ebelarska zveza Slovenije

ebelarski prironik za zaetnikeVlado Punik

EBELARSKI PRIRONIK ZA ZAETNIKE

Avtor: Vlado Punik

Fotograje in ilustracije:arhiv ZS, Vlado Augutin, Marko Borko, Robert Brus, Brane Bortnik, Janez Gregori, Franc Gosar, Igor Holy, Drago Hreli, internet, Miha Kunstelj, Vida Lenik, Logar Trade, d. o. o., Branko Obranovi, Drago Panur, Stanislav Plut, Vlado Punik, ebelarstvo Rihar - Kocjan, Mira Rogelj Jenko, Toma Samec, Marija Sivec, Franc ivic, Ciril Tovak

Recenzenti in konzultanti:Vlado Augutin, mag. Andreja Kandolf Borovak, Drago Karl Kotnik, Nataa Lilek, Tanja Magdi, Toma Samec, Lidija Seni

Tehnini urednik:Marko Borko

Lektoriranje:Nua Radinja, prof.

Izdala in zaloila:ebelarska zveza SlovenijeBrdo pri Lukovici 8, 1225 LukovicaTelefon: 01/729 61 00Faks: 01/729 61 32

Oblikovanje in tisk:Tiskarna Pove

Naklada:2000 izvodov

Lukovica 2013

(2013) ZS.Vse pravice pridrane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli nain, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugae brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

638.1(035)

PUNIK, Vlado ebelarski prironik za zaetnike / Vlado Punik ; [fotograje in ilustracije arhiv ZS ... et al.]. - Ljubljana : ebelarska zveza Slovenije, 2013

ISBN 978-961-6516-51-8

266086400

1O avtorju

Vlado Punik je bil rojen leta 1947, stanuje v Mariboru, ebelari od leta 1987 ter je lan ebelarskega drutva Lovrenc na Pohorju, lan Slovenskega akademskega ebelarskega drutva Ljubljana, lan ebelarskega drutva Klub ebelarskih mojstrov, lan Drutva zeli-arjev Maribor ter lan Sekcije apiterapevtov dr. Filipa Tera pri ebelarski zvezi drutev Mari-bor. Bil je predsednik ebelarske zveze drutev Maribor, podpredsednik in lan upravnega odbora ebelarske zveze Slove-nije ter lan Sveta za ivinorejo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot predsedniku gradbenega odbora za zgraditev ebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici mu je leta 2002 uspelo graditev poslo-pja tudi konati, predvsem pa mu je uspelo spremeniti program ebelarskega izobraevalnega centra v program ebelarskega centra Slovenije. Za svoje delo v ebelarstvu je prejel najvije odlije Antona Jane I. stopnje ter dravno odlikovanje medaljo za zasluge predsednika Republike Slovenije.

ebelari v 20 Kirarjevih, 40 A-panjih in 10 nakladnih panjih na sedmih stojiih na Pohorju in v okolici Maribora. Usposabljanje za ebelarske mojstre je opravil na Imkerschule v Gradcu, oddelek v Mariboru. V okviru ebelarske zveze Slovenije deluje kot predavatelj, terenski svetovalec ter preglednik za med.

PE ebelarski center MariborStrelika 150, 2000 Maribortel.: 02/331 80 10jana.pp@amis.netwww.cebelarski-center.siOdprto od ponedeljka do petka od 9.17. ureter ob sobotah od 8.13. ure.

2ebelarska zveza SlovenijeBrdo pri Lukovici 81225 Lukovica

Tajnitvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Botjan No, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si

Urednitvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si

Opazovalno-napovedovalna sluba medenja: Jure Justinek, vodja ONS: 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik tel.: 01/729 61 20

ebelarska knjinica Janeza Golinika (vsak prvi in tretji delovni etrtek med 13. in 17. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si

Javna svetovalna sluba v ebelarstvu:Lidija Seni, vodja slube: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.siVlado Augutin, svetovalec specialist za tehnologijo ebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.siTanja Magdi, svetovalka specialistka za ekonomiko: 01/ 729 61 10, 040/436 513, tanja.magdic@czs.simag. Andreja Kandolf Borovak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.siNataa Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.siToma Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 517, tomaz.samec@czs.siNataa Klemeni trukelj, administrativna delavka, 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si.

Transakcijski raun ZS: 02300-0013332083matina tevilka ZS: 5141729ID za DDV: SI 81079435ifra dejavnosti: 94.120.

3Obvezna literatura k ebelarskemu prironiku za zaetnike

Mlaker - umenjak, M. (2011): ebela se predstavi. Ubenik in delovni zvezek za ljubitelje ebel. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.

Megli, M., Augutin, V. (2007): Varoja, ebela, ebelar. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.

Veljanovski Geremia, V., et al. (2012): Smernice dobrih higienskih navad v ebelarstvu na naelih sistema HACCP. Lukovica: ebelarska zveza Slovenije.

Priporoam ogled lmov:

ebelarska zveza Slovenije (2008): S ebelo do medu [Videoposnetek]. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna sluba v ebelarstvu.

ebelarska zveza Slovenije (2009): Varoja [Videopo-snetek]. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slove-nije, Javna svetovalna sluba v ebelarstvu.

Filmi s ebelarsko tematiko na spletni strani ebe-larske zveze Slovenije (http://www.czs.si/cebelarski-lmi.php): Toenje medu Analiza kakovosti medu Cvetni prah Domovina odlinih ebelarjev Huda gniloba Uporaba medu v kulinariki

4Priporoam branje literature:

Augutin, V., et al. (2010): Pridelava in predelava voska. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.

Bokal, L., ur. (2008): ebelarski terminoloki slovar. Lukovica: ebelarska zveza Slovenije, Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU.

Boi, J. (2009): Recepture izdelkov iz ebeljih pridelkov: pridelava in priprava osnovnih surovin, priprava polizdelkov, predstavitev priprave posameznih izdelkov. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.

Glasilo Slovenski ebelar.Grad, J., et al. (2010): Pomembni in ogroeni opraevalci: mrlji v Sloveniji.

Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.Gregori, J., ur. (2007): Slovenija domovina kranjske ebele: Vzrejno delo in

vzrejevalci. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije, ebelarska svetovalna sluba.

Gregori, J. in sodelavci (2011): Obstoja pa ena pridna in utrjena ebela, taka je kranjska. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.

Jana, A. (2004): Popolni nauk za vse ebelarje (priredil Franc Prezelj). Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.

Jurani, I. (2004): ebeloreja: kratek in lahkoumeven navod k umnemu ebelarstvu po najnovejih pravilih in skunjah s posebnim ozirom na Dzierzonove panje in njegova vodila: s 50 dodanimi podobami. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije; Radovljica: MRO ebelarski muzej; Maribor: ebelarska zveza drutev; Ptuj: ebelarska zveza.

Juvanec, B. (2010): Slovenski ebelnjak. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.

Kandolf, A., et al. (2008): Cvetni prah. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.

Kandolf, A., et al. (2008): Med znailnosti slovenskega medu. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.

Lilek, N., ur. (2009): Propolis. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.Megli, M. (2004): ebelji pridelki pridobivanje in trenje. Brdo pri Lukovici:

ebelarska zveza Slovenije.Punik, V., Flac, I., Brvar, J., Zidari, Z., Sajevec, S., Brako, I., (2009): Kirarjev

panj in ebelarjenje z njim. Maribor: ebelarska zveza drutev Maribor.ivic, F., ur. (2007): Domovina odlinih ebelarjev: ebelarske turistine poti. Brdo

pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.Umelji, V. (2012): ebelarstvo za zaetnike in strokovnjake. Kamnik: Samozaloba

F. Prezelj.Zdear, P., ur. (2008): Slovensko ebelarstvo v tretje tisoletje I. Brdo pri Lukovici:

ebelarska zveza Slovenije.Zdear, P., ur. (2011): Slovensko ebelarstvo v tretje tisoletje II. Brdo pri Lukovici:

ebelarska zveza Slovenije.Zupani, M., et al. (2008): Ekoloko ebelarjenje. Brdo pri Lukovici: ebelarska

zveza Slovenije.

5TEORETINO IZOBRAEVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7Pomen in zgodovina ebelarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11Organizacija ebelarjev v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Specializirane slube, ki so v pomo ebelarjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Kako zaeti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16ebelje bivalie . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Oprema ebelarja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Biologija ebelje druine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26ivljenje ebelje druine ez leto in delo v ebelnjaku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33Prevozi ebel na pao in premiki ebel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Fenoloki koledar, ebelja paa in ebelji pridelki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45Bolezni ebel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56kodljivci ebel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58Varstvo ebel pred zastrupitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61Smernice dobrih higienskih navad v ebelarstvu na naelih sistema HACCP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

PRAKTINO IZOBRAEVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

Februarski pregled ebelnjaka, opreme, zaitnih sredstev in priprava satov . 63Prvi spomladanski pregled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64Drailno krmljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Priprava ebelje druine za prvo pao . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67Prepreevanje rojenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68Apitehnini ukrepi za zatiranje varoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Prvo toenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Naravni roj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75Sestavljanje narejenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77Sestavljanje ometenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78Dodajanje matic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79Zadnje toenje in pregled ebelje druine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82Krmljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83Zatiranje varoj s sonaravnimi sredstvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84Zimsko krmljenje avgusta in septembra ter po potrebi dodatno krmljenje oktobra. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85Prepreevanje ropanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87

KORISTNI NAPOTKI ZA EBELARJE ZAETNIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

PRVA POMO PRI EBELJEM PIKU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

V s e b i n a

6

7TEORETINO IZOBRAEVANJE

Uvod

ebelarski prironik za zaetnike obsega osnovne informacije in bo v pomo zae-tniku, ki se je odloil za ebelarjenje. Pri pripravi prironika sem upoteval, da imamo Slovenci veliko obsene in podrobne literature in da je mogoe tako teo-retino kot praktino tudi pozneje izpopolnjevati znanje in spretnosti. Po mojem mnenju v ebelarskem prironiku ni nujno obdelati nekaterih tem, ki so na razpo-lago v specializirani oz. obseni literaturi, saj bi s iritvijo nekaterih poglavij dobili knjigo, kakrne e imamo, tako da po svoji funkciji ne bi bila ve prironik.

Ko usvoji osnovna znanja, se vsak ebelar lahko udelei tevilnih specializi-ranih predavanj, delavnic in teajev, ki jih organizira Javna svetovalna sluba v ebelarstvu (JSS).

Preprian sem, da za et nika ne smemo preve obremeniti s preobseno lite-raturo, temve mu moramo dati le osnove in mu povedati, kako lahko svoje znanje poglablja. Zato sem obseg prironika omejil na 96 strani. Uporabnik tega prironika mora pridobiti dovolj znanja, da uspeno kona program Izobraeva-nje zaetnikov, ki ga je spre-jela ebelarska zveza Slove-nije (ZS). ebelarji zae-tniki bodo zelo veliko kori-stnega nali tudi na spletni strani ZS: www.czs.si

Namen tega prironika je, da zaetnik usvoji osnovna znanja, na podlagi kate-rih se bo pozneje uspeno usposabljal za zahtevneja znanja, kot so pridobiva-nje cvetnega prahu, propolisa in matinega mleka, vzreja matic, pridobivanje ebeljega strupa

Znanja, pridobljena v zaetnem programu, morajo ebelarju zaetniku zado-ati, da uspeno ebelari na med e po prvem letu izobraevanja in praktinega dela z mentorjem v svojem ebelarskem drutvu. Za zaetnika je mentor nujna pomo, saj ga lahko kadar koli prosi za nasvet, hkrati pa pri njem pridobiva praktina znanja in spretnosti, ki prepreijo marsikatero napako. Na napakah se uiti je namre zelo drago in tudi izgubljene sezone se nikoli ve ne vrnejo.

Da je zaetnik usvojil osnovna znanja in da se bo sposoben izpopolnjevati: se mora nauiti opravljati delo v skladu z varstvom okolja in ohranjanjem ebel, mora razumeti pomembnost ebel v kmetijski pridelavi, se mora seznaniti s posameznimi opravili pri ebelah, mora pripraviti in uporabiti ebelarsko opremo in orodja, mora spremljati ebeljo druino vse ebelarsko leto, mora spremljati ebeljo pao, mora spoznati najpomembneje ebelje pridelke in njihovo uporabo, mora povezati teoretina in praktina znanja, se mora zavedati pomena znanja za uspeno ebelarjenje.

Po usvojitvi zaetnega programa mora ebelar zaetnik poznati, razloiti, opisati:POMEN IN ZGODOVINO EBELARSTVA pomembnost ebel v kmetijstvu, pomembnost opraevanja in ebeljih pridelkov, zgodovino ebelarstva na Slovenskem in v svetu;

BIOLOGIJO EBELJE DRUINE razline rase ebel in njihove sorodnike, telesne dele in organe ebele, trota in matice, sestavo ebelje druine, delitev dela v ebelji druini, sporazumevanje ebel;

EBELJE BIVALIE IN EBELARJEVO OPREMO pozna satnico, sat, matinik, razporejenost medu, zalego ter cvetni prah

v bivaliu, pozna vlogo primerne mikroklime v panju, pozna panje, ki jih uporabljamo v Sloveniji, pozna opremo panjev, pozna opremo, ki jo potrebuje ebelar;

IVLJENJE EBELJE DRUINE MED LETOM kdaj zane matica zalegati, izletavanje ebel in pomembnost vnosa sveega cvetnega prahu, kdaj in zakaj se ebelja druina tevilno poveuje, ukrepi, potrebni v obdobju krepitve ebelje druine, vzroki rojenja in monosti za prepreevanje rojenja, kako ebele nabirajo nektar, mano, cvetni prah in smolnate snovi za

propolis ter kje dobijo vodo, razmere v druini jeseni in pozimi;

8

9EBELJO PAO IN EBELJE PRIDELKE najpomembneje medovite rastline in proizvajalce mane, kdaj rastline medijo, pomembnost opraevanja s ebelami za razmnoevanje in poveanje koli-

ine kmetijskih pridelkov in drugih rastlin, ebelje pridelke;

DELO V EBELNJAKU spomladanska opravila, obnova matic in prepreevanje rojenja, pridelovanje in toenje medu, pridelava cvetnega prahu, jesenska opravila, krmljenje ebel, zazimovanje ebel;

BOLEZNI EBEL IN KODLJIVCE V EBELNJAKU varoza, poapnela zalega, huda gniloba, priavost, nosemavost preventivni ukrepi

ter monosti zdravljenja, kodljivci in koda, ki jo ti povzroajo ebelam in ebelarju;

VARSTVO EBEL PRED ZASTRUPITVAMI kako kropljenje ob neprimernem asu koduje ebelam, vpliv kropljenja s pesticidi na ebele, kako ebele zavarovati pred zastrupitvami, kako ukrepati ob morebitni zastrupitvi;

SMERNICE DOBRIH HIGIENSKIH NAVAD V EBELARSTVU sistem za zagotavljanje in dokumentiranje vseh pomembnih elementov

varne pridelave in predelave ivil ter zagotavljanje sledljivosti.

Praktino znanje si zaetnik pridobi v praktinem delu teaja, predvsem pa s skupnim delom z mentorjem. Da obvlada osnovno delo, mora zaetnik po enem letu (pod predpostavko, da je opravil zaetni teoretini del teaja in celo-sezonski praktini del od januarja do januarja ali od julija do julija) znati upo-rabljati, vzdrevati in razkuevati: ebelarsko opremo, ebelarski klobuk, ebelarske rokavice, kadilnik (priprava za dimljenje ebel), panjsko dleto, ebelarske klee, grebljico, osipalnik,

10

krmilnike, kozico (stojalo za satje), matino reetko, ilo, kladivce, ico, satnice, stojalo za zbijanje satnikov, satnike

(lesene okvirje), elektrini transformator za vtiranje satnic (12 ali 24 V), higienski napajalnik, omelce, ometalnik, posodo za med, A-panj, nakladni panj, Kirarjev panj.

V praksi mora znati demonstrirati, razloiti ali pokazati: vodenje ebelarskega dnevnika in potrebnih evidenc, zbijanje satnikov, ienje satnikov in vtiranje satnic, izbiro primerne lege za postavitev ebelnjaka oz. stojia, pravilen pristop k ebelam (urejenost in primerno vedenje ebelarja pri

delu s ebelami), vstavljanje satnic, gradilnega satnika, premeanje (preveanje) satov iz

plodia v medie oz. nastavljanje naklad, obarvanost obrokov na zadku ebele, telesne dele ebele, ebeljo druino v panju, prepoznavanje osebkov ebelje druine, razvojne stadije ebel, ogled matinikov, ogled trotovine, ogled zalege in prepoznavanje morebitnih bolezenskih sprememb, ogled izletavanja pred ebelnjakom in opazovanje druin, oceno ivalnosti, zamenjavo matic in prepreevanje rojenja, oznaevanje matic (prikaz na trotih), oceno medenih zalog in zalog cvetnega prahu ob zalegi, pripravo rezervne druine, urejenost osebe, ki se ukvarja z medom in drugimi ebeljimi pridelki, primerno urejenost prostora za toenje medu, toenje medu v toilu, pravilno vstavljanje satov v toilo, prikaz polnjenja medu v embalao za prodajo na drobno, prikaz opremljenosti kozarca za med in oznak podatkov na nalepki.

11

Pomen in zgodovina ebelarstvaebelarstvo je kmetijska dejavnost, za katero tevilni pravijo, da je poezija kme-tijstva. lovek je e v pradavnini opazoval ebele in se od njih tudi uil. Pred-vsem je e zelo zgodaj spoznal koristnost ebeljih pridelkov, zlasti medu kot odlinega sladila, pa tudi bogato beljakovinsko hrano cvetnega prahu in zalege liink, ki so jo iskale in ropale iz ebeljega gnezda tudi ivali. Poasi je lovetvo e pred tisoletji spoznavalo tudi koristnost voska, propolisa, matinega mleka in ebeljega strupa.

Razmeroma pozno pa smo se zavedli, da je najveja korist ebel pravzaprav opraevanje ukocvetk. Soodvisnosti ebel in rastlinstva se zavemo ele, ko se zaradi naravnih katastrof porui naravno ravnovesje ali ko lovek s svojim nespametnim ravnanjem in nasilnimi posegi, predvsem v zadnjih stotih letih, tako drastino vpliva na naravo, da prek vseh meja onesnauje zrak, vodo, zemljo, rastlinstvo in ivalstvo. Naloga ebelarjev je predvsem omogoiti ebe-lam opravljanje njihove naravne vloge, da bi s tem naim potomcem zapustili naravo, ki so nam jo prihodnje generacije samo posodile.

Seveda je ebelarstvo koristno tudi za ebelarja. Ne smemo zanemariti pred-vsem zdravega naina ivljenja ob ebelah, ne glede na to, ali gre za hobi ali za pridobitno dejavnost. ebele nas obdarijo s pridelki, ki imajo veliko upo-rabno vrednost kot ivilo, sladilo, prehransko dopolnilo, kozmetino sredstvo in domae zdravilo. Tudi uporabna vrednost voska in propolisa je izjemna, in to ne samo v svearstvu ali kot odlino zaitno sredstvo za premaz, ampak tudi kot apiterapevtsko sredstvo.

V tehnologiji dela s ebelami je lovetvo prelo veliko faz, od najbolj pri-mitivnega iskanja in ropanja ebeljega gnezda do nartnega gojenja ebel. ele v minulih treh stoletjih se je tehnologija tako izpopolnila, da je delo s ebelami olajano in da ebele delajo po volji ebelarja tudi tisto, kar ebelar od njih pri-akuje, seveda v okviru zakonitosti njihovega nagona, ki se je razvil v tisoletjih in ki si ga ebele ne dajo odvzeti.

ebelarji so postavili pomembne mejnike predvsem v zadnjih stoletjih. Leta 1845 je ebelar poljskega rodu Jan/Johannes Dzierzon uvedel premini

satnik z gornjo letvico. Leta 1852 je Nemec baron August von Berlepsch satniku dodal e stranski dve

letvici in spodnjo letvico ter tako neodvisno od Langstrotha in Prokopovia odkril premino satje.

Premini satnik v celoti je prvi skonstruiral slepi vicarski ebelar Francois Huber. Bil je tirioglat, dalja letvica je bila pokonna, visoka 44,76 cm, spodnja pa kraja, dolga 23,18 cm. S posebno tehniko mu je uspelo redno menjavati satje in ustvariti monosti za znanstveno preuevanje ebelje druine.

12

Leta 1852 je Amerian Lorenzo Loraine Langstroth patentiral panj, ki se odpira od zgoraj in po potrebi omogoa irjenje prostornine panja. Gre za nakladni panj, dandanes imenovan LR-panj, katerega satniki so dolgi 44,76 cm in visoki 23,18 cm. Ugotovil je ebelji presledek 8 mm 2 mm, to je genetsko pogojeno razdaljo, ki si jo ebele v panju ustvarijo za prehajanje in je ne zapolnijo z voenimi prizidki ali zadelavino.

Leta 1857 je nemki ebelar Johann Mehring iz voska izdelal satnico s tlorisom ebelje celice.

Leta 1865 je Francoz Abbe Collin izdelal matino reetko. Pozneje jo je izpopolnil Avgust Hannemann, zato se po njem imenuje Hannemannova matina reetka.

Leta 1865 je astnik avstro-ogrske vojske, major Frantiek Hruka, po rodu eh, iznael toilo za med, ki je ebelarstvu podobno kot premini satnik omogoilo zelo velike razvojne monosti.

Leta 1881 je ameriki ebelar Doolittle predstavil izdelavo umetnih matinikov s presajanjem erk in vzrejo matic v malih prailkih; to odkritje je odprlo pot mnoini vzreji matic.

Leta 1987 je nemki ebelar Karel Jenter prejel nagrado Apimondie za aparat za presajanje erk brez dotika.

Tudi v zgodovini slovenskega ebelarstva obstaja nekaj zelo pomembnih mo: Joannes Antonius Scopoli (17231788) je bil Tirolec, ki je kot zdravnik in

naravoslovec deloval v Idriji. Leta 1763 je prvi zapisal, da se matice parijo zunaj panja z ve troti.

Anton Jana (17341773) je bil prvi predavatelj ebelarstva na dunajskem dvoru. Leta 1771 je v nemini izdal knjigo Razprava o rojenju, leta 1775 pa je po njegovi smrti izel e Popolni nauk o ebelarstvu.

Joannes Antonius Scopoli Anton Jana Popolni nauk o ebelarstvu

13

Peter Pavel Glavar (17211784) je bil organizator, pisec in ustanovitelj prve ebelarske ole na Slovenskem.

Janez Golinik (17371807), upnik iz Gri, je leta 1792 v slovenino prevedel Janev Popolni nauk o ebelarstvu. V letih 17761778 je sicer Janevo knjigo Razprava o rojenju prvi v slovenino prevedel P. P. Glavar, vendar ni izla, tako da je bil Golinikov prevod prva ebelarska knjiga v slovenini.

Peter Dajnko (17871872), tajerski pesnik in jezikoslovec, leta 1831 je izla njegova knjiga elarstvo.

Dr. Filip Ter (18441917) je bil po rodu eh, ki je delal in umrl v Mariboru. Znan je kot prvi apiterapevt moderne dobe, raziskoval je zlasti zdravilno delovanje ebeljega strupa.

Fran Lakmayer (18631946) je bil upnik, po rodu eh, ki je umrl na Vrhniki. Napisal je knjigo Umni ebelar, ki jo je leta 1907 in 1908 v dveh

Peter Pavel Glavar Janez Golinik

elarstvo

Dr. Filip Ter

Fran Lakmayer

14

delih izdala Mohorjeva druba iz Celovca, in to kar v nakladi priblino 70.000 izvodov. Ker jo je dobila skoraj vsaka slovenska druina, se je zelo povealo tudi zanimanje za ebelarstvo.

Franiek Rojina (18671944) je bil prvi urednik Slovenskega ebelarja. Anton nideri (18741947) je konstruktor A-panja. Ivan Jurani (18611935) je bil potovalni uitelj in pisec. Prof. dr. Joe Rihar (19142002) je bil avtor ve pomembnih knjig:

Vzrejajmo bolje ebele, ebelarjenje v nakladnem panju, Varoza ebel, Mana iglavcev. Leta 1965 je uspeno zagovarjal svojo doktorsko disertacijo o gozdnem medenju in postal prvi doktor ebelarstva v tedanji Jugoslaviji. Ukvarjal se je predvsem s ebeljimi boleznimi, selekcijo ebel, z gozdnim medenjem in nakladnim panjem.

Franiek Rojina Slovenski ebelar

Anton nideri

Umni ebelar

Ivan Jurani Prof. dr. Joe Rihar

15

Vzporedno je potekalo tudi raziskovanje biologije ebel. V starem veku so ivljenje ebel primerjali z ivljenjem ljudi. ebela je bila mala

delavka, trot velik delavec in matica car, ki ni ne dela, a ga morajo vsi ubogati. V 16. stol. je bila matica prvi omenjena kot samica, ki lee jajeca. V 17. stol.

je nastala knjiga enska monarhija, v kateri je matica imenovana kraljica. Nizozemski znanstvenik Jan Swammerdam (16371680) je zael na

znanstveni podlagi s seciranjem ugotavljati spol, razvoj ebele v satu, graditev satja in vlogo matinega mleka v razvojnem ciklu ebel.

Leta 1744 so e trdili, da se matica pari v panju in v matinike zalega posebna jajeca.

Leta 1770 je Adam Gottlieb Schirach (17241773) zapisal, da si lahko ebele same vzredijo matico, e so osirotele, in opisal vlogo malih prailkov za vzrejo matic. Ob tem je ovrgel trditev, da matica v matinike zalega posebna jajeca.

Anton Jana je leta 1771 zapisal, da se matica pari zunaj panja, da se oprai z ve troti, da se mlade matice, stare 20 do 25 dni, ne praijo ve in ostanejo trotovke ter da ebele niso dvospolne samice. Opozoril je tudi na partenogenezo (razvoj bitja iz neoplojenih jajec), prvi je ebele prevaal na ajdovo pao, znatno je poveal donos na panj ter pri ebelarjih povzroil pravo revolucijo.

Partenogenezo si je prisvojil strokovnjak poljskega rodu Jan Dzierzon. Na to je akal kar 51 let, saj so mu to odkritje uradno priznali ele leta 1906.

Francois Huber je dokazal, da lahko pod posebnimi pogoji leejo jajeca tudi ebele delavke, da se iz njih izvalijo troti, da se jajeca oplodijo v spolnem sistemu matice, da se te praijo v zraku in da neopraena matica zalega samo trotovska jajeca.

Ukrajinec Petar Ivanovi Prokopovi (17751850), prvi industrijski ebelar z ve tiso panji, je leta 1826 ustanovil ebelarsko olo in v petdesetih letih izolal 640 ebelarjev.

Langstroothova zasluga je ugotovitev, da ebele ustvarijo med satniki in stenami panjev potrebne razdalje 610 mm, ki jih ne zadelajo z voskom. Od 0 do 3 mm razdalje ebele zadelajo s propolisom.

Avgust Pollmann (18121898) je bil raziskovalec ebeljih ras. Leta 1879 je v svoji knjigi predstavil nao kranjsko ebelo in ji dal znanstveno ime Apis mellifera carnica, po nemko Die Krainer Biene.

Zanimivo je, da se je francoski akademik Aleksander Mezonov pri preuevanju ebeljih bolezni okuil z mikozo, edino ebeljo boleznijo, ki se s ebele prenaa na loveka. Za posledicami te bolezni je umrl leta 1937.

Nemki ebelarski strokovnjak Ferdinand Gerstrung je preueval in natanno opisal delovanje lez in vlogo matinega mleka. Bil je tudi konstruktor po njem imenovanega panja.

16

Karl Kerle brat Adam (18981996) je bil po rodu Nemec, vendar je od 12. leta naprej ivel v Veliki Britaniji. Brat Adam je oe buckfake ebele.

Karl von Frisch (18861982) je odkril sporazumevanje ebel s plesom. Georgij Filipovi Taranov (19071986), ruski profesor ebelarstva, je avtor

pomembne knjige Biologija ebel.

Organizacija ebelarjev v Slovenijiebelarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo in tudi nekaj posebnosti. Pouda-rimo, da je v Sloveniji dovoljeno ebelariti samo s kranjsko ebelo Apis mellifera carnica, veina ebelarjev pa ebelari z A-panji, postavljenimi v ebelnjake. Tradicionalne poslikane panjske konnice lahko dandanes opazimo tudi na te-vilnih sodobnih panjih.

Bogato tradicijo ima tudi organiziranost ebelarjev, saj se ti e od leta 1873 povezujejo v ebelarske organizacije. Meseno glasilo Slovenski ebelar jih povezuje e od leta 1898. V zaetku leta 2013 je bilo priblino 7.500 ebelarjev organiziranih v 210 ebelarskih drutev, ta pa v 15 regijskih oz. obmonih ebe-larskih zvez. Vsa drutva so tudi lani ebelarske zveze Slovenije (ZS). ZS je osrednja organizacija ebelarjev, ki ob pomoi profesionalnih in strokovnih organizacij skrbi za napredek in obstoj ebelarstva na Slovenskem.

Specializirane slube, ki so v pomo ebelarjem Kot kmetijska dejavnost sodi ebelarstvo v okvir Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Javna svetovalna sluba v ebelarstvu, Rejska organizacija za kranjsko ebelo, Opazovalno-napovedovalna sluba medenja, Kmetijski intitut Slovenije, Nacionalni veterinarski intitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Biotehnika fakulteta Univerze v Ljubljani.

Kako zaeti?1. Priporoljivo se je vkljuiti v najblije ebelarsko drutvo ter se povezati s

svetovalcem JSS.2. Preuiti moramo monosti za postavitev stojia ebel.

Preveriti in urediti moramo lastnitvo zemljia ali pridobiti dolgorono soglasje za lokacijo in dostop ter zagotoviti monost postavitve napajalnika in tekoe vode.

V ebelarskem drutvu se moramo z upravljavcem pa in panega reda dogovoriti za monost postavitve stojia na eleni lokaciji.

17

e postavljamo nov gospodarski objekt ebelnjak, potrebujemo v skladu s predpisi tudi lokacijsko informacijo, ki jo pridobimo na obinskem oddelku za okolje in prostor.

3. Opraviti moramo zaetni teaj ebelarstva.4. Priskrbeti si moramo nujno opremo in orodje, zaitna sredstva ter

veterinarsko pregledane ebele.5. Registrirati moramo stojie ter pridobiti registrsko tevilko ebelnjaka.

ebelje bivalieebelje bivalie je panj. Panje po navadi zlagamo v vrste (po monosti pod drevesa, tako da bo spomladi dovolj sonca, poleti pa senca pred preveliko pri-peko) ali v ebelnjake oz. ebelnjakom podobne pokrite prostore. Panj lahko postavimo tudi na teraso, balkon, celo v steno sobe, pod kozolec ali v lopo.

Najpomembneje je, da imajo ebele na razpolago dovolj pae in vode ter da imajo v okolici mir. Prav tako je pomembno, da ebele niso motee za sosede, mimoidoe ivali in ljudi. Za ebelarja je seveda ugodno, da ima ebele im blie domu in da ima na razpolago vso infrastrukturo: cesto, tekoo vodo, elek-triko, orodje, toilnico, polnilnico, shrambo.

Stojie naj bi bilo obrnjeno proti jugovzhodu, smer izleta naj bi bila zju-traj osonena in zavetrna. Primeren prostor za stojie najlae izberemo zgodaj spomladi, in sicer tam, kjer sneg najhitreje skopni.

Panji naj bodo zaradi vlage in lajega dela dvignjeni od tal, saj bodo tako zaiteni pred mravljami in drugimi kodljivci. Seveda mora biti panj od vseh strani zaiten tudi pred padavinami in vlago.

Ko Kranji

18

Trietani A-panj

A-panj

19

LR-nakladni panj

Kirarjev panj zadaj Kirarjev panj spredaj

20

Oprema ebelarjaOsnovna oprema in orodje sta odvisna od vrste panjev:

1. panjsko dleto za odpiranje delov panja, odmikanje satov, odstranjevanje prizidkov,

2. klee za izvleenje satov,3. kozica oz. stojalo za sate,4. grebljica za ienje dna sata,5. omelce za ometanje ebel,6. ometalnik7. sipalnik za ometanje ebel,8. vilice in no ali drug specializiran pribor

za odstranjevanje voenih pokrovcev,9. posoda in stojalo za odkrivanje satov,

10. toilo za med,11. satnice,12. satniki,13. ica in iniki za ienje satnikov,14. kladivce,15. klee ipalke,16. napenjalnik ice,17. elektrini transformator za

utiranje ice v satnico 24 V,18. tehtnica za panj.

4

1

2

3

7

6

5 8

21

9

10

11

13

14

15

16

17

18

12

22

1

23

Neodvisno od vrste panjev so zaitna sredstva in pribor:1. svetla obleka, izdelana iz dovolj goste tkanine, da ebelje elo ne prodre

skoznjo, dovolj hladna in zrana, da se v njej ne potimo,2. zaitni klobuk,3. zaitne rokavice za delo s ebelami,4. zaitne rokavice, odporne proti vsem vrstam organskih kislin za delo

s sredstvi za zatiranje varoj,5. metlica in smetinica,6. kadilnik za dimljenje ebel,7. cedila za med,8. posoda za shranjevanje medu.

4

5

8

6

3

2

7

24

Oprema za pridobivanje voska:1. sonni topilnik,2. kuhalnik voin.

1

1

3 4 5

Oprema za pridobivanje cvetnega prahu:1. osmukalnik za cvetni prah,2. sita,3. naprava za vehanje, 4. suilnik,5. zamrzovalnik.

2

2

25

1

1 2 3

1 2

Oprema za pridobivanje ebeljega strupa:1. naprava za pridobivanje ebeljega strupa,2. strgalo.

Oprema za pridobivanje propolisa:1. mrea za pridobivanje propolisa,2. sita,3. mlinek za drobljenje in mletje propolisa.

Oprema za pridobivanje matinega mleka:1. vzrejni pribor,2. rpalka za matini mleek ali drug pribor za pobiranje.

2

26

Biologija ebelje druineKraljestvo: ivali (Animalia)Deblo: lenonoci (Arthropoda)Razred: uelke (Insecta)Red: koekrilci (Hymenoptera)Druina: ebele (Apidae)Rod: prava ebela (Apis) Vrsta: medonosna ebela (Apis mellifera)Podvrsta (rasa): kranjska ebela (Apis mellifera carnica)

1. Kranjska ebela, Apis mellifera carnica, Pollman 1879, sivka, kranjica

27

2. Italijanska ebela, Apis mellifera ligustica

3. Temna ebela, Apis mellifera mellifera

4. Buckfaka ebela

29

1 5

2 6

3 7

4 8

Delitev dela je odvisna od spola in starosti osebka

30

ebela delavka po izvalitvi opravlja dela, ki so odvisna od razvoja in aktivi-ranja lez od enaindvajsetega do priblino estdesetega dneva v obdobju od februarja do avgusta.

V svojem ivljenju lahko v navedenem zaporedju opravlja: ienje, nego-vanje zalege (1), krmljenje matice (2), skrb za zorenje medu (3), skladienje cvetnega prahu (4), graditev satja (5), zraenje panja in praenje (6), varovanje panja pred vsiljivci (7), nabiranje mediine ali mane, cvetnega prahu, propolisa in vode (8). Nekaj odstotkov ebel se specializira za obveanje o razmerah v okolici druine in v druini sami, po potrebi pa se specializirajo tudi za prina-anje vode ali propolisa.V obdobju od avgusta do novembra leze delujejo drugae, saj se ebele poa-sneje izrpavajo, tako da ez zimo preivijo tudi do est mesecev. V tem obdo-bju skoraj ne proizvajajo matinega mleka ali voska, pa tudi druge leze miru-jejo, saj je treba zaloge ohraniti za podaljanje ivljenja do novega razvojnega cikla. V zimskem obdobju se ebele obutno manj izrpavajo, ker ne nabirajo mediine, skoraj ne izletavajo in ne gradijo satja. V telesih zimskih ebel so nakopiene veje zaloge maob, beljakovin in drugih sestavin, to pa jim ob poasneji presnovi omogoa preivetje zimskega obdobja, v katerem se lahko le obasno iztrebijo (ob toplejem vremenu).

Na zaetku novega razvojnega cikla imajo ebele e razvite leze za izloa-nje matinega mleka, da lahko zanejo nov razvoj generacij ebel. ivljenjska doba sezonskih ebel je torej obutno kraja kot ivljenjska doba zimskih ebel.

21 3

1. delavka, 2. matica, 3. trot

31

Matica postane spolno zrela 5. dan po izleenju, godna za parjenje zunaj panja z ve troti pa v tednu dni po izleenju. e matica ni pravoasno opraena, po treh tednih ni ve godna za opraitev in postane trotovka. Opraena matica ima zaradi kakovostne prehrane ter zaradi svoje funkcije zaleganja jajec in izloa-nja feromonov dale najdaljo ivljenjsko dobo, tudi do est let. Zaradi biolo-kih in ekonomskih razlogov pa ebelarji z isto matico le redkokdaj gospodarijo ve kot dve leti.

Vloga feromonov, ki jih izloa matica, je organizacija in vzdrevanje soci-alne skupnosti. Od matice se feromoni prek spremljevalk prenaajo na druge delavke.ivljenjska doba trota je priblino osem tednov v obdobju od marca do sep-tembra, seveda odvisno od vremena, razpololjive pae in moi ebelje druine ter od potrebe po opraitvi matic. Prvih nekaj dni po izleenju trote krmijo ebele delavke, pozneje pa sami jemljejo med iz satja. Trot dosee spolno zre-lost v priblino dveh tednih. Ob lepem vremenu troti izletavajo vekrat na dan, po veini med 14. in 16. uro. Trot je izvaljen iz neoplojenega jajeca, njegove znailnosti pa so velike oi, okrogel zadek in to, da nima ela. Njegovi nalogi sta predvsem opraitev matic in vzdrevanje klime v druini.Poglavitno je, da posamien osebek ebelje druine sam zase tako reko ne pomeni niesar, zelo pomembna pa je vloga vsakega lana v skupnosti.Pri gospodarskih ebeljih druinah je pomembno poznati priblino shemo nji-hove mnoinosti in njihovo sposobnost nabiranja v naravi. Za razumevanje uspene izrabe ebelje pae, povezane s tevilom ebel v panju, nam je v pomo tabela po V. I. Lebedevu.

Preglednica 1: tevilo izletnih ebel v ebelji druini v odvisnosti od njene moi

tevilo ebel tevilo izletnic tevilo izletnic v %15000200002500030000400005000060000

230050007500

12000200003000039000

15253040506065

Ob preuevanju biologije ebelje druine se vse bolj utrjuje Janevo dognanje, da je treba tehnologijo ebelarjenja prilagoditi naravnim razmeram in zahte-vam ebelje druine. ebelje druine, ki so uspeno prezimile, se spomladi zelo hitro razvijajo, to pa je e posebej znailno za kranjsko ebelo. Za svoj opti-malni razvoj potrebuje ebelja druina v obdobju burnega razvoja, ki sledi

32

fenolokemu koledarju, postopno poveanje prostora. Za konni razvojni stadij potrebuje ebelja druina prostornino od 120 do 160 dm3. ebelja druina ne sme biti prenaseljena; e je, bo gotovo rojila.

Kadar je na dm3 od 100 do 300 ebel, je njihov poglavitni cilj razvoj druine. Kadar je na dm3 od 300 do 500 ebel, prinaajo v panj ve, kot porabijo za spro-tni razvoj. Najbolje pridelke nam dajo druine, v katerih je v panem obdobju od 450 do 480 ebel na dm3 prostornine panja. Taka druina polno zaseda satje, v plodiu in mediu ima vedno dovolj prostih celic, poleg tega pa ima pri optimalnem obsegu nepokrite in pokrite zalege najveje tevilo nabiralk v pri-merjavi s hinimi ebelami. Kadar ebele zasedajo ve kot 500 ebel na dm3, je to eden izmed razlogov za pojav rojilnega razpoloenja.

Na rojenje ebel imajo precejen vpliv matini feromoni. Ko se v panju pove-uje tevilo ebel in zane primanjkovati prostora za irjenje gnezda, se zmanja prehodnost panjskih ulic. Dodatno se pojavi e neugodna veja koliina pokrite zalege v primerjavi z nepokrito zalego. To po navadi pomeni veje tevilo nede-javnih mladih ebel, ki bi morale krmiti liinke. Te teave je mogoe odpra-viti z velikoprostorninskim oz. raztegljivim panjem in ali vsaj s pravoasnimi protirojilnimi ukrepi, kot so izrezovanje gradilnih satov, postopno odvzemanje pokrite zalege, e je razmerje med nepokrito in pokrito zalego, dodajanje novih satnic, pravoasna zamenjava matice in pravoasno toenje medu.

tevilo ebel / zalege

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

40.000

30.000

20.000

10.000

0

Razvoj ebelje druine ez leto je nazorno prikazan v spodnjem grafu:

pot soncapoletna ebelja zalegapoletne ebele

zimska ebelja zalegazimske ebele

33

ivljenje ebelje druine ez leto in delo v ebelnjakuUspeno ebelarjenje se zane s pripravo ebelje druine v poletnih mesecih, takoj po kostanjevi pai, s skrbjo, da ima ebelja druina tudi po iztoenju medu dovolj hrane za razvoj zdravih zimskih ebel, in seveda s skrbnim zatiranjem varoj.

V nadaljevanju po koledarju navajam opravila, ki so odvisna od razvoja ebelje druine, vse do zazimitve. Pri koledarju moramo upotevati veliko raznovrstnost pokrajine (primorje, viinski alpski del, panonska niina) in viinske razlike, ki so lahko od nadmorske viine 0 do 900 in ve metrov. Zato se je najbolje opreti na fenoloki koledar, saj je razvoj ebelje druine odvisen od razvoja rastlin in podnebnih razmer v njenem okolju.

Nujno je voditi evidenco v ebelarskem dnevniku in na panjskem listu, saj bomo le tako kadar koli vedeli, kaj se med letom dogaja s ebeljo druino, kaj smo delali v preteklosti in kaj je treba narediti naslednji.

V zvezi z opravili po mesecih, ki sledijo, naj opozorim, da se lahko v Slove-niji zaradi vremenskih razmer pojavijo asovni zamiki tudi za 30 in ve dni, zato za primerjavo navajam cvetenje medovitih rastlin. e te cvetijo pred mesecem, pri katerem so omenjene, ali za njim, potem opravila izvajamo v tistem mesecu, ko na posameznem obmoju cvetijo te rastline.

Opravila v januarju (mraz, sneg) cveti leska Zagotoviti moramo mir v ebelnjaku in njegovi okolici. Druino moramo nadzorovati pri relu panja, in e je potrebno, namestiti

mree ali straila proti pticam.

34

V panjih je treba zagotoviti primerno zraenje in hkrati prepreiti prepih. Sredi januarja matice e zanejo zalegati. Zaradi tega se temperatura v gnezdu zvia za priblino 10 C, na notranjih stenah panja pa zaradi precej nije zunanje temperature nastaja kondenz. Povea se tako poraba hrane kot tudi potreba po vodi. S primerno izolacijo, npr. s penasto gumo, moramo zagotoviti tudi prepustnost vlanega zraka, kajti za prezimitev in razvoj ebel sta kodljiva tako prepih kot vlaga v panju.

Opravila v februarju (mraz, sneg) cvetita leska in teloh Pripravimo se na istilni izlet ebel. Pred panji odmeemo na novo zapadli

sneg. Prostor pred panji oistimo ter ga posujemo z drobirjem ali oblanci, lahko pa namestimo tudi travnato preprogo, da ebele, ki padejo na tla, ne otrpnejo v snegu.

Preverimo, ali rela panjev morda niso zadelana z mrtvicami, ter jih po potrebi oistimo.

S posluanjem umenja v panjih e lahko ugotovimo, ali je z druino vse v redu ali ne. e rahlo potrkamo po panju, se druina vznemiri in

razkuimo in zapremo. e se druina na trkanje odzove z dolgotrajnim, neenakomernim in jokajoim visokim glasom, posumimo, da je izgubila matico. Ob poznejem pregledu v njej ne bomo nali jajec, liink in bub. V takem primeru bomo brezmatini druini dodali rezervno druino ali pa jo bomo pridruili moni druini.

Konec meseca bomo ob toplem vremenu na hitro pregledali mo druine in tevilo zasedenih satov. Ob morebitnem pomanjkanju hrane ji bomo neposredno ob gruo dodali ogret sat medu.

zaumi, a se hitro pomiri. V tem primeru smo lahko zanesljivo prepriani, da je v druini matica. e ebele ob toplejih urah prinaajo cvetni prah, pa smo lahko prepriani, da matica e zalega. e se druina na trkanje ne odzove s umom, preverimo e s sluno cevko, ali je druina e iva. e se izkae, da je druina odmrla, panj izpraznimo, oistimo,

35

Opravila v marcu cvetijo zvonek, trobentica, narcisa, dren, vrba iva, jela, topol Ta mesec pregledamo vse druine. Ob tem oistimo dna panjev in

pregledamo mrtvice. Gnezdo premaknemo na sredino. e opazimo presledkasto zalego, bodimo pozorni na kune bolezni zalege

(poapnelo zalego, hudo gnilobo). e morda opazimo grbasto zalego, potem je nekaj hudo narobe z matico ali pa je ni. Najbr zalegajo trotovke. V takem primeru je druino najbolje podreti. Sate s ebelami zloimo na stojalo. Pustimo, da se ebele napijejo medu. Panj zapremo. Sate ometemo nekaj deset metrov stran od ebelnjaka. Site ebele si bodo izprosile nov dom, trotovke pa ne bodo preivele.

Na sonnem in mirnem mestu postavimo higienske napajalnike za vodo. V okolici ebelnjaka namestimo lovilce mresa (os, srenov). Po potrebi jih lahko tudi drailno krmimo morda zaradi vremena trpijo

ejo in lakoto. Pomagamo jim lahko tudi s praskanjem oz. delnim odpiranjem voenih pokrovcev.

Opravila v aprilu cvetijo rni trn, sliva plavkica, marelica, divja enja, breskev, enja, regrat, rumena in bela detelja ebeljim druinam je treba dodati gradilnik in na robu gnezda e trotovski

sat. e bomo zamudili, bo na veini satov v plodiu ob njihovem spodnjem robu tudi nekaj trotovske zalege.

Druine moramo pripraviti za pao (preveanje satov oz. dodajanje naklad). Sate, ki jih preveamo, vidno oznaimo, da jih pozneje ne bi toili, saj lahko vsebujejo predelano krmo.

36

Druinam postopno dodajamo satnice.

Po potrebi jih drailno krmimo (ob deevnem vremenu oz. e se zaloga hrane v plodiu zmanja na manj kot 5 kg), vendar le toliko, da hrana ne zaide v zaloge medu v mediu, in do tedaj, ko si ebele same lahko naberejo dovolj mediine. Poglavi-tni cilj drailnega krmljenja je, da

matica 30 dni pred najpomembnejo spomladansko cvetlino pao inten-zivno zalega.

Prevoz na prve pomladanske pae (oljna ogrica, regrat). Ko zacveti regrat, lahko namestimo osmukalnike za cvetni prah, e so

druine dovolj razvite (vsaj osem satov zalege). Ko zacvetijo divja enja, rni trn in divja sliva (plavkica), je zadnji as, da

pri Kirarjevem panju dodamo predale oz. pri nakladnem panju naklade. Konec aprila e cvetijo ozkolistni javor, divji kostanj in sadno drevje. Maja

bomo toili le, e bodo nae druine dovolj mone. Napake ali zamude pri irjenju gnezda oz. neupotevanje naravnih potreb

ebelje druine se nam s prvimi roji lahko maujejo e konec aprila. Izvajati zanemo apitehnine ukrepe, to je ukrepe za zadrevanje razvoja

varoj, in protirojilne ukrepe.

Opravila v maju cvetijo jablana, hruka, sliva, oljna ogrica, robinija oz. akacija Ob obilni pai izrabimo buren razvoj

ebelje druine. Morda se odloimo tudi za prevoz na razvojno pao na oljno ogrico.

ebele nabirajo mediino in gradijo satnice, ebelar pa osmukava cvetni prah in toi med.

e ne upotevamo naravne potrebe po graditvi satov, porabi matinega mleka ter po potrebnem prostoru za zalego in mediino, so roji neizogibni.

Zato je razmere v panju nujno preverjati vsakih nekaj dni, pa e

37

v tem primeru ne bomo mogli v celoti prepreiti naravnega nagona po razmnoevanju ebeljih druin (rojenju). Preverjamo donos cvetnega prahu na relu in graditev satja v gradilniku, na tehtnici spremljamo spreminjanje tee panja, po potrebi pa tudi posegamo v panj.

e so ebelje druine pripravljene oz. pravoasno dobro razvite, bomo ta mesec toili cvetlini med, kmalu za njim pa e akacijevega. Ne pozabimo na zakonitost, da ebelje druine v enakih zunanjih razmerah naberejo tolikno koliino medu, kolikor je sorazmerno obsegala povrina njihove zalege mesec dni prej.

Meseca maj in junij bosta pokazala, ali obvladujemo rojenje v primernem obsegu, sicer pa je to tudi as za vzrejo matic za svoje potrebe ter za sesta-vljanje narejencev in umetnih rojev.

Izvajamo apitehnine ukrepe za zaviranje razvoja varoj.

Opravila v juniju cvetita lipa, lipek, na smreki se pojavlja mana V obdobju, ko cveti bezeg, ki sicer ne medi, se na smreki pojavlja mana. Izvajamo kontrolne preglede in protirojilne ukrepe. Toimo zrel med. Vzrejamo matice za svoje potrebe. Omejujemo zaleganje pred pao. ebelje druine prevaamo na pao. Poveujemo tevilo ebeljih druin

(narejenci, umetni roji). Tako kot maja tudi junija ob poslaba-

nju pa in po deevnem vremenu prve dni opazujemo in lovimo naravne roje, e smo jih dopustili ali e ne obvladu-jemo rojenja. Morda nam bodo prili prav lovilniki rojev.

Opravila v juliju cvetijo pravi kostanj, bue, sonnice, facelija, na smreki in hoji se pojavlja mana Po potrebi zamenjamo matice. Toimo med. Preverjamo tevilo varoj v druinah (vstavljamo testne vloke za

ugotavljanje naravnega odpada varoj) in izvajamo morebitne ukrepe proti tem zajedavcem.

Po kresu (poletni solsticij med 20. in 23. junijem), ko se dan obesi, se zanejo ebele in z njimi tudi ebelar pripravljati na jesen in zimo.

Ko smo iztoili med (po kostanjevi pai), bo ob morebitnem pomanjkanju pa treba ebele krmiti, saj matica ne sme prekiniti zaleganja, da bo ebelja

38

druina zaela vzrejati zimske ebele. Letne ebele bomo izkoristili za predelavo hrane.

Morda se na smreki in hoji e pojavijo pae, vendar se bodo ebele na njih izrpale, tako da bodo le steka prezimile. Pozne pae v avgustu in septembru nam bodo povzroile tudi teave pri zatiranju varoj, saj med pao ne smemo uporabljati nobenega takega sredstva za njihovo zatiranje, ki pua ostanke v medu in drugih ebeljih pridelkih. Za kemina sredstva, ki puajo kodljive ostanke, sta e posebej dojemljiva vosek in propolis. Pomagamo si lahko le z mravljinno kislino, ki pokoduje tudi varoje v pokriti zalegi, medene sate, ki jih e nameravamo iztoiti, pa pred tem odvzamemo iz panja.

V drugi polovici julija e lahko odstranimo gradilne in trotovske sate. e za zatiranje varoj ne bomo uporabljali taknih sredstev, ki v ebeljih

pridelkih puajo ostanke, e lahko namestimo mree za zbiranje propolisa.

Opravila v avgustu cvetijo krvenka, zlata rozga, nedotika, ajda e donosi zlate rozge, nedotike in drugih medovitih rastlin ne zadoajo, je

nujno krmljenje ebel. Ponekod se spet pojavlja ajdova paa, vendar si bomo morali ebelarji e zelo prizadevati, da bo ta paa spet tako pomembna, kot je bila v preteklosti. e so donosi majhni, tak cvetlini med raje pustimo ebelam, saj bodo prezimile na najkakovostneji naravni krmi.

39

V tem mesecu bomo veliko pozornosti namenili preverjanju tevila varoj in njihovemu zatiranju. e pred zatiranjem bomo pregledali in uredili ebelje druine. Za vsak panj posebej moramo vedeti, koliko hrane ima, koliko je druina obremenjena z varojami, kolikna je mo druine, koliko je zalege, kakna je sposobnost matice za lepo zaleganje in kakna je kakovost satja.

Morebiti bomo v panju nali staro, rno satje in nezgrajene satnice. as je, da jih odstranimo in zamenjamo. Ker je e toplo, je take sate najbolje takoj pretopiti v vosek in ga dvakrat preistiti, kajti le v tem primeru ne bo teav z voeno veo.

ibke, slabo razvite druine bomo podrli in jih pridruili dobrim druinam ali pa bomo v njih zamenjali matico kar z rezervno druino. Slabe matice s presledkasto zalego in matice, ki kljub solidnemu drailnemu krmljenju ne zalegajo dovolj ebelje zalege, je najbolje uniiti.

Posebej bodimo pozorni na ropanje ebel. Rop najvekrat povzroi kar ebelar sam.

40

Ko odstranjujemo sate z manovim medom, jih odlagamo tako, da ebele nimajo dostopa do njih.

Vse krmilnike, ki jih nameravamo vstaviti v panj ali so e v njem, pred uporabo preglejmo, ali morda ne puajo. e je treba, jih popravimo in zatesnimo. Nove krmilnike segrejemo ter jih zatesnimo z vroim paranom, z barvo ali s snovjo, ki je lahko v stiku z ivili. e krmilnike zalivamo s ebeljim voskom, tekoemu vosku dodajmo vsaj 10 odstotkov propolisa, saj bi isti vosek ebele lahko razgrizle.

S sladkorno ali medeno raztopino ebelje druine krmimo zveer, pri tem pa pazimo, da je ne polivamo. ebele ali mravlje bodo nale vsako kapljico, privabile bodo tudi ose, predvsem pa ebele roparice. Veliko je nainov krmljenja in tipov krmilnikov. Krmimo odvisno od tipa panjev: od spodaj, od zgoraj ali od zadaj.

Drailno krmimo tako, da vsak dan ali na vsaka dva dneva zveer v krmil-nik dolivamo manjo koliino raztopine, vendar najve toliko, kolikor je ebele porabijo ez no. Z velikimi krmilniki (kot so npr. Franikov, Rihar-jeva plastenka na cevko, vedro s pokrovom z navrtanimi luknjicami) pa druine krmimo tako, da so prehodi do krme dostopni le nekaj ebelam hkrati ali da je na razpolago le nekaj 1,5 mm velikih luknjic. Prostornina velikih krmilnikov je tolikna, da gre vanjo 5 l raztopine oz. priblino 6,5 kg (npr. apiinverta, ki vsebuje le e 30 odstotkov vode). Takni krmilniki so zelo koristni, e je ebelnjak oz. stojie bolj oddaljeno, krma je na razpolago ve dni, ebele jemljejo hrano podnevi in ponoi, to pa je prikladno tudi ob sla-bem vremenu. Zaradi majhnih prehodov ni nevarnosti ropov.

Ve dni skupaj lahko krmimo tudi s sladkornimi pogaami ali celo s suhim sladkorjem. Kadar krmimo s suhim sladkorjem, je v dvojno korito krmilnika dobro dodati tudi kak deciliter iste vode, e posebej, e je zunanja temperatura visoka ali e je v naravi sua. Seveda so ob stojiu ebel nujni tudi napajalniki, vendar ti ponoi, ob monem vetru, deju ali hladnih dneh ne opravijo svoje vloge.

41

Opravila v septembru cveti nedotika, na hoji se pojavlja mana Preverjamo naravni odpad varoj in jih zatiramo (nevarnost reinvazije). Druine krmimo za dopolnitev zimskih zalog. Prepreujemo ropanje. Zoimo rela, prednje namestimo ogledala (da se

roparice zaletavajo v svojega napadalnega dvojnika) ali panje preprosto premestimo.

Odstranimo hlapilnike in drugo opremo za zatiranje varoj. Namestimo pasti za rovke in mii.

Opravila v oktobru cveti brljan e zadnji pregledamo sumljive druine in ustrezno ukrepamo. Odstranimo krmilnike. Odstranimo lovilce mresa. Vse prebrane, lepe sate, naklade s satjem ali Kirarjeve predale dobro

zavarujemo pred voeno veo. Ne pozabimo, da sta plodino satje s srajkami in satje, v katerem so sledi cvetnega prahu, pravo gojie za voeno veo. Tko satje bomo najbolje zavarovali, e ga najprej damo za nekaj dni v zamrzovalnik, nato pa ga shranimo v dobro zaprto embalao ali hladilne komore. Ko se temperatura zvia na ve kot 8 C, med satjem pa ni monega prepiha, ga pogosto pregledujmo, da nas ne bi presenetila voena vea. e imamo tako satje v rezervi, te napotke upotevajmo tudi med letom.

42

Opravila v novembru Preverimo, ali so ebele e brez zalege,

potem pa se lotimo zimskega zatiranja varoj z oksalno kislino. Opozarjam pa, da moramo z zatiranjem poakati toliko asa, da v druini res ni ve nobene zalege, v nasprotnem pa opravilo preloimo na december.

e je na kaknem starem, rnem satu e ostalo nekaj zalege, jo odstranimo. V njej je namre brez dvoma veliko tevilo varoj, tako da od tega zaroda res ne more biti nobene koristi za druino.

Po zimskem zatiranju opaimo panje.

Opravila v decembru Skrbimo za mir pred ebelnjakom in v njem. Posebno pozornost namenimo izdelavi lepo embaliranih darilnih kompletov

iz ebeljih pridelkov.

43

Prevozi ebel na pao in premiki ebelZaradi zdravstvenega varstva ebel na obmoju, na katerega namerava pre-peljati svoje ebele, mora vsak ebelar poskrbeti, da so njegove ebele zdrave. Pred premikom ebel mora ebelar, ki eli ebele prepeljati na neko obmoje, pridobiti dovoljenje koncesionarja panega obmoja izvajalca panega reda oz. pristojnega poverjenika za pasia. Ob tem je treba preveriti, ali je obmoje odprto za premike ebel. O tem se je nujno treba pozanimati pri veterinarski slubi NVI oz. pri pristojnem veterinarju. Ovire so lahko zaprta obmoja zaradi hude gnilobe, hruevega oiga ipd.

Pri premikih ebel ne smemo pozabiti na upotevanje cestnoprometnih predpisov in varnost. ebele prevaamo ponoi, zgodaj zjutraj ali v deevnem in hladnem vremenu, da bo stres ebel im manji. Ne pozabimo na dobro zate-snitev panjev, dobro zraenje in dovolj prostora v panju, da se gnezdo ne pre-greje. e prevoz traja dalj asa, ebele obasno tudi kropimo z vodo.

Na stojiu je treba na vidno mesto pritrditi fotokopijo veterinarskega spri-evala, ki ga izda veterinar, priporoljivo pa je dodati tudi ebelarjeve kontaktne podatke: ime in priimek, toen naslov stalnega bivalia in telefonsko tevilko. ebelar prevaevalec je odgovoren za redno in skrbno strokovno oskrbo ebel, upotevati pa mora tudi pani red.

Prevozni ebelnjak

44

PROMET S EBELAMI

1. IZJAVA IMETNIKA EBEL Podpisani ____________________________ bivalie _____________________________ tel. ____________, imetnik ebelnjaka t. SI_______________ s svojim podpisom potrjujem, da ebelje druine v tem ebelnjaku na lokaciji v kraju __________________ k.o.__________________,t. parc._________________t. ebeljih druin ___________ NE KAEJO ZNAKOV BOLEZNI HUDE GNILOBE EBELJE ZALEGE (iz priloge 1 Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveanje in prepreevanje hude gnilobe ebelje zalege Pestis apium). Datum: Podpis imetnika ebelnjaka: ________________________________

2. POTRDILO UNIVERZA V LJUBLJANI Zap.t. VETERINARSKA FAKULTETA NACIONALNI VETERINARSKI INTITUT Datum: OE: VETERINAR: Potrjujem, da ebelje druine v ebelnjaku t. SI _____________ z lokacijo v k.o._____________, t. parc._________________ izvirajo z obmoja, za katero dne ____________ ob _______ uri ne velja prepoved zaradi pojava hude gnilobe ebelje zalege in ni postavljen sum bolezni. Potrdilo se izdaja na eljo imetnika ebelnjaka na podlagi Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveanje in prepreevanje hude gnilobe ebelje zalege Pestis apium, ( Ur. list RS, t. 119 / 06). Potrdilo je napisano v dveh izvodih, od katerega prejme enega stranka zaradi prodaje ebel premika ebel na pao, drugega pa obdri VF NVI. Opombe: __________________________________________________________________ Kraj: Datum: Veterinar:

ig

45

Fenoloki koledar, ebelja paa in ebelji pridelkiDa bi uspeno ebelarili, moramo zelo dobro poznati as cvetenja rastlin ter kataster ebeljih pa, saj se ebele ne ravnajo po gregorijanskem, temve po fenolokem koledarju. Fenologija je veda o ciklinem pojavljanju biolokih dogodkov v rastlinskem svetu. Leta 1762 je G. A. Scopoli v znamenitem delu Flora Carniolica, v poglavju Calendarium orae carniolicae, objavil prvi feno-loki koledar, v katerem je cvetenje nekaterih rastlinskih vrst razvreno po mesecih.

Preglednica 2: Razvrstitev najpomembnejih medovitih rastlin in as njihovega cvetenja

Vrsta

as cvetenja

januar

februar

marec

april

maj

junij

julij

avgust

september

oktober

november

leska

rni teloh

mali zvonek

pomladanski afran

pomladanska resa

topoli

breskev

marelica

vrbe

enja

graica

esparzeta

jablana

hruka

javorji

oljna ogrica

navadni regrat

emin

borovnica

ajbelj

46

Vrsta

as cvetenja

januar

februar

marec

april

maj

junij

julij

avgust

september

oktober

november

romarin

navadna robinija (akacija)

vinska trta

inkarnatka

robida

malina

detelja

krhlika

vezavka

travnika kadulja

pravi kostanj

bob

soja

sivka

lipa

sonnice

izop, oepek

bue

ol

lucerna

navadni gabez

materina duica

zlata rozga

bore

meta

melisa

ajda

jesenska resa

kraki etraj, epek

brljan

jesenski podlesek

55

Prav je, da ebelarji sodelujemo pri urejanju vzornih nasadov in pri posa-ditvi medovitih rastlin. Koristno bo, e bomo zaeli sistematino saditi tiste okrasne rastline, ki so tudi medovite, e bomo pogozdovali in nadomeali na primer propadajoi kostanj in jelko ter e bomo prepriali poljedelce o nujnosti sejanja medovitih kultur. Tako bomo nai krajini vrnili udovite jesenske barve ajde na poljih.

ivinorejce prepriajmo, naj travnikov ne kosijo toliko asa, da bodo rastline doakale cvetenje in tudi dozorele.

Sodelujmo s sadjarji. Ponekod v svetu e primanjkuje ebel za kakovostno opraevanje nekaterih kultur, zato je tako sodelovanje v obojestransko korist.

Intenzivna izraba prostora s pogosto konjo travnikov siromai za ebele pomembno poletno spodbujevalno pao, na kateri bi se lahko oskrbele z zadostnimi koliinami cvetnega prahu.

56

Bolezni ebelMed nalezljive ali kune bolezni sodijo tiste, ki se prenaajo in jih povzroajo bakterije, plesni, virusi in zajedavci. Loimo bolezni zalege in bolezni ebel.Povsod so navzoe varoje (varroa destructor), zato jim moramo nameniti vso pozornost, e elimo s ebeljo druino ebelariti ve let.

ebelarji se zelo bojimo hude gnilobe ebelje zalege. To bolezen je treba zatirati po zakonu, zato moramo ob znaku oz. sumu bolezni to takoj prijaviti pristojnemu veterinarju, ki bo na podlagi odvzetih vzorcev in laboratorijske preiskave nadziral zatiranje. Znaki okube s hudo gnilobo so: presledkasta zalega, pokrovci so vdrti, pogosto predrti in pregrizeni, vsebina v celicah je vleljiva; e jo preizkusimo z vigalico, se vlee kot

lepilo in smrdi po kleju.

57

Viri okube so lahko opueni okueni panji, okueno orodje, okuen med, roji neznanega izvora, roparske ebele. Okubo prepreujemo z rednim pre-gledovanjem zaleenega satja, menjavo satja, vzdrevanjem higiene, razkue-vanjem opreme in orodja s plamenom ali z vroim 510-odstotnim oz. vrelim 3-odstotnim natrijevim lugom (NaOH). Vir okube je lahko vsak neznan roj, pregledane pa morajo biti tudi ebele na zaleenih satih, ki smo jih dobili ali smo jih podarili sami.

Poapnela zalega je nalezljiva bolezen pokrite zalege. Povzroa jo plesen. Micelij preraste celotno liinko in jo spremeni v belkasto rno mumijo. ebele delavke odnaajo poapnelo zalego iz satja na brado panja, od koder se spore irijo po okolici. Bolezen lahko prepre-ujemo z vzdrevanjem monih in odpornih druin, zamenjavo satja ter z razkuevanjem opreme, orodja, rokavic z monimi kislinami ali lugi ter s plamenom. Poskrbeti moramo, da panji ne bodo vlani in da bodo ebele zasedale ves prostor v njih. Dotok hrane mora biti obilen, v hrano bomo dali kisline, da bo njen PH priblino 4, s tem pa bomo pomagali tudi okuenim delavkam, ki imajo v medenih golah in reve-snih kanalih trose, ki jih prenaajo. Od kislin lahko uporabljamo askorbinsko, citronsko in mleno kislino, vendar le v majhnih koncentracijah, saj v naspro-tnem ebele ne bodo jemale hrane. Obasno lahko vstavimo tudi hlapilnike z mravljinno kislino. Seveda med okubo ne bomo osmukavali cvetnega prahu in pridelovali drugih ebeljih pridelkov.

58

Nosemavost je bolezen odraslih ebel. Povzroajo jo praivali, ki so v ebelje telo vstopile skozi usta. Zlasti nevarna je nosemava matica, delavke pa se oku-ijo s ienjem iztrebkov ebel, ki jih te ne morejo zadrati v poveanem zadku.

Satje razkuujemo s hlapi 80-odsto-tne ocetne kisline, sicer pa ga tudi menjamo. Poleg tega zamenjamo e nosemavo matico ter zamenjamo in namestimo higienske napajalnike za vodo. e hudo okuena druina ni propadla e sama, jo uniimo. V zaetku leta redno poiljamo vzorce ebel v analizo okuenosti z nosemo.

Seveda je e ve drugih bole-zni, vendar jih bo zaetnik spoznal na predavanjih in v specializiranih poglavjih obirne literature o tej temi.

Velika in mala voena vea se razvijata na temnem, starem satju in cvetnem prahu. Vea ne prenese temperatur, nijih od 10 C, in mo-nega prepiha. Sate, ki jih bomo skladiili, je najbolje za nekaj dni zamrzniti in neprepustno zapreti v embalao, v katero vea nima dostopa. Ne pozabimo, da so zelo mrzli sati zelo krhki, zato je treba z njimi ravnati zelo previdno. Dovolj razmaknjeni sati, med katerimi bo prepih, bodo varni pred veo vsaj ob hladnejem vremenu. Sicer pa za zaito medenega satja pred voeno veo uporabljamo samo sredstva, ki ne puajo ostankov v vosku. Sate v zaprti embalai proti voeni vei tudi veplamo (poarna ogroe-nost!), lahko pa uporabimo tudi timol, mra-vljinno kislino ali 85-odstotno ocetno kislino. Pred vnovino uporabo jih moramo prezraiti, e je treba, jih moramo osuiti in morda za nekaj asa postaviti na sonce, seveda pa ne za toliko asa, da bi se voine preve zmehale, se sesedle ali celo stopile.

kodljivci ebel

59

Mii in rovke uniujejo satje in ebele v panju predvsem jeseni in pozimi. Zato takrat rela zoimo z zapahi za rela ali namestimo grabljice in nastavimo pasti.

Mravlje vznemirjajo ebele in kradejo med. Nekatere veje mravlje lahko tudi uniujejo ebele. Praviloma jih ne uniujemo, temve ebele zavarujemo pred vdorom teh uelk. Mravlje se zelo rade gostijo z mrtvimi varojami v testnih vlokih in nam s tem prepreujejo ugotavljanje napadenosti ebelje druine s temi zajedavci. Na dostopnih mestih jim nastavimo pasti za mravlje. e ne gre drugae, mravljia odstranimo oz. preselimo iz bliine stojia ebel.

Smrtoglavec vdira v panj pred-vsem ponoi, da se nasesa medu. Po navadi z njim opravijo ebele same in ga mumicirajo.

Sreni so zelo vztrajni in lovijo ebele tudi v naravi. Podnevi so zelo napadalni zlasti pri relu. Nastaviti moramo lovilnik za srene in ose. Najdena srenja gnezda uniimo, npr. z vrelo vodo ali z ognjem oz. gasilnim aparatom z zelo mrzlim plinom.

Ose so zelo nadlene v okolici ebelnjaka in v njem. Nastaviti moramo lovilnik za srene in ose. Osja gnezda uniujemo podobno kot srenja.

Pajki radi nastavljajo svoje mree v vogalih ebelnjaka. Skrbimo za istoo in odstranjujmo mree.

Sinica, legat, srakoper, vrabec, tudi lastovka in nekateri drugi ptii radi lovijo ebele. ez zimo namestimo pred panje zaitne mree, ki jim onemogoijo

60

dostop do ela panja in do rel. Poleti namestimo gibljiva straila. Krmilnice za ptice namestimo precej stran od ebelnjaka.

Medved rad vdira v ebelnjake in panje. Sladka se tako z zalego kot z zalogami hrane ebel. Stojie lahko zavarujemo zino in z elektrino ograjo, vendar moramo upotevati medvedovo neverjetno mo in vztrajnost. Tam, kjer je v bliini medved, so panji kljub zaiti pogosto v nevarnosti.

lovekova lahkomiselnost pri uporabi strupov ali celo namerno hudodel-stvo iz kakrnih koli razlogov. Pomaga samo dober odnos z okolico in prijazno seznanjanje sosedov s tem, kaj koduje ebelam.

61

Varstvo ebel pred zastrupitvamiNajveja nevarnost zastrupitve ebel je maja in junija, ko sadjarji, vinogradniki, poljedelci in vrtikarji kropijo s pesticidi. Insekticidi in drugi strupi so za ebele zelo nevarni tako v zraku, na rastlinah kot tudi v vodi.

e imamo ebele manj kot tri kilometre od kulturnih rastlin ali drugih izvo-rov zastrupitve, bodimo pozorni na delo uporabnikov insekticidov. Obvestimo jih, da so v bliini ebele, hkrati pa jih prosimo in pouimo, da nas pravoa-sno, vsaj 48 ur pred uporabo za ebele kodljivega tofarmacevtskega sredstva, o tem obvestijo, tako da bomo ponoi lahko pravoasno zaprli rela panjev, odprli zranike, panje zatemnili pred svetlobo ter dodali v krmilnik do pol litra vode, kajti zaradi stresa ebel se bo obutno poveala tako poraba vode kot tudi potreba po zraenju. rela odpremo ele, ko smo prepriani, da je jutranja rosa ali rosa kropiva posuena, in ko v zraku ne lebdijo ve ostanki kropiv.

e elimo ebelam dobro, ni dovolj, da se zanaamo na zakonske obveze in odgovornost povzroiteljev zastrupitev. Ob morebitnem pomoru ebel naj ebelar poklie pristojne slube na telefonsko tevilko 112!

62

Smernice dobrih higienskih navad v ebelarstvu na naelih sistema HACCPPo predpisih, ki veljajo v EU, morajo nosilci ivilske dejavnosti ebelarji vzpostaviti in voditi svoj lasten notranji nadzor, ki je usklajen z naeli HACCP (analiza tveganja in obvladovanje kritinih kontrolnih tok). Gre za preventivni sistem zagotavljanja varne hrane za zaito porabnika. ebelar je produktno odgovoren za svoje ebelje pridelke, zagotavljati pa mora tudi njihovo sledlji-vost tako reko od cveta do kozarca.

V brouri Smernice dobrih higienskih navad v ebelarstvu na naelih sis-tema HACCP, ki jo je izdala ZS in o katerih potekajo tudi izobraevanja, je nazorno navedeno vse, kar mora ebelar vedeti o tej temi. Ta obsega: varna ivila, higienske in tehnine zahteve za delo, higienske zahteve za pridelavo ebeljih pridelkov, higienske zahteve za pripravo ebeljih izdelkov, naloge odgovornih oseb za zagotavljanje varnih ivil, obrazce, vire in povezave s spletnimi naslovi.

63

PRAKTINO IZOBRAEVANJE

Pri praktinem izobraevanju oz. delu se bomo med sezono seznanili z vsemi pomembnimi opravili, ki se jim gotovo ne bomo mogli izogniti niti pri usposa-bljanju niti pozneje pri samostojnem delu. Tudi pri tem upotevamo fenoloki koledar in manj gregorijanskega, e posebej, e ebelarimo na obmojih s skrajnimi vremenskimi razmerami.

Februarski pregled ebelnjaka, opreme, zaitnih sredstev in priprava satovFebruarska opravila so posebej pomembna, da ugotovimo, kakno je stanje v ebelnjaku.

Stanje v druinah bomo ugotavljali ob primerno toplem vremenu (okoli sv. Matije, ki led razbije), ko se ebele odpravijo na istilni izlet. e je potrebno, tedaj oistimo podnice in rela. Preverimo zaloge hrane in jih po potrebi dopolnimo. Ugotovimo, ali je v panju e zalega in koliko je je, pa tudi, ali so zimo preivele vse ebelje druine. e ugotovimo, da je katera druina odmrla, moramo takoj zapreti rela, izprazniti panje in jih razkuiti. Razkuevanje pra-

64

znih panjev izvedemo s plinskim ali elektrinim gorilnikom na vro zrak, vendar moramo biti pri tem zelo pre-vidni, da ne povzroimo poara.

Pri odpiranju panjev moramo paziti, da je zunanja temperatura dovolj visoka, da pregled opravimo zelo hitro, tako da ne ohladimo ebe-ljega gnezda (torej da sami ne pov-zroimo prehlajene zalege). Zato pregled opravimo samo z listanjem satov. e dodajamo medene sate ali pogae (morda ebele e trpijo lakoto), hrano pred dodajanjem segrejmo na priblino 30 C. Tudi ob poznejem drailnem krmlje-nju s sladkornim sirupom mora biti tekoina topla, da z njo ne ohlajamo notranjosti panja.Levo deformirane satnice, desno pravilno vtrte

satnice

Pregledamo tudi opremo in zaitna sredstva ter pripravimo sate s satni-cami.

Pri vstavljanju satnic v satnike ne pozabimo, da morajo biti voene satnice segrete na priblino 30 C, sicer se bo satnica ez mesec ali dva, ko se bo v panju segrela, raztegnila in vzvalovila, posledica tega pa bo deformirano satovje.

Prvi spomladanski pregledPrvi spomladanski pregled opravimo marca, e vedno z listanjem satov ter brez nepotrebnega hlajenja gnezda in prepiha v panju. Pregled opravimo ob lepem sonnem in mirnem dnevu, ko ebele mnoino izletavajo.

Morda bo treba kakemu medenemu sata postrgati pokrovce, da ebelam olajamo delo. Tudi to je namre vrsta drailnega krmljenja.

Pozorni bodimo na morebitno presledkasto in grbasto zalego, podrobno jo preglejmo in ukrepajmo, saj se druina s tako zalego ne razvija normalno. Takna zalega nas opozarja, da je obolela ali da v panju ni matice. e nale-timo na grbasto zalego, jo zalegajo trotovke. V takem primeru je druino naj-bolje podreti. Vse sate zloimo na stojalo, pustimo, da se ebele napijejo medu, zapremo relo panja, vse ebele pa ometemo v travo pred ebelnjak. ebele, ki so polne hrane, si bodo izprosile vstop v sosednje druine, trotovke pa bodo odmrle. Izpraznjen panj bomo oistili, razkuili in ga naselili z rezervno dru-

65

ino. e naletimo na presledkasto zalego in ob tem posumimo na hudo gni-lobo, takoj pokliimo pristojnega veterinarja, ker se nam obeta zahtevna sana-cija ebelnjaka.

e najdemo presledkasto in poapnelo zalego, ki je opazna tudi e pred re-lom panja, je treba narediti vse, da bo druini toplo in da v panju ne bo preve vlage ter plesnivih in starih satov. Druini bomo pomagali s primerno kislo sladkorno raztopino, naletno desko in podnico pa bomo oprali s 85-odstotno ocetno kislino. e je vreme dovolj toplo, bomo v panj za teden dni vstavili hla-pilnik z mravljinno kislino proti sporam poapnele zalege. V spomladanskih mesecih bomo zamenjali vse temne sate.

Ob veerih ne bo odve drailno krmljenje s sladkornim sirupom v raz-merju 1:1 (en del vode in en del sladkorja), e posebej, e ebele zaradi slabega vremena ne morejo do vode. S hrano pa nikakor ne pretiravajmo. Ne pozabimo, da bodo ez priblino 40 dni e izdatne cvetline pae. Pri kakrni koli obliki krmljenja pazimo, da sladkor iz sirupa ali pogae ne bo zael v medene sate oz. v med!

66

Drailno krmljenjeZ drailnim krmljenjem skuamo dosei, da bi matice obilneje zalegale in da v dneh, ko ni pae, ter v deevnih dneh matica zaradi pomanjkanja hrane ne bi ustavila naravnega tempa zaleganja. Mnenja o koristnosti drailnega krmljenja so pri ebelarjih razlina, vendar se temu ne bomo mogli izogniti, e v panju ne bo dovolj medu in cvetnega prahu. Pri drailnem krmljenju pazimo, da ob hla-dnem in deevnem vremenu, ko v druini primanjkuje vode, dodajamo krmo v tekoi obliki (sladkorni sirup v razmerju 1:1) in v manjih koliinah, primer-nih moi druine, tako da jo lahko porabijo sproti in je ne kopiijo v zalogo (npr. 25 dcl).

Zgodaj spomladi je vsekakor bolje dodajati topel sat z medom in s cvetnim prahom kot isto sladkorno saharozno pogao ali raztopino, saj s predelavo saharoze e dodatno obremenjujemo ibke druine. e imamo med, ki je potr-jeno brez spor hude gnilobe, naredimo pogae iz medu in cvetnega prahu, ob tem pa pazimo, da imajo ebele na razpolago tudi vodo.

e so v okolici stojia bogate zgodnje pae ali e ebele vozimo na razvojne pae, pa je ob zadostnih zalogah hrane spomladansko drailno krmljenje odve.

Za drailno krmljenje med letom lahko druinam dodamo sladkorne pogae, ki jih ebele nanejo takrat, kadar v naravi ni dovolj mediine ali mane, lahko pa tudi posode na vakuum z nekaj luknjicami premera 1,5 mm. Pri kakr-ni koli obliki krmljenja moramo paziti, da sladkor v sirupu ali pogai ne bo zael v medene sate oz. v med!

67

Priprava ebelje druine za prvo paoebelar mora dobro poznati fenoloki koledar ter rastlinstvo v svoji okolici. Vemo, da imajo pane ebele priblino 60-dnevni cikel od jajeca do smrti. Da bi do prve in vsake naslednje pomembne pae imeli obilo panih ebel, sta-rih priblino 20 dni, moramo zaetek intenzivnega zaleganja nartovati vsaj 40 dni pred prvo izdatno spomladansko pao ter si e 20 dni pred tem poma-gati tudi s pokrito zalego iz rezervnih druin. Ne pozabimo, da veliko tevilo podpovpreno monih druin ne bo pridelalo toliko ebeljih pridelkov kot le nekaj monih druin. Smiselno je drailno krmljenje vsaj 40 dni pred osre-dnjimi paami.

Pred prvo pomembno pao smo opravili e vsa prej potrebna dela. Gnezdo smo pomaknili na sredino, e je bilo preve levo ali desno ob robu panja. Med gnezdo in hrano smo dodali nov sat s satnico. Ko je zaleenih pet satov zalege, dodamo v plodie ob steno panja gradilnik za trotovski sat. Ko je v plodi-u priblino sedem zaleenih satov zalege, je v A-panjih as za preveanje v medie in nato postopno dodajanje novih satov s satnicami. irjenje gnezda navzgor izvedemo, ko smo plodie razirili do stranic panja, pri postavitvi satov na toplo stavbo pa tedaj, ko smo plodie razirili do zadnjih vrat panja. Pri nakladnih in Kirarjevih panjih dodamo po eno medino naklado.

Pri A-panjih in nakladnih panjih pazimo, da iz plodia v medie ne pre-meamo satov s hrano iz obdobja krmljenja in da teh satov pozneje ne toimo. Tega problema pri Kirarjevih panjih ni.

Ob izdatnem dotoku hrane aprila, maja in junija bodo ebele intenzivno gradile satje. Ne pozabimo, da moramo na leto zamenjati vsaj tretjino vseh satov, sicer bo v panju staro, rno satje, ki ebelarju ni v ponos in ki je vir bole-zni zalege in ebel.

Pri pripravah na prvo pao moramo zelo paziti, da posege prilagajamo moi druine in temperaturam zunaj in znotraj panja. ebelam moramo s svojimi posegi omogoiti, da lahko obvladujejo ves prostor in ga primerno ogrevajo. e bomo prehitevali in iskali blinjice, da bi bilo posegov manj, se nam to lahko mauje. Preslabo ogret panj in vlaga kar kliejo po plesni, poapneli zalegi in drugih ebeljih boleznih, zato sta potrebni postopnost in individualna obrav-nava vsakega panja. Ne pozabimo, da je aprila vreme lahko zelo muhasto. Ne smemo pa tudi zamujati! Vsaka zamuda se nam bo e aprila in maja maevala z nezaelenimi roji. e se nam to zgodi, se lahko kar poslovimo od prvega toe-nja cvetlinega medu.

68

Prepreevanje rojenjaRojenje je sicer naravni proces razmnoevanja in obnove ebeljih druin. Vsak ebelar, ki ebelari gospodarno, si eli nadzorovati rojenje. e si elimo naravne roje, uporabljamo lovilnike rojev na panjih, nekateri ebelarji pa matici prire-ejo eno ali obe krilci, da roj ne more dale (sicer pohabljanje matic ni v skladu z etinim ebelarjenjem). e v bliini rastejo nizka sadna drevesa, je ogrebsti lep roj pravi dogodek in uitek.

Tri in ve kilogramov teek roj bo ob obilnem dotoku hrane v tednu dni zgradil vseh deset satnic v plodiu, pa e za medie bo poskrbel. Ker ebele v zaetku ne bodo imele veliko dela z zalego, bo roj ob obilni pai prinesel tudi veliko medu.

Izrojeni panj seveda ne bo imel dovolj panih ebel, zato bo potreboval kar skoraj dva meseca, preden se bo mlada matica izlegla, postala spolno zrela, se opraila in zalegla novih priblino 60.000 jajec, da bo znova dosegel mo, potrebno za obilen donos lipove ali kostanjeve pae. Ne pozabimo, da bo v tem obdobju umrla kar polovica preostalih ebel.

Pri izrojenem panju moramo paziti, da ne bo rojil e drugi ali celo tre-tji. Preverjati moramo tudi, ali je mlada matica sploh pravoasno odletela na praho, ali je bila dobro opraena, ali se je vrnila v panj in ali lepo zalega. Zato moramo imeti pripravljene rezervne druine, s katerimi izrojeno druino obutno hitreje vnovi okrepimo v gospodarsko druino.

Da ne bi bili odvisni samo od naravnega poteka stvari in celo sami povzroili nezaeleno rojenje, moramo poznati razloge za roj. Ti so predvsem posledica stresa ebel zaradi: pretesnega prostora za ebele, pretesnega prostora za zalego, nesorazmerja med nepokrito in pokrito zalego (premalo nepokrite zalege), premalo prostora za mediino, premalo prostora za graditev satja, matice, ki je stara ve kot eno leto, bolezni v druini, npr. zaradi hude gnilobe, prevelikega tevila varoj ipd.

(na bolezen kae predvsem roj po kresni noi).

Roj torej lahko povzroi tudi ebelar sam, e ne upoteva biologije ebel. Po razvoju posameznih lez so ebele v stresu, e nimajo kam z matinim mle-kom ali voskom oz. e zaradi omenjenih omejitev ne morejo delati.

Roj lahko priakujemo po konani obilni pai ali po nekaj dneh slabega vre-mena e konec aprila, predvsem pa maja in junija. ebele rade rojijo po poslab-anju pae v prejnjih dneh, ob lepem in mirnem vremenu okoli opoldneva.

69

V veini primerov lahko rojenje prepreimo z odpravljanjem zgoraj navedenih razlogov za roj. Rojenje pre-preujemo tako, da: poveujemo prostor druini, e je

to mogoe (nakladni panj, Kirarjev panj), pri dvoetanem A-panju preveamo sate s pokrito zalego, pri trietanem A-panju pa premestimo matino reetko za eno etao navzgor,

pravoasno iztoimo polno medie,

naredimo umetni roj (odvzamemo del mladih ebel),

narejamo narejence (odvzamemo 23 sate pokrite zalege),

ob gradilnem razpoloenju dodajamo dovolj satov s satnicami,

izrezujemo gradilno trotovsko satje in trotovsko zalego,

osmukavamo cvetni prah ter hkrati zagotavljamo dovolj praznih satov za zaleganje jajec in s tem za nepokrito zalego, ki jo mlade ebele hranijo z matinim mlekom,

pravoasno zamenjamo matico.Nobeden izmed teh ukrepov pa ne bo uspeen, e je matica prenehala zale-gati, e ebele ne nabirajo ve cve-tnega prahu, e v gradilniku ne gradijo ve in e sedajo na roj ter e e imajo matinike. Podiranje matinikov se po navadi ne obnese, saj hitro kate-rega spregledamo. Najbolje je razstaviti druino, tako da kombiniramo nekaj zgoraj navedenih ukrepov. Pozneje, ko izvedemo apitehnine ukrepe, lahko ebeljo druino po prenehanju rojil-nega razpoloenja hitro okrepimo z rezervnimi druinami.

70

Apitehnini ukrepi za zatiranje varojV panem obdobju in med sezono pridobivanja ebeljih pridelkov ne smemo uporabljati nikakrnih sredstev za zatiranje varoj. Pogoj za izvajanje apitehni-nih ukrepov pa je ebelarsko znanje biologije ebel, tehnologije ebelarjenja, biologije varoj in diagnostike.

Apitehnini ukrepi vkljuujejo: zmanjevanje tevila varoj v obdobju pa, zaviranje in prepreevanje rojenja, pomlajevanje druin in matic, obnavlja-nje satja, pridobivanje neoporenega voska ter pridobitev zadostnega tevila rezervnih druin.

Diagnostiko najpreprosteje izvajamo tako, da obasno za 710 dni vsta-vljamo testne vloke, s katerimi preverjamo naravni odpad varoj. Koliko varoj je v zalegi in na ebelah, nam pove izraun: tevilo odpadlih varoj delimo s tevilom dni vloenih testnih vlokov, dobljeno tevilo pa pomnoimo s 150. e je v poletnem obdobju po izraunu v ebeljem gnezdu ve kot 500 varoj, je ukrepanje nujno.

Najpreprosteji apitehnini ukrepi so tisti, ki zavrejo razvoj ene ali ve gene-racij varoj, da ebele vzdrijo z znosnim tevilom teh zajedavcev do poletnega zatiranja po pai. Uporabimo lahko preproste apitehnine ukrepe, kot so: izrezovanje pokrite trotovine (kadar je na

50 liink in bub ve kot ena varoja), odvzemanje pokrite zalege, po izleenju

v narejencih pa v njih zatiramo varoje, vstavljanje lovilnega sata v roj ali umetni roj ter

odvzemanje tega, priprtje matice za doloen as pred osrednjo

pao na satu izolatorju.

Za uspeno zatiranje varoj moramo dobro poznati tudi njihovo biologijo. Naj navedem le nekaj podatkov: prica varoja povzroa parazitarno bolezen ebelje druine varozo; ebelja druina z razvojem varoj pea, dokler ne propade; zatiranje varoj je zahtevno; z apitehninimi ukrepi vzdrujemo napadenost

z varojami na takni ravni, da nista prizadeti biologija in ekonomika ebelje druine;

varoje so vidne s prostim oesom: imajo ovalno sploeno telo, rdeerjav hitinast it, prekrit z dlaicami in s kaveljci, tiri pare nog in ustni aparat, ki je prilagojen za sesanje ebelje hemolimfe;

z odrasle ebele varoja vstopi v celico z liinko in se tam razmnouje; najraje izbere trotovsko zalego; na ebelji liinki samice varoje leejo jajeca; teh je lahko tudi nekaj deset;

71

po nekaj dneh se iz jajeca razvije odrasla varoja; pod pokrovci pokrite ebelje zalege varoje spolno dozorijo, in to vsaj dve; samek in neoplojene samike propadejo; oplojene samike se hranijo s hemolimfo liink in skupaj z izleeno, e

prizadeto ebelo zapustijo celico; vse samike se ne oplodijo; po navadi se v eni celici delavske zalege oplodita do dve samiki; v eni celici

trotovske zalege pa tiri; iz ene varoje se lahko v petih mesecih izlee tiso ali ve potomcev; dokler je v ebelji druini zalega, je v njej priblino 90 odstotkov varoj, samo

10 odstotkov pa jih je prehodno na odraslih ebelah; zatiranje varoj je najuspeneje in najhitreje, kadar so v panju samo odrasle

ebele, brez zalege (naravni roj, umetni roj oz. ometenec); poleti varoje ivijo priblino dva meseca ali 23 razvojne cikle; pozimi varoje ivijo 68 mesecev, izjemoma eno leto; ez zimo naravno propade najve 10 odstotkov varoj; brez hrane zdrijo do devet dni, sicer pa kot zajedavci ivijo na ebeli.

Klinini znaki navzonosti varoj v pokriti zalegi: na pokrovcih so razpoke ali luknjice z neravnimi robovi, zato je pokrita

zalega videti grbasta.

Klinini znaki na liinkah in bubah: vidimo jih predvsem na spodnjem delu.

Klinini znaki na odraslih ebelah: ebele so slabo razvite in razlino deformirane: krila so pokodovana, jih ni

ve ali pa jih ne morejo zravnati, pokodovane so tipalke ali noge;

72

pokodovane ebele lezejo po bradi ali pred ebelnjakom, kamor jih odvrejo druge ebele; so nemirne, se vrtijo na mestu ali krilijo, kot da bi hotele poleteti.

Dopustna meja tevila varoj v ebelji druini spomladi: naravni odpad do ena varoja na dan, manj kot 2-odstotna napadenost trotovske zalege oz. ena varoja na

50 trotovskih liink/celic, do 1-odstotna napadenost ebelje zalege oz. ena varoja na 100 ebeljih

liink/celic.

Ne pozabimo, da je do 90 odstotkov varoj v pokriti zalegi in da jih je samo do 10 odstotkov prehodno, torej kratek as, na mladih ebelah in krmilkah, prav tako pa tudi ne pozabimo, da so vse varoje na ebelah samo v obdobju brez zalege!

V trotovski zalegi je do desetkrat ve varoj kot v delavski zalegi, eprav je te sicer desetkrat ve. Ko v druini ni ve trotovske zalege, varoje preidejo v delavsko zalego in tam se pozno poleti in jeseni obilno razvijajo, e jih ne zati-ramo. Kadar v druini ni zalege, se varoje ne morejo razmnoevati in so vse na ebelah.

Posledice obremenjenosti ebelje druine z varojami so: kraja ivljenjska doba ebel in slabi donos medu, slabe razvite leze delavk, troti se niso sposobni pariti, ebele in bube so nemirne, manja imunska sposobnost ebel, ker je monost okube na pokodovanih delih ebel veja, se pogosteje

pojavljajo tudi druge bolezni, drugaen potek nekaterih drugih bolezni, veja monost irjenja povzroiteljev bolezni zlasti virusov, ebelja druina slabi, lahko zapusti panj, ibko ebeljo druino napadejo razlini kodljivci, npr. voena vea, ko je preseen prag kodljivosti, lahko ebelja druina propade v nekaj

tednih (1500 varoj v gnezdu pri 40.000 ebelah v panju, torej priblino tri odstotke), zato moramo varoje pravoasno zatirati.

Apitehnine ukrepe po veini izvajamo v obdobju pae, torej aprila, maja in junija. Avgusta in septembra zatiramo varoje s sonaravnimi sredstvi, npr. z mrav ljinno kislino (ki edina uinkuje tudi na varoje pod pokrovci pokrite zalege), mleno kislino, timolom ali z drugimi registriranimi sredstvi po napot-kih veterinarja. Konec novembra ali decembra, ko v druini ni zalege, zatiramo z oksalno kislino.

73

Prvo toenjeKo sta v mediu pokriti vsaj dve tretjini prve cvetline pae, bomo toili. Zre-lost medu lahko preizkusimo tudi tako, da poln sat otresemo: e se iz sata ne usuje medeni de, lahko toimo. Zrel med naj vsebuje manj kot 18,6 % vode, kajti le tak med je zrel in dovolj zgoen. Seveda lahko doseemo tudi priblino 14-odstotno vsebnost vode, e ebelam pustimo dovolj asa in e je konkretna paa e pojenjala.

Pred toenjem si v toilnici pripravimo toilo, cedilo in posodo za med. V toilnici bomo potrebovali e stojalo za odkrivanje satja in pribor za odkrivanje satov, to je vilice in no za odkrivanje ter no za ienje voin in propolisa. Nujne so posode za med, voine, propolis in za voeno medene pokrovce. Vsa oprema in pripomoki morajo biti izdelani iz ustreznega materiala, pri-mernega za ivila.

Toilnica mora biti ista, brez tujih vonjav, poskrbeti pa moramo, da ne bo dostopna za ebele, ose, mravlje in druge ivali. Delali bomo isti, obleeni v belo haljo, pri roki mora biti ista tekoa voda za umivanje rok in pranje orodja, seveda pa moramo biti tudi zdravi, torej ne smemo bolehati za kako nalezljivo boleznijo ali biti prenaalci povzroitelja nalezljivih bolezni. V toilnici naj bo tudi primerno velik prostor za zaboje za medene in iztoene sate.

Toenje bo potekalo najhitreje, e bomo vso opremo razporedili tako, da bodo posamezne faze del potekale po vrstnem redu brez krianja poti.

Ko je v toilnici vse pripravljeno, si pripravimo e opremo za odvzemanje medenih satov iz medi.

Ob tem ni odve pripomniti, da je delo v ebelnjaku prijetno dopoldne, ob lepem vremenu, ko je veina panih ebel zunaj panja. Potrebovali bomo dleto, metlice in sipalnik za ebele. Zelo priroen je elektrini ometalnik za ebele, saj bo delo z njim potekalo precej hitreje in tudi ebele bodo mirneje.

74

e pred toenjem v mediu ne elimo imeti ebel, je prejnji veer ali nekaj ur pred odvzemanjem satov iz medi odlino uporabiti begalnice za ebele. V nekaterih panjih so begalnice e v njih, le odpreti jih moramo ali vstaviti ploo, tj. pregrado med medie in plodie. Ker bodo ebele v mediu izgubile stik s plodiem, bodo popile nedozorel med in se skozi majhne odprtine preselile v plodie. Uporaba begalnice ima vsaj dve prednosti: manj dela z ometanjem ebel iz medenih satov in bolj dozorel med, ki je ostal na medenih satih.

Zaradi bolezni ebel in zalege je iste sate najvarneje vraati v medie tistega panja, iz katerega smo jih odvzeli.

Iztoeni med je priporoljivo precejati skozi dvojno cedilo. Pri nejem cedilu rea ne sme biti manja od 0,2 mm, saj ltracija cvetnega prahu iz medu ni dovoljena.

Po treh dneh, ko se med nekoliko ulei in sam oisti, prvi posnamemo morebitne voene delce, postopek pa ponovimo e ez 14 dni, tako da je povrina popolnoma gladka.

Ob toenju je dobro upotevati e nekaj nasvetov: V toilo vstavljamo priblino enako teke sate, da nam centrifuga ne bo

skakala. Sate vstavimo tako, da so celice z zgornjim delom obrnjene v nasprotno

smer od vrtenja koa v toilu. Mlade, svee zgrajene rumene medene sate toimo posebe