HRISTO KRSTEVSKI

@ESTINA

Nedela. Prvo nedelno utro otkako zavr{i vojnata.

Gulabite kako spoulaveni letnaa nad plo{tadot,

vo onoj ist mig, koga odeknaa i kambanite od sv.

Konstantinovata crkva.

Rekata lu|e, vrijavecot i paradata, crvenite

znamiwa, mar{evskata muzika na bleh -

orkestarot, sve~enite obleki, cve}eto {to se

isturi vrz kolonite od defileto, razurnatite i

polurazurnatite zgradi i razmavtanite race od

mnogute `eni i deca po balkonite, mete`ot od

glasovite i pesnite, plotunite od starata

tvrdina, sonceto {to `egna i vikotnicite od

narodnata veselba vo srceto na gradot . . . sî se

stopi vo taa op{ta eksplozija.

Se vieja naj`ivite tanci, se {areneeja najtoplite

boi, se izvikuvaa najdlabokite dertovi.

A dolu, dol` alejata na rascutenite akacii, po

kov~egot na eden od mnogute neznajni voini, laze{e

poslednata crna zmija kon grobi{tata, bavno,

bavno, ~ini{ voskresnala tokmu Tretata

nare~nica da ñ go prepre~i patot.

@estina, potprena na balkonot, go vpiva{e vo sebe toj zaglu{uva~ki tatne`, pa kako predolgo da se zagledala vo ne{to {to e nalik na frleno sonce od ogledalo (nebare vo onie divi igri od detstvoto), se nurna povtorno nazad, zamelu{ena i rastreperena seta, minuvaj}i vo eden zdiv niz gostinskata soba preku pretsobjeto kon kujnata, kade {to crveniot zguguren petel kukurika{e na set glas. Tokmu vo toj mig, stariot yiden saat odbi deset pati. Taa se mu{na vo ni{ata, gi podvi rakavite nad laktovite i ja stegna debelata dr{ka na kujnskiot no`. Se nadnese nad pomijarnikot, kolebaj}i se za mig. Najposle, se re{i. I dodeka so seta sila go pritiska{e toa bespomo{no toplo telo, yirna vo krunestata glava, koja so prevrtenite o~i ñ se pristori kako nem pra{alnik i go stegna male~kiot vrat od koj {ikna krvta, i koj mrdaj}i, prilega{e na prst {to ñ se zakanuva. Odedna{ se strese i nae`avi seta. Raspretanoto perdu{esto klop~e se zbra vo svojot posleden gr~.

2

Se obiduva{e da ja odbie i sovlada taa trepetna zaraza vo sopstvenite race, zabucuvaj}i si gi zabite vo sopstvenoto debelo meso od slobodnata nadlaktica i grozej}i se duri i od pomislata da gi otvori o~ite do kraj. "Valkani race! . . . Valkani race! Oh, Gospodi!" (Vo smrtta i u`asot na slabosta, vo senkata na soblaznata i podlosta na mo}ta) "Izmij si gi racete i - delaj!" - izmolkna od nekade ona {to se skrilo vo predelite na prvata vina pred tatkovcite, vo crvenite vrutoci na sramot i vo gordosta na negibnatata samosvest. I vo tie migovi, duri talka{e vo mislite me|u stravot i samodoverbata, po~uvstvuva kako cvrsto ja stega sudbinata vo svoite okrvaveni race, niz toa male~ko telo, od koe zasekoga{ iste~uva toplinata, sfa}aj}i gi naedna{ site gibelni godini na glad, nema{tija i strav. @estina, bezuspe{no i po kojznae koj pat, se obiduva{e da go oduvne zaskitanoto per~e od o~ite. Potem ja stresna svojata dolga rusa kosa i po~uvstvuva kako ñ se razleva po vratot i ramewata, razgaluvaj}i ja i nae`uvaj}i ja do sladost. Se zakikoti samata sebesi, odnenade`, so onaa ista negri`a ili skokotliva omaenost, so koja ja zaboravi i gotva~kata {amija. "Ete, taka! Te zaklav kukurenko! Te zaklav. Ne }e se per~i{ ve}e po buni{tata, dodevaj}i im na kutrite podani~ki kako pa{a! Te surediv, gizdavecu moj. A sega . . . u{te v - r - e - l - e - c . . . t - a - k - a - aaa! Op! Gotovo!" I toga{ ñ izleze pred o~i onaa trogatelna serioznost, so koja nejziniot sakan ñ go predade ovoj obi~en petel, kako {to se predava medalja za hrabrost - "dar od sojuznikot". (Dar od sojuznikot! Krastavici. Oh, Gospodi! Ta, belki, sojuznikot ne trgnal vo vojna so koko{arnikot na grb. Kutriot moj! Nikoga{ nema da se vrazumi i da gi sfati ne{tata onakvi kakvi {to se. Toj vo sî }e pobara opravduvawe i nekoja podlaboka ili povisoka smisla. No, kojznae. Mo`ebi toa e toa. Mo`ebi tokmu toa e vistinskata te`est na ne{tata. - Oh, ja sakam taa negova merka! Gi sakam site negovi prokleti merki!) Saatot udri edna{ vo svojot polukrug, koga taa prv pat se navedna nad pareata od vrelecot, {to ednoli~no klokote{e vo visokoto tenxere. Gi pritiska{e svoite gradi odvreme navreme duri buri~ka{e po perjeto, kako da sviri na nekakva zdodevna armonika od sekojdnevjeto, se vxa{uva{e vo slikata na Branko i lesno vozdivnuva{e i potoa povtorno se vra}a{e kon toa ednoli~no `uberkawe, {to ja potsetuva{e, ili samo ñ se pristoruva{e vo eho od nekoi dlaboki, matni i bezumni glasovi, koi dopiraat od podzemnite skrivali{ta, od gradskite sireni, ili od podmolnoto nabli`uvawe na `eleznite orli od Tretiot rajh. Saka{e da se odlepi od taa penliva ko{ulka, {to se izli vrz usvitenata plo~a od {poretot, saka{e da pobegne od nevidlivata magija na balkonot, a potoa da gi simne svoite krvavi tragi od vratot i obrazite, {to begum gi ulovi pri poslednoto pominuvawe kraj golemoto ogledalo od pretsobjeto, no samo se xara{e naokolu.

3

Go vide monotonoto dvi`ewe na mesinganoto klatno, svojot izvalkan lik i po~na poleka da se soblekuva pred golemoto ogledalo. Stoe{e taka gola i vozbudena od svojata golotija, kako toga{. Se obyira{e okolu sebe, kako slepa kobila okolu gumno, se zakikoti i sfati deka ne{tata bezdrugo se izmenile {tom, ete, vtasala i dotamu da im se is~uduva na sopstvenite nababreni gradi, na kolkovite i papokot koj ve}e po~nal da se gubi. Zdodevniot gong povtorno se javi. Treba{e da se vjasa. Da prestane da se motka ovde - onde. Treba{e da se povjasa vo bawata, da se oslobodi od blagiot tovar na zelenata tetratka, {to pri pominot ja iskopa odnekade (i so ~ii tvrdi korici go krie{e i pritiska{e narasnatiot stomak) - i potoa da ~eka, da ~eka . . .

4

PRV DEL

5

V~erave~er pristignav kaj vujko mi Ate. Kolku se raduva{e, kutriot! Izminaa ve}e pet godini otkoga ne sum go videla. A toj, ne mo`e{e duri ni da me prepoznae. "Gospodi, kakvi matni, kakvi grozni vremiwa, }erko," {epne{e, kriej}i si go liceto i potreperuvaj}i vo ramenicite. Jas go zabele`av u{te od vozot. Koga ostanav sama, na ovaa pusta `elezni~ka stanica, toj se obrna i trgna, onaka podzgrbaven kako i sekoga{ pred toa, so svojot ve~en fener vo racete. Go nastignav tuka, pred pragot na golemata `olta ku}a. @eleznicata {tedro go nagradi negoviot triesetgodi{en trud. Za negovoto skromno tri~leno semejstvo, ovaa ku}a pretstavuva sî. Kutriot, kako samo ja suredil gradinata! @ivotot e kako bankarski ~inovnik. Sli~en na tatko mi. Ni pove}e, ni pomalku: vi{ bankarski ~inovnik. Kako trocifren broj. Laden, odmeren, precizen. No, eve, kako se izmeni sî . . . Sega sî prilega na ludnica. Vistinska ludnica. Kako samo se protive{e da zaminam na jug, kaj vujko mi, - mojot tatko. Za sre}a, "Luftvafe" so svoite meser{miti, stigna navreme da gi urne site iluzii vo negovata glava. I ne samo vo negovata. Toj urna . . . {to ne urna toj?! A sega, se pra{uvam kako sega }e ñ zvu~i "Mon{ajnd" sonatata na mojata pomajka na sredbite so "Hitlerjugend", kade {to taka uporno me slede{e nejziniot zmiski pogled. Moite studii po literatura, muzika . . . Zbogum, rozovi sni{ta! Starcite, bezdrugo, od mene ne{to krijat. Ve}e tripati go odbegnuvaat odgovorot na moeto pra{awe "kade e Jane?" Znam deka me sakaat pove}e i od rodena }erka i deka im e milo {to sum tuka i so niv, no ne mo`am da se otrgnam od vpe~atokot deka za sebe ~uvaat nekakva tajna. Golema i svoja. Kako nekoja podmolna i sramna rana. Mnogu pati dosega me pra{uvale: "Kakvo ti e toa sme{no, toa ~udno i neobi~no ime - @estina?" Nikoga{, navistina nikoga{ ne sum znaela da im odgovoram na toa. Ne mi rekle nikoga{ ni mene. "Ne znam. Ne sum pra{ala nikogo", velev.

6

Denes, vujko mi mi re~e: "Tin~e, (vpro~em Tina bev za site, sekoga{ i sekade, iako vo knigite stoe{e @estina) Tin~e, zna~i, re~e vujko mi Ate, ti znae{ deka si rodena kako posmrt~e. Zatoa, tvojot rodenden nikoga{ i ne sme go slavile, tuku sekoga{ den podocna". "Znam", rekov jas. "Da, no ti, Tin~e moja, ne znae{ kolku prekrasna `ena be{e majka ti. Site ja sakaa Nada. Site ja po~ituvaa majka ti. Be{e mila i dobra `ena, eh . . . Taa be{e golema zaguba za site nas. Nikoj ne mo`e{e da poveruva . . . onaka vesela i prostodu{na . . . Nikoj ne mo`e{e da se pomiri so toa, veruvaj. No, fala mu na Boga, ti si ñ ja odrala ko`ata, {to se veli. Nadina slika i prilika. Ista Nada. Te rodija tuka, vo ovoj grad. [to da se pravi, ovde{nite lu|e se ~e{iti. Te krstija taka - @estina. Toga{ nikoj ne se protive{e na toa. Nikoj ni ne zabele`a. Koj mo`e{e i da pomisli na toa. Golema be{e `alta za Nada. Razbira{? Potoa, tatko ti izu~i golemi {koli. Stana nekakov golemec, tamu, vo Skopje." Vsu{nost, jas porasnav i u~ev vo Skopje, no najubavite denovi gi pominav tuka, kaj vujko mi. Sî do svojata petnaesetta godina, re~isi sekoe leto, go pominuvav tuka. Vo predgradieto na toa malo ju`no grat~e vo Makedonija. Kraj vozovite i bliskata reka. Nie sme skoro vrsnici so Jane. Bevme nerazdelni. Podocna, koga naide ministerkata (mnogumina taka ja vikaa mojata pomajka, za{to be{e vdovica na nekoj slu`benik od diplomatijata), moite doa|awa sosema se proret~ija. Kojznae kako se slu~ilo toa so mene (verojatno i tuka sum se metnala na majka mi), no otsekoga{ me privlekuvale slabite, nesigurnite lu|e. "Dobra si. Dobra si kako leb", mi re~e vujko mi. A zo{to? Sî poradi edna najobi~na drebulija {to mu ja podariv. Ne vredi ni da se spomenuva. Nekakva obi~na tabakera, {to tatko mi ne ja upotrebuva{e otkako ministerkata vleze vo na{iot dom. Nema{e ni da ja zemam, tuku slu~ajno onaka ja tutnav vo kuferot oti se metka{e po bibliotekata. Odamna sum go sfatila toa! Onoj {to ne gi poznava slabite, lu|eto {to padnale vo nevolja - toj e vistinski bezrbetko me|u lu|eto. Neka si e golem toj, neka e mo}en, slaven, umen ili bogat, neka si e kakov i saka da e, sepak jas go so`aluvam. ^ovekot ne e leden breg. Nitu tapan.

7

Toj e strunen instrument. Denes cel den nadletuvaa germanski aeroplani nad gradot. U{ite ni gi zatnaa. Potoa, otidov kraj rekata. Vidov ~udesna slika! (Ne mo`e ni da se opi{e toa.) Vo ogromno jato vrapci se vovle~e sokol i cel ~as pravea najnevozmo`ni figuri i formi vo visina i dlabina. Sepak, sokolot ostana bez plen. Denovive se obiduvav da se boram so Faust i Zaratustra. Kolku neramna bitka! Sî u{te ne mo`am da si dojdam na sebe. Kolekcijata, bezdrugo, }e be{e kompletna ako od svojata torba ja izvle~ev i uvertirata na "Tanhojzer", pa dokraj da gi zadovolev hirovite na ministerkata. I navistina! Ponesov pove}e noti i knigi, otkolku fustani. Za sre}a, vo proleterskiot nema{tilak na vujko mi, pijanoto e retkost za koja duri i ne se sonuvalo, iako da e tuka Jane vedna{ bi izvikal "Ja zaboraviv na klavirot", so onie negovi |avolesti o~i i mimiki (eh, toj mal {egobiec), a dobro znae i toj deka ovde mo`ebi edinstveno vo Evrejskoto maalo znaat za nekoe podobro par~e Bidermaer, pijana i sli~ni kerefekluci. Po |avolite! Barem }e se odmoram od sî! . . .

8

Brant i Jane se spu{tija kon dolinata. Zad niv ostana dolg pat. Potse~enata modra kapa na Crnozem, za mig, kako da ja nakrivija skr`avite zraci na majskoto sonce, {to vo prvite mugri migaa otkaj Golemata reka. Stegnati vo svoite izvetveni mantili, koi i na dvajcata im bea nekako pregolemi, pre{iroki i predolgi, no ne tolku za da gi prikrijat {majzerite, nagaznite mini i municijata {to ja vle~ea so sebe, ni najmalku ne prilegaa na onie gor{taci delii {to trgnale na pazar, no iako stokmeni vo vakva nekoja ~udna obleka, sepak prilegaa na izgladneti vol~i{ta, za koi dolu vo okupiraniot grad postoe{e samo ona podbivno bajgawovsko - "{umkari". Ova be{e nivna treta ednopodruga bessona no}. Se vle~kaa kako pretepani. O~ite sami im se zatvoraa. Nozete, izyemnati vo nekakvi tenki civilni litarki, oteknaa, otka`uvaj}i poslu{nost niz strmata udolnina. Pove}e so dopirot, otkolku so o~ite, prepoznaa nekakvi bostanski pla{ila i se pritaija grb na grb pod malata slamena kolipka vo podno`jeto na planinata. Kapnati od umora, zaspaa kako zaklani. Od dale~inite dopira{e samo ku~e{ki lae` i kukurikaweto na prvite petli okolu Dren. Sonot gi dr`e{e vo svoite kle{ti odvaj samo ne{to pove}e od ~as. Brant prv gi okokori o~ite. Vtren~eno se obyira{e okolu sebe, ~udej}i se otkade dopira toj podmolen {um. Pogledna vo kadravata rusokosa glava na Jane, {to bespomo{no po~iva{e na negovoto rame i po~uvstvuva kako o~ite bezmilosno pe~at, a dlaboko vo nego, ve}e so dni, rie onoj uporen i odvraten crv na gladot. Postojano be{e na {trek, a sega samo eden mig na nevnimanie go ulovi vo taa siva olovna stapica, vo taa lepliva paja`ina na sonot, sonot - natrapnik, sonot - predavnik. Go izvi vratot niz maliot otvor na kolipkata i vide nekakov pes - skitnik, {to se metka{e naokolu. Ja krena rakata nervozno i vo gr~, a ovoj pobegna nekade kon endecite i lisnatite skoru{i. Sonceto ve}e ne yirka{e zad oblacite. Samo eden zatalkan zrak stoe{e poslu{no i kako nekanet gostin pred vlezot, visej}i obesen na rabovite od srpot. Go tupna dva - tri pati Janeta po slabinite, potkrevaj}i se so pomo{ na kundakot i izusti onaka tiho, no otse~no, kako {to go prave{e toa ve}e so denovi. "Odime, kale{! Ej, me slu{a{ li? Odime!" Go vide dremlivoto lice na svojot drugar, onaka zarumeneto i so ne`nite tragi na tuku{to izrasnatata rusokosa brada i odedna{ se seti na v~era{noto utro i na istoto ova lice, so onoj zapurni~av blesok vo obrazite i potpalen modrook fitil vo pogledite kon ugorninite (isto kako nekolku nedeli pred toa kaj Stracin, pri negovoto ogneno kr{tevawe). "Da im udrime! Da im udrime vaka od zad grb. Ne }e znaat, majkata nivna, {to gi sna{lo. ]e ni igraat kako me~ki na pana|ur."

9

Stoeja i gi stegaa svoite polni {majzeri, pritaeni vrz onaa `gura, {to ja gazea v~era cel den. Gi gledaa {lemovite {to svetkaa na utrinskoto sonce kako zlokobni zmiski glavi i se podavaa od karpestite ugornini kon Crnozem. Go vrtkaa svojot opa{ i go stegaa obra~ot, a Brant i Jane znaeja deka gore gi ~eka ognot na Vtoriot bataqon, {to be{e spremen da frkne i da go spepelosa gradot, vo onoj posleden nalet {to so denovi tlee{e vo borcite od Tretata udarna, no predizvikot be{e pregolem za da ne fifne onoj modrook fitil vo o~ite na Jane. Toga{ Brant sfati - "Dete dukadin~e! Ti nema ve}e spas!" Edna{ koga ve}e zine taa ala, koga }e potfati meretijata, koga }e lizne otrovniot jazik na ognot - od suvoto i surovoto gori. A ne se spu{tija od German so brigadata, po ridi{tata i izlokanite urvi, ne go izodija sevo ova okopneto krivore~ko vododerie i volkoebie za da gi frlat vaka navrapito svoite mladi mr{i vo ~elusta na izgladnetite balkanski glutnici. Vo kanxite na tie rodopski orli~i{ta. Se sme{ka{e tivko vo sebe, go stega{e pismoto od levata strana na vnatre{niot xeb i se is~uduva{e samiot sebesi na lesnotijata so koja ja zameni svojata partizanska ruba so ovie sojtariski partali, {to taka naedna{ gi izmenija negovite dvi`ewa i ôd. Pa sepak, vaka izyemnat, stutkan i `gurosan, ne mo`e{e a da ne ja sporeduva ovaa obleka so onie stari krpi, {to zasekoga{ gi zapreta vo bezbrojnite dupki na ilegalata, apsovite i kazamatite. Brant go gleda{e pote~enoto lice na svojot mlad drugar i saka{e da mu se nasmevne, pa potoa i da go ukori ako treba (ti drugar~e ne si ba{ t o k m u, v~era navistina pretera), no samo gi srina prstite niz negovata bu{ava rusokosa glava i opcu, tivko, za sebe. Saka{e da go potseti na onoj stapisan selanec od Lezovo, {to vo niedno doba go krenaa na noze za da gi povede kaj kmetot i potoa na urnebesnoto zadevawe od najgrlatite koga vletaa vo brigadata onaka javnati na rekviriranite grbavi maski, kako onie stari {panski svatovi od sredniot vek. Ne go potseti. Mu re~e samo: "Ajde, kale{! Ajde!" Denot sepak ne izgrea son~ev. Maglata gi pre~eka vo dolinata i tie kako da navleguvaa vo nekoja xinovska gluva pe{tera pred zmiulestata Kletnica. Jane go znae{e patot. Go minaa Poilo. Sepak, re{ija da odat pokraj reka. Odnenade`, naidoa na selanec so magare. Ovoj so ~udewe im otpozdravi. "Od rudnikot sme. Barame rabotnici." "Ako de . . ." "Pa . . . ima li?" "[to? Rabotnici? Jok xanam. Ostanavme samo troa starci vo selovo. Mladite se defjosaa koj - kade . . ." "Bi ni prodal li ne{to za jadewe?" Selanecot dolgo gi merka{e pod oko i na krajot sepak se re{i da brkne vo disagite. Im dade leb i sirewe. Pari ne saka{e. Nemo go prodol`ija patot. Po edno vreme, se stutkaa tamu pokraj tuku{to prolisnatite topoli i se nafrlija na lebot. Jadea molkum, itaj}i i goltaj}i navrat - nanos, a potoa Brant se zasmea i mu

10

ja podade matarkata na Jane, oti ovoj skoro }e se zadave{e, al~no gnetej}i go suviot 'r`en leb. "A, ti go poznava{e dobro Ace, neli?" potfati Brant. "Ace?! Dali go poznavav? ^oveku, toj be{e mojot najdobar drugar. Bevme i soklasnici. Kako znae{e toj da podzeme za Vlasov, Kor~agin, manifestot . . . a zagina taka glupavo . . ." "Vo provalata?" "Da." "A predavnikot? Go otkrivte li predavnikot?" "Ne." "I nikoga{ ne pomislivte koj mo`el da bide?" "Se znae koj mo`el da bide. Belki ne nî predadoa na{ite. Nî ot~ukal nekoj od "Branicite" ili "Legionerite", ili "Opol~encite". "Ni{to, kale{. ]e im stapneme na vrat. Brgu. Ne beri gajle." Se gledaa dolgo, kako da ja merat te`inata na izre~enite zborovi. Brant kako da se premisluva{e za mig. Go kopka{e ne{to. "Re~i mi,kale{, toj be{e voda~ot?" "Da." "Dolgo?" "Godina i pol." "Ve ima{e mnogu?" "Ne ba{." "Kolkumina?" "Dvaesetina mom~iwa i dve - tri devojki. Tuku{to bevme prknale. Site bea gotovi da letnat v planina." "Pove}eto bea u~enici, neli?" "Ne. Rabotnici." Brant go gleda{e vednatoto lice na Jane. Toj ve}e i ne xvaka{e. Za mig, go zamisluva{e rusokosiot ubavec nad {trklestite stranici od "Iskra", Aprilskiot i Majskiot Proglas i Manifestot, nad letocite i so letocite po sokacite i ulicite, ~itali{teto, monopolot, {iva~kata rabotilnica, nasekade kaj {to mo`e{e da se mu{ne taa vita stava, taa zelena vitosana glava {to odi, tr~a i dimi, nosej}i zapaleni paroli po ulicite. "A sé }e be{e poinaku, samo da ne go zaborave{e toj proklet spisok. Toa go ubi. Edno male~ko, edno ni{to`no par~e hartija", re~e suvo. "Kakov spisok?" se potrgna Brant. "Spisokot na onie {to doprva treba{e da gi primime. Izletavme site kako furii od zadniot kapixik, no toj go zaboravi spisokot na masa. Letna nazad, no ve}e be{e docna." "I?" "I spukaa, a toj se prefrli preku ogradata na dvorot. Kur{umite go pogodija tokmu koga se prefrluva{e. Ne stigna za ~ekor. Puka{e i toj, no {to

11

vredi. Sepak, na vreme stigna da go iskine liv~eto na sitni par~iwa. Veterot gi razvea potoa na site strani." "Kolku be{e star Ace?" "Bevme vrsnici." "Sedumnaeset?" "Sedumnaeset." Mol~ea, ne jadej}i ve}e. Brant ja dobli`i matarkata do usta. Gleda{e kon istok. Maglata stanuva{e sé pogusta. I ovoj pat sonceto {mugna i se skri zad gustite oblaci. (Kojznae, mo`ebi vaka e podobro, misle{e Brant. Samo, dali male~kiot }e umee da se snajde.) Pak pogledna vo Janeta. "Se razdeni, a rog - temnica e. ]e se provle~eme li niz ovaa pustelija, {to misli{?" "Ne beri gajle. Ne mi e prvpat. Samo . . ." "?!" "Onde, ima `elezni~ka postojka i `andarmeriska stanica. Morame da ja zaobikolime." "Kolku e daleku odovde?" "Okolu dva ~asa pe{." "V red." Go prodol`ija patot. Odea kraj rekata, odbegnuvaj}i gi kallivite virovi, {to se namno`ile od proletnite do`dovi i mol~ea. Sepak, odvreme navreme, }e se potsopnea od dolgite poli na mantilite, {to im slu`ea samo kako maska, a visnatite {majzeri i municijata samo im go ote`nuva{e i onaka te{kiot ôd i preskoknuvawata preku endecite. Brant edna{ duri padna. Toga{ se re{ija: mantilite otpa|aat! Gi soblekoa i gi svitkaa vrz rancite. Im olekna. Odedna{ Jane se seti, udaraj}i se nervozno po ~eloto (ej, utko dobre{anska, zamalu }e zaboravev! ]e mi ispadne usnata harmonika od xeb!) Se poglednaa i vo istiot mig prsnaa vo smea. Zastanaa. Jane se navedna i niz psovki itro ja izvle~e svojata bleskava igra~ka od xebot na stutkaniot bel "kolbas" (vpro~em, od nea nikoga{ ne se dele{e.) Ja bri{e{e od pa~avicite, maznej}i ja i duvaj}i otsprotiva na registerot, za da ja is~isti od nasobranata pra{ina. Ja gleda{e vqubeno za mig, a otkako sfati deka Brant ja sledi taa nema igra, ja tutna pred nosot, prepravaj}i se deka se ogleduva vo nea. "Ama surat!" re~e i ja pikna nabrzina nazad v xeb. Se zarumeni siot i migna majtapxiski, krivej}i gi usnite kon Brant. (Deti{te, misle{e Brant. Deti{te.) A samo nekolku dni pred toa, sedej}i zad karpestite osojnici, sred srtovite na German, zanesen i izguben nekade vo dale~inite, se obiduva{e da izmami nekakvi iskinati zvuci, {to prilegaa (ili samo mo`ea da prilegat) na onie stari komitski pelini "Goro le goro zelena", "Crna se ~uma zadade", "Crno mu bilo pi{ano na Aleksandre Turunxe" i sé nekoi takvi melemi za starite rani u{te od Jurietot.

12

Brant go slede{e kako niz son toa zarumeneto golu`dravo lice i dodeka ~epka{e po ona {to pominalo i {to doprva go ~eka, vtren~eno se yvere{e i se xara{e po stopati vo otsutnoto i bezizrazno lice na kurirot, koj so nevidena al~nost se nafrli na `e{kiot grav. Se ~ude{e i pra{uva{e dali se tokmu ovie "{tapski pojci", kako {to gi vika{e {egovito, i onaka, za sebe, svoite drugari od planinata, onie stari socrvoto~nici, ~emernici i 'rtovi od ilegalata, pa ponekoga{ znae{e bogami i da gi "isturi piperkite", vperuvaj}i go prstot vo onie nesmasni golemi ko`ni torbi, polni so "kni`ni fi{eci", kako {to znae{e da podzeme samo toj i nikoj drug osven nego. Navistina, da ne se mrdnaa tie vaka odnenade`, ta go turkaat i pikaat so vakvi pili{tarci pravo vo vol~jata jama. (Deti{te, misle{e vo sebe. Deti{te.) (Kolku li samo momi ofkale po tie rusokosi kadri! \avol neka go zeme . . .) Vpro~em, otkako nastapi golemata proletna ofanziva, site pomalku kako da gi zagubija glavite. Kako {trklica da gi fati. Zar tokmu mene me iznajdoa me|u tolkumina za trtkawe, lunyawe i denguba, misle{e Brant, gledaj}i seedno vo izgladnetite o~i na kurirot i sfa}aj}i deka gravot mu doa|a nekako samo kako nekoja sé u{te neispalena raketa za kontraofanzivata {to doprva treba da nastapi i od koja "{tapskite pojci" vaka bezglavo go otrgnuvaat kako nepotreben pion, i u{te zgora na sé, go udvojuvaat so tamu nekakvo si zeleno detule, na koe muceto u{te mu zamirisuva na cicka. (^udno mi ~udo! Mom~eto go znaelo patot, gradot, prilikite! . . . Bre majkata! . . . A znaelo li mom~eto noseto da si go isekne, drugar [tapski?! Da, dobro me slu{na. Ti velam, znae li mom~eto nosot da si go izbri{e? Gukni de!) Od nemoto pra{awe iz'rte samo ne~ujna psovka. Kurirot seedno samo molkum lapa{e i gnete{e, ne soxvakuvaj}i gi zalacite, {to kako jabol~esti topki kru`ea i se trkalaa udolu po obrazite i duri ne gi ni zabele`uva{e Brantovite pogledi, osven {to pobara edna{ voda od Janeta, (a ovoj preku Brant i mu ja dade) i bez da se zablagodari, si ja prodol`i rabotata vrz vtorata tura. (Kako se xotkaat tie zal~i{ta niz {trklestata {ija , sal Gospod }e znae. Kaj li samo go zbra sevo ova jadewe?! Ko sto godini da ne jal.) "Suv si ko lastegarka, a jade{ za petmina", mu re~e toga{, obiduvaj}i se da se po{eguva so nego. "Bi jal i ti, brat~e, da te opnat vaka ko mene tri dni i no}i de -tamu de - vamu po ridi{tava." "Pa, i mom~evo aka so denovi, a kako golub samo }e klukne dva - tri pati i tolku", prodol`uva{e Brant. "Ima toj u{te leb da jade, bratko moj", odmavna so rakata. (A be{e samo odvaj ne{to postar od Janeta!) I toga{, vo sledniot mig, kurirot odvaj uspea da se spravi so posledniot zalak. Okokoreni i stapisani, sekavi~no poglednaa eden vo drug. Nekade od podno`jeto se oglasija mitralezite na Bugarskata prethodnica. Sé se slu~i taka

13

odnenade` {to nemaa vreme ni da zaustat. Duri i ne zalegnaa. Kurirot prv sripa. So nekolku skoka se prefrli do prvata golema karpa, koja izgleda{e sosema dobro kako zasolni{te i be{e edinstvenoto mesto na koe mo`ea da smetaat vo toj mig. No, tie nemaa vreme da mislat na ni{to. Ottamu do {umata ima{e odvaj stotina ~ekori. Be{e docna. Kur{umite ve}e svirea od site strani. Brant go otko~i "brendot" i se stutuli nabrzina pokraj kurirot. "Neka gi ima desetina. Pove}e sigurno ne se", nervozno i kako za sebe {epne{e toj, dodeka xbaraj}i po municijata go stega{e {majzerot v race. Jane gi rede{e bombite kraj sebe, kako da se od zlato. "Kolku se, kale{?" "Ima. Ima." "Ti", se obrna kon kurirot, "vedna{ {tom otvoram ogan, prefrluvaj se. Kale{, ti na drugata strana po nego. Me ~u?" "Ne." "Ej, male~ok, ba ti go xinsot. Vedna{ po nego, me ~u li? Vitosaj mi se od pred o~i . . ." "Pa, na{ite ne se daleku, a municija imame za dve desetini." "Fa}aj magla, koga ti velam!" Be{e nervozen i sega be{e daleku od toa da mu podlegne na onoj inaet od Janeta, onoj inaet {to be{e za prikaz vo ~etata i za kogo i vrap~iwata znaeja po planinata. Namesto toa, samo se buftale{e so {majzerot po ramoto i mrmore{e ne{to kako "ah, majkata ku~e{ka, ne podgoni ubavo, ne sardisa Gan~o, ej . . . No, barem na{ite ne se daleku . . . i deti{tevo da se istopori do {umi~kata, pa neka kre{tat zelenite `abi~i{ta do nebo ako sakaat . . ." Jane ne poslu{a. Ostana zalepen na zemjata, kako da le`e{e vrz nekoj magnet a ne vrz `gura, a vsu{nost, od nego izvira{e samo inaet, onoj neviden inaet {to grani~e{e so nekakva ludost, {to li. Brant toga{ za prv pat go ulovi onoj modrook fitil vo pogledot na Janeta i dobro go zapameti. (Ima vo mom~evo edno zrnce ludilo, lutica na du{a, semka pelinova, troa magar{tilak, osilo vo zenicite, paunski ~alam, od sé po ne{to.) Se ~ine{e deka toa }e ja sobori seta blagost {to ja zbra Brant vo sebe za mom~eto, no se slu~i tokmu obratnoto. Samo gi stegna zabite i po~na da se povlekuva. Po nekoe vreme, otkako se najde vo {umi~kata, se strupoli kraj edna jasika i po~na vo gr~ da gi broi sekundite. Nabrgu niz lisjeto se podadoa rusokosite kadri. Saka{e da go gu{ne, no samo gi srina prstite niz bu{avata glava i opcu. (Deti{te, pomisli vo sebe. Deti{te.) I dodeka sega, so onaa ista nasmevka, ja pika{e usnata harmonika v xeb, Brant, i ne sakaj}i, pomisli deka ima ne{to neobjasnivo vo na~inot kako i vo najblagata nasmevka ponekoga{ odblesnuvaat nekakvi ~udni iskri, {to ja otkrivaat i najskrienata re{itelnost kaj mom~aci, kakov {to be{e Jane. Ima

14

nekoja tainstvena vrska me|u ona {to obi~no go nare~uvame hrabrost i na~inot da se gleda vo ne{tata dokraj. Dvi`ej}i se niz utrinskata magla, tie so ni{to nepredizvikani razmisli, kaj Brant kako da budea nekakvi morni~avi trpki. "Ej, nikoga{ dosega ne mi padnalo na um. ^udno. Ti si rusokos. Siot si nekako rumen, a te vikaat Kale{. Kako toa?" "Ne znam. Imav edno crno ku~e. Ja svirkav "Kale{ An|a". Na karneval se prestoruvav vo oxa~ar." "Ne motaj partali, Kale{." "Ne znam. Navistina." "Lomoti{." "^uj, vistinata e sosema prosta. Tatko mi e `elezni~ar, znae{. Porasnav kraj pruga. Otsekoga{ bev na~aden kako glamja. Kale{ me vikaat u{te od mal. Otsegoga{ sum bil barxav." "A - ha! Vo toa bilo rabotata, zna~i." Kale{ot se nasmea i gi xotna racete dlaboko vo xebovite na pantalonite, kako da brka vo guma a ne vo leneno platno. Maglata se kreva{e poleka. Sekoj nov ~ekor gi dobli`uva{e sé pove}e do sonceto, {to se podava{e otkaj Golema reka.

15

Nikoj nikoga{ so sigurnost ne uzna kako, koga i zo{to eden den ^eh se najde vo gradot. Edni velea deka e Rus, drugi deka bil Ungarec, a pak treti, deka si e toa {to mu go ka`uva i samoto ime: ^eh. Kojznae. Toj ubavo zboruva{e i ruski i ~e{ki i ungarski (toa vedna{ go razglasija vo Evrejskoto maalo), a zgora na sé, tvrdea deka znae i germanski, pa i francuski, bogami. Samiot toj pak, |avol da go nosi, nikoga{ na lu|eto ne im prizna od kade mu e semkata, iako po nekoi ~ar{iski muabeti mo`e{e samo da se nasluti deka toj, vsu{nost, si e toa {to si e - dojdenec, dojdenec i sene{tar i u{te od seto toa mo`ebi po ne{to zgora, no nikoga{ jasno i glasno ne re~e ni "a" ni "b", ili ne{to sli~no na toa i duri ne se ni potrudi da ja razvee taa matkanica {to leka poleka se vre`a vo narodot - deka e drvo bez koren. Be{e vistinsko ~ove~i{te. Prav glifur i balaban. Pa, da re~eme deka e i taka kako {to velea mnogumina od lu|eto vo ovoj grad, se pra{uvam toga{ jas, kako mo`e{e taka pravo, samouvereno i cvrsto da stoi i gazi po zemjata ~ovek koj e drvo bez koren. Ne, toa sigurno ne e mo`no. Jas barem nikoga{ nema da poveruvam vo takvo ne{to. Samiot toj edna{ re~e: "Kako dete gazev po persiski }ilimi, vo zrelosta se udaviv vo kal, a sega . . . sega samo se prpelkam niz `abjaci." Velea deka e od Tabor, drugi uveruvaa deka e od Odesa i deka po majka mu e Evrein, treti se kolnea deka e od Viena i deka tatko mu nekoga{ bil pro~uen trgovec so svila, ~etvrti deka e od Zlatnata Praha so nekoe dale~no poteklo od Olomouc i deka otsekoga{ bil muzikant, petti deka bil od Suhumi ili Kiev i deka prebegal vo ona smutnoe vremjon od predoktomvriskite dni; velea sé i se{to, no nikoj nikoga{ to~no ne razbra i ne mo`e{e so sigurnost da tvrdi deka ^eh e toa, toa i toa - i to~ka. Toj zasekoga{ ostana kako zagatka vo ovoj grad, zagatka ~ija odgatka so godini se pletka{e niz jazicite na lu|eto od gradov, no nikoj nema{e smelost, ni `elba da ja re{i. Spored patemnata zabele{ka na vujko mi Ate "ne se pameti nekoj drug slu~aj vo ovoj grad, koga qubopitnosta crknala kako zaboravena i partalosana pita~ka na pragot". Prvpat ^eh go sretnav kraj rekata, u{te pred sedum godini. Jas bev sé u{te samo obi~na prcla i mrsulka, kako {to se veli, i akav so Janeta pokraj smrznatite vre`ovi i endeci kaj bregot, igraj}i krienka niz topolite, a toj ode{e na lov. Mojata zimska vakancija be{e pri kraj i ve}e me bea potfatile majkite. Go pomiluvav negovoto murgavo love~ko ku~e. Toa, verojatno, go iznenadi stariot ^eh, zo{to toj bezdrugo ne be{e naviknal nekoe od devoj~encata od gradov taka lesnokrilo da zagazi boso v trwe - kutrakot deluva{e navistina zastra{uva~ki.

16

^eh podzastana, ja svrti onaa svoja nem}oresta glava, ja podnamesti poudobno dvocevkata na svojata ogromna stava i ni se pribli`i ~ekor - dva. "Ti ne si ovde{na, a", re~e samo, me odmeri nabrzina, go vikna murgavecot i si go prodol`i patot, ganyaj}i mrzlivo pokraj rekata. Potoa, eden den, sosema slu~ajno, otidov vo gradot i toga{ povtorno go sretnav stariot ^eh. Prvin svrativ do Male~kata @ana da pogledam kako stojat rabotite okolu mojot ubav kamilkar, za kogo vo Evrejskata magaza iskopaa nekakva lisica (garantirano po poslednata moda {to doa|a{e direktno preku starata solunska Egnatia) i otkako mi veti deka za dva - tri ~asa sé }e bide vo red, ne mi preostanuva{e ni{to drugo osven da se metkam i talkam niz gradot. Pomisliv za mig na ~itali{teto, no tamu ve}e gi bev vratila site knigi, a novi nema{e smisla da zemam - utredenta si zaminuvav nazad kaj moite. Iako fevruari, snegot ve}e odamna be{e stopen, a sonceto gree{e kako da e proleten den. Vo u{ite mi bu~e{e zasipnatiot glas na Male~kata @ana, koja nema{e dovolno zborovi da go iznafali mojot tatko, koj svoevremeno "beskrajno mnogu gi zadol`il" i nea i nejzinata prijatelka, Golemata @ana, kako {to ja vikaa. Vsu{nost, toa bea dve mladi {iva~ki, Evrejki, {to mu pripa|aa na onoj posiroma{en sloj Evrei i vo gradot va`ea kako najdobri kroja~ki za `eni. Vo nivnite ku}i mo`ea da se najdat razni modni spisanija i `urnali, koi preku Solun pristigaa od site belosvetski centri i navestuvaa edni drugi i poinakvi svetovi vo ovoj zatanten prostor. U{te kako male~ka, tatko mi me vode{e kaj niv i sekoja povtorna sredba so Male~kata i Golemata @ana, za mojot mo{ne skr`av tatko zna~e{e verojatno samo edna nova neudobnost. Nastoj~ivi i beskrajno dosledni vo ume{nosta da se nametnat vo sé, kakvi {to bea tie (inaku mesni ubavici), ne doa|a{e predvid ~ovek lesno da gi odbegne, ako ve}e edna{ popadnal vo nivnata mre`a. ("]e plati gospodin Vitanov, se razbira. Na{iot ubav i dobar gospodin Vitanov, ami kako. Grev e vakov prekrasen kamilkar da ostane bez krzno, zar ne?") Jas se soglasuvav, mol~ev i gi vednev ramenicite, ne~uvstvitelna i nemo}na da proniknam vo tie delikatni pri~ini, koi na vakov ili onakov na~in go svrzuvaa tatko mi so nekoi lu|e od gradov. Najodzadi, {to bev pak jas toga{? Ni{to. Obi~na prcla i mrsulka, zar ne. Osven toa, {to mi e gajle mene za toa {to nekoga{ se slu~uvalo i {to jas ne mo`am da go razberam, makar i umnicite da po~nale da srbat i ~e{kaat vo vilicite. Sepak, postojat sekoga{ edni ni{ki {to te{ko se kinat. Ima takvi nekoi vrvki pred koi ~ovek kataden mora da se poklonuva. Me opfati nekoe ~udno ~uvstvo na praznina, ne{to {to retko ili skoro nikoga{ pred toa ne se slu~uvalo so mene. Kako da iste~uvaa nekoi topli izvori od mene, ostavaj}i mi go zdivot na izyemnatite dlanki, bez `elba da so~uvam makar samo mal dopir od nego za vo pazuvite; nere{itelna i ramnodu{na, kakva {to bev, samo nesvesno i instinktivno gi pletkav svoite ~ekori kon dvorot na gimnazijata. Ogolenite granki na bagremite, samo do pred nekoj den ukraseni so onoj siwak {to od dale~inite prilega{e na nekakva kruna, ne gi primaa vo svojata studena

17

pregratka ni izgladnetite vrap~iwa, a denes sonceto kako da gi opi site i izmami sé `ivo na ulicite. I potpiraj}i se na `eleznata ograda od skalite, vrz koja go ostavav nevidliviot pe~at od svoite dlanki, so onaa ~udna leplivost od koja samo nekakvi morni~avi trpki se protivea na mojata celosna odzemenost i umrtvenost, me prese~e nenadejniot odglas na razlo`eniot molski trozvuk i onoj ~udesen i nepreodoliv bran {to dopira{e od hodnicite: "Ta - a - ta - ta - a - a!" . . ., ne~ii sigurni race ja vezea "Moj{ajdn sonatata." Zastanav na pragot od golemata soba na vlezot od gimnazijata i dolgo se qubuvav vo zgr~enite ple}i i svieniot grb na stariot ^eh. Negovata dolga pobelena kosa mu pa|a{e na ~eloto i o~ite i mu pre~e{e da ja zabele`i mojata male~ka zbuneta prisutnost i neodlu~nost na pragot. Nemo i nezabele`livo se pritaiv na klupata do samata pe~ka, koja prijatno babote{e. Ovaa golema soba slu`e{e i kako gimnasti~ka sala i kako edinstvena prostorija za odr`uvawe na horskite probi i kako scena za site {kolski priredbi. No, najva`no od sé - tuka be{e "Blihnerot", koj taka odnenade` go be{e okupiral stariot ^eh. Do v~era, se ~uvstvuvav nebare sopstveni~ka na {kolskoto pijanino, a sega, pokraj ova i vakvo svirewe se sramev od samata sebesi i verojatno prilegav na natrapnik. Pomisliv deka samo toa e pri~inata {to ne me zabele`al, no se izlagav. Ne treba{e da pomine mnogu, za da sfatam deka ^eh e tokmu eden od onie, koi verojatno gi obzema nekoj neobi~en vid slepilo koga }e gi zgrabi muzikata. Sedev i mol~ev, nosena od toj vij, {to samo do pred izvesno vreme se talo`el, gnezdel i prlu{el niz moite neotpori, a sega, ete, treba{e samo da se soo~am so ovoj belokos lombak i za mig da se obrne i iskrivi mojot male~ok i tvrdoglav krug, sozdaden od starite krp~iwa, seni{ta i kukli. Gi potpirav svoite slabi race vrz masata, vrz koja bea rastureni kupi{ta noti okolu nekakov ogromen globus (od kade li samo toj se na{ol tuka!) i iskreno se pla{ev deka mojata ~udna rastreperenost }e ja urne golemata geografska topka i vo idniot mig }e se strupoli po |avolite, skokaj}i, letaj}i i gubej}i se vo prostorot, kako da e od guma, kako da e zmej vo iljada boi i balon od soni{tata. Go gledav ovoj belokos ~ovek, so takov ~uden izgled, od kogo nespokojot odamna i zasekoga{ izvetreal, ~ovek nemtur i nam}or, a sepak ne ~uvstvuvav ne{to kako strav vo sebe, ne se}avav ni{to sli~no na otpor, ami ne{to sosema sprotivno od toa, ne{to sosema nejasno i silno. Stariot ^eh be{e ~ovek na {eesetina godini, so golemi zgasnati sini o~i i dlaboki podo~waci, izbr~kano dolgnavesto lice, dolg i tenok nos, golema nemirna pobelena griva {to mu pa|a{e skoro do ramenicite i nekoja otsutnost i pomirlivost na golemata stava, {to so sekoe svoe dvi`ewe kako da ja povtoruva{e onaa stara, banalna, sekoga{ edna i ista drevna vistina - deka í e seedno. Sosema seedno. Preletav so krajot od o~ite niz ra{trkanite notni nizi. (Nikolaj, Rosini, Verdi.)

18

Odnenade`, kadencata sekna. Gi svrtiv o~ite kon stariot ^eh. Me gleda{e nemo i ramnodu{no eden mig. Ne mo`e{e da izbere poneprijatno mesto za prekin. Kako da be{e stavena to~ka na "i". "^ija si ti?" pra{a. Vo mene ima{e samo za~udenost i nekoja iskra na palavo prkosewe. Ne znaev kako da mu odgovoram. "Jas ne `iveam tuka", propeltekav nekako. "A kaj kogo si dojdena?" "Kaj vujko mi Atanas Danev". "Koj Atanas? @elezni~arot li?" "Da." "A, taka zna~i." Me gleda{e kako da me ispituva. Toa mo`ebi trae{e samo eden mig, no mene mi se pristori deka od tie temni sini o~i mo`am da propadnam niz {irokite krckavi {tici na podot, prema~kan so crn olaj, od kogo seto vreme se {ire{e silna i neprijatna mirizba. "Kako te vikaat?" re~e. "Tina. Tina Vitanova." "Ti si Nadino ~edo, zar ne?" "Da! Ja poznavavte li majka mi?!" "Dali ja poznavav Nada? Nada Vitanova? Kako da ne, dete moe! Koj ne ja poznava{e Nada Vitanova." Gledav qubopitno vo stariot ^eh. Toj verojatno go ulovi sjajot vo moite zenici. "A tatko ti? . . . Kako e toj? Se dr`i li u{te?" "Dobro e", rekov kolku {to mo`ev potivko. ^eh poleka i bavno se potkrena i prijde kon klupata kaj {to bev sednata. Ja otvori vrati~kata od pe~kata, se navedna kon sandakot so drva, ja izvle~e ma{ata i po~na silno da go raspretuva `arot me|u re{etkite. Odbra dve cepanici, vnimatelno gi slo`i vo pe~kata i ja zatvori vrati~kata. Ognot nabrgu iskrej}i, po~na da potpuknuva. Si gi istri i pot~ukna dlankite i prijde do masata, pokraj koja sedev jas. "Gledam, te privlekuva mojot noten zelnik. Sviri{ li ti?" pra{a. "Onaka", rekov jas. "Majka ti ima{e prekrasen glas, - prodol`i ^eh. - Gleda{, ovde imam nekoi stari partituri. "Gej{a", "Travijata", "Sevilskiot berberin". Nekoga{ tvojata pokojna majka pee{e vo horot. Eh, toa bea dobri, dobri vremiwa . . ." "Zar gi svirevte sive ovie ~uda?!" "Oh, kako ne, kako ne! U{te pra{uva{. Se obiduvavme, dete moe. Vo Oficerskiot dom i Kameniot dvor sekoga{ be{e prepolno. Site sakaat da né slu{nat." "A orkestar?!" "Orkestar? [to }e ni e orkestar. Tuka e pijanoto, zar ne." Go gledav stariot ^eh so nedoverba. Istiot mig, toj ja sfati mojata nedoumica. "Ne{tata nikoga{ ne se menuvaat", re~e pomirlivo i niz blaga nasmevka. Jas i ponatamu lunyav me|u notniot materijal, ne sfa}aj}i. "Da, - re~e otse~no toj. - Jas znam deka mnogu ne{ta nam ni nedostigaa toga{. No, barem se obiduvavme. Se obiduvavme. Site. Libretoto be{e ispome{ano na trista i pedeset jazici, peja~ite ponekoga{ distoniraa, horot ne sekoga{ upa|a{e navreme, dinamikata ne ni be{e najjakata strana, no sepak se obiduvavme, razbira{?" "Ne sakate, belki, da mi ka`ete deka ovie ne{ta gi izveduvavte so lu|eto od ovoj grad", rekov jas nemo}no. "Da, so lu|eto od ovoj grad. Zo{to da ne. I {to ima tuka ~udno. Da be{e `iva majka ti, taa bi ti ka`ala. Taa sé bi ti ka`ala. Vpro~em, pra{aj go gospodinot Vitanovi}." Gledav za~udeno vo stariot ^eh. "A sega?" pra{av. "[to sega?" "Se obiduvate li sega?" Sega e sé poinaku . . . - gi simna ramenicite toj, nekako bespomo{no, skoro rezignirano. "Lu|eto se izrasturija koj - kade. Spobudale svetot. Vlasta pobesne. Ve}e so godini ni{to umno ne izumija. Samo se glodaat. Obznani, {trajkovi, apsovi, zaptovi, glad, nema{tija. Satraplak. Slikarite letaat gulabi, {iva~ite so igla kopaat bunar, a `enite . . ." - saka{e

19

ne{to da dodade, no nabrzina pogleda vo moite okokoreni o~i, se sozede i pokoleba nekako, no vo eden mig sepak procedi skrieno i razo~arano niza zabi, onaka za sebe, tivko, - "kotat nekakvi pili{tarci, {to li." Se vovle~e vo sebe, yirna za mig vo notite i izusti: "A {teta! Tolku nadaren, tolku muzikalen narod! . . ." Potoa, se primiri, se pribra nekako povle~uvaj}i se vo sebe, kako da gi sobira site svoi somne`i i nemiri, pa gi rasporeduva gri`livo i mirno po dol`inata na svoite {iroki ple}i i ramenici, kako da gi stava na terezija, so pomo{ na svojata te{ka i troma tupanica, so koja {iroko se prekrstuva{e, od beliot per~in kon ednoto pa do drugoto rame i potoa sé do gradite. Me pogledna beglo za mig i pra{a: "A ^erni? Go pomina li ^erni?" "?!", - ne go razbrav sosema dobro. "Etidite?" dodade toj. "O, da. Odamna." rekov jas. "Zna~i - taka. Pa, toga{, do kade si vtasala, dete moe?" "Ne znam." "Sedni. Poka`i mi." Se zbuniv. Gledav dolgo i nere{itelno vo "Blihnerot" i ne znaev {to da prezemam. Na krajot sepak se re{iv. Ne{to {to bi mo`elo da bide (barem za prstometot) lesno, kuso, ednostavno. Mo`ebi i efektno. Preludium vo e - mol "[open!" vozdivna stariot ^eh. - "Otsekoga{ sum tvrdel deka toj ne e za ma{ki race. Ubavo, ubavo, dete moe." Nabrgu potoa se prostiv od stariot ^eh i se upativ kon Evrejskoto maalo. Kaputot be{e gotov. Mi rekoa deka za pari e lesno i deka ne treba da beram gajle. Jas im vetiv deka bezdrugo preku vujko mi Ate smetkata brgu }e bide ras~istena. Tie postojano me uti{uvaa i gi krevaa racete, kako da stanuva zbor za satanata li~no, a ne za pari. Me uverija deka izgledam sovr{eno vo svojot kamilkar, na kogo tokmu krznoto mu go dalo ona "vistinsko i gospodsko." Jas mnogu ne se voznemiruvav okolu toa, no sepak ne odminav nitu eden izlog, a da ne gi svrtam o~ite vo nego. "Gospo|icata Vitanovi} li~no, pokorno molam," si {epnev polumajtapxiski, poluseriozno. Kaj kameniot most naletav na Nevena, daskalskata }erka i Gracija Kapuano, Evrejka. Me uveruvaa deka ve}e stopati se obiduvale da me pronajdat, no deka ne im uspealo. Sega, majka ñ na Gracija podgotvila ru~ek "specijalno po moj vkus" (kapama) i deka "ne doa|alo predvid pak da svitkam opa{". Gi obrnavme ulicite vo centarot, vo dol`ina i {iro~ina edno dva - tri pati i najposle, bez nekoja osobena cel, se upativme kon izlogot na foto -Pane. Nekoja od nas be{e predlo`ila da se slikame za spomen, no {tom se dolepivme do xamot, znaev deka ne{to ne e vo red. O~ite mahinalno mi odlutaa vo gorniot lev }o{ i toga{ ne{to silno me prese~e vo kolenata. Ja nema{e ve}e nejzinata slika. Slikata na majka mi ovde stoe{e so godini, no sega, ete, nekoj ja trgnal. Sakav da vikam i da se buntuvam, no samo stoev stapisana, ne veruvaj}i, mol~ej}i, rastreperena seta i stegaj}i se da ne zabele`at ne{to moite drugarki. Im rekov suvo deka naedna{ ne{to ne se ~uvstvuvam dobro, deka ne mi e ni do slikawe ni do jadewe i deka utre si zaminuvam. Tie stoeja i gledaa vo mene kako tokmu vo toj mig da me udrila damla. Me gledaa taka dolgo i ni{to ne zboruvaa. Kutrite. Voop{to ne mo`ea da se dosetat vo {to e rabotata. Ne im pa|a{e na um

20

ni{to, osven onaka belo i zbuneto da se pulat vo mene. Mi bea najdobri drugarki vo gradot, no ne{to se skina me|u nas. Odedna{ kako sé da se izmeni. Jas stoev pred niv kako da sum ogledalo, no tie bea slepi za sé. Toga{ se obrnav i potr~av kon rekata. Mi be{e ve}e seedno {to }e pomislat. Mi be{e seedno {to }e pomislat site. Male~kata Tina utre }e bide daleku. Ministerkata me ~eka. Utre e na{ata prva sredba. Kako brgu si mine sé. Male~kata Tina }e ve odmine i }e ve preleta site. Gotovo e so male~kata Tina. Se kinea koncite na kuklenata pretstava za svetot.

21

Kraj ~arkot 'r`i eden }or at. Nekade otkaj vrbjacite i sazot na bregot dopira piskot i detski pla~. ^ergata u{te napladne si gi sobrala partalite i, vreskaj}i so polna usta e`ovi mrvki, se vrtka okolu obesenoto kotle nad prnarite {to ~adat. Se ra{trkala pokraj rekata, se razdrnkala po loncite i limarijata, se `xipa, buvtali i e~i. Se suka ko vretenar. I vodeni~arski kamen bi nadvikala. (- I`i - mi`i e`ovo mucule. Tor - top }e se stori{. - Lapaj, kume, lapaj. Sega mu e majkata. - S's bre, xenabet. - Aj, majkata. Edno xvakaj - site lapaj. Edno klaj - drugo staj. Edno tegli - site zjapaj. Edno dr` - site daj.) Se kreva silna xeva i sî se metka, vie i a{ka okolu vpregnatata kola. Najposle, po site berbatlaci, murdarlaci i `dringot na lon~arijata, barabar so ~ergarkite vrz koi na dve cicki teglat ~etiri cical~iwa, se gubi i posleniot ~ergar kon patot. Zad rekata molwa, tri - ~etiri kapki do`dec vrz nosot na Jane, koj bdee nad uspienoto bledoliko lice na Brant, oroseno i spotnato tokmu nad luznata {to kako pijavica se izvila od jabol~icata do agolot na usnata; pogled kon neboto, nemo}na psovka i potoa samo ~ekawe i - ~ad. Ve~erta se plesnala kako lepe{ka zad ^ukata, bo`em e stutkano orle {to se preprava i sal demne pogoden mig da se nafrli vrz dolinata. (Jas, vnukot na `etvarkite i vodeni~arite, - pomisli Jane, - ko da sum izrod, ko da sum bo`jak - potomok od nekoja Bogomilka ma~enica, {to go metnala i frlila svoeto ~edo na patot. I ajvan }e papsa{e, a kamo li ~ovek. Naslediv samo edno beskrajno ~ekawe i umor. Zini zemjo, otvori se. Do kolena sme vo tebe. A sega u{te i do`d . . . ni ku~iwata alot ne ni go jadat, eh . . . Ajde, prijatele. Trgame. Mora da se odi. Mora!) "Mora samo da se umre, kale{," se protegna Brant, ne sfa}aj}i za mig kade e, {to e i zo{to seto ova. Se pra{uva{e vo sebe, no sepak, nekako mrmorej}i, isto{ten i provlekuvaj}i gi mrzlivo prstite niz svojata crna i bu{ava kosa ("kakva e ovaa busija {to sme ja zazele srede kalta?") i potoa gi trie{e i stiska{e zdrvenite kolkovi i gi kr{e{e dolgunestite kov~esti prsti, proyevaj}i se i negoduvaj}i seto vreme duri se rasonuva{e. "[to e pak sega ova? Ej, do`d li e toa, majkata?" pra{uva{e kako vo bunilo. "A - h - a," promrmori Jane, niz polunasmevka, o~igledno raspolo`en od na~inot na koj negoviot drugar se rasonuva i osvestuva. "Do`d!" prodol`uva{e da negoduva Brant. "Maf ni e rabotata, zna~i". Potstana. "Kolku spiev, kale{?" "Ne znam", re~e ovoj, simnuvaj}i gi ramenicite i smeej}i se polu{egovito, poluzagado~no. "Prespa malkucka. 'R~na edno dva - tri ~asa, mo`ebi. Mo`ebi pove}e. Ne znam." "Dva - tri

22

~asa, veli{," - pa pogledna so nedoumica vo majtapxiskiot surat na rusokosiot kadravec. Saka{e toj mig mo`ebi da mu ja svetne edna, mo`ebi samo da opcue, no samo odmavna nekako so rakata i se zagleda naokolu. Ve~erta ve}e po~nuva{e da se lepi vrz trepkite, a do`decot {to po~na sitno da mrmori vrz prolisnatite granki, kako da go rasoni zlokobniot ut, otade rekata. Toga{ sfati deka samiot bara{e da se plesnat ovde, vo pazuvite na ovaa stara i polurazurnata {upa bez pokriv ({to nekoga{ bila vodenica) i deka nema pravo da mu se luti i da mu prefrluva {to i da e na Kale{ot, za{to sekoj vo ~etata znae{e deka Brant nikoga{ nemal miren son i kako {to te{ko mo`e{e da zaspie, isto taka, odvaj i so maka se bude{e. Mo`e{e da ne spie so no}i. Mo`e{e da bdee i gori na stra`a za trojca, sano}, kako sve}a. No, samiot ~esto znae{e da se raskukurika: |avol da go zeme onoj gore! Iladapati poarno }e stokmel ako go li{el ~oveka od son. Da go skroel nekako poinaku. Od dve testa. Od son i jave. Kako denot i no}ta. Toj postojano ima{e nekoe nejasno i ~udno pret~uvstvo deka otkako nekoga{ nekoj nekade mu go grabnal i ukral sonot, se po{eguval gadno so nego, no em ne mu go vra}a nazad, em toj neprestano kako svojata sopstvena senka da ja brka. Toj znae{e (toa pret~uvstvo ve}e odamna i dlaboko se gnezde{e vo svesta) deka ve}e nikoga{ i nikade nema da go stigne toj bezimen i nepoznat kradec. (Sto godini }e spijam. Edna{. Koga }e slezeme od {umata. ]e go grabnam za gu{a toj dolg Todor bez koski.) No, toj "dolg Todor bez koski, duri kaj oblacite po{ol na gosti", pa mu ja nakvasile malkucka bradi~kata i od nea ve}e celo popladne uporno si lie i se cedi ovoj do`dec, {to duri vo koskite im se gnezdi na Jane i Brant. Sega, tie li~at na dve omaleani silueti, na dva nemo}ni trupa, papsani vo vodenicata kraj rekata. Zaedno, skoro potpreni eden na drug, se krevaat poleka niz podno`jeto na patot. (Do`decot se jade, no kalta - ne. A, kaj i da se obrne{, samo kal.) Kal, kal, kal . . . ]e zastanat za mig pod tenkata strea na mladite vrbi i fidanki, }e se pogledaat nemo, }e ja istresat nasobranata kal od |onovite i topucite i pak }e prodol`at poleka kon gradot. Brant ~uvstvuva{e deka sî u{te e rano. Brkna nervozno niz xebovite, uspea nekako da izvle~e smotka i kibrit, se dobli`i do eden star i urnat trupec, {to nekoga{ go tre{til grom i so napori uspea da ja zapali cigarata. (No}ta e sî u{te daleku, a svetulkite se mno`at na leto. Pismoto e tuka. Sî e v red.) Go zakop~a xebot i mu go svrti grbot na Janeta, sedej}i nasproti patot, dlaboko zemaj}i i ispu{taj}i dim i gledaj}i vo sitnite meur~iwa i koncentri~ni krugovi na rekata, {to gi razburi~ka proletniot do`d. Utot naedna{ prestana da kobi. Se podvi i podvle~e nekako pod mantilot i ostavi do`dovnite kapki da go rosat negovoto lice i ~elo, pa po~uvstvuva kako naedna{ si doa|a na sebe si, mu se pristori kako ne~ii ne`ni race da go skokotkaat, dolgi i vozdu{esti prsti kako da go dopiraat, miluvaat i budat. Gleda{e vo tuku{to rascutenite violetovi nizi

23

od perunikite otade rekata i po~uvstvuva deka po~inkata dojde vo vistinskiot ~as, se obyrna okolu sebe i vo toj mig be{e spremen da se pomiri so Janeta (da mine preku site negovi axamilaci i magar{tilaci), i so kalta ({to i "vo ga}ite znae{e da se vovle~e") i so "{tapskite pojci" i so site duzini i fi{eklii {to so denovi gi vle~ka{e so sebe, kako crnorizec krstot na svojot vrat. Be{e spremen na sî. Be{e spremen na otstapnica pred site svetci i bogovi {to mu stoeja na patot i go predizvikuvaat da se napnuva i da prebira po nekoi stari smetki i dolgovi {to nî u~ea da gi nare~uvame sudbina, i Gospod znae u{te kako ne, no toj ni samiot ne be{e napolno svesen koga toa gi otvoril, kade gi napravil i dali voop{to gi storil tie tovari, ta mu se pristoruvaa kako nekoi grbavi ~udovi{ta na patot. Sede{e taka, so laktovite na kolenata i se obiduva{e da ja razvee i oduva taa svoja postojana zadumanost nad sî {to go opkru`uva, so eden zdiv od cigarata, so eden mal dopir i zamav na rakata, so eden lesen poteg na prstot od levata dlanka (kako koga se istresuva nasobranata pepel od cigarata {to dogoruva), no polesno be{e da se pomisli otkolku da se stori toa. Taa nedopirliva ponornica niz nego postojano si probiva{e pat, ne mu dava{e mir, go sovladuva{e i go tera{e da ñ se pokoruva i da ñ se predava bez prekin. I vo taa svoja ~udna nemo} da ñ se sprotivstavi na neminovnosta, {to gi be{e odredila site negovi v~era{ni i utre{ni vrvici (sledeni od iljada rizici i nepredvidlivi te{kotii), toj be{e spremen da ñ odre~e poslu{nost na sekoja merka i red vo sopstvenata glava, pa vedna{ potoa da poveruva deka toa e samo negova momentna slabost (i ni{to pove}e), no ne kako gri`a na sovesta, ili nagrizenost na sopstvenite nervi. Ni za mig. Ni vo eden od tie nejasni i neodgatlivi migovi, {to se metkaa i pletkaa niz negovite misli, kako ne{to neobjasnivo i novo, {to doa|a odnenade`, se pritajuva vo svesta kako kradec, kako nekoja nevidliva senka nad kladencite od koi do v~era ja gasnevme `edta; kako temen oblak {to se zadal i nadvil pred da go razveat vetri{tata i viorite - toj ne otstapuva{e. Ve}e so godini ode{e, di{e{e i gore{e kako vo nekoe bunilo. Ne se se}ava{e koga posleden pat spiel kako ~ovek. Toj be{e samo edna podvi`na bessona maska na umorot. No, ima{e vo nego sî u{te premnogu kozji pateki za site ugornini i vrvici {to se zadavaa na patot. Otporot vo nego be{e vre`an kako `ig. Sekoj negov ~ekor go slede{e otporot kako verna senka. Brant be{e ~ovek so luta krv, so crti na liceto pove}e tvrdi i re{itelni, otkolku {to i da e drugo. Ma`, {to mo`e da li~i na sekoj drug ma` koj doprva gi doprel triesettite, no so glas {to ne trpi da mu se odre~uva i o~i {to ne znaat da se prepravaat. Be{e ranliv. Be{e sozdaden poinaku i skroen na ~uden na~in. Suv, kov~est i dolg, no korav i `ilav, kako da e pe~en na drugi ognovi. Vitkan i kr{en na site strani. Vrien i zovrivan do site dna. Mien so site vodi - lo`en so site pelini - ma~kan so site zejtini. Nepredvidliv. Nepomirliv. Ognen. A }e re~e{: "Ni{to ~ovek. Izdraskano bledoliko luznato lice. Stisnati usni. I drugo - {to? Ah, da! O~i. So nekoja odvaj zabele`liva nijansa na krivogledost. ^udni nekoi o~i. Toa. I ni{to pove}e."

24

Vrne. Do`dot vilnee utrinava nad zelenata dolina kraj rekata, nebare, se raspuknal mevot na nebeskite barabani. Grád. Vujko mi Ate se bri~i i odvreme navreme zagri`eno se puli kon prozorecot od kujnata, spomenuvaj}i go Gospod i site svetci, mrmorej}i i {epotej}i kako za sebe, ne{to {to ne li~i ni na molitva ni na pcosta. Ve}e nekolku pati se obiduva da iznajde nekakov odgovor na pra{aweto za Male~kata i Golemata @ana, no na krajot sî nekako uspeva da zama~ka vo nekakva nejasna spletka i da ja svrti rabotata na {ega, pa sfa}aj}i naedna{ deka pred sebe ve}e odamna ja nema male~kata Tina, se spletkuva samiot i so nekakva ~udna upornost se sokriva zad zavesite na prozorecot od kujnata, prokolnuvaj}i ja lo{ata sudbina na trudnicata crvenica srede porojniot do`d i grádot. Vujna mi ve}e cela nedela e na selo i toj postojano e nekako nervozen i lut. Ne mo`e da se skrasi na edno mesto. Sî ne{to mu fali. V~era dolgo se vrtka{e i trtka{e, baraj}i ~isti ~orapi, a denes ne mo`e{e da si ja pronajde stipsata. Se obiduvam da mu gotvam. Koga }e go pra{am dali mu se dopa|aat moite majstorii, me fali bez merka, a pritoa sî nekako se sme{ka pod mustak. "@oltite yvezdi gi goltna mrakot, Tin~e moja", sepak izusti nekako zadumano i ta`no, pravej}i gi seedno onie kiseli baloni na ma` {to se bri~i, otkako pred toa temelno i ve{to go naostri bri~ot od obeseniot vojni~ki remen kaj pomijarnikot. Se bri~e{e bavno i ~ini{ so nekoja vrodena uko~enost na prstite, a vsu{nost, samo se obiduva{e da gi odbegne moite qubopitni naleti, koi utrinava dosadata vo mene gi namno`i kako pe~urki po do`d. Go gledav negoviot srebrenikav til, od kogo ubavo se nasetuvaa godinite {to sletale na negovite ramewa i grb i si go zamisluvav vujko mi Ate vo onie ubavi prazni~ni dni, vo onoj negov crven `elezni~arski dres, naper~en i gizdav na fudbalskoto igrali{te kraj rekata, so onoj postojano ist, isturen graden ko{. Be{e pro~uen bek na mesniot fudbalski tim. Nepominliv vo odbranata. Zboruvaa deka so glava mo`el da ja {utne topkata od svojot bekovski prostor, sî do onoj na protivni~kata strana. Poradi toa, a mo`ebi mnogu pove}e poradi samata ve{tina taka gordo i prirodno da ja nosi i poka`uva svojata golema atletska stava na igrali{teto, mu go nadenaa i ottoga{ ve}e nikoga{ ne mu go smetnaa onoj ~udesen prekar - xinot. Velat deka toj prekar neobi~no im se bendisal na Bugarite koga do{le tuka. No, |avol neka go zeme, ako e toa edinstvenata pri~ina {to go ostavija na mira vujko mi Ate. Poprvo bi rekla deka tatko mi, verojatno, i tuka gi ima zame{ano svoite dolgi prsti. Kako i da e, jas se gordeev so vujko mi Ate. Vistina, jas, }erkata na bankarski ~inovnik (na kogo ni Srbite, ni Bugarite ne mu gi skusija noktite i ne mu fale{e niedno vlakno od glavata ni kaj ednite ni kaj drugite), ne berev mnogu gajle za {to i da e i nemav skoro nikakvi pre~ki ili {togode sli~no na nedostig od po~it (tatko mi kr{e{e orevi so sekogo {to }e mu

25

se najde), no vujko mi Ate be{e mojata najgolema simpatija i potpora vo samodoverbata i prirodnata gordost, {to izvira{e od sekoj moj ~ekor. Pametam, u{te kako dete, toj ~esto me vode{e na kino. Osobeno, ako pobede{e negoviot tim. Toa bea vistinski praznici. Nakonteni i doterani, toj, Jane i jas bevme bezdrugo edna nesekojdnevna i sre}na trojka. Vleguvavme posledni vo kinoto- site da nî vidat. Sekoga{. Kako da go pravevme toa namerno. Kako da ni be{e edinstvena cel da gi zbunuvame lu|eto okolu nas. ("Neka crknat du{manite," bi rekol Jane.) Be{e toa kino pod otvoreno nebo, ogradeno so `elezna ograda, a okolu nego se protega{e prirodnata niza od golemiot drvored so neobi~no visoki brezi, eden

vid piramidni Betulae albas, a na sredinata tokmu tamu kade {to obi~no se vsadeni lo`ite i balkonot, se izdiga{e onaa stara i cvrsta trispratnica, so ve~no spu{tenite i zatvoreni bledozeleni `aluzini. Toa be{e prekrasno letno kino, a naesen i vo zimskite dni znaeja ovde da se pritajat i da gi svijat svoite gnezda nekoi ~udni ptici (o~igledno umorni da go prodol`at svojot let u{te podaleku na jug), smrznati i izyemnati su{testva od nekoja druga planeta, raznorazni {atri i kakvi ne cirkuski bagri. Melodiite {to se pametat, lilihipite {to se li`at do samozaborav, marcipanite so koi se kitat i sladat so ona sme{no i rastegleno sebepoka`uvawe nakontenite Gornomaalski dotki i {areni ov~i~ki, sladoledot, i krakerite, so koi se navla`nuvaat ispukanite od `ed usni i isu{enite grla vo zaparnite letni no}i, leblebijata so suvo grozje kaj Torbe{ot bozaxijata i semo`nite {e}erlemi, |evre~iwa i yrnyurki koi u{te na vlezot go mamat i demnat bezdelnikot - posetitel i onoj topol mig na dertot i mom~e{kite dofrluvawa pod istata stara i ve~na lipa . . . Seto toa, seto toa i onie ~udesni parmagani - majtapxii, {to bez prestanok se zadevaa i svirkaa po "prodava~kata na temjanu{ki", ili nekoja takva sli~na potpolo{ka i zaradi {to be{e skoro nevozmo`no da se izbega od niv (kako , vpro~em, ni od "nea", za{to i "taa" samata gi predizvikuva{e so ednakov `ar i bes, vrtkaj}i go svojot gizdav opa{ nasekade i pravej}i od sebe himna na gradot); seto toa be{e tolku sli~no na edno minato i idno leto, {to pomalku li~e{e na nekoja vonvremenska zbrka, zemaj}i ritam, zdiv i puls na edna postojana i neizmeneta prazni~na mena. Naesen, otkako dobro }e gi nagme~e{e podrumskite bo~vi, svetot so seta ludost se frla{e na site pridojdeni maheri i magovi od dale~nite belosvetski ~ar{ii, so ~udni imiwa, obleka i govor, no sepak voshituvaj}i im se, veruvaj}i im sî i vnesuvaj}i se bez prepravawe i dokraj vo site mo`ni klovnovski itrini i opseni (mi`i - da - te - la`am) na raznoraznite kralevi na iluziite, hipnotizerite, hoh{taplerite, barabite, kabadahiite, vetrogonite, majmunite, sene{tarite, {arenite kukli i propadnatite {eherezadi, semo`nite primki za o~ite, ringi{pilite, karuselite i kavalkadite.

26

Toj svet kako da nastojuva{e, kako da u`iva{e i kako samiot da bara{e da go izmamuvaat. ^uden nekoj svet. A jas taka tvrdoglavo i uporno nastojuvav, veruvav i mislev deka go poznavam sekoe lice, deka ja znam sekoja tajna na ovoj svet. Kolku bev naivna i izmamena. (^uden nekoj svet.) Jas gi pametam site dagi, go pametam sekoj {trek na srceto i umot pri sredbite so [arlo, Baster Kiton, ili pak Valentino, Barimur, Greta Garbo, Glorija Svenson, Heda Lamar, Ramon Navaro, Xon Xilbert, Edi Nelson i Xenet Mak Donald i u{te so koja li ne holivudska magija, kako {to, vpro~em, se pameti sî, kako {to se raspoznava sî {to e vo dopir so svetlinata. Kinoto pod otvoreno nebo ima{e svoj `ivot, svoja atmosfera, svoj miris i zdiv, svoj ritam i svoja muzika i taa ~udesna povlastica zna~e{e ne{to nedosti`no, ne{to stra{no golemo i va`no vo `elbite i soni{tata na edno devoj~e, kakvo {to bezdugo bev jas, sviknato na red i odnesuvawe. Od toj agol i mesto, toa kino (taa `iva i luda zaumna galaksija), be{e moja golema nade` i moe golemo isku{enie. Moe male~ko begstvo, moj prv let vo nepoznatoto i dopir so slobodnite prostori. Moj male~ok kuklen teatar, vo koj jas samata gi dr`ev site ni{ki, no ne kako gospodar na kni`ni ili partalavi kukli, tuku kako prijatel na `ivi su{testva, na iljadnici jata i peperugi, {to gi `ivee i sozdava site `ivoti, gi me{a, rasporeduva, obezreduva i ovozmo`uva najnevozmo`nite i najneobvrznite sceni i mizansceni vo taa neverojatna i fantasti~na detska igra. (^udno, no kako pritoa da mi pomaga{e nekoja nevidliva i skriena ve{terka, {to znae sekoga{ da ja obrne vistinskata karta!) Se menuvaa bogovite i heroite po nekoja ~udna spirala na odu{evuvaweto i momentnata privrzanost i jas bev spremna da mu go posvetam i posledniot svoj mig na toa vol{ebno kino pod otvorenoto nebo. No, kojznae. Toa kino sega ve}e verojatno i ne postoi. Jas duri ponekoga{ se pra{uvam (navistina, toa go pravam so te{ka maka da si priznaam duri i samata sebe si), so strav i vnimatelnost kon svoite rozikavi monistra od detskite |erdani (koi samo eden razvrzan jazel mo`e da gi isturi vo kalta!), i bezdrugo, od mene pritoa blika onaa stara nedoverba vo sî {to me okru`uvalo i me okru`uva - (dali toa kino nekoga{ voop{to i postoelo!) Da ne e toa nekoja stapica sred mojata dolga, siva niza okolu vratot {to me gu{i (!), da ne e i toa nekoj sur ekot od ona gluvo doba na nezadovolstvata, razo~aruvawata i jalovite nade`i {to se naplastija vo nas, da ne se toa onie ledeni pra{alnici {to kako mrazulci - sulindari visat obeseni pred moite o~i, `elni za son i zaborav, srede prazninata, studeniloto i siviloto niz koi se metkam ve}e tolku vreme (?!). (Lele, vo koe i kakvo vreme! . . .)

27

Go gledav negoviot srebrenikav til, so onaa negova mirna postojanost i stalo`enost vo navikite i dvi`ewata, po koi go poznavav i mu stanav zasekoga{ neobi~no sli~na i bliska vo sî. Go gledav i go prepoznavav po sekoe negovo dvi`ewe, za{to i pokraj sî, za mene sî u{te be{e onoj stariot vujko Ate. Miren, cvrst, siguren. Stamen. Arslan. "Da, da," - povtori poleka toj, - `oltite yvezdi gi goltna crnata zemja, Tin~e moja. Tie kako nikoga{ i da ne bile tuka. Ne kurtuli nieden od sinovite i }erkite na Jehova. Ne stignaa da ja proslavat ni svojata Pasha. Nivnata posledna Pasha. Gi dignaa nekako okolu Pro~ka." "Utrinava zboruva{ kako pop, vujko." "Pop - a se bri~i, a", se obiduva{e pak da gi svrti rabotite na {ega. "Ka`i mi, vujko, zar niv ne gi odnesoa vo Germanija na rabota?" Se svrte v~udoviden kon mene, kako da se koleba vo nedoumicata koj me|u nas dvajcata ne e krsten so svetata vodica, me pogleda nekako tapo i bespomo{no, skoro so`aluva~ki, pa odmavna so rakata. "Ti, Tin~e moja, mi se ~ini ve}e odamna ne si axamija, zar ne. Kade `ivee{ ti? Vo Tonguzija? Zar nikoga{ ne si ~ula {to javuvale na radioto, ili pak {to se zboruva me|u lu|eto?" "Znam. Se zboruva se{to, vujko. Ima li vistina vo toa?" "Oh, male~ka moja. Male~ka moja! . . ." Naedna{ prestana da se puli de kon mene, de kon ogledaloto, zaneme nekako i se vcrvi siot, kako da se bori so nekoj nevidliv neprijatel vo sebe, koj postojano mu se pletka vo rabotata i ne go ostava na mir. "Se se}avam, - sepak procedi, - kako denes da e. Kako v~era da be{e. Lani, nekade pred prolet, vo edna ladna, suva i vetrovita sreda. Gi dovlekoa ovde, na stanica. Pet - {estotini lu|e: starci, `eni i deca. [to pe{, {to na kamioni. Ovaa pobelena glava se nagledala se{to. I vojni i olelii i {to li ne, no toa nitu go videla, nitu pak (Gospod neka ni e na pomo{!) }e go vidi. Gi sogolea, kutrite. Baj Gan~o i ga}ite im gi sle~e. Osven yvezdite, `olto na niv ne ostana. Toj mate`! Tie piskotnici, leleci i u`as vo o~ite . . . Gi plesnaa kako lepe{ki vo tovarniot voz i gi napikaa vo furgonite, kako da se stoka a ne lu|e, kako bo`em da se kompiri, kako da se vre}i so kompiri . . . Me pra{uva{e za Golemata i Male~kata @ana, ne li. E, pa ~uj. @ana, ubavicata, onaa Golemata, {to ti {ie{e, tokmu taa, dobro mu ja zapr`i ~orbata na eden bugarski feldfebel. Kako sega da mi e pred o~i, onaka ogromen i nesmasen, so seta te`ina na svojot stomak, toa {kembe se obesi i visna vrz kutrata devojka, obiduvaj}i se da ñ go simne i zdipli zlatniot ~asovnik. Taa go simna od raka, besno go frli pod noze i so nevidena `estokost vedna{ go zdrobi kako sol, a toj, bednikot (zamisli si samo!), klekna i gi sobra ostatocite. Taa al~nost na bugarskoto {kembe i taa sert moma . . . ne znam . . . toa e za prikaz, `imi Gospod. Toj ima{e nekoj sme{en prekar. Zaboraviv kako go vikaa negovite, zloto da go se}ava . . .

28

Velat Haim sarafinot i drugite sarafi uspeale nekako da go zakopaat zlatoto. Pred nekoj den se slu{na za Jakov Sion (go znae{ Jakov, Moris i drugite, {to se dru`ea so Janeta), se prenese glas niz gradot deka u{te esenoska uspeale da otkopaat eden del. Haim im be{e ~i~ko." "Zar tie ostanaa v grad?" "Vo sprovodot pile ne mo`e{e da preleta. Se spasi samo Jakov. Kaj kameniot most nekako zaostanal (|oa }e "vr{i nu`da") i ja skinal. (Vo ~etiri nautro sî u{te e mrak). Se kriel nekolku denovi kaj melnicata i potoa preku Srmen i Golenik - pravo v {uma. Od site stotina i tri - ~etirieset semejstva, odvaj dva - trojca mladi kurtulija. Onie {to otidoa so "{umkarite". A ostanatite . . . {to da ti ka`am .. . ubavo si ja spastrija pastrmata." "Kakva pastrma, `iti Boga, vujko?" "Velat, na pat za Skopje, {tom trgnale, Bugarite besni {to sepak ne se omrsija ba{ site i onaka kako {to se tokmea, im dale da jadat pastrma i potoa im gi zaklu~ile vagonite, dr`ej}i gi seto vreme bez voda. Eh, stopanicata, toa ti e ak'l, ami kako. Vo skopskiot monopol, podocna, nekolku starci ispu{tile du{a. Taka Gan~o, toa besno azijatsko orle, se razgaka i osevapi na pir so fricovite nad edno 12.000 ~ove~ki grla. Utovar: Solun, Bitola, [tip, Skopje. Ispostava: Monopolot, Skopje. Istovar: Treblinka, Polska. A tamu - se znae: sapun." "Gospodi!" "Da, da, }erko moja. Yver{tini, ej. Yverovi i krvopijci. A tie, kutrite, krvta so o~i ne mo`ea da ja vidat. Taka gi u~ea rabinite. Bea mirni i krotki lu|e. Pokorni. Si ja gledaa rabotata. Rabotata i domazlakot. Koj mo`e{e so Palamatija da izleze na kraj? Nikoj. Nikoj `iv. A tie, svieni, navednati. I topucite mu gi li`ea. A zboruvaa: "bogati se, bogati se bre, ej majkata, so sî partali }e ne kupat!" Bogat - koj bil bogat. Dve - tri semejstva. Sarafite i troa trgovci, angrosisti. Ostanatoto - sî goltari. Bakali, bav~anxii, emi{~ii, tenekexii, sara~i, bravari, arabaxii, semkari, amali. Na mravka ne zgaznuvaa. I tie, |oa bile zdru`eni so crveniot |avol, {to trebalo da ja potpali i da ja preora duwata. Krastavici. Se znae, mnogu ubavo se znae koj go potpali ovoj po`ar." "Nikoga{ ne sum te ~ula dosega vaka da zboruva{, vujko." "Mojot tatko, dedo ti An|el, ne be{e ni u~en, ni mnogu pobo`en, ama vele{e: "[to e ~ovek? \avol? Jok more. Toj ne e erbap opa{ot da si go vidi, a kamo li Boga. Zatoa, onoj odozgora, gleda sî." Se se}ava{ li na male~kata Gracija? Gracija Kapuano, da. Si igravte kako deca tolku pati. "[alom, ~i~ko Ate", mi re~e taa, pred da ja odvedat. Re~i ñ na Tina deka pove}e ne sum ñ luta. Koga }e se vratime nazad pak, jas prva }e ja pobaram. Taka re~i ñ koga }e dojde na leto kaj nas. Ako li, ~i~ko Ate?" "Ako ~edo, ako. ]e ñ ka`am. Nema da zaboravam." "[alom, ~i~ko Ate!" "[alom, }erko!" Kolku pati samo }e ve najdev od utro do ve~er, ovde, dolu okolu bav~ata, ili kraj reka, zatr~ani, veseli, palavi i razigrani do no}. Pa, potoa, pomni{, moravme

29

~esto da ja ispra}ame do doma, a potem, seti se, seti se samo! - bosilek zad uvo, bubamara na nos, svetulki na ~elo. Eh, Tin~e moja. A kade e sega Gracija Kapuano? Me pra{uva{ dali sum go podmiril dolgot kaj Male~kata i Golemata @ana. Zar mo`e{ voop{to da me pra{uva{ takvi raboti. Bi gi pomiril |avolot i Boga za tebe. No, zo{to. Zo{to seto toa. Sega ve}e sî e plateno. Sî e podmireno i namireno. Pra{aj go tatko ti. Toj tri` plati za sî. Zar ne si go znaela toa? Toa go znaeja i vrap~iwata vo gradot. Golemata @ana, @ana Ubavata, kako {to site ja vikaa i koja go ispluka bugarskiot feldfebel, onamu na peronot i koja malku fale{e da ti stane vtora majka (ti ne si dete, sega mo`am da ti go ka`am toa), iako od tebe ne e mnogu postara (mo`ebi sedum ili osum godini i dali i tolku), ete, taa @ana, taa ubava i Golema @ana, {to gleda{e okolu sebe sî kako da e muva vo matenica, pomina pokraj mene i re~e da te baknam, neizostavno da te baknam, taka, to~no taka re~e i zamina nikoga{ senkata ve}e da ne ñ ja vidime ni ti, ni jas, ni koj i da e drug, vo svoite najubavi godini, edra i rumena kako tetovsko jabolko, moma koja odbra da mu se nadeva i da go ~eka onoj star pr~, kakov {to be{e gospodinot Petar Vitanovi}, mojot zet i tvoj tatko, toj sar meraklija, skr`avec i itrec, pokorno molam, od pred nekoja godina, negovoto preuzvi{eno blagopodopstvie, gospodin Petar Vitanov ("vinagi gotof za presna qubof"), ute{itel na uva`enata mirazxika i nasledni~ka od Svi{tov, (prosti mi, }erko, {to zboruvam vaka, oti ne mo`am poinaku!), no kade e taa, kade e sega onaa Male~ka potpolo{ka @ana {to od utro do mrak tr~a{e nagore nadolu so svojata te{ka jutija, od mu{terija do mu{terija, kade se Hana i Rahela Rubisa, Isak Levi, Alegra i Flora Sion, Sol Natan i Rebeka Koen, Mirijam Aroesti, Luna Mordo, @amila Bonano i Moris Faraxi? . . ." "Kade e Jane, vujko?" "Jane?! Ostavi go Jane namira sega, }erko. Jas ovde ti zboruvam za zlatoto i srebroto i onie sofiski vrtiopa{i, {to zaedno so sî kamion se urnaa vo golemata reka i go raseaja dolu po Kalimanskite ridi{ta siot svoj natutkan plen, ti zboruvam za praznite ku}i i spu{tenite }epenci vo Evrejskoto maalo, za tro{nite yidi{ta na Avarata, za ostavenata Tora na Hamami Koen, otvorena sekoga{ na istata stranica, vetva i bleda od upotreba i previtkana tokmu na {estata Mojsieva kletva. Sî se znae. Sî se znae, }erko moja. Do v~era Mane ~orbaxijata tropa{e so drveniot ~ekan vo Okoliskoto namesni{tvo, izigruvaj}i Isus Hristos, pravej}i od nas beli me~ki i la`ej}i go narodot so nekakvi krp~iwa {to ostanale od onie {to kako stoka na klanica gi odvlekoa lani. Da, i toj, kako i site tie mr{ojatci, do kolena se vo krv, a ustite sî u{te im smrdat od predolgite celuvki na posraniot Gan~ov gaz . . ." "Kade e Jane, vujko?" Me pogleda nemo i stapisano. Duri sega kako da go slu{na i sfati moeto pra{awe. Se sobra i {trekna naedna{, no brgu se pribra, me odmeri od glava do

30

petici i po~na nekako bavno bavno da si go mie liceto, niz koe ve}e odamna bri~ot nema{e {to da pravi. "Jane?! Zar ne ti ka`ala vujna ti?" "Ne." "^udno. Mislev deka taa ve}e ti ka`ala sî. A i pismo vi prativme, zar ne? Jane e v Belgrad. Na zanaet. Samiot taka saka{e. Samiot re{i i izbra taka." "Vuj~e, zar misli{ deka tolku sum glupava. Saka{ da poveruvam vo tie sme{ni prikaski. Zo{to ne me pogledne{ pravo v o~i?" Se sobra kon mene i, onaka izbri~en i sve`, se zagleda matno, no uporno i dolgo vo moite o~i, pribli`uvaj}i mi se sosema. "A zo{to bi te la`el tebe, }erko moja. Ta, toj samiot bara{e da zamine. Vie ne ste ve}e deca, zar ne. Toj e ma`. Jak, silen i zrel. Taka samiot saka{e. A vujna ti, {to misli{, zo{to e taa na selo? Od }ef? Ne, }erko. Mu ispra}ame odvreme navreme po nekoja tro{ka. Vojna e, ama tamu `ivotot ne e ni lesen, ni evtin, ami kako. Eh, more, da bev jas malku pore{itelen . . . po |avolite!" Go gledav i ne mo`ev da poveruvam deka vujko mi Ate naedna{ tolku se otu|il od mene. Gospodi! (Me smetaat li za ~avka?! - pomisliv.)

31

"Ej, ti pak si ja zavle~e!" - mu {epne{e na uvo Jane, teglej}i go i udiraj}i po ramenici svojot sonliv drugar. "Doa|aat trojca nepoznati. Me slu{a{ li? Trojca nepoznati, rekov. Idat pravo kon nas. Osvesti se, ej!" Iako bunoven, Brant na iljada ~ekori mo`e{e da go poznae i namirisa agentskiot surat. Ima{e nekoj nepogre{liv nos za taa podmolna i smrdliva rea. "Mom~e, smiri se. ^ekaj", re~e suvo, osvestuvaj}i se za mig i gledaj}i pravo kon trojcata civili so ~anti, {to se pribli`uvaa kon niv. Se nakostre{i siot i ne se re{ava{e da prezeme {to i da e. Kako da mu se prese~e zdivot odedna{, kako da zamre ne{to vo nego, kako da saka{e vo toj mig da pronikne vo tajnata na matnite virovi od Golemata reka, niz koi mrzlivo se vle~ka{e i preme}a{e nekakva gnila penu{ka. Go proni`a ostar bol i mu se stegna suvoto grlo. Kako da odekna zaklan krik vo negovite gradi. Sî mu se premetna niz glava. Vide. Toj den sî po~na naopaku. Sî se svrti protiv niv. Nema po~inka. Nema zdiv. Sî trgna, sî pojde nakrivo. Povraga . . . U{te utrinava, koga niz ona bunilo i treska, poveruva za mig deka najposle iskubaa opa{ i deka ve}e nema sili da se bori protiv najgolemiot neprijatel, onaa lepliva smola {to mu gi zamagli o~ite i legna vrz negovite nasolzeni trepki. U{te toga{. U{te koga se pritaija i sliznaa kako senki, ovde kraj ~arkot i urnatinite, ~ekaj}i da se stopat so mrakot, kako da se stari drumnici niz ovie izlokani urvi. Sfati. Niz blesokot na bajonetite od Strela~kiot stroj, {to se podava{e zad grbot na ^ukata utrinava. Niz ona ~udno i podmolno {u{kawe na drmite, kako koga se pribli`uva yverot. I pred toa. So ~asovi pred toa. U{te koga go sretnaa onoj nemturest selanec so magariwata bez samari nekade otkaj korijata i otkako Jane nedovetno se iznamajtapi so nego deka, ete, "dojde komanda i magariwata da se rekviriraat", "naredba od car Boris, li~no", "mu podgotvuvame sve~en pre~ek na prijatelot {to se vra}a od Stalingrad", "mo`ebi slo`no }e mu ja rikneme "Kavalerija rustikana", namesto Du~e, koj, ete, ne{to ne e pri glas i, voop{to, samo |avolot znae {to sî ne }e izmajstorime sega nie, kojznae, mo`ebi }e ni se najde i taa

dolgou{esta garda za finalnata scena, pred da se oglasi i posledniot "Deutschland über alles " vo ovaa od Boga frlena i zaboravena pustelija. Sî. Sî }e vi zememe: i va{ite vezeni piperki i lukot i kromidot i patlixanite i 'r`ot i solta i vo{kite i lepe{kite va{i, |avol da ve zeme, prokleta rajo od zurli, tapani, gajdi i od lizgavite primki na dedo vi Pejo. Sî!" (Jane se rasprika`a pred selanecot, ni ne gledaj}i vo okokorenite o~i na svojot drugar, ni ne se}avaj}i gi lesnite buvtanici po slabinite.)

32

"Crno, crno vi se pi{uva i na tebe i na tvoite magariwa, karda{ . . ." (Brant kako da ne im veruva{e na svoite u{i.) Tie odea, zaobikoluvaj}i go i pesot {to }e im se pojave{e na patot, a ete, vo toj mig ne mo`ea da izumat ni{to poumno (belki ne bea {trkovi, ta da ja preletaat korijata) i blagodarej}i mu na Janeviot dar vo sî da go brkne nosot i da gi kine i rasfrla svoite zeleni lastunki, go ostavija selanecot vo onoj negov zbrkan opul i nedoumica - toj od site zadevawa na rusokosiot |avol ne razbra ni zbor. Ne mo`e{e da crpne so praznata lejka vo taa matna voda ({to li ne iznamati mladiot delija!) Od kade li samo se zadadoa? Koj |avol gi navea? Se vrtka{e i is~uduva{e okolu sebe, ne sfa}aj}i i ne veruvaj}i si samiot sebesi. (Da ne sonuvam, bre ej?! Aj, majkata. Jok more, ene gi kaj svitkaa opa{ zad topolite. ^udni nekoi pti~ki. Retki, {areni perdu{ki. \avol da go zeme, kakvi li ne sejmeni se izredija niz selovo, {to u{te ne }e vidime i ~ueme, stopanicata! . . .) Brant odvaj do~eka da se poodale~at malku, pa da go isturi svojot gnev. "[to ti stana tebe, male~ok? Da ne se pomrdna malku? Da ne se {ekna? Drdori{ kako strina, a vamu ni o~ite ne si mu gi videl na ~ovekot! . . ." "E, de! [to se luti{. Ne se zadevav so tebe, ne li. Nitu pak so selanecot. A toj, neoti razbra ne{to. Jazikot paja`ina mi fati." "Slu{aj, kale{! Ne trgnavme na seir, znae{. Niz igleni u{i }e se provirame, vo gluv~ovi dupki }e zavirame, ako treba. No, ne sme ov~ari, na megdan da se natfrlame. Razbra?" "E, de!" "Da. I zapomni: jazikot vrzan." "Dobro, de. Razbrav. Bez gajle." Jane pogledna otkoso i skri{um vo luznata, {to kako da potreperuva{e nad stisnatite usni od Brant i sfati deka negoviot drugar go opfati onaa negova stara lutina, {to retko izvira{e od nego, no po koja raspravaweto be{e najlo{iot lek. Zamolkna. Go bocna ovaa nenadejna, no razbirliva strogost na negoviot drugar i makar {to be{e gordelivo i samosvojno mom~e, sepak re{i da mu se pokori. Toa be{e nivna prva poostra zaka~ka otkako trgnaa zaedno i toj sega so napor uspea da se sovlada i da gi stisne zabite. Mo`ebi saka{e da mu lepne deka ova denono}no akawe po ridi{tava ve}e mu zdodealo i go isto{tilo (jazikot ne mi go dale da melam slama so nego, da brstam treva, ili da gme~am jonxa), no ne re~e ni{to za sre}a, samo si go podnamesti remnikot poudobno na vratot, gi pribra polite od mantilot, {to otkako nabli`ija kon Golemata reka pak go namaknaa na sebe, sledej}i go vo sî svojot postar drugar i plukna nastrana, niz zabi. Toga{ se slu~i ona od {to najmnogu strahuvaa. No, {to mo`e{e tuka da se stori. I da sakaa, ne mo`ea da ja spre~at sredbata me|u selanecot i daskalot, koj u{te pred toa gi be{e zabele`al dvajcata ~udni natrapnici na pat kon selskoto u~ili{te i sega, sednat vrz kameniot lak na ~e{mata od vlezot vo seloto, nestrplivo go is~ekuva{e selanecot so magariwata. Mu otpozdravi, sripuvaj}i i go potka~i nabrzina (de - ova, de - ona), ne davaj}i mu ni da zdivne. Potoa, otr~a kako lud kon u~ili{teto, ne

33

gubej}i ni mig, i otkako go zabele`a svojot star kurir pred tremot od tro{nata ku}arka, {to ja dele{e samo eden yid od u~ili{nata zgrada, svika kako bez du{a: "Mitre - e - e! Oj, Mitre - e - e! Brgu! Brgu vamu, koga ti velam. Slu{aj! ]e odi{ vedna{ vo gradot. ]e se javi{ kaj na~alnikot na u~astokot, kaj gospodin Dimov, da. ]e mu go predade{ ova." Otkina nabrzina eden list od tefterot i na~krta "Dve somnitelni lica se dvi`at kon gradot. Naoru`ani se." Toj znae{e deka kurirot e nepismen i ne bere{e mnogu gajle okolu konspiracijata, no se somneva{e dali toa "drto magare" }e stine navreme. Zatoa, kako da se koleba{e za mig, pra{uvaj}i se vo sebe nema li da e podobro toj samiot da zbodine i tokmu se be{e re{il da mu go pobara kowot, go vide ve}e osedlaniot bel~o podgotven za na pazar, pa mu go tutna vo racete na kurirot presvienoto liv~e i mu naredi vedna{ da javne, da ne go {tedi bel~a i da go ~uva toa liv~e kako o~ite vo glavata. ("Ako ti e mil `ivotot," duri dodade.) Mitre se prepravi kako toa da go pre~ul, no vo toj moment pogledot mu svetna od radost, zo{to toj i onaka se tokme{e da go moli daskalot za dopust vo gradot, kako {to go prave{e toa ve}e so godini koga e pazaren den i potkrenuvaj}i se so pomo{ na trupecot pred {talskata vrata, so lesnina {to za~uduva, se najde vrz sedloto na bel~a. "Di - i - i, bel~o! Di - i - i!", - svika }eflija, udiraj}i go kowot so krajot na uzdata de - odlevo, de - odesno i se izgubi kon xadeto. Brant i Jane, iako zdrveni i zdrobeni vo glu`dovite od toa dolgo vle~kawe, zapo~nato u{te tamu, od ona male~ko planinsko selo, znaeja deka pristignuvaat tokmu vo najnepogodnoto vreme, vo najnezgodniot ~as. Be{e premnogu rano, ili pak premnogu docna, sega, srede bel den, da ja igraat i ponatamu taa opasna krienka i da prodol`at da ja isku{uvaat i predizvikuvaat sudbinata. Markovi kuli, iako sî u{te sosema skrieni od nivnite matni pogledi, bezdrugo ne bea podale~ni od eden dobar dostrel na pu{kata, ili edno dve -tri svitkuvawa na Brantoviot ka~ak. Sekoja nenadejna sredba, se ispre~uva{e pred niv kako nesovladliva pre~ka na patot i kako dolga i nesnosna môra. Nema{e drug izlez, osven da se ~eka prviot mrak. Nerado, sepak re{ija da se stutulat vo pazuvite na onie razzeleneti krajbre`ni fidanki, {to od site strani bea opkoleni so beskrajnite nizi od kapini, grmu{ki, {amak, vre` i saz. Molknati i smurteni, li~ea na dva progoneti yvera {to demnat i ja ~ekaat no}ta, taa neprobojna obleka i za{tita od krvo`ednite lovci. No, no}ta be{e daleku. Predaleku. Osven toa, ovaa nenadejna razdvi`enost i otkaj xadeto, i otkaj selskiot pat, kade {to odvreme navreme se zadavaa onie surii od selani so ko{nici i natovareni vla{ki magariwa, gi potseti deka sre}ata ovoj pat sosema im svrtila grb {tom, ete, se slu~i da pristignat vo predmestjata od gradot tokmu na pazaren den. Seto vreme, dol` siot pat, kako da gi pridru`uva{e nekoja nevidliva senka, nekoj nejasen ~e{itski kikot na krajbre`nite ptici i nekakva postojana zakana od oblacite, de - }e zavrne, de - nema, de - }e ogree, de - }e se smurti prokletijata . . .

34

Ostanaa taka, nemi, rastrgani i molknati so ~asovi zad korijata, re{eni da se smenuvaat po red i na sekoj ~as, no nitu edniot bdee{e koga treba{e da se bdee i vardi, nitu drugiot mo`e{e da svie opa{ i mirno da í se predade na umorata, bez da trtori i da se obyira na ona postojano gakawe, grgor i yunewe vo vozduhot. Ja po~uvstvuvaa taa te{ka umora, {to naedna{ padna vrz nivnite strupoleni tela, predavaj}i í se duri pomalku nesvesno i slutej}i kako prozra~nata dlanka na ti{inata gi plasti svoite tainstveni dipli niz iljadnici zaboraveni {umovi, mirisi i boi. Kako da se vra}aa vo nekoi stari, napu{teni i zaboraveni predeli, vo koi ni lu|eto, ni pati{tata, ni vremeto ne izmenile ni{to. Bea tuka onie postojano isti luti koreni i plodovi, {to naprolet decata bezmilosno i so sî burjani gi kubea od inaet ili ugursuzlak kon starite bav~anxii, be{e tuka onoj sekoga{ prisuten lo{ zdiv od zaboravenite pci, {to do{le da gi sprostrat svoite izyemnati mr{i vo beskrajnite dupki i drmi na korijata, pasej}i za prv pat ili mo`ebi navistina za posleden pat (kako {to zboruvaa) od tuku{to iz'rtenite trevki, kako {to go pravele toa nivnite predci pred godini i vekovi. Bea tuka onie suri jata stra~ki, {to piruvaa nad site smrdlivi isparuvawa od krvta na krajbre`nata fauna (iako skrieni), site otrovni pe~urki kraj steblata i izgnienite vodi, site 'r|i, site memlivi ~ergarski partali, krp~iwa i kowski ~erepi, koi do v~era se metkale niz sne`nite viulici. Be{e sî kako {to bilo sekoga{ i kako {to }e si ostane sekoga{ vo tie smrdlivi dupki. Tie znaeja da ja slu{aat i ja slu{aa taa te{ka ti{ina, koja kako nekoja stara krasta, kako nekoja neizle~iva rana se lepe{e vrz ovie zaboraveni predeli i tonea zaedno so umorata, dokraj, izgubeni i nemi kraj rekata. Toga{, nekade otkaj istok, tokmu zad padinite na ^ukata se poddadoa prvite {lemovi i bleskavi bajoneti i tie, iako bezvolno i so maka, sfatija i pred da zine meretijata, deka se nemo}ni da storat {to i da e i da gi fatat za gu{a site jalovi nade`i pred da se sliznat vo maticata {to gi odvle~e. A samo do pred nekolku miga se zamajuvaa so niv. Mislea deka gi prekrcale site maki. Sî }e bide. Sî }e bide . . . "Kaj li se stegnaa bra}ata. Ko da se kiteni svatovi. Kale{, gulap~e, duri sega }e se fatime na oroto. Enos," se vxa{i Brant vo neo~ekuvanata gletka od istok. "Da, da. Nazad ni bile darbite. Kolku li gi ima samo, majkata! I {len i plen. Xgan." Mislea deka }e bidat samo nemi i bezgri`ni svedoci na edna slu~ajna i nezainteresirana soldateska, vo edna od svoite voobi~aeni utrinski dvi`ewa, pred da ja nurnat vo ko{marot na Golemata proletna ofanziva, nekade vo podno`jeto na planinata i rudnicite. Dale~nata sigurnost na nivnite prirodni skrivali{ta, navistina mo`e{e da gi odvle~e vo tie primamlivi misli i zala`uvawa. No, Brant ne{tata nikoga{ ne gi prima{e so takva lesnotija. Toj, po navik, prvin }e se razburi~ka{e po najlo{oto, a potoa si dava{e za pravo da se

35

turne vo {to i da e. Stravot, kukavi~lakot, trpelivosta, nervite, nedoverbata, vo sebe i vo koj i da e drug, ne bea pri~ina za toa. Ednostavno, toj kako da krie{e vo sebe nekoi potajni rezervi i ~uvstvo za pretpazlivost, {to bezbroj pati go {tite{e od lekomislenosta sekoga{ i vo sî da se istr~uva. Ilegalecot vo nego znae{e da se pritai, da se povle~e za mig i da se stutuli kako e` vo svojata sopstvena ko`urka, pa potoa da se otvori ili brani, ako e nu`no toa. Kaj Janeta pak rabotite stoeja sosema poinaku. Toj ednostavno be{e slep za kakva i da e smetkaxiska spogodba so samiot sebe. Negovite fitili bea mnogu pokusi. Toj molnevito, duri slepe~ki pa|a{e v ogan, no zatoa pak ne retko znae{e da fifne kako crnogorje. Brant gi znae{e tie prokleti navici na Kale{ot, ne retko gi kreva{e ramenicite i bespomo{no, no blagonaklono povtoruva{e vo sebe deka, ete, ne{tata se takvi kakvi {to se i deka tie te{ko mo`at da se izmenat tuku - taka, iako potoa vo sebe se jade{e i si prefrluva{e se{to. No, {to mo`e{e tuka da se stori. Zborovite tuka nemaa re~isi nikakvo dejstvo. Zborovi - }orci. Toj znae{e deka Jane edna{ "mora da se izduva", no vo tie ujdurmi na Kale{ot, ona odvaj zabele`livo zrnce ludilo vo negovite modri o~i (koga bezumno se zamisluva{e samiot sebe si kako onoj Kron{tatski matroz, ili pak se obiduva{e da izmami nekakvo sme{no priznanie za onie "~apaevski" crti vo na~inot kako gi trebi i istrebuva redenicite pred sebe) mo`e{e da izrodi mnogu pogolemi, iljadapati pogolemi nevolji. Zatoa, toj sega qubopitno gi slede{e i demne{e negovite opuli ~ini{ mnogu pova`no mu e toa kako Jane ja srka taa `e{ka ka{a pred nosot, otkolku opasnosta {to nabli`uva{e. Najprvin, posaka da mu go odvle~e vnimanieto od Strela~kiot stroj, koj se spu{ta{e od ~ukata i da go natera da ja preminat rekata. Saka{e {to pobrgu da ja zduvnat odovdeka, no sfa}aj}i deka na drugata strana od rekata, tokmu sproti niv, pa sî do oddale~eniot ~ark, se pru`a samo gola ramnica, sepak se re{i da ostanat kaj {to se najdoa vo toj mig. I dodeka Brant voznemireno gi vpiva{e i precenuva{e vo sebe odblesocite od {lemovite na Strela~kiot stroj, ustremen tokmu vo pravecot na rekata, od rakavite na krajbre`nata pateka zlokobno se podadoa sinite uniformi na prethodnicata na prviot vod. Vo sledniot mig, tukure~i sudruvaj}i se, sosema neo~ekuvano i skoro sekavi~no, se najdoa o~i v o~i so bugarskiot feldfebel. Ovoj, i samiot ne sfa}aj}i {to se slu~ilo vo toj mig, gleda{e vxa{eno vo niv, kako da e faten vo stapica. Ne stigna duri ni da se fati za oru`jeto. Janeta kako da go osokoli toa. Toj nema{e vreme, a i ne mo`e{e duri i da posaka da go stori toa, da ja ~eka novata gre{ka ili zbunetost na neprijatelot. Se frli vrz nego so goli race i so seta sila gi zabuca svoite prsti vo sna`niot vrat na feldfebelot. Go stega{e i dave{e kako orel, obesen vrz negoviot grb, no ovoj, onaka golem i jak, brgu uspea da se otrgne od Janevite kanxi i so eden silen i gr~evit zamav na svoeto telo, potpomagaj}i se so ednata raka kako pelivan, uspea da go obrne pred sebe, sovladuvaj}i go i osloboduvaj}i se od cvrstata pregratka na Kale{ot.

36

Brant, koj vtren~eno ja slede{e ovaa neramna borba, se najde vo tesno. Toj ne smee{e da go isturi svojot {ar`er vo {irokite ple}i na protivnikot, zo{to i Jane mu be{e meta. Zatoa, vo momentot koga feldfebelot uspea da go presvitka negoviot prgav drugar, so eden silen skok se najde zad negoviot grb i besno go ~alna so {majzerot tokmu po sredinata na tilot. Bugarinot, so seta te`ina na svojata kr{na mlada stava, se strupoli ni~kum vo pregratkite na ve}e sovladaniot Jane. Rusokosiot kadravec brgu se izvi od neprijatniot tovar na malaksanoto telo od svojot protivnik i vo sledniot mig vide kako Brant srina dva {ar`era vo gradite na feldfebelot. Toa be{e eden dolg i prodoren tatne`, eden molskavi~en i morni~av rafal {to odekna na site strani, srede toj mrtov i izguben rakav na krajbre`jeto. Ne se premisluvaa ni mig. "Kale{, begame pokraj reka. ]e ti dr`am otstapnica. Fa}aj, sî nadesno, pokraj grmu{kite. Onamu, kar{i ormanot, }e se obideme da ja pregazime rekata." Vo sledniot mig, kur{umite po~naa da svirat i fr~at od site strani. Tie begaa kako progonet dive~, vitkaj}i se i pletej}i me|u grmu{kite, kako da ne bea narameni so site ovie ~uda i besovi, ta ~ovek poprvo mo`e{e da poveruva deka odnenade` voskresnale kumitite na vojvodata Iqo, otkolku deka se sardisani, odvaj li, dve retki yverki pokraj ormanot na Golemata reka. Onamu, od ~ukata sî u{te nadoa|aa vojnici. Mo`ebi nekolku stotici vojnici. Kako sini seni{ta. Zad niv - kordon policajci. Ja pretresuvaa celata okolina. Ottamu odeknuvaa i te{ki mitralezi. Brant i Jane kako da dobija krila, begaj}i pokraj reka. Naedna{ otkaj topolite - ogan! (Obra~). Zalegnuvaat. Se obiduvaat so dve bombi. Otvoraat ogan so seta sila, kako da gi ima cela ~eta. Niz ~adot i me{anicata, mo`at da zabele`at kako nekolku vojnici vo sini uniformi niz pani~en beg se ustremuvaat kon kasarnite. Naedna{ Brant dobiva nekoja neverojatna sila. (Gan~o, u~kurot ti padna, ej! - se provika nesvesno i skoro ne veruvaj}i vo ona {to go gleda i ona {to se otrgnuva od negovite sopstveni gradi). Se kreva brgu i ne ~ekaj}i, go povle~uva so sebe i zbunetiot Jane. Sega bijat nazad so {majzerite i se {titat pri povlekuvaweto. "Jane, ti prv!" vika Brant na set glas, kako da e general i kako da komanduva so cela armija, a ne so edno zbuneto prebledeno i inaetlivo mom~e, {to ne mo`e duri ni da sfati dali toa negovite noze kako menahi~ki pergeli gi dvi`i onoj golem motor, ~ij pogon se simnal duri vo peticite i ~uka kako spoulaven ~ekan, ili go tera onoj nesovladliv vnatre{en ogan, onaa treska, onoj po`ar vo nego da izripa i od sopstvenata ko`a, da se nurne, da se izgubi vo prostorot, da se rasprsne i urnisa vo nekoi nedofatlivi dlabo~ini, kade {to nema ni{to osven pra{ina, vrtoglavica i {tama. Usnite se su{at, grloto se otvora, kako da riknala od nego

37

cela suvodolica za do`d, a damarite bijat li bijat, stegaj}i go obra~ot okolu {tuknatiot um i svest na mladi~ot. Toj ne gleda ni{to, osven molskavici i nekoi temni mre`i okolu slepite o~i, {to poleka tonat i se gubat niz matnite branovi na Golemata reka. Taka ja pominaa rekata i padnaa zad kalliviot trap, {titej}i go svojot drugar i ne znaej}i pri toa dali go istura i frla svojot ogan kon neboto ili kon zemjata. (Zarem ne be{e onamu ezerceto?!) (Zad umot i besniloto. Zad gromot i pekolot.) Se slu{aat samo silnite rafali {to ja~at nasekade i odgovorot vo nego ne mo`e da si probie pat niz taa mra~evna blokada na svesta. (Uspea i Brant!) Pak zalegnuvaat. Na presok se upatuvaat kon ezerceto. Niz svire`ot od kur{umite, mo`at da se naslutat povremenite piskoti i ekot od ranetite bugarski vojnici. Brant gi stiska zabite i cedi nekakvi otrovni osila kon drugiot breg. (Pasi koprivi, Gan~o! Ovde i trevata gori, Gori, ej!) Be{e kako ulav i zdiven i ne znae{e duri dali toa im go zboruva na onie preku reka, ili gi zbira svoite razletani brdnici od v`e{tenata glava, raseani po poleto, kako {to vilnee{e i se kine{e onaa ~eli~na mre`a od raspr~kanite kur{umi po kalta na krajbre`jeto. Jane poleka se sozema i sega ve}e znae kako da se mu{ne niz sekoja trevka, niz sekoja brazda i endek od ovaa nepregledna dolina. Livadite se na dofat. Male~ko ezerce. Topoli. Kal. Sî u{te gi gonat. Modrata glutnica u{te pi{ti i vie. Brant ne ja {tedi municijata. Kone~no se dobraa do prviot gusti{. Sega se dobli`uvaat eden do drug i se provlekuvaat niz rosnite granki od prolistanite stebla okolu ezerceto. Kale{ot sfa}a deka pominalo najgustoto i odvreme navreme go svrtuva svojot za`aren pogled de - kon gonitelite, de - kon Brant. "Se pla{i{ li, drugar?" i ne sakaj}i, mu se otkina pra{aweto, {to mu se lepe{e i metka{e niz jazikot u{te koga ja sovladaa rekata. Ovoj samo se podnasmea, ne svrtuvaj}i se kon nego. Go poka`a samo svojot siguren crnomurest profil, prese~en so onaa stara luzna i nekoja male~ka, neulovliva iskra na samozadovolstvo preleta niz negovite usni. "Brlivko," mu re~e samo i mu ja razbu{avi kadravata rusokosa glava, kako {to go prave{e toa sekoga{, koga be{e zadovolen so Janeta. No, sega go vide bledoto i prepla{eno lice na svojot mlad soborec i sfa}aj}i ja naedna{ negovata pani~na `elba da izmami makar samo del od edno tolku nu`no priznanie, {to mo`e da go dobli`i do nego, sosema blizu do nego, da se stopi vo taa trepetna razigranost na mlade{koto srce, {to ~ini{ }e izripa nekade od procepot na zakop~anata jaka do vratot, izberbatena seta so crvenikavi plasti kal, toj pronikna vo `elbata na mladi~ot.

38

"Samo umrenite ne se pla{at od ni{to, Kale{," re~e. Na ovega mu svetnaa o~ite od voshit, ~ini{ tokmu vo toj mig ja progolta najmudrata tajna, {to koga i da e mu se uka`uvala pred niv i prodol`i da go vodi svojot drugar niz vrvicite, po koi taka ubavo se snao|a{e. Toj {lapka{e nesmasno so svoite nate`nati topuci, i ne sakaj}i voop{to, sepak gi pronao|a{e onie stari draskanici niz vrbjacite, vo vid na probodeni srca, inicijali od tetoviranite stebla, vrz koi godinite i vremeto svitkale u{te po nekoj prsten. Okitot na rosnite granki se sliva{e i {urka{e vrz negovite spotnati obrazi i kako da ja gasea taa ladna parea {to izbiva{e od niv. Toa sekoga{ rumenikavo lice, sega samo }e go iskrive{e svojot bledolik profil i vo sledniot mig, pri sekoj svoj mimoleten naod, }e se podnasmevne{e vo sebe. ("VANE - LILE = O" "MONE RODNA" "ILE MORIS YVONKO JAKOV DON^O" "JANE 1937 G.") Se slizga{e lesno i ve{to niz raskvasenite pateki i se obiduva{e da se otrgne od tie sme{ni primki na ludinite, {to sî u{te bodinaa niz negovata krv. (Da se doberime do ~arkot! Da se doberime do vodenicata! ^ini{, ene ja, tuka e, pred nosot, a pustiwata kako da ima krilja i bega li bega od nas! . . .) Pukotnicite otkaj ~ukata poleka stivnuvaa. Opasnosta kako da mina. Najposle, zamre sî. Tamu, kraj ~arkot i vodenicata go minaa popladneto, obiduvaj}i se da spijat i da se is~istat od kalta i sebe si i oru`jeto. No, do`dot rasipa sî. Ne mo`ea ni{to da storat osven da ~ekaat vo svoeto zasolni{te i potoa da se obidat da se otrgnat od taa kalliva dupka. Otkako se izgubija ~ergarite od nivnata blizina, sfatija za posleden pat deka vremeto ne e niven sojuznik. Ja sledea so pogledot bezgri`nata ~erga {to go ostavi samo ~adot i ~udesnata minlivost na ognovite i kojznae dali ne posakaa vo toj mig da letnat nekade daleku so toa preselno jato. Mra~evata {to tolku dolgo ja ~ekaa im le`e{e na du{a a neboto sî u{te ne im ja podaruva{e. Sî u{te mo`e{e ~ovek da raspoznae ~ovek, a yverot yver. Sedea molkum, ko dve izgubeni senki i ja ~ekaa no}ta. A onaa no}, onaa druga, poinakva no}, olomnani, onamu vo gradot, naedna{ dopre vo se}avawata na Jane, kako koga }e ve zate~e i vi se pritai nekoja drugarka od zad grb, {eguvaj}i se so vas i so svoite blagi i ne`ni dlanki vi go odzema i vidot i zdivot, kikotej}i se prigu{eno na va{iot "neve{t" obid da ñ go pogodite imeto. Taa ~udesna krienka go odvle~e kon ovoj nepovtorliv vitel na letnite

39

omami vo pregratkite na no}ta, kraj parkot, mostot, korzoto i gitarite, vo blizina na site rasprsnati sr~i od smea, solzi, krv i zbratimuvawe, vo blizina na prese~eniot i prekinat poj na sekoga{ pomalku komi~nite tinorosi (wolovci) od na{ite sokaci, kon onaa beskrajna {arenolika niza {to kako br{len se vitka{e i spletkuva{e po negovite i tu|ite ramewa kako kitka, skokotliva i mirisna kitka od usnite, prstite i belite gulap~iwa na Gornomaalkite i Dolnomaalkite, zovrieni i izbezumeni od vrie`ot na krvta i site nevidlivi parei i ~ie ime sega toj ve}e ne mo`e{e da go pogodi. Policiskiot ~as odnenade` i bez milost ja prekina taa ~udesna i nepovtorliva igra i donese edni drugi, novi pravila i igri, edni poinakvi krienki i mi`urkawa so imiwata, {to namesto so blagi i ne`ni mominski dlanki, na~alnikot Dimov gi izmamuva{e so kam{ici od su{eni volovski ko`i i creva vo u~astokot. I taa no}, t o j, nemirko i ukubetlija na vekot, {to ve}e so godini od petni `ili se obiduva{e da im dorasne i da im doskokne na site onie pomalku gordelivi isposnici od pogornite klasovi na gimnazijata, se nurna vo taa vozbudliva no}na avantura, zaedno so ve}e prekalenite, otrpnatite i preveani ~iraci na crvenoto podzemje i ilegalata. Kako mora{e sega da im izgleda nim, koga tie do v~era so nekoja osobena podbivnost gledaa na site leleavi kadravci, ~ija edinstvena misla e kako da gi zbunat devoj~iwata so kocalki i da se per~at na site strani so svojot mermeren gard - "e ba{ mi se svirka na sî!" Se metka{e i ja obikoluva{e so nedeli i meseci taa ispiena tajfa "kni`ovni" molci, tie tainstveni i beskrajno samouvereni liljaci so okalki i go prodlabo~uva{e me|u sebe i niv onoj nadmo}en i semo`en konspirativen jaz: somnitelen, nezrel, neproveren. Kako sega toa mo`e{e da im izgleda nim i kakvi bea tie sita i re{eta niz koi e nu`no da se provre se~ij pili{tarski klun - toj nikoga{ ne dozna. Sî do onoj den, do denot dur da dojde da kopa i prekopuva vo podrumot na Atanas `elezni~arot onaa ~udna i neverojatna moma, so presata i matricite na Proglasot i sî duri taa ista kale{ica, Gena, ili kako sî ne ja vikaa ve}e, ne napravi da se po~uvstvuva vo eden mig kako da ja otkril Amerika, kako istiot toj mig da doplovil kako kapetan na fantasti~nata "Avrora" i od palubata na brodot izvikuva nekakvi sudbonosni paroli. Tolku go is~ekuva{e toj den, crtaj}i niz svojata voobrazena fantazija najnevozmo`ni prizori i sliki, {to koga se slu~i toa, duri i ne sakaj}i si prizna sebe si deka pomalku e razo~aran. Misle{e deka zapo~nuva da `ivee kako nekoj od Boga skroen junak vo romanite, a vamu, rabotata bila sosema poinakva. Trebalo da se ~eka, da se vle~ka, da se pritajuva, da se teteravi i da se lizga po sokacite. Kojznae {to si zamisluvaat tie. Ako mislat deka jas }e se soglasam samo tukutaka da se trkalam od zatantenata `elezni~ka stanica do gradot i nazad i naizust }e u~am nekakvi izliteni i budalesti gatanki, tie silno se izlagale. Bogami.

40

Dotr~a, taka, toj den kaj drugarot Vlado i gi izre~e svoite napamet nau~eni zborovi, iako na drago srce bi izgovoril pcosta, za{to kojznae {to ne o~ekuva{e toj da prezeme i stori i kakva sî va`nost ne si pridava{e vo toj mig. Toj si zamisluva{e letovi i ~uda, a vamu: "UTRE ]E GO KOPAAT LOZJETO NA GAZDA KOLE. MU TREBAAT TRIESET ARGATI." "@ENI ILI MA@I?" "MA@I. SÑ ODBOR JUNACI." I ne be{e svesen deka, po prviot somne` i za~udenost vo pogledot na ilegalecot, krajot na lozinkata go vovede vo eden nov svet i od toj den, toj po~na skoro sekojdnevno da gi istura svoite male~ki i neverojatni tovari od u~eni~kata torba, pred vednatite nosovi na dov~era{nite neverni Tomi, ne propu{taj}i pritoa da si dodade i nekoja osobena va`nost, otkako kone~no sfati vo {to bila rabotata i {to sî mu nosi taa kurirska torba vo o~ite na "kni`ovnite" molci. Sega gi dele{e i levo i desno svoite paunski signali, kako da deli milost, rasprodavaj}i ja na gramovi svojata nevidena ubavina i prepravaj}i se deka toa i ne e nekoja osobena cena za nedoverbata i evtinata precenka na negovata ko`a {to mu ja dol`ea tie. Od den na den, se plastea pred odu{evenite lica (sî u{te sve`i od pe~atarskata boja na ge{tetnerot) povicite, agitkite, bro{urite i druga "crvena" literatura, a zboruva{e "eve vi u{te malkucka od ovie ma~kotnici, dobri se za potpalka ogan", a potoa prodol`uva{e i ponatamu da tr~a, da aka po sokacite i da gi abi svoite `alni trikatni krpenici od ona {to nekoga{ bilo "Bata". Se redea dnite vo edna zbrkana i nesopirliva zatr~anost, kako da se natprevaruvaa koj od niv }e donese nekoja pogolema novina, koj }e izmisli nekoja po~udna i pote{ka itrina. I toga{ dojde i taa no}, prvata no} {to treba{e da se otkine od opa{ot na policiskite patroli, da se prevrti ~asovnikot na okupatorskata no} i da ñ se pogleda na temninata v lice. Treba{e da se postavat tie skalila, da se kopa i grebe po tie yidi{ta, da se podmetne grbot za toa ma~no katerawe i vi{neewe po urnatinite na Evrejskoto maalo i potoa da se kopa, da se kopa do dno. Da se gleda vo mle~nata pateka, ili da se sledi tragot na Golemata i Malata me~ka, da se oslu{nuva posledniot kikot na polno}nata patrola {to go predizvikal nekoja minuta do policiskiot ~as nekakov si "Papagal" so golemata bela sibirska me~ka poradi nejzinata sme{na nemo} pred crniot alpski orel, da ne se misli po mo`nost na Male~kata i Golemata @ana (osobeno ne na onie dolgi i vreli igri so "xamlii" pod jorganot, poradi {to utredenta na ~asovite po "maj~in" ezik mo`e da se guvee, gluvari i blada pred tablata kako smrten vinovnik), da mu se veruva na dugarot Jakov (bez pogovor i psovki) deka treba dikelot da se zabie levo i samo levo, da se debne od sekoj {um, od sekoja senka i odglas vo no}nata {tama i najodzadi da se preprava deka seto toa e samo najobi~na predostro`nost, poradi vardewe i edinstveno poradi vardewe na Kumovata slama od kradci ili po`ar (kako valten{aung.) Natamu, treba da se izdr`i ({to e mo`no pove}e) pogledot na

41

onaa stara i zlokobna ve{terka, i otkako na {egata }e ñ ja svitkame {ijata, da se bide vo polna boeva gotovost da se dostoi i raportira pred drugarot Vlado i onie od Mesniot. Potoa mo`e da se {epoti kako vo nekoe bunilo (ili po vkus) ona "Marija da`'d nam dnjes" i da se svirka odvaj ~ujno (sol) - do - si - re - do - sol - mi (-la - fa) poradi sekoj zalutan pes vo no}ta. No, ne treba da se gubat popusto nervite. Treba da se ostane miren dokraj, pa duri i koga po~nuva da se veruva vo nekakvi ~uda i magii, pa i vo toa deka, ete, i ve{terkata go ispolni svoeto prokletstvo koga od dnoto na crnata utroba tukure~i na dlanka ja izvadi i poka`a `ivotnata prikaska za Haim sarafinot, ili nekoj drug, sobrana samo vo eden obi~en glinen }up: petolirki, napoleondori, liri, ~etvrtlirki, ruski, francjozefki i rimski moneti, dublea, narakvici so razni monogrami i ukrasi od zmiski glavi i raznorazni opa{ki, a sekoja od niv pletena so po ~etiri zlatni `ici i dolga po polovina metar, grut~iwa ~isto neobraboteno zlato, biseri, |erdani, zlatni zabi, prsteni so rubini, topazi, safiri i smaragdi . . . I kojznae dali toj }up sega ne bleskoti tolku silno nad ovoj otpretan evrejski katafalk, migaj}i kon starata ve{terka ko da e polno}no sonce i poradi ovie izgubeni, zbieni, okokoreni i zadi{ani kopa~i {to go baraat patot. Go dr`at cvrsto }upot vo svoite race, snao|aj}i se vo mrakot, odat, mol~at, no ne im veruvaat duri ni na sopstvenite o~i i ne smeat da go ispu{tat ni za mig ovoj dragocen tovar, ~ini{ ako im se slizne od race i slu~ajno padne, }e eksplodira najgolemata bomba {to koga i da e nekoj ja dr`el vo racete i }e ja zapali no}ta. (Ne ja zapali no}ta.) (Samo go osvetli patot.) A toj, go do~eka denot i se upati "na zanaet vo Belgrad", nosej}i vo bov~ata sirewe, leb i stari krpi i potoa se prosti od drugarkata Gena, nekade pred Veles, ne mo`ej}i sepak da se odbrani od koskata {to mu zastana v grlo otkako ostana sam, vo ona pusto selo bez ku~iwa, obiduvaj}i se da privikne na {aja~nite pantaloni i na mislata deka duri i ne pozvoli majka mu da go bakne (magareto!) Toga{ ja do~eka svojata vrska, gledaj}i ramno i tvrdo vo selanecot {to dojde na kow, ka`uvaj}i ja javkata i povtoruvaj}i postojano vo sebe kako pop edni isti zborovi, {to treba{e da mu go odvle~at pogledot od rekata {to se gube{e zad ridi{tata. "UTRE ]E DUVA JUGO!" A sega, ete, no}ta tuku{to se spu{ta{e i trojcata civili so ~anti, oddale~eni samo dvaesetina metri od mestoto kaj {to bea Jane i Brant, nestrplivo i zaludno o~ekuvaa da im se odzovat kapnatite delii kraj Golemata reka. "Ah, mr{ojatci! - prostenka niz zabi Brant. - Sega u{te vie bevte kuso. Zar i vie morate da ni se prislam~uvate, - {epne{e kako niz bunilo toj. - Odete si mirno po patot. Nie sme slu`benici od rudnikot," svika silno i podgotvuvaj}i se za najlo{oto.

42

"Toga{ poka`ete gi legitimaciite!" - odgovori so ist ton eden od trojcata agenti i ne stori ni ~ekor dva, zad niv vedna{ se pojavija grupa vooru`eni policajci, kako vo toj ist mig da izniknaa od endekot. Brant sripa na noze i otkop~uvaj}i go mantilot, vedna{ otvori ogan. No, ovoj pat agentite bea sosema podgotveni i tie vo istiot ~as se frlija vo endekot kraj xadeto. "Male~ok, po istiot pat! Nazad! Brgu!" - vika{e Brant, bluvaj}i ogin kon napa|a~ite i povle~uvaj}i se nazad niz grmu{kite. "Mom~iwa, pali!" - se ~u nekakov izvik i vo istiot moment, Brant znae{e deka niz negovite `ili se strkala nekoja ognena topka i toj po~uvstvuva nekakva ~udna toplina, {to prostruja niz negovoto telo. Ne odyivaj}i se nanazad i ne znaej}i dali ve}e Jane se izvlekol, toj prodol`i da puka i otkako se uveri deka gonitelite na se otvoraat, se dokopa nekako do eden pogolem vrbjak i po~na brgu da se povlekuva. A samo pred nekolku miga, eden ~ekor, a mo`ebi ne i tolku, go dele{e od priznanieto pred Kale{ot deka e pri krajot, deka e gotov i deka ne mo`e pove}e, no eve, sega, tokmu koga taka neo~ekuvano se soo~i so vistinata deka verojatno e ranet, toj kako da o`ivea i kako doprva da po~na da se a{ka so ovie nenasitni strvini, so ovie seni{ta, od koi ve}e cel den bega kako progonet yver. Toga{ vide, vsu{nost, deka Jane e tuka, pokraj nego i deka ne go ispu{ta od vid. "Nazad! Kon ezeroto, Kale{!" - vikna, kako da ne go ~u zabrzaniot zdiv na svojot drugar, {to brevta{e so polni gradi vo negovata blizina i znae{e deka ovojpat pajakot dobro ja isplel svojata mre`a i deka nema lesno da gi propu{ti niz nea. Po negovata glava mislite se vrtkaa i sudruvaa so sekavi~na brzina i toj skoro instinktivno pogledna kon sprotivniot breg. Vedna{ sfati deka ovojpat ne smeat povtorno da se izlo`uvaat niz ramnicata. Zatoa, skoro kako davenik za slamka, se fati so mislata za drugiot breg, tamu, kaj{to najmnogu gi o~ekuvaat, tokmu sproti niv, vo ovoj del od rekata, kon ~ifligot. (^ifligot, ~ifligot! . . . odyvonuva{e vo negovata svest, kako da go prona{ol odgovorot na najte{koto pra{awe {to koga i da e go re{ava vo `ivotot, no sega znae{e deka toa e navistina poslednata i edinstvenata {ansa i deka po nea ne im ostanuva ni{to drugo, osven da si go za{tedat posledniot kur{um). Tr~a{e kako spoulaven i ne znae{e od kade doa|a taa podmolna `e{tina, {to mu ja obliva celata snaga i pokraj do`dot, {to sî pove}e i pove}e se zasiluva{e. Kalta xorka{e na site strani, liskaj}i se duri do bradata i tr~aj}i po raskvasenata zemja, toj kako da se xitka{e natamu, navamu, od edno do drugo steblo, dodr`uvaj}i se odvaj na noze vo svojot nalet, i {lapkaj}i mu se pristori deka zemjata naedna{ po~na da se lizga, teteravi i pa|a kako pijana koko{ka. Nabrzina, pobrgu i od migot koga se re{i na toa, toj go sle~e mantilot so ednata raka, pa pisklivo i prodorno go pobara i Janeviot. Ovoj go otfrli vedna{ od sebe,

43

gme~ej}i go i bez mnogu da mu ja misli, vo trk, go obesi vrz slobodnata raka na Brant. "Tamu! Kon ~ifligot! Da se dobereme do drugiot breg!" "Zar pak?!" se opuli male~kiot. "Nema drug izlez," sre`a i prodol`i da se probiva kako lud. Mrakot poleka ja sovladuva{e dolinata, a do`dot {to ve}e sosema se zasili, ja pokri rekata so onaa gusta i odvaj proyirna mre`a, i ne pomina mnogu, koga matnite branovi na Golemata reka prilegaa na zovrien kotel, vrz kogo nekoja ogromna i nevidliva {epa, i pred da se razigra beskrajnoto oro od penlivi kloburci, poleka i skri{no go spu{ta ogromniot kapak na no}ta. Go pominaa ~arkot vo eden zdiv, bez obyrnuvawe, a pukotnicite sî u{te ne stivnuvaa. Gi tutna mantilite vrz grmu{kite, nekade kon krajot na gusti{ot, onamu kaj {to `uborka{e nekakov potok, kaj {to zapo~nuvaa onie livadi{ta i se spu{taa niz vrbite vo matnite branovi na Golemata reka. Sega duri i ne mo`e{e da go ~eka Janeta dokraj i bez da doznae dali toj ve}e pominal ili ne, se nurna vo batakot, tiwata i sazot od bregot, sfa}aj}i u{te tuka deka ve}e se prosti od ednata, a malku potamu i od drugata kondura. I vedna{, u{te po prvite ~ekori, onamu kade vodata stignuva{e odvaj do kolkovite, mu se pri~ini deka odnenade` gi gubi silite i deka naedna{ po~nuva da mu se zamagluva svesta. Odvaj gi izvle~e olovnite noze od dlabo~inite na pesokot vo koj propa|a{e i ~ini{ ve}e deka vo sledniot ~ekor nema da se izvle~e, za{to go tegle{e nekoja neobjasniva sila udolu, ko da se najde srede `iva kal. Toj se vedne{e, ganya{e i vle~ka{e po krajbre`nite trevi{ta, ligavite koreni{ta i `ili od vrbjacite, po odronite so grutki kal i kako niz son go ~uvstvuva{e topliot zdiv na Kale{ot, {to so posledniot gr~ na svoeto telo go vle~e{e kon bregot. Ima{e samo u{te tolku sili, visnat na ramoto od Janeta, da se smetne kaj prviot svijok na ~ifligot i tuka, malaksuvaj}i sosema, padna ni~kum na zemjata i ja izgubi svesta. Od onaa strana na rekata, naedna{ odeknaa dve silni eksplozii, a vedna{ potoa, kako zdogovoreni, se oglasija prodornite mitraleski rafali od pazuvite na ~ukata. Jane nemo}no i bespomo{no se xara{e vo liceto na svojot drugar, ne mo`ej}i da poveruva deka ova spru`eno i malaksano telo vo temnicata, ovoj crnomurest lombak, naedna{ go izdade snagata, koga taa be{e najpotrebna, koga mo`ebi nedostiga{e samo ~ekor ili dva, pa da se stori i ona {to izgleda{e skoro nevozmo`no, neverojatno i beznade`no. Go tegle{e i trese{e za ramiwa so seta sila, obiduvaj}i se u{te edna{ da go osvesti i toga{ mu svetna vo glavata. (Mo`e e ranet!) Gi provle~e svoite prsti niz negovata kosa, sakaj}i da go podzeme odozdola pod vratot i toga{ sfati sî. Dolu ognovite luduvaa i pi{tea kako seta zemja da se ispijanila, kako da se preme}a i bluva. Se slu{aa nekakvi izvici, eksplozii na ra~ni bombi i potoa

44

sosema jasno se ~u vreskotnicata koga krenaa na juri{. Orgijata na glasovite i ognovite naedna{ sekna. Odnenade` - zamre sî. No}nata {tama go svi svojot opa{ okolu ~arkot i kako yve~erka se povle~e vo svojata dupka. Mantilite go izdr`aa i posledniot ape`. Nekade otkaj Glavniot drum, odblesnaa farovite na dva bugarki kamioni. ^etiri `olti la~a ja se~ea temninata i ja rasparuvaa utrobata na no}ta, a do`dot kako da ñ ja mie{e sve`ata rana. Svetlinata se slizna pokraj strupolenite tela na drumot i vo toj mig Brant povtorno se vrati vo svesta. Dolu, pokraj niv, se slu~uvaa ~udni ne{ta. Po patot se lizgaa nekakvi seni{ta. Izdol`eni, nestvarni i tu|i. Pedesetina vojnici istovarija dva topa (!) i gi vperija cevkite vo pravec na ~arkot. Jane go krena pod mi{ki svojot drugar i podmetnuvaj}i mu rame, go povle~e po blagite vrvici na ugorninite zad ~ifligot, ne se}avaj}i gi duri ni bakne`ite na na~i~kanite glogovi, kapini i vre`. I pomisli: (No}ta e tuka. Do`dot ne stivnuva. Brant e ranet, bos, siot e nikakov, nakrivnuva i e~i. No, ene, zad poleto vozot ve}e pi{ti i znam deka so ednoto uvo na {inite mo`am da gi slu{nam glasovite od `oltata ku}a.)

45

Ve}e tret den neboto se istura vrz gradot. Jas po cel den samo se izle`uvam, po stopati se vra}am na edna ista prepro~itana re~enica i se metkam od prozorec do krevet. Yirkam vo svojata zelena tetratka. Lele! [to sî ne sum piknala vo toj alvaxiski tefter! . . . Ne. No}e ve}e nema ni{to da ~krtam. Toa e glupavo. Sî izgleda nekako poinaku. I navistina. A padne no}ta, odedna{ sî e taka crno. A jas, od sabajliwa do ve~er, vo ku}ata ti izigruvam nekakva kuma lisa: "Of! Eh! Uf" - po cel den. Utrinava, pak kako da stanav na leva noga i vujna mi so ni{to ne mo`e da mi pogodi. Kutrata. Me gleda i sal se krsti. "[to ti e, }erko, - veli, - da ne si bolna?" "Ne, vujno, ne," velam - "Ni{to ne mi e." "No, kako da si malku bleda." "Mo`ebi. Bleda veli{? Kojznae. Od vremeto }e e, belki." Mi nosi ~aj. Ja gledam. Sî u{te e jadra i zdrava, kakva {to ja znam otsekoga{. Se bli`i kon pedesettata, a kosata u{te ne ñ ja krasat sedefovi venci, dodeka glavata na vujko mi mu e seta kako Sne{ko Bel~o. Postojano e vo dvi`ewe. Mesto ne ja fa}a. Takvi `eni nikoga{ nema da ofnat. Koga ja zel vujko mi, imala samo sedumnaeset godini, a toj e postar od nea za celi dvanaeset. Mo`am da si ja zamislam. Taa, zdrava, rumena i li~na selanka, a toj siot onakov kakov {to si go znam. Ima edna nivna slika na yidot, vo sobava kaj {to spijam, u{te od ona vreme. Postojano mi e pred o~i. Sî duri ne zaspijam. Jane gi ima crtite na vujna. Taa e nekako bela i edra. I vujko mi Ate e visok i jak. No, negovite crti se grubi, ma{ki. Dosadno mi e. Umiram od dosada. No}eska dolgo se ma~ev da zaspijam. Vrne{e cela no}. Sonuvav nekoi ~udni soni{ta. Sî ne{to - vrzi skini. Krajot ne mo`e{ da im go fati{. Utrinava koga se razbudiv, pomisliv, gotovo e, isplivav. Neoti. Pak - ista pesna. Ima edna istorija, mene nikoga{ ne mi ja ka`uvaa. Ja doznav slu~ajno, od tatko mi. So Janeta se rodila i sestra blizna~ka. No, taa umrela vedna{ po ra|aweto. Nikoga{ ne sobrav sili da ja pra{am vujna za toa, iako sano} bladav vo sonot kako Jane se iska~uva po Markovite kuli so mene i go ispu{ta zmejot nad gradot, velej}i mi da se dr`am cvrsto za {areniot opa{, a jas mu velam letaj}i nad ambisot deka treba da odam za Skopje. Jane povtora{e na set glas "zna~i - bomboni!", velej}i, a jas: "ne, ne se toa bomboni, tuku bombi," a toj pak: "da, da, znaev jas u{te odamna deka ti pove}e si go saka{ Ximi Muskatot, otkolku sestra mi! . . ." i toga{ se skina zmejot, a jas nosena od vetrot, pa|aj}i nekade kon

46

klanicata (kaj {to se sobiraat orlite), go ~uv negoviot o~aen krik od kulite: "Zbogum, Kefalonijo - o - o - ooo!" Sonot u{te me ma~e{e koga vleze taa. Za malku, }e se izlaev. Poglednav vo nejzinoto vedro lice i sepak nekako se dodr`av. I poarno. [to ima tuka da ja rastresuvam `enata. Zar malku gri`i si ima taa i bez mene. Vaka vedra, retko ja gledav. Neka si e `enata, si velev. I onaka me gledaat kako Veligdensko jajce. Se svitkav pod jorganot i pak potonav vo svoite knigi. Ni{to ne sfa}av. Bukvite kako da si igraa majtap so mene. Kako da se vpu{tija vo nekoja op{ta tr~anica i zbrka, pa ~ini{ de kako potpolo{ki }e vrtnat so opa{ot, de kako stonogi }e se mu{nat vo nekakvi nevidlivi dupki. Po~nav da se nerviram. Stanav. Se pribli`iv pak do prozorecot i re{iv. Odam. [to bide - bide. Ako sakaat neka pa|aat i tikvi od neboto. ]e crvjosam vaka. Ne mo`am pove}e. Se oblekov na brzina, go otvoriv ~adorot i ñ rekov na vujna deka }e odam vo ~itali{teto. Taa me gleda{e kako da ne sum tokmu. Nemav vreme da ja smiruvam. Vujko mi Ate toga{ obi~no go prima i otpu{ta utrinskiot voz, a jas ne mislej}i mu ja mnogu, se vitosav kon gradot, {epotej}i vo sebe nekakvi sme{ni kombinacii, {to se razburi~kaa niz mene po dolgata bessonica kako iljadnici buba~ki vo glavata, a nema{e koj da gi i{ka. (Majka mi ve}e skoro dvaeset godini `nee na nebesnite nivi, a jas za ni{to ne mo`am da se fatam. Sî {to pravam, go pravam od uzur, {epnev.) Do`dot po~nuva{e poleka da stivnuva i koga pristignav nekade kon mostot, toj ve}e sosema be{e prestanal da pa|a. Toga{, otprvin srame`livo, a potoa sî pojasno i pojasno, `etvarkite od istok go poddavaa svojot golem {aren srp. Nekade zad mostot, otkaj bezbrojnite bav~i i vrbjaci kraj rekata, se zadade nekoj starec so motika na grbot. Ode{e pred mene poleka i kako da podzastanuva{e odvreme navreme, ~ini{ saka poudobno da rasporedi nekakov nevidliv tovar na svoite {iroki ramewa. Se zagledav za mig malku povnimatelno vo neobi~nata prilika na starecot i otkako ja prepoznav dolgata pobelena kosa na tilot, {to pa|a duri do ramewata, kako ne{to da me prese~e vo kolenata. (Zarem e mo`no!) Vo toj ist moment starecot se svrte kon mene. Jas ve}e sosema mu se dobli`iv. Voop{to ne se somnevav deka pred mene stoi stariot ^eh. Vo toj mig do`dot pak po~na da romori, no sonceto nitu za peda ne otstapuva{e pred oblacite. ("Me~ka se `eni", mi preleta niz svesta onaa detska iskra, {to nikoga{ ne prestanuva da tlee vo vakvi priliki.) Toj nekako ja potkrena svojata golema raka i mirno izusti, skoro kako i da ne im veruva na sopstvenite o~i: "Tina Vitanova, ne li?" "Da, - rekov - da." "Zar e mo`no . . ." "Da, - povtoriv, - da." "Ej . . .!" "A vie, sî onoj istiot . . ." "Ne, }erko. Mi ostana samo motikata. Ni{to drugo." Se zagledav vo nego povnimatelno. (Navistina, pomisliv, kakvi mu se pak sega ovie |avoli i besovi {to gi naramil na grb!) Ne morav da go pra{uvam. "Dojdoa, ete, nekoi takvi {ugavi vremiwa, }erko. [to da se pravi. Gleda{ i samata - kopam. Bav~anxija sum. Kopam i `ivurkam."

47

"??!" Toj go sfati mojot za~uden pogled. "Da, da, - re~e, - cel `ivot se krijam i begam od varvari{tata, a tie besni ordi duri i tuka mi stapnaa na vrat. Od niv ne mo`e da se izbega tukutaka. No, najva`no e deka sme `ivi i zdravi, zar ne. A, ti, kako si? Kolkava si stanala, ma{ala! Vedna{ te poznav." "Dobro sum, dobro. Blagodaram!" "Ako, }erko. Toa e najva`no." "Jas, pak, ne ve prepoznav vedna{. Si rekov: koja li e ovaa prepotopska mustra, {to vaka naedna{ voskresna od onie endeci?! Priznavam. Malku me ispla{ivte. Za malku }e pobegnev." Toj se smee{e. Odevme, eden pokraj drug, ne znaej}i {to pove}e da si ka`eme. Seto vreme se obiduvav da go sledam dolgiot ~ekor na ovoj `ilav starec i gledav deka ni pette izminati godini (koga posleden pat go vidov), ni nema{tijata {to taka odnenade` i o~ebijno go skle{tila, ne frlile nikakva senka vrz nego. Ode{e isto onaka ispraveno, so motika na grb, kako nekoga{ i so dvocevkata i lovxiskata torba na ramo, ode{e so onaa ista sigurnost vo sebe, samo {to sega namesto negoviot golem murgavec, pokraj nego klinkav jas, obiduvaj}i se da ne ja zabele`i mojata zbunetost i qubopitnost, {to be{e daleku od sekakvo so`aluvawe. "Kade e va{eto ku~e?" pra{av. "Koj? Garo li? Oh, umre siroma{kiot. Zimava. Se se}ava{ li u{te na toj star krondir?" "Kako ne bi se se}avala. [to strav sum izela od nego, e - e - ej." "Vistina?! Koj bi rekol. A toj be{e taka miren. I veren. Da si go poznavala samo. Ima, taka, nekoi ku~iwa, itri, umni i |avolot ne im e ramen. Takov be{e i mojot Garo. Eh, kutriot . . ." "Vi nedostiga mnogu?" "Mnogu." Naka~ivme po starite kaldrmi na {adrvanot, biraj}i gi otskraja pogolemite kamewa kaj {to mo`e da se stapne i da se izbegnat nadojdenite crveni potoci, {to se slevaa, `uborej}i niz strmnite i tesni soka~iwa. Stariot ^eh, nabrgu, ja otturna drvenata porta na edna stara ku}a kon krajot od uli~kata i me pokani da vlezam. Se najdov pred tremot na edna tro{na ku}arka, okru`ena so mal dvor, bav~a i tri slivovi stebla, ~ii granki ve}e bea dobro nababreni. Se ka~uvav poleka po drvenite basamaci kon ~ardakot i se qubuvav vo sekoja cepnatinka, {to ja ostavil zabot na vremeto vrz starite {tici od ovaa tro{na ku}a. Sednav i se zagledav vo rascutenite trendafili od bav~ata, ne simnuvaj}i gi o~ite od bunarot i kamenata klupa pod slivovite stebla, koi bezdrugo, lete se ubavi senici za starecot. Sonceto sega blago gi miluva{e orosenite granki vo dvorot. Starecot nabrgu donese cre{i, {to prethodno gi izvle~e od musandrata i otide nekade da gi zamie.

48

"V~era bev na lozje. Rodi pustiwata. U{te se sve`i. Zemi." "Ubavo vi e tuka," rekov. "Ah, }erko moja. @iveam kako jurodiv vo ovaa grbava koliba. Na vremeto, ja kupiv od nekoj meanxija, tukure~i badijala. Ima edno desetina godini ottoga{. Da izdr`i barem u{te nekoja godina, spolaj mu na Boga . . ." "Sami li `iveete vo nea?" "Ne tokmu. Ima so mene edna ma~enica. Se krepime pod starost. Dojdena e od nekade, samiot Gospod znae otkade, kutrata. Semka bez koren. Kako i jas. Kako nafora e. Falbata e 'r|a, no taa e i vistinska umna i vistinski u~ena. Sluginka Eskulapova." "Ama te{ki dumi iznaka`avte. Nepotrebno se nagrduvate i sebe si i nejze, zar ne." "A, {to drugo sme nie, ako ne toa, }erko?" Sakav vedna{ da re~am: "Pa, ako e taa takva, kako {to velite vie, }e znae da gi ubla`i barem makite, ako ni{to drugo," no istovremeno, sfativ deka toa bi bila premnogu gruba {ega za dobriot starec. Toj, vo istiot mig, kako da pronikna niz senkata od mojata polunasmevka, pa re~e: "Ene ja i sega aka niz gradot. Sigurno {mitnala nekade da pomaga, a za seto toa ni mangar ne }e pobara od nikoj." Gledav vo negovoto umno lice i znaev deka sega e ma~no da se boram so tie streloviti o~i {to gi proyiraat site matnila {to me obzemaa vo toj mig (da lovam i du{kam po tie sme{ni latin{tini, {to toj gi istura{e nebare kako pcosti, ili barem kako opravduvawe za ona "ta koj videl air od site uki i nauki, }erko") sega, sega koga toj verojatno tolku se zdu{il so zemjata i povtorno otkril {to zna~i toa da se oplodi taa crna utroba, cedej}i ja duri i svojata stare~ka snaga, pred da se slee so nea zasekoga{, dopiraj}i se i gubej}i, vo taa `estoka pregratka sî do korenite, do semeto i 'rtkite na prokletijata, dlaboko, `ilavo, kako edinstvena strana na svojata priroda i kako svoj edinstven izlez. Kako otkritie po nevolja. Kako dobroto par~e vo sekoe zlo. Namesto toa, gledav vo negovite na`uleni ra~i{ta, {to mo`ebi ve}e nikoga{ nema da gi pletat onie ~udesija (preku koi go znaev), i samata ne znam zo{to, rekov: "Taa e Rusinka, zar ne?" "Da. Verojatno e." "Zo{to "verojatno"?" "Koj mo`e taka lesno da gi izbroi i odredi stadata i pasi{tata Gospodovi, }erko." "Se zboruva{e deka vo va{ite `ili te~e i Evrejska krv." "Da. Se zboruva{e se{to. ^uden e svetot. Svetot ti e, }erko moja, edno golemo staro du{kalo, {to i pod ko`a saka da ti se vovle~e. Za polesno da te dere. Takov e svetot. No, ne sme Evrei. Ni taa, ni jas."

49

Toga{, kako da sfati deka malku me sneveseli, stariot ^eh po~na da me ispra{uva de ova de ona, igraj}i si mi`anica so mojata prvobitna qubopitnost i brkaj}i me ve{to od sopstvenite me|i, nebare izigruvaj}i bostansko pla{ilo i bo`em smetaj}i me za nekakva grabliva ptica, po~na da mi pletka nekakvi ~udni prikaski bez red i smisla, sakaj}i da go odvle~e moeto vnimanie na nekoi drugi mo~urlivi strani od ramnodu{nosta, sakaj}i verojatno da mi ja povrati onaa prazna i nemu{ta nasmevka na liceto, {to `mirka i bega od predmet na predmet, kako {to se lepi peperutkata od cvet na cvet po poleto. Ubava mustra mi kroe{e stariot ^eh. Go sfativ. I nemav kojznae kakvi pri~ini da grebam po tie stari urnatini i debeli yidi{ta na stare~kata osamenost, iako vo sebe postojano morav da gi oslu{nuvam krckawata na zinatite mucki, da gi i{kam zaboravenite slepi liljaci i da gi vnu{uvam stra{ilata {to se pletkaa niz moite u{te neizgovoreni glasovi. Nema{e ve}e nitu traga od onie stari topli izvori na otkrivawata i sega niz grloto i gradite strue{e nekakva te{ka i nevidliva ladna parea, {to se lepi i me gu{i, zakanuvaj}i se sosema da me zarobi. Znaev. Toa pak se pojavuva prepravenoto lice na ona staro ~udovi{te so iljada pipala, so onaa crna neproyirna obleka, ona bezglavo stra{ilo i lovec na soni{tata {to postojano du{ka i rie niz svesta kako nepresu{na ponornica, kako stoglava hidra, kako hobotnica {to ja frla svojata sepija pred mene za da ja sokrie svojata stara maska na zakanata. Stravot, kako ogromen ligav vleka~, kako (do`dalec) {to se otkriva pred sonceto, se vovle~e so seta svoja dol`ina niz mojata podotvorena qubopitnost i jas nemav sili povtorno da gi povle~am te{kite porti nazad, na nivnoto staro i nedofatno mesto. Namesto toa, pro{epnav ne{to okolu mojata zbrkana i be`ivotna ko{nica na sekojdnevjeto (jas sî u{te sviram - tatko mi broi pari - vujko mi ispra}a vozovi) i se izgubiv nezabele`livo od domot na stariot ^eh, duri i ne svrtuvaj}i se kon negovite za~udeni o~i i negoduvaweto, {to sosema go prekri dobroto lice na starecot. Se vturnav niz tesnite uli~ki na {adrvanot, omaena, zadi{ana i rastreperena seta, vslu{uvaj}i se vo ot~ukuvawata na ~ekorite i odglasite na kamenata kaldrma i grozej}i se od blutkaviot vkus na nepcata, kako da me pe~e{e bakne` od ne~ija leprozna usta {to se vovlekla vo mene od nekade, cicaj}i mi go zdivot i {epotej}i nekakvi tainstveni i beznade`ni zborovi. (Opa{ot na soznanieto i klunot na tajnata se kolvaat vo mene u{te od morni~aviot krik po Kefalonija no}va i sega odblesnuvaat vo prekr{eniot son. Javeto e doblest, {to se protega od najvisokiot vrv do najdlabokoto dno, za{to ednoto krilo od toa iskinato telo neprestano leta kon kulite, a drugoto kon provalijata, izgubena zad klisurata, onamu kaj {to se kotat karpestite gnezda na onie orli~i{ta.) (Zar stravot ne li~i na onaa luda ptica {to no}eska ja osudija na smrt?!) (Odgovorot e samo do`ivoten plenik, {to sekojdnevno go pravi posledniot obid za begstvo.)

50

Gi sre}avav po sokacite i tesnite uli~ki na {adrvanot (niz svojata neobi~na zatr~anost) bezgri`nite tolpi mom~iwa i devoj~iwa so cre{ovi pletenki na ramiwata i sakav da im se pridru`am i pokraj toa {to me zadevaa, ne im gi znaev ni licata ni imiwata i ne znaev kaj se upatile tie. Ne uspeav da gi sledam. Bea premnogu {umni. Nivnite pesni mi bea sosema nepoznati. Toa bea nekakvi novi pesni, rodeni na ulicata ili po tajnite skrivali{ta, daleku od sî {to znaev dotoga{, bez onoj ve}e pomalku izliten orientalen vij i dert vo prekumernata sekunda od sedmata stapka, no so nekakov ~uden predizvik na surovata samodoverba i mlade{kiot nemir, {to te{ko se prikriva. Kako da bea nakiteni so naj~udesnite |erdani, {to koga i da e nekoj gi iznel na videlina od starite kov~ezi {to nafatile sto oki prav i ostaveni od ~ukundedovcite za spomen. Ne gi sledev. Samo gi naslu{nuvav. Im se voshituvav skri{no. Jas mislev deka starite pesni se ve}e odamna zaboraveni, a deka za novi nema vreme. Se izla`av. Sî e poinaku. Sî e poinaku. Odev kon parkot. Ottamu najprvin doprea do mene metalnite zvuci na "[umi Marica", a potoa, kon ugorninata, go zabele`av nasobraniot svet {to vrvole{e i ja obikoluva{e bugarskata voena muzika. Zastanav nekade zad kameniot most i ne mo`ev da se re{am na ni{to. Soldateskite, bleh - orkestrite i site sli~ni xangrla{ki mi udiraat direktno na maliot mozok. Mi odat na nervi. ^ekorot sekna tokmu na krstopatot. Se obyirav okolu sebe. Se vrtkav okolu mostot, kako slepa kobila na gumno, ne znaej}i kade da fatam. Stoev bespomo{no i gi kr{ev svoite prsti, prinudena da gi goltam fal{ivite kre{~enda od potpuriite na Fu~ik, Veber, Verdi i ^ajkovski. "Nabuko" be{e siot prenapregnat kako balon {to ~ini{ sekoj mig mo`e da prepukne, "Vol{ebnata flejta" kreska{e kako ~u~uliga, "Marinarela" sepak me natera da se iznasmejam poradi komi~niot istap na solo pikoloto, a pak "Orevokr{a~kata" me dotepa dokraj i ve}e nemav sili da se obyiram na {to i da e. Po~uvstvuvav lesen dopir na ramoto. Se svrtiv, okru`ena seta od tolpata lu|e. Be{e Nevena. Odvaj edna{, pomisliv. Mi se nasmeja i cvrsto, cvrsto se gu{navme, obiduvaj}i se da go izbri{eme kako so guma vo spomenarite vremeto i dale~inite {to nî delea tolku godini. Odvaj nao|avme zborovi i si se voshituvavme edna na druga, gu{kaj}i se neprestano. Be{e nekako izvi{ena i razubavena. Kosata ñ be{e ubavo potstri`ena, a prclite ñ davaa nekoj naper~en i bezgri`en izgled. Ima{e fustan so beli bobici i sega mo`ev da se uveram deka onie oblini okolu kolkovite {to se zakanuvaa da ispilat edno samozadovolno i gojno daskalsko kokov~e, sega sosema is~eznale. ("Ne ti davam roza, taa brgu vene, jas ti davam slika, da me pomni{ mene.") Oh, Gospodi, ne mo`ev da ja prepoznaam. Se kle{tevme i smeevme na set glas, kako da sme sami na mostot. (Ne bevme sami.) U{te koga mi se pribli`i taa, nekako so rabot na pogledot, go zabele`av nasmeanoto lice na bugarskiot lajtnant, {to seto vreme stoe{e pokraj nas i o~igledno, u`iva{e vo nenadejnata gletka {to mu ja pru`a{e na{ata srde~na

51

sredba. Najposle, Nevena sosema se sozede, poka`uvaj}i mi go svojot nakonten kavaler. "Marinov. Milo mi e", re~e ovoj, pru`aj}i mi ja svojata dlanka so onaa poluseriozna grimasa na simpati~en nikakvec, {to `enite verojatno ja opravduvaat kaj takvite mustri. Ne znam. Mo`ebi se la`ev. Ne mu obrnav mnogu vnimanie. A toj pak kako da ne izgleda{e premnogu navreden poradi toa. Se pletka{e tuka seto vreme kako verno ku~e, ~ini{ edinstvenata dol`nost mu e da nî vardi i ~uva od nekoi nevidlivi senki i kako da mu e seedno {to nikoj ne go zabele`uva negoviot opa{, {to postojano se vrtka i suka okolu nas. Jas sega ñ se posvetiv na Nevena, obiduvaj}i se da go istisnam od nea i posledniot odgovor na moite bezbrojni pra{awa i ubaviot bugarski lajtnant dolgo ne mo`e{e da dojde do zbor od nas. Vo me|uvreme, bugarskiot kapelnik ve}e uspea da gi isprevrti partiturite na site rumbi, valceri i tanga i od mojot otsuten duh, kako od nekoj nedopirliv breg, se slizgaa i grebej}i tonea vo maticata na ramnodu{nosta site "Rozamundi", "Dijani", "Santa Lucii", "Prodadeni qubovi" i "Lili Marleni". Otkako gi iscrpivme site zaedni~ki palavri {to vo toj mig mo`ea da ni padnat na um (niz povremenite qubeznosti i cvr~orewa na Nevena kon Marinov), jas po~nav da se {eguvam so na~inot na koj bugarskiot kapelnik postojano se kostre{i kako buv i im se zakanuva na fligornite i toga{ prv pat gi fativ onie ~udesni odblesoci vo zenicite na Nevena, {to kako dve uloveni pla{ici pretkaa vo mre`ata na pozornosta pred ubaviot lajtnant. Ovoj kako da be{e ohrabren poradi toa. "Va{ata ceneta prijatelka, o~igledno se razbira vo voena muzika, zar ne," re~e toj, trudej}i se da ñ dade sosema ramnodu{en ton na svojata zabele{ka. "I vo humor," dodadov jas, bez mnogu da mu ja mislam. "E, so toj dar, se nadevam, doprva }e nî po~estite," re~e toj, bagatelno isturaj}i ja svojata penliva belina na nasmevkata. Go barav pogledot na Nevena, no od nea sega zabele`uvav samo studena uko~enost i nekakva izve{ta~ena smirenost, {to pove}e potsetuva{e na predupreduvawe i ukor, otkolku na predizvik ili pak sou~estvo. (Po |avolite, {to li e pak sega ova!) Re{iv sepak da go preripnam jazot i da ja otkrijam nejzinata providna maska. "Od neodamna, - rekov, - ni vo humorot, ni vo muzikata, nemam prilika da u`ivam." Toj, najverojatno, lo{o me razbra i itro vadej}i go portofelot od vnatre{niot xeb na koporanot, pobrza vedna{ da mi izleze v presret. "[to se odnesuva do humorot, za `al, navistina }e morate i ponatamu da si se snao|ate samite, kako najubavo znaete i umeete, no barem za muzikata nemajte gajle. Taa e tuka! Eve, povelete. Ova e bilet za ve~era{niot koncert vo Kameniot dvor. Ni doa|a carskiot simfoniski orkestar od Sofija. Gostuva mnogu izvesniot

52

Sa{o Popov. Povelete, povelete, ne dvoumete se. Nevena ve}e ja prifati pokanata." Ovoj ve{t Marinov, kako da uspea na brzina da me fati vo tesno. Navistina bev zate~ena. "Ne znam, - rekov poleka i razvle~eno, trudej}i se da dobijam vo vreme. - Blagodaram na qubeznata pokana, no jas ne sum slobodna." "Prostete {to si zemam za pravo, no mislam deka naprosto e glupavo da se propu{ti takva prilika. Osven toa, vo ovoj grad sekoj den ne gostuva Sa{o Popov, ako ne{to voop{to vi ka`uva toa ime," re~e toj, bezmalku navredeno. "Veruvam, veruvam. Vie ste navistina qubezni. Jas sum ovde gostinka i imam stotici obvrski, veruvajte mi." Izgleda{e razo~aran i go napravi posledniot obid: "Vie samo povelete, zemete gi biletite. Ne morate da doa|ate ako ne ste slobodni. Nikoj ne ve prinuduva na toa, zar ne." Marinov be{e vo pravo. Te{ko mo`ev da iznajdam nekoja nova pri~ina za da ja odbijam negovata pokana. Gi zedov biletite. Nabrgu, promenadniot koncert na bugarskata voena muzika zavr{i i lu|eto poleka se razotidoa. Toj qubezno se prosti od nas, ne propu{taj}i da ja spomene svojata nade` deka ve~erva }e nî vidi na koncertot "zadol`itelno i dvete". Se pozdravivme so bugarskiot lajtnant, a Nevena bez da trepne, vedna{ go dade vetuvaweto i vo moe ime. Ostanavme dolgo sami na mostot, kopaj}i po zaedni~kite spomeni, smeej}i se i ~udej}i na site promeni {to gi otkrivavme edna kaj druga i nekako nezabele`livo se upativme kon xamijata, kaj {to `ivee{e taa. Vlegovme vo onaa stara ku}a so mal dvor, ograden so yid i `elezna porta. Ni ne osetivme koga vlegovme vo nea, tolku se bevme rasprika`ale. Nevena ima{e pomale~ka sestra i brat, a sega doma bea samo tetka Olga, majka ñ i baba Milka, koja poradi stare~ko slepilo, postojano sede{e na edno isto mesto vo }o{ot na kujnata. Brat~eto i sestri~kata oti{le u{te sabajle kaj tetki im da si gi napolnat torbi~kite so onie preostanati {areni drangulii i podaroci u{te od Veligden ({to izmina u{te pred dve - tri nedeli), a pak ~i~ko Boro daskalot nekade "sigurno bistri politika" vo nekoja od meanite. Jas sekoga{ najprvin ñ baknuvav raka na baba Milka i potoa dolgo se vpu{ta{e vo svojata pomalku i ta`na i sme{na igra na pogoduvawe, redej}i celi duzini imiwa na Nevenkinite drugarki. Ovojpat vedna{ me pozna. "Ti si Tin~eto na Vitanovi, ne li," re~e, kreskaj}i kako `aba i stegaj}i mi ja rakata. "Jas sum, babo, jas," velev iznenadena i smeej}i se, ja pu{tav da mi ja ~epka kosata, liceto i snagata. "Ostavi go devoj~eto namira," ja kara{e tetka Olga, ne propu{taj}i na sekoj tret zbor da go vmetne i ona "stara vampirko". "Pu{ti gi devoj~iwata da sednat. Zar ne gleda{ deka se izmoreni," vele{e taa. "Izmoreni?" A odo{to se izmoreni tie? Lozje da ne kopale? Odi ~edo, odi i sedi si do baba. Otkoga ne si bila tuka. Nî zaboravi, bre - e- ej." "Ne sum ve zaboravila, babo. Kako bi mo`ela vas da ve zaboravam," negoduvav jas. "Arni li se tvoite po doma?" "Dobri se, babo. Dobri." "Ako ~edo, neka se samo `ivi i zdravi, spolaj mu na Boga." Potoa Nevena se rastr~a po ku}ata i pred tetka Olga da go iznese

53

zadol`itelnoto slatko, potturna pred mene cela ~inija so cre{i i slatki. Kaj niv sekoga{ se ~uvstvuva{e onoj miris, kakov {to go ima sekoja doma}inska ku}a: duwi na kredenec, slatko od lubenici, doma{na rakija, vino. Se smeevme kako ulavi i po~navme da se konkame. Tetka Olga, ~ista i sekoga{ ubavo namirisana, postojano vo svojot star crven pewoar, nudej}i nî so slatko, po~na blago da nî ukoruva da ne ñ gi izberbatime belite ~ar{avi so tanteli. "Pogodi kogo sretnavme deneska, mamo," izvika radosno Nevena, ne obrnuvaj}i vnimanie na nejzinite cimolewa okolu tantelite. "A otkade pak jas da znam kogo sî ste sretnale deneska," se podnasmea taa, pravej}i se malku neve{ta. "@oro. @oro Marinov. Zamisli, nî pokani na koncert vo Kamen dvor." "Podobro re~i }e odam na koncert," ja ispraviv jas. "Ne, ne i ne! Ne sakam da slu{nam. Doa|a{ i ti i fit. Vidi ja ti nea. Postojano ne{to mi izigruva tuka, gospo|icata. Se znae, na{ata skopjanka ve}e nema vreme za vakvi provinciski }ermesi, ne li." "Budal~e, pa jas nemam ni toaleta za koncert. Kakov koncert, po |avolite. U{te za toa sum stasala." "Ne doa|a predvid. Toa ne e nikakva pri~ina. Jas }e ti pozajmam. Barem za tolku imame i nie." Se vme{a tetka Olga, seta nasmeana i zadovolna, no sepak nekako dobronamerno presretnuvaj}i ja. "A tatko ti" [to }e re~e toj na toa? Go pra{a li ti nego?" "[to ima da go pra{uvam sega i tatko mi pak za toa, ti se molam. Belki ne mislite deka u{te }e me dr`ite po cel den doma i }e si igram so kukli. Se{to!" Tetka Olga se obrna kon mene, vnesuvaj}i mi se doverlivo i skoro {epotej}i (da ne ja ~ue "starata vampirka"). "Tin~e, toj @oro Marinov, {to ~ovek e? Kako izgleda? Taa ve}e na glava mi sedna so toj sofiski lepezan. Te @oro ova, te @oro ona. Toj samo vetuva i ja mami, kutrata. Tatko ñ, ~i~ko ti Boro, tolku go po~ituvaat ovde i vlastite i, {to se veli, site gradski glavatari, a taa, ete, kako da re{ila da mu zalepi lajno na obrazot. Ne znam, ~edo." "Se mamite, tetka Olga." "No, mene malku me pla{i seto toa. Kako ti izgleda tebe toj?" Bev iznenadena. "Koj? Marinov li? Ne znam, - rekov. Jas denes go vidov prv pat. Ne bi znaela {to da vi ka`am. Navistina." Nevena seto vreme nekako ~udno yure{e vo mene i me merka{e pod oko. "Ostavi gi. - re~e taa razo~arano. - [to ima tie da mi se pletkaat po moite raboti. Sakaat da si go brkaat nosot vo sî. E, ne davam!" Se javi baba Milka. "]erko, kade rekovte deka }e odite?" "Na koncert, babo." "A {to e toa? Da nema pukawe tamu? Ne odite, }erko. Zar ne go slu{a{ tatko ti {to zboruva po cel den. Onoj Itler u{te imal bombi. Cel svet mo`el da go zapali |avolot." "Mol~i, babo, kakvi bombi! . . ." "Ako ~edo, ako. Vie ne slu{ate postari. Zatoa tie ~umi i porazii. Dojde sudniot den, ej Gospodi! . . ." "More, vitosaj mi se ottuka," re~e nervozno Nevena i pogledna vo mene izgubeno, kako da saka da ñ potvrdam deka sî e prokleto glupo i zakolnato protiv nas. Taa prodol`uva{e da se inaeti i kara so tetka Olga i baba ñ, ne svrtuvaj}i se kon moite migawa i i{areti. Potoa, se ka~ivme vo edna od gornite sobi i skoro celo popladne go minavme vo razgleduvawe na nejziniot ~eiz, razni stari albumi i sliki i tokmej}i se, vitkaj}i i kontej}i kako dve gizdi belosvetski.

54

Denot brgu ni mina niz toa zanesno matkawe i cvr~orewe po ogledalata i odaite na gorniot kat i osven {to se simnavme da ru~ame, Nevena niedna{ ne gi ostavi doma{nite da doprat do nas. Najprvin odbrav nekakov dolg rozov fustan, pa potoa sekoj mig se kolebav me|u eden sin kostim i nekakva tirkizna kombinacija so fustan, elek i bluza i otkako kone~no sfativ deka problemot so kondurite e nere{iv (Nevena nose{e dva broja pomali od mene) se otka`av od sî i silno posakav da se izvle~am od ova glupavo vetuvawe, {to go bev dala za nejzina qubov. No kolku ve}e se bli`e{e ~asot da se sretneme so Marinov, taa be{e sî ponervozna i pouporna vo nastojuvawata i najposle uspeav da ja ubedam deka }e odam samo pod eden uslov: ako si ostanam vo svojata skromna sekojdnevna crveno - crna kombinacija od pletenata bluza i crnata {iroka sukwa. Otprvin, taa kako da be{e malku navredena poradi toa, no otkako ñ gi napolniv u{ite deka samo taka i edinstveno vo taa obleka se ~uvstvuvam prirodno, nekako so te{ka maka, no sepak ja prifati mojata pri~ina. ("[to ti mo`am, koga tolku uporno si re{ila da izigruva{ crna ovca", kako da vele{e nejziniot razo~aran pogled.) Ve~erta, na koncertot na Carskiot simfoniski orkestar od Sofija, vo Kamen dvor se nasobra ~uden svet. Marinov izgleda{e sovr{eno miren i vidlivo naper~en so onoj svoj pomalku orlovski profil i iako vo po~etokot me pogledna nekako ~udno, sepak verojatno ne saka{e da pomislam deka e navreden poradi mojata garderoba. Pove}e izgleda{e iznenaden, otkolku navreden. Zatoa, Nevena bleska{e seta. Nejzinite ve{ta~ki biseri, nejzinoto dekolte i dolgite rakavi od til na crnata ve~erna toaleta, ukrasena so bro{ i ve{ta~ka crvena roza, vedna{ upa|aa v o~i. Vo publikata dominiraa uniformite. Vo zbienata sala od Kamen dvor, odli~niot orkestar na Sa{o Popov navistina se iznama~i da go iznajde vistinskiot zvuk i dinamika, {to inaku go bara Mocartoviot divertimento. Verojatno zatoa, vo prodol`enieto toj ednostavno se opredeli za popularnite [trausovi partituri, a otkako zabele`a deka publikata gromko se odzva na toj negov izbor, toj skoro celata programa ja ispolni vo tri~etvrtinski takt i tuka i tamu so po nekoja polka. Marinov likuva{e. Toj samo odvreme navreme }e se obrne{e de kon ednata, de kon drugata od nas, poka`uvaj}i go beliot sjaj na svoite zabi i sigurnosta na zavodni~kiot profil, kako da saka{e u{te pove}e da ja naglasi onaa o~igledna superiornost, {to izvira{e od sekoj negov pogled i zbor: "Ete {to znaeme nie!" Posledniot akord na zadol`itelnata "[umi Marica" go do~eka vo eden mermeren stav na celosna uko~enost, ~ini{ istiot mig }e poleta vrz gradite na Sa{o Popov i izvlekuvaj}i ja sabjata od diplite, kako vitez, }e po`nee sî {to }e mu se najde na patot. Vo toj mig, i ne sakaj}i, poglednav vo polutemninata i opcrtot na toa privle~no lice i pomisliv deka ima ne{to ~udno vo taa isturena vilica, {to potsetuva na onie bestra{ni ptici od grabliviot soj. Zatreperiv nekako bespomo{no i iznenadena od taa iskonska re{itelnost. Izlegovme vo sve`ata

55

prodornost na no}ta i sfativme deka do`dot, na{iot veren pridru`nik, kako {to nî isprati, isto taka, ni go podgotvuva svojot nequbezen pre~ek vo pazuvite na studenoto crnilo na no}ta. Marinov veselo gi otvora{e vratite na crnata Olimpija i po nekolku miga, otkako se smestivme, se vturnavme niz tesnite uli~ki na gradot. Be{e docna i ulicite bea mra~ni i pusti, a poradi do`dot i policiskiot ~as, tie izgledaa postra{no od koga i da e. Brgu go izminavme centarot, kade {to pod streite na kafeanata se tutule{e bugarskata patrola i Marinov izleze da ja isprati Nevena. Taa, se razbira, o~ekuva{e i jas da pojdam so nea i da spijam kaj niv, no mi se ~ine{e deka ne bi smeela pove}e da se zadr`uvam vo gradot i deka i onaka moite sigurno ve}e se beskrajno zagri`eni {to me nema. Odvaj uspeav da ja uveram vo toa. Po nekolku minuti, Marinov se smesti kaj volanot i me zamoli da pominam na Nevenkinoto mesto. Rekov deka mi e seedno i deka toa ni{to ne menuva. Do`dot stanuva{e sî posilen i nie do stanicata ne razmenivme nieden zbor. Koga stignavme pred `oltata ku}a, jas mu se zablagodariv i sakav vedna{ da se nurnam kon vratite, no toj odedna{ go ostavi avtomobilot da brm~i, dodeka farovite go osvetluvaa vlezot na ku}ata, i izvlekuvaj}i se od svoeto sedi{te, me nastigna pred pragot. "Gospo|ice Vitanova, - re~e, - Vi blagodaram {to dojdovte." "Zo{to? - rekov jas. - Treba jas da vi blagodaram {to me pokanivte. Be{e prekrasno. Navistina." "Gospo|ice Tina . . ., - prodol`i toj, nekako dvoumej}i se. "Da. Povelete." "Ne znam. Mo`ebi sum sme{en, ama moram da vi ka`am. Ima, mislam, vo vas ne{to nedore~eno. Ne{to skrieno. Priznavam, ne uspeav za ova kuso vreme da otkrijam tokmu {to, no stra{no me zaintrigiravte." "A {to toa?" "Vi rekov, ne znam. Ne{to tajno. Skrieno. Bi sakal pak da ve vidam. Toga{ verojatno }e znam {to e toa." "Slu{ajte, Marinov, - rekov jas, - Istoto toa, ako ne i pove}e, so malku trud, verojatno }e go otkriete i kaj Nevena, veruvajte." Toj se {trekna i vo istiot mig se pottrgna nekako pred mene, kako da ne pa|a vrz nas do`d, ami vrela voda. "Tina Vitanova, - re~e, naglasuvaj}i go sekoj slog poodelno, - jas sum sloboden ~ovek i se odnesuvam kako sloboden ~ovek. Taka se odnesuvam kon drugite, a taka baram i drugite da se odnesuvaat kon mene. Vie, kako slobodna devojka, najarno treba da go znaete toa." Go gledav vozbudeniot lajtnant i ne znaev {to da mu odgovoram na toa. Sfativ deka nema nekoja re{itelna namera da mi go svrti grbot, pa otkako nabrzina promrmorev ne{to kako pozdrav, se izgubiv zad vratite. Nadvor ostana da kisne na do`dot ubaviot bugarski lajtnant, yurej}i vo zatvorenite vrati od `oltata ku}a i vo toj mig ~ovek te{ko mo`e{e da pronikne

56

vo tajnite na zelenite o~i na Marinov, vo koi kako da tleeja nekoi bengalski iskri, ili toa samo taka izgleda{e, poradi prodorniot odblesok na `oltite farovi od starata crna olimpija {to brm~e{e na do`dot. Vujko mi Ate me pre~eka na pragot prepla{eno, stegaj}i me na svoite rastrepereni gradi i {epotej}i "male~ka moja, male~ka moja," kako prv pat da me gleda vo `ivotot.

57

Toa sekoga{ trae{e samo eden mig, eden mal i neulovliv mig: prvin }e odblesne{e molwata, kako ognen snop {to sekavi~no se rasprsnuva sred zelenite srtovi otade {inite, na~i~kani so nepregledni ostrovca od bulki, a potoa Jane }e gi fate{e niz tesniot procep na vratite od furgonot onie iljadnici iskri, {to vo roj se razletuvaa otkaj ma{inovoda~ot i se gubea vo no}ta. I idniot ~as, odeknuva{e gromot . . . Kako da bea del od opa{ot na sekoja molskavica, {to e vo nekoj lud dogovor so taktot na lokomotivata i postojano igraat edna ista igra, iako do negovite o~i ne dopira{e ni{to osven grst vodena pra{ina, a debeliot pla{t na temninata go tera{e da veruva vo sekakvi ~uda. Jane ne znae{e ni kolku e ~asot, ni {to sî se slu~i od momentot koga no}va ja napu{ti `oltata ku}a od predgradieto i {to se slu~uva sega, vo ovoj docen ~as, vo mra~niot agol na furgonot od tovarniot voz. Toa, vsu{nost, ne be{e ni poluson, ni nesvestica. Ni son, ni jave. (Ni{to ne se slu~uva{e.) Ni reveweto na Lena po sinot edinec, ni nemu{tiot pozdrav na tatko mu, ni staklestiot pogled na Brant sega ne dopiraa do nego. Be{e sam i beznade`no izguben vo mrakot. Go slu{a{e samo ovoj monoton tatne` na ma{inata vo no}ta i so nekoj odzemen ili zaboraven del na setilata od prstite ja gme~e{e bavno i tapo korkata od poga~ata, {to mu ja narami Lena, zaedno so torbata i neute{nata skrb. Ne jade{e. Ne spie{e. Ne gleda{e ni{to. Jane samo go slu{a{e onoj ednoli~en i tap ekot: "Ne sme - e{ da po - to - ne{! Ne sme - e{ da po - to - ne{!" {to go rede{e i povtora{e po stopati zabreftaniot voz, taka{to edinstvenata svest {to sî u{te dopira{e do nego be{e svesta za izgubeniot son i gladot. Tie neute{ni ma~enici ve}e so denovi vieja i rieja niz nego kako besni i iznevereni pci, no nema{e nikakva uteha i nade` deka najposle }e zamolknat edna{. Samo odvreme navreme, }e se dovle~ka{e taka, ni mrtov ni `iv, do procepot na podotvorenoto krilo na furgonot i }e go izlo`e{e liceto na onie sa|avi do`dovi {urkawa, {to se slivaa od rusite kadri do isu{enite usni i pak }e se strkale{e nazad, vo svojot agol. "Tina e tuka," vele{e Ate. "Tina! Kade e Tina?!" se yvere{e Jane na site strani, ~ini{ vozduhot }e go gu{ne. "Otide v grad." "Ah, tatko! I ti, samo taka . . ." Tie zborovi sega se slizgaa niz negovata svest kako senki i ~ini{, von od vidot, zdivot i setilata, kako zaboravena nemo} i so posledniot napor na voljata, taa sega gi pru`a svoite trepetni race niz re{etkite na tovarniot voz.

58

(Ja ~eka{ kako gladna godina, a godinite se plastat, dlaboki, {ugavi, ku~e{ki krasti . . .) (Te u~at da zboruva{. Te u~at da mol~i{. Samo ~ekaweto, pusto da e, uka ne fa}a . . .) Toga{, so seta sila, vo nego se nurna i vovle~e stravot i somne`ot za Brant, {to umira{e tamu pred nekolku ~asa na negovite race, vo negoviot `ilav i nesvesen pregrab, stegaj}i gi onie kov~esti prsti, kako da gi dr`i so mengeme, duri se obiduva{e da gi odgatne onie ledeni {epoti od stisnatite vilici: "Gena . . . pismoto . . . pomni{ . . . Kale{ . . . poslednata ku}a kaj X. . . ." Go ostavi taka, i pokraj prokolnuvawata i u`asot vo o~ite na Ate i neute{niot rev na majka si i se vturna so onaa preostanata sila i gnev vo ovoj polno}en kloparnik i ne znaej}i dali negoviot drugar ve}e gi skinal koncite ili ne, ili pak e sudeno da se mine u{te niz nekoja ala, u{te poma~na, pomorni~ava i pogrozomorna i od samata smrt. Se nurna vo ovaa posledna no}na poternica po izgubenite tragi na onaa kozja pateka {to gi vode{e u{te od ona planinsko selo i gi izneveri tokmu pred samata cel. Sega, koga izgleda{e deka sî e izgubeno, deka ni{to ne e storeno i kako popusto da gi frlija dnite i no}ite i onoj ogan vo ova bespolezno akawe i teteravewe po izlokanite urvi, sega, koga mora{e sî da trgne pak od po~etok, kako ni{to i da ne bilo. Jane znae{e deka toa dolgo patuvawe vo no}ta nema kraj i deka taa vrte{ka nema ve}e nikoga{ da prestane. Toa ~uvstvo na izgubenost, kolku i da be{e ~udno, go ubi vo nego i posledniot trepne` i, prepu{taj}i se na ednoli~niot ritam na lokomotivata, vo pregratkite na no}ta, frlen i zaboraven vo }o{ot na ovoj zatanten polno}en voz, {to se vitka{e po zmiulestite {ini, niz molskavicite i grmotevicite {to se gubeja vo dale~inite, se po~uvstvuva naedna{ osloboden i pojak od site maki. (Kako li izgleda sega Tina!) I namesto nea, tenka i visoka (be{e nekako uveren deka e bezdrugo i tenka i visoka, oti poinaku ne mo`e{e ni da ja zamisli), go vide ona nezaboravno vi{neewe vo septemvri, na samiot prag od vojnata, vo ona cigansko leto, na ringi{pilite kraj Golemata reka i onoj posleden (no, navistina ~esen!) }otek, {to go izede od tatka si Ate, so debeliot vojni~ki remen, visnat sekoga{ nad pomijarnikot. So denovi sobira{e sitne`, dodevaj}i na site mo`ni na~ini, kako {to znae{e da gi sobira so denovi bezbrojnite snopovi susarka za Surova, koga gi palea onie ogromni ognometi i ripaa preku niv na polno}, kako da nadletuvaa nekakvi ve{terki i zli duhovi, a utredenta ve}e ne mo`e{e da gi prepoznae{, onaka natokmeni vo onie najsme{ni i naj~udni partali i maski {to koga i da e nekoj mo`el da gi izmisli. Bea vistinski |avoli. I ne odea na Vodici, da se frlat vo smrznatata reka za da dojdat do krstot, ili poradi toa {to mu veruvaa i go sakaa pop Dukana, tuku poradi tie svoi sitni |avol{tini i sitne`, so koj ja trupaa i duzdisuvaa onaa svoja maalska pe{tera, prepolna so najneverojatni ~udesii, taa vonzemska Aladinova dupka, vo koja mo`e{e da se najde sî, od igla do lokomotiva: no`evi i pra}i, zmejovi i stari fonografi, baterii i radio delovi, stari cokuli

59

i dresovi, kino - kutii so staklenki i crte`i namesto filmovi, stotici para iskinati ~orapi i krpeni topki, prvite ispu{eni duzini cigari "kupe~ki" i ukradeni, delovi od stari velosipedi {to nikoga{ ne uspeaja da gi sklopat vo eden - edna vistinska mena`erija, edno fantasti~no |avolsko gnezdo, male~ok i prokolnat za vjeki vekov od pop Dukana "ereti~ki hram", za malite izgubeni du{i~ki, tie murgavci i {egobijci {to upa|aa srede liturgii so onie svoi magar{tilaci i vreskoti {to se prikraduvaa otade dvorot na crkvata pa sî do vlezot i kandelaberot (kaj {to obi~no se metka{e poluslepiot klisar) i otkade nivnite magare{ki rikovi na pop Dukan so epitrahilot i panagijata mu se pristoruvaa kako nekoe ~udno pretskazanie za bezvernicite, kako zov na Gospoda i kako anatema, kako erihonskite trubi pred Sudniot den . . . A toga{, toj den, kako za inaet, ne mo`e{e da iskopa ni eden mangar i mora{e so ~asovi da ja ubeduva Tina da gi rasitnat poslednite tri dinari za ringi{pilot. Sednuva{e vedna{ do nea i ja turka{e na site strani, visoko visoko, ~ini{ }e gi doprat obalcite i se vrtea taka cel den, omaeni i zaneseni od taa ~udesna vrte{ka, {to im gi zamati i o~ite i svesta. I potoa se slu~i toa {to najmalku go o~ekuva{e i saka{e, tokmu koga mu be{e najubavo od koga i da e koga bil zaedno so nea, po~na da bluva i naedna{ preblede i se izgubi seta, malaksuvaj}i i visnuvaj}i kako trupec na sedaloto, bleda, iznemo{tena i nema. Toj so set glas vika{e da go soprat ringi{pilot, no vo taa op{ta me{anica i vreva nitu go slu{na, nitu go vide nekoj. Misle{e deka e mrtva i koga nekade pred zajdisonce go izgovori prviot zbor, toj poveruva deka negovata edinstvena molitva {to ja znae{e napamet (poradi vrbovata {iblinka na katihetot) ja izvle~e mrtva od grob i toga{ odnenade` re{i da ne se zadeva ve}e so pop Dukan. Si dojdoa doma duri docna nave~er, vinovni, izgubeni i nemi i otkako utredenta si go otkri kabaatliviot gaz, go vide i svojot Gospod i site svetci, dobivaj}i za sekoj vrte` na vrte{kata po pet remena i toa be{e poslednata surovost na Ate {to padna vrz negoviot grb. Sega, naedna{, se seti na prvite stihovi od toj psalm i poveruva deka toa mu doa|a nekako kako dobar predznak za drugarot {to krvare{e vo negoviot dom i pred da sfati deka tie detinski kombinacii so Tina i Brant se samo edna besmislena iluzija i pusta `elba {to o~ajni~ki go tera od mislata za smrtta, gi seti bledite alki od molskavicite, gi pozna crvenite srtovi pod ridi{tata na X. i znae{e deka vo sledniot mig vozot }e po~ne poleka da ~kripi i da ja osvetluva negovata posledna stanica vo no}ta.

60

VTOR DEL

61

Sano} se me{kolam i prevrtuvam vo postelata, obiduvaj}i se da go zgrap~am sonot za {ija, no toj, (nevernikot) postojano me otfrla od svojata ramnodu{na pregratka, ~ini{, vo posleden mig i bez kolebawe. Stanuvam. Svetlinata bie pravo v o~i, boli i pe~e, kako nekoj da roni sol vo `iva rana. Ko ve{terka so dolgi nokti pred moite klepki, kako osa mi se pika niz kosite, niz trepkite i damarite i {tipka, {tipka, kako da sum ja razjarila, kako da sum ja predizvikala, nebare sum ñ stapnala na opa{kata. (Ubodi me oso! Ajde, {to ~eka{? Izvr{i go toj svoj mal i slaven ~in. Ajde, prokletnice!. . .) Go demnam toj otroven `alec, toj veli~estven nespoluk, toj opnokrilen harikiri i se vrtkam okolu sebe, kako zate~ena vo grev. Na otvorenata stranica od mojot zelen sonovnik, mojata male~ka astralna

mapa, i ne znam u{te kako da go nare~am toj svoj zelen ephemeridis, kako isu{eni latici od sinoli~ki vo herbarium, ili muvin izmet na tavan, se mre{ka nekakva ne~itliva re~enica, nad koja so ~asovi se ma~ev no}eska. "Denes go sretnav stariot ^eh, a potoa Nevena me zapozna so Marinov. . ." [ipinki! Kakvi ne gatki se staile vo matnata lejka na gospo|icata, ti se molam. Stariot ^eh, Nevena, Marinov. . . Go gledam ~asovnikot. Da ne se mrdnaa ovie strelki, se pra{uvam. Pa, u{te malku i }e se razdeni, po |avolite. . . Moram za ne{to da se fatam, iako znam deka pajakot na besonicata ve}e odamna go ispolni |er|efot na mojata no}na mora. Odbivnata belina na otvorenata stranica, ~ij odblesok e samo eden `olt kru`en doblest srede mojata umora, me frla vo nekakvo tapo bessoznanie. Tonam vo svojata posledna himera, za koja no}va mo`am da se setam. (Zar ne bi bilo dobro da go imam premudroto bogatstvo na svetot barem eden mig i da ja nara~am najvisokata mermerna kula za grobnicata na stariot ^eh. Kako moj prv i neprinuden zavet. Bez kumiri i indulgencii. Edinstveno, da se izdlabat samo nekakvi obi~ni zborovi. Ne{to kako: "Si umre, siromav!

A ima{e zlatno srce. . ." Ili, ne{to sli~no. Oh Gospodi! Ta, toj, verojatno, }e me nad`ivee i mene i site nas. [to sî nema mene da mi istekne. Go gasnam svetloto. Temninata im godi samo na moite umoreni o~i. Inaku, sî drugo se gubi i lepi vrz svojata gluva postojanost. Ve}e go poznavam sekoj }o{, sekoj proklet predmet vo sobata i niz ovaa grobna ti{ina kako da gi naslutuvam site leleavi senki i mrtvila, {to go

62

izma~uvaat mojot napregnat vid i svesta. Kade? Kade, po sî {to se slu~i no}va, po |avolite. Ve}e ne mo`am da se izmamam ni samata sebe si. . . Otprvin poleka, a potoa sî pojasno dopiraat do mene nekakvi tivki i prigu{eni lipawa. Go raspoznavam glasot na vujna mi. Pla~e! Ne pametam koga taa nekoga{ pla~ela. . . [to li ja vozbudilo tolku, vo ova gluvo, vo ova niedno doba na no}ta, vujna mi Lena?!. . . Se premetkam niz sobata kako seni{te. Ne znam {to da storam. Mislam, }e pomine. Kako grd son. Kako prividenie. Lelekot na vujna mi Lena e sî posilen i sî pojasno dopira do mene. Se pra{uvam po stopati {to bi mo`elo da go predizvika toj jad, {to vo ovaa dlaboka i morni~ava temnica, se oglasuva kako nekoja podmolna soblazna, kako nekoja crna koba, {to navestuva te`ok i nepredvidliv ~in. O~ekuvam nemo i kako prekornica da soberam sili i da se oglu{am od sî, stegaj}i ja vo gr~evita pregratka svojata usvitena glava, metkaj}i se od vratata do prozorecot, no ne uspevam da se oslobodam od kukavi~lakot {to sano} me izma~uva i me obzema seta. Me zgrap~uva, mi se sleduva vo krvta, vo zdivot i vovlekuva vo ve}e odamna izgubenoto i opusto{eno gnezdo od agolot na sobata. Se pla{am. Ne{to se kine. Seknuva. Ne{to stra{no i te{ko se lizga i grebe po mra~nite rabovi na ovaa soba. Kako da se povampiruvam. Kako da stanuvam oska na stra{niot tanc od {umot i senkite, {to se vrti i vrti okolu mene kako luda veternica. Nametnuvam nekakov temen pled vrz golite ramenici i se spu{tam po skalite. Sega sosema dobro go slu{am lipaweto na vujna mi. Se prikraduvam do nejzinata vrata. Taa e. Taa. Tropam. ^ekam. Oslu{nuvam i istrpnuvam. Se zdrvuvam i ne mo`am da se pomrdnam. Stojam, obesena vrz ra~kata na vratata i mol~am kako kip. Najposle, se nurnuvam vnatre so seta sila i go nao|am nejziniot bezumen pogled vo mrakot. . . Sama e. Pa|am vrz nea na krevetot i {epotam kako luda. "Vujno, ti pla~e{! [to se slu~ilo? Strav mi e, vujno. Ka`i mi. Ovde se slu~uva ne{to. . . se slu~uva ne{to. . . neli. . . ka`i. . ." Taa mol~i, me stiska vo svojata pregratka, mi ja pribira kosata i mi gi bri{e solzite so svojata gruba dlanka. Ja gledam i pak pa|am vrz nea, neute{ena, ~uvstvuvaj}i kako solzite ni se me{aat po vratot, po obrazite, po gradite. "Vujno, ka`i mi!..." Taa u{te posilno me stiska. Go krevam svoeto lice i naedna{, vo temninata, proniknuvam vo tainstveniot blesok na nejzinite nasolzeni o~i. "Jane! Jane li?!. . ." Taa me stega so seta sila vo svojata pregratka i ~uvstvuvam kako ramewata ñ se tresat i kako se ma~i da izgovori nekoj te`ok i nedofatliv zbor. Ne ka`uva ni{to. Samo se zasrknuva i pla~e. "[to e so Jane? Ka`i mi, vujno, te molam! Da ne e..." "Ne!" se {treknuva taa, sekavi~no i izbezumeno, kako da ja brka satanata od sebe. Vo toj mig, vrz krevetot plisnuva eden prodoren snop od elektri~na lamba i, skoro izbezumena, sripuvam, istrpnuvaj}i seta.

63

Na pragot od sobata stoi vujko mi Ate. Kako omaena, go preletuvam kratkoto rastojanie pome|u krevetot i vratata od sobata i se srinuvam vo negovata pregratka. "Ne pla~i, milo moe. Ne pla~i. Sî e v red. Sî e v red. Smiri se . . ." "[to mu se slu~i na Jane?" "Ni{to. Ni{to ne mu e na Jane. Smiri se, }erko moja. Sî e v red. Sî." ("Sî e v red" i toa e edinstvenoto ne{to {to mo`e{ da mi go ka`e{ i da go izmisli{ vo ovoj mig. Ah, vujko moj! Do koga }e me mami{ so ovie tvoi ubavi prikaski. See{ trici, namesto otvoreno da mi ja ka`e{ vistinata. I slep znae kolku e ~asot. Se pla{i{ i ~uva{ od golemi zborovi i kako bo`jak mi se krsti{ i kumi{ ("~uval Gospod od pogolemi nesre}i!"), a vamu, jas istrpnuvam i se tresam kako trepetlika vo no}ta, izgubena i sama pred tvojot prag.) Me gleda. Se so`aluva. Me vodi po temnite skali na podrumot i go osvetluva liceto na crnomurniot. Go gledam toa spotnato ~elo, toa bledo oroseno lice, tie nepoznati o~i, nad koi se slepile nemirnite crni kosi, onaa dolga luzna, {to kako pijavica se sliznala od obrazite kon rabot na usnite i mol~am, mol~am, ~ini{ sekoj mig }e se urnisam vo temnata bezdna na no}ta samo da ne e taa negova ogromna i `ilava ~eparda, {to me stega i mi gi odvra}a o~ite od trepetnata sve}a {to dogoruva niz onaa {upliva proyevka od podrumskite procepi, nad toa izma~eno bledoliko lice so luzna, lice na asket, {to ~ini{ se stopilo so yidot, kako freska. Mol~am. Se tresam i mu se voviram duri vo senkata. "Ete, zatoa sno{ti te korev. Imame ranet ~ovek vo ku}ava, a ti duri do pragot mi go nas'ska ku~i{teno. Sno{ti, pred da se vrati{, go dovle~e Jane, ni mrtov ni `iv. Malku treba{e, pa da se sudrite na vlezot," toj toa i ne go zboruva{e. Samo go prostenka. Vo eden zdiv. Niz zabi. "Oh, vujko, prosti mi! Te molam," lipav, gu{kaj}i go. "Mol~i. Tivko, }erko moja. Ne se voznemiruvaj. Te{ko e ranet. Odvaj krvta mu ja soprev. Mo`ebi }e se izvle~e, kutriot." "A Jane, vujko?" "Jane? Toj svitka opa{, |avolot. Re~e }e se vrati. Kojznae." Go ostavame ranetiot i potoa se ka~uvame vo sobata na vujna, obiduvaj}i se da ja smirime. Varam kafe od ja~men. Ü go nosam vo sobata, no taa ve}e stanala. Nadvor se razdenuva. Vujko mi se pletka okolu kujnata, a jas se obiduvam da se rasonam sosema, pliskaj}i si go liceto so studena voda. Ne odi. Sega, otkako no}ta po~na da se povlekuva (kolku brgu po~na da se razdenuva!), ~uvstvuvam kako se povlekuvaat site premre`ija, kako da stivna {umot na krvta vo damarite i kako da pote~e sî vo nekoja ~udna i dale~na pritoka na sonot, niz onie isti grebeni, niz koi do pred izvesno vreme se ~epate{e maticata na porojnite vozbudi i naplivi na stravot, sî kako da si legnuva{e vo svoeto korito. Zdivot se vrati vo svoite me|i i ottamu se pru`a{e onaa stara gletka kon nivite na strplivosta. Poplavata mina i sega ~uvstvuvav deka imam sili da se spravam so site gnile`i {to gi ostavija

64

vrte`ite po onie rovki i neotporni bregovi na mojata samotija. Znaev deka predmetite za mene vo idniot mig }e po~nat da go gubat svoeto zna~ewe, svojata poznata forma i staro mesto vo prostorot i otkako filxanot so ja~menovoto kafe napolno se izli vrz masata, sfativ deka sî e popusto i deka barem edna{ moram da si priznaam samata sebe si (so onaa merka nad koja nikoj ne gi stava{e svoite tegovi) deka sonot, vsu{nost, e samo edna poto~na terezija za onaa definitivna sostojba {to nekoi ja narekuvaat ramnote`a, a jas so svojata ve~na tvrdoglavost da gi smandoram ne{tata dokraj, go nare~uvav samo poevtina cena za izgubeniot mir. Sum spiela dolgo. Bez seni{ta, premre`ija i sliki. Kako mrtva. Stanav duri napladne. Gi raskriliv zavesite i se uveriv deka po tolku vreme, nadvor e vistinska prolet. Vo ku}ata vladee{e groben mir. Ja oslu{nuvav ti{inata i se obiduvav da gi povrzam skinatite konci na nastanite {to mi se ispremetnaa niz glavata vo izminative dni. Mi se svrti i sme{a naedna{ sî. Se simnav kaj starite. Vujna mi, sprotivno na sî {to dotoga{ bev naviknata da gledam, sede{e na krevetot zadumana i se xare{e naokolu, otsutno, vo nekoi nevidlivi to~ki na yidot. Ne. Ne ja voznemiriv. Voop{to kako da ne me zabele`a. Kako da be{e obvitkana so nekoja nevidliva koprena i ne se obyira{e na ni{to. Be{e potonata vo svoite misli i samo po otsutniot sjaj vo o~ite, mo`e{e da se nasluti deka taa i nema nekakov opredelen predmet vo tie misli, tuku seedno i bescelno lunya okolu prazninata {to ja opkru`uva i se obiduva da mu se predade dokraj na toa pijanstvo, na toa gluvo leleewe vo prostorot, {to tolku prilega{e na nekoja smerna pomirenost so ne{tata, po koja sî stanuva bezvremeno i neranlivo. Trpki mi minaa niz snagata od taa slika. Pojadokot be{e na masa, no jas nitu sakav, nitu mo`ev da jadam. Ne ~uvstvuvav nikakov glad. Se iskradov poleka od ku}ata i izlegov nadvor, vo gradinata, baraj}i go so pogledot vujko mi Ate. Zad stani~niot peron, bleskotej}i na pladnevnoto sonce, ja zabele`av modrata limuzina na gradskiot taksist. Vujko mi se zadade otkaj peronot, idej}i mi v presret. Me gleda{e kako da se is~uduva {to sum trgnala kon nego, no jas i ne do~ekav sosema da mi se pribli`i, nestrpliva i nervozna, pro{epnav: "Kako e toj?" "Lo{o, lo{o, lo{o. Ne{to vedna{ mora da se stori. Se gubi, kutriot." "Vujko, no ti re~e.. ." "Znam, ~edo, znam. No, ete. . ." Nemo}no gi krena ramenicite. Toga{ re{iv. "Odam v grad. Znam, znam, ne gri`i se. To~no znam {to }e storam. Nikakvi nepromislenosti. Ne sum dete. Veruvaj mi, vujko. Odam." Go ostaviv tamu, pred ogradata, so negoviot voznemiren pogled i se upativ kon taksistot, {to go be{e skril svoeto lice od silnite son~evi zraci so spu{teniot ka~ket nad o~ite i sede{e na prednoto sedi{te, ispru`uvaj}i si gi

65

nozete od otvorenata vrata. Mi re~e deka nekogo o~ekuva i ne poglednuvaj}i vo mene. Go molev dolgo i otkako niz svoite bezvolni, no dosta ve{ti potpra{awa, razbra deka sum mu }erka na Petar Vitanov, sepak popu{ti i na krajot se re{i da me prefrli do gradot. Re~e: "Pa belki, nema {anot da mu padne ako po~eka malku. A mo`ebi i }e go stignam. Ajde vleguvaj." Me simna vo centarot. Mu go podadov ~anti~eto i mu rekov da si zeme sam. Be{e zadovolen. [tom izlegov od limuzinata, se sudriv so tolpata narod, {to se be{e sobral okolu bugarskata sve~ena procesija. "Ubile nekoj niven feldfebel sno{ti," mi re~e eden od minuva~ite. Voenata muzika nabrgu prestana da tre{ti. Razvle~enite koloni od procesijata naedna{ se stutkaa i zbija i po nekolku miga nad plo{tadot padna nekoja zlokobna {tama, {to kako sî u{te da gi vpiva{e poslednite akordi od posmrtniot mar{. Pred nasobraniot narod se pojavi Marinov. Otprvin zboruva{e tivko i vozdr`ano, a potoa, neo~ekuvano i tor`estveno se provikna za "~asovojot {to padna na posta si - i toa od kogo? - od razgakanite garvani i kukavici, od {umkarite, od narodnite vragove, od xelatite na svobodata - od toj xgan." Vo toj moment, isto kako {to po~na naedna{ da vika, pak se povle~e nanazad i zamolkna, kako da sobira{e sili za eden nov oratorski atak. Se zagleda dolgo vo molknatata tolpa i toga{, ~inam, me zabele`a. Iako oddale~en, sepak go se}avav onoj `oltozelen odblesok na gnevot. "Odmazdata }e bide te{ka! T e { k a i p r a v e d n a!" se provikna na siot glas. Potoa, teatralno go spu{ti glasot i krevaj}i gi racete vo visina na svoite o~i i otkako gi vperi prstite kon kov~egot na mrtviot bugarski feldfebel, gi ra{iri svoite zgr~eni deset prsti: "Za sekoj ubien vojnik na Golemata maj~ica B'lgarija - deset predavnika!" Negoviot gneven vosklik ostana bez odyiv me|u nasobranata tolpa narod. Po nego, govorea i se menuvaa govornicite, no nikoj ne ja dostigna `estokosta na Marinov, so onie negovi vostor`ni i pateti~ni pozi. Tolpata nemo gi slede{e tie gnevni tiradi i poleka po~na da se raziduva. Toga{, kapelnikot, {to v~era me iznasmea na promenadniot koncert, ja krena svojata palka i vo naredniot mig, odeknaa istite cilikawa na posmrtniot mar{ a povorkata nemo i tor`estveno se upati kon grobi{tata. Pri pominot, Marinov se svrte kon mene i doverlivo mi kimna so o~ite, so nekakva nata`ena nasmevka i, ~ini{, i vo eden tolku va`en i redok ~in, saka da me uveri deka sî u{te ne go zaboravil svoeto vetuvawe. Kojznae. Mo`ebi i ne mislel taka. Seedno. Se upativ kon [adrvanot i nabrgu se najdov pred drvenata ku}a na stariot ^eh. Go najdov zafaten so crpewe voda od bunarot i, zadi{ana od tr~aweto i ka~uvaweto po ugorninata, se plesnav vrz kamenata klupa pod slivite od dvorot. Go vidov negovoto zadovolno lice, no ne mu se pribli`uvav i dolgo ne mo`ev da dojdam do zdiv. Ne re~e ni{to. Samo prodol`i da go vadi cve}eto i odvreme navreme doverlivo se obrnuva{e kon mene, obiduvaj}i se niz

66

onaa negova inteligentna nasmevka da pronikne vo mojata vozbuda {to ne mo`ev da ja sokrijam. Kojznae, toj verojatno be{e uveren deka moite nemiri poteknuvaat od oblacite, ili nekoja sli~na eteri~na sfera. Negovata dobrodu{na simpatija nad moite neve{ti obidi da ja nadrasnam i skrijam vozbudata od negovite pogledi, kako da vele{e niz onoj nemu{t, no re~it na~in: "Ako de, ako. Znam jas. Se slu~uva toa na tie godini. Koga drugpat, ako ne sega." Kako da znae{e deka taa vozbuda ne e predizvikana samo i naprosto od tr~aweto po sokacite. Taa kaj stariot ^eh, o~igledno, bude{e nekakvi rozikavi i prelestni odzivi, taka{to spokojstvoto i u`ivaweto so koe toj seedno prodol`uva{e da si gi vadi svoite trendafili, kaj mene sî pove}e i pove}e predizvikuva{e ~uvstvo na nemo}. Ne znaev kako da mu se pribli`am i da gi raskinam tie milozlivi kopreni od stare~kata nasmevka, {to vo toj mig, i ne sakaj}i, kaj mene budea samo otpor i moeto trpenie nabrgu po~na da se gubi, za{to so~uvstvoto na stariot ^eh, na na~inot {to mi go uka`uva{e toj, be{e samo eden qubezen, no nesmasen na~in da mi se iska`e ne{to {to ne e mnogu daleku od edna nesvesna, i zatoa, mo{ne ma~na presuda vo toj mig. Toga{, za sre}a, rezeto na portata se podigna i niz nea vo sledniot mig se pojavi visokata pobelena glava na staricata. Stanav, itro ñ pritr~av i ñ ja baknav rakata, {to taa vedna{ i kako poparena si ja povle~e i zbuneto go promrmorev svoeto ime, na ona nejzino otse~no: "Katerina Smirnova." Me gleda{e qubopitno eden mig. "^ie si ti, ~edo?" pra{a. Stariot ^eh ñ re~e sî. "A, taka . . ." se priseti taa i se upati kon tremot, ne ~ekaj}i da go slu{ne i krajot na ^ehovata prikaska. "Nada Vitanovi}. O, da! Sovr{enaja `en{tina. Pomnam, pomnam krasavice. Ti sovr{eno podobna . . ." i se izgubi po skalite, ~ini{ godinite ne pretstavuvaa nikakva pre~ka. Se prisetiv na zborovite na stariot ^eh. Ma~enica! Neoti. Se potkrenav poleka od kamenata klupa i ne`no go doprev po ramoto stariot ^eh. Toj se potrgna iznenadeno, se svrte i mi se zagleda vo o~ite, kako da saka{e da me obvitka so svojata {iroka nasmevka. "Eden mlad ~ovek, - rekov - umira onamu, vo na{iot dom." Toj, naedna{, ja spu{ti svojata limena prskalka na zemja i me prifati za race, ~uvstvuvaj}i deka sekoj mig mo`am da se raspla~am. "Te razbrav li dobro. [to mi zboruva{." re~e toj. "Pa, zo{to mol~e{e dosega, dete moe? Katerina! Katerina, simni se vedna{ dolu." "[to e? [to stanuva starik, ka`uvaj." "Simni se dolu, rekov. Ili, podobro, prvin zemi si ja torbata. Odime na `elezni~kata stanica. Vedna{." "[to e sega, starik? Kade gori tolku, ta {to si se razdral naedna{."

67

"Ne drdori gluposti, ami simnuvaj se koga ti velam. Me slu{a{ li? Pobrzaj." Po nekoe vreme, se spu{tivme po strmite sokaci na {adrvanot i se upativme kon mostot. Ja vle~ev torbata na Katerina Smirnova nagnetena vo slameniot kufer i odev na edna pristojna oddale~enost od stare~kata dvojka, ~uvstvuvaj}i deka vrskata pome|u edna mlada gospo|ica {to se upatila kon `elezni~kata stanica i oddale~enite starci minuva~i (so ona naramena motika od grbot na starecot) e re~isi sosema nevozmo`na i ne mo`e da pobudi nekakvi somne`i kaj koj i da e. Sepak, se borev so samata sebe si i se trudev da ne podzastanuvam ~esto i samo odvreme navreme uspevav so dosta napori da go prefrlam tovarot od ednata vo drugata raka i da frlam po nekoj skri{en pogled kon ^eh i Katerina Smirnova. Ne ~uvstvuvav nikakov strav, ako ne be{e strav toa {to postojano gi brkav razburi~kanite sueverni naplivi od mislite, taka{to moite sme{ni kombinacii so ~ekorite i odglasot na oddale~eniot ut kraj rekata se obiduvav da go usoglasuvam so nekoj neverojaten sistem da ne pa|a na devetkata (devetkata e datumot na moeto ra|awe) i sî nekoi takvi nedokvakani ne{ta, iako, vo tie migovi, i pokraj mojata male~ka snaga, ~uvstvuvav nekoja luda, nekoja pijana samodoverba, taka{to onie stari {emetewa po ruskite romani i luduvawata po onie besni junkerski igri so smrtonosnite ruleti, sega mi prilegaa na nekakvi detinesti i nesoleni {egi. Ja stegav ra~kata od slameniot kufer i verojatno si pridavav nekoja ~udesna va`nost na samata sebe si, odej}i napred gordo i ispraveno, i pokraj tovarot {to mi gi zdrvi racete i potta {to seta me obli. Ne. Ne ~uvstvuvav nikakov strav. Oko ne mi trepna. Samo odev i gledav uporno napred kako maska. Mislev na stariot ^eh. ^uden nekoj starec. Go barav i se obiduvav da go fatam vo najprostite tragi na tie ogromni stapki {to gi ostava{e na svojot pat, no ~uvstvuvav u`asna nemo} i popa|av vo nekoi zaboraveni stapici. Odev po svoite stari pati{ta i se fa}av na starite primki od prikaskite na ^eh, kako da lutav po nekoi razurnati mostovi {to nikade ne vodat i ni{to ne povrzuvaat ve}e. Kako prikaskata za mladiot fon Emerlih, na ovoj ist most, na svrtuvaweto za Solun, pred tri godini. Mo`am da si go zamislam. So taa negova pobelena griva, so tie dlaboki proniklivi o~i, so onaa ~udna, odvaj zabele`liva nasmevka, kako nedofatna senka vrz izbr~kanoto lice. . . Srede onoj mete`, sred taa gletka na denot od sve{teniot ogan i gromkite "tatkov{tini" na car Boris kon "podanicite". . . . . . "na site predavnici na Golemata majka Bugarija, na site srpski {uri i li`isani - neka im e prosto! . . . Dojde denot na slobodata, bugarski narode!. . ." ^eh ne mo`e{e da go izla`e taa siva i al~na figura, nakitena so ednostavnosta na dvorski {ut. Toj ne gi propu{ti re{itelnite mavtawa i

68

yve~kawata na "balkanskiot klu~ar" (so kajzerski blagoslov) srede zgr~enata tolpa. Se pritai vo svojata ~kripava ~ardaklija kaj [adrvanot, ja narami motikata i se spu{ti kon livadi{tata pod gradot. (O~i neka vadat, ku~i{tana.) Duri i ne go zabele`a gnevnoto lice na mladiot fon Emerlih srede pra{inata i konvojot {to so maka probiva{e pat niz tie stoletni dupki.

>>Der ist ohne weiteres, irgendein Verückt Mann. Bettler, order so was.<<1

>>Ja, Herr Oberläutnant.<<2

>>Geh, und mache ihn mir aus dem Weg, diesen Dreck."3

>> Ja, Herr Oberläutnant.<<4 >>Herr Offizier! Der Mensch, der ruhig auf seinem Weg geht, is doch kein verückter Mensch, nicht war?<<5 >>Siehemal! Er spricht Deutsch, mein Gott!<<6 >>Deutsch zu sprechen, ist es irgendwelche Zauber?<<7 >>Wass?! Er, er erlaubt sich noch zu beleidigen. Herr Dimof, dieser Mann . . . dieser Alten . . . was ist er . . . ein Jude?<<8 >>Nein Herr Oberläutnant, ein Taugenichts. Ein alter untergegangener Tchehe, oder Hungar . . . werweiss Taugenichts, sage ich Ihnen.<<9 >>Noch heute ihn fest nehmen!<<10

Debelata sve}a nad bledolikoto lice od ranetiot ve}e dogoruva{e i male~kiot plamen odvaj go izdr`a naletot na promajata od podotvorenata vrata. Se simnavme vo podrumot, nemi i molknati i da ne be{e onoj podmolen krckot na {ticite od skalite, nekoj bi mo`el da pomisli deka na dnoto od `oltata ku}a se pojavile duhovi i srede bel den vo nea se naselile nekakvi ~udni seni{ta {to {umolat i se lizgaat po yidi{tata. Katerina Smirnova se obyrna okolu sebe, baraj}i so pogledot kakov i da e predmet na koj bi mo`ela da go spu{ti za mig svoeto umoreno stare~ko telo, no otkako se uveri deka ni{to sli~no na stol ne se metka vo blizinata, ja ostavi torbi~kata, klekna vrz svitkanite kolena so pomo{ na ^eh i pogledna vo ranetiot, sprostren vrz debeliot du{ek na podot. Vo toj mig, vujko mi Ate ja nadnese nad nea gazienata lamba i skr`avata mi`urkava svetlina

1 "Ova e, bezdrugo, nekakov lud ~ovek. Prosjak, {to li." 2 "Da, gospodine oberlajtnant." 3 "Odi, i vedna{ trgni mi go od patot toa |ubre." 4 "Da, gospodine oberlajtnant." 5 "Gospodine oficeru. ^ovekot {to si odi mirno po svojot pat ne e lud ~ovek, zar ne." 6 "Vidi! Pa, ovoj zboruva germanski, bo`e moj!" 7 "Da se zboruva germanski, zar e nekoja vrvna mudrost?" 8 "[to? U{te se osmeluva i da navreduva ovoj ludak! Gospodine Dimov, ovoj ~ovek ... ovoj strec ... {to e ... Evrein?" 9 "Ne, gospodine oberlajtnant. Obi~en skitnik. Nekakov star propadnat ^eh, ili Ungarec. Kojznae. Skitnik, vi velam." 10 "Da se privede! Neizostavno. U{te denes."

69

padna kako nemliva senka i go po`olti orosenoto bledoliko lice so luzna. Smirnova go potkrena }ebeto, go vide iznemo{tenoto telo, obvitkano so leneno platno okolu gradite i rameto i mu go dopre pulsot. Po nekoe vreme, ja otvori torbi~kata i mu ja podade na ^eh, a ovoj, vedna{ go zede pod raka vujko mi Ate i pobara ~ist sad i voda. Katerina gi izvadi slu{alkite, obiduvaj}i se so moja pomo{ da go potkrene malaksanoto torzo na ranetiot, no otkako se uveri deka od toa nema nikakva polza, se navedna i po~na da go oslu{nuva ot~ukuvaweto na srceto. Stoev nad nea, so lambata v race i se obiduvav da proniknam vo zna~eweto na onie tivki i nejasni vozdi{ki, {to taa postojano gi cede{e niz nos i kako opiena gi sledev so lambata dvi`ewata na ve{tite race, {to bavno bavno lazea po teloto na ranetiot. "Od koga e tuka?" pra{a, ne gledaj}i me. "Ne znam. ^ekajte, rekov. Ima mislam edno dva - trinaeset ~asa. Pove}e ne." Taa ja svrti svojata glava i zagri`eno pogleda vo mene. "Ti, krasavice, ~ula {to gangrena, tetanus?" "Da," rekov istrpnuvaj}i seta. Ja gledav prepla{eno i kako da go sfati moeto nemo pra{awe, se svrte pak kon ranetiot i ne izusti ni zbor. Po nekoe vreme samo promrmori ne{to kako "iljadnici igli vo glu`dovite" i toga{ se str~av duri do bav~ata po onoj trono`ec, vrz koj pominav tolku sparni letni no}i. Ne pomina mnogu koga ^eh se pojavi so sadot i instrumentite i Katerina pobara da se donesat site lambi {to gi imame vo ku}ata, dodavaj}i (kon vujko mi) "i tvojata `elezni~arska, da", "pa i sve}ite ne se bez polza, mo`e." Toga{, otpo~na nejzinoto dolgo i ma~no patuvawe po senkite, svetlinite i odblesocite na dnoto od izgubenata `olta ku}a od predgradieto i toa slepo i te{ko buri~kawe po ranite i krvta so tie male~ki ostrila niz koi se sudiraa bleskotnicite pod korata na mrakot kako da prilegaa na nekakov dervi{ki ritual, i jas, kako vo crna magija, gledav vo crnomurnoto lice na ranetiot partizan i ispotenite vlaknesti gradi, bez da po~uvstvuvam deka i samata ja stisnav vilicata gledaj}i vo izdraskanite usni {to se penat i lepat i bez da sfatam deka niz mladata temna {uma na gradite od ranetiot, kako vo potoci se lizgaat i me{aat potta i krvta. ^eh i vujko mi cvrsto go dr`ea za polovinata i vratot, ne popu{taj}i ni za mig i pred da se osvestam {to se slu~uva, nad `oltiot snop od gazienata lamba, Smirnova go poka`a ona male~ko krvavo {il~e, {to sosema se izvitkalo i sega, vo pregrabot na tenkata pinceta, taa go dr`e{e pred o~ite na dvajcata ma`i kako da go zgrap~ila najgolemiot love~ki trofej. "Se zabil duri vo klu~nata koska. Male~ka puknatinka. Ni{to osobeno," veli. Bara leneno platno. Ja zatvora ranata. Svitkuva triaglesto klop~e okolu vratot na ranetiot. Potoa, go spu{ta na grb izvodenetoto telo i ona bledo asketsko lice, gleda vo nas, ko da blada, ~ini{ sonuva so otvoreni o~i. Katerina Smirnova go zase~e so no`i~kite zavojot od nozete {to go izmajstoril vujko mi Ate, velej}i mu deka mora nekade ve}e da gi isprobuval tie marifeti, koga, ete, uspeal da ja vrati i taa te{ka crna krv vo nejzinoto staro korito. Ovoj go spomenuva{e Solun, ili takvo ne{to, i `alno se nasmevnuva{e zad

70

grbot na starata Rusinka. Re~e: "par~e od granata?" Taa re~e: "Da." "Mom~evo imalo sre}a?" "Da," povtori Katerina. "Nogata e vo red". Potoa se izmi, gi sobra instrumentite i se upati kon skali~kite. Gi isprativme do pragot. Potoa, izlegoa niz bav~ata i se upatija kon rekata i jas dolgo ja sledev so pogledot stare~kata dvojka {to svi kon rekata i postepeno se izgubi vo zaslepuva~kiot blesok na pladnevnoto sonce.

71

Gleda{e nemo vo temnata silueta nad sebe. "Kolku e ~asot?" re~e. "Mrkna." Ni{to ne razbira{e. Ni kade e, ni {to se slu~ilo so nego. "Koja si ti?" "Tina." "Tina - koja?" "Tina Vitanova." "I?" "I ni{to," re~e taa. Mu go ostavi jadeweto i se iskrade kako senka. Toj ni ne pogledna vo toplata supa, {to se isparuva{e vo mrakot. Vo negovata zamaglena svest zatreperi `oltenikaviot odblesok na sve}ata i ne~ujniot tek na topliot provev, {to se lizga{e po nemlivite yidi{ta na ovaa crna sterna, kako nekoja mla~na do`dovnica, vo koja se sleale site bole{tini.

Be{e toa samo eden neodgatliv moment, mo`ebi nekakva tainstvena lucida intervala {to proleta i proyuni niz svesta, pred povtorno da go sovlada mrakot. "Mrkna", "mrkna" li re~e temnata silueta, ili toa be{e samo u{te edna bleda senka, {to se slizna po yidovite. Toj ne mo`e{e da ja dodr`i ni dofati taa iskra, {to taka odnenade` problesna vo mrakot. Kako letna svetulka, kako pla{ica {to ja proboduva osameniot zrak na zalez nad sveti Kaneo, kako vetru{ka {to go vee zlatniot prav na rascutenata vi{na kraj prozorecot od `oltata ku}a vo predgradieto. Temno - zelenikavata kora na predmetite vo podrumot gi prave{e neprepoznatlivi i najostrite rabovi na kameni{tata, a vo svojata nemo} da otkrie makar samo eden male~ok del od niv, toj povtorno padna i se spletka vo mre`ata na bessoznanieto, skle{ten vo te{kiot jarem na svojata agonija. Toj, vsu{nost, ve}e i ne se bore{e so ni{to. Iskinatite konci vo negovata zamatena svest se roeja kako vinski mu{ici sred nagme~en kazan naesen. Samo pretka{e, po navik, ili od nekoj nejasen bol na setilata, {to se vkrstuvaa i razminuvaa niz negovata svest. Toa ne be{e ni bol, ni pijanstvo, ni nesvestica. Samo nekoe tivko i tapo kopneewe. "Mrki!" - do~u odnekade. - "Mrki, ti li si toa? Odgovaraj". Toj samo se vle~ka{e i grebe{e po mra~niot agol na podrumskata soba i, iako sosema dobro go prepoznava{e glasot na svojot star drugar (onoj ist manuk {to go zarazi so ovaa te{ka i neizle~iva bole{tina), se dvoume{e i ne znae{e {to da stori vo toj mig. "Lila e fatena", mu bea prvite zborovi na dojdenecot, {tom se vturna onaka razjaren i izyemnat vo podrumot, iako ni lozinkata ne ja ka`a i nitu so eden pogled ne se obyirna na negovata polna okokorenost. Toj trpelivo ~eka{e na pragot i demne{e kakvo i da e prifatlivo objasnuvawe. No, obyirite tuka ne

72

zna~ea ni{to. Izminaa celi tri dena otkako bea svr{eni site rokovi. Nikoj ne se javi. Toj mo`e{e tuka, nad skr`avite `ar~iwa od mangalot, da gi ispe~e site preostanati kostewa od posledniot paket {to stigna so vozot od \ev|elija i pak popusto da si gi trie i kr{i izyemnatite dlanki, da crkne i skon~a kako pes. Tie ne doa|aa. No negovata treska i ognot ne popu{taa ni za mig. Toj ve}e ja be{e izgubil i najmale~kata nade` deka }e go sopre trkaloto, {to taka vrapito se nurna vo svojata posledna i nedogledna prudolina. Nadvor svire{e i besnee{e onaa luta i nevozmo`na ko{ava, na koja nikoga{ ne uspea da se privikne dokraj i od koja postojano vle~e{e nekakvi te{ki nastinki, otkako studot ubavo }e se navre{e dlaboko vo nego, duri do koskite. Toj, Branko Terziev, ili Terzi}, kako {to go pi{uvaa vo knigite, terziski kalfa i gurbetlija, crnomurest mladi~ so streloviti o~i so odvaj zabele`livi nijansi na krivogledost i "~okaliski" akcent {to "vedna{ go otkriva ju`noto poteklo", rabotnik niz ~ii race pominaa tolku jaki, cvrsti i sjajni platovi na gospodata {to sekojdnevno se metkaa niz muvlosanite koridori do bankoto na g. Kati}, |on~e{e po ulicite so nekakvi sme{ni kurki i litarki, koi ne samo {to ne mo`ea da opstojat na zmiskite ape`i od Panonija, ami naprotiv. Ve}e tolku bea izli`eni i izvetveni, {to tie odamna ja preminaa granicata na sme{noto i sî pove}e i pove}e stanuvaa nekakvi `alni krpi i krpenici, vistinski barjak na negovata siroma{tija, visnat postojano "na polovina kopje" od Terazie do Vo`dovac i nazad, sekoj den, bez prestanok. (Treba{e da izminat celi tri godini, dodeka ne uspea da skrpi ne{to {to bi mo`elo da se nare~e kaput). (Ne mo`am, be brate. Tuka ni{to ne pomaga. [to mo`am, ajde, ka`i mi. Jas sum si ju`no yvere. Sonce mi bara du{ata, pa toa ti e!. . .) Koga dojde prv pat vo Belgrad, so svojata male~ka bov~a v race, misle{e nebare }e poleta. Kako da ima{e krila vo nozete. A jade{e edna{ dnevno. I dali i tolku. Ponekoga{ ni tolku. @ivee{e od nekoe ogneno qubopitstvo {to postojano go dr`e{e vo nekakov nepopustliv gr~ da grabi i grabi napred, kako omaen, bez da se osvrnuva na {to i da e. Se pletka{e vo site me{anici, se brka{e vo site ka{i, bez strav, strelovito i strmoglavo, kako zapurni~av u{te od onoj den, od ona studeno utro, koga g. Kati} zamavta so utrinskoto izdanie na "Politika" i gi vperi prstite vo onie crni stra{ila na Aleksandrovata zapoved, od koja i kosata im se e`e{e na glava. Godinite se trkalaa kako nekoi zanesni i nedofatlivi krugovi od Terazie preku Balkanska do Slavija, od Kalemegdan i Mostar do Rakovica, niz site selidbi i okapuvawa od dupka vo dupka, od Vo`dovac do Dalmatinska, od ^ubura do Cviji}eva. . . Dojdenecot ne ni sedna. Procedi ne{to preku sebe okolu izmenetiot red na ne{tata i mu go ostavi vkusot i zdivot na ulicata niz bezbrojnite pcosti, nekakvo iskinato par~e hartija, nekakva adresa i toa be{e sî. Toj ne se vpu{ta{e vo nikakvi objasnuvawa, pa duri ni okolu ona "Lila e fatena", ni okolu negovata bolest, ni {to da e drugo {to mo`e{e da vnese makar kakva i da e `ivost vo ova

73

beznade`no sop~e. Go ostavi vo negovata pijana i treskavi~na zagledanost vo sopstvenite dlanki i profu~a kako promaja, kako furija niz taa podrumska dupka, niz taa crvliva vizba, vo koja od site strani se proyevaa temnite i nevidlivi procepi na yidi{tata i prozorcite, kako da bu~ea nekoi podzemni vodopadi, kako da bodinaa kowite na ispijanetite lali so sankite i praporcite od onaa strana na Sava i Dunav, luduvaj}i so nezasitnata Panonska bludnica vo tie prokleti fevruarski denono}ija, bez prestanok, do besvest. Studot se vovlekuva{e vo krevetot, se lepe{e duri vo koskite. Gi natutka vrz sebe skoro site stari krpi do koi mo`e{e da se dobere niz toa bespomo{no teteravewe od yid do yid, tresej}i se kako navodeneto gluv~e vo }o{ot i tutulej}i se vrz krckavata pru`ina na `elezniot krevet. (Se obiduva{e da ja gu{ne i stisne Lila vo svojata studena pregratka, silno, silno, ~ini{ saka da ja zadu{i, no taa se slizga{e od negovite iznemo{teni prsti, nebare e sozdadena od pena i sne`ni plastovi na viulicite i se tope{e vo bezdnata, pretvoraj}i se vo nekakva ladna parea ili ne~ujna pcosta od minuva~ite, {to se lizgaa nad onie dolgi i nedofatni cevki od podzemjeto, od koi gore, vo svetlinata na denot, se koti nekoe mazno i razgaleno ma~e, od nekoj ubav, nepoznat i dale~en svet. Taa se preme}a{e niz `oltite branovi na nadojdenata treska, kako vir vo svesta, kako nekoja zgme~ena i frlena stranica od star vesnik i leta{e na site strani so razbludnite krila na viuliacata, od yid do yid, od izlog do izlog, od {ahta do {ahta, so svoite podjadeni i iskinati bukvi {to se ~itaat samo niz re{etkite od podzemjeto - "Lila e fatena." "Lila e fatena. . ." Od Stevan ostana samo rumeniot odblesok na smrznatiot nos i nasne`enite trepki {to gi isturija onie krokodilski solzi nad mangalot i crvlivite kostewa. A ve~erta, koga pred kafeanata kaj Bajlonovoto pazari{te odekna prodorniot pisok na policiskoto svir~e i podocna ~krapna ~akmakot na `eleznoto petle zad grbot, toj naedna{ se najde na vlezot od onie beskrajni lavirinti, kade {to Lila ve}e gi smrsi koncite, kade {to svetkaat xelatskite bokseri na Pe}anac i ku~i{tata {to se smenuvaat sekoj mig. Sekoj mig. I bez prestanok. Toga{, toj sosema dobro razbra deka zasekoga{ is~eznale otrovnite mirisi na kostewata vo vizbata na Dalmatinska ulica i deka otsega pa natamu }e mar{ira niz edni poinakvi dupki i koridori, duri i ne obyiraj}i se na pluva~kite i krvta {to se blue, sekne, zasiruva i isparuva me|u nozete {to gazat, kako vrz izmet i kal. Go vide i ona {to be{e preostanalo od liceto na Lila i posleden pat propeltekavi deka ne go poznava, gubej}i se vo ko{marot na `eleznite boksovi i ehoto na otvorenite zakani. (Ne go poznava{e.) @eleznite bokseri na Pe}anac tuka ni{to ne mo`ea da storat. Toj ne slu{a{e, ne gleda{e, ne zboruva{e. Toj ne go poznava{e liceto na Lila. Toj ne poznava{e ve}e nieden lik. Pred negovite o~i se slizgaa samo bez`ivotnite senki. Glavwa~a.

74

547 dni i no}i bezuspe{no lekuvawe na zaboravot. I smrtta na Lila. "Lila e fatena . . . Lila e fatena . . ." @estina stoe{e nad ranetiot crnomurec, so lambata v race i nekakva kartonska kutija, ne gledaj}i vo negovoto spotnato ~elo i izguben lik i se vedne{e da ja zapali novata sve}a kraj negovoto leglo . . . Kako da osvetuva mo{ti na odarot od nekoj mrtov i zaboraven tu|inec, za kogo ni smrtta ni obi~aite ne ka`uvaat ni{to i kako nikoga{ da ne ñ bile poznati i bliski crtite na tie crveni bezvernici {to ni pet pari ne davaat za svoite ku~e{ki skon~uvawa. Se obiduva da go sledi pogledot {to luta i se topi vo temnintata i go vadi lebot od kartonskata kutija, vnimatelno ostavaj}i go na rabot od postelata. Tivkoto {umolewe na hartijata otprvin mu gi pribli`uva i nadnesuva ne`nite dlanki na nepoznatata devojka i toj ne mo`e da sfati kakva e taa tainstvena i beluzliva koprena {to se vitka okolu negovoto ~elo. Gi fa}a so rabot na o~ite dvi`ewata na tie bavni dolgi prsti {to buri~kaat i pretaat niz otvorenite krila na kartonot i pomisluva za mig deka padnal vo nekoj ~uden i izguben svet, kako posleden potomok od nekoe zaboraveno pleme, legnat kraj Pandorinata kutija, od koja sekoj mig treba da go izvle~at i poslednoto zlo. Gleda so ~udewe vo dolgite kosi na devojkata, {to svetkaat so nekoja zablesnuva~ka alovina nad zapalenata sve}a, a potoa, bez da sfati {to i da e, go bara so pogledot svojot Kale{, sakaj}i da potstane, no naedna{, razbira deka levata noga mu e sosema odzemena. Gi ~uvstvuva diplite na zavojot okolu gradite i se pra{uva da ne ñ padnal v race na An|elina, {tom taka go prestegnale so trista lakti platno. Gleda vo rusokosata kako vo prizrak. ("Koja si ti?" "Tina." "Tina - koja?" "Tina Vitanova." "I?" "I ni{to".) Se obiduva da ja svrti glavata na drugata strana, no ne uspeva. "Ne mislev toa, - veli - Kade sum?" "Ne gri`ete se. Samo vi donesov ne{to za jadewe. Na sigurno mesto ste," veli devojkata so lambata v race i poleka se iskraduva po skalite, pokrivaj}i go so svojata golema senka i ti{ina {to ja ostavi zad sebe.

75

V~era Nevena ispratila aber po vujko mi zadol`itelno da se vidime. Se sretnavme vo ~itali{teto. Re~e: "Edna{ koga }e se udavi{ vo onoj tvoj bunar od knigi, sto kofi ne te crpat." Slatko se iznasmeav. "Budal~e! A ova tvoevo ovde, {to e toa. Tunel? Vpro~em, vo nedelata bevme cel den zaedno, zar ne," rekov. "Da, da. Doa|a{ v grad sama i duri i ne pomisluva{ da se javi{. Mnogu brzo ti se sma~i moevo mucule, gospo|ice Vitanova." "Ajde, ajde, ne treskaj gluposti. Voop{to ne sum bila v grad." "Toa zboruvaj mu go na drug. Samo u{te kako la`ga ne te poznavam." "Ama {to ti e tebe, navistina. Ne sum bila v grad koga ti velam." "Ih, ta - pa? Komu mu zboruva{. Te videl Marinov. Ne se slepi lu|eto, belki." Me zbuni. Sosema. Ne go trgnuva{e pogledot od mene i drsko mi se vnesuva{e v lice kako naduena `aba pred skok. Vo toj mig mo`ebi navistina izgledav sme{no. Mojot obid da izigram neve{to jagne nema{e nikakvi izgledi. "Ah, da," sepak izustiv. "Kolku sum zaboravna, Gospodi. Bev po lekovi. Znae{, vujna mi Lena ne{to ne e arna denovive. Kutrata." Se gledavme nemo i so naglasena qubopitnost. O~ekuvav ne{to da ka`e, no taa ne re~e ni zbor. Po~nav nervozno da se {etkam pokraj prepolnetite raftovi so knigi. Vo ~itali{teto, osven nas dvete, nema{e ni `iv ~ovek. "Ovde nema ni `iv ~ovek", rekov. "Kolku pusto i osameno mesto, za edna devojka kakva {to si ti. Prosto ~ovek strav da go fati." Taa nemo gi slede{e moite ~ekori. Na nejzinoto bezizrazno lice nema{e ni traga od doverba. "Poarno," re~e po kuso mol~ewe. "Taka, barem, namira mo`eme da se iznaprika`eme." "Ne mi re~e deka raboti{ ovde," rekov. "Ne si me ni pra{ala," re~e. "Koj te natera?" "[to?" "Koj te natera da raboti{ tuka?" "Zar moral nekoj da me natera. Vsu{nost, mi predlo`i Marinov. Toj najmnogu insistira{e." "I. . .?" "I {to "i?" "Mislam, kako ti e?" "Mene mi e ubavo." Se qubuvav vo redicite so knigi i odvreme navreme otvorav po nekoj bugarski naslov. Pogolemiot del od knigite bea sosema novi i stranicite sî u{te ne im bea rase~eni. Ovie knigi, bezdrugo, imaat sosema sosema `alna sudbina, mislev. "Kolku knigi", rekov. "Da," re~e taa. "I sî - novi." "Da," povtori taa. "Od kade gi dobivate?" "Koj bi znael. Pove}eto gi nabavi Marinov. Toj li~no ode{e nekolku pati vo Sofija." "Toj e golem qubitel na knigata, izgleda." "Toj e blagoroden ~ovek, pred sî. Hudo`nik, kako {to velat tie. Obrazovan. Altruist." "Da. Taka i si mislev. Osobeno kon pone`niot pol, zar ne," rekov. Taa me pogledna prili~no zagado~no. Izgleda, povtorno ja navrediv. Kako da se nadnese nad mene, iako be{e poniska za cela glava. Na{iot razgovor zapliva vo matni vodi. Be{e o~igledno deka ve}e ne saka da se preprava. "Slu{aj Tina," re~e sosema re{itelno. "Ti kako da ima{ ne{to protiv @oro Marinov, zar ne?" "Ne

76

mi pa|a naum." "Ne saka{ da re~e{, belki, deka samo taka mi se pri~inuva." "Tokmu toa sakam da go ka`am. Samo taka ti se pri~inuva." "Blaze si mi. Ti prilegam na guska, {to li." "Toa ti go veli{, ne go velam jas." "Oh, bezdrugo, bezdrugo, gospo|ice Vitanova. Tvoite ne`ni rakavici ne smeat da padnat vo ovaa provinciska kal." Se gledavme dolgo i skoro neprijatelski. Ne ni treba{e mnogu. Mo`ebi fale{e samo u{te edna vakva iskra za da izbuvne kavgata me|u nas. Mo`evme taka da se zadevame do nedogled. Verojatno prilegavme na onie dve kozi na mostot od prikaskata. Sepak, mi be{e sme{no toa vzaemno nadmudruvawe, osobeno sega koga so ni{to ne mo`ev da ja spodelam taa podgreana vozbuda na mojata prijatelka. Vo toj mig, me pogleda nekako pod oko i re~e: "Vpro~em, toj postojano se raspra{uva za tebe." "Za mene?! Po koj povod?" "Ne znam. Pra{aj go samata. Toj e hudo`nik, zar ne. Mo`ebi saka da te nacrta." "Vidi, vidi. Koga ti e rodendenot?" "Mi pomina. Zo{to?" "Kojznae. Me pravi{ nekako bla`ena i dare`liva, pa mo`ebi }e ti go podaram toj portret za spomen." Za mig se gledavme vo nedoumenie i potoa odedna{ prsnavme vo smea. (Gospodi! ^uvaj me samo od golemi vetuvawa, od ~uvstvo na vina i od licemernoto samoso`aluvawe.) Znam. Ima nekade klu~ovi {to gi otvoraat site vrati. Jas pak, kutrata, tropam li tropam i sal se kle{tam kon Nevena, a vamu, rabotata bila sosema prosta. Se poka`a deka balonot na napnatosta e samo eden obi~en meur od sapunica i vo nekolkute sledni minuti se kikotevme i vitkavme ko da ne bilo ni{to i kako da ne padnaa tie glupavi zborovi me|u nas. Se razgalivme do solzi. Samo u{te Marinov ni nedostiga{e vo toj mig. Se pojavi odnekade, zadi{an, spotnat, i ne stigna ~estito ni da se pozdravi, a ve}e po~na da se izvinuva {to upadnal vaka navrapito, velej}i deka e samo na pomin i deka nema vreme da se zadr`uva ni mig. Nevena ne do~eka ni da zdivne. "Nie za volkot - a volkot na vrata!" izvikna radosno taa. Toj se nasmea so simpatija na nejzinata zabele{ka i vedna{ odvrati deka mu godi sporedbata. "Ste me o~ekuvale, zna~i! Koj bi rekol. Komplimenti, komplimenti. Takov sum jas: kaj ne me see{ - tamu niknam!" "Retka yverka si ti @oro," se izdade Nevena, ne mo`ej}i da ñ odolee na vozbudata {to pak go gleda ubaviot lajtnant. "Koga bi se imalo malku pove}e vreme da se kopa po nas, lesno }e se otkrie po nekoja crta od `ivotinskoto carstvo. Mene u{te vo u~ili{teto, na primer, naj~esto me sporeduvaa so orle." Pritoa, pogleda vo mene so nekoja iskri~ava samodoverba, sakaj}i verojatno da go ispita vpe~atokot {to go ostavil so svojata zabele{ka. Izgleda{e nadueno i naper~eno i jas ne znaev dali vo toj mig toj si laska sebesi, ili pak se obiduva da fa}a na skromnost. "Toa si e na{ azijatski atavizam", se obide na brzina da ja razre{i enigmata {to ja pro~ita na moite za~udeni o~i. Go pogledav belo i se napraviv kako da ne sum go razbrala. Toj si go izbri{a spotnatoto ~elo, pogledna vo kartotekata, ja pofali Nevena i po izvesno dvoumewe, nî pokani na brzina na ve~era{nata igranka vo Oficerskiot dom. Jas mol~ev, a Nevena radosno plesna so dlankite. Toj gi nabra ve|ite i

77

zabele`a deka e vreme da prestanam postojano da se izvlekuvam. Ne znaev {to da mu odgovoram na toa. Go ostaviv vo uveruvawe deka sum soglasna so nego. Ne rekov ni "da" ni "ne". Mi be{e seedno. Toj pogledna vo ra~niot ~asovnik, otkako gongot na yidniot saat se oglasi vo golemata prostorija na ~itali{teto i kako zate~en se ~ukna po glavata, kako vo toj mig da gi ispu{til site vozovi na koi moral da stigne. Se nurna, skoro tr~aj}i kon izlezot i spomna deka sî e dogovoreno, a svoeto "doviduvawe," iako izgovoreno nabrzina i vo eden zdiv, go naglasi kako da izre~uva nekakva ~udna i nerazbirliva presuda. Zad nego ostana samo odglasot na dvanaesettiot gong od yidniot saat. Nevena se razburi~ka ne{to po kartotekata i potoa dolgo ne progovorivme ni zbor. Jas sosema poleka (moram da priznaam) ne bez izvesno u`ivawe i ponatamu go predizvikuvav onoj dolg i ednoli~en krckot na {ticite pokraj dolgite nizi so knigi, no nitu gledav vo niv, nitu pak me interesiraa vo toj mig. [totuku go bevme skr{ile mrazot me|u nas, koga ovoj nakonten i namirisan Marinov mora{e da bapne vaka naedna{, kako `iva zakana, kako predizvik {to nema ni pri~ina, ni smisla. Sî mi se sme{a naedna{. Nemav ni `elba, ni vreme da ~epkam po onoj polumrak so koj nî zaseni nalickaniot lajtnant. Naslutuvav i pred da vlezam tuka. Za nas ve}e nema nade`. Na{ite otrovni streli se razminaa vo site mo`ni pravci. Otidov od nea bez ni najmalo ~uvstvo na vina i bez niedno prazno vetuvawe. Ü rekov: "Zafatena sum." Tokmu taka. Prosto i jasno. Kako stogodi{na magla. Mi e gajle. Sî si ima svoja cena, svoe ime i svoe mesto, a jas nikomu i ni{to ne mu dol`am. Ne znam kade i po koj povod, bev sretnala nekakva re~enica otprilike vaka nafrlena: . . . "dosadno i prazno kako vo nekoja zatantena provinciska `elezni~ka stanica . . ." Tie zborovi dolgo me sledea na mojot pat i mi se pletkaa niz mislite kako roj neizbe`ni muvi vo letoto {to nastapuva{e. Otprvin se branev kako umeev i znaev, a potoa sî pu{tiv po |avolite. A vamu, vo ovaa moja zatantena provinciska `elezni~ka stanica, frlena na Boga zad grb, me presretnuva ugasnatoto lice na vujna mi Lena i ~uvstvuvam deka vaka pove}e nema da odi, deka mora ne{to da se stori, ne{to zadol`itelno mora da se prezeme, da se izmeni ovoj nesnosen red na ne{tata, ovoj pritisok {to kako bigorje nalegnalo vrz `oltata ku}a, inaku moite gradi ve}e ne }e mo`at dolgo da se opiraat na tovarot {to go teglam ve}e so denovi. Treperam i se pla{am deka vaka pove}e nema da izdr`am i najposle, so nekoja preostanata ni{ka od tie ispokinati paja`ini na sopstvenata nemo}, uspevam da se nurnam za mig vo plitkata proyirnost na sebeizmamata, zalulkuvaj}i se i povlekuvaj}i se vo sebe si, no ne gledam ni{to za {to bi mo`ela da se fatam vo taa beskrajna malaksanost od grebeweto po la`niot yid na ogledaloto i toa e najlo{oto od sî. Sega sum kako ptica vo kafez. Kako riba na suvo. Ve}e ne gi sledam ni sopstvenite tragi, pa duri i da znam deka sum bila na praviot pat. Poleka, no sigurno, go gubam tloto.

78

Nadvor sonceto peka, `itoto `ugnalo i sega vo branovi gi rasplisnuva svoite nate`nati mirisi, gradinata na vujko mi Ate gree, nasekade `ivot. . . a jas, sum se stutkala ovde, vo svojot }o{ i ~ekam, bespomo{no i nemo}no ~ekam taa da se trgne. Ne znam dali dobro go ~uv sno{ti vuj~eta, koga re~e: "Te molam, zapomni, }erko! Otsega, pa za ponatamu, sekoj den, to~no vo dva poru~ek, simnuvaj mu go jadeweto dolu na onoj kletnik. Znae{ kako e. Kaj nas sekoga{ mo`e nekoj da bapne na vrata. Barem vujna ti neka e gore. Da se najde, zloto da ne nî najde. [to da pravime, nî snajde i ova ~udo, ete." Se vrtkam okolu kujnata i mudruvam kako da otpo~nam so tie svoi jata~ki selidbi od katot do podrumot i pred da presudam so {to ubavo }e ja nagradam onaa izdlabena cepanka dolu vo zemunicata, bespomo{no se pulam kon vujna mi Lena, nadevaj}i se deka najposle }e ja pomrdnam od mrtviloto {to taka naedna{ ja prekri i zdrvi denovive. Taa seedno talka so o~ite kon prozorecot i nemo yuri kon svetlinata. Mol~i i sedi kako mumija i jas najposle sfa}am deka samata }e moram da se snao|am, ako ne sakam i ponatamu da se nurkam vo onie prazni o~ni dlabnatini na vujna mi Lena, vo taa môra {to nate`na me|u nas i ve}e ne mo`e ni da se gleda vo nea bez strav. Se simnuvam so svoite kartonski ~uda po drvenite skali na podrumot i mu nosam leb na ~ovekot, na kogo duri ni imeto ne mu go znam. Niz skr`avata {epa na svetlinata, {to niz procepot na drvenite skali mrzlivo gi protega svoite proyirni prsti, gi sre}avam negovite budni i vtren~eni o~i. Matniloto od niv ve}e kako sosema da izvealo. Toj le`i, potkrenat na lakotot od zdravata raka i siot e na {trek. O`iveal nekako, kutriot. Po prvata quboznatelna somni~avost, sepak me prepozna i malku popu{ta napnatosta me|u nas. Negoviot memlosan du{ek se svitkal pod nego kako otfrlena zmiska ko`a. Me sledi so svoeto bledoliko i iznemo{teno lice, na koe gr~ot sosema popu{til i jas mo`ev duri i na vratot da go po~uvstvuvam topliot zdiv {to se lepi vrz mene od toa vlaknesto i bradjosano ~udo. Mol~i i al~no gi sledi moite bavni dvi`ewa. Gospodi, dali od nego izbiva prezir, ili za ova izgladneto trepetno telo moite race navestuvaat gozba. Vpro~em, ima sî: leb, sirewe, vareni jajca, sol. Ni{to ne zaboraviv. Se potrgam i gledam da se mu{nam nekade zad senkata na poslednite basamaci od drvenite skali. Se obiduvam da stanam nevidliva, no moram da sednam, za{to niskata tavanica ne mi dozvoluva duri ni da se ispravam. Ne odi. Toj samo mol~i, me gleda so nekoe ~udno ~uvstvo pome{ano so nedoverba i ispituvawe i ne mrdnuva od svojot du{ek. Go sledam sekoe dvi`ewe na toa suvo, kov~esto i dolgnavesto telo i so bolka gi merkam yidi{tata i tavanot {to mi sedi na glava. Toj ve}e kako da me strela so svoite temni i duri malku kako navodeneti o~i i tivko se naka{luva so svojot dlabok i rapav glas. Najposle, bez i najmalku `elba, sfa}am. Treba da se istaam odovde. Treba da ja mrdnam svojata opa{ka. Bavno i ne~ujno se potkrenuvam i se kateram po krckavite skali na podrumot. Nekade pred izlezot od procepot, zastanuvam i nezabele`livo se svrtuvam udolu. Toj kako volk se nafrla vrz jadeweto. Trpki mi minat niz snagata. Ovoj ~ovek umira od glad, me

79

`egnuva za mig. Odam povtorno vo kujnata i se obiduvam da iskopam sî {to mo`e da se najde vo ostavata. Osven leb i sirewe, nema ve}e ni{to drugo. Se metkam nemo}no natamu - navamu i najposle sepak se re{avam da mu gi odnesam site preostanati tro{ki. Stojam i o~ekuvam, svesna deka toj izgladnet volk vo ovoj mig bezdrugo ne ja qubi preterano mojata mirisna blizina. Se gledam vo ogledaloto. Nemir i nervoza ~itam vo svoite o~i. Kakva smisla, kakvo pravo imaat moite skapoceni mirisi (nasledeni od zavodni~kiot arsenal na vdovicata od Svi{tov) vo ovaa smrdliva i gnila dupka, srede ovaa mamliva rea, Gospodi! Vleguvam kaj ~ovek spotnat, bled, ispien, gladen, celiot vrasnat vo brada, ranet i vrz du{ek {to mirisa na zemja, a jas, gospo|icata, vo leten fustan so dlabok rez a la Dina Derbin, ~etvrtasto dekolte, bela ko`a, zarumeneti obrav~iwa - ne, jas bezdrugo sum se mrdnala od mozokot! Siromav! Sigurno pomislil deka sum seni{te, {to li. Sleguvam pak. Me gleda nemo i se pribira za mig, prestanuvaj}i naedna{ da xvaka. Se pribli`uvam do nego i mu go podavam lebot, trudej}i se da go izmamam najneviniot izraz na svoeto lice. Moeto {u{kawe go voznemiruva i jas mo`am da mu go setam zabrzaniot zdiv, {to se zakanuva sekoj mig da sekne i da se zadavi poradi neprogoltaniot zalak. Go oslu{nuvam. Toa e odvaj zabele`liv trepne`, no toj sigurno ne se pla{i od ni{to, toj e ma` . . . Sepak, ne mo`am da se otrgnam od usilbata da ñ se pribli`am na taa zarobena nemo}. Ja pribiram kutijata so ronki, a toj seedno mol~i, is~ekuva i ne mrdnuva, sednat kako kip, nebare skamenetiot Buda go prona{ol duri ovde svojot dvojnik i duri ne poglednuva vo mojata zbuneta nasmevka. Pak se iskraduvam, trudej}i se da ne mu pre~am ve}e. Toj go demne sekoe moe i najmale~ko dvi`ewe so vidno olesnuvawe. "Kako mo`ete da di{ete vo ovaa crvliva dupka", se osmeluvam naedna{, i samata ne znaej}i otkade tolkava hrabrost vo mene, svrtena i stoej}i nad nego, kako da mu zavisi `ivotot od toa dali }e mu prozboram ili ne i ne sfa}aj}i ja sosema seta u`asija na besmislata {to mi padna odnekade na um. Toj me gleda so nekoe blago so`aluvawe i duri ne gi pomrdnuva usnite, iako zrakot {to pa|a{e vrz negovata luzna kako da zatreperi vo toj mig. Ne mi odgovori. Jas se svrtiv i po~nav da se iska~uvam po skalite, navednata nad svojata kutija i zasramena duri malku poradi svojata glupava nesmasnost. Koga stignav do poslednata skalila, naedna{ me stigna negoviot dlabok i rapav glas, {to odekna vo tesnata podrumska dupka. "Znaev deka pak }e se svrti{." Ovoj pat sosema me zbrka i vedna{ krvta mi navre vo obrazite. "Navistina?" rekov. "Vie sî gledate. Duri i vo vakva rog - temnica kaj{to prst pred nos ne se gleda." "Da. I koga na polno} izleguvam so tatka ti da ukradam troa sve` vozduh, te gledam kako se preme}a{ vo krevetot". "Neoti. Toa bi bilo malku premnogu, zar ne", promrmori sosema zbuneta.

80

Toj pak ne odgovori, no mi se pri~ini kako da mi se potsmeva vo sebe. Verojatno se mamev, a toa i onaka mi be{e seedno. "Toj ne mi e tatko", rekov. I vidov kako niz ostricata na zrakot za mig se nakrivi golemata luzna na usnata, kako da saka{e da izusti ne{to, no bezdrugo samo mi se pri~inilo taka, za{to osven dlabokite temni o~i, vo podrumot sî kako naedna{ da zgasna i potona vo gluvata mra~eva. No}eska mislev na ~ovekot so luzna. . . Koj mo`e{e da poveruva deka vakvo ~udo naedna{ }e se nadvie nad mirniot dom na Ate `elezni~arot?! Izgleda{e sî tolku obi~no i tivko vo ovaa izgubena i osamena ku}a od predgradieto . . . i, ete, kako odedna{ sî se izmeni! Koj e toj ~ovek? [to bara toj tuka, me|u nas? Kakva e taa sila {to go naterala kutriot Jane da nî turne vo ovaa ka{a. Da stane paliku}a na sopstveniot dom. (prokletstvo? bezumie? zla sudbina? vojnata?) Ovoj temen natrapnik, {to podmolno e~i vo podzemjeto e kako {kor~e od koe za mig mo`e da izbuvne po`ar vo no}ta, toj kako od temeli da ja rastrese ovaa tro{na ku}a i sega gi krenal na{ite sudbini vrz svoite nejaki, raneti gradi, ~ini{, ovoj mig }e nî frli nekade vo nekoja dlaboka propast, vo nebidnina. Ve}e so denovi sleguvam i se ka~uvam po drvenite skali. Gi gledam tie skri{ni mi`urkawa {to go debnat sekoj moj ~ekor i ~uvstvuvam deka so sekoja skala sî pove}e i pove}e kako da se lizgam vo nekoja neizbe`na stapica. V~era, sosema neo~ekuvano, po~na da me ispra{uva za Jane. Otprvin, prosto ne mo`ev da veruvam kakvi sene{ta ne mu pa|aat na um. Te dali svirel na armonika, te dali bil {egaxija ili nam}or, dali go sakale devojkite, dali kako edinec bil pove}e galenik ili sam si gi svr{uval rabotite i sî nekoi takvi sopki niz mojot uko~en ôd }e me presretnea po skalite, {to otprvin ne znaev dali da se lutam ili da se smeam na seto toa. Potoa, pri sekoe moe sleguvawe }e nafrle{e po nekoja ujdurma, obiduvaj}i se da izmami od mene sî {to }e mi istekne za Jane. Da pukne{ od smea. Vistina, mene nikoga{ ne mi trebalo mnogu da me teraat na toa. Mo`ev so saati da lomotam za svojot prgav bratu~ed. No, mi be{e ~udno i neobi~no {to vo sebe nikoga{ ne sobrav dovolno sili da go navedam so ne{to barem edna{ na ona {to mene seedno i neprekinato me kopka{e vo toj mig - k o j e t o j. ^ini{, sekoga{ vo posleden mig uspeva{e da se povle~e nazad, vo svojata debela ko`urka, kako vistinski e`, no otkako prethodno na onoj negov ~uden na~in seta }e me izbocka{e so svoite sme{ni zadevki i potem naedna{ zamolknuva{e, kako da ne bilo ni{to i kako do pred eden mig da ne se pletkal kako gladno vol~i{te okolu mojata beznade`na lekovernost. Doa|av tuka, promeneta i ~ista i mu gi nosev tie zamotani kni`ni fi{eci so hrana, a toj so nekakva ~udna podbivnost kon sebe si, }e se strkala{e vo svojot }o{ i }e po~ne{e poleka da {u{ka i gricka, kako nekoga{ svilenite bubi nad zelenite lisja od crnicite, gore, na tavanot od `oltata ku}a. Otprvin, mol~ev i se prepravav vo nevino cical~e, a vsu{nost,

81

dolgo i trepetno se glodav vo sebe - koj e i kakov e ovoj ~udak, {to taka odnenade` se nasuka vo ova temno dno. Najposle, prestana i toa da me ma~i, za{to nabrgu me|u nas kako da se vovle~e nekoj taen znak za raspoznavawe i sî si trgna samo od sebe, kako da moralo taka da bide i kako za toa ve}e odamna da re{ile nekoi nevidlivi mo}nici, gore, nad nas. Toj ne zboruva{e mnogu. Se smee{e silno, dlaboko i ~isto. Kako da ne se krie{e od nikogo i kako da ne se boe{e od ni{to. Be{e miren i jas po malku mu zaviduvav na toj ~uden mir, {to izvira{e od sekoj negov zbor. Vo po~etokot bev malku duri i luta i ne nedostiga{e mnogu za da plamnam, a sepak sî se svr{uva{e so onie moi tivki vozdi{ki deka verojatno e Rus {tom uspeal vo vakva edna teskoba i gnile` da sobere cela stepa mir. Nikoga{ ne odgovori na moite somne`i, iako nekolku pati me izdadoa nervite: "Pa, ova ne e ni {uma, ni orman - ova e samo edna smrdliva vizba 2 so 2!" Edna{ duri go narekov i "klen zarinet vo batak". ^uvstvuvav deka toj predizvik malku pote{ko go progolta, no sepak samo se naka{la i me ostavi da se {emetam niz mrakot kako slep liljak. Toj e nekako povle~en vo sebe i ve}e so denovi odvaj }e stavi ne{to v usta, ni{to ne zboruva, a negoviot mrzliv zdiv se {iri okolu mene i kako nekoja odvaj nasetliva skokotlivost go obzema seto moe telo, mi se vgnezduva duri vo sr`ta i ve}e znam deka toj re~it molk stopati pote{ko mi pa|a, otkolku negovite dov~era{ni zadevawa. Ne mo`am pove}e da se prepravam i znam deka naskoro pak }e plamnam. Toj, pak, kako sosema da ne im obrnuva vnimanie na moite male~ki buba~ki i per~ewa, a pret~uvstvoto deka bezdrugo veruva oti sî mi e preku glava, me zapira za mig od kakov i da e obid. Stanuvam nemo}na i sme{na na samata sebesi. Potoa, naedna{ se sozemam i sfa}am deka crvot, vsu{nost, rie samo niz mene i trepnam deka so tie moi "pre~uvstvitelnosti" ne pravam ni{to drugo osven {to go zbunuvam ~ovekot i sakam so {to i da e da go uveram deka nieden molk, niedna itrina ne mo`e da me frli vo takov ogan {to }e me razgoli tolku za da se zbudalam, da se raspametam i vreskam. Ne odi. Nitu imam sili toa da go poka`am, nitu toj se pretrga, za da mi ugodi. Po |avolite. Najposle, {to sakam jas? Ta, toj mo`ebi voop{to i ne me zabele`uva. Jas bezdrugo sega sum mu tokmu stoto od site sto gajliwa i kojznae dali ve}e ne sum mu zdodeala do nemajkade. Utot kraj rekata e porazgovorliv od ovoj nemtur, mislev. Toj kako naedna{ da se pretvori vo gluv, nem i slep sou~esnik na moite "gre{ni" obyiri i taa tivka vojna {to izvira{e od sekoj pogled i {to taka nesmasno ja predizvikav, veruvaj}i deka barem za mig }e go pomrdnam od toa negovo "stepsko" sedlo, sega mi prilega samo na nekakov istrel vo prazno. (Mo`ebi se preprava. Mo`ebi go zakopal svojot no` vo mrakot i go debne mojot prv pogre{en ~ekor.) Ne znam. Go pra{av za Lila. Se {trekna i istrpna siot. "Otkade sum znaela za Lila?" "Te ma~e{e nasone," rekov. Toj ne re~e ni{to. Samo se naka{la i zamol~a naedna{. E`ot pak se stutuli vo nego. Izgleda ja utnav rabotata (iako ne sakaj}i) i

82

vedna{ poitav da se vadam. "Lila e majkata, ne li?" "Ne," odgovori suvo. "@enata?" Mol~e{e. Povtoriv u{te edna{ - "`enata?" "^uv," re~e netrpelivo. "Ne sum gluv." Kako da go navrediv. Gi krenav ramewata i go ostaviv sam. Re{iv ve}e ni{to da ne go pra{uvam. Ne ~uvstvuvav nikakva vina, a sepak predizvikav somni~avost i nedoverba kaj nego. - Zo{to e takov? - se pra{uvav. - Toj mo`e da me zadeva za sî, a vamu, ni imeto u{te ne si go ka`uva. Neka odi po |avolite. Mnogu mi e gajle za toj nemtur . . . Ve~erta ni ne go pogledav. Samo se iskradnav i izmolknav od podrumot, re{ena da ne ja skokotkam ve}e taa ranliva ko`a, pravej}i postojano edni isti gre{ki. No {totuku se iska~iv po skalite, oddolu odekna negoviot te`ok i rapav glas: "Dobra no}, Tina!" Se svrtiv i poglednav nadolu, kako koga prv pat me sepna so svojata nesmasna zadevka, gi zbrav ramewata i pro{epnav: "Dobra no}!" "Se vikam Branko," re~e toj. Gledav i mol~ev eden mig, nere{itelno stoej}i na vrvot od skalilata i, najposle, svrtuvaj}i mu grb, ramnodu{no procediv: "Dobra no}, Branko!" Utredenta be{e sosema drug ~ovek i se obiduva{e da me razgali so svoite itrini okolu Janeta, no jas ve}e ne se fa}av na tie primki, a pokraj toa, deluvaa i mo{ne izliteno. Sfati. Mi dol`e{e nova procenka. Poto~na. I bez odlagawe. " . . . ima, taka, nekoi gospo|ici so tanteli, so onoj tanko~uden navik vo odnesuvaweto . . ." - se obide za posleden pat da isfrli ne{to od stariot predizvik i ne poglednuvaj}i vo jadeweto. Lesno proniknav vo tie grubi smetki. Negoviot kantar ne mere{e to~no. "Jas ne sum nikakva gospo|ica so tanteli. Jas sum mu sestra na Janeta." Toa sosema go sepna. Ottoga{ ja obrna plo~ata. Re~e: "Ponekoga{, ete, se slu~uva da prese~am nekoja delanka, no toa ne zna~i deka mislam taka. A ti . . . ne zameruvaj, Tina." Podocna razbrav za Lila. Za Belgrad. I za {trajkovite vo 38-ta. I za golemata provala vo 41-ta. I za Glavwa~ata. I za nejzinata smrt. Iako toj zboruva{e suvo. Skr`avo. Nebare, so kle{ti mu gi kornat zborovite. Od minatata no} dosega tolku ne{ta se izmenija. Nenadejno, prvin oddaleku, a potoa sî poblizu i poblizu, vo nekoe gluvo doba na no}ta, odeknaa prvite istreli. Nabli`uvaa kako nekoja zlokobna predvesnica. Istrpnav i se uko~iv seta,

83

ne znaej}i {to se slu~uva. Jazot pome|u zloslutnite trepne`i i gor~livata vistina, kako za mig da go progoltaa ovie nenadejni istreli vo no}ta. I pred da sfatam {to se slu~uva, nesvesno stiskaj}i gi ne`nite rabovi na pamu~nite zavesi, niz koi se pletkav kako ulovena vo buniloto, gi stiskav dlankite na usnite, gi kr{ev prstite i se kriev so nekoe tapo opirawe na rastreperenosta, {to se zakanuva{e da me obzede seta. No kade?! Gledav vo studenata neproyirnost na prozorecot pome|u dva istrela i vikotnicite {to dopiraa otade rekata i znaev deka niz toj zlokoben grgor bugarskata patrola pak trgnala vo lov, kako i tolku pati pred toa. Jas na brzina ja zgrap~iv dopolu izgorenata sve}a pod ikonata na sv. Bogorodica i se vturnav nadolu, po skalite. Se pritaiv nemo do stariot kov~eg na vujna mi Lena, {to ja pokriva skri{nata vrata kon podrumot i se obiduvav da prodram vo najtemniot }o{ na skrivnicata. Popusto. Go slu{av kako e~i. Go slu{av kako se prevrtuva, kako da se bori so nekakvi seni{ta, {to ne mu davaat da zdivne ni mig. Nî delea samo nekolku krevki {tici, a ~uvstvuvav kako da nî delat kojznae kakvi dale~ini. (Stravot e dlaboka i mra~na pe{tera na neizvesnosta.) Stoev i se izma~uvav sebesi, {epnej}i i molej}i se kako bogomolka, povtoruvaj}i od zbor do zbor nekakvi nerazbirlivi prokletstva, nesvesna za niv duri ni po otkritieto za nivnata vozmo`nost, kako crna kukumjavka, kobej}i i redej}i bez glas. Nadvor seedno besneeja glutnicite, a jas duri ne znam ni koj, ni kako, ni koga ja polo`il mojata nemirna dlanka vrz rasturenata postelnina i vrz taa val~esta i nakrivena pernica, {to utrinava moram dolgo da ja mestam za da ne veruvam pove}e vo ~uda, za da ne poveruvam nitu za mig vo sme{nata pretpostavka deka mojata dlanka e samo edna uko~ena, zaboravena i zastanata strelka na ~asovnikot {to ~eka. "Imate li plat za traorna obleka?" izdeklamirav vo eden zdiv i istrpnav vo istiot mig. Vo {iva~kiot du}an vo centarot na gradot i yuneweto na muvite kako naedna{ da zamre. Ispienoto lice na majstorot, {to pred toa samo bezvolno klimna na moeto "dobarden", otkako te{ko i duri po tretiot obid uspeav da se spravam so ~kripavata vrata, me gleda{e kako toj mig nebare progoltal `aba. Sepak, vedna{ se pribra. "Nosite li mustra?" re~e. "Da, - rekov, - u{te dedo mi nosel takva obleka." Nema{e ni{to stra{no vo na~inot na koj mi go postavi toa ednostavno pra{awe, no vedna{ {tom go stokmiv odgovorot, kako da mu spadna kamen od srceto. "Dobro e. Ajde dojdi. ]e ti zemam merka."

84

Ostanavme napolno sami, jas i majstorot so ispieno lice, vo male~kata soba vedna{ do rabotilnicata, vo koja, navednati i molknati, ~etiri mom~iwa gi gonea svoite Singerki. "Me pra}a Brant," rekov prostum. Toj neve{to se obiduva{e da ja skrie svojata zbunetost i vozbuda {to, o~ebijno toa ime go predizvika naedna{ kaj nego. Jas go poznavav liceto na ovoj ~ovek od bezbroj viduvawa i duri ni vo najzbrkanite soni{ta ne o~ekuvav deka eden den so nego }e spodelam kakva i da e tajna. Nemav nikakvi iluzii deka niz negovata glava se metkaat poinakvi misli. "Brant?!" - re~e toj, ne mo`ej}i sepak dokraj da ja odglumi ramnodu{nosta. "Kako e toj?" "Sega e malku podobar," rekov. "Malku podobar! [to zna~i toa "malku podobar"?" Go pogledav so izvesna koleblivost. "Toj e ranet," rekov. "Pa kade e sega toj?" "Kako"kade"? Kaj nas. Vi rekov, zar ne." "Slu{aj, ubavice. Sfativ deka e kaj vas, no kaj vas - kade?" "Kaj vujko mi Ate." "@elezni~arot?" "Da." "I?" "I ni{to." "Da, da. Sfa}am - re~e, otkako me izmeri od glavata do peticite. - Treba da go smestime nekade. Tamu e opasno, - {epne{e, ~ini{, kako za sebe. - Tokmu vreme izbral, - prodol`i vo ist ton. - Sega ni pile ne mo`e da preleta. Mo`e li da odi?" se seti naedna{ i pogleda vo mene ostro, kako niz negoviot mi`urkav i nervozen pogled da preleta nekakov proro~ki sjaj. "Ne, rekov. - Ne veruvam." "Po |avolite," procedi toj. Nervozata sî pove}e go zasen~uva{e negovoto ispieno lice. "Slu{aj. Gazdata mo`e da naide sekoj mig. Ne znam {to da ti ka`am." Jas bespomo{no gi simnav ramenicite. "Ima li oru`je?" "Dva {majzera, pi{tol, nekolku bombi, municija . . ." "Dobro, dobro. Sega ~uj. Vo provalata mnogumina ispoapsija. Nekolkumina od mesniot se povlekoa vo okolnite sela. Ovde, vo gradot, ne mo`e ni pile da pripari. Ne doa|a predvid. Edinstveno . . . da, slu{aj. Hm! Drugo i nema, po |avolite . . ." Me gleda{e, kako da se obiduva{e da pronikne i da me prostrela so svojot siten i mi`urkav pogled {to izvira{e od toa ispieno lice i za mig, ne sakaj}i, se vrativ na v~era{nite zborovi od Brant (otkako bezvolno i preku zabi ja istrese pred mene svojata te{ka torba, od koja vo nevreme i, ~ini{, tokmu vo posledniot

85

mig pofti da ja vadi svojata luda glava, nebare polno}nite pukotnici go gonat na eden takov o~ajni~ki izbor, na onie zborovi {to kako vrte{ki gi istura{e pred moite za~udeni o~i, velej}i "koj, Mone li, ta toj samo na maliot i domaliot prst mo`e da go zavrti polovina maalo, toj ti e, sestro moja, eden vistinski premetar, duri ne si trepnala }e ti go razvrze i najzamrseniot jazel, toj ti e, ete, eden takov i takov ~uden svat, edno male~ko vistinsko svrdle {to i niz igleni u{i }e ti se provre, takov alaba{ov koren u{te ne zasadile na crnava zemja . . . Ne, ne i ne. Sega e sî poinaku, bratec. Ti bezdrugo si se prefrlil malku. (Da krenam li race od sî?) (A {to da pravime so ~ira~kite denovi vo Belgrad!) (Kroce, Monka, kroce! Kolaj ima . . .) "Go poznava{ li Tiwakot?" se vxa{i naedna{ vo mene, fa}aj}i se kako davenik za slamka. "Onaka." "Go poznava{, ili ne?" be{e nestrpliv, ~ini{ sekoj mig mo`e da izbuvne. "Bi mo`ela da se snajdam." "V red. Toga{, ~uj. Najprvin }e dojde{ do topolata. Ottamu odi{ nakaj strati{teto. Nema drug pat, ne mo`e{ da pogre{i{ i da saka{. Na krajot, tokmu pretposlednata ku}a od desno, onaa {to ima male~ok dvor i polurazurnata ograda od }erpi~i - toa e taa ku}a. ]e vleze{ vo dvorot i }e ja zaobikoli{. Od zapadnata strana, kaj {to se potpira ridot, ima xam. ]e tropne{ dvapati po tri udari i edna{ samo dva. Razbra?" "Da." "]e se pojavi edna devojka na tvoi godini. Ka`i ñ samo "me pra}a Kinezot." Razbra?" "Da. Toa e sî?" "Sî." Izlegovme od male~kata soba i ovojpat ne morav da se ma~am okolu ~kripavata vrata. Majstorot so ispieno lice sam se spravi so nea. Na izleguvaweto samo podvikna nekako samouvereno i delovno "mome, navrati po dva - tri dena" i vedna{ po~na da gi kara mom~iwata {to skri{um gi ostavija svoite Singerki, za da me izmerat poubavo. Jas im se nasmeav kolku {to mo`ev poqubezno i se izgubiv za mig. Majstorot ostana na zastaklenata vrata i me gleda{e so onoj svoj mi`urkav pogled, {to ne vetuva ni{to dobro. Ne znam zo{to, bev nekako ubedena deka toj ne mi veruva mnogu. Po nekoe vreme, otkako nabli`iv kon Tiwakot, pret~uvstvoto ne me izlaga. Veruvav deka samo taka mi se pri~inuva, no kolku doa|av poblizu do svijokot i topolata, odglasot od pukotnicite stanuva{e sî pojasen. Po~nav da se somnevam za mig vo sî i naedna{ kako da mi se presekoa nozete. Posakav da se vratam nazad. Sepak, imav sili da prodol`am do topolata i ne treaba{e da pomine mnogu za da sfatam {to me ~eka. Me presretnaa grubite pcosti na dvajcata vooru`eni bugarski vojnici, od koi edniot nervozno mi prijde i mi svika da se vratam nazad. Jas ne poka`uvav `elba da mu svrtam grb i vedna{ mu trgnav v presret. Toa kako sosema da go zbuni i naedna{ po~na da vreska na set glas. Otkako

86

sosema mu prijdov, toj kako malku da se pokoleba i re~e so nekoj povozdr`an ton deka e "blokada na reonot" i deka ponatamu ne mo`e. Bez da mu ja mislam mnogu, go presretnav so svojata namestena drzost deka sum dojdena po @oro Marinov i deka za mene ne mo`at da va`at negovite sme{ni zakanuvawa. Toj za mig me pogledna nekako ~udno, pod oko, krivej}i gi usnite i smeej}i se pod mustak, i najposle, uveren deka sfatil vo {to e rabotata, nekako pokrovitelski mi do{epna: "Lajtnantot @oro Marinov ne e tuka. Zamina vo lov na divi guski," i vo istiot mig nekako samozadovolno se raskikoti, kako da mi ja otkril najgolemata tajna i kako da ja smislil najgolemata itrina {to mo`ela da se slizne od negovata ligavo - crvenikava vilica. Jas go iznudiv svojot najotroven pogled {to mo`ev da go istisnam od sebe vo toj mig i so izraz na beskrajna navredenost mu go svrtiv grbot, ostavaj}i mu gi do gu{a slatkite iluzii nad koi sî u{te se pene{e negoviot sun|erest vrat, gakaj}i nakaj svojot nezainteresiran prijatel kraj topolata. Se povlekov niz tesnata uli~ka i zabele`av deka pred portite se sobiraat grupi od onie najhrabrite ma`i i starci, {to {u{ukaat nekakvi nerazbirlivi {epne`i i neprestajno se pulat vo pravecot na topolata otkade pred malku stignaa istrelite. (Vesta blesna kako molwa.) Kutri jata~ki kaari, bre - e - ej, kako da se vratija ajdu~kite vremiwa, ja . . . a mlada, mlada, mlada, ~ini{, kapka rosa, kutrata . . . samata si presudila, eh . . .) @enite im dovikuvaa na decata, gi korea svoite ma`i i gi kolnea "starite vampiri" {to se ~epatat po ulicata, namesto da si se priberat doma i da si ja gledaat svojata rabota. No, ovie kako da ne gi slu{aa niv. Jas se qubuvav i gi vpivav tie doverlivi i prestra{eni {umovi na starcite. Najposle, sfativ deka nepovratno sum se zaglibila vo kalta na svoite te{ki pret~uvstva i znaev deka toa "devojkata na moi godini" }e e taa prokletnica {to "samata sebe si presudila" i {to "vo eden ist den dve ku}i zavitkala vo crno." Otkako po izvesno vreme bugarskata kolona pomina pokraj nas, jas ve}e znaev deka tuka nema {to da baram, deka mi preostanuva samo da se vratam nazad i da go pominam mostot {to me deli od u{te edno isku{enie na patot do `oltata ku}a. (Ne go pominav mostot.) Na te`ok petok, kako {to bi rekla vujna mi Lena, a jas bez mnogu dvoumewe bi mu go pridala i ona "crn", ne se trgalo na pat. "\avolot ni ora, ni kopa," vele{e taa. Da. Osven {to vezden }e ti se pletka po patot, potturaj}i ti sî nekakvi sopki, primki i kakvi ne itrini. (Edna{ bezdrugo }e kleknam pred kandilata na vujna mi Lena.) Be{e pazaren den, so svojot voobi~aen vrijavec, no sepak go do~uv ostriot i prodoren vik na Nevena koga pominuvav kraj ~itali{teto. Tinaaaa! (Me ulovi. Me fati pak, |avolicata. Ne popusto nekoga{ vuj~e na {ega nî nare~uva{e "~etvrtok i petok". Taa ostana moj petok. Moj crn petok.)

87

Se svrtiv nemo}no, odnemajkade i so i{aret se obidov da ja uveram vo svojata grozna itanica. Taa vedna{ se istai od otvoreniot prozorec i toga{ se zaraduvav deka odvaj edna{ mi uspea da ja odminam. Neoti. Ne stignav do polovina most, koga vrz grbot mi padna nejzinata {epa. Ne mo`e{e da dojde do zdiv od tr~anica. (Ah, ve~ni prokletstva na male~kite mesta!) Me gleda{e naporki. "[to stanuva so tebe, Tina?" "So mene? [to bi trebalo da stanuva so mene?" Se obiduva{e da se vozdr`i. Sepak, ne izdr`a. "Pa . . . ete . . . me odbegnuva{. Mi vrti{ grb, zar ne." "Oh, - odmavnav jas, - ti sî istata pesna." Mojata iznasilena nasmevka i obidot da ñ podadam raka, taa ne gi prifati. Se izvle~e nekako nanazad i po~na da me merka pod oko. Zboruva{e sosema tivko, ~ini{, simnuva nekoj golem tovar od gradite. "Znae{, v~era tatko mi se vrati od Skopje. Bil i kaj tvoite. ^i~ko Pero nara~al vedna{ da se vrati{ doma." "Navistina?" "Da. Rekol u{te deka mo`ebi do nedela }e navratel i sam. Ako go nemalo, mu rekol na tatka mi, "taa pqa~kite na ramo i na voz!" "Tokmu taka mu rekol?" "Da. Zar bi te la`ela?" "O, ne, ne. Samo, mislev . . . mo`el i li~no da mi se javi, ne li." "Ne znam. Taka mi rekoa - taka ti velam." Se gledavme nemo. "Pa, toga{, doviduvawe, Nevena!" - ñ rekov prostum, bez da ñ pru`am raka. "Doviduvawe!" - pro{epna taa vozdr`ano. Surija vla{ki magariwa, natovareni za na pazar, nî razdeli za mig. Ode{e bavno i stopanite so svoeto glasno "~unk{{{" se obiduvaa vrz samarot na edno pretovareno magare da smestat u{te dve male~ki vlav~iwa. Stoevme otsprotiva taa i jas, gledaj}i se molkoma. "Razbrav za Jane!" - podvikna odnenade`. Se napraviv kako da ne sum ja sfatila, no ne{to posilno od mene, me izdade. "[to?" Nevena, ~ini{ vo istiot mig, saka{e da trgne preku surijata vla{ki magariwa, no sepak ostana kako zakopana na svojata strana od mostot i navednata, procedi kako bez zdiv: "Ni{to." Mi se stori deka zabele`av solzi vo nejzinite o~i. Ne znam. Mo`ebi se la`ev. Vpro~em, zo{to bi pla~ela taa. Za mene? Za Janeta? Za sebe? ^umu?! Edno znam: ottoga{ ve}e nikoga{ ne ja sretnav Nevena, daskalskata }erka, mojata drugarka od detstvo.

88

Ima lica, koi tokmu koga se najluti, izgledaat kako da navlekle nekoja nevidliva maska na nasmevkata. Toa se ~udni lica, kako {to e ~udna drozerata, {to se otvora samo koga gi lovi naivnite insekti. Na~alnikot Dimov od utrovo blue ogin na site strani i mesto ne go fa}a. Negovoto crveno, samozadovolno lice, se trese od lutina, no pritoa kako da se smee i postojano kru`i od liv~eto na masata (inaku, ve}e tretiot obid da se nafrli konceptot na odgovorot do Oblasniot vo Skopje) preku najnoviot spisok {to u{te v~era mu go dostavi ljatnantot Marinov, pa sî do ogledaloto pokraj ~ivilukot, vo koe seedno yure{e kako ma|epsan i se pule{e bez cel. Najposle, se vyre vo slikata na car Boris. Gleda{e vo "prazno" eden mig, svrten so grbot kon carskiot portret i najde deka ogledaloto na nekoj ~uden na~in go iskrivuva Borisoviot profil. No, nabrgu i toa mu zdodea. Edinstveno, raseanosta ne go napu{ta{e i se lepe{e niz negovite ra{trkani misli, kako verna pridru`ni~ka na ovoj "mo~an" den. Sepak, bespomo{nosta so koja se obiduva{e da se iskuba od site neprijatnosti {to mu go zagor~uvaa `ivotot vo posledno vreme, ne ode{e podaleku od opasnosta da se fati na privle~nata mamka na samoso`aluvaweto. So nostalgija se seti na mladiot fon Emerlih i za kratkoto i sre}no zdivnuvawe po bombardirovkite pred tri godini. Toa bea yvezdenite migovi na na~alnikot Dimov. Nikoga{ ne be{e ramnodu{en kon tie misli. I vo ~est na sre}niot ishod od taa tivka bitka so raseanosta, bavno i samozadovolno go napolni svoeto lule. Vedna{ potoa, obilniot ~ad mu gi ispolni o~ite so solzi i za mig porasna kako paun vo ogledaloto. (Rea na smrtta u{e piruva vo negovite sladostrasni nozdri. Germanskite tenkovi i aeroplani u{te bu~at vo negovite u{i, `elezoto u{te se trkala i gazi vrz onie ku~e{ki suvodolici i mu gi zaslepuva o~ite do ludilo. Rim , Berlin i Tokio seedno odeknuvaa vo negovite gradi. Toj ne se predava. Negovoto pole e {irno, nedofatno. Da se veruva vo pobedata do posledniot zdiv. I potamu. Da se veruva vo sopstvenata golemina, za{to vo o~ite na mravot i kepecot e xin.) Toj sfati. Na svoj na~in, tie bea vo pravo. Tie bezdrugo bea vo pravo. Po stopati. Iljada pati. Bezmerno. (Vie Balkancite ste ~udno pleme. Surovo. Primitivno. Za vas poimot na civilizacijata ne odi podaleku od otkritieto na no`ot, a kole`ot kako da vi e sî u{te edinstveniot na~in za opstanok.) Da. Kolku grubo i ostro. No, vnu{itelno. I zarem, pak, toa e mnogu daleku od vistinata?! Ene gi i sega {ajka~ite i {umkarite, Arnautite i site krsni i nekrsni miletii, pa duri i ovie ovde vle~kovci (Makedonci {to se ka`uvaat!) kade sekojdnevno se grebat i glodaat me|u sebe kako ku~i{ta. Koj da go urne Sramniot

89

stolb na toa zadocneto Kainoavelie? Koj? Koj Gospod? Zarem moravme i nie da si gi valkame racete so tie izrodi, zarem moravme i nie da se vovle~eme vo taa klanica edna{, ovde, pokraj ovaa ista Golema reka?! Tie samite }e si se nagodat sega. Ovaa crna Balkanska ~uma, zabradena vo ~alma, krst i omraza ne znae za pogolema, za pote{ka vernost, od vernosta kon no`ot. No`ot e i niven krst i nivna polumese~ina. Neka vrie, neka klokoti krvta na ovaa te{ka zaraza. Nie sme edinstveniot ~ist narod sred ovaa pustelija, na koja i Gospod grbot ñ go svrtil. Neka gi dotol~i taa besa. Neka mu se zatre semeto na toa prokletstvo, na taa cigan{tija, na tie crveni pci{ta . . . Vo kancelarijata naedna{ bapna star{ijata @uglov. "Gospodin na~alnik! . . ." "A ti, be, volu nizaeden, ne znae{ li barem da ~ukne{ koga vleguva{ ovde?" "Prostete, gospodin na~alnik! Mislev . . ." "Nema {to da misli{. Ovde sum jas da mislam, a ne ti. Razbra?" Go gleda{e nemo eden mig i odmavna so rakata, nervozno xbarkaj}i vo }eseto so tutun. Potoa pak po~na da go polni svoeto lule i, prepravaj}i se deka zaboravil na stutkaniot @uglov, ~krapna so ~kor~eto i so odvaj skriena qubopitnost se obiduva{e da go izmeri trepetot na svojata dlanka. Nemirniot plamen vo negovite prsti ne vetuva{e ni{to dobro. "Lae li ku~i{teto?" - najposle sr`a razjareno, gledaj}i si vo noktite, ~ini{, }e se nafrli vrz zbunetiot star{ija. "Samo pcosti," gi simna ovoj ramenicite. "I ti dojde samo toa da mi go ka`e{." "Od sabajle, tri kofi voda . . ." "Molk!" Gleda{e vo spisokot na lajtnantot Marinov. Yvereto na jarosta pak kako da podava{e glava {tom stana, yirna zad ~ivilukot i ja ulovi svojata ~udna crvena maska na polunasmevkata. MESTEN KOMITET

1. Ivan Apostolov, sekretar. 27 godini. Student. Likvidiran. 2. Cena Pop Georgieva, 21 godina, monopolska rabotni~ka. Likvidirana. 3. Metodie Ularski, 32 godini. Zemjodelec. Likvidiran. 4. Petar Karamanov, 26 godini. [iva~. Likvidiran. 5. Niaz Firduzi, 22 godini. Bez zanimawe. Is~eznat.

MLADINSKA GRUPA

1. Aleksandar (Ace) Filipov, u~enik. Likvidiran. 2. Marika . . . 3. Karov . . .

90

4. Kale{ot . . . Likvidirano! Is~eznato! Likvidirano! A, pak {u{ka! E, moj @oro.

Vetrogon nizaeden! . . . ("Od 1 fevruari 1942 god., "zapo~nuva{e pedantniot izve{taj na lajtnantot Marinov, - "pa sî dosega, na terenot od ovaa okolija, komunisti ve}e nema. Otkako vo mesec maj, istata godina vo provalata ulovivme nekoi od glave{inite na toa dvi`ewe, crveniot |avol ve}e ne podava glava. Toga{ ustanovivme deka samo mal i bezna~aen del od komunistite i nivnite simpatizeri, uspeaja da se provle~at i da se priklu~at na {umkarite, no vo vtorata provala, vo zimata, minatata godina, ovoj grad e ~ist i zloto e prese~eno vo koren.") "Prese~eno vo koren . . . prese~eno vo koren . . . prese~eno - krastavici! . . ." povtora{e niz zabi na~alnikot Dimov, ~ini{, se presmetnuva so bespomo{nite koloni od spisokot na Marinov, {to celo utro mu gi bodea o~ite. Za mig pogledna vo bezizraznata figura na star{ijata @uglov i kako da go strela so svojot zakrven pogled, naedna{ svika. "[to si se obesil tuka, be? Ja povikaj mi go lajtnantot Marinov!" "Gospodin na~alnik! . . ." "Mar{ nadvor! Lajtnantot Marinov rekov! Vedna{!" Simpatikusot pak go predizvika sme{niot tanc vrz liceto na na~alnikot Dimov. Prele`anata pareza, ~ini{, sekoj mig se zakanuva{e da zasedne vrz neverojatnata nasmevka na toa lice. Ednata strana od crvenikavoto mesnato lice naedna{ kako da se zdrvuva{e, a drugata `ivnuva{e, kako da saka da iskokne od taa neprijatna primka. [tom }e go po~uvstvuva{e toa, Dimov vedna{ }e sripa{e pred prvoto ogledalo i pani~no se obiduva{e da go naditri toj ~uden tanc na sopstvenoto lice, toj facijalen gr~. Ovojpat, mu uspea navreme. ^ini{, odamna, sosema odamna nau~il kako }e mu navleze vo dirata na toa nemirno yvere, {to postojano se zadeva i mu gi kine i mrsi koncite, i potoa, otkako vo posleden mig }e ja smire{e svojata razigrana vilica, kako sosema nov ~ovek, se vra}a{e bavno vo svojata fotelja, smrknat i vpregnat vo te{kata re{enost da ne se vozbuduva ve}e po nikakva cena, pa makar i cela Sofija na trepkite da mu se obesi poradi toa. Na vratata se pojavi isturenata figura na Marinov. Toj salutira{e po site propisi. Dimov ne se koleba{e ni mig. "Marinov, - po~na toj, nekako mirno, odvaj vozdr`uvaj}i se i neo~ekuvano razvle~eno. - "sekoj tvoj zbor od izve{tajot mirisa na luk i voda. Do koga misli{ da go zamenuva{ u~astokot so nekakva si literaturna tribina, a?" Ubaviot lajtnant najmalku o~ekuva{e takvo pra{awe. Be{e sosema zbunet i za mig ne mo`e{e da izusti ni zbor. "Gledaj samo {to sî ne ti padnalo tebe na um: "prese~eno vo koren", "crvenite |avoli", tintirimintiri, ti rekov - mi re~e i sli~ni marifetlaci. [to e toa Marinov? Izve{taj za gospodinot oblasten na~alnik, ili qubovna

91

poema na nekoja si tamu tvoja Genoveva, @ozefina, ili kakvi sî ne gi ima{ ve}e na du{a." "No, gospodine na~alnik, tamu stoi sosema ubavo . . ." "Tikvi vareni stojat, Marinov! T - i - k - v - i v - a - r - e - n - i! ^u li? Ni{to jas tuka ne gledam od ona {to go barav. Frazi i samo frazi. De, fativme ova - fativme ona. De, likvidiravme ova - likvidiravme ona. Fativte veter i magla. "Na terenot od ovaa okolija, komunisti ve}e nema," veli{. [to saka{ da ka`e{ so toa? Mo`ebi saka{ da se izmami{ samiot sebe si, ili pak smeta{ deka na~alnikot Dimov naedna{ oslepel, po~nal da halucinira - toa li?" - crveniot mev na armonikata na Dimov pak po~na silno da se tegne. Marinov stoe{e kako stapisan i gleda{e zdrveno vo svojot {ef, znaej}i deka ovaa kanonada ne smee da prodol`i, za{to nabrgu pak }e mora da tr~a po voda. "Koj go ubi feldfebelot Jarmilov? Odgovori mi, gulap~e moe. Koj? Vampirite? Onaa zapurni~avata kaj Tiwakot od zemja da ne iznikna slu~ajno? Ka`i mi! Ova rusokoso |ale {to ofka dolu, plukaj}i mu krvavi balgami vo mustakot na @uglov, od neboto da ne padna? Ajde, gukni de, ili gukaweto kaj tebe va`i samo vo ve~ernite ~asovi . . ." "Gospodin na~alnik! . . ." "Ni{to ne biva od tebe, Marinov. Od tebe samo ta{akxiski raboti, go{tevki i lumperajki. ^apkanlak i ni{to drugo. Eh!" Nastapi edna od onie dolgi pauzi koga na crvenoto lice mu treba{e edna temelna podr{ka na ogledaloto. Marinov ve}e nema{e vreme da ~eka ova da se povtori pak. "Gospodin na~alnik, - pobrza toj, - rusokosoto mom~e e tuka{no. Ve}e dvajca na{i provereni lu|e go prepoznaa i potvrdija deka se vika Janko Danev, sin na `elezni~arot Atanas." "I?" "Pripa|a na grupata mladi komunisti od gradot." "Pa, {to ~ekate, Marinov?" "Ne ~ekame ni{to, gospodin na~alnik. Kopame." "Kopate?! Kopale, orale, se~ele, derele - znajte: vi davam rok do policiskiot ~as. Bez rezultat ne mi se javuvajte ve}e. Baram apsolutno to~en i celosen spisok na site komunisti~ki pci, na site somnitelni i na site simpatizeri. Razbra?" "Razbrav, gospodin na~alnik." "Toga{ - na levo krug!" (Star{ijata @uglov ne ja qube{e preterano muzikata. Raka na srce, toj ne dava{e ni skr{en gro{ za muzikata. A i kako da ja qubi siroma{kiot, koga otkako znae za sebesi otsekoga{ bil pomalku nagluv. Mu be{e re~eno samo "ova ti e gramofon, a ova ovde plo~a, tuka ti e ra~kata, taka i vaka ti se naviva i to~ka." Toj, sepak, ne mo`e{e da se doseti i da se izna~udi, ~umu mu se tie pempeliwa. Ako treba{e so ne{to {togode da se nadja~at ofkawata i vikotnicite vo u~astokot,

92

toa nego ni najmalku ne go tangira{e. Nemu ne mu pre~ea. Na kogo mu se tenki u{ite, neka si gi zatne so vosok. Toj si ja gleda{e svojata rabota i ne mo`e{e nikoga{ da razbere zo{to i tie ne si ja gledaat svojata rabota, tuku postojano i nasekade si go pikaat nosot. Nema{e pilence {to nemu }e mu padne{e vo {epite, a da ne propee. Toga{ {to }e im e taa muzika, ne edna{ se pra{uva{e. No, kolku i da go naprega{e svoeto volovsko ~elo, toj pak ne mo`e{e da im vleze vo tajnata na tie "salonski" zadevki. Sega, tuku{to ja navrtka taa sme{na inka, gi podvi rakavite do laktite i se nakostre{i da go mesi krevkoto testo. Se prome{koli samozadovolno i trgna kon sklup~enoto mom~e vo }o{ot, no toga{ vrz negovoto {iroko rame se spu{ti {epata na lajtnantot Marinov.) "@uglov, pro{etaj malkucka," mu {epna na uvo toj. Star{ijata bez zbor se svrti i vedna{ mu se pokori na namirisaniot oficer. Vo golemata prostorija na u~astokot, {to inaku na {ega ja vikaa "crveniot salon" (poretko "sala za tancuvawe"), osven edna masa i stol, gramofon i skr`ava sijalica, nema{e ni{to drugo. Vrz re{etkite na prozorecot be{e zakovana {tica. Na vratata skri{na okalka. Jane i Marinov ostanaa sami. Svetnatite ~izmi na Marinov sozdavaa silen krckot od rasklatenite {tici na "crveniot salon". Go gleda{e so zmiska uko~enost ubavoto, no sosema izobli~eno lice na Jane. Pojde do gramofonot i so neguvaniot {ilest nokot od maliot prst go isklu~i glasot na Imperija Argentina. Mu se pribli`i sosema, samo na ~ekor i zastana nad negovoto strupoleno telo vo }o{ot, prestanuvaj}i da go predizvikuva nesnosniot krckot na {ticite i gledaj}i od visina pravo v o~i. Naedna{, klekna pokraj nego i mu se zagleda vo onie temni `egavici, {to vo toj mig ne izrazuvaa ni{to osven umor i odbivnost. "Kale{," izusti toj. Niz Janevite `ili kako da pomina struja. "Kale{," povtori Marinov. Sega ve}e nema{e nikakvo somnenie. Ovoj ~ovek mu go znae i imeto i prezimeto, a verojatno znae i mnogu pove}e od toa. Jane se zbra siot, kako rastrepereno golu`dravo pti~e i gi rukna svoite kolena duri do grklanot, motaj}i gi vo cvrstiot pregrab na svoite `ilavi race. Toj zdrveno demne{e vo ~atma - ve|ite na bugarskiot oficer i kako naviena ~eli~na opruga go ~eka{e sledniot napad. "Sakam samo edno da znae{: G e n a n e s e i z v l e ~ e!" re~e Marinov, naglasuvaj}i go so nekoja dramati~na uverlivost skoro sekoj slog. "Taa samata si presudi i taka zavr{uva sekoj {to }e namisli so glava yid da buta. Te gledam, mlad si. Epten axamija, {to se veli. Zo{to se izma~uva{ samiot sebesi? Ka`i im sî {to baraat od tebe i nema da se pokae{, veruvaj mi." Jane ne se pomrdna vo svojot }o{.

93

"Znam, kako {to znam deka rakava e moja - sî, sî ti e popusto, - prodol`i Marinov. Tie go znaat odgovorot na sekoe pra{awe, a toa {to go baraat od tebe, toa ne e ni{to. Sitnici se toa, Kale{. Sitnici {to za tebe mnogu mo`at da zna~at. Premnogu se `rtvuva{. Vaka ni{to ne dobiva{, a ako prodol`i{ so svojata tvrdoglavost, mo`e{ da izgubi{ sî." Jane ne go izdr`a za`areniot pogled na zelenite o~i. Se opuli kon re{etkite na prozorecot i potona vo nekoja nevidliva to~ka, ne mrdaj}i, kako da blada. "Gre{i{, mom~e. Gre{i{," izusti Marinov. Jane ve}e ja izgubi smetkata za ~asovite i vremeto. Toj ve}e ne znae{e {to se slu~uva nadvor i dali caruva tromata policiska no}, ili pak ve}e nagolemo vladee sonceto od visokite Markovi kuli. Ovaa prostorija nema{e nikakov dopir so nadvore{niot svet i poklopenite strelki na dvanaeset od ~asovnikot na Marinov ne mu ka`uvaa ni{to. Ja ima{e pred o~i samo ovaa mi`urkava svetlina od skr`avata sijalica i odvreme navreme volovskiot surat na star{ijata @uglov. Poslednite mugri ({to gi pre~eka so takva ~emerna budnost) nevratno zgasnaa na negovite kapnati trepki i is~eznuvaa od negovata svest. Vo X . . . nikoj ne mo`e{e da poveruva vo smelosta na namerata {to go digna od dale~noto planinsko selo na eden takov trnliv i neizvesen pat. Gena postojano vele{e "edno se kartite, a drugo direktniot sudir so opasnosta {to debnee zad sekoe drvo, zad sekoja grmu{ka na patot." Obidot da se izvle~at drugarite od provalata vo gradot i da se priklu~at na brigadata ({to tolku dolgo go posakuva{e toa neodlo`no osve`uvawe) ne mo`e{e da se stekne vo eden ponepogoden mig od ovoj. Budnosta na Bugarskata policija po gradovite, apsewata, satrapot i site grmotevici {to odeknuvaa od dale~nite pe{teri i vol~jite jami na ranetiot yver (kako nebare poveruva vo nekakov fantom, {to li) ne dopu{taa nikakvi prelagi. Omarnina se nadvi nad gradot pokraj Golemata reka. Te{kiot zdiv na isto~nite horizonti zabrevta i nad ovie crveni suvodolici. Gena i Jane, vo edna od tie mugri, se provlekoa niz igleni u{i, ~uvstvuvaj}i go umoreniot puls na gradot i okupacijata i se spu{tija vo tesniot dvor na polurazurnatata ku}arka na krajot od Tiwakot. Ku~e{kiot lae` i kukurigot na petlite im bea edinstvenite svedoci. Tri dni popusto pretkaa i se obiduvaa da mrdnat od mrtva to~ka. Za mig, vrskata so "Kinezot", kako da gi ohrabri. Toga{, Jane (ne mo`ej}i pove}e da ñ se opira na neizvesnosta i beskrajnoto nadevawe vo "pogodniot" ~as), za mig ja podade svojata qubopitna glava od "dupkata" i toga{ naedna{ kolata po~na da se strupoluva. Go presretnaa somni~avite vozgledi na najmalku desetina poznati lica niz sokacite. Koga tokmu pred policiskiot ~as do "dupkata" se dovle~e Gena, pred nego kako doprva da se ispre~i zlokobnata senka na bessonicata. Morni~avata no} padna vrz negovite ple}i so seta svoja te`ina. Ne ñ re~e ni zbor.

94

Samo se zbra vo dlabo~inata na svoite kov~esti ramenici i ja do~eka zorata na noze, obiduvaj}i se da ja izmami blokadata, da ja svrti neumitnosta na poterata i da gi razvee vo pra{inata site tragi na zbesnatite zagari. Puka{e i vika{e, begaj}i kako lud, gubej}i go zdivot i ~uvstvoto za vina, begaj}i od sopstvenata vina i samoobvinuvaweto, daleku, daleku vo pregratkite na edna neverojatna misla, pobrza i od razumot i sfa}aweto, pobrza duri i od prizrakot na ognenite top~iwa {to se zabivaa niz vrvicata i pra{inata {to ja ostava{e zad sebe. Bega{e i se vrtka{e vo cik - cak i ne mu pa|a{e na um da im se predade vedna{. ^ini{, stopati posaka da go stigne meretijata, da go ni~kosa dokraj taa ognena ala {to se zagna po nego. (Luda glavo, {to ti e pi{ano sama da sviva{ i sama da rastura{ sekakvo oro za koe }e se fati{!) Padna kaj onie trevi zejtinlii, kraj onie `abjaci i smrde`i od ponornicata nad Tiwakot i ~ini{ gi ~esti so ona staro i odvaj zabele`livo prkosewe bugarskite du{kala, kako da im blagodari {to do{le duri do papokot na vol~icata, vo ovie posledni duvla, vo ovoj posleden zbeg od koj ve}e vra}awe nema. Marinov ve}e znae{e po sjajot na modrookiot |avol deka toj nego, vsu{nost, i ne go slu{a. Mu go protrese ramoto. Jane go svi svojot staklest pogled kon orlovskite crti i se vyre vo nego, kako da go proyira do sr`. "Od neodamna, - re~e ovoj, kako da srka medovina, - Tina e moja svr{enica. Ti ne znae{ . . ." U{te ne dore~e sî, crven balgam se razli niz ~atmalive|ite na bugarskiot oficer. "Pes! - rikna besno i sripa kako poparen Marinov. - ]e te nateram vo maj~inata, mr{o sakata. ]e te oderam kako pile! Na tepsija }e mi igra{. ]e te zdrobam. I tebe i tvoite stari krasti i onaa tvoja sestra ~engija," vika{e i udira{e kako krvo`eden i razjaren yver. Od negovite {ilesti ~izmi, so koi kako lud gi ~ere~e{e krvjosanite vilici na Jane, na site strani xorka{e krvta i zaedno so obilnata sluz, se lizgaa iskornatite zabi od isturenata ~elust. Go grabna za rusite kadri i go podigna kako ras{kembena stoka vo visina na kleckavite kolena i ~ini{, istiot mig, kako pile }e go zakole. "Gnido! Gnile`u! ]e ve dotol~am. ]e ve dotol~am site. A nea . . . nea, {ugavata ovca, tuka, pred tebe, }e im ja podmetnam na @uglov i bratijata da ja perda{at eden po eden i namesto da ñ ja podma~kaat 'r|ata, }e gi ispijanam kako skotovi i so mo~ka }e ja berbatat fanfulata. Razbra?!" Go tresna i otfrli vo }o{ot kako vre}a i plukna vo nego, kako da pluka vo skapana mr{a. "@uglov! Vamu! Ajde, sokle preslavsko, poka`i mu na mrsulot kako gazi germanskiot tenk vrz crvenite pci{ta." Ja tresna vratata od "crveniot salon" i se vitosa nekade, kako ~ovek {to naedna{ ja izgubil mo}ta i da gleda i da zboruva i da slu{a.

95

Srede letnata `ega, tuka, vedna{ do patot, od ugursuzlak li, ili pak od nekoja beskrajna denguba i uzur na mom~acite, zaludna dvojka magare i magarica brevtaa opa{ani, otkako pred toa stopati bezuspe{no se brkaa, rikaj}i niz ormanot. Goneti od neizbe`niot roj muvi i {trklicata, nivnite kusi opa{i kako da ne mo`ea da storat ni{to, a mom~acite, otkako se uverija deka {egata sosema im uspea, isposednaa so svoite vrbovi {iblinki vrz strni{tata kraj patot i se derea na set glas. "Ajde Marko - o - o - ooo!" Sejbijata na tenkonogite u{kovci (stopanot be{e pristar ~ovek) so nesmalen bes go udira{e "Marka" po grbot i se obiduva{e da gi razdvoi nastrvenite `ivotni, no so toa samo ja zgolemuva{e mom~e{kata veselost i zadevawata, {to kako razletani kamewa se trkalaa po negoviot grb. I navistina, ubavo se vide deka buvtanbegot ne go pokoleba ni najmalku "Marka" i vo taa neramna bitka so ajvanite kako toj samiot da go izvlekol najdebeliot stap, naedna{ se svrte kon razgakanite {ejtani i po~na da gi brka nakaj ormanot. No tie |avoli{tata, samo go matkaa kutriot stopan vo krug i odnenade` se pojavuvaa od drugata strana na patot. Tokmu vo toj mig, nekade otkaj rekata i mostot, krevaj}i ogromni oblaci od prav, naide Marinov so svoite gavazi, vo crnata limuzina na bugarskata policija. Iznerviran, ve}e i poradi samiot sve~en ton vo "ispra}aweto" na na~alnikot Dimov, poradi crveniot balgam {to sî u{te `estoko go pe~e{e me|u ve|ite i poradi sî {to go okru`uva{e denovive, ovaa neo~ekuvana gletka {to im se ispre~i na patot i gi prinudi da se zaprat srede pra{inata i nesnosnata `ega (kakva glupava balkanska ujdurma, o Gospodi!) kako sosema da ja prepolni ~a{kata. Izleta kako furija na patot i po~na da vreska na site strani. No, negoviot bes tuka ni{to ne pomaga{e. Se nakostre{i siot, go progolta svojot `ol~en napliv, se vrati nazad kaj volanot i trgna pravo na zakle~kanite `ivotni. Potoa, se obide da gi zaobikoli i otkako sfati deka negovata voza~ka ve{tina tuka ni{to ne pomaga, izleze pak od limuzinata, se fati za futrolata i, izvlekuvaj}i go svojot pi{tol, nani{ani pravo vo glavata na "Marko". Be{e siot rastreperen od bes, no strela{e precizno i to~no vo glavite i na ednoto i na drugoto `ivotno. Pogodeni magariwata naedna{ malaksaa sosema i se strupolija na patot. Toga{ Marinov gi povika svoite gavazi i im naredi vedna{ da gi istaat. Se vrati brgu pak kaj svojot volan, gi so~eka za mig svoite sopatnici i pojde pravo preku "slatkata smrt" na ajvanite. Zad niv, izgubeni vo oblacite na pra{inata, ostanaa samo onie izbezumeni opuli na stopanot, mom~acite i pregazenite `ivotni, a bugarskite policajci so predizvikuva~ki i{areti mavtaa od zadnoto sedi{te vo pravecot na ispla{eniot ~ovek.

96

"Goveda! Stoka neuka!" - se `este{e Marinov i cede{e niz zabi nekakvi odvaj ~ujni pcosti. "[opja vo{kilavi!" "Ama im zapr`ivte, gospodin lajtnant! . . ." gakaa garvanite vo limuzinata. Marinov kako da ne gi slu{a{e ni niv, ni muvite {to se vovlekoa vnatre, ni svoite `ol~ni izlivi, samo se vrtka{e stesnet na svoeto sedi{te i mavta{e so rastreperenata dlanka, obiduvaj}i se da ja razredi pra{inata od svoite usni. (Poln sum. Poln i prepoln od sî, misle{e toj. [to barav, a {to najdov. Kaj pojdov, a kaj stignav. Srede ovie te{ki volkoebija, `abjaci, gole`. Samo ~maewe i pusto{. Neukost, bo`ja{tvo i sakatlak. Ni{to od prokletstvata na ubavinata, ni{to od zagado~nosta na `enskiot lik, ni{to od golemite strasti . . . i nadevawa.) Toga{, pred negovite o~i, so ni{to nepredizvikana, se izvi onaa diva polunasmevka na Tina Vitanova i naedna{ gi stisna zabite, nebare }e ja istisne od svoite zbrkani misli. Popusto. @oltata ku}a kraj svijokot ve}e se nayira{e niz oblacite od pra{ina. Odnekade, policaecot vo negovata svest se pritai i yirna niz male~kiot otvor na somne`ot, kako da go kori {to se zamajuva so takvi zaludni misli. "Toj" ima{e poinakvi planovi so Marinov. I znae{e. Kako odamna, kako otsekoga{ samo na toa i da ~ekal, ja {utna drvenata vrata na gradinata pred `oltata ku}a so svoite pravlivi ~izmi i se upati kon pragot. Tropa{e na vlezot kako da kluka vo gradite na najtvrdokorniot vinovnik (Rixa li treba da ñ ~inime na prokletijata!) Tina, potprena na dlankite, vrz koi rasko{no i so nekakva stara postojanost vo navikite na edna bunxavica se pletkaa nejzinite dolgi rusi kosi, otprvin ni{to ne ~u. Zeleniot tefter, frlen nastrana ve}e so ~asovi, go istisna od sebe i posledniot otpor na zakatan~enite korici (so nogalkite od stariot `elezen krevet) i so glasen {u{kot se preklopi za posleden pat. Stigna pred toa u{te samo da nafrli kako niz nekoe bunilo "krugot se zatvora . . ." Ni{to drugo. Vedna{ go pozna negoviot glas. Nema{e ve}e ni strav, ni somnenie. Samo nekakva te{ka, skoro kobna prinuda ja prese~e naedna{ nejzinata postojana zadumanost nad ne{tata {to poleka se slizgaat po rabot na minlivosta i, od toj mig, kako da be{e gotova da mu se predade na otporot {to vedna{, i bez kakva i da e o~ekuvana bliskost, nagrna {umno vo nejzinite gradi. Se spu{ti po basamacite, se pritai zad procepite na podrumskata skrivnica i pro{epna kako bez zdiv: "Vardi se, policija!" Vujna ñ Lena, zbuneta i ispla{ena, ne sfa}aj}i sosema {to bara od nea sega ovoj besen Bugarin {to se razgakal kako gavran, stoe{e bespomo{no na pragot. "Kade e Atanas, rekov? Gluva li si?!" - se `este{e Marinov, ~ini{, idniot mig }e ja klocne i }e ja zgazi kako stoka. "Vujko mi e na stanicata", se oglasi Tina, pribli`uvaj}i se sosema do pragot. Marinov se prepravi kako da ne razbral ni{to.

97

"Ah, i ti li si tuka!" - prostenka (kako da e tokmu taa {to posledna o~ekuval da ja sretne tuka) i pojde kon nea, butkaj}i ja revnosno zbunetata `ena, ~ini{, u`iva vo taa iznenadna gletka, pod vakvi ~udni okolnosti i kako doprva da ñ vetuva dokaz za toa. Im dade nabrzina znak na svoite pridru`nici i ja potfati Tina pod laktovite, voveduvaj}i ja vo kujnata, kako toj da e doma a ne taa. Ja ostavi da stoi do masata i pogledna vo nea so onaa stara kavalerska bagatela i {tedrost, isturaj}i gi kako na dlanka: i so`aluvaweto i besot i nedopirlivata nadmo} na svojot leden orelski klun. "Odgovaraj samo so "ne" ili so "da" i ne sakam ni{to da mi pletka{ i kroi{ vo taa umna i preumna glava. Razbra?" Tina gleda{e vo nego kako da e zarazen, Ne znae{e do kade }e odi seto ova. "Jas znam deka e taka, no `edno ~ekam ti samata toa da mi go ka`e{. Kolku dolgo si so crvenite?" "Sme{no." "Ti rekov da odgovara{ samo so "ne" i so "da"." "Ne doa|a predvid." "Ti, gospo|ice, izgleda voop{to ne si svesna vo {to si popadnala. Ti ne znae{ vo {to si se spletkala i kade se nao|a{ vo ovoj moment. Ne znam dali voop{to nekoj }e te rasplete od sevo ova. No, brgu }e ti se razbistri. Ti vetuvam." "Voop{to ne ste ubedliv, veruvajte." "Nemoj da go ~epka{ |avolot vo mene." "]e ve skaram so edinstveniot drugar, {to li?" "Slu{aj ti . . . ti . . . znae{ li ti kade se pika{ voop{to. Znae{ li?" "Da." "Zna~i - priznava{?" "Ne." Marinov najposle sfati. Preblede, pozelene, potemne. "Te apsam! Te apsam i tebe i tvojot glupav vujko i seta tvoja crvena, {umkarska surija. Ve apsam site!" Lena po~na da se trese vo ramenicite, krstej}i se i treperej}i seta, a Tina ve}e ne go krie{e prezirot vo svoite o~i. Saka{e da ñ prijde na vujna si, da ja dopre ili ute{i so {to i da e, no ~uvstvuva{e samo nemo} i beskrajna poti{tenost. Vo toj mig, vo ku}ata go dovlekoa vujko ñ Ate, vozbuden i potemnet vo liceto, no re{en da gi po~esti svoite nekaneti gosti so onoj re~it i stamen molk, {to u{te pove}e go razgori plamnatiot Marinov. Ve}e so svojot sleden ~ekor, bugarskiot lajtnant poka`a deka ne misli mnogu da dengubi so niv i se rastr~a so svoite gavazi, pravej}i neopisiv mete` i {um niz ku}ata i otkako po izvesno vrerme gi izrasturija i ~ar{afite i ~ergite i pernicite i masite i stolovite i site skrieni }o{iwa i otvoreni dupki, toj so nesmalena `estina po~na da gi isfrla vo koridorot knigite na Tina. Be{e navistina `alna taa negova policiska mudrost, za{to tuka osven (Gete, Ni~e, [iler), ne mo`e{e ni{to da iskopa. Se `este{e i vika{e kako divjak, baraj}i gi niz taa bespomo{na zaslepenost crvenite burjani vo edna tolku bujna i plodna niva. I otkako se uveri

98

deka negovata itrina ovoj pat ne vrodi so plod, se zapre naedna{ na liceto od @estina (skoro ne veruvaj}i) i vide kako taa se raskikoti od sî srce. Vujna ñ Lena, iako sosema skr{ena, pogledna vo nea kako da poveruva deka nejzinata kutra vnuka odnenade` se pomrdnala od umot, no {tom ja vide brzata i gruba promena na toa ubavo lice, (nagrdeno vo toj mig od tolku skriena jad) kako da ja prokolnuva{e nejzinata ledena bezdu{nost. Marinov se ustremi udolu kon nea, ~ini{, bezdrugo ovoj pat }e ja udavi so svoite trepetni dlanki, no tokmu vo toj mig, eden od gavazite se ispre~i pred nego i so nekoja pobedonosna uko~enost na liceto mu ja predade partizanskata kurka na Brant, {to toj najverojatno ja zaboravil vo nekoja od polno}nite izleguvawa so vujko ñ Ate. Du{kaloto so nezasitena glad, kako ris se nafrli na toj nenadeen trag. "A ova?! [to e ova?! [to }e re~e{ sega za ova? Ajde, da ~ujam. Zboruvaj. Kogo krie{ vo ku}ava. Zboruvaj, be, ku~e nizaedno!" se ustremi kon Ate i od nego prsna i posledniot meur na naduenosta. Ve}e sosema nema{e periz pred Tina. Vo koridorot se slu{a{e samo prigu{enoto lipawe na Lena. Policajcite ja merkaa pod o~i. "Vo lozjeto ja najdov," izusti Ate. "Vo lozjeto ja najdov", povtori kenkavo Marinov. "Veli{? I si ja zede za bostansko pla{ilo. Neli?" Tina i Ate stoeja istrpnati, gledaj}i vo podmolniot i podbiven klun na Marinov i go slu{aa odekot na negoviot vik. I naedna{, toj se svrti nakaj svoite gavazi. "Podrumot i tavanot! Sî! Sekoe }o{e. Sekoja gluv~ova crnka. Napred!" (Pominaa stotici, pominaa iljadnici vozovi od onoj samrak, {to sega odnenade` se pritai vo nekoj preostanat del od detstvoto na Tina, za kogo taa odvaj i ako be{e sosema svesna, veruvaj}i deka ve}e odamna i nevratno izvetreal vo mete`ot na godinite . . . Kako da ispliva, kako da nagrna od nekoj dale~en, od nekoj beskraen tunel . . . Jane vrapito se gnezde{e vo taa {emetna slika i ne ñ dava{e mir. Celo popladne se motkaa okolu {inite, topolite i vre`ot i kako {turci cvr~orea okolu `oltata ku}a, niz omajot na site prelagi i prepravawa, niz vrtoglavicata na posledniot let okolu gnezdoto na sekojdnevnata krienka, okolu podbivniot kikot na Janeta i negovata "elenxiska" nepobedivost. Ja bara{e i ja gube{e so ~asovi i poslednata nade` deka najposle }e ja otkrie taa dlaboka i temna pe{tera, vo koja belki edna{ }e uspee da ja sokrie svojata tolku proyirna opa{ka, daleku od nesnosniot kikot na Janeta, kako itrec nad itrecite, kako lisica nad lisicite. Cel den ñ mina vo mi`anica. I najposle, koga verojatno Jane pomalku kako da svidna nad nejzinata sme{na umora i nemo}, taa tokmu nekade pred samarak kako naedna{ da dobi krila i se vovle~e vo tuku{to pristignatiot kloparnik, seta istrpnata i nema, nebare e slep liljak. Vozot trgna, a taa, pred voop{to i da se svesti kade e i {to se slu~uva so nea, ostana zarobena vo }o{ot na smrdliviot vagon. Otprvin poveruva deka Jane

99

pak ja nasankal i u{te edna{ se siti nad nejzinata beznade`na lekovernost, no nabrgu sfati deka rabotata e daleku postra{na. No}ta se zakanuva{e od zapad, a taa popadna vo edna te{ka i mra~na stapica, od koja ne gleda{e nikakov izlez. Se obesi vrz ra~kata od prazniot vagon {to nikoj pred toa ne se setil da go zatvori dokraj i po~na neute{no da reve i dovikuva, da mu se moli na Janeta i da se trese, premiraj}i od strav. Ni{to ne pomogna. Pla~ej}i i treperej}i kako golu`dravo lastovi~e vo }o{ot na smrdliviot vagon, ja otkrija i najdoa duri vo Veles, izbezumena seta, ~ini{, uplavot ñ se vovlekol duri vo koskite, pa {treka od sekoja senka. Prespa tamu, a utredenta koga ja dovlekoa kaj vujko ñ Ate, Jane kako da se sokri vo najdlabokata glu{~ova dupka. Se matka{e cel den okolu ku}ata i ras~epkuva{e so {iblinkata ne{to okolu nekoja umrena koko{ka, {to podocna ne{to od raseanost, a ne{to od glupavata verba na axamilakot (dajte mi go vamu onoj {to }e mu odolee na kopan~eto so belo mevce!) im ja tresna taa perdu{esta mr{a pravo vo ko{ot na razburi~kanite p~eli i, najposle, siot ispokasan, se dobra doma, so lice kako baraban i so glava kako skapana lejka, ta stopati da go udri{ toj nema da mrdne, a kamo li da ofne . . . "Ni{to, gospodin lajtnant", presudija gavazite. Marinov naedna{ kako da se primiri i sobra siot i prestana da blue ogin. Pogledna so nekoja neobi~na uko~enost vo nabranite ve|i na @estina, im poka`a so o~ite nakaj izlezot i gi povede site pravo kon crnata limuzina. "Emil, ti so mene! Vie ostanete na stanica. ]e ispratam po vas." Ja turna Tina pokraj sebe i trgna kon gradot, ne obyiraj}i se nanazad i vrtkaj}i go volanot niz oblacite od prav. Vo gradot be{e pazaren den i tie te{ko se probivaa niz tolpata narod. Marinov pritiska{e na sirenata dokraj, no pritoa voop{to ne ja poka`uva{e svojata vozbuda, lutina i bes. Kako da re{i naedna{ da se povle~e vo sebe i zate~en vo klopkata na zakanata od svojot {ef, gi prebira{e potajum tenkite smetki za vremeto {to ita kako spoulaveno vo pregrabot na policiskiot ~as, a toj sî u{te ne ni mrdna od mrtva to~ka. Tina sede{e pokraj nego, uko~ena, kako voso~na kukla i ne mo`e{e da povrze kraj so kraj. Mislite ñ letaa na site strani. Taa ni{to ne mo`e{e da sfati. Stravot, kako oloven stra`ar vo gradite, ja varde{e od sekakov obid. Sede{e kako da e zakopana vo crniot oklop na limuzinata od bugarskata policija. Tamu, vo u~astokot, samo {to vlegoa, ja presretna u{te edno iznenaduvawe. Vedna{ gi razdelija. Be{e naredeno taa da bide privedena pred na~alnikot Dimov. Se ~ine{e deka toa ne mu e po volja ni na samouvereniot Marinov, za{to {tom ja slu{na porakata, se namr{ti i nekako so te{ko srce se upati kon svojot {ef. Na~alnikot Dimov, svrten so grbot nakaj niv, be{e zagledan vo prozorecot, kako da mu e bogznae kolku va`no ona {to se slu~uva nadvor od ovaa zgrada. Samo ja potkrena rakata, davaj}i mu znak na lajtnantot Marinov da ja napu{ti sobata, se svrti tromo, begum mina so pogledot vo zgr~enata Tina i sedna kaj svoeto biro. Mirno, vle~ej}i i ispu{taj}i golemi oblaci od ~ad, toj kako da go miluva{e

100

svoeto lule i se vdlabo~uva{e vo nekakov rakopis, bo`em e beskrajno ponesen od negovata sodr`ina. "Zna~i, - po~na razvle~eno toj, - ti si bila taa retka ptica." Tina ni{to ne mu odgovori. "Kolku godini ima{, mome?" pra{a, kako noktite da si gi broi. "Vo avgust napolnuvam devetnaeset." "Devetnaeset", - re~e Dimov, kako da e odu{even od zvukot na toj zbor, - "Kolku ubavi godini, devojko", re~e mirno i trgna kon prozorecot. Tina samo gi simna ramenicite. Potoa, kako odnenade` toj da se prisetil na najva`noto i kako doprva da go zabele`al nejzinoto prisustvo, se upati kon nea, pribli`uvaj}i ñ se na polovina ~ekor. "Telefonira{e gospo|ata Boneva, va{ata majka", re~e i pogledna vo nea, ispituvaj}i go vpe~atokot {to go ostavija tie zborovi vrz toa ubavo i zgr~eno lice na rusokosata. Taa ne poka`uva{e nikakov interes. "Se javi gospo|ata va{a majka i re~e najdocna do utre sabajle nepremeno da si vo Skopje. Me slu{a{ li ti mene, voop{to?" "Da", izusti tivko taa. "Toga{, se razbravme zna~i. Do utre sabajle. Slobodna si." Tina se koleba{e eden mig. "Slu{ajte, gospodine . . ." "Dimov", re~e toj. "Gospodine Dimov, {to }e stane so moite?" "So koi tvoi?" "So vujko mi, so Janeta . . " "Tebe da ne ti e gri`a za toa. Se znae kaj e tvoeto mesto. Vo Skopje. Utre sabajle. Razbra?" "Gospodine Dimov, jas ne si odam ottuka duri . . ." "]e bide{ prisilno sprovedena." Dimov se zagleda vo svoite spisi, davaj}i vedna{ na znaewe deka za nego razgovorot e ve}e zavr{en. Tina sfati. Tuka pove}e ni{to ne mo`e{e da se stori. Taa ja navedna glavata, se svrti seta vo gr~ i {umno ja napu{ti sobata na na~alnikot Dimov. So ~asovi sede{e na drvenata klupa vo koridorot na u~astokot, yurej}i nemo i razo~arano vo tro{nite yidovi so bezbroj izvieni cepnatinki. Nikoj ne ñ prijde za seto vreme. Site ja vrtea glavata od nea, kako da e `rtva na uroci, kako da e zarazena od ~uma. Ni{to ne ñ odgovaraa, ni{to ne ja pra{uvaa, voop{to ne ja zabele`uvaa. Mina celo popladne, po~na ve}e da se smrknuva, a nea nikoj ne ja ni pogledna. Najposle, kako da izvira od nekoj grd son, vo koridorot naedna{ bapna lajtnantot Marinov, siot zabrzan i spotnat i taa potr~a kon nego, kako da ~ekala samo toj da se pojavi i kako tokmu toj da ñ e posledniot spasitel.

101

No Marinov pomina pokraj nea, ne obyiraj}i se, prezriv, poln so omraza i bes. Potoa, odnenade`, podzastana, sî u{te ne svrtuvaj}i se, kako da se premisluva za mig. Se svrti naedna{ kon Tina, nebare, tokmu sega ja re{ava zagatkata {to dolgo go izma~uvala, i najposle re{itelno ñ prijde. "Da ~ujam, gospo|ice!" ñ re~e. "Marinov . . . vie znaete . . .," izusti nabrzina taa, potstanuvaj}i. "Jas n i { t o ne znam!" grubo ja prese~e toj. "Kade e vujko mi?" mu se vnese v lice Tina. "Kade e vujko ti? Kade e vujko ti, veli{?! Dojdi!" - ja zede pod raka i ja povede so sebe, upatuvaj}i se kon edna od sosednite prostorii. "@uglov! Emil~o! Elate vamu!" im svika toj na svoite gavazi {to se metkaa niz koridorot. Ja otvori golemata kockava vrata na vlezot od pretsobjeto na "Crveniot salon" i im kimna kon devojkata. "Ajde, mom~iwa! Poka`ete ñ na gospo|icava kade e vujko ñ. Brgu! Bez denguba!" i {umno ja tresna vratata. Zastana na pragot, gi ra{iri nozete, gi skrsti racete na gradite, gi nabra ~atma - ve|ite, gi okokori onie zeleni o~i i go izvi{i nekako orelskiot klun. @uglov se opuli kon Marinov, stoej}i nere{itelno za mig. Predobro go poznava{e toj orelski ustrem za da ja utne naredbata, no sepak stoe{e nere{itelno na sredinata od sobata, yurej}i vo naper~eniot lajtnant, zdrven kako kip. "@uglov, ajde, sokle preslavsko. Rixa li ~eka{, mamkata tvoja?" Na @uglov ne treba{e istata pcosta dvapati da mu se povtoruva. Toj vedna{ nagrna kon Tina, prikle{tuvaj}i ja vo svoite kanxi i ja kutna nanazad vrz masata vo pretsobjeto, tokmu zad nejziniot grb. Taa preblede, istrpna seta, se vxa{i i v~udovidi od neo~ekuvaniot nalet na bugarskiot star{ija, pa odedna{ spiska i po~na da se opira, sfa}aj}i ja v mig podlata cel na Marinov, u`asnata, no re{ena da se buvtali, da gine i da e~i ako treba i do posledniot zdiv. "Pu{ti me! Pu{ti me, mucko pogana!" vika{e taa kolku ja dr`i glasot, a @uglov, iako potpomognat od Emil, sepak ne uspeva{e da se spravi so zdivenata devojka, raspretana na masata, {to grebaj}i i mavtaj}i pod nego, se prpelka{e kako raneta yverka vo svojot pretsmrten gr~. "Racete, dr`i ñ gi racete, Emil!" Taa pluka{e, pi{te{e i se izmolknuva{e od negovite cvrsti pregrabi, a toj bezmilosno i gnevno ja sosipuva{e so {amari, izgnasuvaj}i ja seta so svoite i nejzinite plukanici po liceto i vratot. Be{e popust nejziniot otpor. "Site }e ti se izredime, ~umo! Site!" stenka{e @uglov nad nea, obiduvaj}i se da ja sovlada na rabot od masata. No najprvin mora{e sosema da papsa taa nesopirliva vrte{ka, taa zapeneta zapurnina mora{e sosema da se skroti, osven ako ne saka{e natrapnikot da se osebapi vrz eden bespomo{en i nepodvi`en trup. Toga{, pred da ja izgubi svesta, pred samiot rab na bezdnata vo koja ja turkaa tie silni ra~i{ta, tie raspetlani "kam{ici" na ma`jacite, Tina go fati prezriviot sjaj vo o~ite na Marinov, skle{tena me|u stenkawata, plukanicite i `ivotinskata rea, ja istrgna spotnatata dlanka za mig i so seta sila (pred sosema i da sfati {to se slu~uva) gi srina noktite vo volovskoto ~elo na @uglov.

102

Niz pretsobjeto na "Crveniot salon" odekna rik na ranet yver. @uglov se ni~kosa kraj masata, stiskaj}i go vo dlankite svojot kiklopski surat. "Of ku~kooo! Eeej, me oslepi kurvi{teno! Kade si?! Kade si, ~umo?! Kade si, zmijo otrovnice?! Of, mamkata tvojaaaa!" Tina se istrgna od masata i kako senka se pritai, se slepi do yidot, rastreperena, izgubena, nema. @uglov vitkaj}i se od bolka i gnev, go vperi pi{tolot potamina i rukna po masata. Na pragot stoe{e na~alnikot Dimov. Marinov stapisano se yvere{e de kon nego, de kon izbezumeniot star{ija, otstapuvaj}i. "[to stanuva ovde?" se razdra Dimov, na set glas. Iako siot zbrkan, Marinov sepak procedi: "Gospodin na~alnik, @uglov se po{eguval so devoj~eno." "So "devoj~eno"?! Znae{ li ti, magare nizaedno, ~ie e "devoj~eno"?" Namesto odgovor, Marinov skameneto otsalutira pred svojot {ef. Potoa, so ma~e{ki ~ekor se upati kon gnevniot i polulud @uglov, udiraj}i go so dr{kata od revolverot, tokmu po sredinata na tilot. @uglov se sprostre na podot kolku {to e dolg. Po nekoe vreme, Tina, sosema skr{ena, se upati kon skalite i trgna nadolu kon ulicata, bez cel. Niz nea, kako nekakov podmolen vie` na krvta, kako tainstven {um i glas {to doa|a od ogromni dale~ini, dopre zaklaniot krik na Jane i taa ne be{e svesna dali pak beznade`no zalutala vo tunelite na detstvoto ili pak omajnoto vslu{uvawe i trepne`ot na {inite navestuvaat nekakvi dale~ni i dosega nevideni vozovi. Zad pragot na `oltata ku}a ja ~eka{e Brant i taa nesvesna deka toj duri voop{to i postoi, nemo}no kapna vrz negovite oroseni gradi, tonej}i vo negovata dlaboka i temna pregratka, ~ini{, bez i da ja po~uvstvuva opasnosta, naedna{ se urnala vo nekoj star i zaboraven bunar. "Me spasi oxakot od letnata kujna, " {epne{e toj, ~ini{ ja miluva so svoite bezmislici i seedno se obiduva da pronikne vo alovinata na razbu{avenite kosi {to se pletkaat vo solzite i potta, vo crvenite vrutoci na sramot i vo gordosta na negibnatata samosvest. "Bev nasaden kako glamjosana lastegarka, no barem so pogled kon neboto." A taa se krie{e vo gradite na toa `ivo i bliknato telo, goltaj}i go zdivot na {totuku otkrienata bliskost i za mig se upla{i da ne ja potfati nenadejniot plamen jazik na taa vrglesta cepanka.

103

EPILOG

104

Vo vojnata nikoga{ nema{e dovolno sapun. Naj~esto se pere{e so uma. Tamu, kaj vujna ñ, nekako u{te i se snao|aa, no ovde rabotata be{e podruga, otkako nejzinite tokmu navreme se istaija od gradot, nemaj}i sepak dovolno drzost da se ispr~at so crveni znamiwa na plo{tadot. @estina, vsu{nost, zatekna prazen stan. Sega, gledaj}i po malku nata`eno vo svojot ubav sin fustan so beli to~ki (pred toa pet pati pominat niz mlaka voda), sfati deka odvaj ja zbira vo polovinata, iako samo pred desetina minuti go ispegla so te{kata jutija, ostanata u{te od vremiwata na baba Dimana, kako {to se veli po na{ite ku}i. Taa se grize{e i si prefrluva{e samata sebesi {to ispadna takva "ovca" i {mugna kako zalangur niz gorjeto so odredot na Brant, bez da si ponese barem nekoe par~e od onie svinski ("koxamiti }erpi~i") {to vujna ñ so tolkav sevap gi vle~e{e od selo. Se eden, samo so eden od niv, perea po celi nedeli. No zaludno be{e sega da se misli na toa. Onaa stara ziljarka vo nea sepak se be{e pritaila za mig za da gi otsonuva so otvoreni o~i site nevideni ~udesii: `ubor od planinski slapovi i reki od pena. No vojnata svr{i, a vujna ñ Lena posleden pat ja vide u{te minatoto leto. (Kolku li u{te ne~istotii ~ekaat na red?) Masata sega be{e postavena. Petleto ne izleze lo{o. So leb rabotite stoeja malku poslabo, no ubavo iscrvenite kopani bea dovolna uteha za sî. Navistina, vinoto malku bocka{e na nepcata, no barem nego go ima{e dovolno. Tri {i{iwa. U{te ako se ispie i onaa "blaga" rakija, {to selanite so Veligdenski blagoslov im ja tutnaa za gode`ot koga se simnaa od planinata, ve}e nema{e zo{to da se gri`i. Gi ~eka{e vistinska gozba. Se vrtka{e okolu ogledaloto, neute{ena od pomislata deka edinstveniot {irok fustan {to ñ se najde sepak ñ sozdava maki so polovinata, no ne preostanuva{e ni{to drugo osven da se pomiri i so toa, {epnej}i razo~arano "of, bubamaro, bubamaro, koj li mi te pretvori vo bumbar, |avol da te zeme . . ." Najposle, zaludnosta sosema ja osvoi. Se izvi nad balustradata od balkonot i spokojno mu se prepu{ti na majskoto sonce. Toga{, kako dre~liva slika {to preku skre`en xam se prekr{uva na sonceto, go vide strojniot ma` {to kako ~elnik se pr~i ispraveno i gordo pred edinicata, vo poln paraden ~ekor i, pred da ja sfati svirepata {ega {to taka odnenade` se strkala od kriloto na taa nezadr`liva tolpa, istrpna, preblede seta i procedi von sî {to ja okru`uva vo toj mig. (Marinov!) Gi vxa{i i okokori o~ite vo ~elnikot i edinicata {to se oddale~uva{e pod gromkite zvuci na bleh - muzikata. Zarem e docna, ñ preleta niz svesta. Pretka{e i se kube{e od sopstvenata nedoumica i {emetnata vrtoglavica {to se zakanuva{e da ja stol~i.

105

Za mig, taa sepak se sozede, se osvesti, pojde, se str~a i najposle se nurna niz vrati, begaj}i od stanot kako luda. (Marinov!) Treperej}i kako upla{ena ptica, se sruti vtren~eno dolu od pogornite katovi, sî u{te izbezumena od gletkata kon bugarskiot lajtnant ("Nebare preku no} ja smenil uniformata," {epne{e taa; "mu nedostiga u{te bel kow, dva kowa mu nedostigaat na juna~i{teno koe dvapati ja osloboduva Makedonija (!), mislata ita{e pred nea, kletvata i mislata kako vitli se vieja vo nea. Go stisna vratot na `eleznoto petle, nesvesna i samata otkade niz taa sekavi~na tr~anica vo racete ñ se najde male~kata "Bereta." Sepak, so vkle{tenite dlanki po rasklatenite gelenderi, se nurna nadolu i so silen zamav po~na da grabi po nekolku skalila naedna{, ne{to {to ve}e tolku odamna ne go pravela. Ü mina niz glavata kako sekavica onoj zanes so koj nekoga{ gi linya{e svoite ubavi fustan~iwa, onaa lesnokrilost, koga slepe~ki i kako {arena gulabica se urnuva{e kon golemite tajni i intervali naramena so crniot kov~eg od violinata namesto so krilja i podbucnata od neverojatnata prikaska na stariot ^eh za istorijata na "pivnatiot" tvorec na "Humoreskata". Sega, smaena i izgubena, ja nose{e svojata `iva tajna vo utrobata i tr~a{e, tr~a{e, ~ini{, }e izleta i od sopstvenata ko`a. I pred sosema da se osvesti i da sfati {to tokmu se slu~ilo so nea vo ovoj mig, taa se najde vo pregratkata na razvolnuvanata tolpa narod {to ja ponese so sebe, i toga{, iako prese~ena vo kolenicite, ñ se prepu{ti na maticata da ja vle~e niz gore{tinata, xagorot, tiskanicata, potta i pesnite {to se me{aa srede son~eviot den. (Vo tolpata go izgubi Marinov.) Sonceto poleka go napu{ta{e svojot zenit, a taa, malaksana i nesvesna za kakov i da e napor, ne znae{e ve}e ni kade e, ni {to e, ni koe vreme e, ni {to se slu~ilo, ni {to }e se slu~i. Ve}e dolgo ode{e kraj Vardarot i se obiduva{e da go otrgne od svoite misli likot na Jane {to nasekade se nadviva{e kako zakanuva~ka senka na patot. No, kolku pove}e go otrgnuva{e od sebe, toj so ednakva sila, i duri posilno, se vra}a{e i spletkuva{e vo nejzinite misli, vo zdivot i ~ekorite, kako skrien odziv na rekata, kako zaseda i sinkopa na sekoj ekot od pesnite {to sî u{te dopiraa od dale~inite. @estina, i ne sakaj}i, gi ostava{e da se trkalat i slizgaat nekade po rabot na svesta onie nedofatni i dale~ni neotpori "ta-mu si klet-va ze-dov-me . . ." "na Lva-~an-ska-ta ko-ri-ja. . ." "Ne-ka raz-be-rat . . ." i site drugi viteli {to dopiraa do nea srede taa son~evina, sama i zalutana pokraj reka, go najde Jane pove}e i poblisku od koga i da e. Ne bea pominale ni dve nedeli od onoj den koga do niv dopre vesta za yver{tinata. Toga{, koga ni esenskite do`dovi, ni krvavite mugri na fevruari ne mo`ea da ja otrgnat od stapkite na kolonata, koga ni gladot, ni studot, ni

106

viulicite ne ñ bea pobliski od ekot na ludinite ("koj Jane li? Eh, toj vetrogon! Koj, ako ne toj, izmisluva{e i istomisluva{e so veternici? Koj, ako ne Jane. ]e se izvle~e. ]e se izvle~e toj. ]e vidi{.") (Ne se izvle~e.) Go dovlekoa, sred leto, vo raskovan kov~eg, so onoj ist polno}en kloparnik {to zasekoga{ go oddeli od pragot na `oltata ku}a. Negovoto lice, negovite o~i, mlade{kata snaga - ni{to ne mo`e{e da se prepoznae od seto toa. Sepak, i niz tie bedni ostatoci od ona {to nekoga{ be{e go{tevawe na prirodata, velat, mo`e{e da se nasluti ne{to od staroto i odvaj zabele`livo prkosewe {to tlee na usnite i mu se potsmeva na sve{teniot ogan niz krivulestite sokaci na gradot. I onie damne{ni sledi na `ivosta vo crnkite {to, ~ini{, pretska`uvaat po`ar, sega nevratno potonaa vo prokletstvoto na temninata. I nema{e ni{to od blagosta na slobodniot pad od rusokosite kadri vrz neodolivosta na nasmevkata. Od Jane dovlekoa samo prekr{en kostur. I rekoa: "Umre vo centralniot zatvor. Samoubistvo. Se frli na plo~nikot od dvorot. Od tretiot kat." Ni{to pove}e. @estina se matka{e so ~asovi niz parkot i okolu rekata i najposle se urna vrz nekoe kutnato steblo {to go zdogleda vo posledniot mig. ^uvstvuva{e deka ve}e nema sili za ni{to. Otprvin po~na da `driga, kako da ja prese~e nekoja ostra `igovina vo stomakot i naedna{, bez da se opira i bori, nekoja gnasa, nekakov valkan gmaz ñ se podigna vo predelot na gradite i ñ zasedna vo grloto, baraj}i izlez od seta ma~notija {to ve}e so godini se talo`ela vo nea. I |ubreto xorna za mig. Taa povra}a{e. Ostana taka, skle{tena dolgo pome|u nesvesticata i bolot, povtoraj}i sî nekakvi prokletstva niz zabi i po sekoe novo pa|awe i kubewe od zemjata, kako da ja gube{e svesta. Go mraze{e silno Brantovoto vrglesto telo vo tie migovi i, opsipuvaj}i go so site vreli blue`i na `estinata, {to sekoj mig otstapuva{e i se povlekuva{e pred nejzinata kobna nemo}, taa bolno mu se predava{e na vie`ot i krvaviot xelat vo utrobata, {to ja izma~uva{e do ludilo. No`ovite vo utrobata rieja kako besni. "[to ni preostanuva? . . ." - {epne{e kako razjarena i raneta yverka. - "[to ni preostanuva? . . . No`ovi? Toa li? Dar od sojuznikot . . . oh, kutriot moj crngel . . . koko{kari . . . maroderi . . . klanici . . . toa li . . ." Taa go mraze{e Brant. Ja mraze{e @estina. Go mraze{e toa tu|o i stra{no ime iako bi ñ dale od nego na drago srce bi isplela fitil za Kumovata slama, namesto {to gi tokmat onie stobojni raketi za iluminacija na gradot. Taa go mraze{e bugarskiot lajtnant. Go mraze{e studeniot vrat na `eleznoto petle {to ne ja zapea lagata na ovoj den. Taa go pregrnuva{e kutnatoto steblo, vrz koe se vitka{e kako prekr{ena stija i, malaksuvaj}i, ja gube{e svesta.

107

Pominaa ~asovi, pominaa migovi i luwi koga taa, kako niz nekoja molskavi~na treska, se dobra do svojot prag. Vremeto ve}e ne ñ zna~e{e ni{to. Strelkite na nejziniot ~asovnik ve}e odamna zastanaa. Ja ostavi pra{inata, glasovite, pesnite, svetulkite i govornicite, gi zaobikoli site mamki, ekoti i dertovi na vikotnicite, go izbegna plo{tadot, vrijavecot, ulicite. Ve}e ne pi{tea zurlite i tapanite i ne se vie{e "Te{koto", kako koga popladneto mu go svrti grbot na ovoj grad. Vleze kako senka, kriej}i se vo nedopirliviot omaj na svojata sopstvena prelaga. Na masata stoe{e sî kako {to ostavi. Nema{e ni traga od ne~ie prisustvo. Ni{to ne be{e dopreno. Samo nekolku otpu{oci i dve prazni ~a{i. Vrz tretata ~a{a, polna so vino, Brantovata ~krtanica: "NIE ]E SE VRATIME PAK" Ja gme~i. Ja ~isti pepelnicata. Crnoto vino, {to mahinalno go lisnuva vo pomijarnikot, potsetuva na golema krvava lo~ka. Gi svrtuva o~ite za mig, i bez da gleda vo ~e{mata, ja pu{ta silno vodata da te~e.