93
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PREVAJALSTVO DIPLOMSKO DELO ČAROBNOST PREVAJANJA OSEBNA LASTNA IMENA V ROMANIH TERRYJA PRATCHETTA DRAŽA VAS, 2011 MATEVŽ PAJEK

Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

UNIVERZA  V  LJUBLJANI  FILOZOFSKA  FAKULTETA  

ODDELEK  ZA  PREVAJALSTVO                    

DIPLOMSKO  DELO    

   

ČAROBNOST  PREVAJANJA  

OSEBNA  LASTNA  IMENA  

V  ROMANIH  TERRYJA  PRATCHETTA    

   

           

         

DRAŽA  VAS,  2011   MATEVŽ  PAJEK

Page 2: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

UNIVERZA  V  LJUBLJANI  FILOZOFSKA  FAKULTETA  

ODDELEK  ZA  PREVAJALSTVO                    

DIPLOMSKO  DELO        Čarobnost  prevajanja  –  osebna  lastna  imena  

v  romanih  Terryja  Pratchetta            

 Mentorica:  

doc.  dr.  Silvana  Orel  Kos  

   

         

DRAŽA  VAS,  2011   MATEVŽ  PAJEK

Page 3: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 Zahvaljujem  se  staršema  in  bratu  za  njihovo  podporo  in  predvsem  neizmerno  

potrpežljivost  tekom  študija  in  pisanja  diplomskega  dela.  

 

Zahvala  gre  tudi  mentorici  za  prijaznost,  strokovno  pomoč  in  zvrhano  mero  več  kot  

dobrodošlega  smeha.  

 

Hvala  pisatelju  –  brez  njegove  Plošče  tudi  moja  Diplomska  

ne  bi  ugledala  luči  sveta.  

   

Page 4: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

 

 

Kazalo  

IZVLEČEK   I  

ABSTRACT   II  

1  UVODNA  BESEDA   1  

1.1  O  PLOŠČI   3  1.2  O  AVTORJEVEM  SLOGU   5  1.3  METODOLOGIJA  DELA   7  

2  TEORETIČNI  OKVIR   8  

2.1  PREVAJANJE  IMEN   10  2.1.1  KAKO  TI  JE  IME?   12  2.1.2  BESEDOTVORNI  POSTOPKI   13  2.1.3  PREVAJALSKI  POSTOPKI   15  2.1.4  IME  KOT  PRILOŽNOSTNA  TVORJENKA   19  

3  ANALIZA  ZBRANIH  OSEBNIH  LASTNIH  IMEN  IN  NJIHOVIH  PREVEDKOV   23  

3.1  STATISTIČNA  OBRAVNAVA   24  3.1.1  PREVODNE  STRATEGIJE   24  3.1.2  BESEDOTVORNE  STRATEGIJE   26  3.2  ANALIZA  IZBRANIH  PRIMEROV   28  

4  PRIMERI  RABE  OSEBNIH  LASTNIH  IMEN   48  

5  SKLEPNE  UGOTOVITVE   59  

5.1  PREVESTI  ALI  PRENESTI?   60  5.1.1  DOMAČENJE   62  5.2  OBRAVNAVA  IZBRANE  PROBLEMATIKE   64  

6  ZAKLJUČEK   67  

7  VIRI   70  

8  LITERATURA   71  

Page 5: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

 

9  SUMMARY   75  

10  PRILOGA   78  

10.1  SEZNAM  IZVIRNIH  OSEBNIH  LASTNIH  IMEN  IN  NJIHOVIH  PREVEDKOV   78  

IZJAVA  O  AVTORSTVU   86  

 

Page 6: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

 I  

 

IZVLEČEK  

V  diplomskem  delu  smo  obravnavali  področje  prevajanja  osebnih  lastnih  imen,  ki  

v  literarnih  delih  pogosto  ne  izpolnjujejo  zgolj  poimenovalne  vloge  –  obenem  so  

namreč   lahko   tudi   nosilci   pomena   ali   kakšne   druge,   za   celovitost   besedila  

pomembne   značilnosti,   kot   so   konotacija,   zvočnost   ali   strukturna   zasnova.  Naš  

glavni   cilj   je   bil   omogočiti   uvid   v   to   področje   prevajanja   in   ponuditi   strateške  

smernice  za  delo.  

 

V  uvodnem  delu  so  predstavljene  osrednje  lastnosti  imen  in  teoretična  izhodišča  

za  njihovo  prevajanje,  znotraj  katerih  smo  skušali  zaobjeti  širok  spekter  različnih  

vidikov   in   pristopov.  Na   podlagi   teh   smo   zgradili   osnovni  model   prevajalskega  

procesa.  V  sklopu  osrednje  analize  smo  zbrali  in  po  izdelanem  ključu  v  kategorije  

razvrstili  osebna  lastna  imena  iz  šestih  romanov  Terryja  Pratchetta,  ki  jih  lahko  v  

prevodih  Maje  Novak   in   Saše   Požek   beremo   tudi   v   slovenskem   jeziku.   Izbrana  

imena   in   njihove   prevedke   smo   podrobneje   razčlenili   in   jih   prevodoslovno  

umestili,   pri   tem   pa   poskušali   izpostaviti   glavne   težave,   s   katerimi   je   lahko  

soočen   prevajalec.   Številčnost   primerov   nam   je   omogočila   razmeroma  

uravnotežen   vpogled   v   različne   načine   prevajanja,   prirejanja,   prenašanja   in  

domačenja   imen.   V   nadaljevanju   smo   z   izseki   iz   literarne   serije   ponazorili   še  

prepletenost  osebnih  lastnih  imen  s  sobesedilom  in  tako  poudarili  večrazsežnost  

tega  elementa  prevoda.  

 

V   zaključni   fazi   diplomskega   dela   smo   s   sintezo   zbranih   dognanj   izpostavili  

glavna   vprašanja   in   težave,   na   katere   smo   naleteli   tekom   analize   romanov.  

Posamezne  teme  smo  opremili  s  primeri,  ob  tem  pa  opozorili  na  morebitne  pasti  

in  predlagali  rešitve,  s  katerimi  se  jim  lahko  prevajalec  izogne  ali  jih  premosti.    

 

 

Ključne   besede:   osebna   lastna   imena,   onomaziologija,   prevajalske   strategije,  

fantazijska  književnost,  literarno  prevajanje.  

   

Page 7: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

 II  

 

ABSTRACT  

The  thesis  discusses  the  translation  of  personal  names,  whose  function  in  literary  

texts   often   extends   beyond   denominative   –   they   can   also   convey   meaning   or  

contain  additional  features,   important  for  the  unity  of  the  text,  e.g.  connotation,  

sound   or   structure.   Its  main   objective  was   to   provide   insight   into   this   field   of  

translation,  as  well  as  working  strategies  and  guidelines.  

 

The  first  part  of  the  thesis   focuses  on  the  fundamental  characteristics  of  names  

and  offers  a  theoretical  basis  for  their  translation,  which  strives  to  cover  a  wide  

array  of  different  viewpoints  and  approaches.  The  latter  serve  as  a  foundation  for  

a  basic  model  of  the  translation  process.  The  main  analysis  deals  with  personal  

names,   collected   from   six   English   novels,   written   by   Terry   Pratchett   and  

translated   into  Slovene  by  Maja  Novak  and  Saša  Požek.  All   the  names  and  their  

translations  were  categorised,  while  a  selected  group  was  analysed  in  detail  and  

scrutinised  according  to  a  set  of  translation  criteria.  The  aim  of  this  analysis  was  

to  shed   light  on   issues,  which  can  be  of  great   importance  to  the  translator.  The  

large   quantity   of   examples   enabled   a   comparatively  well-­‐balanced   insight   into  

different   forms   of   translation,   adaptation,   naturalisation   and   transference   of  

personal  names.  The  last  part  of  the  analysis  comprises  excerpts  from  the  book  

series,  which  reveal  the  close  relationship  between  personal  names  and  the  text  

itself,  highlighting  the  multidimesional  nature  of  this  translation  element.  

 

Finally,   the   thesis   combines   the   findings   in   order   to   underline   various   main  

issues,   stumbled   upon   in   the   course   of   the   analysis   of   the   novels.   Individual  

points  are  elucidated  with  the  help  of  examples,  while  solutions  are  proposed  for  

possible  obstacles  encountered  by  the  translator.  

 

 

Keywords:   personal   names,   onomasiology,   translation   strategies,   fantasy  

literature,  literary  translation.  

     

Page 8: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  1  

1  UVODNA  BESEDA  

Področje  prevajanja  je  posejano  s  številnimi  skritimi  kotički  in  nišami,  ki  jih  naše  

oko   včasih   sploh   ne   zazna,   v   vsej   svoji   zapletenosti   se   nam   namreč   razkrijejo  

šele,   ko   približamo   pogled   in   se   posvetimo   podrobnostim.   Skozi   stoletja   so   se  

večjim   in   manjšim   posebnostim   prevajanja   posvečali   mnogi   prevodoslovci   in  

prevajalci   ter   na   ta   način   razkrivali   neizmeren   obseg   prevajalskega   dela,   ki  

zahteva  premišljen  pristop   in  raznovrstne  strategije.  Te  so  odvisne  od  širokega  

spektra   spremenljivk,   kot   so   na   primer   zvrst   besedila,   namen   prevoda,   jezik  

izvirnika  in  prevoda,  literarni  žanr  ipd.  

 

Ena   izmed   posebnosti   (še   zlasti   literarnega)   prevajanja   so   tudi   osebna   lastna  

imena,   ki   predstavljajo   svojevrsten   izziv   za   prevajalca.   V   besedilu   namreč   ne  

nastopajo   zgolj   v   poimenovalni   funkciji,   ampak   pogosto   določajo   značaj  

nastopajoče  osebe,  opisujejo  njen  izvor  ali  so  na  kakšen  drug  način  vpeta  v  širši  

okvir  dela.  Tako  lahko  različni  prevedki  bistveno  vplivajo  na  bralčevo  dojemanje  

besedila   in   ob   tem  omogočajo   ali   preprečujejo   vzpostavitev  ustrezne,   izvirniku  

zveste  povezave  med  bralcem  in  likom.  

 

V    prvi  polovici  tega  diplomskega  dela  bomo  skušali  zamejiti  področje  prevajanja  

osebnih   lastnih   imen   in   celostno   opisati   najpomembnejše   plati   tovrstne  

problematike.   Ogledali   si   bomo   različne   postopke,   ki   jih   zagovarjajo   ali  

predstavljajo  tako  teoretični  prevodoslovci  kot  tudi  prevajalci  sami.  

 

V  drugi  polovici  bomo  nato  poskušali  na  podlagi  primerov  osebnih  lastnih  imen  

iz  šestih  romanov  Terryja  Pratchetta  naše  teoretične  predpostavke  prepoznati  v  

praktičnem  delu  obeh  prevajalk,  ob  tem  pa  ukalupiti  strategije,  s  pomočjo  katerih  

se  lahko  prevajalec  sooči  z  zahtevnimi  vprašanji  in  premosti  morebitne  prevodne  

težave.  Primere  bomo  obravnavali  na  dveh  ravneh:  najprej  jih  bomo  razvrstili  v  

osnovne  prevodne  skupine  in  tako  dobili  vpogled  v  statistična  razmerja  uporabe  

različnih   strategij,   nato   pa   se   bomo   lotili   še   podrobne   analize   posameznih  

izbranih   primerov,   s   katero   bomo   osvetlili   dejanski   proces   pri   prevajanju  

osebnih  lastnih  imen.  

Page 9: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  2  

 

V   zaključni   fazi   diplomskega   dela   bomo   naša   teoretična   izhodišča   primerjali   z  

analitičnimi  podatki  in  po  potrebi  spremenili  oz.  dopolnili  strategije,  ki  jih  imajo  

prevajalci  na  voljo.    Vsa  dognanja  bomo  ob  koncu  strnili  v  pregleden  sistem  vodil,  

v   katerem   bomo   predstavili   posebnosti   osebnih   lastnih   imen   in   opozorili   na  

potrebo  po  ločeni,  premišljeni  obravnavi  te  plati  besedil.  

Page 10: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  3  

1.1  O  Plošči  

Plošča   je   fantazijska  dežela,  ki   jo  podpirajo  štirje  sloni,   te  pa  na  svoji  poti  skozi  

vesolje  nosi  ogromen  želvak.  Prvi  roman  iz  literarne  serije  nosi  naslov  The  Colour  

of   Magic,   izšel   pa   je   leta   1983.   Njegov   avtor,   Terry   Pratchett,   je   z   njim   v   roki  

stopil   na   pregovorno   pot   večne   slave,   zbirko   danes   namreč   sestavlja   že   37  

romanov,   6   kratkih   zgodb   in  

vrsta   drugih   knjižnih   izdaj,   od  

poljudnoznanstvenih  knjig  pa  vse  

do   coprniških   kuharic.   Kopica  

romanov   je   doživela   gledališko  

adaptacijo,   po   štirih   izmed   njih  

pa  so  bili  posneti  tudi  celovečerni  

filmi.  Avtor  sam  je  v  devetdesetih  

letih  prejšnjega   stoletja  postal  najbolje  prodajani  britanski  pisec,   ta  naziv  pa   je  

zadržal   vrsto   let,   vse   dokler   na   literarno   prizorišče   ni   stopila   J.   K.   Rowling.   Po  

podatkih   iz   leta   2010   so   v   knjigarnah   po   vsem   svetu   prodali   že   več   kot   65  

milijonov  izvodov  Pratchettovih  del,  vsako  leto  pa  zgolj  kupci  v  Veliki  Britaniji  s  

knjižnih   polic   odnesejo   poltretji   milijon   njegovih   knjig.   Bralci   lahko   sežejo   po  

prevodih  v  37  različnih  jezikih.1  

 

Pratchett  v  svojih  romanih  združuje  prvine  pravljic,  mitologije  in  ljudskih  zgodb,  

obenem  pa  navdih  išče  v  delih  svetovno  (pri)znanih  avtorjev,  kot  so  na  primer  J.  

R.  R.  Tolkien,  H.  P.  Lovecraft,  Mark  Twain  in  William  Shakespeare.  Pri  tem  se  ne  

poslužuje   plagiatorstva,   ampak   ustvarja   fantazijske   zgodbe,   polne   referenc   na  

druga  literarna  dela,  zgodovino  in  popularno  kulturo.  Njegovi  romani  na  ta  način  

predstavljajo   komentar   sodobnega   kulturnega,   političnega   in   znanstvenega  

dogajanja,  ki  ga  bralec  opazuje  skozi  prizmo  satire  in  humorja.  Kot  pravi  sam,  se  

»fantazijska  literatura  ne  vrti  le  okrog  čarovnikov  in  smešnih  čarobnih  paličic.  Z  

njeno  pomočjo  lahko  svet  vidimo  iz  novih  perspektiv.«2  

                                                                                                                 1  Po  podatkih  založbe  Colin  Smythe  2  Izjava  ob  prejemu  knjižne  nagrade  Carnegie  Medal  za  najboljšo  knjigo  za  otroke  v  letu  2001  

Page 11: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  4  

Vsa   literarna   dela   v   zbirki   so   postavljena   na   Ploščo,   vsako   izmed   njih   pa  

predstavlja  samostojno  zaokroženo  enoto.  Kljub  temu  jih  lahko  povežemo  v  večje  

in   manjše   skupine,   v   katerih   nastopajo   isti   liki,   na   primer   zgodbe   o   Smrti,  

čarovnicah   ali   Mestni   straži.   Kljub   temu,   da   se   zbirka   uvršča   v     fantazijsko  

književnost,  so  teme,  ki  se  jih  Pratchett  loteva,  izjemno  raznovrstne  in  jih  osnovni  

žanr   v   nikakršni   meri   ne   omejuje.   Tako   avtor   med   drugim   obravnava  

novinarstvo   in   svobodo   tiska,   religijo,   enakost   med   spoloma   in   razvoj   filmske  

industrije.  

 

   

Page 12: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  5  

1.2  O  avtorjevem  slogu  

Medtem   ko   so   bili   začetni   romani   o   Plošči   še   razmeroma   neizbrušeni   in  

predvsem  neposredna  parodija  fantazijskih  in  znanstvenofantastičnih  klišejev,  je  

v   poznejših   delih   Pratchett   začel   spretneje   graditi   pripoved   in   razvijati  

nastopajoče  like  (Bapst:  2002).  Ti  so  barviti  in  človeški,  četudi  včasih  ne  človeški.  

V   zgodnjih   zgodbah   je   pogosto   uporabljal   značilne   opombe   na   dnu   strani,   ki  

služijo   kot   komentar   ali   razlaga   dogajanja   v   romanu   in   so   včasih   zapolnile  

polovico  strani,  a  v  poznejših  delih  takšen  način  pisanja  v  večji  meri  opušča.  Še  

ena  izmed  strukturnih  značilnosti  njegovih  romanov  je  ta,  da  velika  večina  izmed  

njih   nima   poglavij,   čeprav   so   pogosto   stkani   iz   več   zgodbovnih   niti,   ki   se  med  

sabo   prepletajo.   Kot   pravi   sam,   se   »/ž/ivljenje   ne   odvija   v   poglavjih,   vsaj   ne  

rednih«  (v  Grant:  2001).  

 

Pratchett   uporablja   izjemno   prožen   in   tekoč   jezik,   ki   ga   je   v   treh   desetletjih  

pisanja   romanov   razvil   v   izrazit,   svojevrsten   slog,  poln  besednih   iger.  Ravno   ta  

omogoča,   da   lahko   njegove   romane   beremo   na   dveh   ravneh.   Na   eni   najdemo  

lupino,   tj.   osnovni   zgodbovni   zaplet,   na   drugi   pa   prikriti   svet   aluzij,  

medbesedilnih  povezav,  tropov  in  figur,  ki  dopolnjujejo  in  nadgrajujejo  osrednjo  

zgodbo,  brez  da  bi  delovali  kot  vsiljen  tujek.  To  jezikovno  okretnost  in  literarno  

težo   mu   priznavajo   tudi   literarni   kritiki,   ki   se   sicer   praviloma   redko   lotevajo  

področja  fantazijske  književnosti.  Tako  Hunt  in  Lenzova  (2001:  36)  izpostavljata  

Terryja   Prachetta,   Ursulo   K.   Le   Guin   in   Philipa   Pullmana   kot   avtorje,   ki   so  

»vsrkali  zgodovino  fantazijskega  žanra,  ga  sedaj  razvijajo  v  nove  oblike,  ob  tem  

pa  izkazujejo  veliko  mero  inteligence«.  

 

Številne  zgoraj  omenjene  prvine  predstavljajo  izjemno  zanimive  teme  za  analizo  

in   raziskovalno   delo.   Tako   se   medbesedilnosti   v   Pratchettovih   romanih   v  

diplomskem  delu  posvečata  Čebela  (2009)  in  Mehova  (2002),  slednja  še  posebej  

izpostavlja   pomen   parodije.   Uporabo   priložnostnih   tvorjenk   v   Barvi   magije  

obravnava   Robič   (2007),   Jemčeva   (2008)   pa   se   v   sklopu   istega   romana   loteva  

področja,  ki  ga  bomo  preučevali  tudi  v  tem  diplomskem  delu:  prevajanja  osebnih  

lastnih   imen.   Slednja  predstavljajo  pomemben  del   besedilnega   sveta,   književne  

Page 13: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  6  

like   namreč   tako   neposredno   kot   tudi   posredno   določajo.   Pratchett   pogosto  

izkorišča  to  orodje  denotacije  in  konotacije  ter  na  ta  način  izpopolnjuje  svoje  like,  

jim  vdahne  življenje:  

 

»Ime   človeka   je   poglavitna   sestavina   njegove   osebe,  morda   del   njegove  

duše.«                 (Freud  2007:  155)  

 

Page 14: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  7  

1.3  Metodologija  dela  

Osrednji   cilj   diplomskega   dela   je   začrtati   osnovne   smernice   pri   prevajanju  

osebnih   lastnih   imen,   ki   bi   jim   kot   splošnemu   vodilu   lahko   sledili   prevajalci,  

soočeni  z  opisano  problematiko.  V  ta  namen  bomo  zbrali  in  analizirali  primere  iz  

šestih   romanov   Terryja   Pratchetta,   katerih   prevode   lahko   beremo   tudi   v  

slovenskem  jeziku.  

 

Najprej   bomo   orisali   teoretična   izhodišča   tega   vidika   prevajanja,   v  

predanaliznem  delu  raziskave  pa  izpostavili  tudi  nekatere  vrste  težav  in  izzivov,  

ki   se   lahko   pojavijo   pri   obravnavanju   tovrstne   jezikovne   prvine,   obenem   pa  

opisali   raznovrstne   okoliščine,   ki   ob   tem   vplivajo   na   prevajalca.   Skušali   bomo  

opredeliti  različne  prevajalske  tehnike,  ki  jih  lahko  izkoristimo,  da  čim  ustrezneje  

prenesemo  izvirno  osebno  lastno  ime  v  ciljni  jezik.  

 

Naslednji   korak   bo   predstavljalo   zbiranje,   nato   pa   še   onomaziološka   in  

prevodoslovna  analiza  primerov  osebnih  lastnih  imen.  Posamezna  imena  bomo  v  

skladu  s  sestavljenim  šifrantom  podrobneje  razčlenili  in  jih  umestili  v  prevodne  

kategorije.  Pri  tem  bomo  upoštevali  tako  izvirno  besedilo  kot  tudi  metabesedilne  

informacije,   opise   nastopajočih   likov,   komentarje   avtorja   ipd.   Imena   bomo  

skušali  povezati  tudi  s  sobesedilom  in  tako  pokazati,  kako  lahko  različni  prevedki  

vplivajo  na  bralčevo  dojemanje  književnega  dela.  

 

S  pomočjo  analize  zbranih  osebnih  lastnih  imen  in  njihovih  prevodnih  ustreznic  

bomo  dopolnili  in  po  potrebi  spremenili  teoretična  vodila,  ki  smo  jih  predstavili  

in   izoblikovali   v   uvodu   diplomskega   dela.   Dognanja,   zbrana   v   analizi,   bomo  

preslikali  na  širše  platno  prevajalskega  procesa   in   jih   tako  poskušali   sestaviti  v  

teoretično-­‐praktično  orodje,  s  katerim  bi  si  lahko  pomagali  prevajalci.  

Page 15: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  8  

2  TEORETIČNI  OKVIR  

Zgodovina  je  posejana  z  različnimi  pogledi  na  proces  prevajanja,  status  prevoda  

in   vlogo   prevajalca.   Takšnim   in   podobnim   temam   so   stavke,   odstavke   in   eseje  

namenjali  nekateri  največji  misleci  zahodne  civilizacije  –  ne  le  prevajalci,  temveč  

tudi  filozofi,  jezikoslovci,  literarni  teoretiki  in  učenjaki  s  številnih  drugih  področij  

raziskovanja.  Najstarejša  ohranjena  besedila,  ki  obravnavajo  prevajanje,  segajo  v  

čas   antike,   prva   sta   to   dejavnost   omenjala   že   Cicero   in   Horacij.   Prevod   je   v  

takratni  družbi  zavzemal  vedno  bolj  pomemben  položaj,  »/m/nogim  bralcem  je  

predstavljal  edino  pot  do  grške  literature  in  svetih  besedil,  zato  so  se  tej  tematiki  

posvečali   celo   najbolj   cenjeni   krščanski   avtorji   in   cerkveni   učitelji,   npr.   sv.  

Hieronim  in  sv.  Avguštin«  (Kocijančič  Pokorn  2003:  9).  

 

Od  antike  pa  vse  do  današnje  sodobnosti  se   je  razvil  raznovrsten  spekter  teorij  

prevajanja,   ki   so  največji   razvcet  doživele  v  20.   stoletju,   ko   se   je  prevodoslovje  

uveljavilo  tudi  kot  samostojna  znanstvena  disciplina.  V  preteklosti  so  se  teoretiki  

ukvarjali  predvsem  z  vprašanji  zvestobe  in  svobode  v  prevajanju,  ki  jih  je  v  sedaj  

slaven  rek  na  zanimiv  način  strnil  sovjetski  pesnik  Jevgenij  Jevtušenko:  

 

»Prevod  je  kot  ženska.  Če  je  lep,  ni  zvest.  Če  je  zvest,  gotovo  ni  lep.«  

 

Dandanes  so  pogledi  na  prevajanje  precej  bolj  razvejani  in  raznoliki.  Teoretiki  ne  

iščejo   več   popolnega,   edinega   »pravega«   prevoda,   ampak   skušajo   predvsem  

poiskati   in   izpostaviti   različne   možnosti   in   smeri,   ki   jih   lahko   prevajalec   pri  

svojem   delu   ubere.   Vsak   pristop   ima   svoje   zagovornike   in   svoj   namen.   Pri  

prevajanju  je  treba  upoštevati  vrsto  različnih  dejavnikov  in  sodelujočih  akterjev,  

od   okoliščin,   zvrsti   in   namena   prevoda   vse   do   urednika,   prevajalca   in   ciljnega  

bralstva.  Tako  bo  pri  prenosu  Direktive  EU  o  odpadnih  elektronskih  napravah   iz  

enega  v  drug  jezik  navadno  precej  več  poudarka  na  točnosti  izrazja  in  strukturni  

ustreznosti  besedila  kot  pa  pri  prevajanju  romana  Ensemble,  c'est  tout  francoske  

pisateljice   Anne   Gavalde,   kjer   bo   v   ospredju   avtoričin   slog   in   poudarjena  

besedilna  ritmika.  

 

Page 16: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  9  

Preprostega   sklopa   pravil,   ki   bi   ga   lahko   uporabljali   pri   vseh   vrstah   besedil,   v  

prozi,   poeziji   ali   strokovnih   delih,   torej   preprosto   ni.   Odgovornost   izbire  

prevajalske   tehnike   tako   počiva   na   ramenih   prevajalca   samega,   pri   čemer   ima  

pomembno   vlogo   tudi   odnos   med   prevajalcem   in   naročnikom   prevoda   oz.  

urednikom,   kakor   poudarja   Hans   J.   Vermeer   (2000)   v   svoji   funkcionalistični  

teoriji   skoposa.   Naročnik   je   namreč   tisti,   ki   določi   cilj   oz.   namen   prevoda,   tj.  

njegov  skopos,  tega  pa  lahko  prevajalec  dopolni  ali  kako  drugače  spremeni.  

 

Izpostavljene  tematike  se  je  pozneje  lotila  tudi  nemška  prevodoslovka  Christiane  

Nord,   ki   je   v   prevajalski   funkcionalizem   vpeljala   pojem   lojalnosti   prevajalca.  

Nordova  poudarja,  da  lojalnost  prevajalca  zavezuje  tako  v  smeri  izhodiščnega  kot  

tudi  ciljnega  besedila,  kar  pomeni,  da  mora  prevajalec  pri  svojem  delu  upravičiti  

zaupanje   tako   ciljnega   bralstva   kot   avtorja   izvirnika   (Kocijančič   Pokorn     2003:  

154).   Kljub   temu,   da   so   se   funkcionalisti   posvečali   predvsem   obravnavi  

strokovnih   besedil,   lahko   njihove   teorije   prenesemo   tudi   na   književni   prevod.  

Okoliščine   dela   (časovni   roki,   osrednje   prevajalske   strategije   pri   prevajanju  

naslovov  in  imen  ipd.)  književnih  prevajalcev  namreč  pogosto  določajo  uredniki,  

ki  tako  posredno  ali  neposredno  vplivajo  na  končni  prevod.  

 

   

Page 17: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  10  

2.1  Prevajanje  imen  

Razvoj   prevodoslovja   je   sprožil   tudi   razdrobljevanje   raziskovalnih   področij   in  

porast   raznovrstnosti   obravnavanih   tem.   Vsak   sklop   prevajalskih   problemov  

zahteva  svojevrsten  pristop,  ta  pa  nam  ponuja  omejen  nabor  rešitev,  ki  jih  lahko  

kot  prevajalci  uporabimo.  Če  se  problematike   teh  različnih  vsebin  zavedamo   in  

poznamo  možnosti,   ki   so   nam   na   voljo,   smo   na   ta   način   opravili   že   precejšen  

zalogaj  dela  in  se  izognili  tistim  najbolj  grobim  in  v  oko  bodečim  napakam,  kot  so  

na  primer  izpusti  ali  popolnoma  napačni  prevedki  v  besedilu.  Področij,  na  katera  

moramo   še   posebej   paziti,   je   mnogo   in   se   razlikujejo   od   zvrsti   do   zvrsti.   Med  

drugim   lahko   izpostavimo   prevajanje   rekov   in   pregovorov,   besednih   iger,  

neologizmov  in  imen.  

 

Pri   slednjih   je   prevodnih   tehnik   več,   a   oglejmo   si   najprej,   kdaj   imena   sploh  

prevajamo.   V   tem   diplomskem   delu   obravnavamo   sklop   osebnih   lastnih   imen  

(nadalje:  OL),  zato  prevajanju  drugih  vrst  imen  in  poimenovanj  ne  bo  namenjeno  

dosti   besed,   kljub   temu,   da   zanje   pogosto   veljajo   ista   ali   vsaj   podobna   pravila.  

Teoretična  osnova   je  načeloma  splošna   in  velja  za  katerikoli   jezik  prevajanja,   a  

kljub  temu  lahko  v  različnih  jezikih  najdemo  tudi  različno  prakso,  ki  se  prilagaja  

edinstvenim  jezikovnim,  kulturnim  ali  celo  političnim  okoliščinam.  

 

Kadar  smo  soočeni  z  resničnimi  osebami  in  nefikcijsko  literaturo,  OL  navadno  ne  

prevajamo,   saj   v   nasprotnem   primeru   potvarjamo   podobo   resničnosti,   ki   jo  

odseva   literarno   delo,   ter   obenem   zavajamo   bralca.   Izjema   so,   kot   pravi  

Newmark   (2000:   331),   imena   svetnikov   (sv.   Jurij)   in   monarhov   (Ludvik   XIV),  

papežev   (Janez  Pavel   II),   znamenitih  oseb   iz  klasične  Grčije   (Platon)   ter  drugih  

zgodovinsko   pomembnih   oseb   (Nikolaj   Kopernik,   Krištof   Kolumb).   Razlike   se  

zrcalijo   tudi   v   različnih   jezikovnih   sistemih.   Tako   v   romanskih   jezikih   pogosto  

prevajamo  imena  znamenitih  tujcev,  če  so  ta  transparentna  (prav  tam).  

 

Na  drugi  strani  najdemo  fikcijo,  kjer  pa  ponovno  ni  vse  enoznačno.  Po  Newmarku  

(prav  tam)  »/v/  komedijah,  alegorijah,  pravljicah  in  nekaterih  zgodbah  za  otroke  

imena   prevedemo   (npr.   Cendrillon   –  Pepelka),   razen   če   ni,   tako   kot   v   ljudskih  

Page 18: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  11  

pripovedkah,   nacionalnost   pomembna.«   Takšen   opis   je   seveda   predvsem  

deskriptivne  narave,  vseeno  pa  vsebuje  dve  pomembni  ideji.    

 

Prva   se   skriva   v   vprašanju,   ki   se   nam   samo   od   sebe   zastavlja   ob   prebiranju  

uvodnega  dela  povedi:  Zakaj  imena  prevajamo  ravno  v  omenjenih  zvrsteh  in  ne  

drugje?  OL  imajo  v  tovrstnih  besedilih  pogosto  ne  le  poimenovalno,  ampak  tudi  

pomenonosno   vlogo,   kar   pomeni   da   razkrivajo   osebnost   lika,   vnašajo   humor   v  

njegovo  predstavitev  in  delovanje  ali  na  kakšen  drug  način  bogatijo  literarni  svet,  

v   katerem   nastopajo.   Tako   so   ravno   avtorji   otroške   in   mladinske   književnosti  

tisti,  ki  najpogosteje   izkoristijo  takšno  tehniko  poimenovanja,  njihovim  bralcem  

namreč  omogoča,  da  se  potopijo  v  zgodbo,  ki   jo  berejo.  Kot  opaža  Zabukovčeva  

(2007:  17),  imajo  »imena  z  globljim  vsebinskim  pomenom  važno  mesto  v  kateri  

koli  književnosti  ...«  Tudi  v  slovenskem  književnem  prostoru  najdemo  OL,  ki  so  se  

dodobra  zasidrala  v  zavesti  bralcev  in  sami  jezikovni  kulturi,  npr.:  

- Mojca  Pokrajculja  (ljudska  pravljica  Mojca  Pokrajculja),  

- Piki  Jakob  (Kajetan  Kovič:  Moj  prijatelj  Piki  Jakob),  

- maček  Muri  (Kajetan  Kovič:  Maček  Muri),  

- Pedenjped  (Niko  Grafenauer:  Pedenjped),  

- Kekec  (Josip  Vandot:  Kekec  na  hudi  poti),  

- Bedanec  (Josip  Vandot:  Kekec  nad  samotnim  breznom),  

- Kosobrin  (Josip  Vandot:  Kekec  nad  samotnim  breznom),  

- Peter  Klepec  (Ivan  Cankar:  Podobe  iz  sanj),  

- Cefizelj  (Fran  Milčinski:  Butalci),  

- lisica  Zvitorepka  (Kristina  Brenk:  Deklica  Delfina  in  lisica  Zvitorepka),  

- Brkonja  Čeljustnik  (Bogomir  Magajna:  Brkonja  Čeljustnik)  ipd.  

 

Kadar  se  lotevamo  prevajanja,  imen  torej  nikakor  ne  smemo  zanemariti,  pogosto  

namreč   delujejo   kot   pomemben   člen   v   pripovedni   verigi,   obenem   pa   so   ena  

izmed  prvih  plati   prevoda,   ki   jih   bralci   zavedno  opazijo   in   komentirajo,   na   kar  

kažejo  na  primer  polemične  razprave  ob  prevodih  Harryja  Potterja  in  Gospodarja  

prstanov  (Gradišnik  2004  in  2006;  Hvala  2004;  Zabukovec  2007).  

 

Page 19: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  12  

Druga  pomembna  ideja,  ki  jo  oblikuje  Newmark,  je  uvedba  pojma  nacionalnosti.  

Če   OL   označuje   nacionalno   pripadnost   poimenovanega   lika,   imena   naj   ne   bi  

prevajali   oz.  bi  morali  ohraniti  njegovo  nacionalno  komponento.  V  nasprotnem  

primeru   namreč   ponovno   posegamo   v   ustvarjeni   literarni   svet,   kakor   pravi  

Robert  Adams:  

 

»Pariz   ne  more  biti   London   ali  New  York,   biti  mora  Pariz;   naš   junak  mora  biti  

Pierre,  ne  Peter;  piti  mora  aperitiv,  ne  koktejla;  kaditi  Gauloises,  ne  Kent;  hoditi  

mora  po  rue  du  Bac,  ne  po  Back  Street.«  (v  Bassnett  2003:  119)  

 

Vse   omenjene   značilnosti   so   del   ustvarjenega   književnega   sveta,   vsaka  

sprememba   oz.   besedilni   premik   v   prevodu   torej   vplivata   na   sprejemanje   in  

dojemanje   tega   sveta.   Seveda   se   prevajalski   postopek   in   z   njim   povezane  

odločitve   zapletejo,   kadar  OL   sicer   označuje   nacionalnost   lika,   a   istočasno  nosi  

tudi  pomen,  je  denotativno  določeno  in/ali  konotativno  zaznamovano.  V  takšnem  

primeru   je   prevajalec   na   razpotju:   ime   lahko   zgolj   prenese   –   tako   na   primer  

pomenljiva   imena   Dickensovih   oseb   v   slovenskem   prevodu   (Gradišnik   2006:  

513)  –  ali  pa  ga  prevede.  

 

2.1.1  Kako  ti  je  ime?  

Prevajalca  ne  zanima   le   izhodiščni   jezik   (nadalje:   IJ),   ampak   je  zanj  pomembno  

tudi,   kakšne   oblike   imen   obstajajo   in   katera   orodja   ima   na   voljo   za   njihovo  

tvorbo  oz.  prevod  v  ciljnem  jeziku  (nadalje:  CJ).  OL  se  namreč  pogosto  razlikujejo  

glede   na   slovnične   (npr.   pregibanje)   in   imenotvorne   značilnosti   posameznih  

jezikov.  

 

OL   lahko   razdelimo   glede   na   njihovo   sestavo   in   glede   na   vrsto   bitja,   ki   ga  

označujejo.   Pri   vrstni   razdelitvi   so   kategorije   naslednje:   imena   resničnih   oseb  

(Pol  Pot),  veroslovnih  in  bajeslovnih  bitij  (Buda),  domišljijskih  oseb  (Sneguljčica)  

ter  živali  (Lassie).  

 

Page 20: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  13  

Ime   lahko   sestoji   iz   več   besed   ali   pa   je   enobesedno.   Slednja   najdemo   tako   v  

današnjem   svetu   (Prince)   kot   tudi   v   zgodovini   (Valjhun),   bajeslovju   (Smrt)   in  

književnosti  (Sneguljčica).  Večbesedna  imena  dandanes  najpogosteje  sestavljata  

rojstno   ime   (Jozo)   in   priimek   (Hađiselimović),   obeh   sestavin   je   lahko   tudi   več  

(Juan   Sanchez   Villa-­‐Lobos  Ramírez).   Nekatera   večbesedna   imena   so   lahko   tudi  

enodelna,   pri   čemer   v   slovenščini   z   veliko   začetnico   zapišemo   le   prvo   besedo  

(Sedeči  bik).  Sestavni  deli  OL  so  lahko  še  vzdevki  in  psevdonimi  (Franc  Rozman  –  

Stane),  števniki  (Ludvik  XIV),  pridevki,  ki  so  izpeljani  iz  kraja  (Ivana  Orleanska),  

rodu   ali   kakšne   druge   značilnost   oz.   posebnosti   osebe   (Friderik   S   praznim  

žepom),  pa  tudi  občna  imena  (Kralj  Matjaž).  Pravila  za  rabo  OL  (sklanjanje,  zapis,  

velika   začetnica)   najdemo   v   jezikovnih   priročnikih,   kakršen   je   na   primer  

Slovenski  pravopis  –  Pravila  (Toporišič  1994).  

 

2.1.2  Besedotvorni  postopki  

Ker  so  imena,  še  posebej  domišljijska,  pogosto  novotvorjena,  mora  biti  prevajalec  

dobro  seznanjen  tudi  z  besedotvornimi  postopki,  ki  so  mu  v  določenem  jeziku  na  

voljo.   V   IJ   mu   takšno   znanje   omogoča   učinkovitejšo   analizo   imena,   v   CJ   pa  

ustreznejši  prevod.  

 

V   slovenskem   jeziku   teoretične   osnove   besedotvorja   najdemo   pri   Toporišiču  

(2000),   ki   je   svojo   slovnico   utemeljil   na   načelih   ženevskega   strukturalizma.  

Področju  besedotvorja  se  natančneje  posvečajo  tudi  drugi  avtorji,  tako  na  primer  

Vidovič  Muha  (1988),  Stramljič  Breznik  (1999)  in  drugi.  

 

V  slovenščini  poznamo  naslednje  osnovne  besedotvorne  procese:  

 

Izpeljevanje  

Enodelni  besedotvorni  podstavi  dodamo  pripono.  

Brkonja  Čeljust-­‐nik    novo  poimenovanje  je  izpeljano  iz  besede  'čeljust',  ki  ji  pridamo  desno  obrazilo  '-­‐nik'  

 

 

Page 21: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  14  

Zlaganje  

Novo  besedo  tvorimo  s  pomočjo  večbesedne  besedotvorne  podstave  in  medpone.  

Zlat-­‐o-­‐rog    poimenovanje  je  sestavljeno  iz  večbesedne  podstave  'zlat  rog'  in  medpone  '-­‐o-­‐'  

 

Sestavljanje  

Enobesedni  besedotvorni  podstavi  dodamo  predpono.  

Na-­‐očnik     enobesedni   podstavi   'oči',   ki   jo   izpeljemo   v   oznako   osebe   ('oč-­‐nik'),  dodamo  predpono  'na-­‐'  

 

Sklapljanje  

Združimo  več  besed  skupaj  brez  rabe  obrazil.  

Sapra-­‐miška     nova   beseda   je   sestavljena   iz   besede   'sapra',   ki   izraža  podkrepitev  neke  trditve  (sapra,  nas  je  zeblo),  in  besede  miška,  ki  je  že  sama  po  sebi  izpeljanka  iz  'miš'  

 

Krnitev  

Že  obstoječo  besedo  skrajšamo.  

Črt(omir)    osebno  lastno  ime  'Črtomir'  skrajšamo  v  'Črt'  

 

Konverzija  

Eno  besedno  vrsto  pretvorimo  v  drugo.  

Ostrorogi  Jelen    pridevnik  'ostrorogi'  v  samostalniški  imenski  rabi  

   

Mešana  tvorba  

Je   kombinacija   več  besedotvornih  postopkov,   na  primer  krnitve   in   izpeljevanja  

ali   krnitve   in   sklapljanja,   ki   sta   tudi   najpogostejši  mešani   tvorbi.   V   to   skupino  

uvrščamo  tudi  okrajšave  in  kratice.  

 

Zaradi   številnih   posebnosti   v   slovnici,   zgodovinskem   razvoju   in   pristopih   k  

besedotvorju  se  jeziki  pogosto  razlikujejo  glede  na  možnosti  tvorbe  novih  besed.  

Tudi  kadar  so  nam  v  dveh  jezikovnih  sistemih  na  voljo  formalno  enaki  procesi,  so  

Page 22: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  15  

ti   lahko   pogosti   in   naravni   v   enem   ter   redki   in   stilno   zaznamovani   v   drugem  

jeziku.  

 

2.1.3  Prevajalski  postopki  

Prevajalskih   postopkov   je   v   svetu   prevodoslovja   veliko,   različni   avtorji  

izpostavljajo  različne  vidike  prevajanja  in  v  mehko  sredico  svojih  teorij  umeščajo  

zelo   raznolike   vsebine.   Ker   želimo   čim   bolje   zaobjeti   in   pokriti   področje  

prevajanja  OL,  postopkov  ne  bomo  prevzeli  po  enem  samem  avtorju  ali  avtorici,  

ampak   bomo   skušali   iz   več   virov   sestaviti   lasten   prevodni   sistem.   Proces  

prevajanja  bomo  najprej  razdelili  na  tri  osrednje  faze:  

- Imenska  analiza           (I)  

- Prvo  razpotje:  prevod  ali  prenos       (II)  

- Drugo  razpotje:  zvesto  ali  prosto     (III)  

 

V   fazi   I   analiziramo   OL   v   skladu   z   že   omenjenimi   lastnostmi   imen:   določimo  

vrsto  lika,  ki  ga  označuje,  predvsem,  če  gre  za  resnično  ali  domišljijsko  bitje.  Med  

drugim   si   označimo   tudi   spol   lika,   ki   nam   lahko  namreč   zmeša   štrene,   npr.   pri  

abstraktnih   poosebitvah   (Smrt,   Vojna).   Paziti   moramo,   da   istovrstna   imena  

znotraj   enega   besedila   obravnavamo   enakovredno   in   se   držimo   izdelanega  

prevodnega  ključa.  

 

V   fazi   II   se   odločimo,   če   bomo   OL   prevedli   ali   zgolj   prenesli.   Odločitev  

sprejmemo  upoštevajoč  naravo  imena  lika  (resnično/neresnično),  zvrst  besedila  

(npr.   otroška   pravljica,   potopisni   roman   ipd.)   in   v   sodelovanju   z   morebitnim  

urednikom   (npr.   ohranjanje   imenske   kontinuitete   v   literarni   seriji).     Prenos  

označuje  prevzem  OL   iz   IJ   in  njegovo  vključitev  v  prevodno  besedilo.   Sem  sodi  

tudi   prečrkovanje   iz   tujih   abeced   (npr.   ruske   cirilice   ali   kitajske   hiragane)   po  

pravilih  CJ.  

Евгений  Онегин  (rus.)  –  Jevgenij  Onjegin  (slo.)  

Ime   prenesemo,   da   ohranimo   nacionalnost   in   kulturno   komponento   lika,   ki  

izhaja   iz  določenega,   po   imenu  prepoznavnega   sveta   (npr.   iz  Rusije),   in   ker  OL  

navadno  ni  nosilec  posebnega  pomena  ali  konotacije.  

Page 23: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  16  

 

Naslednji   prevodni   postopek   je   povezan   s   prenosom   in   ga   imenujemo  

domačenje   (tudi   naturalizacija).   OL   prenesemo   v   CJ   ter   ga   izgovorno   in  

morfološko  prilagodimo  jeziku  prevoda.  

Mowgli  (ang.)  –  Movgli  (slo.)  

Na   ta   način   bralcu   omogočimo   lažji   sprejem   novega   lika,   odstranimo   namreč  

oviro,   ki   jo   predstavlja   izgovorjava   neznanega   imena,   črkovanega   v   skladu   s  

tujim   jezikovnim   sistemom.   Tako   prenos   kot   tudi   domačenje   uvrščamo   v  

prevzemne  postopke,  v  obeh  primerih  je  namreč  poseg  v  OL  minimalen,  omejen  

zgolj  na  manjše  zapisne  spremembe,  ali  pa  ga  sploh  ni.  

 

V  fazi  III  se  znajdemo,  če  smo  se  odločili  za  prevod  OL.  Najprej  se  prepričamo,  če  

ime  v  jeziku,  v  katerega  prevajamo,  morebiti  že  obstaja.  Takšen  priznani  prevod,  

ki   ga   omenja   tudi   Newmark   (2000:   145),   je   navadno   jezikovno   in   kulturno   že  

sprejet:  

Charlemagne  (ang.)  –  Karel  Veliki  (slo.)  

V   tovrstnih   primerih   prevodna   ustreznica   torej   že   obstaja,   prevajalec   lahko  

napako  zagreši  le,  če  je  ne  pozna  in  ne  uporabi  ali  pa  se  obstoju  prevoda  imena  v  

CJ   navkljub   odloči   za   lasten   prevedek   (npr.   zaradi   vnovičnega   prevoda   že  

prevedenega   dela,   drugačne   uredniške   politike   ipd.).   Prevodi   takšnih   OL   so  

nastali  že  v  preteklosti  ali  pa  so  se  različna  imena  v  IJ  in  CJ  razvila  vzporedno,  z  

diahronega   vidika   so   lahko   torej   proizvod   različnih   prevodnih   postopkov,   zato  

jih  na  tem  mestu  zgolj  omenjamo.  

 

Ker   je   vsako   ime   na   nek   način   edinstven   prevajalski   izziv,   prekomerno  

razdrobljevanje   prevodnih   postopkov   za   prevajalca   nima   pretirane   uporabne  

vrednosti,  bolje  se  je  osredotočiti  na  nekaj  splošnih  načel,  ob  tem  pa  opozoriti  na  

pogostejše  pasti,  ki  prežijo  na  nas.  Ko  prevajamo  imena,  se  gibljemo  po  daljici  DP,  

na  kateri   točko  D  predstavlja  dobesedni  prevod,   točko  P  pa  prosti  prevod.  Med  

obema  točkama  je  več  različnih  možnosti,  ki  so  bližje  eni  ali  drugi  strani  daljice.  

 

Page 24: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  17  

Dobesedni   prevod,   ki   ga   poznamo   tudi   pod   izrazom   kalkiranje,   Newmark  

(2000:   137)   pa   zanj   uporablja   besedno   zvezo   direktni   prevod,   označuje  

neposredni   prenos   OL,   ki   v   CJ   ohrani   tako   obliko   kot   tudi   pomen   posameznih  

sestavin  imena.  

Felix  (lat.)  –  Srečko  (slo.)  

Z  dobesednim  prevodom  skušamo  tako  ohraniti  formalno  ustreznost  prevedka,  

na  imaginarni  prevodni  daljici  smo  bližje  izhodiščnemu  besedilu  in  jeziku.  Načeli  

formalne  in  dinamične  ustreznosti  je  izoblikoval  Eugene  Nida  (1964:  159)  in  ju  

izpostavil   kot   dve   osnovni   usmeritvi   v   procesu   prevajanja   –   ta   sistem   lahko  

uporabimo   tudi   pri   prevajanju   OL.   Kategorije   ustreznosti   niso   absolutne   –  

medtem  ko  s  formalnejšim  prevodom  preslikamo  obliko  in  površinski  pomen  OL  

(tj.  osnovni  pomen  sestavin  imena),  z  dinamičnejšo  ustreznico  poskušamo  doseči  

enak  učinek  poimenovanja,  ki  v  CJ  deluje  naravno,  a  se  oddaljuje  od  izvirnika.  

 

Kakšno  smer  bomo  ubrali,  je  odvisno  od  spleta  dejavnikov.  Že  ob  razčlenjevanju  

imena   v   fazi   I   smo   razkrili   nekatere   njegove   lastnosti,   ki   jih   bomo   skušali   v  

prevodu   ohraniti   ali   nadomestiti.   Ime   lahko   vsebuje   aliteracijo,   je   močno  

fonetično   simbolno,   ima   značilno   zgradbo,   je   pomenonosno,   ali   pa   izpolnjuje  

določeno   funkcijo.   Ime   je   prav   tako   bolj   ali   manj   neposredno   povezano   s  

sobesedilom,  npr.  v  obliki  besedne  igre.  

 

Ko   se   odločimo,   katere   lastnosti   so  pri   obravnavanem  OL  najpomembnejše,   jih  

poskušamo   v   čim   večji   meri   prenesti   v   prevod.     Če   menimo,   da   ima   ime  

pomembno   in   posebno   funkcijo,   skušamo   poiskati   funkcijsko   ustreznico.   Ta  

načeloma  nadomesti  OL  iz  IJ,  ki  izpolnjuje  specifično  vlogo  in  ne  označuje  vedno  

ene  same,  specifične  osebe.  Takšna   je  na  primer  raba  statistično  najpogostejših  

imen   in   priimkov,   ki   jih   v   nekaterih   državah   uporabljajo   za   poimenovanje  

neznanih  oseb  ali  povprečnega  državljana:  

Jean  Dupont  (fr.)  –  Janez  Novak  (slo.)  –  Pero  Perić  (hr.)  –  Hans  Meier  (nem.)  –  Иванов  Иван  Иванович  (rus.)  –  John  Smith  (ang.)  

Našteta   imena   imajo   različno   zgradbo   in   obliko,   a   lahko   v   jezikih,   iz   katerih  

prihajajo,   izpolnjujejo   enako   funkcijo.   Seveda   so   lahko   rabljena   tudi   zgolj   kot  

Page 25: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  18  

navadna   poimenovanja   oseb   brez   dodatne   funkcije,   kljub   temu   pa   pogosto  

ohranijo   opisano   konotacijo.   Naloga   prevajalca   je,   da   iz   sobesedila   in   drugih  

virov,  ki  so  mu  na  voljo,  razbere,  kako  je  OL  povezano  z  besedilom  in  kakšna  je  

njegova  vloga.  

   

Ime   lahko   ima   več   značilnosti,   ki   so   za   besedilo   in   bralca   pomembne.   Primer  

imena   Voldemort   (zlobni   čarovnik   iz   sveta   Harryja   Potterja)   pokaže,   kako  

zapletene  in  prepletene  so  lahko  te  lastnosti:  

- pomenonosnost:  vol  de  mort  (fr.  beg  smrti,  let  smrti,  kraja  smrti),  

- povezanost  z  drugim  imenom  v  obliki  premetanke:  Tom  Marvolo  Riddle  –  I  

am  Lord  Voldemort,  

- zvočnost:  temačnost  imena,  ki  jo  izražata  ozki  in  široki  'o'  ter  končni  't'  v  

angleški  izreki  

 

Pri  prevajanju  OL  se   lahko  pojavijo   tudi  premiki,   ki  vključujejo  »spremembo  v  

slovnici«  (Newmark  2000:  138),  do  katere  pride  zaradi  različnih  razlogov,  med  

drugim:  

- naravna  jezikovna  razlika,  npr.  prehod  iz  množine  v  ednino,  

- struktura  iz  IJ  v  CJ  ne  obstaja  in  jo  je  treba  nadomestiti,  

- v  CJ  obstaja  ista  struktura,  a  zveni  manj  naravno  kot  izbrana  možnost.  

 

Premike  sta  poskušala  natančno  klasificirati  in  standardizirati  Vinay  in  Darbelnet  

(1958),  kar  je  po  mnenju  Newmarka  (2000:  140)  težaško,  morda  celo  nemogoče  

delo,   premiki   namreč   pogosto   prehajajo   v   leksikalne   spremembe,   s   čimer   je  

razločevanje  onemogočeno.  

 

Popovič   (Bassnett   2002:   138)   je   razlikoval   med   več   vrstami   premikov,   ki   jih  

lahko  srečamo  tudi  pri  prevajanju  OL:  

- konstitutivni  premik     je  neizogiben,  saj   je  posledica  razlik  med  dvema  

jezikom,  poetikama  in  slogoma,  

- generični   premik     spremenijo   se   osrednje   značilnosti   besedila   kot  

literarnega  žanra,  

Page 26: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  19  

- individualni   premik     spremembe   povzročita   prevajalčev   lastni   slog   in  

idiolekt,  

- negativni   premik     nepravilni   prevod,   ki   nastane   zaradi   slabega  

poznavanja  jezika  ali  zgradbe  izvirnika,  

- topični   premik     do   sprememb   pride   zaradi   narave   izhodiščnega  

besedila  ter  razlik  v  časovni  in  krajevni  umeščenosti  izvirnika  in  prevoda.  

 

2.1.4  Ime  kot  priložnostna  tvorjenka  

Ker   so   OL   v   leposlovju   (pa   tudi   v   resničnem   življenju)   pogosto   domišljijska   in  

novotvorjena,   jih   lahko   med   drugim   obravnavamo   z   vidika   priložnostnih  

tvorjenk.  

 

Toporišič   (1997:   222)   pojem   priložnostne   tvorjenke   razloži   kot   besedo,   »ki   se  

sem   ter   tja  pojavi,   ni   pa  podružbljena,   ker   se  nekako   sama  poda   iz  določenega  

govornega  ali  besedilnega  položaja  ...«  V  to  skupino  redkih  besed,  kakor  jih  med  

drugim   poimenuje,   uvršča   tudi   besede,   ki   jih   govorci   tvorijo   po   ustaljenih  

besedotvornih  vzorcih   in   jih  drugi  uporabniki   jezika   lahko   razumejo,   ker   znajo  

razvozlati   njihov   pomen   (Toporišič   2000:   143–160).   Bauer   (1983:   45–48)   jih  

označuje   kot   del   prve   faze   v   procesu   leksikalizacije.   Vsaka   nova   beseda,   razen  

tistih,   ki   so   prevzete   iz   drugih   jezikov,   svojo   pot   torej   prične   kot   priložnostna  

tvorjenka.  

 

Naslednja  stopnja  je  pridobitev  statusa  neologizma  –  besede,  ki  je  nastala  zaradi  

potrebe  po  poimenovanju  neke  nove  pojavnosti  in  jo  govorci  že  uporabljajo,  a  še  

ni  razširjena.  Takšna  beseda  lahko  torej  počasi  preide  v  splošno  rabo  in  postane  

del  sprejetega  besedišča  jezika.  

 

Meje  med  posameznimi  pojmi  so  na  tem  področju  zabrisane  in  različni  avtorji  jih  

različno   tolmačijo.   Jesenškova   (1998:   36)   med   priložnostnimi   tvorjenkami   in  

neologizmi   razlikuje   s   pomočjo   dveh   kriterijev:   rabe   in   stopnje   leksikalizacije.  

Neologizmi   so   nove,   že   leksikalizirane   besede   in   njihova   raba   narašča.  

Priložnostne   tvorjenke   so   sicer   prav   tako   nove   pojavitve,   a   (še)   niso  

Page 27: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  20  

leksikalizirane   in   se   pojavijo   le   enkrat   ali   malokrat,   izhajajo   pa   iz  

komunikacijskih   potreb   in   ne   nastanejo   nujno   zaradi   potrebe   po   novem  

poimenovanju.  Obenem  so  odvisne  od  uporabnika,  besedila  in  okoliščin,  zato  jih  

je   včasih   brez   sobesedila   nemogoče   razumeti,   kar   izpostavi   tudi   Bauer   (1993:  

46).   Na   drugi   strani   ima   večina   neologizmov   en   sam   pomen,   kar   omogoča  

prevajanje  tudi  brez  sobesedila,  ta  pomen  naj  bi  namreč  neposredno  razbrali   iz  

besede   same   (Newmark   2000:   219).   Poleg   tega   se   neologizmi   že   pojavljajo   v  

slovarjih,   kar   je   še   eden   izmed   pokazateljev   njihovega   prehoda   v   sprejeto  

besedišče  jezika.  Zaradi  naštetih  razlik  bomo  v  tem  diplomskem  delu  uporabljali  

zgolj   pojem   priložnostne   tvorjenke,   natančnejši   pregled   širše   skupine  

novotvorjenk   in  drugih  novopojavnic  v   jeziku  namreč  zahteva   in  zasluži   ločeno  

strokovno  obravnavo.  

 

Priložnostne  tvorjenke  lahko  nastajajo  na  različne  načine,  a  pomembno  vlogo  pri  

njihovem   oblikovanju,   posebej   v   literarnih   delih,   odigrata   onomatopeja   in  

fonetični  simbolizem,  s  pomočjo  katerih  lahko  tvorimo  nove  besedne  korene  ali  

po  želji  spreminjamo  stare.  Onomatopejske  besede  posnemajo  naravne  glasove:  

škljoc    (zvok  ob  sprožitvi  fotoaparata)    glagol  škljocniti  (fotografirati)  

S   poznavanjem   fonetičnega   simbolizma   in   pomenov   določenih   glasov   si   lahko  

pomagamo  pri  tvorbi  besed  z  želenim  (zvočnim)  učinkom:  

glas   /f/   na   začetku   besede   pogosto   vzbuja   negativna   čustva,   kot   so  zaničevanje  in  gnus,  npr.  fuj  in  fej  

 

Tovrstne   tvorjenke   imajo   dolgo   zgodovino   tudi   v   leposlovju.   Dober   pokazatelj  

njihove  pomembnosti  in  pogostosti  je  pesem  Jabberwocky  (Žlabudron  v  prevodu  

Gitice  Jakopin)  izpod  peresa  Lewisa  Carrola,  mojstra  novotvorjenk.  Pisci  že  dolgo  

uporabljajo   to   tehniko   kot   slogovno   in   učinkovno   sredstvo,   priložnostne  

tvorjenke   najdemo   tako   pri   Shakespearju   kot   tudi   pri   Joyceu,   Orwellu   in  

nenazadnje  Adamsu,  številne  izmed  njih  pa  so  našle  pot  v  slovarje  in  so  danes  del  

jezikovnega  leksikona  (Verbančič  2006:  19).  

 

Page 28: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  21  

OL  kot  priložnostne  tvorjenke  moramo  obravnavati  kot  posebno,  ločeno  skupino,  

za   katero   sta   značilni   najmanj   dve   posebnosti:   OL   v   osnovi   izpolnjujejo  

poimenovalno   predstavitveno   funkcijo   in   ne   pomenonosne,   obenem   pa   je   pod  

vprašajem  tudi  njihova  stopnja   leksikalizacije,   lastna  imena  so  namreč  navadno  

izvzeta  iz  splošnih  enojezičnih  slovarjev,  kakršen  je  na  primer  Slovar  slovenskega  

knjižnega   jezika.   A   vseeno   obstajajo   tudi   posebni   onomaziološki   slovarji,   kjer  

lahko  najdemo  nabor  različnih  imen,  od  zemljepisnih  do  osebnih.  Takšne  zbirke  

so   ponavadi   etimološke,   raziskujejo   torej   tudi   izvor   in   razvoj   poimenovanj.   V  

nekaterih   državah   po   svetu   najdemo   celo   posebne   urade,   ki   potrdijo  

novotvorjeno   ime   in   mu   tako   dajo   status   sprejete,   leksikalizirane   jezikovne  

enote.   Na   področju   Skandinavije   ima   na   tem   področju   najostrejšo   zakonodajo  

Danska.   Starši  morajo   ime   in   priimek,   ki   ga   želijo   dati   svojemu  otroku,   najprej  

predložiti   v   potrditev   uradnim   organom,   ki   zavrnejo   ali   sprejmejo   njihov  

predlog.   Druga   možnost   je,   da   izberejo   eno   od   že   potrjenih   imen   iz   vladnega  

seznama.  (Alvarez  2004)  

 

Vprašanje  pomenonosnosti  imenskih  novotvorjenk  nima  enoznačnega  odgovora.  

Kljub   temu,   da   vsa   imena   ne   vsebujejo   pomena,   ki   bi   ga   lahko   neposredno  

razbrali,  pa   jim  kot  bralci   tega  navadno  skušamo  pripeti,   tako  zavedno  kot   tudi  

nezavedno.   Na   dojemanje   takšnega   novotvorjenega   OL,   s   katerim   se   prvič  

srečamo   in   ki   v   skladu   z   definicijo   priložnostnih   tvorjenk   ni   vedno   pomensko  

transparentno,   vpliva   veliko   različnih   dejavnikov:   pomen   sestavin   imena,  

zvočnost,   slovnične   značilnosti,   sobesedilo,   medbesedilne   in   metajezikovne  

informacije  ipd.  

 

Pri  tem  ni  pomembno,  če  novotvorjeno  ime  nosi  resnična  ali  literarna  oseba,  OL  

lahko  namreč  prehajajo  med  svetovoma:  literarna  oseba  prevzame  ime  resnične  

osebe  ali  obratno,  kar  pomeni,  da  večjih  razlik  pri  njihovem  nastajanju  ni.  V  obeh    

skupinah   najdemo   podobno   motivirane   besede:   novo   OL   lahko   tvorimo,   ker  

želimo  na  primer  oblikovati  neko  osebo  in  ji  vcepiti  pridih  moči  ali  veličastnosti,  

ki   se   zrcali   v   pomenskem  korenu   ali   zvočnosti   novotvorjenke.   Prav   tako   lahko  

resnično  ali  literarno  osebo  poimenujemo  po  njenih  obstoječih  lastnostih,  npr.  z  

ustreznim   opisnim   vzdevkom.   A   književna   imena   imajo   vendarle   posebno  

Page 29: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  22  

razsežnost,   po   kateri   se   razlikujejo   od   imen   resničnih   oseb:   novotvorjeno   OL  

postane  lik  takoj,  ko  je  zapisano,  ne  glede  na  to,  če  je  avtor  samo  literarno  osebo  

že   oblikoval   ali   ne,   imena   in   liki,   ki   jih   ta   določajo,   so   namreč   tesno,   skorajda  

nerazdružljivo  povezani.  Človek  oblikuje  ime,  ime  pa  oblikuje  človeka.  

 

»Včasih   se  mi   zdi,   da  mi   je  bilo  usojeno  upravičiti   svoje   ime.   Le  kako  bi  

lahko  imela  z  imenom,  kot  je  Madonna,  drugačno  življenje?  Ali  bi  postala  

nuna  ali  pa  to,  kar  sem  danes.«         (Madonna)  

 

 

 

Page 30: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  23  

3   ANALIZA   ZBRANIH   OSEBNIH   LASTNIH   IMEN   IN  

NJIHOVIH  PREVEDKOV  

V  sklopu  diplomskega  dela  smo  zbrali  OL  iz  prvih  šestih  romanov  serije  o  Plošči  

Terryja  Pratchetta,  nato  pa  poiskali  še  njihove  prevodne  ustreznice  v  slovenskih  

prevodih.  Prvega  izmed  teh,  Barvo  magije,  je  leta  2004  izdala  založba  Vale-­‐Novak  

v  prevodu  Maje  Novak.  Naslednjih  pet  romanov,  Luč  fantastike,  Čar  enakih  pravic,  

Mort,   Izvor   magije   in   Tri   vešče,   je   prevedla   Saša   Požek,   izšli   pa   so   pri   tržiški  

založbi  Učila  International.  Zbrana  OL  lahko  razdelimo  v  tri  osrednje  skupine:  

- imena  glavnih  junakov  (visoka  pojavnost),  

- imena  stranskih  junakov  (nizka  pojavnost),  

- imena,   ki   se   pojavijo   le   enkrat   in/ali   so   del   večjega   poimenovanja   (npr.  

Ajandurah's   Wand   of   Utter   Negativity   –   Ajandurova   palica   čistega  

nihilizma).  

 

Imena   smo   razvrstili   v   skladu   s   pripravljenim   šifrantom,   pri   čemer   smo   se  

osredotočili   na   uporabljene   prevajalske   strategije   pri   prevajanju   imen   in  

besedotvorne   procese   pri   nastajanju   novotvorjenk.   V   sklopu   analize   bomo  

zbrane  podatke  najprej  statistično  obdelali,  nato  pa  bomo  prešli  na  natančnejšo  

obravnavo   posameznih   primerov,   znotraj   katere   bomo   podrobneje   analizirali  

tako   izvirna   angleška   poimenovanja   kot   tudi   slovenske   prevode,   njihovo  

umeščenost  v  besedilni  svet  ter  vpliv  na  bralca.  

 

Page 31: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  24  

3.1  Statistična  obravnava  

3.1.1  Prevodne  strategije  

V  skladu  z  zastavljeno  teoretično  osnovo,  v  kateri  smo  izpostavili  raznovrstnost  

oblik   prevajanja   OL   in   njihov   posledični   posebni   status,   uvodna   analiza   ni  

kategorialno   razdrobljena,   ampak   ima   splošnejšo   obliko,   s   pomočjo   katere  

skušamo   zajeti   osnovne   strategije,   s   katerimi   sta   se   obe   prevajalki   lotili  

prevajanja  romanov.  Osnovne  prevodne  skupine  so  štiri:  

- prenos  (podskupina:  domačenje),  

- obstoječi  priznani  prevod,  

- dobesedni  prevod,  

- prosti  prevod  (podskupina:  funkcijska  oz.  kulturna  ustreznica).  

 

V   šestih   romanih   smo   zbrali   305   angleških   OL   in   njihove   prevedke   ter   jih  

razvrstili   glede   na   ubrano   prevajalsko   pot.   V   nekaterih   primerih   sta   prevajalki  

znotraj   posameznega   večbesednega   OL   uporabili   različne   prevodne   strategije,  

nekaj   imen,   ki   se   ponovijo   v   več   romanih,   pa   sta   tudi   različno   prenesli   v  

slovenščino.  

 Diagram  1  

59%  

1%  

28%  

12%  

Prevodne  strategije  

Prenos  

Priznani  prevod  

Dobesedni  prevod  

Prosti  prevod  

Page 32: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  25  

Analiza   kaže,   da   je   najpogosteje   uporabljeni   postopek   prevzemanje   izvirnega  

imena   (Diagram   1).   Slabo   tretjino   predstavlja   strategija   dobesednega   prevoda,  

prostih  prevedkov   je   trikrat  manj,  obstoječih  priznanih  prevodov   imen  pa   le  za  

vzorec.   Prevzeta   imena   so   v   slovenščini   večinoma   ostala   nespremenjena,  

prečrkovana  je  bila  petina  primerov  (Diagram  2).  Pri  tem  je  potrebno  poudariti,  

da   nekatera   imena   že   ustrezajo   slovenskemu   izgovoru   in   jih   tako   ni   treba  

prečrkovati  (npr.  Simon,  Belafon).    

 Diagram  2  

Ker  sta  se  serije  o  Plošči  lotili  dve  prevajalki,  si  lahko  pogledamo  tudi,  kakšne  so  

razlike  v  njunem  pristopu  glede  na  uporabo  prevodnih  strategij  (Diagram  3).  

 Diagram  3  

84%  

16%  

Prenos  

Neposredni  prenos  

Naturalizacija  

0%   20%   40%   60%   80%   100%  

Novak  

Požek  

Razmerje  strategij  

Prenos  

Priznani  prevod  

Dobesedni  prevod  

Prosti  prevod  

Page 33: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  26  

Požkova   je   v   slovenščino   prenesla   večji   delež   OL,   več   jih   je   tudi   dobesedno  

prevedla.   Najbolj   očitna   je   razlika   v   načinu   prevajanja,   pri   Novakovi   namreč  

beležimo   uravnoteženost  med   dobesednimi   in   prostimi   prevodi,  medtem  ko   je  

slednjih  pri  Požkovi   skoraj   štirikrat  manj  v  primerjavi  z  neposrednimi  prevodi,  

t.  i.  kalki.  

 

3.1.2  Besedotvorne  strategije  

Pri  besedotvorni  analizi  prevedkov  imen  smo  se  osredotočili  le  na  novotvorjena  

poimenovanja,  ki  smo  jih  razdelili  v  šest  skupin:  

- izpeljevanje,  

- zlaganje,  

- sestavljanje,  

- sklapljanje,  

- krnitev,  

- konverzija.  

V   slovenskih   prevodih   Pratchettovih   romanov   najdemo   63   primerov   imenskih  

novotvorjenk,   največ   jih   je   nastalo   v   procesu   zlaganja,   nekaj   manj   s   pomočjo  

izpeljevanja   in   sklapljanja,   medtem   ko   smo   našli   le   po   en   primer   krnitve   in  

konverzije  ter  nobenega  primera  sestavljanja  (Diagram  4).  

 Diagram  4  

27%  43%  

27%  

1%  2%  

Besedotvorni  postopki  

Izpeljevanje  

Zlaganje  

Sklapljanje  

Krnitev  

Konverzija  

Page 34: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  27  

Sklapljanje,   ki   je   sicer   zgodovinsko   bolj   značilno   za   germanske   jezike,   npr.  

nemščino,  in  ne  slovenščino,  predstavlja  nezanemarljiv  delež  vseh  novotvorjenk.  

Dobršen   del   sklopov   (12   od   17   primerov)   izhaja   iz   dobesednega   prevoda  

izvirnega   OL,   kjer   so   združene   posamezne   polnopomenske   sestavine   takšnega  

imena   (npr.   Harebut   –   Zajectoda)   ali   pa   polnopomenski   sestavini   dodan  

nepolnopomenski  del  iz  izvirnika  (npr.  Pilgarlic  –  Pilčesen).  

 

   

Page 35: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  28  

3.2  Analiza  izbranih  primerov  

V  sklopu  analize  bomo  obravnavali  skupino  izbranih  OL,  ki  predstavljajo  presek  

različnih   imen,   na   katera   lahko   pri   prevajanju   naletimo,   kot   tudi   uporabljenih  

prevajalskih   strategij.   Vsako   angleško   poimenovanje   bomo   najprej   umestili   v  

besedilni   svet,   ga  besedotvorno   in  pomensko   razčlenili,   nato  pa  prevodoslovno  

opisali   še   njegov   prevedek.   Obenem   bomo   skušali   ugotoviti,   kakšen   vpliv   oz.  

razsežnosti   ima   lahko   izbrana  prevajalska   strategija   pri   dojemanju   likov,   delov  

besedila  in  romana  kot  celote.  

 

Pri  označevanju  romanov,  v  katerih  se  pojavi  preučevano  OL,  bomo  uporabljali  

naslednje  oznake:  

- Barva  magije         BM  

- Luč  fantastike       LF  

- Čar  enakih  pravic       ČEP  

- Mort           M  

- Izvor  magije         IM  

- Tri  vešče         TV  

 

ANGLEŠKO  IME   SLOVENSKI  PREVOD   ROMANI  

 

Rincewind   Rincewind   BM,  LF,  M,  IM  

 

Rincewind  je  visok,  suhljat  in  koščen  čarovnik  z  mršavo  brado  človeka,  ki  mu  ni  

usojeno,  da  stopi  v  vrste  bradonoscev.  Nikoli  se  ni  izkazal  pri  rokovanju  z  magijo,  

pravzaprav   ni   opravil   še   nobenega   izpita   na   Nevidni   univerzi.   V   življenju   ga  

rešuje   predvsem   zavidanja   vredno   znanje   jezikov,   ki   mu   omogoča,   da   njegove  

krike  »Ne  ubijte  me!«  razumejo  širom  Plošče,  poleg  tega  pa  ima  še  izjemno  dobro  

razvito  žilico  za  preživetje.  (Pratchett  2003:  338–339)  

 

Kot  takšen  je  tipičen  komični  lik  in  predstavlja  vir  številnih  literarnih  zapletov  in  

razpletov.  Njegovo   ime   se   je   sicer   prvič   pojavilo   v   slavni   kolumni   londonskega  

časopisa  Daily   Express,   ki   jo   je   pod   psevdonimom  Beachcomber   več   kot   50   let  

Page 36: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  29  

pisal  J.  B.  Morton.  V  svojih  zgodbah  je  pogosto  uporabljal  različne  izmišljene  like,  

s   katerimi   je   karikiral   javno   in   politično   življenje.   V   eni   izmed   kolumn,   ki   je  

obravnavala   britanska   sodišča,   se   je   tako   pojavil   tudi   Churm   Rincewind.  

Pratchett  se   je   tega   izvora   imena  glavnega   lika  prvih  romanov  s  Plošče  zavedel  

šele  pozneje,  ko  je  prebiral  stare,  rabljene  izdaje  kolumn  (Breebaart  2008:  10).  

 

OL  je  sestavljeno  iz  besed  rince  (prečrkovan  angleški  glagol  in  samostalnik  rinse  

–   izpirati,   izplakovati)   in  wind  (ang.  veter,  sapa).  Ponovljeni  glas  /ɪ/  daje  imenu  

močno   zvočnost   –   ko   ga   izgovorimo,   ima   namreč   kovinski   zven,   ki   skupaj   z  

obema   pomenskima   sestavinama   gradi   njegovo   končno   podobo   (zvok   vetra,  

vode),  ta  pa  lahko  namiguje  tudi  na  praznoglavost  glavnega  lika.  

 

Novakova   se   je   v   Barvi   magije   odločila,   da   to   OL   prenese,   njeno   rešitev   je   v  

poznejših   prevodih   ohranila   tudi   Požkova.   Ker   ime   ni   prevedeno,   bralec,   ki   ni  

vešč   angleškega   jezika,   o   liku   stežka   dobi   enak   vtis   kot   bralec   izvirnika.  

Preneseno   ime   ima   poleg   tega   tudi   odtujitveni   učinek,   saj   kot   poimenovanje  

enega   izmed  glavnih   likov  ni   tako  ustrezno  umeščeno  v  besedilni  svet.  Obenem  

ob  njem  nastopa  Cvetko  Cvetko,  drugi  osrednji  lik  (v  BM,  LF),  katerega  ime  pa  je  

prevedeno,   kar   ustvari   nenaravno   dvojnost   imen,   lik   tujca   (Cvetka   Cvetka)   iz  

oddaljene   celine   onkraj   sveta   je   namreč   bralcu   bližje   kot   lik   domačina  

(Rincewinda).  

 

Boštjan   Gorenc   in   Aleksander   Hropot   sta   kot   enega   izmed   mogočih   prevodov  

predlagala  imensko  skovanko  Frišenpiš,  ki  ohrani  tako  zvočnost  (ponovljen  zvok  

/i/)  kot  tudi  pomensko  in  humorno  plat  angleškega  OL.  

 

Twoflower   Cvetko  Cvetko   BM,  LF  

 

Cvetko  Cvetko   je  prvi   turist  na  Plošči,  majhen,  plešast   in  suh  mož,  ki  pa  mu  kaj  

hitro  zraste  trebuh  –  če  ne  že  lasje  –  zahvaljujoč  bogati  kuhinji  Ankh-­‐Morporka.  

Prihaja   s   Protiutežne   celine,   kjer   dela   kot   uradnik   v   pristaniškem   mestu   Bes  

Pelargic.   V   vlogi   obiskovalca   in   opazovalca   se   v   novi   deželi   počuti   popolnoma  

varnega,   tudi   kadar   se   na   primer   znajde   sredi   pretepa   v   lokalni   krčmi   in   mu  

Page 37: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  30  

strežejo  po  življenju.  Za  vratom  mu  visi  posebna  naprava,  v  kateri  je  skrit  demon,  

ki  po  naročilu  naslika  vse,  kar  želi  njegov  gospodar  pokazati  domačim.  (Pratchett  

2003:  393–394)  

 

Njegovo  ime  v  angleščini  sestoji  iz  števnika  two  (ang.  dve)  in  samostalnika  flower  

ang.   roža,   cvet).   Takšno   zgradbo   Pratchett   uporablja   za   večino   prebivalcev  

Protiutežne  celine  (Devetero  vrtljivih  zrcal,  Eno  sončno  ogledalo),  vzorec  naj  bi  

prevzel  od  srednjeameriških  Majev  (Breebaart  2008:  10).  

 

Novakova  se  je  odločila  za  zanimiv  prevod  in  liku  v  slovenščini  nadela  ime  Cvetko  

Cvetko,  ki  ga  je  v  Luči  fantastike  ohranila  tudi  Požkova.  Prevod  je  bil  med  bralci  

dobro  sprejet,  a  podira  Pratchettov  sistem  poimenovanja  Protiutežanov.  Zaradi  

tega   je   manj   čvrsta   (a   še   vedno   razvidna)   tudi   vez   med   Cvetkom   Cvetkom   in  

njegovim  dvojnikom  iz  resničnega  sveta,  ki  v  izvirniku  in  prevodu  nosi  ime  Jack  

Zweiblumen  (nem.  dve  roži).  

 

the  Luggage   Kufer   BM,  LF,  IM  

 

Kufer   nosi   in   varuje   osebno   prtljago   Cvetka   Cvetka,   ki   ga   je   s   sabo   pripeljal   z  

domače  Protiutežne  celine.  Narejen  je  iz  magičnega  lesa  t.  i.  modre  hruške,  kar  ga  

navdaja  z  določeno  mero  samozavedanja.  Svojemu   lastniku   je  popolnoma  zvest  

in  mu  s  pomočjo  številnih  majhnih  nožic  sledi,  kamorkoli  že  gre.  (Pratchett  2003:  

264–265)  

 

Pratchett   je   skrinjo  poimenoval   the  Luggage   (ang.   prtljaga).   Poznejši   romani,   v  

katerih  se  Kufer  pojavlja,  namigujejo,  da  je  ta  moškega  spola.  

 

Novakova  je  poiskala  najbližji  samostalnik  moškega  spola  in  se  odločila  za  stilno  

zaznamovano   pogovorno   obliko   Kufer.   To   je   prevzela   tudi   Požkova.   Navkljub  

takšnemu   prevodnemu   premiku   pa   ime   deluje   naravno,   bralcu   daje   občutek  

povezanosti   z   likom,   ob   tem   pa   krepi   vez  med   Kufrom   in   njegovim   lastnikom  

Cvetkom  Cvetkom  (npr.  z  zvalnikom  'Kufer!').  

 

Page 38: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  31  

Liessa  Wyrmbidder  

(Dragonlady)  

Liessa  Črvobreška  

/  

BM  

 

Liessa  je  hči  Griše  Prvega  in  zmajska  poglavarka  na  Črvobregu.  Dolgi  rdeči  lasje  ji  

segajo  do  pasu,  vitko  telo  pa   ji  pokriva   le  nekaj  krpic  verižne  srajce.  Z  bratoma  

Li!ortom   in   Liartesom   se   bori   za   prevlado   po   smrti   njihovega   očeta.   Takšnih  

junakinj  preprosto  ne  delajo  več  –  danes  jim  namreč  ne  dovolijo,  da  bi  se  oblačile  

tako  pomanjkljivo.  (Pratchett  2003:  258–259)  

 

Njeno  ime  je  dvodelno:  medtem  ko  Liessa  ni  nosilec  pomena,  pa  sta  Wyrmbidder  

in  Dragonlady   pomenonosna.   Liessa   je   parodija   glavne   junakinje   romana   Anne  

McCaffrey  Dragonflight,  ki  nosi   ime  Lessa.  Prvi  priimek  oz.  naziv  je  sestavljen  iz  

staroangleške   besede  wyrm,   ki   v   germanski  mitologiji   označuje   zmaja,   kačo   ali  

podobno  (pol)magično  bitje,  in  besede  bidder  (ang.  tisti,  ki  ukazuje),  izpeljanke  iz  

glagola   to   bid   (ang.   ukazati,   veleti).   Naziv  Dragonlady   ima   podobno   pomensko  

sestavo,   in   sicer   sestoji   iz   besed   dragon   (ang.   zmaj)   in   lady   (ang.   gospa,  

gospodarica).  

 

Novakova   je   prvi   del  OL   prenesla,   drugi   del   pa   prevedla.   Pri   tem  ni   izhajala   iz  

Pratchettove   skladenjske   podstave   tisti,   ki   ukazuje   zmajem,   ampak   je   ime  

izpeljala   iz   poimenovanja   kraja,   na   katerem   Liessa   prebiva   –   Črvobreg   (v   ang.  

Wyrmberg).   Pri   tem   je  wyrm   napačno   tolmačila   kot   alternativni   zapis   besede  

worm  (ang.  črv)  in  prevodu  s  tem  odvzela  povezavo  z  zmaji,  do  rahlega  premika  

pa   je   prišlo   tudi   pri   prevodu  druge   sestavine,   nemške  besede  berg   (nem.   gora,  

hrib),  ki  jo  je  pomanjšala  v  breg.  Naziva  Dragonlady,  ki  se  sicer  pojavi  le  enkrat,  ni  

prevedla,   ampak   je   ponovila   poimenovanje   Črvobreška,   kljub   temu,   da   je   v  

slovenščino   prenesla   sorodni   naziv   Liessinih   bratov   –   zmajski   poglavar   (v   ang.  

Dragonlord).  

 

Ker  v  slovenščini  nimamo  starinskega  izraza  za  zmaja,  kakršen  je  wyrm,  bi  lahko  

to   plat   imena   nadomestili   z   besedno   igro   in   Wyrmbidder   prevedli   kot  

Page 39: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  32  

Zmajeslavna  ali  Zmajoslavna  (podobnozvočnica:  zmagoslavna).  Naziv  Dragonlady  

pa  bi  po  analogiji  z  zmajskim  poglavarjem  prelevili  v  zmajsko  (po)glavarko.  

 

Hrun  the  Barbarian  

Hrun  of  Chimeria  

Barbar  Hrun  

Hrun  iz  Čimerije  

BM  

 

Hrun  je  eden  izmed  najslavnejših  in  najtrdovratnejših  junakov  na  Plošči.  Ni  ravno  

izjemno  bister,  je  pa  izjemno  nedomiseln.  Kljub  temu  velja  po  standardih  na  Osi  

za   pravega   pravcatega   akademika,   razmišlja   namreč   lahko,   ne   da   bi   ob   tem  

premikal  ustnice.  (Pratchett  2003:  217)  

 

Njegovo  ime  je  dvodelno:  prvi  del  predstavlja  novotvorjeno  ime  Hrun,  drugi  del  

pa   apozicija   the   Barbarian   oz.   predložna   zveza   v   rabi   desnega   prilastka   of  

Chimeria.  Barbar  Hrun  je  parodija  stripovskega  junaka  Barbara  Thruda,  ki  pa  je  

nastal   kot   parodija   še   enega   stripovskega,   knjižnega   in   filmskega   heroja   –  

Konana  Barbara,  katerega  domovina  je  Cimmeria.  

 

Novakova  je  ime  Hrun  prenesla  v  slovenščino,  opisno  samostalniško  apozicijo  pa  

prevedla   in   postavila   na   levo   stran   jedra   imena,   kamor   jo   navadno   stavimo   v  

slovenskem  jeziku.  Pri  drugi  različici   imena  je  ustrezno  ohranila  desni  prilastek  

in   predložno   zvezo,   Hrunovo   rodno   deželo   pa   podomačila.   Pri   tem   je   črkovni  

sestav   chi-­‐   poslovenila   kot   /či/,   kar   ustreza   izgovoru   večine   angleških   besed   s  

takšnim  črkovnim  zaporedjem.  A  če  Chimerio  obravnavamo  kot  besedo  grškega  

izvora,  kakršna  je  tudi  njej  najbližja  angleška  beseda  chimera  (/kaɪmɪəәrəә/),  bi   jo  

morali   sloveniti   kot  Kimerijo.   V   podobni   zagati   so   se   znašli   tudi   bralci   Konana  

Barbara,   nekateri   namreč   njegovo   domačo   Cimmerio   izgovarjajo   /Kimerija/  

(sorodno   z   zgodovinskim   nomadskim   ljudstvom   Kimercev,   ki   so   po   Herodotu  

prebivali  severno  od  Kavkaza  in  Črnega  morja),  drugi  /Simerija/  (kakor  naj  bi  si  

to  deželo  zamislil  Konanov  stvaritelj  Robert  E.  Howard).  

   

 

Page 40: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  33  

Bel-­‐Shamharoth  

the  Soul  Eater  

the  Sender  of  Eight  

the  Soul  Render  

Bel-­‐Šamharot  

Požiralec  duš  

Odposlanec  osmice  

Požiralec  duš  

BM,  ČEP  

BM  

BM  

BM  

 

Bel-­‐Šamharot  je  eden  izmed  starodavnih,  temnih  bogov  Plošče.  Ni  zloben,  saj  ima  

tudi  Zlo  v  sebi  določeno  mero  življenja  –  je  druga  plat  medalje,  katere  prva  plat  

sta   Dobro   in   Zlo.   Po   vsej   verjetnosti   je   to   bitje   uspelo   ubežati   iz   Kazenskih  

razsežnosti,  sedaj  pa  kraljuje  v  templju,  ki  je  preplet  hodnikov  in  tunelov,  polnih  

stenskih   slikarij   in   z   občasnim   okostjem   v   kakšnem   kotu.   Njegovo   število   je  

dvakrat  štiri,  najdemo  ga  med  sedem  in  devet,  čarovniki  pa  ga  ne  upajo  izustiti.  

(Pratchett  2003:  56–57)  

 

Osnovo   in   izvor   lika   Bel-­‐Šamharota   predstavlja   pošast   Cthulhu   pisatelja   H.   P.  

Lovecrafta.  Sorodno  je  tudi  enemu  od  hebrejskih  imen  Boga  –  Shemhamphorasch  

–,   ki   so   ga   skozi   zgodovino   uporabljali   v   okultne   namene.   Bel-­‐Šamharot   ima   v  

Barvi  magije  več  nazivov,  ki  izražajo  njegovo  zlobnost  in  grozljivost.  

 

Novakova  (kakor  tudi  Požkova)  je  OL  črkovno  poslovenila,  posamezne  nazive  pa  

prevedla.   The   Soul   Eater   je   tako   postal   Požiralec   duš,   the   Sender   of   Eight   pa  

Odposlanec   osmice.   Pri   tem   je   prišlo   do   pomenskega   premika,   sender   namreč  

označuje   pošiljatelja   (tistega,   ki   pošilja),  medtem   ko   je   odposlanec   tisti,   ki   je  

poslan.   Za   takšno   spremembo   se   je   prevajalka   najverjetneje   odločila,   ker   je  

beseda  pošiljatelj  močno   povezana   s   pošto   in   tako   konotativno   ne   bi   ustrezala  

poimenovanju   tovrstne   pošasti.   Za   naziv   the   Soul   Render   je   ponovno  uporabila  

izraz  Požiralec  duš.  

 

 

 

 

 

Page 41: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  34  

Ymper  Trymon   Ymper  Trymon   LF  

 

Ymper   Trymon   je  mlad,   nadebuden   in   zmerno   zloben   čarovnik,   ki   se   poskuša  

zavihteti  na  položaj  rektorja  Nevidne  univerze.  Čarovništvo  vidi  v  novi   luči,  želi  

ga  reformirati  ter  odpraviti  nepotrebno  nastopaštvo,  jezik  pa  bi  najraje  zamenjal  

s   preprostim   in   zlahka   razumljivim   numeričnim   sistemom.   (Pratchett   2003:  

390–391)  

 

Njegovo   ime   sestavljata   dve   novotvorjenki:   lastno   ime  Ymper   lahko   tolmačimo  

kot   izpeljanko   iz  samostalnika   imp,  ki  označuje  nagajivo  ali  hudobno  mitološko  

bitje.  Priimek  Trymon  nima  posebne  pomenske  vsebine.  

 

Požkova  se  je  odločila,  da  OL  v  celoti  prenese  v  slovenski  prevod.  

 

Cohen  the  Barbarian   Barbar  Cohen   LF,  IM  

 

Barbar  Cohen  je  največji  junak,  ki  je  kadarkoli  stopal  po  Plošči.  Ima  skrivnostno  

sposobnost,  da  izvoha  tudi  najmanjši  zaklad  v  svoji  bližini.  Kljub  temu,  da  je  star  

že  krepko  čez  osemdeset   let   in  mu  bela  brada  sega  skoraj  do  kolen,  vam  bo  še  

vedno   spretno   odsekal   roko,   če   boste   poskušali   igrati   križce   in   krožce   na  

njegovih  številnih  brazgotinah.  (Pratchett  2003:  91–92)  

 

OL  je  dvodelno:  prvi  del  predstavlja  Cohen,  drugi  del  pa  apozicija  the  Barbarian.  

Cohen   je   postarana   parodija   Konana   Barbara,   podobno   kot   njegov   stanovski  

kolega  Barbar  Hrun.  

 

Požkova  je  pri  prevodu  izbrala  enako  strategijo  kot  Novakova  v  primeru  Barbara  

Hruna.  Ohranila  je  tudi  izvirni  zapis  Cohen,  ki  je  sicer  ustaljeno  angleško  ime.  

 

 

 

 

Page 42: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  35  

Granny  Weatherwax  

Esme(relda)  

Babica  Vremenovosek  

Esme(relda)  

ČEP,  M,  TV  

ČEP,  TV  

 

Babica  Vremenovosek  je  prekaljena  čarovnica,  verjetno  (še  posebej,  če  vprašate  

kar  njo)  najsposobnejša  coprnica  na  Plošči.   Iz  njene  rodbine  so  izšli  že  nekateri  

drugi   veliki   čarovniki,   med   drugim   nekdanji   rektor   Nevidne   univerze   Galder  

Vremenovosek  in  Babičina  sestra  Lily  Vremenovosek,  ki  se  je  ukvarjala  s  temno  

magijo.  Živi  v  Lankrah,  kjer  uživa  precejšno  mero   (straho)spoštovanja,  v   svojih  

rokah  namreč  vihti  neizmerno  moč  čarovniške  magije.  A  otroci  se  je  kljub  temu  

ne   bojijo,   vedo   namreč,   da   Babica   ni   niti   dobra   niti   zla,   ampak   poskuša   vedno  

storiti  tisto,  kar  je  Prav.  (Pratchett  2003:  439–440)  

 

Njeno   ime   je   večdelno:   rodila   se   je   sicer   kot   Esmerelda   (prečrkovana   oblika  

imena   Esmeralda)   –   včasih   jo   tako   ali   s   skrajšano   obliko   Esme   pokliče   katera  

izmed  drugih  čarovnic  –,  a  večina  jo  pozna  pod  vzdevkom  Granny  (ang.  babica).  

Ker  lastnih  otrok  nima,  prava  babica  seveda  ni,  takšno  poimenovanje  v  romanih  

služi  kot  vzdevek  za  starejšo  žensko,  še  posebej  čarovnico.  Priimek  Weatherwax  

obstaja  v  anglosaškem  svetu,  sicer  pa  ima  dve  pomenski  sestavini:  weather  (ang.  

vreme)  in  wax  (ang.  narasti,  povečati).  

 

Požkova   je   rojstno   ime   Esmerelda   prenesla   v   slovenščino,   vzdevek   Granny   pa  

prevedla   z  Babica.   Pri   tem  ni   upoštevala,   da   je  Granny   v   angleščini   pogovoren,  

ljubkovalen  izraz.  Ustrezneje  bi  bilo  torej  v  slovenščino  prenesti  tudi  ta  element  

imena,  ki  bi  ga  ohranili  s  prevedki,  kot  so  Babi,  Nona  ali  Oma.  Pri  poimenovanju  

Weatherwax   se   je   prevajalka   odločila   za   dobesedni   prevod   in   skovala   priimek  

Vremenovosek,   ki   pa   v   slovenščini   nima   nikakršnega   razberljivega   pomena.  

Angleška  beseda  wax   je  namreč  večpomenka,  v  povezavi  z  weather  pa  označuje  

poslabšanje   vremena,   t.  i.   hudo   uro.   Priimek   bi   tako   lahko   prevedli   kot  

Hudournik,  ki  ga  v  slovenščini  med  drugim  poznamo  iz  povesti  Frana  Saleškega  

Finžgarja.  Takšen  prevod  bolj  ustreza  tudi  samemu  liku  Babice,  ki  je  hitre  jeze  in  

del  svoje  moči  črpa  iz  narave.  

 

Page 43: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  36  

Esk(arina)  Smith   Esk(arina)  Kovač   ČEP  

 

Esk  je  rjavolasa  deklica  z  luknjo  med  sprednjima  zoboma  in  potezami  obraza,  ki  

ji  zagotavljajo,  da  bo  odrasla  –  če  že  ne  v   lepo  –  v  zanimivo  dekle.  Kot  osmemu  

otroku  osmega  sina  so  ji  v  zibko  položene  magične  sposobnosti,  zato  ji  umirajoči  

čarovnik  Drum  Billet  ob  rojstvu  podari  svojo  palico,  nato  pa  jo  pod  okrilje  vzame  

Babica  Vremenovosek.  

 

Njeno   OL   sestoji   iz   imena   Eskarina,   ki   je   pogosto   okrajšano   v   Esk,   in   priimka  

Smith  (ang.  kovač),  ki  ga  prevzema  po  očetu,  vaškem  kovaču.  

 

Požkova  je  ime  Eskarina  skupaj  z  njegovo  krajšo  obliko  Esk  neposredno  prenesla  

v   slovenski   jezik,   priimek   Smith   pa   dobesedno   prevedla   z   tudi   v   slovenščini  

pogostim  Kovačem.  

 

Drum  Billet   Drum  Billet   ČEP  

 

Drum  Billet   je  star  čarovnik,  ki  v  svojih  zadnjih  vzdihljajih  obišče  Gorda  Kovača  

in  njegovi  novorojeni  hčeri  podari  svojo  palico,  misleč,  da  je  v  resnici  deček.  Ko  

umre,  se  kmalu  reinkarnira  v  obliki  bližnje  jablane,  ki  je  tako  obrasla  z  omelo,  da  

je  še  sredi  zime  vsa  zelena.  (Pratchett  2003:  59)  

 

Njegovo  OL  je  sestavljeno  iz  dveh  delov:  Drum  v  angleščini  označuje  boben,  eden  

od   pomenov   besede   Billet   pa   je   tudi  manjša   kovinska   palica,   ki   ustreza   palici,  

kakršno  čarovnik  podari  Esk.  

 

Požkova  se  je  odločila  za  strategijo  neposrednega  prenosa  imena  v  slovenščino,  

kar   pomeni,   da   je   pomen  kovinske  palice   (v   ang.  billet)   v   prevodu   izginil,   prav  

tako  pa  se  je  izgubila  angleška  besedna  igra  drum  billet  –  drum  stick  (ang.  palica  

za  bobne  oz.  bedro  (perutnina)).  

 

Page 44: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  37  

Ime   bi   lahko   prevedli   kot  Tambur   Prot   ter   tako   ohranili   pomensko   plat   imena  

Drum   in   delno   tudi   besedno   igro   znotraj   OL   (tambur   –   vojaški   boben;   prot   –  

lesena  palica),  ob  tem  pa  prenesli  končni,  odrezavi  glas  /t/.  

 

Death  

Mort  

Smrtež  

Mort  

BM,  LF,  ČEP,  M,  IM,  TV  

LF  

 

Smrtež  je  antropomorfna  personifikacija  smrti,  Uničevalec  imperijev,  Morilec,  ki  

ga   ne   ustavi   nobena   ključavnica,   edini   prijatelj   revnih   in   najboljši   zdravnik  

smrtno   ranjenih.   V   višino   meri   več   kot   dva   metra,   namesto   oči   pa   globoko   v  

njegovih   očesnih   votlinah   sijeta   dve   neskončni   točki   modre   svetlobe.   Kljub  

govoricam  ni  krute  narave.  Je  le  strašansko  dober  v  svojem  poklicu.  Na  ljudi  zre  z  

veliko  mero  zvedavosti   in   jih  poskuša  razumeti.  Skozi  stoletja  opazovanja  sveta  

je  še  posebej  vzljubil  mačke  in  kari.  (Pratchett  2003:  106–108)  

 

Ime   oz.   naziv   Death   (ang.   smrt)   avtor   spretno   uporablja   v   različnih   besednih  

igrah  in  figurah,  z  njim  lahko  namreč  obenem  označuje  tako  lik  smrti,  tj.  Smrteža,  

kot  tudi  proces  oz.  pojem  prenehanja  življenja.  V  enem  izmed  romanov  se  pojavi  

tudi  vzdevek  Mort  (fr.  smrt).  

 

Novakova  in  Požkova  sta  Death  prevedli  z  izpeljanko  Smrtež,  da  bi  ohranili  moški  

spol   tega   lika.  Kljub  temu,  da  v  zgodnejših  romanih  spol  Smrteža  ni  določen,  se  

namreč  pozneje  izkaže,  da  je  ta  moškega  spola  (ima  posvojeno  hčer  in  vnukinjo,  

ki   ga   kličeta   'oče'   oz.   'ded'.   Prevajalki   sta   s   svojo   odločitvijo   žrtvovali   vrsto  

omenjenih  besednih  iger,  obenem  pa  lik  oropali  pristnosti  prave  antropomorfne  

personifikacije,   ime  Smrtež   namreč   slovenskemu  bralcu   daje   drugačen   vtis   kot  

Death   v   izvirniku.   Težava   je   seveda   kulturna   percepcija   smrti,   ki   si   jo   v  

slovenskem  (in  tudi  v  širšem  slovanskem)  svetu  predstavljamo  in  upodabljamo  

kot  starko  s  koso.  

 

S  prevodom  Death  kot  Smrt  bi  ohranili  večpomenskost  poimenovanja  in  se  tako  

izognili  večjim  posegom  v  celostnost  besedila.  Ime  bi  še  naprej  pregibali  po  drugi  

Page 45: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  38  

ženski  sklanjatvi,  a  bi  predstavitvi  lika  dodali  opombo,  da  je  smrt  na  Plošči  sicer  

moškega  spola  oz.  se  tako  predstavlja  ljudem,  še  vedno  je  namreč  antropomorfna  

personifikacija  in  pravega  spola  nima.  

 

Mort(imer)   Mort(imer)   M  

 

Mort   je   preklast,   rdečelas  mladenič   s   pegastim   obrazom,   najmlajši   Lezkov   sin.  

Smrtež   ga   izbere   za   svojega   vajenca,   obenem   pa   mu   skuša   namigniti,   da   je  

njegova   hči,   Ysabell,   še   vedno   brez   pravega   snubca,   ki   bi   prevzel   družinsko  

dejavnost.  (Pratchett  2003:  288–289)  

 

Mlademu  vajencu  je  sicer  ime  Mortimer,  a  mu  vsi  (vsaj  tisti,  ki  ga  ne  pokličejo  kar  

»Fant!«)  pravijo  Mort  (fr.  smrt).  

 

Požkova   je   v   prevodu   ohranila   izvirno   ime   Mortimer   in   krajše   Mort,   pomen  

namreč  nosi  francoska  beseda,  ki  je  v  angleškem  izvirniku  prav  tako  tuj(k)a.  

 

Binky   Binky   M  

 

Binky   je   Smrtežev   mlečnobel   leteči   konj,   s   katerim   smrt   najde   pot   v  

najodročnejše   kraje   na   Plošči.   Je   izjemno   inteligentna   žival   in   uživa   odlično  

oskrbo  v  Smrteževih  hlevih.  Slednji  se   je  za  živega  konja   iz  mesa   in  krvi  odločil  

potem,   ko   je   imel   dovolj   nenehnega   ustavljanja,   pobiranja   in   nameščanja  

odpadlih  kosti  na  okostje  prejšnjega,  neživega  žrebca.  (Pratchett  2003:  59)  

 

Kot   v   Mortu   opaža   že   Albert,   Smrtežev   služabnik,   konj   nima   zastrašujočega,  

junaškega   imena,   kakršnega   bi   v   takšni   situaciji   pričakovali.  Binky   je   humorno  

ime,   ki   navadno   označuje   nekaj  majhnega   in   prijaznega.   Takšno   poimenovanje  

kaže  na  dvoplastno  naravo  Smrteža,  ki  ni  zgolj  neizprosna  poosebitev  smrti.  

 

Page 46: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  39  

Požkova  je  ime  prenesla  v  slovenščino  in  ga  ohranila  v  njegovi  izvirni  obliki.  Če  bi  

ga  podomačila  ali  poiskala  podobno  humorno  slovensko  ustreznico,  bi  njegov  lik  

bolj  približala  bralcu.  

 

Ysabell   Isabela  

Ysabell  

LF  

M  

 

Isabela   je   dekle   s   srebrnimi   lasmi   in   srebrnimi   očmi,   ki   jo   je   Smrtež   rešil   in  

posvojil,  ko  je  kot  dojenček  ostala  brez  staršev.  Na  prvi  pogled  daje  občutek,  kot  

da   je   pojedla   kakšno   čokoladico   preveč.   Obožuje   romane   s   tragičnimi  

junakinjami   in  rožnato  barvo,  kar  glede  na  to,  da  prebiva  v  črno  črni  Smrteževi  

graščini,  ni  nič  presenetljivega.  (Pratchett  2003:  458)  

 

Ime  Ysabell  izvira  iz  imena  Elizabeth,  ki  ima  vrsto  različnih  oblik:  v  angleščini  na  

primer  najdemo  oblike  Isabel,  Isabelle,  Isabella,  v  nemščini  Isabell,  v  slovenščini  

Izabela.  

 

Požkova   je   v  Luči   fantastike,   kjer   se   Isabela  prvič   pojavi   kot   eden  od   stranskih  

likov,  njeno   ime  poslovenila,  pri   tem  se   je  odločila  za  redkejšo  zapisno  obliko  s  

črko   's'   in   ne   'z'3.   V   romanu  Mort,   kjer   Isabela   odigra   osrednjo   vlogo,   pa   se   je  

povrnila  k  izvirnemu  poimenovanju  in  ga  ni  podomačila.  

 

Albert  

Alberto  Malich  

Albert  

Alberto  Malič  

M  

 

Albert  je  Smrtežev  zvesti  služabnik,  na  prvi  pogled  majhen,  sključen  starec.  A  to  

je   le  dokaz,  da  so  prvi  vtisi  pogosto  napačni.  Na  drugi  pogled  je  v  resnici  precej  

visok,  žilav  mož,  ki  le  hodi,  kot  da  bi  se  znašel  na  tretji  sličici  Diagrama  o  razvoja  

človeka.   Nekoč   je   bil   znan   kot   čarovnik   Alberto   Malič,   ustanovitelj   Nevidne  

                                                                                                               3  Po  podatkih  Statističnega  urada  Republike  Slovenije  (www.stat.si)  

Page 47: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  40  

univerze,   ki   je   poskušal   smrt   ugnati   v   kozji   rog.   A   vse   ni   šlo   čisto   po   načrtu.  

(Pratchett  2003:  277–278)  

 

Ime  Albert  je  razmeroma  pogosto  v  angleškem  jeziku,  medtem  ko  obliko  Alberto  

najdemo  predvsem  v  španskem,  portugalskem  in  italijanskem  svetu.  Zaradi  tega  

v  izvirniku  deluje  tuje,  čemur  pridoda  še  priimek  Malich,  ki  zaradi  končnice  '-­‐ich'  

prav  tako  nakazuje  neangleški  (slovanski)  izvor.  

 

Požkova  je  obe  imeni  ohranila  v  njuni  izvirni  obliki,  podomačila  je  le  čarovnikov  

priimek  Malič   in   ga   tako   približala   slovenskemu   bralcu,   obstaja   namreč   tudi   v  

slovenskem   prostoru.   Takšna   odločitev   spreminja   dojemanje   imena   in   lika  

samega.  

 

Keli  

Kelirehenna  I  

Keli  

Kelirehenna  I  

M  

 

Keli  je  mlada  princesa,  ki  postane  kraljica  Sto  Lata,  potem  ko  njenega  očeta  ubije  

prestola   željni   stric.   Kljub   temu,   da   ji   je   usojena   smrt,   jo   Mort   na   svoji   prvi  

samostojni   nalogi   v   vlogi   Smrteževega   vajenca   reši   pred   najetim  morilcem,   ob  

tem  pa  se  v  pegasto  rdečelasko  tudi  zaljubi.  (Pratchett  2003:  231–232)  

 

Krajša  oblika  princesinega  imena  Keli  najverjetneje  izvira  iz  angleškega  ženskega  

imena  Kelly,   ki   pogosto   označuje  mlade,   ne  najbolj   bistre  mladenke   (Breebaart  

2008:   20).   Na   podoben   način   se   je   Pratchett   na   primer   poigral   tudi   z   imenom  

Tracey   (ki   je  po  konotaciji   podobno  Kelly)   in   tvoril  Ptraci   (z  nemim   'p').  Daljša  

oblika  OL  vsebuje  besedo  henna,  ki  označuje  rdečkasto  barvilo  za  barvanje  kože,  

nohtov,  las,  usnja  in  volne  (izdelano  iz  rastline  hene).  

 

Požkova  je  obe  različici  imena  brez  sprememb  prenesla  v  slovenski  prevod.  

 

 

 

Page 48: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  41  

Coin   Coin   IM  

 

Coin   je  osmi  sin  čarovnika   Ipsnauka  Rdečega   in  posledično   izvornik  –  čarovnik  

skorajda  neomejenih  moči.  Njegov  ozek  in  mladosten  obraz  uokvirjajo  svetlolasi  

prameni,   ustnice   ima   tanke,   zlate   oči   pa   premorejo   poseben   notranji   žar.   Od  

očeta   je  podedoval  čarovniško  palico  iz  črnega  oktirona,  ki   je  tako  temna,  da  se  

zdi  kot  razpoka  v  svetu.  (Pratchett  2003:  92–93)  

 

Mladeničevo   ime   Coin   (ang.   kovanec)   se   sklada   z   njegovimi   potezami   in  

značilnostmi.  Je  hladnokrven,  svetlih  las  in  zlatih  oči,  ki  sijejo  kot  dva  zlatnika.  

 

Požkova   je   OL   brez   sprememb   prenesla   v   slovenščino   in   tako   žrtvovala  

pomensko  plat  imena.  Prevedli  bi  ga  sicer  lahko  kot  Cekin  ali  Groš  (v  tem  primeru  

bi  ohranili  tudi  široki  /o/,  ki  navadno  zaznamuje  nekaj  velikega,  temnega).  

 

Conina   Conina   IM  

 

Conina  je  hči  Barbara  Cohena,  kar  pomeni,  da  je  tudi  sama  genetsko  nagnjena  k  

barbarskemu  junaštvu,  a  kaj  ko  želi  postati  frizerka.  Je  izjemna  bojevnica,  pri  sebi  

ima   vedno   izbor   skritih   orožij,   čeprav   lahko   vse,   česar   se   dotakne   –   sponka   za  

lase,   list   papirja,   hrček   –   kaj   hitro   postane   smrtonosno   orožje.   Po   materi,  

tempeljski   plesalki,   je   podedovala   svojo   lepoto,   po   očetu   pa   kite,   s   katerimi   bi  

lahko  zasidral  ladjo,  kačje  hitre  reflekse,  srbeče  prste  in  občutek,  da  bi  morala  v  

vsakogar,  kogar  spozna,  najprej  zalučati  nož.  (Pratchett  2003:  94)  

 

Njeno  OL  –  Conina  –   ima   isti   koren  kot   ime  njenega  očeta  –  Cohen   –   in   je  prav  

tako  povezano  s  parodijo  Konana  Barbara.  

 

Požkova  je  ime  nespremenjeno  prenesla  v  slovenski  prevod.  

 

 

 

Page 49: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  42  

Nijel  the  Destroyer   Nijel  Uničevalec   IM  

 

Nijel  je  suhcat  rdečelas  mladenič  z  očmi,  ki  so  videti  kot  kuhane  grozdne  jagode,  

in   obrazom,   na   katerem   domorodne   pege   bijejo   krvav   boj   s   strašansko   hordo  

mozoljev.  Postati  želi  klasični  junak,  čeprav  na  prvi  pogled  morebiti  ni  narejen  iz  

pravega   testa.  A   ima  vse  potrebne   lastnosti,   razen  moči,  karizme   in  motoričnih  

sposobnosti.  (Pratchett  2003:  294–295)  

 

Njegovo   rojstno   ime  Nijel   je   prečrkovana   oblika   angleškega   imena  Nigel,   ki   ga  

navadno   povezujemo   s   plahimi,   mehkužnimi   moškimi.   Opisno   apozicijo   the  

Destroyer   je  k   svojemu   imenu  dodal   sam,  da  bi   si  na   ta  način   izboljšal  ugled   in  

ustvaril  pravo  junaško  osebnost.  

 

Požkova   je   apozicijo   prevedla   kot   Uničevalec,   rojstno   ime   pa   je   prenesla   v  

slovenščino.   Na   ta   način   se   je   v   prevodu   del   humornosti   OL   (ki   deluje   kot  

oksimoron)  izgubil.  

 

Nanny  Ogg  

Gytha  

Pestunja  Og  

Gita  

TV  

 

Pestunja   Og   je   izjemno   sposobna   čarovnica,   najboljša   (in   verjetno   tudi   edina)  

prijateljica   Babice   Vremenovosek.   V   mladosti   je   bila   zelo   odprtega   duha,   za  

razliko  od  Babice  ima  vrsto  otrok  in  vnukov.  V  čarovniški  stan  je  vnesla  pošten  in  

prizemljen   pogled   na   svet,   razumevanje   človeške   narave   brez   vsakršnih  

predsodkov  in  sposobnost  trenja  orehov  med  koleni.  (Pratchett  2003:  303–304)  

 

Njeno   rojstno   ime   je   Gytha   –   resnično   ime   skandinavskega   izvora,   ki   so   ga   v  

Angliji   uporabljali   v   11.   stoletju,   nato   pa   so   ga   ponovno   obudili   v   19.   stoletju.  

Priimek  Ogg  je  Pratchett  našel  v  telefonskem  imeniku  (Pratchett  2006)4  in  nima  

posebnih   pomenskih   sestavin.   Vzdevek   Nanny,   kakor   čarovnico   kliče   večina  

                                                                                                               4  Izjava  v  novičarski  skupini  alt.fan.pratchett.  

Page 50: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  43  

njenih  sorodnikov   in  znancev,  označuje  žensko,  ki  skrbi  za  otroke,  beseda  pa   je  

razširjena  v  različnih  jezikih  (v  gr.  nana,  v  rus.  njanja).  

 

Požkova   je   rojstno   ime   Gytha   podomačila   v   Gita,   prav   tako   je   storila   tudi   s  

priimkom  Ogg,  ki  je  izgubil  zadnjo  črko  in  postal  Og.  Pri  prevodu  vzdevka  Nanny  

se   je  odločila   za  knjižno  zaznamovano  obliko  Pestunja.  V   tem  primeru  bi   lahko  

sledila   angleškemu   vzorcu   ter   izbrala   vzdevek   in   ime  Nana,   ki   ga   uporabljamo  

tudi  v  slovenščini.  

 

Magrat  Garlick   Magrat  Česnik   TV  

 

Magrat   je  mlada   čarovnica,   ki   verjame   v   dobroto   Narave   ter   čarobne   lastnosti  

barv   in   arom.   Kljub   obsežni   zbirki   čarobnega   nakita,   talismanov   in   druge  

drobnarije,   ki   jo   naroča   iz   Ankh-­‐Morporka,   ni   kaj   prida   čarovnica,   a   je  

presenetljivo   spretna   z   zelišči   in   zdravili,   verjetno   zato,   ker   verjame   vanje.   Je  

drobno  dekle  z  zašiljenim  nosom  in  polno  glavo  razmršenih   las,  ki  potrpežljivo  

čakajo  na  dober  dan.  (Pratchett  2003:  186–188)  

 

Lastno   ime   Magrat   je   oblika   imena   Margaret,   ki   pa   ga   je   mladenkina   mati  

pomotoma   neposrečeno   zapisala,   ko   so   hčer   uradno   poimenovali.   Priimek  

Garlick   je   nosila   Elizabeth   Garlick,   resnična   oseba,   ki   je   bila   v   17.   stoletju  

obtožena  čarovništva  (Dewan  2005).  Pratchett   je  na   ta  način,  s  priimki   'pravih'  

čarovnic,  poimenoval  več  oseb  v  poznejših  romanih  s  Plošče.  

 

Požkova   je   lastno   ime   Magrat   prenesla   v   slovenščino,   priimek   Garlick   pa   je  

prevedla  kot  Česnik,  izpeljala  ga  je  namreč  iz  njegove  pomenske  podstave  (garlic  

–  ang.  česen).  

 

 

 

 

 

Page 51: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  44  

the  Fool  

Verence  

Norec  

Verenc  

TV  

 

Norec  je  uradni  dvorni  norec  na  lankrskem  gradu,  kjer  zabava  dvorjane  s  svojim  

pomanjkanjem  humorja.  Uril  in  kalil  se  je  v  prestižnem,  a  krutem  Cehu  norcev  v  

Ankh-­‐Morporku,   kar   je   brez   dvoma   pustilo   duševne   posledice.   Ker   je   visoke  

postave,   se  po  gradu  sprehaja   in   zvončklja   sključeno,  da  bi   tako  bil   videti  nižji.  

(Pratchett  2003:  420–422)  

 

Vzdevek  the  Fool  označuje  dvornega  norca  (tudi   jester,  clown),  bralec  šele  proti  

koncu  romana  izve,  da  je  Norčevo  rojstno  ime  Verence.  

 

Požkova  je  vzdevek  the  Fool  ustrezno  prevedla  kot  Norec,  lastno  ime  Verence  pa  

podomačila  v  slovensko  obliko  Verenc.  

 

Tomjon   Tomjon   TV  

 

Tomjon   je   zakoniti   dedič   prestola   v   Lankrah,   ki   pa   ne   ve   ničesar   o   svojih  

modrokrvnih  koreninah.  Kot  posvojenec  je  odrasel  v  potujoči  gledališki  skupini,  

kjer  se  je  razvil  v  najboljšega  odrskega  igralca,  kar  jih  je  kdaj  videla  Plošča.  Pred  

občinstvom  se  tako  lahko  prelevi  v  vsakogar  –  od  samega  Smrteža  do  sključenega  

starca  ali  zapeljive  kurtizane.  (Pratchett  2003:  385)  

 

Ime  Tomjon  sta  mu  nadeli  čarovnici  Babica  Vremenovosek  in  Pestunja  Og,  sestoji  

pa  iz  angleških  imen  Tom  in  John.  

 

Požkova  je  OL  neposredno  prenesla  v  slovenščino.  

 

 

 

 

Page 52: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  45  

Krysoprase  

Chrystophrase  the  

Troll  

Krisokremen  

trol  Kristofraz  

LF  

TV  

 

Kristofraz  je  oderuh  in  vodja  ene  izmed  trolovskih  tolp.  Pravijo,  da  ti  vzame  celo  

roko,  če  mu  ponudiš  prst.  Dobesedno.  Rad  nosi  nakit,  izdelan  iz  diamantnih  zob  

drugih   trolovskih   gangsterjev,   ki   so   mu   morebiti   (prenagljeno)   pokazali   svoj  

hrbet   ali   se   skušali   priplaziti   za   njegovega.   V   romanih   s   Plošče   njegovo   ime  

najdemo   v   različnih   zapisih,   troli   pač   nikoli   niso   sloveli   po   svoji   pismenosti.  

(Pratchett  2003:  84)  

 

V   angleščini   chrysoprase   (tudi   chrysophrase,   chrysoprasus)   označuje   silikatno  

kamnino  –  poldragi  kamen  zelene  barve,  ki  ga  slovenimo  kot  krizopras.  

 

Kristofraz  se  prvič  pojavi  v  Luči  fantastiki,  kjer  je  le  omenjen,  nekaj  več  besed  pa  

mu  je  namenjenih  v  Treh  veščah.  Oba  romana  je  prevedla  Požkova,  ki  pa  je  prvem  

uporabila  novotvorjeni  prevedek  Krisokremen  (krizopras  je  sicer  res  ena  od  oblik  

kremena,  ki  ga  najdemo  v  naravi),  v  drugem  pa  se  je  nato  odločila  za  bolj  ustrezni  

slovenski  približek  Kristofraz.  

 

Tovrstnih   imen  trolov   je  v  zbirki  še  več,  navadno  pa   izvirajo   iz  poimenovanj  za  

različne  kamnine  in  drage  kamne.  Tako  nam  literarno  pot  med  drugim  prekrižajo  

še   Jaspis   (ang.   Jasper),   Beril   (ang.   Beryl),   Grušč   (ang.   Breccia)   in   Kvarc   (ang.  

Quartz).  

 

St.  George   Sveti  Jurij   M  

 

Sveti   Jurij   je   bil   rimski   vojak   in   duhovnik,   ki   se   je   boril   pod  praporjem   cesarja  

Dioklecijana,   rodil   pa   bi   se   naj   v   3.   stoletju   našega   štetja   v   Mali   Aziji.   V  

krščanskem   svetu   velja   za   enega   izmed  najbolj   opevanih  mučenikov,   zavetnika  

številnih  mest  širom  zemeljske  oble,  poznamo  pa  ga  med  drugim  tudi  po  legendi  

o  zmaju,  ki  so  jo  s  svojih  potovanj  prinesli  vitezi  križarji.  

Page 53: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  46  

Avtor  z  uporabo  njegovega   imena  v   romanu  Mort   namigne  na  zgodbo  o  zmaju,  

brez  da  bi   tega  neposredno  omenil.  Na   ta  način   izmišljeni   svet  Plošče  poveže  z  

resničnostjo,   kar   s   pomočjo   takšnih   in   drugačnih   komentarjev   pripovedovalca  

sicer  v  svojih  delih  počne  razmeroma  pogosto.  

 

Zgodovinski  lik  Jurija  ima  ustaljeno  obliko  v  številnih  jezikih  (ang.  Saint  George,  

slo.  sveti   Jurij,   fr.  saint  Georges),   zato   je   raba   tovrstnega  OL  v  prevodu  nujna  za  

ohranitev  zgodovinske  oz.  kulturne  informacije.  

 

Bravd  the  Hublander   Bravd  Osovnik   BM  

 

Bravd  je  visok,  krepak  barbar,  ki  pa  je  neumen  kot  noč  –  polarna  noč.  Z  drugimi  

besedami:   je   tipičen   barbarski   junak.   Spremlja   ga   prijatelj   oz.   vsaj   sozarotnik  

Podlasca.  (Pratchett  2003:  70)  

 

Bravd   in  Podlasca   sta   parodiji   junakov  Fritza   Leiberja   (Fafhrd   in  Grey  Mouser),  

imata  namreč  podobne  lastnosti  in  imena.  Apozicija  the  Hublander  opisuje  osebo,  

ki   prihaja   iz   dežel   ob   Osi   (ang.   the   Hub)   Plošče.   Novakova   je   opisno   apozicijo  

spretno   izpeljala   iz   Osi   in   tvorila   slovenski   Osovnik.   Ime   Bravd   je   prevajalka  

nespremenjeno  prenesla  v  slovensko  besedilo.  Podobno  kot  Fafhrd  je  tudi  Bravd  

sestavljen  iz  niza  črk  (-­‐vd),  ki  v  angleškem  jeziku  deluje  nenavadno.  Avtor  na  ta  

način  ki  lik  oddalji  od  bralca  in  ga  prikaže  v  nekonvencionalni  luči.  

 

Ly  Tin  Wheedle   Li  Tin  Plevec   LF,  M,  IM  

 

Pravijo,   da   je   Li   Tin  Plevec   največji   filozof,   kar   jih   je   kdaj   hodilo   po  Plošči.  No,  

tako   pravi   on   sam.   Nekoč   ga   je   nekdo   na   zabavi   vprašal,   'Zakaj   si   tukaj?',   in  

odgovor  je  trajal  tri  leta.  Prihaja  s  Protiutežne  celine,  kjer  ga  čislajo  kot  modrega  

moža   (zahvaljujoč   njegovemu   ogrinjalu).   Njegove   številne   reke   o   spoštovanju  

starejših  in  prednostih  revščine  pa  pogosto  citirajo  bogati  in  ostareli.  (Pratchett  

2003:  267)  

 

Page 54: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  47  

OL   v   angleščini   sestoji   iz   treh   delov   –   nepolnopomenskih   Li   in   Tin   ter  

polnopomenskega  Wheedle.   Slednji   je   pomembna   oznaka   samega   lika,   angleški  

glagol   to   wheedle   namreč   pomeni   prepričati,   pregovoriti   in   tako   neposredno  

določa  osebnost  filozofa.  Li  Tin  po  drugi  strani  odseva  njegov  izvor,  Protiutežna  

celina  je  namreč  v  veliki  meri  podobna  naši  Aziji,  deželam  Kitajske  in  Japonske.  

 

Požkova  je  v  prevodu  prvi  del  OL  poslovenila  kot  Li  Tin,  drugi  del  pa  prevedla  kot  

Plevec.   Pri   tem   se   je   oddaljila   od   izvirnika   in   novotvorjenko  Plevec   izpeljala   iz  

glagola   pleti,   pri   čemer   se   je   verjetno   oprla   na   podobnozvočnico   glagola   to  

wheedle  –  weed   (ang.  plevel).  Tako   je  v  prevodu  OL  dobilo  drugačno  pomensko  

sestavino.  

 

Če  bi   se  držali   angleške   iztočnice,   bi   lahko   tvorili   izvirniku   zvestejša   imena,   na  

primer  Li  Tin  Gobec,  s  katerim  bi  poudarili  govorniške  sposobnosti  lika.  

 

Page 55: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  48  

4  PRIMERI  RABE  OSEBNIH  LASTNIH  IMEN  

Ustrezen  prevod  OL  ni  potreben  le  za  ohranitev  morebitne  pomenske  sestavine  

ali   prenosa   značilnosti   literarnega   lika,   imena   se   namreč   na   različne   načine  

prepletajo  tudi  s  sobesedilom.  Avtorji  jih  lahko  uporabljajo  kot  besedilno  glino,  s  

katero  oblikujejo  premišljene  figure  in  gradijo  duhovite  besedne  splete.  

 

Tudi  Pratchett  pogosto   izrablja   ta   literarni   instrument,   ki  pa   lahko  hitro   izgubi  

svoj   zven,   če   prevajalec   ni   dovolj   pozoren   pri   razbiranju   funkcij   imen   znotraj  

besedila.   Z   neustreznim   prevodom   OL   pogosto   razpade   tudi   s   tem   imenom  

povezana  besedna  ali  besedilna  struktura.  

 

V   tem   poglavju   si   bomo   ogledali   nekaj   primerov   odlomkov,   ki   kažejo   na  

prepletanje   OL   in   njihovega   besedila,   ter   poskušali   določiti   učinek  

(ne)ustreznega  prevedka  na  celovitost  prevoda.  

 

 

Page 56: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  49  

[  I  ]  

Reluctantly  he  drew  his  hand  back,  and  was  surprised  to  see  a  slight   tremor   in  

the  chest’s  open  lid.  Hadn’t  it  shifted  slightly,  as  though  rocked  by  the  wind?  

Rincewind   looked   at   his   fingers,   and   then   at   the   lid.   It   looked   heavy,   and  was  

bound  with  brass  bands.  It  was  quite  still  now.  

What  wind?  

‘Rincewind!’  

Twoflower  sprang  off  the  bed.  The  wizard  jumped  back,  wrenching  his  features  

into  a  smile.  (Pratchett  1983:  48)  

•   •   •  

Le   nerad   je   umaknil   dlan   in   presenečen   opazil,   da   je   dvignjeni   pokrov   skrinje  

rahlo  zatrepetal.  Mar  se  ni  komaj  opazno  premaknil,  kot  da  bi  zanihal  v  vetru?  

V  kakšnem  vetru  neki?  

»Rincewind!«  

Cvetko  Cvetko  se  je  čilo  pognal  s  postelje.  Čarovnik  je  odskočil  in  skremžil  lice  v  

nekakšen  smehljaj.  (Pratchett  2004:  51)  

 

 

V   angleškem   izvirniku   najdemo   tipičen   primer   besedne   igre,   v   kateri   avtor  

izkoristi  pomenske   sestavine  OL:   ime  Rincewind   s  pomočjo  besede  wind   vtke  v  

sobesedilo   in   s   ponovitvijo   doseže   humoren   učinek,   ki   ga   še   dodatno   okrepi  

besedni  ritem  –  obe  vrstici  imata  po  dve  stopici.  Ker  je  prevajalka  v  Barvi  magije  

OL   ohranila   v   izvirni   obliki   in   ga   zgolj   prenesla,   ne   more   uporabiti   tovrstne  

figure,  ki  se  v  prevodu  izgubi.  

 

S  ustreznim  prevodom  OL  (npr.  Frišenpiš)  bi  brez  večjih  težav  lahko  ohranili  tako  

pomensko  kot  ritmično  plat  besedne  igre:  

Kakšen  piš?  

»Frišenpiš!«  

 

V  prevodu   je   zaradi  neznanega   razloga   izginil   tudi  krajši   odstavek,   ki   se  pojavi  

pred  krepko  označenim  delom  besedila.  

Page 57: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  50  

[  II  ]  

‘This  king,’  said  Mort,  as  a  forest  zipped  beneath  them,  ‘is  he  good  or  bad?’  

I  NEVER  CONCERN  MYSELF  WITH  SUCH  THINGS,   said  Death.  HE’S  NO  WORSE  

THAN  ANY  OTHER  KING,  I  IMAGINE.  

‘Does  he  have  people  put  to  death?’  said  Mort,  and  remembering  who  he  was  

talking  to  added,  ‘Saving  y’honour’s  presence,  of  course.’  

SOMETIMES.   THERE   ARE   SOME   THINGS   YOU   HAVE   TO   DO,  WHEN   YOU’RE   A  

KING.  (Pratchett  1987:  54–55)  

•   •   •  

»Ta  kralj,«  je  rekel  Mort,  ko  je  gozd  švignil  mimo  pod  njimi,  »je  dober  ali  slab?«  

S   TAKIMI   STVARMI   SE   NIKOLI   NE   UBADAM,   je   rekel   Smrtež.   NAJVERJETNEJE  

NIČ  SLABŠI  OD  KATEREGA  DRUGEGA  KRALJA.  

»Pa  usmrčuje  ljudi?«  je  rekel  Mort  in  se  spomnil,  s  kom  se  pogovarja,  zato  je  še  

dodal:  »Z  izjemo  vaše  visokosti,  seveda.«  

VČASIH.  NEKATERE  STVARI  PAČ  MORAŠ  POČETI,  ČE  SI  KRALJ.  (Pratchett  2008:  

44)  

 

 

Avtor  se  v  zgornjem  izseku  iz  romana  opre  na  dvopomenskost  besede  death,  ki  

obenem  odigra  vlogo  samostalnika  (smrt)  in  imena  lika  (Smrtež),  in  na  ta  način  

ustvari   šaljivo   pomensko   dvojnost.   Takoj   ko  Mort   omeni   smrt,   se   zave,   kdo   je  

njegov  sogovornik,  ter  se  mu  takoj  opraviči.  

 

Ker  je  prevajalka  Death  v  slovenščino  prenesla  v  obliki  novotvorjenke  Smrtež,  je  

na  ta  način  žrtvovala  pomensko  dvojnost  izvirnika.  Obenem  je  napačno  prevedla  

tudi   izraz   'saving   y'honour's   presence',   ki   ne   označuje   izjeme,   temveč   je  

nekakšne  vrste  opravičilo  za  uporabljeni   jezik  oz.   znak  spoštovanja.  Tako  bi  ga  

lahko  na  primer  prevedli  kot  'z  vsem  spoštovanjem  do  vaše  gnade'.  

Page 58: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  51  

[  III  ]  

I  MEAN,  WHAT  HAVE  I  GOT  TO  LOOK  FORWARD  TO?  WHERE’S  THE  SENSE  IN  IT  

ALL?  WHAT  IS  IT  REALLY  ALL  ABOUT?  

‘Can’t  say,  my  friend.  I  expect  you’ll  feel  better  after  a  good  night’s  sleep.’  

SLEEP?   SLEEP?   I   NEVER   SLEEP.   I’M   WOSSNAME,   PROVERBIAL   FOR   IT.  

(Pratchett  1987:  199–200)  

•   •   •  

HOČEM   REČI,   ČESA   PA   NAJ   SE   SPLOH   ŠE   VESELIM?   KJE   JE   TU   SPLOH   KAK  

SMISEL?  ZAKAJ  PRI  VSEM  SKUPAJ  SPLOH  GRE?  

»To  pa   težko  rečem,  prijatelj.   Se  boš  pa  verjetno  počutil  precej  bolje,  ko  se  boš  

dobro  naspal.«  

SPAL.   SPAL.   JAZ   NIKOLI   NE   SPIM.   JAZ   SEM   KAKSEŽEREČE,   PREGOVORNO  

ZNAN  PO  TEM.  (Pratchett  2008:  160)  

 

 

Avtor   v   angleškem   izvirniku  ponovno   izrabi   Smrteževo  polnopomensko   ime   in  

ga  poveže  z  znanim  rekom,  ki  pravi,  da  smrt  nikoli  ne  spi.  Ker  se  polnopomenska  

beseda   smrt   in   ime   lika   Smrtež   v   slovenščini   ne   prekrivata,   medbesedilna  

povezava  ni  vzpostavljena.  Na  ta  način  se  delček  besedila  izgubi  v  prevodu,  kljub  

temu,  da  je  pomen  še  vedno  moč  razbrati.  

 

Page 59: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  52  

[  IV  ]  

Albert   spun   around.   Rincewind,   who   had   been   following   him   as   a   sort   of  

unofficial  adjutant,  nearly  walked  into  him.  

‘You!  Rincething!  D’yer  smoke?’  

‘No,   sir!   Filthy   habit!’   Rincewind   avoided   the   gaze   of   his   superiors.   He   was  

suddenly   aware   that   he   had   made   some   lifelong   enemies,   and   it   was   no  

consolation  to  know  that  he  probably  wouldn’t  have  them  for  very  long.  (M:  266–

267)  

•   •   •  

Albert   se   je   zavrtel   naokoli.   Rincewind,   ki   mu   je   sledil   kot   nekakšen   osebni  

pribočnik,  se  je  skoraj  zaletel  vanj.  

»Ti!  Rincestvar!  A  ti  kadiš?«  

»Ne,   gospod!   Nemarna   razvada!«   Rincewind   se   je   izogibal   pogledom   svojih  

nadrejenih.   Nenadoma   se   je   zavedel,   da   si   je   nakopal   nekaj   dosmrtnih  

sovražnikov,   in   prav   nič  mu   ni   bilo   v   tolažbo,   da   jih   verjetno   ne   bo   imel   prav  

dolgo.  (M:  214)  

 

 

V  navedenem  primeru  avtor  izrabi  pomensko  členjenost  imena  Rincewind.  Drugo  

sestavino  zamenja  z  angleško  besedo  thing  in  tako  ustvari  novo  ime  –  Rincething  

–,   po  katerem  čarovnika  pokliče  Albert,   ki   si   očitno  ni   točno  zapomnil,   kako   se  

imenuje  njegov  novi  pribočnik.  V  slovenskem  prevodu  je  ime  ohranjeno  v  izvirni  

obliki   in   za   bralca   torej   ni   tako   transparentno   kot   v   angleščini.   V   zgornjem  

odstavku   je   prevajalka   posnemala   avtorjev   proces   spremembe   imena   in  –wind  

zamenjala  s  –stvar.  

 

Besedno  igro  bi  v  slovenščino  lažje  prenesli  s  pomočjo  prevedenega  imena  lika.  

Tovrstna   šala   bi   namreč   zvenela   bolje,   če   bi   ohranili   njen   logični   izvor,   tj.  

podobnozvočnost   (wind   –   thing).   Tako  bi   lahko   iz   prevoda  Frišenpiš   na   primer  

izpeljali  ime  Frišenriž.  

Page 60: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  53  

[  V  ]  

Galder's   brow   furrowed   as   he   stared   into   the   troubled   room.   Of   course   there  

were  only  seven  spells  now.  Some  young  idiot  of  a  student  wizard  had  stolen  a  

look   at   the   book   one   day   and   one   of   the   spells   had   escaped   and   lodged   in   his  

mind.  No-­‐one  had  ever  managed   to  get   to   the  bottom  of  how   it  had  happened.  

What  was  his  name,  now?  Winswand?  (Pratchett  1986:  13)  

•   •   •  

Galderjeve  obrvi   so   se  namrščile,   ko   je  pogledal   skozi   režo  v   sobo.  Tam   je  bilo  

zdaj  seveda  samo  še  sedem  urokov.  Neki  mladi  cepec,  študent  čarovnik    je  nekoč  

pogledal  v  knjigo  in  eden  od  urokov  se  je  naselil  v  njegovo  glavo.  Nihče  ni  nikoli  

ugotovil,  kako  natančno  je  do  tega  prišlo.  Kako  mu  je  bilo  že  ime?  Winswand?  

(Pratchett  2007:  10)  

 

 

Kakor   v   primeru   IV,   se   je   tudi   tokrat   avtor   poigral   z   imenom   in   ga   ustrezno  

predelal.  Nastala   je   različica  Winswand,  ki  prav   tako  zveni  podobno  kot   izvirno  

ime   ter   v   angleškem   besedilu   deluje   kot   pristna   napaka.   Prevajalka   je   v  

slovenščino   brez   sprememb   prenesla   tako   izvirno   ime   kot   tudi   njegovo  

spremenjeno   obliko,   kar   pomeni,   da   sta   za   slovenskega   bralca   v   primerjavi   z  

angleškim   obe   različici   netransparentni.   Tudi   Winswand   namreč   sestoji   iz  

polnopomenskih   sestavin,   tj.  wins   (oblika   glagola   to  win   –   zmagati,   osvojiti)   in  

wand   (čarovniška   palica,   paličica).   V   slovenščini   bi   se   lahko   na   podoben   način  

poigrali  z  morebitnim  prevedenim  imenom:  Frišenpiš  –  Ličenkič.  

Page 61: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  54  

[  VI  ]  

Lord  Felmet  looked  up  calmly.  

‘Yes,  my  dear?’  

‘What  is  the  meaning  of  all  this?’  she  demanded.  

‘Witches,  I  suspect,’  said  Lord  Felmet.  

‘I   really  don’t   think–‘   the  Fool  began.  Lady  Felmet’s   glare  didn’t  merely   silence  

him,  it  almost  nailed  him  to  the  wall.  

‘That  is  clearly  apparent’  she  said.  ‘You  are  an  idiot.’  

‘A  Fool,  my  lady.’  

‘As  well,’  she  added,  and  turned  back  to  her  husband.  (Pratchett  1988:  67)  

•   •   •  

Lord  Felmet  je  mirno  dvignil  pogled.  

»Ja,  draga  moja?«  

»Kaj  pa  pomeni  vse  to?«  je  ukazovalno  vprašala.  

»Čarovnice,  predvidevam,«  je  rekel  vojvoda  Felmet.  

»Jaz   pa   ne   mislim   ...«   je   začel   Norec.   Pogled   vojvodinje   Felmet   ga   ni   le   utišal,  

temveč  ga  je  skoraj  pribil  na  steno.  

»To  je  zelo  očitno,«  je  rekla.  »Ti  si  bedak.«  

»Norec,  gospa.«  

»Tudi,«  je  dodala  in  se  obrnila  nazaj  k  svojemu  možu.  (Pratchett  2009:  74)    

 

 

V   zgornjem   odlomku   je   avtor   besedno   igro   zgradil   s   pomočjo   vzdevka   Fool.  

Izkoristil   je   njegovo   polnopomenskost   in   se   poigral   s   sopomenkami   ter   tako  

ustvaril   humorno   izmenjavo   povedi.   Ker   je   prevajalka   vzdevek   prevedla   s  

slovensko   ustreznico  Norec,   je   lahko   v   slovenščino   verno   in   celostno   prenesla  

tudi  besedno  igro.  

Page 62: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  55  

[  VII  ]  

It  was  an  interesting  ditch.  There  were  jiggling  corkscrew  things  in  it  which  were  

direct  descendants  of  things  of  things  which  had  been  in  the  primordial  soup  of  

creation.   Anyone   who   thought   that   ditchwater   was   dull   could   have   spent   an  

instructive  half-­‐hour  in  that  ditch  with  a  powerful  microscope.  It  also  had  nettles  

in  it,  and  now  it  had  Granny  Weatherwax.  

She   struggled   up   through   the  weeds,   incoherent  with   rage,   and   rose   from   the  

ditch  like  Venus  Anadyomene,  only  older  and  with  more  duckweed.  (Pratchett  

1988:  134)  

•   •   •  

To   je   bil   zanimiv   jarek.   V   njem   so   bile   poskakujoče   spiralaste   stvari,   ki   so   bile  

neposredni  potomci  stvari  iz  prvobitne  juhe  stvarjenja.  Kdorkoli  misli,  da  je  voda  

v   jarku  dolgočasna,  bi   lahko  z  močnim  mikroskopom  preživel  poučne  pol  ure  v  

tistem  jarku.  V  njem  so  bile  tudi  koprive  in  zdaj  še  Babica  Vremenovosek.    

Prebijala  se  je  skozi  plevel  nazaj  ven,  nerazločno  blebetala  od  besa  in  se  iz  jarka  

dvignila   kot  Venera,   le   da   je   bila   starejša   in   je   imela   na   sebi   več   vodne   leče.  

(Pratchett  2009:  143)  

 

 

Avtor   v   navedenem   odlomku   primerja   Babico   Vremenovosek,   ki   se   prekrita   s  

plevelom  dviguje   iz   jarka,  z  motivom  Venere  Anadyomene.  Ta  prikazuje  rojstvo  

boginje   Afrodite,   ki   se   je   že   odrasla   dvignila   iz   morskih   voda,   najslavnejšo  

upodobitev  tega  prizora  pa  pripisujejo  grškemu  umetniku  Apellesu,  o  katerem  je  

pisal  Plinij  Starejši.  

 

Prevajalka   se   je   odločila,   da   vzdevek   oz.   epiteton   Anadyomene   izpusti.   Na   ta  

način   je   žrtvovala   del   kulturne   povezave,   bralec   namreč   pred   sabo   nima   več  

neposredne   omembe   umetniškega  motiva,   ampak   zgolj   boginjo   samo,   ki   pa   jo  

sicer  pogosto  povezujemo  s  tovrstno  podobo.  

Page 63: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  56  

[  VIII  ]  

The  stranger  walked  up  the  line  of  astonished  wizards  until  he  was  standing  in  

front  of  the  top  table.  Spelter  looked  down  at  a  thin  young  face  framed  by  a  

mass   of   blond   hair,   and  most   of   all   he   looked   into   two   golden   eyes   that  

glowed  from  within.  But  he  felt  they  weren't  looking  at  him.  They  seemed  to  be  

looking   at   a   point   six   inches   beyond   the   back   of   his   head.   Spelter   got   the  

impression   that   he   was   in   the   way,   and   considerably   surplus   to   immediate  

requirements.  (Pratchett  1988:  24–25)  

•   •   •  

Tujec   je   stopil  mimo  vrste  osuplih   čarovnikov,  dokler  ni   stal  pred  častno  mizo.  

Cink  je  pogledal  navzdol  v  droben  mlad  obraz,  uokvirjen  z  obiljem  svetlih  

kodrov,   predvsem  pa   je   pogledal   v   dvoje   zlatih   oči,   ki   so   žarele   od   nekje  

znotraj.  Zdelo  se  mu  je,  da  ne  gledajo  njega.  Zdelo  se  je,  da  gledajo  v  neko  točko  

šest  palcev  za  njegovo  glavo.  Cink  je  dobil  občutek,  da  je  v  napoto  in  da  je  povsem  

odveč  v  neposrednih  okoliščinah.  (Pratchett  2008:  31–32)  

 

 

Avtor   v   tem   odstavku   podrobneje   opiše   lik   Coina   (ang.   kovanec,   zlatnik),  

katerega  ime  je  neposredno  povezano  z  njegovimi  fizičnimi  lastnostmi,  deček  je  

namreč   zlatolas,   poleg   tega  pa   ima   tudi  dvoje   zlatih  oči.   Prevajalka   je   angleško  

ime   nespremenjeno   prenesla   v   slovenščino   in   ga   tako   ovila   v   tančico  

netransparentnosti.   S   premišljeno   slovensko  prevodno  ustreznico,   npr.  Groš,   bi  

lik  bolje  povezali  z  besedilom  in  ga  približali  bralcu.  

Page 64: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  57  

[  IX  ]  

Verence   Felmet   Small   God's   Eve  A  Night  Of   Knives  Daggers  Kings,   by,  Hwel   of  

Vitoller's  Men.  A  Comedy  Tragedy  in  Eight  Five  Six  Three  Nine  Acts.  

Characters:  Felmet,  A  Good  King.  

Verence,  A  Bad  King.  

Wethewacs,  Ane  Evil  Witch  

Hogg,  Ane  Likewise  Evil  Witch  

Magerat,  Ane  Sirene  .  .  .  (Pratchett  1988:  194)  

•   •   •  

Verenc   Felmet   Večer   malih   bogov   Noč   Nožev   Bodal   Kraljev,   spisal,   Hwel   od  

Vitolerjevih  igralcev  Komedija  Tragedija  v  osem  pet  šest  tri  devetih  dejanjih  

Osebe:  Felmet,  dobri  kralj  

Verenc,  slabi  kralj  

Vremovos,  ena  zlobna  čarounica  

Hog,  ena  prau  tako  zlobna  čarounica  

Magerat,  ena  sirena  ...  (Pratchett  2009:  207)  

 

 

Avtor  v  zapisih  igropisca  Hwela  uporablja  umetno  postarano  angleščino,  ki  služi  

kot   vir   humorja.   Med   značilnosti   takšnega   jezika   med   drugim   sodijo   atipične  

strukture  (npr.  Ane  Likewise  Evil  Witch)  in  spremembe  pri  črkovanju  besed  (npr.  

Ane).   Prav   tako   so   prečrkovana   nekatera   imena   –   Weatherwax   postane  

enakozvočni  Wethewacs,  Ogg  pomenonosni  Hogg,  Magrat  pa  predelani  Magerat.  

V  slovenščini  je  prevajalka  priimek  Vremenovosek  spremenila  v  Vremovos  (tvorba  

enakozvočnic   je   v   slovenskem   jeziku   precej   bolj   omejena   kot   v   angleščini),  

Magrat  in  Og  pa  sta  po  angleškem  vzoru  postala  Magerat  in  Hog.  Slednje  OL  je  v  

prevodu   izgubilo   pomen,   beseda   hog   namreč   v   angleščini   označuje   prašiča   –  

žival,  ki  jo  pogosto  povezujemo  s  čarovnicami.  

 

Page 65: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  58  

[  X  ]  

‘It's   nice   that   some   people   think   of   the   old   folk,’   said   Nanny   Ogg,   completely  

unabashed.  ‘I  got  a  coronation  mug,  too.’  She  produced  it.  ‘It  says  “Viva  Verence  

II   Rex”.   Fancy  him  being   called  Rex.   I   can't   say   it's   a   good   likeness,  mind  

you.  I  don't  recall  him  having  a  handle  sticking  out  of  his  ear.’  

There  was  another  long,  terribly  polite  pause.  Then  Granny  said,  ‘We  were  a  bit  

surprised  you  weren't  there,  Magrat.’  (Pratchett  1988:  255)  

•   •   •  

»Lepo  je,  da  nekateri  ljudje  ne  pozabijo  na  stare  ljudi,«  je  rekla  Pestunja  Og,  ne  da  

bi  se  pustila  motiti.  »Dobila  sem  tudi  vrček  s  kronanja.«  Pokazala  ga  je:  »Na  njem  

piše   'Živel  Verenc  II.  Rex'.  Samo  pomisli,  da  se   imenuje  Rex.  Težko  rečem,  

da  opazim  kakšno  podobnost.  Ne  spomnim  se,  da  bi  kdaj  videla,  kako  mu  iz  

ušesa  štrli  kak  ročaj.«  

Spet  je  sledila  dolga  in  zelo  vljudna  tišina.  Potem  je  Babica  rekla:  »Malo  sva  bili  

presenečeni,  da  ti  nisi  prišla,  Magrat.«  (Pratchett  2009:  271–272)  

 

 

Avtor   uporabi   naziv   Rex   (lat.   kralj),   ki   se   v   angleščini   uporablja   kot   oznaka  

trenutnega   kralja.   Rex   je   obenem   tudi   enakozvočnica   angleške   besede  wrecks  

(nesreče,  razbitine),  ki  jo  prepozna  Pestunja  Og,  očitno  neposvečena  v  latinščini.  

Svoje  dojemanja  imena  tudi  razloži,  nakar  sledi  dolga  in  vljudna  tišina.  Prevajalka  

je  ohranila  izraz  Rex  in  Pestunjino  razlago,  ki  pa  jo  bralec  le  stežka  razume,  saj  je  

povezava   skrita   v   angleškem   jeziku.   Zagato   bi   lahko   rešili   tako,   da   bi   se   v  

prevodu   nanašali   na   bralcu   prepoznavno   resničnost,   ki   jo   lahko   razbere   iz  

besedila,  npr.  ime  Rex  kot  pogosto  pasje  ime,  še  posebej  v  luči  slavnega  nemškega  

štirinožnega  junaka  s  televizijskih  zaslonov.  

Page 66: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  59  

5  SKLEPNE  UGOTOVITVE  

Analiza  zbranih  primerov  OL   je  razkrila  vrsto  zanimivih  vzorcev,  ki  si   jih  bomo  

podrobneje  ogledali   v  nadaljevanju.  Medtem  ko   smo  v  prejšnjih  dveh  poglavjih  

pozornost   posvečali   predvsem   razčlenjevanju   posameznih   primerov   imen   in  

njihovih  prevodnih  ustreznic,  bomo  na  tem  mestu  skušali  naša  dognanja  razširiti  

na  širše  področje  prevajanja  in  jih  tako  posplošiti.  

 

Najprej   bomo   obravnavali   osnovno   vprašanje,   s   katerim   smo   soočeni   na  

področju   imen:   ali   naj   OL   prevedemo,   prenesemo,   podomačimo   ali   priredimo?  

Posamezne  možnosti  bomo  osvetlili  s  pomočjo  (i)zbranih  primerov.  

 

Nadaljevali   bomo   s   pregledom   in   komentarji   različnih   pomembnih   sklopov  

prevajanja   in   kritičnih   točk   obravnavanih   prevodov,   ki   smo   jih   odkrili   v  

osrednjem  delu  analize.    

 

   

Page 67: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  60  

5.1  Prevesti  ali  prenesti?  

Tekom  obravnave  primerov  smo  ugotovili,  da  imajo  nekatera  OL  jasne  pomenske  

sestavine  ali  pa  so  v  celoti  nosilci  pomena.  V  skupino  slednjih  lahko  med  drugim  

uvrstimo:  

- trole,  katerih   imena  so   izpeljana   iz  skupne,  kamninske  osnove  (npr.  pari  

Beryl  –  Beril,  Breccia  –  Grušč,  Jasper  –  Jaspis,  Kwartz  –  Kvarc,  Chrystophrase  

–  Kristofraz),  

- Protiutežane,   katerih   imena   sestojijo   iz   števniškega   in   samostalniškega  

dela  (npr.  pari  Twoflower  –  Cvetko  Cvetko,  Emperor  One  Sun  Mirror  –  cesar  

Eno  sončno  ogledalo,  Nine  Turning  Mirrors  –  Devetero  vrtljivih  zrcal),  in  

- nekatere   druge   like,   ki   so   prav   tako   pomensko   transparentni   (npr.   pari  

Death  –  Smrtež;  the  Lady  –  Gospa,  Luggage  –  Kufer,  Fang  –  Čekan,  The  Fool  

–  Norec).  

 

Številna  in  raznovrstna  so  tudi  imena,  ki  so  le  deloma  pomenonosna:  

- liki  s  pomenljivimi  vzdevki  (npr.  pari  Cohen  the  Barbarian  –  Barbar  Cohen,  

Granpone   the   White   –   Granpone   Beli,   Kerible   the   Enchanter   –   Kerible  

Zaklinjevalec),  

- liki   z   drugimi   pomenonosnimi   sestavinami   (npr.   pari  Zlorf   Flannelfoot   –  

Zlorf  Tiholazni,  Bronze  Psepha  –  Bronasti  Psepha,  Aliss  Demurrage  –  Aliss  

Ležarina,  Millie  Hipwood  –  Millie  Lesnokolčna).  

 

V   tovrstnih   primerih   je   pomenonosnost   jasno   razvidna   ter   na   različne   načine  

določa  lik  in  njegove  lastnosti.  Če  prevajalec  neustrezno  prevede  takšno  OL  ali  pa  

ga  nespremenjenega  prenese  v  prevod,  tvega,  da  bo  ciljnemu  bralcu  onemogočil  

dostop  do  bistvenih  informacij  o  liku,  žrtvoval  z  imenom  povezane  besedne  igre  

ali  kako  drugače  okrnil  izvirno  besedilo.  

 

Prevajalki   sta   pomensko   plat   naštetih   OL   prepoznali   in   jo   prenesli   v   slovenski  

prevod.  V  nekaterih  primerih  pa  sta  se  navkljub  pomenonosnosti  raje  odločili  za  

ohranitev   izvirne   oblike   (npr.  Rincewind,  Broadman,  Coin,  The   Insider).   Takšne  

odločitve   med   drugim   kažejo   na   obstoj   različnih   stopenj   pomenske  

Page 68: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  61  

transparentnosti   imen,   ki   ni   vedno   nedvoumna,   nekatera   OL   so   namreč  

pomensko  enoznačna  in  jasna  (spremljajo  jih  pomenljivi  opisi  likov,  tvorjena  so  

po  predvidljivih  modelih,  npr.  Protiutežani,  ipd.),  medtem  ko  so  druga  zastrta,  se  

ne   pojavljajo   pogosto,   pri   tem   pa   o   liku,   ki   ga   označujejo,   ne   vemo   veliko.   Pri  

takšnih  primerih  je  vprašanje,  kako  naj  prevajalec  ravna,  zapleteno  in  nedvomno  

nima   enega   samega   pravilnega   odgovora.   Vsekakor   pa   je   potrebna   pazljiva  

obravnava  posameznega  lika,  ki  nam  omogoči  dobro  utemeljeno  odločitev.  

 

Novotvorjena   pomenonosna   imena   prevajalcu   ponujajo   možnost,   da   pokaže  

svojo   ustvarjalnost,   ki   lahko   predstavlja   pozitiven   individualni   premik   pri  

prevodu  OL.  Vsako  ime  je  enovito   in  edinstveno,  zato  bi  ga  morali  kot  takšnega  

prenesti   tudi   v   prevod   in   se   izogniti   morebitnemu   prevodnemu   prekrivanju  

izvirno  različnih   imen,  kot  se   je  dvakrat  dogodilo  v  obravnavanih  romanih:  The  

Soul   Eater   in   The   Soul   Render   (oba   sta   postala   Požiralec   duš),   Grabpot  

Thundergust  in  Timkin  Rumbleguts  (prvi  je  preveden  kot  Loncograb  Gromodrzni,  

drugi  pa  kot  Timkin  Gromodrzni).  

 

Nekatera   imena   nimajo   neposredne   pomenske   sestavine,   a   so   konotativno  

zaznamovana.   Takšno   konotacijo   je   precej   težje   ali   celo   nemogoče   prenesti   v  

prevod,  je  namreč  manj  otipljiva  in  pogosto  kulturno  zamejena,  kar  pokažejo  tudi  

primeri:  

- princesa   Kelirehenna,   znana   kot   Keli   (enakozvočnica   imena   Kelly,   ki   v  

angleško   govorečem   svetu   navadno   označuje   'neumno   blondinko'   –  

'puhoglavko'  (Breebaart  2008:  20)),  

- Nijel   the   Destroyer   (Nijel   Uničevalec),   ki   želi   postati   barbarski   junak  

(sozvočnica  Nigel  navadno  označuje  mehkužno  osebo,  skupaj  z  apozicijo  

the  Destroyer  avtor  ustvari  oksimoron).  

 

V   obeh   primerih   je   prevajalka   OL   nespremenjeno   prenesla   v   prevod   in   tako  

žrtvovala   konotacijo.   Če   bi   želeli   slednjo   ohraniti,   bi   morali   poiskati   ustrezna  

slovenska   imena,   kar   pa   se   lahko   na   več   ravneh   izkaže   za   težavno   nalogo.   V  

angleščini  se  je  na  primer  lažje  poigravati  z  enakozvočnicami  (Keli  –  Kelly,  Nijel  –  

Nigel)  kot  v  slovenščini,  kar  pomeni,  da  lahko  ime  daje  vtis  tujosti,  brez  da  bi  pri  

Page 69: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  62  

tem   izgubilo   lastnosti,   ki   jih   sicer   nosi   enakozvočno   uveljavljeno   ime.   Ob  

morebitnem   iskanju   slovenske   konotativne   ustreznice   pa   se   poraja   tudi  

vprašanje  meje  med  prevodom  in  priredbo.  

 

Analiza   OL   pokaže,   če   konotacija   predstavlja   bistveni   oz.   vidnejši   del   imena.   V  

primeru  princese  Keli  konotacija  ne  odigra   tako  pomembne  vloge,  njeno   ime   je  

namreč   okrajšana   oblika   novotvorjenega,   tuje   zvenečega   imena   (Kelirehenna),  

junakinja   pa   se   ne   obnaša   vedno   v   skladu   z   ugotovljeno   konotacijo.   Po   drugi  

strani   je   Nijel   močneje   zaznamovan,   ime   namreč   ustreza   opisu   lika   in   je  

nepogrešljiv  del  bistroumnega  nesmisla,  ki  ga  izoblikuje  avtor.  

 

Ob  denotaciji   in  konotaciji   imajo  OL  še  druge  lastnosti,  ki  so   lahko  precejšnjega  

pomena  pri  prevajanju.  Ena   izmed   teh   je   tudi   zvočnost,   ki  daje   imenu  posebno  

težo,  npr.:  

- Herrena   the   Henna-­‐Haired   Harridan   je   barbarska   junakinja,   katere   ime  

zaznamuje   ponavljajoči   glas   /h/;   v   slovenščini   se   je   prelevila   v  Berreno  

Barvolaso  Babnico.  

 

Kot  smo  pokazali  že  v  4.  poglavju  (primeri  I–X),  imena  niso  sterilne  enote,  ampak  

so  ponavadi  vpeta  v  besedilo,  ki  jih  obkroža  in  določa,  npr.  v  obliki  besednih  iger.  

Tudi   te  moramo   analizirati   in   nato   besedilo   ali   ime   samo   ustrezno   prilagoditi,  

tako  da  se  besedna  igra  v  prevodu  ne  izgubi  oz.  postane  nesmiselna.  

5.1.1  Domačenje  

Če  OL  nima  opazne  pomenske  plati  in  se  odločimo,  da  ga  ne  bomo  prevedli,  nam  

preostaneta   dve   možnosti:   ime   lahko   nespremenjeno   prenesemo   v   ciljno  

besedilo   ali   pa   ga   podomačimo   v   zapisu.   Pri   tem   se   moramo   zavedati,   da   s  

slovenjenjem  lik  navadno  približamo  bralcu,  lahko  se  izognemo  tudi  težavam  pri  

izgovoru  za  slovenščino  netipičnih  črkovnih  zaporedij.  

 

Obe   prevajalki   sta   nekaj   imen   v   romanu   poslovenili   (npr.   pari   Jerakeen   –  

Džerakin,  Pitchiu  –  Pičijú,  Alberto  Malich  –  Alberto  Malič,  Woo  Hun  Ling  –  Vu  Hun  

Ling,   Gytha   –   Gita),   a   neprevedena   imena   so   večinoma   ostala   tudi  

Page 70: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  63  

nespremenjena.   Kot   smo   povedali   že   v   poglavju   3.1.1,   nekatera   izvirna   OL   že  

ustrezajo   slovenskemu   zapisu   in   jih   tako   ni   potrebno   oz.   mogoče   podvreči  

procesu  slovenjenja.  

 

Pregled  zbirke  imen  pokaže,  da  so  odločitve  pri  slovenjenju  pogosto  poljubne  in  

nesistematične,  znotraj  serije  šestih  romanov  in  znotraj  posameznega  romana  je  

namreč   veliko   sorodnih   imen   s   podobnimi   črkovnimi   sklopi,   ki   pa   niso   vedno  

obravnavana  na  enak  način  –  ena  so  slovenjena,  druga  pa  ostajajo  v  izvirni  obliki,  

npr.:  

- v  Barvi  magije   je  glas  /k/  slovenjen  v  primeru   imena  Codice  of  Chimeria    

(Kodis   iz   Čimerije),   ne   pa   tudi   v   imenu  Heric  Whiteblade   (Heric   z   belim  

rezilom),  

- v  Treh  veščah  prevajalka  črkovni  niz  /-­‐ll-­‐/  zamenja  z  /-­‐l-­‐/  v  imenih  Olwyn  

Vitoller   (Olwyn  Vitoler)   in  Mallo   (Malo),   ne   pa   tudi   v   imenih  Willikins   in  

Billem.  

 

Najdemo   tudi   OL,   pri   katerih   je   podomačena   le   ena   sestavina,   druge   pa   so  

nedotaknjene,   npr.   Marmaric   Carding,   ki   v   slovenščini   postane   Marmarik  

Carding.  V  takšnih  primerih  prevajalec  verjetno  ne  želi  posloveniti  dela  imena,  ki  

ni   izmišljeno,   ampak   obstaja   v   resničnem   svetu   (Carding).   Največkrat   so   torej  

slovenjena  izvirna,  novotvorjena  imena,  ki  dajejo  vtis  tujosti  in  niso  neposredno  

povezana  z  resničnim  svetom  (npr.  pari  Amschat  B'hal  Zoon  –  Amšat  B'hal  Zoon,  

Bel-­‐Shamharoth  –  Bel-­‐Šamharot),  pa  tudi  imena,  ki  izvirajo  iz  resničnega  sveta  in  

bi  jih  sicer  prečrkovali  (npr.  arabsko  zveneči  Ronron  Shuwadhi  –  Ronron  Šuvadhi,  

kitajsko  zveneči  Woo  Hun  Ling  –  Vu  Hun  Ling).  

 

   

Page 71: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  64  

5.2  Obravnava  izbrane  problematike  

Pri   analizi   zbranih  OL  smo  odkrili   vrsto  prevodnih  primerov,  ki   lahko  osvetlijo  

pomembna   vprašanja   prevajanja   imen.   Eno   izmed   teh   je   razmerje   med  

domačim  in  tujim,  ki  ga  avtor  vzpostavi  v  angleškem  izvirniku.  Navzlic  dejstvu,  

da   je  Plošča  fantazijska  dežela,  njene  značilnosti   in  prebivalci  občasno  odsevajo  

resnični   svet,   kar   se   kaže   tudi   v   obliki   nekaterih   imen,   ki   imajo   korenine   na  

primer   v   azijski   (npr.  Woo  Hun   Ling)   ali   britanski   (npr.   Jaims   Smith)   jezikovni  

kulturi  in  jih  bralec  kot  takšne  tudi  prepozna.  Številna  imena  so  v  celoti  ali  delno  

pomenonosna,  kar  jih  prav  tako  približa  bralcu.  

 

Ker   so   v   slovenskih   prevodih   le   nekatera   (pomenonosna)   OL   prevedena   ali  

podomačena,   prihaja   do   sprememb   v   njihovih   razmerjih.   Tako   je   z   vidika  

slovenskega   jezika  Cvetko   Cvetko   bralcu   bližje   kot  Rincewind,   kljub   temu,   da   je  

prvi   tujec,   ki   prihaja   z  mistične   Protiutežne   celine,   drugi   pa   domačin   iz   Ankh-­‐

Morporka,   trgovske   prestolnice   Plošče.   V   angleškem   izvirniku   sta   si   imeni  

enakovrednejši,  bralec  ima  neposreden  uvid  v  njune  pomenske  sestavine.  

 

Podobno   velja   tudi   za   dvo-­‐   ali   večdelna   OL,   v   katerih   niso   prevedene   ali  

podomačene  vse   sestavine   imena,  npr.  par   Igneous  Cutwell   –   Igneous  Dobrosek.  

Priimek   Cutwell   v   slovenskem   prevodu   izzveni   kot   vzdevek,   stoji   namreč   ob  

angleškem   imenu   Igneous   (ang.   magmatski,   vulkanski).   V   takšnem   primeru   bi  

morali   ustrezno   prevesti   tudi   drugi   pomenonosni   del   imena   (npr.   Magmar,  

Vulkanomir)   ali   pa   ga   vsaj   posloveniti,   npr.   z   domačo  obliko   Ignacij,   s   čimer  bi  

ohranili  notranjo  uravnoteženost  OL.  

 

Naslednja  težava,  ki  smo  jo  opazili,  so  nekateri  dobesedni  prevodi,  t.  i.  kalki,  ki  so  

slogovno   neustrezni   ali   pa   predstavljajo   le   eno   plat   večpomenskega   izvirnega  

imena.   Takšen   primer   je  Harebut,   ki   ga   je   prevajalka   v   slovenščino   prevedla   s  

kalkom  Zajectoda.   Pri   tem   je   angleški   izvirnik   razčlenila   na   dve   sestavini:  hare  

(ang.  zajec)  in  but  (ang.  toda).  Na  ta  način  je  žrtvovala  angleško  dvopomenskost  –  

hare   je   namreč   enakozvočnica   samostalnika   hair   (ang.   dlaka),   but   pa  

enakozvočnica  samostalnika  butt  (ang.  rit).  

Page 72: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  65  

V  prevodih  je  pogosto  prišlo  tudi  do  premikov  v  razmerju  med  nevtralnim  in  

zaznamovanim.   Ti   so   lahko   raznovrstni   in   na   različne   načine   vplivajo   na  

besedilo   –   nekateri   so   negativni,   drugi   pozitivni.   Med   slednje   lahko   na   primer  

uvrstimo   ime  Weasel,   ki   ga   je   prevajalka   v   slovenščino   prenesla   s   pogovorno  

zaznamovanim  prevedkom  Podlasca.  Takšen  individualni  premik   je  utemeljen  z  

boljšo  umeščenostjo  OL  v  slovensko  besedilo,   izbrana  oblika  namreč  v  prevodu  

deluje  naravno  in  vzdevku  primerno.  

 

Z   neustreznimi   premiki   pa   lahko   v   prevodu   dosežemo   ravno   nasprotno   –   OL  

oddaljimo  od  izvirnika  in  od  bralca,  brez  da  bi  za  kaj  takšnega  imeli  dober  razlog.  

Tovrsten  primer  je  ime  čarovnice  Nanny  Ogg,  ki  se  v  prevodu  glasi  Pestunja  Og.  

Prevajalka  je  priimek  Ogg  poslovenila,  prvi  del  imena  pa  prevedla.  Pri  tem  se  je  

odločila   za   formalno,   zgodovinsko   zaznamovano   obliko   Pestunja,   ki   ne   pritiče  

angleškemu   izvirniku,   takšen   prevedek   bi   namreč   prej   pripisali   kakšni  

sopomenki,  npr.  nursemaid.  Izbrani  samostalnik  se  ne  vključi  dobro  v  okoliščine  

romana,   ki   se   odvija   na   podeželju,   kjer   so   že   sami   dialogi   pogosto   zapisani   v  

pogovorni   angleščini.   Ime   Nanny   sicer   izvira   iz   ljubkovalne   pomanjševalnice  

imena  Ann  in  bi  ga  lahko  v  slovenščino  prenesli  s  sorodno  slovensko  obliko  Nana,  

podobno  tvorjenih  OL  pa  je  v  literarni  okolici  še  več,  npr.  Granny  in  Goodie.  

 

Prevajalka   je  podobno  odločitev  sprejela  pri  prevodu  imena  Granny,  kjer   je  obe  

osebi  (Granny  Beedle  in  Granny  Weatherwax)  poimenovala  Babica,  namesto  da  bi  

izbrala   bolj   pogovorno,   ljubkovalno   obliko,   npr.   Babi,  Nona   ali   Oma.   Po   drugi  

strani   pa   je   za   ime   Goodie   ubrala   drugačno   strategijo   in   ga   enkrat   prevedla   z  

novotvorjenko  Dobrila   (Goodie  Hamstring   –  Dobrila  Podkolenkita),  dvakrat  pa  s  

pomanjševalnico  Tetka  (Goodie  Whemper  –  Tetka  Whemper,  Goodie  Filter  –  Tetka  

Filter).  

 

Ponekod   v   obravnavanih   romanih   najdemo   kulturne   omembe,   ki   fantazijski  

svet  povezujejo  z  resničnim.  V  nekaterih  izmed  njih  nastopajo  tudi  imena  –  tako  

je   na   primer   v   Treh   veščah   z   izpeljanko   Stanleigh   omenjen   Arthur   Stanley  

Jefferson,  bolje  znan  kot  Stan  Laurel,  polovica  komičnega  dvojca  Stan  in  Olio.  Ime  

Page 73: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  66  

se  pojavi  v  predelavi  nepozabnega  citata,  ki  ga  najdemo  v  številnih  njunih  filmih  

in  po  katerem  so  ju  poznali  povsod  po  (angleško  govorečem)  svetu:  

»Well,  here's  another  nice  mess  you've  gotten  me  into!«  

(prosti  prevod:  »No,  še  v  eno  lepo  godljo  si  me  spravil!«)  

Omembo  spremlja  še  kratek  opis  para  humoristov.  Prevajalka   je  OL  iz   izvirnika  

podomačila   (Stanko)   in   tako   resnično   ime   še   bolj   zakrila   kot   avtor   v   izvirniku.  

Glede  na  dejstvo,  da  sta  Stan  in  Olio  (ter  njune  krilatice)  slovenskemu  občinstvu  

manj   znana   kot   angleškemu,   bi   lahko   ime   bralcu   približali   in   uporabili   obliki  

Stanley  ali  Stan.  

 

Podoben  primer  kulturne  omembe  je  tudi  ime  Venera,  ki  smo  ga  že  obravnavali  v  

4.  poglavju  (primer  VII).  Pri  obeh  OL  je  njuna  vsebina  prepoznavna  širom  sveta  

in  je  tako  prevajalcu  ni  potrebno  prekomerno  spreminjati.  A  reference  so  lahko  

tudi   ožje   in   težje   razumljive,   kot   nam   pokaže   ime  Wee   Willie   Winkie   v   Luči  

fantastike.  Avtor   to  OL  uporabi  ob  opisu   svečnika,   ki   ga  nosi   ena   izmed  oseb  v  

romanu   in   ki   spominja   na   ilustracije   zaspanega   dečka   iz   znane   škotske  

uspavanke   z   naslovom  Wee   Willie   Winkie.   V   slovenskem   prostoru   slednje   ne  

poznamo,   bralec   tako   ne   more   vzpostaviti   ustrezne   pomenske   povezave.  

Prevajalka  je  v  tem  primeru  prevedla  le  pridevnik  Wee   in  v  besedilo  vnesla  ime  

Mali  Willie  Winkie.  V  prevodu  bi  lahko  poiskali  ustrezno  slovensko  omembo,  a  bi  

na  ta  način  močneje  posegli  v  izvirnik.  

 

Kot   zadnje   vprašanje   si   bomo   ogledali   še   kontinuiteto   imen,   ki   je   v   seriji,  

kakršna   je   Pratchettova,   precejšnjega   pomena.   Tekom   analize   zbranih   OL   smo  

naleteli  na  vrsto  likov,  ki  nastopajo  v  več  romanih.  Nekateri  izmed  teh  imajo  tudi  

več   prevedkov,   npr.   Cripple  Wa   (Wa   Hromec,   Pohabljenec  Wa),   Nine   Turning  

Mirrors   (Devetero  vrtljivih  zrcal,  Devet  obračajočih  ogledal),  Destiny   (Prihodnost,  

Usoda,  Neogibnost)   in  Ysabell   (Isabela,  Ysabell).   Ker   vseh   romanov   ni   prevedla  

ena  sama  prevajalka,  zlahka  pride  do  tovrstnih  odstopanj,  še  posebej  pri  likih,  ki  

se  ne  pojavljajo  pogosto  in  nimajo  osrednje  zgodbovne  vloge.  Prevajalec  bi  moral  

poskrbeti   za   ustrezno   prekrivanje   imen,   še   posebej   v   sodobnih   serijah,   kjer  

starejši   stranski   liki   pogosto   postanejo   glavne   osebe   v   novih   romanih   (npr.  

Ysabell).  

Page 74: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  67  

6  ZAKLJUČEK  

V  diplomskem  delu  smo  obravnavali  področje  prevajanja  osebnih  lastnih  imen,  ki  

–  posebej  v   literarnih  delih  –  pogosto  nimajo  samo  poimenovalne  vloge,  ampak  

so   ob   tem   tudi   nosilci   pomena   in   drugih   pomembnih   značilnosti,   kot   so  

konotacija,  zvočnost  ali  strukturna  zasnova.  Osrednji  cilj,  ki  smo  si  ga  v  raziskavi  

zastavili,  je  bil  osvetliti  to  področje  prevajanja  in  izoblikovati  uporabne  smernice  

za  prevajalski  proces.  

 

V   uvodnem   delu   smo   najprej   izpostavili   glavne   lastnosti   OL   in   orisali   različna  

teoretična   izhodišča  za  njihovo  prevajanje.  Pri   tem  smo  upoštevali   raznovrstne  

vidike   in   pristope   k   prevajanju,   ki   smo   jih   skušali   združiti   v   enoten   prevodni  

sistem.   Tega   sestavljajo   tri   osnovne   faze.   V   sklopu   prve   prevajalec   natančno  

analizira   izbrano   ime,   njegovo   zgradbo   in   pomen,   ter   ga   smiselno   umesti   v  

besedilo.   Nato   se   v   drugi   fazi   na   podlagi   zbranih   podatkov   odloči,   če   bo   OL  

prevedel  ali  zgolj  prenesel  v  ciljno  delo.  Zadnja,  tretja  faza  zajema  sam  prevodni  

proces,   znotraj   katerega   prevajalec   izbere   način   prevoda   imena   –   odloči   se,  

katere  značilnosti  izvirnega  OL  bo  ohranil  in  prenesel  ter  kako  zvesto  oz.  prosto  

bo  to  storil.  

 

V   osrednjem   delu   diplomske   naloge   smo   obravnavali   in   razčlenili   primere,   ki  

smo   jih  poiskali  na  straneh  šestih  romanov   iz   fantazijske  serije  Plošča  pisatelja  

Terryja   Pratchetta.   Analiza   je   pokazala,   da   sta   obe   slovenski   prevajalki   pri  

svojem   delu   uporabljali   raznovrstne   strategije,   s   katerimi   sta   imena   prevajali,  

prirejali,   prenašali   in   domačili,   kar   nam   je   omogočilo   uvid   v   širok   spekter  

prevodnih  možnosti.  

 

Imena   in   njihovi   prevedki   so   razkrili   tudi,   kako   pomembna   je   celovita   analiza  

besedila   in   predvsem  OL,   ki   prevajalcu   nudi   vse   potrebne   podatke,   na   podlagi  

katerih   se   nato   odloči,   kakšen   pristop   ubrati   na   ravni   literarnega   dela   in   kako  

ravnati  v  posameznem  primeru.  Ker  OL  v  besedilu  nimajo  le  poimenovalne  vloge,  

je  ena  izmed  nalog  prevajalca  dognati,  katero  funkcijo  izpolnjujejo  in  na  kakšen  

način   jih   je   avtor   umestil   v   svoje   delo.   Nekatera   imena   so   namreč   skrbno  

Page 75: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  68  

domišljena,   utemeljena   in   povezana   z   okoliškim   besedilom,   medtem   ko   druga  

nastanejo   priložnostno,   kar   jih   obenem   naredi   manj   odvisna   od   sobesedila   in  

manj  transparentna.  Avtor  lahko  sicer  sam  poda  napotke  za  prevajanje  (kakor  je  

storil  J.R.R.  Tolkien  za  svojega  Gospodarja  prstanov),  a  navadno  odločitev  počiva  

na   ramenih   prevajalca   in   njegovih   morebitnih   sodelavcev   (npr.   urednik).  

Prevajalec   se   lahko   pri   analizi   OL   posvetuje   tudi   z   maternimi   govorci  

izhodiščnega  jezika,  ki  pogosto  lažje  razberejo  pomensko  ali  kulturno  obarvano  

plat  imena.  

 

Osrednje   vodilo   prevajanja   predstavlja   pomenonosnost,   ki   pa   jo   spremljajo   še  

druge  značilnosti,  kot  so  konotacija,  zvočnost,  zasnova,  vpetost  v  sobesedilo  ipd.  

Ko   prevajalec   ugotovi,   katere   izmed   teh   so   najpomembnejše   in   v   ospredju,   se  

lahko   loti   samega   prevajanja.   Pri   tem  mora   poskrbeti   za   sistemizacijo   svojega  

dela,   s   katero   se   lahko   izogne   nenadejanim   neskladnostim   in   napakam.   Svoje  

doda   še   avtorjev   slog,   ki   usmerja   prevajalčeve   odločitve.   V   našem   primeru   je  

Pratchettov   jezik   izjemno   prožen   ter   poln   besednih   iger   in   drugih   figur,   ki  mu  

dajejo   posebno,   prepoznavno   noto.   Če   želimo   slednjo   ohraniti,   moramo   k  

prevajanju   imen  pristopiti  prav   tako  prožno  kot  avtor  sam.  Vprašanje  zvestobe  

izvirniku  je  torej  večplastno,  odgovor  nanj  pa  odvisen  od  posameznega  dela  in  z  

njim  povezanih  okoliščin.  

 

Ker   prevajanje   OL   ni   tog,   linearen   proces,   pomembno   vlogo   odigra   tudi  

ustvarjalnost   samega   prevajalca,   t.  i.   individualni   premiki,   s   katerimi   v   ime  

vnesemo   različne   spremembe,   ki   lahko   imajo   pozitiven   ali   negativen   vpliv   na  

končno   prevodno   besedilo.   Nezaželjenim   učinkom   morebitnih   nespretnih  

prevodnih   odločitev   se   prevajalec   najlažje   izogne,   če   sistematično   sledi  

preprostemu  stopenjskemu  vodiču,  ki  smo  ga  v  diplomskem  delu  izoblikovali  in  

opisali.   Tako   tudi   lažje   sprejema   utemeljene   odločitve   ter   sprosti   svojo  

ustvarjalnost,  kjer  je  to  mogoče  in  potrebno,  s  čimer  lahko  prevodu  vdahne  večjo  

prepričljivost  in  naravnost.  

 

Imena   predstavljajo   pomemben   element   literarnega   dela,   imajo   namreč   vlogo  

vezi  med  bralcem  in  likom,  ki  ga  označujejo.  Literarne  osebe  namreč  ne  moremo  

Page 76: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  69  

spoznati   iz   oči   v   oči,   razodeva   se   nam   le   skozi   črke   in   besede,   ki   jo   opisujejo.  

Osebno   lastno   ime   je   pomemben   gradnik   te   abstraktne   podobe,   na   katero   zre  

bralec.  Včasih  je  slika,  ki  jo  vidi,  ostra,  pomen  imena  pa  torej  jasno  razviden.  Spet  

drugič   je   pogled   zamegljen   in   pomen   zakrit.   V   obeh   primerih   pa   ta   podoba   na  

bralca  (ne)posredno  vpliva,  predstavlja  njegov  stik  z  literarnimi  osebami.  

 

Tudi  William  Shakespeare  se   je  v  Romeu   in   Juliji   vprašal,  kaj   se   skriva  v   imenu  

(Shakespeare  1999).  Prevajalec   je   tisti,   ki  mu  mora  dokazati,  da  ne  drži  vedno,  

kar  je  veliki  dramatik  zapisal  pred  štirimi  stoletji:  

 

»Kar  imenujemo  vrtnica,  bi  pod  drugim  imenom  dehtelo  prav  tako  opojno.«  

                (William  Shakespeare)  

   

 

 

 

Page 77: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  70  

7  VIRI  

PRATCHETT,  Terry  (1983)  The  Colour  of  Magic.  London:  Corgi.  

 

PRATCHETT,  Terry  (1986)  The  Light  Fantastic.  London:  Corgi.  

 

PRATCHETT,  Terry  (1987)  Equal  Rites.  London:  Corgi.  

 

PRATHCETT,  Terry  (1987)  Mort.  London:  Corgi.  

 

PRATCHETT,  Terry  (1988)  Sourcery.  New  York:  Harper.  

 

PRATCHETT,  Terry  (1988)  Wyrd  Sisters.  New  York:  Harper.  

 

PRATCHETT,   Terry   (2004)   [1983]   Barva   magije.   Prev.   Maja   Novak.   Ljubljana:  

Vale-­‐Novak.  

 

PRATCHETT,  Terry   (2007)   [1986]  Luč   fantastike.   Prev.   Saša  Požek.  Tržič:  Učila  

International.  

 

PRATCHETT,   Terry   (2007)   [1987]   Čar   enakih   pravic.   Prev.   Saša   Požek.   Tržič:  

Učila  International.  

 

PRATCHETT,   Terry   (2008)   [1987]   Mort.   Prev.   Saša   Požek.   Tržič:   Učila  

International.  

 

PRATCHETT,   Terry   (2008)   [1988]   Izvor   magije.   Prev.   Saša   Požek.   Tržič:   Učila  

International.  

 

PRATCHETT,   Terry   (2009)   [1988]   Tri   vešče.   Prev.   Saša   Požek.   Tržič:   Učila  

International.  

Page 78: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  71  

8  LITERATURA  

ALVAREZ,  Lizette  (2004)  Jens  and  Vita,  but  Molli?  Danes  Favor  Common  Names.  

The   New   York   Times,   8.   oktober   2004.   Dostopno   na   medmrežju  

http://www.nytimes.com/2004/10/08/international/europe/08names.html.  

Prevzeto  1.  1.  2011.  

 

BAPST,   David   (2002)   The   Literary   Evolution   of   Terry   Pratchett.   Dostopno   na  

medmrežju   http://www.lspace.org/books/analysis/david-­‐bapst.html.   Prevzeto  

1.  1.  2011.  

 

BASSNETT,  Susan  (2003)  Translation  Studies.  London:  Routledge.  

 

BAUER,  Laurie  (1993)  English  word-­‐formation.  Cambridge:  Cambridge  University  

Press.  

 

BBC   News   (2002)   Pratchett   wins   first   major   award.   Dostopno   na   medmrežju  

http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/2124520.stm.  Prevzeto  1.  1.  2011.  

 

BREEBAART,   Leo,   ur.   (2008)   The   Annotated   Pratchett   File.   Dostopno   na  

medmrežju  http://www.lspace.org/books/apf/index.html.  Prevzeto  1.  1.  2011.  

 

ČEBELA,  Maja  (2009)   Intertextuality   in   the  novels  of  Terry  Pratchett.  Diplomsko  

delo.  Ljubljana:  Filozofska  fakulteta.  

 

DEWAN,  George  (2005)  In  the  Matter  of  Goody  Garlick.  New  York  Archives,  jesen  

2005.   Dostopno   na   medmrežju  

http://www.archives.nysed.gov/apt/magazine/archivesmag_fall05.shtml.  

Prevzeto  1.  1.  2011.  

 

FREUD,  Sigmund   (2007)   [1913]   Totem   in   tabu   :   nekatera  ujemanja   v  duševnem  

življenju  divjakov   in  nevrotikov.  Prev.   Simon  Hajdini   in   sod.  V:  Freud,   Sigmund:  

Spisi  o  družbi  in  religiji.  Ljubljana:  Društvo  za  teoretsko  psihoanalizo.  

Page 79: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  72  

 

GRADIŠNIK,   Branko   (2004)  Gospodar   prstanov   od   A   do   Ž.   Ljubljana:  Mladinska  

knjiga.  

 

GRADIŠNIK,  Branko  (2006)  Pojasnjevalnik.  V:  Rowling,  J.  K.  [2005]  Harry  Potter  –  

Polkrvni  princ.  Prev.  Branko  Gradišnik.  Ljubljana:  EPTA.  512-­‐535.  

 

GRANT,   Gavin   J.   (2001)   Intervju   s   Terryjem   Pratchettom.   Dostopno   na  

medmrežju   http://www.indiebound.org/author-­‐interviews/pratchettterry.  

Prevzeto  1.  1.  2011.  

 

HUNT,   Peter,   in   Millicent   Lenz   (2001)   Alternative   Worlds   in   Fantasy   Fiction.  

London:  Continuum.  

 

HVALA,   Sergej   (2004)   Gospodar   prstanov   od   A   do   Ž   (Branko   Gradišnik).   Joker  

127,   februar   2004.   Dostopno   na   medmrežju  

http://www.joker.si/article.php?rubrika=9&articleid=366.  Prevzeto  1.  1.  2011.  

 

JEMC,  Maja  (2008)  Translation  of  personal  names  in  Terry  Pratchett's  The  colour  

of  magic.  Diplomsko  delo.  Ljubljana:  Filozofska  fakulteta.  

 

KOCIJANČIČ   POKORN,   Nike   (2003)   Misliti   prevod.   Izbrana   besedila   iz   teorije  

prevajanja  od  Cicerona  do  Derridaja.  Ljubljana:  Študentska  založba.  

 

MEH,  Danica  (2002)  Parody  and  intertextual  references  in  Terry  Pratchett's  novels  

Eric  and  Wyrd  sisters.  Diplomsko  delo.  Ljubljana:  Filozofska  fakulteta.  

 

NEWMARK,   Peter   (2000)   [1988]   Učbenik   prevajanja.   Prev.   Mateja   Gajgar.  

Ljubljana:  Krtina.  

 

NIDA,  Eugene  (1964)  Toward  a  Science  of  Translating:  With  Special  Reference  to  

Principles  and  Procedures  Involved  in  Bible  Translating.  Leiden:  E.  J.  Brill.  

 

Page 80: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  73  

PRATCHETT,   Terry,   in   Stephen   Briggs   (2003)   The   New   Discworld   Companion.  

London:  Victor  Gollancz.  

 

PRATCHETT,   Terry   (2006)   Pratchett   on   Rowling,   again,   sort   of.   V:   novičarska  

skupina   alt.fan.pratchett.   Dostopno   na   medmrežju  

http://groups.google.com/group/alt.fan.pratchett/msg/196e9c94edfbb4af.  

Prevzeto  1.  1.  2011.  

 

ROBIČ,  Martin  (2007)  Nonce  words   in  Terry  Pratchett's  The  colour  of  magic  and  

its   Slovene   translation   Barva   magije.   Diplomsko   delo.   Ljubljana:   Filozofska  

fakulteta.  

 

SHAKESPEARE,  William  (1999)  Romeo   in   Julija.  Prev.  Oton  Župančič.  Ljubljana:  

DZS.  

 

SMYTHE,   Colin   (2010)   Terry   Pratchett   Biography.   Dostopno   na   medmrežju  

www.colinsmythe.co.uk/terrypages/tpabout.htm.  Prevzeto  1.  1.  2011.  

 

STRAMLJIČ   BREZNIK,   Irena   (1999)   Prispevki   iz   slovenskega   besedoslovja.  

Maribor:  Slavistično  društvo.  

 

TOPORIŠIČ,  Jože,  in  sod.  (1994)  Slovenski  pravopis  –  Pravila.  Ljubljana:  DZS.  

 

TOPORIŠIČ,   Jože   (1997)  Enciklopedija   slovenskega   jezika.   Ljubljana:   Cankarjeva  

založba.  

 

TOPORIŠIČ,  Jože  (2000)  Slovenska  slovnica.  Maribor:  Obzorja  

 

VERBANČIČ,   Sonja   (2006)   Medbesedilna   primerjava   priložnostnih   tvorjenk   v  

književnem  delu  Štoparski  vodnik  po  galaksiji  avtorja  Douglasa  Adamsa  s  stališča  

besedotvorja   in   prevajalskih   strategij.   Diplomsko   delo.   Ljubljana:   Filozofska  

fakulteta.  

 

Page 81: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  74  

VERMEER,   H.   J.   (1989)   Skopos   and   Commission   in   Translational   Action.   V:  

Chesterman,   Andrew   (ur.)   Readings   in   Translation   Theory.   Helsinki:   Oy   Finn  

Lectura  Ab.  173-­‐176,  182-­‐187.    

 

VIDOVIČ   MUHA,   Ada   (1988)   Slovensko   skladenjsko   besedotvorje   ob   primerih  

zloženk.  Ljubljana:  Znanstveni  inštitut  FF.  

 

VINAY,  Jean-­‐Paul  in  Jean  Darbelnet  (1958)  Stylistique  comparée  du  français  et  de  

l'anglais:  Méthode  de  traduction.  Pariz:  Didier.  

 

ZABUKOVEC,  Dušanka  (2007)  Slovenjenje  imen  v  književnem  prevodu.  Magistrsko  

delo.  Ljubljana:  Filozofska  fakulteta.  

   

Page 82: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  75  

9  SUMMARY  

The  thesis  explores  the  translation  of  personal  names,  which  are  an  integral  part  

of   any   literary   text.   Their   function   often   extends   well   beyond   mere  

denomination,   as   many   names   can   also   carry   meaning   or   include   other  

noticeable   features,   e.g.   connotation,   sound   or   structure.   As   an   important   and  

distinct   literary   element,   personal   names   require   a   comprehensive   approach,  

which  is  often  lacking  in  actual  translations.  The  main  objective  of  the  thesis  was  

therefore  to  offer  an  overview  of  the  theoretical  background  of  name  translation  

and  provide  working  guidelines  for  the  translators.  

 

In   the   first  part  of   the   thesis,  we   focused  on   the   fundamental   characteristics  of  

personal  names,  which  are  very  diverse  and  correspond  to  different  sets  of  rules  

relative   to   the   language   that  we   are   dealing  with.   These   norms   and   guidelines  

can  usually  be  found  in  grammar  books  or  similar  manuals,  which  describe  and  

delimit   the   dimensions   of   personal   names.   Depending   on   the   language,   the  

translator   has   different   options   at   his   disposal,   offering  more   or   less   room   for  

manoeuvre.   Besides   Slovene-­‐specific   properties   of   personal   names,   the  

theoretical  section  of  the  thesis  comprises  a  wide  range  of  different  approaches  

to  name  translation,  which  serve  as  a  basis  for  an  elementary  translation  model.    

 

The  latter   is  divided  into  three  separate  phases.   In  the  first  phase,  the  personal  

name   in   question   is   analysed   according   to   its   meaning,   structure   and   other  

discernible   traits.   In   the   second   phase,   the   translator   uses   the   acquired  

information   to   decide   whether   the   name   should   be   translated   or   simply  

transferred.  Transference  means   that  a  name  becomes  a  part  of   the   target   text  

without  any  alteration  or  with  limited  changes  made  to  its  spelling  and/or  form  

to   suit   the   target   language   (naturalisation).   If   a   translation   is   necessary,   the  

translator  then  proceeds  to  the  third  and  final  phase,  in  which  he  decides  if  the  

translation   is   to   be   faithful   (closer   to   the   source   language   and   its  meaning)   or  

idiomatic  (closer  to  the  target  language  and  more  natural).  

 

Page 83: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  76  

In   the   central   part   of   the   thesis,  we   examined   six   English   fantasy   novels   from  

Terry   Pratchett’s   Discworld   series   (The   Colour   of   Magic,   The   Light   Fantastic,  

Equal  Rites,  Mort,  Sourcery  and  Wyrd  Sisters).  We  found  305  personal  names  and  

then  gathered   their   counterparts   from   the   Slovene   translations  by  Maja  Novak  

and  Saša  Požek.  

 

All  of  the  examples  were  categorised  according  to  the  type  of  translation,  while  

the   Slovene   translations   were   also   classified   in   terms   of   word   formation.   A  

selected  group  of  names  was  then  analysed  in  detail  and  scrutinised  within  the  

scope  of  translation  criteria.  The  aim  of  this  analysis  was  to  pinpoint  interesting  

examples   and   shed   light   on   issues   that   can   be   of   great   importance   to   the  

translator.   The   large   quantity   of   examples   enabled   a   relatively   well-­‐balanced  

insight   into   different   forms   of   translation,   adaptation,   naturalisation   and  

transference   of   personal   names.   We   also   had   the   chance   to   compare   the  

strategies  of  two  separate  translators.  The  main  difference  between  the  two  was  

the  use  of  verbatim  translation,  which  was  applied  to  a  greater  extent  by  Požek,  

while  Novak  opted  for  more  idiomatic  translations.  

 

For   the   last   part   of   the   analysis,   we   picked   out   ten   excerpts   from   the   novels,  

which  reveal   the  close  relationship  between  personal  names  and  the  text   itself,  

highlighting   the   multidimesional   nature   of   name   translation.   Each   passage  

features   a   description   of   the   connection,   explaining   how   an   (in)appropriate  

translation   of   the   featured   personal   name   affects   the   text   and   the   reader.   If   a  

name   has   not   been   properly   transposed   into   the   target   text   and   language,   the  

translation  reader  can  be  deprived  of  the  original  content.  Names  are  often  part  

of  wordplay  and  puns,  which  are  characteristic  of  Pratchett’s  writing  style.  

 

The  final  part  of  the  thesis  offers  an  overview  of  various  key  issues  by  expanding  

upon   the   findings   of   the   analysis   and   providing   example-­‐based   translation  

guidelines.  Firstly,  we  revisited  the  main  forms  of  name  translation  (translation,  

adaptation,   naturalisation   and   transference),   associating   them   with   different  

traits,   e.g.   meaning,   structure   and   phonetic   idiosyncrasies.   Secondly,   we  

highlighted  several  topics,  which  stood  out  in  the  analysis,  starting  with  how  the  

Page 84: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  77  

reader   perceives   the   text   according   to   language-­‐specific   conventionality,   e.g.  

(un)conventional  spelling,   transparent  meaning.  We  dealt  with  the  problems  of  

cultural   references  and   the  effects  of   literal,  word-­‐for-­‐word   translation,  as  well  

as   the   importance   of   name   continuity,   especially   in   extensive   series   with  

recurring  characters,  such  as  Discworld.  

 

Finally,   we   restated   the   main   points   made   in   the   course   of   the   thesis   and  

emphasised  the  importance  of  a  thorough  name  analysis,  as  well  as  a  systematic  

approach   to   translation,  which   can   reduce   inconsistencies   and   enable   a   better,  

more  convincing  translation.  

 

   

Page 85: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  78  

10  PRILOGA  

10.1   Seznam   izvirnih   osebnih   lastnih   imen   in   njihovih  

prevedkov  

 

IZVIRNO  ANGLEŠKO  IME   SLOVENSKI  PREVOD   ROMAN  Abbot  Lobsang   opat  Teslopev   M  Abrim   Abrim   IM  Acktur  Cutangle   Aktur  Kotrez   ČEP  Adab  Gander   Adab  Gosak   ČEP  Ajandurah   Ajandur   BM  Albert   Albert   M  Alberto  Malich   Alberto  Malič   M  Aliss  Demurrage   Aliss  Ležarina   TV  Alohura   Alohura   BM  Ammeline   Ameline   M  Amschat  B'hal  Zoon   Amšat  B'hal  Zoon   ČEP  Archchancellor  Cutangle   rektor  Kotrez   ČEP  Archchancellor's  Hat   rektorski  klobuk   IM  Ardrothy  Longstaff   Ardrothy  Dolgopalični   IM  Artorollo   Artorollo   M  Atavarr   Avatar   BM  Azimrothe   Azimrotha   LF  Bel-­‐Shamharoth   Bel-­‐Šamharot   BM,  ČEP  Belafon   Belafon   LF  Benado  Sconner   Benado  Sconner   IM  Bentzen   Bentzen   TV  Berilia   Berilija   BM  Beryl   Beril   LF  Bethan   Bethan   LF  Billem   Billem   TV  Binky   Binky   M  Black  Aliss   Črna  Aliss   TV  Black  Zenell   Črni  Zenell   BM  Blind  Hugh   Brljavi  Hugo   BM  Blind  Io   Slepi  Io   BM,  LF,  M,  

IM,  TV  Bravd  the  Hublander   Bravd  Osovnik   BM  Breccia   Grušč   LF  Broadman   Broadman   BM  Bronze  Psepha   Bronasti  Psepha   BM  Broomfog   Metlomegla   IM  Brother  Hushmaster   brat  Tihomojster   IM  

Page 86: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  79  

Brother  Jape   brat  Burko   TV  Brother  Prankster   brat  Potegavščnik   TV  Bunglestiff   Šušmarnotog   LF  C'hulagen   C'hulagen   ČEP  Captain  Eightpanther   kapitan  Osempanter   BM  Casplock   Casplock   IM  Catroaster   Mačkopražnik   M  Celestial  Cow   Nebesna  krava   LF  Cern  Smith   Cern  Kovač   ČEP  Champot   Champot   TV  Chance   Priložnost   BM  Chrystophrase  the  Troll   trol  Kristofraz   TV  Cimbar  the  Assassin   Morilec  Cimbar   LF  Codice  of  Chimeria   Kodis  iz  Čimerije   BM  Cohen  the  Barbarian   Barbar  Cohen   LF,  IM  Coin   Coin   IM  Conina   Conina   IM  Corporal  Walkowski   desetar  Walkowski   TV  Creosote   Kreozot   LF,  IM  Cripple  Wa   Wa  Hromec  

Pohabljenec  Wa  BM  M  

Cwmlad   Cwmlad   LF  Dafe   Dafe   TV  Dahoney   Damed   LF  Darron   Darron   TV  Death   Smrtež   BM,  LF,  ČEP,  

M,  IM,  TV  Destiny   Prihodnost  

Neogibnost  Usoda  

BM  M  IM  

Disease   Kužnik   BM  Dr  Rjinswand   Dr  Rjinswand   BM  Dreen   Dreen   TV  Druellae   Druellae   BM  Drum  Billet   Drum  Billet   ČEP  Ebony   Črni   M  Emperor  One  Sun  Mirror   cesar  Eno  sončno  ogledalo   M  Erig  Stronginthearm   Erig  Krepkoroki   BM  Escarrina   Eskarina   ČEP  Esk(arina)  Smith   Esk(arina)  Kovač   ČEP  Esme(relda)   Esme(relda)   ČEP,  TV  Famine   Glad   BM,  LF,  IM  Fang   Čekan   M  Fate   Gospodar  usode  

Usoda  BM  M  

Fezzy  the  Stoat   Fezzy  podlasica   IM  Flannelfoot  Boggis   Flanelonog  Boggis   TV  

Page 87: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  80  

Fredor   Fredor   BM  Fresnel   Fresnel   BM  Galder  Weatherwax   Galder  Vremenovosek   LF  Gammer  Dismass   Mamka  Razmrit   TV  Gammer  Nutley   Stara  Nutleyjevka   M  Gammer  Tumult   Stara  Vreščavka   ČEP  Gancia   Gancia   LF  Ganmack  Treehallet   Ganmack  Treehallet   LF  Garhartra   Garhartra     BM  Ge  Fordge   Ge  Fordge   IM  Goldeneyes  Silverhand  Dactylos   Daktilos  Zlatooki,  mož  s  

srebrno  dlanjo  BM  

Goodie  Filter   Tetka  Filter   TV  Goodie  Hamstring   Dobrila  Podkolenkita   M  Goodie  Whemper   Tetka  Whemper   TV  Gordo  Smith   Gordo  Kovač   ČEP  Gorphal   Gorphal   BM  Gorrin  the  Cat   Gorrin  alias  Maček   BM  Grabpot  Thundergust   Loncograb  Gromodrzni   TV  Grame   Grame   TV  Granny  Beedle   Babica  Beedle   M  Granny  Weatherwax   Babica  Vremenovosek   ČEP,  M,  TV  Granny  Whitlow   babica  Whitlow   LF  Granpone  the  White/Grey   Granpone  Beli/Sivi   ČEP  Gravie  Derment   Gravie  Derment   IM  Great  A'Tuin   Véliki  A'Tuin     BM,  LF,  ČEP,  

M,  IM,  TV  Great  T'Phon   Véliki  T'Phon   BM  Greebo   Grebo   TV  Greicha  the  First   Griša  Prvi   BM  Gretalina   Gretalina   TV  Gretelina   Gretelina   M  Greyhald  Spold   Greyhald  Spold   LF  Grim  Reaper   Okrutni  žanjec   M  Grinjo   Grinjo   BM  Gritoller  Mimpsey   Gritoller  Mimpsey   IM  Gulta  Smith   Gulta  Kovač   ČEP  Gumridge   Dlesnorob   TV  Gwladys  Mims   Gwladys  Mims   M  Gytha   Gita   TV  Hamesh   Hamesh   M  Harebut   Zajectoda   IM  Harga   Harga   M  Havelock  Vetinari   lord  Vetinari   IM,  TV  Henchanse  thee  Unsatyfactory   Henchanse  Nezadostni   ČEP  Henry  VIII   Henrik  VIII.   ČEP  Heric  Whiteblade   Heric  z  belim  rezilom   BM  

Page 88: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  81  

Herne  the  Hunted   Herne  Preganjani   TV  Herrena  the  Henna-­‐Haired  Harridan  

Berrena  Barvolasa  Babnica   LF  

Hilta  Goatfounder   Hilta  Kozohromka   ČEP  Hogg   Hog   TV  Hoki   Hoki   ČEP,  M  Hrun  of  Chimeria   Hrun  iz  Čimerije   BM  Hrun  the  Barbarian   Barbar  Hrun   BM,  LF  Hummok  M'guk   Hummok  M'guk   M  Hwel   Hwel   TV  Ice  Maiden   Ledena  samica   TV  Igneous  Cutwell   Igneous  Dobrosek   M  Ipslore  the  Red   Ipsnauk  Rdeči   IM  Jack  Zweiblumen   Jack  Zweiblumen   BM  Jaims  Smith   Jaims  Kovač   ČEP  Jason   Jason   TV  Jasper   Jaspis   LF  Jeophal  the  Spry   Jeofal  Hitri   ČEP  Jerakeen   Džerakin   BM  Jiglad  Wert   Jiglad  Wert   LF  K!sdra   K!sdra   BM  Karen   Karen   TV  Keli   Keli   M  Kelirehenna  I   Kelirehenna  I   M  Kerible  the  Enchanter   Kerible  Zaklinjevalec   BM  Kev   Kev   TV  King  Gruneberry  the  Good   kralj  Zelenojagod  Dobri   TV  King  Gruneweld   kralj  Gruneweld   TV  King  Murune   kralj  Murun   TV  King  Olerve  the  Bastard   Bastard  Olerve;  Kralj  Olerve   M  King  Verence   kralj  Verenc   TV  King  Whosis   Kralj  Kajježe   M  King  Zetesphut   Kralj  Zetesphut   M  Kring   Kring   BM  Krysoprase   Krisokremen   LF  Ksandra   Ksandra   ČEP  Kwartz   Kvarc   LF  Lackjaw   Čeljustimir   LF  Laolith   Laolith   BM  Larry  the  Fox   Larry  lisica   IM  Leonal  Felmet   Leonal  Felmet   TV  Leonard  of  Quirm   Leonardo  Quirmski   TV  Lezek   Lezek   M  Li!ort  Dragonlord   Li!ort,  zmajski  poglavar   BM  Liartes   Liartes   BM  Librarian   Vodja  knjižnice  

Knjižničar  ČEP  LF,  IM,  TV  

Page 89: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  82  

Liessa  Dragonlady   Liessa  Črvobreška   BM  Liessa  Wyrmbidder   Liessa  Črvobreška   BM  Lightfoot   Lahkonogi   TV  Liona  Keeble   Liona  Keeble   M  Lord  Nelson   Lord  Nelson   M  Lord  Rodley  of  Quirm   Lord  Rodley  Kvirmski   M  Luggage   Kufer   BM,  LF,  IM  Lumuel  Panter   Lamuel  Panter   LF  Ly  Tin  Wheedle   Li  Tin  Plevec   LF,  M,  IM  Magrat  Garlick   Magrat  Česnik   TV  Maleficio   Maleficio   IM  Malich  the  Wise   Malič  Modri   ČEP  Maligree   Maligree   IM  Mallo,  the  tyrant  of  klatch   Malo,  tiran  iz  Klača   TV  Marchesa   Marchesa   BM  Marmaric  Carding   Marmarik  Carding   IM  Master  Treatle   mojster  Treatle   ČEP  Mellias   Mellias   TV  Mellius   Melius   M  Millie  Hipwood   Millie  Lesnokolčna   TV  Miskin  Koble   Miskin  Koble   IM  Moghedron   Moghedron   M  Mort   Mort   LF  Mort(imer)   Mort(imer)   M  Mrs  Herapath   gospa  Herapath   ČEP  Mrs  Nugent   gospa  Nugent   M  Mrs  Palm   gospa  Dlan   ČEP  Mrs  Whitlow   gospa  Whitlow   ČEP  Mrs.  Vitoller   gospa  Vitoler   TV  Nanny  Annaple   Pestunja  Annaple   ČEP  Nanny  Ogg   Pestunja  Og   TV  Nesheley   Nesheley   TV  Nev   Nev   TV  Night   Noč   BM  Nijel  the  Destroyer   Nijel  Uničevalec   IM  Nine  Turning  Mirrors   Devetero  vrtljivih  zrcal  

Devet  obračajočih  ogledal  BM  M  

Ninereeds   Devet  votlih  trsov   BM  Ninereeds  the  Masteraccount   mojster  računovodja  po  

imenu  Devet  votlih  trsov  BM  

Norbut   Nititod   TV  Nosehinger   Nososlednik   LF  Offler  the  Crocodile  God   krokodilji  bog  Offler  

Ofler,  Krokodilji  bog  BM,  LF  M,  IM    

Okjock  the  Salesman   Prodajalec  Okjock   LF  Olaf  Quimby  II   Olaf  Quimby  II.   LF  

Page 90: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  83  

Old  Grandad   Stari  dedek   LF  Old  Miskin   stari  Miskin   TV  Olwyn  Vitoller   Olwyn  Vitoler   TV  Ovin  Hakardly   Ovin  Hakardly   IM  Patel   Glavar   LF  Pelepel   Pelepel   IM  Pestilence   Kužnik   LF,  IM  Pilgarlic   Pilčesen   M  Pitchiu   Pičijú   BM  Queen  Bemery   kraljica  Bemery   TV  Queen  Ezeriel   Kraljica  Ezeriel   M  Queen  Grimnir  the  Impaler   kraljica  Okrutnir  Nabodalka   TV  Reet   Reet   TV  Reforgule  of  Krull   Reforgul  iz  Krula   BM  Rerpf   Rerpf   BM  Rhunlet  Vard   Rhunlet  Vard   LF  Rincething   Rincestvar   M  Rincewind   Rincewind   BM,  LF,  M,  

IM  Ron   Ron   TV  Ronron  "Revelation  Joe"  Shuwadhi   Ronron  'Razsvetljeni  Joe'  

Šuvadhi  M  

Sabre   Sablja   M  Sarudin   Sarudin   IM  Scilla   Scila   ČEP  Scrofula   Mumps   BM  Seven-­‐handed  Sek   Sedmeroroki  Sek  

Sedemroki  Sek  BM  M  

Sharleen   Sharleen   TV  Shawn   Shawn   TV  Shirl   Shirl   TV  Simon   Simon   ČEP  Skarmer  Billias   Skarmer  Billias   IM  Skelde   Skelde   LF  Skiller   Skiller   ČEP  Skillet   Kozica   LF  Skrelt  Changebasket   Skrelt  Menjalnokošarnik   LF  Sky  God   Nebesni  bog   LF  Spelter   Cink   IM  Spoonfetcher   žlicoprinašalski   LF  St.  George   Sveti  Jurij   M  Stanleigh   Stanko   TV  Steikhegel   Steikhegel   M  Stren  Withel   Stren  Withel   BM  Sun  Emperor   Sončni  cesar   M  Swires   Grča   LF  T'chikel   T'chikel   LF  

Page 91: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  84  

Terpsic  Mims   Terpsic  Mims   M  Terton   Terton   BM  Tethis   Tethis   BM  Thargum   Thargum   TV  The  Fool   Norec   TV  The  Goddess  Who  Must  Not  Be  Named  

boginja,  ki  se  je  ne  sme  imenovati  

BM  

The  Insider   Insider   ČEP  The  Lady   Gospa   BM  The  Sender  of  Eight   Odposlanec  osmice   BM  The  Soul  Eater   Požiralec  duš   BM  The  Soul  Render   Požiralec  duš   BM  The  Weasel   Podlasca   BM  Timkin  Rumbleguts   Timkin  Gromodrzni   TV  Tomjon   Tomjon   TV  Topaxci   Topaxi   LF  Trev   Trev   TV  Tubul   Tubul   BM  Tuphal   Tuphal   M  Twoflower   Cvetko  Cvetko   BM,  LF  Ug   Ug   M  Umcherrel   Umcherrel   LF  Uncle  Derghart   stric  Derghart   ČEP  Urmond   Urmond   BM  Venus  Anadyomene   Venera   TV  Verence  II  Rex   Verenc  II.  Rex   TV  Vestcake   Vestcake   BM  Virrid  Wayzygoose   Zellen  Potzigosak   IM  Wane   Wane   TV  Wang   Wang   LF  War   Vojna   LF,  IM  Wee  Willie  Winkie   Mali  Willie  Winkie   LF  Weems   Weems   LF  Wethewacs   Vremovos   TV  Wezen  the  Double-­‐headed  kangaroo  

Wezena,  Dvoglavi  kenguru   LF  

Whipple   Bičar   TV  Willikins   Willikins   TV  Wilph   Wilph   TV  Wimsloe   Wimsloe   TV  Woddeley   Woddeley   IM  Woo  Hun  Ling   Vu  Hun  Ling   LF  Worm   Črv   TV  Wuffles   Nebevski   IM  Ymor   Ymor   BM  Ymper  Trymon   Ymper  Trymon   LF  Yrxle!yt   Yrxle!yt   LF  

Page 92: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  85  

Ysabell   Isabela  Ysabell  

LF  M  

Zakriah   Zakriah   LF  Zephyrus   Zefir   BM  Zlorf  Flannelfoot   Zlorf  Tiholazni   BM  Zog   Zog   M  

 

   

Page 93: Čarobnost prevajanja - osebna lastna imena v romanih Terryja Pratchetta

  86  

 

 

 

IZJAVA  O  AVTORSTVU  

 

 

Izjavljam,  da  je  diplomsko  delo  v  celoti  moje  avtorsko  delo  ter  da  so  uporabljeni  

viri   in   literatura   navedeni   v   skladu   z   mednarodnimi   standardi   in   veljavno  

zakonodajo.    

 

 

 

Draža  vas,  1.  1.  2011                              Matevž  Pajek