Comb Barac Miro

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Miro Bara

ZASEDA V GVERILSKEM IN

PROTIGVERILSKEM BOJU

Diplomsko delo

Ljubljana, 2007

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Miro Bara

Mentor: doc. dr. Vladimir Prebili

ZASEDA V GVERILSKEM IN

PROTIGVERILSKEM BOJU

Diplomsko delo

Ljubljana, 2007

ZASEDA V GVERILSKEM IN PROTIGVERILSKEM BOJU

Zaseda je skozi zgodovino iz preproste lovske zvijae napredovala do kompleksnega bojnega

delovanja, ki do potankosti izkoria prednosti, ki ga nudita poznavanje zemljia in

preseneenje. Vojaka sila, ki nadzoruje ta dva dejavnika, lahko prenese superiorno ognjeno

mo v pravem trenutku nad nasprotnika in ga popolnoma porazi. Uinek kombinacije

dejavnikov, ki imajo svoje mesto v sodobnih naelih vojskovanja, je toliken, da lahko

podoben ali bolji uinek dosee celo majhna enota, ki je velikokrat tudi slabe oboroena. To

so vsekakor prednosti, ki jih s pridom izkoriajo vsa upornika gibanja po svetu odkar

obstaja organiziran vojaki spopad. Z zasedo in ostalimi bojnimi delovanji gverilske taktike

poasi zmanjujejo mo sovrane vojske. Sasoma je postalo oitno, da proti gverili deluje le

gverilska taktika, zato imajo vse sodobne vojske lastne enote izurjene za gverilski in

protigverilski boj. Kljunega pomena je zaseda, ki se jo izvaja samostojno ali v okviru vejih

operacij kot obmono zasedo.

Kljune besede: zaseda, gverilski boj, protigverilski boj, taktika, gverila.

AMBUSH IN GUERRILLA AND COUNTERGUERRILLA WARFARE

Throughout history the ambush has developed from a simple hunting trick to a complex

military operation that exploits the advantages of familiar territory and the element of

surprise. By making use of these two elements, an army can attack the enemy with superior

fire power at the right moment and defeat it. A combination of factors can have such an

effect, that a similar or even better result can be achieved even when carried out by a small

unit. These advantages have been put into use by insurgent movements as long as organised

armies have existed. The ambush and other operations of guerrilla warfare are a means of

eroding a powerful enemy army. Eventually it became clear that the only effective technique

of combating guerrilla is the use of guerrilla tactics alone, hence all modern armies have units

trained in guerrilla and counterguerrilla warfare. The ambush carried out either as a solitary

action or as part of a larger operation - is of key importance.

Key words: ambush, guerrilla, counterguerrilla, tactics.

KAZALO

SEZNAM KRATIC...7

1. UVOD....9

2. METODOLOKI OKVIR...........12

2.1 PREDMET PREUEVANJA.............12

2.2 CILJ PREUEVANJA........12

2.3 HIPOTEZE...............13

2.4 METODE IN STRUKTURA DELA.......14

2.5 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV...............17

3. ZASEDA..............22

3.1 SPLONO O ZASEDI....22

3.1.1 Predstavitev....22

3.1.2 Dejavniki........23

3.2 VRSTE ZASED...23

3.3 POSAMEZNA ZASEDA GLEDE NA RAZVRSTITEV SIL....33

3.4 IZVEDBA NARTOVANE ZASEDE.......50

3.4.1 Naela in pogoji.....50

3.4.2 Izbor zemljia.......50

3.4.3 Organizacija..........52

3.4.4 Nart..........53

3.4.5 Oboroitev in oprema................55

3.4.6 Zavzemanje poloajev...............57

3.4.7 Priprava obstreljevanega obmoja...............58

3.4.8 Proenje zasede.............60

3.4.9 Umik......63

3.5 IZVEDBA HITRE ZASEDE...64

3.5.1 Splono o hitri zasedi.....64

5

3.5.2 Standardni operativni postopek.....64

3.6 ZASEDA V PRAKSI...66

3.6.1 Vietnam 19551975...66

3.6.2 Afganistan 19791989...........68

3.6.3 eenija 19942000..71

3.6.4 Afganistan in Irak 2001/2003-...72

4. ZAKLJUEK......74

5. SEZNAM LITERATURE...76

6

SEZNAM KRATIC

BVP bojno vozilo pehote: oklepna gosenina vozila oboroena s topom in vodenimi

protioklepnimi raketami ter izkrcnim delom za priblino osem vojakov.

FM ang. Field Manual: vojaki prironik kopenske vojske ZDA.

IEN improvizirane eksplozivne naprave1: sredstva, ki so: poloena ali izdelana na

improviziran nain. Vkljuuje unievalne, smrtonosne, kodljive, pirotehnine ali zaigalne

kemikalije in je namenjeno unievanju, onesposobljenju, izrpavanju ali odvraanju. Med

sestavnimi deli so lahko vojaka sredstva, toda obiajno so ta sredstva izdelana iz nevojakih

sestavnih delov (STANAG 3680 v Brinc in drugi 2006: 142).

NATO ang. North Atlantic Treaty Organisation: Organizacija severnoatlantskega

sporazuma.

NVA ang. North Vietnamese Army ali PAVN People's Army of Vietnam: Severna

vietnamska armada. Tako so amerike sile (nenatanno) oznaevale Vietnamsko ljudsko

armado (VPA ang. Vietnam People's Army) med Vietnamsko vojno od leta 1955 do 1975

(glej Vietnam People's Army 2006).

OT oklepni transporter: kolesno ali gosenino oklepno vozilo oboroeno z mitraljezom

vejega kalibra in izkrcnim delom za priblino osem vojakov; za razliko od BVP imajo

manjo stopnjo zaite in lajo oboroitev.

RPG rus. Runoj Protivotankovi Granatomet: roni protioklepni raketomet, lahko

protioklepno oroje.

SOP ang. Standing Operating Procedure: standardni operativni postopki; skupek navodil,

ki obravnavajo tiste znailnosti bojnih delovanj, ki se nanaajo na definiran in ali

standardiziran postopek, ne da bi se zmanjala uinkovitost. Ta postopek je v uporabi, razen

e je drugae odrejeno (STANAG 3680 v Brinc in drugi 2006: 254).

1 Ang. IED-Improvised Explosive Device.

7

SRUD sredstvo usmerjenega delovanja: eksplozivno telo, ki proti cilju izstreljuje mnoico

jeklenih kroglic. SRUD je za razliko od min mogoe nadzorovati in usmeriti. Najbolj znana je

M18A1 Claymore, ki je pridobila svojo sedanjo slavo e med vojno v Vietnamu. SRUD

Claymore pri aktiviranju izstreli 700 jeklenih kroglic priblino 250 metrov dale v loku

60, kar ji daje veliko uniujoo mo, e je uporabljena proti pehoti ali vozilom. Claymore

in podobna SRUD se uporablja predvsem kot protiinfiltracijske naprave, sredstva za

prepreevanje pregona ter za poveevanje ognjene moi v zasedah (Antipersonel Mine, M18A1

and M18 (Claymore) 1973).

SV Slovenska vojska.

VC Viet Cong oz. Viet Nam Cong San v vietnamini pomeni vietnamski komunist. Gre za

vojako organizacijo znano tudi kot Narodna fronta za osvoboditev Junega Vietnama (ang.

National Front for the Liberation of South Vietnam), Narodna osvobodilna fronta (ang.

National Liberation Front NLF) ali Ljudske osvobodilne oboroene sile (ang. People's

Liberation Armed Forces PLAF), ki je delovala v Vietnamu od 1955 do 1975. Juna

vietnamska vlada je uporabljala termin Viet Cong, amerike oboroene sile pa VC, Victor

Charlie ali kar Charlie (glej National Front for the Liberation of South Vietnam 2006).

ZDA Zdruene drave Amerike.

8

1. UVOD

Kadar z vojsko preka hribovite predele s tevilnimi potoki, jezeri in z grmievjem

poraslimi vdrtinami ali pa potuje po divjih gozdovih, polnih bujnega rastlinja in dreves,

najprej ukai izvidnikom, naj pazljivo in temeljito preeejo zemljie. Tako zemljie je

namre primerno za zasede in izgube. (Sun Cu Vu v Amalietti 1998: 128).

Zaseda je verjetno ena najstarejih vojakih ukan, ki izvira e iz lovske prakse. Kot taka se e

od nekdaj opira na mo prikritosti in preseneenja. Zdruuje ofenzivne in defenzivne prvine

oboroenega boja, saj sovranik2 doloa as, napadalec pa kraj. Poleg tega se lahko izvaja v

ofenzivni in tudi v defenzivni vlogi. Skozi as se zaseda ni veliko spremenila, saj tehnoloki

razvoj nanjo ni bistveno vplival. Ravno v tem je ena od glavnih prednosti zasede pred ostalimi

taktikamitehnoloko je neodvisna. Oziroma e poenostavimouspeno zasedo lahko

izvedemo tudi z zastarelim orojem in prironimi sredstvi proti moderno opremljenemu

sovraniku. Druga prednost zasede je, da omogoa ognjeno premo tudi tevilno ibkeji

enoti. To so vsekakor prednosti, ki izpostavljajo zasedo kot priljubljeno bojno delovanje

asimetrinega oziroma nekonvencionalnega vojskovanja.

Zasede so se uporabljale e od nekdaj, naj omenimo samo zasede Skitov, Partov in

Germanov3 proti Rimljanom. Tudi Hanibal je v zasedi pri Trasimenskem jezeru (217 pr. n. .)

priakal in porazil rimske legije Gaja Flaminija (glej Trasimeno, Lake 2004). V srednjem veku

so postavljanje zased razumeli kot neastno dejanje, primerno le za razbojnike, a so se kljub

temu precej pogosto izvajale v operacijah bizantinske in ruske vojske ter slovanskih plemen

(glej urainovi 1972: 668). S pojavom strelnega oroja in novega naina oskrbe, ki je

pogojeval dolge oskrbovalne poti (17. in 18. stoletje), so zasede ponovno pridobile svoj

pomen. Z njimi so motili oskrbo sovranikovih enot. Postale so priljubljena taktika lahkih,

majhnih, hitrih enot, izurjenih za preivetje in boj v sovranikovem zaledju. Primer taknih

enot so npr. rangerji4 iz britansko-francoskih kolonialnih vojn v Severni Ameriki ter amerike

vojne za neodvisnost, burski komandosi v letih 18761902 in drugi. Tudi na podroju 2 Veina virov nasprotno stran oznauje s tem pojmom. Med njimi tudi Vojaka doktrina SV najviji vojako strokovni dokument in podlaga za organiziranje in delovanje SV (glej Furlan, Branimir in drugi (2006): Vojaka doktrina. Ljubljana: Defensor). 3 Zaseda v Tevtoburkem gozdu (nem. Teutoburger Wald), kjer je Hermann (lat. Arminius) v 9. stoletju uniil tri Varusove legije (glej Arminius 2004). 4 Zgledovali so se po taktiki severno-amerikih gozdnih Indijancev.

9

Balkana, na primer v vojnah proti Turkom, so znani primeri zased uskokov in hajdukov. V

vseh primerih je taktika doloala ognjen napad z najmanje mone oddaljenosti, sledil pa je

juri s hladnim orojem (ibid.: 668). Z razvojem strelnega oroja, s pojavom hitrostrelnih in

kasneje avtomatskih puk se je ognjena mo drastino poveala. Relativno lahko oroje je

omogoalo manevriranje v zasedi, avtomatsko oroje pa natanen in koncentriran ogenj.

Zasede so se zaele zanaati na ognjeno mo in manj na juri, ki je postal preve tvegan. Med

1. svetovno vojno so bile monosti za izvajanje zased zaradi statinega naina vojskovanja

veinoma omejene. Izjema je bila manevrska faza 1914. leta. Kasneje jo je mnoino izvajala

Rdea armada med dravljansko vojno 19181920. V 2. svetovni vojni so zasedo veinoma

izvajale gverilske enote narodno-osvobodilnih gibanj po vsem svetu. Dober primer je

narodno-osvobodilna vojna na podroju nekdanje Jugoslavije oziroma na podroju Slovenije.

Pomen zasede je bil toliken, da je Glavni tab Slovenije leta 1941 v Kratkem teaju za

partizanske komandante podal natanna navodila za postavljanje zased (ibid.: 668). Rezultati

so bili naravnost olski primeri uinkovitega postavljanja zased.5 Regularne enote ostalih

vojsk so se zatekle k zasedi predvsem kot taktiki protioklepnega boja pehote. Po 2. svetovni

vojni zasede zopet sreujemo v antikolonialnih vojnah Alirije, Kube, Malaje, Kenije,

Angole, Laosa, Kambode in Vietnama. Od 80-ih let prejnjega stoletja pa v Afganistanu med

sovjetsko okupacijo, med uporom v eeniji in Tadikistanu ter v boju proti ZDA in

koalicijskim silam v Afganistanu in Iraku. V Vietnamu je prilo do kvalitetnega in

kvantitetnega preskoka, saj naj bi vietnamske sile v obdobju med 19601975 izvedle ve kot

300 zased, od katerih je veina predstavljala najviji nivo vojake veine in iznajdljivosti

(ibid.: 668). Ameriki vojaki niso ni zaostajali in so hitro obnovili pozabljene spretnosti iz

bojev z Japonci med 2. svetovno vojno. Hitro so spoznali, da serija uinkovitih zased omeji

mobilnost upornikih sil in s tem tudi tevilo njihovih zased. Podobno so kasneje ugotavljali

sovjetski vojaki v Afganistanu ter ruski vojaki v eeniji. Zaseda je tako dobila svoj prostor v

moderni taktiki konvencionalnih in specialnih sil v okviru protigverilskega boja.

V Doktrini Slovenske vojske je zaseda uvrena med ofenzivna bojna delovanja. Doktrina

tudi doloa, da v primeru, ko sovranik zasede in nadzira del ozemlja Republike Slovenije,

specialne in druge enote Slovenske vojske izvajajo nekonvencionalne vrste bojnega delovanja

s poudarkom na gverilski taktiki (Furlan in drugi 2006: 5152). To nedvomno pomeni

postavljanje in izvajanje gverilskih in protigverilskih6 zased in s tem potrdi relevantnost te

naloge.

5 Ve o zasedi med NOB v Kleut, Petar (1983): Partizanska taktika. Split: Vojnoizdavaki zavod. 6 Ang. Guerrilla and Counterguerrilla.

10

Cilj naloge je strniti spoznanja o postavljanju zased ne glede na to, kdo jih izvaja. Predmet

raziskovanja so SOP modernih vojsk in njihovih specialnih enot-strokovnjakov za gverilski in

protigverilski boj. Hkrati pa tudi genialna improvizacija upornikov. Zato sta v nalogi zdruena

oba omenjena pogleda in preverjene resninosti hipotez, da lahko z zasedo majhna, dobro

usposobljena, disciplinirana enota z omejenimi sredstvi unii veliko vejo sovranikovo

enoto. Zaradi tega je zaseda pomembno, e ne najpomembneje, bojno delovanje gverilske

taktike. Enako pomembna je zaseda tudi v protigverilskem boju, saj je za boj proti gverilcem

primerna le nekonvencionalna, gverilska taktika. Za raziskovalne potrebe diplomske naloge

so bile najprej zbrane in nato narejene primerjave SOP gverilskega in protigverilskega

bojevanja razlinih armad, analizirane praktine izkunje iz razlinih vojn skozi zgodovinsko

analizo, na koncu pa so povezana navodila in spoznanja v nekaken taktini prironik.

11

2. METODOLOKI OKVIR

2.1 PREDMET PREUEVANJA

Predmet diplomskega dela je zaseda, ki jo izvajajo majhne in lahke specializirane enote za

gverilsko taktiko. Pod temi pogoji pride do zanimive meanice standardnih operativnih

postopkov in improvizacij, ki je posledica prilagajanja na trenutne bojne razmere.

Raziskovalna pozornost je namenjena obdobju po 2. svetovni vojni, s pojavom sodobne

pehotne oboroitvene tehnike (sredstva usmerjenega delovanja, elektrini in brezini

vigalniki za minsko-eksplozivna sredstva, jurine puke, mitraljezi, protioklepni sistemi,

bombometi ), ki so pomenile pravo prelomnico v gverilski taktiki. Raziskovanje se zane z

Vietnamom ter preko sovjetske zasedbe Afganistana nadaljuje do eenije in Iraka. Naloga

ne zajema podrobnega preuevanja vojn, ampak se osredotoi le na doloene znailne taktine

primere, ki so se zdeli zanimivi in pomembni pri nartovanju in izvedbi zased. V prouevanje

je vkljuen tudi pogled izvajanja zasede kot del protigverilskega boja, saj gre za isto taktiko,

le cilj je drugaen. Poleg analize postopkov so predstavljene tudi praktine izkunje iz zadnjih

vojnah po svetu. Zaradi obsenosti problematike in okvirne omejitve diplomskega dela v

nalogo niso vkljueni strateki, konceptualni ali e kakni drugi vidiki gverilskega in

protigverilskega boja, ampak je preuevanje zamejeno na e omenjeno taktino problematiko

zasede po letu 1960.

2.2 CILJ PREUEVANJA

Nedvomno gre za tematiko, katere relevantnost nikoli ne pojenja: odkar obstajajo vojne,

obstaja tudi asimetrino vojskovanje, gverilska taktika in zasede. Gverilska zaseda je poglavje

zase, ker se je potrebno pri njeni izvedbi veliko bolj zanaati na prirona sredstva, sposobnost

improviziranja in domiljijo, torej na sposobnosti, katere naj bi imel vsak dober vojak.

Poglobljenega in celostnega prironika s tega podroja do sedaj e nismo zasledili, saj so

informacije razdrobljene po tevilnih publikacijah in se velikokrat tudi ponavljajo. V

prispevkih se pogosto pogrea praktina analiza in ovrednotenje taktinih postopkov s strani

vojakov, ki so zasede vsakodnevno izvajali. Ali so postopki, ki v teoriji zvenijo logino, tudi

12

v praksi tako uinkoviti? Katere so tiste malenkosti, ki loijo popolno izpeljano zasedo od

popolnega poloma? Takni komentarji so vsekakor neprecenljivi, saj so plaani s krvjo, a se

po konani vojni al najprej pozabijo. Lahko bi rekli, da je naloga namenjena vsem vojakom,

ki bodo morda neko postavljali zasedo ali pa vanjo padli, da bi se uili iz tujih napakah. Cilj

preuevanja je skozi analizo teoretinih virov in praktinih izkuenj podati uinkovit, hiter in

ekonomien sistem organiziranja in izvajanja zased, pomemben za majhno enoto, globoko v

sovranikovem zaledju, z omejenimi viri oskrbovanja, pa naj gre za gverilsko enoto ali enoto

za protigverilski boj.

Tudi Slovenija ima bogate gverilske izkunje iz skoraj vsake veje vojne, ki se je izbojevala

na evropskih tleh. Nazadnje iz vojne za osamosvojitev. Poleg tega slovenski vojaki trenutno

sodelujejo na mirovnih misijah po svetovnih kriznih ariih znanih po gverilski taktiki.

Gverilska taktika je nenazadnje del vojake doktrine Slovenske vojske, saj v okoliinah, ko

sovranik zasede in nadzira del ozemlja Republike Slovenije, specialne in druge enote

Slovenske vojske izvajajo nekonvencionalne vrste bojnega delovanja s poudarkom na

gverilski taktiki (Furlan in drugi 2006: 5152). Iz tega lahko sklepamo in trdimo, da ve kot

7000 slovenskih vojakov vsakrna nova dognanja in izkunje o zasedah in gverilski taktiki

zelo zanimajo.

2.3 HIPOTEZE

V diplomskem delu so preverjene naslednje hipoteze:

Osrednja hipoteza: Zaseda je ofenzivno bojno delovanje, ki omogoa enoti ognjeno premo

nad tevilnejim sovranikom.

Izpeljana hipoteza 1: Zaradi omenjene taktine prednosti je zaseda pomembno, e ne

najpomembneje, bojno delovanje gverilske taktike.

Izpeljana hipoteza 2: Zaradi omenjene taktine prednosti je zaseda enako pomembna tudi v

protigverilskem boju.

13

Z osrednjo in izpeljanima hipotezama elimo dokazati, da vsaj s taktinega vidika ni razlike

med gverilskim in protigverilskim bojem. Zaradi tega ima gverilska taktika pomembno mesto

v doktrini regularnih vojakih sil.

2.4 METODE IN STRUKTURA DELA

Diplomsko delo poleg uvoda sestavlja pet poglavij. Prvo poglavje je metodoloki okvir, v

katerem je predstavljena metodologija nastalega dela. V drugem poglavju je predstavljena

zaseda: najprej sploni podatki o zasedi, potem sledi opredelitev zased glede na dejavnike,

sledijo postopki nartovanja in izvedbe zasede po vrstnem redu. Dodani so tudi komentarji in

kritine ocene doloenih postopkov. Zadnje podpoglavje je zanimivo, ker predstavlja izkunje

s terena. Tu so opisani primeri uspenih zased obeh strani iz razlinih vojn.

Vrste zased so podane s pomojo slik oziroma taktinih skic. Poleg slik, ki so prenesene iz

navedenih virov, so v nalogi prisotne tudi slike, ki so prirejene na osnovi doloenih virov,

posodobljene in dodatno opremljene z doloenimi elementi. Kot grafina podlaga so

uporabljeni zemljevidi iz raunalnikega programa Operation Flashpoint (2003), izdelek

Bohemia Interactive Studio in The Codemasters Software Company Limited.

Na sliki (slika 2.4.1) je predstavljena legenda7 slik:

Pod rko A je simbol za opazovalnico, ki na skicah oznauje poloaj skupine za zavarovanje8 (Z1, Z2, Z3, itd.).

B oznauje simbol enote na bojnem poloaju. Velikost enote namerno ni oznaena. Znotraj simbola se nahajajo rke, ki oznaujejo vrsto enote: N pomeni skupino za

napad9, OP pa skupino za ognjeno podporo10. Sovranikovo enoto oznaujejo

podobe vozil rdee barve.

7 Za podrobno legendo glej: Operational Terms and Graphics 1997. Field Manual No. 101-5-1, Marine Corps Reference Publication No. MCRP 5-2A. Washington, DC: Headquarters, Department of the Navy, United States Marine Corps ali pa: Smerdu, Robert (2000): Oblikovanje in uporaba taktinih simbolov. Ljubljana: Sluba za publicistiko MORS, Oddelek za zalonitvo. 8 Skupina za zavarovanje izolira obstreljevano obmoje, zagotavlja zgodnje opozarjanje pred sovranikovim prihodom, blokira vse poti v in iz zasede ter varuje enoto (glej Tactics 2001: 530). 9 Skupina za napad z ognjem pokriva obstreljevano obmoje. Njena naloga je unienje sovranika in dodatne naloge, kot so zajetje ujetnikov, unienje zajete opreme itd. (glej Tactics 2001: 530). 10 Skupina za ognjeno podporo podpira skupino za napad z neposrednim in posrednim ognjem. Zagotavlja glavno ognjeno mo v zasedi (glej Tactics 2001: 530).

14

Simbol pod rko C oznauje taktino minsko polje. V tem primeru gre za protioklepne mine. Na skicah boste zasledili tudi simbole za protipehotne mine,

sredstva z usmerjenim delovanjem, eksplozivne naprave ipd.

D oznauje trenutno pot po zemljiu. e je simbol rdee barve in ga prekinjata rki NA, oznauje trenutno pot sovranika po zemljiu.

E oznauje nartovano pot po zemljiu. Pod rko F imamo simbol za smer napada enote. Simbol pod rko G je simbol za ognjeno cono11. V tem primeru gre za trenutno

stanje.

H prav tako oznauje trenutno ognjeno cono, ki pa ima omejen domet. rka I oznauje nartovano ognjeno cono.

Slika 2.4.1: Legenda taktinih skic

Vir: prirejeno po Smerdu, Robert (2000): Oblikovanje in uporaba taktinih simbolov.

Ljubljana: Sluba za publicistiko MORS, Oddelek za zalonitvo.

Modra barva oznauje domae enote, rdea pa sovranikove. Prisotni so tudi simboli

oboroitvenih sistemov, ki so povsem nakljuni, podani zgolj zaradi vizualnega uinka in ne

igrajo posebne vloge pri podajanju tematike.

11 Obmoje, ki ga lahko s svojega poloaja uinkovito obvladujemo z ognjenim delovanjem oroja ali skupine oroij (glej STANAG 3680 v Brinc in drugi 2006: 113).

15

V delu so uporabljene razline raziskovalne metode:

1. Zbiranje virov kot osnovna raziskovalna metoda pri zbiranju, pregledovanju, izbiranju

virov za svoje delo.

2. Analiza vsebine pisnih virov za preuevanje vsebine primarnih kot tudi sekundarnih

virov. Z analizo smo pridobili informacije, ki so bile potrebne za predstavitev in razlago

dogajanj na podroju zased. Primarni viri v tem delu so bili predvsem v obliki vojakih

prironikov amerike (ZDA), kanadske in slovenske vojske, sekundarni viri pa v obliki analiz,

lankov in drugih publikacij s podroja taktike malih enot.

3. Zgodovinska analiza je bila uporabljena v obliki zgodovinsko-razvojne analize za

primerjavo zgodovinskega razvoja taktike zasede. Z zgodovinsko analizo so se pokazale

podobnosti in razlike v razvoju taktike zased, kakor tudi sovpadanje razvoja taktike z

zgodovino razvoja sodobnih oboroitvenih sistemov.

4. Primerjalna analiza za analizo posamezne komponente taktinih postopkov razlinih

vojsk iz razlinih zgodovinskih obdobij in nato za ugotavljanje povezave med temi elementi.

Razumevanje pomena posameznih taktinih postopkov pomembno vpliva na ustrezno

razumevanje zasede kot celote, njenih prednosti in omejitev.

5. tudija primerov za preuevanje praktinih primerov zased in na podlagi z analizo

pridobljenih informacij oblikovanje celovite in popolne predstavitve metode postavljanja in

izvedbe zasede.

16

2.5 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV

Taktika

Oznauje metode bojevanja v bitkah. Podobno definicijo zasledimo v vojaki doktrini SV

(Furlan in drugi 2006: 105) in v Dictionary of Military Terms (glej Department of Defense 2002:

428429), kjer predstavlja taktina raven najnijo raven delovanja vojakih sil raven bitk.

Ameriki vojaki prironik FM 3-90 definira taktiko, kot uporabo enot v boju oziroma takno

razporeditev in manevriranje enot (glede na drugo enoto, zemljie in nasprotnika), da pride

potencial enot do izraza (glej Tactics 2001: 12). Podobno definicijo zasledimo tudi v

Britannici (glej Tactics 2004).

Nekonvencionalno bojevanje

V doktrini SV je boj definiran kot osnovna, najtevilneja, najbolj neposredna in

najintenzivneja oblika bojnega delovanja ter drugih dejavnosti, ki jih izvajajo posamezniki,

skupine, taktine enote ter etne in bataljonske bojne skupine. Izvaja se kot sestavni del bitke

ali operacije na kopnem, morju ali v zraku (Furlan in drugi 2006: 92). Nekonvencionalno

bojevanje pa predstavlja irok spekter vojakih in paravojakih operacij na zasedenem ali

nasprotnikovem zemljiu, ki se razlikuje od konvencionalnega vojskovanja (glej Department

of Defense 2001: 454). V obdobju po hladni vojni so znailnosti nekonvencionalnega bojevanja

gverilska taktika in druge oblike ofenzivnega, prikritega ter posrednega bojnega delovanja

(direktne akcije, specialno izvidovanje, obveevalna dejavnost, protiteroristino delovanje,

psiholoko delovanje ter bojno iskanje in reevanje). Podobnega mnenja je tudi Vojaka

doktrina SV (glej Furlan in drugi 2006: 104). Nekonvencionalno vojskovanje poznamo tudi pod

imeni: neregularno, asimetrino ali vojskovanje 4. generacije (glej Nightengale1989).

Asimetrino bojevanje je moderen pojem, ki v stratekem smislu zamenjuje pojme iregularno

in nekonvencionalno ter oje pojme, kot so gverilsko, partizansko idr. bojevanje. Asimetrino

bojevanje je bojevanje dveh po velikosti, moi, opremljenosti itd. neenakih strani. Zanj je

znailna, poleg konvencionalne, tudi pogosta raba nekonvencionalne, nestandardne,

neregularne taktike, strategije, oboroitve, ki je ali pa ni v skladu z zakoni mednarodnega

vojnega prava (glej Asymmetric Warfare 2006; Irregular Military 2006).

17

Gverila

Pojem gverila oz. guerrilla12 ali guerilla izvira iz panske besede guerra, ki ima e stareji

izvor iz stare visoke nemke besede werravojna. Pojem je nastal med vojno v paniji v letih

18081814. Takrat so panske in portugalske neregularne sile oz. gverilci pomagali izgnati

Francoze iz Iberskega polotoka. Veina virov13 definira gverilo: kot obliko neregularnega,

asimetrinega bojevanja prebivalstva ali skupin v okoliinah, ko moneji sovranik zasede

in nadzira del ozemlja. Vodi jih jasen politini ciljosvoboditev od obstojee vladne strukture

ali okupatorja. Poleg tega pojem oznauje tudi gibanje. Vujoevi trdi, da naj bi bila gverila

zaetna, spontana oblika organiziranja civilistov, kateri naj bi, po Maovem trifaznem modelu,

sledilo bolj sofisticirano partizansko gibanje in temu konvencionalna vojska (glej Vujoevi

1972: 208). Hkrati bi nekonvencionalno taktiko postopoma zamenjevali s konvencionalno14. V

taktinem smislu ponekod gverilo oznaujejo s pojmom hit-and-run tactics, ker je

zgodovinsko nevtralen (glej Tactics 2004). V slovenini al nimamo pojma, ki bi ustrezal

anglekemu izvirniku. Taktika udari in zbei se zdi preve neroden izraz, zato raje ostanimo

pri pojmu gverilska taktika.15 Taktika v pogojih, ko je sovranik premoan in ni verjetno, da

bi prenesli njegov napad, narekuje reorganizacijo sil v majhne enote, ki ne morejo biti uniene

v enem samem napadu (glej Military Tactics 2006; Mali 1972: 208). V nadaljevanju bojevanja

postane cilj teh enot nenehno motenje, unievanje, nevtraliziranje in zmanjevanje morale

sovranika. Bojno delovanje je samostojno, agresivno, prikrito, inovativno, neprekinjeno in

sili sovranika v vzdrevanje statine razporeditve. Enote se na vsak nain izogibajo

frontalnemu bojevanju (glej Department of Defense 2001: 189). Temeljna naela so napadalnost,

preseneenje ter izkorianje taktinih prednosti zemljia. Tudi slovenska vojska v

okoliinah sovranikove zasedbe in nadzora ozemlja Republike Slovenije predvideva

nekonvencionalne vrste bojnega delovanja s poudarkom na gverilski taktiki (Furlan in drugi

2006: 52). Za gverilsko taktiko so znailne zasede, hitri napadi, diverzije, sabotae, raketno in

minometno obstreljevanje, bombne, ostrostrelske, obveevalne, psiholoke, izvidnike idr.

bojna delovanja. Glavni cilji gverile so transportne poti, individualne policijske in vojake

skupine, instalacije ter strukture, podjetja in izbrani civilisti (glej Guerrilla Warfare 2006). Ker

prihaja do zmede pri uporabi pojmov gverilec, partizan, iregularec, borec za svobodo, terorist,

upornik, vstajnik itd., se vse bolj uveljavlja pojem upornik (ang. insurgent), uporniko gibanje 12 Majhna, mala vojna. 13 Glej Insurgency 2006; Freedom Fighter 2006, Guerrilla Warfare 2006; Vujoevi 1972: 208; Department of Defense 2001: 189; STANAG 3680 v Brinc in drugi 2006: 130. 14 Zahodni avtorji se s tem ne strinjajo, saj stopnjevanje vojskovanja pripisujejo tudi gverili (glej Guerrilla Warfare 2006). 15 Pojem zasledimo tudi v Vojaki doktrini SV (glej Furlan in drugi 2006: 51).

18

(glej STANAG 3680 v Brinc in drugi 2006: 130). Tako na primer pojem partizan, najbolj

razirjena sopomenka pojma gverilec, lahko v evropskem kontekstu oznauje pripadnika

iregularnih, upornikih, antifaistinih sil med 2. svetovno vojno, v amerikem kontekstu pa

pripadnika regularnih enot, specializiranega za gverilsko taktiko. Nekateri avtorji so pojem

partizan celo rezervirali za komunistine upornike skupine, saj so obstajale tudi druge,

nekomunistine (glej Thomas in Abbott 1983: 3; Department of Defense 2001: 189). Za potrebe

diplomske naloge je oblikovana definicija pojma uporniki: Uporniki so pripadniki gibanja, ki

nasprotuje obstojei vladni strukturi in uporablja gverilsko taktiko, kot eno izmed orodij za

doseganje svojega politinega cilja.

Protigverilsko bojevanje

Protigverilsko bojevanje obsega sklop konvencionalnega in nekonvencionalnega bojnega in

drugega delovanja16 usmerjenega proti upornikom, ki uporabljajo gverilsko taktiko.

Dictionary of Military Terms (glej Department of Defense 2001: 105) protigverilsko bojevanje

iroko oznauje kot operacije in aktivnosti, ki jih proti gverilcem izvajajo vojake in

paravojake enote ali nevojake organizacije. Isti vir loi med protigverilskim in

protiupornikim bojevanjem. Delovanje proti upornikim skupinam oznauje kot vojake,

paravojake, ekonomske, politine, psiholoke in druge vladne akcije proti upornikom.

Podoben opis navaja tudi doktrina SV, ki dodaja, da namen delovanja proti upornikim

skupinam ni popolno unienje upornikov, ampak zagotavljanje varnosti prebivalstva,

zmanjanje podpore upornikom in onemogoanje monosti za njihovo delovanje (Furlan in

drugi 2006: 93). Protigverilsko bojevanje je usmerjeno na aktivni vojaki del upornikega

gibanja in predstavlja le del protiupornikega delovanja, katerega cilj je uporniko gibanje in

lokalno prebivalstvo (glej Counterguerrilla Operations 1986: 15). V protigverilskem boju se

poleg policijskih nalog, uporablja gverilska taktika in obasno teroristine akcije, kot so

atentati uglednih vodij upornikega gibanja, ugrabitve in zastraevanje simpatizerjev ipd. (glej

Counterinsurgency 2006; Groelj 2006b).

16 Vojake, paravojake, politine, ekonomske, psiholoke in druge akcije.

19

Terorizem

Terorizem dodajamo med kljune pojme, ker je teror pomembno orodje upornikega gibanja:

pritegne pozornost mednarodne javnosti, za likvidiranje opozicije, pridobivanje finannih

sredstev, zastraevanje populacije itd17. Tudi bojna delovanja, ki so znailna za gverilsko

taktiko bi verjetno marsikdo oznail kot teroristina. Da je zmeda e veja za terorizem

obstaja ve kot 120 razlinih definicij (glej Terrorism 2006). Po Vojaki doktrini

Slovenske vojske (Furlan in drugi 2006: 105) in Dictionary of Military Terms (Department of

Defense 2001: 437) se kot terorizem teje vsaka nezakonita uporaba ali gronja uporabe sile

ali nasilja proti posameznikom ali premoenju, ki ima za cilj prisiliti ali zastraevati vlade ali

drube za doseganje politinih, verskih ali ideolokih ciljev. Za slovensko vlado je terorizem

dejanje, ki ima namen ogroziti ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije, povzroiti

eksplozijo ali poar ali drugo splono nevarno dejanje ali nasilje, ali gronja z uporabo

jedrske snovi ali drugih sredstev za mnoino pobijanje ljudi, da bi pri ljudeh tako ustvarili

obutek negotovosti in prestraenosti (Furlan in drugi 2006: 105). Nekoliko natanneja je

definicija Organizacije Zdruenih narodov, ki terorizem oznai kot vsako dejanje, ki

povzroi smrt ali resno pokodbo civilista z namenom zastraevanja prebivalstva, vlad ali

mednarodnih organizacij (Kofi Annan v Terrorism 2006). V definiciji je kljuni pojem civilist,

saj ni razloga, zakaj neka stran v spopadu ne bi zastraevala vlad, oboroenih sil ali

mednarodnih vojakih organizacij. Torej, ko so cilj bojnega delovanja civilisti gre za

teroristino dejanje, eprav pojem civilist ni bil nikoli popolnoma jasen in je bila njegova

vloga v vojni dvoumna.

Zaseda

Ne glede na vir18 se pri definiciji zasede poudarjajo temeljne znailnosti: preseneenje,

prikritost ter premikajoega se sovranika. Po prironiku kanadske vojske je zaseda nenadni

napad prikritih sil na premikajoega se ali zaasno ustavljenega sovranika. Ponavadi je

zaseda kratkotrajna in ne obsega zavzetja in obrambe terena (glej Landforce Infantry 2001:

C1S1, 1). Podobno je zaseda definirana v prironiku slovenske vojske, in sicer kot tajno in

prikrito razporejanje bojne enote v predel, skozi katerega je priakovan prihod sovranika, da

bi ga s primernim delovanjem uniila, razbila ali zajela. Organizirane so na mestih, ki jih

sovranik teko obide in kjer nas najmanj priakuje. 17 Takna taktika lahko udari tudi nazaj in gibanje izgubi podporo prebivalstva, kot je v primeru eenskih upornikov po bombardiranju ole v Beslanu (Glej Guerrilla Warfare 2006; Groelj 2006: 25). 18 Glej Tactics 2001: 5-29; Mechanized Infantry Platoon and Squad (Bradley) 1993: 18; Landforce Infantry 2001: C1S1,1; STANAG 3680 v Brinc 2006: 23)

20

Podane so tudi znailnosti uspene zasede:

moan, hkraten napad, hkratno delovanje na vse elemente sovranikove razvrstitve, kombinacija napada z ognjem in ruenja na eni ali ve smereh premikanja

sovranika,

kratkotrajnost delovanja in nenaden umik, velika gostota ognja, raznovrstnost uporabljenih metod delovanja (glej Marini 1995: 40).

Po amerikih prironikih19 je zaseda posebna oblika napada z ognjem ali drugim unievalnim

sredstvom iz prikritega poloaja na premikajoega se ali zaasno ustavljenega sovranika.

Zaseda ne predvideva trajno okupacijo zemljia.

19 Glej Tactics 2001: 5-29; Mechanized Infantry Platoon and Squad (Bradley) 1993: 18.

21

3. ZASEDA

3.1 SPLONO O ZASEDI

3.1.1 Predstavitev

To je drugana vrsta vojne, nova po intenzivnosti, stara po izvoru vojna gverilcev,

prevratnikov, upornikov, teroristov; vojna zased namesto napadov, vojna infiltracij namesto

agresije; vojna, ki namesto da bi merila moi udeleencev v spopadu, eli sovranika

poraziti z utrujanjem in izrpavanjem V primerih, ko se moramo s takno vojno sooiti, je

potrebna povsem nova strategija, nova vrsta sile, kakor tudi povsem nov in drugaen nain

vojakega usposabljanja. (John F. Kennedy v Counterguerrilla Operations 1986: IV)

Zaseda je pomemben del splone vojake taktike. Izvajajo jo vse enote na kopnem, na vodi in

v zraku. Regularne in iregularne enote, izurjene za gverilski in protigverilski boj,20

uporabljajo zasedo kot del bojevanja majhnih enot. Primer regularnih enot so nedvomno

specialne enote. V amerikih specialnih enotah zasede v gverilskem in protigverilskem boju

izvajajo zasedne ali bojne patrulje.21 To so patrulje, katerih glavna naloga je pripravljanje in

izvajanje zased (glej Tactics 2001: 320). Ne glede ali zasedo izvajajo regularne ali iregularne

(upornike) enote, je namen zasede zmanjevanje splone bojne pripravljenosti sovranika.

Dobro izvedene zasede so uinkovit nain za unienje sovranika, saj lahko zadamo visoke

izgube z minimalnimi sredstvi. Glavni cilj je unienje, zajetje sovranika, zaplenitev njegove

opreme. Zadrevanje, oviranje in izvidovanje ter zavarovanje so sekundarni cilji zased. Veje

tevilo uspenih zased prisili sovranika k bolj defenzivnemu delovanju, ga upoasni, prisili k

veji previdnosti ali ga celo paralizira. Toda v boju je mobilnost eden najpomembnejih

dejavnikov. Cilji zased so razlini. Nedvomno so zelo pomembni cilji razlini konvoji in

kolone. Na primer artilerijske in taktine raketne enote so zelo primerne za napad, saj se

premikajo po baterijah, kar pomeni, da so kolone dovolj kratke, da se na njih lahko deluje v

celoti in ne le delno, kot v primeru bataljona. Kolona artilerijskega bataljona je namre dolga

58 km, ponoi pa 34 km. Naj omenimo e oskrbovalne konvoje, saj so tevilni in ne glede

20 Kot ofenzivne operacije protigverilskega boja poznamo: izvidnike patrulje, zasede, napade, obkolitve in napredovanje v stik (Counterguerrilla Operations 1986 : 49). 21 Ang. ambush patrols.

22

na spremstvo ranljivi (glej urainovi 1973: 108). Bojne enote so najbolj ranljive med

eleznikim ali vodnim (renim) transportom (ibid.: 109).

3.1.2 Dejavniki

Od ostalih bojnih delovanj se zaseda razlikuje tudi po tem, da je uspeh akcije veliko bolj

odvisen od dejavnikov, kot so informacije, priprava, zavarovanje, maskiranje, nadzor, nart,

ognjena mo ter bojna disciplina (glej Landforce Infantry 2001: C1S1, 35). Pomembna je tudi

vloga zemljia. V dravah Osrednje in Zahodne Evrope, kjer je gostota prebivalstva velika,

zemljie redko pogozdeno, dobro razvita cestna mrea, je izvajanje uinkovitih, trajnih

gverilskih operacij oteeno. V evropskem prostoru so veliko bolj primerna velika podroja

Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, ki so relativno redko naseljena, pogozdena, movirnata,

gorata, z relativno slabo cestno infrastrukturo. Tako zemljie omogoa zasedo in potem hiter

umik. eprav mnogi opozarjajo na pomen mest, kot sodobnih centrov gverilskega boja, je na

tem mestu smiselno opozoriti na primer eenskega mesta Grozni, kjer je bilo mesto skoraj

zravnano s tlemi in zavzeto. Gverilske enote se nikoli ne smejo predolgo zadrevati na enem

samem kraju in tako prikleniti nase nasprotnika. Tudi as je zelo pomemben dejavnik, saj

podaljan as v prei pomeni ve monosti za neuspeh (glej Lewis 2001: 318).

3.2 VRSTE ZASED

Zasede lahko delimo glede na dejavnike. Glede na gverilsko taktiko in posebnosti, ki iz nje

izvirajo, lahko zasede razdelimo na naslednji nain:

glede na tevilo zased v posamezni operaciji poznamo tokovno in obmono zasedo, po zakljuni fazi poznamo unievalno in nadlegovalno zasedo, po oddaljenosti od sovranika v trenutku proenja loimo med blinjo in oddaljeno

zasedo,

glede na velikost sil v zasedi delimo zasede na velike in majhne, glede na as izvajanja poznamo dnevne in none zasede, okolje je pomemben dejavnik, zato loimo med ruralno in urbano zasedo, izbira oboroitve in uporabljene opreme bo pogojevala pri delitvi zased na strelske

in ruilne,

23

glede na cilj lahko delimo zasede na protipehotne, protioklepne, protihelikopterske, protivlakovne, protiladijske in druge,

po asu, ki nam je na razpolago za postavitev zasede, in temeljitosti priprave zasede delimo e na nartovane in hitre,

zasede se delijo tudi glede na formacijo oziroma taktino razvrstitev, tako poznamo bono, L, Z, T, V, U, trikotno, tirikotno, X, Y zasedo ter tevilne razliice.

Tokovna in obmona zaseda

Mnogi prironiki (npr. Counterguerilla Operations Handbook 2004: C1) podajajo dve osnovni

vrsti zased: tokovna22 je usmerjena le na eno toko, en cilj. Obmona23 zaseda pa je sistem

ve posameznih zased postavljenih v nekem irem obmoju ob smereh umika iz osrednjega

obstreljevanega obmoja24 (slika 3.2.1).

Slika 3.2.1: Taktini simbol za tokovno zasedo.

Vir: Tactics 2001. Field Manual No. 390. Washington, DC: Headquarters, Department of the

Army, 529.

Obmona zaseda25 (slika 3.2.2) dodatno povea sovranikove izgube in zmedo. Ponavadi se ji

doda kakna vaba, tako da se postavi osrednjo zasedo, na poti, po kateri se priakujejo

22 Ang. point. 23 Ang. area, multiple point. 24 Obstreljevano obmoje je tisti del zasede, kjer je ogenj skoncentriran v cilju izolacije, fiksiranja in unienja sovranika (glej Tactics 2001: 531). 25 Ang. baited, lure ambush.

24

sovranikove okrepitve, pa e ve zunanjih zased. Napaden sovranik v osrednjem

obstreljevanem obmoju deluje kot vaba, ki privabi sovranikove okrepitve v zunanje zasede.

Pomembno je, da se sovranika ne ovira na poti v osrednje obstreljevano obmoje, razen e je

katera od zased odkrita oziroma so sovranikove sile dovolj ibke in je tveganje majhno.

Slika 3.2.2: Obmona zaseda.

Vir: Tactics 2001. Field Manual No. 390. Washington, DC: Headquarters, Department of the

Army, 533.

Kot vabo se lahko uporabi tudi napad na sovrano enoto ali prostorsko strukturo. V tem

primeru zaseda deluje kot zavarovanje. Iz slike 3.2.3 je razvidno, da je modra enota 1

postavila L zasedo in ob 17. uri in 11 minut napadla ter uniila sovranikovo enoto 1, ki jo je

sestavljalo pet oklepnih transporterjev. Na pomo je pohitela sovranikova enota 2,

sestavljena iz estih oklepnih bojnih vozil pehote in ob 17.26 padla v zasedo modre enote 3. Iz

zasede so se prebila tiri oklepna bojna vozila ter ob 18.07 padla v zasedo modre enote 2. e

sovranikova kolona ni uniena, se lahko umakne le tako, da zopet pade v zasedo, saj

zemljie kanalizira premik vozil. Vpraanje, ki se pri tem scenariju pojavlja, je: Ali je

pametno deliti svoje enote? Ali si lahko enota modrih dovoli tako dolgo vztrajanje na svojih

poloajih, ne da bi pri tem tvegala artilerijsko obstreljevanje ali intervencijo sovranih bojnih

helikopterjev? V vsakem primeru so potrebni dobri obveevalni podatki, ki bi zajemali obseg

in vrsto sovranikovih enot za intervencijo ter njihov reakcijski as.

25

Slika 3.2.3: Obmona zaseda z vabo.

Vir: prirejeno po Counterguerrilla Operations (1986). Field Manual No. 908. Washington,

DC: Headquarters, Department of the Army, C20.

Unievalna in nadlegovalna zaseda

Nadlegovalna zaseda26 je zaseda, v kateri izvedemo le ognjeni napad (streljamo iz zasede),

unievalna zaseda pa obsega e juri s ciljem popolnoma poraziti sovranika. Poznamo ju tudi

kot defenzivno in ofenzivno zasedo (glej Counterguerilla Operations 1986).

Blinja in oddaljena zaseda

Blinja zaseda27 je zaseda na majhne razdalje, primerna za dunglo, mono poraen gozd,

kjer podrast dovoljuje vidljivost do 50 metrov. Oddaljena zaseda28, kjer je vidnost nad 50

metrov, je primerna za odprto zemljie, saj ima monost dobrega podpiranja z ognjem.

Zadrevalna zaseda je ponavadi tudi oddaljena, saj omogoa pravoasen umik (ibid.). 26 Ang. harassing ambush. 27 Ang. near ambush. 28 Ang. far ambush.

26

Velika in majhna zaseda

Majhne zasede so velikosti voda in manje. Za uspeno zasedo so vasih dovolj le tirje

vojaki. Velike zasede so velikosti voda in veje (glej Landforce Infantry 2001: C1S1, 2).

Dnevna in nona zaseda

Velikokrat so najbolj uspene none zasede, saj je ponoi premik sovranikovih enot povean.

Od dnevnih se razlikujejo:

Maskiranje je nekoliko laje, medtem ko je natannost ognja precej slaba. Streli ponoi so velikokrat previsoki, zato je vasih potrebno na puke namestiti bajonete

in tako zniati namerilno toko.

Pomen mitraljezov je ponoi e veji, saj osebno oroje velikokrat ne zagotavlja dovolj velike gostote ognja.

Zasledovanje in pregon enote s strani sovranika sta oteena ali celo onemogoena.

Vsa oroja morajo imeti ponoi s koliki doloeno ognjeno cono, da ne bi prilo do obstreljevanja lastnih enot. e posebno je pomembna s koliki omejena

elevacija oroja.

Enota se ponoi ne sme premikati naokoli, vsak premik se namre razume za sovranega.

Ukazi, navodila, zborno obmoje in signali morajo biti e bolj jasni in poenostavljeni.

Zaradi boljega nadzora so razmiki med skupinami ponoi manji. Zasedbo zemljia in razmestitev skupin je bolje izvesti pred nojo, saj je to

ponoi oteeno.

Poskrbeti je treba za osvetljevanje obstreljevanega obmoja ob sproitvi zasede. Osvetljevalna sredstva morajo biti usmerjena tako, da ne osvetljujejo ali slepijo

lastne enote. Priporoljiva je tudi raba nono opazovalnih naprav.

Zaradi ojaevalcev svetlobe in termovizije je bojevanje ponoi postalo bolj zapleteno in nevarno. Z ene strani ta sredstva omogoajo laje opazovanje, z druge

pa oteujejo maskiranje pred opazovanjem. Najbolj uinkovita, termovizija je

trenutno predraga, da bi takno napravo lahko imel prav vsak vojak, je pa e del

opreme oddelka in glavnih bojnih tankov (glej Landforce Infantry 2001: C1S4, 25).

27

Ruralna in urbana zaseda

Urbano vojskovanje je teko za obe strani: polno je vohunov, sovranikova reakcija je hitra.

Borci morajo biti neusmiljeni, da bi preiveli. Gverilske skupine so hitre in majhne ter

izvajajo lovske akcije. Bombni napadi in zasede sta glavni bojni delovanji. Za urbano zasedo

so znailne kratke razdalje, dobro kritje in zemljie, ki omogoa ve nivojsko - 3D29

delovanje. V enoti, pa naj je e tako majhna, naj bi bil vsaj eden ostrostrelec in im veje

tevilo strelcev protioklepnikov (glej Marques 2003: 2548).

Strelska in ruilna zaseda

Zasede lahko loimo tudi po oboroitvenih sistemih in bojnih sredstvih, ki jih lahko

uporabimo. Tako je strelska (ali pehotna) tista zaseda, kjer ima pehotna oboroitev glavno

vlogo v izvajanju ognjenega napada, za ruilno zasedo (slika 3.2.4) pa je znailna raba

preteno minsko-eksplozivnih sredstev, sredstev z usmerjenim delovanjem30 ter min

preseneenja.

Slika 3.2.4: Ruilna zaseda.

Vir: Counterguerrilla Operations (1986). Field Manual No. 908. Washington, DC:

Headquarters, Department of the Army, C22.

Potrebujemo le dovolj veliko enoto, ki bo minirala obstreljevano obmoje in dovolj odprto

zemljie, da se bo eksploziv varno in uinkovito aktiviral. Ruilna (znana tudi kot mehanska)

zaseda se je razvila zaradi zmanjevanja lastnih izgub. Pehotno oroje ima tu le postransko,

dopolnilno vlogo. Na veliko sta jih uporabljali obe strani v Vietnamski vojni. SRUD so npr.

29 Hkratno delovanje iz kleti, nadstropij in streh poslopij. 30 SRUD, na primer claymorke.

28

povezali z ronimi bombami preko detonatorske vrvice in jih potem taktino postavili,

priljubljena je bila namestitev po drevju, da se je dosegel maksimalni uinek eksplozije.

Pehota se je v spopad vkljuila le po potrebi, vendar je bila, po prievanju poveljnikov,31

uspena zaseda tako uniujoa, da intervencija po navadi ni bila potrebna.

Protipehotna, protioklepna, protihelikopterska, protivlakovna, protiladijska zaseda

Protioklepna zaseda se ne razlikuje dosti od ostalih zased, le da je zanjo potrebno primerno

protioklepno oroje. Izbira razvrstitve je zelo odvisna od protioklepnega oroja, ki je na

razpolago. Lahka pehota se lahko uspeno bojuje in zmaga proti tankom le iz neposredne

bliine32. Z uporabo zemljia, vegetacije in urbanih podroij se sovranikovim tankom

onemogoi preminost in velik domet njihovega oroja. Ameriani v svoji SOP za unienje

enega do dveh oklepnih vozil predvidevajo enoto velikosti voda ali oddelka z vsaj srednjim

protioklepnim raketometom. Okoli tega oroja se oblikuje protioklepna skupina. Zaelena je

uporaba e kaknega dodatnega oroja: lahkih protioklepnih raketometov, min, eksploziva,

ronih bomb. Uporaba ognja, poara lahko v sili nadomesti mine (glej urainovi 1973: 108).

Slika 3.2.5: Protioklepna zaseda.

Vir: Close Combat Marine Workbook,

http://www.nasaga.org/resources/resources/close_combat_marine_workbook.pdf, 53

31 Glej http://www.gruntonline.com/TheWar/ambush3a.htm 32 e imamo na razpolago le lahko protioklepno oroje. Teji protioklepni sistemi nam omogoajo uspeno delovanje z veje razdalje.

29

Oroje naj bi bilo postavljeno na tak poloaj, s katerega bo imelo najveji uinek in bo

omogoilo strel v ranljive dele oklepnega vozila ter bo nad ali pod elevacijo topa oklepnega

vozila. Obstreljevano obmoje mora biti izbrano tako, da oteuje umik sovranikovih vozil.

Med sovranikom in lastno enoto mora biti naravna ali umetna ovira. Upotevati je treba tudi

mone poti spremljajoe sovranikove pehote in njihovo vlogo v spopadu. Onemogoi se jih z

mitraljekim in ostrostrelskim ognjem. Slika 3.2.5 jasno prikazuje dobro protioklepno zasedo

z minsko-eksplozivnimi sredstvi za ustavljanje kolone, dobrimi osnovnimi in rezervnimi

poloaji za strelceprotioklepnike, s poloaji, ki pukomitraljezcem omogoajo nevtralizacijo

sovranikove pehote, ne da bi jih pri tem ogroali tanki. Kot sredstvo za proenje zasede je

verjetno najbolji elektrino proen eksploziv. Mine so neprimerne, saj jih lahko aktivira

izvidnika predhodnica, strel s protioklepnim raketometom pa pretih, slabo opazen in ima

premajhno kadenco. Po sproitvi zasede je zaeleno najprej uniiti prvo in zadnje vozilo v

koloni. Tako se blokira celotna kolona. Ostanek lastne enote deluje kot podporni in varnostni

element, ki krije ognjeni napad in umik. Prironik pri izvedbi zasede dopua tri monosti:

izvedba zasede po nartu, umik brez izvedbe, zaseda le z mitraljekim ognjem po pehoti in

umik (glej Tactics 2001: 329).

Slika 3.2.6: Poloaj strelca protioklepnika.



Najbolji poloaj za uporabo protioklepnih raketometov je poloaj z ozko ognjeno cono, ki

nudi kritje z obeh bokov. S tega poloaja se lahko napade le en cilj naenkrat, kar pomeni, da

30

lahko tudi nazaj osredotoi ogenj le en tank (sliki 3.2.6 in 3.2.7). Problem s protioklepnimi

raketometi (RPG 7, RPG 18, AT 4, Javelin) je plamen iz cevi, izdajalski oblak ter dolg as

polnjenja oroja. Dobro maskiranje je nujno, izpuh protioklepne rakete se nekako zmanja z

vlaenjem terena za nami, primerno izbiro poloaja itd. Cilja se v boni ali zadnji del tanka,

kar tudi zmanja detekcijo. Hkrati ve strelcev napade isti cilj. S takimi raketnimi salvami se

lahko onemogoi vsak, e tako zaiten tank (glej Grau 1998). Ker dodatne sovranikove

oklepne sile lahko hitro priskoijo na pomo, mora biti zaseda kratka, s hitrim umikom (glej

Infantry Rifle Platoon and Squad 1992: 330).

Slika 3.2.7: Poloaj strelca protioklepnika.



Dvanajst pripadnikov Sajeret Canhanim, specialne enote izraelske vojske t. i. krilatih ka,

je 12. 10. 1973 zapustilo helikopter in v megleni noi zasedlo poloaje nad mostom glavne

ceste DamaskBagdad, proti kateremu se je premikala iraka mehanizirana brigada,

sestavljena med drugim tudi iz tankov T-62. Ko so bila vozila na mostu, se je vsul ogenj iz

RPG-jev in 106 mm netrzajnega topa. Kdor je preivel, je zbeal. Pred umikom so Izraelci

razstrelili e poln most goreih vozil. To je klasini primer protitankovske zasede (glej Nedog

2000: 49 ).

Zasede se lahko izvaja tudi proti helikopterjem. En nain je zaseda na gorah, ez katere je gost

letalski promet. Visoke gore helikopter nizko preleti, zato se ga lahko priaka s tekimi

31

mitraljezi, topovi, raketometi, kar je pa na razpolago. Drug nain je zaseda na toki, kjer je

verjeten pristanek helikopterja. Pristajalno toko lahko tudi miniramo. To storimo tako, da

izkoristimo tok zraka, ki ga ustvarja helikopterski rotor. V Vietnamu je upornika stran

postavljala sredstva usmerjenega delovanja na vrh kronje, tako da so bila obrnjena v zrak. Na

potezno ico so pritrdili majhna padalca. Ko je priletel mimo ameriki helikopter, je v zrak

dvignil padalca in aktiviral SRUD (glej Scott 1989: 168). Drug nain je bil, da so v ploevinke

namestili rone bombe, okoli njih navezali vrvice in drugi konec vrvic pritrdili h kakni veji

ali odpadku. Potem ko so odstranili varnostni zati, so dobili uinkovito mino preseneenja, ki

jo je aktiviralo premikanje vej in odpadkov ob viharnem pristajanju helikopterja. V

Afganistanu so mudahidi minirali verjetne pristajalne cone, v bliini pa postavili zasedo z

mitraljezi in RPG-ji. V drugi razliici so mitraljeze in RPG-je postavili v izkopane luknje v

steni kakne soteske, nato pa postavili na dno kaken mamljiv cilj ter akali na neprevidnega

nasprotnika. Ugotovili so, da je najbolji strel s 100-ih metrov v prihajajoi helikopter. e se

je helikopter oddaljeval, so raje poakali, da je bil e 700 ali 800 metrov dale in potem

streljali upajo, da ko se bo pri 920 metrih aktiviral samounievalni mehanizem rakete, bo

eksplozija pokodovala helikopter. eprav je bil tak strel redko popolnoma uspeen, je vseeno

dovolj prestrail sovranika, da se naslednji ni ve upal spustiti na majhno viino (glej Harris:

1996).

Vodno zasedo postavimo podobno kot vsako drugo. Pomemben je izbor oroja: reka se lahko

minira, uporabijo se lahko protioklepni raketometi, netrzajni ali protiletalski topovi, ki

zdruujejo veliko kadenco in prebojnost.

Najbolj uinkovita vlakovna zaseda vkljuuje iztirjenje vlaka. Vlak bi se naj iztiril na klancu,

ostrem ovinku ali mostu. Takrat lahko iztiri najve vagonov. Po iztirjenju sledi ognjeni napad

in naskok, zajetje ujetnikov, dokumentov, opreme. Da bi prepreili prihod sovranikovih

okrepitev po eleznici, se na obeh straneh zasede razrui proga. Upotevati je treba, da

pomembne vlakovne kompozicije spremljajo oklepni vagoni in da imajo tudi izvidnike

lokomotive za pregled proge (glej Guerrilla Warfare and Special Forces Operations 1961: par

112115).

32

Nartovana in hitra zaseda

Zasede poznamo kot hitre33 in nartovane.34 Hitra zaseda je takojen odziv bojne patrulje z

malo ali ni podatki o sovraniku. Ponavadi se v takni vlogi znajde patrulja. Uspenost

takne zasede je odvisna od poveljnikove samoiniciative in skupinskega dela (glej Landforce

Infantry 2001: C1S1, 3). Nartovana zaseda je natanna, temeljito pripravljena akcija proti

specifinemu cilju. Za takno akcijo so nujni obveevalni podatki: velikost, vloga,

organizacija, oboroitev, oprema, pot in smer premika sovranika, as prihoda do doloene

toke itd.

3.3 POSAMEZNA ZASEDA GLEDE NA RAZVRSTITEV SIL

Razvrstitev enote je odvisna od razlinih dejavnikov: terena, vidljivosti, tevilnosti,

oboroitve, skupne bojne situacije, itd. Pri tem lahko izbiramo med ve osnovnimi

razvrstitvami in njihovimi variacijami:

bona zaseda, L zaseda, Z zaseda, T zaseda, V zaseda, U zaseda, X, Y zaseda, trikotna zaseda, tirikotna zaseda.

Bona zaseda

Bono zasedo se postavi paralelno na sovranikovo smer premika. Napad se izvaja po

vertikalni osi obstreljevanega obmoja, kar izpostavi sovranika monemu bonemu ognju.

Velikost obstreljevanega obmoja je odvisna od povrine, ki jo lahko krijemo z mono

zgoenim ognjem. Sovranika se ustavi v obstreljevanem obmoju z naravnimi ali umetnimi

ovirami, minsko-eksplozivnimi sredstvi, neposrednim in posrednim obstreljevanjem (glej

33 Ang. hasty, immediate. 34 Ang. deliberate.

33

Counterguerrilla Operations 1986: C-8). Slika 3.3.1 prikazuje bono zasedo na mono

kanaliziranem terenu.

Slika 3.3.1: Bona zaseda.

Vir: prirejeno po Counterguerrilla Operations (1986). Field Manual No. 90-8. Washington,

DC: Headquarters, Department of the Army, C-9.

Okoli obstreljevanega obmoja je postavljeno minsko polje35 v obliki rke U, ki popolnoma

onemogoi premik naprej in vstran. Ko bo unieno sovranikovo repno vozilo, bo

onemogoen tudi premik nazaj. Minsko polje, ki je najblije modri enoti, ima pripravljena dva

prehoda za pehoto, kar pomeni, da bo skupina za napad izvedla juri. tiri skupine za

zavarovanje in skupina za ognjeno podporo skrbijo, da ne pride do preseneenja. Slabost te

razporeditve je, da je razprenost enote v zasedi prevelika, da bi uinkovito pokrivali

preveliko obstreljevano obmoje (glej Landforce Infantry 2001: C1S5, 33). Zato je takna

razvrstitev najbolj primerna na manjih razdaljah, ki onemogoajo sovranikov manever, ter

na odprtem terenu, kjer je en bok pokrit z minsko-eksplozivnimi sredstvi. Podobno minsko

polje lahko postavimo med lastnimi silami in obstreljevanim obmojem, kar onemogoi

sovranikov protinapad (preboj zasede). V tem primeru moramo pripraviti tudi prehode skozi

35 Protipehotne in protitankovske mine, mine preseneenja, sredstva z usmerjenim delovanjem. Poleg tega cesto zapira eksplozivno sredstvo pripravljeno za aktiviranje.

34

minsko polje in ovire, da lahko skupina za napad izvede juri, ko je ta potreben. Bona zaseda

se velikokrat uporablja za oviranje in unievanje oklepnih vozil.

Slika 3.3.2: Zaporedna bona zaseda.

Vir: prirejeno po NVA&VC Ambush Operations,

http://www.gruntonline.com/TheWar/ambush4b.htm

V taknih primerih je priporoena uporaba minsko-eksplozivnih sredstev. Prednost bone

zasede je v relativno lahkem nadzoru nad situacijo ne glede na vidljivost (glej Counterguerrilla

Operations 1986: C8). V naslednji razliici bone zasede36 je predstavljeno, kako lahko ena

sama enota postavi ve zaporednih zased. Minska polja ji omogoijo dovolj asa za pripravo

naslednjega poloaja za zasedo (slika 3.3.2). Zaporedna bona zaseda je primerna za majhne,

mobilne sile, ki so preibke za unievalno zasedo. Sovraniku ovirajo premik oziroma mu, e

je vztrajen, zadajo teke izgube. Bona razporeditev se lahko uporabi tudi v primerih, ko

zemljie ne nudi primernega kritja; z uporabo pajkove zasede37 (slika 3.3.3). Skupina za

36 Ang. bloody nose ambush. 37 Ang. spider hole ambush.

35

napad se v tem primeru skrije v dobro zamaskirane pajkove luknje. Iz tega poloaja in iz

velike bliine ogenj mono preseneti sovranika. Pri tem se izkoristi njegovo sproenost, saj

na odprtem zemljiu ne priakuje zasede. e je zaseda predasno odkrita, ima napadalec

majhno monost preivetja. NVA je pogosto izvajala to vrsto zased z velikim uspehom (glej

Mangold & Penycate:1987, 22).

Slika 3.3.3: Pajkova zaseda.

Vir: Counterguerrilla Operations (1986). Field Manual No. 90-8. Washington, DC:

Headquarters, Department of the Army, C-21.

Obstaja tudi dvostranska bona razporeditev, ki pa ni preve priljubljena zaradi naslednje

pomanjkljivostinevarnosti obstreljevanja lastnih enot. Uporablja se naj le takrat, ko obstaja

monost delovanja z viine in ob dobri vidljivosti. Pogojno se lahko uporablja tudi ponoi, e

se enote izmenino razporedi na obeh straneh obstreljevanega obmoja.38 Tako na nasprotni

strani ni lastnih vojakov. Slika 3.3.4 prikazuje dvostransko bono razporeditev, v kateri je

domet ognja omejen. Tako skupina za ognjeno podporo ne obstreljuje skupine za napad in

obratno. Ponoi se mora obmoje ognja po smeri in viini doloiti s koliki. e posebno je

kritina elevacija. Bolje je uporabiti e kakno drugo razvrstitev.

38 To je t. i. izmenina bona razporeditev.

36

Slika 3.3.4: Dvostranska bona zaseda.

L zaseda

Slika 3.3.5: L zaseda.


DC: Headquarters, Department of the Army, C-10.

37

L zaseda je razliica bone zasede. Dalji del skupine za napad je razporejen paralelno na

obstreljevano obmoje, kraji del pa pravokotno nanj. Obstreljevano obmoje se krije po

dolini in irini. Razporeditev je prilagodljiva glede na teren. Ogenj s krajega dela pokriva

beeega sovranika, onemogoi njegov protinapad, preboj zasede ali posredovanje

sovranikovih okrepitev (glej Counterguerrilla Operations 1986: C9). Gre za eno najbolj

posreenih razporeditev, ki ima veliko razliic. Slika 3.3.5 prikazuje eno od razliic, pri kateri

je skupina za ognjeno podporo nameena pravokotno na cesto. Naeloma gre za dobro

razvrstitev, do problema pride ele, ko je na elu sovranikovih enot predhodnica oziroma

izvidnika skupina.

Zato je razliica s slike 3.3.6 nekoliko bolja, saj je skupina za ognjeno podporo razporejena

nad ovinkom ceste. Tako lahko dobro pokriva obstreljevano obmoje in celotno kriie v vse

smeri, hkrati pa ne zapira ceste. Taken poloaj ji omogoa tudi laji umik, saj skupina pri

tem ne preka ceste. Dobro je vidno minsko polje, ki sovraniku onemogoi boni manever.

Skupine za zavarovanje lahko po potrebi opravijo z umikajoimi se ostanki sovranikove

kolone.

Slika 3.3.6: Razliica L zasede.



38

Z zaseda

Z zaseda je razliica L zasede z dodatnim krilom, ki e bolj uinkovito onemogoi

sovranikove okrepitve, zaiti bok, preprei obkolitev ali pa zapre obstreljevano obmoje

(glej Counterguerrilla Operations 1986: C10). Scenarij s slike 3.3.7 prikazuje preboj dela

sovranikovih sil skozi poloaje skupine na napad 2 in v obstreljevano obmoje 2.

Slika 3.3.7: Z zaseda



Slika 3.3.8 prikazuje razliico Z zasede, ki omogoa (vsaj v teoriji) napad na sovranika iz

katerekoli smeri, saj ima kar tiri obstreljevana obmoja. Skupine za zavarovanje skrbijo za

zgodnje opozarjanje. Gre za priporoeno razvrstitev amerikih strokovnjakov e iz asa

Vietnamske vojne. Kadar je le bilo mono, so se ameriki poveljniki takni zasedi v praksi

izogibali (glej US Ambush Operations Acording to the Veterans). Med akcijo, ko je stres na viku

in izstrelki letijo v vse smeri, lahko hitro pride do obstreljevanja lastnih enot. V primerih, ko

natanna smer sovranikovega prihoda ni znana, so raje uporabljali zaprt trikotnik oz. krog.

39

Slika 3.3.8: Razliica Z zasede.

Vir: prirejeno po Ranger Unit Operations (1987). Field Manual No. 7-85. Washington, DC:

Headquarters, Department of the Army, 611.

T zaseda

Slika 3.3.9: T zaseda.



40

Pri T zasedi (poznana je tudi kot frontalna ali elna) je skupina za napad nameena

pravokotno na pot premika sovranika. Gre izkljuno za nadlegovalno zasedo, primerno za

odprt teren, ki ga je teko pokrivati, npr. polje. Z njo lahko uinkovito upoasnimo in

zmedemo vejo enoto ali pa onemogoimo infiltracijo manjih enot, tudi v pogojih slabe

vidljivosti. Uspena je le, e sovranik ni premoan. Sovranikovi boki so kriti z minsko-

eksplozivnimi sredstvi, kar mu onemogoi boni manever (slika 3.3.9). Skupina za napad se

lahko med tem varno umakne (glej Counterguerrilla Operations 1986: C11).

Slika 3.3.10: Razliica T zasede.

Vir: prirejeno po US Ambush Operations, http://www.gruntonline.com/TheWar/ambush1.htm

Slika 3.3.10 prikazuje razliico T zasede, ki ima lastna boka zaitena z minami. Tako

sovraniku onemogoimo boni manever v zakljuni fazi. Primerna je takrat, ko nimamo

dovolj asa ali ko nimamo minsko-eksplozivnih sredstev za pripravo minskih polj, ki bi

onemogoili boni manever celotni sovrani koloni v zaetni fazi. Na sliki 3.3.11 je prikazana

podobna razliica kot na sliki 3.3.10, le da sta boka tokrat zavarovana s skupinama za

zavarovanje. Opazimo lahko tudi pripravljeno obstreljevano obmoje 2 ter sredstva za

usmerjeno delovanje, s katerimi sta zavarovana boka modre enote. Najmanj 100 metrov proti

zahodu bi morala biti e dodatna skupina za zavarovanje.

41

Slika 3.3.11: Razliica T zasede.



V zaseda

Podobna je T zasedi, le da je obmoje ognja organizirano tako, da se nasprotnika obstreljuje z

bonim in prekrivajoim se ognjem (slika 3.3.12).

Slika 3.3.12: V zaseda.



42

Ta razporeditev je primerna tudi za odprt ali mono poraen teren. Poraenost doloa

bliino, s katere se napad zane. Veliko pozornosti je potrebno nameniti oblikovanju ognjenih

con, da se lastne enote ne bi med seboj obstreljevale. Poleg tega razvrstitev enote na dve krili

oteuje nadzor nad akcijo. e se akcija pravilno izvede, se lahko izkoristi glavna prednost te

zasede: majhna opaznost, vse dokler ni nasprotnik globoko v obstreljevanem obmoju (glej

Counterguerrilla Operations 1986: C13).

Slika 3.3.13: Razliica V zasede.



Slika 3.3.13 predstavlja razliico V razvrstitve, pri kateri obe modri skupini po zaetnem

obstreljevanju nasprotnika zavzameta nove poloaje, ki so v bistvu poloaji za dvostransko

bono zasedo. Tako bi se naj zagotovilo unienje sovranika. Naj e enkrat opozorimo, da je v

taknem primeru potrebno zagotoviti, da ne pride do rtev zaradi lastnega ognja. Torej je

izvedba mona le pri dobri vidljivosti in z dvignjenega zemljia, e bolje pa je izbrati drugo

razvrstitev.

U zaseda

U zaseda, znana tudi kot podkvasta, ni obiajna v amerikih prironikih, vendar jo marsikje

omenjajo (glej urainovi 1972: 669). V bistvu gre za dvostransko bono zasedo z dodanim

43

krilom oziroma L zasedo, kjer je bok namesto z minskim poljem in ovirami zavarovan z

dodatno skupino za napad (slika 3.3.14).

Slika 3.3.14: U zaseda.

e se poskrbi za primerne pogoje, doloena obmoja ognja, dobro vidljivost in nadzor, da ne

pride do rtev zaradi lastnega ognja, je lahko takna razvrstitev dovolj varna.

Slika 3.3.15 prikazuje razliico U zasede, ki so ji ameriki vojaki pravili tudi prilonostna

zaseda,39 v nekaterih virih pa tudi premina zaseda (glej urainovi 1972: 669). Postavljali so

jo takrat, ko niso poznali tone smeri prihoda sovranikovih sil in so v primernem trenutku

dodali vsaj eno dodatno krilo, ki je omogoilo unienje sovranika oziroma prepreilo njegov

umik. Primerna je v podobnih okoliinah kot razporeditev za hitro zasedo, ko ni asa za

temeljito pripravo. Pomembno je, da je enota dobro izurjena v hitrem zasedanju poloajev za

zasedo. Obstaja e ena razliica, ki se ji ree obkolilna zaseda (ibid.). Gre za klasino U

zasedo, ki jo v primernem trenutku zapre enota v rezervi in tako izvede obkolitev. Razvrstitev

je zanimiva, vendar ponavadi prezahtevna za majhne enote.

39 Ang. ambush of opportunity.

44

Slika 3.3.15: Razliica U zasede.

Vir: prirejeno po US Ambush Operations, http://www.gruntonline.com/TheWar/ambush1.htm

X in Y zaseda

Slika 3.3.16: X zaseda.

Vir: prirejeno po Ranger Unit Operations (1987). Field Manual No. 78-5. Washington, DC:

Headquarters, Department of the Army, 611.

45

Ti dve razvrstitvi je e vedno mogoe zaslediti v marsikaterem amerikem prironiku (glej

Ranger Unit Operations 1987: 611). X zaseda je znana tudi kot tirikraka zaseda, obstaja pa

tudi varianta imenovana trikraka oziroma Y zaseda. Podobno, kot Z zasede, se ju dri slab

sloves. Slika 3.3.16 kae, da je takna razporeditev namenjena za uporabo na kriiih, ko se

ne pozna smeri sovranikovega prihoda oziroma ko ta prihaja iz ve smeri. Marsikateri

veteran je prav sreen, ker je ni nikoli izvajal, saj po njihovem mnenju takna razporeditev ne

omogoa dobre komunikacije in nadzora (glej US Ambush Operations Acording to the Veterans).

Verjetnost, da bo prilo do prijateljskega ognja, je prevelika.

Trikotna zaseda

Trikotna zaseda je razliica V zasede, ki se jo lahko izvaja na ve nainov. Eden je zaprti

trikotnik: enota je razdeljena v tri skupine in oblikuje trikotnik s pukomitraljezi na bokih ter

minometi znotraj trikotnika (slika 3.3.17).

Slika 3.3.17: Zaprti trikotnik.



Ta razvrstitev, ki se ji ponekod ree tudi krog, nudi popolno zaito iz vseh smeri. Primerna je

za omejevanje premika sovranikovih enot, zlasti ponoi, ko ni znana smer prihoda. Prednost

je v lajem nadzoru, dobri zaiti ter med seboj pokritimi obmoji ognja. Velikokrat se takna

razvrstitev uporablja pri postavljanju nonega tabora. Slabost te zasede je, da je primerneja

za veje enote (vsaj velikosti voda), v nasprotnem primeru jo lahko moneji sovranik unii.

46

V primeru artilerijskega napada lahko postane problem tudi slaba razprenost enote (glej

Counterguerrilla Operations 1986: C14).

Odprti trikotnik (nadlegovalna zaseda) majhni enoti omogoa, da upoasni in zada teke

izgube veji sovrani enoti, ne da bi pri tem bila preve ogroena. Enota je razdeljena v tri

skupine, ki oblikujejo vogale obstreljevanega obmoja (slika 3.3.18). Z izmeninim ognjem

razbijejo sovranikovo enoto, zadajo izgube in se varno umaknejo (glej Counterguerrilla

Operations 1986: C15).

Slika 3.3.18: Odprti trikotnik (nadlegovalna zaseda).



Odprti trikotnik (unievalna zaseda): enota je razdeljena v tri skupine, ki so med seboj

oddaljene 200300 metrov (slika 3.3.19). Ko sovrana enota vstopi v obstreljevano obmoje,

najblija skupina odpre ogenj. Medtem ko sovranik manevrira v napad ali umik, druge

skupine odprejo ogenj in na koncu napadejo sovranika ter ga uniijo. Kot unievalna zaseda

je primerna le za veje enote, od ete nadalje (glej Counterguerrilla Operations 1986: C16).

47

Slika 3.3.19: Odprti trikotnik (unievalna zaseda).

Vir: Counterguerrilla Operations (1986). Field Manual No. 908. Washington, DC:


tirikotna zaseda

Tudi tirikotna zaseda majhni enoti omogoa, da upoasni in zada teke izgube veji sovrani

enoti, ne da bi pri tem bila preve ogroena. Podobna je odprti trikotni zasedi, le da je enota

tokrat razdeljena v tiri skupine, ki so med seboj oddaljene 200300 metrov in tvorijo vogale

obstreljevanega obmoja. tirikotna zaseda se lahko izvaja kot nadlegovalna ali unievalna

zaseda, podobno kot je opisano pri odprti trikotni zasedi. Kot unievalna zaseda je primerna le

za veje enote, torej od ete nadalje (glej Counterguerrilla Operations 1986: C16).

48

Slika 3.3.20: Odprti tirikotnik (nadlegovalna zaseda).



Slika 3.3.21: Odprti tirikotnik (unievalna zaseda).



49

3.4 IZVEDBA NARTOVANE ZASEDE

3.4.1 Naela in pogoji

Poveljnik bojne patrulje dobi od svojega nadrejenega cilje in omejitve npr. trajanje zasede ali

lokacijo. Pri postavljanju zasede so glavna vodila oz. naela dosei popolno:

preseneenje sovranika, koordinirano uporabo ognja ter nadzor v vseh fazah zasede.

Preseneenje je odvisno od zavarovanja, izbora zemljia za zasedo, uinkovite kamuflae,

izogibanja vzorcev, dobre bojne discipline, radijske discipline in tajnosti (namen mora biti

prikrit, o zasedi se ne sme razpravljati preko zvez, enota se naj infiltrira kot odcepljen del

veje enote v drugi operaciji) (glej Counterguerrilla Operations 1986: C2).

Pogoji za uspeno zasedo so:

izbor primernega zemljia in neopazno zavzetje poloajev za zasedo, temeljito nartovanje, zagotoviti varnost enote, visoka bojna disciplina (potrpeljivost v prei, pravilno premikanje, ko je le to

nujno, pravilni postopki enote),

zagotovljena in pravilno usmerjena ognjena podpora (glej Counterguerrilla Operations, 1986).

3.4.2 Izbor zemljia

Primerni poloaji za zasedo so:

sovranikove komunikacije, oskrbovalne toke, meje med vegetacijskimi pasovi (npr. gozdna rta), verjetne sovranikove poti umika iz napada ali obrambe (glej Landforce Infantry 2001:

C1S1, 2).

Primerno zemljie za zasedo je lahko tudi prostor, kjer pot preka kaken potok ipd. Vedno

obstaja verjetnost, da bo nasprotnik tu ukazal odmor in obnovil zaloge vode (glej Camper 1988:

50

11). Izogibati se je treba oitno idealnemu zemljiu za zasedo, saj se mu bo izogibal tudi

sovranik. Zemljie za zasedo naj bi bilo dobro zamaskirano, z dobrim razgledom, dobro

zavarovano, sovraniku naj ne bi nudilo kritje ali monosti umika. V bliini naj ne bi bilo

vojakih poloajev ali civilnih naselbin. V idealnih pogojih je to zemljie, kjer naravne ovire

kanalizirajo premik sovranika in krijejo umik naih enot. Kadar naravnih ovir ni dovolj, je

potrebno postaviti umetne ovire in mine preseneenja: na monih poteh umika nasprotnika,

slepih tokah, ki jih ne moremo drugae kriti Pri izboru zemljia je potrebno narediti

serijo izvidovanj. Velikokrat prvo izvidovanje ni mono izvesti na zemljiu, temve je

omejeno na tudije zranih fotografij, zemljevidov in patruljnih poroil. e se izvaja na

terenu, je potrebno biti pozoren, da se ne hodi v obstreljevano obmoje, ampak se ga izvaja iz

ozadja, eprav bi bilo dobro videti teren s sovranikove perspektive (glej Landforce Infantry

2001: C1S3, 17).

Med prvim izvidovanjem doloimo:

opazovalne toke, mone sovranikove poti umika, primerne ognjene cone, poloaje za ognjeno podporo, skupine za napad, skupine za zavarovanje, izhodini in zbirni rajon, vstopno toko ter vse potrebne poti, oskrbovalni rajon, poti umika.

Izhodini rajon je rajon v katerem enota zakljui premik oz. pohod, odloi odveno opremo

in se pripravi za boj. Izhodini rajon je vedno varovan in dovolj dale od zasede, da lahko

slui tudi kot oskrbovalni rajon.

Zbirni rajon je lahko razpoznaven rajon na zemljiu, na katerem se enota zadnji zbere,

preden vsaka skupina nadaljuje svojo pot proti svojem konnemu cilju - zasednem poloaju.

Po konani zasedi se tu enota ponovno zbere in reorganizira. Zbirni rajon je vedno dobro

varovan.

Vstopna toka je toka s katere se skupina za napad premakne na zasedne poloaje. Ker gre za

poloaje, ki so najblije obstreljevanemu obmoju, je pravilen in prikrit premik kljunega

pomena. Na vstopni toki se zato izvede e zadnji pregled, izdajo e zadnji ukazi, nakar se

skupina premakne na svoje poloaje. Poti, ki vodijo v in iz zasede, morajo nuditi kritje pred

51

opazovanjem, na njih ne sme biti lokalnega prebivalstva (glej Landforce Infantry 2001: C1S3,

18). Nekateri avtorji opozarjajo tudi na smer vetra veter naj bi odnaal vonj in zvok vojakov

stran od sovranika (glej Smal Wars Manual 1940: 41).

3.4.3 Organizacija

Enota oz. zasedna patrulja je ponavadi razdeljena na:

skupino za napad, skupino za zavarovanje, skupino za ognjeno podporo in poveljstvo.

Skupina za napad pokriva obstreljevano obmoje. Njena naloga je unienje sovranika in

dodatne naloge, kot so: zajetje ujetnikov, unienje zajete opreme itd.

Skupina za ognjeno podporo podpira skupino za napad z neposrednim in posrednim ognjem.

Zagotavlja glavno ognjeno mo.

Skupina za zavarovanje izolira obstreljevano obmoje, zagotavlja zgodnje opozarjanje pred

sovranikovim prihodom, blokira vse poti v in iz zasede ter varuje ostalo enoto (glej Tactics

2001: 530).

Velikost enote je odvisna od naloge. Za zadrevanje sovranika sta vasih dovolj dva vojaka,

medtem ko unienje sovranika zahteva vejo enoto. Zasedna patrulja naj bi bila im manja,

saj velikost pomeni dodatne oskrbovalne probleme. Manja kot je patrulja, tija je in laje jo

je voditi. Posameznik lahko uinkovito vodi do pet ljudi. e je zaseda razvleena ali je as v

prei dalji od 12 ur, je potrebno poskrbeti za zamenjave in rezervo, okrepitve, prehrano in

poitek. Potrebno je organizirati oskrbovalno rajon, ki je dovolj dale, da zvoki in vonj ne

kompromitirajo zasede. Idealno je, e je enota razdeljena v tri skupine, ki bi med sabo

rotirale: poivajoo, rezervno in tisto na prei (glej Landforce Infantry 2001: C1S3, 23). Pozorni

moramo biti tudi pri izbiri lanov zasedne patrulje. V patruljo ne sodijo kadilci, saj imajo slab

noni vid in so zaradi prepovedi kajenja med misijo ivni in nemirni. Tudi psi ne sodijo v

patruljo ali zasedo. So glasni, povsod puajo izloke in lahko izdajo poloaj. Ko jim je vroe,

glasno sopihajo, lajajo, se praskajo ...

52

3.4.4 Nart

Teko je postaviti zasedo disciplinirani in dobro izurjeni sovranikovi enoti. Podcenjevanje se

rado mauje, zato je potrebno dobiti imve kvalitetnih obveevalnih podatkov o

sovraniku:

mo, sestava enot, nain premika, prednja, bona, zadnja zaita, identifikacijske znailnosti sovranika, postopki ognjene podpore, vzorci premika, protizasedne tehnike (glej Landforce Infantry 2001: C1S2, 8).

Poznati moramo tudi poloaje domaih in zaveznikih sil v okolici. Izbrati vrsto premika,

poti, tovor. ele potem se oblikuje prvi nart, ki pa mora biti natanen, preprost (razumevanje

vseh faz operacije je kljunega pomena), jasen in fleksibilen. Z njim se mora zagotoviti

preseneenje, popoln nadzor in maksimalna ognjena mo (glej Landforce Infantry 2001: C1S2,

9).

Nart je odvisen tudi od vrste zasede. Pri nartovani zasedi se upotevajo vsi moni odzivi

sovranika, pri hitri zasedi pa se oblikujejo SOP, ki upotevajo vse mone situacije. Vsi narti

pa morajo biti dovolj proni, da se prilagodijo terenu in situaciji. Vedno naj bi obstajal

alternativni nart za nepriakovane situacije (glej Counterguerrilla Operations 1986: C3). Do

podrobnosti je potrebno razdelati:

Poloaje skupine za ognjeno podporo, ki naj bi pokrivala obstreljevano obmoje, zaprla oba konca zasede in krila sovranikove poti umika. Po potrebi oblikujemo ve

obstreljevanih obmoij.

Zemljie, ki ga ne krije ognjena podpora. Krijemo ga s pehotnim orojem ali minami.

Priakovane oklepne enote, da postavimo: ovire, fugase, mine, IEN, poloaje protioklepnega oroja.

Skupina za zavarovanje nas mora biti sposobna opozoriti e preden sovranik vstopi v obstreljevano obmoje.

53

Skupina za zavarovanje mora tudi kriti mone poti umika, pri tem lahko uporabi artilerijo, minomete ali minsko - eksplozivna sredstva.

Z ronimi bombami in SRUD zavarujemo svoje boke in hrbet pred sovranikovim protinapadom (glej Landforce Infantry 2001: C1S3, 21).

Poveljnik naj bi svojo enoto seznanil z nartom s pomojo modela t. i. peene mize ali

zemljevida. Peena miza je lesen okvir ali zaboj napolnjen s peskom, zemljo, kamenjem itd.

Z vrvicami oznaimo povratnike in vzporednike, kot bi potekali na zemljevidu. Z rokami pa

oblikujemo zemljo in pesek v 3D podobo zemljia, kjer bomo delovali. Dodamo majhna

drevesa, hie, reke, ceste ... Dobro je, da pri tem sodeluje vsa enota, tako si vsi ustvarijo trajno

predstavo o okolici. Nart se potem temeljito vadi.

Pri vadbi postopkov zasede se vadijo vse faze postavljanja zasede:

zagotovitev pravilnega poloaja poveljnika in enote, ognjena disciplina in disperzija ognja, natanno merjenje na premikajoe se cilje, prepreiti previsoko merjenje, streljanje

izven doloenih ognjenih con in v iste cilje,

poskrbi se za oroje in opremo, da ne pride do zastojev in okvar, vsak del opreme se temeljito oisti in preveri,

vadi se tiho in neopazno premikanje, standardne operativne postopke za vsako situacijo, ki bodo jasne vsakemu lanu

enote, razvije se timska usklajenost, testira komunikacija in signali. Nona zaseda se

vadi ponoi. e se bodo uporabljala osvetljevalna sredstva, se vadi tudi to (glej

Landforce Infantry 2001: C1S3, 20).

Priprava na zasedo vkljuuje tudi na prvi pogled trivialne zadeve, kot je pravilna prehrana.

Uporablja se namre samo takna hrana, s kakrno se prehranjuje tudi sovranik in to e dva

dni pred misijo. S tem prepreimo sovraniku, da bi po drugani sestavi najdenega blata

ugotovil nao prisotnost, hkrati pa imamo podoben vonj kot sovranik. Prav tako se dva dni

pred misijo pije samo voda. S seboj se ne sme vzeti tobaka, veilnega gumija in tobanih

obliev, ker oddajajo vonj. Prav tako se ne jemlje s seboj dezodoranta, mila, ampona in

patrulja se vsaj dva dni pred odhodom v misijo umiva le z vodo. Umeten vonj bi lahko

54

vznemiril divjad in opozoril sovranika (glej Leonard 1987: 128; Lanning 1988:151;

Chambers1992: 250).

Na koncu se preveri znanje vsakega lana patrulje: signali, gesla, radio frekvence Vsak

lan patrulje mora na pamet poznati vse radio frekvence. Pregleda se oprema. Vsi naj bi imeli

vsako stvar na svojem mestu. V primeru, e je kdo ranjen ali mrtev, bi lahko vsak lan

patrulje tudi v temi nael iskano stvar (glej Chambers 1992: 183). Nihe s seboj ne nosi

rezervnega oblaila, termo perila ali debelih nogavic, razen e je temperatura pod nilo.

Dodatna oblaila preve pregrejejo vojaka med premikom, ga utrudijo in dehidrirajo. Zaradi

takne napake so vojaki med misijo umirali. Ameriani pravijo: Travel light and freeze at

night40. e se enota za dalji as ustavi, se pa zavije v pono.

Obiajni glavni vzroki za neuspeh so:

Hrup napenjanja in odklepanja oroja, ko je sovranik e v obstreljevanem obmoju. To je potrebno storiti e prej.

Previsoko merjenje, posebno ponoi. V ta namen namestimo bajonete ali izvajamo nono urjenje z nonimi opazovalnimi napravami.

Sovranik opazi odtise kornjev ali premike posameznikov. Slaba ognjena disciplina, neupotevanje ukazov za zaetek in prekinitev ognja. Neprimeren poloaj poveljnika in s tem slab nadzor. Ni opazovanja z vseh smerisovranik se neopazno priblia. Zastoji oroja, ker ni isto, okvirji niso testirani. Podobno velja za minsko-

eksplozivna sredstva.

Ni jasnega signala za proenje zasede (glej Landforce Infantry 2001: C1S7, 39-40).

3.4.5 Oboroitev in oprema

Izbor opreme narekuje naloga, trajanje zasede, transport, zemljie. Priporoljiva je uporaba

duilcev in sovranikovega oroja (glej Stanton 1992: 22). Izbrani vojaki naj bi bili oboroeni z

brzostrelkami z duilci, s katerimi bi lahko eliminirali manje sovranikove predhodnice, ne

da bi pri tem kompromitirali zasedo (Dickens 1983: 250).

Skoraj nujen del opreme so sredstva usmerjenega delovanja. SRUD imajo veliko ognjeno

mo in pri aktiviranju z eksplozijo ne izdajo poloaja (glej Ezell 1988: 110). Lahko se jih

40 Slo. potuj lahko in zmrzuj ponoi.

55

uporabi na mnogo nainov: namesti se jih na drevesa, da podrast ne ovira eksplozijo, lahko se

jih povee z ronimi bombami. Takno minsko polje je obvezno vrisati na karto (glej Dickens

1983: 143).

Rone bombe so zelo uinkovito oroje, e posebno ponoi, saj podobno kot sredstva z

usmerjenim delovanjem s svojo eksplozijo ne izdajajo poloaja. Pri metanju ronih bomb

moramo biti pozorni, kako jih meemo v gozdu, da se ne odbijejo od vej in debel nazaj na na

poloaj. Zato v gozdu ronih bomb ne meemo preko glave, da ne zadenemo drevja, si ez

dan doloimo ognjeno cono (glej Leonard 1987: 119).

Tudi protioklepni raketomet je zelo uporaben in vsestranski. V zasedi se ga lahko uporabi tudi

kot daljinsko vodeno mino: trdno se ga namesti, da meri v eleno smer, vsaj meter nad tlemi,

vigalni sistem se zamenja z detonatorsko vigalno vrvico ali predela za elektrini vig. Na

detonatorsko vigalno vrvico ali prevodnik elektrinega toka (npr. minerski kabel z elektrino

detonatorsko kapico) se lahko povee e ve minskih ali osvetljevalnih sredstev, ronih bomb

... (glej Harris 1996).

Velikokrat se lahko pomanjkanje oroja oziroma ognjene moi omili z uporabo eksploziva,

saj se lahko z njim na primer minira glavna pot v zasedo. V ta namen se vzdol poti vkoplje

zavitke eksploziva (priblino 2 kg) 2030 centimetrov v globino. Zaradi pomanjkanja

materiala so se upornike enote velikokrat domislile prav genialnih tehnik in postopkov kot je

npr. vlivanje eksploziva v beton ter oblikovanje le-tega, da so izdelki izgledali kot kamni ali

opeke. Opeke so potem celo vzidali v zidove in eksploziv sproili v primernem trenutku.

Minirale so se tudi ruevine in ovire, katere je bilo potem potrebno umakniti, trupla (glej

Ratcliffe: 1953, 19). Zelo uporabne so tudi mine preseneenja. Gre za: eksplozivno ali

neeksplo

Documents

Comb Barac Miro