Oddelek za kmetijsko svetovanje Trnoveljska cesta 1, 3000 CELJE

Datum: 10. 10. 2019 Zadeva: Poročilo o ogledih dobrih kmetijskih praks po Franciji, 17.- 19.9.2019 Člani strokovne skupine (pri KGZS – Zavodu Celje) za ekološko kmetovanje smo si v Franciji ogledali nekaj primerov dobrih kmetijskih praks. Strokovno ekskurzijo je organizirala Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije.

Kmetija »Cassole«, 17. 9. 2019 Najprej smo si na 400 metrih nadmorske višine ogledali govedorejsko kmetijo Cassole, ki se ukvarja s prirejo in predelavo mleka (Slika 1).

Slika 1: Pogled na dvorišče kmetije »Cassole« (foto R.Samec)

Ob prihodu nas je prijazno sprejel gospodar kmetije in njegova žena. Omenil je, da poleg njiju pri vseh kmečkih opravilih pomaga še 24 letni sin. V letu 1920 je kmetijo kupil gospodarjev praded in je tedaj obsegala le 25 ha zemljišč. Gospodar predstavlja že 5. generacijo, ki živi in dela na kmetiji. Kmetijo je prevzel pred 30. leti. Trenutno je na kmetiji 35 krav molznic pasme Holstein. Obsega 50 ha kmetijskih zemljišč. Na 5 ha

njivskih površin imajo posejana žita, ki jih porabijo izključno za prehrano krav. Ravno tolikšno površno imajo posejano še z lucerno. Od leta 2007 kravam ne krmijo več travne oz. koruzne silaže. Namesto koruze so povečali delež pašnikov.

Poleg paše živalim ponudijo še mrvo. Živali se v hlevu dokrmljuje pri jutranji in večerni

molži (Slika 2). Na krmilnem avtomatu dobijo v povprečju še od 1,5 kg do 3,0 kg močne krme (koruza, pšenica, …), odvisno od mlečnosti. Omenjena močna krma vsebuje že tudi mineralno vitaminske dodatke. Vsaka žival dobi v povprečju v jasli še 1 kg

domačega žita. Ležalno površino nastiljajo s slamo in jo čistijo le 3 do 4 krat letno, saj večinoma časa živali preživijo na pašniku. Plemenske telice večina časa pasejo.

Slika 2: Živali imajo okoli vratu nameščene »transponder-je« (foto R.Samec)

Skozi leto je v tem območju zelo toplo, zato paša običajno poteka od marca do novembra. V času hude vročine in neurij živali umaknejo v hlev. Poleti temperatura dosega tudi 40 ˚C, v zimskem časi pa od 0 do 10 ˚C, izjemoma pod ničlo. Zaradi podnebnih sprememb so zime mile in snežna odeja zelo hitro izgine. Letno pade nekje 900 ml padavin.

Od leta 2016 kmetujejo po načelih ekološkega kmetovanja. Državna podpora znaša 150 EUR/ha trajnega travinja oz. 300 EUR/ha njivskih površin. Povprečna mlečnost po kravi je ob krmljenju silaž znašala od 30 do 32 kg mleka/kravo. Po opustitvi silaže (v leti 2007) pa se je mlečnost zmanjšala na 25 kg mleka/kravo. Ravno takšno mlečnost imajo tudi sedaj. Povprečna vsebnost maščobe v mleku znaša 3.10 % in 3.20 % beljakovin. V poletnem času beležijo povišano vsebnost somatskih celic.

V zadnjih 10. letih imajo na kmetiji urejeno predelavo mleka. Tako letno predelajo 30 % lastnega mleka, nekaj mleka tudi stekleničijo, preostalo količino oddajo v mlekarno, ki

je od kmetije oddaljena 50 kilometrov. V mlekarni dosega mleko ceno 0,45 EUR za

liter. Njihovo ustekleničeno mleko pa dosega višjo ceno in sicer 0,80 EUR po litru. Za kilogram sira mora končni potrošnik odšteti 14 EUR.

Letno predelajo 70.000 l lastnega mleka, tudi s predelavo mleka so vključeni v ekološko kontrolo. Izdelujejo različne mlade in starane sire, sirne namaze, jogurte, smetano. Letni strošek ekološke kontrole za osnovno kmetovanje, ki zajema pregled površin in živali, in za mlečne izdelke skupaj znaša 800 EUR. V to ceno je vključenih 6-7 napovedanih obiskov in 1 nenapovedan obisk. Ena izmed kontrol vključuje le preverjanje obrazcev in dokumentacije.

Sliki 3 in 4: Mlečni izdelki s kmetije Cassole (foto V. Mihalič) Predelava mleka zahteva dodatno registracijo dejavnosti. Okrog 260.000 l mleka prodajo direktno v mlekarno, mlečne izdelke pa prodajajo na domu, direktno na trgu in preko posrednikov v trgovinah. Na kmetiji imajo urejeno trgovino, kjer poleg svojih izdelkov prodajajo tudi izdelke drugih registriranih lokalnih ponudnikov (jajca, sokove, marmelade, vino…) Na te izdelke imajo 30% maržo. Trgovina je odprta z zelo natančnim urnikom in sicer ob torkih, sredah, petkih in sobotah, običajno je odprta 3-4 ure dnevno. Ob petkih popoldne od 15.30 do 19.00 pa imajo tržni dan, ko na kmetijo povabijo še 7-8 drugih kmetij, ki prodajajo ekološka vina, olja, polže, krušne izdelke, druge sirne izdelke, ki jih na kmetiji ne proizvajajo in druge izdelke. Tržnica je namenjena njihovi lokalni skupnosti, kjer živi cca 2000 prebivalcev in vsak petek je na njihovi kmetiji vsaj 100 kupcev. V njihovi občini so 4 lokalne skupnosti in na vseh se organizirajo kmečke tržnice.

Slika 5: Trgovina na kmetiji, kjer poleg svojih izdelkov prodajajo izdelke z drugih kmetij (foto V. Mihalič) Slika 6: Označevalna tabla ob cesti, s katero oglašujejo kmečko tržnico na kmetiji Cassole (foto V. Mihalič) Kmetija ima zelo dobro urejeno spletno stran s kvalitetnimi fotografijami, na kateri je predstavljena družina, zgodovina kmetije, proizvodni prostori s potekom predelave, izdelki s cenami, delovni čas trgovine, kmečka tržnica ter aktualni dogodki v bližini. V okviru tržnega dneva so s fotografijami in opisi predstavljeni vsi lokalni pridelovalci, ki tam prodajajo. https://fermedelacassole.fr/la-transformation/ Po ogledu kmetije je sledila degustacija mesnih in mlečnih izdelkov, kruha, soka in vina s sosednjih kmetij. Zanimivo je bilo, da so nam najprej postregli z mesnimi narezki,

sokom in vinom in šele, ko smo zaključili z degustacijo mesnih izdelkov, so nam prinesli mlečne izdelke. Razložili so nam, da se pri njih siri jedo na koncu kot sladica.

Sliki 7 in 8: Sirni in mesni narezek (foto V. Mihalič) Slika 9: Internetna stran kmetije Cassole

Obisk mednarodnega sejma za ekološke in alternativne tehnologije v kmetijstvu "Tech&bio" v kraju Bourg-Les-Valences v Franciji.

Vse udeležence naše strokovne poti po Francij je sprejela Kmetijska zbornica departmaja Isere, kot delegacijo iz Slovenije na mednarodnem sejmu za ekološke in alternativne tehnologije v kmetijstvu »Tech&Bio«, so nas sprejeli in nam najprej predstavili sejem in spremljajoče dogodke (predavanja, prikazi, …). Sejem traja 2 dni in je v organizaciji francoske kmetijske zbornice in regijske kmetijske šole organiziran vsako drugo leto. Na letošnjem sejmu se je v dveh dneh zvrstilo:

- 100 demonstracijskih prikazov na njivah, z ekološkimi in alternativnimi tehnologijami

- 120 predavanj z delavnicami v trajanju 20 – 90 minut, z domačimi in tujimi eksperti, z možnostmi diskusije

- 350 razstavljavcev, dobaviteljev, s predstavitvijo zadnjih inovacij - 19 000 obiskovalcev - 20 sodelujočih držav poleg Francije, razstavljavcev, ekspertov, predavateljev - Popolna živinoreja, energetska učinkovitost zgradb.. - 150 svetovalcev na sejmu - 50 ha ekološkega kmetovanja v živo - Predstavljenih 12 let strokovnega znanja in vplivov ekološkega kmetovanja - 100% ali vsa proizvodnja je prikazana v živo

Od vseh obiskovalcev sejma je 70 % kmetov, od tega kar 50 % konvencionalnih kmetov.

Sejem je zelo »živo dogajanje« in pokriva naslednja kmetijska in z njim povezana področja :

- Obdelovanje in skrb za tla, zaščita tal - Digitalizacija in robotizacija - Biodiverziteta - Vodenje, poslovanje - Varstvo pred škodljivimi organizmi - Zdravje živali - Naravne substance - Upravljanje z organsko snovjo - Raznolikost izbire za odpornost - Precizno kmetijstvo

Slika 10: Prikaz sajenja solate na različnih prekrivnih folijah iz biorazgradljivih materialov (škrob, konoplja) (foto IGŠ)

Slika 11: Manjši priročni, lokaciji in kulturi prilagojeni strojni pripomoček (foto IGŠ)

Slika 12: Sodobni, samohodni in daljinsko vodeni stroj za okopavanje solate (foto IGŠ)

Slika 13: Ekološki semenski material je na sejmu dobival pomembno mesto (primer česen, francoske sorte poznane tudi slovenski pridelavi) (foto IGŠ)

Kratek opis Francije, kjer ima ekološki način pridelave pomembno mesto

Francija je bila leta 2018 na 7.mestu največjih svetovnih gospodarskih velesil, takoj za Združenim kraljestvom in Indijo. Vlada je delno ali v celoti privatizirala številna velika podjetja, med njimi Air France, France Telecom, Renault in Thales. Vendar pa vlada ohranja močno prisotnost v nekaterih sektorjih, zlasti v energetiki, javnem prometu in obrambni industriji. Kmetijstvo predstavlja 2% BDP. Francija je največja kmetijska sila v EU in predstavlja četrtino njene celotne kmetijske proizvodnje. Kljub temu kmetijski sektor predstavlja le 2% BDP države in zaposluje manj kot 3 % prebivalstva. Francoski kmetijski sektor prejema znatne subvencije iz EU. Glavni kmetijski izdelki so pšenica, koruza, meso in vino.

Slika 14: Stanje V Francij

Sejem »Tech&Bio« se nam je pokazal kot dobra praksa kmetovanja, tako na veliko, kot malo, saj smo lahko videli tako daljinsko vodene robote za obdelovanje tal in oskrbo kmetijskih rastlin (npr. okopavanje), setev in spravilo kmetijskih pridelkov, kot tudi veliko vrst manjših delovnih pripomočkov, tudi različnih ročnih, npr. motike z zamenljivimi delovnimi okopali. Istočasno so bili predstavljeni in prikazani kmetijski stroje na električni, naftni, živalski in tudi človeški pogon. Sejem je ponujal na enem mestu zbrane strokovne informacije in zelo uporabne ideje za rešitve v pridelavi kmetijskih rastlin in reji živali, kot tudi predelavi in dodelavi pridelkov kmetijskih rastlin. Bogat strokovni spremljevalni program, vzpostavljeni kontakti za strokovne informacije, spoznavanje novosti in praktični prikazi le teh na polju, v vinogradu ali v sadovnjaku, so zelo dober način podajanja uporabnosti postopkov in pripomočkov za uporabnike – pridelovalce (kmete), kot tudi za nas kmetijske strokovnjake. Zagotovo bomo imeli veliko uporabnega za prenos v našo ekološko prakso. Predvsem pa smo vsi udeleženci pri ogledu sejma spoznavali, da je sejem bil visoko strokoven, uporaben in z informacijami, ki so prenosljive tudi v našo prakso ekološkega kmetoanja, kjer ne smemo pozabiti na videno preprostost in aplikativnost, ter to s pogumom in samozavestno uporabiti vsak pri svojem delu.

Zelenjadarska kmetija Les Jardins de Coteau Na manjši kmetiji se s pridelavo ekološke zelenjave ukvarjata dva najemnika Isabel in Alain s svojima družinama, ki na tej lokaciji pridelujeta zelenjavo že 4 leta. Pred tem je 10 let površine obdeloval drug najemnik. Skupaj obdelujeta 2 ha površin z zelenjavo in jo gojita tudi v zavarovanih prostorih – rastlinjakih.

Slika 15: pridelovalne površine z zelenjavo na kmetiji (foto IGŠ) Zelenjavo pridelujeta preko celega leta. Na površinah, kjer gojita zelenjavo imajo urejen namakalni sistem. Vodo za namakanje črpajo iz dveh 50 m vrtin za katere imajo koncesijo. Načrpano vodo zbirajo v površinskih vrečah – balonih (100 m3). Poleg zelenjave na kmetiji redijo do 400 kom kokoši, za katere imajo urejen ograjen prostor.

Slika 16: Balon za zbiranjem načrpane vode za namakanje zelenjave (foto IGŠ) Pridelavo zelenjave temeljijo na večinoma lastno vzgojenih sadika različnih vrst zelenjave v rastlinjaku za vzgojo sadik. Gojijo veliko število vrst zelenjave, kapusnice (zelje, cvetača, brokoli), solatnice (solata, endivija, radič), plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, bučke, muškatne buče), stročnice (nizek fižol), čebulnice (čebula, mlada čebula, por) , gomoljnice (krompir, sladki krompir), korenovke (korenje), špinačnice (blitva, špinača)…. V pridelavi zelenjave se poslužujejo kolobarja, kjer so vanj vključene krmne rastline in rastline za zeleni podor. Poleg tega površine skladno z zahtevami rastlin po hranilih gnojijo z ekološkimi, peletiranimi organskimi gnojili.

Slika 17 : Preprosta oznaka kmetije in delovni čas za prodajo pridelkov (foto IGŠ) V pridelavi zelenjave se poslužujejo uporabe metod z nizkim tveganjem, predvsem uporabi proti insektnih mrež, ki smo jih v času obiska imeli možnost videti, ko so bile z

njimi pokrite površine s korenjem, porom, zeljem, cvetačo, brokolijem. Uporabljajo sajenje sadik s koreninsko grudo na grebene prekrite s folijo in z kapljičnim namakanjem ter uporabo koprenastih PP prekrivk v zgodnji pomladi in pozni jeseni. Pridelano zelenjavo prodajajo 2 krat na teden na lokalni tržnici v Grenoblu in ob petkih na kmetiji v majhnem in zelo preprosto preurejenem prostoru na kmetiji (prej hlev). Na kmetiji so opremljeni z osnovno kmetijsko mehanizacijo primerni za obdelavo njihovih polj, kjer ne uporabljajo plugov in oranja, ampak tla za osnovno obdelavo obdelajo s stroji za minimalno obdelavo (vrtavkasta brana, prekopalnik) in stroj za napravo grebenov ter škropilnica. S pridelavo zelenjave so vključeni v ekološko kontrolo s katero imajo od 300 do 500 EUR letnih stroškov. Oba najemnika sta zdravstveno in pokojninsko zavarovana iz kmetijske dejavnosti.

Slika 18: Pripravljena tla z grebeni in prekrivko iz agrotekstila, sledi sajenje zimskih solatnic (foto IGŠ)

Slika 19: Prekrivanje kapusnic (zelja) s protiinsektno mrežo (foto IGŠ)

Tretji dan smo se odpravili na hribovsko ekološko kmetijo Saveurs du Vercors, ki se nahaja nad 1000 m nadmorske višine v bližini Grenobla, in kjer se že od leta 1993 ukvarjajo z ekološko predelavo sadja in zelišč. Sprejela sta nas gospodar in njegova žena. Proizvajajo marmelade, sirupe in sadna vina oz. likerje ter sušena zelišča in čaje. Letno naredijo 1000.000 lončkov marmelad. Na kmetiji sta zaposlena 2 družinska člana in 2 sezonska delavca, ki na kmetiji pomagata od aprila do novembra. Na tej nadmorski višini sneg običajno pade že v oktobru in traja do sredine aprila, zapade ga tudi do višine 2 metrov, temperature se spustijo do -20oC in v zimskem času si gospodar dodaten prihodek služi kot učitelj smučanja, najeta delavca pa delata kot žičničarja. Obdelujejo 4 ha kmetijskih zemljišč, na katerih gojijo jagodičevje, jabolka, hruške, jagode, kostanj, dokupujejo marelice, fige, jabolka, rabarbaro, mirto in veliko drugega sadja, v naravi pa nabirajo cvetove in razno jagodičevje. Ker je dovolj vlage in dovolj padavin, jagodičevje lahko pridelujejo na odprtem, ni potrebno pod folijo. Letno predelajo 2 toni jagodičevja in porabijo 12 t rjavega trsnega sladkorja. Strošek ekološke kontrole pridelave in predelave sadja znaša 400 EUR, obvezna sta 1 napovedan in nato še 1 nenapovedan obisk kontrolorjev. Marmelade polnijo v 430g in 220g kozarce, sirupe v 0,5 l in likerje v 0,75 l steklenice. Ogledali smo si prostore za predelavo. Tehnologija predelave sadja v marmelade je zelo sodobna in avtomatizirana. Sadje prešajo v vodni preši, nato v nadaljnjem postopku predelave uravnavajo pritisk in temperaturo. Iz kotla, kjer marmelade segrejejo na T 99oC, preko cevi sledi avtomatsko polnjenje in zapiranje kozarcev.

Sliki 20 in 21 : Podtlačna obdelava sadja in avtomatsko polnjenje in zapiranje kozarcev (foto V. Mihalič) Izdelke prodajajo na kmetiji, na lokalnem trgu v različnih trgovinah in najbolje se izdelki prodajajo v manjših bio trgovinicah, kjer prodajajo samo ekološke izdelke. Nekaj izdelkov prodajo tudi preko danskega posrednika. Pri prodaji posrednikom ceno

znižajo za 20%. Končna cena v trgovinah je nato vsaj 1,5x do 2x višja kot pri neposredni prodaji. Potrebno izobrazbo glede tehnologije predelave in označevanja izdelkov so prejeli na tečajih, ki jih je organizirala Kmetijska šola. Njihovo izobraževanje je financirano iz 2 virov, polovica iz državnega proračuna, polovico pokrijejo sami, kar na letni ravni znaša 43 eur.

Slika 22: Bili smo dobri kupci, saj so po našem odhodu police bile izdatno bolj prazne (foto V. Mihalič) Pripravili: Vesna Mihalič, univ. dipl. inž. kmet. Rok Samec, mag. kmetijstva Maja Klemen Cokan, univ. dipl. inž. zoot. Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agr. KGZS – Zavod Celje