Embed Size (px)
Citation preview
УНИВЕРЗИТЕТ ,,ГОЦЕ ДЕЛЧЕВ” ШТИП
Предмет:Банкарско работење
Тема:Razvoj na doma{noto bankarstvo
Ментор: Изработиле:
проф. Билјана Петреска Сања Новакова Весна Зоева Рахела Бојмацалиева
Гевгелија 2011/2012
Sodr`ina:1.
Voved ........................................................................................................
.........................3
2.Razvojot na banakarstvoto vo Makedonija do Prvata svetska
vojna....................4
3. Banakarstvo vo Makedonija me|u dvete svetski
vojni..........................................5
4. Banakarskiot sistem na Makedonija vo ramkite na povoena
Jugoslavija.........7
4.1 Bankarskiot sistem vo administrativno-centralisti~kiot period
(1945-
1951) .........................................................................................................
..................7
4.2 Razvoj na bankarskiot sistem vo uslovi na samoupravuvawe
(1952-
1971) .........................................................................................................
.............................8
4.3 Organizacija na bankarskiot sistem vrz osnova na ustavnite
amandmani (1972-
1976) ......................................................................................................9
4.4 Transformacija na bankarskiot sistem vrz osnova na
samoupravnoto zdru`uvawe i povrzuvawe na trudot i na sretstvata
(1977-1989)..........................10
4.5 Organizacija na bankarskiot sistem vrz osnova na principite na
pazarnata ekonomija (1990-
1992)...................................................................................12
5. Banakarsiot sistem vo Makedonija denes..............................................................13
5.1 Struktura na bankarskiot sistem..............................................................14
5.2 Institucionalna struktura na bankarskiot sistem.............................156.
Zaklu~ок................................................................................................. .....
...................18
2
7. Koristena
literatura.................................................................................................19
ВОВЕД
Naukata za bankarstvo e posebna disciplina vo ramkite na naukata za finansii i organski e povrzana so drugite finansiski disciplini kako {to se: monetarnite financii, javnite finansii. Naukata za bankarstvo dobila zna~awe vo po~etokot na minatiot vek, koga se nametnal problemot za iznao}awe sretstava za finansirawe na golemite korporacii. Druga zna~ana presfrtnica vo naukata za bankarstvo nastanala koga bankite prestanale da bidat ~isti posrednici vo davaweto i vo primaweto na pari, i koga se pove}e stanuvale “proizvoditeli na pari”. Spored toa naukata za bankarstvo gi prou~uva ulogata i zna~eweto na bankite vo op{testvoto, bankarskite raboti i nivnoto vlijanie na stopanskite tekovi kako i karakteristikite i specifi~nostite na odelnite bankarski sistemi i institucii vo svetot.
Zborot banka poteknuva od itelijanskiot zbor banco i ozna~uva klupa, tezga na koja se vr{ela razmena na pari. Najstera bankarska rabota bila razmenuvaweto na pari, odnosno vo po~etokot na razvojot na bankarstvoto posredni~kite bankarski raboti bile edinstveni bankarski raboti. Podocna so razvojot na proizvodnite sili se pro{iruva krugot na bankarski raboti, depoziteite i kreditnite bankarski raboti dobivale se poglemo i pova`no mesto i zna~awe i gi istisnuvale posredni~kite bankarski raboti na sporedna strana.
3
Razvojot na bankarstvoto vo Makedonija do Prvata svetska vojna
Geogravskata polo`ba na Makedonija pridonela mnogu civilizacii i narodi niz tekot na vremeto da ostavat svoi tragi na nejzinata teritorija.
Dosega{nite soznanija za razvojot na bankarstvoto na teritorijata na Makedonija datiraat od anti~ko vreme, koga vo toga{nite gradovi-dr`avi se kovale pari koi potoa se koristele kako razmensko i plate`no sretstvo. Tuka se nao|a zarodi{ot na menuva~ko-sarafskite bankarski raboti vo Makedonija. Vo Makedonija za vreme na vladeeweto na Filip Makedonski(359-336g.p.n.e.) bila napravena pokrupna finansiska reforma, so koja bil ustanove soliden pari~en sistem i bila vovedena zlatan makedonska moneta-sterter. Spored matrijalnata i spored funkcionalnata vrednost stareterot se smeta edna od povrednite moneti od toa vreme. Isto taka, moneti so visok kvalitet kovale I vladetelite na plemeto Peonci koi vo 4 ek p.n.e. formirale dr`ava na teritorijata na Isto~na Makedonija. Najkvalitetni bile monetite kovani od elektion (me{avina od zlato i srebro). Se kovale moneti i od bakar, srebro i bronza.
So doa|aweto na rimjanite na teritorijata na Makedonija, makedonskoto kralstvo bilo podeleno na 4 oblasti. Nekoi gradovi imale pravo da kovaat pari. Stobi, kako glaven grad na edna provincija, bil eden od popoznatite so svoja kova~nica. Vo nea se kovale monetite od 12 rimski imperatori. Vo ova vreme i Solun postignal golem razvoj i stanal vtor grad po golemina na Balkanot, po Carigrad. So izgradbata na
4
patot Via Ignacia pridonela da se razvie trgovvijata,a so toa i trgovskiot kapital, osobeno zelena{kiot kapital.
So doa|aweto na Slovenite vo Makedonija se slu~ile krupni promeni vo site sveri na op{testveno-politi~kiot, kulturniot i ekonomskiot `ivot. Vo vremeto na doseluvaweto na Slovenite, osnova na nivniot op{testven poredook bila voenata demokratija, kako poslena etapa na rodovskot op{testvo i selskata op{tina, kako osnovan op{testveno-ekonomska zaednica.
Za vreme na srpskoto vladeewe (osvojuvaweto na Makedonija go zapo~nal kralot Milutin vo vtorata polovina na XII vek, a go zavr{il kralot Du{an vo 1345g.), bila izvr{ena nova administrativan podelba na Makedonija. Skopje stanal golem adnimistretiven i kulturen center vo koj imalo i kova~kica za kovawe pari. Pari se kovale i vo Ohrid, Kratovo, Stobi. Kovaweto pari bilo staveno pod dr`avna kontrola. Dr`avniot zakon predvidubval ostri kazni za zlatarite dokolku ne kovale pari vo dr`avnite kova~nici. Od toj pariod e poznato i daveweto pod zakup na kovaweto na pari.(Parite na kralot Volka{in i negoviot sin Marko).
Vtora pova`na karakteristika od ovoj period e i davaweto zaemi so zadol`uvawe na nedvi`nosti i skapocenosti. Toka{ kako najgolem zaemodavec se javuvala crkvata koja, od edna strana, ja zabranuvala kamatata na zaemite, a od druga strana go potiknuvala zalo`uvaweto na nedvi`nosti, a so toa gi zgolemuvala svoite imoti.
Treta pova`na karakteristika e razvojot na lihvarstvoto, osobeno vo gradovite,koe poseben zamav zelo vo vrema na turskoto vladeewe. So ogled na vremetraeeweto-5 vekovi-turskoto vladeewe so Makedonija ostavilo neizbri{livi tragi vo site sveri na `iveewe. Spored u~eweto na islamot se smeta za nedostojno muslimanite da se zanimavaat so bankarski, osobeno lihvarski i trgovski raboti. Poradi toa vr{eweto na ovie raboti im bilo prepu{teno na lu|eto od drugite veroispovesti. Vo Makedonija so bankarski raboti najmnogu se zanimavale Evreite. Iako, vo Makedonija dolgo vreme se zadr`al naturalniot karakter na stopanstvoto, sepak geogravskata polo`ba pridonela preku trgovijata vo nea da navleze pari~noto stopanisuvawe. Za razvojot na trgovijata vo Makedonija zaslu`ni se i dubrova~kite trgovci koi vo toa vreme bile glavni bankari ne samo vo Makedonija tuku i po{iroko. Kon toj razvoj svoj pridones imale i vlasite.
Reformata koja vo Turcija bila napravena vo finansiskiot i vo pari~niot sistem vo 1856 godina pretstavuva presvrtnica vo razvojot na bankarstvoto. So ovaa reforma naselenieto bilo obvrzano site danoci da gi pla}a so pari, potoa bile vovedeni kni`nite pari namesto detoga{nite polnovredni metalni pari, se otvorima mo`nost za priliv na stranski kapital. Za naselenieto na Makedonija e zna~ajno toa {to so ovie reformi se ukinal monopolot i se vovela slobodna trgovija.
Kako rezultat na pokrupnite finansiski reformi se formirale i prvite banki vo vistinska smisla na zborot.
Prvata banka vo Otomanskata imperija-Carigradskata banka e osnovana vo 1847 godina pod rakovodstvo na bankari od Francija i Italija. Vo 1856 godina bila osnovana i Carigradskata otomanska banka so sedi{te vo London i so odelenie vo Crigrad, podocna taa dobila status na emisiona centralna banka na Turcija. Carigradskata otomanska banka otvorila filijala vo Solun, a vo 1903 godina vo Skopje i Bitola, apodocna vo Seres, Drama, Kavala... Vo 1888 godina turskata vlada ja osnovala zemjodelskata-Ziratna banka, so sedi{te vo Crigrad. Ziratnata banka im
5
odobruvala krediti samo za zemjodelcite,a trebala da vr{i i raboti za pribirawe na {tedni vlogovi, komisionerski raboti, a se zanimavala i so drugi bankarski raboti. Razvojot na nadvore{nata trgovija, zadovoluvaweto na interesite na stranskiot kapitel i voop{to unapreduvaweto na stokovo-pari~nite odnosi, ja nametnale i potrebata za formirawe na novi bankarski ustanovi koi se pojavile kaoko filijali na stranski banki. Vo toa vreme Solun bil idealno mesto za vakvi ustanovi i stanal center na trgovsko-bankarskiot kapital. Vo toj period bile formirani Solunskata banka, Romanskata banka, koja kako glaven predmet na svoeto rabotewe bila otkup i trgovija so tutun, potoa bile otvoreni filijali na srpskata banaka itn. Pokraj stranskite banki na teritorijata na Makedonija bile otvoreni i doma{ni banki. Prvi banki od makedonskoto naselenie glavno pretstavuvale poznatite trgovci koi se zanimavale so bankarski raboti, zemale zaem od pogolemite banki po voobi~aena kamata, a im odobruvale zaimi na sitni trgovci, zanaet~ii i selani i im naplatuvale so visoka kamata. Popoznati bankari od makedonsko poteklo bile Vele{kata filijala-Ma{ovi, Bitolskata filijala-Danaba{i, Robevci, bra}ata Kondovi od Prilep, Dimiter Krastaja od Kru{evo i dr.
Koga se zboruva za bankarstvoto vo Makedonija vo ovoj pariod treba da se znae deka taa bila zaostanata agrarna provincija na Turcija. Imaj}i go predvid ovoj fakt, kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek, doma{nite trgovci i zanate~ii po~nale da go zdru`uvaat svojot skromen kapital i da formiraat kreditni institucii, koi spored institucionata forma bile ne{to pome|u zaemno “pomo{na kasa i akcionersko dru{tvo”. Takvo bilo kreditnoto zdru`enie “Qubov” osnovano vo Skopje od trgovcite so pamuk, potoa kreditnoto zdru`enie “Grozd”, osnovana od skopskite meanxii, potoa “Napredok”, “Ralo”, “Terzii”.
Isto taka treba da se odbele`i i ulogata na makedonskata revolucionerna organizacija vo ureduvaweto na finansiskite i bankarskite raboti vo Makedonija. Taa se javuvala za{titnik na naselenieto od pregolemata eksplatacija koja ja vr{ele lihvari i bankarite koi naplatuvale lihva duri i so 100% od dadeniot zaem. (Vo ustavot na vostani~kiot komitet na Kresnenskoto vostanie bilo predvideno “Sekoj {to }e dava stoka na veresija ili dava pari pod lihva, a poradi toa bara povisoka cena na stokata ili nadvor od voobi~aenata lihva }e se kazni so najstroga kazna-smrt”.) Makedonskata revolucionernata organizacija fdormirala “kasi” preku koi sobirala sretstva za finansirawe na organizacijata. Za odbele`uvawe se razmisluvawata na dvajcata revolucioneri \or~e Petrov i Goce Del~ev, \or~e Petrov bil so idea za raspi{uvawe na zaem od 50 000 leva za finansirawe na dvi`eweto, a Goce Del~ev pravel obidi makedonskata revolucionerna organizacija da izdade spostveni pari.
Po dvete balkanski vojni vo delot na Makedonija {to se na{ol pod srpsko ropstvo prestanale da rabotat filijalite na dvete turski banki vo Skopje i Bitola, kade podocna se otvorile filijali na Narodna banka na Kralstvoto Srbija. Vo ovie gradovi bile formirani dve banki, Skopska trgovska banka i Bitolska banka kako akcionerski dru{tva. Sepak podelbata na Makedonija na tri dela i nivnoto priklu~uvawe kon drugi dr`avi vlijaelo mnogu negativno vrz razvojot na bankarstvoto.
Banakarstvo vo Makedonija me|u dvete svetski vojni
6
Vardarrskiot del na Makedonija koj po balkanskite vojni pripadnal na Kralstvoto SHS, stanal najnerazvieniot del od taa dr`ava. Vo Kralstvoto SHS postoele dr`avni, poludr`avni i privatni banki.
Narodnata banka na Kralstvoto SHS, kako centralna banka, imala svoi filijali vo Skopje, a potoa i vo Biteola.
Filijalata vo Skopje, glavno se zanimavala meni~no kreditirawe, so dodeluvawe na lombardni krediti vo iznos od 60% od zalo`enite dr`avni hartii od vrednost, so dodeluvawe na kredit po `iro-smetka, kako i so kratkoro~no kreditirawe na dr`avata. Vo pogled na sopstvenosta Narodnata banka bila akcionerska, a potoa se zgolemil vlogot na dr`avata, a vo 1941godina taa stanala potpolno dr`avna.
Vtora banka po zna~ewe bila Dr`avnata hipoteekarna banka, koja imala filijali vo Skopje i Bitola. Ovaa banak imala javno-praven karakter. Osnovni izvori na sretstvata bile javnite fondovi. Taa odobruvala hipotekarni, lombardni i eskontni krediti, bila aktivna i na me|unarodniot pazar na kapital. Filijalata vo Skopje bila mnogu samostojna vo raboteweto, bila anga`irana i vo finansiraweto na nekoi pogolemi investicioni zafati i sl.
Druga pogolema finansiska institucija od javno-praven karakter, koja rabotela vo Makedonija bila filijalata na Po{tenskata {tedilnica od Belgrad. Za naselenieto bilo osobeno atraktivno da {tedi vo Po{tenskata {tedilnica od pove}e pri~ini:
Za {tedenite vlogovi garantirala dr`avata; {tednite vlogovi kaj Po{tenskata {tedilnica bile oslobodeni
od danok ili toj se pla}al po mnogu niska stapka ; Bilo dozvoleno i maloletni lica da otvoraat {tedni kni{ki i sl.
Po{tenskata {tedilnica se zanimavala i so kupoproda`ba na hartii od vrednost, so me|unaroden platen promet, so dodeluvawe krediti po tekovna smetka i sl.
Vo ovoj period vo Makedonija se otvorile golem broj (23) privatni banki, od koi popoznati se :
Trgovskata industriska banka "Vardar" ; Skopskat izvozna banka ; Banka na "Stara Srbija".
Trgovskata industriska banka "Vardar" bila edinstvena banka so sedi{te vo Makedonija, koja imala filijala nadvor od Makedonija. Nejzina glavna zada~a bila kreditiraweto na trgovijata i industrijata.
Skopskat izvozna banka se zanimavala so {pekulativni raboti, a podocna i so kreditirawe na industrijata (izagradbata na elektrocentralata na rekata Pena), osiguritelni raboti i sl.
Banka na "Stara Srbija" se zanimavala so eskontni hipotekarni krediti. Vo ovaa banka bil deponiran osnova~kiot kapital na nekolku banki i fondovite na crkvite od Makedonija.
Bankarskiot sistem vo Makedonija pome|u dvete svetski vojni se karakteriziral i so postoewe na zdru`ni kreditni ustanovi. Zdru`enite agrarni kreditni ustanovi vo Makedonija nemale uloga da go unapredat zemjodelstvoto, tuku celite im bile politi~ki, da ja olesnat kolonijalizacijata na Makedonija so srpsko naselenie, so cel da se promeni etni~kiot sostav na naselenieto.
Vo periodot na fa{isti~kata okupacija, na teritorijata na dene{na Makedonija, fa{isti~kite okupatori go ukinale dinarot kako zakonsko
7
sretstvo za pla}awe i go vovele bugarskiot lev i albanskiot lek. Pri toa, so cel {to pove}e da se ograbi naselenieto, tie vovele mnogu nepovolni kursovi na razmena. Vo gradovite vo Makedonija koi se nao|ale pod okupacija na Bugarija, taa otvorila filijali na Bugarskata narodna banka, Bugarskata zemjodelska i kooprtivna banka. Preku niv tie nastojuvale da go pridobijat makedonskiot narod da sorsbotuva i da ja prifati kako "svoja" novata vlast. Ovie banki razvile {irok spektar na krediti koi im gi davale na naselenieto pod povolni uslovi.
Na teritorijata okupirana od Itelija, kvisli{kata vlada na Albanija otvorila filijali na Albanskata narodna banka.. isto taka, vo pogolemite gradovi na Makedonija bile otvoreni i drugi banki kako : Germansko-bugarskata banka vo Skopje, Bankata na bugarskiot kredit vo Bitola i Skopje i Bugarskata pestovna banka vo Skopje.
Banakarskiot sistem na Makedonija vo ramkite na povoena Jugoslavija
Vedna{ po zavr{uvaweto na NOV, bankarskiot sistem gi dobil osnovnite karakteristiki na promenetiot op{testveno-politi~ki sistem, a toj se karakteriziral so:
Op{testven karakter na sretstvata za proizvodstvo ; Op{testveno reguirawe na stopanskiot sistem preku
stopansko planirawe; Postoewe na vrednosta i raspredelba na op{testveniot bruto-
proizvod preku pazarot; i Nu`nost od postoewe na pari so nivnite osnovni funkcii.
Soglasno ovie karakteristiki se vr{i promena i vo monetarno-reditniot i bankarskiot sistem. Vo ovoj period se nastojuva de se namali intervencionizmot na dr`avata vo bankite.
Vo literaurata se sre}avaat razli~ni podelbi na vo periodizacijata na bankarskiot sistem. Razli~nata periodizacijata proizleguva od stepenot na detalizacijata na promenite.
Ako kako kriterium gi zememe samo pozna~ajnite promeni, razvojot na bankarskiot sistem mo`e da da se podeli na slednive fazi:
1. sozdavawe i razvoj na bankarskiot sistem vo administrativno-centralisti~kiot period (1945-1951);
2. razvoj na bankarskiot sistem vo uslovi na samoupravuvawe (1952-1971);
3. organizacija na bankarskiot sistem vrz osnova na ustavnite amandmani (1972-1976);
4. transformacija na bankarskiot sistem vrz osnova na samoupravnoto zdru`uvawe i povrzuvawe na trudot i na sretstvata (1977-1989);
5. organizacija na bankarskiot sistem vrz osnova na principite na pazarnata ekonomija (1990-1992).
Bankarskiot sistem vo administrativno-centralisti~kiot period (1945-1951)
8
Vedna{ po osloboduvaweto vo 1945g., soglasno promenite vo op{testveno-ekonomskiot sistem, se pristapilo i kon formirawe na novo socijalisti~ko bankarstvo.
Prvo site zateknati banki bile staveni pod dr`avna kontrola. Potoa, se konfiskuvale site banki koi za vreme na vojnata bile staveni vo slu`bata na okupatorot. Najgolemiot del od privatnite banki bile likvidirani.
So ogled na faktot deka bila napravena kategorizacija na pretprijatijata-od sojuzno, republi~ko i lokalno zna~ewe-na ist princip se formirale i sojuzni, republi~ki i lokalni banki.
Na teritorijata na Makedonija, Narodnata banka osnovala dve filijali vo Skopje i vo Bitola. Isto taka, novo formiranata Sojuzna dr`avna i industriska banka, osnovala svoi filijali vo ovie dva gradovi.
Sojuznite banki rabotele na celata teritorija na Jugoslavija, a republi~kite samo na teritorijata na Republikata.
Vo R. Makedonija, u{te vo Vtoroto zasedanie na ASNOM se osnovala Makedonskata stopanska banka so zada~a „da sobira matrijali i sredstva koi }e se upotrebuvaat za zavr{uvawe na osloboditelnata vojna, osloboduvawe na zemjata i za izgradba na dr`avata“. Vo 1945 godina, Upravniot odbor na bankata donel Statut so koj se utvrdile principite na raboteweto i po~etniot kapital. Vo Statutot isto taka bil odreden predmetot na raboteweto na bankata: da zema zaemi od Centralnata banka; da prima vo depozit pari na `iro-smetki; tekovni smetki; da gi vodi smetkite na organite i na instituciite na „federalnata edinica- Makedonija“, da upravuva so depozitite na razni fondvi, na dru{tvata na sindikatite i sl. Potoa da im dava krediti na organite na Republikata, na dr`avnite pretprijatija, kako i na privatnite pretprijatija.
Me|utoa, nabrzo se uvidelo deka na toj stepen na razvoj bankarskiot aparat e pregolem, deka e rascepkan i deka go onevozmo`uva najracionalnoto koristewe na pari~nite sredstva.
Od tie pri~ini vo 1946 godina se izvr{ila nova reorganizacija vo bankarskiot sistem. Se ukinale site republi~ki banki i re~isi site sojuzni banki. Narodnata banka na Jugoslavija od ukinatite banki go prezela kratkoro~noto rabotewe, a Dr`avnata investiciona banka dolgoro~noto. Vo 1948g., pokraj centralite vo Skopje, na teritorijata na Makedonija, Narodnata banka imala svoi sedi{ta u{te na 28 mesta. Makedonskata stopanska banka vlegla vo sostavot na Nrodnata banka.
Vo 1948 godina se osnovale dr`avni banki za kreditirawe na zemjodelskite zadrugi, ~ija osnovna dejnost bilo davaweto dolgoro~ni povolni krediti za razvoj na zemjodelstvoto. Toa e periodot koga po~nala kolektivizacijata na seloto i vo taa funkcija bile osnovani ovie banki.
Taa godina se osnovale komunalni banki i mesni {tedilnici. Nivna osnovna dejnost bilo pribiraweto slobodni pari~ni sredstva od naselenieto i od lokalnite pretprijatija i davaweto krediti na naseleniteo i na stopanstvoto.
Razvoj na bankarskiot sistem vo uslovi na samoupravuvawe (1952-1971)
Voveduvaweto na rabotni~ko samoupravuvawe vo 1950 godina pottiknalo krupni promeni vo site sferi na op{testveno ekonomskiot
9
`ivot. Vo novite uslovi se nametnala potrebata i bankite da dobijat novi funkcii.
Od 1952 do 1954 godina vo Makedonija postoel monobankarski sistem (samo Narodnata banka na Jugoslavija).
So koncentriraweto na site sredstva vo edna banka se planiralo da se postigne edinstveno finansisko rabotewe na celiot stopanski sistem, edinstven platen promet i celosna kontrola vo formiraweto i koristeweto na sredstvata od vkupniot prihod.
Me|utoa nabrzo se poka`alo deka celosnata centralizacija na bankarskiot sistem predstavuva ko~nica za politi~kite opredelbi na decentralizacija na stopanskiot sistem. Poradi toa po 1954 godina dva pati bila izvr{ena decentralizacija na bankarskiot sistem. Prvata decentralizacija (preminuvawe kon sistem na dvostepeno bankarstvo) bila od 1954-1961 godina, a vtorata decentralizacija od 1961-1965 godina.
Vo periodot na prvata decentralizacija (likvidirawe na sistemot na monobanka), pokraj Narodnata banka na Jugoslavija se osnovale: Jugoslovenskata banka za nadvore{na trgovija, Jugoslovenskata investiciona banka i Jugoslovenskata zemjodelska banka. So toa se nastojuvalo da se ostvarat dve celi: bankite da bidat pobliski vo raboteweto so stopanskite organizacii i op{tinite; i specilizacija na bankarskoto rabotewe.
Po promenite vo 1961 godina Narodnata banka na Jugoslavija stanala “banka na bankite”-Centralna banka koja ja sproveduvala monetarno-kreditnata politika na zemjata, a toa zna~i i na teritorijata na R. Makedonija. Vo 1962 godina vo Makedonija povtorno se obnovila Stopanskata banka na NR. Makedonija, kon koja se priklu~ile filijalite na Jugoslovenskata investiciona banka i Jugoslovenskata zemjodelska banka. Na toj na~in Stopanskata banka na NRM stanala najgolema banka na R. Makedonija, koja vo 1967 godina se zdobila i so statut na ovlastena banka za kreditni raboti i platen promet so stranstvo.
Vo 1965 godina odpo~nala stopanskat reforma. Edna od klu~nite promeni koja ja donela reformata e toa {to se zgolemile funkciite na bankite vo stopanskiot sistem i toa:
1. Se pro{irila funkcijata na bankite vo kreditiraweto na pro{irenata reprodukcija;
2. Bil otvoren proces na deteritorijalizacija na bankite. Tie mo`ele da rabotat na teritorijata na celata zemja, a nivni osnova~i bile organizacii od celata zemja;
3. Se sozdale uslovi za okrupnuvawe na bankite;4. Ekonomskite kriteriumi na{le zna~itelno po{iroka primena
vo bankarskoto rabotewe.Izvr{enite promeni vo stopanskat reforma od 1965 godina za
bankite vo R. Makedonija, od edna strana, zna~ele mo`nost za poslobodna koncentracija na sredstva i afirmacija na ekonomskite principi vo vospostavuvaweto na delovnite odnosi me|u stopanstvoto i bankite, a od druga strana, obvrska za preispituvawe na potrebnite materijalni, finansiski i personalni uslovi za organizaciono prestruktuirawe na postojnite banki vo novo utvrdenite uslovi.
10
Organizacija na bankarskiot sistem vrz osnova na ustavnite amandmani (1972-
1976)
Vo tekot na 1971 godina, a osobeno vo 1972 godina, bile doneseni niza zakoni koi pretstavuvaat realizacija na ustavnite amandmani. Spored novite institucionalni re{enija, Narodnata banka na Jugoslavija prerasnala vo sistem na narodni banki, vo koi vlegle Narodna banka na Jugoslavija i narodnite banki na republikite i narodnite banki na avtonomnite pokraini. Site zaedno bile ustanovi na edinstveniot monetaren sistem.
Vrz osnova na izvr{enite ustavni i zakonski promeni od 1973 godina se konstituirala Narodna banka na Makedonija kako posebna ustanova.
Konstituiraweto na Narodna banka na Makedonija, kako posebna ustanova bilo rezultat na zgolemenata uloga na republikite vo Federacijata.
So bankite rakovodele Sovetot i guvernerot koi gi izbralo Sobranieto na Republikata.
Po svojata funkcija, guvernerot bil i ~len na Sovetot na guvernerite na Narodna banka na Jugoslavija. Sovetot na guvernerite na Narodna banka na Jugoslavija go so~inuvale guvernerite na republi~kite narodni banki, guvernerite na narodnite banki na avtonomnite pokraini i guvernerot na Narodna banka na Jugoslavija.
Narodna banka na Makedonija se zdobila so niza funkcii svojstveni na centralnite banki, a me|u pozna~ajnite se:
1. davawe krediti od primarnata emisija na delovnite banki;2. kontrola nad raboteweto na delovnite banki na teritorijata na
Republikata;3. davawe ovlastuvawe na bankite za vr{ewe na devizno-
valutni i menuva~ki raboti i sl.Po donesuvaweto na Zakonot za bankite, vo 1971 godina, a kako
rezultat, pred se, na toga{nite opredelbi na politi~kite faktori za sozdavawe na krupna bankarska organizacija vo Republikava i kako rezultat na ocenkite izneseni na sobranijata na trite postojni banki (Stopanska banka-Skopje, Komercijalna-investiciona banka-Skopje, Komercijalna-investiciona banka-Bitola) se izvr{ila integracija na trite banki vo edna banka, pod imeto Stopanska banka-Skopje. Imeto-Stopanska banka-se zadr`alo poradi tradicijata i vospostavenite delovni odnosi so stranskite banki pod toa ime.
Pokraj Stopanska banka, so site nejzini filijali i delovni edinici, vo toj period na teritorijata na R. Makedonija rabotele i filijalite na Jugobanka-Belgrad, Qubqanska banka-Qubqana i Komercijalna-investiciona banka-Bor.
Transformacija na bankarskiot sistem vrz osnova na samoupravnoto zdru`uvawe i
povrzuvawe na trudot i na sretstvata (1977-1989)
11
Ustavot od 1974 godina zna~i zaokru`uvawe na konceptot na bankata na zdru`en trud.
Ustavot na bankite kako finansiski organizacii na zdru`en trud, im dodelil posebno odgovornii funkcii i zada~i, odnosno im ovozmo`il tie:
1. Da stanat mesto na koncentracija na zdru`enite sredstva na op{testvenata akumulacija, so koi bi trebalo da upravuva zdru`eniot trud;
2. Da ja sledat cirkulacijata na sredstvata i da vlijaat vrz zabrzuvzweto na nivnata cirkulacija, spord potrebite na zdru`eniot trud;
3. Da dejstvuva kako posrednik me|u odelni OZT vo obezbeduvawe na potrebnite sredstva za dolgoro~ni vlo`uvawa;
4. Da gi snabduvaat OZT so kratkoro~ni sredstva;5. Da mobiliziraat slobodni pari~ni sredstva od naselenieto i da
gi plasiraat vo stopanskite tekovi.Vo ovoj period, za razlika od periodot 1972-1976 godina koga
postoele samo eden vid delovna banka od univerzalen tip, bankarskata mre`a se karakterizirala so visoka razgranetost. Taka, strukturata na bankarskata mre`abila slednava:
a) Sistem na narodni banki:o Nrodna banka na Jugoslavija;o Narodna banka na republikite i avtonomnite pokraini;
b) Sistem na banki na zdru`en trud:o Osnovni banki;o Interni banki;o Zdru`eni banki;o Bankarski konzorciumi;
c) Samoupravni fondovi na zdru`en trud i {tedno-kreditni organizacii:
o [tedilnici;o Po{tenska {tedilnica;o [tedno-kreditni zadrugi i {tedno-kreditni slu`bi;
d) Specijalizirani finansiski organizacii;e) Zdru`enija na bankarski orgnizacii.
Sistemot na narodni banki vospostavil novi tekovi na emisijat na primarni pari. So zakonot na pari~niot sistem, monetizacijata na hartiite od vrednost od zdru`eniot trud bila osnoven tek na primarnata emisija. Vo praktikata toa predizvikalo niza nezadovolni reakcii i porast na t.n. „siva emisija na pari“. Spored koristenite sredstva od primarnata emisija za monetizacija, SR Makedonija ostvarila mnogu visoko u~estvo, no so tendencija na namaluvawe vo podocne`niot period. Vo sistemot na banki na zdru`eniot trud se nao|ele internite, osnovnite, zdru`enite banki i bankarskite konzorciumi. Nivna zaedni~ka karakteristika bilo toa {to tie bile banki na zdru`eniot trud odnosno finansiski sistem na zdru`eniot trud. No se razlikuvale spored na~inot na osnovawe i funkciite koi gi vr{ele.
Internite banki se formirale vo organizaciite na zdru`eniot trud, so cel sozdavawe ekonomski odnosi vo raspredelbata na dohodot me|u organizaciite na zdru`eniot trud.
Osnovnite banki bile finansiaki organizacii za finansirawe na po{irokite potrebi na zdru`eniot trud, koi gi nadminuvale mo`nostite na internite banki. Vo niv organizaciite na zdru`eniot trud, samoupravnite
12
interni zaednici, internite banki gi zdru`uvale trudot i sredstvata za ostvaruvawe na zaedni~ki interesi. Niedna op{testveno-politi~ka zaednica ne mo`ela da se pojavi kako osnova~ na osnovnite banki. Toa bilo napraveno za da se eliminira vlijanieto na dr`avata vo raboteweto na bankite, a da dojde do izraz vlijanieto na zdru`eniot trud. OZT imale potreba od bankarski uslugi koi gi nadminuvale mo`nostite na osnovnite banki, zato se formirale zdru`enite banki.
Zdru`enite banki trebalo da gi zbogatat formite i metodite, kako i fkupniot kapacitet na koncentracija na pari~nite sredstva, da ja zabrzaat cirkulacijata na sredstvata na po{iroka teritorija i da pridonesat za poekonomi~na upotreba na op{testvenata akumulacija vo op{testvenata reprodukcija. Tie se osnovale vrz osnova na odlukata na osnova~ite na pove}e osnovni banki.
Konzorciumot mo`e da bide privremen i traen. Privremen e vo onie slu~ai koga e vo pra{awe izvr{uvaweto odredena rabota, a koga }e zavr{i taa rabota, zavr{uva i konzorciumot, a traen e koga e vo pra{awe nekoja rabota koja se re{ava kontinuirano.
Isto taka, i vo R. Makedonija nastanuva proces na ustavno prestrojuvawe na bankite. Od donesuvaweto na sistemskite procesi 1978 godina, koga po~na da funkcionira noviot bankarski sistem na teritorijata na SR Makedonija se prezemeni niza aktivnosti od zainteresiranite subjekti. Formiraweto na osnovnite banki vo sistemot na Stopanska banka, vrz teritorijalen princip e obrazlo`eno od potrebata na zdru`eniot trud, navodno preku osnovnite banki da se obezbedi podobar uvid vo raspolagaweto so op{testvenit sredstva.
Oformen e sistem na Stopanska banka od porane{nite nejzini delovni edinici. Pokraj osnovnite banki vo sistemot vo Makedonija se konstituiraa i nekolku osnovni banki, ~ii sedi{ta se nadvor od Makedonija. Taka na krajot od 1979 godina na teritorijata na Makedonija rabotat 1 zdru`ena banka, 27 osnovni banki, 3 delovni edinici, 62 ekspozituri odnosno vkupno 93 bankarski edinici.
Vakvata organizacija na t.n. banki na zdru`eniot trud imale ogromno negativno vlijanie vrz ekonomijata na zemjata.
Golema regionalizacija vo raboteweto na bankite. Najgolemiot del od osnovnite banki pretstavuvale “op{tinski banki”.
Vlijanieto na op{testveno-politi~kite zaednici vrz raboteweto na bankite. Sprotivno na ustavnite i zakonskite odredbi so koi OPZ se isklu~eni od osnovaweto i od upravuvaweto na bankite, tie sepak imale golemo vlijanie vrz niv. Toa vlijanie doa|alo do izraz najmnogu pri donesuvaweto na odlukite za kreditirawe i vo sproveduvaweto na kadrovskata politika na bankata.
Zanemaruvawe na osnovnite principi na bankarskoto rabotewe (likvidnost, ekonomi~nost i rentabilnost).
Podreduvawe na delovnata politika na bankite na interesite na korisnicite na sredstvata, a ne na sopstvenicite na sredstvata.
Za da se nadminat negativnostite vo 1985 godina bil donesen nov zakon za osnovite na bankarskiot i kreditniot sistem.
Spored noviot zakon bankata vo nejzinoto rabotewe trebalo strogo da vodi smetka za osnovnite principi na bankarskoto rabotewe: ekonomi~nost, rentabilnost i efikasnost na vlo`uvawata. Bankite mo`ele da kreditiraat samo kreditno sposobni OZT, odnosno ako nema zagubi, ako nema dospeani a neizmireni obvrski po porano koristeni krediti. Bila vgradena obvrskata bankite da vr{at proverka i ocenka na ekonomskata
13
opravdanost na investiciite i da ja kontrolira upotrebata i efektite od zavr{enite investicii.
Ovie promeni vlijaele na odredeni integracioni procesi kaj bankite, pred se, zaradi ispolnuvaweto na uslovite za samostowo rabotewe. Nekoi pomali banki prestanale da postojat, naj~esto na toj na~in {to se soedinuvale so eden ili pove}e pojaki osnovni banki.
Me|utoa promenite od aspekt na nadminuvaweto na golemata rasitnetost na kapitalot ne gi dale o~ekuvanite rezultati. Me|u drugoto, poslediza od ovie slabosti vo finkcioniraweto na bankarskiot sistem se i naru{uvawata vo op{estvenata reprodukcija vo 80-tite godini. Toa neminovno ja nametnalo potrebata od nova su{testvena reforma vo bankarskiot sistem, koja }e pridonese za nadminuvawe na site negativnosti vo raboteweto na bankite i nepre~eno odvivawe na procesot na op{estvenata reprodukcija.
Organizacija na bankarskiot sistem vrz osnova na principite na pazarnata
ekonomija (1990-1992)Zakonot za osnovite na bankarskiot sistem od 1985 godina imal
golemi aspiracii vo odnos na su{tinskoto transformirawe na bankarskiot sistem vo zemjata. Me|utoa, negovite odredbi pridonele transformacijata na bankarskiot sistem da se svede samo na negovo okrupnuvawe, dodeka dejstvuvaweto i odnosite kon raspolo`liviot kapital, vo osnova, vo se ostanale postaro.
Zakonodavecot, obiduva}i se da gi otstrani site dotoga{ni institucionalni i drugi vidovi pre~ki, problemi i pri~ini za neuspehot na reformite vo delovnoto bankarstvo, pristapil kon vgraduvaweto principi vo site domeni na bankarskoto rabotewe, koi su{testveno se razlikuvale od porane{niot sistem na negovata organiziranost.
Pazarnite zakonitosti vo pravecot na formiraweto i organiziraweto na bankarstvoto, kako i pretpriema~kiot ambient vo izvr{uvaweto na bankarskite raboti se osnovnite karakteristiki vrz koi se zasnovala novata organizacija na bankarskiot sistem.
Imeno, ima}i gi predvid op{tite izmeni vo ekonomskiot sistem, koi zna~ele definitivno napu{tawe na „dogovornata ekonomija“ i za`ivuvawe na pazarnata ekonomija vo site sferi na ekonomskiot `ivot, taka i vo bankarskata sfera definitivno se napu{til konceptot na „bankite za zdru`eniot trud“ i se pove}e po~nale da se afirmiraat sfa}awata karakteristi~ni za bankite vo pazarnite ekonomii.
Bankata pretstavuva pazaren subjekt organiziran po principite na akcionerskite dru{tva ili na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost, koja ima cel da ostvaruva dobivka preku izvr{ivawe na odredeni depozitni, kreditni i drugi bankarski raboti.
So bankite upravuvaat nejzinite sopstvenici- akcionerite, preku koristewe na svoeto pravo da u~estvuvaat vo rabotata na organite na bankata. Pri odlu~uvaweto brojot na nivnite glasovi zavisi od goleminata na nivniot vlog vo osnova~kiot fond i od rezervite na bankata.
Me|utoa, iracionalnostite na ekonomskiot, osobeno na bankarskiot sistem, koj postoel vo tekot na 70-tite godini, sistem vo koj kolku i da izgleda nelogi~no, korisnicite na sredstvata gi kreirale uslovite pod koi }e gi koristat pozajmenite sredstva od bankite, ostavilo golemi
14
posledici vrz bankarstvoto, koi u{te dolgo }e se~ustvuvaat i za koi }e treba i vreme i golemi napori od celokupnata zaednica za da se nadminat.
Kako rezultat na toa, bankite im davale golemi iznosi na krediti na stopanskite subjekti, koi potoa ne mo`ele da gi naplatat, a toa gi dovelo bankite vo situacija da imaat problemi so likvidnosta, so rentabilnosta vo svoeto rabotewe {to se odrazilo vo drigite oblasti od ekonomijata. Takva bila sostojbata vo bankarstvoto pred monetarnoto osamostojuvawe na Republika Makedonija.
Banakarsiot sistem vo R. Makedonija denes
Na 26. 04. 1992 g., so donesuvaweto na nekolku zakonski akti od oblasta na monetarnata i na deviznata politika, be{e promoviran ~inot na monetarnoto osamostojuvawe na Republika Makedonija, vo ramkite na ve}e utvrdeniot suverenitet i samostojnost na dr`avata so Ustavot na Republika Makedonija od 17. 11. 1991g.
^inot na monetarnoto osamostojuvawe be{e pridru`en so konstituiraweto na Narodnata banka na Republika Makedonija, kako samostojna emisiona banka odgovorna za stabilnost na valutata, za monetarnata politika i za op{tata likvidnost na pla}awata vo zemjata i kon stranstvo. Se {to go uslovi vospostavuvaweto novi odnosi vo oblasta na bankarskiot sistem voop{to, zasnovani vrz slednive principi:
Izgradba na seopfatna regulativa na bankarskiot sistem od osnovaweto, raboteweto i upravuvaweto so bankite i so {tedilnicite, se do postapkata na nivna sanacija i likvidacija;
Izedna~uvawe na uslovite za osnovawe banka bez ogled na statusot na osnova~ot (pravno ili fizi~ko lice), potekloto na osnova~ot (doma{no ili stransko lice) i karakterot na sopstvenosta;
Prisposobuvawe na funkciite na bankite kon uslovite na pazarnata ekonomija, a vo taa smisla i za davawe mo`nosti da vr{at raboti i vo platniot promet vo zemjata i vo stranstvo;
Obezbeduvawe sigurnost i za{tita na {tednite vlogovi preku institut svojstven na pazarnata ekonomija.
Vrz osnova na ovie uslovi se nametnuva potrebata od nivno organizirawe na bankarskiot sistem vo R. Makedonija, vo sporedba so dotoga{nite na~ini na organizacija. Osnovna cel be{e da se vospostavi zdrav bankarski sistem, kako preduslov za vra}aweto na doverbata na gra|anite kon bankite, so {to bi se zgolemilo {tedeweto kako osnova za zgolemuvawe na kreditiraweto i na investiciite, a so toa bi se sozdalo posiguren deloven ambient za ekonomski razvoj. Poa|aj}i od ovie konstatacii, reformite vo bankarskiot sistem vo periodot po 1992 godina postojano bea edna od najzna~ajnite komponenti na makroekonomskite politiki i reformi na R. Makedonija i nejzinite ara`mani so me|unarodnite finansiski institucii, osobeno so Me|unarodniot monetaren fond i Svedskata banka.
Struktura na bankarskiot sistem
Vo vremeto na moneternoto osamostojuvawe na R. Makedonija postoeja 5 banki. So cel da se zgolemi konkurencijata pome|u bankite, se postavi poliberalna zakonska regulativa za osnovawe banki, so {to se
15
namalija barierite za vlez vo bankarskiot sektor. Vakviot pristap rezultira{e, so toa, na krajot na 2001 godina bankarskata struktura da broi 20 banki, 1 podru`nica na stopanska banka i 17 {tedilnici. Pri toa, od vkupniot broj na banki, 17 imaat t.n. “golemo ovlastuvawe”, odnosno mo`at da rabotat i vo zemjata i da vr{at plate promet so stranstvo, dodeka drugite 3 banki imaat dozvola za vr{ewe bankarski raboti samo vo zemjata.
Vakvata tendencija na zgolemuvawe na brojot na bankite prestana vo 2001 godina, koga po~na procesot na okrupnuvawe i konsolidacija na bankarskiot sistem vo R. Makedonija. Do toa dojde kako rezultat na vleguvaweto na stranski direktni investicii kaj del od pogolemite banki vo R. Makedonija vo tekot na 2000 godina, kako i na reformite vo pletniot sistem vo zemjata i negovoto prezemawe od strana na komercijalnite banki.
Bankarskiot sistem na R. Makedonija se smeta za otvoren kon stranskiot kapital, so {to na krajot na 2001 godina, stranskiot kapital u~estvuva{e so 40% vo vkupniot bankarski kapital vo R. Makedonija.
Regionalnata struktura na bankarskiot sistem e asimetri~na, so visoka koncentriranost na finansiskite uslugi vo glavniot grad na R. Makedonija. Imeno, na krajot na 2001 godina samo 4 banki bea locirani nadvor od Skopje, od koi 3 banki imaat ovlastuvawe za platen promet i za kreditni odnosi so stranstvo. Sepak, postojnata regionalna koncentracija se ubla`uva so relativno razgranetata mre`a na filijali, ekspozituri, {alteri, delovni edinici i pretstavni{tva.
U~estvoto na bankite i na {tedilnicite vo vkupnata aktiva na bankarskiot sistem i depozitite na naselenieto (vo %)
1997 1998 1999 2000 20011. Aktiva na bankarskiot sistem a) Banki 98,7 98,7 99,0 98,6 99,4 b) [tedilnici 1,3 1,3 1,0 1,4 0,62. Vkupni depoziti na naselenieto a) Banki 96,0 97,3 97,0 97,2 99,6 b) [tedilnici 4,0 3,3 3,0 2,8 0,43. Denarski depoziti na naselenieto a) Banki 93,0 94,1 94,4 93,6 97,9 b) [tedilnici 7,0 5,9 5,6 6,4 2,1
Institucionalna struktura na bankarskiot sistem
Soglasno postojnata zakonsa regulativa, bankarskiot sistem na R. Makedonija ima univerzalen karakter, {to e karakteristika i na bankarskiot sistem vo kontinentalna Evropa, i toj e sostaven od:
1. Narodna banka na R. Makedonija;2. Komercijalna banka;3. Banka za podr{ka na razvojot;4. Po{tenska banka i5. [tedilnici.
16
Osnovni segmenti vo strukturata na bankarskiot sistem se bankite i {tedilnicite. Sepak, vo soglasnost na funkciite koi {to gi izvr{uvaat i u~estvoto vo vkupniot finansiski potencijal, bankite go formiraat ‘rbetniot stolb na bankarskiot sistem na R. Makedonija. Taka, na krajot na 2001 godina bankite u~estvuvaa so 99,4% i so 99,6% vo vkupnata aktiva na bankarskiot sistem i vo vkupnite depoziti na naselenieto, soodvetno.
Vakvata dinamika na pokazatelite od strukturnata analiza na bankarskiot sistem (tabela 1), uka`uva na toa deka ulogata na {tedilnicite se pove}e se marginalizira, {to go nametnuva pra{aweto za preispituvawe na opravdanosta na nivnoto postoewe, od aspekt na funkcijata za koja se osnovani-mobilizirawa na slobodnite pari~ni sredstva na naselenieto.
Bankite vo R. Makedonija, analizirano sprema delokrugot na nivnoto rabotewe, pretstavuvaat banki od univerzalen tip. Isklu~ok pretstavuvaat Bankata za podr{ka na razvojot i Po{tenskata banka, koi imaat specifi~en karakter. Taka, Bankata za podr{ka na razvojot predstavuva razvojna banka, ~ija osnovna cel e stimulirawe na razvojot na malite i srednite pretprijatija (kako dvi`e~ka sila vo ekonomskata tranzicija), kako i finansiska podr{ka na izvozot ({to ima prioritetno zna~ewe za ekonomijata so ograni~ena apsorpciona mo} na doma{niot pazar i potrebata od podobruvawe na sostojbata na platniot bilans na zemjata). Pri toa, Po{tenska Banka, pokraj tradicionalnite bankarski raboti, gi vr{i i finansiskite transakcii povrzani so po{tenskite aktivnosti.
Drugi specijalizirani institucii koi ja formiraat istitucionalnata infrastruktura na bankarskiot sistem, a ~ija osnovna cel e podr{ka na vospostavuvaweto na zdrav bankarski sistem, se:
6. Fondot za osigurivawe na depoziti i7. Agencijata za upravuvawe so sredstva.
Fondot za osiguruvawe na depoziti ima mnogu zna~awa uloga vo bankarskiot sistem, imaj}i gi predvid lo{ite iskustva na naselenieto od R. Makedonija so “zamrznatite” devizni {tedni vlogovi od prethodniot sistem (porane{na SFRJ) i {tednite vlogovi vo propadnatite {tedilnici za vreme na tranzicijata vo R. Makedonija. Osnovna cel na Fondot e da ja vrati doverbata na naselenieto vo bankarskiot sistem, so cel toa da gi vlo`i slobodnite pari~ni sredstva vo bankite i vo {tedilnicite, a so toa da se zgolemi {tedeweto vo zemjata, kako osnoven preduslov za potiknuvawe na investicii i na ekonomskiot rast i razvoj.
Agencijata za upravuvawe so sredstvata, kako praven sledbenik na Agencijata za sanacija na banka, ima privremen karakter i nejzina osnovna funkcija e da upravuva so sredstvata na Agencijata, koi predstavuvaat neplateni pobaruvawa koi predhodno se prezemeni od bankite so procesot na sanacija na bankite.
Institucionalna struktura na bankarskiot sistem na R. Makedonija
17
Narodna banka na Republika Makedonija
Monetarna politika Likvidnost na bankarskiot sistem Likvidnost vo pla}awata kon stranstvo Platen sistem Supervizija na bankite i {tedilnicite Izdavawe na kni`ni i na kovani pari Raboti za smetka na organite na dr`avata Pretstavuvawe na Republika Makedonija vo me|unarodnite finansiski institucii Vospostavuvawe na informativen sistem i dr.
Komercijalni banki
Pribirawe depoziti Plasirawe na sretstva Platen promet
Banka za poddr{ka na razvojot
Stimulirawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija Finansiska poddr{ka na izvozot
Po{tenska banka
Isti raboti kako i komercijalnite banki Po{tenski uslugi i isplati vo zemjata i vo stranstvo i dr.
[tedilnici
Pribirawe denarski {tedni vlogovi od naselenieto Kreditirawe na naselenieto
Agencija za upravuvawe so sredstva
Upravuvawe so sredstvata od Agencijta, odnosno nenaplatenite pobaruvawe koi prethodno se prezemeni od bankite so procesot na sanacija
Fond za osiguruvawe na depoziti
Garantirawe na depozitite na naselenieto vo komercijalnite banki i {tedilnicite
18
Zaklu~ok
Poznavaweto na bankarstvoto i na bankarskoto rabotewe ne e potrebno samo za ekonomistite koi rabotat vo bankite, tuku za site ekonomisti bilo kade i da rabotat, zatoa {to funkciite na bankite vo stopanskiot zivot na sekoja zemja i vo me|unarodnite ekonomski odnosi dobija takvi razmeri, taka {to pove|eto od potrebno e temelnoto paznavawe na bankarstvoto i bankarskoto rabotewe na site u~esnici vo raboteweto na bankte.
Vo nekolku crti mo`eme da dademe ocenka za privatnite banki koi rabotele na teriteorijata na Makedonija vo period me|u dvete svetski vojni, toa bile mali, sitni banki, univerzalni po svoeto rabotewe, koi ne vodele mnogu gri`a za po~ituvaweto na bankarskite principi na raboteweto nitu, pak, mnogu kontrolirani od Centralnata banka ili dr`avnite organi, a poradi toa~esta bila pojavata na bankarstvoto, pri {to najmnogu stradale sitnite {teda~i, koi ne bile za{titeni. Naj~esto nivnite vlogovi propa|ale.
Podocna vo periodot na socijalisti~koto ureduvawe na R. Makedonija osnovni karakteristiki na bankarskiot sistem bile nedelivi od ostanatite karakteristiki na stopanskiot sistem. Izvr{enite promeni so stopanskata reforma od 1965 god. za bankite vo R. Makedonija, od edna strana, zna~ele mo`nost za poslobodna koncentracija na sredstvata i afirmirawe na ekonomskite principi vo vospostavuvaweto na delovnite odnosi me|u stopanstvoto i bankite, a od druga strana, obvrska za preispituvawe na potrebnite matrijalni, finansiski i personalni uslovi za organizaciono prestruktuirawe na postojnite banki vo novoutvrdenite uslovi.
So najnovite promeni koi bile vneseni vo noviot zakon za osnovawe na bankarskiot i kreditniot sistem, negovite dopolnuvawa realizirani vo tekot na 1986 i 1987g., mo`e da se izvede zaklu~ok deka za razlika od porane{nite promeni koga pove}e e menuvana formata, organizacionata postavenost, a pomalku su{tinata, se nastojuvalo da se vnese nov kvalitet vo raboteweto na bankite.
Denes, R. Makedonija e mala i otvorena ekonomija vo proces na transformacija kon pazarno stopanstvo, takvata sostojba vo golema mera go determinira vidot na vidot na transmisionite kanali na monetarnata politika. Visokiot stepen na otvorenost na makedonskata ekonomija i zavisnosta od stranskite pazari, mu davaat golemo zna~ewe na devizniot kurs za odr`uvawe na cenovna stabilnost, kako osnovna cel na monetarnata politika. Neefikasniot bankarski sistem go popre~uva funkcioniraweto na kreditniot i kamatniot kanal na transmisija, odnosno ja ovozmo`uva ulogata na bankarskiot sistem kako osnoven nositel na procesot na transmisija.
19
Soglasno psotojnata zakonska regulativa, bankarskiot sistem vo R. Makedonija ima univerzalen karakter. Na krajot na 1999 godina, bankarskiot sistem na R. Makedonija go so~inuvaa 22 banki, 1 filijala na stranska banka i 16 {tedilnici. So ogled na funkciite {to gi izvr{uvaat i u~estvoto vo vkupniot finansiski potencijal od 99%, bankite go so~inuvaat re~isi celokupniot makedonski bankarski sistem. Vo uslovi na nedooformena finansiska struktura i ne razvieni finansiski pazari, depozitnite banki se najzna~ajni finansiski institucii vo finansiskiot sistem na R. Makedonija. Analizata na nivnite bilansi poka`uvaat deka na stranata na aktivata i pasivata dominiraat kratkoro~ni instrumenti. Najzna~ajni komitenti na bankite vo pogled na pribiraweto na sredstvata, kako i vo pogled na plasirawe na sredstvata se predprijatijata i naselenieto.
Op{ta otcenka e deka bankite vo R. Makedonija vo sega{nata faza ne obezbeduvaat zadovolitelna osnova za prenos na monetarnite impulsi od centarnata banka do realniot sektor na ekonomijata.
Neefikasnosta na bankite na svoeviden na~in go zagrozuvaat funkcioniraweto na kreditniot i kamatniot transmisionen kanal.
No neefikasnosta na bankarskiot sistem vo procesot na alokacija na finansiskite resursi go onevozmo`uva funkcioniraweto na kreditniot kanal na transmisija na monetarnata politika.
Neefikasnosta na bankite se ogleduva vo visokiot iznos na rizi~ni pobaruvawa, odnosno sklonosta za generirawe na lo{i plasmani.
Sostojbata vo koja se nao|a bankarskiot sistem na R. Makedonija e posledica na brojni faktori od objektivna i subjektivna priroda. Nekoi od aktivnostite za podobruvawe na postojnite sostojbi vo bankarskiot i finansiskiot sistem se:
Monetarna politika koja e trajno orientirana kon odr`uvawe na cenovnata stabilnost na dolg rok i voedno obezbeduva zadovolitelno nivo na likvidnost na bankarskiot sistem, i vo prilog na razvojot na finansiskite pezari.
Vo sferata na bankarstvoto i na bankarskiot sistem, kako prioritetna aktivnost se nametnuva jaknewe na kredibilitetot na finansiskite institucii so krajna cel pribirawe na za{tedite vo kanalite na finansiskiot sistem.
Sozdavaweto na zakonski i drugi preduslovi za osnovawe na institucionalni fondovi, kako institucii koi vo razvienite pazarni ekonomii zazemaat centralno mesto vo mobiliziraweto i plasiraweto na finansiskite sredstva, }e pridonese da se ispolni zna~ajna praznina vo finansiskiot sistem na R. Makedonija.
Zaokru`uvaweto na procesot na privatizacija i zabrzuvaweto na strukturnite reformi vo stopanstvoto e zna`ajna determinanta za idnoto rabotewe na finansiskite pazari na R. Makedonija.
Procesot na tranzicija kon pazarna ekonomija vo dogledna idnina treba da rezultira so soodvetna evolucija na sva}eweto za mestoto i ulogata na finansiskite pazari kako i potencirawe na nivnota zna~awe kako preduslov za niven natamo{en pointenziven razvoj.
20
Koristena literatura:
Pari~en poredok i banki - Gligor Bi{ev i Tome Nenovski Privatizacija, pazar, dr`ava - Trajko Slavevski Transmisioniot mehanizam na monetarnata politika i efikasnosta
na bankarskiot sistem-so poseben osvrt na R. Makedonija - Aneta Naumovska
21
