14
125-letnica rojstva Priske Haas Letos mineva 125 let od rojstva Priske Haas, ene ustanovitelja Esperantskega drutva v Mariboru. Bila je dolgoletna èlanica Drutva. Veliko Mariborèanov je uèila mednarodnega jezika esperanta. Letonji Zamenhofov dan Mariborsko esperantsko drutvo posveèa spominu nanjo. Rojena je bila 8. januarja 1888 v kraju Knittelfeldu, v Avstriji s priimkom Schindler. Umrla je 26. julija 1975 v Mariboru. Priska Haas, je bila uèiteljica, osnovno olo je konèala v Gradcu, pedagoko gimnazijo pa v Mariboru. Bila je ena ustanovitelja Esperantskega drutva Maribor (ustanovljeno 1910), odvetnika dr. Henrika Haasa. Esperantistka je postala leta 1911. Jezi ka se je uèila sama, saj na podeelju na avstrijskem tajerskem, kjer je bila uèiteljica, ni bilo nikogar, ki bi ji lahko pri tem pomagal. Ves èas je sodelovala z moem. Èlan drutva je bila vseh 65 let, zelo aktivna in v svojem delu uspena. Organizacijsko delo v drutvu je prevzela leta 1924, ko je bila izvoljena v odbor. Prav tako je bila èlanica Mednarodne esperantske zveze. Od leta 1958 dalje je bila èastna èlanica Esperantskega drutva Maribor. Leta 1924 se je skupaj z druino udeleila svetovnega esperantskega kongresa na Dunaju. Po tem kongresu sta z moem dr. Henrikom Haasom priredila vabljivo esperantsko razstavo v tudijski biblioteki v Kazinu. V zaèetku novembra sta sledila dva dobro obiskana teèaja na realni gimnaziji. En teèaj je vodila Priska Haas v nemkem jeziku, drugega pa Ferdo Dobravc v slovenèini. Priska Haas med svojimi uèenci, Maribor 1969 V a b i l o Vabimo vse uèence, ki jih je Priska Haas uèila esperanta kakor tudi ostale esperantiste na sreèanje, ki bo 7. decembra 2013 v Mariboru. Njeni uèenci se bomo zbrali ob 10. uri na pokopalièu Pobreje. Z ostalimi esperantisti se dobimo ob 11. uri v Mestni èetrti Center, Maribor, Kacova 1. Dnevni red s podrobnostmi lahko preverite na spletni strani www.esperantomaribor.si (Novice). Prijavite se lahko na enaslov: i[email protected] ali na GSM: 041 27 57 31. ESPERO Glasilo esperantskega društva Maribor November 2013 ISSN 24638323

Espero november 2013 · tetno sredi èe Slova ke, kar dokazujejo Slova ka nacio nalna knji nica, Slova ki nacionalni muzej in Matica slova ka, ki predstavlja znanstveno in kulturno

  • Upload
    others

  • View
    3

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

125-letnica rojstva Priske Haas

Letos  mineva  125  let  od  rojstva  Priske  Haas,  �eneustanovitelja Esperantskega dru�tva v Mariboru. Bilaje dolgoletna èlanica Dru�tva. Veliko Mariborèanov jeuèila  mednarodnega  jezika  esperanta.  Leto�njiZamenhofov  dan  Mariborsko  esperantsko  dru�tvoposveèa spominu nanjo.Rojena  je  bila  8.  januarja  1888  v  krajuKnittelfeldu,  v  Avstriji  s  priimkomSchindler.  Umrla  je  26.  julija  1975  vMariboru.Priska Haas,  je  bila  uèiteljica,  osnovno�olo  je  konèala  v  Gradcu,  pedago�kogimnazijo  pa  v  Mariboru.  Bila  je  �enaustanovitelja  Esperantskega  dru�tvaMaribor  (ustanovljeno  1910),  odvetnikadr. Henrika Haasa.Esperantistka je postala leta 1911. Jezi­ka se je uèila sama, saj na pode�eljuna  avstrijskem  �tajerskem,  kjer  je  bila

uèiteljica, ni bilo nikogar, ki bi ji lahko pri tem pomagal. Vesèas je sodelovala z mo�em. Èlan dru�tva je bila vseh 65let, zelo aktivna in v svojem delu uspe�na. Organizacijskodelo v  dru�tvu je prevzela leta 1924, ko je bila izvoljena vodbor. Prav tako je bila èlanica Mednarodne esperantske

zveze. Od leta 1958 dalje je bila èastnaèlanica  Esperantskega  dru�tvaMaribor.Leta  1924  se  je  skupaj  z  dru�inoudele�ila  svetovnega  esperantskegakongresa na Dunaju. Po tem kongresusta  z  mo�em  dr.  Henrikom  Haasompriredila vabljivo esperantsko razstavov �tudijski biblioteki v Kazinu.V  zaèetku  novembra  sta  sledila  dvadobro  obiskana  teèaja  na  realnigimnaziji.  En  teèaj  je  vodila  PriskaHaas  v  nem�kem  jeziku,  drugega  paFerdo Dobravc v sloven�èini. →

Priska Haas med svojimi uèenci, Maribor 1969

V a b i l oVabimo vse uèence, ki jih je  Priska Haas  uèila esperanta kakor tudi ostale esperantiste na sreèanje,ki bo 7. decembra 2013 v Mariboru. Njeni uèenci se bomo zbrali ob 10. uri na pokopali�èu Pobre�je. Zostalimi  esperantisti  se  dobimo  ob  11.  uri  v  Mestni  èetrti  Center,  Maribor,  Kacova  1.  Dnevni  red  spodrobnostmi  lahko  preverite  na  spletni  strani www.esperanto­maribor.si  (Novice).  Prijavite  se  lahko  nae­naslov: info@esperanto­maribor.si ali na GSM: 041 27 57 31.

E S P E R OGlasilo esperantskega društva Maribor

November 2013ISSN 2463­8323

E S P E R ONovember 2013

2

→ Po smrti mo�a (1925) je �e naprej delala kot uslu�benkav odvetni�ki pisarni  in  tako vzdr�evala sebe  in svoja dvaotroka Silvijo (1912­1936) in Herto (1914­2010).

Sodelovala  je  pri  prevodu  knjige  »Jugoslavija  in  njeninarodi«.  Vodila  je  vrsto  teèajev,  dajala  individualne  uèneure, kot nepopravljiva idealistka vse brezplaèno, predvsempa je na svojem domu vzgojila vrsto znanih esperantskihaktivistov.  Zaradi  svojega  entuziazma  je  pridobilamarsikoga za to gibanje. V tem pogledu je bila aktivna dosvoje smrti v 88. letu starosti.

Po  drugi  svetovni  vojni  je  bilo  sredi�èe  mariborskihesperantistov  njeno  stanovanje,  saj  si  drugje  prostorovniso mogli privo�èiti.

Njena nesebiènost in delavnost sta se kazala tudi na drugihpodroèjih. Od svoje pokojnine  je pogosto darovala denarza  esperantsko  dru�tvo,  prav  tako  pa  je  pletla  namizneprtièke, ki so jih èlani esperantskega dru�tva prodajali. Vesizkupièek  je  darovala  v  dobrodelne  namene  ob  raznihnaravnih nesreèah v dr�avi, tj. �rtvam potresa v Skopju inBanja Luki, pa tudi v svetu, na primer pomagala je revnimv Peruju in Pakistanu.

Skromno Prisko  je za njen doprinos    leta 1975  republikaSlovenija odlikovala s Srebrno zvezdo, èastnim znakom zazasluge narodu.

Nekaj o esperantuDr. Ludvik Lazar Zamenhof, Poljski zdravnik, je leta 1887 vVar�avi izdal bro�uro Lingvo Internacia pod psevdonimom"D­ro Esperanto",  kar  pomeni "Doktor Upajoèi". Na  njeniosnovi  se  je  razvil  mednarodni  jezik  esperanto.  Zamiselmednarodnega planskega jezika, ki nima za cilj nadomestitinarodne  jezike,  temveè slu�iti kot dodaten, drugi  jezik zavse, ni bila nova, vendar je Zamenhof videl, da se mora takjezik razvijati s kolekt­ivno rabo in je zato omejil svoj zaèetnipredlog na minimalno slovnico in majhen besednjak. Danesje esperanto polno razvit jezik, ki ga govori po celem sveturaz�irjena  govorna  skupnost  in  ki  ima  popolna  jezikovnaizrazna  sredstva.  Mnoge  Zamenhofove  zamisli  sonapovedovale zamisli utemeljitelja sodobnega jezikoslovjastrukturalista Ferdinanda de Saussura (èigar brat René jebil esperantist).

V sedanji digitalni dobi je dobil esperanto ponoven zagons  pomoèjo  spleta.  V  na�em  èasu  se  klasiène  oblikedelovanja � v klubih, dru�tvih, dr�avnih zvezah � umikajosodobnim  oblikam  delovanja,  ki  potekajo  predvsem  posvetovnem medmre�ju. Tako je esperantska Vikipedija enanajbolj �ivih  in obse�nih. Microsoft  je esperantski èrkopis�e davno uvrstil v svoj nabor znakov, kakr�nega uporabljavsak sodoben raèunalnik. Google je esperanto uvrstil med64 jezikov, med katerimi je mo�no avtomatièno prevajanjepreprostej�ih  besedil.  Èe  vtipkamo  v  iskalnem  sistemuGoogle  besedo esperanto,  dobimo  danes  �e  blizu  stomilijonov zadetkov, kar dovolj oèitno zavraèa pomislek, dabi bil esperanto jezik, ki ga �nihèe ne govori�.

Prihaja  do pobud  zunaj  esperantskega gibanja,  kot  je  topartnerstvo med nem�kim mestom Herzberg am Harz  inpoljskim  mestom  Gora,  ki  sodelujeta  s  pomoèjo  skupneuporabe  esperanta.  Herzberg  am  Harz  pa  se  je  splohpreimenoval v  �Herzberg � Esperantostadt�  (esperantskomesto). �iritev takih partnerstev po Evropi in svetu bi dalaZamenhofovem mednarodnem jeziku dala nov zagona.

Mesti Maribor in Gradec v Avstriji povezuje skupna oseba,dr.  Henrik  Haas  (ustanovitelj  Esperantskega  dru�tva  vMariboru,  leta  1910),  ki  se  je  ob  koncu  19.  stoletja  kotpravnik iz Gradca preselil v Maribor in sem zanesel semeesperantskega gibanja, katerega dedièi smo danes mi. VMariboru se namreè ni zavzemal samo za mednarodni jezik,ampak,  kar  je  za  espe­rantiste  znaèilno,  tudi  zaenakopravnost  slovenskega  jezika  v  sodstvu  tedaj  �eobstojeèe  avstrijske  monar­hije,  v  kateri  smo  �iveli  tudiSlovenci.  Omenjena    povezava  bi  lahko  bila  pobuda  zamedesbojno povezavo po vzoru Herzberga in Gore.

Esperantsko dru�tvo MariborNa  redni  letni  skup�èini  EDM  4.  februarja  2013  je  biloizvoljeno  novo  predsedstvo  dru�tva:  predsednik  MarioVetrih,  podpredsenica  Melita  Cimerman,  ostali  èlanipredsedstva so: Aleksander Herman, Klaus Nekrep, Ur�kaKapun  Satler  in  Zdenka  Rojc.  Za  tajnico  dru�tva  je  bilaizvoljena Karmen Le�nik.Za leto�nji program smo si zastavili sledeèe:● Organizacija  enega  nadaljevalnega  teèaja  esperantater  enega  teèaja  za  nove  zaèetnike  v  Mestni  èetrtiCenter, Maribor.

● Predstavitev nove knjige Zlatka Ti�ljarja Ekzistado.● Izdaja  knjige Kumewawa  �  sin  pragozda  TiborjaSekelja v slovenskem prevodu ob 25­letnici avtorjevesmrti.

● Udele�ba skupine èlanov na Poletni esperantski �tudij(Somera  Esperanta  Studado)  v  Martinu  (Slova�ka)julija (7 dni).

● Udele�ba  na  sreèanje  esperantskih  pisateljev  vHra�èini na Hrva�kem.

● Proslava slovenskih esperantistov ob Zamenhofovemdnevu 7. decembra s sreèanjem uèencev Priske Hassob 125­letnici njenega rojstva.

● Sodelovanje èlanov na tribunah Forum Evropa.● Sodelovanje z Zvezo za esperanto Slovenije (ZES).● Sodelovanje  èlanov  na  sreèanju  planincevMontkabana Renkontigho septembra na Hrva�kem.

● Iskanje  mo�nosti  uèenja  esperanta  v  izobra�evalnihustanovah.

● Nova postavitev spletnih strani, vkljuèitev v dru�abnaomre�ja.

● Izdajanje glasila dru�tva.● Izdelava projektov in pro�enj za financiranje dru�tva.● Organizacija skup�èine dru�tva.

Spremna besedaNabralo se nam je nekaj gradiva, ki ga �elimo deliti z vami, predvsem z �eljo bolj�ega obve�èanja o na�i dejavnosti.�al je veèina tekstov tokrat zgolj v slovenskem jeziku. Upam, da se bo v bodoèe opogumil �e kak�en tekstopisec vesperantu. Na koncu se nahaja novela v esperantu z vzporednim slovenskim prevodom.  Na zaèetku bo verjetnoprisotna �e kak�na nerodnost, zato prièakujem va�e nasvete in predloge.

Mario Vetrih

E S P E R ONovember 2013

3

Somera esperanto studado (SES)Poletna �ola esperanta

Med 12. ­ 20. julijem 2013 soslova�ki esperantisti �e �estièorganizirali Somera esperantastudado  (SES).  Tokrat  so  siizbrali mesto Martin, ki  je bilosvoj  èas  tudi  glavno  mestoSlova�ke. V 19.stol. Je Martinpostal  kulturno  in  univerzi­tetno  sredi�èe  Slova�ke,  kardokazujejo  Slova�ka  nacio­nalna  knji�nica,  Slova�kinacionalni  muzej  in  Maticaslova�ka, ki predstavlja znanstveno  in kulturno  institucijo.Mesto  se  nahaj  210  km  severno  od  Bratislave,  nekajkilometrov  od meje  s  Poljsko,  skrito  med Malo  in  VelikoFatro. Z nekaj veè kot 58.000 prebivalci  je osmo najveèjemesto na Slova�kem.

Najstarej�a udele�enka in najmlja�i udele�enec

Sreèanje je namenjeno predvsem uèenju esperanta, saj sodopoldnevi  minevali  v  uèilnicah  srednje  �ole  ­ Strednápriemyselná  �kola.  Vsak  dan  v  tednu  so  potekalapredavanja,  konverzacija,  vaje,  igre  v  uènih  skupinah.Udele�enci smo bili razvr�èeni po nivojih znanja. Skupineso  bile  po  starosti,  nacionalnosti  in  interesih  zeloheterogene, kar je uèenju dalo dodaten èar.Popoldnevi  so  bili  namenjeni  predavanjem,  debatam,igram, kvizom, kinoteki in ekskurzijam. Veèere so popestrili�anrsko  zelo  razlièni  koncerti  esperantskih  izvajalcev.Poslu�ali smo rock, pop, balade in raggie.Priljubljen  je  bil  tudi  noèni  program,  ki  poteka  v  boljspro�èenem vzdu�ju v »gofuju«, kjer so  intimni veèeri obglasbi in pogovorih, v »drinkeju«, kjer se ob pijaèi debatirao vseh mogoèih temah in  »diskeju«, kjer  je Dj Gunnar izNemèije  poskrbel,  da  smo  se  zavrteli  v  ritmih  popularneglasbe.V   popoldnevih si  je bilo na ekskurzijah mogoèe ogledatigrad Oravio, mesto Bojnice, voden ogled po mestu Martinin celodnevna ekskurzija na Tatre. V bli�ini Martina na Velikiin Mali Fatri so tudi ru�evine gradu, slapovi in veliko poti zakolesarske navdu�ence.

Uspe�en zakljuèek teèaja(Prva z leve Karmen Le�nik)

Na sreèanju je bilo prisotnih 263 esperantistov iz 27 dr�av,najmlaj�i je �tel le tri leta, najstarej�a pa 89 let. �al ni bilomogoèe  spoznati  vseh,  ampak  verjamem,  da  je  leto�njiSES ostal v lepem spominu vsem udele�encem, saj je bildobro  organiziran  in  z  zelo  raznolikim  programom.  Zavsakega  se  je  nekaj  na�lo.  Za  tiste,  ki  ste  zamudili  �estiSES ste vabljeni na naslednjega, ki bo julija 2014 v Nitri. Sevidimo J!

Karmen Le�nik

Mre�a evropskih mest�Evropa Upanja�

Melita Cimerman in Zlatko Ti�ljar kot predstavnika dru�tevsta gospodu �upanu dr. Andreju Fi�travcu razlo�ila idejo oiniciativi,  ki  bi  jo  spro�ilo  mesto  Maribor  za  ustanovitvijomre�e  evropskih  mest �Evropa  upanja�.  Ideja  sloni  naugotovitvah  veèjega  �tevila  evropskih  konferenc  da  jere�itev krize v Evropi v aktivnem sodelovanju dr�avljanovin sicer na evropski ravni.Ugotavljamo, da je veèina dr�avljanov posebej v revnej�ihdr�avah EU obupana in da izhoda za tak�no duhovno stanjeljudi ni v iskanju izbolj�anja gospodarstva, vendar pa je trebadelati na tem da se ljudem povrne upanje in sicer tako, dasami storijo nekaj zase.Ugotavljamo  tudi,  da  v  Sloveniji  enako  kot  v  vsej  Evropiobstaja ogromno ljubiteljskih dru�tev v katerih veliki odstotekdr�avljanov  dela  zastonj  in  �e  dodatno  plaèuje  svojoèlanarino  ter  druge  stro�ke  (v  Sloveniji  je  veè  ko  22.000raznih  dru�tev)  in  ta  mre�a  organizacij  je  vir,  ki  ga  neuporabljamo  dovolj  in  ki  bi  bila  lahko  izhodi�èe  zamobilizacijo velikega �tevila dr�avljanov na projektu obnoveduhovnega stanja  dr�avljanov in povratek upanja.Ideja  predvideva ustanovitev mre�e evropskih mest Evropaupanja, ki bi jo iniciralo mesto Maribor in v mre�o povabilo5­10 mest, ki bolj moèno podpirajo uporabo mednarodnegajezika Esperanta.Za tem bi vsako mesto te mre�e zaèelo aktivnosti s svojimiljubiteljskimi organizacijami. Povabili bi jih na sestanke, kjerbi jim razlo�ili, da predlagamo sodelovanje njihov èlanov sèlani enakih dru�tev v mestih mre�e in naj sami navedejokak�ne aktivnosti bi predlagali  ter analizirajo kaj bi s  tem�eleli.  Za  tem  bi  zaèeli  konkretne  povezave  in aktivnosodelovanje,  iz  èesar  bo  prav  gotovo  marsikaj  nastalo.Nove  iniciative  bodo  postopoma  s  povsem  ljubiteljskega

E S P E R ONovember 2013

4

sodelovanja �le tudi na profesionalno dejavnost  na podroèjuizobra�evanja, kulture  in za tem tudi v gospodarstvo.Osnovno je, da ljudje v ljubiteljskih organizacijah razumejoiniciativo: Politiki    nam  ne    nudijo  niè  perspektivnega,zaènimo  delati  sami  in  s  sodelovanjem  dr�avljanov  naosnovi  interesov  vsakega  posameznika  ustvariti  nov  duhupanja, nov duh skupnega delovanja,  realizirati evropskasreèanja,  projekte  in  prijateljstva  na  prek  mejni  evropskiravni.

Da bi pa res lahko sodelovali �tevilni navadni dr�avljani naevropski  ravni,  moramo  re�iti  glavno  oviro:  veèjeziènost,nezmo�nost uèinkovite komunikacije, ker veèina dr�avljanovne obvlada angle�èine dovolj dobro, da bi izmenjavali idejein se pogovarjali z  ljudmi  iste   bran�e ali z  istim hobijem.Zato bo mre�a priporoèila uporabo esperanta, ki se ga dahitro nauèili (najveè v enem letu) in ki bi ga uporabljali vsi,ki se prostovoljno za to odloèijo.

Razen  tega bi  takoj priporoèili  vsem pevskim dru�tvom vmestih mre�e upanja, da v repertoar dodajo petje evropskehimne na tekst, ki ga je izvorno v esperantu napisal UmbertoBroccatelli,  s  èim  bi  bila  takoj�nja  mo�nost  neposrednovplivati  na  razvoj  evropske  identitete  pri  dr�avljanih.  Nasreèanjih  dru�tev znotraj mre�e bi vedno peli to himno.

Iniciativa ne zahteva praktièno nobenega denarja. Lahko bipostala  vir  veèjega  �tevila  evropskih  projektov  ki  bi  jihfinancirala EU od leta 2015 dalje.

Osnutek prvih korakov:1.  Dru�tvo  za  evropsko  zavest  in  Esperantsko  dru�tvo

Maribor bosta ustanovila Odbor   za  realizacijo Mre�emest Evropa upanja v katerem bodo zainteresirani èlaniin Mariborski �upan dr. Andrej Fi�travec.

2.  Odbor  bo    v  imenu  dru�tev  za  to  iniciativo    prosilsponzorstvo Mesta Maribor.

3.  Odbor  bo sam navezal stike z desetimi mesti v Evropi,za katera menimo, da bi se odzvala na iniciativo in bilapripravljena  pristopiti  k  tej  mre�i.  Ko  bomo  dobilipristanek vsaj pet mest,   bomo podpisali dokument oustanovitvi mre�e.

4.  Odbor bo takoj za tem, v sodelovanju s slu�bami mestaMaribor,  sklical  sestanke  na  posameznih  podroèjihljubiteljske dejavnosti in jim razlo�ili  idejo ter prosil davsi  skupaj  razmislijo  kako  bi  radi  sodelovali,  vsak  nasvojem podroèju z ljudmi iz mest Evrope upanja.

5.  Ko dobimo mnenje na�ih èlanov ljubiteljskih dejavnosti,bomo to poslali v mesta upanja in jih prosili, da njihovièlani ljubiteljskih dejavnosti pravt tako  razpravljajo  kakosodelovati    in  dopolnijo  ideje,  ki  so  jih  dali  èlanimariborskih ljubiteljskih organozacij.

6.  Dru�tvi bosta koordinirali  to dejavnost  in pomagali prikontaktiranju drugih mest,  posebej tam, kjer bo mogoèetakoj uporabiti esperanto kot jezik sporazumevanja.

7.  Ko  pride  do  prvih  iniciativ  o  uèenju  esperanta,  bostadru�tvi omogoèili individualno uèenje prek spleta (vsakv  svojem  jeziku)  in  pomagali  vsem,  ki  se  uèijo  prire�evanju nalog in takoj koordinirali osebno sodelovanjeistovrstnih ljubiteljev  preko skypa  z namenom, da setakoj pogovarjajo o tem kar jih zanima in hkrati pri temvadijo svoje znanje esperanta.

8.  Poznej�a    dejavnost  bo  odvisna  od  iniciativ  ki  bodopri�le od samih dr�avljanov in mest.

Zlatko Ti�ljar

Reto de eŭropaj urbojEŭropo de espero

La 25­an de septembro 2013 mi kaj Melita Cimerman havisinterparolon kun la urbestro de Maribor (Slovenio) rilate lapropono ke Maribor iniciatu starigon de eŭropa reto de urboj"Eŭropo  de  Espero",  kies  ĉefa  celo  estos,  nun  kiam  laplimulto da civitanoj pli malpli ĉesis esperi kaj rezignaciaspri  la  estonto,  relevi  la  esperon  en  la  homoj  per aktivakunlaboro  de  civitanoj  en  la  reto  de  eŭropaj  urboj"Eŭropo de espero".  Unua paŝo estas ricevi subtenon deurbestroj pri aliĝo al tiu reto kaj ni komencos per urboj malpligrandaj kiuj havas evidentan simpation al Esperanto.

La konkreta plano fakte estas aktivigi pli forte en reciprokakunlaboro ĉiuspecajn amatorajn grupojn en tiuj urboj kaj porke  la  kunlaboro  ne  estu  nur  je  la  nivelo  de  gvidantoj  kajmallarĝa  tavolo  de  tiuj  kiuj  konas  la  anglan,  la  retorekomendos lerni E­on (lingvon de espero) kiel helpilon portiu aktivigo de la civitanoj je eŭropa nivelo. La urbestro deMaribor Andrej Fištravec akceptis la iniciaton kaj aliĝis al lainiciata  komitato  kiun  starigis  du  mariboraj  societoj:Esperanto­societo kaj Societo por Eŭropa Konscio.

La urboj kiujn ni unue kontaktos estas tiuj en kiuj estas pligranda ŝancon rapide akcepti tiun iniciaton inter kiuj estaskrom Maribor (Slovenio) ankau Herzberg/Harz (DE), Svitavy(CZ), Bauge (FR), Bjalystok (PL), Gora (PL) kaj kelkaj aliaj.

Nia  plano  volas  aktivigi  civitanojn  (simplajn  kaj  multajn)organizitajn en amatoraj societoj (nur en Maribor estas pliol 500 societoj chiuspecaj kun 10.000 membroj kio estas10% de la loĝantaro) je ĉiuj niveloj ­ do efektivigi interklubajnkaj  interpersonajn kontaktojn de abelistoj,  fajrobrigadistoj,ĝardenkulturistoj,  korusoj,  ĉiuspecaj  kulturkluboj,solidarhelpsocietoj ktp. Tiusence ni ne parolas pri  tiuj kiujkonas E­on sed ni nur rekomendos lerni E­on al tiuj kiuj nekonas  la  anglan  (verŝajne  tamen  granda  plimulto  de  lacelgrupo).

Nia plano  rilatas al amasa civitana  interkontaktado el  kiuekestos multaj novaj ideoj kaj iniciatoj kaj kiu chiukaze vekosla  esperon,  ke  ili  mem  ­  simplaj  civitanoj  ­  faras  ion  porplibonigi la situacion en Eŭropo kaj levos sian esperon prila estonto.

Pluraj kunvenoj en Eŭropo jam konstatis ke la situacion enEŭropo povas plibonigi nur aktiva kunlaboro de simplajcivitanoj eŭropnivele kaj ke ŝtatoj kaj institucioj nur estasbremso en la serĉado de la solvo.

Sekve,  temas  pri  io  kio  povus  ekmovi  amase  homojn  ­civitanojn  inter  kiuj  tre multaj  komprenos  ke  ili  ne  povaspartopreni  en  tiu  ĉi  movado  sen  koni  iun  komunankomunikan  lingvon  ­  kaj  ili  konsciiĝos  ke  ekzistas  lingvasolvo por tio.

La  dua  paŝo  estos  ke  ĉiu  el  la  urbaj  iniciataj  komitatojkunvokados kunvenojn de unuopaj grupiĝoj de amatoroj pordiskuti  pri  la  iniciato  kaj  aŭdi  de  ili  ideojn.  Tio  signifaskunvenigi aparte ĉiujn kultursocietojn (korusojn, amatorajnteatrajn  grupojn,  literatur­ameantojn  ktp.),  amatorojn  kiujaktivas  en  sfero  de  naturo  kiel  ĝardenistoj,  abelistoj,montgrimpantoj…) solidarsocietojn kiel fajrobrigadistoj, ruĝakruco, Karitas, societoj de invalidoj ktp.

Ĉiu  urbo  faru  tion  mem  kaj  poste  oni  kunordigu  lalaborplanojn de kunlaboro inter la urboj.

E S P E R ONovember 2013

5

La lasta fazo estas kunordigi la praktikadon de la kunlaboro.En  ĉiuj  fazoj  oni  daŭre  kunlaboru  kun  publikaj  medioj(gazetaro, elektronikaj medioj) kaj sciigu ilin pri la evoluo dela Movado.

Zlatko Ti�ljar

�Esperantski� obisk mestaNa  lep,  sonèen  dan  ob  koncu  poletja  je  Maribor  obiskalitalijanski esperantist Franco Mazza iz Alexndrije. �eleznicaga je na poti domov s slova�ke Bratislave vodila tudi skoziMaribor, kjer je zaradi prestopa imel pol dneva na voljo zaogled  �tajerske  prestolnice.  Po  kratkih  usklajevanjihnjegovih  �elja  in  zmo�nosti  organiziranja  dneva,  sva  siogledala center mesta z Grajskim trgom, Trgom svobode,zanimiv mu je bil Trg Leona �tuklja, �e posebej, ko sem mupovedala, da je star le dve leti. Sprehod sva nadaljevala poLentu, kjer ga je oèarala reka Drava in ambient na levem indesnem bregu.

Karmen in Franco na Pohorju

Pri  poèitku  ob  kavi  se  nama  je  pridru�ila  Ur�ka  KapunSatler,  kjer  smo  poleg  spro�èenega  pogovora  malopoklepetali o �olskem in zdravstvenem sistemu pri nas, vItaliji in drugod po Evropi.Da bi v celoti  izkoristila ure, ki  jih  lahko pre�ivel v na�emmestu,  sem  ga  odpeljala  pod  Pohorje,  kjer  sva  se  zvzpenjaèo  povzpela  do  Belewue­ja  in  potem  pe�nadaljevala do  razglednega stolpa, kjer se nama  je odprlrazgled na Maribor.Dan  sva  zakljuèila  z  veèernim  sprehodom  po  centru  inSlom�kovem trgu, ki je sijal v soju raznobarvnih reflektorjev.Èakala  ga  je  �e  dolga  pot  domov,  saj  je  z  vlakom  potnadaljeval proti Italiji.Franco je bil zelo nezahteven gost, pravi da mu je mestov�eè in da je pre�ivel lep dan.

Karmen Le�nik

Uspe�no posvetovanje slovenskihesperantistov na Èate�u ob Savi

V soboto, 12. oktobra 2013, so se na Èate�u ob Savizbrali slovenski esperantisti  in sicer na posvetovanju"Nadaljni razvoj esperanta pri nas."

To  izjemno  uspe�no  sreèanje,  sodeè  tako  po  �teviluudele�encev (19), kot po vsebini, sta organizirala Zdru�enjeza esperanto Slovenije (ZES) in Klub esperantistov Posavja(KEP).

Po  pozdravnih  nagovorih  in  dobrodo�lici  mag  AntonaMihelièa, predsednika KEP (v esperantu) in �pele Ravnikar,èlanice KEP (v sloven�èini) je sledil pozdrav in predstavitevpoteka  posveta  s  strani  predsednika  ZES,  mag.  JanezaJuga.

Sledila  je  uvodna  toèka  posveta,  LCD­projekcija  skomentarjem  o  nastanku  in  delu  KEP  pod  naslovom"Dragocena posavska esperantska izku�nja", kar je izvedelpredsednik  kluba. Diskusija,  ki  se  je  odlikovala  po  visokistopnji  profesionalnosti,  izjemni  strpnosti  in  prijetnemvzdu�ju, je temeljila na sledeèih izhodi�èih:

● Zakaj esperanto pri nas in sedaj (vodja razprave JanezZadravec)?

● Kdo  je  esperantist(­ka)  (vodja  razprave  mag.  ZlatkoTi�ljar, tajnik Evropske esperantske zveze ­ EEU)?

● Ali  potrebujemo  organiziranost  (vodja  razprave  mag.Ostoj Kristan, podpredsednik ZES)?

● Kje in kako spoznavati esperanto (vodja razpravemag. Janez Jug, predsednik ZES)?

Predsednik in èlanica KEP, Anton Miheliè in �pelaRavnikar sta v esperantu in v sloven�èini nagovorila

udele�ence

Iz  zelo  plodne  razprave,  v  katero  se  je  vkljuèila  veèinaprisotnih, smiselno povzemam nekatere sledeèe sestavinesporoèila posveta:Esperanto  lahko  zaradi  svoje  mednarodne  in  jezikovno­enakopravne  usmeritve  upravièeno  imenujemo "motorsvetovne jezikovne demokracije".Delo  KEP  je  mo�no  oznaèiti  kot  edinstven  primer  dobreprakse v Sloveniji, ki ga velja posnemati, in je eden redkihtudi v Evropi in v svetu. To potrjujeta predvsem elegantennaèin  organiziranja  ­  sestavni  del  �e  obstojeèe  Literarnesekcije  "Beseda",  v  okviru  Kulturnega  dru�tva  "FrancBogoviè"  Dobova  in  naèin  delovanja  ­  vkljuèevanje"esperantskih  toèk"  v  literarne veèere  in druge prireditve,tako znotraj sekcije, kot tudi v okviru drugih organizacij.Poleg  tega  klub  intenzivno  obve�èa  javnost  o  vsehpomembnej�ih "esperantskih" dogodkih predvsem v lokalnihelektronskih  in  tiskanih  medijih,  kakor  tudi  na  spletnihstraneh in FB­profilu svojega predsednika. Klub ima stalno

E S P E R ONovember 2013

6

rubriko v biltenu ZES Informacije/Informoj, o svojem delu in�ivljenju  pa  objavlja  tudi  v  E­novièkah  ­  e­èasopisuAndrago�kega centra Slovenije, v e­spleti�èu ZES, itd..

Udele�ence posvetovanja je pozdravil tudi predsednikZES, mag. Janez Jug

Organiziranost  esperanta  je  potrebna,  saj  je  tako mo�nouèinkoviteje nastopati pred ustreznimi organi doma, v EU inpo svetu.

Zlatko Ti�ljar, predstavnik EEU (tretji z desne),pojasnjuje udele�encem�

Nujna  je  posodobitev  razpolo�ljive  uène  tehnologije  iniskanje ustreznih oblik uvajanja esperanta v vrtce in �ole.Pomlajevanje esperantskih vrst in vkljuèevanje esperanta vmednarodne prireditve je nujno, èe hoèemo, da esperantskogibanje pri nas ne bo obsojeno na propad.Esperantist  je  tisti,  ki  je  prista�  esperantskega gibanja  inpropagira esperanto ter pozna vsaj osnove esperantskegajezika. Izjemnega pomena pa so tudi tako imenovani prijateljiesperanta,  glede  katerih  prièajo  �tevilni  primeri  izjemnokoristnih prispevkov k esperantskemu gibanju.Esperantsko  gibanje  ne  sme  biti  omejeno  z  raznimiideolo�kimi � politiènimi in verskimi vsiljevanji.Pri uvajanju esperanta je smiselno upo�tevati princip "petihskupin"  po  Everetu  Rogersu,  kjer  poznamo:  inovatorje,zgodnje  prevzemnike,  zgodnjo  veèino,  pozno  veèino  inpreostale. Namreè tisti, ki esperanto razumejo kot noviteto,kljub svoji veè kot 125 let dolgi zgodovini, ga bodo najprej

sprejeli (inovatorji), nato pa ga bodo z ustrezno "praktiènopogojenostjo" bili pripravljeni sprejeti �e ostali.Pomembna  je  pobuda  za  preuèitev mo�nosti  opravljanjaizpita  iz  esperanta  v  skupnem  evropskem  referenènemokviru.Smiselno  je  oblikovanje  posebnega  letaka,  kateregaosnutek  je  pripravil  Janez  Zadravec,  kot  pripomoèek  pri"esperantski mobilizaciji".

Oba predsednika, Jug in Miheliè, se posvetujeta

Nadaljevati  je  potrebno  z  izdelavo,  dopolnjevanjem  inposodabljanjem razliènih esperantskih uènih pripomoèkovin metod, kot na primer: priroènik z uporabo posodobljene"zagreb�ke metode", dograjevanje "esperantske Vikipedije",uporabna  vrednost  in  mo�nosti  uporabe  programovlernu.net,  e­slovarjev,  obstojeèa  slovensko­esperantski  inesperantsko­slovenski  slovar,  nadgradnja  Raku�evegauèbenika, ipd.

Èlan KEP, Peter Simoni�ek, deli udele�encem priponke"Mi parolas Esperanton"

Vse pohvale so vredna prizadevanja za organizacijo teèajevin kro�kov esperanta.Dobro  bi  bilo  pripraviti  ustrezen  skupni  prispevek  ZES  oprimerih  dobre  prakse  v  slovenskih  esperantskihklubih/dru�tvih, ki bi bil potencialno zanimiv za udele�encejubilejnega 10. kongresa Evropske esperantske unije, ki bojulija prihodnje leto na Reki, na Hrva�kem. Ob tem je bilatudi sicer  izra�ena pobuda, da se ZES vèlani v Evropskoesperantsko unijo (EEU).O esperantskem gibanju  je potrebno smiselno uporabljatimedije  javnega  obve�èanja,  pri  tem  pa  paziti,  da  tako

E S P E R ONovember 2013

7

poèetje ne bi prej �kodilo gibanju, kot pa koristilo. Vsekakorpa  je  potrebno  zagotoviti  ustrezno  transparentnost  gledeopozarjanja  javnosti,  da  esperanto  �ivi  in  se  razvija,  prièemer  uporabljati  vidne  napise  in  oznake,  povezane  zesperantom.  To  nekateri  esperantisti  �e  pridno  poèno,  oèemer  prièajo  npr.:  priponka  "Mi  parolas  Esperanton(Govorim esperanto),  ki  jo uporabljajo  èlani KEP  in  so  jorazdelili  tudi  ostalim  udele�encem  posveta,  pa  napisEsperanto na avtomobilih, emblemi klubov/dru�tev, ipd..

Toma� Longyka in udele�enke posveta

To  je  bilo  le  nekaj  povzetkov  iz  sporoèil  posveta.Podrobnej�e  opredelitve  zakljuèkov  posveta  bo  pripraviloZES, o èemer bo javnost tudi obve�èena.Po posvetu je sledilo prijateljsko dru�enje ob kosilu, kjer sobili izmenjane �tevilne izku�nje, vpra�anja in pobude.

Udele�enci posvetovanja so pozorno spremljalirazpravo�

Udele�enci posvetovanja, katerega so organizacija pomeniza  Klub  esperantistov  Posavja  vrhunec  �e  tako  in  takouspe�nega leto�njega delovanja, so s Èate�a od�li z lepimivtisi in z zavezo, da se tudi v bodoèe dobivajo na podobnihplodnih sreèanjih.

Na koncu se èlani KEP zahvaljujemo vodstvu ZES, tajnikuKS  Èate�,  gospodu  Milanu  Jamniku  in  Gostilni  LES  zavzorno  vsebinsko pripravo,  ustrezno  tehnièno podporo  inprijateljsko gostoljubje.

Anton MihelièFoto: R.M. in O.K.

�Kak�na bi bila Evropa danes,èe ne bi bilo EU?�

Dru�tvo  za  evropsko  zavest  (DEZ)  iz  Maribora  jesodelovalo  skupaj  s  petimi  drugimi  partnerji  vEvropskem  projektu,  èigar  glavni  nosilec  je  bilaEvropska  esperantska  unija  (EEU).  Osnovni  namenprojekta  je  bila Evropska  konferenca  "Kak�na bi  bilaEvropa danes, èe ne bi bilo EU?", na kateri so govorilipomembni  politiki,  zgodovinarji  in  ekonomisti.Namenjena  je  bila  �tudentom  novinarstva  iz  veèevropskih dr�av.Konferenca  je  potekala  med  9.  in  10.  majem  2012.Udele�encev je bilo 150. Po konferenci je EEU skupaj zDru�tvom za evropsko zavest izdala knjigo referatov okonferenci  v  petih  jezikih.  Predstavitev  knjige  vMariboru  sta  skupaj  orga­nizila  Esperantsko  dru�tvoMaribor ter Dru�tvo za Evropsko zavest Maribor. O njejje spregovorila Melita Cimerman.Zanimivost  konference  je  bila,  da  so  vse  prevajalisimultano  v  tri  jezike:  italijan�èino,  angle�èino  inesperanto.  V  posameznih  primerih  so  predavateljigovorili tudi v sloven�èini oz. hrva�èini. V tem primeruje prevajanje potekalo tudi iz teh jezikov in obratno.

* * *Zbornik  je  sestavljen  iz  prispevkov  zgodovinarjev,ekonomistov in vidnih politikov, ki so soodloèali v 90. letihprej�njega stoletja, v èasih, ki so bili za Evropo prelomni inko  je mir  na  kontinentu  visel  na nitki.  Iz  dogajanja  takratvemo,  da  je  Evropa  pokala  po  �ivih,  da  je  na  Balkanuizbruhnila krvava vojna, katere posledice so vidne �e sedaj.Danes  �e  lahko  z  gotovostjo  trdimo,  da  je  EU  odigralapomembno vlogo pri zagotavljanju miru na kontinentu, ki jebil  vsa  stoletja  prepleten  s  �tevilnimi  mednacionalnimikonflikti  od  nem�ko  ­  francoskega  rivalstva,  do  napetostimed  Grèijo  in  Turèijo,  EU  je  pomagala  pri  razre�evanjusituacije v Severni Irski, bla�ilno je delovala celo na drugemkontinentu v sporu med Izraelom in Palestino.Prispevki  v  zborniku  predstavljajo  tudi  osebno  videnje  indojemanje tistega v mnogih ozirih te�kega ampak po drugistrani  tudi  zelo  euforiènega  èasa,  saj  smo  povpreèniEvropejci mislili, da je mogoèe skoraj vse. Evropska unijaje bila cilj veèine Slovencev, v njej smo videli blagostanje inpredvsem zatoèi�èe, èeprav �e nismo mogli predvideti vsehkasnej�ih te�av, ki nastanejo pri delovanju tako zelo pisanein nehomogene skupnosti. Verjeli smo, da se je za zdru�enoEvropo vredno boriti, ne samo zaradi odpiranja velikega trgain moènega zdru�enega gospodarstva, ki bo lahko uspe�notekmovalo  v  svetovnih  okvirih  ampak  tudi  zaradi  la�jega�ivljenja posameznika, saj so se vsakemu, ki je to zmogelin hotel, odpirale veliko �ir�e mo�nosti, kot pa jih je imel vokviru prej�njih ozkih nacionalnih skupnosti.V zborniku so tako prispevki biv�ih predsednikov Slovenijein  Hrva�ke,  biv�ega  generalnega  sekretarja  kr�èanskihdemokratov v evropskem parlamentu Thomasa Jansena,evropskega poslanca Antonia Canciana, nekdanjegaevropskega poslanca Giorgia Rossettija, nekaterih znanihuniverzitetnih profesorjev in ekonomistov.EU  je  po  mnenju  teh  in  �tevilnih  drugih    poznavalcevodigrala pomembno vlogo pri  zagotavljanju miru in lahkozatrdimo, da je zdru�ena Evropa najveèji mirovni projekt vzgodovini tega kontinenta.

E S P E R ONovember 2013

8

Razprava v Trstu ki so se je udele�ili pomembni politiki ineksperti s podroèja politike, ekonomije, zgodovine je majhenposkus, da se k temu velikemu projektu nekaj prispeva, jeposkus  iskati  in najti odgovore za prihodnost sobivanja vEU. Zakljuèila se je s skupnim Manifestom, ki so ga naslovilina javnost.Za razmislek o knjigi sem si izbrala besede uvodnièarja nakonferenci in tri referate politikov, ki vam jih bom predstavilamalo  bolj  konkretno,  saj  se  vsi  nana�ajo  na  na�eneposredno okolje in so zato najla�je razumljivi.

Sean O Riain, irski diplomatS  kak�nimi  razmi�ljanji  se  kljubvsem  pozitivnim  premikom  vsodobni Evropi sreèujemo?● Euroskeptiki  so  vedno  boljkritièni  do  EU  in  napove­dujejo njen konec.

● Mnogi  ne  vidijo  povezavemed EU in 67 leti miru v Evropi

● Nekateri  mislijo,  da  je  de­mokracija  mo�na  samo  nanacionalni ravni,  zlasti mladiv EU zmotno domnevajo, dasploh ni veè potrebno vlagatinaporov za ohranjanje miru,  ker je mir �e èisto naravnastvar in si vojne v Evropi sploh ne morejo predstavljati.

Jean Claude Juncker,Luksembur�ki  premier,  je  pravzaradi  podobnih  trditev  postavilnekaj konkretnih vpra�anj:Zakaj mislite, da se je èlovekovanarava  po  letu  1945  po  èude�utako spremenila, da ni veè agresij?● Ali verjamete, da so narodi, kiimajo popolnoma na­sprotneinterese  in  ki  so  se  zaraditega  stoletja  voj­skovali,naenkrat postali miroljubni inkooperativni?

● Ali mislite, da je delo veè kot270  medvladnih  komisij  inEvropske komisije, ki konstantno  in na  tihem delujejona  podroèju  iskanja  re�itev  za  posamezne  odprteprobleme, popolnoma neuèinkovito?

● Kaj  je na primer  s  tistimi dnevnimi migranti,  ki  delajovsak  dan  v  sosednji  dr�avi?    Mnogi  so    leta  2005glasovali proti spremembam  in �iritvi Schengenskegaobmoèja. Ali bi se  zares raz­veselili, èe bi vsako jutroin veèer stali s potnimi listi v kolonah na mejnih prehodih?

● Pa nasprotniki evra? Ali bi se veselili, ko bi  vsakiè predpotovanjem v drugo dr�avo morali na banko  in povrhvsega �e plaèevati bankam za menjavo denarja?

Vojna v nekdanji Jugoslaviji, dobesedno na na�em pragu,nam je pokazala, da se èlovek v teh  60 letih ni popolnomaniè spremenil in da nekateri èakajo na vsak najmanj�i povod,da zaèno z agresijo.  Evropa res ni idealna in ima kritiènetoèke  ter  zapleteno  birokracijo,  vendar  se  da  z  nekolikopotrpe�ljivosti vse probleme razre�iti tudi na miren naèin.Pomembno je, da probleme definiramo, da se potem o njihpogovarjamo, se usklajujemo in najdemo ustrez­ne re�itveMilan Kuèandolgoletni  aktivni  politik  je  v  svojem  prispevku  na  osnoviosebnih izku�enj in razmi�ljanj zbral nekaj opozoril. Mnenja

je, da se lahko na osnovi  negativnih  izku�enj veènacionalnedr�ave Jugoslavije lahko nauèimo nekaj, kar bi bilo koristnotudi skupnosti kot je EU.Jugoslavija  je  razpadla,  ker  je  zavestno  pometala  podpreprogo  nekatere  probleme,  namesto  da  bi  se  z  njimisooèila in poiskala zanje re�itve.Evropska unija  se je zna�la v globoki krizi, ki jo bomo lahkorazre�ili le z velikimi, skupnimi napori. Zavedati se moramo,da je Evropa �e v preteklem stoletju izgubila svoj monopolnipolo�aj svetovne sile in nosilca razvoja, pojavila so se novasredi�èa, najprej ZDA in Sovjetska zveza, sedaj pa vse boljKitajska, Indija in  Brazilija. Evropa tega dejstva �e vednoni sprejela in treba je preveriti ali na tem podroèju sploh �eima ambicije. Èe  jih  ima, potem se  je  treba dogovoriti zaskupno pot, ker bo lahko samo v tem primeru nastopala vsvetu kot pomemben in spo�tovan subjekt. Ker se do sedajEvropa �e vedno ni niè konkretnega dogovorila paè ne moreraèunati  na  uspeh,  zgodilo  se  bo  lahko  celo,  da  stali�èEvrope v svetu kmalu ne bo veè sli�ati.Biv�i  predsednik  nas  je  tudi  opozoril,  da  ponavljamonekatere  napake,  ki  so  pripeljale  do  krvavega  razpadaskupne dr�ave Jugoslavije.  Evropske dr�ave se na primerna  politiènem  podroèju    �e  vedno  niso  dogovorile  okrogvpra�anje  za  kak�no  veènacionalno  skupnost  si  splohprizadevajo:  federacijo,  kon­federacijo  ali  pa  nekajpopolnoma  novega.  Ker  tega  ne  vemo,  se  sooèamo  zenakimi  te�avami  kot  druge  veènacionalne  dr�ave,  ki  sorazpadle, ker niso pravoèasno razre�evale te svoje te�ave.Jugoslavija je bila umetna politièna tvorba, ki je nastala tudizaradi doloèenih zunanjih mednarodnih politiènih okoli�èin.Ker so se te spreminjale, bi morala Jugoslavija vsakiè, koso  se  zunanje  okoli�èine  spreminjale,  poiskati  notranjeodgovore. Tega pa ni poèela in zato je na koncu razpadla.

Milan Kuèan in Zlatko Ti�ljarTudi Evropa se �e vedno ni odloèila o svoji identiteti, vendarbo to nekega dne morala storiti, odgovoriti pa bo morala tudina nekatere druge dileme. Kljuèno vlogo pri  razre�evanjute�av  bo gotovo imela solidarnost saj so evropski narodipremajhni, da bi lahko v globalnem svetu imeli neko te�o.

Da  bi  situacijo  bolj  konkretno  obrazlo�il,    si  je M.  Kuèanpostavil tri vpra�anja:

1.  Kako  v  veènacionalni  dr�avi  zagotavljati  rav­novesjemed naèelom  nacionalne enakopravnosti  in naèelomfunkcionalnosti?

E S P E R ONovember 2013

9

2.  Kateri  so  integrativni  vzvodi,  ki  razliène  narodepovezujejo v dr�avno skupnost in nato kratko analiziravzvode, ki so bili v Jugoslaviji.:● vrednostni sistem oziroma ideologija● politika oziroma politièna stranka● enotni trg z enotno monetarno, fiskalno in carinskopolitiko

● vojska● vloga osebnosti

3.  vpra�anje suverenosti, ki ni zgolj teoretièno vpra­�anjeampak ima pomembne praktiène politiène posledice.

Citat iz referata M. Kuèana:�Evropa  se  bo  morala  ponovno  zavezati  prvotnozastavljenim  vrednotam  �  miru,  svobodi,  èlovekovimpravicam,  enakopravnosti,  socialni  stabilnosti  inkohezivnosti,  ekonomski  uspe�nosti,  solidarnosti,enakopravnosti in veljavi EU v svetu � ter jih opredeliti kottemeljno vodilo svojega delovanja.�Stjepan Mesiæ,nekdanji  predsednik  Republike  Hrvatske  in  zadnjipredsednik  Predsedstva  Jugoslavije.  Kot  poznavalec  inaktivni udele�enec politiènega �ivljenja zlasti v 90. letih jepreprièan, da Evropa zaenkrat nima druge alternative kotpa je EU, kajti EU spreminja Evropo v kontinent miru.

Stjepan Mesiè med udele�enkami konference

Odgovor na vpra�anje, kak�na bi  izgledala danes Evropabrez  Eu  je  po  njegovem  zelo  jasen:  razdeljena,  �ibka,prepredena z notranjimi nasprotji  in spori,  v dobrem delupa tudi pod dominacijo nedemokratiènih re�imov.V  nadaljevanju  se  osredotoèi  na  krvave  spopade  medsosednjima  narodoma,    �tevilne  �rtve  in  dolgoroènenegativne posledice, ki so nastale tudi zaradi ne ukrepanjaevropske politiène sfere.

Giorgio Rossetti,nekdanji evropski poslanec meni, dase  v Evropi o Evropi  �e nikoli ni tolikogovorilo  kot  danes,  vendar  �al  tudiveliko  slabega.  Obto�ujejo  jo,  dadopu�èa  ponovno  nastajanje  nacio­nalizmov, ksenofobije in anti politike.�tevilni  se  spra�ujejo  o  smiselnostieura in nadaljnjega sobivanja v tak�niobliki kot je to danes.

Na kratko se je ozrl v preteklost in na�tel glavne mejnike vzgodovini EU.

1.  Zakaj:  2  vojni  v 40.  letih,  170 mio mrtvih, nacionalnagospodarstva,  mesta,  kraji  unièeni  (ideja:  zdru�itisovra�nike in njihove vire zaradi katerih so se ubijali)

2.  Kako in kdaj?: CECA 52, CED 54, CEE 57, Rim.3.  Bilanca oziroma dejstva tega zgodovinskega obdobja:● 60 let miru in rasti● enotno tr�i�èe (4 svobode, enotna valuta za 17 dr�av)● iz �estih dr�av se je poveèala na 27, �e vedno pa èakajonovi kandidati za vstop.

4.  Prviè v zgodovini se  Evropa zdru�uje na prostovoljniosnovi, ima pozitivno bilanco, odgovorila je �e na vrstovpra�anj zaradi katerih je bila ustanovljena.

In  zakaj  naenkrat  toliko  kritike,  nezadovoljstva  innasprotovanja?

V  zadnjih  letih  smo  lahko  zaznali  kar  nekaj  alarmantnihsituacij.  Zaèelo  se  je  z  Merklovo  leta  2010.  V  novonastajajoèi skupnosti so se pojavili  prvi znaki nezaupanjain negotovosti, nastala je ekonomska in  politièna kriza terkriza vrednot, ki je pri ljudeh povzroèila strah pred drugaènimin  pred prihodnostjo.

Strah  pa  je  tisti  obèutek,  ki  na�ira  zaupanje,  odnose  inmedsebojno odvisnost na kateri sloni civilna in demokratiènadru�ba.

In tako je demokracija lahko hitro v nevarnosti, kajti tisti, kise bojijo i�èejo za�èito in so zanjo pripravljeni �rtvovati tudinekaj lastne svobode.

In kako je sploh mogoèe, da smo v tak�no situacijo za�li?Dejstvo je namreè, da so se sanje od vèeraj (mir, obnova)uresnièile.

Ampak  sprijazniti  se  bomo  morali,  da  je  danes  nov  indrugaèen  èas  in  da  je  Evropa  je  sooèena  s  popolnomanovimi izzivi, ki jih mora v skupno korist znati razre�iti.

Novi izzivi so zanesljivo:● kriza,● globalizacija,● klimatske spremembe,● mednarodni terorizem,● vedno veèji razkorak med bogatimi in revnimi dr�avamiin posledièno migracije biblijskih razse�nosti,

● neusmiljena konkurenca,● ogromne razlike med èlanicami EU na gospo­darskempodroèju.

Te nove okoli�èine zahtevajo hitre in odloène ukrepe, ki pajih EU ne izvaja.  Vzrokov za to je veè in med njimi sta tudidve dominantni mnenji, nastali v preteklih letih:● Mnenje, da je pomembno samo tr�i�èe in zagovornikiso preprièani, da je �la EU  na tem podroèju predaleè.

● Mnenje, da je EU potrebna veèja politièna integracija inda ima pred seboj �e dolgo pot. (Tu se pojavlja tveganje,da bodo realnost urejale najmoènej�e èlanice.)

● Dejstvo  je  tudi,  da  so  finance  u�le  kontroli  in  da  sonara�èale hitreje kot realne dobrine.

● Problem je tudi, da je tr�i�èe medtem postalo globalno,enako ekonomija, politika pa je ostala v starih okvirih.

Vemo, da se je svetovna ekonomija v 20. stoletju enormnorazvila,  vendar  pa  se  razdelitev  dobrin  ni  temu  primernoizbolj�ala  ampak  se  je  celo  poslab�ala.  Vzrok  temu  je

E S P E R ONovember 2013

10

liberalna  ekonomija,  ki  je  brez  pravil  in  brez  kontrole  terzanimivo  stali�èe,  da  osebne  koristi  lahko  prispevajo  kskupnemu dobru. Tak�na ideologija, ki smo ji prièa na vsehpodroèjih,  je v popolnem nasprotju z etiko in solidarnostjo.

Z leve: Zlatko Ti�ljar, Milan Kuèan, Edvige Ackerman,Stjepan Mesiæ, Sean O Riain, Nikola Ra�iæ

Nujno  moramo  zaèeti  s  procesi,  ki  bodo  omogoèili  daduhovnost  in  etika  dobijo  premoè  nad  materialnimivrednotami.  Istoèasno pa moramo ustvariti tudi pogoje zapremoè politike nad ekonomijo in financami.

Trenutno se EU ubada predvsem s financami in zato nimaèasa niti za rast  in razvoj, niti za re�evanje problemov napodroèju  zaposlovanja,  niti  za  socialno  solidarnost  intrajnostni  razvoj.  In  ravno  to  prina�a  s  seboj  dramatièneposledice na socialnem podroèju.

Citirana je bila tudi misel pape�a Pavla VI o EU:

�Potrebujemo  novo  veliko  utopijo,  moramo  znati  bitivizionarji, sposobni v sedanjosti razumeti  mo�nosti, ki senam odpirajo  in usmeriti ljudi v novo prihodnost.�

Nove  generacije morajo  ustvariti  Evropo,  ki  ne  bo  samoskupno tr�i�èe in ekonomija, ustvariti morajo Evropo, ki sebo  zavzemala  za  svobodo  in  socialno  praviènost,demokratiène  principe,  spo�tovanje  èlovekovih  pravic,spo�tovanje  manj�in.  Nujna  je  integracija  razliènih  kulturbrez da se posamezne identitete izgubijo.

EU  mora  predvsem  doseèi  interno  socialno  kohezijo  zevropsko blaginjo in socialnimi pravicami, ki bodo veljale zavse evropske dr�avljane. Istoèasno mora biti solidarna tudido vseh revnih in zapostavljenih delov sveta, postati moranosilka miru. Vse  to pa ni mogoèe brez moènej�e  in boljenotne Evrope, ki bo sposobna hitreje reagirati in delovati.

Dana�nja Evropa je edina dimenzija v kateri lahko probleme,s  katerimi  se  sreèujemo,  tudi  uspe�no  razre�ujemo.  Indanes smo  ravno mi  tisti,  ki moramo   prispevati  k  novimdimenzijam.

Melita Cimerman

Neĝhomo

Mi malfermis la okulojn. Kvazaŭ mi revenus al tiu ĉi mondopost  jarcenta  foresto. »Kio mi estas? Kio okazis al mi?«Kaverno. La rokmuroj tie kaj jene lumigitaj de eta fajro. Subla fingroj mi sentas ke mi estas kovrita per feloj. Silento. Miprovas leviĝi, sed la piedoj ne obeas. Ĉu ili estas frostitaj?Ĉu mi entute havas ilin? »Kie mi estas? Kio okazis al mi?«,ripetiĝadis en mia menso.

Nun  mi  klare  memoras  la  direktoron  de  mia  jurnalo:»Kolego,  vi  certe  legis  ke  la  neĝhomo  aperis  sur  niaMontego. Vi bone konas Montegon. Vi estas, por tiel diri,la sola homo kapabla esplori tiun ĉi aferon. Jen tasko porvi!«

Sne�eni mo�

Odprl  sem  oèi.  Kot  da  bi  se  vrnil  na  ta  svet  po  stoletniodsotnosti.  »Kaj  sem  jaz?  Kaj  se  je  zgodilo  z  menoj?«Jama.  Skalne  stene  osvetljene  z majhnim  ognjem.  Podprsti èutim, da sem pokrit s ko�o. Ti�ina. Posku�am vstati,ampak noge me ne ubogajo.  »So zmrznjene? Jih  splohimam?  Kje  sem?  Kaj  se  je  zgodilo  z  menoj?«  se  jeponavljalo v mojih mislih.Zdaj  se  jasno  spomnim  direktorja  mojega  èasopisa:»Kolega, ti si prav gotovo prebral, da se je sne�eni mo�pojavil na na�i Gori. Ti dobro pozna� Goro. Si, tako rekoè,edini  èlovek  sposoben  raziskati  to  zadevo. To  je  nalogazate!«

Tibor Sekelj (1912­1988) je bil nadarjen na raznih podroèjih, ki so med seboj povezana: bil  je novinar, raziskovalec,pustolovec,  alpinist,  pisatelj,  risar,  filmar,  geograf,  etnolog, muzeolog,  poliglot  in  esperantist. Deloval  je  na podroèjupolitike,  imel stike z veè dr�avnimi voditelji. V svojem delovanju  je pri UNESCO v  imenu Svetovnega esperantskegazdru�enja (UEA) je zagovarjal uporabo esperanta.Sodi med najveèje izvorne esperantske pisce. Morda je, glede na �tevilo njegovih del prevedenih iz esperanta v drugejezike, celo bolj znan v neesperantskem svetu. Njegovo najbolj uspe�no literarno delo Kumeuaŭa ­ la filo de ĝangalo(Kumeuaua � sin pragozda) je prevedeno v 24 jezikov na skoraj vseh celinah.Prilo�ena novela je iz zbirke Premiitaj noveloj kaj aliaj (Nagrajene in druge novele). Zbirka je izvorno napisana v esperantu.Novela temelji na resniènih dogodkih. V letu 1944 je, brez veèjih predhodnih izku�enj s plezanjem po gorah, sodeloval vodpravi na Akonkagvo (6962 m), najvi�jo goro v Ju�ni Ameriki, ki jo je vodil znani �vicarski plezalec nem�kega rodu GeorgLink. Z Avstrijcem Zechnerjem in Italijanom Bertonejem je dosegel vrh te gore 13. februarja 1944. Odprava je dramatiènopotekala: �tirje izmed �estih mladenièev, ki so sodelovali, so umrli v sne�nem viharju. Njihova trupla so na�li po 11­ihmesecih v drugi odpravi, v kateri je Tibor Sekelj na pobudo argentinske vojske prav tako sodeloval. Po obeh odpravahje Sekelj k �e napisani knjigi Tempestad sobre el Aconcagua (Vihar nad Aconcaguo) ob 2. izdaji dodal novo poglavje vkaterem je pripovedoval o tej pustolov�èini. Argentinska vlada ga je nagradila z "zlatim kondorjem" za njegove zaslugepri odpravi, zavrnil pa je argentinsko dr�avljanstvo, ki mu ga je osebno predlagal takratni voditelj Perón.

E S P E R ONovember 2013

11

»Jen  tasko  por  vi!«  sonis  longe  en miaj  oreloj.  Dum  lapreparlaboroj  mi  ofte  memoris  la  ruĝan  vizaĝon  de  ladirektoro. Tra la truo kiun la cigaredo lasis libera, li ellasisla simplan frazon: »Jen tasko por vi!« Dum mi grimpadiskun mia ekspedicio de bivako al bivako sur la rokaj deklivojde Montego, sur ĝiaj glaciejoj kaj neĝblovaĵoj, mi sentis minen  mia  elemento.  Same  kiel  dum  miaj  antaŭaj  duekspedicioj.  La  unuan  fojon,  akompanante  la  famanmontgrimpanton Lund. La duan, por serĉi kvar kadavrojn:tiun de Lund, de lia edzino, kaj de du aliaj viktimoj de laneĝŝtormo al kiu mi mirakle eskapis. Ĉiujn kvar kadavrojnni  retrovis.  Kun  granda  peno  ni  descendis  kun  ili  enGrandan Valon por dece enterigi niajn kamaradojn. La trianfojon  sur Montego.  Ĉifoje  kun  nova,  nekutima  tasko:  laserĉo de la neĝhomo. Postmultaj tagoj ni alvenis al ladanĝera  zono  de  eternaneĝo.  La  spirado  peza.Ripozo post deko da paŝoj.Subite  piedsignoj  en  laneĝo.  Piedoj  grandaj,preskaŭ  rondaj,  kun post­signoj  sen  difinita  rando,kian  postlasas  ŝuoj.  Neĝ­homo! Mia  koro  ektremis.La sango ekbolis: »Taskopor  mi!«  Nur  momentojnpost  la  ekscita  trovo,  lavento  ekblovis  pli  forte.Ekneĝis.  Montego  dronisen densan grizon. Daŭrigila  grimpadon  tra  laneĝŝtormo  signifus  riskiniajn  vivojn. Mi ordonis almiaj kvar kunuloj tuj reiri alla  lasta  bivako.  Ankaŭ mibaldaŭ venos. Ĉar mi memne  estis  kapabla  turni  ladorson  al  »mia  tasko«.Precipe  nun,  kiam  lapiedsignoj tiel klare montri­ĝis antaŭ mi. Jen la spurokuŝis antaŭ mi kiel gvidiloal la sukceso de mia misio.Nur  mi  devis  sekvi  ilin,elteni  ĝis  la  fino.  Laesplorista pasio kaptis minkaj ordonis: antaŭen! Kunenergio nekomprenebla  sur  tiuj  altajoj, mi  paŝadis en  lapiedsignoj de la neĝhomo. Ne estis paŝoj tre grandaj. Sedla  ventego  kaj  la  neĝflokoj  kiuj  pingle  ŝutiĝis  en  mianvizaĝon,  senspirigis  min.  Ĝis  genue  mi  dronadis  en  laneĝon. Ho fortoj ne forlasu min! Tra la densa neĝa vualomi  subite  ekvidis  silueton.  Ĝi  moviĝis.  Mi  levis  miajnkontraŭneĝajn okulvitrojn, por konvinkiĝi pri la realeco detio kion mi vidis. Jes, ia silueto moviĝis. En mian direkton.Mi plej volonte forkurus ien. Sed mia ekstrema elĉerpitecofiksis majn piedojn al la neĝo, kvazaŭ ili estus el plumbo.La silueto fariĝis pli kaj pli klara. Gi venis rekte al mi. Denur  kelkaj  paŝoj  mi  povis  vidi  lian  gigantan  homsimilankorpon. Estis terura momento. Subite nebulo kovris miajnokulojn.  Kio  okazis  poste  kun mi? Nenion  plu mi  scias.Kvazaŭ mi estus droninta en jarcentojn profundan sonĝon.

»To je naloga zate!« je �e dolgo odzvanjalo v mojih u�esih.Med  pripravami  sem  se  pogosto  spomnil  na  direktorjevrdeè obraz. Skozi luknjo, ki jo je naredil cigaret, je izpustilpreprost stavek: »To  je naloga zate!« Medtem ko sem ssvojo ekspedicijo plezal od bivaka do bivaka po skalnatihpoboèjih Gore, po njegovih ledenikih in sne�nih zametih,sem se poèutil v svojem elementu. Prav tako kot v mojihprej�njih  dveh  odpravah.  Prviè,  v  spremstvu  slavnegagorskega  plezalca  Lunda.  Drugiè  sem  iskal  �tiri  trupla:Lundovo, njegove �ene in �e dveh �rtev sne�ne nevihte,ki sem ji sam èude�no pobegnil. Vsa �tiri trupla smo na�li.Z veliko truda smo se spu�èali z njimi v Veliko dolino, kjersmo  na�e  prijatelje  dostojno  pokopali.  Tretjiè  na  Goro.

Tokrat z novo, nenavadnonalogo:  iskanje  sne�e­nega  mo�a.  Po  mnogihdneh smo pri�li do nevar­nega  obmoèja  veènegasnega.  Dihanje  je  ote�e­no. Poèitek po desetih ko­rakih. Nenadoma stopinjev snegu. Velike noge, sko­raj okrogle, sledi brez do­loèenega  roba  kakr�negapustijo  èevlji.  Sne�enimo�! Moje  srce  se  je  za­treslo. Kri je zavrela: »Na­loga  zame!«  Le  trenutekpo razburljivi najdbi je ve­ter  zapihal  moèneje.  Za­èelo je sne�iti. Gora je uto­nila v gosto sivino. Nada­ljevanje  z  vzpenjanjemskozi  sne�no  nevihto  bipomenilo  tveganje  na�ih�ivljenj.  Naroèil  sem  svo­jim  �tirim  spremljevalcemnaj se takoj vrnejo v zadnjibivak. Tudi sam bom kma­lu  pri�el.  Vendar  sam  ni­sem  mogel  obrniti  hrbta»svoji nalogi«. �e posebejsedaj,  ko  so  se  stopinjetako  oèitno  pojavile  predmenoj. Glej, sled je le�alapred  menoj  kot  vodilo  kuspehu  mojega  poslan­stva.  Samo  moral  sem  ji

slediti, vztrajati do konca. Raziskovalna strast me je ujelain ukazala: naprej! Z nerazumljivo energijo na teh vr�acihsem  sledil  stopinjam  sne�enega  mo�a.  Koraki  niso  biliveliki. Vendar so se vihar in sne�inke kot igle vsule na mojobraz, ostal sem brez sape. Do kolen sem potonil v sneg.Oh, moèi ne zapustite me! Skozi debelo sne�eno tanèicosem nenadoma zagledal obris postave. Premaknila se je.Dvignil sem sne�na oèala, da sem se preprièal ali je to res,kar vidim. Da, obris se je premaknil v mojo smer. Najrajebi  pobegnil  nekam.  Ampak  izjemna  izèrpanost  je  mojenoge pritrdila v sneg, kot da so iz svinca. Obris je postajalvse  bolj  jasen.  Prihajal  je  naravnost  k  meni.  Le  nekajkorakov stran sem lahko videl njegovo ogromno, èlovekupodobno telo. Bil je grozen trenutek. Nenadoma je meglaprekrila moje oèi. Kaj se je kasneje zgodilo z mano? Nièveè  ne  vem.  Kot,  da  bi  bil  potopljen  v  stoletni,  globokispanec.

�Sne�eni mo��

E S P E R ONovember 2013

12

Paŝoj aŭdiĝis de ekstera. lu forpuŝis unu el la rokoj. Postmomento  giganta  homsimila  figuro  enŝoviĝis  en  lakavernon. Malgraŭ la duonmalhelo kaj la densaj ombroj mirekonis la neĝhomon. La penso ke mi estas kaptito de lamonstro hirtigis mian haŭton. Mi sufokis terurkrion en miagorĝo. Mi decidis ŝajnigi senvivecon.Per duonmalfermitaj okuloj mi povis sekvi liajn movojn. Nunli ree fermis la enirejon de la kaverno. Felon plenan de neĝoli alportis al la fajrujo. En poton li metis ĝin. »Jen tasko porvi«, mi nun klare aŭdis la voĉon el la buŝo kun cigaredo.Mi pensis: »Ĉu mi iam savos mian vivon el tiu ĉi aventuro?Ĉu  mi  sukcesos  plenumi  la  taskon?  La  neĝhomoalproksimiĝis al mia kuŝejo. Li malkovris miajn piedojn kajkomencis  palpi  ilin.  Mi  nenion  sentis.  La  piedoj  estisfrostitaj. Li kovris miajn piedfingrojn per tolajo trempita envarmegan akvon. Post kelkaj minutoj li ekfrotis ilin per neĝo,kaj  sekvis  denove  varma  kompreso. Ĉiu montgrimpantokonas tiun sistemon por aktivigi  la sangocirkuladon. Sedla  neĝhomo?  Ĉu  eble  racia  estajo?  Kiam  li  metis  sianmanon sur mian  frunton, mi havis  la  impreson de homamano. Per la fingroj li levis miajn palpebrojn Nun ni rigardisunu la alian en la okulojn. Li leviĝis kaj de la fajrujo alportispoteton. El ĝi li nutris min per kulerplenoj da kaĉo. Tre zorgekaj pacience. Jo  la  febla  lumo de  torĉo mi povis observiliajn manojn tute homecajn. Liajn okulojn. Lian nazon. Ne,la  neĝhomo  ne  estis  monstro.  Li  estis  homo  kun mildarigardo, iom fora, iom vitreca. Liaj piedoj estis volvitaj entolajojn,  ĉirkaŭligitajn  per  ledaj  ŝnuroj.  Lia  plej  eksteravestajo estis besta felo. El sub la fela ĉapo abunda hararokaj helbruna barbo vidiĝis. Tiun nokton mi longe ne povisekdormi.  Centoj  da  demandoj  turmentis  min.  Kiam  mivekiĝis, mi estis sola en la kaverno. Post du aŭ tri horoj miagastiganto  aperis  tra  la  rokpordo.  Ĉasitan  besteton  likunportis. Li senfeligis ĝin, kaj metis apud la fajro por ĝinrosti. Poste sekvis la masaĝo de piedoj. Li alportis rostajonkaj mi ekmanĝis. Apenaŭ eliris voĉo el miaj lipoj, kiam mivolis diri »dankon«. Li ne respondis, nek ŝajnis esti aŭdintamin. Mi kolektis mian tutan energion kaj transformis ĝin envoĉon:  »Dankon!  Dankon  pro  via  boneco!  Sed  kiu  viestas?« Mia gastiganto daŭrigis ian sian laboron apud lafajrujo. Li ŝajnigis sin ne aŭdi min. La  tagoj pasis, kaj  lakavernoloĝanto sisteme nutris min kaj flegis miajn piedojn.Sed eĉ ne unu vorton mi aŭdis de li. Ankaŭ mi ne plu insistispri interparolo. Li neniam rigardis min rekte en la okulojn.Sed  mi  zorge  observadis  mian  savanton.  Lia  vizaĝokamuflita per la barbo kaj la hararo, ŝajnis al mi iom konata.Al  kiu  ĝi memorigis min? Mi  serĉis  en mia memoro  iunvizaĝon, sed vane.lun matenon li alproksimigis brulantan torĉon por ekzamenimiajn piedojn. La  flamo plene  lumigis  lian vizaĝon. Liajnbluajn okulojn. Lian haŭton tanitan pro la ventoj kaj frostoj.Lian  delikatan  buŝon...  Jes,  jes...mi  konas  tiun  homon!»Lund!« mi ekkriis subite eksidante sur la kuŝejo. »Lund viestas, mi rekonas vin!«Kiel respondo al mia ekkrio, mia gastiganto ekrigardis minper nebuleca rigardo, sed restis trankvila, senvorta. »SedJoĉjo,  amiko mia,  ĉu  vi  ne memoras min? Mi  estas  viaamiko R. Ĉu vi vere ne rekonas min?«Li  daŭre  rigardis  min  ne  montrante  per  io  ajn  ke  likomprenas miajn vortoin. »Amiko, ĉu vi ne memoras ke nikune  grimpis  Montegon  antaŭ  kvar  jaroj?«  »Ĉu  vimemoras? Ni bivakis kune dum tuta semajno en GlacieiaValo. Tiam ni ekmarŝis. Ankaŭ en la supra bivako ni pasigiskelkajn  tagojn  kune.  Vi  estis  foje  malgaja  kaj  ironia.

Od zunaj je bilo sli�ati korake. Nekdo je odstranil eno odskal.  Èez  trenutek  se  je  ogromna,  èloveku  podobnapostava prikazala v jami. Kljub poltemi in gosti senci semprepoznal sne�enega mo�a. Misel, da sem ujetnik po�asti,je naje�ila mojo ko�o. Du�il me je krik groze v grlu. Odloèilsem se, da se pretvarjam, da sem mrtev.Z napol odprtimi oèmi sem lahko sledil njegovemu gibanju.Zdaj  je  spet  zaprl  vhod  v  jamo.  Ko�uh  poln  snega  jeprinesel k ognji�èu. Dal ga je v lonec. »To je naloga zate«,sem zdaj jasno sli�al glas iz ust s cigareto. Mislil sem: »Alibom kdaj re�il moje �ivljenje iz te avanture? Ali bom lahkoizpolnil nalogo?« Sne�eni mo� se je pribli�al moji postelji.Odkril mi  je noge in se jih zaèel dotikati. Niè nisem èutil.Noge so bile zmrznjene. Pokril je moje no�ne prste s krponamoèeno  v  toplo  vodo.  Po  nekaj  minutah  jih  je  zaèeldrgniti s snegom in ponovno je sledil vroè obkladek. Vsakgorski  plezalec  pozna  ta  sistem  za  aktiviranje  krvnecirkulacije. Ampak sne�eni mo�? Je racionalno bitje? Koje polo�il  svojo  roko na moje  èelo,  sem dobil  vtis,  da  jeèlove�ka  roka.  S  prsti  je  dvignil  moji  veki.  Zdaj  sva  sespogledala  iz  oèi  v  oèi.  Vstal  je  in  iz  ognji�èa  prinesellonèek. Iz njega me je hranil s polnimi �licami ka�e. Zeloprevidno in potrpe�ljivo. Zaradi �ibke svetlobe bakle semlahko opazoval njegove roke, povsem èlove�ke. Njegoveoèi.  Njegov  nos.  Ne,  sne�eni  mo�  ni  bil  po�ast.  Bil  jeèlovek z ne�nim videzom, nekoliko zamaknjen in steklen.Njegove noge so bile zavite v platno, zvezane z usnjenovrvico.  Njegovo  zunanje  oblaèilo  je  bilo  �ivalsko  krzno.Izpod krznene kape so se videli ko�ati lasje in svetlo rjavabrada. Tisto noè dolgo nisem mogel zaspati. Trpinèilo meje na stotine vpra�anj. Ko sem se zbudil, sem bil v  jamisam.  Po  dveh  ali  treh  urah  je  moj  gostitelj  pri�el  skoziskalna vrata. Prinesel je ulovljeno �ival. Odrl ji je ko�o in jodal  zraven  ognja,  da  jo  bo  spekel.  Sledila  je  masa�astopal. Prinesel mi je peèenko in jedel sem. Iz mojih ustnicje  komaj  pri�el  glas,  ko  sem  hotel  reèi  »hvala«.  On  niodgovoril, prav tako se je zdelo, da me ni sli�al. Zbral semvso svojo energijo in jo preoblikoval v glas: »Hvala! Hvalaza  tvojo  dobroto!  Ampak  kdo  si?«  Moj  gostitelj  jenadaljeval svoje delo poleg ognji�èa. Pretvarjal se je, dame  ni  sli�al.  Dnevi  so  minevali  in  jamski  èlovek  me  jesistematièno  hranil  in  skrbel  za  moje  noge.  Ampak  nitibesede nisem sli�al od njega. Prav tako tudi sam nisemvztrajal  pri  pogovoru. Nikoli me  ni  pogledal  naravnost  voèi. Vendar sem skrbno opazoval svojega re�itelja. Njegovobraz je bil pokrit z brado in lasmi, zdel se mi je nekolikopoznan. Na  koga me  je  spominjal?  Iskal  sem  v  svojemspominu obraz, vendar zaman.Neko jutro se je pribli�al z goreèo baklo, da pregleda mojenoge.  Plamen  je  v  celoti  osvetlil  njegov  obraz.  Njegovemodre  oèi.  Njegovo  polt  zagorelo  od  vetra  in  zmrzali.Njegova  ne�na  usta...Ja,  ja...Poznam  tega  èloveka!»Lund!« sem zaklical nenadoma sede na postelji. »Lund tisi, prepoznal sem te!«V  odgovor  na  moj  krik,  me  je  moj  gostitelj  pogledal  zmeglenim pogledom, vendar  je ostal miren, brez besed.»Toda Joĉjo, prijatelj moj, se me ne spomniš? Jaz sem tvojprijatelj R. Ali me res ne prepozna�?«�e vedno me je gledal, ne da bi pokazal, da razume mojebesede.  »Prijatelj  ali  se  ne  spomni�,  da  smo  se  skupajpovzpeli  na  Goro  pred  �tirimi  leti? Ali  se  spomni�?  Celteden  smo  skupaj  prebivali  v  Ledeni  dolini.  Potem  smozaèeli  hoditi. Prav  tako smo v zgornjem bivaku pre�iveli

E S P E R ONovember 2013

13

Kompreneble. Estis evidente ke la flirto de Hanka kun lajuna inĝeniero Moze ĝenis vin.«La rememoroj  torente  fluis el mia buŝo, en  la espero keLund, kiun mi  jam sen ia dubo rekonis, fine reagos. Sedvane mi tion atendis. Lia mieno restis rigida, senemocia.Nur de tempo al tempo lia frunto sulkiĝis, kvazaŭ li dezirusrememori  ion  forgesitan.  »Memoru,  Joĉjo,  kiel  virekomendis al mi kaj du aliaj kamaradoj grimpi Montegon.Ni sukcese grimpis ĝis  la supro. Reveninte ni  trovis vin,vian edzinon Hanka, Moze kaj profesoron Ŝulc en la plejsupra bivako. Mi kaptis  la manon de mia gastiganto. Liarigardo komencis fariĝi pli klara. Ĉu li komencis komprenimin? »Ŝtormego komenciĝis. Ni tri, kiuj jam revenis de lamontsupro,  rapidegis  por  atingi  ĝustatempe  la  grandanbivakon en Glacieja Valo. Tie, en nia tendo kun tremantakoro ni pensis pri vi. »Sed post tritaga neĝŝtormo, kiam vine revenis, ĉio estis klara. Dika neĝtavolo kovris viajn kvarkadavrojn.  »Ni  retrovis  viajn  korpojn,  preskaŭnerekoneblajn  post  unu  jaro.  Tiam  ni  rekonstruis  laokazaĵojn. »Vi ekgrimpis. La profesoro postrestis. Kaj kiamla  ŝtormo  komenciĝis,  listarigis sian tendeton. Enĝi  ni  retrovis  liankadavron post unu  jaro.Vi  kun Hanka  kaj Mozedaŭrigis,  fruntante  laneĝan ventegon. En  tiajcirkonstancoj  viamontgrimpa  instinktonepre ordonis al vi turniĝikaj descendi. Sed ĉifojevi  tion  ne  faris.Nekomprenebla spitemoekregis  vin. Ĝi  pelis  vinantaŭen.  Hanka,malgraŭ  sia  delikataaspekto,  sukcesisevoluigi  nekredeblanenergion en la montaro.Ŝi sekvis vin de paŝo enpaŝon. Kaj ankaŭ Mozeklopodis  venki  laspiromankon, Ia korpopezon, la neĝblovon kiu plenigadislian vizaĝon. »Sed sur unu el la vastaj neĝkovritaj deklivojMoze decidis reiri. Liaj piedoj komencis frostiĝi. Tie ni trovislian kadavron la sekvantan jaron, kun piedo sen ŝuo.«Je  la  flaveta  lumo  de  la  torĉo  la  ombroj  kaj  lumoj  ludismakabran dancon sur la vizaĝo de mia mistera aŭskultanto.Homo, aŭ nur fantomo en la korpo de mia mortinta amiko.Liaj okuloj komencis febre brili. Penetre li rigardis min, kunla mieno de homo, kiu volus kapti fadenon de la historio,delonge  perditan.  »Vi  daŭrigis  la  vojon  supren,  pezespiregante,  luktante  kontraŭ  la  neĝŝtormo,  kiun  ni  oftenomis la »blanka morto«. Kvazaŭ pelita de freneza obsedovi puŝis vin antaŭen. Hanka ankoraŭ sekvis vin. Nur centoda metroj mankis ĝis  la supro. Tiam subite, sur malsekaroko ekglitis via edzino, kaj falante rompis sian kranion. Viklopodis revivigi ŝin. Vi provis ŝin levi. Sed ho ve. Ĉio estisvana...Tie  ni  retrovis  ŝin  dum nia  serĉekspedicio. Mi  nescias  Joĉjo,  kio  pelis  vin  pluiri.  Ĉu  la magneta  altiro  deMontego, kiun ni ambaŭ tiom amis? Ĉu la freneziga doloropro la perdo de via kunulino? Nur mi scias ke vi ekgrimpispor  venki  la  lastajn  cent metrojn  de Montego. Sed  posttrideko  da  metroj  vi  eksidis.  La  frosto  ekkaresis  viajn

nekaj  dni  skupaj.  Vèasih  si  bil  �alosten  in  ironièen.Seveda.  Bilo  je  oèitno,  da  te  je  motilo  Hankinospogledovanje z mladim in�enirjem Mozejem.«Spomini so kar de�evali iz mojih ust, v upanju, da bo Lund,ki  sem ga nedvomno prepoznal,  konèno odzval. Vendarsem  to  prièakoval  zaman.  Njegov  izraz  je  bil  tog,  brezèustev. Samo obèasno se je njegovo èelo nagubalo, kot bise  želel  nečesa  spomniti.  »Zapomni  si,  Joĉjo,  ko  si  tipriporoèal meni in dvema drugima prijateljema vzpenjanjena Goro, smo uspe�no priplezali do vrha. Vraèajoè smona�li  tvojo  �eno  Hanko,  Mozeja  in  profesorja  �ulca  vnajvi�jem  bivaku.«  Vzel  sem  roko  mojega  gostitelja.Njegov  pogled  je  postajal  jasnej�i.  Ali  me  je  zaèelrazumeti? »Velika nevihta se je zaèela. Mi trije, ki smo sevrnili  iz  gorskega  vrha,  hiteli  smo,  da  smo  pravoèasnoprispeli v bivak v Ledeni dolini. Tam, v na�em �otoru, smos  trepetajoèim  srcem mislili  na  vas.  Toda  po  treh  dnehsne�ne  nevihte,  ko  se  �e  niste  vrnili,  je  bilo  vse  jasno.Debela sne�na plast je prekrila va�a �tiri trupla. Po enemletu smo na�li va�a trupla, skoraj neprepoznavna. Takrat

smo  rekonstruirali  do­godke.  Povzpeli  ste  se.Profesor je omagal. In koje  nevihta  izbruhnila,  jepostavil  svoj  �otor.  Vnjem smo po enem  letuna�li njegovo truplo. Ti sis    Hanko  in  Mozejemnadaljeval, navkljub sne­�nemu viharju. V tak�nihokoli�èinah  ti  mora  tvojplezalni nagon nedvom­no ukazati, da se obrne�in spusti�. Ampak tokrattega  nisi  naredil.  Vodilote je nerazumljivo kljubo­vanje. Gnalo te je naprej.Hanki  je  kljub  ne�nemuvidezu  uspelo razviti ne­verjetno  energijo  v  go­rah. Sledila ti je korak zakorakom. In tudi Moze je

posku�al  premagati  pomanjkanje  sape,  telesno  te�o,sne�ni mete�,  ki  je motil  njegov  pogled.  Toda  na  enemizmed velikih zasne�enih poboèjih se je Moze odloèil vrniti.Njegove  noge  so  zaèele  zmrzovati.  Tam  smo  naslednjeleto na�li njegovo truplo, z nogo brez èevlja.«Rumenkasta svetloba od bakle je s sencami in luèmi igralamrtva�ki ples na obrazu mojega skrivnostnega poslu�alca.Èlovek ali pa samo duh v telesu mojega mrtvega prijatelja.Njegove oèi  so  zaèele  vroèièno  sijati.  Prodirajoèe me  jegledal,  s  èlove�kim  izrazom,  ki  bi  rad  ujel  nit  dolgoizgubljene  zgodbe.  »Nadaljevali  ste  proti  vrhu,  te�kodihajoèi, v borbi z sne�no nevihto, ki jo pogosto imenujemobela smrt. Kot, da te je poganjala nora obsedenost, si segnal naprej. Hanka ti je sledila. Le sto metrov je manjkalodo vrha. Takrat pa ji je nenadoma na vla�ni skali spodrsniloin  padajoèa  si  je  zlomila  lobanjo.  Lotil  si  se  jo  o�iviti.Poskusil si jo dvigniti. Ampak �al je vse bilo zaman. Tamsmo jo našli med našo iskalno odpravo. Ne vem, Joĉjo, kajte je gnalo naprej. Ali magnetna privlaènost Gore, ki sva jooba  imela  rada? Ali blazna boleèina zaradi  izgube svojepartnerice?  Vem  samo  to,  da  si  premagal  zadnjih  stometrov Gore. Ampak po tridesetih metrih si se sedel. Mraz

Aconcagua

E S P E R ONovember 2013

14

piedojn,  viajn  manojn...Tie  ankaŭ  vi  mortis.«  Terurigagrimaco deformis nun la vizaĝon de Lund. Liaj okuloj larĝemalfermiĝis, kaj li laŭtege ekkriis: »Neeee!...Neeee! Mi nemortis! Mi ne mortis!« Li freneze skuegis sian kapon. Perunu mano  li ekkaptis sian  frunton. Dolorspasmo  igis  lianvizaĝon  nerekonebla.  »Ne,  mi  ne  mortis...Mi  restisvivanta!«  »Ne  povas  esti,  Joĉjo.  Mi  mem  trovis  viankadavron. Gi estis nerekonebla pro la frosto, sed ĉe ĝi nitrovis  viajn  dokumentojn,  kaj  neniu  pli  dubis  pri  laidenteco.« »Ne. Mi ne mortis...Nun mi memoras. Jes, miestas Lund...Nun mi ĉion memoras...« preskaŭ flustre dirisli  serĉante  la  memoron  per  la  rigardo  perdita  ie  en  lasenfino. »Sed ni forportis vian kadavron. Kun granda penoni portis ĝin al Granda Valo, kaj enterigis ĝin tie. Mi memĉeestis.« »Ne estis mi. Tio estis Stepanek...« Mi tremis perla tuta korpo. Gis nun mi havis la impreson ke mi parolasal fantomo. Kaj nun subite li mencias homon kiu mortis surMontego dek jarojn pli frue, kaj kies kadavro neniam estisretrovita. Mi sentis ke mia cerbo krevos. »Kio okazis, Joĉjo?Kio okazis?« »Jes, mi eksidis, preta por mortis same kielmia kara Hanka mortis antaŭ miaj okuloj. Tiel senpova miestis! Tiel terure mizera! »La frosto komencis invadi miantutan korpon. Sed tiam subite, kvazaŭ fulmo traflugis miankapon: »Ne, mi ne rajtas morti. Mi devas helpi al aliaj enmortdanĝero sur Montego. Mi devas elaĉeti mian kulponpro la morto de Hanka. »Mi decidis pluvivi. La monto kaj lamontgrimpantoj min bezonas vivan. Mi starigis al mi novanvivotaskon, kiun mi povos plenumi nur se neniu ĝenos min.Neniu devas scii ke mi vivas. Pene mi leviĝis de la ŝtono.En tiu momento mi ekmemoris pri la kadavro de Stepanek,kiun mi dum iu grimpado vidis sidantan sur iu roko. Al tiuloko mi direktis min. Tie li sidis, same kiel antaŭ deko dajaroj. Sekigita de la frosto, nerekonebla. Mi levis lin kaj iompost iom alportis lin sur la lokon kie mi sidis antaŭe, en laproksimeco  de  Hanka.  En  liajn  poŝojn  mi  metis  miajndokumentojn.  Tiam  mi  transiris  sur  la  alian  flankon  deMontego. La ŝtormo sovaĝe bategis min. Mi ne scias kielmi  rezistis.  Fine mi  trovis  tiun  ĉi  kavernon.  De  ĉi  tie mipatrolas  Montegon.  Okaze  mi  savadis  la  vivon  demontgrimpantoj en danĝero. Ho, jes, mi memoras pri plurajsaviĝoj, kiujn oni konsideris miraklaj.« »Joĉjo, kiel mi ĝojaske vi vivas! Kiel mi ĝojas ke vi estcs Joĉjo, mia amiko, kajne ia fantomo! Vi estas vera heroo. Sed vi vivas tiel pene,sen rimedoj, sen ilaro, sen nutraĵo,  forlasita sola al  tiu ĉisovaĝa naturo. Ni devas ion fari. Kiam mi reiros al la urbo,mi  faros  kolekton  por  havigi  al  vi  decan  dometon,vestajojn...« »Ne, ne. Mia funkcio finiĝis. Nun kiam mi estasmalkovrita, mi ne plu povos plenumadi mian taskon...Mi neplu povos ekzisti...Mi ne plu devas ekzisti!« Tiujn  lastajnfrazojn Lund eldiris preskaŭ senvoĉe, nur por si mem. Tiamli leviĝis kaj aliris la elirejon. Per jam konata movo li forigisla  rokpordon. Tra  la  liberigita  truo  kune kun  la  fasko detaglumo  forta  neĝblovo  penetris  la  kavernon.  Ekstereŝtormo fajfadis inter la valoj kaj montoj. »Joĉjo, kien vi iras?Atendu. Restu ĉi tie, Joĉjo!« Miajn kriojn kvazaŭ li ne estusaŭdinta.  Kun  granda  fortostreĉo  mi  ekstaris  sur  miajnpiedojn, kaj altrenis min al  la elirejo. »Joĉjo...Amiko mia,atendu!...Revenu!«  Lia  silueto  fariĝis  pli  kaj  pli malklararigardata tra la densa vualo de la neĝblovo. Lund ne plupovis aŭdi miajn kriojn. Nur grandaj senformaj piedsignojde neĝhomo postrestis, ĝis kiam ankaŭ ilin forviŝis la neĝo.

je  pobo�al  tvoje  noge,  tvoje  roke...tam  si  tudi  ti  umrl.«Lundov obraz se je spremenil v grozno grimaso. Njegoveoèi  so  se  �iroko  odprle  in  glasno  je  vzkliknil:  »Neeee!...Neeee! Nisem umrl! Nisem umrl!« Blazno je odkimaval zglavo. Z eno roko je pograbil svoje èelo. Boleèi krè je naredilnjegov obraz neprepoznaven. »Ne, nisem umrl...Ostal semživ!« »To ne more biti, Joĉjo. Sam sem našel tvoje truplo.Bilo je neprepoznaven zaradi zmrzali, vendar ob njem smona�li tvoje dokumente in ni bilo veè dvoma glede identitete.«»Ne. Nisem umrl. Zdaj se spomnim. Ja, jaz sem Lund. Zdajse vse spomnim.« je skoraj �epetaje dejal, i�èoè spomin spogledom  izgubljenim  nekje  v  neskonènosti.  »Ampakodnesli smo va�a trupla. Z veliko truda smo jih odpeljali vVeliko dolino in jih pokopali tam. Sam sem prisostvoval.«»Nisem bil jaz. Bil je Stepanek.« Celo telo se mi je treslo.Do sedaj sem imel obèutek, da sem govoril duhu. In zdajje nenadoma omenil èloveka, ki  je umrl na Gori deset letprej in njegovega trupla niso nikoli na�li. Èutil sem, da mibodo počili možgani. »Kaj se je zgodilo, Joĉjo? Kaj se jezgodilo?« »Ja, usedel sem se, pripravljen umreti, tako kotmoja  draga  Hanka,  ki  je  umrla  pred  mojimi  oèmi.  Takonemoèen  sem  bil!  Tako  stra�no  obupan!  Mraz  je  zaèelnapadati moje celotno telo. Potem pa nenadoma, kot strelaiz jasnega je prestrelila mojo glavo: Ne, ne smem umreti.Moram  pomagati  drugim  v  gorskih  nevarnostih  na  Gori.Moram odkupiti svojo krivdo za smrt Hanke. Odloèil semse pre�iveti. Gora in gorski plezalci me potrebujejo �ivega.Postavil sem si novo �ivljenjsko nalogo, ki jo lahko izpolnimsamo, èe me nihèe ne moti in nihèe ne sme vedeti, da sem�iv. Z muko sem se dvignil s kamna. V tistem trenutku semse  spomnil  na  truplo  Stepaneka,  ki  sem  ga med  nekimplezanjem videl sedeèega na nekem kamnu. Namenil semse na tisto mesto. Tam je sedel, tako kot pred desetletjem.Posu�en od mraza, neprepoznaven. Pobral sem ga in gapoèasi nesel na kraj, kjer sem sedel prej, v bli�ini Hanke. Vnjegove �epe sem dal svoje dokumente. Potem sem �el nadrugo stran Gore. Neurje je brtualno tolklo po meni. Ne vem,kako sem se upiral. Konèno sem na�el to jamo. Od tukajpatruljiram  po  Gori.  Prilo�nostno  sem  re�eval  �ivljenjagorskim plezalcem v nevarnosti. Oh,  ja, spomnim se veèreševanj, ki jih imajo za čudežna.« »Joĉjo, kako vesel sem,da si živ! Kako vesel sem, da si Joĉjo, moj prijatelj  in neduh!  Ti  si  pravi  junak.  Ampak  ti  �ivi�  tako  te�ko,  brezsredstev, brez orodja, brez hrane, prepu�èen tej divji naravi.Nekaj  moram  narediti.  Ko  se  bom  vrnil  v  mesto,  bomorganiziral zbiralno akcijo, da ti zagotovim dostojno koèo,oblaèila...« »Ne, ne. Moja naloga se  je konèala. Zdaj, kosem odkrit, ne morem izpolnjevati svojega poslanstva...Nemorem veè obstajati...Ne smem veè obstajati« Te zadnjestavke  je  Lund  izgovoril  skoraj  brezglasno,  samo  zase.Potem je vstal in od�el skozi izhod. Z �e znanim gibom jeodstranil skalnata vrata. Skozi osvobojeno luknjo je v jamoskupaj  s  snopom  dnevne  svetlobe  prodrl  moèan  sne�niveter. Zunaj  je nevihta  �vi�gala med dolinami  in gorami.»Joĉjo, kam greš? Počakaj. Ostani tu, Joĉjo!« Moji kriki, kotda ne bi bili sli�ani. Z veliko truda sem vstal in se odvlekeldo izhoda. »Joĉjo...Prijatelj moj, počakaj!...Vrni se!« Njegovobris je skozi debelo tanèico sne�nega mete�a postajal vsebolj  zamegljen. Lund ni mogel sli�ati mojih krikov. Samovelike  brezobliène  stopinje  sne�enega mo�a  so  ostajaledokler jih sneg ni izbrisal. Prevod: Karmen Le�nik

Espero izdaja | Eldonas Esperantsko dru�tvo Maribor | Esperanto­societo Maribor, Pod vinogradi 4, 2351 KamnicaG: 041 27 57 31, E: info@esperanto­maribor.si,W: http://esperanto­maribor.si

Uredil | Redaktis: Mario Vetrih, lektoriral | kontrollegis: Zlatko Ti�ljar.Matièna �tevilka: 5007992000, TRR: IBAN SI56 0451 5000 0790 670 (Nova KBM d.d.), Davèna �tevilka: 35897163