Stenski prni odtok

e ste v kopalnici uporabili vgradne elemente Geberit Duofix, lahko v steno postavite tudi odtok za prni prostor. Za to vam je na voljo stenski prni odtok Geberit Duofix.

www.geberit.si

Novo: Duofix za prho.

inovativni stenski odtok za breznivojske prne prostore

TEVILKA

98

w w w . r e v i j a - e n e r g e t i k . s i

Pot

nin

a p

laa

na

pri

po

ti 2

102

Mar

ibor

Maj 2013

Umetnost trajnostnosti

Visokoselektivni premaz Mirotherm Weishauptovega sprejemnika sonne energije

To je zanesljivost.

20let

SOLARNI SISTEMI

Od svetovanja do izvedbe!

Hidria SOLARNO OGREVANJEVaren, ekoloki ter napreden sistem ogrevanja, ki zadosti vsem zahtevam vaega doma! Edini v Sloveniji z inovativno kombinacijo termo solarnega sistema ter ogrevalne toplotne rpalke.

Letni izkoristek Hidriinega Solarnega sistema ogrevanja t.i. tevilo COP je preko 4,1. Ve kot 50% prihranka pri strokih ogrevanja vaega doma.

Solarni paneli Toplotna rpalka Zunanja enota

* Akcijske cene veljajo za vsa

naroila prejeta do 31.01.2013!

Priprava tople sanitarne vode in dogrevanje

Zaradi vse veje skrbi za okolje ter vse vijih cen energentov vse bolj prihajajo v ospredje sistemi korienja energije sonca. Mnogi so e preklopili na na solarni sistem. Zdaj je as, da tudi vi ujamete svoj arek sonca. Nai strokovnjaki nudijo celovite reitve od idejne zasnove preko projektiranja do dobave opreme, skupaj z monostjo vgradnje ter vzdrevanja.

Hidria Ineniring d.o.o., Godovi 150, 5275 Godovi, Slovenija / www.hidria.si, sonce@hidria.com

* Akcijske cene veljajo za vsa

naroila prejeta do 31.01.2013!

Izkoristite AKCIJSKE

CENE* in prihranite do

4.240,00

Sonce

ne izsta

vlja

rauna!

30.06. 2013

Maj 2013

20 let

Po 20 letih ivljenja radi reemo, da lovek zapua najstniko obdobje. Menim in upam, da to mnenje delite z nami in da ga je revija, ki jo pravkar prebirate, e zdavnaj prerasla. Prerasla ta najstnika leta, da je e dolgo resna in odrasla revija, namenjena predvsem stro-kovni javnosti. Ko se oziram v preteklost, pred-vsem pa ko listam in prebiram prvi izvod revije, ki je izel maja leta 1993, ugotavljam, da smo 20 let sledili viziji in ciljem takratnega uredni-kega odbora s predsednikom g. Klevetom na elu. eleli smo povezati, tako instalater-je, kot proizvajalce in dobavitelje opreme za instalacije centralnega ogrevanja, vodovoda, plinskih napeljav ter prezraevanja. To pove-zovanje preko sekcije instalaterjev-energeti-kov Slovenije, Maribora in ostalih je aktivno e danes. Organizirali smo veliko strokovnih se-minarjev, teajev, obiskali prenekatero podje-tje, ki nam zagotavlja dobavo repromateriala, strojev in opreme, potrebne za izvajanje stroj-nih instalacij. Sodelovali smo z raznimi institu-cijami s podroja zakonodaje, inpekcijskega nadzora in strokovnosti. Organizirali in sode-lovali smo na vseh sejmih Energetike. Vrhunec vseh teh sodelovanj in povezovanj pa je bil v preteklosti tudi ples energetikov. Skozi lanke v reviji pa smo redno 20 let dvomeseno ak-tivno obveali vse lane po Sloveniji o novo-stih zakonodaje, predpisov, novih materialih in orodjih, reitvah ter izboljavah na opremi, predvsem kotlih za ogrevanje za razline ener-gente. V zadnjih letih pa predvsem s podroja korienja obnovljivih virov energije. Vseskozi smo aktivno sodelovali tudi na podroju izo-braevanja novih kadrov, s olami, in skupaj z

njimi organizirali vsakoletno tekmovanje di-jakov strojnih ol na sejmu Energetika ter na informativnih dnevih, kjer smo mladim uen-cem in njihovim starem predstavili poklic, za katerega menimo, da je dovolj atraktiven, so-doben, cenjen ter predvsem spotovan, da se zanj odloijo. Vsako leto smo organizirali ogle-de strokovnih sejmov doma in v tujini, kjer smo osvajali nova znanja, spoznavali novosti, navezovali stike s partnerji. O vseh teh aktiv-nostih smo sproti poroali v nai reviji in sko-zi lanke ter oglase obveali zainteresirane. S ponosom gledamo v preteklost in z zaskrblje-nostjo v bodonost. Pozivam vse, da nam pi-ete, obiskujte nao spletno stran, nas grajaj-te ali poveste kakno vzpodbudno besedo. Veseli bomo vsake konstruktivne pripombe, pobude, ideje.

Naj se na koncu e iskreno zahvalimo vsem lanom sekcije, ki so skozi dve desetletji kakor-koli pripomogli k uspehu in napredku stroke ter revije. Vsem lanom urednikega odbora revije, zunanjim sodelavcem, predstavnikom in lanom republike sekcije energetikov, vsem oglaevalcem, ki izdatno pomagajo z re-dnimi in obasnimi objavami ter ostalim, ki so vsa ta leta pripomogli k uresniitvi naih ciljev, se v svojem in imenu revije Energetik iskreno zahvaljujem.

In e isto na koncuGlede na sprejet novi obrtni zakon pozivam vso strokovno javnost, predvsem pa instalaterje- energetike, da osta-nemo sloni, saj bomo le tako zagotavljali na-predek stroke.

V imenu lanov SIEM in urednikega odbora: urednik Danilo Brdnik

20let20let

Uvodnik

Maj 2013

S l o v e n S k a S t r o k o v n a r e v i j a i n S t a l a t e r j e v e n e r g e t i k o vUstanovitelj in izdajatelj: OOZ Maribor, Sekcija instalaterjevenergetikov.

Glavni in odgovorni urednik : Danilo Brdnik e-pota: termoservis@triera.net

Marketing: mag. Olga Poslek s .p., GSM: 041 889 942 in 040 580 519, e-pota: olga.poslek@gmail .com

Koordinator revije: Leonida Polajnar, tel . : 02/33 03 510, Gsm: 051 662 119, e-pota: leonida.polajnar@ozs.si

Lektoriranje lankov: Katja Grobovek e-pota: katja.sun@gmail .com

Oblikovanje in tehnino urejanje: Druga podoba, Andrej Poar s .p.

T isk : Evrografis d.o.o., naklada: 3.000 izvodov.

Naslov urednitva: Obmona obrtnopodjetnika zbornica Maribor, T itova cesta 63, 2000 Maribor, telefon: (02) 330 35 10, 330 35 00 (h.c.); fax : (02) 30 00 491.

Par tner pri izdajanju revije je Sekcija instalaterjevenergetikov pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije.

Revija Energetik sodi med strokovne revije in je v celoti brezplana. Revija izide 6 krat letno.

Naslovnica Ovitek 2

Insert 13 do 303143454951555759616365676973757781838587899193959799

101101103105107109111113115119121123125129

Ovitek 3Ovitek 4

Vloek v revijo

WEiSHAUPTHidRiAWEiSHAUPTCELJSki SEJEMviESSMAnnTiTAn UPonoRkoLEkToR LivHoRiZonTTERMoTEHnikA novo MESTovAiLLAnTTERMo TEHnikA kRonoTERMPETRoLARMACELLWv TERMGRUndFoSkoLEkToR koLinGBUTAn PLinAGREGATviTAnESTikAkWBviP TEHnikAinPRo - kLiMA REnTEko SkLAdkLiMAnAnoE2EdULCFiBRAn noRdJAdRAnikAEURoTHERMECo FUTURAFiRT RoToTEHnikALEALiGHTWAYJAvUnikPREALPiUniCoMMERCE- STiHLSELTRonknUTHTZEvRoGRAFiSERCSCHRACkGEBERiTHERZ

Stran Seznam oglaevalcev

K a z a l o 2 Uvodnik

3 Revija Energetik ob 20-letnici prejela priznanje

4 Vabimo vas na brezplano predavanje

5 6. portne igre instalaterjev-energetikov Slovenije

6 Sekcija INSTALATERJEV-ENERGETIKOV Maribor, revija Energetik praznuje 20 let

7 Tekmovalne panoge

8 Prijava za 6. PORTNE IGRE INSTALATERJEV-ENERGETIKOV 9 Weishaupt novosti s sejma ISh 2013

31 Pomladni sejem V Gornji radgoni s pogledom v prihodnost

32 Odlini raziskovalni doseki dijakov olskega centra Maribor

34 Geberit ponovno na turneji po SlovenijI

36 hERZ PIPEFIX nova generacija

38 Toplota sonca v vaem domu Termo solarne reitve hidria

41 Prenapetostna zaita za va dom

42 Preprosta posodobitev obstojeega ogrevalnega sistema s solarnim paketom za ogrevanje sanitarne vode

44 Uponorjev sistem modularnih fitingov

46 Partnerski program LIV KLUB krepimo krog zaupanja

50 S prenovo sistema ogrevanja do 2.200 evrov letnega prihranka

54 Termotehnika danes in jutri

56 Vaillant ecoBIGGER

58 Toplotne rpalke v oblakuTermotronic 3000 WEB, od robustne izvedbe do najnaprednejega in intuitivnega upravljanja udobja v hii.

60 Petrol ponuja varneje ogrevanje

62 Zakaj je zaita pred prodorom ognja tako pomembna za varnost stavb?

64 WVterm praznuje 150 let

67 Velika pomladna akcija

68 Energetska prenova stavb

71 Prva evropska e4 opena hia 2020 je dokonana.

72 Kamin na pelete - udobna dopolnitev ogrevanja na UNP

74 Kdaj potrebujemo prisilno prezraevanje?

76 Nova klimatska naprava MITSUBIShI ELECTRIC serija MSZ-Fh za gretje

78 Nagrada aplikaciji Porabimanj

79 TERMO-TEhNIKA KRONOTERM novinarska konferenca

80 Podometni splakovalnik Mepa Varivit sanicontrol A31 tehnologija na najvijem nivoju

82 Popolna, okolju najprijazneja kombinacija ogrevanja na pelete KWB in solarni sistem KWB

84 VIP Tehnika d.o.o.

86 Zakaj vedno ve industrijskih podjetij najema klimatizacijske sisteme?

88 Ugodni krediti in nepovratna sredstva Eko sklada za okoljske nalobe v letu 2013

90 Zamenjajte dotrajano pe na fosilna goriva z visokotemperaturno dvostopenjsko toplotno rpalko in zmanjajte stroek ogrevanja tudi do 2/3

92 Kdaj in kakno klimatsko napravo naj kupim?

94 Brezplano prezraevanje in dogrevanje prostora s pomojo toplozranega kolektorja SolarVenti

96 Temeljenje skoraj ni-energijskih stavb

98 Jadran Seana

101 Solarni dobitki iz fotovoltainega sistema

102 Toplotna rpalka in klimatske naprave v enem sistemu

104 Zaita kotlov pred korozijo z dvigom temperature povratnega voda

106 Konzorcija lesne biomase v okviru projekta PROFORBIOMED od inteligentnih omreij do inteligentnih mest in obin

109 Kako se izogniti kondenzaciji v cevnih svetlobnikih in prepreiti izgubo toplote ?

110 Nizkoenergijske montane hie in brunarice Javunik

112 Nova serija klimatskih naprav hitachi

114 Stihl in Viking letos osvajata evropski trg z baterijskimi napravami

117 Regulacija talnega ogrevanja in hlajenja

124 Globalno segrevanje- se je (vsaj zaasno) ustavilo ali je bilo le mit

127 Obnovljivi viri- nove prilonosti za trajnostni razvoj in uinkovito ter okolju prijazno rabo energije

128 Nepovratna sredstva- kako do njih in zakaj je strah odve

132 Projekt BUILD UP Skills Slovenija usposabljanja izvajalcev skoraj ni energijskih gradenj

134 Anketa- revija Energetik

135 Promocija revije Energetik

138 Za vas smo zbrali aktualne in napovedane razpise na podroju nepovratnih in povratnih sredstev namenjene podjetnikom in obrtnikom

138 Nagradna krianka t. 19

2

Maj 2013

20 let

Sekcija instalaterjev- energetikov in Izobraevalni center OZS sta tudi letos organizirala strokovno sreanje instalater-jev -energetikov pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije, tokrat v termah Zree. Zelo so se potrudili, da je bil strokov-ni program resnino raznolik in kakovosten. Med odmori pa je bilo dovolj asa tudi za navezovanje poslovnih stikov in druenje.

Osrednji del programa v petek je bil namenjen strokov-nemu posvetu in predstavitvi novosti letonjih pokrovite-ljev. V uvodu je profesor dr. Vincenc Butale s Strojne fakul-tete v Ljubljani predaval o evropskih predpisih in zakonodaji na podroju energetike in energetsko uinkovite gradnje. Predavatelj Mirt Martelanc, univ. dipl. in. str., z Inenirske zbornice Slovenije, ki je tudi predsednik Komisije za do-bro prakso, je predstavil predpise in priporoila o izvaja-nju strojnih intalacij in pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajene objekte: udeleenci pri graditvi objektov, pro-jektna dokumentacija in soglasja, gradnja in izvajanje stroj-nih intalacij, tehnini pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja

V popoldanskem asu prvega dne so bile tako kot vsako leto predstavljene finanne vzpodbude za ukrepe v uinko-vito rabo in obnovljive vire energije. Mag. Vesna rnilogar iz EKO Sklada je po predstavitvi odgovarjala na vpraanja ude-leencev, ki so predstavili konkretne probleme na terenu.

Jurij Srhoij (Poslovno svetovanje Jure Srhoij, s. p.) pa je udeleence izrpno seznanil o tem, kaj prinaata nova po-kojninska in delovnopravna reforma.

Konec strokovnih predavanj prvega dne je bil name-njen 20-letnici izhajanja revije ENERGETIK, projekta Sekcije instalaterjev energetikov Maribor (SIEM). Nekaj besed je o razvoju revije namenil predsednik sekcije in glavni urednik Danilo Brdnik. Po sveani predaji priznanja iz rok predsedni-ka republike sekcije Jerneja Dolinarja je sledila skupina sekcije instalaterjev-energetikov, na katero so bili vabljeni prav vsi obrtniki in podjetniki instalaterji, lani OZS in tisti, ki bi to eleli postati. Obravnavali so problematiko v dejav-nosti in usmeritve za nadaljnje delo sekcije instalaterjev- energetikov ter izvedli nadomestne volitve v upravni od-bor sekcije. Za nadomestnega lana je bil soglasno izvoljen

REviJA EnERGETik oB 20-LETniCi PREJELA PRiZnAnJE

Strokovno sreanje intalaterjev energetikov pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije

Podelitev priznanja ob 20. obletnici revije ENERGETIK (Jernej Dolinar in Danilo Brdnik)

Na Skupini sekcije instalaterjev-energetikov so obravnavali problematiko dejavnosti

3

Maj 2013

Danilo Brdnik, predsednik SIEM, z drugim sklepom pa e za podpredsednika.

Marsikoga pa je navduil spremljevalni program, ki je bil namenjen tako udeleenkam kot tudi tistim, ki so jim teme v rednem programu e poznane. V sproenem okolju so na dveh delavnicah poskrbeli za bolje poutje udeleen-cev in se nauili, kako pomembno na videz vplivajo barve in pravi izbor oblail.

Sobotni strokovni del predavanj se je odvijal v okviru pro-jekta Intelligent Energy Europe - Build up Skills Slovenia namenili izvedbi strojnih instalacij v dobrih nizkoenergij-skih stavbah in usposabljanju izvajalcev skoraj ni energij-skih stavb. Ker pa je uspeh vsakega posameznika in podjetja kot celote odvisen tudi od spretnosti komunikacije, se je sre-anje zakljuilo z delavnico, na kateri so udeleenci spoznali nekaj trikov uspene prodaje.

Lea PolajnarPredstavitev novosti letonjih pokroviteljev je potekala med odmori in pred zaetkom

V letu 2013 bo Obmona obrtno-podjetnika zbornica Maribor za vse svoje lane pripravila sklop izobraevanj in ostalih dogodkov, ki bodo poveali sposobnost podjetij in obrtnikov pri korienju nepovratnih sredstev. e posebej v dananjih kriznih asih, ko se sredstva za investicije kri-jo ter tevilo razpisov upada ter tudi zaradi izteka trenutne evropske finanne perspektive, je konkurenca med podjetji e veja, zato je toliko bolj pomembno, da se podjetja po-svetijo pripravi kvalitetnih projektov.

Prilonosti je veliko, a jih je brez ustreznega pristopa teko zaznati.

S tem namenom Obmona obrtno-podjetnika zborni-ca Maribor dne 21.5.2013 v organizira brezplano predava-nje: Pridobivanje nepovratnih sredstev za podjetja in obrtnike.

Vsebina: Monosti korienja evropskih nepovratnih sredstev Uvod v nepovratna sredstva za mala in srednje veli-

ka podjetja Pot do nepovratnih sredstev -konkretni napotki in

nasveti Pogoste zmote in napake Aktualni razpisi:

- seznanitev z najavljenimi razpisi v letu 2013 za podjetnike in obrtnike,

- predstavitev napovedanih razpisov za leto 2013

Predavanje je namenjeno: podjetnikom in obrtnikom; delavcem v podjetjih, ki pripravljajo projekte EU ali jih

zanima pridobivanje sredstev iz teh virov; vsem, ki jih zanima kako uinkovito pridobiti nepovra-

tna sredstev EU in strukturnih skladov in ki bi se radi izognili pastem pridobivanja teh sredstev.

Trajanje: predavanje poteka 2 uri.

Lokacija: v izobraevalni dvorani Obmone obrtno-podjetnike

zbornice Maribor, na Titovi c. 63, 2000 Maribor

Kotizacija: udeleba na predavanju je brezplana

Prijave: prijave sprejema Obmona obrtno-podjetnika zborni-

ca Maribor ga. Lea Polajnar tel: 02/330 35 10; GSM 051 662 119 ali po e-poti leonida.polajnar@ozs.si

vABiMo vAS nA BREZPLAno PREdAvAnJE

4

Maj 2013

20 let

PoRTnE iGRE inSTALATERJEv-EnERGETikov SLOVENIJE

MARIBOR,

6.

25. 05.2013

5

Maj 2013

REviJA EnERGETik PRAZnUJE

SEkCiJA inSTALATERJEv-EnERGETikov

MARiBoR

20let20letVabimo Vas, da se prijavite na 6. portne igre

instalaterjev-energetikov Slovenije, ki bodo 25.5. 2013 na Planinskem domu OBRTNIK (Tojzlov vrh, pri Mariboru)

Sekcija instalaterjev-energetikov pri OOZ Maribor je v preteklosti e organizirala portne igre, ki so bile vedno dobro obiskane in tudi dobro sprejete. Druenje v poveza-vi s portom, tekmovalnostjo in predvsem povezovanjem med obrtniki instalaterji-energetiki je bilo e v preteklosti zelo dobro, zato to tradicijo elimo nadaljevati. asi so e takni, da premalokrat pomislimo, da bi se sprostili in poza-bili na vsakodnevne teave in skrbi in jih vsaj za en dan dali na stran. Letos praznuje revija ENERGETIK 20 let . Tudi to bi eleli obeleiti prav na tem dogodku.

V prilogi Vam poiljamo razpis za tekmovanje z nave-denimi tekmovalnimi panogami in prijavnico! Ne odlaajte s prijavo, saj vas iskreno priakujemo! Prijave zbiramo do 15.5.2013

Prijavo nam lahko poljete po fax-u : 02/3000 491, oziroma na e-mail: leonida.polajnar@ozs.si Vao morebitna vpraanja in elje pa nam sporoite na tel: 02 330 35 10 ali GSM:051 662 119

Danilo Brdnik l.r. Predsednik sekcije in OO portnih iger

Lea Polajnar L.r. Sekretarka sekcije in OO portnih iger

Vabljeni k sodelovanju vsi lani in pri njih zaposleni delavci sekcije instalaterjev-energetikov Slovenije, vse OOZ Slovenije in OZS z zaposlenimi, oglaevalci revije Energetik in dijaki.

kje smo?

6

Maj 2013

20 let

Zbiralie in otvortevZbiralie vseh prijavljenih tekmovalcev - ekip bo v so-

boto, 25. 05. 2013 ob 10. uri na Planinskem domu OBRTNIK, kjer bo tudi otvoritev (glej priloen nart).

TekmovanjaTakoj po otvoritvi se vodje tekmovalnih ekip zbere-

jo s predsednikom organizacijskega odbora za portne igre. Seznanijo se z nainom tekmovanja in razporedom. Tekmovalci ekipe se med seboj (iz ekipe v ekipo) ne morejo menjavati, sicer so diskvalificirani iz panoge.

Prijave ekip in kontrolaObmone obrtno-podjetnike zbornice oziroma prija-

vljene ekipe so dolne predloiti organizatorju e izpol-njen formular (priloen), seznam nastopajoih v ekipi in vodjo ekipe najkasneje do 15. 05. 2013, kasnejih prijav ne bomo upotevali.

Kontrolo nastopajoih izvaja pooblaena oseba organizatorja.

Vodstvo tekmovanjaTekmovanje vodi tekmovalni odbor pod predsedstvom

predsednika 6. portnih iger, ki ga doloi organizator, lani odbora pa so vodje tekmovalne panoge, ki lahko imajo svo-jega namestnika.

Obveznosti do varnostiTekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost.

RezultatiVsi rezultati se zbirajo pri predsedniku tekmovalnega

odbora in so javno izobeeni na oglasni deski, 30 minut pred razglasitvijo uradnih rezultatov.

Zakljuek in razglasitev rezultatovZakljuek tekmovanja je, ko zadnja ekipa opravi svojo na-

logo v posamezni panogi, predvidoma ob 15. uri. Ob 16.30 uri je uradna razglasitev rezultatov in podelitev pokalov.

StrokiZaradi laje organizacije - priprave prehrane in pijae,

vpiite v prijavnico tudi tevilo drugih udeleencev sreanja (5/osebo se poravna pri prihodu na dogodek). Kotizacije za ekipe ni. Stroek se zarauna le v primeru, e se prijavljena ekipa ne udelei iger (izstavi se raun prijavitelju).

PritobePritobe se vloijo pisno, najve 30 minut po nastanku

napake. Pritobo reuje predsednik tekmovalnega odbora, vodja panoge (ki ne sme biti tekmovalec) in vodja ekipe, ki se je pritoila. Odloitev trojke je dokonna.

Ekipe morajo biti ob doloenem asu oz. po urniku tek-movanja na tekmovalnem prostoru, v nasprotnem primeru se doloi, da je ekipa osvojila v tej panogi 0 tok.

Za org. odbor: Danilo Brdnik

1. Tekmovanje z zrano puko (tekmujejo trije lani).

Ekipa prejme toliko tok, kot je setevek vseh osvoje-nih krogov v eni tari, 10 metkov brez uradnega preizkusa. Organizator bo priskrbel municijo, tare in puke. Ekipa pa lahko ima svojo puko, pod pogojem, da je serijske izdelave brez posebnih merilnih naprav.

2. Tekmovanje vleke vrvi (tekmuje cela ekipa).

Dolina vrvi je opredeljena, v sredini je oznaka - zastavi-ca. Tekmovanje poteka na naslednji nain: na znak sodnika skua vsaka ekipa povlei nasprotno ekipo preko srednje rte - ekipa katere tekmovalec prestopi srednjo rto, izgubi dvoboj. Tekmuje se po izloilnem sistemu. Vrstni red tekmo-vanja ekip se bo doloil z rebom. Tekmovalci nastopajo v te-nis copatih ali bosi, druga obutev ni dovoljena Prepovedano je uporabljati rokavice ali druga zaitna sredstva za roke. Vrv se na koncu, ne sme zavijati okoli roke.

TEkMovALnE PAnoGE

3. Tekmovanje v spretnosti (tekmujeta dva lana).

Tekmovanje je strokovnega - spretnostnega izvora. Predvideva se stiskanje press fitingov in se rezanje ter te-snenje navojev - lahko pa bo tudi druga strokovna veina.

4. Podiranje kegljev Rusko kegljie (tekmujejo trije lani).

Tekmuje se po pravilniku, ki bo izobeen na kraju tekmo-vanja. teje se zbir vseh pravilno podrtih kegljev.

5. kolesarjenje (samostojno tekmovanje)

Tekmovanje se organizira posamezno (individualno), e je prijavljeno ve kot pet tekmovalcev. Tekmovanje se pri-ne izpred trgovine v Bresternici in se zakljui na Planinskem domu obrtnik. Prvi (as) prejme pokal in praktino nagra-do organizatorja. Nagrade prejmejme tudi drugi in tretje uvreni.

portne igre se organizirajo v sklopu 20 letnice izida 1. tevilke revije Energetik

7

Maj 2013

Vsi tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost!

Organizator si pridruje pravico spremembe razpisa.Tekmovanje ni namenjeno zgolj dosegu pokala - ampak je bistvo sodelovanje in druenje!Sekretarka Org. odbora: Organizacijski odbor-predsednik:Leonida Polajnar L.r. Danilo Brdnik L.r.

Prijavitelj: Obmona obrtno - podjetnika zbornica

Naslov zbornice ali druge institucije

Vodja ekipe:

Tel./fax: gsm: E-mail:

Prijavljamo naslednje tekmovalce in tekmovalke:

Zap. t. Priimek in ime Podjetnik / delavec Letnica rojstva

1

2

3

4

5

t. ostalih udeleencev:

IG:(Podpis prijavljatelja)

Prijavijo se lahko vsi vabljeni in oglaevalci revije Energetik.Izjemoma lahko ekipo sestavijo dijaki, ki se izobraujejo za instalaterja strojnih instalacij.Odgovornost za to ekipo je na strani ole, prisotnega zastopnika ole.

(ime in priimek vodja ekipe ni tekmovalec)

kotizacija za ostale udeleence (5/osebo), lahko jo nakaete na TTR : 251009703432212namen: vi. portne igre

P R i J A v A ZA PoRTnE iGRE

inSTALATERJEv-EnERGETikov6.

88

Maj 2013

20 let

Skupina Weishaupt z ve kot 3000 zaposlenimi spada med vodilna podjetja na podroju gorilnikov, kon-denzacijske tehnike, toplotnih rpalk, solarnih sistemov in sistemov za avto-matizacijo zgradb.

Podjetje, ustanovljeno leta 1932, posluje danes kot holding: pod isto streho so zdruene tri drube, ki de-lujejo na podrojih energetske teh-nike, proizvodnje in upravljanja z energijo.

V okviru mednarodnega vo-dilnega sejma- ISh Energy 2013 v Frankfurtu, je skupina Weishaupt na svojem razstavnem prostoru predsta-vila svoj obiren program izdelkov in storitev za poslovne partnerje, s po-sebnih poudarkom na novostih po posameznih sklopih izdelkov.

1. Kondenzacijska tehnika z novimi sistemskimi gradniki

1.1 Komunikacijska modula WCM-COM expert in WCM-COM home

Weishauptovi komunikacijski mo-duli predstavljajo centralne vmesnike za komunikacijo z ogrevalnimi siste-mi Weishaupt. Uporabljajo se v go-spodinjstvih, poitnikih hiicah in vejih ter javnih stavbah, kot so npr. ole, vrtci, bolninice, bazeni ipd.

Komunikacijska modula WCM-COM omogoata komunikacijo z ogrevalnimi sistemi Weishaupt pre-ko interneta s pomojo osebnega ra-unalnika ali pametnega telefona oz.

preko mobilnega omreja. Nastavitve ogrevalnega sistema, kot so npr. tem-peratura, obdobja ogrevanja in faze zniane temperature, je mogoe udobno spreminjati na daljavo.

Moduli WCM-COM so na voljo v izvedbi home za gospodinjstva in v izvedbi expert za komercialne ter profesionalne namene.

Modul WCM-COM home omogo-a komunikacijo z Weishauptovim ogrevalnim sistemom preko inter-neta s pomojo osebnega raunal-nika. Uporabnik sistema je o more-bitni motnji v delovanju obveen z e-poto.

WCM-COM expert:Profesionalni uporabniki, kot so

na primer podjetja za ogrevanje, pod-jetja za pogodbeno zagotavljanje pri-hrankov energije, drube za gradnjo in upravljanje stanovanj ali ponudniki upravnikih/ hinikih storitev, lahko z modulom WCM-COM expert nad-zorujejo in vnaprej optimirajo ogre-valne sisteme svojih strank, najemni-kov itd.

V primeru napak pri delovanju ogrevanja, se te nemudoma sporoi-jo z e-poto ali SMS sporoilom.

Z modulom WCM-COM expert je mogoe nadzirati tudi tevilne dru-ge komponente hinih instalacij, kot so npr. mehalne naprave, naprave za prerpavanje in mnoge druge.

Obe izvedbi modula WCM-COM prav tako omogoata krmiljenje naj-pomembnejih funkcij ogrevanja in oditavanje sonnih dobitkov pre-ko pametnega telefona ali tabli-nega raunalnika z novo aplikacijo WCM-COM.

WEiSHAUPT novoSTi S SEJMA iSH 2013

WCM-COM za popoln nadzor nad ogrevalnim sistemom v vseh situacijah

9

Maj 2013

1.2 hidravlina loitev sistemov

Novi hidravlini gradniki, ki jih Weishaupt uvaja na trg, zadovoljujejo rastoe potrebe po varnosti in odli-nosti instalacijske tehnike. Pri novih hidravlinih gradnikih gre za plo-ne prenosnike toplote iz nerjavne-ga jekla z opremo za prikljuitev, ki se vgradijo v hidravlini sistem kon-denzacijskih naprav z vejo mojo. Izvedba v osmih velikostih omogoa

vgradnjo v naprave z zmogljivostjo od 90 pa vse do 1200 kW.

2. Solarna termija in nove komponente solarnih sistemov

2.1 Novo: Weishauptova sistemska tehnika za velike solarne sisteme

Ploati sprejemniki sonne ener-gije WTS-F2, z integriranim zbirnim

vodom so primerni za objekte z viso-kimi potrebami po toploti, npr. za ho-tele, portne objekte, vedruinske hie, domove za upokojence itd.

Na voljo so sprejemniki sonne energije za uporabo na ravnih ali po-evnih strehah, nad streno kritino, v leei ali pokonni izvedbi. Primerni so za obratovanje z majhnim ali veli-kim pretokom.

Poleg ploatih sprejemnikov sonne energije WTS-F2, ponuja Weishaupt celovito sistemsko tehni-ko za uporabo pri velikih solarnih sis-temih. V njen nabor spadajo izjemno uinkovito izolirane hidravline sku-pine, solarni in energijski hranilniki s prostornino do 3000 litrov in inteli-gentna regulacijska tehnika

2.2 Energijski hranilnik WES-A (660 in 910 litrov)

Weishauptova energijska hranil-nika, imenovana WES 660-A in 910-A, imata bogato serijsko opremo, ki zajema izjemno uinkovito dvokom-ponentno toplotno izolacijo Isodual, debeline 100 mm, patentiran toplo-tni razslojevalni stolp, pretoni sistem za pripravo sanitarne tople vode iz nerjavnega jekla brez niklja, priklju-ke za plinske ali oljne kondenzacijske sisteme z obtono funkcijo, tevilne dodatne monosti za prikljuitev (tuj vir toplote, elektrino ogrevanje) in ve potopnih tulk s tono doloenimi poloaji.

W-FM COM omogoa spremljanje delovanja gorilnika ter hranjenje kljunih parametrov preko SPSa ali interneta

Kaskada 2 x WTC-GB s ploatim toplotnim izmenjevalnikom_loitev sistema na primar in sekundar

Kolektorji WTS-F2 za veja solarna polja

10

Maj 2013

20 let

Inovativni Weishauptov energij-ski hranilnik lahko izkoria toploto iz razlinih virov (kotel na trdna goriva, toplotna rpalka, elektrino ogreva-nje itd.). Skrbi za idealno porazdelitev

toplote in nudi higiensko vzorno vi-soko zmogljivost tople vode.

2. 3. Weishauptov program hranilnikov 2013

Weishauptovi hranilniki sanitar-ne tople vode in energijski hranilni-ki so del obsenega in stalno dopol-njevanega programa grelnikov vode, ki uinkovito delujejo v povezavi z Weishauptovimi ogrevalnimi sistemi ter toplotnimi rpalkami. Ponudba obsega akumulacijske grelnike/ hra-nilnike s prostornino od 70 pa vse do 3000 litrov.

Weishauptovi sistemi akumulacij-skih grelnikov/ hranilnikov se izdelu-jejo povsem avtomatizirano, v skladu z najvijimi merili kvalitete in zago-tavljajo optimalno izrabo energije v vseh Weishauptovih sistemih za to-plotno oskrbo.

3. Oljni, plinski in kombinirani gorilniki

3.1 Novo: Gorilnik Weishaupt monarch WM50 (do 11.000 kW)

Serija monarch WM nadaljuje 60-letno zgodbo o uspehu gorilni-kov Monarch. Zahvaljujo sodobni

tehniki, v povezavi s kompaktno kon-strukcijo, so ti visoko zmogljivi goril-niki univerzalno uporabni. Po izved-bah 10, 20 in 30 nastaja e izvedba 50 z nartovano zmogljivostjo do 11.000 kW (50 hz).

Pri razvoju gorilnika WM50 je bila posebna pozornost posveena kom-paktni zasnovi in nizki ravni hrupa med obratovanjem. Za uresniitev tega cilja so, poleg sistema vodenja zraka, povsem na novo razvili tudi kr-miljenje lopute za zrak.

Posebna oblika ohija z odpira-joim se sistemom za vodenje zra-ka zagotavlja, v povezavi z novo re-itvijo lopute za zrak, bolji izkoristek ventilatorja in s tem vejo mo ter manjo porabo elektrine energije. Krmiljenje lopute za zrak zagotavlja najvejo mono linearnost tudi v spo-dnjem delu diagrama moi, v kombi-naciji s serijskim duilnikom sesalnih umov pa tudi tiho obratovanje.

3.2 Novo: kombinirana regulacija CO/O2

Digitalna krmilna avtomatika W-FM 200 omogoa kombiniranje sistema za merjenje CO in O2-sonde za nadzor in optimizacijo procesa zgorevanja.

3.3 Novo: komunikacijski modul W-FM COM

Novi komunikacijski modul W-FM COM je namenjen komunikaciji med Weishauptovimi gorilniki z digitalno krmilno avtomatiko (W-FM 50-200) in krmilnimi ter nadzornimi napravami, ne glede na oddaljenost. Povezava se vzpostavi preko interneta in omo-goa nadzor ter nastavljanje parame-trov sistema preko pametnega telefo-na in osebnega raunalnika.

Komunikacijski modul W-FM COM je mogoe preko omreja (GSM/GPRS) s SIM kartico ali preko omre-ja Ethernet/LAN povezati z interne-tom. Dostop poteka preko statinega IP naslova, ki ga dodeli ponudnik in-ternetnih storitev, ali preko spletnega portala.

WES-A-C Inovativen razslojevalni hranilnik energije

Kompletna ponudba bojlerjev in hranilnikov ne pua odprtih elja

11

Maj 2013

Upravljanje energije: Neuberger Gebudeautomation varuje z energijo, poveuje udobje in zagotavlja varnost

Podjetje Neuberger Gebudea-utomation s sedeem v nemkem Rotheburgu je v skupini Wieshaupt zadoleno za poslovno podroje upravljanja z energijo.

Podjetje se je skupini Weishaupt

pridruilo leta 1995. Vodeno kot ne-odvisna herinska druba, prispeva danes e desetino prihodkov skupine Weishaupt. Razvoj je potekal dinami-no: v prvem letu je podjetje pod okri-ljem skupine Weishaupt doseglo 10 milijonov evrov prihodkov, v letu 2006 30 milijonov, njegovi trenutni prihodki pa znaajo ve kot 50 milijonov evrov letno. Neuberger Gebudeautomation danes zaposluje ve kot 400 ljudi, v primerjavi z letom 1995 se je tevilo zaposlenih ve kot podvojilo.

Izboljana regulacija delovanja gorilnika z novima sondama za O2 in CO

Podjetje izdeluje sisteme za upra-vljanje stavb in postrojenj, avtoma-tizacijske postaje, avtomatiko pro-storov, terminale za uporabo v istih prostorih ter stikalne omare.

Lahko zakljuimo, da je bil nastop skupine Weishaupt na sejmu ISh 2013 ve kot uspeen, saj so na razstavnem prostoru odlino predstavili novosti raznolikega programa izdelkov in sto-ritev, hkrati pa so navezali poslovne stike tudi z nekaterimi novimi poslov-nimi partnerji.

Veji sistemi_vse komponente na sliki v dobavi WEIShAUPTa_kompleten program za kompletno reitev

12

Imate e kaknovpraanje?

Energija za prihodnost.

Kdo ve, kaj nam prinaa prihodnost?

Eno je gotovo: Vae stranke si elijo najvijo stopnjo zanesljivosti.

Vgradnja ogrevalnega sistema je generacijski projekt. Zato so tu zanesljivost, zaupanje in verodostojnost vrednote, ki nikoli ne bodo zastarele.

Kako naj vemo, katera tehnika ima resnino prihodnost?

Poleg kondenzacijske tehnike so tu e solarni sistemi. Vsi imajo svoje mesto.

Pri Weishauptu imamo jasne predstave o monostih, ki se nam odpirajo v prihodnosti, zato se intenzivno ukvarjamo z razvojem energetske tehnike. Weishauptova solarna tehnika je bistven doprinos k zanesljivi rabi energije okolja.

Vsi elimo privarevati. e pri nakupu! Ste v dvomih?

Poceni instalacijska tehnika se na koncu veinoma izkae za najdrajo.

Ne glede na to, ali gre za plinske ali oljne kondenzacijske sisteme, solarne naprave oziroma plinske ali oljne gorilnike: Weishauptova tehnika sodi med najvarneje, najbolj trpene in najzanesljiveje proizvode na trgu.

Ali svojim strankam lahko obljubim, da bodo njihove naprave tudi ez mnogo let zanesljivo delovale?

Weishauptova tehnika je zasnovana za dolgotrajno delovanje. Da bi bilo temu vedno tako, imamo visoke zahteve glede kakovosti tako pri izdelavi kot pri storitvah. Usposobljena ekipa, stalna pripravljenost in hitra dobava nadomestnih delov tudi ob nedeljah in praznikih Vam zagotavljajo, da boste lahko vedno izpolnili svoje obljube.

Da!

Uspeh pri strankah je odvisen tudi od hitrosti in pronosti. Kdo jim lahko to ponudi?

Z Weishauptom lahko posamezne tehnine reitve uresniite na najhitreji nain.

Weishauptovo oskrbovalno mreo, ki pokriva obmoje cele drave, odlikujeta hitra dobava in vrhunsko svetovanje. Zdrueno znanje naih sodelavcev zagotavlja hitro podporo pri projektiranju, zlasti pri nevsakdanjih projektih na nas se lahko vedno zanesete.

Slika: frankfurtski nebotinik Messeturm Neuberjerjev projekt instalacijske tehnike.

Upravljanje z energijo postaja vse pomembneje za uinkovitost naprav.Kdo je temu kos?

Weishaupt je e zgodaj zartal smernice za prihodnost in izvaja velike projekte po celi Evropi.

Strokovnjaki iz naega herinskega podjetja Neuberger Gebudeautomation so v Weihauptovi organizaciji na voljo za svetovanje in podporo pri skupnih projektih instalacijske tehnike. To je resnino velik potencial za uinkovitost, ki lahko Weishauptovim strankam vedno koristi.

Slika: pogled v center za raziskave in razvoj podjetja Weishaupt.

Kako nam koristi to, da Weishaupt gradi velike gorilnike do 28 MW?

Kdor obvladuje mejno, je dorasel tudi vsakdanjim nalogam.

Znanje in izkunje pri ravnanju z najvijimi zmogljivostmi se konec koncev odraajo v vseh Weishauptovih izdelkih.

Moja zanesljiva kontaktna oseba za vsa vpraanja?

V naem podjetju boste dobili zanesljive odgovore.

Ko pokliete podjetje Weishaupt, ne naletite na neskonno akalno vrsto, ampak vedno dobite kontaktno osebo, ki se Vaemu vpraanju osebno posveti in se za to uti odgovorno v celoti. Celje, Tel. +386-3-4257250

Weishaupt d.o.o.| Teharje 1 | SI-3000 Celje | www.weishaupt.si T. (03) 425 72 50 | F. (03) 425 72 80 | info@weishaupt.si

gorilniki in ogrevalni sistemi

To je zanesljivost

Maj 2013

20 let

Sejem je odprl vrata 4. apri-la 2013. Pred slavnostno otvoritvijo opoldne smo se udeleili posveta na temo Sinergija okoljske in gospodar-ske uinkovitosti. Namen posveta v okviru projekta je bil, da se spodbudi podjetja k uvajanju ekolokih pristo-pov in eko- orodij v razvojne aktivno-sti podjetij. Dvorana 5, Pomurskega sejma v Gornja Radgoni je bila na skoraj prazna, kar veliko pove o tem, da podjetja in obrtniki na tem podro-ju ne delajo prav veliko. Predavanja in informacije pa so bile zelo zanimi-ve. Veliko koristnih informacij je bilo podanih preko predstavitve razpisov s podroja ekologije (Tiko-Pro d.o.o.). Predstavnik iz Madarske je imel izre-dno zanimivo predavanje (ki je bilo tudi prevedeno) o Madarskem mo-delu ekoloke industrije, okoljska orodja, sisteme obvladovanja okolja in energije pa je predstavila predstav-nica GZ. Kako ocenjevati okoljsko pri-mernost izdelkov je prisotnim pred-stavil Dr. Gregor Radonji iz EPF. O lesni biomasi pa je spregovoril Jernej Prodnik, Biomasa d.o.o.

Otvoritvena slovesnost pomla-dnega sejma gradbenitva, energe-tike, komunale in obrti je potekala v dvorani 1 Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Podelili so priznanja Znak kakovosti v graditeljstvu 2013. e po-sebej zanimiva je bila okrogla miza z naslovi: Novi projekti in investicije s podroja gradbenitva, energetike in komunale, Vzpodbude za ponovno oivitev gradbenitva in gospodar-stva, kjer je bil prisoten tudi minister

za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Stanko Stepinik.

Pomladni sejem gradbenitva, energetike, komunale in obrti je v Gornji Radgoni zdruil tiri sejme ter tiri osnovne vsebine. Pokazal je, da se graditeljstvo v tem trenutku na-giba v smer trajnostne gradnje in da najve razstavljavcev, pa tudi obisko-valcev sejma, ponuja in ie reitve, povezane z racionalno, im manjo rabo energije ter z obnovljivimi viri.

PoMLAdni SEJEM v GoRnJi RAdGoni S PoGLEdoM v PRiHodnoST

Posvet na temo Sinergija okoljske in gospodarske uinkovitosti, predstavitve razpisov s podroja ekologije (Tiko-Pro d.o.o.) foto Lea P.

31

Maj 2013

V ospredju gradbenega podroja so bile tako predstavljene razline rei-tve za boljo toplotno zaito objek-tov, materiali, mehanizacija in orodja, ki podpirajo trajnostno gradnjo. Na energetskem podroju je sejem pred-stavljal nove reitve za ogrevanje, varevanje in uinkovito rabo ener-gije ter uvajanje obnovljivih virov. Komunalno podroje je predstavilo sodobno opremo za komunalno de-javnost in urejanje okolice. Obrtniki pa so se predstavili s svojimi najbolj-imi izdelki in spretnostmi.

Prilonost za predstavitev je izko-ristilo 190 razstavljavcev iz 15 drav, ki jih je na 10.000 kvadratnih metrih sejemskih povrin obiskalo ve kot 10.000 obiskovalcev, kljub temu, da je bil sejem za dan kraji kot preteklo leto. Odzivi razstavljavcev ob kona-ni prireditvi priajo o zadovoljstvu z rezultati sejemskega nastopa, zato je koda, da prilonosti za nastop ni iz-koristilo ve podjetij, ki v teh pano-gah e vedno nekaj pomenijo.

Na Pomurskem sejmu so so-delovali tudi Obrtno- podjetnika zbornica Pomurja, Sekcija Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije inSek-

cija kleparjev in krovcev pri Obrtno- podjetniki zbornici Slovenije. Pri svetovanju so sodelovali: Energetsko svetovanje za obane ENSVET, EKO SKLAD, tajerska gospodarska zbor-nica in Zavod za zaposlovanje ter dru-ge izobraevalne institucije.

Na sejmu se je predstavila tudi re-vija ENERGETK. Obiskovalci so jo lah-

Promocija revije ENERGETIK na sejmu. Na sliki desno Danilo Brdnik, predsednik urednikega odbora revije in levo Janez auperl, lan izvrilnega odbora SIEM. (foto Lea P.)

ko dobili na razstavnem prostoru v sklopu ulice obrti, zraven tekmovanja krovcev in kleparjev. Promocija revije in pomembnost ohranjanja informi-ranja v sklopu vsebin vsake tevilke je bila predstavljena vsem zainteresira-nim, tudi razstavljavcem. Nekateri e sodelujejo, drugi pa so izrazili interes.

Lea Polajnar

v olskem centru Maribor na Teznem je 7. marca potekal sedmi dan inovatorjev in raziskovalcev v ol-skem letu 2011/2012. Med enajstimi predstavljenimi inovacijskimi predlogi in raziskovalnimi nalogami je prvo mesto pripadlo dijakoma Luki Leniku in Lovru Metikou z napravo za termosublimacijo s podroje veterine. inovacijski predlog, ki so ga kot izum e pa-tentirali, i bo prispeval k ohranjanju zdravja naih e-bel. dneva inovatorjev in raziskovalcev so se udeleili tevilni gostje, tam je bilo tudi urednitvo nae revije.

Sekcija instalaterjev- energetikov na ooZ Maribor in re-vija EnERGETik zaradi tesnega in dobrega sodelovanja z C Maribor spremlja takne dogodke, predvsem za-radi promocije poklicev in pomembnega povezovanja gospodarstva ter olstva.

Najprej je zbrane pozdravil ravnatelj centra drago kamenik, ki je povzel, da med dijaki e posebej vzpodbu-jajo in negujejo raziskovalno dejavnost ter inovativnost. tevilni inovativni predlogi njihovih dijakov so zaiveli v go-spodarstvu in obrti, od koder je vse ve podpore. Zahvalil

odLini RAZiSkovALni doSEki diJAkov oLSkEGA CEnTRA MARiBoR

32

Maj 2013

20 let

se je donatorjem in sponzorjem ter estital mladim inova-torjem za doseene odline rezultate s tekmovanj doma in v tujini. V centru so izredno ponosni na njihovo delo in rezultate. Letos zakljuujejo investicijo v olske delavnice, ki bodo omogoile bolje pogoje za nadaljnje raziskovalno delo dijakov. Marko Babek iz OOZ Maribor je v nadaljevanju povedal, da podpirajo raziskovalno dejavnost dijakov in jim pri tem pomagajo, prav tako pa so tudi vselej na razpolago z nasveti. Sodelovanje dijakov ole in obrtnikov pri njihovih inovacijskih predlogih, ki jih vsako leto predstavijo ob dne-vu inovatorjev in raziskovalcev Tehnikega olskega centra Maribor, je dobro, vezi med centrom in olo so mone in tr-dne ter iz leta v leto pristneje.

Dijaki so predstavili svoje inovacijske predloge in razi-skovalne naloge. Med enajstimi predstavljenimi inovacijski-mi predlogi sta bila dva s podroja biotehnike, kmetijstva in ivilstva, dva inovacijska predloga in ena raziskovalna na-loga pa so bili s podroja prometa ter logistike. S podroja strojnitva sta bili predstavljeni raziskovalni nalogi Obnova starodobnega motornega kolesa Tomos in Nadgradnja te-renskega vozila. V postopku patentne zaite je inovacijski predlog Veneslava Mlakarja, dijaka tretjega letnika, poime-novan nevidni cevni nosilec. Izum s podroja gradbenitva je izdelal s pomojo mentorja in Primoa Buarja iz krovsko- kleparskega podjetja Buar. lebovi uporabljajo objemke, ki so vidne, Zato je izumitelj izdelal je nevidni nosilec, ki s sprednje strani leba ni viden in je enostaven za uporabo.

Prvo mesto in posebno pozornost je poela naprava za termosublimacijo dijakov Luke Lenika in Lovra Metikoa. Namen oziroma cilj njunega inovacijskega predloga je bil, da sta izdelala prenosno napravo, ki slui za hitro in uinkovi-to zdravljenje ebelje bolezni varoze. Izum je e patentiran. Naprava za termosublimacijo omogoa hitro, uinkovito in varno zdravljenje ebel. Gre za praktino in uinkovito na-pravo, dijaka pa sta ob predstavitvi povedala e, da sta se ob prouevanju problema in iskanju reitve ter izdelavi napra-ve veliko nauila. Da je naprava zares uinkovita, pove tudi

Praktine nagrade za avtorje raziskovalnih nalog in inovacijskih predlogov

Udeleenci prireditve

Prvo nagrajeni inovacijski predlog je naprava za termosublimacijo pri zdravljenju ebel, Luka Lenika in Lovra Metikoa

Program so povezovali in s kulturnim programom popestrili dijaki olskega centra

podatek, da sta z njeno pomojo pomagala e tirim ebe-larjem. Dijaki so za svoje raziskovalne naloge in inovacijske predloge prejeli praktine nagrade in tevilne estitke.

Lea Polajnar

33

Maj 2013

Geberit ne vlaga le v klasino proizvodnjo in prodajo, ampak tudi v zadovoljstvo strokovnjakov, ki vsakodnevno delajo z izdelki Geberit in so tudi glavni svetovalci svojim strankam. Mnenje instalaterjev, serviserjev, arhitektov, pro-jektantov in trgovcev je eden izmed najpomembnejih de-javnikov pri krepitvi ugleda podjetja, njihovo zadovoljstvo z izdelki ter storitvami pa je pomemben dejavnik za uspeno sodelovanje. Veliko instalaterskih in gradbenih podjetij, ki so dale od vejih mest, ne more obiskati mednarodnih stro-kovnih sejmov in tako slediti vsem novostim iz prve roke. Geberit je zato leta 2011 zael s programom Geberit On Tour. Potekal je v osmih dravah, Geberitovi strokovnjaki so bili skoraj vsak dan v drugem kraju in pripravili informativno predstavitev, bili pa so na voljo tudi za strokovne nasvete. Odziv na akcijo je bil ogromen, obiskalo jih je okrog 15.000 instalaterjev. Geberit je zato akcijo v letu 2012 pripravil v e vejem obsegu in jo raziril na 15 drav. Pridruila se je tudi Slovenija. V letu 2013 je sodelujoih drav e 18, kar potrjuje odlien odziv strokovne javnosti.

Ob tej prilonosti bodo na ogled in preizkunjo reitve v sanitarni tehniki in najnoveji izdelki ter instalacijski sistemi. Pomemben del turneje je tudi letos monost strokovnega posveta s tehninimi svetovalci iz Geberita.

V Sloveniji je tudi sicer s strani podjetja Geberit poskrblje-no za izobraevanja. Geberit prodaja d.o.o. ponuja stalna iz-

obraevanja v lastnih olskih centrih v Ljubljani in v Ruah, kot tudi na gradbiih, pri grosistih in instalaterskih podje-tjih. Izvajajo olanja za projektante, arhitekte, instalaterje in grosiste ter tudi za druge, ki so kakorkoli povezani z uporabo izdelkov Geberit. olanja so namre najbolje zagotovilo za pravilno vgradnjo in brezhibno delovanje izdelkov Geberit. Pravijo, da je dober instalater zlata vreden, zato Geberit v olanje instalaterjev vlaga ogromno truda. Pooblaeni in-stalaterji podjetja Geberit prejmejo tudi posebno izkaznico, ki dokazuje redno izobraevanje in spremljanje novosti na triu, obenem pa lahko ob vgradnji Geberitovih izdelkov izdajo podaljano garancijo na izdelke.

GEBERiT Ponovno nA TURnEJi Po SLovEniJiGeberit je eno vodilnih podjetij na podroju sanitarne tehnike, tudi po zaslugi nenehnega vlaganja v izobraevanje strokovnjakov in instalaterjev po vsem svetu. S turnejo Geberit on Tour, ki bo letos e drugi obiskala Slovenijo, sedaj prinaa svoje znanje tudi v vao bliino. Geberitovo terensko vozilo s prikolico se bo spomladi in jeseni 2013 ustavljalo na razlinih lokacijah po vsej Sloveniji, napolnjeno pa bo z najnovejimi izdelki in inovacijami. v tem asu bodo domai Geberitovi strokovnjaki predajali svoje znanje instalaterjem in ostalim stro-kovnjakom, ki jih zanimajo najnoveji izdelki ter inovacije na podroju sanitarne tehnike.

34

Maj 2013

20 let

Datumi dogodkov Geberit On Tour:

Mesto Trgovina Datum Ura

Maribor Mavi 23. in 24. april 2013 7:00 do 15:00

Celje Mavi 25. in 26. april 2013 7:00 do 15:00

Ljubljana Tapro Grosist 7. in 8. maj 2013 8:00 do 15:00

Lesce Tapro Grosist 9. in 10. maj 2013 8:00 do 15:00

Ljubljana Tapro trgovina 14. in 15. maj 2013 7:00 do 15:00

Ljubljana Mavi 16. in 17. maj 2013 7:00 do 15:00

Novo Mesto Mavi 21. in 22. maj 2013 7:00 do 15:00

Ve informacij na prenovljeni spletni strani: www.geberit.si

35

Maj 2013

PIPEFIX je blagovna znamka cevnih instalacij podjetja hERZ Armaturen Gmbh iz Avstrije. Sestavljen je iz ve-slojnih alumplast cevi, s slojem alumi-nija debeline 0,4 mm, in fitingi iz me-denine DR, ki jih izdelujemo v lastnih tovarnah. Fitinge proizvajamo s po-stopkom kovanja v tovarni hERZ d.d. v martem pri Litiji in jih strojno ob-delujemo in dokonno izdelamo v to-varni v Rorbachu (Avstrija). Za sistem smo pridobili vse ustrezne certifikate, tudi DVGW.

Veslojne cevi so tipov Ph-RT/AL/PE-hD in so primerne za sanitarne, ogrevalne in hladilne sisteme. Zaradi svoje zgradbe zagotavljajo absolu-tno difuzijsko tesnost ter zdruujejo prednosti kovinskih in plastinih cevi. Odlikuje jih visoka oblikovna stabil-

nost, hkrati pa imajo visoko krivilno fleksibilnost. Izredno nizek raztezni koeficient , odpornost na korozijo in zaitenost pred nalaganjem oblog so e dodatni razlogi zakaj vgradi-ti PIPEFIX. Jedro iz aluminija uspeno izravnava povratne sile pri krivljenju cevi. Dimenzije cevi pokrivajo spekter instalacij od premera 16 63 mm. Cevi dimenzij 16 32 mm ponujamo tudi z izolacijo debeline 6,9 in 13mm.

Ker se zavedamo, kako pomemb-na je enostavna, hitra in zanesljiva iz-vedba cevnih instalacij smo v hERZ-u razvili poseben fiting, ki smo ga po-imenovali Th Compact. Izdelali smo ga v taknih dimenzijah, da se po-polnoma prilega notranjosti cevi. Notranjost fitinga pa zagotavlja dol-go in varno ivljenjsko dobo. Telo fi-

tinga izdelujemo s postopkom pre-oblikovanja kovanja medenine, ki zagotavlja izredno kompaktno struk-turo, brez notranjih napak v materia-lu. Program fitingov tvorijo spojke, T- kosi, kolena, prehodni kosi in tevilne specialne komponente, ki omogoajo enostavno izvedbo instalacije.

Th Compact fiting izdelek s tevilnimi prednostmi: kratek as montae - odrei-

te, staknite, zatisnite (posnetje cevi POZABITE) enostavna montaa s standar-

dnimi orodji kontrolne odprtine v zatisnem

HERZ PIPEFIX novA GEnERACiJA

O - tesnilo

zatisna pua

kontrolne odprtine - vizualna kontrola

obratovalni tlak: 16 barobratovalna temperatura: -30 C - +95 C

Kotnik 900

Baterijski prikljuek

36

Maj 2013

20 let

S hERZ PIPEFIX IN NAMI STE

NA VARNI STRANI!

T kos

T kos z navojem

Koleno ZN

Koleno NN

Spojka

Reducirni kos

Prehodni kos NN

Prehodni kos ZN

tulcu za vizualno kontrolo spoja pred in po zatesnitvi natanna nastavitev poloaja

cevi v zatisnem tulcu samokontrola zatesnitve spoj

pua, e ni zatesnjen uporaba v vodovodnih, ogreval-

nih in hladilnih sistemih neloljiv spoj vodilni obro za vodenje eljusti

za zatesnitev nastavitev lege fitinga pred do-

konno zatesnitvijo iroka paleta proizvodov (cevne

dimenzije 16, 20, 26 mm) in monih reitev

Borut vajger

Izvedba zatisnega spoja

cev odreemo pod kotom 90

prekontroliramo e v cevi ni neisto

spojimo cev in fiting vizualna kontrola

konan spoj vizualna kontrola zatisnjenosti

namestimo zatisne eljusti na vodilni obro in zatisnemo

37

Maj 2013

Zaradi vse veje skrbi za okolje in vse vijih cen energentov prihajajo v ospredje sistemi korienja energije sonca. Sonce odda v dveh tednih to-liko energije, kot jo imajo zaloge vseh fosilnih goriv na Zemlji. Mnogi so e preklopili na hidriine reitve korie-nja energije sonca. Zdaj je as, da tudi vi ujamete svoj arek sonca. Nai stro-kovnjaki nudijo celovite reitve, od idejne zasnove, projektiranja, do do-bave opreme in skupaj z monostjo iz-vedbe montae ter kasnejega vzdr-evanja sistema.

Najpogosteje se energijo sonca pretvarja v toplotno energijo, ki se jo nato uporablja za pripravo tople sani-tarne vode in/ali (d)ogrevanje hie. Pri preprostejih sistemih priprave tople sanitarne vode hidria ECO potrebuje-mo, poleg sprejemnikov sonne ener-

gije in nosilne konstrukcija, tudi hra-nilnik toplote, solarno rpalno enoto z regulacijo ter ostalo varnostno- po-vezovalno opremo (raztezna posoda, povezovalne cevi). Za veje, kombini-rane sisteme priprave tople sanitarne vode, v kombinaciji z dogrevanjem prostorov hidria COMBI, pa hranil-nik toplote zamenjamo s sistemskim zalogovnikom toplote. V zalogovni-ku toplote se shranjuje vike toplo-te in se iz njih rpa toplota glede na potrebo. Zalogovnik je potreben, saj sonna energija ni stalno na razpola-go. Pred leti so bili na trgu sistemi, ki so imeli loene zalogovnike toplote od hranilnikov tople sanitarne vode. Ti sistemi so bili zahtevni za monta-o, zavzemali so veliko prostora, ime-li pa so tudi nije izkoristke. Sistemski zalogovnik toplote hidria SZT je rei-

tev za shranjevanje energije za pripra-vo tople vode in ogrevanje prostorov. Tak sistem zavzame malo ve prostora (priblino 1 m2 tlorisne povrine) kot klasien sistem priprave tople vode s sprejemniki sonne energije (SSE). Sonna energija, ki jo zbiramo pre-ko polja SSE, ima vedno prednost, v primeru e ne zadostuje, je potreben dodaten vir energije, oba sistema pa shranjujeta energijo v en zalogovnik, le na razlinih viinah in temperatur-nih nivojih. Sanitarna voda se pripra-vlja na pretoen nain v posebni enoti v zalogovniku.

Najbolj pogost set za pripravo tople sanitarne vode je hidria ECO 300/3. Set sestoji iz polja SSE (veliko-sti 5,4 m2 absorbcijske povrine), biva-lentnega hranilnika toplote z mono-stjo dogrevanja preko e obstojeega kotla in ostalih potrebnih elementov za delovanje sistema (solarna obtona rpalka, raztezna posoda, cevne po-vezave, droben material montae). S takim sistemom lahko zagotovimo do 75% pokrivanja potreb po toplo-ti za pripravo tople sanitarne vode za povpreno tirilansko druino na le-tnem nivoju in prihranke preko 450 li-trov ekstra lahkega kurilnega olja.

Pri kombiniranih termo solarni sistemi hidria COMBI je osrednji ele-ment sistemski zalogovnik toplote, na katerega poveemo vse vire ogre-vanja - polje SSE, ki je v tem primeru veje, v povpreju med 10 in 16 m2, kotel ali toplotno rpalko za dogreva-nje in hkrati tudi vse porabnike mo-

ToPLoTA SonCA v vAEM doMU TERMo SoLARnE REiTvE HidRiA

Polje SSE

38

Maj 2013

20 let

dul pretone priprave tople sanitarne vode in ogrevalni modul za talno in/ali radiatorsko ogrevanje. Tak sistem omogoa optimalno shranjevanje energije, saj uporablja temperaturno razslojevanje, izgube so minimalne, saj so vsi detajli izolirani in preizkue-ni. Montaa je hitra in enostavna, saj je posamezne predizdelane module potrebno le prikljuiti na elektrino in

vodovodno omreje. Zaradi velikega tevila prikljukov, razdeljenih po vi-ini na obeh straneh SZT-ja, je mono povezovati ve zalogovnikov v enoto. Prikljuitev vira dogrevanja se izvede na nain, da slui dodaten vir ogreva-nja zgolj kot pomo termo solarnemu sistemu v obdobjih, ko nimamo na vo-ljo dovolj energije sonca za pokrivanje vseh potreb po toploti v hii.

Na tak nain lahko sistem deluje z najvejim monim izkoristkom son-ne energije,zmanjamo tudi toplo-tne izgube in potrebno povrino v kotlovnici za namestitev postrojene-ga solarnega ogrevanja ter dosee-mo velik dele pokrivanja potreb po toploti, poleg priprave tople sanitar-ne vode, tudi za dogrevanje objekta, preko 40%. Za povpreno hio v osre-

Zunanja enota SOLO Notranja enota SOLO

Notranja enota SOLO Sistem hidria SOLO- podrobni pogled

39

Maj 2013

dnji slovenski regiji to pomeni prihra-nek preko 1.300 litrov ekstra lahkega kurilnega olja na letnem nivoju.

Sistem solarnega ogrevanja hidria SOLO je ogrevalni sistem, ki reuje ce-lotno ogrevanje individualne hie na ekonomien, okolju prijazen nain, ob hkratnem zagotavljanju zaneslji-vosti delovanja v vseh vremenskih razmerah in zagotavljanju udobja bi-vanja v hii. Inovativna reitev, ki je posebnost na triu, je korienje energije sonca preko termo solar-nih sprejemnikov sonne energije in energije okolice s toplotno rpalko, kar nam v povezavi z inteligentno re-gulacijo sistema, zagotavlja visok iz-koristek ogrevalnega sistema ter po-sledino visoke prihranke.

Jedro solarnega ogrevalnega sis-tema je visoko uinkovit termo solar-ni sistem. Kot vir dogrevanja v obdo-bju, ko ni na voljo dovolj sonnega sevanja za pokrivanje vseh potreb po toploti v hii, je v sistem SOLO integri-rana tudi toplotna rpalka zrak/voda, nazivne toplotne moi 6 ali 9 kW. Skupaj z inovativnim vefunkcijskim mealnim modulom, kateri omogo-a poljubne monosti korienja zgolj energije sonca preko sprejemnikov sonne energije, kombiniranega cikla sonne energije in energije okolice preko zunanjega izmenjevalca toplo-tne rpalke ter ogrevanje in ogreva-nja zgolj preko toplotne rpalke. Da lahko zagotovimo razporeditev pri-

dobljene brezplane energije vedno v nivo SZT (sanitarna voda, talno, ra-diatorsko ogrevanje), imamo v sistem vgrajen modul plastnega polnjenja. SZT uporablja tehniko plastnega raz-slojevanja, ki zagotavlja visok izkori-stek in monost, tako shranjevanja, kot tudi distribucije zbrane toplote na optimalen nain. Na ovoju sistemske-ga zalogovnika toplote je integriran modul pretone priprave tople sani-tarne vode, ki omogoa njeno pripra-vo, ko jo potrebujete, kar pa predsta-vlja za uporabnika bolj sveo vodo, hkrati pa zaradi majhne koliine sto-jee vode pri nijih temperaturah prepreuje monost pojava bakteri-je legionela. Ravno tako je na ovoju zalogovnika integriran ogrevalni mo-dul, ki ima eno ali dve mealni bateriji za priklop talnega in/ali radiatorskega ogrevanja. Sistemu SOLO so posebej prirejeni visoko uinkoviti SSE Hidria SI-SOL 25 4C, ki delujejo z nijimi tla-nimi padci in pogojem, da je tempe-ratura solarnega medija nija in veja viskoznost medija. Nad delovanjem ogrevalnega sistema bdi inteligentna regulacija, ki spremlja navade upo-rabnika, belei zgodovino delova-nja sistema in zunanjih vremenskih pogojev ter ustrezno prilagaja vkla-pljanje razlinih virov toplote in po-rabnikov, s ciljem stalne optimizacije strokov delovanja ogrevalnega sis-tema. Seveda omogoa tudi upravlja-nje z razlinimi zunanjimi viri dogre-

vanja, kjer je to potrebno in monost nadzora na daljavo.

Vse nateto se odraa v ogreval-nem sistemu z letnim grelnim tevi-lom t.i. COP preko 4,2. Tako je zago-tovljeno obratovanje ogrevalnega sistema z najnijimi monimi obra-tovalnimi stroki, posledino z veliki-mi prihranki, hkrati pa tudi a drasti-no zmanjamo izpuste toplogrednih emisij v okolje.

Seveda so vse termo solarne rei-tve hidria upraviene tudi do nepo-vratnih sredstev Eko sklada. Tako je viina vloenih sredstev v nakup ter-mo solarne reitve hidria nija in s tem povezano kraje obdobje povra-ila nalobe.

Konni rezultat delovanja termo solarnega sistema je torej v veliki meri odvisen e od same umestitve polja SSE v prostor (namestitev na streho, poleg hie, vgradnja v nivo strehe). Drugi zelo pomemben faktor je pra-vilno dimenzioniranje in sama izved-ba. Namre, najve napak se pojavi pri sami montai in dimenzioniranju sistema, zato smo se v hidrii odloili za sistemsko ponudbo, od svetovanja pri doloitvi optimalnega termo so-larnega sistema, do dobave opreme skupaj z izvedbo del in na koncu tudi monost vzdrevanja preko servisno- vzdrevalne pogodbe. Tako lahko ve-dno zagotovimo, da je termo solarni sistem v vrhunski formi in slui svoje-mu namenu.

hidria COMBI sistem hidria ECO sistem

40

Maj 2013

20 let

Schrack Technik ponuja kakovostne izdelke prenapeto-stne zaite za vse tri razrede (T1 (B), T2 (C) in T3 (D)). Zaita elektrinih in elektronskih sistemov se zagotavlja z ustrezno namestitvijo prenapetostnih odvodnikov vzdol prevodne poti od napajanja do porabnika. Prenapetostni odvodniki so zadnja razvojna stopnja tehnike pri zaiti elektrinih in elektronskih sistemov pred strelo in so se izkazali za nepo-greljive pri zagotavljanju nemotenega obratovanja kom-pleksnih sistemov.

Prenapetostni odvodniki so trajno nameeni v sistem elektrinih in elektronskih napeljav. Razvreni so v tri razre-de, T1, T2 in T3 ter preizkueni skladno s standardom (SIST IEC 61643-11).

Razred T1 (B)Najvije zahteve glede na kriterij razelektritvene zmo-

gljivosti so postavljene za odvodnike razreda T1(B). Ti od-vodniki se imenujejo tudi energetski prenapetostni odvo-dniki, saj so kot vratar na vstopu v zgradbo, ki prepreuje vdor monih energetskih udarnih tokov strele v notranjost elektrinih instalacij. Pri Schracku ti prenapetostni odvodni-ki nosijo oznako PROTEC in COMPTEC.

Razred T2 (C)V notranjosti zgradbe (za posamezne podrazdelilnike) se

uporabljajo prenapetostni odvodniki razreda T2(C). Njihova razelektritvena sposobnost je udarni tok z velikostjo nekaj 10kA in z obliko vala 8/20s. Pri Schracku imajo oznako VARTEC. Njihova prednost je, da so natine izvedbe in jih je ob preobremenitvi odvodnika enostavno zamenjati. Pri vezavi odvodnikov je potrebno paziti na sistem ozemljitve omreja (TN-C,TN-S, TT).

Razred T3 (D)Zadnji v vrsti prenapetostne zaite so elementi, ki se

uporabljajo za zaito opreme, zaradi esar je tudi zaele-no, da so nameeni v njeni neposredni bliini. Glavna na-loga teh odvodnikov je omejevati prenapetosti, ki nastanejo med nevtralnim (N) in linijskim (L) vodnikom. Pri Schracku imajo odvodniki za posamezne naprave, torej odvodniki ra-zreda T3 (D), oznako VMG.

Prenapetostna zaita za fotovoltaikoPrenapetostni odvodniki so zelo pomembni tudi v foto-

voltaiki. Serijo SChRACK-PhOTEC so razvili posebej za zai-to fotonapetostnih naprav, slednje ti odvodniki itijo pred posrednim in neposrednim udarom strele ter pred prenape-tostjo. Prikljuijo se na DC-strani, takoj za fotonapetostnim modulom in pred razsmernikom (PhOTEC BC in PhOTEC C, razred T1 ter T2).

Brezskrbno uivanje med nevihtamie boste vse elektrine napeljave v zgradbi zaitili z iz-

delki Schrack Technik (kot na sliki spodaj), boste lahko mir-no gledali televizijo, posluali radio ali delali na raunalniku, medtem, ko bo zunaj divjala nevihta.

PREnAPEToSTnA ZAiTA ZA vA doMPodjetje Schrack Technik je na slovenskem trgu navzoe e ve kot 20 let. izkunje, tehnino znanje in kakovostne izdelke kupci cenijo tudi na podroju prenapetostne zaite.

41

Maj 2013

S solarnim sistemom lahko pro- izvedemo do 60 % energije, ki jo letno potrebujemo za ogrevanje sanitarne vode. S tem prihranimo gorivo in obutno zmanjamo emisije CO2. Pri posodobitvi starejega ogrevalnega sistema ponavadi zamenjamo ogre-valni kotel in ogrevalnik sanitarne vode. Lahko pa ga preprosto posodo-bimo z okolju prijaznim ogrevanjem sanitarne vode.

Dopolnitev ogrevalnega sistema s korienjem sonne energije je smo-trna npr. tedaj, ko obstoje ogrevalni kotel e ni star in zato zamenjava ni potrebna.

V tem primeru je smiselno vgra-diti standardiziran solarni paket za sanitarno vodo, ki vsebuje potrebne komponente.

V obstojeem ogrevalnem sis-temu moramo zamenjati dosedanji

ogrevalnik sanitarne vode s solarnim (z dvema ogrevalnima spiralama) in sistem dopolniti s sonnimi kolektorji ter komponentami, ki so potrebne za obratovanje solarnega sistema vse te pa vsebuje standardiziran paket.

Solarni paket za ogrevanje sanitarne vode je posebej primeren za instalacijo v obstojee ogrevalne sisteme, uporabi pa se seveda lahko tudi pri novogradnjah.

PREPRoSTA PoSodoBiTEv oBSToJEEGA oGREvALnEGA SiSTEMA S SoLARniM PAkEToM ZA oGREvAnJE SAniTARnE vodE

42

Maj 2013

20 let

Kasneja instalacija solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode

S tehninega stalia je solarni sistem za ogrevanje sanitarne vode praviloma mono uporabiti na vseh obstojeih zgradbah. Gradbene lastnosti zgradbe (toplotna izolacija, zrakotesnost, itd.) tukaj nimajo vpliva na izkoristek. Le neprimerne ali neza-dostne in mono na sever usmerjene ali osenene povrine za postavitev kolektorjev, lahko nasprotujejo smo-trnemu korienju.

Solarni sistem je praviloma go-spodarsko smiselna dopolnitev vsa-kega ogrevalnega sistema. Zato je smotrno, da se pri projektiranju ogre-valnega sistema tako pri novo- gradnjah, kot tudi pri posodabljanju obstojeih sistemov vedno preveri, ali se lahko vgradi tudi solarni sistem.

V veini primerov kasneje insta-lacije solarnega sistema, se morajo vse tehnine komponente solarnega sistema dodati naknadno. Obstoje ogrevalnik sanitarne vode se nado-mesti z bivalentnim. Cevovodi, ob-tona rpalka in kolektorji ter vsi hi-dravlini, varnostni in regulacijski sklopi se morajo instalirati kot pri novogradnji.

Ob sonnih kolektorjih ima v solarnem sistemu poseben pomen ogrevalnik sanitarne vode. Predsta-vlja razmejitev med kotlom in solar-nim sistemom omogoa ogrevanje sanitarne vode, tako s kotlom, kot tudi s sonnimi kolektorji. V bivalentnih ogrevalnikih sanitarne vode, ki jih po-gosto imenujemo tudi solarni ogre-valniki, je vgrajen drugi prenosnik to-plote, ki prenaa toploto s kolektorjev na sanitarno vodo. Da je solarni do-nos visok kolikor je mono, mora biti

Ogrevalnik sanitarne vode, ki ga vsebuje solarni paket, vsebuje vse komponente za solarno ogrevanje vode: obtono rpalko, solarno regulacijo in solarni razdelilnik Divicon.

Za vse sonne kolektorje podjetja Viessmann lahko koristite subvencije Eko sklada

temperaturna razlika med kolektorji in ogrevalnikom ustrezno velika. Zato se solarni prenosnik toplote nahaja v spodnjem delu ogrevalnika, ker tam iz vodovoda v ogrevalnik doteka hla-dna voda. Vtok in povratek za ogre-

valni kotel pa se prikljuita na zgornji prenosnik toplote. e sonno sevanje ne zadostuje, lahko ogrevalni kotel solarno predogreto vodo z zgornjim prenosnikom toplote dogreje na e-ljeno temperaturo.

43

Maj 2013

Inovativna reitevUponor je s to inovacijo postavil

nov mejnik za sisteme veplastnih cevi z ozirom na kvaliteto, zaneslji-vost in varnost. Medtem, ko je za konvencionalen sistem instalacij, di-menzij od 63 do 110 mm, potrebnih do 300 razlinih komponent, se pri Uponorjevem sistemu dvinih vodov potrebuje ni ve kot 40 komponent. Kombinacija polietilena in alumini-ja v veplastnih ceveh naredi sistem

robusten, difuzijsko tesen na kisik in odporen na temperaturne ter tlane spremembe, kar vodi k zanesljivim instalacijam.

Modularni sistem za skoraj vsakrno varianto

Uponorjev sistem dvinih vodov je zasnovan na modularnemu kon-

strukcijskemu konceptu. Z vsega 40 komponentami se lahko izvede ka-krenkoli odcep, prehod Zaradi modularnosti se lahko na enostaven nain nartuje, tako standardne pro-jekte, kot tudi bolj zahtevne projekte. Tudi v primerih, ko so problemi na sa-mem gradbiu vidni e na zaetku, je sistem izjemno prilagodljiv. Prav vsak spoj se enostavno razstavi, zato ga je lahko hitro prilagoditi novemu namenu uporabe. Postopek je zelo enostaven: odstranite varovalni zati, potegnite narazen adapter in ga po-novno sestavite.

Delo je hitreje, enostavneje in bolj prilagodljivo

Delo z Uponorjevim sistemom dvinih vodov je zares enostavno. Ker je sistem modularen, torej sesta-

UPonoRJEv SiSTEM ModULARniH FiTinGovza dvine in kletne razvode

Manj delov, veja prilagodljivost, enostavnee nartovanje in hitreje delo so glavne prednosti Uponorjevega sistema veplastnih cevi (MLCP) za dvine vode v dimenzijah od 63 do 110 mm.

Enostavno reduciranje dimenzij

Zatiskanje spojev na delovni mizi

Mod

ular

ni k

once

pt fi

tingo

v

44

Maj 2013

20 let

Z novim, inovativnim modularnim MLCP sistemom dvinih vodov je nartovanje in izvedba enostavneja, hitreja in bolj prilagodljiva. Uponor MLCP sistem je tako edini sistem veplastnih cevi, ki nudi celovito reitev tudi za instalacije vejih dimenzij.

Zastopa in prodaja: TITAN d.d.T: (01) 8309 170 prodaja, T: (01) 8309 168 tehnina sluba F: (01) 8309 171, E: pc5@titan.si

Uponor MLCP sistem dvinih vodov Enostavna montaa, velika fleksibilnost

vljiv, se lahko zatiskanje posameznih spojev izvede kar na delovni mizi. Na ta nain je izvajalcu prihranjeno te-ko delo z zatiskovalnikom na viini, kar pripomore k bolji uinkovitosti in zmanjanju nevarnosti za nasta-nek pokodb ali nesre pri delu na gradbiu.

Za samo prikljuevanje cevi in fi-tingov se je potrebno drati predpisa-nega postopka (vtik predpripravljene cevi na fiting, zatiskanje prikljuka, vtik zatisnjenega prikljuka s cevjo na telo fitinga in vtik varovalnega zatia v telo fitinga dokler se ta ne zaskoi v posebni del).

Za zatiskanje fitingov, dimenzije 90 in 110 mm, se uporablja obstoje-e orodje za zatiskanje, ki mora imeti oznako UP 75 (elektrini ali baterijski).

Oznaevanje in varnostVsi zatisni adapterji so barvno

oznaeni. To pomeni, da ima vsaka dimenzija cevi doloeno svojo bar-

vo zatisne pue oz. fitinga. S tem je razpoznavnost posameznih dimenzij bolja, kar pripomore k lajemu sorti-ranju fitingov. Ker so barvno oznae-ne tudi zatisne eljusti, je monost na-panega zatiskanja minimalna.

Manj delov in strokovna uinkovitost kot dodaten bonus

Zaradi zmanjanega tevila kom-ponent so vsi deli, ki se potrebujejo, navidezno vedno na zalogi. Za doba-vitelje in instalaterje to pomeni, da je konec z nadlenimi zamudami, ki so lahko posledica dolgih dobavnih ro-kov. Po drugi strani pa profitirajo tudi distributerji z manjimi zalogami in hitrejim obraanjem celotnega siste-ma. tevilne prednosti Uponorjevega sistema dvinih vodov demonstrira-jo izjemno mo in iroko podroje uporabe (za instalacije, dimenzij od 63 mm do 110 mm). Z uporabo po-sebnih adapterjev pa je mo izvesti

tudi redukcijo iz dimenzije 110mm na 16mm (z uporabo samo tirih sestav-nih delov!).

Za ve informacij se obrnite na TITAN d.d., ki je generalni zastopnik firme Uponor v Sloveniji.

Vili Zabret, TITAN d.d.

Montaa brez uporabe posebnega orodja

45

Maj 2013

Partnerski program Liv kLUB krepimo krog zaupanja

Kolektor Liv spoznanja, pridobljena skozi sodelovanje z razlinimi skupinami uporabnikov, uspeno vkljuuje v ra-zvoj programa sanitarne opreme. Rezultat so visoko funkci-onalni izdelki, ki jih odlikuje vzdrljivost in so izdelani z misli-jo na naravno okolje ter uporabnika. Odlikujejo jih: izpopolnjena zasnova, elegantna oblika, kvalitetni materiali in preprosta namestitev.v oblikovno dovrenih in uporabnih

izdelkih zdruujemo sodobne obli-kovne in tehnine trende ter na-ravne materiale. Proizvodi LIV nadgradijo vsak kopalniki ambient, saj so ustvar-jeni z mislijo na vas, uporabnike in vae zadovoljstvo.

Krepimo krog zaupanja

Leta medseboj-nega kvalitetnega sodelovanja elimo krepiti in nagradi-ti zaupanje, ki nam ga izkazujete vi, nai zvesti kupci sanitarne opreme.

Partnerski program LIV KLUB je v osnovi namenjen strokovni javnosti na podroju strojnih instalacij in kopalnike opre-

me, so pa vsebine spletne strani www.livklub.si za profe-sionalne uporabnike odlien vir informacij vsem, ki iete bolj poglobljene ter strokovne informacije o izdelkih sani-tarne tehnike.

Registracija v LIV KLUB je brezplana in preprosta. Uporabnik se enostavno registrira na spletni strani www.livklub.si, kar mu omogoa dostop do: celovite tehnine dokumentacija splakovalne tehnike

LIV, z monostjo prenosa na osebni raunalnik, knjinice AutoCAD LIV za uporabo projektantov stroj-

nih instalacij in ostalih uporabnikov, ki potrebujejo natan-ne tehnine informacije o izdelkih splakovalne tehnike LIV, video vsebin montae izdelkov ter vrste drugih koristnih informacij o prodajnem progra-

mu LIV.

Poziv instalaterjem lanstvo v Liv Klubu omogoa instalaterjem tudi prilo-

nost sodelovanja v programu zvestobe in v nagradni igri.

V skladu z nartom trnih aktivnosti, smo v letonjem letu na slovenski trg

lansirali program zvestobe LIV KLUB, katerega osnovni na-

men je krepitev odnosa z za Liv najpomembnejimi

kupci, instalaterji stroj-nih instalacij oziroma

instalaterji sanitarne opreme in izbolja-nje prepoznavnosti blagovne znamke sanitarne opreme LIV.

Vabimo insta-laterje, da se nam

pridruite na tehni-nih izobraevanjih na

razlinih lokacijah po Sloveniji. Predstavili vam

bomo tevilne novosti v programu sanitarne tehnike

in podrobneje predstavili koristi lanstva v LIV KLUBU.

klju snovanja reitev v podjetju kolektor Liv vidimo v vkljuevanju predstavnikov vseh ciljnih javnosti - konnega uporabnika in njegove uporabnike izkunje, prodajnega mesta in arhitektov, ki kopalnico izriejo in svetujejo primerne elemente ter instalaterjev, ki nabor elementov postavijo do funkcionalne uporabnosti.

4646

20 let

Maj 2013

Pozivamo vas, da si izberete za vas najbolj primeren as in kraj:

Prijava na brezplano izobraevanje

Za prijavo na izobraevanje in predstavitev LIV KLUBA, nam lahko piete na e-poto livklub@kolektor.com ali pa izpolnite prijavnico na www.livklub.si oziroma posredujte priloeni obrazec na fax t. 05 72 83 811 ali po poti na na-slov Kolektor Liv d.o.o., Marketing, Industrijska cesta 2,

Datum Kraj

16. 5. 2013 Postojna 16. 5. 2013 Celje 13. 6. 2013 Koper 13. 6. 2013 Koevje

6230 Postojna. Izberite termin in kraj izobraevanja, ki vam najbolj ustreza. Veselimo se sreanja z vami!

Zelo dober odziv instalaterjevLIV KLUB smo lansirali 1. januarja letos in glede na tevi-

lo prijav ter zbranih tok je klub med instalaterji zelo dobro sprejet. Prav tako so bila v prvem kvartalu izredno dobro sprejeta tudi tehnina izobraevanja in smo, poleg rednih terminov, razpisovali e dodatne.

V drugem kvartalu letonjega leta bomo LIV KLUB lan-sirali e na drugih trgih, kjer smo prisotni z blagovno znam-ko LIV in sicer na hrvakem, Bosni in hercegovini, Romuniji ter Madarskem.

Za novosti sledite spletni strani www.liv.si.

48

Voda.Tisoletja spreminjava svet v Raj.

Kolektor Liv d.o.o. T (5) 728 37 00 www.liv.si

Maj 2013

Vse to so vpraanja, ki si jih zasta-vljajo tevilni lastniki starejih stano-vanjskih zgradb, ki so si za cilj zastavili bistveno zmanjati stroke ogrevanja prostorov in sanitarne vode.

Odgovore nanje smo poiskali pri investitorju, ki si je podobna vpraa-nja zastavljal pred prenovo, odgovore nanje pa dobil z odlinim delovanjem varne, zanesljive in uinkovite toplo-tne rpalke Coolwex Exclusive, siste-ma zrak/voda.

Izkunje z uporabo toplotne rpalke Coolwex Exclussive Duo v praksi prikazujejo merljive rezultate in presegajo priakovanja lastnikov

Toplotna rpalka Coolwex Exclusive se je izkazala za odlino iz-biro, ki tudi v razmerah dolge zime na Gorenjskem presega priakova-nja investitorja. Rok Herlec iz Kranja sedaj na letnem nivoju dosega pri-hranke v vrednosti 2.200 ! Z njim smo se pogovorili o procesu in re-zultatih prenove.

Sistem ogrevanja v stari hii ste ce-lovito prenovili in ohranili radiatorski sistem ogrevanja. Kakni so bili stro-ki ogrevanja pred prenovo in kakni so sedaj?

Glede na to, da sem elel uinke prenove natanno izmeriti, sem vgra-dil tudi poseben tevec elektrine energije, zgolj za toplotno rpalko. V lanskem letu oziroma natanneje od 1. maja 2011 do 1. maja 2012 smo tako porabili 5.600 kW elektrine energi-je za ogrevanje prostorov in sanitar-ne vode.

V letonjem letu bomo po mojih ocenah in dosedanjih meritvah po-rabili 6.500 kW (od 1.maja 2012 do 1.maja 2013). Povprena 2- letna pora-ba za ogrevanje 200m2 in delno ogre-vanje kleti bo tako znaala 6.000 kW.

Primer dobre prakse dvoletnega ogrevanja s toplotno rpalko zrak/voda

S PREnovo SiSTEMA oGREvAnJA do 2.200 EvRov LETnEGA PRiHRAnkAS toplotno rpalko Coolwex lastnik 48 let stare hie sedaj porabi za radiatorsko ogrevanje 200 m2 prostorov in tople vode zgolj 720 evrov letno

kako prenoviti ogrevalni sistem v stareji zgradbi? Se odloiti za obnovljive sodob-ne reitve? izbrati toplotno rpalko? ohraniti radiator-ski sistem ogrevanja? Pri katerem dobavitelju? komu zaupati? kakne prihranke bomo dosegli s prenovo? Ali ogrevalni sistemi, ki vkljuujejo toplotno rpalko, uinkovito delujejo tudi v dolgih in hladnih zimskih okoliinah? kako meriti porabo elektrine energije? vzdrevanje in rokovanje z novim sistemom?

Zgradba, katere lastnik sedaj za ogrevanje prostorov in sanitarne vode na leto porabi zgolj 720 evrov)

Rok herlec e pred starim kotlom na kurilno olje in letno porabo 3000 l kurilnega olja

50

2

GARANCIJA do 5 let

Horizont 20 letCoolwex EU 15 let

GARANCIJA do 5 let

PREVERJENO!LETNI STROEK OGREVANJA LAHKO ZNIATE IZ3.000 NA 720 ,zagotavljajo zadovoljni Coolwexovi uporabniki

1. priporoilo: Nova generacija toplotnih rpalk Coolwex zmore veliko ve od obiajnih

PRIHRANEK PRI OGREVANJU 1.435 CELOTNA INVESTICIJA e za 139 NA MESEC*HORIZONTOV BON 800 Poplailo NALOBE V 5-IH LETIHSUBVENCIJA EKO SKLADA 1.500 SUBVENCIJA EKO SKLADA do 2.500 SKUPNI PRIHRANEK V 1. LETU 3.735 Izvedba na klju

2. priporoilo: Pei - kotli na pelete - celotna investicija e za 58 na mesec**

3. priporoilo: Sanitarne toplotne rpalke Coolwex ogrevajo vodo e za 11 na mesec

4. priporoilo: Klimatske naprave Coolwex ogrevajo za 1 in hladijo za 0,5 na dan

5. priporoilo: Kurilno olje O.K. Olje nadstandardne kakovosti

Prepriajte se, zakaj nam e 20 LET zaupa ve kot 47.000 kupcev.

Priporoila 25.000 zadovoljnih kupcev iz vse Evrope.

DO 31.5. 2013 IZKORISTITE VSE UGODNOSTI TER E PRAVOASNO POKLIITE NAE STROKOVNJAKE VARNEGA OGREVANJA NA 080 35 16, www.coolwex.com

ZANESLJIVA IN VARNA REITEV ZA RADIATORSKO IN TALNO OGREVANJE v starejih in novih hiah ter etanih stanovanjih. S preizkueno moderno tehnologijo OGREVAJO CELOTNO HIO E ZA 56 NA MESEC, celo do 25C, pa e izjemno ZANESLJIVE in ENOSTAVNE za upo-rabo ter vgradnjo so. Z uporabo japonske INVERTERSKE Flash Injection tehnologije in nadstandardno dimenzioniranega

kompresorja Mitsubishi s 130% zmogljivostjo dosegajo 100% grelno mo tudi pri 15C brez elektrogrelnika, za razliko od klasinih toplotnih rpalk.

Za renomirane COOLWEX toplotne rpalke zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda ste e dodatno nagrajeni z denarno vzpodbudo EKO SKLAD-a in HORIZONT-a. Iz srca pa vam bodo hvaleni vai otroci in narava, saj boste prispevali k zmanjanju CO2 emisij.

rst class energy

PRIHRANEK PRI OGREVANJU 1.435 CELOTNA INVESTICIJA e za 139 NA MESEC*HORIZONTOV BON 800 Poplailo NALOBE V SUBVENCIJA EKO SKLADA 1.500 SUBVENCIJA EKO SKLADA do 2.500

rst class energy

**Informativna mesena anuiteta znaa 139,55 EUR, za obrestno mero 1,71 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obrestno mero za mesec april 2013, ki znaa 0,214 % (3M EURIBOR365), ob zaproenem znesku kredita 8.019,00 EUR in odplailni dobi 60 mesecev. Mesena anuiteta celotne investicije za zgoraj naveden sistem (Toplotna rpalka Coolwex Exclusive Mono + Mitsubishi Zubadan PUHZ SHW 112YHA) je izraunana s nanciranjem Eko sklada.

*informativna mesena anuiteta znaa 57,86 EUR, za obrestno mero 1,71 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obrestno mero za mesec april 2013, ki znaa 0,214 % (3M EURIBOR365), ob zaproenem znesku kredita 3.325,00 EUR in odplailni dobi 60 mesecev. Mesena anuiteta celotne investicije za zgoraj naveden sistem (Pe na pelete Centrometal EKO-CK P20+ pelet set) je izraunana s nanciranjem Eko sklada.

Izrauni: informativne narave in na osnovi izkuenj strank, podrobnosti poiite na www.coolwex.com

Maj 2013

Pred prenovo smo za ogrevanje na kurilno olje porabili od 2.500 do 3.000 litrov kurilnega olja na leto, odvisno od zime. V obdobju maj 2012- maj 2013 bomo za ogrevanje porabili cca. 720 evrov.

Zakaj ste izbrali toplotno rpalko Coolwex?

Pred odloitvijo za proizvajalca sem se e odloil za inverterski sis-tem. Primerjal sem uinkovitost na-prav v ojem izboru in se odloal med Coolwexom in konkurennimi proi-zvodi. Pozanimal sem se o referencah slednjega in preko priporoil znan-cev priel do zadovoljnega uporab-nika, ki mi je priporoil monterja sis-temov Coolwex, Antona Painskega. Prepriale so me reference, lep design in odlina regulacija.

Zahteva nov sistem tudi kakno posebno vzdrevanje? Ste ugotovili kakne posebnosti pri delovanju?

Po dveh letih delovanja smo ob prvem pregledu delovanja sistema ugotovili, da vse deluje brezhibno. Oitno gre za navezo odlinih naprav in odline storitve. Takne izkunje imajo tudi znanci, ki so mi izvajalca in proizvajalca priporoili. Pri njih sistem deluje e dobrih 5 let. Glede poseb-nosti velja opomniti , da sistem deluje

brezhibno, brez kakrnegakoli pose-ga v njegovo avtonomijo. Z njim ni-mamo nikakrnega dela, prostori so ogreti na 21,50C - 220C, hrupa zunanje enote v hii ne zaznamo. Kljuna je ekonominost, saj so stroki deljeni s 4. Prav to je bilo zame najveje, iz-jemno pozitivno preseneenje.

Vas je v letonji zimi, ki je bila glede koliin snega in trajanja zimskih raz-mer kaj posebej presenetilo?

Glede na stanje naega objekta, ki je dale od idealne izolacije in ima e vedno precejne toplotne izgube, sem preseneen nad prihrankom, ki na leto presega 2.000 evrov. Poleg tega pa sem izjemno zadovoljen tudi

z dejstvom, da zmogljivost sistema omogoa odlino in varno delova-nje tudi pri najnijih temperaturah.

Prednosti ogrevanja z dovrenimi toplotnimi rpalkami

kljune prednosti nove genera-cije toplotnih rpalk Coolwex:

Toplotne rpalke so reitev za vsak prostor. Za etana stanovanja, obstojee hie, novogradnje in po-slovne prostore.

Inverterski sistem z inteligen-tno in estetsko dovreno notranjo enoto omogoa postavitev tudi v nadstandardno opremljene prostore.

Zagotavljajo popolno svobo-di pri vgradnji in so okras bivalnih prostorov.

ne zasedejo veliko prosto-ra in so izredno praktina reitev za prostorsko optimizirane prostore. Zunanjo enoto lahko postavimo praktino kamorkoli, saj dopua do 75 m razdalje med obema enotama (odvisno od modela zunanje enote).

Stroki zaetne investicije so niz-ki, saj odloitev za toplotne rpalke zrak / voda pomeni enostavno mon-tao, brez izkopov, vrtin in posegov v okolje.

izognemo se strokom posta-vitve kurilnice, odtejemo stroke vzdrevanja kurilnice, pei, skladi-Monter z 20- letnimi izkunjami, Anton Painski prisega na toplotne rpalke Coolwex

Toplotna rpalka Coolwex Exclussive Duo odlino deluje pri najnijih temperaturah na Gorenjskem)

NOVA GENERACIJA - Toplotna rpalka Coolwex Exclussive Duo, ki jo prijateljem ponosno pokae vse ve lastnikov

52

Maj 2013

20 let

nega prostora, stroki ienja in vzdr-evanja dimnika ter gorilnika odpade-jo, dodatnega hranilnika toplote ne potrebujemo.

Pri prenovi ogrevalnega sistema je torej potrebno pred odloitvijo preuiti obstojee stanje in razmisliti o ciljih prenove. Za zmagovito kom-binacijo se izkae formula, ki zdruuje vrhunsko opremo in odlino storitev s strokovno montao, svetovanjem in celovitim servisom tudi po zagonu sistema. Toplotna rpalka Coolwex Duo se je izkazala za odlino izbiro tudi v zahtevnih pogojih dolge in hla-dne zime, ob ohranitvi radiatorskega sistema ogrevanja pa je presegla pri-akovanja lastnika.

Dodatne informacije in strokovno svetovanje tudi na 080 35 16, www.coolwex.com, E: info@horizont.si.

Zagotavljajo popolno svobodo pri vgradnji in so okras bivalnih prostorov

Potrebe po elektrini energiji so vse veje, saj na na zemlji ivi preko 6 miljard ljudi. Uporaba fosilnih goriv zelo onesnauje okolje, obenem pa so omejena in tudi vedno draja. To je spodbudilo iskanje novih virov ener-gije, obnovljivih virov energije, ki pa so okolju prijazna. Najisteja energija je pred naim nosom - oceni predsta-vljajo izreden potencial za pridobiva-nje iste energije. Govorimo o energiji valov in energiji plimovanja.

Tehnologija obnovljivih virov energije je bistvenega pomena za trajnostno energijo, saj prispeva svetu energijske varnosti s tem, da zmanju-je odvisnost od fosilnih virov energi-je ter zagotavlja monosti za zmanj-anje toplogrednih plinov. Trajnostna energija pa pomeni tudi uporabo i-ste, okolju prijazne energije. Viri traj-nostne energije najpogosteje vklju-ujejo vse vrste obnovljivih virov energije kot so: sonna energija, ve-trna energija (eolska energija), ener-

gija valovanja, geotermalna energija, energija biomase. hidroelektrarne in vetrne elektrarne so precej uinkovi-te, vendar se ne morejo primerjati z energijo, ki jo lahko pridobivamo iz oceanov. Voda je 750 krat gosteja od zraka, zato so vetrnice v vodi bistveno bolj uinkovite. Poleg tega na gibanje oceanov vpliva tudi plimovanje, ki je bolj predvidljivo od vetra.Predstavljamo dva razlina pris-topa, ki sta se v praksi izkazala kot uspena.

1. Projekt Pelamis elektrarna na valove

Gre za elektrarno v obliki cevi, ki pridobiva elektrino energijo iz ener-gije valov.

2. Projekt SeaGenerationLeta 2008 so v Severna Irski zagna-

li projekt SeaGen. Gre za sistem 19 m lopatic. Dva para lopatic proizvedeta 1,5 megavata iste energije, ki je do-

volj za oskrbo 1.000 gospodinjstev. Lopatice so pilotsko postavili v oini Steangford, kjer so najmoneji vodni tokovi v Evropi.

Energija plimovanja in energija korienja morskih valov predstavlja-ta neizmeren potencial iste energije, saj kar 3/4 povrja zemlje prekrivajo morja in oceni.

elimo si in upamo, da bosta ener-gija valov in energija plimovanja hitro nadomestita druge oblike energije, ki kodljivo vplivajo na nae okolje. To je prilonost za tevilne drave, tudi Slovenijo, ki je prav tako obmorska drava.

Eko EnERGiJA iZ oCEAnov - EnERGiJA vALov in EnERGiJA PLiMovAnJA

Oceani predstavljajo neizmeren potencial za pridobivanje iste energije

53

Maj 2013

Podobno kot e leta poprej, smo se tudi letos radi odzva-li povabilu podjetja Termotehnika iz Novega mesta na no-vinarsko konferenco. V uvodnem delu nas je prijazno poz-dravil in nagovoril pomonik direktorice podjetja, g. Friderik Vesel.

Predstavitev in razvoj podjetja Srednje veliko podjetje Termotehnika, poznano po vr-

hunski ponudbi ogrevalne tehnike in kopalnic, je vzniknilo iz odprtja obrtne delavnice z dejavnostjo instalacije cen-tralnih kurjav v letu 1972. Smelo vizijo tedanjega lastnika Joeta Papea je nakazala prva prelomnica leta 1990, ko je ta odkupil objekt starega mlina ob Krki, ga adaptiral in vanj preselil sede in poslovanje novoustanovljenega podjetja Termotehnika d.o.o.

Svojo ambicioznost in jasno zartane cilje je podjetje Termotehnika pokazalo s iritvijo v Ljubljano, kjer so maja 2006 na Gerbievi 110, na Viu, odprli nov prodajni center cevnih instalacij in kopalnike opreme, skupne povrine 5.000 kvadratnih metrov. Salon kopalnic je najveji salon kopalnike opreme Kolpa san v Ljubljani.

Od 1. julija 2010 dalje pa podjetje deluje brez ineni-ringa, saj je lastnik dejavnost montae prodal bivemu zaposlenemu.

Zadnja sprememba v podjetju je bila 30. 5. 2011, ko je

g. Joe Pape prodal svoj 100 % lastniki dele avstrijske-mu veletrgovcu Odoerferju. Po lastniki spremembi so s 1. 9. 2011 odprli e tretji prodajni center v Mariboru, v eleznikovi ulici 8, na lokaciji dosedanje poslovalnice pod-jetja Odoerfer v Sloveniji.

V dananji Termotehniki zdruuje delo 53 zaposlenih, od 1. 5. 2013 dalje kar na tirih lokacijah. Poslovanje je urejeno s sistemom kakovosti po standardu ISO 9001:2008.

Termotehnika skrbi za dobre vezi in medsebojne odnose znotraj podjetja in navzven. Precejnja sredstva dajejo v do-brodelne namene, sodelovanje na humanitarnem podroju pa podjetje uvra med podpornike lokalne skupnosti.

Leta 2012 je podjetje doseglo prihodke od prodaje v vi-ini 12,2 mio EUR.

Narti za leto 2013Narti in cilji za leto 2013 so prilagojeni tekim gospo-

darskim razmeram. Zavedajo se, da bodo morali izvajati e agresivnejo prodajno politiko za doseganje zastavljenih ci-ljev, ob tem pa bo treba nadzorovati in racionalizirati stro-ke poslovanja.

Novost letonjega leta je vsekakor odprtje 4. prodajne-ga centra v Celju. Od 1. 5. 2013 dalje bo tako za vse kupce iz celjske regije na voljo prodajno skladie z maloprodajno in veleprodajno dejavnostjo. Nov prodajni center se nahaja

TERMoTEHnikA dAnES in JUTRiSreanje z novinarji in tradicionalno rebanje nagradNovo mesto, 23. 4. 2013

g. Friderik Vesel, pomonik direktorice Termotehnike med pozdravnim govorom, na levi strani: g. Joe Molek, vodja splonih zadev

rebanje nagrad 1. nagrado, toplotno rpalko, je izrebal g. Marko Bizjak, vodja komerciale podjetja Termo-tehnika KRONOTERM iz Braslov

foto

: O.P

. foto: O.P.

54

Maj 2013

20 let

na Mariborski ulici 86, poleg nekdanje upravne stavbe pod-jetja EMO. Priakujejo vas od ponedeljka do petka med 7. in 12. uro ter 14. in 17. uro, ob sobotah in praznikih je zaprto.

Zakljuek nagradne igre in rebanje bogatih nagrad

V asu od 12. do 17. marca 2013 se je Termotehnika e sedmi predstavila na sejmu DOM v Ljubljani. Podobno kot e leta poprej, so tudi letos organizirali nagradno igro, ki je potekala od 1. do vkljuno 30. marca. tevilni obiskovalci sejma so obiskali razstavni prostor Termotehnike in dvignili anketni listi za sodelovanje v nagradni igri. Okoli 202 ljudi je anketni listi tudi izpolnilo in ga oddalo, takrat e na enem od treh prodajnih centrov Termotehnike.

Trilanska komisija v sestavi dveh zunanjih lanov in ene-ga notranjega je izvedla rebanje bogatih nagrad. 1. nagra-da toplotna rpalka Kronoterm je romala v Metliko, 2. nagrada masana kad Kolpa san v Polhov Gradec, 3. na-grada pipa Grohe pa v Ljubljano. estitamo!

Na povabilo gostitelja se je zatem druenje nadaljevalo v prijetnem, domaem ambientu gostia Pugelj, na Trki gori v Novem mestu.

Olga Poslek

Jasna vizija, visoke vrednote, trdne vezi.To je Termotehnika. Zares ve kot trgovina. e 42 let.

KONTAKTIwww.termotehnika.si; E: info@termotehnika.siUPRAVA IN PRODAJNI CENTER NOVO MESTOPod Trko goro 83, 8000 Novo mestoTelefon: 07 39 32