Upload
others
View
3
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
125-letnica rojstva Priske Haas
Letos mineva 125 let od rojstva Priske Haas, �eneustanovitelja Esperantskega dru�tva v Mariboru. Bilaje dolgoletna èlanica Dru�tva. Veliko Mariborèanov jeuèila mednarodnega jezika esperanta. Leto�njiZamenhofov dan Mariborsko esperantsko dru�tvoposveèa spominu nanjo.Rojena je bila 8. januarja 1888 v krajuKnittelfeldu, v Avstriji s priimkomSchindler. Umrla je 26. julija 1975 vMariboru.Priska Haas, je bila uèiteljica, osnovno�olo je konèala v Gradcu, pedago�kogimnazijo pa v Mariboru. Bila je �enaustanovitelja Esperantskega dru�tvaMaribor (ustanovljeno 1910), odvetnikadr. Henrika Haasa.Esperantistka je postala leta 1911. Jezika se je uèila sama, saj na pode�eljuna avstrijskem �tajerskem, kjer je bila
uèiteljica, ni bilo nikogar, ki bi ji lahko pri tem pomagal. Vesèas je sodelovala z mo�em. Èlan dru�tva je bila vseh 65let, zelo aktivna in v svojem delu uspe�na. Organizacijskodelo v dru�tvu je prevzela leta 1924, ko je bila izvoljena vodbor. Prav tako je bila èlanica Mednarodne esperantske
zveze. Od leta 1958 dalje je bila èastnaèlanica Esperantskega dru�tvaMaribor.Leta 1924 se je skupaj z dru�inoudele�ila svetovnega esperantskegakongresa na Dunaju. Po tem kongresusta z mo�em dr. Henrikom Haasompriredila vabljivo esperantsko razstavov �tudijski biblioteki v Kazinu.V zaèetku novembra sta sledila dvadobro obiskana teèaja na realnigimnaziji. En teèaj je vodila PriskaHaas v nem�kem jeziku, drugega paFerdo Dobravc v sloven�èini. →
Priska Haas med svojimi uèenci, Maribor 1969
V a b i l oVabimo vse uèence, ki jih je Priska Haas uèila esperanta kakor tudi ostale esperantiste na sreèanje,ki bo 7. decembra 2013 v Mariboru. Njeni uèenci se bomo zbrali ob 10. uri na pokopali�èu Pobre�je. Zostalimi esperantisti se dobimo ob 11. uri v Mestni èetrti Center, Maribor, Kacova 1. Dnevni red spodrobnostmi lahko preverite na spletni strani www.esperantomaribor.si (Novice). Prijavite se lahko naenaslov: info@esperantomaribor.si ali na GSM: 041 27 57 31.
E S P E R OGlasilo esperantskega društva Maribor
November 2013ISSN 24638323
E S P E R ONovember 2013
2
→ Po smrti mo�a (1925) je �e naprej delala kot uslu�benkav odvetni�ki pisarni in tako vzdr�evala sebe in svoja dvaotroka Silvijo (19121936) in Herto (19142010).
Sodelovala je pri prevodu knjige »Jugoslavija in njeninarodi«. Vodila je vrsto teèajev, dajala individualne uèneure, kot nepopravljiva idealistka vse brezplaèno, predvsempa je na svojem domu vzgojila vrsto znanih esperantskihaktivistov. Zaradi svojega entuziazma je pridobilamarsikoga za to gibanje. V tem pogledu je bila aktivna dosvoje smrti v 88. letu starosti.
Po drugi svetovni vojni je bilo sredi�èe mariborskihesperantistov njeno stanovanje, saj si drugje prostorovniso mogli privo�èiti.
Njena nesebiènost in delavnost sta se kazala tudi na drugihpodroèjih. Od svoje pokojnine je pogosto darovala denarza esperantsko dru�tvo, prav tako pa je pletla namizneprtièke, ki so jih èlani esperantskega dru�tva prodajali. Vesizkupièek je darovala v dobrodelne namene ob raznihnaravnih nesreèah v dr�avi, tj. �rtvam potresa v Skopju inBanja Luki, pa tudi v svetu, na primer pomagala je revnimv Peruju in Pakistanu.
Skromno Prisko je za njen doprinos leta 1975 republikaSlovenija odlikovala s Srebrno zvezdo, èastnim znakom zazasluge narodu.
Nekaj o esperantuDr. Ludvik Lazar Zamenhof, Poljski zdravnik, je leta 1887 vVar�avi izdal bro�uro Lingvo Internacia pod psevdonimom"Dro Esperanto", kar pomeni "Doktor Upajoèi". Na njeniosnovi se je razvil mednarodni jezik esperanto. Zamiselmednarodnega planskega jezika, ki nima za cilj nadomestitinarodne jezike, temveè slu�iti kot dodaten, drugi jezik zavse, ni bila nova, vendar je Zamenhof videl, da se mora takjezik razvijati s kolektivno rabo in je zato omejil svoj zaèetnipredlog na minimalno slovnico in majhen besednjak. Danesje esperanto polno razvit jezik, ki ga govori po celem sveturaz�irjena govorna skupnost in ki ima popolna jezikovnaizrazna sredstva. Mnoge Zamenhofove zamisli sonapovedovale zamisli utemeljitelja sodobnega jezikoslovjastrukturalista Ferdinanda de Saussura (èigar brat René jebil esperantist).
V sedanji digitalni dobi je dobil esperanto ponoven zagons pomoèjo spleta. V na�em èasu se klasiène oblikedelovanja � v klubih, dru�tvih, dr�avnih zvezah � umikajosodobnim oblikam delovanja, ki potekajo predvsem posvetovnem medmre�ju. Tako je esperantska Vikipedija enanajbolj �ivih in obse�nih. Microsoft je esperantski èrkopis�e davno uvrstil v svoj nabor znakov, kakr�nega uporabljavsak sodoben raèunalnik. Google je esperanto uvrstil med64 jezikov, med katerimi je mo�no avtomatièno prevajanjepreprostej�ih besedil. Èe vtipkamo v iskalnem sistemuGoogle besedo esperanto, dobimo danes �e blizu stomilijonov zadetkov, kar dovolj oèitno zavraèa pomislek, dabi bil esperanto jezik, ki ga �nihèe ne govori�.
Prihaja do pobud zunaj esperantskega gibanja, kot je topartnerstvo med nem�kim mestom Herzberg am Harz inpoljskim mestom Gora, ki sodelujeta s pomoèjo skupneuporabe esperanta. Herzberg am Harz pa se je splohpreimenoval v �Herzberg � Esperantostadt� (esperantskomesto). �iritev takih partnerstev po Evropi in svetu bi dalaZamenhofovem mednarodnem jeziku dala nov zagona.
Mesti Maribor in Gradec v Avstriji povezuje skupna oseba,dr. Henrik Haas (ustanovitelj Esperantskega dru�tva vMariboru, leta 1910), ki se je ob koncu 19. stoletja kotpravnik iz Gradca preselil v Maribor in sem zanesel semeesperantskega gibanja, katerega dedièi smo danes mi. VMariboru se namreè ni zavzemal samo za mednarodni jezik,ampak, kar je za esperantiste znaèilno, tudi zaenakopravnost slovenskega jezika v sodstvu tedaj �eobstojeèe avstrijske monarhije, v kateri smo �iveli tudiSlovenci. Omenjena povezava bi lahko bila pobuda zamedesbojno povezavo po vzoru Herzberga in Gore.
Esperantsko dru�tvo MariborNa redni letni skup�èini EDM 4. februarja 2013 je biloizvoljeno novo predsedstvo dru�tva: predsednik MarioVetrih, podpredsenica Melita Cimerman, ostali èlanipredsedstva so: Aleksander Herman, Klaus Nekrep, Ur�kaKapun Satler in Zdenka Rojc. Za tajnico dru�tva je bilaizvoljena Karmen Le�nik.Za leto�nji program smo si zastavili sledeèe:● Organizacija enega nadaljevalnega teèaja esperantater enega teèaja za nove zaèetnike v Mestni èetrtiCenter, Maribor.
● Predstavitev nove knjige Zlatka Ti�ljarja Ekzistado.● Izdaja knjige Kumewawa � sin pragozda TiborjaSekelja v slovenskem prevodu ob 25letnici avtorjevesmrti.
● Udele�ba skupine èlanov na Poletni esperantski �tudij(Somera Esperanta Studado) v Martinu (Slova�ka)julija (7 dni).
● Udele�ba na sreèanje esperantskih pisateljev vHra�èini na Hrva�kem.
● Proslava slovenskih esperantistov ob Zamenhofovemdnevu 7. decembra s sreèanjem uèencev Priske Hassob 125letnici njenega rojstva.
● Sodelovanje èlanov na tribunah Forum Evropa.● Sodelovanje z Zvezo za esperanto Slovenije (ZES).● Sodelovanje èlanov na sreèanju planincevMontkabana Renkontigho septembra na Hrva�kem.
● Iskanje mo�nosti uèenja esperanta v izobra�evalnihustanovah.
● Nova postavitev spletnih strani, vkljuèitev v dru�abnaomre�ja.
● Izdajanje glasila dru�tva.● Izdelava projektov in pro�enj za financiranje dru�tva.● Organizacija skup�èine dru�tva.
Spremna besedaNabralo se nam je nekaj gradiva, ki ga �elimo deliti z vami, predvsem z �eljo bolj�ega obve�èanja o na�i dejavnosti.�al je veèina tekstov tokrat zgolj v slovenskem jeziku. Upam, da se bo v bodoèe opogumil �e kak�en tekstopisec vesperantu. Na koncu se nahaja novela v esperantu z vzporednim slovenskim prevodom. Na zaèetku bo verjetnoprisotna �e kak�na nerodnost, zato prièakujem va�e nasvete in predloge.
Mario Vetrih
E S P E R ONovember 2013
3
Somera esperanto studado (SES)Poletna �ola esperanta
Med 12. 20. julijem 2013 soslova�ki esperantisti �e �estièorganizirali Somera esperantastudado (SES). Tokrat so siizbrali mesto Martin, ki je bilosvoj èas tudi glavno mestoSlova�ke. V 19.stol. Je Martinpostal kulturno in univerzitetno sredi�èe Slova�ke, kardokazujejo Slova�ka nacionalna knji�nica, Slova�kinacionalni muzej in Maticaslova�ka, ki predstavlja znanstveno in kulturno institucijo.Mesto se nahaj 210 km severno od Bratislave, nekajkilometrov od meje s Poljsko, skrito med Malo in VelikoFatro. Z nekaj veè kot 58.000 prebivalci je osmo najveèjemesto na Slova�kem.
Najstarej�a udele�enka in najmlja�i udele�enec
Sreèanje je namenjeno predvsem uèenju esperanta, saj sodopoldnevi minevali v uèilnicah srednje �ole Strednápriemyselná �kola. Vsak dan v tednu so potekalapredavanja, konverzacija, vaje, igre v uènih skupinah.Udele�enci smo bili razvr�èeni po nivojih znanja. Skupineso bile po starosti, nacionalnosti in interesih zeloheterogene, kar je uèenju dalo dodaten èar.Popoldnevi so bili namenjeni predavanjem, debatam,igram, kvizom, kinoteki in ekskurzijam. Veèere so popestrili�anrsko zelo razlièni koncerti esperantskih izvajalcev.Poslu�ali smo rock, pop, balade in raggie.Priljubljen je bil tudi noèni program, ki poteka v boljspro�èenem vzdu�ju v »gofuju«, kjer so intimni veèeri obglasbi in pogovorih, v »drinkeju«, kjer se ob pijaèi debatirao vseh mogoèih temah in »diskeju«, kjer je Dj Gunnar izNemèije poskrbel, da smo se zavrteli v ritmih popularneglasbe.V popoldnevih si je bilo na ekskurzijah mogoèe ogledatigrad Oravio, mesto Bojnice, voden ogled po mestu Martinin celodnevna ekskurzija na Tatre. V bli�ini Martina na Velikiin Mali Fatri so tudi ru�evine gradu, slapovi in veliko poti zakolesarske navdu�ence.
Uspe�en zakljuèek teèaja(Prva z leve Karmen Le�nik)
Na sreèanju je bilo prisotnih 263 esperantistov iz 27 dr�av,najmlaj�i je �tel le tri leta, najstarej�a pa 89 let. �al ni bilomogoèe spoznati vseh, ampak verjamem, da je leto�njiSES ostal v lepem spominu vsem udele�encem, saj je bildobro organiziran in z zelo raznolikim programom. Zavsakega se je nekaj na�lo. Za tiste, ki ste zamudili �estiSES ste vabljeni na naslednjega, ki bo julija 2014 v Nitri. Sevidimo J!
Karmen Le�nik
Mre�a evropskih mest�Evropa Upanja�
Melita Cimerman in Zlatko Ti�ljar kot predstavnika dru�tevsta gospodu �upanu dr. Andreju Fi�travcu razlo�ila idejo oiniciativi, ki bi jo spro�ilo mesto Maribor za ustanovitvijomre�e evropskih mest �Evropa upanja�. Ideja sloni naugotovitvah veèjega �tevila evropskih konferenc da jere�itev krize v Evropi v aktivnem sodelovanju dr�avljanovin sicer na evropski ravni.Ugotavljamo, da je veèina dr�avljanov posebej v revnej�ihdr�avah EU obupana in da izhoda za tak�no duhovno stanjeljudi ni v iskanju izbolj�anja gospodarstva, vendar pa je trebadelati na tem da se ljudem povrne upanje in sicer tako, dasami storijo nekaj zase.Ugotavljamo tudi, da v Sloveniji enako kot v vsej Evropiobstaja ogromno ljubiteljskih dru�tev v katerih veliki odstotekdr�avljanov dela zastonj in �e dodatno plaèuje svojoèlanarino ter druge stro�ke (v Sloveniji je veè ko 22.000raznih dru�tev) in ta mre�a organizacij je vir, ki ga neuporabljamo dovolj in ki bi bila lahko izhodi�èe zamobilizacijo velikega �tevila dr�avljanov na projektu obnoveduhovnega stanja dr�avljanov in povratek upanja.Ideja predvideva ustanovitev mre�e evropskih mest Evropaupanja, ki bi jo iniciralo mesto Maribor in v mre�o povabilo510 mest, ki bolj moèno podpirajo uporabo mednarodnegajezika Esperanta.Za tem bi vsako mesto te mre�e zaèelo aktivnosti s svojimiljubiteljskimi organizacijami. Povabili bi jih na sestanke, kjerbi jim razlo�ili, da predlagamo sodelovanje njihov èlanov sèlani enakih dru�tev v mestih mre�e in naj sami navedejokak�ne aktivnosti bi predlagali ter analizirajo kaj bi s tem�eleli. Za tem bi zaèeli konkretne povezave in aktivnosodelovanje, iz èesar bo prav gotovo marsikaj nastalo.Nove iniciative bodo postopoma s povsem ljubiteljskega
E S P E R ONovember 2013
4
sodelovanja �le tudi na profesionalno dejavnost na podroèjuizobra�evanja, kulture in za tem tudi v gospodarstvo.Osnovno je, da ljudje v ljubiteljskih organizacijah razumejoiniciativo: Politiki nam ne nudijo niè perspektivnega,zaènimo delati sami in s sodelovanjem dr�avljanov naosnovi interesov vsakega posameznika ustvariti nov duhupanja, nov duh skupnega delovanja, realizirati evropskasreèanja, projekte in prijateljstva na prek mejni evropskiravni.
Da bi pa res lahko sodelovali �tevilni navadni dr�avljani naevropski ravni, moramo re�iti glavno oviro: veèjeziènost,nezmo�nost uèinkovite komunikacije, ker veèina dr�avljanovne obvlada angle�èine dovolj dobro, da bi izmenjavali idejein se pogovarjali z ljudmi iste bran�e ali z istim hobijem.Zato bo mre�a priporoèila uporabo esperanta, ki se ga dahitro nauèili (najveè v enem letu) in ki bi ga uporabljali vsi,ki se prostovoljno za to odloèijo.
Razen tega bi takoj priporoèili vsem pevskim dru�tvom vmestih mre�e upanja, da v repertoar dodajo petje evropskehimne na tekst, ki ga je izvorno v esperantu napisal UmbertoBroccatelli, s èim bi bila takoj�nja mo�nost neposrednovplivati na razvoj evropske identitete pri dr�avljanih. Nasreèanjih dru�tev znotraj mre�e bi vedno peli to himno.
Iniciativa ne zahteva praktièno nobenega denarja. Lahko bipostala vir veèjega �tevila evropskih projektov ki bi jihfinancirala EU od leta 2015 dalje.
Osnutek prvih korakov:1. Dru�tvo za evropsko zavest in Esperantsko dru�tvo
Maribor bosta ustanovila Odbor za realizacijo Mre�emest Evropa upanja v katerem bodo zainteresirani èlaniin Mariborski �upan dr. Andrej Fi�travec.
2. Odbor bo v imenu dru�tev za to iniciativo prosilsponzorstvo Mesta Maribor.
3. Odbor bo sam navezal stike z desetimi mesti v Evropi,za katera menimo, da bi se odzvala na iniciativo in bilapripravljena pristopiti k tej mre�i. Ko bomo dobilipristanek vsaj pet mest, bomo podpisali dokument oustanovitvi mre�e.
4. Odbor bo takoj za tem, v sodelovanju s slu�bami mestaMaribor, sklical sestanke na posameznih podroèjihljubiteljske dejavnosti in jim razlo�ili idejo ter prosil davsi skupaj razmislijo kako bi radi sodelovali, vsak nasvojem podroèju z ljudmi iz mest Evrope upanja.
5. Ko dobimo mnenje na�ih èlanov ljubiteljskih dejavnosti,bomo to poslali v mesta upanja in jih prosili, da njihovièlani ljubiteljskih dejavnosti pravt tako razpravljajo kakosodelovati in dopolnijo ideje, ki so jih dali èlanimariborskih ljubiteljskih organozacij.
6. Dru�tvi bosta koordinirali to dejavnost in pomagali prikontaktiranju drugih mest, posebej tam, kjer bo mogoèetakoj uporabiti esperanto kot jezik sporazumevanja.
7. Ko pride do prvih iniciativ o uèenju esperanta, bostadru�tvi omogoèili individualno uèenje prek spleta (vsakv svojem jeziku) in pomagali vsem, ki se uèijo prire�evanju nalog in takoj koordinirali osebno sodelovanjeistovrstnih ljubiteljev preko skypa z namenom, da setakoj pogovarjajo o tem kar jih zanima in hkrati pri temvadijo svoje znanje esperanta.
8. Poznej�a dejavnost bo odvisna od iniciativ ki bodopri�le od samih dr�avljanov in mest.
Zlatko Ti�ljar
Reto de eŭropaj urbojEŭropo de espero
La 25an de septembro 2013 mi kaj Melita Cimerman havisinterparolon kun la urbestro de Maribor (Slovenio) rilate lapropono ke Maribor iniciatu starigon de eŭropa reto de urboj"Eŭropo de Espero", kies ĉefa celo estos, nun kiam laplimulto da civitanoj pli malpli ĉesis esperi kaj rezignaciaspri la estonto, relevi la esperon en la homoj per aktivakunlaboro de civitanoj en la reto de eŭropaj urboj"Eŭropo de espero". Unua paŝo estas ricevi subtenon deurbestroj pri aliĝo al tiu reto kaj ni komencos per urboj malpligrandaj kiuj havas evidentan simpation al Esperanto.
La konkreta plano fakte estas aktivigi pli forte en reciprokakunlaboro ĉiuspecajn amatorajn grupojn en tiuj urboj kaj porke la kunlaboro ne estu nur je la nivelo de gvidantoj kajmallarĝa tavolo de tiuj kiuj konas la anglan, la retorekomendos lerni Eon (lingvon de espero) kiel helpilon portiu aktivigo de la civitanoj je eŭropa nivelo. La urbestro deMaribor Andrej Fištravec akceptis la iniciaton kaj aliĝis al lainiciata komitato kiun starigis du mariboraj societoj:Esperantosocieto kaj Societo por Eŭropa Konscio.
La urboj kiujn ni unue kontaktos estas tiuj en kiuj estas pligranda ŝancon rapide akcepti tiun iniciaton inter kiuj estaskrom Maribor (Slovenio) ankau Herzberg/Harz (DE), Svitavy(CZ), Bauge (FR), Bjalystok (PL), Gora (PL) kaj kelkaj aliaj.
Nia plano volas aktivigi civitanojn (simplajn kaj multajn)organizitajn en amatoraj societoj (nur en Maribor estas pliol 500 societoj chiuspecaj kun 10.000 membroj kio estas10% de la loĝantaro) je ĉiuj niveloj do efektivigi interklubajnkaj interpersonajn kontaktojn de abelistoj, fajrobrigadistoj,ĝardenkulturistoj, korusoj, ĉiuspecaj kulturkluboj,solidarhelpsocietoj ktp. Tiusence ni ne parolas pri tiuj kiujkonas Eon sed ni nur rekomendos lerni Eon al tiuj kiuj nekonas la anglan (verŝajne tamen granda plimulto de lacelgrupo).
Nia plano rilatas al amasa civitana interkontaktado el kiuekestos multaj novaj ideoj kaj iniciatoj kaj kiu chiukaze vekosla esperon, ke ili mem simplaj civitanoj faras ion porplibonigi la situacion en Eŭropo kaj levos sian esperon prila estonto.
Pluraj kunvenoj en Eŭropo jam konstatis ke la situacion enEŭropo povas plibonigi nur aktiva kunlaboro de simplajcivitanoj eŭropnivele kaj ke ŝtatoj kaj institucioj nur estasbremso en la serĉado de la solvo.
Sekve, temas pri io kio povus ekmovi amase homojn civitanojn inter kiuj tre multaj komprenos ke ili ne povaspartopreni en tiu ĉi movado sen koni iun komunankomunikan lingvon kaj ili konsciiĝos ke ekzistas lingvasolvo por tio.
La dua paŝo estos ke ĉiu el la urbaj iniciataj komitatojkunvokados kunvenojn de unuopaj grupiĝoj de amatoroj pordiskuti pri la iniciato kaj aŭdi de ili ideojn. Tio signifaskunvenigi aparte ĉiujn kultursocietojn (korusojn, amatorajnteatrajn grupojn, literaturameantojn ktp.), amatorojn kiujaktivas en sfero de naturo kiel ĝardenistoj, abelistoj,montgrimpantoj…) solidarsocietojn kiel fajrobrigadistoj, ruĝakruco, Karitas, societoj de invalidoj ktp.
Ĉiu urbo faru tion mem kaj poste oni kunordigu lalaborplanojn de kunlaboro inter la urboj.
E S P E R ONovember 2013
5
La lasta fazo estas kunordigi la praktikadon de la kunlaboro.En ĉiuj fazoj oni daŭre kunlaboru kun publikaj medioj(gazetaro, elektronikaj medioj) kaj sciigu ilin pri la evoluo dela Movado.
Zlatko Ti�ljar
�Esperantski� obisk mestaNa lep, sonèen dan ob koncu poletja je Maribor obiskalitalijanski esperantist Franco Mazza iz Alexndrije. �eleznicaga je na poti domov s slova�ke Bratislave vodila tudi skoziMaribor, kjer je zaradi prestopa imel pol dneva na voljo zaogled �tajerske prestolnice. Po kratkih usklajevanjihnjegovih �elja in zmo�nosti organiziranja dneva, sva siogledala center mesta z Grajskim trgom, Trgom svobode,zanimiv mu je bil Trg Leona �tuklja, �e posebej, ko sem mupovedala, da je star le dve leti. Sprehod sva nadaljevala poLentu, kjer ga je oèarala reka Drava in ambient na levem indesnem bregu.
Karmen in Franco na Pohorju
Pri poèitku ob kavi se nama je pridru�ila Ur�ka KapunSatler, kjer smo poleg spro�èenega pogovora malopoklepetali o �olskem in zdravstvenem sistemu pri nas, vItaliji in drugod po Evropi.Da bi v celoti izkoristila ure, ki jih lahko pre�ivel v na�emmestu, sem ga odpeljala pod Pohorje, kjer sva se zvzpenjaèo povzpela do Belewueja in potem pe�nadaljevala do razglednega stolpa, kjer se nama je odprlrazgled na Maribor.Dan sva zakljuèila z veèernim sprehodom po centru inSlom�kovem trgu, ki je sijal v soju raznobarvnih reflektorjev.Èakala ga je �e dolga pot domov, saj je z vlakom potnadaljeval proti Italiji.Franco je bil zelo nezahteven gost, pravi da mu je mestov�eè in da je pre�ivel lep dan.
Karmen Le�nik
Uspe�no posvetovanje slovenskihesperantistov na Èate�u ob Savi
V soboto, 12. oktobra 2013, so se na Èate�u ob Savizbrali slovenski esperantisti in sicer na posvetovanju"Nadaljni razvoj esperanta pri nas."
To izjemno uspe�no sreèanje, sodeè tako po �teviluudele�encev (19), kot po vsebini, sta organizirala Zdru�enjeza esperanto Slovenije (ZES) in Klub esperantistov Posavja(KEP).
Po pozdravnih nagovorih in dobrodo�lici mag AntonaMihelièa, predsednika KEP (v esperantu) in �pele Ravnikar,èlanice KEP (v sloven�èini) je sledil pozdrav in predstavitevpoteka posveta s strani predsednika ZES, mag. JanezaJuga.
Sledila je uvodna toèka posveta, LCDprojekcija skomentarjem o nastanku in delu KEP pod naslovom"Dragocena posavska esperantska izku�nja", kar je izvedelpredsednik kluba. Diskusija, ki se je odlikovala po visokistopnji profesionalnosti, izjemni strpnosti in prijetnemvzdu�ju, je temeljila na sledeèih izhodi�èih:
● Zakaj esperanto pri nas in sedaj (vodja razprave JanezZadravec)?
● Kdo je esperantist(ka) (vodja razprave mag. ZlatkoTi�ljar, tajnik Evropske esperantske zveze EEU)?
● Ali potrebujemo organiziranost (vodja razprave mag.Ostoj Kristan, podpredsednik ZES)?
● Kje in kako spoznavati esperanto (vodja razpravemag. Janez Jug, predsednik ZES)?
Predsednik in èlanica KEP, Anton Miheliè in �pelaRavnikar sta v esperantu in v sloven�èini nagovorila
udele�ence
Iz zelo plodne razprave, v katero se je vkljuèila veèinaprisotnih, smiselno povzemam nekatere sledeèe sestavinesporoèila posveta:Esperanto lahko zaradi svoje mednarodne in jezikovnoenakopravne usmeritve upravièeno imenujemo "motorsvetovne jezikovne demokracije".Delo KEP je mo�no oznaèiti kot edinstven primer dobreprakse v Sloveniji, ki ga velja posnemati, in je eden redkihtudi v Evropi in v svetu. To potrjujeta predvsem elegantennaèin organiziranja sestavni del �e obstojeèe Literarnesekcije "Beseda", v okviru Kulturnega dru�tva "FrancBogoviè" Dobova in naèin delovanja vkljuèevanje"esperantskih toèk" v literarne veèere in druge prireditve,tako znotraj sekcije, kot tudi v okviru drugih organizacij.Poleg tega klub intenzivno obve�èa javnost o vsehpomembnej�ih "esperantskih" dogodkih predvsem v lokalnihelektronskih in tiskanih medijih, kakor tudi na spletnihstraneh in FBprofilu svojega predsednika. Klub ima stalno
E S P E R ONovember 2013
6
rubriko v biltenu ZES Informacije/Informoj, o svojem delu in�ivljenju pa objavlja tudi v Enovièkah eèasopisuAndrago�kega centra Slovenije, v espleti�èu ZES, itd..
Udele�ence posvetovanja je pozdravil tudi predsednikZES, mag. Janez Jug
Organiziranost esperanta je potrebna, saj je tako mo�nouèinkoviteje nastopati pred ustreznimi organi doma, v EU inpo svetu.
Zlatko Ti�ljar, predstavnik EEU (tretji z desne),pojasnjuje udele�encem�
Nujna je posodobitev razpolo�ljive uène tehnologije iniskanje ustreznih oblik uvajanja esperanta v vrtce in �ole.Pomlajevanje esperantskih vrst in vkljuèevanje esperanta vmednarodne prireditve je nujno, èe hoèemo, da esperantskogibanje pri nas ne bo obsojeno na propad.Esperantist je tisti, ki je prista� esperantskega gibanja inpropagira esperanto ter pozna vsaj osnove esperantskegajezika. Izjemnega pomena pa so tudi tako imenovani prijateljiesperanta, glede katerih prièajo �tevilni primeri izjemnokoristnih prispevkov k esperantskemu gibanju.Esperantsko gibanje ne sme biti omejeno z raznimiideolo�kimi � politiènimi in verskimi vsiljevanji.Pri uvajanju esperanta je smiselno upo�tevati princip "petihskupin" po Everetu Rogersu, kjer poznamo: inovatorje,zgodnje prevzemnike, zgodnjo veèino, pozno veèino inpreostale. Namreè tisti, ki esperanto razumejo kot noviteto,kljub svoji veè kot 125 let dolgi zgodovini, ga bodo najprej
sprejeli (inovatorji), nato pa ga bodo z ustrezno "praktiènopogojenostjo" bili pripravljeni sprejeti �e ostali.Pomembna je pobuda za preuèitev mo�nosti opravljanjaizpita iz esperanta v skupnem evropskem referenènemokviru.Smiselno je oblikovanje posebnega letaka, kateregaosnutek je pripravil Janez Zadravec, kot pripomoèek pri"esperantski mobilizaciji".
Oba predsednika, Jug in Miheliè, se posvetujeta
Nadaljevati je potrebno z izdelavo, dopolnjevanjem inposodabljanjem razliènih esperantskih uènih pripomoèkovin metod, kot na primer: priroènik z uporabo posodobljene"zagreb�ke metode", dograjevanje "esperantske Vikipedije",uporabna vrednost in mo�nosti uporabe programovlernu.net, eslovarjev, obstojeèa slovenskoesperantski inesperantskoslovenski slovar, nadgradnja Raku�evegauèbenika, ipd.
Èlan KEP, Peter Simoni�ek, deli udele�encem priponke"Mi parolas Esperanton"
Vse pohvale so vredna prizadevanja za organizacijo teèajevin kro�kov esperanta.Dobro bi bilo pripraviti ustrezen skupni prispevek ZES oprimerih dobre prakse v slovenskih esperantskihklubih/dru�tvih, ki bi bil potencialno zanimiv za udele�encejubilejnega 10. kongresa Evropske esperantske unije, ki bojulija prihodnje leto na Reki, na Hrva�kem. Ob tem je bilatudi sicer izra�ena pobuda, da se ZES vèlani v Evropskoesperantsko unijo (EEU).O esperantskem gibanju je potrebno smiselno uporabljatimedije javnega obve�èanja, pri tem pa paziti, da tako
E S P E R ONovember 2013
7
poèetje ne bi prej �kodilo gibanju, kot pa koristilo. Vsekakorpa je potrebno zagotoviti ustrezno transparentnost gledeopozarjanja javnosti, da esperanto �ivi in se razvija, prièemer uporabljati vidne napise in oznake, povezane zesperantom. To nekateri esperantisti �e pridno poèno, oèemer prièajo npr.: priponka "Mi parolas Esperanton(Govorim esperanto), ki jo uporabljajo èlani KEP in so jorazdelili tudi ostalim udele�encem posveta, pa napisEsperanto na avtomobilih, emblemi klubov/dru�tev, ipd..
Toma� Longyka in udele�enke posveta
To je bilo le nekaj povzetkov iz sporoèil posveta.Podrobnej�e opredelitve zakljuèkov posveta bo pripraviloZES, o èemer bo javnost tudi obve�èena.Po posvetu je sledilo prijateljsko dru�enje ob kosilu, kjer sobili izmenjane �tevilne izku�nje, vpra�anja in pobude.
Udele�enci posvetovanja so pozorno spremljalirazpravo�
Udele�enci posvetovanja, katerega so organizacija pomeniza Klub esperantistov Posavja vrhunec �e tako in takouspe�nega leto�njega delovanja, so s Èate�a od�li z lepimivtisi in z zavezo, da se tudi v bodoèe dobivajo na podobnihplodnih sreèanjih.
Na koncu se èlani KEP zahvaljujemo vodstvu ZES, tajnikuKS Èate�, gospodu Milanu Jamniku in Gostilni LES zavzorno vsebinsko pripravo, ustrezno tehnièno podporo inprijateljsko gostoljubje.
Anton MihelièFoto: R.M. in O.K.
�Kak�na bi bila Evropa danes,èe ne bi bilo EU?�
Dru�tvo za evropsko zavest (DEZ) iz Maribora jesodelovalo skupaj s petimi drugimi partnerji vEvropskem projektu, èigar glavni nosilec je bilaEvropska esperantska unija (EEU). Osnovni namenprojekta je bila Evropska konferenca "Kak�na bi bilaEvropa danes, èe ne bi bilo EU?", na kateri so govorilipomembni politiki, zgodovinarji in ekonomisti.Namenjena je bila �tudentom novinarstva iz veèevropskih dr�av.Konferenca je potekala med 9. in 10. majem 2012.Udele�encev je bilo 150. Po konferenci je EEU skupaj zDru�tvom za evropsko zavest izdala knjigo referatov okonferenci v petih jezikih. Predstavitev knjige vMariboru sta skupaj organizila Esperantsko dru�tvoMaribor ter Dru�tvo za Evropsko zavest Maribor. O njejje spregovorila Melita Cimerman.Zanimivost konference je bila, da so vse prevajalisimultano v tri jezike: italijan�èino, angle�èino inesperanto. V posameznih primerih so predavateljigovorili tudi v sloven�èini oz. hrva�èini. V tem primeruje prevajanje potekalo tudi iz teh jezikov in obratno.
* * *Zbornik je sestavljen iz prispevkov zgodovinarjev,ekonomistov in vidnih politikov, ki so soodloèali v 90. letihprej�njega stoletja, v èasih, ki so bili za Evropo prelomni inko je mir na kontinentu visel na nitki. Iz dogajanja takratvemo, da je Evropa pokala po �ivih, da je na Balkanuizbruhnila krvava vojna, katere posledice so vidne �e sedaj.Danes �e lahko z gotovostjo trdimo, da je EU odigralapomembno vlogo pri zagotavljanju miru na kontinentu, ki jebil vsa stoletja prepleten s �tevilnimi mednacionalnimikonflikti od nem�ko francoskega rivalstva, do napetostimed Grèijo in Turèijo, EU je pomagala pri razre�evanjusituacije v Severni Irski, bla�ilno je delovala celo na drugemkontinentu v sporu med Izraelom in Palestino.Prispevki v zborniku predstavljajo tudi osebno videnje indojemanje tistega v mnogih ozirih te�kega ampak po drugistrani tudi zelo euforiènega èasa, saj smo povpreèniEvropejci mislili, da je mogoèe skoraj vse. Evropska unijaje bila cilj veèine Slovencev, v njej smo videli blagostanje inpredvsem zatoèi�èe, èeprav �e nismo mogli predvideti vsehkasnej�ih te�av, ki nastanejo pri delovanju tako zelo pisanein nehomogene skupnosti. Verjeli smo, da se je za zdru�enoEvropo vredno boriti, ne samo zaradi odpiranja velikega trgain moènega zdru�enega gospodarstva, ki bo lahko uspe�notekmovalo v svetovnih okvirih ampak tudi zaradi la�jega�ivljenja posameznika, saj so se vsakemu, ki je to zmogelin hotel, odpirale veliko �ir�e mo�nosti, kot pa jih je imel vokviru prej�njih ozkih nacionalnih skupnosti.V zborniku so tako prispevki biv�ih predsednikov Slovenijein Hrva�ke, biv�ega generalnega sekretarja kr�èanskihdemokratov v evropskem parlamentu Thomasa Jansena,evropskega poslanca Antonia Canciana, nekdanjegaevropskega poslanca Giorgia Rossettija, nekaterih znanihuniverzitetnih profesorjev in ekonomistov.EU je po mnenju teh in �tevilnih drugih poznavalcevodigrala pomembno vlogo pri zagotavljanju miru in lahkozatrdimo, da je zdru�ena Evropa najveèji mirovni projekt vzgodovini tega kontinenta.
E S P E R ONovember 2013
8
Razprava v Trstu ki so se je udele�ili pomembni politiki ineksperti s podroèja politike, ekonomije, zgodovine je majhenposkus, da se k temu velikemu projektu nekaj prispeva, jeposkus iskati in najti odgovore za prihodnost sobivanja vEU. Zakljuèila se je s skupnim Manifestom, ki so ga naslovilina javnost.Za razmislek o knjigi sem si izbrala besede uvodnièarja nakonferenci in tri referate politikov, ki vam jih bom predstavilamalo bolj konkretno, saj se vsi nana�ajo na na�eneposredno okolje in so zato najla�je razumljivi.
Sean O Riain, irski diplomatS kak�nimi razmi�ljanji se kljubvsem pozitivnim premikom vsodobni Evropi sreèujemo?● Euroskeptiki so vedno boljkritièni do EU in napovedujejo njen konec.
● Mnogi ne vidijo povezavemed EU in 67 leti miru v Evropi
● Nekateri mislijo, da je demokracija mo�na samo nanacionalni ravni, zlasti mladiv EU zmotno domnevajo, dasploh ni veè potrebno vlagatinaporov za ohranjanje miru, ker je mir �e èisto naravnastvar in si vojne v Evropi sploh ne morejo predstavljati.
Jean Claude Juncker,Luksembur�ki premier, je pravzaradi podobnih trditev postavilnekaj konkretnih vpra�anj:Zakaj mislite, da se je èlovekovanarava po letu 1945 po èude�utako spremenila, da ni veè agresij?● Ali verjamete, da so narodi, kiimajo popolnoma nasprotneinterese in ki so se zaraditega stoletja vojskovali,naenkrat postali miroljubni inkooperativni?
● Ali mislite, da je delo veè kot270 medvladnih komisij inEvropske komisije, ki konstantno in na tihem delujejona podroèju iskanja re�itev za posamezne odprteprobleme, popolnoma neuèinkovito?
● Kaj je na primer s tistimi dnevnimi migranti, ki delajovsak dan v sosednji dr�avi? Mnogi so leta 2005glasovali proti spremembam in �iritvi Schengenskegaobmoèja. Ali bi se zares razveselili, èe bi vsako jutroin veèer stali s potnimi listi v kolonah na mejnih prehodih?
● Pa nasprotniki evra? Ali bi se veselili, ko bi vsakiè predpotovanjem v drugo dr�avo morali na banko in povrhvsega �e plaèevati bankam za menjavo denarja?
Vojna v nekdanji Jugoslaviji, dobesedno na na�em pragu,nam je pokazala, da se èlovek v teh 60 letih ni popolnomaniè spremenil in da nekateri èakajo na vsak najmanj�i povod,da zaèno z agresijo. Evropa res ni idealna in ima kritiènetoèke ter zapleteno birokracijo, vendar se da z nekolikopotrpe�ljivosti vse probleme razre�iti tudi na miren naèin.Pomembno je, da probleme definiramo, da se potem o njihpogovarjamo, se usklajujemo in najdemo ustrezne re�itveMilan Kuèandolgoletni aktivni politik je v svojem prispevku na osnoviosebnih izku�enj in razmi�ljanj zbral nekaj opozoril. Mnenja
je, da se lahko na osnovi negativnih izku�enj veènacionalnedr�ave Jugoslavije lahko nauèimo nekaj, kar bi bilo koristnotudi skupnosti kot je EU.Jugoslavija je razpadla, ker je zavestno pometala podpreprogo nekatere probleme, namesto da bi se z njimisooèila in poiskala zanje re�itve.Evropska unija se je zna�la v globoki krizi, ki jo bomo lahkorazre�ili le z velikimi, skupnimi napori. Zavedati se moramo,da je Evropa �e v preteklem stoletju izgubila svoj monopolnipolo�aj svetovne sile in nosilca razvoja, pojavila so se novasredi�èa, najprej ZDA in Sovjetska zveza, sedaj pa vse boljKitajska, Indija in Brazilija. Evropa tega dejstva �e vednoni sprejela in treba je preveriti ali na tem podroèju sploh �eima ambicije. Èe jih ima, potem se je treba dogovoriti zaskupno pot, ker bo lahko samo v tem primeru nastopala vsvetu kot pomemben in spo�tovan subjekt. Ker se do sedajEvropa �e vedno ni niè konkretnega dogovorila paè ne moreraèunati na uspeh, zgodilo se bo lahko celo, da stali�èEvrope v svetu kmalu ne bo veè sli�ati.Biv�i predsednik nas je tudi opozoril, da ponavljamonekatere napake, ki so pripeljale do krvavega razpadaskupne dr�ave Jugoslavije. Evropske dr�ave se na primerna politiènem podroèju �e vedno niso dogovorile okrogvpra�anje za kak�no veènacionalno skupnost si splohprizadevajo: federacijo, konfederacijo ali pa nekajpopolnoma novega. Ker tega ne vemo, se sooèamo zenakimi te�avami kot druge veènacionalne dr�ave, ki sorazpadle, ker niso pravoèasno razre�evale te svoje te�ave.Jugoslavija je bila umetna politièna tvorba, ki je nastala tudizaradi doloèenih zunanjih mednarodnih politiènih okoli�èin.Ker so se te spreminjale, bi morala Jugoslavija vsakiè, koso se zunanje okoli�èine spreminjale, poiskati notranjeodgovore. Tega pa ni poèela in zato je na koncu razpadla.
Milan Kuèan in Zlatko Ti�ljarTudi Evropa se �e vedno ni odloèila o svoji identiteti, vendarbo to nekega dne morala storiti, odgovoriti pa bo morala tudina nekatere druge dileme. Kljuèno vlogo pri razre�evanjute�av bo gotovo imela solidarnost saj so evropski narodipremajhni, da bi lahko v globalnem svetu imeli neko te�o.
Da bi situacijo bolj konkretno obrazlo�il, si je M. Kuèanpostavil tri vpra�anja:
1. Kako v veènacionalni dr�avi zagotavljati ravnovesjemed naèelom nacionalne enakopravnosti in naèelomfunkcionalnosti?
E S P E R ONovember 2013
9
2. Kateri so integrativni vzvodi, ki razliène narodepovezujejo v dr�avno skupnost in nato kratko analiziravzvode, ki so bili v Jugoslaviji.:● vrednostni sistem oziroma ideologija● politika oziroma politièna stranka● enotni trg z enotno monetarno, fiskalno in carinskopolitiko
● vojska● vloga osebnosti
3. vpra�anje suverenosti, ki ni zgolj teoretièno vpra�anjeampak ima pomembne praktiène politiène posledice.
Citat iz referata M. Kuèana:�Evropa se bo morala ponovno zavezati prvotnozastavljenim vrednotam � miru, svobodi, èlovekovimpravicam, enakopravnosti, socialni stabilnosti inkohezivnosti, ekonomski uspe�nosti, solidarnosti,enakopravnosti in veljavi EU v svetu � ter jih opredeliti kottemeljno vodilo svojega delovanja.�Stjepan Mesiæ,nekdanji predsednik Republike Hrvatske in zadnjipredsednik Predsedstva Jugoslavije. Kot poznavalec inaktivni udele�enec politiènega �ivljenja zlasti v 90. letih jepreprièan, da Evropa zaenkrat nima druge alternative kotpa je EU, kajti EU spreminja Evropo v kontinent miru.
Stjepan Mesiè med udele�enkami konference
Odgovor na vpra�anje, kak�na bi izgledala danes Evropabrez Eu je po njegovem zelo jasen: razdeljena, �ibka,prepredena z notranjimi nasprotji in spori, v dobrem delupa tudi pod dominacijo nedemokratiènih re�imov.V nadaljevanju se osredotoèi na krvave spopade medsosednjima narodoma, �tevilne �rtve in dolgoroènenegativne posledice, ki so nastale tudi zaradi ne ukrepanjaevropske politiène sfere.
Giorgio Rossetti,nekdanji evropski poslanec meni, dase v Evropi o Evropi �e nikoli ni tolikogovorilo kot danes, vendar �al tudiveliko slabega. Obto�ujejo jo, dadopu�èa ponovno nastajanje nacionalizmov, ksenofobije in anti politike.�tevilni se spra�ujejo o smiselnostieura in nadaljnjega sobivanja v tak�niobliki kot je to danes.
Na kratko se je ozrl v preteklost in na�tel glavne mejnike vzgodovini EU.
1. Zakaj: 2 vojni v 40. letih, 170 mio mrtvih, nacionalnagospodarstva, mesta, kraji unièeni (ideja: zdru�itisovra�nike in njihove vire zaradi katerih so se ubijali)
2. Kako in kdaj?: CECA 52, CED 54, CEE 57, Rim.3. Bilanca oziroma dejstva tega zgodovinskega obdobja:● 60 let miru in rasti● enotno tr�i�èe (4 svobode, enotna valuta za 17 dr�av)● iz �estih dr�av se je poveèala na 27, �e vedno pa èakajonovi kandidati za vstop.
4. Prviè v zgodovini se Evropa zdru�uje na prostovoljniosnovi, ima pozitivno bilanco, odgovorila je �e na vrstovpra�anj zaradi katerih je bila ustanovljena.
In zakaj naenkrat toliko kritike, nezadovoljstva innasprotovanja?
V zadnjih letih smo lahko zaznali kar nekaj alarmantnihsituacij. Zaèelo se je z Merklovo leta 2010. V novonastajajoèi skupnosti so se pojavili prvi znaki nezaupanjain negotovosti, nastala je ekonomska in politièna kriza terkriza vrednot, ki je pri ljudeh povzroèila strah pred drugaènimin pred prihodnostjo.
Strah pa je tisti obèutek, ki na�ira zaupanje, odnose inmedsebojno odvisnost na kateri sloni civilna in demokratiènadru�ba.
In tako je demokracija lahko hitro v nevarnosti, kajti tisti, kise bojijo i�èejo za�èito in so zanjo pripravljeni �rtvovati tudinekaj lastne svobode.
In kako je sploh mogoèe, da smo v tak�no situacijo za�li?Dejstvo je namreè, da so se sanje od vèeraj (mir, obnova)uresnièile.
Ampak sprijazniti se bomo morali, da je danes nov indrugaèen èas in da je Evropa je sooèena s popolnomanovimi izzivi, ki jih mora v skupno korist znati razre�iti.
Novi izzivi so zanesljivo:● kriza,● globalizacija,● klimatske spremembe,● mednarodni terorizem,● vedno veèji razkorak med bogatimi in revnimi dr�avamiin posledièno migracije biblijskih razse�nosti,
● neusmiljena konkurenca,● ogromne razlike med èlanicami EU na gospodarskempodroèju.
Te nove okoli�èine zahtevajo hitre in odloène ukrepe, ki pajih EU ne izvaja. Vzrokov za to je veè in med njimi sta tudidve dominantni mnenji, nastali v preteklih letih:● Mnenje, da je pomembno samo tr�i�èe in zagovornikiso preprièani, da je �la EU na tem podroèju predaleè.
● Mnenje, da je EU potrebna veèja politièna integracija inda ima pred seboj �e dolgo pot. (Tu se pojavlja tveganje,da bodo realnost urejale najmoènej�e èlanice.)
● Dejstvo je tudi, da so finance u�le kontroli in da sonara�èale hitreje kot realne dobrine.
● Problem je tudi, da je tr�i�èe medtem postalo globalno,enako ekonomija, politika pa je ostala v starih okvirih.
Vemo, da se je svetovna ekonomija v 20. stoletju enormnorazvila, vendar pa se razdelitev dobrin ni temu primernoizbolj�ala ampak se je celo poslab�ala. Vzrok temu je
E S P E R ONovember 2013
10
liberalna ekonomija, ki je brez pravil in brez kontrole terzanimivo stali�èe, da osebne koristi lahko prispevajo kskupnemu dobru. Tak�na ideologija, ki smo ji prièa na vsehpodroèjih, je v popolnem nasprotju z etiko in solidarnostjo.
Z leve: Zlatko Ti�ljar, Milan Kuèan, Edvige Ackerman,Stjepan Mesiæ, Sean O Riain, Nikola Ra�iæ
Nujno moramo zaèeti s procesi, ki bodo omogoèili daduhovnost in etika dobijo premoè nad materialnimivrednotami. Istoèasno pa moramo ustvariti tudi pogoje zapremoè politike nad ekonomijo in financami.
Trenutno se EU ubada predvsem s financami in zato nimaèasa niti za rast in razvoj, niti za re�evanje problemov napodroèju zaposlovanja, niti za socialno solidarnost intrajnostni razvoj. In ravno to prina�a s seboj dramatièneposledice na socialnem podroèju.
Citirana je bila tudi misel pape�a Pavla VI o EU:
�Potrebujemo novo veliko utopijo, moramo znati bitivizionarji, sposobni v sedanjosti razumeti mo�nosti, ki senam odpirajo in usmeriti ljudi v novo prihodnost.�
Nove generacije morajo ustvariti Evropo, ki ne bo samoskupno tr�i�èe in ekonomija, ustvariti morajo Evropo, ki sebo zavzemala za svobodo in socialno praviènost,demokratiène principe, spo�tovanje èlovekovih pravic,spo�tovanje manj�in. Nujna je integracija razliènih kulturbrez da se posamezne identitete izgubijo.
EU mora predvsem doseèi interno socialno kohezijo zevropsko blaginjo in socialnimi pravicami, ki bodo veljale zavse evropske dr�avljane. Istoèasno mora biti solidarna tudido vseh revnih in zapostavljenih delov sveta, postati moranosilka miru. Vse to pa ni mogoèe brez moènej�e in boljenotne Evrope, ki bo sposobna hitreje reagirati in delovati.
Dana�nja Evropa je edina dimenzija v kateri lahko probleme,s katerimi se sreèujemo, tudi uspe�no razre�ujemo. Indanes smo ravno mi tisti, ki moramo prispevati k novimdimenzijam.
Melita Cimerman
Neĝhomo
Mi malfermis la okulojn. Kvazaŭ mi revenus al tiu ĉi mondopost jarcenta foresto. »Kio mi estas? Kio okazis al mi?«Kaverno. La rokmuroj tie kaj jene lumigitaj de eta fajro. Subla fingroj mi sentas ke mi estas kovrita per feloj. Silento. Miprovas leviĝi, sed la piedoj ne obeas. Ĉu ili estas frostitaj?Ĉu mi entute havas ilin? »Kie mi estas? Kio okazis al mi?«,ripetiĝadis en mia menso.
Nun mi klare memoras la direktoron de mia jurnalo:»Kolego, vi certe legis ke la neĝhomo aperis sur niaMontego. Vi bone konas Montegon. Vi estas, por tiel diri,la sola homo kapabla esplori tiun ĉi aferon. Jen tasko porvi!«
Sne�eni mo�
Odprl sem oèi. Kot da bi se vrnil na ta svet po stoletniodsotnosti. »Kaj sem jaz? Kaj se je zgodilo z menoj?«Jama. Skalne stene osvetljene z majhnim ognjem. Podprsti èutim, da sem pokrit s ko�o. Ti�ina. Posku�am vstati,ampak noge me ne ubogajo. »So zmrznjene? Jih splohimam? Kje sem? Kaj se je zgodilo z menoj?« se jeponavljalo v mojih mislih.Zdaj se jasno spomnim direktorja mojega èasopisa:»Kolega, ti si prav gotovo prebral, da se je sne�eni mo�pojavil na na�i Gori. Ti dobro pozna� Goro. Si, tako rekoè,edini èlovek sposoben raziskati to zadevo. To je nalogazate!«
Tibor Sekelj (19121988) je bil nadarjen na raznih podroèjih, ki so med seboj povezana: bil je novinar, raziskovalec,pustolovec, alpinist, pisatelj, risar, filmar, geograf, etnolog, muzeolog, poliglot in esperantist. Deloval je na podroèjupolitike, imel stike z veè dr�avnimi voditelji. V svojem delovanju je pri UNESCO v imenu Svetovnega esperantskegazdru�enja (UEA) je zagovarjal uporabo esperanta.Sodi med najveèje izvorne esperantske pisce. Morda je, glede na �tevilo njegovih del prevedenih iz esperanta v drugejezike, celo bolj znan v neesperantskem svetu. Njegovo najbolj uspe�no literarno delo Kumeuaŭa la filo de ĝangalo(Kumeuaua � sin pragozda) je prevedeno v 24 jezikov na skoraj vseh celinah.Prilo�ena novela je iz zbirke Premiitaj noveloj kaj aliaj (Nagrajene in druge novele). Zbirka je izvorno napisana v esperantu.Novela temelji na resniènih dogodkih. V letu 1944 je, brez veèjih predhodnih izku�enj s plezanjem po gorah, sodeloval vodpravi na Akonkagvo (6962 m), najvi�jo goro v Ju�ni Ameriki, ki jo je vodil znani �vicarski plezalec nem�kega rodu GeorgLink. Z Avstrijcem Zechnerjem in Italijanom Bertonejem je dosegel vrh te gore 13. februarja 1944. Odprava je dramatiènopotekala: �tirje izmed �estih mladenièev, ki so sodelovali, so umrli v sne�nem viharju. Njihova trupla so na�li po 11ihmesecih v drugi odpravi, v kateri je Tibor Sekelj na pobudo argentinske vojske prav tako sodeloval. Po obeh odpravahje Sekelj k �e napisani knjigi Tempestad sobre el Aconcagua (Vihar nad Aconcaguo) ob 2. izdaji dodal novo poglavje vkaterem je pripovedoval o tej pustolov�èini. Argentinska vlada ga je nagradila z "zlatim kondorjem" za njegove zaslugepri odpravi, zavrnil pa je argentinsko dr�avljanstvo, ki mu ga je osebno predlagal takratni voditelj Perón.
E S P E R ONovember 2013
11
»Jen tasko por vi!« sonis longe en miaj oreloj. Dum lapreparlaboroj mi ofte memoris la ruĝan vizaĝon de ladirektoro. Tra la truo kiun la cigaredo lasis libera, li ellasisla simplan frazon: »Jen tasko por vi!« Dum mi grimpadiskun mia ekspedicio de bivako al bivako sur la rokaj deklivojde Montego, sur ĝiaj glaciejoj kaj neĝblovaĵoj, mi sentis minen mia elemento. Same kiel dum miaj antaŭaj duekspedicioj. La unuan fojon, akompanante la famanmontgrimpanton Lund. La duan, por serĉi kvar kadavrojn:tiun de Lund, de lia edzino, kaj de du aliaj viktimoj de laneĝŝtormo al kiu mi mirakle eskapis. Ĉiujn kvar kadavrojnni retrovis. Kun granda peno ni descendis kun ili enGrandan Valon por dece enterigi niajn kamaradojn. La trianfojon sur Montego. Ĉifoje kun nova, nekutima tasko: laserĉo de la neĝhomo. Postmultaj tagoj ni alvenis al ladanĝera zono de eternaneĝo. La spirado peza.Ripozo post deko da paŝoj.Subite piedsignoj en laneĝo. Piedoj grandaj,preskaŭ rondaj, kun postsignoj sen difinita rando,kian postlasas ŝuoj. Neĝhomo! Mia koro ektremis.La sango ekbolis: »Taskopor mi!« Nur momentojnpost la ekscita trovo, lavento ekblovis pli forte.Ekneĝis. Montego dronisen densan grizon. Daŭrigila grimpadon tra laneĝŝtormo signifus riskiniajn vivojn. Mi ordonis almiaj kvar kunuloj tuj reiri alla lasta bivako. Ankaŭ mibaldaŭ venos. Ĉar mi memne estis kapabla turni ladorson al »mia tasko«.Precipe nun, kiam lapiedsignoj tiel klare montriĝis antaŭ mi. Jen la spurokuŝis antaŭ mi kiel gvidiloal la sukceso de mia misio.Nur mi devis sekvi ilin,elteni ĝis la fino. Laesplorista pasio kaptis minkaj ordonis: antaŭen! Kunenergio nekomprenebla sur tiuj altajoj, mi paŝadis en lapiedsignoj de la neĝhomo. Ne estis paŝoj tre grandaj. Sedla ventego kaj la neĝflokoj kiuj pingle ŝutiĝis en mianvizaĝon, senspirigis min. Ĝis genue mi dronadis en laneĝon. Ho fortoj ne forlasu min! Tra la densa neĝa vualomi subite ekvidis silueton. Ĝi moviĝis. Mi levis miajnkontraŭneĝajn okulvitrojn, por konvinkiĝi pri la realeco detio kion mi vidis. Jes, ia silueto moviĝis. En mian direkton.Mi plej volonte forkurus ien. Sed mia ekstrema elĉerpitecofiksis majn piedojn al la neĝo, kvazaŭ ili estus el plumbo.La silueto fariĝis pli kaj pli klara. Gi venis rekte al mi. Denur kelkaj paŝoj mi povis vidi lian gigantan homsimilankorpon. Estis terura momento. Subite nebulo kovris miajnokulojn. Kio okazis poste kun mi? Nenion plu mi scias.Kvazaŭ mi estus droninta en jarcentojn profundan sonĝon.
»To je naloga zate!« je �e dolgo odzvanjalo v mojih u�esih.Med pripravami sem se pogosto spomnil na direktorjevrdeè obraz. Skozi luknjo, ki jo je naredil cigaret, je izpustilpreprost stavek: »To je naloga zate!« Medtem ko sem ssvojo ekspedicijo plezal od bivaka do bivaka po skalnatihpoboèjih Gore, po njegovih ledenikih in sne�nih zametih,sem se poèutil v svojem elementu. Prav tako kot v mojihprej�njih dveh odpravah. Prviè, v spremstvu slavnegagorskega plezalca Lunda. Drugiè sem iskal �tiri trupla:Lundovo, njegove �ene in �e dveh �rtev sne�ne nevihte,ki sem ji sam èude�no pobegnil. Vsa �tiri trupla smo na�li.Z veliko truda smo se spu�èali z njimi v Veliko dolino, kjersmo na�e prijatelje dostojno pokopali. Tretjiè na Goro.
Tokrat z novo, nenavadnonalogo: iskanje sne�enega mo�a. Po mnogihdneh smo pri�li do nevarnega obmoèja veènegasnega. Dihanje je ote�eno. Poèitek po desetih korakih. Nenadoma stopinjev snegu. Velike noge, skoraj okrogle, sledi brez doloèenega roba kakr�negapustijo èevlji. Sne�enimo�! Moje srce se je zatreslo. Kri je zavrela: »Naloga zame!« Le trenutekpo razburljivi najdbi je veter zapihal moèneje. Zaèelo je sne�iti. Gora je utonila v gosto sivino. Nadaljevanje z vzpenjanjemskozi sne�no nevihto bipomenilo tveganje na�ih�ivljenj. Naroèil sem svojim �tirim spremljevalcemnaj se takoj vrnejo v zadnjibivak. Tudi sam bom kmalu pri�el. Vendar sam nisem mogel obrniti hrbta»svoji nalogi«. �e posebejsedaj, ko so se stopinjetako oèitno pojavile predmenoj. Glej, sled je le�alapred menoj kot vodilo kuspehu mojega poslanstva. Samo moral sem ji
slediti, vztrajati do konca. Raziskovalna strast me je ujelain ukazala: naprej! Z nerazumljivo energijo na teh vr�acihsem sledil stopinjam sne�enega mo�a. Koraki niso biliveliki. Vendar so se vihar in sne�inke kot igle vsule na mojobraz, ostal sem brez sape. Do kolen sem potonil v sneg.Oh, moèi ne zapustite me! Skozi debelo sne�eno tanèicosem nenadoma zagledal obris postave. Premaknila se je.Dvignil sem sne�na oèala, da sem se preprièal ali je to res,kar vidim. Da, obris se je premaknil v mojo smer. Najrajebi pobegnil nekam. Ampak izjemna izèrpanost je mojenoge pritrdila v sneg, kot da so iz svinca. Obris je postajalvse bolj jasen. Prihajal je naravnost k meni. Le nekajkorakov stran sem lahko videl njegovo ogromno, èlovekupodobno telo. Bil je grozen trenutek. Nenadoma je meglaprekrila moje oèi. Kaj se je kasneje zgodilo z mano? Nièveè ne vem. Kot, da bi bil potopljen v stoletni, globokispanec.
�Sne�eni mo��
E S P E R ONovember 2013
12
Paŝoj aŭdiĝis de ekstera. lu forpuŝis unu el la rokoj. Postmomento giganta homsimila figuro enŝoviĝis en lakavernon. Malgraŭ la duonmalhelo kaj la densaj ombroj mirekonis la neĝhomon. La penso ke mi estas kaptito de lamonstro hirtigis mian haŭton. Mi sufokis terurkrion en miagorĝo. Mi decidis ŝajnigi senvivecon.Per duonmalfermitaj okuloj mi povis sekvi liajn movojn. Nunli ree fermis la enirejon de la kaverno. Felon plenan de neĝoli alportis al la fajrujo. En poton li metis ĝin. »Jen tasko porvi«, mi nun klare aŭdis la voĉon el la buŝo kun cigaredo.Mi pensis: »Ĉu mi iam savos mian vivon el tiu ĉi aventuro?Ĉu mi sukcesos plenumi la taskon? La neĝhomoalproksimiĝis al mia kuŝejo. Li malkovris miajn piedojn kajkomencis palpi ilin. Mi nenion sentis. La piedoj estisfrostitaj. Li kovris miajn piedfingrojn per tolajo trempita envarmegan akvon. Post kelkaj minutoj li ekfrotis ilin per neĝo,kaj sekvis denove varma kompreso. Ĉiu montgrimpantokonas tiun sistemon por aktivigi la sangocirkuladon. Sedla neĝhomo? Ĉu eble racia estajo? Kiam li metis sianmanon sur mian frunton, mi havis la impreson de homamano. Per la fingroj li levis miajn palpebrojn Nun ni rigardisunu la alian en la okulojn. Li leviĝis kaj de la fajrujo alportispoteton. El ĝi li nutris min per kulerplenoj da kaĉo. Tre zorgekaj pacience. Jo la febla lumo de torĉo mi povis observiliajn manojn tute homecajn. Liajn okulojn. Lian nazon. Ne,la neĝhomo ne estis monstro. Li estis homo kun mildarigardo, iom fora, iom vitreca. Liaj piedoj estis volvitaj entolajojn, ĉirkaŭligitajn per ledaj ŝnuroj. Lia plej eksteravestajo estis besta felo. El sub la fela ĉapo abunda hararokaj helbruna barbo vidiĝis. Tiun nokton mi longe ne povisekdormi. Centoj da demandoj turmentis min. Kiam mivekiĝis, mi estis sola en la kaverno. Post du aŭ tri horoj miagastiganto aperis tra la rokpordo. Ĉasitan besteton likunportis. Li senfeligis ĝin, kaj metis apud la fajro por ĝinrosti. Poste sekvis la masaĝo de piedoj. Li alportis rostajonkaj mi ekmanĝis. Apenaŭ eliris voĉo el miaj lipoj, kiam mivolis diri »dankon«. Li ne respondis, nek ŝajnis esti aŭdintamin. Mi kolektis mian tutan energion kaj transformis ĝin envoĉon: »Dankon! Dankon pro via boneco! Sed kiu viestas?« Mia gastiganto daŭrigis ian sian laboron apud lafajrujo. Li ŝajnigis sin ne aŭdi min. La tagoj pasis, kaj lakavernoloĝanto sisteme nutris min kaj flegis miajn piedojn.Sed eĉ ne unu vorton mi aŭdis de li. Ankaŭ mi ne plu insistispri interparolo. Li neniam rigardis min rekte en la okulojn.Sed mi zorge observadis mian savanton. Lia vizaĝokamuflita per la barbo kaj la hararo, ŝajnis al mi iom konata.Al kiu ĝi memorigis min? Mi serĉis en mia memoro iunvizaĝon, sed vane.lun matenon li alproksimigis brulantan torĉon por ekzamenimiajn piedojn. La flamo plene lumigis lian vizaĝon. Liajnbluajn okulojn. Lian haŭton tanitan pro la ventoj kaj frostoj.Lian delikatan buŝon... Jes, jes...mi konas tiun homon!»Lund!« mi ekkriis subite eksidante sur la kuŝejo. »Lund viestas, mi rekonas vin!«Kiel respondo al mia ekkrio, mia gastiganto ekrigardis minper nebuleca rigardo, sed restis trankvila, senvorta. »SedJoĉjo, amiko mia, ĉu vi ne memoras min? Mi estas viaamiko R. Ĉu vi vere ne rekonas min?«Li daŭre rigardis min ne montrante per io ajn ke likomprenas miajn vortoin. »Amiko, ĉu vi ne memoras ke nikune grimpis Montegon antaŭ kvar jaroj?« »Ĉu vimemoras? Ni bivakis kune dum tuta semajno en GlacieiaValo. Tiam ni ekmarŝis. Ankaŭ en la supra bivako ni pasigiskelkajn tagojn kune. Vi estis foje malgaja kaj ironia.
Od zunaj je bilo sli�ati korake. Nekdo je odstranil eno odskal. Èez trenutek se je ogromna, èloveku podobnapostava prikazala v jami. Kljub poltemi in gosti senci semprepoznal sne�enega mo�a. Misel, da sem ujetnik po�asti,je naje�ila mojo ko�o. Du�il me je krik groze v grlu. Odloèilsem se, da se pretvarjam, da sem mrtev.Z napol odprtimi oèmi sem lahko sledil njegovemu gibanju.Zdaj je spet zaprl vhod v jamo. Ko�uh poln snega jeprinesel k ognji�èu. Dal ga je v lonec. »To je naloga zate«,sem zdaj jasno sli�al glas iz ust s cigareto. Mislil sem: »Alibom kdaj re�il moje �ivljenje iz te avanture? Ali bom lahkoizpolnil nalogo?« Sne�eni mo� se je pribli�al moji postelji.Odkril mi je noge in se jih zaèel dotikati. Niè nisem èutil.Noge so bile zmrznjene. Pokril je moje no�ne prste s krponamoèeno v toplo vodo. Po nekaj minutah jih je zaèeldrgniti s snegom in ponovno je sledil vroè obkladek. Vsakgorski plezalec pozna ta sistem za aktiviranje krvnecirkulacije. Ampak sne�eni mo�? Je racionalno bitje? Koje polo�il svojo roko na moje èelo, sem dobil vtis, da jeèlove�ka roka. S prsti je dvignil moji veki. Zdaj sva sespogledala iz oèi v oèi. Vstal je in iz ognji�èa prinesellonèek. Iz njega me je hranil s polnimi �licami ka�e. Zeloprevidno in potrpe�ljivo. Zaradi �ibke svetlobe bakle semlahko opazoval njegove roke, povsem èlove�ke. Njegoveoèi. Njegov nos. Ne, sne�eni mo� ni bil po�ast. Bil jeèlovek z ne�nim videzom, nekoliko zamaknjen in steklen.Njegove noge so bile zavite v platno, zvezane z usnjenovrvico. Njegovo zunanje oblaèilo je bilo �ivalsko krzno.Izpod krznene kape so se videli ko�ati lasje in svetlo rjavabrada. Tisto noè dolgo nisem mogel zaspati. Trpinèilo meje na stotine vpra�anj. Ko sem se zbudil, sem bil v jamisam. Po dveh ali treh urah je moj gostitelj pri�el skoziskalna vrata. Prinesel je ulovljeno �ival. Odrl ji je ko�o in jodal zraven ognja, da jo bo spekel. Sledila je masa�astopal. Prinesel mi je peèenko in jedel sem. Iz mojih ustnicje komaj pri�el glas, ko sem hotel reèi »hvala«. On niodgovoril, prav tako se je zdelo, da me ni sli�al. Zbral semvso svojo energijo in jo preoblikoval v glas: »Hvala! Hvalaza tvojo dobroto! Ampak kdo si?« Moj gostitelj jenadaljeval svoje delo poleg ognji�èa. Pretvarjal se je, dame ni sli�al. Dnevi so minevali in jamski èlovek me jesistematièno hranil in skrbel za moje noge. Ampak nitibesede nisem sli�al od njega. Prav tako tudi sam nisemvztrajal pri pogovoru. Nikoli me ni pogledal naravnost voèi. Vendar sem skrbno opazoval svojega re�itelja. Njegovobraz je bil pokrit z brado in lasmi, zdel se mi je nekolikopoznan. Na koga me je spominjal? Iskal sem v svojemspominu obraz, vendar zaman.Neko jutro se je pribli�al z goreèo baklo, da pregleda mojenoge. Plamen je v celoti osvetlil njegov obraz. Njegovemodre oèi. Njegovo polt zagorelo od vetra in zmrzali.Njegova ne�na usta...Ja, ja...Poznam tega èloveka!»Lund!« sem zaklical nenadoma sede na postelji. »Lund tisi, prepoznal sem te!«V odgovor na moj krik, me je moj gostitelj pogledal zmeglenim pogledom, vendar je ostal miren, brez besed.»Toda Joĉjo, prijatelj moj, se me ne spomniš? Jaz sem tvojprijatelj R. Ali me res ne prepozna�?«�e vedno me je gledal, ne da bi pokazal, da razume mojebesede. »Prijatelj ali se ne spomni�, da smo se skupajpovzpeli na Goro pred �tirimi leti? Ali se spomni�? Celteden smo skupaj prebivali v Ledeni dolini. Potem smozaèeli hoditi. Prav tako smo v zgornjem bivaku pre�iveli
E S P E R ONovember 2013
13
Kompreneble. Estis evidente ke la flirto de Hanka kun lajuna inĝeniero Moze ĝenis vin.«La rememoroj torente fluis el mia buŝo, en la espero keLund, kiun mi jam sen ia dubo rekonis, fine reagos. Sedvane mi tion atendis. Lia mieno restis rigida, senemocia.Nur de tempo al tempo lia frunto sulkiĝis, kvazaŭ li dezirusrememori ion forgesitan. »Memoru, Joĉjo, kiel virekomendis al mi kaj du aliaj kamaradoj grimpi Montegon.Ni sukcese grimpis ĝis la supro. Reveninte ni trovis vin,vian edzinon Hanka, Moze kaj profesoron Ŝulc en la plejsupra bivako. Mi kaptis la manon de mia gastiganto. Liarigardo komencis fariĝi pli klara. Ĉu li komencis komprenimin? »Ŝtormego komenciĝis. Ni tri, kiuj jam revenis de lamontsupro, rapidegis por atingi ĝustatempe la grandanbivakon en Glacieja Valo. Tie, en nia tendo kun tremantakoro ni pensis pri vi. »Sed post tritaga neĝŝtormo, kiam vine revenis, ĉio estis klara. Dika neĝtavolo kovris viajn kvarkadavrojn. »Ni retrovis viajn korpojn, preskaŭnerekoneblajn post unu jaro. Tiam ni rekonstruis laokazaĵojn. »Vi ekgrimpis. La profesoro postrestis. Kaj kiamla ŝtormo komenciĝis, listarigis sian tendeton. Enĝi ni retrovis liankadavron post unu jaro.Vi kun Hanka kaj Mozedaŭrigis, fruntante laneĝan ventegon. En tiajcirkonstancoj viamontgrimpa instinktonepre ordonis al vi turniĝikaj descendi. Sed ĉifojevi tion ne faris.Nekomprenebla spitemoekregis vin. Ĝi pelis vinantaŭen. Hanka,malgraŭ sia delikataaspekto, sukcesisevoluigi nekredeblanenergion en la montaro.Ŝi sekvis vin de paŝo enpaŝon. Kaj ankaŭ Mozeklopodis venki laspiromankon, Ia korpopezon, la neĝblovon kiu plenigadislian vizaĝon. »Sed sur unu el la vastaj neĝkovritaj deklivojMoze decidis reiri. Liaj piedoj komencis frostiĝi. Tie ni trovislian kadavron la sekvantan jaron, kun piedo sen ŝuo.«Je la flaveta lumo de la torĉo la ombroj kaj lumoj ludismakabran dancon sur la vizaĝo de mia mistera aŭskultanto.Homo, aŭ nur fantomo en la korpo de mia mortinta amiko.Liaj okuloj komencis febre brili. Penetre li rigardis min, kunla mieno de homo, kiu volus kapti fadenon de la historio,delonge perditan. »Vi daŭrigis la vojon supren, pezespiregante, luktante kontraŭ la neĝŝtormo, kiun ni oftenomis la »blanka morto«. Kvazaŭ pelita de freneza obsedovi puŝis vin antaŭen. Hanka ankoraŭ sekvis vin. Nur centoda metroj mankis ĝis la supro. Tiam subite, sur malsekaroko ekglitis via edzino, kaj falante rompis sian kranion. Viklopodis revivigi ŝin. Vi provis ŝin levi. Sed ho ve. Ĉio estisvana...Tie ni retrovis ŝin dum nia serĉekspedicio. Mi nescias Joĉjo, kio pelis vin pluiri. Ĉu la magneta altiro deMontego, kiun ni ambaŭ tiom amis? Ĉu la freneziga doloropro la perdo de via kunulino? Nur mi scias ke vi ekgrimpispor venki la lastajn cent metrojn de Montego. Sed posttrideko da metroj vi eksidis. La frosto ekkaresis viajn
nekaj dni skupaj. Vèasih si bil �alosten in ironièen.Seveda. Bilo je oèitno, da te je motilo Hankinospogledovanje z mladim in�enirjem Mozejem.«Spomini so kar de�evali iz mojih ust, v upanju, da bo Lund,ki sem ga nedvomno prepoznal, konèno odzval. Vendarsem to prièakoval zaman. Njegov izraz je bil tog, brezèustev. Samo obèasno se je njegovo èelo nagubalo, kot bise želel nečesa spomniti. »Zapomni si, Joĉjo, ko si tipriporoèal meni in dvema drugima prijateljema vzpenjanjena Goro, smo uspe�no priplezali do vrha. Vraèajoè smona�li tvojo �eno Hanko, Mozeja in profesorja �ulca vnajvi�jem bivaku.« Vzel sem roko mojega gostitelja.Njegov pogled je postajal jasnej�i. Ali me je zaèelrazumeti? »Velika nevihta se je zaèela. Mi trije, ki smo sevrnili iz gorskega vrha, hiteli smo, da smo pravoèasnoprispeli v bivak v Ledeni dolini. Tam, v na�em �otoru, smos trepetajoèim srcem mislili na vas. Toda po treh dnehsne�ne nevihte, ko se �e niste vrnili, je bilo vse jasno.Debela sne�na plast je prekrila va�a �tiri trupla. Po enemletu smo na�li va�a trupla, skoraj neprepoznavna. Takrat
smo rekonstruirali dogodke. Povzpeli ste se.Profesor je omagal. In koje nevihta izbruhnila, jepostavil svoj �otor. Vnjem smo po enem letuna�li njegovo truplo. Ti sis Hanko in Mozejemnadaljeval, navkljub sne�nemu viharju. V tak�nihokoli�èinah ti mora tvojplezalni nagon nedvomno ukazati, da se obrne�in spusti�. Ampak tokrattega nisi naredil. Vodilote je nerazumljivo kljubovanje. Gnalo te je naprej.Hanki je kljub ne�nemuvidezu uspelo razviti neverjetno energijo v gorah. Sledila ti je korak zakorakom. In tudi Moze je
posku�al premagati pomanjkanje sape, telesno te�o,sne�ni mete�, ki je motil njegov pogled. Toda na enemizmed velikih zasne�enih poboèjih se je Moze odloèil vrniti.Njegove noge so zaèele zmrzovati. Tam smo naslednjeleto na�li njegovo truplo, z nogo brez èevlja.«Rumenkasta svetloba od bakle je s sencami in luèmi igralamrtva�ki ples na obrazu mojega skrivnostnega poslu�alca.Èlovek ali pa samo duh v telesu mojega mrtvega prijatelja.Njegove oèi so zaèele vroèièno sijati. Prodirajoèe me jegledal, s èlove�kim izrazom, ki bi rad ujel nit dolgoizgubljene zgodbe. »Nadaljevali ste proti vrhu, te�kodihajoèi, v borbi z sne�no nevihto, ki jo pogosto imenujemobela smrt. Kot, da te je poganjala nora obsedenost, si segnal naprej. Hanka ti je sledila. Le sto metrov je manjkalodo vrha. Takrat pa ji je nenadoma na vla�ni skali spodrsniloin padajoèa si je zlomila lobanjo. Lotil si se jo o�iviti.Poskusil si jo dvigniti. Ampak �al je vse bilo zaman. Tamsmo jo našli med našo iskalno odpravo. Ne vem, Joĉjo, kajte je gnalo naprej. Ali magnetna privlaènost Gore, ki sva jooba imela rada? Ali blazna boleèina zaradi izgube svojepartnerice? Vem samo to, da si premagal zadnjih stometrov Gore. Ampak po tridesetih metrih si se sedel. Mraz
Aconcagua
E S P E R ONovember 2013
14
piedojn, viajn manojn...Tie ankaŭ vi mortis.« Terurigagrimaco deformis nun la vizaĝon de Lund. Liaj okuloj larĝemalfermiĝis, kaj li laŭtege ekkriis: »Neeee!...Neeee! Mi nemortis! Mi ne mortis!« Li freneze skuegis sian kapon. Perunu mano li ekkaptis sian frunton. Dolorspasmo igis lianvizaĝon nerekonebla. »Ne, mi ne mortis...Mi restisvivanta!« »Ne povas esti, Joĉjo. Mi mem trovis viankadavron. Gi estis nerekonebla pro la frosto, sed ĉe ĝi nitrovis viajn dokumentojn, kaj neniu pli dubis pri laidenteco.« »Ne. Mi ne mortis...Nun mi memoras. Jes, miestas Lund...Nun mi ĉion memoras...« preskaŭ flustre dirisli serĉante la memoron per la rigardo perdita ie en lasenfino. »Sed ni forportis vian kadavron. Kun granda penoni portis ĝin al Granda Valo, kaj enterigis ĝin tie. Mi memĉeestis.« »Ne estis mi. Tio estis Stepanek...« Mi tremis perla tuta korpo. Gis nun mi havis la impreson ke mi parolasal fantomo. Kaj nun subite li mencias homon kiu mortis surMontego dek jarojn pli frue, kaj kies kadavro neniam estisretrovita. Mi sentis ke mia cerbo krevos. »Kio okazis, Joĉjo?Kio okazis?« »Jes, mi eksidis, preta por mortis same kielmia kara Hanka mortis antaŭ miaj okuloj. Tiel senpova miestis! Tiel terure mizera! »La frosto komencis invadi miantutan korpon. Sed tiam subite, kvazaŭ fulmo traflugis miankapon: »Ne, mi ne rajtas morti. Mi devas helpi al aliaj enmortdanĝero sur Montego. Mi devas elaĉeti mian kulponpro la morto de Hanka. »Mi decidis pluvivi. La monto kaj lamontgrimpantoj min bezonas vivan. Mi starigis al mi novanvivotaskon, kiun mi povos plenumi nur se neniu ĝenos min.Neniu devas scii ke mi vivas. Pene mi leviĝis de la ŝtono.En tiu momento mi ekmemoris pri la kadavro de Stepanek,kiun mi dum iu grimpado vidis sidantan sur iu roko. Al tiuloko mi direktis min. Tie li sidis, same kiel antaŭ deko dajaroj. Sekigita de la frosto, nerekonebla. Mi levis lin kaj iompost iom alportis lin sur la lokon kie mi sidis antaŭe, en laproksimeco de Hanka. En liajn poŝojn mi metis miajndokumentojn. Tiam mi transiris sur la alian flankon deMontego. La ŝtormo sovaĝe bategis min. Mi ne scias kielmi rezistis. Fine mi trovis tiun ĉi kavernon. De ĉi tie mipatrolas Montegon. Okaze mi savadis la vivon demontgrimpantoj en danĝero. Ho, jes, mi memoras pri plurajsaviĝoj, kiujn oni konsideris miraklaj.« »Joĉjo, kiel mi ĝojaske vi vivas! Kiel mi ĝojas ke vi estcs Joĉjo, mia amiko, kajne ia fantomo! Vi estas vera heroo. Sed vi vivas tiel pene,sen rimedoj, sen ilaro, sen nutraĵo, forlasita sola al tiu ĉisovaĝa naturo. Ni devas ion fari. Kiam mi reiros al la urbo,mi faros kolekton por havigi al vi decan dometon,vestajojn...« »Ne, ne. Mia funkcio finiĝis. Nun kiam mi estasmalkovrita, mi ne plu povos plenumadi mian taskon...Mi neplu povos ekzisti...Mi ne plu devas ekzisti!« Tiujn lastajnfrazojn Lund eldiris preskaŭ senvoĉe, nur por si mem. Tiamli leviĝis kaj aliris la elirejon. Per jam konata movo li forigisla rokpordon. Tra la liberigita truo kune kun la fasko detaglumo forta neĝblovo penetris la kavernon. Ekstereŝtormo fajfadis inter la valoj kaj montoj. »Joĉjo, kien vi iras?Atendu. Restu ĉi tie, Joĉjo!« Miajn kriojn kvazaŭ li ne estusaŭdinta. Kun granda fortostreĉo mi ekstaris sur miajnpiedojn, kaj altrenis min al la elirejo. »Joĉjo...Amiko mia,atendu!...Revenu!« Lia silueto fariĝis pli kaj pli malklararigardata tra la densa vualo de la neĝblovo. Lund ne plupovis aŭdi miajn kriojn. Nur grandaj senformaj piedsignojde neĝhomo postrestis, ĝis kiam ankaŭ ilin forviŝis la neĝo.
je pobo�al tvoje noge, tvoje roke...tam si tudi ti umrl.«Lundov obraz se je spremenil v grozno grimaso. Njegoveoèi so se �iroko odprle in glasno je vzkliknil: »Neeee!...Neeee! Nisem umrl! Nisem umrl!« Blazno je odkimaval zglavo. Z eno roko je pograbil svoje èelo. Boleèi krè je naredilnjegov obraz neprepoznaven. »Ne, nisem umrl...Ostal semživ!« »To ne more biti, Joĉjo. Sam sem našel tvoje truplo.Bilo je neprepoznaven zaradi zmrzali, vendar ob njem smona�li tvoje dokumente in ni bilo veè dvoma glede identitete.«»Ne. Nisem umrl. Zdaj se spomnim. Ja, jaz sem Lund. Zdajse vse spomnim.« je skoraj �epetaje dejal, i�èoè spomin spogledom izgubljenim nekje v neskonènosti. »Ampakodnesli smo va�a trupla. Z veliko truda smo jih odpeljali vVeliko dolino in jih pokopali tam. Sam sem prisostvoval.«»Nisem bil jaz. Bil je Stepanek.« Celo telo se mi je treslo.Do sedaj sem imel obèutek, da sem govoril duhu. In zdajje nenadoma omenil èloveka, ki je umrl na Gori deset letprej in njegovega trupla niso nikoli na�li. Èutil sem, da mibodo počili možgani. »Kaj se je zgodilo, Joĉjo? Kaj se jezgodilo?« »Ja, usedel sem se, pripravljen umreti, tako kotmoja draga Hanka, ki je umrla pred mojimi oèmi. Takonemoèen sem bil! Tako stra�no obupan! Mraz je zaèelnapadati moje celotno telo. Potem pa nenadoma, kot strelaiz jasnega je prestrelila mojo glavo: Ne, ne smem umreti.Moram pomagati drugim v gorskih nevarnostih na Gori.Moram odkupiti svojo krivdo za smrt Hanke. Odloèil semse pre�iveti. Gora in gorski plezalci me potrebujejo �ivega.Postavil sem si novo �ivljenjsko nalogo, ki jo lahko izpolnimsamo, èe me nihèe ne moti in nihèe ne sme vedeti, da sem�iv. Z muko sem se dvignil s kamna. V tistem trenutku semse spomnil na truplo Stepaneka, ki sem ga med nekimplezanjem videl sedeèega na nekem kamnu. Namenil semse na tisto mesto. Tam je sedel, tako kot pred desetletjem.Posu�en od mraza, neprepoznaven. Pobral sem ga in gapoèasi nesel na kraj, kjer sem sedel prej, v bli�ini Hanke. Vnjegove �epe sem dal svoje dokumente. Potem sem �el nadrugo stran Gore. Neurje je brtualno tolklo po meni. Ne vem,kako sem se upiral. Konèno sem na�el to jamo. Od tukajpatruljiram po Gori. Prilo�nostno sem re�eval �ivljenjagorskim plezalcem v nevarnosti. Oh, ja, spomnim se veèreševanj, ki jih imajo za čudežna.« »Joĉjo, kako vesel sem,da si živ! Kako vesel sem, da si Joĉjo, moj prijatelj in neduh! Ti si pravi junak. Ampak ti �ivi� tako te�ko, brezsredstev, brez orodja, brez hrane, prepu�èen tej divji naravi.Nekaj moram narediti. Ko se bom vrnil v mesto, bomorganiziral zbiralno akcijo, da ti zagotovim dostojno koèo,oblaèila...« »Ne, ne. Moja naloga se je konèala. Zdaj, kosem odkrit, ne morem izpolnjevati svojega poslanstva...Nemorem veè obstajati...Ne smem veè obstajati« Te zadnjestavke je Lund izgovoril skoraj brezglasno, samo zase.Potem je vstal in od�el skozi izhod. Z �e znanim gibom jeodstranil skalnata vrata. Skozi osvobojeno luknjo je v jamoskupaj s snopom dnevne svetlobe prodrl moèan sne�niveter. Zunaj je nevihta �vi�gala med dolinami in gorami.»Joĉjo, kam greš? Počakaj. Ostani tu, Joĉjo!« Moji kriki, kotda ne bi bili sli�ani. Z veliko truda sem vstal in se odvlekeldo izhoda. »Joĉjo...Prijatelj moj, počakaj!...Vrni se!« Njegovobris je skozi debelo tanèico sne�nega mete�a postajal vsebolj zamegljen. Lund ni mogel sli�ati mojih krikov. Samovelike brezobliène stopinje sne�enega mo�a so ostajaledokler jih sneg ni izbrisal. Prevod: Karmen Le�nik
Espero izdaja | Eldonas Esperantsko dru�tvo Maribor | Esperantosocieto Maribor, Pod vinogradi 4, 2351 KamnicaG: 041 27 57 31, E: info@esperantomaribor.si,W: http://esperantomaribor.si
Uredil | Redaktis: Mario Vetrih, lektoriral | kontrollegis: Zlatko Ti�ljar.Matièna �tevilka: 5007992000, TRR: IBAN SI56 0451 5000 0790 670 (Nova KBM d.d.), Davèna �tevilka: 35897163