31
PROMETNI SISTEM

EP1 - Prometni Sistem

Embed Size (px)

Citation preview

PROMETNI SISTEM

Prevoz

Prevoz je specializirana dejavnost, ki s pomočjo prometne suprastrukture in prometne infrastrukture omogoča proizvodnjo prometne storitve.

Prevažajoč blago in potnikez enega mesta na drugo, prevoz organizirano premaguje prostorske in časovne oddaljenosti.

Koristni učinek prevoznega procesa je sprememba položaja (ljudi ali blaga) v prostoru.

Prevoz

Potniški prevoz nastaja zaradi: prisilnih potreb kot so na primer služba, šola ali nakupi; neprislnih potreb kot sta na primer turizem ali

razvedrilo;

Podobno kot to velja v potniškem prevozu, velja tudi pri prevozu tovora; potrebe gospodarstva in potrebe ljudi narekujejo potrebe po prevozih.

Povpraševanje po prevozih izpeljano povpraševanje!

Načini prevoza

• Konvencionalni prevoz; prevoz blaga iz enega kraja v drugega s prevoznim sredstvom ene same prometne panoge

• Integralni prevoz; prevoz blaga v standardiziranih tovornih enotah

• Kombinirani prevoz; prevoz blaga, pri katerem sta uporabljeni najmanj dve vrsti prevoznih sredstev iz različnih prometnih panog

• Multimodalni prevoz; prevoz blaga z istočasno uporabo dveh pr. sredstev iz dveh različnih prometnih panog.

Marina
Konvencionalni prevoz; Ena prevozna pogodba, enotna prevozna listina. Organizator je en špediter.Integralni prevoz; zbiranje blaga na palete ali kontejnerje (tudi druge standardizirane enote). Le-te v prevozu nastopajo kot tovorne enote (ni direktnega stika med prvotnim blagom in manipulacijsko opremo, ampak se palete/kontejnerji ipd. se umestijo med blago in prevozno sredstvo).--> manj prelaganja blaga (manj možnosti poškodbe, hitrejša in ekonomičnejša manipulacija).Kombinirani prevoz; prevozna sredstva si sledijo v zaporedju.Multimodalni prevoz: Osnovno (prvo) prevozno sredstvo postane skupaj z naloženim tovorom, tovor drugega prevoznega sredstva. Da bi lahko govorili o mltimodalnem prevozu, mora prevoz biti mednaroden in temeljiti na eni prevozni pogodbi.

Promet

Promet je širši pojem od prevoza.

Promet vključuje vse tisto, kar vključuje izvajanje prevozne dejavnosti ter komunikacijo in vse operacije, ki so potrebne za samo izvedbo prevoza.

Širše predstavlja promet ekonomsko oz. ekonomsko- finančno kategorijo (npr. plačilni promet), lahko pa tudi odnose med ljudmi.

Delitev prometa

Delitev prometa (številni načini - kriteriji):• po predmetu prevoza (potniski, tovorni)• po prevoznih poteh (kopenski, vodni, zračni)• po načinu organizacije (linijski, prosti)• po geografskem vidiku (notranji, mednarodni,tranzitni)• po prostorski oddaljenosti (mestni, lokalni, primestni,

medmestni, regijski, kontinentalni, interkontinentalni)• glede na uporabnike (javni, zasebni)• ...

Prometni sistem

• Umeten sistem

• Dinamičen sistem

• Kompleksen sistem

• Odprt sistem

Možno je razčlenjevanje celote (po vertikali ali horizontali) .

Obstaja stalna interakcija med sestavnimi deli.

Posamezni deli so prilagodljivi novonastalnim smernicam.

Prometni sistem po panogah

Prometni sistem po vidikih – Tehnični vidik

Elementi tehničnega sloja tvorijo osnovo prometnega sistema. Njihove lastnosti so določene s fizikalnimi lastnostmi oziroma omejitvami. V tehnični sloj prištevamo:

• transportna sredstva• poti• prometna vozlišča kot stične točke različnih

prometnih panog in središča opravljanja začetno-končnih operacij

• objekti vzdrževanja

Prometni sistem po vidikih – Tehnični vidik

Prometni sistem po vidikih – Tehnični vidik

Statična infrastruktura in dinamična suprastruktura (transportna sredstva).

Infrastruktura služi transportnim sredstvom, transportna sredstva pa služijo tovoru oziroma potnikom.

Prometni sistem po vidikih – Tehnični vidik

Infrastruktura je kapitalno zelo intezivna, je pa nujna, saj omogoča opravljanje prometne dejavnosti.

Infrastruktura je ponavadi financirana iz javnih sredstev oz. s pridobitvijo ugodnih dolgoročnih kreditov.

Transportna sredstva cenovno niso toliko obremenjena. V različnih prometnih panogah in tudi znotraj istih prometnih panog srečujemo velike razlike v cenah prevoznega sredstva.

Prometni sistem po vidikih – Tehnološki vidik

Tehnološki sloj analiziramo na štirih elementih oziroma s štirih zornih kotov:

• Značilnosti• Prvine• Faze• Načela

Prometni sistem po vidikih – Tehnološki vidik

Značilnosti prevoznega procesa:• Premeščanje v prostoru• Istočasnost proizvodnje in potrošnje• Nematerialnost nujnost usklajevanja ponudbe in

povpraševanja

Prometni sistem po vidikih – Tehnološki vidik

Prvine poslovnega procesa so štiri:• Delovna sredstva; prevozna sredstva. • Predmeti dela;

• V ožjem smislu: tovor oziroma potniki (predmeti dela niso v lasti prevoznega podjetja in med opravljanjem prevozne storitve se ne spreminjajo, vseeno pa pridobivajo na vrednosti).

• V širšem smislu; ves potrošni material (ta material pa je v lasti podjetja)

• Delo; premik delovne sile z delovnimi sredstvi• Tuje storitve.

Prometni sistem po vidikih – Tehnološki vidik

Faze prevoznega procesa lahko opazujemo in obravnavamo iz dveh zornih kotov:

• s strani uporabnika prevoznih storitev; • faza odpreme tovora• faza prevoza• faza sprejema tovora

• s strani izvajalca prevoznih storitev• fazo priprave na prevoz• faza prevoza• zaključna faza

Prometni sistem po vidikih – Tehnološki vidik

Načel prevoznega procesa je nekaj. Njihov pomen pa vpliva na izbiro prevoznega načina ali prevoznika:

• varnost• rednost• točnost• pogostost• ekonomičnost• hitrost• udobnost

Načela so si lahko v določeni meri tudi protislovna, zato je pomembno najti pravilno razmerje med njimi.

Marina
§hitrost; vpliva na hitrost proizvodnega procesa in s tem na obračanje finančnih sredstev;§varnost; pomembna je pri vseh prevoznih načinih tako pri prevozu oseb, kakor tudi pri prevozu blaga;§točnost; vpliva na redno oskrbo in nemoteno odvijanje proizvodnega procesa, predvsem v primeru, ko se podjetja odpovejo varnostnim zalogam, ki pomenijo manj skladiščnega prostora in manjšo vezavo sredstev v zalogah;§dostopnost; je odvisna od razširjenosti transportnega omrežja;§udobnost; pomembne je predvsem pri prevozu ljudi in bistveno vpliva na izbiro prevoznega sredstva.§rednost in pogostnost; proizvodnja zahteva redno dostavo surovin, tržišče redno oskrbo z dobrinami, potniki pa redne linije na izbranih smereh;§ekonomičnost

Prometni sistem po vidikih – Organizacijski vidik

• Družbena organizacija dela; izhaja iz splošne delitve dela

• Organizacija prometne panoge• Organizacija podjetja

Prometni sistem po vidikih – Ekonomski vidik

Preko ekonomskega sloja oziroma vidika se prometna dejavnost povezuje z ekonomskim sistemom države ter tako postane del narodnega gospodarstva.

Merijo se učinki posameznih podjetij (stroški, prihodki, kazalniki poslovanja…) in posameznih prometnih panog (učinkovitost panoge, delež…).

Transport je izrazito mednarodna dejavnost in pocenitev prevoznih storitev je omogočila svet kot ga

poznamo danes.

Prometni sistem po vidikih – Pravni vidik

• Krovni zakoni prometnih panog• Mednarodne konvencije za prometne panoge• Pravna ureditev podjetja

Prometni sistem po vidikih – Ostali vidiki

• Informacijsko-komunikacijski vidik; informacija kot orodje zmanjševanja porabe materialnih in energetskih virov

• Ekološki vidik; trajnostni razvoj prometnega sektorja je nujen.

• Družbeni vidik; promet je potrebno organizirati na način, da bo vsem dostopen pod enakimi pogoji.

Povpraševanje in ponudba v prometnem sektorju

Ponudbo predstavljajo prevozne kapacitete in prevozna infrastruktura. Sprememba obojega je zamudna in draga (togost), medtem ko povpraševanje niha zelo hitro v odvisnosti od gospodarskih dogajanj in potreb človeka/družbe.

Ker na tržišču obstajajo velike oscilacije v povpraševanju, je treba poslovanje prevoznika spremljati in analizirati dolgoročno. Ko na tržišču vlada recesija, številni prevozniki poslujejo z izgubo, važno pa je, da ostanejo solventni, torej, da iz ustvarjenih rezerv krijejo tekoče obveznosti.

Marina
Rdeča črta predstavlja hitro spremenljivo povpraševanje, modre stopničke pa ponudbo.Ko je povpraševanje večje kot ponudba, prevoznik izgublja prihodek, ker nima na razpolago dovolj kapacitet, ki bi jih lahko tržil in tako zadovoljiv povpraševanje strank. Ko pa je ponudba večja kot povpraševanje ima prevoznik težave, ker le s težavo zaposluje svoja prevozna sredstva in dosega praviloma nižje voznine. V takem primeru ga fiksni stroški hudo bremenijo.

Malo statistike - Ponudba

• Prometni sektor zaposluje (2006) 8,9 milijonov ljudi v EU-27, kar je približno 4,3% celotne delovne sile; 63% med njimi dela v kopenskem prometu, 2% v pomorskem,5% v zračnem in 30% v podpornih dejavnosti.

• Leta 2006 je izvajanje prevoznih storitev skupaj s skladiščenjem in drugimi podpornimi dejavnostmi prispevalo 400 milijard € oz. 4,2% k dodani vrednosti v EU-27.

Skupno CP-T CP-P ŽP Cevovodi NPP PomP ZP Turistične Drugo

SI 43.015 19.518 8.000 5.000 22 34 230 674 1.968 7.5698.367 6.382 888 8 26 38 32 464 529

Marina
Pri izračunu dodane vrednosti so upoštevana samo podjetja, katerih osnovna dejavnost je prevoz, niso pa upoštevani samostojni podjetniki.

Malo statistike - Ponudba

EU-27 SI

Cestno omrežje 5.000.000 km 31.138 km

Avtoceste 63.400 km 579 km

Železniško omrežje

212.336 km 1.228 km

Eleketrificirane proge

109.564 km 503 km

Notranje plovne poti

43.011 km

Naftovodi 33.589 km

Letališča 396 1

Marina
Štejejo se samo letališča, ki imajo letni promet nad 15.000 potnikov.

Malo statistike – Ponudba

2007 EU-27 SI

Motorizacija 464 (+1,8%) 501 (+2,7%)

Št. osebnih vozil 229,764 M (+2,3%) 1,014 M (+ 3,5%)

Novih vozil 15,605 M 68.720

Št. avtobusov 797.570 (+0,8%) 2.330 (+ 2,3%)

Št. tovornih vozil 33,194 M (+3,5) 77.600 (+ 10,6%)

Motorji 30,288 M (+2,4%) 71.500 (+ 34,4%)

Marina
Štejejo se samo letališča, ki imajo letni promet nad 15.000 potnikov.

Malo statistike - Povpraševanje

• V letu 2007 so gospodinjstva v EU-27 porabila na prevoz 949 milijard €, kar je približno 13,7% njihove celotne potrošnje.

• Približno tretjina tega zneska (310 milijard €) je bila porabljena za nakup vozil, polovica (470 milijard €) pa pri uporabi osebnega vozila. Ostalo (169 milijard €) so porabili za plačilo prevoznih storitev (avtobus, letalo, vvlak).

Malo statistike - Povpraševanje

• V letu 2007 je bilo v notranjem potniškem prometu EU-27 doseženih 5.861 milijard pkm, oz. 11.855 kilometrov na osebo. 80% teh pkm je bilo opravljenih z osebnimi vozili, 2,6% z motorji, 9,2% z avtobusi, 6,7% z železnico in 1,5% z metroji ter tramvaji.

Potniški prometnarašča z letno stopnjo1,7%.

Malo statistike - Povpraševanje

• S kopenskimi prevoznimi načini je bilo leta 2007 opravljenih 2.650 milijard tkm. Od tega je 72,7% odpadlo na cestni promet, 17,1% na železniški, 5,3% na notranje plovne poti in 4,9% na cevovode.

• Z ladjami so v notranjem prometu opravili 1.575 milijard tkm, z letali pa 3,1 milijard tkm.

Tovorni prometnarašča z letno stopnjo2,7%.

Malo statistike - Varnost

• V leu 2007 je na cestah EU-27 življenje izgubilo 42.448 ljudi (1,2% manj kot leto prej oz. kar 24,7% manj kot leta 2000).

• V železniških nesrečah je umrlo 76 ljudi.

• 161 ljudi je umrlo v zračnih nesrečah nad EU, in ravno toliko ljudi je umrlo v nesrečah EU letal po svetu.

Malo statistike - Problemi

• 1% BDP je izgubljen v zastojih, celotni zunanji stroški prometnega sektorja znašajo ~8% BDP

• 30% tovornjakov se vozi praznih, slaba je zasedenost osebnih vozil in vozil JPP

• Izvjanje prevozov povzroči 26% emisij toplogrednih plinov

• Za izvajanje prevozov se porabi 73% celotne porabe nafte v EU

Izzivi

Potrebno je:• optimizirati prometne tokove,• povečati varnost,• razviti nove sisteme mobilnosti v urbanih območjih,• izboljšati povezavo med različnimi prometnimi

panogami.

Zato je potrebno promet obravnavati kot sistem!