of 126/126
Cilji poglavja Simulacije v elektroenergetiki: seznaniti se s tehničnimi predpisi in standardi, ki se uporabljajo v elektroenergetiki, uporabljati programsko orodje risanje elektroenergetskih načrtov, spoznati poenostavitve in poenotenje risanja, spoznati in razumeti principe risanja vezij za priklop enofaznih in trifaznih elektromotorjev, spoznati načine risanja električnih inštalacij, razlikovati krmilne in močnostne tokokroge ter njihovo razporeditev. Načrtovanje električnih omrežij in inštalacij Program CADDY omogoča načrtovanje električnih omrežij in električnih inštalacij. Poznamo električna omrežja in električne inštalacije za: Stanovanjsko in poslovno rabo. Industrijsko rabo (močnostna stikala in električni stroji kot so generatorji, motorji, transformatorji, razsvetljava industrijskih hal, avtomatizacija in krmiljenje proizvodnje …). Prenos električne energije po omrežjih, transformatorske postaje, elektrarne in distribucijska podjetja. Program Caddy++ je sestavljen iz več modulov kot so tokovne sheme (Circuit diagrams), stikalne omare (Cabinets), instalacije (Installations), grafi in seznami (Graphical Lists) ter baze (Database Lists). Modul tokovne sheme (Circuit diagrams) omogoča izdelavo večpolnih shem in kreiranje seznama uporabljenega materiala. Modul stikalne omare (Cabinets) deluje pri razporeditvi in načrtovanju montažnih plošč skupaj v povezavi z modulom tokovnih shem (Circuit diagrams). Modul inštalacije (Installations) omogoča enostavno načrtovanje tlorisov prostorov, omogoča uvoz in izvoz datotek dwg in je tako povezljiv z ostalimi CAD programi. Modul omogoča tudi avtomatski izračun dolžine vodnikov inštalacije. Pri postavljanju simbolov v tloris objekta Caddy++ avtomatsko zazna orientiranost simbola v prostoru in s tem samodejno obrača

Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

  • View
    101

  • Download
    6

Embed Size (px)

Text of Cilji Poglavja Simulacije v Elektroenergetiki

Cilji poglavja Simulacije v elektroenergetiki:y y y y y y

seznaniti se s tehni nimi predpisi in standardi, ki se uporabljajo v elektroenergetiki, uporabljati programsko orodje risanje elektroenergetskih na rtov, spoznati poenostavitve in poenotenje risanja, spoznati in razumeti principe risanja vezij za priklop enofaznih in trifaznih elektromotorjev, spoznati na ine risanja elektri nih in talacij, razlikovati krmilne in mo nostne tokokroge ter njihovo razporeditev.

Na rtovanje elektri nih omre ij in in talacijProgram CADDY omogo a na rtovanje elektri nih omre ij in elektri nih in talacij. Poznamo elektri na omre ja in elektri ne in talacije za:y y

y

Stanovanjsko in poslovno rabo. Industrijsko rabo (mo nostna stikala in elektri ni stroji kot so generatorji, motorji, transformatorji, razsvetljava industrijskih hal, avtomatizacija in krmiljenje proizvodnje ). Prenos elektri ne energije po omre jih, transformatorske postaje, elektrarne in distribucijska podjetja.

Program Caddy++ je sestavljen iz ve modulov kot so tokovne sheme (Circuit diagrams), stikalne omare (Cabinets), instalacije (Installations), grafi in seznami (Graphical Lists) ter baze (Database Lists). Modul tokovne sheme (Circuit diagrams) omogo a izdelavo ve polnih shem in kreiranje seznama uporabljenega materiala. Modul stikalne omare (Cabinets) deluje pri razporeditvi in na rtovanju monta nih plo skupaj v povezavi z modulom tokovnih shem (Circuit diagrams). Modul in talacije (Installations) omogo a enostavno na rtovanje tlorisov prostorov, omogo a uvoz in izvoz datotek dwg in je tako povezljiv z ostalimi CAD programi. Modul omogo a tudi avtomatski izra un dol ine vodnikov in talacije. Pri postavljanju simbolov v tloris objekta Caddy++ avtomatsko zazna orientiranost simbola v prostoru in s tem samodejno obra a simbole. Modul baze (Database Lists) omogo a avtomatizacijo projektiranja ter predstavlja izvor podatkov pri kreiranju kosovnic, grafi nega prikazovanja priklju itve kablov Modul ima vgrajene razli ne urejevalnike, ki omogo ajo spreminjanje lastnosti simbolov in seznamov. Caddy++ ima vgrajeno funkcijo avtomatskega shranjevanja pri emer shrani vsako sliko v elenem intervalu med 5 in 30 minutami. Zoper izpad elektri ne energije se vsaka stran (delovni list) shrani trikrat, najstarej a kopija se zbri e in doda nova. Profesionalna razli ica programa omogo a shranjevanje projekta v DWG format. Podobno kot v Wordu tudi Caddy++ uporablja funkcijo Najdi in Zamenjaj, ki jo lahko uporabljamo za zamenjavo besedila in simbolov. Pri kopiranju simbolov ali posameznih sklopov na rta nam Caddy++ samodejno ponudi pogovorno okno za preimenovanje priklju nih sponk oziroma samodejno o tevil i simbole. Prav tako nam omogo a ponovno o tevil evanje simbolov. Program ima vgrajeno knji nico z veliko simboli. V modulu Baze imamo razli ne urejevalnike, s pomo jo katerih lahko spreminjamo nastavitve simbolov v celotnem projektu.

Pomen elektri nih na rtov Zahteve elektri nih strojev ali sodobnih in talacij narekujejo izbiro elektri ne opreme. Ve je so zahteve delovnega stroja, bolj ob irni so na rti elektri ne opreme in elektri nega vezja. Z elektri nim na rtom ponazorimo izbor in povezavo opreme. Tehni na dokumentacija industrijskega stroja obsega na rte mehanskih sestavnih delov, razporeditev elektri nih sestavnih delov in njihovo povezavo na osnovni plo i ter na rte elektri nega vezja. Pri elektri nih in talacijah elektroenergetik ponavadi dobi na rt zgradbe od gradbenika oz. arhitekta. V na rtu tlorisa zgradbe so vrisane stene, okna, vrata in mere le teh. V na rt elektroenergetik po dogovoru z naro nikom in talacij vri e poteke in talacijskih cevi, razvodnic, stikal za razsvetljavo, svetil, tedilnik, termoakumulacijsko pe in razdelilno omaro s pomo jo standardiziranih simbolov. Sestavni del dokumentacije so kosovnice uporabljenega materiala. Obsegati morajo ves uporabljeni material, njegove oznake in tehni ne karakteristike. Kosovnico potrebujemo pri prvi vgradnji za nabavo materiala, kasneje pa za naro anje rezervnih delov pri servisiranju in vzdr evanju. Vrste elektri nih na rtovy y y y

Tokovna shema Pregledna shema vezja Na rt o i enja Na rt elektri ne in talacije

Tokovna shema Prikazuje podroben prikaz vezja z jasno razvidnim na inom delovanja. Tokovna shema mora vsebovati navodila za izdelavo, oznake pogonskih naprav, tehni ne podatke in legendo grafi nih simbolov. Tokovna shema mora omogo iti preizku anje, vzdr evanje in odkrivanje napak. Pri risanju tokovne sheme moramo upo tevati naslednja pravila:y y y y y

Grafi ni simboli morajo biti standardizirani. Elektri ne povezave nari emo s polnimi rtami. Pogonska sredstva ri emo v izklopljenem stanju (razen v telekomunikacijah). Pogonska sredstva v celoti predstavimo na enem mestu s tabelo ali z grafi nim simbolom. Pri risanju lahko uporabljamo tudi poenostavitve, kot so enopolne sheme, zamenjava povezav s tabelami ali besedilom

Na rt o i enja Vsebuje povezave med napravami in sestavnimi enotami. Je osnovni na rt za izdelavo, monta o in vzdr evanje. Na rt o i enja lahko zamenjamo tudi s tabelo. Pri na rtu o i enja moramo upo tevati naslednja pravila:y y

Pravilno prostorsko razporeditev opreme. Prikaz priklju nih mest z ustreznimi oznakami.

Pregledna shema Prikazuje poenostavljen prikaz vezja, ki predstavlja bistveni del delovanja ali raz lenitve elektri ne naprave.

Na rt elektri ne in talacije Prikazuje v tloris objekta vrisano elektri no opremo in njeno povezanost.

Posebej moramo biti pazljivi pri ozna evanju tokokrogov in stikal za vklop svetilk.

Na gornji sliki tevilka 4 predstavlja tokokrog, tevilka 2 pa je tevilka stikala za vklop svetilke 4.2. Standardi Pri projektiranju so pomembni simboli elektri nih elementov in naprav, ki so standardizirani. V asih smo uporabljali standardizacijo JUS in e danes veljajo nekateri standardi biv e Jugoslavije. Uporabljajo se tudi nem ki standardi DIN in VDE predvsem zaradi prisotnosti nem ke industrije in znanosti v Sloveniji zadnjih 50 let. Slovenija uporablja standard SIST, ki povzema standarde EU z imenom CENELEC in oznako EN ( primer EN-646709). To so usklajeni oz. harmonizirani standardi evropskih dr av. V Sloveniji so najbolj poznani standardi za izolirane elektri ne vodnike (primer H03VV-R). Vse bolj se uveljavlja poenoten

mednarodni standard IEC. Standard IEC 60617 vsebuje grafi ne simbole za elektrotehni ne elemente in naprave. Vrste elektroenergetskih in talacij In talacija je sestava vseh elementov, ki omogo ajo prenos elektri ne energije do porabnikov. In talacije so tudi za itne naprave za za ito loveka, naprav in lastnine pred dotikom elektri ne napetosti. Glede na namen v objektih poznamo razli ne in talacije:y y y y y

Razsvetljava. Instalacije komunikacijskih naprav (telefonija, internet, alarmi, domofoni, HDTV, CATV, avdio naprave in ozvo enja, ...). EIB ali pametne in talacije (npr. v hotelih). Industrijsko krmilje (PLC in manj i pametni krmilniki). Mo nostne in talacije ( kontaktorji, mo nostna stikala, priklop motorjev, el. pe i, transformatorji, generatorji, kompenzacijske baterije).

Vrste elektro-in talacijskega materiala Med najpogosteje uporabljen in talacijski material tejemo:y y y

y y y y y y y y y y y

Izolirane vodnike. Elektri ne kable. In talacijske cevi, ki potekajo po stenah samo navpi no in vodoravno, in talacijske cevi za prosto namestitev po stropu ali tleh; cevi so lahko razli nih notranjih premerov (npr. 11-13,5 -16mm), materialov in tipov (pvc, samougasljive, rebraste, kovinske ...) Razvodnice ali doze (razdelilne, monta ne, univerzalne ). Vti nice. Mikrostikala za razsvetljavo. Tipkala. Svetila ( termi na in lumniscentna). Razdelilne omare, glavni in pomo ni razdelilniki ... Stikala: odklopniki, lo ilniki, bremensko stikalo, daljinsko stikalo (kontaktor) ... Za itni elementi: nadtokovna za ita, prenapetostna za ita, rcd stikalo Merilniki: tevec W-m, A-m, V-m Ostale elektri ne in elektronske naprave kot so, stroji, grela, hladilniki, pretvorniki ... Pribor: objemke za cevi, kanali, vrstne in druge sponke, pribor za spajanje ...

VodnikiPrerezi vodnikov so standardizirani. Poznamo naslednje prereze: 0,5 -0,75-1-1,5 -2,5-4-6-1016-25-35-50-70-95-120-150-185-240-300-400 mm2. V stanovanjih za stalno polo ene vodnike uporabljamo najpogosteje prereza 1,5 in 2,5 mm2. Za ve je porabnike pa dimenzioniramo vodnik glede na oddaljenost porabnika in na mo oz. tok porabnika.

. 1 ) Cu vodnik Barve vodnikov Z barvami izolacije ponazorimo namembnost izoliranega vodnika. Vodnik PE (ProtectionEarth) ali ozemljitveni oziroma za itni vodnik je na eni strani vedno ozemljen oz. vezan na ozemljilo oz. na GIP (glavna izena itev potenciala) zbiralko. Priklju ne sponke ozemljitvenega vodnika so vedno zeleno-rumene barve (ze-ru je oznaka). Druga stran ozemljitvenega vodnika pa mora biti vezana na ohi je elektri nih naprav oz. na izpostavljene prevodne dele. Vodnik N (Neutral) ali ni elni vodnik je na eni strani povezan z zvezdi em vira (sekundarno navitje transformatorja). Obarvan je s svetlo modro barvo (oznaka je smo). Vedno ga uporabljamo v nesimetri nih trifaznih in v enofaznih sistemih. Fazni vodnik ali vodnik L ima ponavadi rno ali redkeje rjavo barvo izolacije (oznaka je r ali rj). Fazni vodniki L1, L2 in L3 so rni ali rjavi. e jih je ve imajo bele tevilke. Zbiralke in vodniki v razdelilnih, stikalnih in transformatorskih omarah in postajah pa so obarvani tako, da je:y y y

2) PVC izolacija

Faza L1 je rumene ali oran ne barve (po IEC standardu). Faza L2 je obarvana zeleno. Faza L3 je obarvana vijoli no.

Kabli

Kabli vsebujejo enega ali ve izoliranih vodnikov. Kabli imajo dodatno izolacijo, ki jo imenujemo pla ter ve mo nih za it:y y y y y

Elektri na za ita v obliki bakrenih vertikalnih i k ali horizontalnih trakov. Mehanska za ita v obliki jeklenih vertikalnih i k in horizontalnih trakov. Notranji pla . Zunanji pla . Polnilo.

y

Ekran (

iti pred elektri no poljsko jakostjo in lokalnimi preboji).

Spodnja slika prikazuje zgradbo in talacijskega kabla H05VQ-F.

1) 2) 3) 4)

Cu vodnik PVC izolacija ( L- rni, N svetlomodri, PE rumeno-zeleni) Polnilo PUR pla

Sistem ozna evanja vodnikov in kablov Za sistem ozna evanja harmoniziranih vodnikov in kablov uporabljamo standard SIST HD 361S 3 in DIN VDE 0281/0282 ( CENELEC, evropski standard, ki je vnesen v slovenski SIST standard). Za ozna evanje energetskih kablov uporabljamo standard DIN VDE 0271/0272/0273/0276 (nem ki standard).

Varnostni elementiFID stikala so za itna stikala (oznaka F) na diferen ni tok (oznaka Id). Spadajo med nadtokovna stikala, saj izklapljajo, ko tok Id prese e dolo eno vrednost (npr. 30mA). FID stikala niso osnovna za ita pred neposrednim ali posrednim dotikom. Spadajo med dodatne za itne naprave pred neposrednim dotikom samo enega faznega vodnika in ne itijo loveka pred hkratnim dotikom dveh faznih vodnikov ali so asnega dotika L in N vodnika. Danes imenujemo vsa za itna stikala na diferen ni tok ( I) z imenom RCD stikala (Residual Current Device). RCD stikalo namestimo v razdelilno omaro na za etek tokokroga, ki ga itimo. Z njimi

pokrivamo posebej ogro ena podro ja pred elektri nim udarom (kopalnice, gradbi a, kmetijstvo). RCD stikaloy

iti pred:

Po arom zaradi toka, preboja izolacije v in talacijah ali zaradi ivali

( In 100mA ali 0,1A).y

Elektri nim udarom loveka pri neposrednem dotiku ( In 30mA oz. 0,03A, prihajajo a sodobna stikala pa imajo In 10mA).

Tipi RCD stikal:o o o

Dvopolna. tiripolna. Kombinirano za itno stikalo ( KZS) je kombinacija instalacijskega odklopnika in RCD stikala, ki jo najpogosteje uporabljamo v kopalnicah in pralnicah.

Delovanje RCD stikala Skozi magnetno jedro te eta dva tokova (2-p) ali tirje tokovi (4-p stikalo). Pri normalnem obratovanju je vektorska vsota tokov ( I) vedno enaka ni . Noben tok ne povzro a magnetnega polja. V primeru, ko je eden od tokov zaradi dotika ali preboja manj i ali ve ji, je vektorska vsota tokov ( I) ve ja od ni in v jedru povzro i magnetni pretok. Magnetni pretok povzro i elektri ni tok v sekundarnem navitju, ki pro i izklop kontaktov. Testna tipka omogo a testiranje delovanja stikala. Testiranje naj bi se izvajalo vsaj 1x mese no.

Simboli elektroin talacijskih elementov v na rtu

.

Navodila Na rtovanje elektri nih omre ij in in talacij Caddy++ - 01 - Predloge Caddy++ - 02 - Simboli Caddy++ - 03 - Priklop trifaznega motorja, 1. del Caddy++ - 04 - Priklop trifaznega motorja, 2. del Caddy++ - 05 - Spreminjanje smeri vrtenja motorja Caddy++ - 06 - Komponente Caddy++ - 07 - In talacije, 1.del Caddy++ - 08 - In talacije, 2.del Cilji vaje:y y

spoznati uporabni ki vmesnik programa Caddy, za posamezne module programa izdelati predlogo (glava risbe).

Izdelava predlogePredloge igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju delovne povr ine. V Caddyu poznamo predlogo delovne povr ine (Workspace Template) in predlogo strani (Page Template). Predloga strani vsebuje vsaj en list, ki je lahko namenjen risanju ve polnih shem, in talacij in podobno. Na vsakem listu imamo glavo strani. Obliko lista lahko poljubno spreminjamo, na primer vstavimo logotip podjetja. Predloga strani predstavlja osnovo za naslednje strani v dokumentu. V enem projektu imamo lahko ve razli nih predlog strani. Obi ajno novo

predlogo strani napravimo iz ene od obstoje ih predlog. Spodnja slika prikazuje razvrstitev predlog.

Privzeta predloga strani za Circuit Diagrams je Electrical Drawing Sheet.0-9.

Privzeta predloga strani za Installations je predloga z imenom A3.

Privzeta predloga strani za Cabinet je Cabinet A3.

Privzeta predloga strani za list of Parts je Electrical List of Parts, A3.

Predloga delovne povr ine lahko vsebuje ve razli nih strani oziroma njihove lastnosti. Nova predloga delovne povr ine temelji na predlogi Workspace Template. Caddy nam omogo a uvoz glave dokumenta iz autocadove datoteke.

1. 2. 3. 4.

Odpremo prazno delovno povr ino; File/New Workspace. Izberemo stran Circuits diagrams. V oknu Page Data Properties kliknemo OK. Najprej bomo naredili predlogo delovne povr ine. Kliknemo z desno tipko na naslov projekta in v priro nem seznamu kliknemo User Attribute Def.

5. Kliknemo na zavihek Workspace text in oblikujemo stolpec tako, kot ka e slika spodaj.

6. Okno zapremo s klikom na gumb OK. 7. Program nas opozori, da bodo spremembe pri ele veljati ob ponovnem odprtju delovne povr ine.

8. Kliknemo na gumb OK. 9. Delovno povr ino zapremo s klikom v menijski vrstici File/Save As/Workwspace Template. 10. V okno New Workspace Template zapi emo ime predloge, na primer PredlogaDP. Kliknemo na gumb Save. 11. S klikom na gumb Fill/Close/Workspace delovno povr ino zapremo.

12. Odpremo novo delovno povr ino; izberemo File/New Workspace. 13. Dolo imo ime predloge; ime naj bo Vaja_Predloga. 14. Kliknemo na gumb Save. 15. V oknu Select Template izberemo predlogo, ki smo jo kreirali. Kliknemo Predloga DP.

16. V okno VajaPredloga vpi emo podatke o naro niku.

17. Kliknemo na gumb Create Page. V oknu Page Properties kliknemo na gumb OK. 18. Pove amo pogled na dokument. Spremenili bomo nastavitve v glavi dokumenta. 19. V orodni vrstici kliknemo na ikono Edit Text. 20. Kazalec mi ke postavimo na besedo Project in besedo zamenjamo v Projket.

21. Podobno spremenimo besede v drugih poljih.

22. Vstavimo logotip. Spremenimo velikost mre e na 2,5mm. Kliknemo Edit/Insert Bitmap Object in z mi ko nari emo pravokotnik, ki bo podlaga logotipu. 23. V oknu Open an Image File poi emo datoteko logo.gif in kliknemo na gumb Open. 24. Okvir lahko po listu poljubno premikamo. Kliknemo na sliko, da se obroba obarva rde e, nato pa kliknemo na ikono Move Marked (orodna vrstica Edit) in premaknemo sliko.

25. Predlogo strani shranimo; izberemo File/Save As/Page Template 26. V oknu Save As vpi emo ime predloge, na primer predlogaLP_CirDiag. Kliknemo na gumb Save. 27. Kliknemo z desno tipko mi ke na Circuits Diagrams in v priro nem meniju izberemo Properties.

28. Izberemo predlogo strani. V s pustnem seznamu Drawing Template izberemo predlogaLP_CirDiag. 29. Vse skupaj shranimo e kot predlogo Workspace z imenom predlogaDP. 30. Namizje zapremo; v menijski vrstici izberemo File/Close Workspace. 31. Odpremo novo namizje; File New Workspace. Dolo imo ime datoteke VajaPredloga.cpj in kliknemo na gumb Save. 32. Vpi emo podatke o naro niku. 33. V oknu Select Template izberemo predlogo PredlogaDP in izbiro potrdimo s klikom na gumb OK. 34. Odpre se nam okno delovnega lista z novo obliko glave.

35. Podobno preoblikujmo e predlogo strani za risanje elektri nih in talacij. 36. V oknu Manager kliknemo z desno tipko na Installations.

37. V priro nem seznamu izberemo New Page. 38. S klikom na ikono Edit Text spremenimo imena polj v glavi dokumenta. 39. Z ukazom Edit/insert Bitmap Object uvozimo logotip. 40. Predlogo shranimo File/Save As/Page Template. Predlogo poimenujemo kot predloga LP_Ins.tdw. 41. Vse skupaj shranimo e kot predlogo Workspace z imenom predlogaDP. 42. Namizje zapremo; File/Close Workspace. 43. Kreiramo novo namizje in preverimo obliko dokumentov. 44. Podobno uredimo izpis uporabljenega materiala (kosovnico). 45. Odpremo mapo Graphical Lists. Z desno tipko mi ke kliknemo na L of Products in v priro nem meniju kliknemo na Create Form.

46. Odpre se nam okno.

47. Podobno kot prej vstavimo logotip. 48. Obrazec uredimo in shranimo. 49. Kon na podoba predloge naj bi bila podobna spodnji sliki.

Cilji vaje:y y

spoznati postopek risanja simbolov, kreirati lastno knji nico in vanjo shraniti simbol.

Kreiranje simbola arniceNarisali bomo simbol arnice. 1. Odpremo prazen delovni list. 2. V orodni vrstici Style bar dolo imo velikost mre e, barvo, debelino in obliko linij.

3.

Simbol nari emo s pomo jo orodjarne Draw bar.

4. Kliknemo na ikono Draw Circle in nari emo krog.

5. Kliknemo na ikono Draw line in nari emo linijo.

6. V orodni vrstici Edit bar kliknemo na ikono Trim. Kliknemo na kro nico, kro nica se obarva rde e, nato pa kliknemo na linijo zunaj kro nice.

7. Po evno linijo prezrcalimo. Kliknemo na linijo, nato v orodni vrstici Edit Bar kliknemo na ikono Mirror in pritisnemo na tipko Ctrl. Kazalec mi ke postavimo v sredi e kro nice in kliknemo z levo tipko mi ke. Linija se prezrcali. Postavitev prezrcaljene linije potrdimo s klikom na levo tipko mi ke.

8. Nari emo kontakta arnice. Kliknemo na ikono Draw line in nari emo rto.

9. Simbol ozna imo (kliknemo z levo tipko mi ke in nari emo navidezni pravokotnik okoli simbola). 10. Kliknemo z desno tipko na ozna en simbol (rde e obarvan) in v priro nem seznamu kliknemo Group Selected (Ctrl + G). 11. Odpre se nam okno Symbol Definition. Izberemo Component in nato kliknemo na gumb OK.

12. Odpre se nam okno Define Component Name Prefix v katerem dolo imo predpono elementa. Vpi emo znak P. 13. Na namizju se nam izri e simbol s pripadajo imi oznakami.

14. V oknu Manager kreiramo knji nico Moji simboli. Kliknemo z desno tipko na knji nico, ki ni zaklenjena.

15. Dolo imo ime knji nice; ime naj bo moji Simboli.

16. V oknu Manager z desnim klikom na knji nico Moji simboli odpremo priro ni seznam. V seznamu kliknemo New Symbol Folder. Mapo poimenujemo Svetilke. Na delovni povr ini z mi ko kliknemo na za etek kontakta simbola in simbol povle emo v mapo Svetilke. 17. V okno zapi emo ime simbola. Ime naj bo arnica. 18. Simbol postavimo iz knji nice tako, da kliknemo na simbol in simbol povle emo na namizje. 19. Za u inkovito delo morajo biti simboli povezani v komponente, ki jih upravljamo s pomo jo upravljalnika baze Type Database Manager.

Kreiranje simbola kontaktorjaKontaktor je elektromagnetna mehanska stikalna naprava, namenjena krmiljenju elektromotorjev, generatorjev, industrijskih pe i, industrijskih ventilov, reflektorjev in podobno. Kontaktorji omogo ajo galvansko lo itev med krmilnim in mo nostnim delom naprave. Kontaktorje delimo glede na namen in obremenitve kontaktov. Po IEC158 poznamo naslednje kategorije:y y y y y y y y

AC-1: Neinduktivna bremena ali slabo induktivna bremena(bojlerji, elektri ne pe i .). AC-2: Motorji z drsnimi obro i(zagon, protitokovno zaviranje.). AC-3: Motorji s kratkosti no kletko (zagon, izklapljanje pod obremenitvijo .) AC-4. Motorji s kratkosti no kletko (zagon, protitokovno zaviranje, reverziranje, kratkotrajni vklop.) AC-11: Elektromagneti za ventile, kontaktorji in drugi magneti. DC-11: Neinduktivna bremena ali slabo induktivna bremena(bojlerji, elektri ne pe i .). DC-2: Paralelni motorji ( zagon, izklapljanje pod obremenitvijo). DC-3: Paralelni motorji (zagon, protitokovno zaviranje, reverziranje, kratkotrajni vklop.).

y y

DC-4: Serijski motorji ( zagon, izklapljanje pod obremenitvijo). DC-5: Serijski motorji (zagon, protitokovno zaviranje, reverziranje, kratkotrajni vklop.).

Napajanje navitja tuljave je lahko enosmerno ali izmeni no, odvisno od izvedbe kontaktorja. 1. Odpremo prazen delovni list 2. Nastavimo velikost mre o, barvo, debelino in obliko linije.

3.

Simbol nari emo s pomo jo orodjarne Draw bar.

4. Simbol ozna imo. Kliknemo z levo tipko mi ke in nari emo navidezni pravokotnik okoli simbola.

5. Kliknemo z desno tipko na ozna en simbol, ki je rde e obarvan. Odpre se nam priro ni seznam v katerem kliknemo Group Selected (Ctrl + G). 6. Odpre se nam okno Symbol Definition. Izberemo mo nost Component in kliknemo na gumb OK.

7. Odpre se nam novo okno v katerem dolo imo predpono elementa. Vpi emo znak rko K.

8. Odpre se nam novo okno, kjer kliknemo na gumb No. tevilke vodnikov bodo na obeh straneh simbola razli ne.

9. V oknu Manager kliknemo z desno tipko na knji nico Moji simboli in odpre se nam priro ni seznam. V seznamu kliknemo New Symbol Folder. Mapo poimenujemo Avtomat. Na delovni povr ini z mi ko kliknemo na za etek kontakta simbola in simbol povle emo v mapo Avtomat. 10. V okno ime Simbola zapi emo Kontaktor. 11. Mapo Avtomat preimenujemo v mapo Kontaktorji. 12. Simbol postavimo iz knji nice tako, da kliknemo na simbol in simbol povle emo na namizje. 13. Za u inkovito delo morajo biti simboli povezani v komponente, ki jih upravljamo s pomo jo upravljalnika baze Type Database Manager.

Preoblikovanje simbola1. V oknu Manager vpi emo v vrstico Filter angle ko besedo za varovalko (fuse). 2. Z mi ko kliknemo na simbol enopolne varovalke in ga povle emo na namizje. 3. Preden simbol odlo imo na delovno povr ino, pritisnemo na tipko + in simbol zavrtimo v obratni smeri urinega kazalca. S klikom na levo tipko mi ke simbol odlo imo. 4. Kliknemo z levo tipko na simbol, da ga ozna imo. Nato kliknemo z desno tipko na ozna en simbol. Odpre se nam priro ni seznam v katerem izberemo Ungroup selected. 5. rke simbola zbri emo.

6. V orodni vrstici Edit Bar kliknemo na ikono Break Element.

7. Kazalec mi ke postavimo na vodoravno rto znotraj pravokotnika. Kliknemo z levo tipko mi ke, tipko mi ke spustimo in zopet kliknemo ter povle emo po rti znotraj pravokotnika. e enkrat kliknemo z levo tipko mi ke.

8. V orodni vrstici Edit Bar kliknemo na ikono Trim. Kliknemo na kraj o stranico pravokotnika, nato pa e na linijo, ki se nahaja znotraj pravokotnika. Podobno naredimo z drugo stranico.

9. Spremenimo velikost mre e na 0,5 mm. Izberemo polnilo Solid.

10. Kliknemo na ikono Draw Filled

in v pravokotniku nari emo poligon.

11. Velikost mre e popravimo nazaj na 2,5 mm. 12. Kliknemo na ikono Draw line in ez simbol tuljave nari emo po evno rto.

13. Na koncu po evne linije nari emo pu ico. Spremenimo velikost mre e na 0,5 mm. 14. Kliknemo na ikono Draw Filled in na koncu linije nari emo pu ico.

15. Dolo imo razmik mre e na 2,5 mm. 16. Kliknemo z desno tipko na ozna en simbol (rde e obarvan) in v priro nem seznamu izberemo Group Selected (Ctrl + G). 17. Odpre se nam okno Symbol Definition. Izberemo Component in izbiro potrdimo s klikom na na gumb OK.

18. Odpre se okno v katerem dolo imo predpono elementa. Vpi emo znak R. 19. V oknu CADdy++ ne izberemo transparentnih potencialov komponente; kliknemo na gumb No. tevilke vodnikov bodo na obeh straneh simbola razli ne.

20. Obliko simbola popravimo. Pritisnemo na tipko F5 in kliknemo z levo tipko mi ke na tevilko kontakta (2). tevilka se obarva rde e. 21. V orodni vrstici Edit Bar kliknemo na ikono Move Marked in prestavimo tevilko kontakta. Za la je delo lahko spremenimo tudi velikost mre e.

22. V oknu Manager kliknemo z desno tipko na knji nico Moji simboli. Odpre se nam priro ni seznam v katerem izberemo New Symbol Folder. Mapo preimenujemo z imenom Tuljave. Na delovni povr ini kliknemo na za etek kontakta simbola in simbol povle emo v mapo Tuljave. Velikost mre e naj bo nastavljena na 2,5 mm. 23. V okno ime Simbola zapi emo Tuljava in pod opis Tuljava s spremenljivo induktivnostjo. Cilji vaje:y y y

uporabiti predlogo, ki smo jo naredili v prej nji vaji, spoznati na in ozna evanja simbolov, narisati na rt priklopa trifaznega motorja.

Priklop trifaznega motorja

Spoznali bomo osnovne funkcije programa pri risanju ve polnih elektri nih shem. Naredili bomo na rt priklopa trifaznega asinhronega motorja na elektri no omre je. 1. Za enemo program CADdy++. 2. Odpremo novo delovno povr ino (New Workspace). 3. V pogovornem oknu New Workspace name vpi emo ime projekta. Ime projekta naj bo Priklop3Fmotorja. 4. V oknu Select Template for new Workspace izberemo in potrdimo predlogo z imenom Predloga DP. 5. V oknu Priklop3Fmotorja vpi emo podatke o naro niku (vpi emo naslov in ime so olca). Okno zapremo. 6. V oknu Manager dvokliknemo na list 0001.

7. V oknu Manager kliknemo z desno tipko na list 0001 in naredimo opis strani. V Page Description-line01 zapi emo Napajanje; v Page Description-line02 3 faznega; v Page Description-line03 motorja; v Page Description-line04 J. Kolar in v Page Descriptionline05 M. Prev.

8. Z desnim klikom na Circuit diagrams, dolo imo na in ozna evanja in o tevil evanja elementov. Izberemo na in ozna evanja referen nih oznak simbolov Code/Number.

9. Vstavimo potenciale. Kliknemo na ikono Potential Top, ki se nahaja v orodni vrstici Electrical Bar. S pomo jo ikone Potential Top vstavimo tri potenciale (L1, L2 in L3). 10. Ob kliku na ikono se nam odpre pogovorno okno Component Properties. Dolo imo ime potenciala.

11. Vstavimo e potenciala za ozemljitev in nulo. Kliknemo na ikono Potential Bottom. V okno vpi emo PE oziroma N. 12. Liniji potencialov ozna imo in prestavimo nekoliko vi je. 13. Zamenjajmo meni s klikom na gumb Symbols.

14. Na delovno povr ino vstavimo letev s tremi sponkami. S pomo jo spon nih letev izvedemo priklop napajanja. V vrstico Filter vpi emo klju no besedo terminals, nato pa kliknemo na gumb Find (ikona daljnogleda).

15. Izberemo simbol 5 terminals 900 vertical.

16. Na delovnem listu izberemo mesto postavitve. S pomo jo tipke + simbol zavrtimo in s klikom na levo tipko mi ke simbol odlo imo. 17. Odpre se nam okno Component Properties. V polje Name vpi emo X1.

18. Vnos novih simbolov prekinemo z desno tipko mi ke. 19. Z mi ko ozna imo priklju ni sponki 4 in 5. S klikom sponki povle emo na potencial nule in ozemljitve. 20. Za bolj o preglednost na rta vstavimo simbol info text. 21. V vrstici Filter vpi emo text, kliknemo na gumb Find. 22. Izberemo simbol 3 pole info text 900. 23. Simbol, zavrtimo in postavimo na potenciale L1, L2 in L3. V oknu Component Properties v polje Name vpi emo Dovod L1; Dovod L2 in Dovod L3.

Vstavimo simbol 2 pole info text 900. Simbol zavrtimo in s klikom na levo tipko mi ke odlo imo. 25. Simbole Info Text prestavimo. Spremenimo velikost mre e na 1,25 mm. Kliknemo info text Dovod L1, simbol se ozna i, kliknemo z levo tipko mi ke in povle emo. Podobno naredimo s preostalimi simboli info text.

24.

26. Podobno naredimo v spodnjem delu risbe.

27. Velikost mre e popravimo nazaj na 5 mm. 28. Vstavimo glavno stikalo. V mapi Switchgear, multipole, poi emo simbol 3-pole.

29. Dvokliknemo na stikalo in dolo imo lastnosti.

30. Na delovni povr ini v polje 2 vstavimo simbol varovalk. V polje filtra vpi emo fuse in nato kliknemo na gumb Find. Izberemo 3 pol fuse. Simbol odlo imo na delovno povr ino. 31. Dvokliknemo na simbol 3 pol fuse. 32. V oknu Symbol Properties vpi emo tevilke priklju nih sponk.

33. V polje 2 vstavimo simbol glavnih kontaktov kontaktorja. V okno Filter vpi emo contactor. Izberemo 3-pole NO.

34. Vstavimo simbol nadtokovne za ite. Izberemo simbol 3-pole thermal overl. 35. Dvokliknemo na simbol in o tevil imo kontakte.

36. Vstavimo simbol trifaznega motorja. V polje filtra vpi emo Three-phase. Izberemo Simbol Three-phase + PE, ki se nahaja v mapi EN61346-2. 37. Dvokliknemo na simbol motorja in vpi emo podatke o motorju.

38. V polje 2 vstavimo priklju ne sponke. V polje Filter vpi emo terminals. Izberemo simbol 4 terminals 900.

39. Simbole v polju 2 pove emo. V orodni vrstici Electrical kliknemo na ikono Draw 3 wires. 40. Kazalec mi ke postavimo na linijo potenciala L1, kliknemo in povle emo linije vodnikov na sponko U1 simbola M1. Postavitev linij zaklju imo s klikom na levo tipko mi ke. 41. Pove emo sponko Pe motorja s potencialom PE. Kliknemo na ikono Draw single wire. 42. Nari emo krmilni del. Vstavimo varovalko. V polju Filter vpi emo fuse. Izberemo varovalko 1 pole fuse. 43. O tevil imo sponke varovalke. Dvokliknemo na varovalko.

44. Vstavimo tipkalo za izklop v sili.

45. Simbol 1-pole NC najdemo v mapi Emergency. 46. Simbolu ozna imo kontakte.

47. Vstavimo pomo ni kontakt nadtokovnega releja. Vstavimo simbol 1-pole NC. Simbol se nahaja v mapi Relay-contacts, NC. 48. Ozna imo kontakt in ga poimenujmo z F2. Tako vemo, da pripada nadtokovni za iti F2.

49. Vstavimo tipkalo za izklop vezja pri normalnem obratovanju. Vstavimo simbol NC push.

50. Vstavimo tipkalo za vklop krmilnega tokokroga. Vstavimo simbol NO push.

51. Vzporedno k stikalu S3 vstavimo simbol pomo nega kontakta kontaktorja K1. Vstavimo simbol 1-pole NO.

52. Vstavimo simbol navitja kontaktorja. Vstavimo simbol 1-pole, ki se nahaja v mapi Relay coils.

53. Ob postavitvi navitja kontaktorja na delovno povr ino, se pojavi tabela. V prvem stolpcu imamo zapisano, na katerem listu in v katerem polju se nahaja glavni kontakt

kontaktorja. V na em primeru na listu 1 in v polju 2. Drugo stolpec nam pove, kje se nahaja pomo ni zapiralni kontakt (NO) kontaktorja. Nahaja se na listu 1 v polju 5.

54. S pomo jo ukaza Draw single wire pove emo simbole med seboj.

55. Motor je s kablom povezan na priklju ne sponke. V orodni vrstici Electrical kliknemo na ikono Cable. 56. Dolo imo za etno to ko, kliknemo in povle emo. Vle enje linije kabla prekinemo s klikom na levo tipko mi ke.

57. V oknu Symbol Properties lahko dolo imo tip, presek in dol ino kabla. Posameznim vodnikom kabla dolo imo barvo.

58. Izpi emo kosovnico materiala. Vsi simboli, ki smo jih postavili na delovno povr ino, se zapi ejo v podatkovno bazo.

59. Dvokliknemo na Database Lists. Kliknemo Productlist.

60. Kosovnico natisnemo. Kliknemo Graphical List v oknu Manager. 61. Kliknemo z desno tipko mi ke na L of Products. V priro nem meniju izberemo Generate. 62. Obliko kosovnice lahko spremenimo. Podobno lahko spremenimo predlogo za kosovnico.

63. Vstavimo imena proizvajalcev. V orodni vrstici Text kliknemo na ikono Create new text.

64. Spremenimo naslov. Kliknemo na ikono Edit text.

Cilji vaje:y y y

spoznati na in risanja elektri nih na rtov na ve straneh, narisati na rt priklopa trifaznega motorja z lo enim mo nostnim in krmilnim delom, spoznati pomen podatkovne baze in izdelati kosovnico.

Priklop trifaznega motorjaNarisali bomo elektri ni na rt priklopa trifaznega motorja tako, kot ka e spodnja slika. Na prvem listu bomo narisali napajalni del, na drugem listu pa krmilni del.

1. V mapi vaja4 odpremo datoteko Priklop3FM1. 2. Vpi emo podatke o naro niku, kjer vpi emo svoj naslov. 3. Odpremo nov delovni list.

4. Spremenimo postavitev vodnika potenciala N. 5. Kliknemo na linije potencialov, ki se obarvajo rde e. 6. Kliknemo z desno tipko in v priro nem seznamu izberemo Ungroup Selected (Alt +G). 7. Kliknemo na linijo potenciala N, da se obarva rde e.

8. S tipko Delete pobri emo potencial N. 9. Nari emo novo linijo potenciala N. Kliknemo na ikono Draw Potential Any 10. S klikom dolo imo za etno to ko linije. .

11. Nari emo linijo. Z desno tipko zaklju imo risanje potenciala.

12. Dolo imo ime potenciala.

13. Na delovno povr ino vstavimo naslednje simbole 3-pole fuse, kontakte kontaktorja 3pole NO, nadtokovno za ito s pomo nimi kontakti 3-pole self-op. + aux, priklju ne sponke 4 terminals 900 vertical in trifazni motor Three-phase+PE.

14. Simbolom dolo imo lastnosti.

Priklju ne sponke poimenujemo.

15. Simbole med seboj pove emo. Kliknemo na ikono Draw 3 wires.

16. Motorja s potencialom PE pove emo ozemljitveno sponko PE. Kliknemo na ikono Draw single wire.

17. Motor je priklju en na sponke preko 5m dolgega kabla. Kliknemo na gumb Cable in kabel nari emo.

18. Dolo imo lastnosti simbola ter dolo imo barve vodnikov kabla.

19. Nari emo na rt napajanja krmilnega tokokroga. Na delovno povr ino vstavimo simbole avtomatske varovalke 1-pole trip+N, 1-pole trip ter transformator Transformer, 2 windings.

20. Simbolom dolo imo lastnosti.

21. Kliknemo na ikono Draw single wire in simbole med seboj pove emo.

22. Odpremo novo stran. 23. Vstavimo simbole krmilnega tokokroga

24. Dolo imo lastnosti simbolov.

25. Simbole med seboj pove emo. Kliknemo na ikono Draw single wire in nari emo povezave.

Podatkovna baza26. V asih elimo simbole pre tevil iti. Simbole lahko pre tevil imo tako, da kliknemo na vsak simbol in mu spremenimo referen ni opis oziroma zaporedno tevilko. Pri tem lahko pride do zdru evanja komponent. V takem primeru moramo v pogovornem oknu Combine this component to . klikniti na gumb No, do not combine.

Veliko enostavnej e je, e simbole pre tevil imo v podatkovni bazi. 27. V oknu Manager kliknemo Database Lists in odpremo Product Editor. 28. V oknu Product Editor kliknemo z desno tipko na naslovno celico stolpca Name(-). V priro nem seznamu kliknemo Renumber all components on all pages.

29. Program nam sam pre tevil i simbole. 30. Dolo imo barvo vodnikov. Oznake barv vodnikov so dolo ene po IEC 60757.

31. Barve vodnikov lahko spremenimo na delovnem listu. Ozna imo vodnik (pomagamo si s tipko dvigalko) tako, da nanj kliknemo. V oknu Wire properties dolo imo presek vodnika, barvo, tevilko in tip vodnika.

32. Do istega rezultata pridemo, e odpremo mapo Database Lists in kliknemo Wire Editor. Spremembe vpisujemo v okno Text Value.

33. Pri iskanju vodnikov si lahko pomagamo tudi s filtriranjem podatkov. Kliknemo z desno tipko v naslovno celico stolpca in v okno zapi emo klju ne besede iskanja.

34. Pregled uporabljenih vodnikov in povezav lahko natisnemo. Odpremo mapo Graphical List in nato z desno tipko kliknemo na L of Wires . V priro nem seznamu kliknemo Generate.

35. Mapo L of Wires odpremo s klikom 0001.

36. Podobno kot pri vodniku lahko podatke kabla spremenimo tako na samem delovnem listu kot tudi mapi Database Lists. V mapi Database Lists kliknemo na Cable editor.

37. Preglednico kablov lahko tudi natisnemo. Odpremo mapo Graphical List, z desno tipko kliknemo na L of Cables . in v priro nem meniju kliknemo Generate.

38. Odpremo preglednico z vodniki kabla. V mapi Graphical Lists kliknemo z desno tipko mi ke na L of Cable-Wires. V priro nem seznamu kliknemo Generate. 39. Preglednico odpremo.

40. Na rt priklju evanja kablov natisnimo e v grafi ni obliki. V mapi Graphical Lists kliknemo z desno tipko na Cable plan with graphic. V priro nem seznamu lahko izberemo predlogo (Properties). Kliknemo Generate.

41. V mapi Database List odpremo Terminal editor.

42. Generiramo preglednico Terminal row picture in jo odpremo.

43. Naredim e izpis v grafi ni obliki. Generiramo preglednico Terminal plan with graphic.

44. Izpi imo e kosovnico. Odpremo mapo Graphical Lists, z desno tipko kliknemo na L of Products in generiramo kosovnico.

Cilji vaje:y y

dolo iti mesto postavitve potencialov, narisati zahtevnej i na rt krmiljenja trifaznih motorjev z lo enim mo nostnim in krmilnim delom.

Spremenljiva smer vrtenja trifaznega motorjaNarisali bomo elektri ni na rt priklopa trifaznega motorja z mo nostjo nastavitve smeri vrtenja. 1. Za enemo program CADdy++. 2. V mapi vaja5 odpremo projekt (Open Workspace) SmerVrtenja3FM.cpj. 3. V okno SmerVrtenja3FM (WorkspaceData) vpi emo podatke o naro niku in nato okno zapremo.

4. V oknu Manager na Circuits diagrams.

5. V oknu Manager kliknemo z desno tipko na list 0001 in izpolnimo podatke o projektu.

6. Z desnim tipko mi ke kliknemo na Circuit diagrams. Dolo imo na in ozna evanja in o tevil evanja elementov. Izberemo na in ozna evanja referen nih oznak simbolov Code/Number.

7. Na delovnem namizju imamo vodnike z ozna enimi potenciali.

8. V orodni vrstici Workspace Bar s klikom na gumb Symbols zamenjamo seznam.

9. Na delovno povr ino bomo vstavili letev s petimi sponkami. S pomo jo spon nih letev zagotovimo priklop omre ne napetosti. V polje Filter vpi emo klju no besedo terminals, nato pa kliknemo na ikono Find (ikona daljnogleda).

10. Izberemo simbol 5 terminals 900 vertical.

11. Na delovni povr ini dolo imo mesto postavitve. S klikom na levo tipko mi ke, simbol odlo imo na delovno povr ino. 12. Odpre se nam okno Component Properties. V polje Name vpi emo X1, v polje Type pa SPLetev256.

13. Vnos naslednjega simbola prekinemo z desnim klikom mi ke. 14. Vsem lenom spon ne letve dolo imo isto oznako tipa. 15. S pomo jo tipke Ctrl ozna imo vse lene. Kliknemo z desno tipko in v priro nem seznamu izberemo Group Selected.

16. V oknu Symbol Definition kliknemo na gumb OK. 17. Spon no letev shranimo v mapo Letve, ki se nahaja v mapi Moji simboli. 18. Najprej v mapi Moji Simboli kreiramo mapo Letve. 19. Kliknemo z desno tipko na mapo Moji simboli. V priro nem seznamu kliknemo New Symbol Folder. Za ime mape vpi emo ime Letve. 20. Z mi ko ozna imo spon no letev na delovni povr ini in jo povle emo v mapo Letve. 21. Dolo imo ime in opis simbola.

22. Za bolj o preglednost vstavimo simbol info text. 23. V polju Filter vpi emo text, nato pa kliknemo na ikono Find. 24. Izberemo simbol 5 pole info text 900. 25. Simbol postavimo na linije potencialov pred spon no letvijo. V oknu Component Properties vpi emo Dovod L1, Dovod L2, Dovod L3, Dovod N in Dovod PE.

26.

Spremenimo velikost mre e na 1,25 mm. Kliknemo na simbol info text Dovod L1. Simbol se obarva rde e. Kliknemo z levo tipko mi ke in povle emo napis z linije. Podobno uredimo preostale simbole info text. 27. Velikost mre e popravimo nazaj na 5 mm. 28. Vstavimo glavno stikalo. Simbol 3-pole turn detent najdemo v mapi Switchgear (multipole). 29. Dolo imo tip in tevilke kontaktov stikala.

30. Napis Gl. stikalo premaknemo. Pritisnemo na funkcijsko tipko F5 in nato kliknemo z levo tipko mi ke. V orodni vrstic Edit Bar kliknemo na ikono Move Marked in napis prestavimo.

31. Kliknemo z levo tipko mi ke in ozna imo elemente, ki smo jih postavili na delovno povr ino.

32. Ozna eni del na rta bomo shranili kot nov simbol. Kliknemo z desno tipko mi ke in v priro nem seznamu izberemo Group Selected. 33. V oknu Symbol Definition kliknemo na gumb OK. 34. Simbol bomo shranili v mapo Napajanje, ki se nahaja v mapi Moji simboli. 35. Najprej v mapi Moji Simboli kreiramo mapo Napajanje. 36. Kliknemo z desno tipko na mapo Moji simboli. V priro nem seznamu kliknemo New Symbol Folder in dolo imo ime mape. Ime mape naj bo Napajanje. 37. Z mi ko ozna imo celoten na rt na delovni povr ini in ga povle emo v mapo Napajanje. 38. Dolo imo ime in opis simbola.

39. Kreirali smo nov simbol. 40. Na delovno povr ino vstavimo simbol motorskega za itnega stikala, ki se nahaja v mapi Protective Devices.

41. V polje 2 delovne povr ine vstavimo simbol glavnih kontaktov kontaktorja. V polje Filter vpi emo contactor. Izberemo simbol 3-pole NO.

42. Na delovno povr ino bomo vstavili simbol trifaznega motorja. V okno Filter vpi emo Three-phase 43. Izberemo Simbol Three-phase+PE, ki se nahaja v mapi EN61346-2. 44. Dvokliknemo na simbol motorja in vpi emo podatke o motorju.

45. V polje 2 na delovni povr ini vstavimo priklju ne sponke. V polje Filter vpi emo klju no besedo terminals. Izberemo simbol 4 terminals 900.

46. Dolo imo tip spon ne letve.

47. Posamezne lene spon ne letve ozna imo (s pomo jo tipke Ctrl) in zdru imo v simbol. Kliknemo z desno tipko mi ke in v priro nem seznamu izberemo Group selected.

48. Simbol spon ne letve povle emo v mapo Letve in letev poimenujmo SPLetev4. 49. V polju 2 delovne povr ine simbole pove emo. V orodni vrstici Electrical kliknemo na ikono Draw 3 wires 50. Kazalec mi ke postavimo na vodnik potenciala L1, nato kliknemo in povle emo linije vodnikov na sponko U1 simbola trifaznega motorja M1. Vle enje vodnikov zaklju imo s klikom na levo tipko mi ke. 51. Pove emo sponko Pe motorja s potencialom PE. Kliknemo na ikono Draw single wire. 52. Ozna imo tokokrog motorja M1 in ga prekopiramo v odlo i e (Ctrl C).

53. Pritisnemo na kombinacijo tipk Ctrl+V in tokokrog motorja prenesemo iz odlo i a na delovno povr ino.

54. Simbole poimenujemo.

55. Spremenimo opis motorja M2.

56. Motorja sta s kablom povezan na priklju ne sponke. V orodni vrstici Electrical bar kliknemo na ikono Cable. 57. Dolo imo za etno to ko, kliknemo in nari emo kabel. Vle enje linije kabla prekinemo s klikom na levo tipko mi ke.

58. V oknu Component Properties dolo imo tip, presek in dol ino kabla. Posameznim vodnikom kabla pa dolo imo barvo.

59. Odprimo nov list delovne povr ine. Kliknemo z desno tipke na naslov delovnega lista Glavni tokokrog in v priro nem seznamu kliknemo New Page.

60. Vpi emo podatke delovnega lista.

61. Dolo imo mesto postavitve za itnega vodnika PE. 62. Kliknemo z desno tipko na ime lista Krmilni tokokrog. 63. V priro nem seznamu kliknemo Properties.

64. Dolo imo mesto postavitve spodnjega potenciala. V okno vpi emo 60.

65. Na delovni list Krmilni tokokrog vstavimo potencial L1, N in PE. 66. Vstavimo varovalko 1-pole fuse in tipkalo za izklop v sili (mapa Emergency).

67. Vstavimo pomo na kontakta motorskega za itnega stikala za M2 in M1. Kontakte o tevil imo.

68. Kliknemo na ikono Previous Page. Vidimo, da so se v tabelo vpisali podatki.

69. V stolpcu NC tevilka 2.2 pomeni, da se pomo ni kontakt nadtokovne za ite nahaja na delovnem listu 2 in v polju 2. e pomo ni kontakt na delovnem listu 2 prestavimo, se bo podatek v tabeli spremenil. 70. Vstavimo tipkalo za izklop celotnega krmilnega tokokroga.

71. Vstavimo tipkalo za vklop ventilatorja.

72. Vzporedno dodamo pomo ni kontakt kontaktorja K1.

73. Dodamo simbol navitja kontaktorja K1.

74. Dodamo navitje kontaktorja K2, tipkala za vklop in izklop motorja ter pomo ni kontakt kontaktorja K2.

75. S klikom na ikono Draw single wire pove emo simbole.

76. Motor je s kablom povezan na priklju ne sponke. V orodni vrstici Electrical bar kliknemo na ikono Cable. 77. Dolo imo za etno to ko kabla, kliknemo in nari emo kabel. Risanje kabla prekinemo s klikom na levo tipko mi ke.

78. V oknu Component Properties dolo imo tip, presek in dol ino kabla. Posameznim vodnikom kabla pa dolo imo barvo.

79. Izpi emo kosovnico uporabljenega materiala. Vsi simboli, ki smo jih postavili na delovno povr ino, se zapi ejo v podatkovno bazo.

80. Dvokliknemo na Database Lists. Kliknemo Productlist.

81. Kosovnico natisnemo. Kliknemo Graphical List v oknu Manager. 82. Kliknemo z desno tipko mi ke na L of Products. V priro nem meniju izberemo Generate. 83. Obliko kosovnice kot tudi samo predlogo kosovnice lahko spremenimo.

Cilji vaje:y y y

spoznati prednosti uporabe komponent, kreirati lastno komponento, narisati na rt monta ne plo e.

Kreiranje komponenteSimbole lahko zdru imo v komponente. Prednost zdru evanja v komponente je, da se pri risanju sheme ne zmotimo pri ozna evanju (dolo evanju) kontaktov in pripadajo ih navitij. Prednost je tudi v tem, da komponente (lahko) vsebujejo informacijo o dimenzijah. Z informacijo o dimenzijah posamezne komponente je na rtovanje osnovne plo e, razdelilne omarice in podobno v okolju Cabinets, precej olaj ano.

Kopiranje komponent1. Odpremo novo datoteko. 2. Izberemo Functions/Type Database.

1. Ozna imo vrstico s komponento.

2. Kliknemo v menijski vrstici Functions in izberemo mo nost Copy Selected Type.

3. Preimenujemo komponento v KNL12-10_NDL3-22. 4. Podobno uredimo zapis v oknu Property.

5. V oknu Property kliknemo na mapo Define Channels (v mapi so zapisani simboli, ki sestavljajo komponento) 6. Simbole lahko pregledamo (dodajamo) tako, da kliknemo v stolpcu Symbol Circuit diagrams) na polje Db.

7. Ozna imo vrstico s pomo nimi kontakti 11,12 in jo zbri emo. Zbrisali smo odpiralni kontakt (NC).

Kreiranje nove komponente1. V oknu TypeDatabase Mananger kliknemo Supplier/Add. Dodamo proizvajalca komponente. V okno vpi emo Suppliername Iskra_mis.

2. Kliknemo mapo Iskra in nato v okno Type vpi emo podatke o kontaktorju (najdemo jih v datoteki Iskra-mis 16-20.pdf). Vpi emo podatke za kontaktor KNL12-10. Pozor, e imamo e uporabljeno ime komponente, potem moramo kreirati novo ime komponente.

3. Kliknemo na ikono mape v vrstici Define Channels. V okno Channel Definitions vpi emo spodnje podatke oziroma jih izberemo iz knji nice simbolov.

4. Okno Channel Definitions zapremo s klikom na gumb Ok. 5. Prav tako zapremo okno Type Database Manager s klikom na gumb Close. 6. V em je torej prednost komponent? Pri vstavljanju komponent ne moremo zamenjati kontaktov, avtomatsko poimenovanje in posredovanje informacije o dimenzijah delovnemu okolju Cabinets. 7. V orodni vrstici Electrical Bar kliknemo na ikono Add Database Comoponent.

8. Izberemo mapo Supplier/Iskra-mis.

9. Ozna imo komponento, ki smo jo preje definirali in kliknemo na gumb Select. 10. Okno Type Database Browser zapremo s klikom na gumb OK. 11. Odpre se okno Channel Selector, ki prikazuje zgradbo komponente. Kliknemo na okno navitja kontaktorja in ga postavimo na delovno povr ino.

12. Simbole postavimo na namizje.

13. V oknu Manager kliknemo z desno tipko na Circuit diagrams, kliknemo na zavihek Coil ter dolo imo nastavitve v Okvirju Contac mirror tako, kot ka e slika.

14. Dobimo spodnji pogled na dokument.

Uvoz podatkov o komponentah iz ExcelaKnji nice komponent in podatke o komponentah lahko uvozimo. Knji nica komponent vsebuje vse pripadajo e podatke o simbolih. Knji nico komponent lahko dobimo na medmre ju (http://www.caddy-electrical.net/), slabost pa je, da moramo biti registrirani kot uporabnik z veljavnim vzdr evanjem. Uvoz podatkov bomo poenostavili tako, da bomo namesto pravih knji nic, uvozili Excelovo datoteko z dolo enimi podatki. 1. V menijski vrstici kliknemo Functions/Type Database 2. Odpre se nam okno Type Database Manager.

3. V menijski vrstici kliknemo na ikono Import/Export. Kliknemo na Import From Excel. e bi imeli na voljo knji nico komponent (datoteka s kon nico .vrg), bi jo uvozili s klikom na gumb Import From ECAD Norm. 4. V oknu Import Types dolo imo meso datoteke s podatki o komponentah proizvajalca Iskra. Dolo imo tevilo vrstic preglednice (2 ,10), v oknu Other Properties dolo imo lastnosti Define Channels. S klikom na gumb Import, uvozimo podatke iz datoteke Iskra-mis.xls.

5. Ko je prenos podatkov zaklju en, v oknu CADy++ kliknemo na gumb Ok.

6. S klikom na gumb Close zapremo okno Import Types. 7. V oknu Type Database Manager definiramo simbole, ki bodo sestavljali komponento. Pri tem si pomagamo s podatki proizvajalca kontaktorjev (datoteka Iskra-mis16-20ang.pdf).

8. Dolo imo simbole naslednjim komponentam: a. varovalke (DII_EZN25 in DII_EZN25/3) b. motorsko za itno stikalo (MS25) c. kontaktor (KNL9-10)

Varovalka DII_EZN25

Varovalka DII_EZN25/3

Kontaktor KNL 9- 10 (mapa Iskra _mis)

Motorsko za itno stikalo MS25 (mapa Iskra_mis)

9. Ko smo definirali kanale posameznim komponentam, okno zapremo s klikom na gumb Close. 10. Odpremo datoteko Komponente.cpj, ki se nahaja v mapi vaja_Komponente.

11. V orodni vrstici Electrical Bar kliknemo na ikono Add Database Component. Izberemo mapo Iskra_mis (v mapi Supplier) in ozna imo komponento KNL9-10. Kliknemo na gumb Select. Izbiro potrdimo s klikom na gumb OK.

12. V oknu Channel Selector izberemo simbol in ga postavimo na delovno povr ino.

V orodni vrstici Electrical bar kliknemo na ikono Add Database Component. Izberemo mapo Iskra_mis (v mapi Supplier) in ozna imo komponento MS25. 13. Komponento postavimo na delovno povr ino.

14. Na podoben na in vstavimo varovalke.

Na rtovanje monta ne plo e15. V podro ju Cabinets odpremo nov list. 16. Z desno tipko kliknemo na list in v priro nem meniju izberemo Properties. 17. V oknu Drawing Properties nastavimo pomanj avo ( Scale in Symbol scaling) na 2. 18. V orodni vrstici Cabinet bar kliknemo na ikono Pick list.

19. Izberemo kontaktor KNL9_10 in kliknemo na gumb Load. Kontaktor odlo imo na namizju. 20. Podobno izberemo komponente F1, F2 in F3. Komponente postavimo tako kot ka e slika.

21. Nari emo monta ni letvi z merami 210 x 35mm ter monta no letev z merami 150x35mm.

22. Vstavimo kanale za kable z izmerami 215x30mm in 330x30mm. Na namizje vstavimo e panelno komponento.

23. Nari emo vrstne sponke ter odcepne sponke za za itni (PE)vodnik.

Cilji vaje:y y y y

preoblikovati tloris hi e, v tloris hi e vstaviti stavbno pohi tvo, kotirati risbo, spoznati in uporabiti funkcijo za izra un dol ine vodnikov.

Izdelava na rta elektri nih in talacij 1Napravili bomo na rt elektri ne in talacije, ki je del tehni nega poro ila projektne dokumentacije. Gre za prostorski prikaz elektri ne opreme in njene povezanosti s tokokrogi v tlorisu stavbe z standardiziranimi simboli. Poleg prostorskega prikaza elektri ne opreme, elektroin talaterji poznajo e druge na rte, kot so pregledne sheme napeljave, na rti priklju kov ali pa tokovne sheme. Pri na rtovanju moramo upo tevati pravila. Poleg vsakega na rta elektri ne in talacije napravimo legendo. V legendi navedemo uporabljene simbole, opi emo na in ozna evanja tokokrogov in o tevil evanje naprav, navedemo na in napeljave in za itne ukrepe, vi ino stikal, vti nic in podobno, vrsto svetilk. Napeljave kablov ne navajamo razen v primeru telefonske in alarmne napeljave.

Tloris stavbe lahko nari emo v Caddyu s pomo jo orodnih vrstice Wall Bar in Door/Windov Bar oziroma s pomo jo menijskega ukaza Building. Druga e ima programski paket Caddy v knji nici e vrsto pripravljenih tlorisov. V realnosti pa moramo tloris stavbe (delo arhitekta) uvoziti in nato vanj vrisati elektri no in talacijo; Caddy nam to tudi omogo a. 1. Odpremo novo delovno namizje in ga poimenujemo Instalacija1. 2. Na namizje postavimo simbol Example5 (mapa House installation).

3. Nastavimo velikost mre e na 2,5 mm. 4. Nastavimo merilo. V menijski vrstici izberemo Draw/Dimension/Settings.

5. Spremenimo postavitev vhodnih vrat. Pove amo pogled na delovno povr ino. Ozna imo vrata.

6. V orodni vrstici Edit Bar kliknemo na gumb Mirror selected. 7. Dolo imo to ko zrcaljenja in kliknemo (funkcijo Trackers on selected elements imamo vklju eno) .

8. Vrata prezrcalimo. 9. V orodni vrstici Edit bar kliknemo na gumb Move Marked in ozna imo to ko prijemali a.

10. Kliknemo in simbol prestavimo, izbri emo kotirne rte.

11. Pove amo okno dnevne sobe. Kliknemo na prijemali e okna in povle emo.

12. Simbol okna, ki smo ga pove ali, ozna imo s pomo jo kombinacije tipk prenesemo v odlo i e. Iz odlo i a simbol prenesemo v kuhinjo, najprej pa ga zavrtimo s pritiskom na gumb -. 13. Spoznajmo kak ne funkcija nam ponuja program pri risanju tlorisa. Napravimo tloris zimskega vrta. (opozori na spremljanje dol ine v statusni vrstici). 14. Nastavimo debelino stene na 15 cm. Kliknemo na gumb Draw wall.

15. Nari emo steno dol ine 550 cm. Dolo imo za etno to ko, kliknemo in pri nemo z risanjem. Dol ino linije lahko spremljamo v statusni vrstici, lahko pa kliknemo na preslednico (tipko Space) in v okno vpi emo dol ino in kot.

16. Steno nari emo pod kotom 2250.

17. Z risanjem stene nadaljujemo.

Z desnim klikom prekinemo risanje stene. Kliknemo na po evni del stene in jo prekopiramo v odlo i e. Iz odlo i a jo prenesemo na delovno povr ino pri emer jo zavrtimo (tipka -).

18. Nari emo e navpi no steno za priklju itev k hi i. 19. Vstavimo okna in vrata.

20. Kotiramo okna in vrata. Kliknemo v menijsko vrstico Draw/Dimension. Uporabili bomo Horizontal, Vertical (izklopimo mo nost v Dimension settings Draw on other) side, Btw. 2 Lines (po evno kotiranje) in Btw. 2 Points (po evno kotiranje vrata). 21. V oknu Dimension settings spremenimo tevilo decimalk pri kotiranju na ni .

22. rafirajmo stene zimskega vrta, najprej pa moramo zaklju iti steno. Nari emo linijo. Uporabimo ukaz Draw line.. 23. V menijski vrstici kliknemo Draw/Fill Hatch Area, kliknemo na mesto, ki ga elimo rafirati. Za rafiranje stene zimskega vrta izberemo modro barvo, za stene hi e pa rno barvo.

24. Lotimo se elektri nega dela, oglejmo si mapo House - installation. Kreirali oziroma popravili bomo simbole eta nega razdelilnika, trifazni priklju ek in izpust za stropno svetilko. 25. Vstavimo simbol razdelilnika. Kliknemo House-installation/Wiring/Distribution.

26. Ozna imo simbol, kliknemo z desno tipko, v priro nem meniju izberemo Ungroup Selected. 27. Simbol preoblikujemo.

28. Simbol ozna imo, kliknemo z desno tipko in v priro nem izberemo Group Selected. V oknu Symbol Definition izberemo Installation in potrdimo s klikom na gumb OK.

29. Simbol shranimo v knji nico v mapo House - installation/Wiring. 30. Podobno spremenimo simbol. Na namizje vstavimo Fixed lamp, ki se nahaja v mapi Lighting outlets. 31. Ozna imo simbol, kliknemo z desno tipko, v priro nem meniju izberemo Ungroup Selected. 32. Simbol preoblikujemo.

33. Dodamo informacijo o vi ini postavitve simbola. Kliknemo na gumb Create new text . 34. V oknu Text Editor dolo imo Attribut Height, ki se nahaja v mapi Component. V oknu text vstavimo piko, ki jo prenesemo na delovno povr ino v bli ino simbola.

35. Simbol ozna imo, kliknemo z desno tipko in v priro nem izberemo Group Selected. V oknu Symbol Definition izberemo Installation in potrdimo s klikom na gumb OK.

36. Simbol shranimo v knji nico v mapo House - installation/Lumianrie pod imenom svetilka. 37. Kreiramo e simbol za trifazni priklju ek, tako da preoblikujemo simbol svetilka.

38. Izbri emo po evne rte, nari emo krog, dodamo vodoravno in po evno linijo ter vnesemo znak 5. 39. Simbol ozna imo, kliknemo z desno tipko in v priro nem izberemo Group Selected. V oknu Symbol Definition izberemo Installation in potrdimo s klikom na gumb OK. 40. Simbol shranimo v knji nico v mapo House - installation/Wiring pod imenom priklju ek - trifazni. 41. Vstavimo simbol razdelilne doze, ki jo najdemo v mapi Houseinstallation/Wiring/Box, razdelilnik in simbol vti nice. 42. Simbole postavimo kot ka e slika.

43. Dvokliknemo na simbol in simbol poimenujemo, dolo imo tip, tokokrog in vi ino (2000 mm).

44. Vi ina vti nice in razdelilnika naj bo na 1 m (1000 mm).

45. Dvokliknemo na kabelsko povezavo. V oknu Component Properties od itamo dol ino kabla 1750 mm.

46. Razdaljo med razdelilno dozo in vti nico preverimo s kotiranjem. Kliknemo Draw/Dimension/Horizontal. Od kod razlika? Program pri dol ini kabla upo teva e navpi no dol ino, to je dol ino od vrha stene (200 cm) do vi ine vti nice (100 cm). 47. Podroben opis izra una dol ine dobimo v pomo i (klju na beseda Height). V spodnjem primeru program izra una dol ino vodnika 4500 mm.

48. Podobno pove emo razdelilno dozo z razdelilnikom. Vedno pa ri emo vodnike od razdelilne doze do vti nice, nikakor pa ne od vti nice do vti nice.

49. Podatki o kabelskih povezavah se zapi ejo v podatkovno bazo. Odpremo mapo Database List in kliknemo Multicores.

50. Vsebino podatkovne baze lahko natisnemo. Odpremo mapo Graphical Lists. Kliknemo z desno tipko na L of Multicores. V priro nem meniju izberemo Generate.

51. Podobno generiramo tudi kosovnico uporabljenega materiala.

Cilji vaje:y y y

uvoziti autocadovo datoteko s tlorisom hi e, prilagoditi merilo risbe, v tloris vrisati in talacijo.

Elektri ne in talacije 2V program Caddy bomo vstavili tloris poslovne stavbe in vanj vrisali elektri no in talacijo. 1. Odpremo novo namizje (New Workspace) in ga poimenujemo instalacije.cpj. 2. V okno WorkspaceData vpi emo podatke o naro niku.

Okno zapremo. 3. V oknu Manager dvokliknemo na list 0001. Odpremo list.

4.

V oknu Manager kliknemo z desno tipko na list 0001 in napravimo opis strani.

5. Z desnim klikom mi ke na Installations, dolo imo predlogo.

6. Na delovno povr ino vstavimo datoteko s tlorisom poslovne zgradbe. V menijski vrstici kliknemo File / Open / AutoCAD DWG .

7. Vstavimo datoteko PoslovniObjekt.dwg. Podobno kot v AutoCadu pri vstavljanju objektov lahko dolo imo to ko postavitve glede na koordinatno izhodi e in merilo (pove ava ali pomanj ava). elimo dobiti informacijo o plasteh, vstavimo kljukico v okno Read Drawing Layer information. S klikom na tipko Open datoteko vstavimo na delovno povr ino.

8. Objekt je bil narisan v merilu 1:100. Za la je delo objekt pove amo. Pri merilu moramo upo tevati standard 1:2, 1:5, 1:10, 1:20, 1:50, 1:100 . 9. Z mi ko ozna imo celoten objekt. Kliknemo na gumb Scale v orodni vrstici Edit Bar. Kliknemo na ozna en objekt in na preslednico (tipko Space). Vpi emo pove avo in kliknemo na gumb OK.

10. Prilagoditi moramo merilo programa z merilom objekta. Caddy nam omogo a avtomatsko merjenje dol ine vodnikov v in talaciji. Da bomo vedeli v em je problem, si pomagajmo s kotiranjem. V menijski vrstici kliknemo Draw/Dimension/Horizontal. Preden pri nemo s kotiranjem, v orodni vrstici Zoom Bar kliknemo na gumb Snap (vklju imo funkcijo pritrjevanja na objekt). e je funkcija Snap izkju ena, potem program avtomatsko pritrjuje objekte na mre o. Kotiramo vzporedno z obstoje o kotirno rto.

11. Na a naloga je, da prilagodimo kotiranje tako, da bo dol ina kotirne rte, ki smo jo napravili zna ala 316 cm in ne 6320. Pozor, program Caddy uporablja za enoto mm, gradbeniki pa na rtujejo v cm. Namesto 316 bomo nastavili kotiranje na 3160 mm. 12. Lastnosti kotiranja oziroma merilo lahko spremenimo tako, da kliknemo z desno tipko na ime delovnega lista in v priro nem meniju izberemo Properties. V oknu Drawing Properties, v vrstici Scale, dolo imo faktor pove ave ali pomanj ave.

13. Lastnosti kotiranja lahko spremenimo tudi tako, da kliknemo v menijski vrstici Draw / Dimension/Settings. Merilo lahko dolo imo na pamet, druga e pa napravimo navzkri ni ra un. Primer:

316 cm je kotirano v originalu. Vrednost kotirne rte, ki smo jo napravili v programu Caddy je 6320 mm. 632 (upo tevajmo cm) .. 100 316 ..........x

14. Merilo se spremeni tudi v oknu Drawing Properties. Ponovno nari emo kotirno rto.

15. Popravimo velikost kotirnih tevilk. V oknu Dimension settings izberemo velikost in irino pisave. Velikost nastavimo na 3.75. Nari emo e eno kotirno rto.

16. Nastavimo velikost mre e na 1,25mm

.

17. Preden za nemo z vstavljanjem simbolov, si oglejmo e nekatere lastnosti Drawing Properties. Z desnim klikom na delovni list Tloris1 v priro nem meniju izberemo Properties.

Default wall width: dolo imo privzeto irino zidu, ki ga bomo ele narisali Symbol offset from wall: pri postavljanju simbolov nam program pomaga pri dolo itvi razdalje od stene. Lahko imamo te ave, e stene tlorisa niso postavljene na mre o. Program nam bo simbole postavljal na offsetno razdaljo in ne na mre o. Pri risanju vodnikov, pa bo program postavljal vodnike na mre o. Symbol offset from other symbol: dolo imo najmanj o razdaljo med dvema simboloma. Default symbol height: dolo imo vi ino simbola (v mm), to je na primer vi ina stikala ali vti nice na steni. Pomembno pri ra unanju dol ine vodnikov in talacije. Default cable height: dolo imo vi ino polaganja kablov v steni (v mm). Pomembno pri ra unanju dol ine vodnikov in talacije. X in Y-Extension of drawing: velikost delovne povr ine Grid Size X in Y: velikost mre e. Grid X in Y- Orign: nastavimo odmik mre e od levega in spodnjega robu delovne povr ine. 18. Pri vstavljanju simbolov si lahko pomagamo z ukazno vrstico. V ukazno vnesemo ukaz house.

19. V okno Select an area vpi emo imena prostorov. Kreirajmo mapo z imenom Pisarna. Kliknemo na gumb New area. 20. V okno Define of the new area vpi emo Pisarna_vticnice. Izberemo simbole, ki jih elimo vklju iti v mapo Pisarna.-vticnice.

21. Kliknemo na gumb Next. V oknu Create the new area kliknemmo na gumb Create Area. 22. Podobno napravimo mapo Pisarna_razsvetljava.

23. Vstavimo simbole za razsvetljavo. V ukazno vrstico vpi emo ukaz house. V oknu Select an area kliknemo mapo Pisarna in pri nemo z vstavljanjem simbolov. 24. Simbole vstavimo tako kot ka e spodnja slika.

25. Pri postavljanju simbolov se poka e x, kar pomeni, da se je aktivna funkcija oddaljenosti simbola od stene.

26. Dvokliknemo na simbol in simbol poimenujemo; dolo imo tip, tokokrog in vi ino (2 m). 27. Ko smo simbole vnesli, preverimo vi ino simbolov. Razdelilne doze naj bodo na vi ini 2000 mm, prav tako izpusti za svetilke, stikala naj bodo na vi ini 1000 mm.

28. Podobno vstavimo e ostale simbole, ki jih prav tako poimenujemo. Ko smo vstavili vse razvodnice, prenesemo celoten na rt v odlo i e, odpremo nov delovni list in nanj prilepimo na rt. Na prvem listu pove emo simbole z vodniki. V menijski vrstici kliknemo Cable / Line.

29. Ko smo povezali simbole na prvem listu, izberemo nov delovni list in vanj vnesemo simbole vti nic. Vstavimo simbole vti nic, ki jih najdemo ali v mapi Socket outlets ali pa si pomagamo z ukazno vrstico (house). Vstavimo simbol Socket outlet 3 with protective contact.

30. Dvokliknemo na simbol vti nice. V okno vpi emo karakteristi ne podatke.

31. Kliknemo na kabel. Kabel poimenujemo, dolo imo tip in od itamo dol ino kabla, ki zna a 2317 mm.

Pozor: vse razdelilne doze naj bodo na vi ini 2000 mm, vse vti nice pa na vi ini 1000 mm. Vti nice pove emo tako kot ka e slika.