Upload
anaboko
View
467
Download
8
Embed Size (px)
Citation preview
Ekolo{ka kriminalistika
Sodr`ina:
1. Voved .................................................................................. str. 2
2. Me|unarodni principi za za{tita na `ivotnata sredina
2.1. Principi na OON ............................................ str. 4
2.2. Principi na ostanati organizacii ................ str. 7
3. Principi vo prevencijata i borbata protiv ekolo{kiot kriminalitet ............................................. str. 9
3.1. Principi na istragata ....................................... str. 10
3.2. Utvrduvawe na povrzanost ................................. str. 10
3.3. Ulogata na organite za sproveduvawe na zakonot ...................................................................... str. 11
4. Zaklu~ok ............................................................................... str. 12
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina
Ekolo{ka kriminalistika
5. Koristena literatura ........................................................ str. 13
1.Voved
^ovekoviot civilizaciski razvoj, vodej}i se prvenstveno od
svesta i potrebata za za{tita na sebe si i na svojata zadnica,
kone~no zapo~na da doa|a da to~kata na sfa}awe deka okolinata i
sekoj fragment od nea e sostaven i su{tinski del od taa zaednica.
Me|utoa, fakt e deka motivot za ostvaruvawe na pobrz, polesen i
pogolem profit e premnogu mo}en za da za{titata na `ivotnata
okolina se ostavi edinstveno na ~ovekovata kolektivna svest, bidej}i
sekoga{ vo taa “kolektvna svest”, }e ima individui koi }e bidat
podgotveni da ja `rtvuvaat `ivotnata okolina za ostvaruvawe na toj
profit. Poradi toa, se utvrdi deka e nu`na formalna i normativna
za{tita na `ivotnata sredina. Potoa, se postavuva u{te edno
pra{awe: “Dali svesta na edna oddelna dr`ava e poinakva od svesta
na oddelni indivitui koi bi ja `rtvuvale `ivotnata sredina za
ostvaruvawe na profit?” So drugi zborovi - dali dr`avata bi imala
dolno voqa da donese nacionalni legislativni normi koi, za da se
za{titi `ivotnata sredina bi im nanele odreden finansiski tro{ok,
kako na samata dr`ava, taka i na del od nejzinite gra|ani? Ovaa
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 2
Ekolo{ka kriminalistika
pretpostavka go podigna ova pra{awe na me|unarodno nivo, so {to
celata me|unarodna zaednica se vklu~i vo negovoto re{avawe.
Me|utoa, vklu~uvaweto na me|unarodnata zaednica vo
kreiraweto na normatina legislativa za za{tita na `ivotnata sredina
postavi nov problem - do koj stepen mo`e da se vme{a me|
unarodnata zaednica, a da ne navleze seriozno vo suverenitetot na
samata dr`ava?
Poradi toa, me|unarodnata zaednica se re{i za{titata na
`ivotnata sredina da ja svede, vo najgolem del na postavuvawe na
op{ti pravni principi kon koi treba da se pridr`uvaat oddelnite
dr`avi, dodeka konkretnata regulacija ja ostavi vo racete na
nacionalnoto zakonodavstvo.
Gorenavedenoto ne vodi kon celta na ovoj tekst - naveduvawe
i analiza na osnovnite me|unarodni principi za za{tita na `ivotnata
sredina, i nivna primena od ekolo{ko-kriminalisti~ki aspekt.
Seto ova e od osobena va`nost za Republika Makedonija,
poradi samiot fakt {to na{eto op{testvo ve}e podolg period se nao|
a vo sostojba na tranzicioni promeni, a "samata tranzicija pravej}i gi
tie promeni opfa}a brojni sferi na op{testvento `iveewe, me|u koi:
o politi~kiot sistem-premin od ednopartiski na politi~ki
pluralizam
o ekonomski sistem- prestruktuirawe na ekonomskiot
sistem preku napu{tawe na op{testvenata sopstvenost i
dominacijata na privatnata sopstvenost, kako i zamena
na plnskoto so pazarnoto op{testvo.
o Vrednosniot sistem- promena na vrednosnata orientacija
na op{testvoto"1.
Toa zna~i deka na{ata dr`ava mora {to e mo`no pobrzo da gi
prifati i sprovede obvrskite nametnati od me|unarodnata zaednica
koi se odnesuvaat na za{titata na `ivotnata sredina, so {to
poefikasno }e se nadmine tranzicioniot proces, i }e se otvori patot
kon evrointegracijata.
1 D-r Marina Mali{ Sazdovska, Ekolo{ka kriminalistika, Skopje 2007 godina, str.76
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 3
Ekolo{ka kriminalistika
2. Me|unarodni principi za za{tita
na `ivotnata sredina
2.1. Principi na OON
Pri~inata poradi koja, vo ovoj del od tekstot re{ivme da gi
prezentirame prvenstveno principite od OON, e poradi toa {to site
drugi legislativni instrumenti za za{tita na `ivotnata sredina,
nacionalni i me|unarodni, proizleguvaat ili se rezultat tokmu na
principite na OON.
Osnoven dokument na OON, koj predstavuva svoevidna ramka
i temel na koj se nadograduvaat site podocne`ni, e Deklkaracijata
na Obedinetite Nacii za ^ovekovata Okolina od 1972 godina2. Vo
2 The United Nations Conference on the Human Enviorument 21-st Plenary weeting, Stockholm, june, 1972.
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 4
Ekolo{ka kriminalistika
Preambulata na ovoj dokuent, OON prvpat ~ovekot go gledaat
kako ,,su{testvo, no i kreira~ na na svojata okolina,, (t. 1.), i
sposobnostite za toa ,,kreirawe,, na okolinata go uviduvaat kako
mo`no zagrozuvawe na ~ovekovite prava i slobodi, pa duri i na
samoto pravo na `ivot. Poradi toa, se deklarira deka ,,za{titata i
unapreduvaweto na ~ovekovata okolina ... e urgentna potreba i
`elba na lu|eto od celiot svet i dol`nost na site Vladi (t. 2. od
Preambulata).
Tie dol`nosti, vo ovaa Deklaracija se navedeni vo dvaeset i
{est osnovni principi za za{tita i odnesuvawe kon ~ovekovata
okolina. Va`no e da se napomene deka ovoj tekst e osnovata od
koja podocna }e se oformat ,,konkretni principi,, kako ,,princip na
odr`liv razvoj,, ,, zagaduva~ot pla}a,, i sl. Osnovnoto vnimanie, me|
udrugoto e posveteno na faktot deka prirodnite resursi, kako takvi
se iscrplivi i deka pri nivnoto koristewe mora da se vodi smetka kako
za sega{nite, taka I za idnite generacii, deka sekoja Vlada pri
ekonomskoto planirawe mora da vodi smetka za so~uvuvaweto na
prirodata, i deka od ovie procesi (koristewe na resursite i
ekonomsko planirawe), }e obezbedat ednakvi {ansi za benefit na
celoto ~ove{tvo (Principi 2-5).
Ponatamu, se posvetuva vnimanie na menaxiraweto so
odpadot. Imeno, ,,osloboduvaweto od toksi~ni substanci i
osloboduvaweto na toplina vo kvantitet ili koncentracija koja go
nadminuva kapacitetot na prirodata da se spravi so niv, mora da
bide napraveno na na~in za da se osigura deka nema da bide
napraveno na na~in za da se osigura deka nema da bide pri~ineta
seriozna i ireparabilna {teta na ekosistemite,,3. Narednite principi
na~elno gi reguliraat na~inite na re{avawe na ovie pra{awa, so toa
{to detalite gi ostavaat na ,,vnatre{noto pravo ... so obvrska da ne
predizvikuvaat {teta na sredinata vo svojata ili vo drugi dr`avi,,
( princip 21).
3 Principle 6, Declaration of the UN on the Human Euviorument, Stockholm, 1972.
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 5
Ekolo{ka kriminalistika
Naredniot zna~aen ~ekor koj go pravi OON vo poleto na
za{titata na `iovotnata sredina e Svetskata Povelba za Prirodata od
1982 godina4, koja iako ne e tolku precizna kako Deklaracijata od
1972 godina, e podignata na nivo na Rezolucija na OON, so {to ima
mnogu pogolema pravna sila. Posebno e interesen faktot {to u{te
so samata Preambula na ovaa povelba, OON za{titata na prirodata
ja povrzuva so svojata osnovna cel - vospostavuvawe i oddr`uvawe
me|unaroden mir, vospostavuvawe na prijatelski odnosi pome|u
naciite i me|unarodna sorabotka vo re{avawe na problemite od me|
unaroden karakter. Vo toj kontekst naveduva samo pet osnovno
principi za postapuvawe vo prirodata: 5
1. Prirodata }e bide po~ituvana i nejzinite esencijalni procesi
nema da bidat naru{eni;
2. Genetskata varjabilnost na zemjata nema da kompremirana;
populaciskite nivoa na site `ivotni formi, divi ili doma{ni,
mora vo najmala mera da bide dovolna za niven opstanok, i
zatoa, potrebnata sredina }e bide odr`uvana;
3. Siote oblasyi na zemjata }e bidat podlo`ni na ovie principi;
specijalna za{tita }e bide na unikatni oblasti koi prezentiraat
razli~ni tipovi na ekosistemi ili `ivotna sredina na retki ili
zagrozeni vidovi;
4. Ekosistemite i organizmite, kako i zemjenite, vodnite i
atmosferskite resursi koi gi koristat lu|eto, }e bidat koristeni
na takov na~in so koj }e se postigne i odr`i optimalna
odrr`liva produktivnost, no ne na na~in na koj }e se zagrozi
integritetot na drugite ekosistemi so koi tie koegzistiraat.
5. Prirodata }e bide obezbedena od degradacija predizvikana
od vojuvawe ili drugi neprijatelski aktivnosti.
Ponatamo{en fakt koj ja pravi ovaa Povelba tolku
zna~ajna, e toa {to ova e prv dokument koj detalno ja razbratuva
implementacijata na ovie principi (Glava III od Povelbata).
4 World Charter for Nature, UN General Assembly Resolution 37/7, 28 October, 1982.5 IBID
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 6
Ekolo{ka kriminalistika
Sledniot, mo`ebi i najzna~aen ~ekor e t.n. Deklaracijata od
Rio6, koja predstavuva, spored samata Preambula, nadograduvawe i
doprecizacija na principite sodr`ani vo Deklaracijata od 1972
godina. Vo su{tina, stanuva zbor za dvaeset i sedum principi koi ja
obrabotuvaat istata materija i istite generalni principi, no na mnogu
podetalen i precizen na~in.
Na primer, u{te vo prviot princip se deklarira deka samiot
~ovek predstavuva centar na za{titata na odr`liviot razvoj, a so toa
i na `ivotnata sredina. Ponatamu, vo su{tina se povtoruva obvrskata
za vospostavuvawe odr`liv razvoj, so toa {to, taa se pro{iruva ne
samo na site dr`avi, tuku i na lu|eto kako individui (Princip 5). Drugi
novini vo ovaa Deklaracija se deka posvetuva vnimanie na
namaluvawe na siroma{tijata na nivo na cel svet, posvetuvaj}I
posebno vnimanie na zemjite vo razvoj (Princip 6). Potoa,
kompenzacijata za `rtvite na zagaduvaweto i druga {teta vrz
`ivotnata sredina, navedeno vo Principot 13, e mnogu va`na novina
od viktimolo{ki aspekt, na koja se nadovrzuva kone~nata i finalna
normativna regulacija na principot ,,zagaduva~ot pla}a,, vo
Principot 16. Ostanatiot del se odnesuva na sorabotka pome|u
dr`avite vo re{avaweto na pra{awata za za{tita na `ivotnata
sredina i odr`liv razvoj, potoa deka, soglasno OON, samiot mir e
nedeliv od za{titata na okolinata i nejziniot razvoj (Princip 25), i
deka bilo koj spor, vo vrska so materijata na koja se odnesuva ovaa
Deklaracija }e bide re{en soglasno Povelbata na OON.
Novina vo ovoj slu~aj e Izve{tajot 7 za ovaa Deklaracija, kade
{to ima direktni upatstva kako Dr`avite - ~lenki, t.e. nivnite Vladi da
gi implementiraat i sprovedat ovie principi.
2.2. Principi na ostanati organizacii
6 United Nations Declararation on Enviorunment end Development, General Assembly Couference 151/26, August 1992, Rio de Janeiro.7 Non-legally binding statemont and report of principles for a global consensus on the management and conservation of the enviorument and sustainsledevelment, Unatid Nations Department of Economic and Social Affairs, 1999.
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 7
Ekolo{ka kriminalistika
Pri~inata poradi koja vo ovoj del od tekstot nema da
posvetime vnimanie na dokumentite od drugi me|unarodni vladini
organizacii, e toa {to vo najgolema mera, tie gi sodr`at principite na
OON, adaptirani na nivnite individualni specifiki i karakteristiki.
Poradi toa, }e bidat analizirani dokumenti koi se odnesuvaat na
ovaa materija, a ~ie poteklo e od NVO sektorot. Predmet na
analiza }e bidat ovie dokumenti, bidej}i NVO sektorot, osobeno toj
del koj se zanimava so za{tita na `ivotnata sredina, vo preden plan
ja stava tokmu za{titata na sredinata, a ne suverenitetot na
dr`avata.
Najdobra i najdetalna analiza na principite za za{tita na
`ivotnata sredina imaat ponudeno Svetskata Komisija za Sredinata i
Razvojot (WCED), koi vo svojata organizaciona struktura imaat
posebna grupa eksperti koi se zanimavaat so pra{awa od oblasta na
ekolo{koto pravo. Vo nivniot pregled na predlo`enite pravni principi
za za{tita na `ivotnata sredina i odr`liv razvoj 8, tie gi naveduvaat i
analiziraat slednite principi:
1. Princip na osnovno ~ovekovo pravo - osnovno ~ovekovo
pravo na sekoj ~ovek e deka `ivee vo sredina adekvatna za
nivnoto zdravje;
2. Inter-generaciska ednakvost - pri koristewe na sredinata i
nejzinite resursi, mora da se vodi smetka i za benifitot na
idnite generacii;
3. Princip na odr`uvawe i odr`liva upotreba - vo su{tina ovoj
princip e ist kako I predhodno navedeniot princip za optimalna
odr`liva produktivnost za koristewe na resursite vo Povelbata
za Prirodata na OON od 1982 godina;
4. Princip na ekolo{ki standardi i monitoring - obvrska za
vospostavuvawe standardi i monitoring na nacionalno nivo za
kvalitetot na sredinata i koristeweto na resursite;
5. Predhodni ekolo{ki procenki - se bara detalna procenka na
bilo koja aktivnost koja zna~ajno mo`e da vlijae na prirodata;
8 Summary of proposed legal principles for enviorumental protection and sostaible development, WCED, San Jose, Costa Rica, 1996.
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 8
Ekolo{ka kriminalistika
6. Pristap do praven proces - predviduva mo`nost za za{tita za
site lu|e na koi zna~ajno }e vlijae planiranata aktivnost;
7. Odr`liv razvoj i pomo{ - sekoja dr`ava pri planiraweto i
implementiraweto na bilo koja razvojna aktivnost, }e vodi
smetka za nejzinata odr`livost, i }e pru`i pomo{ na drugi
dr`avi vo toj proces, posebni zemjite vo razvoj;
8. Generalna obvrska za sorabotka me|u dr`avite vo
sproveduvaweto na ovie principi.
Ponatamu, postojat organizacii koi se zanimavaat I svojot
fokus go postavuvaat tokmu na eden medium, kako na primer,
USWPA (Agencija za za{tita na vodite na Soedinetite Dr`avi), ~ii
principi se usvoeni od oficijalnata administracija na SAD za za{tita
na sredinata9. Bez da navleguvame vo detalna analiza na sekoj od
ovie devetnaeset principi, }e napomeneme samo deka najgolemo
vnimanie posvetuvaat na predviduvaweto i menaxiraweto na
posledicite od koristeweto na vodata i vodnite resursi.
[to se odnesuva do drugi komparativni nacionalni legistlativi
od oblasta na ekolo{koto pravo, Avstralija vo 2004 godina, objavi 5
oficijalni Izjavi10 od vlastite za za{tita na sredinata vo koi detalno se
analiziraat site pravni instrumenti i nivnata aplikacija i
implementacija vo Avstraliskiot nacionalen sistem vo odnos na
razli~ni mediumi i resursi, taka na primer vo 5-tata izjava,koja se
odnesuva na zemjenite resursi navedeni se site osum zakoni koi se
odnesuvaat na taa tema, so detalna analiza za nivnata
implementacija i strukturite vo vlasta odgovorni za toj proces.
[to se odnesuva do na{ata nacionalna legistlativa, nie
nemame vkupno osum zakoni koi se odnesuvaat na celata oblast
na za{tita na `ivotnata sredina11. Me|utoa, toa ne e na{ osnoven
problem. Problemot se sostoi vo podelbata na nadle`nost za
9 USEPA, 2000, Principles for the Ecological Restoration of Aqatic Resourses, ESPA 841-F-00-003, Washington, D.C.10 Enviormental Protection Autority of australia, 2004, Enverumentalprotection and Ecological Sustanabiliti, Position Statements 1-5 Sidney.11 Do 2006g. zakoni koi bea vo sila od ovaa oblast se KZ na RM (glava HHI), Zakonot za @ivotna Sredina, Zakon za upravuvawe so otpad, Zakon za za{tita na prirodata i Zakonot za Kvalitet na vozduhot.
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 9
Ekolo{ka kriminalistika
pmplementirawe na principite sodr`ani vo ovie zakoni, {to vodi kon
brojni pravni praznini (de facto), a so toa i do visoka temna brojka
na ekolo{kiot kriminalitet.
3.Principi vo prevencijata i borbata
protiv ekolo{kiot kriminalitet
Osnovniot problem e, {to do mnogu skoro, ovaa problematika
be{e samo povr{no obrabotena vo makedonskata kriminalisti~ka
literatura. No, najnovite dela od ovaa oblast, go definiraat ekolo{kiot
kriminalitet kako ,,onie krivi~ni dela koi se regulirani odnosno
inkriminirani vo Glava HHII od Krivi~niot Zakonik na Republika
Makedonija, i predstavuvaat krivi~ni dela protiv `ivotnata sredina ,
no i prekr{ocite od oblasta na za{titata na `ivotnata sredina
predvideni vo drugi zakonski propisi.12
Na predavaweto koe be{e odr`ano na ovaa tema na
Policiskata Akademija, vo studentskata god. 2006/07, vo ramkite na
predmetot Ekolo{ka Kriminalistika, kako gostin predava~ be{e g-a
Jadranka Ivanova, Rakovoditel na oddelenieto za pravni pra{awa pri
Inspektoratot za `ivotna sredina. Spored nea, osnovnite pravni
principi, za za{titata na `ivotnata sredina, koga se primenuvaat na
poleto na borbata i spre~uvaweto na ekolo{kiot kriminalitet se
naso~eni kon tri poliwa i toa13:
3.1. Principi na istragata:
Identifikacijaa na mo`ni opasnosti;
Identifikacija na zagadenata materija;
12 D-r M. Mali{-Sazdovska, 2007, „Ekolo{ka Kriminalistika”, Skopje, str. 26 13 The role of the judges and the prosecutor in fighting enviormental crimes and their cooperation with the activity carried out by the enviormental inspectors, Jadranka Ivanova, Head of Department for Legislaiton, Ohrid, 2006
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 10
Ekolo{ka kriminalistika
Identifikacija na potencijalnata zagadena materija i procenka
na rizik;
Determinirawe na prirodata i pro{iruvaweto na kontaminantot
(zagaduva~ot);
Evidencija i procenka na naodite i procenkata na rizik;
Zemawe vo predvid na posledicite - menaxirawe so rizik;
3.2. Utvrduvawe na povrzanost
Vo ovaa faza, od krucijalna va`nost e sproveduvawe na
slednite ~ekori i utvrduvawe na nivnata povrzanost:
Utvrduvawe na karakteristikite na izvorot: poteklo i na~in na
{irewe, lokacija, fizi~ki i hemiski karakteristiki, zemawe
primeroci;
Utvrduvawe na karakteristikite na patekata na zagaduvawe:
dol`ina, procesi koi vlijaat na koncentracijata na
kontaminantot, interakcija i potencijalen transfer na
kontaminantot;
Utvrduvawe na karakteristrikite na celta - recptot: utvrduvawe
na tipot na receptot (animatni ili inanimatni strukturi), tip na
medium, pra{awa povrzani so op{toto zdravje, predviduvawe
ponatamo{ni merki.
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 11
IZVOR
PATEKA NA ZAGADUVAWE
CEL
POVRZANOST
Ekolo{ka kriminalistika
3.3. Precizno utvrduvawe na ulogata na organite za
sproveduvawe na zakonot od ovaa oblast.
Ovaa uloga, bez razlika dali se vr{i od strukturi na MVR ili drugi
vladini entiteti e mnogu slo`ena, no i krucijalna, kako za procesot na
progon, taka i za neutralizirawe ili minimizirawe na posledicite od
delata od oblasta na ekolo{kiot kriminalitet i se sostoi od:
Procenka na rizikot od zagaduvaweto;
Menaxirawe na rizikot od zagaduvaweto;
Kontrola na rizikot od zagaduvaweto;
Otstranuvawe na posledicite od zagaduvaweto;
Utvrduvaweto, identifikacija i gonewe na odgovorniot
entitet za zagaduvaweto.
4. Zaklu~ok
Zaklu~no, va`no e da se spomene deka celata ovaa materija,
zapo~nuvaj}i od ekolo{koto pravo, kako pravna granka, pa
prodol`uvaj}i so ekolo{kata kriminalistika, kako posebna
kriminalisti~ka disciplina, sega ve}e analizirani od aspekt na
pravnite principi koi se vo samoto jadro na ovie dve nauki,
uka`uvaat na toa deka na istite tie principi ne treba da se gleda
kako na zakoni, kako na obvrzuva~ki normi, ~ie kr{ewe nosi i
sankcija. Toa nikoga{ ne ni bila osnovnata cel na tie koi gi kreirale.
Nivnata cel e edinstveno tie principi da bidat sfateni kako esencijalni
vrednosti na celata ~ovekova civilizacija, a `ivotnata kako sostaven
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 12
Ekolo{ka kriminalistika
i nedelliv del od tie vrednosti, bidej}i taa, sama po sebe prtstavuva
pove}e od zbir na resursi, od ne{to od koe mo`eme da kreirame
profit i zadovolstvo. I samata `ivotna sredina so site nejzini elementi
e resurs, koj e iscrpliv, i kako takov, ima rok na traewe. Edinstveno
ostanuva otvoreno pra{aweto, kolku vreme }e pomine, i kolku od
toj resurs }e ostane dodeka ovie op{ti principi ne se pretvorat vo
li~ni vrednosti na sekoja individua?
5.Koristena literatura
1. D-r Marina Mali{ - Sazdovska, (2007), Ekolo{ka
kriminalistika, Skopje;
2. The role of the judges and the prosecutor in fighting
enviormental crimes and their cooperation with the activity
carried out by the enviormental inspectors, Jadranka
Ivanova, Head of Department for Legislaiton, Ohrid, 2006
3. The United Nations Conference on the Human Environment,
21-st Plenary Meeting, Stockholm, 1972;
4. World Charter for nature, UN General Assembly, Resolution
27/7, 1982;
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 13
Ekolo{ka kriminalistika
5. UN Declaration on Environment and Development, General
Assembly Conference 151/26, Rio de Jeneiro, 1992;
6. Non-legally binding statemont and report of principles for a
global consensus on the management and conservation of
the enviorument and sustainsledevelment, Unatid Nations
Department of Economic and Social Affairs, 1999.
7. Summary of proposed legal principles for enviorumental
protection and sostaible development, WCED, San Jose,
Costa Rica, 1996.
8. USEPA, 2000, Principles for the Ecological Restoration of
Aqatic Resourses, ESPA 841-F-00-003, Washington, D.C.
9. Enviormental Protection Autority of australia, 2004,
Enverumentalprotection and Ecological Sustanabiliti,
Position Statements 1-5 Sidney.
Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina 14