Digitalna fotograﬁja v zbiranju gradiv Vladimir Batageljvlado.fmf.uni-lj.si/pub/doc/vega/foto.pdf · Vega Jurij Vega in njegov casˇ Digitalna fotograﬁja v zbiranju gradiv Vladimir

'

&

$

%Vega

Jurij Vega in njegovcas

Digitalna fotografijav zbiranju gradiv

Vladimir Batagelj

Univerza v Ljubljani

FMF, matematika

Ljubljana, SAZU, 22-23. marec 2004

version: 23. marec 2004 05 : 54

http://www.pierogi2000.com/flatfile/lombardi.html

V. Batagelj: Digitalna fotografija v zbiranju gradiv 1'

&

$

%

Vsebina1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

2 Nekaj slik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2

5 Digitalna fotografija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

9 Izkusnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

11 Digitalna ’temnica’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

13 Verodostojnost posnetkov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

14 Tartini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

Jurij Vega in njegovcas, SAZU, Ljubljana, 22-23. marec 2004 ▲ ▲ ❙ ▲ ● ▲ ❙ ▲▲ ☛ ✖


&

$

%

UvodZe vsaj dve desetletji zbiram slikovno gradivo iz zgodovine matematike in

drugih z matematiko povezanih vsebin.

Spocetka sem uporabljal klasicni fotoaparat in diapozitive. Sredi 90.

let sem zacel slike pretvarjati v racunalnisko obliko s skeniranjem na

posebnem skenerju za filme. Zaradi cene in razpona obcutljivosti filmov

sem ’presedlal’ na negative.



&

$

%

Nekaj slik



&

$

%

. . .se nekaj slik



&

$

%

. . . in se nekaj slik



&

$

%

Digitalna fotografijaPred dobrimi dvemi leti sem si kupil prvi digitalni fotoaparat, Canonov

S 100 z locljivostjo 2M pik. Nabavil sem si tudi dve dodatni bateriji in

zmogljivo pomnilno kartico. To mi je zagotovilo brezskrbno fotografiranje

(vec kot 500 posnetkov). Digitalni fotoaparat je prinesel veliko novosti v

moje fotografske navade:

• odpadli so stroski za filme in razvijanje; odpadecas potreben za

skeniranje;

• posnetki ne zgubljajo barv s staranjem;

• isto stvar brez slabe vesti posnamem veckrat,ce mi kaj ni vsec preprosto

zbrisem;

• hranjenje posnetkov je enostavnejse – ko se mi jih na disku nabere

dovolj, jih zapecem na CD;



&

$

%

. . . Digitalna fotografija

• ce na poti naletim na zanimivo vsebino v kaki knjigi ali reviji, ne iscem

xeroxa – papir je tezko prenasati, temvec stvar enostavno poslikam; pri

predavanjih zanimive prosojnice posnamem;



&

$

%


• boljse posnetke s papirnih izvirnikov dobimo s skeniranjem, a to

pogosto iz razlicnih razlogov (dostopnost, poskodovanje izvirnika) ni

mogoce;

• povecan je razpon svetlobnih razmer, v katerih lahko naredim uporabno

sliko.



&

$

%


Glavne prednosti klasicnega pristopa so ostale vecja natancnostklasicnih

posnetkov, mnozica objektivov, filtrov in drugihdodatkovter hitrejsa

odzivnost– pri vecini digitalnih fotoaparatov je sprozilec pocasen in natose

shranjevanje slike na pomnilno kartico zahteva svojcas.

No, naslednji digitalni fotoaparat, Canonov S 400, ki sem ga nabavil

lani, je vprasanje glede natancnosti odpravil – za klasicne posnetke na

obcutljivejsih filmih (vsaj ISO 400) se pri enakovrednih skeniranih slikah

ze opaza zrnatost filma. Z vecjo nalozbo v zmogljiv digitalni fotoaparat z

dodatki bom pase nekaj let pocakal.



&

$

%

IzkusnjeV nadaljevanju nameravam predstaviti svoje izkusnje pri uporabi digitalnega

fotoaparata pri zbiranju zgodovinskih gradiv po muzejih, arhivih, cerkvah

in v naravi.

Fotografija pomeni slikanje s svetlobo. Osnovno pri fotografiji jesvetloba.

V muzejih je pogosto ni veliko. Standardna resitev je uporababliskavice.

Ta je v muzejih pogosto prepovedana.

Dodatna tezava je, da so stvari pogosto shranjene za stekli in uporaba

bliskavice zaradiodbleskovitak ne pride v postev. Moteci so tudi drugi viri

svetlobe v prostoru. Tudi sami smo lahko vir odbleskov – temnejsa obleka

brez izrazitih vzorcev.



&

$

%

Druga moznost je uporabaobcutljivejsega filma, daljsi cas osvetlitve

in povecanjeodprtine zaslonke. V tem primeru moramo zagotoviti

nepremicnost fotoaparata – na primer z uporabostojala (tudi ta je v

muzejih veckrat prepovedana). Slikanje s samosprozilcem.



&

$

%

Digitalna ’temnica’To, kar je v klasicni fotografiji temnica, so v digitalni fotografiji programi

za obdelavo digitalnih slik, ki omogocajose veliko vec.

Najpreprostejse operacije so izrezi, pomanjsave, izboljsave barv in ostrine

ter odstranjevanje/popravljanje motecih sestavin slike (rdece oci).

Posnetke je potrebno ustrezno dokumentirati: avtor, kraj,cas, vsebina

posnetka, (podatki o fotoaparatu, nastavitvah, . . . ). Za hranjenje digitalnih

posnetkov so zelo primerne plosce CD in DVD.



&

$

%

Primera



&

$

%

Verodostojnost posnetkov

Lahkotnost predelave fotografij postavlja pod

velik vprasaj verodostojnost posnetkov.

Mladinaduplerice


http://www.mladina.si/projekti/duplerice/


&

$

%

TartiniZe nekajcasa se spravljam pregledati matematicne rokopise Giuseppe-ja

Tartini-ja (1692-1770) v Arhivu v Piranu (poleg tega sose v Padovi).

Opravil sem poskusne posnetke s starim digitalnim fotoaparatom (2M) in

dobljeni posnetki so zadovoljive kakovosti.

Tartini


http://www.istrians.com/istria/illustri/tartini/

Documents

Digitalna fotograﬁja v zbiranju gradiv Vladimir Batageljvlado.fmf.uni-lj.si/pub/doc/vega/foto.pdf · Vega Jurij Vega in njegov casˇ Digitalna fotograﬁja v zbiranju gradiv Vladimir