UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO

LJUDSKE IGRE KOT SREDSTVO ZA RAZVIJANJE MOTORIČNIH

SPOSOBNOSTI OTROK

Mentor: Kandidatka:

predavatelj Miran Muhič Gabrijela Pori

Maribor, 2009

ZAHVALA

Zahvaljujem se partnerju, sinovoma in mami za vso podporo in potrpeţljivost, ki so mi jo nudili.

Zahvaljujem se tudi mentorju predavatelju Miranu Muhiču za strokovno pomoč in vodenje pri

izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem tudi vsem vzgojiteljicam za sodelovanje pri

raziskovalnem delu diplomske naloge, svojim sodelavkam, prevajalki Nataliji Marzel in lektorici.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Gabrijela Pori, rojena 13. 05. 1976, študentka Pedagoške fakultete Univerze v

Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom LJUDSKE

IGRE KOT SREDSTVO ZA RAZVIJANJE MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI

OTROK, pri mentorju prof. Miranu Muhič, avtorsko delo. V diplomskem delu so

uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Maribor, 2009

POVZETEK

Ljudske igre so preproste in lahko razumljive. Glavni namen iger ni samo tekma, temveč tudi

dokazovanje zmogljivosti in uspešnosti. Čeprav so se ljudske igre skozi leta spreminjale je v

njih še začutiti ţivljenjske izkušnje človeštva in spoznanja, ki so se razvijala skozi

spremembe načina ţivljenja. V teh igrah je skritih veliko prvin športa, ki ga tako lahko

pribliţamo otrokom na njim prijeten način. Orodja oziroma rekviziti, ki so jih nekoč

uporabljali v ljudskih igrah, so preprosti in vzeti iz vsakdanjega ţivljenja oziroma dela. Prav

zaradi tega so te igre primerne tudi v predšolski dobi. Namen diplomske naloge je bil

ugotoviti, v kakšni meri so te igre zastopane v vrtcih, koliko in katere ljudske igre

vzgojiteljice poznajo in uporabljajo pri svojem delu, kakšen je njihov namen vključevanja

ljudskih iger v delo z otroci ter kako in koliko s pomočjo teh iger razvijajo motoriko

predšolskih otrok. V teoretičnem delu je predstavljena zgodovina ljudskih iger ter pogoji, ki

so potrebni za izvajanje ljudskih iger in moţnosti razvijanja motoričnih sposobnosti s

pomočjo ljudskih v vrtcih. Opisanih je tudi nekaj preprostih iger s poudarkom na razvijanju

motoričnih sposobnosti predšolskih otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati

ankete, ki je bila izvedena na vzorcu 55 vzgojiteljev. Na osnovi rezultatov ankete

ugotavljamo, da vzgojiteljice v vrtcih še vedno uporabljajo veliko ljudskih iger, tudi za

razvoj motoričnih sposobnosti pri otrocih. Rezultati ankete so tudi pokazali, da imajo otroci

najraje gibalno-športne dejavnosti.

Ključne besede: predšolski otroci, vzgojiteljice, gibanje, ljudske igre, gibalne igre,

motorične sposobnosti.

SUMMARY

Folk games are simple and easily understandable. The main purpose of the games is not only

competition itself but also a demonstration of abilities and success. Although, folk games

have changed through time, they are still filled with life experiences and cognitions that have

evolved through the changes of lifestyles. In these games there are a lot of sport elements,

that can be introduced to children in a very pleasant way. Requisites, that were used to used

in folk games, were simple and taken from everday life and work. That is why these games

are also suitable at preschool age.

The purpose of the thesis was to determine to what extent these games are represented in

nursery schools, how many and which folk games do pre-school teachers know and apply in

their work, what is the purpose of integration of folk games into work with children and how

and how much these games develop motor skills of preschool children.

The theoretical part presents the history of folk games, the conditions necessary for the

performance of folk games and the possibility of developing motor skills through these

games in nursery schools. It also contains the descriptions of few simple games with a focus

on the development of motor skills of preschool children. In the empirical part are presented

results of a survey which was conducted on a sample of 55 preschool teachers.

Based on the results of the survey it is evident that preschool teachers still use a lot of folk

games, also for the development of motor skills of young children. The results also show that

children prefer motor-sport activities.

Key words: preschool children, preschool teachers, movement, folk games, sport games,

motor skills.

Kazalo vsebine

Zahvala

Izjava o avtorstvu

Povzetek

Summary

1 UVOD ________________________________________________________________ 1

2 TEORETIČNI DEL _____________________________________________________ 2

2.1 Zgodovina ljudskih iger __________________________________________________ 2

2.2 Klasifikacija iger ________________________________________________________ 3

2.3 Otrokova igra __________________________________________________________ 4

2.4 Igra kot gibalno-športna dejavnost _________________________________________ 5

2.4.1 Elementarne igre _____________________________________________________________ 6

2.4.2 Športne igre _________________________________________________________________ 7

2.4.3 Pogoji za izvajanje gibalno-športnih iger___________________________________________ 8

2.5 Ljudske igre v okviru gibalno-športnih vsebin v vrtcu _________________________ 9

2.5.1 Moţnosti izvajanja ljudskih iger v okviru gibalno-športnih vsebin v vrtcu _________________ 9

2.5.2 Razvijanje motoričnih sposobnosti s pomočjo ljudskih iger ____________________________ 9

2.5.3 Povezovanje ljudskih iger z ostalimi področji ______________________________________ 14

2.6 Pregled virov in literature _______________________________________________ 15

3 EMPIRIČNI DEL___________________________________________________________23

3.1 Namen _______________________________________________________________ 16

3.2 Podrobna opredelitev raziskovalnega problema _____________________________ 16

3.2.1 Raziskovalna vprašanja _______________________________________________________ 16

3.2.2 Raziskovalne hipoteze ________________________________________________________ 17

3.3 Metodologija __________________________________________________________ 17

3.3.1 Raziskovalne metode _________________________________________________________ 17

3.3.2 Raziskovalni vzorec __________________________________________________________ 17

3.3.3 Postopki in organizacija zbiranja podatkov ________________________________________ 18

3.3.4 Postopki obdelave podatkov ___________________________________________________ 18

3.4 Rezultati in interpretacija _______________________________________________ 19

3.4.1 Analiza vzorca anketirancev ___________________________________________________ 19

3.5 Sklep_______________________________________________________________________30

4 VIRI IN LITERATURA _________________________________________________ 31

PRILOGE _______________________________________________________________ 32

1

»Igra je otrokova pot k spoznavanju sveta, v katerem živi in v katerega je poklican, da ga

spremeni.«

(Maksim Gorki )

1 UVOD

Vzgojitelj je tisti, ki skrbi za celosten razvoj otroka. Ustvarja in zagotavlja moţnosti za

razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti in potreb, razvija otrokovo samostojnost,

radovednost, komunikacijo, sposobnost razmišljanja, ustvarjalnega izraţanja in pozitivno

podobo o sebi. Kot vzgojitelji pa lahko pripomoremo tudi k temu, da pri generacijah otrok, ki

odraščajo v dobi posedanja pred računalnikom in televizorjem, vzpodbujamo naklonjenost

do gibanja. Otroke najbolj motivirajo dejavnosti, ki niso vsiljene in ki pri otrocih

vzpodbujajo neprisiljeno vključevanje v gibanje. Takšna motivacija so lahko tudi ljudske

igre.

O igri lahko razmišljamo tudi z vidika njene koristnosti in uporabnosti. V igri lahko

doţivljamo sebe in spoznavamo sebe. Igra bogati človeka, saj v njem prebuja spoštovanje do

tujih ljudi in kultur.

Igra kot biološka in druţbena nuja se je torej obdrţala v vsem razvojnem obdobju človeka,

vendar se je na različnih stopnjah produkcijskih odnosov kazala na različne načine.

Igro lahko definiramo kot eno temeljnih oblik aktivnosti, v kateri človek ne ustvarja niti

bogastva niti nekega »dela«.

Igra je imela od vsega začetka tudi druţbeno bistvo, je miselna funkcija in kot taka prehaja

meje čistega fizičnega delovanja.

(Šugman, 2004)

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Zgodovina ljudskih iger

Prve ljudske igre pri nas so verjetno še poganskega izvora. Mnoge igre so starosvetnega

značaja in kot take izhajajo iz verskih obredov. Nekatere igre so verjetno prinesene iz drugih

kulturnih okolij. Nekatere igre verjetno segajo v srednji vek, ko se je tlačan lahko ukvarjal

samo z elementarnimi oblikami iger, ki so slonele na hoji, teku, skoku in metu. Eden

najstarejših zapisov o prvih oblikah iger pri nas kaţe, da so Slovenci takrat poznali številne

(ljudske) igre, ki so jim sluţile za razvedrilo, sprostitev in zabavo.

Mnoge igre, ki jih v Sloveniji poznamo še danes, pa so novejšega izvora. Verjetno so nastale

pod vplivom dobe gimnastičnih sistemov v Evropi in pri nas ter vedno bolj uveljavljene

telovadbe v šolah in razvijajočega se modernega športa. To so predvsem igre, ki obsegajo

t.i. štafetne igre, točkovanja in štetja zmag, opravljenih nalog ali zadetkov ipd., ter igre s

telovadnimi pripomočki ali brez njih, kot jih opisujejo J. Trdina (1955), M. Petkovšek in B.

Kremţar (1966) ter zlasti M. Videmšek idr. (2002).

Različne oblike iger so sestavni del kultur vseh civilizacij, na vseh stopnjah razvoja, na vseh

straneh in celinah sveta. V svojem obstoju se je igra prepletala s kultom, magijo, umetnostjo,

vojaškimi veščinami.

Prostor igranja je bil sicer odvisen od letnega časa igranja, v osnovi pa gre predvsem za

ravne površine (travnike, dvorišča…), večje sobe in dvorane. Veliko iger so izvajali na paši,

v prostem času in ob različnih priloţnostih: cerkvenih in drţavnih praznikih, delovnih in

ţivljenjskih praznikih in ciklusih, ob kmečkih opravilih, odmorih, ţalnih slovesnostih, ipd.

Glede na posebnost tradicionalnih iger je razumljivo, da igralci zanje niso potrebovali veliko

naprav ali pripomočkov. Gre za preproste naprave in pripomočke za vsakdanjo rabo (robčki,

klobuki, klopi, stoli, jajca, palice, vrvi, kamni, ipd.). Pravila vseh iger so preprosta, marsikdaj

so jih sproti dopolnjevali glede na ugotovitve ţe igranih iger oz. igranja generacij. Ustno

izročilo pravil je bilo vsekakor najpomembnejše.

( Šugman, 2004)

3

2.2 Klasifikacija iger

Številni avtorji so igre različno razvrščali. Z vidika športa je vendarle najpomembnejša

klasifikacija Roberta Coilloisa (1979), ki je igro razdelil na štiri skupine: agon, aleo,

mimikrijo in ilinks.

Agon (gr.) pomeni tekmovanje, rivalstvo med posamezniki in skupinami v umetno

ustvarjenih okoljih in z enakimi moţnostmi igralcev, torej brez pomoči »od zunaj«.

Alea (lat.), kocka, pomeni igro na srečo. Alea je torej igra, ki negira delo, spretnost, trening,

inteligenco itd. Vsi navedeni pojmi v alei nimajo nobenega pomena, ima ga le sreča.

Mimikrija (gr.) pomeni pretvarjanje, oponašanje; v realnem svetu je mimikrija iluzija

resničnosti (npr. deklica se istoveti z materjo, gledalci na tribunah z igralci na terenu itd.).

Ilinks (gr.) je zanos, vrtoglavica; igra, v kateri prihaja do neke vrste omamljenosti, igra, ki

briše resničnost (ritualni plesi, guganje itd.).

Očitno je, da se naštete oblike iger med seboj razlikujejo, toda podrobna analiza pokaţe, da

so v mnogih igrah primesi vseh oblik, v posamezni pa vendarle prevladujejo značilni

elementi samo zanjo. Z vidika športa nas po klasifikaciji Coilloisa zanimajo predvsem tiste

igre, ki jih uvršča v agon. Coillois meni, da je značilna dejavnost za to vrsto iger prav šport.

Sicer pa poznamo mnoge sistematike iger, predvsem otroških, ki so sistematizirali igre zaradi

vzgojno-izobraţevalne dejavnosti v vrtcih in šolah. V Sloveniji je najbolj razširjena

klasifikacija otroške igre I. Toličiča (1961), ki jih je razdelil v funkcijske, domišljijske,

dojemalne in ustvarjalne.

Funkcijska igra obsega prakticiranje določenih funkcij (zlasti občutenja in zaznavanja ter

gibanja) in ni povezana z značilnostmi gradiva ali izrazno vsebina igrač. Tipične take igre so:

najrazličnejše vrste gibanja (plazenje, plezanje, guganje…), tipanje in okušanje predmetov,

vlečenje in prenašanje stvari, odpiranje in zapiranje, presipanje in pretakanje snovi, gnetenje,

mečkanje, trganje, čečkanje...

4

Za simbolno (domišljijsko) igro je značilno, da si otrok predstavlja (mentalno reprezentira)

stvari, ljudi ali dogodke, ki dejansko niso prisotni – uporablja torej simbole. To so lahko npr.

igre vlog, v katerih se otrok pretvarja (»se dela, da...«) oz. se postavlja v vloge različnih oseb

ali ţivali (mamica, ki hrani punčko; zdravnik, ki pregleduje bolnika; pes, ki hodi po vseh

štirih in laja…). V domišljiji svobodno spreminja tako vloge sebe in svojih soigralcev, kot

tudi pomen predmetov (npr. škatla je lahko ladja, avto, postelja, če jo obrnemo, pa postane

miza…). Pri tem posnema osebe ali ţivali iz realnega ţivljenja, a njihove vloge kombinira

na svojstven način in jim dodaja tudi domišljijske elemente. Ta igra zrcali otrokova izkustva,

ţelje, pa tudi stiske in napetosti, ki jih sprosti prek igre.

Dojemalna igra zajema poslušanje in opazovanje (npr. slik, zgodb, filmov, predstav) pa tudi

posnemanje in branje. Izkustva, ki jih otrok v dobi v naštetih dejavnostih, uporablja v

domišljijski in ustvarjalni igri.

Ustvarjalne igre zajemajo konstruiranje (npr. graditi s kockami, sestavljati sliko iz delov),

obdelovanje materialov (peska, gline, plastelina…), risanje, slikanje, pisanje, ročna dela,

pripovedovanje, dramatiziranje, gibalno in glasbeno ustvarjanje…

2.3 Otrokova igra

Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je pogojeno

zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko otrok začne obvladovati svoje roke,

noge in trup, sčasoma začenja občutiti veselje, varnost, ugodje, dobro se počuti, pridobi si

samozaupanje in samozavest.

Gibalni razvoj je v osredju predvsem v prvih letih ţivljenja in poteka od naravnih in

preprostih oblik gibanja (plezanja, lazenje, hoja, tek, itd.) do sestavljenih in zahtevnejših

športnih dejavnosti. V predšolskem obdobju otroci igro pridobivajo raznovrstne gibalne

izkušnje, ki jim prinašajo veselje in zadovoljstvo.

5

Pozitivne spodbude so temeljne motivacijske metode pri delu z najmlajšimi. Vrtec naj

vsakodnevno otrokom omogoči in jih spodbuja, da z različnimi dejavnostmi spoznajo in

razvijejo gibalne sposobnosti ter osvojijo nekatere gibalne koncepte oz. sheme. Z gibanjem si

otroci razvijejo tudi intelektualne sposobnosti. Igra in gibanje imata pomembno vlogo tudi

pri socialnem in emocionalnem razvoju. V elementarnih gibalnih igrah, ki predstavljajo

osnovo športnih iger, otroci postopoma spoznavajo smisel in pomen upoštevanja pravil igre

in se socializacijsko krepijo.

(Kurikulum za vrtce, 2004 )

Igra je gotovo najpomembnejši dejavnik v primarni in sekundarni socializaciji človeka; to je

nekakšno pripravljanje otroka na ţivljenje skozi igro. Prav zato so igro različni narodi

razumeli različno. Igra in igrače so stare toliko kot človeštvo. Otrok dela, ko se igra, in se

igra, ko dela. Ţelja po igri ostane ţiva tudi v vsakem normalnem odraslem človeku. Igra je

za vsa višje razvita bitja, za človeka pa sploh, nekaj nujno potrebnega.

(Šugman, 2004)

2.4 Igra kot gibalno-športna dejavnost

Vsaka igra še ni šport, ima pa vsak šport v sebi značilnosti igre.

Gibanje (motorika) in igrivost (ne glede na vrsto) sta pomembni sestavini športa in kot taki

sta zelo pomembni človekovi funkciji vse od njegovega obstoja. Gibanje in igrivost sta

razvojno pogojena. Na začetku je bil interes človeka usmerjen na aktivnosti za preţivetje, z

izpopolnjevanjem delovnega orodja pa se je zmanjševalo njegovo fizično delo. Ker mu

zaradi napredka ni bilo treba več vsak dan pridobivati hrane, je postopno pridobival prosti

čas. Tako se je oblikovala človekova potreba po igri, povezani z motoriko, ki je postopno

vodila v gimnastiko in kasneje v šport. Kultura plemen se je razvijala skozi igro in igrivost

tistega dela človekovih sposobnosti, ki ga opredeljuje ustvarjalni duh. Zato pravimo: »Igra je

radost, je svoboda, je ustvarjalnost.«

(Petkovšek, Kremţar, 1966)

6

2.4.1 Elementarne igre

Elementarne igre so nadgradnja naravnih oblik gibanja.

Za elementarne igre je značilno, da imajo prilagodljiva pravila, ki se lahko spreminjajo glede

na vadbene moţnosti in zastavljene cilje ter glede na sposobnosti in znanje vadečih. Za te

igre je značilno tudi to, da je zmaga le motivacijsko sredstvo za dosego izbranega cilja.

Igre so zelo pomembno sredstvo športne vadbe, zato morajo elementarne igre vsebovati

elemente zabave in tekmovalnosti, saj je to tisto, kar pritegne vadečega k zavzeti vadbi. Pri

športni vzgoji predstavljajo elementarne igre pomembno uporabno sredstvo, s pomočjo

katerega lahko vadeči igraje, to je sproščeno in ne da bi jim napor predstavljal teţavo,

doseţejo zastavljene cilje. Pomen elementarnih iger pa je, da osvajajo področje motorike in

področje vzgoje (spoštovanje pravil, obvladovanje agresivnosti, obzirnosti do nasprotnika

ipd).

(Pistotnik, 2003)

»Samo dobro izbrana, nadzorovana ter vodena igra lahko postane vzgojno in praktično

uporabno sredstvo v športu. Igra sama ne vzgaja, vzgaja pedagog, ki je igro izbral in jo

ustrezno vodil.«

(Borut Pistotnik)

Pistotnik (2003) navaja načela postopne obremenitve pri elementarnih igrah:

ustrezna izbira igre glede na pogoje in cilje - igre se lahko razlikujejo glede na

zahtevnost gibanja ali glede intelektualnih zahtev;

spreminjanje igralne površine – igra postane zahtevnejša ali laţja, če se realizira na

različnih podlagah (asfalt, trava, parket, voda, sneg ipd. ), ker se s tem spremenijo gibalne

zahteve;

spreminjanje velikosti igrišča – spreminja se dinamika gibanja in s tem tudi

obremenitev (manjše igrišče – krajše razdalje, večje igrišče – daljše razdalje);

spreminjanje števila igralcev – vpliva na večjo ali manjšo dinamiko gibanja;

7

spreminjanje igralne motorike – povečanje obremenitve izbranih segmentov;

spreminjanje trajanja igre oz. števila ponavljanj igre – daljše trajanje ali večje število

ponovitev pomeni večjo obremenitev vadečih.

»Vzgojitelj mora biti aktiven dejavnik, ki posega v igro in jo usmerja k želenim ciljem.«

(Borut Pistotnik)

V elementarnih gibalnih igrah, ki predstavljajo osnovo športnih iger, otroci postopoma

spoznavajo smisel in pomen upoštevanja pravil igre in se socializacijsko krepijo.

( Kurikulum za vrtce, 1999)

2.4.2 Športne igre

Športne igre so nadgradnja elementarnih iger. Od elementarnih iger se razlikujejo po tem, da

imajo natančno določena pravila, ki so v načelu mednarodno ali vsaj regionalno veljavna.

Zato vsi udeleţenci športnih iger natančno vedo, kako igra poteka in je ne morejo prilagajati

svojim potrebam in zmoţnostim. Cilj športnih iger je zmaga. Za doseganje cilja, t.j.

priboritev zmage in sploh udejstvovanje v športni igri, morajo udeleţenci imeti motorične

sposobnosti ţe razvite na ustreznem nivoju, ter morajo obvladati osnovne elemente tehnike

in taktike, ki so v izbrani športni igri potrebni.

(Pistotnik, 2003)

Športne igre se v vrtcu izvajajo, vendar namen teh iger ni zmaga, ampak sodelovanje,

prilagajanje skupini in uvajanje otrok v igre, kjer je treba upoštevati pravila. Otroci tako

spoznavajo pomen sodelovanja v igralni skupini, medsebojne pomoči in »športnega

obnašanja«.

8

2.4.3 Pogoji za izvajanje gibalno-športnih iger

Glede na posebnost tradicionalnih iger je razumljivo, da igralci zanje niso potrebovali veliko

naprav ali pripomočkov. Gre za preproste naprave in pripomočke za vsakdanjo rabo (robčki,

klobuki, klopi, stoli, jajca, palice, vrvi, kamni ipd.).

(Šugman, 2003)

Vse to velja še danes, zato ne potrebujemo nič drugega, kot prostor zunaj (igrišče, travnik,

gozdna jasa…) ali znotraj (igralnica, garderoba, telovadnica…), ki nam omogoča izvedbo za

igro, ki jo ţelimo izvajat. Za pripomočke pa vzamemo tudi predmete, ki jih imamo trenutno

na razpolago.

Ljudske igre vsebujejo vse skupine (Pistotnik, 2003) naravnih oblik gibanja in sicer:

lokomocije (osnovna premikanja celega telesa v prostoru – plazenje, lazenje, hoja, tek,

padci, plezanje, skoki);

manipulacije (osnovne gibalne operacije posameznih telesnih segmentov – meti in

lovljenje predmetov, udarci in blokade, prijemi);

osnovna sestavljena gibanja (potiskanje, vlečenje, dviganje, nošenje).

Za izvajanje določenih ljudskih iger morajo biti motorične sposobnosti razvite na

določenem nivoju, kajti »motorične sposobnosti so temelj za izvajanje različnih gibalnih

spretnosti, čeprav ne smemo pozabiti, da so pri tem pomembne tudi druge človekove

sposobnosti in značilnosti. Višja ko je raven motoričnih sposobnosti, uspešnejše bo učenje in

izvajanje različnih gibalnih spretnosti«.

(Pišot, Planinšec, 2005)

S pomočjo zavedanja prostora (kje se telo giblje), načina gibanja (kako se telo giblje),

spoznavanje različnih poloţajev in odnosov med deli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi

ter odnosov med ljudmi tudi z ljudskimi igrami otroci ustvarjajo gibalne koncepte.

9

2.5 Ljudske igre v okviru gibalno-športnih vsebin v vrtcu

2.5.1 Možnosti izvajanja ljudskih iger v okviru gibalno-športnih vsebin v

vrtcu

Moţnosti izvajanja ljudskih iger v okviru gibalno-športnih vsebin v vrtcu je veliko. Pri tem

je odločilnega pomena to, koliko je posamezna vzgojiteljica zainteresirana za gibalno vzgojo

in koliko tega ţeli prenest otrokom. Ljudske igre lahko izvajamo kjerkoli, izberemo pač

igro, ki ustreza prostoru in nivoju razvitosti motoričnih sposobnosti otrok. Za te igre ne

potrebujemo posebnih pripomočkov ali prostora, seveda pa je za otroke nekaj najlepšega,

kadar se lahko igrajo na prostem in največ jim pomeni bliţina odraslih in drugih otrok.

Ljudske igre lahko vključujemo v vrtcih v vsakdanji ritem. Uporabimo jih lahko kot igre za

ogrevanje ali umirjanje v vadbenih urah, za razvijanje motoričnih sposobnosti in ustvarjanje

novih gibalnih konceptov, za aktivno preţivljanje bivanja na prostem, srečanja s starši ali kot

projekte, npr. Gibanje generacij ali Z roko v roki z dedki in babicami.

2.5.2 Razvijanje motoričnih sposobnosti s pomočjo ljudskih iger

Zaradi velike gibalne pestrosti, ki jo vsebujejo ljudske igre, nam nudijo mnogo moţnosti za

pridobivanje novih gibalnih informacij in izkušenj. Poleg tega pa so igre izvrstno sredstvo za

oblikovanje in utrjevanje ţe pridobljenih gibalnih spretnosti.

(Pistotnik, 2003)

S pomočjo ljudskih iger lahko na neprisiljen in otrokom prijeten način vplivamo na njihov

razvoj motoričnih sposobnosti in utrjujemo motorične informacije. Ker pa je splošna

značilnost teh iger predvsem gibanje, lahko z njimi vplivamo na mnoge pomembne

funkcionalne sisteme našega telesa (krvoţilni in dihalni sistem, lokomotorni aparat ipd.) in to

v smislu pozitivnih sprememb, ki se kaţejo v razvoju telesa, v večji prilagodljivosti na

obremenitve in v sposobnosti premagovanja večjih naporov. Te igre pa so tudi pomembno

10

sredstvo vzgoje in socializacije vadečih, saj lahko z njihovo pomočjo pomagamo

posamezniku pri vključevanju v druţbo ter pri usmerjanju njegovega čustvovanja in

obnašanja v različnih okoliščinah.

(povzeto po: Pistotnik, 2003)

Ali je kaj trden most?

Dva od igralcev so stopita nasproti in se primeta za roke. Tako naredita »most«. Dogovorita

se, kaj bo kateri predstavljal (jabolko, zlata kočija, avto…), vendar ju pri tem ostali igralci ne

smejo slišati. Ostali igralci se postavijo v kolono in se primejo drug drugega za ramena. Prva

v koloni je lokomotiva, ki vodi ostale po prostoru.

Ko pridejo do mostu, vsi skupaj vprašajo: »Ali je kaj trden most?«

Most odgovori: »Kot kamen, skala, kost.«

Otroci vprašajo: »Ali gre lahko naša vojska skoz'?«.

Most odgovori: »Če nam zadnjega pustite.«

Otroci: »Samo, če ga ulovite.«

Most dvigne roke in kolona gre naprej pod rokami, pri zadnjem otroku pa most spusti roke in

ga ujame. Most vpraša ujetega: »Kaj imaš rajši: npr. jabolko ali kočijo?«

Ujeti se odloči za en predmet in se postavi za tisti del mostu, ki predstavlja ta predmet. To se

ponavlja, dokler ne ujameta zadnjega otroka, oziroma lokomotive. Ko ga ujameta, ga rahlo

potiskata levo in desno in štejeta dneve v tednu: ponedeljek, torek… Lokomotiva pri tem

poskuša pobegniti. Na koncu tudi lokomotiva izbere med dvema predmetoma in se pridruţi

ostalim, ki so se zvrstili v koloni na vsaki strani mostu. Trdno se primejo med seboj in začno

vleči. Vsak del mostu s svojo ekipo vleče v svojo smer. Skupina, ki uspe obstati na nogah je

zmagovalka.

Pri tej igri razvijamo gibljivost (pripogibanje, raztezanje), moč (sila mišic), koordinacijo

(časovna usklajenost gibov, ustreznost gibov, samoiniciativnost v prilagajanju gibanja

različnim zahtevam) in ravnotežje (»vagoni« sledijo »lokomotivi« po prostoru in se

izogibajo oviram).

11

Gnilo jajce

Igra je primerna za večje število otrok (in odraslih). Vsi čepijo v krogu, tako da gledajo drug

drugega, eden pa ima v rokah kos pomečkanega papirja (oz. nekaj drugega = gnilo jajce).

Medtem ko kroţi okoli kroga, si prepeva pesmico:

"Gnilo jajce nosim, nobenemu ga ne dam, kdor se pa nazaj ozira, po hrbtu jih dobi," ki

ostalim pove, da se ne smejo ozirati. V določenem trenutku, (ko se sam odloči), pusti kos

papirja za hrbtom enega od soigralcev v krogu. Takrat se začne lovljenje, saj mora igralec, ki

je bil v krogu ujeti tistega, ki mu je podtaknil "gnilo jajce", preden pride okoli kroga na

mesto igralca, ki ga lovi.

Če je beţeči ujet, je on "gnilo jajce", in mora za kazen na sredo kroga (dokler ga ne zamenja

drug igralec), sicer igro zunaj kroga nadaljuje igralec, kateremu je bilo podtakjeno "jajce".

Pri tej igri razvijamo hitrost (lovljenje) in preciznost (sede točno na določeno mesto – cilj.

Kdo se boji črnega moža

Prostor za to igro je bil običajno razmejen z dvema črtama – eno, za katero je stal črni moţ in

eno, za katero so se nahajali ostali otroci. Črni moţ je otrok, ki ga izberemo. Stoji na eni

strani travnika, ostali otroci pa na drugi strani. Črni moţ zakliče: »Kdo se boji črnega

moţa?« Otroci odgovarjajo: »Nihčeee ali: Jaz, neeee!«. Nato se črni moţ in otroci zapodijo

drug proti drugemu. Tisti otrok, ki ga črni moţ ujame in 'odnese' do svojega polja, mu v

nadaljevanju pomaga loviti ostale. Igra traja tako dolgo, dokler črni moţ s svojimi pomagači

ne ujame vseh otrok. Zadnji otrok, ki ostane, je v naslednji igri črni moţ.

Pri tej igri razvijamo hitrost (lovljenje) in preciznost (teče točno na določeno mesto - cilj).

12

Rdeče češnje rada jem

A – Naredimo krog in se drţimo za roke. Izbrani otrok je na zunanji strani kroga in hodi

naokoli v obratno smer kot ostali v krogu.

B – Dvignemo roke in tisti, ki hodi naokoli gre pod našimi rokami skozi krog.

C – Tisti, ki hodi naokoli, se ob besedi najlepša ustavi in pokaţe na najbliţjega. Skupaj

potem hodita naokoli in pesem se ponavlja toliko časa, da ostane en sam otrok.

Pojemo:

A RDEČE ČEŠNJE RADA JEM,

ČRNE PA ŠE RAJŠI,

V ŠOLO TUDI RADAGREM,

VSAKO LETO RAJŠI.

B ZATO NAM PROSTOR DAJTE,

ZA NAŠE MLADE DAME,

DA BO SIJALO SONČECE

NA NAŠE MLADO SRČECE

C TI SI LEPA, TI SI LEPA, TI SI PA NAJLEPŠA.

Pri tej igri razvijamo predvsem koordinacijo (pravilnost pravočasnost gibov).

Zemljo krast

S palico narišemo krog, in ga enakomerno razdelimo na tolikšno število delov, kot je

igralcev. V središče kroga narišemo še manjši krog, ki sluţi za določanje smeri, v katero

pade palica (beri naprej).

Igra poteka tako, da eden izmed igralcev v sredini kroga drţi palico navpično navzgor, nato

pa jo spusti. Palica posledično pade v eno izmed ozemelj, in igralec, v čigar ozemlje je palica

padla, jo mora čim prej pohoditi, in zavpiti "stop!".

13

Medtem imajo ostali soigralci čas, da se razbeţijo in se čimbolj umaknejo. Ko se zasliši

"stop!", se morajo vsi igralci ustaviti. Nato je vrsta na igralcu, ki ima palico. Ta poskuša s

kamenčkom ali lahko palico zadeti enega od soigralcev. Če mu to uspe, lahko s palico

'vzame' (nariše) kos ozemlje soigralcu, toda le toliko, kolikor lahko doseţe iz svojega

ozemlja, brez da bi se pri tem prestopil. Označeno ozemlje je sedaj njegovo.

V primeru da nasprotnika zgreši, je nato on upravičen da krade zemljo tistemu, ki ga ni zadel

s palico. Nato se krog igre ponovi, tokrat palico v sredini kroga spusti igralec, ki je izgubil

zemljo.

Pri tej igri razvijamo koordinacije, preciznosti, hitrosti in eksplozivno moč

Klavirčki

Št. igralcev: 5-15

Primernost: za VV, IV, manjše skupine

Prodajalec določi klavirčkom melodijo (pesem), nato pa pride kupec, ki jih preizkuša, in

izbere tistega, ki ima najlepšo melodijo (je najlepše zapel). Pri »preizkušanju« ima

»klavirček« iztegnjene preste (dlani kaţejo navzgor), kupec pa jih preizkuša s pritiskanjem

na prste – tipke. Klavirček, ki je bil izbran za najlepšo melodijo, mora beţati pred kupcem, in

se vrniti nazaj v trgovino. Ujeti klavirček postane kupec, če pa se vrne na svoje mesto, kupec

ostane isti.

Najbolje je, da se igra odvija okoli dreves, avtomobilov, drugih ovir.

S to igro razvijamo koordinacijo, hitrost in ravnotežje.

Pri vseh teh igrah gre predvsem za obvladovanje naravnih oblik gibanja, ki pa imajo širši

ţivljenjski pomen, saj se z njihovo pomočjo ne razvija le osnova za športno rast

posameznika, temveč so to tudi ţivljenjsko uporabna gibanja, s katerimi se dviguje kakovost

ţivljenja in ki lahko v nujnih primerih celo pripomorejo k rešitvi lastne koţe ali ţivljenja

(beg pred psom, plezanje po zgradbi ob poţaru, prehod čez ovire v naravi ipd.)

(Pistotnik, 2003)

14

2.5.3 Povezovanje ljudskih iger z ostalimi področji

Ljudske igre najpogosteje povezujemo z področjem umetnosti (plesna in glasbena), seveda

pa vključujemo tudi področja narave, druţbe in jezika. Otroci aktivno sodelujejo pri

izvajanju teh iger in tako skozi igro pridobivajo nova spoznanja na različnih področjih.

Z obvladovanjem in ustvarjanjem gibalnih motivov v ljudskih igrah otrok razvija različne

gibalne in kompozicijske sposobnosti. Seveda si razvija tudi posluh, občutek za ritem, se

uvaja v petje, izčiščuje govor, pridobiva prostorske predstave idr. Neposreden telesni stik –

dotik v igri nudi otroku občutje varnosti in pripadnosti skupini.

(Kroflič, Gobec, 1994)

15

2.6 Pregled virov in literature

1. Bahovec, D., E. in sodelavci: Kurikulum za vrtce. Iz Kurikuluma sem uporabila

poglavje gibanja in igre, ki imata pomembno vlogo tudi pri socialnem in

emocionalnem razvoju. V elementarnih gibalnih igrah, ki predstavljajo osnovo

športnih iger, otroci postopoma spoznavajo smisel in pomen upoštevanja pravil igre

in se socializacijsko krepijo.

2. Caillois, R. (1979). Igre i ljudi. Maska i zanos. V tej literaturi sem našla

klasifikacijo igre, ki sem jo v nalogi tudi uporabila.

3. Kroflič, B., Gobec, D., (1994). Igra, gib, ustvarjanje, učenje. S to literaturo sem si

pomagala pri razumevanju gibalnih iger in razvijanju sposobnosti otrok.

4. Petkovšek, M., Kremţar, B. (1966). 100 + 1 igra. Iz te knjige sem izvedela nekaj

splošnega o igri in o razvoju igre skozi čas in to sem tudi uporabila v svoji nalogi.

5. Pistotnik, B., (2003). Osnove gibanja. V tej literaturi sem izvedela vse o

elementarnih in športnih igrah ter o tem kako te igre vplivajo na motoričen razvoj

otrok, kar je tudi rdeča nit moje naloge.

6. Pišot, R., Planinšec, J., (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. V tej

literaturi sem izvedela vse o razvoju motorike v zgodnjem otroštvu.

7. Šugman, R. (2004). Hura, igrajmo se v prostem času. Ta knjiga je nekakšna

smernica za mojo nalogo, saj se v njej prepleta prav vse,kar je pomembno za ljudske

igre.

8. Toličič, I. (1961). Otroka spoznamo v igri. V tej knjigi sem našla v Sloveniji

najbolj razširjeno klasifikacijo igre in jo uporabila v nalogi.

9. Trdina, J. (1955). Štirideset iger. V tej literaturi so predvsem igre, ki obsegajo t. i.

štafetne igre, točkovanja in štetja zmag, opravljenih nalog ali zadetkov ipd., ter igre s

telovadnimi pripomočki ali brez. Tudi to je z vidika motorike in športa pomembno,

zato sem to uporabila v nalogi.

10. Videmšek, M., Šiler, B., Fišer, P. (2002). Slepa miš, ti loviš. Tudi ta literatura navaja

igre, ki jih omenja ţe Trdina, J., v svoji knjigi. Vse to je v povezavi z mojo nalogo.

16

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen

V svoji raziskavi ţelimo ugotoviti:

koliko in katere igre vzgojiteljice poznajo

katere ljudske igre pri svojem delu uporabljajo

kakšen namen ţelijo doseči z uporabo teh iger

kako in koliko s pomočjo ljudskih iger razvijajo motorične sposobnosti otrok

3.2 Podrobna opredelitev raziskovalnega problema

3.2.1 Raziskovalna vprašanja

Kako pogosto vzgojiteljice vključujejo gibalno-športne dejavnosti v ostala področja?

Kakšen namen imajo vzgojiteljice z vključevanjem gibalno-športnih dejavnosti v

ostala področja?

Koliko ljudskih iger vzgojiteljice poznajo in koliko teh iger uporabljajo pri svojem

delu?

S kakšnim namenom vzgojiteljice izvajajo ljudske igre v vrtcu?

Ali v namenu in količini izvajanja ljudskih iger obstaja razlika med mlajšimi in

starejšimi ter med srednje in visoko izobraţenimi vzgojiteljicami?

17

3.2.2 Raziskovalne hipoteze

Hipoteza 1: Otroci imajo v vrtcu najraje področje gibanja.

Hipoteza 2: Vzgojiteljice pogosto vpletajo gibalno-športne dejavnosti v druga področja.

Hipoteza 3: Vzgojiteljice poznajo v povprečju deset do petnajst ljudskih iger.

Hipoteza 4: Vzgojiteljice pri svojem delu uporabljajo v povprečju pet ljudskih iger.

Hipoteza 5: Vzgojiteljice uporabljajo ljudske igre v vrtcu z namenom, da vplivajo na

otrokov gibalni razvoj in hkrati skrbijo za ohranjanje ljudskega izročila.

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalne metode

Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega

pedagoškega raziskovanja.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Raziskovalni vzorec je bil naključno izbran in je obsegal 55 vzgojiteljev iz naslednjih vrtcev:

vrtec S-8, vrtec Legen, vrtec Podgorje pri Slovenj Gradcu, vrtec Pameče, vrtec Šmartno pri

Slovenj Gradcu, vrtec Mislinja, vrtec Dolič in vrtec Sele.

18

3.3.3 Postopki in organizacija zbiranja podatkov

Podatke smo zbirali na dva načina in sicer iz strokovne literature in na osnovi anketiranja.

Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. Vprašalnik je obsegal 15

vprašanj zaprtega in 2 vprašanja odprtega tipa.

Vprašalnike sem razdelila vzgojiteljem vseh enot vrtca Slovenj Gradec.

3.3.4 Postopki obdelave podatkov

Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali z metodo analize in sinteze ter

generalizacije in jih prikazali v obliki tabel in grafikonov.

19

3.4 Rezultati in interpretacija

3.4.1 Analiza vzorca anketirancev

Graf št. 1:

Izobrazbena struktura anketiranih vzgojiteljev

SŠ in VIŠ; 65,5

VISOKA; 34,5

65,5 % anketirancev je odgovorilo, da imajo srednjo ali višjo izobrazbo. Visoko izobrazbo

ima 34,5 % anketirancev.

20

Graf št. 2:

Starostna struktura anketiranih vzgojiteljev

do 40 let; 56,4

nad 40 let; 43,6

56,4 % vzgojiteljev je starih do 40 let in 43,6 % vzgojiteljev je starejših od 40 let.

Graf št. 3:

Delovna doba anketiranih vzgojiteljev v vrtcu

32,7

14,5

10,9

18,2

23,6

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

1-5 let 6-10 let 11-20 let 21-30 let 31 in več let

% v

seh a

nketir

anih

V vrtcu je največji procent (32,7 %) zaposlenih od 1-5 let, veliko vzgojiteljev, kar 23,6 %

ima delovno dobo 31 in več let. Temu sledijo še vzgojitelji zaposleni 21-30 let (18,2 %).Z

delovno dobo 6-10 let je 14,5 % vzgojiteljev in od 11-20 let delovne dobe ima 10,9 %

vzgojiteljev.

21

Graf št. 4 :

Motiviranost vzgojiteljev za delo v vrtcu

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

% o

dgovora

zelo visoka 72,7 64,5 83,3 75,0 68,4

srednja 27,3 35,5 16,7 25,0 31,6

nizka 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

skupaj do 40 let nad 40 let SŠ in VIŠ VISOKA

Ugotovili smo, da so v povprečju vzgojitelji zelo motivirani za svoje delo in sicer 72,7 %,

srednje pa 27,3 %. Glede na starost pa si podatki sledijo tako: v starosti nad 40 let je visoko

motiviranih 83,3 %, srednje motiviranih je v tej starosti 16,7 %. V starosti do 40 let je visoko

motiviranih 64,5 %, srednje pa 35,5 % anketiranih. Opredelili pa smo jih tudi glede

izobrazbe in prišli do naslednjih rezultatov: vzgojitelji s srednjo in višjo izobrazbo so

odgovorili, da so visoko motivirani ( 75 % ) in srednje motivirani ( 16,7 %). Anketirani z

visoko izobrazbo pa so odgovorili, da so visoko motivirani za svoje delo in sicer v 68,4 % in

srednje motivirani v 31,6 %. Odgovora za nizko motiviranost ni zabeleţil nihče.

Ugotovili smo, da so vzgojiteljice ne glede na starost in izobrazbo zelo motivirane za svoje

delo in posledično vanj vlagajo veliko energije ter otrokom nudijo zanimive in poučne

vsebine.

22

Graf št. 5:

Katero področje imajo najraje otroci

0%

20%

40%

60%

80%

100%

% p

rilju

blje

nosti

umetnost 21,2 21,3 21,0 20,4 22,5

družboslovje 11,2 11,4 10,9 11,3 10,9

naravoslovje 16,8 15,7 18,2 17,0 16,1

gibanje-šport 27,1 26,2 28,3 28,0 26,3

glasba 23,7 25,4 21,6 23,3 24,2

skupaj do 40 let nad 40 let SŠ in VIŠ VISOKA

Po podatkih analize ankete smo dobili naslednje podatke: skupaj so si področja po

priljubljenosti sledila tako: gibanje-šport 27,1%, glasba 23,7%, umetnost 21,2%,

naravoslovje 16,8%, druţboslovje 11,2%. V starosti do 40 let si področja po priljubljenosti

sledijo: gibanje-šport 26,2%, glasba 25,4%, umetnost 21,3%, naravoslovje 15,7%,

druţboslovje11,4%. V starosti nad 40 let si področja po priljubljenosti sledijo: gibanje-šport

28,3%, glasba 21,6%, umetnost 21%, naravoslovje 18,2%, druţboslovje 10,9%. Opredelili

pa smo jih tudi glede izobrazbe in prišli do naslednjih rezultatov: vzgojitelji s srednjo in višjo

izobrazbo so odgovorili, da si področja po priljubljenosti sledijo: gibanje-šport 28%, glasba

23,3%, umetnost 20,4%, naravoslovje 17%, druţboslovje11,3%. Vzgojitelji z visoko

izobrazbo so odgovorili, da si področja po priljubljenosti sledijo: gibanje-šport 26,3%,

glasba 24,2%, umetnost 22,5%, naravoslovje 16,1%, druţboslovje 10,9%.

Na osnovi rezultatov, prikazanih v grafu 5 potrjujemo hipotezo 1.

23

Graf št. 6:

Priljubljenost gibalno-športnega področja pri

OTROCIH

27,1

26,2

28,328,0

26,3

25,0

25,5

26,0

26,5

27,0

27,5

28,0

28,5

skupaj do 40 let nad 40 let SŠ in VIŠ VISOKA

% p

rilju

blje

nosti

Graf št. 6 izhaja iz grafa št. 5 in sicer nas je najbolj zanimala priljubljenost gibalno-

športnega področja pri otrocih. Iz grafa lahko razberemo, da je najvišja priljubljenost tega

področja pri otrocih, katerih vzgojitelji so stari nad 40 let ( 28,3 % ), do 40 let starosti

vzgojiteljev je pri otrocih priljubljenost gibalno-športnega področja 26,2 %.

Glede na izobrazbo pa so podatki takšni: najvišja priljubljenost tega področja je pri otrocih,

katerih vzgojitelji imajo srednjo in višjo izobrazbo ( 28 % ), z visoko pa je odgovor 26,3 %.

Skupaj pa je priljubljenost gibalno-športnega področja zabeleţena v 27,1 %.

Na osnovi rezultatov ankete smo ugotovili, da je priljubljenost gibalno-športnega področja

pri otrocih glede na starost in izobrazbo vzgojiteljev, dokaj sorazmerno razporejena.

24

Graf št. 7

Vzgojiteljevo najmočnejše področje

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

pro

cent

umetnost 25,5 32,3 16,7 27,8 21,1

družboslovje 12,7 16,1 8,3 13,9 10,5

naravoslovje 12,7 6,5 20,8 13,9 10,5

gibanje-šport 23,6 29,0 20,8 22,2 31,6

glasba 25,5 16,1 33,3 22,2 26,3

skupaj do 40 let nad 40 let SŠ in VIŠ VISOKA

Podatki dobljeni v anketi so pokazali, da sta glasba in umetnost kot najmočnejša področja pri

vzgojiteljicah zastopana v enakem razmerju in sicer 25,5%. Sledi gibanje-šport 23,6%,

druţboslovje in naravoslovje sta v enakem razmerju in sicer 12,7%.

Glede na starost so dobljeni podatki naslednji: pri vzgojiteljicah v starosti do 40 let je

najmočnejše področje umetnost 32,3%, sledi: gibanje-šport 29%, druţboslovje in glasba sta v

enakem razmerju 16,1% in naravoslovje 6,5%.

Pri vzgojiteljicah v starosti nad 40 let je najmočnejše področje glasba 33,3%, sledi: gibanje-

šport in naravoslovje, ki sta v enakem razmerju 20,8%, umetnost 16,7% in druţboslovje

8,3%.

Glede na izobrazbo so dobljeni podatki naslednji: pri vzgojiteljicah s srednjo in višjo stopnjo

izobrazbe je najmočnejše področje umetnost 27,8%, sledita gibanje-šport in glasba, ki sta v

enakem razmerju 22,2%, druţboslovje in naravoslovje sta v enakem razmerju 13,9%.

Pri vzgojiteljicah z visoko stopnjo izobrazbe je najmočnejše področje gibanje 31,6%, sledijo

glasba 26,3%, umetnost 21,1%, druţboslovje in naravoslovje sta v enakem razmerju10,5%.

25

Graf št. 8

Zastopanost gibalno-športnega področja pri

VZGOJITELJIH

23,6

29,0

20,8 22,2

31,6

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

skupaj do 40 let nad 40 let SŠ in VIŠ VISOKA

% z

asto

panosti

Skupaj je zastopanost gibalno-športnega področja med ostalimi področji pri vzgojiteljih 23,6

%. V starosti do 40 let je zastopanost tega področja 29 %, nad 40 let pa 20,8 %. Pri izobrazbi

vzgojiteljev s srednjo in višjo izobrazbo je zastopanost 22,2 %, z visoko izobrazbo pa 31,6

%.

Glede na dobljene rezultate lahko rečemo, da so pričakovani, saj imajo mlajše vzgojiteljice

predvsem visoko izobrazbo in tukaj so seveda rezultati podobni. Te vzgojiteljice so tudi

gibalno aktivnejše in jim je zato to področje bliţje.

26

Graf št. 9

Vključevanje GIBALNO-ŠPORTNIH DEJAVNOSTI v

ostala področja

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

% v

klju

čevanja

ne, nikoli 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

da, redko 9,1 12,9 4,2 8,3 15,8

da, pogosto 61,8 61,3 62,5 66,7 47,4

da, zelo pogosto 29,1 25,8 33,3 25,0 36,8

skupaj do 40 let nad 40 let SŠ in VIŠ VISOKA

Kako pogosto vzgojitelji vključujejo gibalno-športne dejavnosti v ostala področja, nam

kaţejo rezultati v grafu 9.

Skupno vzgojitelji vključujejo gibalno-športne dejavnosti v ostala področja pogosto 61,8 %,

zelo pogosto 29,1 % in redko 9,1 %.

Vzgojitelji v starosti do 40 let vključujejo gibalno-športne dejavnosti v ostala področja

pogosto 61,3 %, zelo pogosto 25,8% in redko 12,9 %.

Vzgojitelji v starosti nad 40 let vključujejo gibalno-športne dejavnosti v ostala področja

pogosto 62,5 %, zelo pogosto 33,3% in redko 4,2 %.

Pri izobrazbeni strukturi pa so rezultati; Vzgojitelji s srednjo in višjo izobrazbo vključujejo

gibalno-športne dejavnosti v ostala področja pogosto 66,7 %, zelo pogosto 25 % in redko 8,3

%. Vzgojitelji z visoko izobrazbo vključujejo gibalno-športne dejavnosti v ostala področja

pogosto 47,4 %, zelo pogosto 36,8% in redko 15,8 %.

Na osnovi rezultatov, prikazanih v grafu 9 potrjujemo hipotezo 2.

27

Graf št. 10

Namen vključevanja gibalno-športnih dejavnosti

v ostala področja

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

% o

dgovoro

v

sprostitev otrok 20,0 12,9 29,2 22,2 15,8

razvijanje gibalnih

sposobnosti otrok

14,5 25,8 12,5 16,7 26,3

omogočiti otrokom celostno

doživljanje

65,5 61,3 58,3 61,1 57,9

skupaj do 40 let nad 40 let SŠ in VIŠ VISOKA

Iz grafa 10 razberemo, da je namen vzgojiteljev vključevanja gibalno-športnih dejavnosti v

ostala področja pri odgovorih vseh anketirancev v naslednjem razmerju: omogočiti otrokom

celostno doţivljanje 65,5 %, sprostitev otrok 20 % in razvijanje gibalnih sposobnosti otrok

14,5 %.

Pri vzgojiteljih v starosti do 40 let je namen omogočiti otrokom celostno doţivljanje 61,3 %,

sprostitev otrok 12,9 % in razvijanje gibalnih sposobnosti otrok 25,8 %.

Pri vzgojiteljih v starosti nad 40 let je namen omogočiti otrokom celostno doţivljanje 58,3

%, sprostitev otrok 29,2 % in razvijanje gibalnih sposobnosti otrok 12,5 %.

Pri izobrazbi vzgojiteljev s srednjo in višjo izobrazbo je namen omogočiti otrokom celostno

doţivljanje 61,1 %, sprostitev otrok 22,2 % in razvijanje gibalnih sposobnosti otrok 16,7 %.

Pri izobrazbi vzgojiteljev z visoko izobrazbo je namen omogočiti otrokom celostno

doţivljanje 57,9 %, sprostitev otrok 15,8 % in razvijanje gibalnih sposobnosti otrok 26,3 %.

28

Iz odgovorov lahko razberemo, da ţeli veliko vzgojiteljic omogočiti otrokom celostno

doţivljanje. Rezultati so pokazali, da vzgojiteljice, ki jim je gibalno področje po

priljubljenosti najbliţje, tudi pri otrocih ţelijo razvijat gibalne sposobnosti, kar pa pomeni, da

si z gibanjem otroci razvijajo tudi intelektualne sposobnosti. Igra in gibanje pa imata

pomembno vlogo tudi pri socialnem in emocionalnem razvoju.

Graf št. 11

Namen izvajanja ljudskih iger

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

% o

dg

ovo

rov

ohranjanje ljudskega

izročila

41,8 58,1 70,8 63,9 57,9

vpliv na otrokov gibalni

razvoj

14,5 41,9 20,8 33,3 36,8

drugo 43,6 0,0 8,3 2,8 5,3

skupaj do 40 let nad 40 let SŠ in VIŠ VISOKA

Namen izvajanja ljudskih iger je v skupnem odstotku razporejen tako: drugo 43,6 % (tukaj

so vzgojiteljice navedle oba odgovora: ohranjanje ljudskega izročila in vpliv na otrokov

gibalni razvoj).

Pri vzgojiteljicah starosti do 40 let je bil odstotek sledeč: ohranjanje ljudskega izročila 58,1

%, vpliv na otrokov gibalni razvoj 41,9 %, pod drugo ni bilo zabeleţenega odgovora. Pri

vzgojiteljicah starosti nad 40 let je bil odstotek sledeč: ohranjanje ljudskega izročila 70,8

%,vpliv na otrokov gibalni razvoj 20,8 % pod drugo (tukaj so vzgojiteljice navedle oba

odgovora: ohranjanje ljudskega izročila in vpliv na otrokov gibalni razvoj).

Pri vzgojiteljicah s srednjo in višjo izobrazbo je bil odstotek sledeč: ohranjanje ljudskega

izročila 63,9 %, vpliv na otrokov gibalni razvoj 33,3 % pod drugo 2,8 % (tukaj so

29

vzgojiteljice navedle oba odgovora: ohranjanje ljudskega izročila in vpliv na otrokov gibalni

razvoj). Pri vzgojiteljicah z visoko izobrazbo so bili rezultati ankete naslednji: ohranjanje

ljudskega izročila 57,9 %, vpliv na otrokov gibalni razvoj 36,8 %, pod drugo 5,3 % (tukaj so

vzgojiteljice navedle oba odgovora: ohranjanje ljudskega izročila in vpliv na otrokov gibalni

razvoj).

Na osnovi rezultatov, prikazanih v grafu 11 potrjujemo hipotezo 5.

Uporaba ljudskih iger v vrtcu

V anketi so vzgojiteljice naštele ljudske igre, ki jih poznajo:

Ob bistrem potočku je mlin, Gnilo jajce, Bela bela lilija, Rdeči rdeči tulipan, Peričice, Izidor

ovčice pasel, Ringa raja, Zemljo krast, Kdo se boji črnega moža, Ristanc, Zidan most, Ptički

v gnezda, Črna kuharca, Rdeče češnje, Prišla majka s kolodvora, Telefonček, Radia

prodajat, Lisica in piščančki, Didl didl dajčka, Pika stoj, Babica koliko je ura…

Z zgoraj naštetimi igrami potrjujemo hipotezo 3.

V anketi so vzgojiteljice tudi naštele ljudske igre, ki jih imajo v svojem letnem načrtu in

jih izvajajo skupaj z otroki vse zgoraj naštete, seveda v različnih starostnih skupinah

drugačne (takšne, ki ustrezajo starostni stopnji otrok).

S temi odgovori je potrjena hipoteza 4,

kar pa je seveda z našega vidika razveseljivo, saj so te igre res bogastvo, ki se še vedno

prenašajo na mlajši rod.

30

3. 5 SKLEP

Potrebi po gibanju in igri sta osnovni otrokovi potrebi,zato naj se igra kot rdeča nit prepleta

skozi otrokov vsakdan. Igre kot take so otrokom v veselje. Pojavljale so se ţe pred mnogimi

leti in naša naloga je, da jih ohranjamo ţive. Vzgojitelji imamo pomembno nalogo pri tem,

saj otroci v vrtcu preţivijo večino dneva.

Ljudske igre so preproste in lahko razumljive, prav tako pa za izvajanje ne potrebujemo

posebnih rekvizitov.

Igre imajo etnološki in vzgojno-pedagoški pomen; slednjega zlasti s poudarkom na motoriki,

ki je z vidika gibanja-športa ( poleg vzgojno-izobraţevalnega ) najpomembnejši.

Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih ţivljenja in poteka od naravnih in

preprostih oblik gibanja (plezanja, lazenje, hoja, tek itd.) do sestavljenih in zahtevnejših

športnih dejavnosti. V predšolskem obdobju otroci skozi igro pridobivajo raznovrstne

gibalne izkušnje, ki jim prinašajo veselje in zadovoljstvo.

Pozitivne spodbude so temeljne motivacijske metode pri delu z najmlajšimi. V elementarnih

gibalnih igrah, ki predstavljajo osnovo športnih iger, otroci postopoma spoznavajo smisel in

pomen upoštevanja pravil igre in se socializacijsko krepijo.

Naša predvidevanja in hipoteze so se potrdile, saj smo skozi rezultate ankete prišli do

ugotovitev, da se vzgojiteljice trudijo tudi na gibalno-športnem področju in tako dajejo

otrokom popotnico za ţivljenje tudi na motoričnem področju njihovega razvoja.

Veseli nas, da vzgojiteljice uporabljajo pri svojem delu tudi ljudske igre in da se zavedajo

pomena le teh. Pozitivno me je presenetilo število ljudskih iger, ki jih poznajo vzgojiteljice

in katere tudi vpletajo v svoje delo.

31

4. VIRI IN LITERATURA

1. Bahovec, D.,E. in sodelavci: Kurikulum za vrtce. Ministrstvo za šolstvo in šport,

Urad republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana,1999

2. Caillois, R.(1979). Igre i ljudi. Maska i zanos, 2. izdaja. Beograd: Nolit

3. Kroflič, B., Gobec, D.,(1994). Igra, gib, ustvarjanje, učenje. Novo mesto: Pedagoška

obzorja

4. Petkovšek, M., Kremţar, B. (1966). 100 + 1 igra. Ljubljana: FTK.

5. Pistotnik, B., (2003). Osnove gibanja. Ljubljana, 2003

6. Pišot, R., Planinšec, J., (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu.Zaloţba

Annales, Koper 2005

7. Šugman, R. (2004). Hura, igrajmo se v prostem času. Zavod za šport Slovenije,

Ljubljana

8. Toličič, I.(1961). Otroka spoznamo v igri. Ljubljana: DZS

9. Trdina, J. (1955). Štirideset iger. Ljubljana: DUPTV Ljubljana

10. Videmšek, M., Šiler, B., Fišer, P. (2002). Slepa miš, ti loviš. Ljubljana: FŠ.

32

PRILOGE

PRILOGA 1 : ANKETNI VPRAŠALNIK

Sem absolventka Pedagoške fakultete v Mariboru. Moj študij se je pribliţal skorajšnjemu

koncu in s tem tudi diplomi. Tu pa vas bom prosila za pomoč. Moja tema diplomske naloge

so ljudske igre v povezavi z motoriko predšolskih otrok. Ker vem, da imate v tem čarobnem

mesecu veliko dela, sem vam pripravila le kratek anonimen vprašalnik. Vprašalnik bo

uporabljen zgolj v namen te diplomske naloge.

Za sodelovanje se vam zahvaljujem.

Lep pozdrav!

Navodila:

Obkroţite črko pred izbranim odgovorom.

Pri vprašanjih odprtega tipa navedite ljudske igre, ki jih poznate in jih pri svojem

delu uporabljate.

1. SPOL :

a) ţenski

b) moški

2. VAŠA STAROST :

a) 21–30 let

b) 31–40 let

c) 41–50 let

d) 51 in več let

33

3. VAŠA IZOBRAZBA :

a) srednješolska

b) višješolska

c) visokošolska

d) drugo (prosim, napišite) :__________________________________________

4. V KATERI STAROSTNI SKUPINI OTROK DELATE?

a) 1-3 leta

b) kombiniran oddelek od 2-4 leta

c) kombiniran oddelek od 2-5 let

d) 4-6 let

e) 5-6 let

5. VAŠA DELOVNA DOBA V VRTCU:

a) 1-5 let

b) 6-10 let

c) 11-20 let

d) 21-30 let

e) 31 in več let

6. KAKO STE MOTIVIRANI ZA SVOJE DELO V VRTCU ?

a) zelo

b) srednje

c) nizko

7. KATERO JE VAŠE NAJMOČNEJŠE PODROČJE ?

(obkroţite samo eno)

a) glasba

b) gibanje-šport

c) naravoslovje

d) druţboslovje

e) umetnost

34

8. KAKO OTROKE V VRTCU MOTIVIRATE ?

a) sama pripravljam za njih zanimive vsebine

b) pri pripravi vsebin upoštevam njihove ţelje, ideje, predloge

9. KATERO PODROČJE IMAJO NAJRAJE OTROCI VAŠE SKUPINE?

(razvrsti po priljubljenosti od 1 do 5)

__ glasba

__ gibanje-šport

__ naravoslovje

__ druţboslovje

__ umetnost

10. KAKO PREDSTAVITE OTROKOM PODROČJA, KI JIH MANJ ZANIMAJO?

a) se ne trudim preveč

b) z ustrezno motivacijo

c) uporabljam prisilne metode

d) drugo (prosim, napišite) :__________________________________________

11. VKLJUČUJETE V OSTALA PODROČJA (glasba, naravoslovje, umetnost,

druţboslovje) TUDI GIBALNO-ŠPORTNE DEJAVNOSTI ?

a) ne, nikoli

b) da, redko

c) da, pogosto

d) da, zelo pogosto

12. ČE DA, KAKŠEN JE NAMEN VKLJUČEVANJA GIBALNO-ŠPORTNIH

DEJAVNOSTI V OSTALA PODROČJA?

a) sprostitev otrok

b) razvijanje gibalnih sposobnosti otrok

c) omogočiti otrokom celostno doţivljanje

35

13. KATERE LJUDSKE IGRE POZNATE ?

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

14. KATERE LJUDSKE IGRE IMATE V SVOJEM LETNEM NAČRTU IN JIH

IZVAJATE SKUPAJ Z OTROCI?

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________

__________________________________

15. S KAKŠNIM NAMENOM IZVAJATE TE LJUDSKE IGRE ?

a) ohranjanje ljudskega izročila

b) vpliv na otrokov gibalni razvoj

c) drugo (prosim napiši):____________________________________________

16. ALI SE OTROCI RADI VKLUČUJEJO V LJUDSKE IGRE ?

a) da

b) ne

17. ALI TUDI ZA SREČANJA S STARŠI UPORABLJATE DEJAVNOSTI Z GIBALNO-

ŠPORTNEGA PODROČJA?

a) ne

b) da, katere_________________________________________________

Hvala za odgovore.

36