DIVJI OPRAإ EVALI ... odvisnih pribliإ¾no 4/5 kmetijskih rastlin. Od opraإ،evanja ni odvisna samo koliؤچina

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of DIVJI OPRAإ EVALI ... odvisnih pribliإ¾no 4/5 kmetijskih rastlin. Od opraإ،evanja ni odvisna...

  • Foto: D. Bevk

    DIVJI OPRAŠEVALCI Pestrost opraševalcev za

    zanesljivo opraševanje v kmetijstvu

    Pripravil: dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo

    Predstavitev je pripravljena za Program usposabljanja KOPOP iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za leti 2019 – 2020

    Sprememba in/ali uporaba za druge namene brez soglasja avtorja ni dovoljena.

  • Opraševanje - nepogrešljiva ekosistemska storitev

    Od opraševanja žuželk je odvisnih približno 4/5 kmetijskih rastlin.

    Od opraševanja ni odvisna samo količina ampak tudi kakovost pridelka.

    Plodovi, ki se razvijejo na cvetovih, ki so dobro oprašeni, so lepši, bolj hranljivi in bolj obstojni.

    Foto: Danilo Bevk

  • Kdo oprašuje v Sloveniji?

    Kranjska čebela

    Divji opraševalci: • divje čebele (35 vrst čmrljev

    in več kot 500 vrst čebel samotark)

    • muhe trepetavke (300 vrst) • metulji • nekateri hrošči • ose

    Foto: Danilo Bevk

  • Posebnosti opraševanja divjih čebel

    Čmrlji: • sposobnost letanja v mrazu, dežju in vetru • boljši prenašalci cvetnega prahu • zelo hitri (do 4-krat hitrejši kot čebela) • cvet močno stresejo (paradižnik, borovnica …) • dejavni od jutra do večera

    3°C

    Zaradi večje učinkovitosti čmrlji oprašijo veliko več, kot bi sklepali zgolj po njihovi številčnosti.

    Foto: Danilo Bevk

  • Posebnosti opraševanja divjih čebel

    Čebele samotarke: • zelo dobre prenašalke cvetnega prahu (prenašajo ga na trebušni strani, zato je stik s cvetom boljši; ker ni zlepljen ga več pade na cvet)

    Foto: Jernej Polajnar

    Ena samotarka lahko opravi delo kar 100 medonosnih čebel.

  • Posebnosti opraševanja divjih čebel

    Medonosna čebela: • živi in tudi prezimuje v velikem številu • zaradi čebeljih pridelkov privlačna za gojenje • Slovenija je dežela z eno največjih gostot čebeljih družin v Evropi.

    Foto: Jernej Foto: Danilo Bevk

    Za opraševanje potrebujemo oboje: medonosno čebelo in divje opraševalce.

    Divji opraševalci povečajo pridelek tudi tam, kjer je medonosnih čebel veliko.

  • Foto: D. Bevk

    Čmrlji

    Čmrlji živijo v družinah, ki jih sestavljajo matica in od nekaj deset do nekaj sto delavk. Družine nastanejo vsako pomlad na novo in trajajo le nekaj mesecev. Prezimijo le v preteklem letu izlegle matice in sicer otrple v tleh. Vsi čmrlji pomladi so zato matice. Gnezdijo pod zemljo ali na površini tal, nekatere vrste tudi višje.

    Foto: Danilo Bevk

  • PREZIMOVANJE

    (SAMO MLADE MATICE, V TLEH)

    DEJAVNOST MATICE NA SPOMLADANSKEM

    CVETJU (IN KASNEJE NA SADNEM DREVJU)

    VSI ČMRLJI POMLADI SO MATICE.

    ZASNOVA DRUŽINE V

    ALI NA TLEH

    (MATICA SAMA)

    RAST DRUŽINE

    (10-300 DELAVK)

    RAZVOJ MATIC, SAMCEV,

    PARJENJE IN PROPAD DRUŽINE

    IN GNEZDA

    (POLETI ALI JESENI)

    ŽIVLJENJSKI KROG

    ČMRLJEV

    Foto: Danilo Bevk

  • Foto: D. Bevk

    Čebele samotarke

    Velike od 3 do 25 mm.

    Vsaka samica sama poskrbi za svoj zarod.

    Gnezdijo v luknjah v lesu, v votlih steblih, v zemlji (odvisno od vrste).

    V gnezdo odložijo jajčeca in jih oskrbijo s cvetnim prahom, nato pa ga zaprejo.

    Večina vrst prezimi v gnezdu in izleti šele naslednje leto.

  • PREZIMOVANJE SAMCEV IN

    SAMIC V GNEZDU

    PARJENJE (VEČINA VRST JE

    DEJAVNIH POMLADI)

    GNEZDENJE (VSAKA

    SAMICA IMA SVOJE

    GNEZDO)

    IZ JAJČEC SE IZLEŽEJO

    LIČINKE, KI POJEDO CVETNI

    PRAH IN SE ZABUBIJO.

    ŽIVLJENJSKI KROG ČEBEL SAMOTARK

    Foto: Danilo Bevk in Jernej Polajnar

  • Foto: D. Bevk

    Muhe trepetavke

    Pogosto jih zamenjujejo s čebelami.

    Z medičino in cvetnim prahom se hranijo samo odrasle muhe (pri čebelah tudi ličinke), zato posamezna muha opravi manj dela.

    Kljub temu so v nekaterih primerih zaradi številčnosti lahko pomembne opraševalke.

    Foto: Danilo Bevk

  • Ogroženost opraševalcev

    V Evropi izumrtje grozi ¼ vrst čmrljev.

    Dejavniki ogrožanja: • pomanjkanje hrane • pesticidi • bolezni • pomanjkanje gnezdišč • uvažanje čmrljev

    Foto: Danilo Bevk

    Spremembe v okolju so za divje opraševalce še bolj usodne kot za čebelo.

  • Pomanjkanje hrane

    Na travnikih, ki so zelo gnojeni, zgodaj in pogosto košeni, ni cvetja na katerem bi se hranili opraševalci.

    Podnebne spremembe, predvsem zgodnje pomladi in vroča sušna poletja negativno vplivajo na rastline in s tem na hrano.

    Čebelarji čebele hranijo, divji opraševalci so prepuščeni sami sebi.

    Foto: Danilo Bevk

  • Pesticidi

    Divji opraševalci so pesticidom pogosto bolj izpostavljeni kot medonosna čebela: • Matice čmrljev pomladi letajo v

    sadovnjakih in so pesticidom izpostavljene neposredno.

    • Čmrlji so dejavni bolj zgodaj zjutraj

    Vir: NIB

    Neupoštevanje navodil je za divje opraševalce še bolj usodno. Bolje je škropiti zelo pozno zvečer kot zjutraj.

  • Pomanjkanje (varnih) gnezdišč

    Gnezda čmrljev so zelo izpostavljena kmetijskim strojem. Vedno manj je tudi mejic, kjer bi lahko varno gnezdili. Samotarke so nekdaj gnezdile v slamnatih strehah in luknjah v lesu, ki je bil glaven gradbeni material.

    Foto: Danilo Bevk

  • Uvažanje čmrljev

    Uvaža se avtohtono vrsto čmrlja (temni zemeljski čmrlj), a druge podvrste in križance. Nevarnost: • genskega onesnaženja • vnosa novih bolezni

    Primerna je uporaba samo v rastlinjakih. Potrebno je zagotoviti, da čmrlji ne uhajajo, gnezda pa po uporabi uničiti.

    Foto: Danilo Bevk

  • Varovanje opraševalcev

    OPRAŠEVALCI POTREBUJEJO

    HRANA

    GNEZDIŠČA

    ZDRAVO OKOLJE

  • Hrana za opraševalce v sadovnjaku

    Čas cvetenja sadnega drevja je čas obilja hrane za opraševalce. Cvetoče sadno drevje in podrast je ob nepravilni uporabi nevarnih FFS past za opraševalce!

    Foto: Danilo Bevk

    Opraševalci potrebujejo hrano tudi prej in potem! (čmrlji od pomladi do jeseni)

  • Hrana za opraševalce

    Medovite rastline: • facelija • sončnice • boreč • zelišča • ajda …

    Najboljši vir hrane za opraševalce so pisani cvetoči ravniki.

    Foto: Danilo Bevk

  • Gnezdišča za opraševalce

    Gojenje čmrljev razmeroma zahtevno. Najboljši način "gojenja čmrljev" je ohranjanje pozno košenih travnikov in mejic.

    Gojenje samotark razmeroma enostavno Gojenje v luknjah v lesu ali votlih rastlinskih steblih (premera 4 – 10 mm)

    Foto: Danilo Bevk in Jernej Polajnar

  • Zdravo okolje

    Pravilna uporaba pesticidov! Sistemična FFS, ki so čebelam nevarna, se v času cvetenja gojenih rastlin ne smejo uporabljati. Čebelam nevarna kontaktna (dotikalna) sredstva se smejo v času cvetenja uporabljati le v nočnem času, oziroma v času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen če imajo na etiketi navedeno, da se v času cvetenja v celoti ne smejo uporabljati. V času tretiranja trajnih nasadov s čebelam nevarnimi sredstvi ne smemo pozabiti na cvetočo podrast, ki mora biti skrbno odstranjena (pokošena ali zmulčena) ali pa moramo na drug način preprečiti nanos FFS.

    Vir: http://uvhvvr.arhiv- spletisc.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/DELOVNA_PODROCJA/Fitofarmacevtska_sredstva/PUBLIKACIJE/2015/Registracija _FFS_Web.pdf

    http://uvhvvr.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/DELOVNA_PODROCJA/Fitofarmacevtska_sredstva/PUBLIKACIJE/2015/Registracija_FFS_Web.pdf http://uvhvvr.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/DELOVNA_PODROCJA/Fitofarmacevtska_sredstva/PUBLIKACIJE/2015/Registracija_FFS_Web.pdf http://uvhvvr.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/DELOVNA_PODROCJA/Fitofarmacevtska_sredstva/PUBLIKACIJE/2015/Registracija_FFS_Web.pdf http://uvhvvr.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/DELOVNA_PODROCJA/Fitofarmacevtska_sredstva/PUBLIKACIJE/2015/Registracija_FFS_Web.pdf http://uvhvvr.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/DELOVNA_PODROCJA/Fitofarmacevtska_sredstva/PUBLIKACIJE/2015/Registracija_FFS_Web.pdf http://uvhvvr.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/DELOVNA_PODROCJA/Fitofarmacevtska_sredstva/PUBLIKACIJE/2015/Registracija_FFS_Web.pdf

  • SOOS - Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje

    Cilj projekta EIP je izboljšati prenos znajo na področju opraševalcev v sadjarstvu za izboljšanje razmer za opraševalce in povečanje zanesljivosti opraševanja. • Postavljanje gnezdišč, sejanje medovitih

    rastlin in vzpostavljanje travnikov za opraševalce.

    • Usposabljanja za sadjarje Trajanje: 14. 12. 2018 – 13. 12. 2021 Partnerji: Nacionalni inštitut za biologijo Kmetijska gos