:
Kakšen piš?
»Frišenpiš!«
V prevodu je zaradi neznanega razloga izginil tudi krajši odstavek, ki se pojavi
pred krepko označenim delom besedila.
50
[ II ]
‘This king,’ said Mort, as a forest zipped beneath them, ‘is he good or bad?’
I NEVER CONCERN MYSELF WITH SUCH THINGS, said Death. HE’S NO WORSE
THAN ANY OTHER KING, I IMAGINE.
‘Does he have people put to death?’ said Mort, and remembering who he was
talking to added, ‘Saving y’honour’s presence, of course.’
SOMETIMES. THERE ARE SOME THINGS YOU HAVE TO DO, WHEN YOU’RE A
KING. (Pratchett 1987: 54–55)
• • •
»Ta kralj,« je rekel Mort, ko je gozd švignil mimo pod njimi, »je dober ali slab?«
S TAKIMI STVARMI SE NIKOLI NE UBADAM, je rekel Smrtež. NAJVERJETNEJE
NIČ SLABŠI OD KATEREGA DRUGEGA KRALJA.
»Pa usmrčuje ljudi?« je rekel Mort in se spomnil, s kom se pogovarja, zato je še
dodal: »Z izjemo vaše visokosti, seveda.«
VČASIH. NEKATERE STVARI PAČ MORAŠ POČETI, ČE SI KRALJ. (Pratchett 2008:
44)
Avtor se v zgornjem izseku iz romana opre na dvopomenskost besede death, ki
obenem odigra vlogo samostalnika (smrt) in imena lika (Smrtež), in na ta način
ustvari šaljivo pomensko dvojnost. Takoj ko Mort omeni smrt, se zave, kdo je
njegov sogovornik, ter se mu takoj opraviči.
Ker je prevajalka Death v slovenščino prenesla v obliki novotvorjenke Smrtež, je
na ta način žrtvovala pomensko dvojnost izvirnika. Obenem je napačno prevedla
tudi izraz 'saving y'honour's presence', ki ne označuje izjeme, temveč je
nekakšne vrste opravičilo za uporabljeni jezik oz. znak spoštovanja. Tako bi ga
lahko na primer prevedli kot 'z vsem spoštovanjem do vaše gnade'.
51
[ III ]
I MEAN, WHAT HAVE I GOT TO LOOK FORWARD TO? WHERE’S THE SENSE IN IT
ALL? WHAT IS IT REALLY ALL ABOUT?
‘Can’t say, my friend. I expect you’ll feel better after a good night’s sleep.’
SLEEP? SLEEP? I NEVER SLEEP. I’M WOSSNAME, PROVERBIAL FOR IT.
(Pratchett 1987: 199–200)
• • •
HOČEM REČI, ČESA PA NAJ SE SPLOH ŠE VESELIM? KJE JE TU SPLOH KAK
SMISEL? ZAKAJ PRI VSEM SKUPAJ SPLOH GRE?
»To pa težko rečem, prijatelj. Se boš pa verjetno počutil precej bolje, ko se boš
dobro naspal.«
SPAL. SPAL. JAZ NIKOLI NE SPIM. JAZ SEM KAKSEŽEREČE, PREGOVORNO
ZNAN PO TEM. (Pratchett 2008: 160)
Avtor v angleškem izvirniku ponovno izrabi Smrteževo polnopomensko ime in
ga poveže z znanim rekom, ki pravi, da smrt nikoli ne spi. Ker se polnopomenska
beseda smrt in ime lika Smrtež v slovenščini ne prekrivata, medbesedilna
povezava ni vzpostavljena. Na ta način se delček besedila izgubi v prevodu, kljub
temu, da je pomen še vedno moč razbrati.
52
[ IV ]
Albert spun around. Rincewind, who had been following him as a sort of
unofficial adjutant, nearly walked into him.
‘You! Rincething! D’yer smoke?’
‘No, sir! Filthy habit!’ Rincewind avoided the gaze of his superiors. He was
suddenly aware that he had made some lifelong enemies, and it was no
consolation to know that he probably wouldn’t have them for very long. (M: 266–
267)
• • •
Albert se je zavrtel naokoli. Rincewind, ki mu je sledil kot nekakšen osebni
pribočnik, se je skoraj zaletel vanj.
»Ti! Rincestvar! A ti kadiš?«
»Ne, gospod! Nemarna razvada!« Rincewind se je izogibal pogledom svojih
nadrejenih. Nenadoma se je zavedel, da si je nakopal nekaj dosmrtnih
sovražnikov, in prav nič mu ni bilo v tolažbo, da jih verjetno ne bo imel prav
dolgo. (M: 214)
V navedenem primeru avtor izrabi pomensko členjenost imena Rincewind. Drugo
sestavino zamenja z angleško besedo thing in tako ustvari novo ime – Rincething
–, po katerem čarovnika pokliče Albert, ki si očitno ni točno zapomnil, kako se
imenuje njegov novi pribočnik. V slovenskem prevodu je ime ohranjeno v izvirni
obliki in za bralca torej ni tako transparentno kot v angleščini. V zgornjem
odstavku je prevajalka posnemala avtorjev proces spremembe imena in –wind
zamenjala s –stvar.
Besedno igro bi v slovenščino lažje prenesli s pomočjo prevedenega imena lika.
Tovrstna šala bi namreč zvenela bolje, če bi ohranili njen logični izvor, tj.
podobnozvočnost (wind – thing). Tako bi lahko iz prevoda Frišenpiš na primer
izpeljali ime Frišenriž.
53
[ V ]
Galder's brow furrowed as he stared into the troubled room. Of course there
were only seven spells now. Some young idiot of a student wizard had stolen a
look at the book one day and one of the spells had escaped and lodged in his
mind. No-‐one had ever managed to get to the bottom of how it had happened.
What was his name, now? Winswand? (Pratchett 1986: 13)
• • •
Galderjeve obrvi so se namrščile, ko je pogledal skozi režo v sobo. Tam je bilo
zdaj seveda samo še sedem urokov. Neki mladi cepec, študent čarovnik je nekoč
pogledal v knjigo in eden od urokov se je naselil v njegovo glavo. Nihče ni nikoli
ugotovil, kako natančno je do tega prišlo. Kako mu je bilo že ime? Winswand?
(Pratchett 2007: 10)
Kakor v primeru IV, se je tudi tokrat avtor poigral z imenom in ga ustrezno
predelal. Nastala je različica Winswand, ki prav tako zveni podobno kot izvirno
ime ter v angleškem besedilu deluje kot pristna napaka. Prevajalka je v
slovenščino brez sprememb prenesla tako izvirno ime kot tudi njegovo
spremenjeno obliko, kar pomeni, da sta za slovenskega bralca v primerjavi z
angleškim obe različici netransparentni. Tudi Winswand namreč sestoji iz
polnopomenskih sestavin, tj. wins (oblika glagola to win – zmagati, osvojiti) in
wand (čarovniška palica, paličica). V slovenščini bi se lahko na podoben način
poigrali z morebitnim prevedenim imenom: Frišenpiš – Ličenkič.
54
[ VI ]
Lord Felmet looked up calmly.
‘Yes, my dear?’
‘What is the meaning of all this?’ she demanded.
‘Witches, I suspect,’ said Lord Felmet.
‘I really don’t think–‘ the Fool began. Lady Felmet’s glare didn’t merely silence
him, it almost nailed him to the wall.
‘That is clearly apparent’ she said. ‘You are an idiot.’
‘A Fool, my lady.’
‘As well,’ she added, and turned back to her husband. (Pratchett 1988: 67)
• • •
Lord Felmet je mirno dvignil pogled.
»Ja, draga moja?«
»Kaj pa pomeni vse to?« je ukazovalno vprašala.
»Čarovnice, predvidevam,« je rekel vojvoda Felmet.
»Jaz pa ne mislim ...« je začel Norec. Pogled vojvodinje Felmet ga ni le utišal,
temveč ga je skoraj pribil na steno.
»To je zelo očitno,« je rekla. »Ti si bedak.«
»Norec, gospa.«
»Tudi,« je dodala in se obrnila nazaj k svojemu možu. (Pratchett 2009: 74)
V zgornjem odlomku je avtor besedno igro zgradil s pomočjo vzdevka Fool.
Izkoristil je njegovo polnopomenskost in se poigral s sopomenkami ter tako
ustvaril humorno izmenjavo povedi. Ker je prevajalka vzdevek prevedla s
slovensko ustreznico Norec, je lahko v slovenščino verno in celostno prenesla
tudi besedno igro.
55
[ VII ]
It was an interesting ditch. There were jiggling corkscrew things in it which were
direct descendants of things of things which had been in the primordial soup of
creation. Anyone who thought that ditchwater was dull could have spent an
instructive half-‐hour in that ditch with a powerful microscope. It also had nettles
in it, and now it had Granny Weatherwax.
She struggled up through the weeds, incoherent with rage, and rose from the
ditch like Venus Anadyomene, only older and with more duckweed. (Pratchett
1988: 134)
• • •
To je bil zanimiv jarek. V njem so bile poskakujoče spiralaste stvari, ki so bile
neposredni potomci stvari iz prvobitne juhe stvarjenja. Kdorkoli misli, da je voda
v jarku dolgočasna, bi lahko z močnim mikroskopom preživel poučne pol ure v
tistem jarku. V njem so bile tudi koprive in zdaj še Babica Vremenovosek.
Prebijala se je skozi plevel nazaj ven, nerazločno blebetala od besa in se iz jarka
dvignila kot Venera, le da je bila starejša in je imela na sebi več vodne leče.
(Pratchett 2009: 143)
Avtor v navedenem odlomku primerja Babico Vremenovosek, ki se prekrita s
plevelom dviguje iz jarka, z motivom Venere Anadyomene. Ta prikazuje rojstvo
boginje Afrodite, ki se je že odrasla dvignila iz morskih voda, najslavnejšo
upodobitev tega prizora pa pripisujejo grškemu umetniku Apellesu, o katerem je
pisal Plinij Starejši.
Prevajalka se je odločila, da vzdevek oz. epiteton Anadyomene izpusti. Na ta
način je žrtvovala del kulturne povezave, bralec namreč pred sabo nima več
neposredne omembe umetniškega motiva, ampak zgolj boginjo samo, ki pa jo
sicer pogosto povezujemo s tovrstno podobo.
56
[ VIII ]
The stranger walked up the line of astonished wizards until he was standing in
front of the top table. Spelter looked down at a thin young face framed by a
mass of blond hair, and most of all he looked into two golden eyes that
glowed from within. But he felt they weren't looking at him. They seemed to be
looking at a point six inches beyond the back of his head. Spelter got the
impression that he was in the way, and considerably surplus to immediate
requirements. (Pratchett 1988: 24–25)
• • •
Tujec je stopil mimo vrste osuplih čarovnikov, dokler ni stal pred častno mizo.
Cink je pogledal navzdol v droben mlad obraz, uokvirjen z obiljem svetlih
kodrov, predvsem pa je pogledal v dvoje zlatih oči, ki so žarele od nekje
znotraj. Zdelo se mu je, da ne gledajo njega. Zdelo se je, da gledajo v neko točko
šest palcev za njegovo glavo. Cink je dobil občutek, da je v napoto in da je povsem
odveč v neposrednih okoliščinah. (Pratchett 2008: 31–32)
Avtor v tem odstavku podrobneje opiše lik Coina (ang. kovanec, zlatnik),
katerega ime je neposredno povezano z njegovimi fizičnimi lastnostmi, deček je
namreč zlatolas, poleg tega pa ima tudi dvoje zlatih oči. Prevajalka je angleško
ime nespremenjeno prenesla v slovenščino in ga tako ovila v tančico
netransparentnosti. S premišljeno slovensko prevodno ustreznico, npr. Groš, bi
lik bolje povezali z besedilom in ga približali bralcu.
57
[ IX ]
Verence Felmet Small God's Eve A Night Of Knives Daggers Kings, by, Hwel of
Vitoller's Men. A Comedy Tragedy in Eight Five Six Three Nine Acts.
Characters: Felmet, A Good King.
Verence, A Bad King.
Wethewacs, Ane Evil Witch
Hogg, Ane Likewise Evil Witch
Magerat, Ane Sirene . . . (Pratchett 1988: 194)
• • •
Verenc Felmet Večer malih bogov Noč Nožev Bodal Kraljev, spisal, Hwel od
Vitolerjevih igralcev Komedija Tragedija v osem pet šest tri devetih dejanjih
Osebe: Felmet, dobri kralj
Verenc, slabi kralj
Vremovos, ena zlobna čarounica
Hog, ena prau tako zlobna čarounica
Magerat, ena sirena ... (Pratchett 2009: 207)
Avtor v zapisih igropisca Hwela uporablja umetno postarano angleščino, ki služi
kot vir humorja. Med značilnosti takšnega jezika med drugim sodijo atipične
strukture (npr. Ane Likewise Evil Witch) in spremembe pri črkovanju besed (npr.
Ane). Prav tako so prečrkovana nekatera imena – Weatherwax postane
enakozvočni Wethewacs, Ogg pomenonosni Hogg, Magrat pa predelani Magerat.
V slovenščini je prevajalka priimek Vremenovosek spremenila v Vremovos (tvorba
enakozvočnic je v slovenskem jeziku precej bolj omejena kot v angleščini),
Magrat in Og pa sta po angleškem vzoru postala Magerat in Hog. Slednje OL je v
prevodu izgubilo pomen, beseda hog namreč v angleščini označuje prašiča –
žival, ki jo pogosto povezujemo s čarovnicami.
58
[ X ]
‘It's nice that some people think of the old folk,’ said Nanny Ogg, completely
unabashed. ‘I got a coronation mug, too.’ She produced it. ‘It says “Viva Verence
II Rex”. Fancy him being called Rex. I can't say it's a good likeness, mind
you. I don't recall him having a handle sticking out of his ear.’
There was another long, terribly polite pause. Then Granny said, ‘We were a bit
surprised you weren't there, Magrat.’ (Pratchett 1988: 255)
• • •
»Lepo je, da nekateri ljudje ne pozabijo na stare ljudi,« je rekla Pestunja Og, ne da
bi se pustila motiti. »Dobila sem tudi vrček s kronanja.« Pokazala ga je: »Na njem
piše 'Živel Verenc II. Rex'. Samo pomisli, da se imenuje Rex. Težko rečem,
da opazim kakšno podobnost. Ne spomnim se, da bi kdaj videla, kako mu iz
ušesa štrli kak ročaj.«
Spet je sledila dolga in zelo vljudna tišina. Potem je Babica rekla: »Malo sva bili
presenečeni, da ti nisi prišla, Magrat.« (Pratchett 2009: 271–272)
Avtor uporabi naziv Rex (lat. kralj), ki se v angleščini uporablja kot oznaka
trenutnega kralja. Rex je obenem tudi enakozvočnica angleške besede wrecks
(nesreče, razbitine), ki jo prepozna Pestunja Og, očitno neposvečena v latinščini.
Svoje dojemanja imena tudi razloži, nakar sledi dolga in vljudna tišina. Prevajalka
je ohranila izraz Rex in Pestunjino razlago, ki pa jo bralec le stežka razume, saj je
povezava skrita v angleškem jeziku. Zagato bi lahko rešili tako, da bi se v
prevodu nanašali na bralcu prepoznavno resničnost, ki jo lahko razbere iz
besedila, npr. ime Rex kot pogosto pasje ime, še posebej v luči slavnega nemškega
štirinožnega junaka s televizijskih zaslonov.
59
5 SKLEPNE UGOTOVITVE
Analiza zbranih primerov OL je razkrila vrsto zanimivih vzorcev, ki si jih bomo
podrobneje ogledali v nadaljevanju. Medtem ko smo v prejšnjih dveh poglavjih
pozornost posvečali predvsem razčlenjevanju posameznih primerov imen in
njihovih prevodnih ustreznic, bomo na tem mestu skušali naša dognanja razširiti
na širše področje prevajanja in jih tako posplošiti.
Najprej bomo obravnavali osnovno vprašanje, s katerim smo soočeni na
področju imen: ali naj OL prevedemo, prenesemo, podomačimo ali priredimo?
Posamezne možnosti bomo osvetlili s pomočjo (i)zbranih primerov.
Nadaljevali bomo s pregledom in komentarji različnih pomembnih sklopov
prevajanja in kritičnih točk obravnavanih prevodov, ki smo jih odkrili v
osrednjem delu analize.
60
5.1 Prevesti ali prenesti?
Tekom obravnave primerov smo ugotovili, da imajo nekatera OL jasne pomenske
sestavine ali pa so v celoti nosilci pomena. V skupino slednjih lahko med drugim
uvrstimo:
- trole, katerih imena so izpeljana iz skupne, kamninske osnove (npr. pari
Beryl – Beril, Breccia – Grušč, Jasper – Jaspis, Kwartz – Kvarc, Chrystophrase
– Kristofraz),
- Protiutežane, katerih imena sestojijo iz števniškega in samostalniškega
dela (npr. pari Twoflower – Cvetko Cvetko, Emperor One Sun Mirror – cesar
Eno sončno ogledalo, Nine Turning Mirrors – Devetero vrtljivih zrcal), in
- nekatere druge like, ki so prav tako pomensko transparentni (npr. pari
Death – Smrtež; the Lady – Gospa, Luggage – Kufer, Fang – Čekan, The Fool
– Norec).
Številna in raznovrstna so tudi imena, ki so le deloma pomenonosna:
- liki s pomenljivimi vzdevki (npr. pari Cohen the Barbarian – Barbar Cohen,
Granpone the White – Granpone Beli, Kerible the Enchanter – Kerible
Zaklinjevalec),
- liki z drugimi pomenonosnimi sestavinami (npr. pari Zlorf Flannelfoot –
Zlorf Tiholazni, Bronze Psepha – Bronasti Psepha, Aliss Demurrage – Aliss
Ležarina, Millie Hipwood – Millie Lesnokolčna).
V tovrstnih primerih je pomenonosnost jasno razvidna ter na različne načine
določa lik in njegove lastnosti. Če prevajalec neustrezno prevede takšno OL ali pa
ga nespremenjenega prenese v prevod, tvega, da bo ciljnemu bralcu onemogočil
dostop do bistvenih informacij o liku, žrtvoval z imenom povezane besedne igre
ali kako drugače okrnil izvirno besedilo.
Prevajalki sta pomensko plat naštetih OL prepoznali in jo prenesli v slovenski
prevod. V nekaterih primerih pa sta se navkljub pomenonosnosti raje odločili za
ohranitev izvirne oblike (npr. Rincewind, Broadman, Coin, The Insider). Takšne
odločitve med drugim kažejo na obstoj različnih stopenj pomenske
61
transparentnosti imen, ki ni vedno nedvoumna, nekatera OL so namreč
pomensko enoznačna in jasna (spremljajo jih pomenljivi opisi likov, tvorjena so
po predvidljivih modelih, npr. Protiutežani, ipd.), medtem ko so druga zastrta, se
ne pojavljajo pogosto, pri tem pa o liku, ki ga označujejo, ne vemo veliko. Pri
takšnih primerih je vprašanje, kako naj prevajalec ravna, zapleteno in nedvomno
nima enega samega pravilnega odgovora. Vsekakor pa je potrebna pazljiva
obravnava posameznega lika, ki nam omogoči dobro utemeljeno odločitev.
Novotvorjena pomenonosna imena prevajalcu ponujajo možnost, da pokaže
svojo ustvarjalnost, ki lahko predstavlja pozitiven individualni premik pri
prevodu OL. Vsako ime je enovito in edinstveno, zato bi ga morali kot takšnega
prenesti tudi v prevod in se izogniti morebitnemu prevodnemu prekrivanju
izvirno različnih imen, kot se je dvakrat dogodilo v obravnavanih romanih: The
Soul Eater in The Soul Render (oba sta postala Požiralec duš), Grabpot
Thundergust in Timkin Rumbleguts (prvi je preveden kot Loncograb Gromodrzni,
drugi pa kot Timkin Gromodrzni).
Nekatera imena nimajo neposredne pomenske sestavine, a so konotativno
zaznamovana. Takšno konotacijo je precej težje ali celo nemogoče prenesti v
prevod, je namreč manj otipljiva in pogosto kulturno zamejena, kar pokažejo tudi
primeri:
- princesa Kelirehenna, znana kot Keli (enakozvočnica imena Kelly, ki v
angleško govorečem svetu navadno označuje 'neumno blondinko' –
'puhoglavko' (Breebaart 2008: 20)),
- Nijel the Destroyer (Nijel Uničevalec), ki želi postati barbarski junak
(sozvočnica Nigel navadno označuje mehkužno osebo, skupaj z apozicijo
the Destroyer avtor ustvari oksimoron).
V obeh primerih je prevajalka OL nespremenjeno prenesla v prevod in tako
žrtvovala konotacijo. Če bi želeli slednjo ohraniti, bi morali poiskati ustrezna
slovenska imena, kar pa se lahko na več ravneh izkaže za težavno nalogo. V
angleščini se je na primer lažje poigravati z enakozvočnicami (Keli – Kelly, Nijel –
Nigel) kot v slovenščini, kar pomeni, da lahko ime daje vtis tujosti, brez da bi pri
62
tem izgubilo lastnosti, ki jih sicer nosi enakozvočno uveljavljeno ime. Ob
morebitnem iskanju slovenske konotativne ustreznice pa se poraja tudi
vprašanje meje med prevodom in priredbo.
Analiza OL pokaže, če konotacija predstavlja bistveni oz. vidnejši del imena. V
primeru princese Keli konotacija ne odigra tako pomembne vloge, njeno ime je
namreč okrajšana oblika novotvorjenega, tuje zvenečega imena (Kelirehenna),
junakinja pa se ne obnaša vedno v skladu z ugotovljeno konotacijo. Po drugi
strani je Nijel močneje zaznamovan, ime namreč ustreza opisu lika in je
nepogrešljiv del bistroumnega nesmisla, ki ga izoblikuje avtor.
Ob denotaciji in konotaciji imajo OL še druge lastnosti, ki so lahko precejšnjega
pomena pri prevajanju. Ena izmed teh je tudi zvočnost, ki daje imenu posebno
težo, npr.:
- Herrena the Henna-‐Haired Harridan je barbarska junakinja, katere ime
zaznamuje ponavljajoči glas /h/; v slovenščini se je prelevila v Berreno
Barvolaso Babnico.
Kot smo pokazali že v 4. poglavju (primeri I–X), imena niso sterilne enote, ampak
so ponavadi vpeta v besedilo, ki jih obkroža in določa, npr. v obliki besednih iger.
Tudi te moramo analizirati in nato besedilo ali ime samo ustrezno prilagoditi,
tako da se besedna igra v prevodu ne izgubi oz. postane nesmiselna.
5.1.1 Domačenje
Če OL nima opazne pomenske plati in se odločimo, da ga ne bomo prevedli, nam
preostaneta dve možnosti: ime lahko nespremenjeno prenesemo v ciljno
besedilo ali pa ga podomačimo v zapisu. Pri tem se moramo zavedati, da s
slovenjenjem lik navadno približamo bralcu, lahko se izognemo tudi težavam pri
izgovoru za slovenščino netipičnih črkovnih zaporedij.
Obe prevajalki sta nekaj imen v romanu poslovenili (npr. pari Jerakeen –
Džerakin, Pitchiu – Pičijú, Alberto Malich – Alberto Malič, Woo Hun Ling – Vu Hun
Ling, Gytha – Gita), a neprevedena imena so večinoma ostala tudi
63
nespremenjena. Kot smo povedali že v poglavju 3.1.1, nekatera izvirna OL že
ustrezajo slovenskemu zapisu in jih tako ni potrebno oz. mogoče podvreči
procesu slovenjenja.
Pregled zbirke imen pokaže, da so odločitve pri slovenjenju pogosto poljubne in
nesistematične, znotraj serije šestih romanov in znotraj posameznega romana je
namreč veliko sorodnih imen s podobnimi črkovnimi sklopi, ki pa niso vedno
obravnavana na enak način – ena so slovenjena, druga pa ostajajo v izvirni obliki,
npr.:
- v Barvi magije je glas /k/ slovenjen v primeru imena Codice of Chimeria
(Kodis iz Čimerije), ne pa tudi v imenu Heric Whiteblade (Heric z belim
rezilom),
- v Treh veščah prevajalka črkovni niz /-‐ll-‐/ zamenja z /-‐l-‐/ v imenih Olwyn
Vitoller (Olwyn Vitoler) in Mallo (Malo), ne pa tudi v imenih Willikins in
Billem.
Najdemo tudi OL, pri katerih je podomačena le ena sestavina, druge pa so
nedotaknjene, npr. Marmaric Carding, ki v slovenščini postane Marmarik
Carding. V takšnih primerih prevajalec verjetno ne želi posloveniti dela imena, ki
ni izmišljeno, ampak obstaja v resničnem svetu (Carding). Največkrat so torej
slovenjena izvirna, novotvorjena imena, ki dajejo vtis tujosti in niso neposredno
povezana z resničnim svetom (npr. pari Amschat B'hal Zoon – Amšat B'hal Zoon,
Bel-‐Shamharoth – Bel-‐Šamharot), pa tudi imena, ki izvirajo iz resničnega sveta in
bi jih sicer prečrkovali (npr. arabsko zveneči Ronron Shuwadhi – Ronron Šuvadhi,
kitajsko zveneči Woo Hun Ling – Vu Hun Ling).
64
5.2 Obravnava izbrane problematike
Pri analizi zbranih OL smo odkrili vrsto prevodnih primerov, ki lahko osvetlijo
pomembna vprašanja prevajanja imen. Eno izmed teh je razmerje med
domačim in tujim, ki ga avtor vzpostavi v angleškem izvirniku. Navzlic dejstvu,
da je Plošča fantazijska dežela, njene značilnosti in prebivalci občasno odsevajo
resnični svet, kar se kaže tudi v obliki nekaterih imen, ki imajo korenine na
primer v azijski (npr. Woo Hun Ling) ali britanski (npr. Jaims Smith) jezikovni
kulturi in jih bralec kot takšne tudi prepozna. Številna imena so v celoti ali delno
pomenonosna, kar jih prav tako približa bralcu.
Ker so v slovenskih prevodih le nekatera (pomenonosna) OL prevedena ali
podomačena, prihaja do sprememb v njihovih razmerjih. Tako je z vidika
slovenskega jezika Cvetko Cvetko bralcu bližje kot Rincewind, kljub temu, da je
prvi tujec, ki prihaja z mistične Protiutežne celine, drugi pa domačin iz Ankh-‐
Morporka, trgovske prestolnice Plošče. V angleškem izvirniku sta si imeni
enakovrednejši, bralec ima neposreden uvid v njune pomenske sestavine.
Podobno velja tudi za dvo-‐ ali večdelna OL, v katerih niso prevedene ali
podomačene vse sestavine imena, npr. par Igneous Cutwell – Igneous Dobrosek.
Priimek Cutwell v slovenskem prevodu izzveni kot vzdevek, stoji namreč ob
angleškem imenu Igneous (ang. magmatski, vulkanski). V takšnem primeru bi
morali ustrezno prevesti tudi drugi pomenonosni del imena (npr. Magmar,
Vulkanomir) ali pa ga vsaj posloveniti, npr. z domačo obliko Ignacij, s čimer bi
ohranili notranjo uravnoteženost OL.
Naslednja težava, ki smo jo opazili, so nekateri dobesedni prevodi, t. i. kalki, ki so
slogovno neustrezni ali pa predstavljajo le eno plat večpomenskega izvirnega
imena. Takšen primer je Harebut, ki ga je prevajalka v slovenščino prevedla s
kalkom Zajectoda. Pri tem je angleški izvirnik razčlenila na dve sestavini: hare
(ang. zajec) in but (ang. toda). Na ta način je žrtvovala angleško dvopomenskost –
hare je namreč enakozvočnica samostalnika hair (ang. dlaka), but pa
enakozvočnica samostalnika butt (ang. rit).
65
V prevodih je pogosto prišlo tudi do premikov v razmerju med nevtralnim in
zaznamovanim. Ti so lahko raznovrstni in na različne načine vplivajo na
besedilo – nekateri so negativni, drugi pozitivni. Med slednje lahko na primer
uvrstimo ime Weasel, ki ga je prevajalka v slovenščino prenesla s pogovorno
zaznamovanim prevedkom Podlasca. Takšen individualni premik je utemeljen z
boljšo umeščenostjo OL v slovensko besedilo, izbrana oblika namreč v prevodu
deluje naravno in vzdevku primerno.
Z neustreznimi premiki pa lahko v prevodu dosežemo ravno nasprotno – OL
oddaljimo od izvirnika in od bralca, brez da bi za kaj takšnega imeli dober razlog.
Tovrsten primer je ime čarovnice Nanny Ogg, ki se v prevodu glasi Pestunja Og.
Prevajalka je priimek Ogg poslovenila, prvi del imena pa prevedla. Pri tem se je
odločila za formalno, zgodovinsko zaznamovano obliko Pestunja, ki ne pritiče
angleškemu izvirniku, takšen prevedek bi namreč prej pripisali kakšni
sopomenki, npr. nursemaid. Izbrani samostalnik se ne vključi dobro v okoliščine
romana, ki se odvija na podeželju, kjer so že sami dialogi pogosto zapisani v
pogovorni angleščini. Ime Nanny sicer izvira iz ljubkovalne pomanjševalnice
imena Ann in bi ga lahko v slovenščino prenesli s sorodno slovensko obliko Nana,
podobno tvorjenih OL pa je v literarni okolici še več, npr. Granny in Goodie.
Prevajalka je podobno odločitev sprejela pri prevodu imena Granny, kjer je obe
osebi (Granny Beedle in Granny Weatherwax) poimenovala Babica, namesto da bi
izbrala bolj pogovorno, ljubkovalno obliko, npr. Babi, Nona ali Oma. Po drugi
strani pa je za ime Goodie ubrala drugačno strategijo in ga enkrat prevedla z
novotvorjenko Dobrila (Goodie Hamstring – Dobrila Podkolenkita), dvakrat pa s
pomanjševalnico Tetka (Goodie Whemper – Tetka Whemper, Goodie Filter – Tetka
Filter).
Ponekod v obravnavanih romanih najdemo kulturne omembe, ki fantazijski
svet povezujejo z resničnim. V nekaterih izmed njih nastopajo tudi imena – tako
je na primer v Treh veščah z izpeljanko Stanleigh omenjen Arthur Stanley
Jefferson, bolje znan kot Stan Laurel, polovica komičnega dvojca Stan in Olio. Ime
66
se pojavi v predelavi nepozabnega citata, ki ga najdemo v številnih njunih filmih
in po katerem so ju poznali povsod po (angleško govorečem) svetu:
»Well, here's another nice mess you've gotten me into!«
(prosti prevod: »No, še v eno lepo godljo si me spravil!«)
Omembo spremlja še kratek opis para humoristov. Prevajalka je OL iz izvirnika
podomačila (Stanko) in tako resnično ime še bolj zakrila kot avtor v izvirniku.
Glede na dejstvo, da sta Stan in Olio (ter njune krilatice) slovenskemu občinstvu
manj znana kot angleškemu, bi lahko ime bralcu približali in uporabili obliki
Stanley ali Stan.
Podoben primer kulturne omembe je tudi ime Venera, ki smo ga že obravnavali v
4. poglavju (primer VII). Pri obeh OL je njuna vsebina prepoznavna širom sveta
in je tako prevajalcu ni potrebno prekomerno spreminjati. A reference so lahko
tudi ožje in težje razumljive, kot nam pokaže ime Wee Willie Winkie v Luči
fantastike. Avtor to OL uporabi ob opisu svečnika, ki ga nosi ena izmed oseb v
romanu in ki spominja na ilustracije zaspanega dečka iz znane škotske
uspavanke z naslovom Wee Willie Winkie. V slovenskem prostoru slednje ne
poznamo, bralec tako ne more vzpostaviti ustrezne pomenske povezave.
Prevajalka je v tem primeru prevedla le pridevnik Wee in v besedilo vnesla ime
Mali Willie Winkie. V prevodu bi lahko poiskali ustrezno slovensko omembo, a bi
na ta način močneje posegli v izvirnik.
Kot zadnje vprašanje si bomo ogledali še kontinuiteto imen, ki je v seriji,
kakršna je Pratchettova, precejšnjega pomena. Tekom analize zbranih OL smo
naleteli na vrsto likov, ki nastopajo v več romanih. Nekateri izmed teh imajo tudi
več prevedkov, npr. Cripple Wa (Wa Hromec, Pohabljenec Wa), Nine Turning
Mirrors (Devetero vrtljivih zrcal, Devet obračajočih ogledal), Destiny (Prihodnost,
Usoda, Neogibnost) in Ysabell (Isabela, Ysabell). Ker vseh romanov ni prevedla
ena sama prevajalka, zlahka pride do tovrstnih odstopanj, še posebej pri likih, ki
se ne pojavljajo pogosto in nimajo osrednje zgodbovne vloge. Prevajalec bi moral
poskrbeti za ustrezno prekrivanje imen, še posebej v sodobnih serijah, kjer
starejši stranski liki pogosto postanejo glavne osebe v novih romanih (npr.
Ysabell).
67
6 ZAKLJUČEK
V diplomskem delu smo obravnavali področje prevajanja osebnih lastnih imen, ki
– posebej v literarnih delih – pogosto nimajo samo poimenovalne vloge, ampak
so ob tem tudi nosilci pomena in drugih pomembnih značilnosti, kot so
konotacija, zvočnost ali strukturna zasnova. Osrednji cilj, ki smo si ga v raziskavi
zastavili, je bil osvetliti to področje prevajanja in izoblikovati uporabne smernice
za prevajalski proces.
V uvodnem delu smo najprej izpostavili glavne lastnosti OL in orisali različna
teoretična izhodišča za njihovo prevajanje. Pri tem smo upoštevali raznovrstne
vidike in pristope k prevajanju, ki smo jih skušali združiti v enoten prevodni
sistem. Tega sestavljajo tri osnovne faze. V sklopu prve prevajalec natančno
analizira izbrano ime, njegovo zgradbo in pomen, ter ga smiselno umesti v
besedilo. Nato se v drugi fazi na podlagi zbranih podatkov odloči, če bo OL
prevedel ali zgolj prenesel v ciljno delo. Zadnja, tretja faza zajema sam prevodni
proces, znotraj katerega prevajalec izbere način prevoda imena – odloči se,
katere značilnosti izvirnega OL bo ohranil in prenesel ter kako zvesto oz. prosto
bo to storil.
V osrednjem delu diplomske naloge smo obravnavali in razčlenili primere, ki
smo jih poiskali na straneh šestih romanov iz fantazijske serije Plošča pisatelja
Terryja Pratchetta. Analiza je pokazala, da sta obe slovenski prevajalki pri
svojem delu uporabljali raznovrstne strategije, s katerimi sta imena prevajali,
prirejali, prenašali in domačili, kar nam je omogočilo uvid v širok spekter
prevodnih možnosti.
Imena in njihovi prevedki so razkrili tudi, kako pomembna je celovita analiza
besedila in predvsem OL, ki prevajalcu nudi vse potrebne podatke, na podlagi
katerih se nato odloči, kakšen pristop ubrati na ravni literarnega dela in kako
ravnati v posameznem primeru. Ker OL v besedilu nimajo le poimenovalne vloge,
je ena izmed nalog prevajalca dognati, katero funkcijo izpolnjujejo in na kakšen
način jih je avtor umestil v svoje delo. Nekatera imena so namreč skrbno
68
domišljena, utemeljena in povezana z okoliškim besedilom, medtem ko druga
nastanejo priložnostno, kar jih obenem naredi manj odvisna od sobesedila in
manj transparentna. Avtor lahko sicer sam poda napotke za prevajanje (kakor je
storil J.R.R. Tolkien za svojega Gospodarja prstanov), a navadno odločitev počiva
na ramenih prevajalca in njegovih morebitnih sodelavcev (npr. urednik).
Prevajalec se lahko pri analizi OL posvetuje tudi z maternimi govorci
izhodiščnega jezika, ki pogosto lažje razberejo pomensko ali kulturno obarvano
plat imena.
Osrednje vodilo prevajanja predstavlja pomenonosnost, ki pa jo spremljajo še
druge značilnosti, kot so konotacija, zvočnost, zasnova, vpetost v sobesedilo ipd.
Ko prevajalec ugotovi, katere izmed teh so najpomembnejše in v ospredju, se
lahko loti samega prevajanja. Pri tem mora poskrbeti za sistemizacijo svojega
dela, s katero se lahko izogne nenadejanim neskladnostim in napakam. Svoje
doda še avtorjev slog, ki usmerja prevajalčeve odločitve. V našem primeru je
Pratchettov jezik izjemno prožen ter poln besednih iger in drugih figur, ki mu
dajejo posebno, prepoznavno noto. Če želimo slednjo ohraniti, moramo k
prevajanju imen pristopiti prav tako prožno kot avtor sam. Vprašanje zvestobe
izvirniku je torej večplastno, odgovor nanj pa odvisen od posameznega dela in z
njim povezanih okoliščin.
Ker prevajanje OL ni tog, linearen proces, pomembno vlogo odigra tudi
ustvarjalnost samega prevajalca, t. i. individualni premiki, s katerimi v ime
vnesemo različne spremembe, ki lahko imajo pozitiven ali negativen vpliv na
končno prevodno besedilo. Nezaželjenim učinkom morebitnih nespretnih
prevodnih odločitev se prevajalec najlažje izogne, če sistematično sledi
preprostemu stopenjskemu vodiču, ki smo ga v diplomskem delu izoblikovali in
opisali. Tako tudi lažje sprejema utemeljene odločitve ter sprosti svojo
ustvarjalnost, kjer je to mogoče in potrebno, s čimer lahko prevodu vdahne večjo
prepričljivost in naravnost.
Imena predstavljajo pomemben element literarnega dela, imajo namreč vlogo
vezi med bralcem in likom, ki ga označujejo. Literarne osebe namreč ne moremo
69
spoznati iz oči v oči, razodeva se nam le skozi črke in besede, ki jo opisujejo.
Osebno lastno ime je pomemben gradnik te abstraktne podobe, na katero zre
bralec. Včasih je slika, ki jo vidi, ostra, pomen imena pa torej jasno razviden. Spet
drugič je pogled zamegljen in pomen zakrit. V obeh primerih pa ta podoba na
bralca (ne)posredno vpliva, predstavlja njegov stik z literarnimi osebami.
Tudi William Shakespeare se je v Romeu in Juliji vprašal, kaj se skriva v imenu
(Shakespeare 1999). Prevajalec je tisti, ki mu mora dokazati, da ne drži vedno,
kar je veliki dramatik zapisal pred štirimi stoletji:
»Kar imenujemo vrtnica, bi pod drugim imenom dehtelo prav tako opojno.«
(William Shakespeare)
70
7 VIRI
PRATCHETT, Terry (1983) The Colour of Magic. London: Corgi.
PRATCHETT, Terry (1986) The Light Fantastic. London: Corgi.
PRATCHETT, Terry (1987) Equal Rites. London: Corgi.
PRATHCETT, Terry (1987) Mort. London: Corgi.
PRATCHETT, Terry (1988) Sourcery. New York: Harper.
PRATCHETT, Terry (1988) Wyrd Sisters. New York: Harper.
PRATCHETT, Terry (2004) [1983] Barva magije. Prev. Maja Novak. Ljubljana:
Vale-‐Novak.
PRATCHETT, Terry (2007) [1986] Luč fantastike. Prev. Saša Požek. Tržič: Učila
International.
PRATCHETT, Terry (2007) [1987] Čar enakih pravic. Prev. Saša Požek. Tržič:
Učila International.
PRATCHETT, Terry (2008) [1987] Mort. Prev. Saša Požek. Tržič: Učila
International.
PRATCHETT, Terry (2008) [1988] Izvor magije. Prev. Saša Požek. Tržič: Učila
International.
PRATCHETT, Terry (2009) [1988] Tri vešče. Prev. Saša Požek. Tržič: Učila
International.
71
8 LITERATURA
ALVAREZ, Lizette (2004) Jens and Vita, but Molli? Danes Favor Common Names.
The New York Times, 8. oktober 2004. Dostopno na medmrežju
http://www.nytimes.com/2004/10/08/international/europe/08names.html.
Prevzeto 1. 1. 2011.
BAPST, David (2002) The Literary Evolution of Terry Pratchett. Dostopno na
medmrežju http://www.lspace.org/books/analysis/david-‐bapst.html. Prevzeto
1. 1. 2011.
BASSNETT, Susan (2003) Translation Studies. London: Routledge.
BAUER, Laurie (1993) English word-‐formation. Cambridge: Cambridge University
Press.
BBC News (2002) Pratchett wins first major award. Dostopno na medmrežju
http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/2124520.stm. Prevzeto 1. 1. 2011.
BREEBAART, Leo, ur. (2008) The Annotated Pratchett File. Dostopno na
medmrežju http://www.lspace.org/books/apf/index.html. Prevzeto 1. 1. 2011.
ČEBELA, Maja (2009) Intertextuality in the novels of Terry Pratchett. Diplomsko
delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
DEWAN, George (2005) In the Matter of Goody Garlick. New York Archives, jesen
2005. Dostopno na medmrežju
http://www.archives.nysed.gov/apt/magazine/archivesmag_fall05.shtml.
Prevzeto 1. 1. 2011.
FREUD, Sigmund (2007) [1913] Totem in tabu : nekatera ujemanja v duševnem
življenju divjakov in nevrotikov. Prev. Simon Hajdini in sod. V: Freud, Sigmund:
Spisi o družbi in religiji. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
72
GRADIŠNIK, Branko (2004) Gospodar prstanov od A do Ž. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
GRADIŠNIK, Branko (2006) Pojasnjevalnik. V: Rowling, J. K. [2005] Harry Potter –
Polkrvni princ. Prev. Branko Gradišnik. Ljubljana: EPTA. 512-‐535.
GRANT, Gavin J. (2001) Intervju s Terryjem Pratchettom. Dostopno na
medmrežju http://www.indiebound.org/author-‐interviews/pratchettterry.
Prevzeto 1. 1. 2011.
HUNT, Peter, in Millicent Lenz (2001) Alternative Worlds in Fantasy Fiction.
London: Continuum.
HVALA, Sergej (2004) Gospodar prstanov od A do Ž (Branko Gradišnik). Joker
127, februar 2004. Dostopno na medmrežju
http://www.joker.si/article.php?rubrika=9&articleid=366. Prevzeto 1. 1. 2011.
JEMC, Maja (2008) Translation of personal names in Terry Pratchett's The colour
of magic. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
KOCIJANČIČ POKORN, Nike (2003) Misliti prevod. Izbrana besedila iz teorije
prevajanja od Cicerona do Derridaja. Ljubljana: Študentska založba.
MEH, Danica (2002) Parody and intertextual references in Terry Pratchett's novels
Eric and Wyrd sisters. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
NEWMARK, Peter (2000) [1988] Učbenik prevajanja. Prev. Mateja Gajgar.
Ljubljana: Krtina.
NIDA, Eugene (1964) Toward a Science of Translating: With Special Reference to
Principles and Procedures Involved in Bible Translating. Leiden: E. J. Brill.
73
PRATCHETT, Terry, in Stephen Briggs (2003) The New Discworld Companion.
London: Victor Gollancz.
PRATCHETT, Terry (2006) Pratchett on Rowling, again, sort of. V: novičarska
skupina alt.fan.pratchett. Dostopno na medmrežju
http://groups.google.com/group/alt.fan.pratchett/msg/196e9c94edfbb4af.
Prevzeto 1. 1. 2011.
ROBIČ, Martin (2007) Nonce words in Terry Pratchett's The colour of magic and
its Slovene translation Barva magije. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska
fakulteta.
SHAKESPEARE, William (1999) Romeo in Julija. Prev. Oton Župančič. Ljubljana:
DZS.
SMYTHE, Colin (2010) Terry Pratchett Biography. Dostopno na medmrežju
www.colinsmythe.co.uk/terrypages/tpabout.htm. Prevzeto 1. 1. 2011.
STRAMLJIČ BREZNIK, Irena (1999) Prispevki iz slovenskega besedoslovja.
Maribor: Slavistično društvo.
TOPORIŠIČ, Jože, in sod. (1994) Slovenski pravopis – Pravila. Ljubljana: DZS.
TOPORIŠIČ, Jože (1997) Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva
založba.
TOPORIŠIČ, Jože (2000) Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja
VERBANČIČ, Sonja (2006) Medbesedilna primerjava priložnostnih tvorjenk v
književnem delu Štoparski vodnik po galaksiji avtorja Douglasa Adamsa s stališča
besedotvorja in prevajalskih strategij. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska
fakulteta.
74
VERMEER, H. J. (1989) Skopos and Commission in Translational Action. V:
Chesterman, Andrew (ur.) Readings in Translation Theory. Helsinki: Oy Finn
Lectura Ab. 173-‐176, 182-‐187.
VIDOVIČ MUHA, Ada (1988) Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih
zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF.
VINAY, Jean-‐Paul in Jean Darbelnet (1958) Stylistique comparée du français et de
l'anglais: Méthode de traduction. Pariz: Didier.
ZABUKOVEC, Dušanka (2007) Slovenjenje imen v književnem prevodu. Magistrsko
delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
75
9 SUMMARY
The thesis explores the translation of personal names, which are an integral part
of any literary text. Their function often extends well beyond mere
denomination, as many names can also carry meaning or include other
noticeable features, e.g. connotation, sound or structure. As an important and
distinct literary element, personal names require a comprehensive approach,
which is often lacking in actual translations. The main objective of the thesis was
therefore to offer an overview of the theoretical background of name translation
and provide working guidelines for the translators.
In the first part of the thesis, we focused on the fundamental characteristics of
personal names, which are very diverse and correspond to different sets of rules
relative to the language that we are dealing with. These norms and guidelines
can usually be found in grammar books or similar manuals, which describe and
delimit the dimensions of personal names. Depending on the language, the
translator has different options at his disposal, offering more or less room for
manoeuvre. Besides Slovene-‐specific properties of personal names, the
theoretical section of the thesis comprises a wide range of different approaches
to name translation, which serve as a basis for an elementary translation model.
The latter is divided into three separate phases. In the first phase, the personal
name in question is analysed according to its meaning, structure and other
discernible traits. In the second phase, the translator uses the acquired
information to decide whether the name should be translated or simply
transferred. Transference means that a name becomes a part of the target text
without any alteration or with limited changes made to its spelling and/or form
to suit the target language (naturalisation). If a translation is necessary, the
translator then proceeds to the third and final phase, in which he decides if the
translation is to be faithful (closer to the source language and its meaning) or
idiomatic (closer to the target language and more natural).
76
In the central part of the thesis, we examined six English fantasy novels from
Terry Pratchett’s Discworld series (The Colour of Magic, The Light Fantastic,
Equal Rites, Mort, Sourcery and Wyrd Sisters). We found 305 personal names and
then gathered their counterparts from the Slovene translations by Maja Novak
and Saša Požek.
All of the examples were categorised according to the type of translation, while
the Slovene translations were also classified in terms of word formation. A
selected group of names was then analysed in detail and scrutinised within the
scope of translation criteria. The aim of this analysis was to pinpoint interesting
examples and shed light on issues that can be of great importance to the
translator. The large quantity of examples enabled a relatively well-‐balanced
insight into different forms of translation, adaptation, naturalisation and
transference of personal names. We also had the chance to compare the
strategies of two separate translators. The main difference between the two was
the use of verbatim translation, which was applied to a greater extent by Požek,
while Novak opted for more idiomatic translations.
For the last part of the analysis, we picked out ten excerpts from the novels,
which reveal the close relationship between personal names and the text itself,
highlighting the multidimesional nature of name translation. Each passage
features a description of the connection, explaining how an (in)appropriate
translation of the featured personal name affects the text and the reader. If a
name has not been properly transposed into the target text and language, the
translation reader can be deprived of the original content. Names are often part
of wordplay and puns, which are characteristic of Pratchett’s writing style.
The final part of the thesis offers an overview of various key issues by expanding
upon the findings of the analysis and providing example-‐based translation
guidelines. Firstly, we revisited the main forms of name translation (translation,
adaptation, naturalisation and transference), associating them with different
traits, e.g. meaning, structure and phonetic idiosyncrasies. Secondly, we
highlighted several topics, which stood out in the analysis, starting with how the
77
reader perceives the text according to language-‐specific conventionality, e.g.
(un)conventional spelling, transparent meaning. We dealt with the problems of
cultural references and the effects of literal, word-‐for-‐word translation, as well
as the importance of name continuity, especially in extensive series with
recurring characters, such as Discworld.
Finally, we restated the main points made in the course of the thesis and
emphasised the importance of a thorough name analysis, as well as a systematic
approach to translation, which can reduce inconsistencies and enable a better,
more convincing translation.
78
10 PRILOGA
10.1 Seznam izvirnih osebnih lastnih imen in njihovih
prevedkov
IZVIRNO ANGLEŠKO IME SLOVENSKI PREVOD ROMAN Abbot Lobsang opat Teslopev M Abrim Abrim IM Acktur Cutangle Aktur Kotrez ČEP Adab Gander Adab Gosak ČEP Ajandurah Ajandur BM Albert Albert M Alberto Malich Alberto Malič M Aliss Demurrage Aliss Ležarina TV Alohura Alohura BM Ammeline Ameline M Amschat B'hal Zoon Amšat B'hal Zoon ČEP Archchancellor Cutangle rektor Kotrez ČEP Archchancellor's Hat rektorski klobuk IM Ardrothy Longstaff Ardrothy Dolgopalični IM Artorollo Artorollo M Atavarr Avatar BM Azimrothe Azimrotha LF Bel-‐Shamharoth Bel-‐Šamharot BM, ČEP Belafon Belafon LF Benado Sconner Benado Sconner IM Bentzen Bentzen TV Berilia Berilija BM Beryl Beril LF Bethan Bethan LF Billem Billem TV Binky Binky M Black Aliss Črna Aliss TV Black Zenell Črni Zenell BM Blind Hugh Brljavi Hugo BM Blind Io Slepi Io BM, LF, M,
IM, TV Bravd the Hublander Bravd Osovnik BM Breccia Grušč LF Broadman Broadman BM Bronze Psepha Bronasti Psepha BM Broomfog Metlomegla IM Brother Hushmaster brat Tihomojster IM
79
Brother Jape brat Burko TV Brother Prankster brat Potegavščnik TV Bunglestiff Šušmarnotog LF C'hulagen C'hulagen ČEP Captain Eightpanther kapitan Osempanter BM Casplock Casplock IM Catroaster Mačkopražnik M Celestial Cow Nebesna krava LF Cern Smith Cern Kovač ČEP Champot Champot TV Chance Priložnost BM Chrystophrase the Troll trol Kristofraz TV Cimbar the Assassin Morilec Cimbar LF Codice of Chimeria Kodis iz Čimerije BM Cohen the Barbarian Barbar Cohen LF, IM Coin Coin IM Conina Conina IM Corporal Walkowski desetar Walkowski TV Creosote Kreozot LF, IM Cripple Wa Wa Hromec
Pohabljenec Wa BM M
Cwmlad Cwmlad LF Dafe Dafe TV Dahoney Damed LF Darron Darron TV Death Smrtež BM, LF, ČEP,
M, IM, TV Destiny Prihodnost
Neogibnost Usoda
BM M IM
Disease Kužnik BM Dr Rjinswand Dr Rjinswand BM Dreen Dreen TV Druellae Druellae BM Drum Billet Drum Billet ČEP Ebony Črni M Emperor One Sun Mirror cesar Eno sončno ogledalo M Erig Stronginthearm Erig Krepkoroki BM Escarrina Eskarina ČEP Esk(arina) Smith Esk(arina) Kovač ČEP Esme(relda) Esme(relda) ČEP, TV Famine Glad BM, LF, IM Fang Čekan M Fate Gospodar usode
Usoda BM M
Fezzy the Stoat Fezzy podlasica IM Flannelfoot Boggis Flanelonog Boggis TV
80
Fredor Fredor BM Fresnel Fresnel BM Galder Weatherwax Galder Vremenovosek LF Gammer Dismass Mamka Razmrit TV Gammer Nutley Stara Nutleyjevka M Gammer Tumult Stara Vreščavka ČEP Gancia Gancia LF Ganmack Treehallet Ganmack Treehallet LF Garhartra Garhartra BM Ge Fordge Ge Fordge IM Goldeneyes Silverhand Dactylos Daktilos Zlatooki, mož s
srebrno dlanjo BM
Goodie Filter Tetka Filter TV Goodie Hamstring Dobrila Podkolenkita M Goodie Whemper Tetka Whemper TV Gordo Smith Gordo Kovač ČEP Gorphal Gorphal BM Gorrin the Cat Gorrin alias Maček BM Grabpot Thundergust Loncograb Gromodrzni TV Grame Grame TV Granny Beedle Babica Beedle M Granny Weatherwax Babica Vremenovosek ČEP, M, TV Granny Whitlow babica Whitlow LF Granpone the White/Grey Granpone Beli/Sivi ČEP Gravie Derment Gravie Derment IM Great A'Tuin Véliki A'Tuin BM, LF, ČEP,
M, IM, TV Great T'Phon Véliki T'Phon BM Greebo Grebo TV Greicha the First Griša Prvi BM Gretalina Gretalina TV Gretelina Gretelina M Greyhald Spold Greyhald Spold LF Grim Reaper Okrutni žanjec M Grinjo Grinjo BM Gritoller Mimpsey Gritoller Mimpsey IM Gulta Smith Gulta Kovač ČEP Gumridge Dlesnorob TV Gwladys Mims Gwladys Mims M Gytha Gita TV Hamesh Hamesh M Harebut Zajectoda IM Harga Harga M Havelock Vetinari lord Vetinari IM, TV Henchanse thee Unsatyfactory Henchanse Nezadostni ČEP Henry VIII Henrik VIII. ČEP Heric Whiteblade Heric z belim rezilom BM
81
Herne the Hunted Herne Preganjani TV Herrena the Henna-‐Haired Harridan
Berrena Barvolasa Babnica LF
Hilta Goatfounder Hilta Kozohromka ČEP Hogg Hog TV Hoki Hoki ČEP, M Hrun of Chimeria Hrun iz Čimerije BM Hrun the Barbarian Barbar Hrun BM, LF Hummok M'guk Hummok M'guk M Hwel Hwel TV Ice Maiden Ledena samica TV Igneous Cutwell Igneous Dobrosek M Ipslore the Red Ipsnauk Rdeči IM Jack Zweiblumen Jack Zweiblumen BM Jaims Smith Jaims Kovač ČEP Jason Jason TV Jasper Jaspis LF Jeophal the Spry Jeofal Hitri ČEP Jerakeen Džerakin BM Jiglad Wert Jiglad Wert LF K!sdra K!sdra BM Karen Karen TV Keli Keli M Kelirehenna I Kelirehenna I M Kerible the Enchanter Kerible Zaklinjevalec BM Kev Kev TV King Gruneberry the Good kralj Zelenojagod Dobri TV King Gruneweld kralj Gruneweld TV King Murune kralj Murun TV King Olerve the Bastard Bastard Olerve; Kralj Olerve M King Verence kralj Verenc TV King Whosis Kralj Kajježe M King Zetesphut Kralj Zetesphut M Kring Kring BM Krysoprase Krisokremen LF Ksandra Ksandra ČEP Kwartz Kvarc LF Lackjaw Čeljustimir LF Laolith Laolith BM Larry the Fox Larry lisica IM Leonal Felmet Leonal Felmet TV Leonard of Quirm Leonardo Quirmski TV Lezek Lezek M Li!ort Dragonlord Li!ort, zmajski poglavar BM Liartes Liartes BM Librarian Vodja knjižnice
Knjižničar ČEP LF, IM, TV
82
Liessa Dragonlady Liessa Črvobreška BM Liessa Wyrmbidder Liessa Črvobreška BM Lightfoot Lahkonogi TV Liona Keeble Liona Keeble M Lord Nelson Lord Nelson M Lord Rodley of Quirm Lord Rodley Kvirmski M Luggage Kufer BM, LF, IM Lumuel Panter Lamuel Panter LF Ly Tin Wheedle Li Tin Plevec LF, M, IM Magrat Garlick Magrat Česnik TV Maleficio Maleficio IM Malich the Wise Malič Modri ČEP Maligree Maligree IM Mallo, the tyrant of klatch Malo, tiran iz Klača TV Marchesa Marchesa BM Marmaric Carding Marmarik Carding IM Master Treatle mojster Treatle ČEP Mellias Mellias TV Mellius Melius M Millie Hipwood Millie Lesnokolčna TV Miskin Koble Miskin Koble IM Moghedron Moghedron M Mort Mort LF Mort(imer) Mort(imer) M Mrs Herapath gospa Herapath ČEP Mrs Nugent gospa Nugent M Mrs Palm gospa Dlan ČEP Mrs Whitlow gospa Whitlow ČEP Mrs. Vitoller gospa Vitoler TV Nanny Annaple Pestunja Annaple ČEP Nanny Ogg Pestunja Og TV Nesheley Nesheley TV Nev Nev TV Night Noč BM Nijel the Destroyer Nijel Uničevalec IM Nine Turning Mirrors Devetero vrtljivih zrcal
Devet obračajočih ogledal BM M
Ninereeds Devet votlih trsov BM Ninereeds the Masteraccount mojster računovodja po
imenu Devet votlih trsov BM
Norbut Nititod TV Nosehinger Nososlednik LF Offler the Crocodile God krokodilji bog Offler
Ofler, Krokodilji bog BM, LF M, IM
Okjock the Salesman Prodajalec Okjock LF Olaf Quimby II Olaf Quimby II. LF
83
Old Grandad Stari dedek LF Old Miskin stari Miskin TV Olwyn Vitoller Olwyn Vitoler TV Ovin Hakardly Ovin Hakardly IM Patel Glavar LF Pelepel Pelepel IM Pestilence Kužnik LF, IM Pilgarlic Pilčesen M Pitchiu Pičijú BM Queen Bemery kraljica Bemery TV Queen Ezeriel Kraljica Ezeriel M Queen Grimnir the Impaler kraljica Okrutnir Nabodalka TV Reet Reet TV Reforgule of Krull Reforgul iz Krula BM Rerpf Rerpf BM Rhunlet Vard Rhunlet Vard LF Rincething Rincestvar M Rincewind Rincewind BM, LF, M,
IM Ron Ron TV Ronron "Revelation Joe" Shuwadhi Ronron 'Razsvetljeni Joe'
Šuvadhi M
Sabre Sablja M Sarudin Sarudin IM Scilla Scila ČEP Scrofula Mumps BM Seven-‐handed Sek Sedmeroroki Sek
Sedemroki Sek BM M
Sharleen Sharleen TV Shawn Shawn TV Shirl Shirl TV Simon Simon ČEP Skarmer Billias Skarmer Billias IM Skelde Skelde LF Skiller Skiller ČEP Skillet Kozica LF Skrelt Changebasket Skrelt Menjalnokošarnik LF Sky God Nebesni bog LF Spelter Cink IM Spoonfetcher žlicoprinašalski LF St. George Sveti Jurij M Stanleigh Stanko TV Steikhegel Steikhegel M Stren Withel Stren Withel BM Sun Emperor Sončni cesar M Swires Grča LF T'chikel T'chikel LF
84
Terpsic Mims Terpsic Mims M Terton Terton BM Tethis Tethis BM Thargum Thargum TV The Fool Norec TV The Goddess Who Must Not Be Named
boginja, ki se je ne sme imenovati
BM
The Insider Insider ČEP The Lady Gospa BM The Sender of Eight Odposlanec osmice BM The Soul Eater Požiralec duš BM The Soul Render Požiralec duš BM The Weasel Podlasca BM Timkin Rumbleguts Timkin Gromodrzni TV Tomjon Tomjon TV Topaxci Topaxi LF Trev Trev TV Tubul Tubul BM Tuphal Tuphal M Twoflower Cvetko Cvetko BM, LF Ug Ug M Umcherrel Umcherrel LF Uncle Derghart stric Derghart ČEP Urmond Urmond BM Venus Anadyomene Venera TV Verence II Rex Verenc II. Rex TV Vestcake Vestcake BM Virrid Wayzygoose Zellen Potzigosak IM Wane Wane TV Wang Wang LF War Vojna LF, IM Wee Willie Winkie Mali Willie Winkie LF Weems Weems LF Wethewacs Vremovos TV Wezen the Double-‐headed kangaroo
Wezena, Dvoglavi kenguru LF
Whipple Bičar TV Willikins Willikins TV Wilph Wilph TV Wimsloe Wimsloe TV Woddeley Woddeley IM Woo Hun Ling Vu Hun Ling LF Worm Črv TV Wuffles Nebevski IM Ymor Ymor BM Ymper Trymon Ymper Trymon LF Yrxle!yt Yrxle!yt LF
85
Ysabell Isabela Ysabell
LF M
Zakriah Zakriah LF Zephyrus Zefir BM Zlorf Flannelfoot Zlorf Tiholazni BM Zog Zog M
86
IZJAVA O AVTORSTVU
Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni
viri in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi in veljavno
zakonodajo.
Draža vas, 1. 1. 2011 Matevž Pajek