DOJENJE V NOSEČNOSTI IN TANDEMSKO DOJENJE - rumina.si · Dojenje v javnosti in čas odstavljanja sta močno odvisna od kulturnih norm. V kulturah, kjer prevladuje zgodnje odstavljanje,

© Alenka Benedik, IBCLC maj 2014

(Pre)dolgo dojenje? stran 1 od 28

(Pre)dolgo dojenje?

“Extended” Breastfeeding?

IZVLEČEK

Uvod: članek je nastal na osnovi izkušenj pri svetovanju doječim materam glede

odstavljanja ter polariziranja mnenj v medijih o sprejemljivem trajanju dojenja, in

sicer z namenom raziskati strokovno osnovo glede trajanja dojenja, vrednosti

materinega mleka, morebitni škodljivosti dojenja za mater oz. otroka in spoznati

mnenje družbe do dojenja v javnosti. Metode dela: opisna metoda zajema pregled

strokovne literature o dojenju; raziskovalni del temelji na analizi podatkov,

pridobljenih z vprašalnikom, ki so ga izpolnili zdravstveni delavci in laična javnost.

Rezultati: podatki iz ankete odstopajo od strokovnih, na dokazih temelječih dejstev.

V Sloveniji dojenje do 12 mesecev velja za sprejemljivo, uveljavljeno je mnenje, da je

dojenje po določeni starosti predolgo, da materino mleko nima več vrednosti in da

dojenje malčkov v javnosti ni vedno sprejemljivo. Razprava in sklep: strokovnjaki

za dojenje imajo pomembno vlogo pri podpori doječim materam in osveščanju

javnosti o tveganju prezgodnjega odstavljanja za zdravje otrok in mater.

Ključne besede: dojenje, odstavljanje, dojenje v javnosti

ABSTRACT

Introduction: The article is based on practical experience in counselling nursing

mothers regarding weaning, and the polarisation of public opinion in the media on

the acceptable duration of breastfeeding, with the purpose of exploring the expert

evidence regarding the duration of breastfeeding, the value of human milk, and the

potential harmfulness of breastfeeding for the mother or child, as well as assessing

public opinion on breastfeeding in public. Methods: The descriptive method

involves a review of the literature on breastfeeding, while the research section is

based on an analysis of data obtained from a questionnaire completed by health

professionals and the lay public. Results: The data from the questionnaire differ

from evidence-based facts. In Slovenia, breastfeeding for up to 12 months is

considered acceptable, but after the child has attained a certain age breastfeeding is

considered less acceptable, breast milk is assumed to have no value, and

breastfeeding in public is not always acceptable. Discussion and Conclusion:



Lactation specialists play an important role in supporting nursing mothers and

raising public awareness on the risks of early weaning on child and maternal health.

Key words: breastfeeding, weaning, nursing in public

UVOD

Namen prispevka je predstaviti strokovno osnovo glede trajanja dojenja, vrednosti

materinega mleka, morebitni škodljivosti dojenja za mater oz. otroka in spoznati

mnenje družbe do dojenja v javnosti, in sicer s pregledom strokovne literature in s

pomočjo vprašalnika za strokovno in laično javnost. V medijih se občasno

polarizirajo mnenja na temo »dolgega« dojenja, izražena so številna osebna stališča

in vrednostne sodbe o dojenju, ki se ne ujemajo s podatki iz medicinskih,

antropoloških in drugih znanstvenih študij. Seveda ima vsakdo pravico do svojega

mnenja, od strokovnjakov s področja dojenja pa se pričakuje, da bomo podali

informacije na osnovi strokovnih in z dokazi podprtih dejstev.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Združenje kanadskih pediatrov

(Canadian Paediatric Society) priporočata izključno dojenje do dopolnjenega 6.

meseca in ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljevanje vsaj do dopolnjenega

drugega leta starosti in dlje, dokler to materi in otroku ustreza (1). Ameriška

akademija družinskih zdravnikov (AAFP) pa je objavila, da dojenje po prvem letu

prinaša znatne koristi tako za mater kot otroka in naj se nadaljuje, dokler to obema

ustreza (2).

Za razliko od medijev, ker je izraz podaljšano dojenje (ang. extended breastfeeding,

prolonged nursing, long-term breastfeeding) dokaj pogost, vendar poljubno

opredeljen (npr. dojenje po 12/24 mesecih), v pregledani strokovni literaturi izraza

dolgo, podaljšano dojenje ni bilo zaslediti, pač pa sta uveljavljena izraza, ki se

nanašata na odstavljanje: odstavljanje na otrokovo oz. materino pobudo (ang. baby-

led vs. mother-led weaning).

Predolgo dojenje ne obstaja, znana pa so tveganja (pre)zgodnjega odstavljanja za

otrokovo in materino zdravje. Odstavljanje pred starostjo 3 let je povezano z večjo

pogostostjo obolevnosti in umrljivosti (3) . Pri nenadni popolni odstavitvi je otrok

izpostavljen tveganju, da bo zbolel za nalezljivimi boleznimi, dehidraciji,

podhranjenosti in psihični travmi, kot je občutek zapuščenosti (2) .



Dojenje z naravnim odstavljanjem koristi tudi materam, saj se pri dojenju sproščajo

hormoni, ki jih umirjajo in jim dajejo občutek zadovoljstva, poleg tega pa so deležne

dolgoročne zaščite pred predmenopavzalnim rakom na dojki, rakom na jajčnikih in

osteoporozo. Buckleyeva ocenjuje, da bi se visoka stopnja raka na dojki v zahodnem

svetu zmanjšala skoraj za polovico, če bi povečali skupni čas trajanja dojenja (4).

Skladno z antropološkimi raziskavami pri človeku do naravnega odstavljanja pride

med 2,5 in 7 leti starosti (3,5).

Biološko normalna in zaželena metoda odstavljanja je, da je otroku dopuščeno, da se

odstavi sam. Z odstavljanjem na otrokovo pobudo (ang. baby-led weaning) bo otrok

postopoma opustil dojenje in ga bo mati podojila le, ko bo pokazal potrebo po tem.

Normalno biološko odstavljanje se odziva na otrokove razvojne potrebe. S tem, ko

otroku omogočeno, da pokaže, kdaj je pripravljen za naslednjo razvojno fazo, otroka

spodbuja k neodvisnosti (5).

Zmotno je, da materino mleko po katerikoli starosti nima več vrednosti. Materino

mleko je za malčka pomembno tudi s stališča hranilne vrednosti: še naprej

zagotavlja pomemben del kalorij, vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi, ki otroka

ščitijo pred boleznimi. Dojenje se spodbuja tudi v otrokovem drugem letu in dalje.

Sestava mleka se spreminja skladno z otrokovimi potrebami in vzorcem dojenja.

Mleko ob bližajoči se odstavitvi (ang. »weaning milk«) pri malčkih vsebuje višje

koncentracije protiteles – predvsem imunoglobulinov A (IgA). Materino mleko tudi

po uvajanju goste hrane in v drugem letu otrokove starosti pokriva več kot polovico

otrokovih potreb po cinku (5).

Materino mleko ima hranilno vrednost za malčka, učinek pa je odvisen od količine

zaužitega mleka. Čim več mleka dobi otrok, tem večja je korist. Čustvena stabilnost,

ki je je otrok deležen pri dojenju, je pomemben dejavnik, saj otroka umirja (5).

Približno po prvem letu se poveča količina pomembnih dolgoverižnih maščobnih

kislin, npr. DHA, ki so kritične za rast in delovanje možganov in živčnega sistema.

Čeprav doječi se malčki lahko zaužijejo manj materinega mleka, raziskave kažejo, da

povečane koncentracije dolgoverižnih maščobnih kislin zagotavljajo zadosten vnos.

Uživanje omenjenih maščobnih kislin je optimalno, saj se pri človeku razvoj

možganov nadaljuje v zgodnjem otroštvu. S trajanjem dojenja se povečujejo tudi

drugi zaščitni učinki dojenja, kot sta preprečevanje debelosti in drugih bolezni (4).

Seveda dojenje ni samo materino mleko, temveč veliko več, kot se družba zaveda

(6). Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v

stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prizadet, preplašen ali pa se znajde v novem,

neznanem okolju. V času bolezni nekateri starejši dojenčki ali malčki preidejo na



izključno dojenje. Poleg tega se aktiven otrok med fazami raziskovanja prek dojenja

ponovno poveže z materjo (5, 7). Dojenje malčka je osrečujoče in zadovoljujoče tudi

za mamo, ki vidi, da zna zadostiti potrebam svojega otroka (5).

Dojenje med materjo in otrokom ustvari bližino, ki otroku zagotavlja čustveno

stabilnost v času hitre rasti in razvoja. Dopuščanje, da otrok narekuje tempo

odstavljanja, je izraz zaupanja. Prispeva k otrokovi samozavesti, saj se odstavi, ko je

za to razvojno pripravljen. Mati, ki se odloči za naravno odstavljanje, nikdar nima

težav z nesrečnim otrokom, ki se upira njenim prizadevanjem po odstavitvi (7).

Dojenje v javnosti in čas odstavljanja sta močno odvisna od kulturnih norm. V

kulturah, kjer prevladuje zgodnje odstavljanje, le malo ljudi sprejema naravno

odstavljanje, zato je dojenje malčka v javnosti pogosto predmet posmeha, zgražanja,

kritik ali celo šikaniranja. Angleški izraz closet nursing (v dobesednem prevodu

dojenje v omari) ponazarja prakso, ki se je v ZDA uveljavila kot odziv na kritiziranje

dojenja, ki presega kulturna pričakovanja večine. Pri tem dojenje odgovarja obema,

materi in otroku, le da poteka na skrivaj. Poleg tega mati in otrok namesto besede

dojenje uporabljata neko geslo, ki se ga poslužujeta v javnosti (8).

Številne ameriške zvezne države so uzakonile, da imajo matere pravico dojiti

kjerkoli (5).

METODE DELA

Na osnovi pregleda sodobne strokovne literature o dojenju so zbrana strokovna

dejstva o odstavljanju, optimalnem trajanju dojenja, tveganjih (pre)zgodnjega

odstavljanja za materino in otrokovo zdravje in dojenju v javnosti. Pri zbiranju

informacij sem se poslužila tudi iskalnika Google.

S pomočjo vprašalnika, razvitega posebej za ta prispevek, sem želela dobiti vpogled

v dejansko stanje v Sloveniji. Sodelovanje v anketi je bilo prostovoljno, vprašalnik pa

je zagotavljal anonimnost. Pridobljeni podatki so bili uporabljeni izključno za

potrebe tega prispevka. Na vprašanja so naključno izbrani anketiranci odgovorili

tako, da so označili ustrezni odgovor, odgovor napisali v rubriko oz. na črto; na voljo

je bil le en odgovor, razen kjer je bilo navedeno drugače. V primeru, da so bila

mnenja in stališča anketiranih drugačna od ponujenih, so jih lahko izrazili v točki

Drugo.

Vprašalnik je bil razdeljen na dva sklopa. Prvi sklop je zajemal naslednja vprašanja

in podvprašanja, ki se nanašajo na dojenje:



1. Kako dolgo naj bo otrok dojen?

2. Kaj pomeni podaljšano dojenje?

3. Kdaj lahko govorimo, da se otrok doji predolgo?

4. Po določeni starosti otroka materino mleko nima več vrednosti.

5. Po določeni starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje« (uspavanje,

tolažbo), sicer pa ni več koristno ne za mamo ne za otroka, škodljivo pa tudi ne.

6. Po določeni starosti otroka je dojenje zanj oz. mater škodljivo.

7. Kakšno je vaše mnenje oz. občutek glede dojenja v javnosti?

Če je bil odgovor na vprašanja 4–7 pritrdilen, je bilo treba navesti, po kateri starosti

(v mesecih).

V drugem sklopu vprašalnika so bila zajeta vprašanja, ki se nanašajo na anketirance:

njihov spol, ali so starši, ali imajo osebne izkušnje z dojenjem; za laično populacijo:

dokončana izobrazba, na koga bi se obrnili, če bi želeli informacije/podporo pri

dojenju in če imajo osebne izkušnje na področju dojenja, kdo jim je bil najbolj v

pomoč; za strokovno javnost: poklic, zaposlitev oz. delovno mesto, izobrazba na

področju dojenja. Vprašalnik je bil na voljo v papirni in e-obliki. Izpolnilo ga je 334

naključno izbranih oseb, od tega 211 laikov in 123 zdravstvenih delavcev,

zaposlenih v slovenskih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. V papirni obliki ga je

izpolnilo 66 laikov in 71 zdravstvenih delavcev, v e-obliki pa 145 laikov in 52

zdravstvenih delavcev. Anketiranje je potekalo od 9.4.2014 do 28.4.2014. Podatki so

bili zbrani in analizirani s programskim orodjem Microsoft Excel.

Izobrazbena struktura laične populacije: 41 % anketirancev ima univerzitetno, 21 %

višjo ali visoko in 28 % srednješolsko izobrazbo. Poklicna struktura zdravstvenih

delavcev: 59 % medicinskih sester, 19 % babic in 11 % zdravnikov.



REZULTATI

Predstavljeni so po vrstnem redu vprašanj anketnega vprašalnika.

1. Kako dolgo naj bo otrok dojen?

Graf 1: Kako dolgo naj bo otrok dojen?

Na vprašanje, kako dolgo naj bo otrok dojen, je kar 37,7 % vprašanih odgovorilo,

da dokler potrebe po dojenju ne preraste. Sledi odgovor 12 mesecev (24,6 %

vprašanih). 31,7 % zdravstvenih delavcev meni, naj bo otrok dojen 12 mesecev.



Graf 2: Kako dolgo naj bo otrok dojen? Odgovori zdravstvenega osebja.

Graf 3: Kako dolgo naj bo otrok dojen? Odgovori laične javnosti.



2. Kaj pomeni podaljšano dojenje?

Graf 4: Kaj pomeni podaljšano dojenje?

Na vprašanje, kaj pomeni podaljšano dojenje, je 40,4 % vprašanih odgovorilo, da

dojenje po 12 mesecih, 22,2 % pa je mnenja, da nič od naštetega. 50,4 %

zdravstvenih delavcev meni, da podaljšano dojenje pomeni dojenje, ki traja dlje od

12 mesecev.

Graf 5: Kaj pomeni podaljšano dojenje? Odgovori zdravstvenega osebja.



Graf 6: Kaj pomeni podaljšano dojenje? Odgovori laične javnosti.



3. Kdaj lahko govorimo, da se otrok doji predolgo?

Graf 7: Kdaj se otrok doji predolgo?



Kdaj se otrok doji predolgo? 28,7 % vprašanih meni, da v nobenem primeru, 21 % po 18. mesecu in 17,4 % po 24. mesecu. 32,5 % zdravstvenih delavcev meni, da se otrok doji predolgo, če se doji dlje od 18 mesecev.

Graf 8: Kdaj se otrok doji predolgo? Odgovori zdravstvenega osebja.



Graf 9: Kdaj se otrok doji predolgo? Odgovori laične javnosti.

4. Po določeni starosti otroka materino mleko nima več vrednosti.

Graf 10: Po določeni starosti otroka materino mleko nima več vrednosti.



Graf 11: Po določeni starosti otroka materino mleko nima več vrednosti. Odgovori

zdravstvenega osebja.

Graf 12: Po določeni starosti otroka materino mleko nima več vrednosti. Odgovori

laične javnosti.

Če je bil odgovor na vprašanje pritrdilen, je bilo treba navesti, po kateri starosti (v

mesecih).



4.a Po kateri starosti otroka menite, da materino mleko nima več vrednosti?

Graf 13: Po kateri starosti otroka menite, da materino mleko nima več vrednosti?

S trditvijo, da po določeni starosti materino mleko nima več vrednosti, se strinja

26 % odstotkov vseh vprašanih, od tega jih večina (46,7 %) meni, da po starosti 12

mesecev. 35 % zdravstvenih delavcev meni, da materino mleko nima več vrednosti,

od tega jih 44,1 % meni, da po 12 mesecih.


Odgovori zdravstvenega osebja.




Odgovori laične javnosti.



5. Po določeni starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje« (uspavanje,

tolažbo), sicer pa ni več koristno ne za mamo ne za otroka, škodljivo pa tudi

ne.

Graf 16: Po določeni starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje« (uspavanje,


S trditvijo, da po določeni starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje«,

sicer pa ni več koristno ne za mamo ne za otroka, škodljivo pa tudi ne , se

strinja 52,1 % odstotkov vprašanih, od tega jih večina (42,6 %) meni, da po starosti

12 mesecev. 68,3 % zdravstvenih delavcev se strinja, da dojenje pomeni samo še

»crkljanje«, sicer pa ni ne koristno ne škodljivo, od tega jih 51,4 % meni, da po 12

mesecih.









Če je bil odgovor na vprašanje pritrdilen, je bilo treba navesti, po kateri starosti (v

mesecih).

5.a Po kateri starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje«?



Graf 19: Po kateri starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje«?

Graf 20: Po kateri starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje«? Odgovori




Graf 21: Po kateri starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje«? Odgovori

laične javnosti.

6. Po določeni starosti otroka je dojenje zanj oz. mater škodljivo.

Graf 22: Po določeni starosti otroka je dojenje zanj oz. mater škodljivo.

S trditvijo, da je po določeni starosti otroka dojenje zanj oz. mater škodljivo, se

večina vprašanih (82,6 %) ne strinja. 13% zdravstvenih delavcev se s to trditvijo

strinja.



Graf 23: Po določeni starosti otroka je dojenje zanj oz. mater škodljivo. Odgovori


Graf 24: Po določeni starosti otroka je dojenje zanj oz. mater škodljivo. Odgovori

laične javnosti.



7. Kakšno je vaše mnenje oz. občutek glede dojenja v javnosti?

Graf 25: Kakšno je vaše mnenje oz. občutek glede dojenja v javnosti?

35 % anketirancem se zdi dojenje v javnosti nekaj normalnega, vendar le do

določene starosti otroka (od tega 44,3 % vprašanim do starosti 12 mesecev). 34,4 %

anketirancem se zdi dojenje v javnosti normalno ne glede na otrokovo starost; za

24,3 % anketirancev je dojenje v javnosti sprejemljivo le, če mati doji diskretno.

39 % zdravstvenim delavcem se zdi dojenje v javnosti normalno le do določene

starosti (44,4 % jih meni, da do 12 mesecev), 33,3 % se zdi sprejemljivo le diskretno

dojenje, 23,6 % zdravstvenim delavcem pa se zdi dojenje v javnosti nekaj

normalnega ne glede na otrokovo starost.



Graf 26: Kakšno je vaše mnenje oz. občutek glede dojenja v javnosti? Odgovori


Graf 27: Kakšno je vaše mnenje oz. občutek glede dojenja v javnosti? Odgovori laične

javnosti.



7.a Do katere starosti otroka se vam zdi dojenje v javnosti nekaj normalnega?

Graf 28: Do katere starosti otroka se vam zdi dojenje v javnosti nekaj normalnega?







Še nekaj dodatnih grafov

Graf 31: Izobrazbena struktura anketiranih iz laične javnosti.



Graf 32: Profil anketiranih zdravstvenih delavcev.

RAZPRAVA

V zahodnih kulturah do odstavljanja najpogosteje pride pri otrokovi starosti 12–14

mesecev, 18 mesecev, 2 oz. 3 letih. V naši družbi je pogosto odstavljanje na pobudo

matere (ang. mother-led weaning), pri čemer mati ne upošteva otrokovih potreb (5).

Nekatere matere čutijo pritisk okolice ali pa so slabo informirane, zelo pogosto pa so

prepričane, da morajo odstaviti otroka, ker se bodo vrnile na delo.

Običajno je pritisk s strani družinskih članov in drugih, naj mati odstavi dojenčka,

bolj verjeten, ko se otrok bliža ali prekorači starost 12 mesecev, kar se ujema z

ugotovitvami iz ankete. Podpora okolice se od aktivnega spodbujanja dojenja v prvih

mesecih spremeni v toleriranje in ignoriranje dojenja ter nazadnje v aktivno

spodbujanje odstavljanja (8).

Zanimivo je, da tretjina slovenske laične javnosti meni, da se otrok v nobenem

primeru ne doji predolgo, medtem ko tretjina slovenskih zdravstvenih delavcev

meni, da se otrok doji predolgo, če se doji dlje kot 18 mesecev.



Matere so nemalokrat izpostavljene kritikam, ker dojijo »tako velikega« otroka.

Vsaka družba ima drugačne poglede na to, koliko je star »velik« otrok. Tudi v

Sloveniji še vedno (celo med zdravstvenimi delavci) prevladuje mnenje, da po

določeni starosti materino mleko nima vrednosti oz. da dojenje po določeni starosti

ni ne koristno ne škodljivo (samo »crkljanje«, tolažba, uspavanje).

Nekateri menijo, da so otroci, ki se dojijo po prvem letu, bolj odvisni od matere.

Številne študije so pokazale ravno nasprotno: da zadovoljevanje otrokovih

čustvenih potreb spodbuja njegovo samozavest in neodvisnost (1).

Normalna potreba po dojenju je lahko prisotna več let in otroci potrebujejo

nadomestek, če so odstavljeni, preden potrebo po sesanju prerastejo. Med

nadomestke sodijo npr. duda, steklenička, ninica ipd., do katerih je družba zelo

tolerantna in jih obravnava kot nekaj samoumevnega. Pri tem pridejo do izraza

dvojna merila: nadomestki za dojenje so sprejemljivi, če pa je otrok (varno) navezan

na svojo mamo, v naročju katere je tudi prek dojenja deležen vsega, kar potrebuje za

normalen fizičen in duševen razvoj, pa to velja za nesprejemljivo – iz ankete je

razvidno, da je v Sloveniji ta meja nekje pri 12 mesecih.

Kjer je zgodnje odstavljanje družbena norma, številne matere nevede spodbujajo

odstavljanje tako, da dojenje nadomeščajo s stekleničko ali dudo. Včasih pa si mati

napačno razlaga normalno vedenje pri otroku (npr. v starosti 9–12 mesecev: otrok

se manjkrat želi dojiti, doji se krajši čas, med dojenjem ga več stvari zmoti) in meni,

da je to znak pripravljenosti na odstavljanje. Otrok, mlajši od 12 mesecev, zaradi

biološke potrebe po materinem mleku razvojno najverjetneje ni pripravljen na

odstavitev (9).

Skladno s filozofijo organizacije La Leche League International, ki velja za svetovno

avtoriteto na področju dojenja, je idealno, da otrok potrebo po dojenju preraste – se

pravi, da odstavljanje poteka na otrokovo pobudo (1).

Večina mater v zahodnem svetu ne pričakuje, da bo dojila malčka, vendar se

preprosto sproti odziva na otrokove potrebe kot naravni del materinstva. Materin

namen, da bo dojila, je edini najpomembnejši dejavnik pri odločitvi, ali bo dojila in

kako dolgo bo dojila. Na njen namen v zvezi z dojenjem pa vplivata predvsem odnos

do sebe in samozavest ter družbena podpora. Matere, ki dojijo malčke, potrebujejo

zagotovilo, da je to normalno in naravno. Čim večjo podporo ima mati pri dojenju,

večja je verjetnost, da bo z dojenjem nadaljevala (8).

Zdravstveni delavci bi morali jasno izražati svojo podporo dojenju, znati odgovoriti

na njena vprašanja o dojenju in spodbujati druge družinske člane, naj podprejo

doječo mater. Materam koristi tudi čustvena podpora in praktični nasveti s strani



drugih doječih mater s podobnimi izkušnjami, zato bi morali bolj spodbujati

ustanavljanje skupin za podporo pri dojenju.

Iz ankete je razvidno, da je dojenje malčkov v javnosti še vedno tabu. 51,7 %

vprašanim laikom se zdi dojenje v javnosti sprejemljivo le do določene starosti

otroka (večina navaja mejo 12 mesecev) oz. če mati doji diskretno: da se zakrije ali

umakne. Zaskrbljujoče je, da je takšnega mnenja kar 72,3 % zdravstvenih delavcev,

za katere bi pričakovali, da dojenje sprejemajo kot del življenja.

Morda pa problem sploh ni v (ne)poznavanju otrokovih bioloških potreb, temveč v

naši kulturi in mentaliteti. V Severni Ameriki in večini Evrope javnost prsi dojema

večinoma zgolj v seksualnem kontekstu, zato sklepa, da je uživanje v dojenju lahko

samo spolne narave, spolni užitek z malčkom pa je lahko samo nekaj

nesprejemljivega, sprevrženega. V resnici pa je sprevržena družba (6).

Biološka funkcija prsi je, da tvorijo mleko za dojenčka. Razmnoževanje človeka je

vsekakor možno brez kakršnegakoli stika s prsmi, torej prsi niso spolni organ.

Morda pa so ženske prsi po mnenju nekaterih tako organ za hranjenje kot spolni

organ? V zgodovini so moško domišljijo burili razni deli ženskega telesa (gležnji,

majhna stopala ipd.). Če odmislimo vplive medijev in televizije – prsi same po sebi

niso seksualni objekt in niso nič bolj posebne od ženskega obraza, širokih bokov,

ozkega pasu ali drugih značilnosti ženskega telesa (10). So samo fetiš izprijene

družbe (6).

ZAKLJUČKI

Odstavljanje je pomemben prehod – dejanski zaključek procesa, ki se je pričel ob

spočetju – konec edinstvene intimnosti. Vpliv tega tesnega odnosa, ki se je pričel z

dojenjem in naravnim odstavljanjem, je prisoten doživljenjsko (1).

V družbah, kjer je običajno zgodnje odstavljanje, je mati, ki se odloči za odstavljanje

na otrokovo pobudo, zaradi pomanjkanja informacij in napačnih prevladujočih

informacij o dojenju večjih otrok, pogosto deležna pritiskov ali celo šikaniranja (5).

Na osnovi ankete je mogoče sklepati, da je slovenska laična javnost glede dojenja

pogosto bolj osveščena in dojenju v javnosti bolj naklonjena kot zdravstveni delavci.

Od slednjih bi pričakovali, da bodo spodbujali dojenje in nudili strokovne



informacije, vendar pa se zdi, da je problem v pomanjkljivi izobrazbi na področju

dojenja.

Iz dodatnih informacij anketirank je razvidno tudi, da so bile matere, ki so se

odločile za naravno odstavljanje na otrokovo pobudo, deležne največje podpore s

strani prostovoljk, izkušenih mater – laičnih svetovalk za dojenje pri La Leche

League International.

Za matere je težko, če zdravnik ne podpira dojenja, saj cenijo njegovo mnenje in mu

zaupajo. Če zdravnik ni naklonjen dojenju oz. nima ustreznega znanja, je morda ne

bo znal podpreti ali lahko nenamerno posreduje napačne informacije. Pomanjkanje

podpore pri zdravstvenem osebju je običajno posledica pomanjkanja znanja in

izkušenj z dojenjem (5).

Na osnovi zbranih dejstev lahko sklepamo, da dojenje v Sloveniji ni norma. Redke

matere, ki dojijo malčke – statistični podatki o tem niso na voljo, ker se evidence o

tem ne zbirajo – večinoma dojijo na skrivaj ali v zavetju svojega doma, pa še tam so

zaradi nevednosti pogosto tarča kritik.

Kako naj dojenje postane norma, če pa je nevidno? V kulturah, kjer je dojenje norma,

nimajo kotičkov za dojenje, saj je dojenje del vsakdanjega življenja. Mati pri dojenju

v javnosti ni deležna posebne pozornosti – če pa že, je deležna spodbude in

komplimentov.

Zanimivo je tudi, da številni priročniki, namenjeni strokovnjakom za dojenje,

opisujejo strategije, kako naj se svetuje materam glede dojenja v javnosti – kakšna

oblačila in dodatke naj nosi doječa mati, da dojenje ne bo na očeh javnosti. Svetujejo

tudi, da se mati lahko umakne v kot, da doji na parkirišču v avtu, kabini za

preoblačenje (5).

Prispevek kaže, da slovenske svetovalke in svetovalce za dojenje čaka še veliko dela

na področju prenašanja znanja na ostale zdravstvene delavce in da bi na področju

dojenja, ki je tako pomembno za dobrobit otrok, mater, družin in širše družbe,

morali organizirati več izobraževanj in delavnic, predvsem za tisto zdravstveno

osebje, ki prihaja v stik z doječimi materami.



LITERATURA

(1) La Leche League International, The Womanly Art of Breastfeeding, 8th Edition,

2010: 315, 331, 338.

(2) American Academy of Family Physicians. AAFP Policy Statement on

Breastfeeding, 2007

http://www.aafp.org/online/en/home/policy/policies/b/breastfeedingpositionpap

er.html

(3) Mannel R., Martens P. J., Walker M. Core Curriculum for Lactation Consultant

practice, 3rd Ed., Jones and Bartlett Learning, LLC 2013; 596, 597.

(4) Buckley, S. J. (2009) Gentle Birth, Gentle Mothering, 230

(5) Lauwers J. Counseling the Nursing Mother: A Lactation Consultant's Guide, 5th

Ed., Jones and Bartlett Learning, LLC 2011; 417, 418, 420, 429, 431, 477.

(6) Newman J. The Ultimate Breastfeeding Book of Answers, Three Rivers Press

2006; 317–320.

(7) Mohrbacher, N. , Stock, J. 2003 The Breastfeeding Answer Book, 202-203

(8) Riordan J. Breastfeeding and Human Lactation, 3rd Edition, Jones and Bartlett

Publishers 2005; 725, 727, 732.

(9) Morbacher N. Breastfeeding Answers Made Simple: A Guide for Helping Mothers,

Hale Publishing 2010; .

(10) www.007b.com/breastfeeding_sexual.php

http://www.aafp.org/online/en/home/policy/policies/b/breastfeedingpositionpaper.html

http://www.aafp.org/online/en/home/policy/policies/b/breastfeedingpositionpaper.html

http://www.007b.com/breastfeeding_sexual.php

Documents

DOJENJE V NOSEČNOSTI IN TANDEMSKO DOJENJE - rumina.si · Dojenje v javnosti in čas odstavljanja sta močno odvisna od kulturnih norm. V kulturah, kjer prevladuje zgodnje odstavljanje,