HRANAHRANA IN VZGOJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ 3 Nelektorirano delovno gradivo. KAZALO Uvod 5 Uvod k priročniku Hrana in vzgoja za trajnostni razvoj 11 Opis pristopa k temi 1.1 Vrste kruha:

1 Nelektorirano delovno gradivo.

HRANA

IN VZGOJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ


Prevod: Dušan Krnel

UREDNICA

Katarína KOTUĽÁKOVÁ (Trnava University in Trnava, Slovakia)

Avtorji:

Berit BACHMANN (Praxisvolksschule, University College of Teacher Education in Vienna, Austria)

Christian BERTSCH (Educational Competence Centre for Science and Mathematics, Vienna, Austria)

Sanja BLAGDANIĆ (University of Belgrade, Faculty of Education, Serbia)

Irene GRITSCHENBERGER (Praxisvolksschule, University College of Teacher Education in Vienna, Austria)

Ľubomír HELD (Trnava University in Trnava, Slovakia)

Nadin HERMANN (Freie Universität Berlin, Germany)

Ulrike JEGGLE (Freie Universität Berlin, Germany)

Ljiljana JOKIĆ (A.K.M. Edukacija, Belgrade, Serbia)

Stevan JOKIĆ (Vinča Institute of Nuclear Sciences, University of Belgrade, Serbia)

Katarína KOTUĽÁKOVÁ (Trnava University in Trnava, Slovakia)

Dragana MILIČIĆ (University of Belgrade, Faculty of Biology, Serbia)

Mária OROLÍNOVÁ (Trnava University in Trnava, Slovakia)

Petra SKIEBE-CORRETTE (Freie Universität Berlin, Germany)

Students of Freie Universität Berlin, Germany

( Dominique BATTEFELD, Julia HANFT, Janina JOCHINKE, Meike KIRCH, Christine WALLA )

Strokovni pregled:

Birgit LICHTENBERG-KRAAG (Institute for Bee Research Hohen Neuendorf e.V., Germany)

HRANA

IN VZGOJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ


KAZALO Uvod 5 Uvod k priročniku Hrana in vzgoja za trajnostni razvoj 11 Opis pristopa k temi Pregled aktivnosti

1 KRUH 13 1.1 Vrste kruha: lastnosti različnih vrst 13

1.2 Vzhajanje testa 14

1.3 Cena kruha 18

1.4 Kako preprečiti, da bi kruh postal odpadek 24

2 MED 26 2.1 Kaj je med? Kateri so kriteriji za določanje sestave medu? 26

2.2 Točenje medu 33

2.3 Točenje medu 38

3 SEZONSKA HRANA: SADJE IN ZELENJAVA 43

3.1 Lastnosti sadja in zelenjave 43

3.2 Ali je letni čas pomemben? 45

3.3 Kako ohraniti sadje in zelenjavo svežo 46

3.4 Branje in razumevanje nalepk in oznak 49

4 MLEKO 51 4.1 Kaj je mleko? 51

4.2 Proizvodnja in uporaba mleka 53

4.3 Kako je mleko pakirano? 58

4.4 Ali je lokalno pridelana hrana kvalitetnejša? 60


Disclaimer: “The European Commission support for the production of this publication does not constitute endorsement of the contents which reflects the views only of the authors, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.” Projekt SUSTAN je nastal z namenom poiskati povezave med učenjem z raziskovanjem (Inquiry Based Science Education) in izobraževanjem za trajnostni razvoj (Education for Sustainable Development). Cilj projekta je razvoj dejavnosti za delo v razredu in razvoj gradiv za profesionalni razvoj učiteljev in za izobraževanje bodočih učiteljev. Da bi dosegli ta cilj, je mreža strokovnjakov in institucij uporabila že dobro poznano, preizkušeno in učinkovito metodo učenja z raziskovanjem. Ta je bila še posebej intenzivno obdelana v projektu Fibonacci. Mrežo sestavlja 11 evropskih institucij, ki se intenzivno ukvarjajo s stalnim strokovnim razvojem učiteljev in izobraževanjem bodočih učiteljev v 10 evropskih državah. WWW.SUSTAIN-EUROPE.EU

http://www.sustain-europe.eu/


Uvod Zakaj spoznavati trajnostni razvoj skozi učenje naravoslovja Podnebne spremembe, zmanjševanje biološke raznovrstnosti, upravljanje z naravnimi viri in onesnaženje so problemi globalnih razsežnosti, ki so ključni pri uvajanju trajnostnega razvoja. Reševanje teh in usmerjanje družbe v trajnostni razvoj je tesno odvisno od povezav med znanostjo in tehnologijo ter socialnimi in ekonomskimi vidiki razvoja celotne družbe. Za učinkovite spremembe pa je potrebna angažiranost tudi v smeri spreminjanja stališč, vrednot in ravnanj posameznikov in širše skupnosti. Predpogoj za uvajanje sprememb je izobraževanje, ki bi vsem državljanom omogočalo doseči kompetence potrebne za aktivno sodelovanje pri demokratičnih razpravah o ključnih razvojnih problemih. Državljani potrebujejo globlje razumevanje znanstvenih teorij, ki so v ozadju naštetih globalnih problemov, da bi bolje razumeli tudi njihove vzroke in posledice, ter alternativne predloge za rešitev, ki nastajajo v vladnih ustanovah, nevladnih organizacijah in v velikih korporacijah. Kompetentni državljani naj bi te vsebine obravnavali kritično in se zavedali da je rešitev več in vsaka s svojimi posledicami. Vse to zahteva drugačne veščine, metode in povezave za učence in za učitelje, ki bi omogočale tesnejšo povezavo med izobraževanjem za trajnostni razvoj, naravoslovni pismenostjo in aktivnim državljanstvom. Ta priročnik je nastal v okviru projekta SUSTAIN s ciljem razvijanja razumevanja idej trajnostnega razvoja v kontekstu poučevanja naravoslovja. Kaj je učenje naravoslovja z raziskovanjem (UR)?

Raziskovanje ali poizvedovanje je beseda, ki jo uporabljamo tako v izobraževanju, kot v vsakdanjem življenju in se nanaša na iskanje informacij in širjenje znanja s pomočjo iskanja odgovorov na zastavljena vprašanja. Včasih je to podobno raziskovanju v smislu “odkrivanja resnice”. Raziskovanje v izobraževanju lahko poteka pri različnih vsebinah in predmetih: pri zgodovini, zemljepisu, umetnosti, prav tako kot v naravoslovju, tehniki in tehnologiji ter matematiki - povsod, kjer se zastavljajo vprašanja, zbirajo podatki in dokazi ter na koncu poiščejo razlage in povezave. Pri vsakem predmetu ali področju nastaja drugačno znanje in se razvija drugačno razumevanje. Kar razlikuje znanstveno raziskovanje od drugačnih poti do resnice, je razvijanje razumevanja in širjenje znanja o naravi in družbi, ki temelji na metodi, ta pa na zbiranju in uporabi dokazov za postavljene hipoteze1.

Proces UR vodi težnja po razumevanju pojavov, ali po iskanju odgovora na zastavljeno vprašanje, zakaj se nekaj dogaja na tak način ali razvija v taki obliki. Nato raziskovanje vodi k povezovanju dokazov z idejami, ki vodijo k možni razlagi ali hipotezi, ki jo lahko preverimo. Delujoč “znanstveno” učenci nadaljujejo s preverjanjem, koliko veljavna je predlagana razlaga. Postavljajo hipoteze in poskušajo napovedati razvoj pojava ali določenih zakonitosti. Ideja ali teorija je veljavna le toliko, kolikor je uporabna za napovedovanje razvoja pojava. Za preverjanje hipoteze je potrebno zbrati nove podatke in dokaze o pojavu ali problemu. Po analizi teh novih podatkov primerjamo rezultate s predhodno napovedjo. Šele zatem lahko presojamo veljavnost začetne ideje. Če rezultati podpirajo začetno idejo, ta ni le potrjena, ampak s tem pridobi večjo veljavnost ali večjo razlagalno moč, saj z njo lahko razložimo širši obseg sorodnih pojavov. Tudi, če po preverjanju ne dobimo potrditve in je potrebno postaviti novo alternativno hipotezo je spoznanje, da prvotna ideja ne deluje, uporabno, saj prispeva k razjasnitvi in prečiščenju začetnih trditev. Tak proces izgradnje znanja z zbiranjem dokazov in podatkov s katerimi preverjamo potencialno razlago in idej na katerih temelji je znanstvena raziskovalna metoda in zato imenujemo tovrstno učenje z raziskovanjem. Kaj je izobraževanje za trajnostni razvoj (ITR)


Pred definiranjem ITR je pomembno opredeliti, kaj je trajnostni razvoj. Splošno sprejeta definicija trajnostnega razvoja je razvoj, ki zagotavlja potrebe današnje generacije, ne da bi bile s tem ogrožene potrebe bodočih generacij (Svetovna komisija za okolje in razvoj, Brundland Report, 1987). Običajno so ideje trajnostnega razvoja predstavljene s tremi stebri: okolje (podnebje, biološka raznovrstnost, voda), družba (varnost in zdravje) in ekonomija (zaposlitev, investicije, ustvarjanje blaginje).

Družba Trije stebri vzgoje za trajnostni razvoj. Trajnostni razvoj je celosten družbeni projekt in kot tak ne more biti definiran in uresničen brez naravoslovja. Pravzaprav ima naravoslovje ključno vlogo v vseh treh stebrih (način izdelave dobrin, način uporabe naravnih virov, kako skrbimo za varnost in zdravje državljanov in kako komuniciramo). Naravoslovje je tudi del naše skupne kulture in danes predstavlja četrti steber razvoja ali njeno povezovalno dimenzijo. To je tudi razlog, zakaj so v tem priročniku poudarjene kulturne dimenzije, še zlasti v učnih enotah, kjer je več časa posvečenega družbeno-ekonomskim vidikom uporabe energije. Zaradi močne in pomembne povezave med naravoslovjem in globalno težnjo po trajnostnem razvoju, je potrebno okrepiti odnos in poudariti še povezanost med vzgojo za trajnostni razvoj in naravoslovnim izobraževanjem. Izobraževanje za trajnostni razvoj je po definicija UNESCa “ izobraževanje, ki je dostopno vsem in jim omogoča širitev in poglabljanje znanja, veščin in stališč, potrebnih za uresničevanje idej trajnostnega razvoja”2. Izobraževanje za trajnostni razvoj (ITR) pomeni vključevanje ključnih vsebin kot na primer podnebne spremembe, biološka raznovrstnost, zmanjšanje tveganja naravnih nesreč, zmanjšanje revščine, uravnotežena potrošnja in drugo, v pedagoški proces. ITR zahteva participatorno poučevanje in učenje, ki motivira in opolnomoči učence za spremembo vedenjskih vzorcev in za aktivno udeležbo v dejavnostih za trajnostni razvoj. Posledično ITR razvija in širi kompetence kot so kritično mišljenje, zamišljanje možnih scenarijev in sporazumno sprejemanje odločitev. Odziva izobraževanja na izzive trajnostnega razvoja pa ne moremo zreducirati na eno samo dimenzijo. Sterling (2001)3 je izpostavil tri različne pristope: • izobraževanje o trajnostnem razvoju; poudarek je na znanju o trajnostnem razvoju. Predpostavlja, da je trajnostni

razvoj preprosto definirati in zato lahko postane poseben predmet v šolskem kurikulu. To stališče podpira “konzervativno učenje” in se ne sprašuje o veljavnosti trenutne izobraževalne paradigme.

• izobraževanje za trajnostni razvoj; poudarek je na “učenju za spremembe” (to je tudi pristop UNESCa). Vključuje znanje, vendar tudi vrednote, stališča, veščine in ravnanja. Ta pristop podpira kritično mišljenje in refleksijo.

Viable

Ekonomija Okolje

Climate

Water

Natural resources

Biodiversity

Health & safety Skilled workforce

Supporting communities

Jobs

Assets

Investment

Wealth creation Sustainable

Bearable Equitable


• izobraževanje kot trajnostni razvoj; poudarek je na procesu učenja in na “kakovosti učenja”. Vključuje oba druga pristopa, a poudarja učenje kot ustvarjalni, metakognitivni in sodelujoči proces. V tej perspektivi je učenje spregledano kot “spreminjanje” ter vključuje posameznike in institucije. Sprašuje se o veljavnosti trenutne izobraževalne paradigme in podpira transformativni in ustvarjalni vidik trajnostnega razvoja.

Ob teh predpostavkah lahko učenje z raziskovanjem podpira ITR, saj si oba pristopa delita skupne vrednote: sodelovanje, ustvarjalnost, inovativnost in drugo. Jasno je, da ITR v tem globalnem okviru podpira individualno angažiranost ob kakovostnem učenju, ki lahko vodi k individualnim in družbenim akcijam. Tako nastajajo znanje, spretnosti in stališča, ki podpirajo objektivni razmislek o okolju in družbenih ter ekonomskih pojavih, ki presegajo menja in stališča, temelječa na anekdotah.

Izobraževanje za trajnostni razvoj in učenje z raziskovanjem: prispevek projekta SUSTAIN Navkljub dejstvu, da so vsi trije stebri trajnostnega razvoja med seboj prepleteni in povezani, šolski predmeti težijo k usmerjanju pozornosti na le nega od treh. S tem še utrjujejo partikularizem posameznih učnih predmetov v tradicionalnem šolskem kurikulu. ITR podpira bolj kompleksen in večdimenzionalni ter povezovalni pristop. Pri preučevanju problemov povezuje več dimenzij: naravoslovno, geografsko, ekonomsko, politično, socialno in kulturno. S povezovanjem ITR in učenja z raziskovanjem se pozornost usmeri na razvijanje ozaveščenosti in sposobnosti reševanja problemov in predvidevanja bodočih scenarijev. Učenje postaja aktivni proces konstrukcije pojmov, načrtovanja, delovanja in refleksije. V tem pristopu je vedno dovolj prostora za kritično mišljenje v kombinaciji s kreativnim snovanjem perspektivnih rešitev. Priročnik odkriva poti po katerih lahko učenje z raziskovanjem omogoča izobraževanje o trajnostnem razvoju. Učitelje in učence seznanja z življenjskimi izzivi in sodobnimi, znanstvenimi pogledi na vsebine naravoslovja in tehnologije, ekonomije in kulture, tako kot se te obravnavajo v javnih razpravah. Ta pristop vključuje uporabo postopkov raziskovanja pri spoznavanju in vpeljavi trajnostnega razvoja in povezuje šole z drugimi sodelujočimi z istim ciljem v širšem družbenem okolju. 1 Inquiry in Science Education , Wynne Harlen, 2013.

2 Unesco spletna stran: http//www. unesco.org/new/educa-tion/themes/leading-the-international-agenda/educa-tion-for-sustainable-development/ 3 Sterling, Stephen. Sustainable Education-Re-visioning Learning and Change, Schumacher Briefings, Green Books, Dartington, 2001.

Nekaj primerov, kako lahko učenje z raziskovanjem podpira izobraževanje za trajnostni razvoj

ITR ni le ukvarjanje z okoljskimi problemi, ampak predpostavlja med-predmetni pristop, vključujoč tudi ekonomske, socialne in kulturne vidike. UR je metoda, ki razvija sposobnost reševanja kompleksnih problemov na znanstveni način. ITR obravnava kompleksne vsebine, ki segajo od individualnega nivoja do lokalnega in globalnega. UR omogoča priložnost za razvijanje globljega naravoslovnega znanja in razumevanja narave naravoslovja, ki je nujno pri razumevanju kompleksnega sveta.

http://unesco.org/new/educa-tion/themes/leading-the-international-agenda/educa-tion-for-sustainable-development/

http://unesco.org/new/educa-tion/themes/leading-the-international-agenda/educa-tion-for-sustainable-development/


ITR je usmerjeno v spreminjanje vrednot, stališč in ravnanj ter oblikovanju vzorcev ravnanja.

UR razvija različnost postopkov in znanj, s tem uvaja učence v iskanje odgovorov in oblikovanje zaključkov, ki temeljijo na objektivnih dokazih. ITR vključuje različne akterje. UR spodbuja pristop, ki trdno povezuje ekonomiste, naravoslovce in lokalno skupnost. ITR se pogosto ukvarja s spornimi in nedorečenimi vsebinami.

UR omogoča preseči osebna mnenja in jih nadomestiti z argumentirano razpravo, temelječo na dejstvih in kritičnem razmisleku.

Preverjanje v projektu SUSTAIN Preverjanje učenja in znanja obsega različne oblike in cilje. • Formativno preverjanje se lahko izvaja kadarkoli v učnem procesu in zagotavlja ponavljajočo povratno informacijo,

ki lahko vpliva na vaše načrtovanje in delo v razredu. • Sumativno ali končno preverjanje se običajno dogaja na koncu učne enote z namenom ugotavljanja učinka poučevanja na učenje in ugotavljanja uspešnosti poučevanja.

SUSTAIN je osredotočen na povezovanje ITR in UR, zato mora biti preverjanje prilagojeno različnim učnim izidom. UR ne vključuje le naravoslovnega znanja, ampak tudi izvajanje in razumevanja raziskovalne metode ali znanstvenega pristopa. Učni izidi pri ITR pa vključujejo kritično mišljenje in spremembe v stališčih in pripravljenosti na akcijo. Preverjanje tovrstnih učnih izidov zahteva vrsto različnih pristopov kot so: pregled pisnih poročil o raziskovanju in eksperimentiranju, drugih zapiskov, tabel in plakatov, poslušanje odgovorov in razlag ter argumentiranja učencev, opazovanje kako učenci izvajajo raziskavo in kako odgovarjajo na vprašanja o odločitvah in zaključkih. V priročniku SUSTAIN je nekaj pripomočkov in navodil s katerimi si boste lahko pomagali preverjati vaše učence, upoštevajoč vaš nacionalni kurikulum. To vam lahko služi tudi pri evalvaciji vašega načrtovanja in poučevanja ter preverjanju, ali ste zagotovili različne učne oblike in pristope. Priporočam tudi, da uporabite bolj izdelane instrumente za preverjanje, ki smo jih razvili v projektu Fibonacci, dostopne na: http//www.fibonacci-project.eu.4

Za UR5 so ti kazalci opisani kot dejavnosti učencev in jih prav tako lahko uporabite za evalvacijo učnih priložnosti, ki ste jih ponudili učencem. 4 Tools for enhancing inquiry in science education (2012) 5 Adapted from: National Research Council (2000). Inquiry and the National Science Education Standards: A Guide for Teaching and Learning. Washington DC: National Academy Press.

http://www.fibonacci-project.eu/


ključni elementi primeri kazalcev da ne

učenci se ukvarjajo z odgovori na raziskovalna vprašanja

• izhodišče je realna situacija • učenci premislijo, kaj o tem že vedo in kaj bi še želeli zvedeti • postavljajo produktivna vprašanja • napovedujejo in postavljajo hipoteze

učenci upoštevajo dokaze • odločajo katere podatke bodo zbrali • načrtujejo postopek zbiranja podatkov in kako bodo poskrbeli

za natančnost • zbirajo podatke

razlage oblikujejo na temelju dokazov

• analizirajo podatke in izločijo ključna dejstva • oblikujejo razlage, ki temeljijo na dejstvih • odgovorijo na raziskovalno vprašanje s pomočjo zbranih

dejstev

presojajo in preverjajo svoje razlage

• preverijo ali dokazi, zbrani podatki podpirajo razlage • poiščejo in izločijo pristranske neobjektivne dokaze • primerjajo svoje rezultate z drugimi • premislijo o alternativnih rešitvah in povežejo svoje razlage z

naravoslovnim znanjem

učenci sporočajo in utemeljujejo svoje razlage

• sporočajo svoje rezultate ostalim v obliki pisnih poročil, plakatov ali ustno

• utemeljijo zakaj je nek dokaz pomembne in kako se ujema z naravoslovnim znanjem

vsebina izhaja iz področja trajnostnega razvoja

• določeni in proučeni so okoljski vidiki • določeni in proučeni so socialni vidiki • določeni in proučeni so ekonomski vidiki • upoštevan je lokalni in globalni kontekst ter zgodovina,

sedanje stanje in projekcija v prihodnost

vsebina je obravnavana celostno

• zaznane so povezave med različnimi dimenzijami ITR in vključene so različne znanstvene discipline

• upoštevana je kompleksnost povezav naravnega okolja in človeških dejavnosti

• zaznan je previdnost zaradi negotovosti in njen vpliv pri sprejemanju odločitev

vsebina je obravnavana v obliki sodelujočega učenja

• dejavnosti podpirajo refleksijo in upoštevajo vlogo, ki jo imajo državljani pri uporabi dobrin in pri sprejemanju odločitev

• upoštevajo se različni pogledi na rešitev problema in možnost konfliktov pri sprejemanju odločitev

• poudarjena je odgovornost za ravnovesje med porabo dobrin in naravnim okoljem

vsebina je obravnavana po načelih transformativnosti

• dejavnosti stimulirajo kritično mišljenje in refleksijo • dejavnosti so usmerjene proaktivno in spodbujajo

ustvarjalnost • pozornost ni usmerjena le na znanje ampak tudi na

spreminjanje vrednot, stališč, ravnanj in življenjskega sloga. • raziskane so možnosti za spremembe


Predstavitev zbirke treh priročnikov

Ta priročnik, ki obravnava področje hrane, je del zbirke, ki vsebuje še priročnik z naslovom Energija in priročnik z naslovom Vsakdanji predmeti. Vsi trije deli skupaj predstavljajo poskus, kako naj bi se izobraževanje o trajnostnem razvoju povezovalo in uresničevalo skozi pouk naravoslovja. Priročniki naj bi bili v pomoč učitelju pri vpeljevanju vsebin trajnostnega razvoja in povezovanju teh vsebin z vsakdanjimi izkušnjami otrok. Te vsebine in predstavljeni pristop naj bi obogatili učne vsebine, otrokom približali “velike ideje” trajnostnega razvoja in jih opremili z naravoslovnimi kompetencami. Zakaj prav te vsebine? Hrana je vsakdanja, a vendar bistvena potreba v našem življenju. Priročnik bo v pomoč učiteljem pri raziskovanju različnih živil, njihove sestave (hranljivosti), proizvodnje (rasti), distribucije in potrošnje. S pomočjo vsebin priročnika otrokom ne širimo le naravoslovnega znanja in utrjujemo naravoslovnih postopkov, temveč širimo in poglabljamo tudi zavedanje in znanje o povezanosti naravnega okolja, družbe in ekonomije. Premislek o svojih stališčih in vrednotah, ki je del predstavljenega pristopa, bo otroka opolnomočil za aktivno delovanje in sprejemanje odločitev, ki temeljijo na dokazih. Vse to pa omogoča tudi spreminjanje življenjskega sloga. Tako kot hrano, vsak dan uporabljamo tudi različne vire energije. Težnja pot tem, da bi zagotovili dovolj energijskih virov za naraščajoče potrebe prebivalstva in želja po zvišanju življenjskega standarda, sta povzročili segrevanje ozračja, podnebne spremembe, onesnaženje in še druge težave. To je vodilo k zaključkom, da je potrebno zmanjšati uporabo fosilnih goriv, povečati energetsko učinkovitost in poiskati in uporabljati alternativne vire. Te pobude imajo pomembno vlogo v razpravah o trajnostnem razvoju in pripomorejo k razumevanju vsebin kot so obnovljivi in neobnovljivi viri energije, uporaba in varčevanje z energijo. To vse pa širi tudi naravoslovno pismenost. Vsakdanji predmeti, ki jih sprejemamo kot samoumevne, so lahko vir za zanimiva in izvedljiva raziskovanja otrok. Priročnik predstavlja, kako raziskovati vsakdanje predmete in s tem razvijati naravoslovno mišljenje in raziskovalne postopke. Vsak predmet pa ima tudi svojo življenjsko zgodbo; raziskovanje o tem, kako predmet nastane in kaj se z njim dogaja, ko ga nehamo uporabljati, vodi k razmišljanju izven vsakdanjih izkušenj in potreb otrok. To vključuje okoljske, družbene in ekonomske vidike trajnostnega razvoja in nudi bogate možnosti za med-predmetno povezovanje. Opozorilo Zbirka priročnikov je nastala kot rezultat evropskega projekta SUSTAIN, v katerem je sodelovalo 10 držav. Zato nekatere vsebine, primeri in pristopi niso neposredno prenosljivi v šole v različnih državah in med njimi in nacionalnimi kurikuli tudi ni neposrednih povezav. Uporabnik naj sam presodi, kako in kaj iz priročnika uporabiti in vključiti v pouk.


Uvod k priročniku Hrana in izobraževanje za trajnostni razvoj Hrana je odlična vsebina za povezovanje učenja z raziskovanjem (UR) in izobraževanja za trajnostni razvoj (ITR). Z njo imajo otroci vsakdanje izkušnje, razvijajo navade in nagnjenosti. Prav zaradi vsega tega je mogoče usmeriti pozornost otrok na različne vidike in lastnosti hrane, ki jih do tedaj še niso poznali. Spontano se postavljajo vprašanja, ali je vseeno, ali kupimo ta ali kak drug proizvod živilske industrije. Od kje živila prihajajo? Zakaj je ta izdelek cenejši in drugi dražji? Že z odgovarjanjem na ta vprašanja prispevajo k trajnostnemu razvoju in spreminjanju potrošniških navad. Primer za to je odločitev za uživanje lokalno pridelanega sadja, namesto uvoženega, po tem ko pri pouku spoznajo ekonomske učinek podpore lokalnim proizvajalcem in učinke na okolje, ter porabljeno energijo, ki je potrebna za transport uvoženih dobrin. Potem, ko ugotovijo, koliko hrane zavržemo, skušajo skupaj s starši poiskati alternativne rešitve, na primer izdelava slaščic iz kruha, ki ostane družini. V tem priročniku so obravnavana le nekatera izbrana živila: mleko, kruh, med, sezonsko sadje in zelenjava. Za vsako od teh živil je predstavljena skupina štirih dejavnosti, pri katerih otroci odkrivajo, kako živila nastajajo, kako jih izdelujemo, kako jih razpošiljajo in kako uporabljamo. Trajnostni razvoj predpostavlja uporabo virov v taki meri, da ne ogroža sposobnosti narave za njihovo obnovo. Za področje hrane predstavlja trajnosti razvoj vrsto področij, kot je varnost v preskrbi s hrano, zdravje, dostopnost, kvaliteta, vloga močne živilske industrije in z njo zaposlenost, po drugi strani pa tudi okoljske vsebine kot so podnebne spremembe, biološka raznovrstnost, kakovost vode in prsti. Pojavlja se potreba po zmanjševanju porabe virov, zmanjševanju količine odpadkov, optimiziranju proizvodnih procesov, spreminjanju potrošniških vzorcev, upravljanju in izboljšanju logistike. Pri razpravljanju o problemih, povezanih s hrano, je potrebno upoštevati rast svetovnega prebivalstva, trenutne jedilnike, ki so postali precej nezdravi, ceno hrane, proizvodne verige in učinke vsega tega na okolje, zmanjšanje biološke raznovrstnosti, odpadke in drugo. Pregled dejavnosti

vsebina kruh med sadje in zelenjava mleko

lastnosti 1.1 vrste in oblike: lastnosti različnih vrst kruha

2.1 Kaj je med? Kaj so kriteriji za določitev sestave medu?

3.1 Lastnosti sadja in zelenjave

4.1 Kaj je mleko?

proizvodnja/ rast 1.2 Vzhajanje testa 2.2 Točenje medu 3.2 Ali je letni čas pomemben?

4.2 Proizvodnja in potrošnja mleka

distribucija/trgovina 1.3 Cena kruha 2.3 Prodaja medu 3.3 Kako ohraniti sadje in zelenjavo svežo

4.3 Kako je mleko pakirano?

potrošnja 1.4 Izogibanje temu, da kruh postane odpadek

2.4 Potrošnja in vrednost medu

3.4 Branje logotipov in vsebine nalepk

4.4 Ali je lokalna hrana boljša?

Pregled podrobnejše vsebine in dejavnosti

podrobnejša vsebina kruh med sadje in zelenjava mleko

sestava 3.1 4.1

izvor (proizvodnja, trgatev, žetev), lokacija (uvoz, izvoz)

1.2 2.2 2.3

3.2 3.2

4.2 4.4

lastnosti 1.1 2.1 3.1 4.1


podrobnejša vsebina kruh med sadje in zelenjava mleko

cena 1.3

rok uporabe (konzerviranje) odpadki

1.4 3.3

prodaja, (reguliranje, označevanje, posebne oznake) distribucija (pakiranje, embalaža)

2.3 3.4 4.3 4.3

potrošnja 1.4 4.2

izbira potrošnika 2.4 3.1

oglaševanje 4.3


1 KRUH

1.1 Vrste kruha: lastnosti različnih vrst Cilji

• Otroci razvrščajo kruh po kriterijih, ki jih sami določijo. • Sporočajo, kako so kruh razvrstili. • Prepoznajo razlike med različnimi vrstami kruha. • Opisujejo prej neznane vrste kruha. Raziskovalno vprašanje Ali imajo različne vrste kruha različen izgled in okus? Trajanje 50 minut Pripomočki in materiali

• Kruh, ki ustreza opisom na kartončkih (kisli kruh, beli opečenec, črni kruh, beli kruh, makovka in ena vrsta kruha , ki nima opisa,

• kartončki z opisom. Predlog za zaporedje dejavnosti 1. Otroke razdelite v 4 ali 5 skupin. Vrste kruha naj razvrstijo po svojih kriterijih. Katere kriterije lahko uporabijo? 2. Otroci predstavijo svoje zamisli in jih utemeljijo. Pomembno: vsak kriterij je dovoljen, če ga otroci utemeljijo

(barva, oblikA, vrsta žita - semen, starost…). 3. Razprava: katere kriterije uporabljamo pri razvrščanju in določanju kruha. Napišite jih na delovni list. Učitelj doda

ustrezne kategorije za določanje kruha. 4. Razdelite kartončke z opisi skupinam. Skupine prirejajo kartončke z opisi vzorcem kruha. 5. Za izbrano vrsto kruha izpolnijo prazen kartonček. 6. Zaključek: kruh poskušajo in določajo, kateri jim je najbolj všeč. Ozadje znanja za učitelja Kruh in peciva vedno vsebujejo štiri osnovne sestavine: moko, vodo, sol in kvas ali droži. To je definirano kot pred-testo ali temeljno testo, ki ga sestavlja moka, voda in mikroorganizmi (glive kvasovke, bakterije mlečnega kisanja ali bakterije ocetnega kisanja ali acetobacteraceae). Včasih se namesto kvasa uporablja jedilna soda (pecilni prašek), ki je uporabna tako za lahka kot za težka testa. Če se uporablja jedilna soda, je potrebno dodati zmesi še neko kislo sestavino. Pri reakciji med to kislo sestavino in jedilno sodo se razvija CO2, ki povzroča dvigovanje zmesi. CO2 pa nastane tudi pri razpadu jedilne sode pri višjih temperaturah. Samo po barvi težko določimo sestavo kruha. Če je kruh temen, še ne pomeni, da je kruh polnozrnat ali da je ržen. Tudi ržen kruh je lahko zelo svetel. Temno barvo dobijo s praženjem moke in z dodajanjem sladu. Slad je


fermentirano žito (rž, ječmen…) in vsebuje veliko encimov, ki razgrajujejo škrob. Slad pogosto uporabljajo tako pri pripravi belega kruha, kot pri pripravi belega opečenca. Zakaj je dolga, bela štruca lahko tako mehka in lahka v primerjavi s hlebcem rženega kruha? Bela štruca je pripravljena iz bele pšenične moke, testu dodajo več maščobe, sladkor in včasih mleko. Glavna razlika med mehko belo moko in polnozrnato moko je razvidna že iz poimenovanja. Polnozrnata moka vsebuje vse dele semena v enakem razmerju kot so v semenu (jedro, založno tkivo, semenski ovoj in kalček). Običajna mehka bela moka vsebuje le fino zmleto založno tkivo, ovoj pa pred mletjem popolnoma odstranijo. Polnozrnata moka je bolj zdrava, ker ovoj vsebuje mnoge vitamine in vlaknine. Dodatne dejavnosti Otroci lahko nadaljujejo s poskušanjem različnih vrst kruha še naslednje štiri dni. Nato sprejmejo odločitev, kateri kruh je najboljši.

vrsta kruha/lastnost

oblika okrogla, podolgovata, ovalna

Kartonček z opisom kruha 3

Skorja je temna. Notranjost je svetlo rjava. Zrna niso vidna. Na otip je mehek. Je ovalen Je črni kruh.


Skorja je svetlo rjava. Notranjost je skoraj bela. Zrna niso vidna. Na otip je zelo mehek. Je oglat Je beli opečenec.


Skorja je temna.

Notranjost je rjava

Ni vidnih zrn.

Na otip je trd.

Je ozek in ovalne oblike.

Je kisli kruh.


________________________

________________________

________________________

________________________

________________________

________________________


Skorja je temna. Notranjost je bela. Vidna so zrna. Na otip je trd. Je ovalen Je makovka.


Skorja je svetlo rjava. Notranjost je skoraj bela. Zrna niso vidna. Na otip je mehek. Je ovalen Je beli kruh


1.2 Vzhajanje testa Cilji

• Otroci postavljajo raziskovalna vprašanja v zvezi z peko kruha. • Otroci oblikujejo napovedi in jih zapišejo. • Otroci so sposobni izvesti poskus in ga dokumentirati. • Otroci izvedo, da kvas v vodi in ob dodatku škroba povzroči vzhajanje testa. Raziskovalno vprašanje Kaj povzroča vzhajanje testa? Trajanje 3 učne enote po 50 minut (dve uri skupaj in eno uro naslednji dan). Pripomočki in material Za demonstracijo: kruh, pripravljeno krušno testo (2 žlici moke, 50 ml mlačne vode, 1/4 kocke kvasa, 1 čajna žlica kvasa, 1 žlica sladkorja, 1/2 žlice soli), 1 plastična skodelica. Za delo učencev (5 skupin): 8 žlic moke, 2// ml mlačne vode, 1 zavitek kvasa, 4 žlice sladkorja, 2 čajni žlici soli, 5 plastičnih skodelic, 5 žlic, 5 palčk za mešanje, delovni listi. Predlog za zaporedje dejavnosti 1. Učitelj pokaže pečeni kruh in surovo testo. Otroci opišejo oboje in poiščejo razlike in podobnosti (na primer: kruh

je večji in ima luknjice, …). 2. Otroci se v skupinah pogovorijo, kaj je potrebno za pripravo testa (moka, kvas, voda, sladkor sol). 3. Katera sestavina je potrebna za vzhajanje testa? Učitelj usmerja učence, kako naj odgovorijo na vprašanje. Učitelj

pokaže vse sestavine in pripomočke. Pred učenci vse sestavine odmeri in pomeša. Otroci napovedujejo, katera sestavina povzroči vzhajanje. Na koncu primerjajo napoved z rezultatom. Običajno otroci pravilno napovedo, da za vzhajanje potrebujemo kvas. To lahko preverijo tako, da pripravijo eno zmes z vsemi sestavinami in drugo zmes z istimi sestavinami, razen kvasa. Po poskusu ugotovijo, da je za vzhajanje res potreben kvas. Kaj pa je še potrebno, da testo vzhaja?

4. Učitelj razloži, kako raziskujejo znanstveniki, ki uporabljajo 5 stopenjski model. Začnejo z vprašanjem “Kaj povzroča vzhajanje testa”? Nato postavijo hipotezo “Za to je potreben kvas”. Potrebno je opozoriti, da za tem pride vprašanje »Kaj je še potrebno, kakšni so pogoji?«

5. Učitelj razred razdeli v 5 skupin. Vsaka skupina dobi vse pripomočke in sestavine, vendar vsaki skupini eno sestavino odvzame, tako, da ima prva skupna vse razen moke, druga skupina vse razen vode itd.

6. Primerjajo rezultate in se o tem pogovorijo. Izpolnijo delovne liste. Ozadje znanja za učitelja Na samem začetku je potrebno otroke seznaniti s tem, kako raziskujejo znanstveniki. razumeli naj bi da raziskovanje niso le poskusi, ampak tudi načrtovanje in premišljevanje, kaj rezultati povedo. Po opazovanjih se raziskovalcem odpirajo različna vprašanja. Nato postavijo hipotezo, ki jo preverijo s poskusi. Glede na rezultate poskusov oblikujejo zaključke.


Ta učna enota nudi mnoge priložnosti, da otroci izkusijo, kaj je to znanstveno raziskovanje. Začnejo z opazovanjem kruha in testa; tu se že pojavijo vprašanja, od kod luknje v kruhu. Da lahko odgovorijo na vprašanje, morajo izvesti poskus, ki vključuje oblikovanje napovedi, izvedbo poštenega poskusa (kontrola spremenljivk) in oblikovanje zaključkov na temelju podatkov, ki so jih zbrali. Kvas in metabolizem Glive kvasovke so prisotne vsepovsod v našem okolju. Glive kvasovke so enocelična bitja, ki lahko živijo v aerobnem in anaerobne okolju. Za hrano in vir energije uporabljajo sladkor. aerobni metabolizem: sladkor H2O + CO2 + energija anaerobni metabolizem; sladkor alkohol + CO2 + energija (manj) Nastajanje CO2 v zgoraj predstavljenih reakcijah povzroči vzhajanje testa Zakaj lahko testo vzhaja brez sladkorja? Moka vsebuje škrob, ki je sestavljen z dolgih verig enostavnih sladkorjev. Kvas razgradi škrob v molekule sladkorja, ki ga uporablja za metabolizem, zato testo lahko vzhaja tudi brez prisotnosti sladkorja. Dodatne dejavnosti in povezave Peka kruha: sestavine, ki so jih uporabljali otroci, naj ne postanejo odpadki, ampak iz njih pripravite kruh. Iz 500 g ali 1000 g moke, kocke kvasa in ostalih sestavin lahko zamesite kruh, tako da dobi vsak otrok svojo štručko. Ne pozabite zamesiti vseh sestavin, čeprav jih posamezne skupine nimajo. Skupinam razdelite še papir za peko in pekač. Uporabite mlačno vodo. Sestavine vseh skupin lahko zamesite, nato pa testo razdelite na toliko kosov, kot je otrok. Vsak otrok naj oblikuje svoj kos testa. Posujejo jih lahko s soljo ali s semeni . Pečico segrejte na 220 0C. Testo pokrijte in pustite vzhajati. Ko naraste, ga ponovno pregnetite in ponovno pustite vzhajati, nato pa ga položite v pečico in pecite približno 20 minut. Če v šoli kruha ni mogoče speči, naj testo odnesejo domov. Ceno kruha lahko izračunajo kasneje (dejavnost 1.3).


Delovni list

ime datum

sestavine za testo

raziskovalno vprašanje

moja napoved

načrt raziskave

zapis opazovanj

zaključek in odgovor na raziskovalno vprašanje

Naše raziskovalno vprašanje: Kaj še potrebujemo, da testo vzhaja? Naša napoved: …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….. ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..


skupina voda moka sladkor sol kvas napoved rezultat

1

2

3

4

5

Zaključek: ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………. …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….. ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

1.3 Cena kruha Cilji

• Otroci spoznajo, da je cena kruha sestavljena iz več postavk (stroškov). • Otroci spoznajo, da je med ceno proizvodnje in končno prodajno ceno velika razlika. • Seznanijo se z besedami, ki se uporabljajo v podjetništvu (proizvodnja, cena, dobiček, strošek, davek …). • Razumejo enostavne pojme s področja ekonomije. Raziskovalno vprašanje Zakaj je razlika v ceni proizvodnje in prodajni ceni kruha? Trajanje 2 učni uri po 50 min. Pripomočki in materiali Concept Cartoon in 3 kartončki s slikami za spodbujanje razprave. Priporočljivo za to enoto: izkušnje s pripravo testa in peko kruha. Poznavanje cene kruha (hlebec), pripravljenega doma. Otroci so spekli svoje hlebčke in vedo, da je za 22 - 24 hlebčkov potrebno 1 kg moke. Izračunali so tudi, koliko stane hlebček kruha spečen doma (približno 30 centov v Avstriji).


Predlog zaporedja dejavnosti 1. Uporabite Concept Cartoon za začetek razprave o ceni kruha. 2. Razpravo spodbudite z vprašanji: Kaj mislite, kaj bo odgovorila deklica? Ali se bo pritoževala, kako drag je kruh iz pekarne? Kako lahko razložite razliko v ceni? Ali je pek reven ali bogat?

3. Igra vlog: nakup kruha v mali pekarni (2 prodajalca, 1 računovodja, 3 kupci).

Je pek reven ali bogat?


Kupec kupi 1 kg kruha – hlebec, pripravljen iz organsko pridelanega žita. Cena za kg je 6,36 Eur. Pogovarjajo se o ceni kruha in o prednostih, dobrih lastnostih: je organsko pridelan, ročno zamešan in pregneten, dolgo ostaja svež, dobrega okusa… Drugi kupec vzame hlebec črnega kruha (1 kg) in 4 žemlje za 3,34 Eur. Tretji kupec kupi 3 polnozrnate žemlje in 1 kg rženega kruha za 6,26 Eur. Računovodja izračuna zaslužek: v 15 minutah je pekarna zaslužila: 6,36 + 3,34 + 6,30 = 16,0 0 Eur. V eni uri pekarna zasluži: 16,0 x 4 = 64 Eur. V enem dnevu pekarna zasluži 16 x 10 = 640 Eur. V enem mesecu (25 dni, ko je pekarna odprta) pekarna zasluži: 16 000 Eur. 4. Pogovorite se o številkah z učenci. Kaj menijo, je pek bogat? 5. Pokažite učencem kartonček s sliko 1 o stroških proizvodnje (peke kruha). Računovodja razdeli zaslužek na stroške, ki jih imajo pri tem (mesečni stroški):

• moka stane 1050 Eur, • kvas, sol, semena, sladkor in druge začimbe stanejo 1050 Eur, • energija in voda staneta 1200 Eur, • najemnina za prostore je 800 Eur na mesec, vsota stroškov je 4100 Eur. Mesečni zaslužek 16 000 Eur - stroški 4100 Eur = 11 900 Eur. 6. Pokažite in pogovorite se o sliki 2 (kartonček s sliko 2). Prikazane so plače in prispevki za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninski sklad delavcev.

• 1. prodajalec dobi 1300 Eur na mesec. • 2. prodajalec dobi 1300 Eur na mesec. • Pek dobi 1900 Eur na mesec. • Računovodja dobi 600 Eur na mesec, ker dela za pekarno le 10 dni na mesec. Za tri zaposlene plačajo 1400 Eur prispevkov za zdravstveno zavarovanje in socialno zavarovanje (pokojninski sklad). Računovodja ponovno izračuna: 11 900 Eur - 6 500 Eur = 5 400 Eur. 7. Pogovor o pojmih predstavljenih na slikah. Opravljeno delo je povezano z zaslužkom - mesečno plačo. Zakaj morajo starši delati? Kaj vse morajo plačati iz svojega zaslužka: hrano, stanovanje, konjički… Pojasniti je potrebno, kaj je zdravstveno zavarovanje. Kam gremo, ko zbolimo? Ali ste že kdaj bili v bolnici? Kdo to plača? Razložimo, da to plačamo z mesečnimi prispevki v Zavod za zdravstveno zavarovanje, ta pa plačuje zdravnika, ki nas zdravi, ko zbolimo. Pojasnimo še, kaj pomeni socialno zavarovanje. Kaj delajo stari starši, ali so še zaposleni? Če niso, s čim se


preživljajo, ali dobijo pokojnino? Za pokojnino morajo v času, ko delajo, mesečno plačevati socialne prispevke. Tudi ko izgubimo delo, dobimo iz socialnega zavarovanja nadomestilo za brezposelne, tako lahko preživimo čas, preden se spet zaposlimo. 8. Pokažite kartonček s sliko 3, ki prikazuje socialno zavarovanje in davke. Računovodja zopet računa:

• lastnik za svoje socialno zavarovanje plača 592 Eur in • dodatno plača še davke v višini 3030 Eur. 5400 Eur - 3622 Eur = 1778 Eur. 9. Pojasnite pojem davek. Kdo ve, kaj so davki in zakaj jih moramo plačevati? Kdo plačuje učitelje, policiste, gasilce? Kdo vzdržuje in čisti parke in ulice? Kdo plačuje za gradnjo šol in bolnišnic? Vse to plačujemo iz davkov, zato mora vsak, ki je zaposlen, del zaslužka prispevati za davke. 10. Te zaključke povežite z začetnim vprašanjem: ali je lastnik pekarne bogat? Vprašajte tudi otroke, kakšno delo bi opravljali, ko bodo odrasli. Koliko zaslužijo prodajalci, učitelji, zdravniki, pravniki in drugi? Podatke poiščite na internetu. Kakšna izobrazba je potrebna za določeno delo – poklic? Kaj je še potrebno, da se lahko zaposliš na stalnem delovnem mestu? Ali je plača najpomembnejša pri zaposlitvi? Kaj je še potrebno upoštevati? Dodatne ideje in povezave POLIS - zanimiva spletna stran o službah, delu, plačah (le v nemščini) http://www.politik-lerner.at/site/gratisshop/shop.item/106166.html

Slika 1: stroški proizvodnje


Slika 2: Plače in socialni prispevki zaposlenih.

Slika 3: Socialna varnost lastnika in davki.


1.4 Kako preprečiti, da bi kruh postal odpadek Cilji

• Otroci razpravljajo o potrošniških navadah svojih družin. • Učijo se odgovornega ravnanja s hrano. • O svojih potrošniških navadah izrišejo graf. Raziskovalno vprašanje Kaj se zgodi s kruhom, ki ga ne pojemo? Trajanje 2 učni uri po 50 minut. Pripomočki in material

• poceni kruh iz marketa in dražji kruh iz privatne pekarne, • video (https://www.youtube.com/watch?=RHueqX8fOh4, • jedilniki s kruhom in delovni listi, • posoda za kruh, plastične in papirne vrečke. Predlog za vrstni red dejavnosti 1. Dva tedna pred učno uro naj sledijo nakupom in uporabi kruha doma. To naj delajo vsaj en teden. Upoštevajo naj

vse pekovske izdelke, kruh in pecivo (žemlje, rogljički, kajzerice…). 2. Svoje podatke prinesejo v šolo in si jih s sošolci izmenjajo. Pripovedujejo o tem, kaj naredijo s kruhom, ki ga ne

pojedo. 3. Podatek predstavijo s stolpčnim diagramom (primerjajo, koliko kruha in peciva kupijo, koliko ga zavržejo in koliko

pojedo). Kateri kruh kupujejo najpogosteje? Zakaj vsega kruha ne uporabijo, kaj je razlog, da gre kruh med odpadke? Pri grafu naj uporabijo prave enote.

4. Oglejte si video. Kaj naj naredimo, da bo manj kruha pristalo med odpadki? 5. V razredu izvedite poskus »Kako ohranimo kruh čim dlje svež?«. Ugotovite, koliko časa ostane kruh še užiten. Za

hrambo uporabite posode za kruh, plastične in papirne vrečke, ali kaj drugega, kar predlagajo otroci. Vsak dan lahko kruh tudi poskušajo. Pozor, naj ne jedo plesnivega kruha!

6. Sočasno s prejšnjo dejavnostjo naj otroci pokušajo tudi ceneni kruh iz marketa in dražji kruh iz pekarne. Pokušajo naj ju tri dni zaporedoma in ocenjujejo, kako se okus kruha spreminja. Na koncu naj presodijo, ali je vredno kupovati dražji kruh iz pekarne.

7. Ko so zbrani podatki o življenjski dobi kruha, naj izpolnijo še delovni list o tem, kako in kje hranijo kruh doma. 8. Kaj naredijo v trgovinah in pekarnah s kruhom, ki jim ostaja? Naredijo naj poizvedbo, kako je s tem v bližnjih

trgovinah. Informacije za učitelja Shranjevanje kruha

https://www.you/


Najboljši način shranjevanje kruha je v glinastih posodah. Glina veže vlago iz kruha ali pa jo kruhu vrača. To vsaj nekaj časa ustavi rast plesni. Primerne so tudi razne lesene posode, ki ne tesnijo, tako da je omogočeno kroženje zraka. Naslednja možnost je shranjevanje kruha v platnenih vrečkah. Najcenejši in najenostavnejši način pa je shranjevanje kruha kar v papirni vrečki, v katerih ga kupimo. Če je hlebec ali štruca kruha že načeta, mora biti zaščitena predvsem ta stran, položena naj bo na gladko površino. Pomembno je, da pecivo hranimo pri sobni temperaturi, sicer izgubi okus in vlažnost. Rženi kruh in polnozrnati kruh ostaja dalj časa svež. Bel pšenični kruh ostane pri ustreznih pogojih svež 2 do 3 dni. Mešani rženi kruh traja 3 do 5 dni. Rženi kruh 4 do 6 dni. Polnozrnati kruh traja 7 do 9 dni. Kaj je plesen? Glivne plesni so v vsakdanjem jeziku imenovane plesen. Plesen je mnogocelični organizem, ki se razmnožuje s sporami. V hrani plesen zraste iz spor, ki so v zraku ali nastane zaradi stika z plesnijo. Plesen zraste na vsaki podlagi, s katero se lahko hrani. Na podlagi zgradi mrežo micelijev, kasneje pa iz micelijev zrastejo glive (sporophore); to je tisto, kar vidimo kot plesen. Kaj narediti s plesnivim kruhom? Plesen ni le vidni del na površini, ampak tudi nevidni miceliji v notranjosti kruha. Plesen je strupena za jetra in ledvica, zato moramo zavreči ves kos plesnivega kruha. Neredko povzroča bolezenske težave prav plesen v kruhu, ki jo ne vidimo, a jo zaužijemo. Pogosto zauživanje plesnivega kruha, pa je zelo nevarno. Plesnivi kruh tudi ni hrana za živali. Dodatne dejavnosti in povezave Navodila za pravilno shranjevanje kruha in primeri, kako pekarne ravnajo s kruhom, ki ga ne prodajo v enem dnevu najdete na ( v nemščini): http://wwwbmlfuw.gv.at/land/lebensmittel?kostbare_lebens-mittel/lmskbrot.html Druge povezave: http://www.baeckerhandwerk.de/baeckerhandwerk/verbraucherinfos/brotlagerung/ http:/www.was.wir-essen.de/abisz/brot_verbrau-cherschutz_schimmel.php http://www.wieseenforum_backwaren.de/files/learn-reihe/kap_IX-1.pdf

http://wwwbmlfuw.gv.at/land/lebensmittel?kostbare_lebens-mittel

http://www.baeckerhandwerk.de/baeckerhandwerk/verbraucherinfos/brotlagerung/

http://www.was.wir-essen.de/abisz/brot_verbrau-cherschutz_schimmel.php

http://www.wieseenforum_backwaren.de/files/learn-reihe/kap_IX-1.pdf


Delovni list Kruh na jedilniku Prosim odgovorite na ta vprašanja, pomagajo naj starši. Kako načrtujete nakup kruha?

• Kruh nakupimo enkrat za ves teden. • Odločimo se pred nakupom naslednjega dne. • Kruh kupimo, kadar si ga zaželimo, nakupa ne načrtujemo.

• …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………. Kako kruh shranjujete? ….…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………. Kaj naredite s kruhom, za katerega ste se odločili, da ga ne morete več pojesti? ….…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………. Kje običajno kupujete kruh? ….…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………. Delovni list Kruh na jedilniku Ime:……………………………………………………………. Dan v tednu ……………………………………………….. Število članov gospodinjstva ……………………….

količina kupljenega kruha (g)

količina kruha, ki smo jo pojedli (g)

količina kruha, ki je ostala (g)

razlog

črni kruh

beli kruh

polnozrnati kruh

pekovsko pecivo (žemlje, makovke, rogljički…)

sladko pecivo (piškoti, torte, pite…)


2 MED

2.1 Kaj je med? Kateri so kriteriji za določanje sestave medu? Cilji

• Naučijo se, kaj je to med. • Spoznajo pravila o tem, kako se med prodaja v ES. • Naučijo se razlikovati različne vrste rastlinskega (cvetličnega medu) medu (lipov, akacijev, kostanjev, repični….) s

primerjanjem okusa, vonja, barve in viskoznosti. • Merijo pH medu, ki je eden od podatkov, s katerim določamo vrsto medu. Izvedo tudi, da ima nekaj sicer sladkega

po okusu, tudi kisle lastnosti. • Z uporabo dodatnih SUSTAIN gradiv s spleta lahko primerjajo pelod iz neznanega vzorca medu (najbolje je

uporabiti repični med) z znanimi vrstami medu. • Z uporabo dodatnih SUSTAIN gradiv s spleta se naučijo meriti prevodnost medu. Na ta način lahko razlikujemo med

medom, ki je nastal iz nektarja in medom, ki je nastal iz mane, sadkega izločka insektov. • Z uporabo SUSTAIN gradiv s spleta se naučijo meriti delež vode v medu. Dovoljeno je prodajati le med, ki vsebuje

do 20 % vode, zato je merjenje količine vode v medu eden od kazalcev kakovosti. Raziskovalna vprašanja

• Kaj je med? • Kateri med je neznani vzorec medu? Trajanje 3 učne ure po 45 minut. Pripomočki 1. učna enota: Delovni list 1( prilagojena verzija, Direktiva Sveta Evrope - COUNCIL DIRECTIVE 2001/110/EC) 2. učna enota: različne vrste medu (cvetlični, kostanjev, akacijev, lipov…) in neznani vzorec medu (repični med),

lesene palčke za preizkušanje. 3. učna enota: tehtnice (natančnost do 1 g), pH lističi (lestvica od 0 do 7), 4 čaše (100 ml), 1 žlica, destilirana voda,

Coca Cola, tekoče milo, merilni valj (100 ml), magnetno mešalo (ni nujno). Predlog za vrstni red dejavnosti 1. V prvi učni enoti učenci obnovijo svoje znanje o tem, kaj že vedo o medu. Preberejo učni list 1 (Direktiva Sveta

Evrope - COUNCIL DIRECTIVE 2001/110/EC). Odgovarjajo na vprašanje, kaj mislijo da je med. Med je sladka snov, ki jo proizvedejo čebele iz nektarja ali medenja iglavcev. Čebelar iz zgodbe ne sme prodajati medu, ker v ES ni dovoljeno prodajati medu z dodatki. Na nalepki bi moralo biti tudi več podatkov o medu.

2. V tej učni enoti delajo v skupini in analizirajo vzorec medu. Poskušajo različne vrste medu in poskušajo določiti, katere vrste je neznani vzorec medu.

3. V tretji učni enoti merijo pH raztopine medu, vode, coca cole in tekočega mila. Analizirajo svoje rezultate in jih primerjajo s hipotezo. Raziskujejo lastnosti medu in uporabljajo različne naravoslovne postopke, senzorične in tehnične metode. S tem lahko določajo kakovost in vrsto medu.


Informacije za učitelja Direktiva Sveta Evrope iz decembra 2001 velja za ves med, ki je pridelan ali se prodaja v ES. Direktiva vključuje poimenovanje, opis, definicijo, kriterije sestave in označevanje ter načine izvajanja in upoštevanja direktive. Definicija Med je naravna sladka snov, ki jo proizvajajo čebele (Apis mellifera) iz nektarja rastlin ali iz izločkov živečega dela rastlin ali izločkov insektov, ki srkajo iz živečega dela rastlin in jih čebele zbirajo ter kombinirajo s specifičnimi snovmi, ki jih same proizvedejo. Zmes nato shranijo v satovje, kjer se osuši in dozori. Med je sestavljen iz več vrst sladkorjev (največ je glukoze in fruktoze, 60 – 80 %), organskih kislin (glukonska kislina, mravljična kislina, citronska kislina), encimov (invertoza in encimi, ki pospešujejo hidrolizo saharoze v glukozo in fruktozo), amino-kislin (na primer prolin) in trdnih delcev, večinoma peloda. Barva medu je lahko od temno rjave do skoraj brezbarvne; podobno se vrste medu razlikujejo tudi po viskoznosti od redko tekočega, do počasi tekočega kristaliziranega medu. Vse vrste medu so sprva tekoče in nato sčasoma kristalizirajo. Vrste medu se razlikujejo tudi po vonju in okusu. Opis proizvoda Definirane so vrste medu. Razlikujemo med medom, ki je nastal iz izločkov insektov in rastlin (medene rose ali mane) in iz nektarja cvetov, ki ga imenujemo tudi rastlinski med. Ta se razlikuje po tem, ali je nastal vsaj večinoma iz nektarja ene same rastline, ali pa iz mešanega nektarja različnih cvetov (na primer lipov ali repični med).10 Kriteriji sestave Sestava naj bi bila nespremenljiva. Odstranitev ene od sestavin (npr. vode) ali dodajanje drugih (npr. vanilije) ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno spreminjanje stopnje kislosti. Med tudi ne sme prevzeti drugih vonjav ali okusov – to je dovoljeno je le za med za pekovske izdelke ali kot sestavina drugih živilskih izdelkov. Medu se ne sme fermentirati ali segrevati, ker se s tem spreminja delovanje encimov. Delež vode v medu ne sme presegati 20 %. Dodatne dejavnosti in povezave Določanje vode v medu, prevodnost in analiza peloda je predstavljena na spletnih straneh SUSTAIN. _________ 10 Livia Persana ODDO, Roberto PIRO et a. (2004) main european unifloral honey: descriptive sheets Apidologie 35, S38-S81.


Kaj je med? Evropska zakonodaja 1. Preberite informacije na listu in se pogovorite s sošolcem, če je potrebno, naredite zabeležko.

List z informacijami (prirejeno po COUNCIL DIRECTIVE 2001/110/EC, Evropska zakonodaja o medu). Direktiva se nanaša na produkt, ki se običajno imenuje med. Aneks I: Ime, opis proizvoda in definicija 1. Med je naravna sladka snov, ki jo proizvajajo čebele (Apis mellifera) iz nektarja rastlin ali iz izločkov živečega dela

rastlin ali izločkov insektov, ki srkajo iz živečega dela rastlin in jih čebele zbirajo ter kombinirajo s specifičnimi snovmi, ki jih same proizvedejo. Zmes nato shranijo v satovje, kjer se osuši in dozori.

2. Dve glavni vrsti medu: med, ki je nastal iz izločkom insektov in rastlin (medene rose ali mane) in med iz nektarja cvetov, ki ga imenujemo tudi rastlinski med.

Aneks II. Kriteriji sestave medu 1. Med je sestavljen iz več vrst sladkorjev (največ je glukoze in fruktoze, 60 -80 %), organskih kislin (glukonska

kislina, mravljična kislina, citronska kislina), encimov (invertoza, in enecimi ki pospešujejo hidrolizo saharoze v glukozo in fruktozo), amino-kislin (na primer prolin) in trdnih delcev, večinoma pelod. Barva medu je od temno rjave do skoraj brezbarvne; podobno se vrste medu razlikujejo tudi po viskoznosti od redko tekočega, do počasi tekočega kristaliziranega medu. Vrste medu se razlikujejo tudi po vonju in okusu, kar je določeno z izvorom medu.

2. Med ne sme vsebovati več kot 20% vode. 3. Električna prevodnost

• med iz nektarja: največ 0,8 mS/cm • med iz mane: najmanj 0,8 mS/cm 4. pH medu je odvisen od vrste. Med ne sme vsebovati aditivov (prehranskih dodatkov in dopolnil).

2. Napišite, kaj je med. 3. Preberite besedilo o čebelarju Juan Carlosu Santiagu iz Mehike.

Do sedaj je Juan Carlos prodajal svoj med le okoliškim prebivalcem. Svoj med je opremil z nalepkami “Med iz Jucatana”. Zaradi parazitov, ki so se naselili v njegovih čebelnjakih, je pridelal manj medu kot prej. Ker je moral plačati veterinarja za zdravljenje, in seveda poskrbeti za preživljanje, se je odločil, da bo medu dodal sladkor in vodo ter tako “pridelal” več medu. Zaradi tega ni imel slabe vesti, saj med vsebuje 79 % sladkorja in 20 % vode.

4. Pogovorite se s svojim sošolcem, ali bi lahko Juan Carlos prodajal svoj med v ES.


Senzorični preizkus Senzorično testiranje je pomembna metoda pri ocenjevanju kvalitete hrane. Sadni jagodni jogurt naj bi imel okus in vonj po jagodah in ne po češnjah. Organoleptični (senzorični) preizkus kvalitete je priporočljiv za določanje kvalitete medu, saj ima med značilen vonj in okus. Lipov med naj bi imel okus in vonj po lipovem cvetju, in ne takega, kot ga ima hojin med. Preizkuševalci opisujejo lastnosti medu s posebnimi besedami, ki so standardne, tako da jih uporabljajo vsi preizkuševalci. Poleg ocenjevanja okusa in vonja bomo raziskovali tudi videz in barvo medu. Postopek

List z informacijami Najprej preberi navodila o ocenjevanju medu in se pogovori o njih s svojim sošolcem. Če je potrebno, si napišita nekaj vprašanj. Videz medu Med je po videzu lahko tekoč ali kristaliziran. Kristaliziran med vsebuje drobne kristalčke, ki jih lahko opaziš in tudi začutiš na jeziku. Izjema je le akacijev med. Videz tekoči med kristaliziran med

- manj viskozen - bolj viskozen

- bister - vidni so kristali

- manj gost - bolj gost

Navodilo Za nekaj vrst medu določi videz.

vrsta medu videz

akacijev med

repični med

lipov med

sončični med

hojin med

neznani vzorec


List z informacijami: Barva Druga pomembna lastnost medu je barva. Barvna lestvica je za določanje tekočega medu drugačna kot za določanje kristaliziranega medu. barvna lestvica za tekoči med (Slika: Länderinstitut für Bienenkunde Hohen Neuendorf e.V.) svetel kot voda zlato rumen temni jantar rjav rumen, svetli jantar rdeče rjav temno rjav barvna lestvica za kristaliziran med (Slika: Länderinstitut für Bienenkunde Hohen Neuendorf e.V.) skoraj bel bež rumen svetlo rjav temno rjav

svetlo bež zlato rumen rdečkasto rjav

Navodilo Določi barvo medu s pomočjo barvne lestvice. Zapiši barve.

vrsta medu videz

akacijev med

repični med

lipov med

sončični med

hojin med

neznani vzorec


List z informacijami: Vonj in okus Za opisovanje vonja in okusa uporabi spodnje besede.

vrsta medu vonj okus

akacijev med šibko sadni- cvetni šibko sadni-cvetni

repični med šibko pokvarjen, rastlinski šibko rastlinski, sadni, rastlinski

lipov med močno metin, vonj po mentolu močno metin, vonj po mentolu

sončični med šibko sadni-cvetni srednje sadni-cvetni

hojev med srednje lesni (smolast), vonj po sladu srednje lesni (smolast), vonj po sladu

neznani vzorec

Navodilo 1. Vzemi vzorec medu in določi vonj. Opiši ga z besedami iz zgornje tabele. Postopek ponovi z naslednjim vzorcem.

Nato poskusi določiti neznani vzorec. Vonj neznane vrste medu ……………………………………………………. 2. Vzemi vzorec medu, ga poskusi in opiši z besedami iz tabele. Za vsak vzorec uporabi drugo žličko ali palčko. Na koncu poskusi opisati okus neznanega vzorca. Okus neznanega vzorca …………………………………………………….

Katere vrste medu je neznani vzorec? ………………………………………………………………………………….


Merjenje pH Najprej preberi navodila z lista z informacijam, pogovori se s sošolcem, če je potrebno, napiši vprašanja. List z informacijami: pH vrednost S pH vrednostjo določamo, ali je neka snov kisla, nevtralna ali bazična. Snovi, ki imajo vrednost manjšo od 7, so kisle, snovi s pH vrednostjo, večjo od 7, so bazične. Čista voda ima pH 7 in je nevtralna. pH vrednost lahko merimo s pH lističi. Ti lističi spremenijo barvo v odvisnosti od kislosti raztopine, v katero jih pomočimo. Barvo lističa nato primerjamo z barvo na barvni lestvici. Med je običajno kisel, vendar se vrednost kislosti glede na vrsto medu spreminja. Zato lahko vrsto medu določimo po pH vrednosti. Najprej izmerite pH vrednost Coca Coli, vodi in milnici zato, da se spoznate z merjenjem. Različne vrste medu in pH vrednosti akacijev med pH 3,7 do 4,3 repični med pH 3,7 do 4,4 lipov med pH 3,9 do 5,0 sončični med pH 3,5 do 4,2 pH vrednost neznanega vzorca ………………………………………. Najprej preberi navodila in nato izvedi testiranje! Priprava raztopine medu

• Čašo postavi na tehtnico in natehtaj 5 g medu. • Z merilnim valjem odmeri 35,5 ml vode in ga dodaj medu v čaši. • Raztopino premešaj. • V raztopino pomoči pH listič. • Odčitaj vrednost pH na barvni lestvici. • Zapiši rezultat. Merjenje pH raztopin

• V čaše nalij Coca Colo, vodo in milnico. • Izmeri pH raztopin s pH lističi. • Zapiši rezultate. voda pH ………………….. Coca Cola pH ………………….. milnica pH ………………….. Ali se meritve ujemajo s tvojimi napovedmi? Ali se izmerjena vrednost pH neznanega vzorca ujema s katero od vrste medu?


2.2 Točenje medu Cilji

• Učenci izvedo, kako se med toči, nabira iz panjev. • Spoznajo, zakaj je pomembno opraševanje. • Spoznajo razlike med poklicnimi čebelarji, čebelarji, ki jim je to konjiček, in trgovci z medom. • Primerjajo prednosti in slabosti različnih načinov čebelarjenja. Raziskovalna vprašanja

• Kako čebele naredijo med? • Ali je razlika, če se s čebelarstvom ukvarjamo ljubiteljsko ali poklicno? Kaj so prednosti in kaj slabosti različnih

pristopov? Trajanje Dve učni enoti po 90 minut in ena učna enota 45 minut. Pripomočki Čebelar za intervju, računalnik. Predlog za zaporedje dejavnosti 1. “Od panja do kozarca”. Organizirajte obisk pri čebelarju, upoštevajte pravi čas, vnaprej se dogovorite s

čebelarjem za obisk, pazite na to, da kdo od učencev ni alergičen na čebelji pik in podobno. Učenci samostojno izvedejo intervju s poklicnim in ljubiteljskim čebelarjem.

2. Učenci preberejo oba intervjuja. Opozorite jih na razlike pri proizvodnji medu in podajte še manjkajoče informacije. Opozorite jih na pristranskost izjav pri intervjuvanju.

3. Učenci primerjajo podatke o številu čebelarjev in količini proizvedenega medu v različnih državah ES. Na primer v Nemčiji je več ljubiteljskih čebelarjev, v Španiji pa več poklicnih. Razpravljajo, kakšne so posledice in povezave med različnimi podatki. Razpravljajo lahko tudi o tem, zakaj v Mehiki pridelajo toliko več medu kot na Poljskem.

4. Učenci pripravijo predstavitev in zagovor poklicnega in ljubiteljskega čebelarja ali trgovca z medom. Informacije za učitelja Kako nastane med Čebele uporabljajo nektar, ali izločke insektov, ki sesajo rastline za svojo hrano. Oboje vrst snovi čebele posesajo v svoje medene želodce. Kemijske spremembe potekajo že v čebelah na poti nazaj v čebelnjak. Encimi razkrojijo sladkor - saharozo v enostavne sladkorje, proces pa se nadaljuje v panjih, kjer čebele izločijo nastalo tekočino skupaj z encimi, ki jih prav tako izločijo. V zmesi so tudi antibakterijske substance, ki preprečujejo rast bakterij in gliv. Tekočino polnijo v satovje, kjer voda zaradi višje temperature in pretoka zraka (tega povzroča tudi kriljenje čebel), izhlapi. Celice v satovju nato zaprejo z vodoodpornim voskom.


Predlog vprašanj za čebelarja I. 1. Katera so dnevna opravila čebelarja, da ohrani čebele zdrave? 2. Ali lahko naučite čebele, da nabirajo med le pri določeni vrsti rastlin? 3. Ali lahko insekticidi in pesticidi z rastlin zaidejo tudi v med? 4. Kako iztočite med iz satovja? 5. Ali lahko medu kaj dodate? 6. Ali čebele pozimi spijo (hibernirajo)? 7. Dodatna vprašanja učencev. Predlog vprašanj za čebelarja II. 1. Kako čebele spremenijo nektar v med? 2. Ali je raztopina sladkorja v vodi tudi med? 3. Zakaj čebele izdelujejo med? 4. Ali vse čebele nabirajo nektar? 5. Kako čebele komunicirajo, ko se od daleč vračajo k panju? 6. Kje čebele shranjujejo med? 7. Dodatna vprašanja učencev. Kako čebelarji “točijo” med Čebelarji zbirajo med posebne vrste čebel. Ker je med hrana čebelam, morajo med, ki ga čebelam odvzamejo, nadoknaditi, tako da čebele hranijo s sladkorjem, zlasti pozno pleti pred zimo. V povprečju ena kolonija čebel proizvede 20 do 50 kg medu letno. Število uporabnikov medu in tudi število čebeljih kolonij, ki jih ima en čebelar, je zelo različno od države do države. Zakaj mehiški čebelar pridela toliko več medu kot čebelar na Poljskem? V Mehiki je sezona nabiranja nektarja zaradi drugačnega podnebja daljša. Večja je tudi izbira med cvetočimi rastlinami, kjer čebele nektar lahko nabirajo. Zato je tudi proizvodnja medu večja. V Mehiki čebelarji uporabljajo drugo vrsto čebel. Nekaj primerov odgovorov in dodatnih informacij

poklicni čebelar ljubiteljski čebelar

Število kolonij (družin) od 100 do nekaj tisoč različno, večinoma manj kot 10

Kako se čebelarji izobražujejo 3 leta učenja, potovanja, literatura, osebne izkušnje, običajno so najprej le ljubiteljski čebelarji

seminarji, knjige, osebna izkušnja

lokacija čebelnjakov čebele selijo, tako lahko dobijo različne enotne vrste medu, polja gozdovi, strehe, naselja

čebel ne selijo, vrtovi, balkoni, strehe in drugo

Točenje medu 2 do 3 - krat na leto pomladi: sredina junija poleti: junij do avgust jeseni: avgust do oktober

1 do 2 - krat po potrebi


poklicni čebelar ljubiteljski čebelar

prodaja medu sodi in vedra za trgovce z medom, direktna prodaja na tržnicah in lokalnih trgovinah

osebna uporaba prodaja (darila) prijateljem in družinskim članom. prodaja na tržnicah ob različnih prilikah

Intervju s čebelarjem

1. naloga Obiščite čebelarja in raziščite, kako proizvaja med. 1. Kako čebele “izdelujejo” med? 2. Kako med pristane na jedilni mizi? Poišči dodatne informacije na internetu za postavljanje primernih vprašanj čebelarju. Kaj te pravzaprav o medu zanima? Ne pozabi napisati odgovorov čebelarja. 2. naloga Proizvodnja medu: Z medom se ukvarjajo poklicno in ljubiteljsko. Oboje čebelarje smo obiskali. 1. Preberite intervjuje z obojimi čebelarji. 2. S pomočjo odgovorov primerjajte delo poklicnega in ljubiteljskega čebelarja. 3. Opišite, kako eni ali drugi prodajajo med. 4. Poiščite razloge, zakaj so nekateri postali poklicni čebelarji, drugi pa ljubiteljski? Kaj ocenjujejo eni in drugi kot

prednost in kaj kot pomanjkljivost?

Intervju z ljubiteljskim čebelarjem

- Kaj pomeni biti ljubiteljski čebelar? Ljubiteljski čebelar ima manj panjev, navadno manj kot 100. Ljubiteljski čebelar se s čebelarstvom ne preživlja, ni odvisen od prodaje medu.

- Zakaj ste postali čebelar? Imam sadovnjak in spraševal sem se, zakaj imam tako malo sadja. Seveda, bilo je premalo čebel za opraševanje. Posvetoval sem se s strokovnjakom, poklicnim čebelarjem, in si nabavil en panj čebel. Postalo mi je tako všeč, da sem s čebelarstvom nadaljeval in si nabavil še več panjev.

- Kakšna je bila reakcija vaše družine in sosedov, ko ste začeli s čebelarstvom? Seveda, čebele mi vzamejo kar nekaj časa, vendar me družina podpira in žena mi pomaga. Pravi, da je čebelarjenje vznemirljivo, in rada ima naš med.


- Povejte nam tri prednosti in tri slabosti vašega hobija. Prednosti v soseščini imamo boljši pridelek sadja. Čebelarstvo me izpolnjuje, v njem uživam in je prijetna sprememba, glede na delo, ki ga opravljam. Doma imamo vedno dovolj medu. Slabosti Sem samouk in včasih ne najdem pravih rešitev za težave. Če se odločite postati čebelar, se je pred tem dobro testirati na alergijo. Zaradi svojega rednega dela včasih težko najdem čas za čebele, ni vsakdo upokojenec ali samozaposlen.

- Koliko medu pridelate? Iz šestih panjev pridelam okoli 100 kg medu.

- Kaj naredite z vsem tem medom? Doma porabimo vsaj en kozarec medu na teden, ostali med prodam sosedom ali podarim prijateljem. Sejmov za prodajo se ne udeležujem, nimam toliko časa. Ali naj med kupujemo od čebelarje, ali kar v trgovini?

- Med kupujte pri čebelarju, ki mu zaupate, najbolje pri čebelarju iz vaše okolice. S tem pripomorete tudi k vzdrževanju pestrosti rastlin in vzgoji sadnega drevja. Če pa si zaželite med s posebnim okusom, na primer z vonjem po sivki, ki prihaja iz Francije, ali z vonjem po pomarančah, ki prihaja iz Španije, morate ponj v trgovino.

Intervju s poklicnim čebelarjem

- Zakaj ste postali čebelar? Uživam v svojem delu, v delu na prostem z živalmi in z rastlinami.

- Kje, kako ste se vsega naučili? Največ v svoji čebelarski zadrugi, pa tudi pri delu in na potovanjih. - Kakšna je razlika biti čebelar v Nemčiji ali v drugih deželah? Čebelarji v Franciji in na Poljskem imajo v povprečju več panjev kot čebelarji v Nemčiji, od 1000 do 6000 panjev. V Nemčiji je le pet večjih čebelarstev, ki imajo več kot 1000 panjev. Večina čebelarjev ima med 500 in 600 panjev. Na Novi Zelandiji so čebelarstva, ki imajo tudi po 15 000 panjev, seveda pa je v takih podjetjih zaposlenih tudi veliko več ljudi. Čebelarstvo je v Nemčiji omejeno tudi zaradi manjših površin, kjer je čebelarjenje sploh mogoče. Nemčija je velika, vendar je tudi gosto naseljena. Drugi razlog pa je različno podnebje. V Nemčiji traja čebelarska sezona le tri mesece, v Avstraliji na primer, pa kar enajst mesecev. Kaj počnete v času, ko ni sezone? Pozimi imamo veliko časa tudi zato, ker ne prodajamo medu direktno na tržnicah, ampak na veliko, v večjih količinah trgovinam in preprodajalcem z medom. Ti med pretočijo v kozarce in ga prodajo na lokalnih tržnicah. Ali pa med prodajamo drugim čebelarjem, ki nimajo dovolj medu za vse svoje odjemalce in ga prodajajo na tržnicah ali priložnostnih sejmih. - Kakšna je razlika med poklicnim in ljubiteljskim čebelarjem? Čez leto imata oba enake obveznosti, le da imata različno število panjev. Zato ljubitelji le s čebelarstvom ne morejo preživeti. V ZDA poklicni čebelarji lahko dodatno zaslužijo tudi z oddajanjem panjev čebel sadjarjem, za opraševanje sadnega drevja.


- Koliko medu pridelate? Čebelar ne sme prodati vsega medu, ki ga proizvedejo čebele. Panj čebel potrebuje približno 80 kg medu za lastno hrano. Zato čebelar lahko odvzame le 20 do 60 kg medu iz panja. Količina medu je odvisna tudi od lokacije in vremena.

Primerjava med državami (2013)

država število čebelarjev (skupno) ocena

število panjev (družin, kolonij) v milijonih

povprečno število panjev na čebelarja

količina medi v tonah

Nemčija 103000 0,7 7 15700

Francija 69000 1,3 19 11414

Poljska 40000 1,5 40 15498

Španija 25000 2,43 100 30613

Nova Zelandija 23000 0,45 20 17852

Mehika 45000 1,93 42 56907

Vir: FAO Združeni narodi 2013

1. v intervjuju smo izvedeli, da čebelar lahko preživi, če ima od 100 do 150 panjev. Primerjaj število čebelarjev v

Španiji in Nemčiji s številom panjev v teh dveh državah. Kaj lahko sklepaš iz tega? ............................................................................................................................................................................................ ............................................................................................................................................................................................ 2. V Mehiki in na Poljskem je približno enako število čebelarjev. Mehiški čebelarji imajo le za 20 % več panjev, a proizvedejo skoraj 4 -krat več medu. Kaj misliš, kako je to mogoče? ............................................................................................................................................................................................ ............................................................................................................................................................................................


2.3 Prodaja medu Cilji

• Naučijo se, katere informacije morajo biti podane na nalepkah na kozarcih z medom. • Spoznajo, kako je s potrošnjo medu po svetu in v ožjem lokalnem merilu. Raziskovalno vprašanje Koliko medu porabi vsak od učencev in koliko njihove družine? Trajanje 2 učni uri po 45 minut. Pripomočki Kamera, zemljevid sveta, samolepilni lističi. Predlog zaporedja dejavnosti 1. Učenci zberejo različne nalepke z embalaž medu, ki jih najdejo v supermarketu, v trgovinah z zdravo hrano in pri

čebelarjih. Na zemljevidu sveta označijo iz katerih držav je med. S tem dobijo vpogled, kako je trgovina z medom razširjena po svetu.

2. Preberejo krajše besedilo o tem, kaj naj bi bilo navedeno na nalepkah. Označevanje izvora medu na svetovnem zemljevidu Domača naloga: vsak učenec naj od doma prinese kozarec medu, ali pa fotografijo nalepke s kozarca medu, ki jo posname v trgovini. Opozorite jih, da pred fotografiranjem vprašajo za dovoljenje. Učitelj poskrbi za zemljevid sveta. Poiščite na nalepki od kje je med in označite državo na zemljevidu. Pogovorite se, katera hrana še prihaja iz določene države ali kaj, katero hrano izvažate v druge države. Foto: NatLab.


Slovar: Uvoziti pomeni kupiti hrano v drugi državi. Izvoziti pomeni prodati hrano drugi državi. Preberite podatke na nalepki in s pogovorite s sošolcem. List z informacijami Kaj mora biti napisano na nalepki 1. Ime vrsta živila določena po zakonu: med. 2. Ime in naslov proizvajalca, prodajalca: na primer ime čebelarja. 3. Datum do katerega je živilo potrebno porabiti. 4. Država izvora (poreklo). 5. Teža. 6. Identifikacijska št. Oblikuj in napiši svojo nalepko za med. Cilji

• Primerjajo med, kupljen v supermarketu, v trgovini z zdravo hrano in pri čebelarju. • Ugotavljajo, kaj določa ceno medu. • Odločajo se o tem, kateri med naj bi kupili. Odločitev temelji na podatkih in argumentih. • Spoznavajo pomembne dejavnike trajnostnega razvoja. Uvajajo se v kompleksnost povezav med ekonomskim

razvojem, globalizacijo, potrošnjo, ekologijo in socialnimi okoliščinami. Raziskovalno vprašanje

• Kateri med bi izbral kot potrošnik? • Ali dajem prednost medu iz Mehike, v prodajalni “poštene trgovine”, ali lokalnemu čebelarju? Trajanje Dve učni uri po 90 minut. Pripomočki Besedila za igro vlog. Predlog za zaporedje dejavnosti Vedenje potrošnikov - igra vlog “Kupujemo med” Domača naloga Vsak otrok obišče supermarket, lokalno trgovino z zdravo hrano ali lokalnega čebelarja in zbira informacije o medu, ki ga prodajajo. Natisnejo tudi fotografijo nalepke, ki so jo posneli, in izpišejo ceno ter izvorno državo, vsako na svoj listič. Lahko pa k pouku prinesejo tudi kozarec medu.


1. Določanje kriterijev za nakup medu Otroci razporedijo nalepke ali kozarce medu v krog. V približno treh minutah si lahko ogledajo vse nalepke. Po tem času razpravljajo o tem, katere kriterije naj bi upoštevali pri nakupu medu. Poskušajo utemeljiti, zakaj bi kupili prav to vrsto medu. Učitelj izpiše vse predlagane kriterije na tablo.

Možni kriteriji so: vrsta medu (lipov, sončnični, hojin…), država izvora (npr. Francija, ES , izven ES, Mehika), proizvajalec ali distributer (poklicni čebelar, podjetje, trgovina…), okus, barva, embalaža, blagovna znamka, cena, posebne oznake (poštena trgovina) …. 2. Uvod v igro vlog Z določanjem kriterijev za nakup so učenci dobili vpogled v različnost kriterijev in interesov kupcev. Da bi pridobili še več kriterijev, izpeljemo igro vlog. Scenarij Učenci 8. razreda načrtujejo odhod v šolo v naravi za teden dni. V šoli v naravi si bodo morali sami pripravljati zajtrke. Za zajtrk naj bi bil tudi med. Tako kot vi, se tudi učenci te šole zavedajo, da je v trgovinah več vrst medu iz različnih krajev in različnih proizvajalcev. Učenci oblikujejo 5 do 8 skupin. Vsaka skupina dobi svoje besedilo za igro vlog; na voljo je 8 različnih besedil. Učitelj se sam odloči, ali bo uporabil vse. Skupine preberejo besedila in se poskušajo vživeti v svojo vlogo. Včasih je to v nasprotju z njihovimi stališči, zato je za nekatere učence to zahtevno. 3. Predstavitev različnih argumentov Vsaka skupina izbere svojega predstavnika, ki zagovarja stališča skupine. Zagovori naj bodo čim bolj argumentirani. Učitelj izpiše na tablo nove utemeljitve, ki nastajajo med igro vlog. 4. Izbira medu za šolo v naravi Po predstavitvi vseh skupin imajo učenci na voljo 10 minut za razpravo o tem, kateri med naj kupijo. Omejitev je tudi cena medu. Kakšni so razlogi, da bi kljub temu kupili dražji med? Glasujejo, kateri med bodo izbrali. 5. Uporaba ocenjevalne tabele Čeprav je včasih odločitev o nakupu preprosta, je lahko kljub temu v pomoč lestvica za ocenjevanje. Ta je v pomoč tudi v primeru, ko ena od skupin s svojim nastopom prevlada, čeprav bi si želeli drugačen izid, ali v primeru, ko učenci ne morejo sprejeti enotne odločitve. Primer ocenjevalne tabele

kriterij vrednost kriterija

med 1 plastična stisljiva embalaža

med 2 organski med

med 3 poštena trgovina

med 4 lokalni čebelar

med 5 super-market

vrsta 2 3 x 2 1 x 2 1 x 2 3 x 2 3 x 2

nalepka/ pakiranje

1 1 5 5 5 1

država izvora 1 1 3 3 3 1

proizvajalec 1 3 5 5 5 1

okus 2 2 x 2 2 x 2 2 x 2 2 x 2 2 x 2

blagovna znamka

1 3 1 1 2 1

cena 2 4 x 2 1 x 2 1 x 2 2 x 2 5 x 2

ostalo

skupaj 26 22 22 29 24


Vsak učenec izpolni svojo tabelo. Sam določi, kateri kriteriji so pomembni in takim določi faktor 2. V zgornjem primeru so za pomene kriterije izbrani: vrsta, cena in okus. Vsak vzorec ocenijo z oceno do 1 do 5; 5 je najvišja ocena. Kakšen je med v plastični stisljivi embalaži? Koliko mi pomeni, da jem med, kupljen v okviru poštene trgovine? Kako pomembna je država izvora? Če je ta zelo pomembna, ji damo 5 točk. Če mislijo, da je cena določenega medu previsoka, mu dajo oceno 1 za kriterij cena. Vsak od učencev pove kateri vzorec je ocenil z najvišjim številom točk. V skupno tabelo učitelj vnese število točk za vsak izbrani med. Rezultate seštejejo. Primerjajo rezultate skupnega točkovanja in odločitev skupin, ali individualnih odločitev. Ali bi učenci res kupili med z najvišjim številom točk? Ali bi se odločili le po svojih občutkih? Ali so izbrani kriteriji res tako pomembni, da bi jih morali upoštevati? Sporočilo učne enote Tovrsten način odločanja je kompleksen. Če se želimo čim bolj objektivno odločati, je zelo uporabna tabela za ocenjevanje. Pomembno je poznati tudi nekaj okoljskih, socialnih in ekonomskih učinkov ter povezav. Šele vse to nam omogoča bolj argumentirane odločitve. Besedila za igro vlog 1. Skupina želi kupiti med v plastični stisljivi embalaži. Vedno smo imeli tak med doma in na nalepki je tako ljubek medvedek. Zelo lahko je stisniti med iz plastenke in po uporabi ni vse zapackano. Embalaža tudi ni tako težka kot so stekleni kozarci. Med, ki ga kupuje naša družina je tekoč in zelo svetel, to je zame zelo pomembno. Ta med ima vedno enak okus, tako da z njim ni nobenih presenečenj. Cena je nizka, kar tudi ni nepomembno. 2. Skupina želi kupiti med z oznako “organski”. Odločeni smo, da bomo kupovali le organski med. Med, ki ga kupite v plastični embalaži, je vedno tekoč in ne kristalizira, to pa zato, ker ga filtrirajo. S tem odstranijo tudi cvetni prah. Menimo, da je popolnoma naravno, da med kristalizira. Čebelarji, ki pridelujejo med organsko, so tudi bolj pozorni na pravilno ravnanje s čebelami, ki mora biti skladno z Animal Welfare Act. Uporabljajo samo naravne materiale, tako za gradnjo čebelnjakov kot za zaščito čebel pred Varoa-o. Čebeljim maticam ne odstranijo kril, tako lahko redno rojijo. 3. Skupina želi kupiti med z oznako poštene trgovine. Naši straši so aktivist in politiki. Menijo, da je pomembno podpirati čebelarje na Jukatanu v Mehiki. Življenjsko so odvisni od prodaje svojega medu v tujino. Le tako imajo konstanten zaslužek in lahko poskrbijo za svoje družine. Mehiški čebelarji so se združili tako, da skupaj nastopajo na trgih v tujini. Njihov med je nekoliko dražji, vendar pri pridelavi in prodaji upoštevajo načela “poštene trgovine”. “Poštena trgovina” pomeni:

- določena najnižja cena odkupa,

- otroško delo ni dovoljeno,

- le redko se uporabljajo pesticidi in gnojila

- prepovedano je suženjsko delo.


4. Skupina želi kupiti lokalno pridelani med. Za nas ni pomembno, ali je med pridelal poklicni ali ljubiteljski čebelar. Važno pa je, da je pridelan lokalno in da vemo, od kod prihaja. Za med, ki je pomešan in filtriran, je nemogoče določiti izvor. To pa onemogoča kontrolo kvalitete. V nekaterih državah na primer zdravijo obolele čebele z antibiotiki, sledovi antibiotika tako zaidejo tudi v med. Če ne vemo, iz katere države med prihaja, tudi ne vemo, kako je bil pridelan. 5. Skupina želi kupiti med od lokalnega čebelarja. Želimo podpirati čebelarje iz naše okolice. Na ta način tudi promoviramo lokalne posebnosti. Lokalno pridelanega medu ni potrebno prevažati na dolge razdalje. Prevažanje s tovornjaki in z letali je energetsko potratno, porabi se veliko goriva, hkrati se onesnažuje okolje in povečuje koncentracija CO2 v ozračju. To tudi po nepotreben zvišuje ceno medu. Čebelarji iz našega okolja so združeni v zadrugo in si tako pomagajo med seboj. Združeni so v iniciativo za uporabo lokalno pridelane hrane. 6. Skupina želi kupiti poceni med iz supermarketa. Kupimo poceni med v supermarketu. Zlahka se maže na kruh in ima kar dober okus, ki je vedno enak. Ima tudi primerno ceno; če kupimo 4 kozarce, je to dovolj za ves razred. Z denarjem, ki ga prihranimo pri nakupu medu, gremo lahko v kino ali si kupimo sladoled. Res ne vidimo razloga, zakaj bi morali kupovati drag organski med. Čebelarji se morajo strogo ravnati po navodilih ES glede uporabe pesticidov in drugega. Kmetje pa morajo zaradi večjega pridelka uporabljati vse več pesticidov in gnojil. Poleg tega ni dokazov, da je uporaba pesticidov v kmetijstvu odgovorna za smrt čebel. 7. Skupina želi kupiti med vodilne blagovne znamke med proizvajalci medu. Eden naših znancev je poklicni čebelar. Ima 150 panjev in njegove čebele proizvedejo precej medu. V sodih ga prodaja večjemu podjetju z izdelki iz medu. To podjetje proizvaja mešanice medu različnega izvora in tako ustvari edinstven okus medu. Poklicni čebelarji so res pomembni. Njihove čebele oprašijo na tisoče dreves v sadovnjakih in polja različnih cvetočih kmetijskih kultur. Zato so čebele tako pomembne za poljedelstvo in sadjarstvo. Brez čebel bi bil pridelek mnogo manjši, nastal bi resen problem prehranjevanja rastočega globalnega prebivalstva. 8. Skupina želi kupiti med ljubiteljskega čebelarja. Želimo kupiti med našega soseda. Njegov konjiček je čebelarstvo in ima tri panje v svojem vrtu. Število ljubiteljskih čebelarjev v Nemčiji upada. Uspešno opraševanje je odvisno tudi od tovrstnih čebelarjev. Vse več ljudi se zaveda, kako pomembne so čebele za opraševanje. V čebelarskih društvih je 90 % ljubiteljskih čebelarjev in resnično želimo podpirati to dejavnost. Sosed prodaja med, ki pridelan na njegovem vrtu na sobotni tržnici. Veseli smo, da lahko jemo med, pridelan v naši okolici.


3 SEZONSKA HRANA: SADJE IN ZELENJAVA

3.1 Lastnosti sadja in zelenjave Cilji

• Otroci razvijajo razumevanje branja informacij o sadju in zelenjavi. • Najdejo podatke o proizvodih in njihovi hranilni vrednosti. • Postavljajo raziskovana vprašanja. • Sprejmejo odločitve, ki temeljijo na raziskavi. Raziskovalna vprašanja

• Kaj lahko odkriješ na nalepkah embalaže? • Kaj bi moral vprašati, da bi razumel napisano? • Kaj te še zanima o teh proizvodih? Trajanje Začetna ura 45 minut, ostalo je odvisno od trajanja raziskave. Pripomočki in materiali Različna pakiranja sadja in zelenjave, originalna embalaža sadja in zelenjave, slike nalepk, posnete v trgovinah. Sadje in zelenjava je lahko sveža ali konzervirana. Predlog za zaporedje dejavnosti Naloga učencev je, da najdejo čim več informacij o sadju in zelenjavi. Če nekaterih podatkov ali trditev ne razumejo, morajo oblikovati ustrezno vprašanje (ali kar raziskovalno vprašanje), da najdejo odgovor. Ta vprašanja vodijo k nadaljnjim raziskavam. Da bi lahko prišli do ustreznih odgovorov priporočamo, da se vsaka skupina ukvarja le z enim vprašanjem. Mogoči odgovori (informacije) in vprašanja

podatki na nalepkah primeri raziskovalnih vprašanj

sestava, hranilna vrednost Kaj potrebuje naše telo? Koliko česa potrebujem vsak dan?

energijska vrednost Ali energija prihaja neposredno iz živila ali iz načina, kako je pripravljeno (konzervirano)?

konzerviranje/shranjevanje Kako deluje?

rok uporabe Kaj se zgodi po poteku roka?

navodila za shranjevanje Kaj se zgodi, če ne upoštevam navodil?

kraj/država izvora Kaj lahko odkrijem? Ali lahko dobimo to živilo kje bliže?

proizvajalec/ distributer Kakšna je razlika med proizvajalcem in distributerjem? Zakaj to ni eno in isto podjetje?


podatki na nalepkah primeri raziskovalnih vprašanj

materiali uporabljeni za embalažo Zakaj so uporabljeni prav ti materiali, prav te oblike?

Na koncu dejavnosti otroci razpravljajo, zakaj kupiti prav ta izdelek, oziroma zakaj ga ne kupiti. Svoje odločitve naj utemeljijo s podatki, ki so jih zbrali in obdelali. Informacije za učitelja Vsi proizvajalci so obvezani opremiti živila z določenimi informacijami, ki nam pomagajo pri odločitvah o nakupu. Na nalepkah so podatki o hranilni vrednosti, o izvoru blaga in drugi podatki (rok uporabe, navodila za shranjevanje ali navodila za pripravo in drugo). Lastnosti sadja in zelenjave Si se kdaj vprašal, kaj veš o …………………………………………………………………? V skupini zberite vse kar veste in to napišite. Kaj zveš o ………………………………………………………………… , ko prebereš informacije na embalaži ali na trgovinski polici? Poišči čim več podatkov z embalaže. Vse, kar najdeš, napiši v tabelo. Informacije o …………………………………………………… ki sem jih našel na embalaži, zaboju in trgovinski polici.

lastnost vrednost Kaj bi želel vprašati? Česa nisem razumel?

Z drugo barvo označi informacije, ki jih nisi razumel. Iz vprašanj oblikuj eno raziskovalno vprašanje in ga napiši v tretji stolpec. Če je mogoče iz raziskovalnega vprašanja izpelji raziskavo. Bi kupil ta izdelek, gleda na to, kar si izvedel novega? Pojasni svoj odgovor.


3.2 Ali je letni čas pomemben? Cilji Otroci spoznavajo, da ne zraste vse sadje in vsa zelenjava, ki je naprodaj, v njihovi državi. Raziskovalno vprašanje Katero sadje in zelenjavo vzgajamo v naši državi? Od kje prihaja vse sadje in zelenjava, ki jo najdemo na tržnicah in v trgovinah? Trajanje 2 zaporedni učni uri po 45minut. Pripomočki Barvni svinčniki, zemljevid sveta, trgovinski letaki. Predlog zaporedja dejavnosti

• Zbiranje odgovorov na vprašanje katero sadje in zelenjavo jedo pozimi in katero poleti. • Izpolnijo tabelo, v katero vpisujejo, v katerem mesecu v domačem okolju zori določeno sadje ali zelenjava. Za te

odgovore uporabijo zeleno barvico. Tabelo lahko dopolnijo in razširijo še z drugim sadjem in zelenjavo. • V tabeli označijo, katero sadje in zelenjavo jedo ali si želijo jesti, pozimi. To označijo z rdečo barvico. Tudi tu lahko

tabelo razširijo s sadjem in zelenjavo, ki ni navedena. Dodajo lahko banane, pomaranče in drugo. Če se zelene in rdeče oznake pojavijo v istem polju, lahko sklepamo, da je sadje in zelenjava lokalnega izvora. Za ostalo sadje ali zelenjavo poskusijo poiskati državo izvora, od kje so jo uvozili. Pri tem lahko uporabijo internet, vprašajo v trgovini ali informacijo preberejo na embalaži.

• Na zemljevidu označijo državo izvora sadja ali zelenjave. Lahko naredijo tudi seznam držav proizvajalk sadja in zelenjave, ter poiščejo razdalje od teh krajev (držav) do svojega kraja (države).

• Otroci premislijo in naštejejo prednosti in slabosti izvoza ter uvoza sadja in zelenjave ter prednosti nakupa in uživanja lokalno pridelane zelenjave in sadja. Zaključki naj bi spodbudili spremembo nekaterih navad nakupovanja in uživanja sadja in zelenjave.

Informacije za učitelja Med severno in južno zemeljsko poloblo je polletni časovni zamik v letnih časih. Ko je v Evropi zima, lahko kupujemo sadje in zelenjavo, ki je uvožena iz držav južne poloble. Vendar so ti kraji oddaljeni, potreben je čas in za transport se porabi tudi precej energije, da še sveži produkti pridejo na evropske tržnice. Primerjajte isto sadje ali zelenjavo, ki je pridelana lokalno in tisto, ki je uvožena iz držav južne poloble. Kako se razlikujejo po svežosti, okusu, barvi in ceni?


Tabela : Ali je letni čas pomemben Katero sadje in zelenjava uspeva v vašem okolju? V spodnjo tabelo dodaj še sadje in zelenjavo, ki ni navedena in uspeva v vaših krajih. Z zeleno kljukico označi, kdaj je določeno sadje ali zelenjava zrela za uživanje.

jabolka maline jagode grozdje korenje paradižnik paprika grah

januar

februar

marec

april

maj

junij

julij

avgust

september

oktober

november

december

Katero sveže sadje in zelenjavo ješ poleti? Katero sveže sadje in zelenjavo ješ pozimi? V tabelo z rdečo barvico označi, katero sadje in zelenjavo imaš rad. Naredi seznam sadja in zelenjave, ki uspeva v tvoji državi. V tabeli označi to sadje in zelenjavo z zeleno. Če se rdeče in zelene oznake ujemajo, je sadja in zelenjava, ki jo imaš rad, zrastla v tvoji državi. Če se oznake ne ujemajo, je bilo sadje in zelenjava uvožena. Od kod je bila uvožena? Poišči državo izvora, kjer je bila ta zelenjava ali sadje vzgojeno. To označi na zemljevidu. Poišči razdalje od teh držav do tvoje države ali mesta, v katerem živiš. Rezultate predstavi v tabeli. Primerjaj lokalno pridelano sadje in zelenjavo z uvoženim. Katere so prednosti in slabosti obojih? Primerjaj videz, okus in ceno. Razmisli pa tudi o prevozu do lokalne trgovine ali tržnice: kdo in kako opravi prevoz? Lahko slediš izvoru do pridelovalca?


3.3 Kako ohraniti sadje in zelenjavo svežo Cilji

• Otroci opazujejo spremembe na sezonskem sadju in zelenjavi, ki nastajajo potem, ko je zelenjava ali sadje obrano. • Učijo se o različnih načinih shranjevanja in konzerviranja. Raziskovalna vprašanja

• Kaj se zgodi s sadjem ali zelenjavo, če jo pustimo na mizi nekaj dni? • Kako bi preprečili gnitje sadja? Pripomočki Sezonsko sadje po izbiri učencev. Predlog zaporedja dejavnosti

• Učenci opazujejo, kaj se dogaja s sadjem, ki ga pustijo stati dlje časa. Spremembe kot so barva, velikost, vonj, trdota, sprememba površine in druge, zapisujejo ali posnamejo fotografije.

• Učitelj naj bo pozoren na možnost pojava alergij pri nekaterih učencih, najbolj nevarne so spore plesni. • Učenci predlagajo različne načine za konzerviranje sadja. Vsaka skupina naj izbere eno ali dvoje vrst sadja in jih

konzervira na različne načine. S tem bodo otroci lahko odgovorili na raziskovalno vprašanje. Če bodo skupine delale z različnimi vrstami sadja, bodo ugotovili, da nekateri postopki konzerviranja niso primerni za vse vrste sadja. Spremeni se lahko okus, zato sladkega sadja ne shranjujemo v slanih raztopinah. Spremeni se lahko tudi struktura, zato na primer kumaric ne zamrznemo. Najbrž bodo otroci predlagali načine konzerviranja in shranjevanja, ki so jih spoznali doma. To so na največkrat shranjevanje pri nižji temperaturi, shranjevanje brez prisotnosti zraka in uporaba soli. Preizkusijo pa lahko še: segrevanje do vrenja, zamrzovanje, shranjevanje v sladkih ali slanih raztopinah ali dodajanje snovi, ki povzročajo osmozo, shranjevanje v plastičnih vrečkah, in shranjevanje z izsesavanjem zraka.

• Učitelj predlaga raziskovanje nekaterih metod. Delovanje snovi, ki povzročajo osmozo, lahko demonstriramo z naslednjim poskusom. V krompir naredite 3 luknje, v prvo luknjo nasujte sol, v drugo luknjo nalijte vodo in v tretjo izotonično raztopino. Po približno 30 minutah lahko opazimo spremembe: prva luknja se napolni z vodo (voda prihaja iz celic), v drugi luknji ni več vode (voda gre v celice), v tretji luknji ni sprememb (koncentracija izotonične raztopine je enaka koncentraciji raztopin v celicah krompirja).

Foto: Dragana Miličić

Informacije za učitelja


Sadje in zelenjava se kvari predvsem zaradi delovanja mikroorganizmov (bakterije in glive). Mikroorganizmi povzročajo razpad struktur in snovi. Mikroorganizmi pri rasti oddajajo encime, ki pospešujejo razpad. V sadju pa so tudi encimi, ki povzročajo naravno zorenje in staranje. Sadje postane rjavo in kasneje se popolnoma pokvari. Poškodbe na sadju še dodatno pospešijo encimske reakcije staranja. Če želimo sadje ohraniti, moramo upočasniti te encimske reakcije in preprečiti rast mikroorganizmov. Mikroorganizme lahko uničimo s termičnim postopkom. Lahko jih odstranimo s sušenjem ali z dodajanjem osmotskih snovi, kot sta sol in sladkor. Nekateri mikroorganizmi proizvajajo snovi, ki delujejo kot konzervacijsko sredstvo (pri alkoholnem vrenju je to alkohol, pri mlečnem kisanju, je to mlečna kislina). Vsi biokemijski procesi v organizmih delujejo v raztopinah. Za to mora biti v organizmih dovolj vode v tekočem stanju. Zamrzovanje upočasni ali popolnoma ustavi biokemične reakcije. Zmanjševanje količine vode v tkivih lahko dosežemo s sušenjem ali z dodajanjem snovi, ki povzročajo osmozo, kot sta sol in sladkor. Tako živila kot mikroorganizmi so sestavljeni iz celic z membranami. Pri osmozi voda izhaja skozi membrane in se tako celice izsušijo. To se dogaja tudi v celicah mikroorganizmov in tako odmrejo. Osmoza tako upočasni ali preprečujejo razmnoževanje mikroorganizmov. V suhem sadju je še vedno nekaj mikroorganizmov v latentnem stanju, ki zaživijo, če se vlaga v prostoru in s tem tudi v sadju, poveča. Nižje temperature upočasnijo dihanje (respiracijo), pri vakuumskem pakiranju se to popolnoma ustavi. To pa ne deluje na vse sadje in zelenjavo; čebulo, česen in krompir je bolje hraniti v hladnem, temnem in suhem prostoru, kot v hladilniku. Segrevanje uniči mikroorganizme in upočasni encimske reakcije. Pri shranjevanju moramo upoštevati tudi to, da sadje oddaja etilen, ki pospešuje zorenje; na to je nekatero sadje precej občutljivo. Zato ni vseeno, katero sadje shranjujemo skupaj: jabolk in marelic ne smemo shranjevati skupaj s špinačo, solato in drugo zelenjavo z zelenimi listi. Raziskovalno vprašanje 1 Naloga 1 Izberi najmanj dve vrsti sadja ali zelenjave. Opazuj jih nekaj dni. Beleži svoja opažanja. Sadje ali zelenjava se bo od sveže razlikovala po barvi, teksturi, vonju, okusu in drugem. Raziskovalno vprašanje 2 Naloga 2 Predlagaj dve metodi ohranjanja svežine sezonskega sadja ali zelenjave in jih preizkusi. Za kako dolgo se je ohranila svežina? Primerjaj s sadjem ali zelenjavo pri 1. nalogi. Zapiši svoja opažanja.

izbrano sadje, zelenjava: …………………………………………

način ohranjanja …………………………………………

način ohranjanja …………………………………………

1. dan

2. dan

3. dan

4. dan

5. dan

Kaj misliš, kateri je najboljši način ohranjanja svežine?


3.4 Branje in razumevanje nalepk in oznak Cilji

• Otroci poiščejo oznake o trajnostni pridelavi sadja in zelenjave in odkrivajo njihov pomen. • Oblikujejo in izdelajo svoje oznake in nalepke za doma konzervirano hrano. Raziskovalno vprašanje

• Kako je označeno sadje in zelenjava v trgovinah? • Kaj pomenijo oznake na živilih? • Katere oznake bom uporabil za svoje nalepke? Trajanje Dve učni uri po 45 minut. Pripomočki Sadje in zelenjava ali proizvodi iz sadja in zelenjave, dostop do interneta, pisala, barvice, papir in ostalo kar potrebujemo za izdelavo nalepk. Predlog za zaporedje dejavnosti 1. Učitelj zagotovi vsaki skupini nekaj proizvodov, ki imajo oznake o trajnostni pridelavi, alternativa so slike teh

proizvodov z oznakami. V skupini sestavijo zbirko oznak: te so lahko posnete, narisane ali kopirane. Na sliki v tabeli sta dve oznaki, ki jih bodo najbrž našli. Nekatere države imajo še svoje oznake 2. Poiščejo pomen oznak. Če imajo pri tem težave, naj jim učitelj pomaga (gradiva iz trgovin, informacije z interneta, uporabijo naj ključne besede: ECOLEBELINDEX, SUSTAINABILITY FOOD LABELS) 3. Razpravljajo o tem, katere oznake imajo etični pomen in katere okoljski. 4. K pouku naj prinesejo doma pripravljena živila iz sadja in zelenjave (marmelada, kompot, suho sadje, vložene kumarice, gobe, …. ). Alternativa temu je priprava teh živil v šoli. To naj opremijo z ustreznimi nalepkami in oznakami, ki so jih prej našli in jim določili pomen. Informacije za učitelja Zanimanje za objektivne informacije o posledicah potrošnje in pridelave zaužite hrane narašča: vpliv na okolje, na ravnanje z živalmi in na pogoje za delo, še zlasti v deželah v razvoju. Nekaj teh informacij lahko razberemo iz oznak in besedil na nalepkah na embalaži. Te oznake se razlikujejo od drugih oznak na proizvodih (podatki o hranljivosti, izvoru, roku uporabe) in zato pomembno vplivajo na odločitve o nakupu. Potrošnike spodbujajo k nakupu proizvodov, ki so tudi družbeno sprejemljivi (okolju prijazni, trajnostno in etično proizvedeni in trženi). Izbira sezonske zelenjave in sadja pomeni tudi krajšanje transportnih poti. Dolgotrajni transporti so okoljsko in energetsko nesprejemljivi. Z uporabo lokalno pridelane in sezonske hrane pripomoremo k varčevanju z energijo, zmanjšanju emisij CO2 in k promociji trajnostnega kmetijstva. Izogibanje dolgim prevozom zmanjšuje ceno in


omogoča več zaposlitev lokalnega prebivalstva. Domača predelava sadja in zelenjave zmanjšuje količino uporabljene in zavržene embalaže ter omogoča varčevanje. Recikliranje in zmanjševanje količine odpadkov je ključno pri prizadevanjih za varovanje okolja in omejitvah izrabe naravnih virov, kar je oboje prispevek k trajnostnemu razvoju. Odnos do tega in prizadevanja za uresničitev so od države do države različna, vendar je še povsod dolga pot to popolne uresničitve.

oznaka Kje ste jo našli? pomen opombe

Ta oznaka zagotavlja, da je bilo vsaj 95% sestavin organsko pridelanih.

V ES mora poleg te oznake biti navedeno, kje je bilo sadje ali zelenjava vzgojeno.

To pomeni, do so kmetje in delavci, udeleženi pri proizvodnji, imeli primerne pogoje za delo in bili tudi ustrezno nagrajeni.

“Poštena trgovina” je strategija zmanjševanja revščine in uvajanja trajnostnega razvoja. Nudi možnost za delo tistim skupinam, ki jih je konvencionalni proizvodni in trgovinski sistem obšel.

Branje oznak in nalepk Poišči oznake na izdelkih in pridelkih. Kaj pomenijo? Poišči pomen.

oznaka Kje jo najdeš? pomen opomba

Oblikuj svojo nalepko za doma pripravljeno živilo. Kaj bo na njej? Upoštevaj, kar si zvedel o besedilih na nalepkah. Katere informacije morajo biti navedene (kje je rastlo, kdaj je bilo obrano, kako je bilo pripravljeno…)?

https://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=imgres&cd=&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwjD5feFyefRAhWmCpoKHcQ_C7YQjRwIBw&url=https://en.wikipedia.org/wiki/Fairtrade_certification&psig=AFQjCNEafcZhBGMmyal5PDmzewNt9-I3IA&ust=1485786735054967


4 MLEKO

4.1 Kaj je mleko? Cilji

• Poiščejo sestavo mleka. • Primerjajo različne vrste mleka. • Oblikujejo vprašalnik in izvedejo raziskavo. Raziskovalna vprašanja

• Katera so najbolj znana dejstva o mleku? • Katere vrste mleka obstajajo in po čem se razlikujejo? Trajanje 2 učni uri po 45 minut. Pripomočki Dostop do interneta, različni vzorci mleka. Predlog zaporedja dejavnosti 1. Otroci izvedejo raziskavo o tem, kaj so najbolj znana dejstva o mleku in katere so najbolj poudarjene lastnosti

mleka kot živila. Zakaj je mleko pomembno? Informacije zberejo iz podatkov na embalaži, ali od staršev, sosedov in sošolcev ter na internetu.

2. Raziskujejo različne vrste mleka, ki so dostopne in v prodaji, po čem se razlikujejo (delež maščob, okus, brez laktoze, organsko pridelano in drugo). O tem izdelajo zapiske ali slikovno gradivo. Odkrili bodo, da je nekatera mleka potrebno hraniti v hladilniku, druga pa ne (če niso odprta). Razlikujejo se tudi po roku uporabe in po vrsti embalaže. Vse, kar odkrijejo, vodi k novim vprašanjem, kar poglablja razumevanje. Svoje informacije predstavijo in izpostavijo vprašanja, na katera niso našli odgovora. To je lahko izhodišče za novo raziskavo.

Informacije za učitelja Kravje mleko, pripravljeno za uporabo, vsebuje okoli 3,3 % beljakovin, predvsem kazein in albumin. Mleko je rahlo kislo in ima pH 6,8; kazein ima izoelektrično točko pri pH 4,5. Če se pH mleka zniža, začne kazein razpadati. Ko se kazein odstrani s filtriranjem, ta vsebuje tudi albumin, ki razpade s segrevanjem nad 65 0C. Kazein je glavna beljakovina v siru. Liter mleka vsebuje povprečno 30 - 40 g maščob v obliki emulzije. V tej zmesi so glicerol, proste maščobne kisline, fosfolipidi, steroli in estri. Maščobne kisline (teh je okoli 140) predstavljajo 85 % maščob in so predvsem v obliki estrov, le manjši delež pa predstavljajo proste kisline. V mleku so še vitamini A, D, E, K in pigmenti, predvsem karoteni. V prodaji so glede na vsebnost maščob štiri vrste mleka: polnomastno (3,5 % maščob), polmastno (1,5 %), in majn mastno mleko (1 %) ter mleko brez maščob ali tako imenovano posneto mleko. Navedene vrednosti pomenijo masne deleže maščob izražene v %. Po pasterizaciji mleko še homogenizirajo, da preprečijo ločevanje maščob od vodne faze. S tem dobijo homogeno, gladko tekočo zmes. Velikost maščobnih delcev v homogeniziranem mleku je od 0,1 do 10 mikrometrov. Večji delci se dvigajo in tvorijo plast smetane. Homogenizacija poteka pod visokim tlakom in temperaturi 55 – 65 0C.


Sladkor v mleku je laktoza. Intoleranca za laktozo nastopi zaradi pomanjkanja encima laktaze, kar povzroča prebavne motnje. Laktaza katalizira hidrolizo laktoze v glukozo in galaktozo. Mleko je dober vir kalcija, magnezija, fosforja, selena in cinka. Ti minerali so pogosto povezani v obliki soli, kot je na primer kalcijev fosfat. Približno 67 % kalcija, 35 % magnezija in 44 % fosfatov je v obliki soli, vezanih v micelijih kazeina. Ostali minerali so v vodni fazi. Mleko vsebuje vodotopne vitamine: tiamin (B1), riboflavin (B2), niacin (B3), pantotensko kislino (B5), vitamin B6, (piridoksin), vitamin B12 (cobalamin), vitamin C in folate. V mleku je dovolj tiamina, riboflavina in vitamina B12, ni pa glavni vir za niacin, pantotenske kisline, vitamin B6, vitamin C in folatov. Vsebuje tudi vitamine A, D, E in K, topne v maščobah. Količina naštetih je odvisna od deleža maščob v mleku. Kaj je mleko? Če natančno pogledaš na embalažo mleka, najdeš vse polno informacij. Kaj je mleko? Za kaj je uporabno? Zakaj je pomembno za naše telo? Koliko različnih vrst mleka ste odkrili? Po čem se razlikujejo?

Raziskava 1 Katera so najbolj znana dejstva o mleku? Kaj ljudje vedo o njegovi sestavi? Kaj meniš? Napovej, kaj ljudje vedo o mleku? Kako bi odkril ali imaš prav? Načrtuj raziskavo! Razmisli:

• Kako jo boš izvedel? (iskal podatke na internetu, vprašal prijatelje, starše…) • Kaj iščeš, kaj boš vprašal? • Koliko časa boš za to porabil? • Kako boš ocenil svojo raziskavo? Predstavi svoje rezultate.

Raziskava 2 Ali je v prodaji le ena vrsta mleka? Koliko različnih vrst si odkril? Naredi seznam. Ali razumeš, po čem se razlikujejo? Če ne veš, napiši vprašanja, ki bi na to odgovorila.


4.2 Proizvodnja in uporaba mleka Cilji

• Spoznavajo proizvodnjo mleka in njegovo uporabo v prehrani. • Učijo se o življenjskem krogu krav in goveda. • Iščejo povezave med proizvodnjo in porabo mleka. • Oblikujejo vprašalnik in izvedejo raziskavo. • Izpeljejo zaključke iz zbranih informacij. Raziskovalna vprašanja

• Kakšna je povprečna dnevna poraba mleka in mlečnih izdelkov v vaši družini? • Koliko mleka je potrebno za izdelavo izbrane mlečne jedi? • Koliko krav zagotovi dnevno porabo mleka v družini? Za koliko družin zagotavlja dnevno potrebo mleko ene krave? Trajanje Nekaj dni. Pripomočki (za eno skupino) Za izdelavo smetane: 2000 ml nekuhanega mleka, posoda, kuhalnik, vrč, žlica. Za izdelavo masla: 200 ml smetane, vrč, metlica za stepanje, hladna voda, bombažna krpa, skleda. Za pripravo skute: 1800 ml mleka (uporabite mleko, ki je ostalo od priprave smetane), posoda, bombažna krpa. Za pripravo jogurta: 250 ml mleka, posoda, kuhalnik, termometer, žlica svežega jogurta, vrč z lijem, prt ali prtiček. Za pripravo sira: 2000 ml mleka, posoda, kuhalnik, termometer, koagulant (sirilo), prevreta voda, ohlajena na sobno temperaturo, nož, sol, bombažna krpa. Predlog zaporedja dejavnosti 1. Otroci načrtujejo in izvedejo raziskavo o porabi mleka in mlečnih izdelkov v družini. 2. Pripravijo enega od mlečnih izdelkov. Koliko potrebujejo mleka, je navedeno v spodnji tabeli. 3. Otroci se učijo o tem (uporabijo različne vire), koliko mleka proizvede ena krava na dan, na leto. Izračunajo,

koliko bi proizvedla mleka v enem tednu. Ugotavljajo, ali bi to bilo dovolj mleka za njihovo družino. Pri tem uporabijo podatke iz prejšnje raziskave. Učijo se o tem, koliko mleka je potrebno za izdelavo določene količine izbranega mlečnega izdelka.

4. Obiščejo farmo in izvedo, s čim se krave mlekarice hranijo in kakšen je njihov življenjski krog. http://www.raw-milk-facts.com/dairy_cow_breeds.html

http://farm-animals.knoji.com/top-eighteen-best-milk-producing-cattle-breeds-in-the-world/

http://www.wikihow.com/Choose-a-Good-Dairy-Cow-Breed

http://www.wellfedhomestead.com/choosing-a-dairy-cow-breeds


Tabela: Koliko mlečnih izdelkov dobimo iz 1 l mleka. Količine mleka, ki so potrebne za 100 g mlečnega izdelka:

količina mleka (l)

količina proizvoda (g)

količina mleka (l) za 100 g proizvoda

maslo 1 45 2,2

sir 1 100 1

smetana 1 180 0,56

skuta 1 120 0,83

jogurt 1 1030 0,97

Informacije za učitelja Uporabite vedno sveže neprekuhano mleko. Izdelave smetane Smetana se loči in dvigne nad ostalo tekočo zmes v 48 urah. Smetana vsebuje predvsem maščobe, ki imajo manjšo gostoto od vode, ki je glavna sestavina mleka. Izdelava masla Posneta smetana vsebuje predvsem maščobe, beljakovine in vodo. Proces izdelave masla poteka v dveh stopnjah: najprej se smetana zgoščuje in nato mehansko razbija delce emulzije, tako da se sprošča maščoba. Tako nastane gosta trdna zmes, v kateri so predvsem maščoba in drobne kapljice vode. Izdelava skute Osnovni proces izdelave sira je koagulacija mleka; tako nastane skuta. Surovo mleko v določnem času samo koagulira, pravimo, da se mleko skisa. Kisanje povzročijo bakterije. Bakterije se hranijo z mlečnim sladkorjem - laktozo, proizvajajo pa mlečno kislino, ki je stranski produkt presnove. Ko se kislost dovolj poveča, povzroči koagulacijo beljakovin. Izločijo se skupki bele trdne snovi - skuta.

Foto: Ažbeta Slavkovska


Izdelava jogurta Jogurt nastane pri fermentaciji mleka, ki jo povzročijo bakterije Lactobacillus bulgaris in Streptococus thermophilus, ki povzročijo pretvorbo mlečnega sladkorja v mlečno kislino. Ta sprememba povzroči tudi drugačen videz mleka, ki postane gostejše in bolj kremasto. Izdelava sira Sir nastane s koagulacijo mlečnih beljakovin - kazeina, ki jo povzročijo encimi. Encimi, ki se pri tem uporabljajo, so lahko različnega izvora: rastlinskega, živalskega ali pa iz gliv. Tradicionalni vir encimov je sirišče, to je ekstrakt iz ene od plasti v želodcu še sesajočih telet. Najpomembnejši encim v sirišču je chymosin.

Foto: Ažbeta Slavkovska

Proizvodnja in poraba mleka

Vprašanje: kakšna je povprečna tedenska poraba mleka in mlečnih izdelkov v družini? Naloga: načrtuj in izvedi raziskavo o tem, koliko mleka in mlečnih izdelkov porabi družina v enem tednu. Razprava: Komu boste postavljali vprašanja? Koliko družin boste intervjuvali? Premislite, katere enote za mleko in mlečne izdelke boste uporabljali pri zapisovanju odgovorov. Ali morate še o čem premisliti, preden začnete? Izvajanje: Izvedite raziskavo in podatke zapišite v spodnjo tabelo.

Tedenska poraba mleka in mlečnih izdelkov

družina št. članov mleko jogurt skuta sir maslo

1

2

3

4

5

6


družina št. članov mleko jogurt skuta sir maslo

7

povprečje

Vprašanje: koliko mleka je potrebno za izbrani mlečni izdelek? Poskušaj oceniti, koliko mleka je potrebno za 100 g izdelka. Izdelke uredi po količini mleka, ki je potrebno za 100 g izdelka. Naloga: Poišči navodila za pripravo različnih mlečnih izdelkov (jogurt, sir, maslo, skuta, smetana). Po receptu pripravi enega od mlečnih proizvodov. Razprava: Kakšno mleko potrebuješ za pripravo določenega mlečnega izdelka? Kakšno je razmerje med prostornino in maso mleka? (Ne pozabite stehtati maso mleka in izmeriti prostornino mleka ter stehtati končni izdelek.)

Količina mleka, ki je potrebna za 100 g izdelka.

izdelek vrstni red napoved porabljena količina mleka

maslo

sir

smetana

skuta

jogurt

Vprašanje: Koliko mleka je potrebno za 100 g mlečnega izdelka? Naloga: Poišči podatke, koliko mleka je potrebno za 100 g različnih mlečnih izdelkov. Razprava: Ali je cena določenega mlečnega izdelka določena s ceno mleka? Kaj je glavna sestavina izdelka?

Količina mleka, potrebna za 100 g mlečnega izdelka.

vrstni red

količina mleka, ki je bila uporabljena

količina izdelka količina mleka, ki bi jo porabili za 100 g izdelka

maslo

sir


vrstni red

količina mleka, ki je bila uporabljena

količina izdelka količina mleka, ki bi jo porabili za 100 g izdelka

smetana

skuta

jogurt

Vprašanje: koliko krav bi potrebovali za oskrbo ene družine v enem tednu? Za koliko družin zadostuje ena krava? Napoved: Naloga: Poišči podatke o tem, koliko mleka daje ena krava na dan. Uporabi podatke, ki si jih zbral v prejšnjih raziskavah. Poišči še druge vire podatkov in obišči kmetijo, kjer proizvajajo mleko. Pozanimaj se, kakšna je življenjska doba krave mlekarice in kakšna je dnevna proizvodnja mleka. Razprava: Kakšno govedo vzgajajo v kmetijah v vaši okolici? Kaliko mleka daje določena vrsta krav? Koliko proizvedejo na povprečni kmetiji? Kaj vse vpliva na proizvodnjo mleka?

Tedenska poraba mleka v družini

proizvod poraba v g Koliko mleka je potrebno?

mleko

maslo

sir

smetana

skuta

jogurt

skupaj


4.3 Kako je mleko pakirano? Cilji

• Odkrivajo, kateri materiali se uporabljajo pri pakiranju mleka. • Odkrivajo, kakšen odnos imajo družine do odpadkov in kako je ravnanje z odpadki razvito v lokalni skupnosti. • Predlagajo in izdelajo svojo embalažo za mleko. Raziskovalna vprašanja

• Katera je najboljša embalaža za prodajo mleka? • Koliko odpadkov nastane pri uporabi mleka? Trajanje Vsaka naloga se začne z eno uro uvodnih dejavnostih. Zbiranje podatkov o odpadkih in ugotavljanje razpada nekaterih snovi lahko traja nekaj tednov. Pripomočki Različne embalaže za mleko (tetra-pak, posode za mleko (plastične in steklene), vrečke za mleko iz različnih polimerov, PP, PE, PVC in drugo). Materiali za testiranje razpada, materiali za izdelavo embalaže. Predlog za zaporedje dejavnosti 1. Otroci delajo v skupinah. Odkrivajo lastnosti različnih embalaž za mleko. Iščejo rešitve, kako bi testirali določene

lastnosti materialov. Različne embalaže prinesejo v šolo otroci, ali zanje poskrbi učitelj. 2. Raziskujejo, koliko odpadkov nastane zaradi uporabe mleka in iz česa so odpadki. Uporabljajo preprost

vprašalnik. O rezultatih razpravljajo najprej v skupinah, nato še v celotnem razredu. Razpravljajo tudi o tem, kaj zbrani podatki pomenijo in kako je to povezano z vsakdanjim življenjem. Ali je potrebno kaj spremeniti? Kakšne so rešitve za ravnanje z odpadki v lokalni skupnosti (in globalno)?

3. Načrtujejo embalažo za mleko in pri tem upoštevajo vse, kar so prej ugotovili o embalaži in ravnanju z odpadki. Embalažo opremijo z oznakami in podatki, ki jih zahteva zakonodaja in upoštevajo zakonitosti oglaševanja. Razpravljajo o vlogi oglaševanja v sodobni družbi.

Informacije za učitelja V preteklosti so mleko najprej prodajali v steklenicah in pozneje v plastični embalaži. Papirno embalažo Tetra-pak so razvili leta 1952 v Lundu na Švedskem. Leta 1962 so papirno embalažo izpopolnili z dodatkom plastične folije, ki je bila aseptična. Namesto embalaže, izdelane le iz enega materiala, so razvili in uporabljali kompozitne materiale. V takem materialu, sestavljenem iz plasti, je 75 % papirja, 20 % plastike in 5 % aluminija. Količino odpadkov lahko zmanjšamo z zmanjšanjem količine uporabljene embalaže. To lahko storimo tako, da kupujemo mleko v večji embalaži, ali da uporabljamo embalažo za večkratno uporabo, ali embalažo, ki jo je mogoče reciklirati. Količino odpadkov lahko zmanjšamo tudi z doslednim ločevanjem, saj se na ta način zmanjša količina skupnih odpadkov tudi do 80 %.


Katera je najboljša embalaža za prodajo mleka? Ali ste opazili, da mleko prodajajo v različnih embalažah? Narejene so iz različnih materialov, različno oblikovane in so različnih velikosti.

• Ali je pomembno, kako se mleko prodaja in iz kakšnih materialov je embalaža? • Razišči, kateri materiali se uporabljajo za embalažo za mleko. • Razišči nekaj lastnosti materialov za embalažo. • Kateri material je najboljši za shranjevanje in prodajo mleka? • Opiši, kako bi testiral lastnosti različnih materialov in kako bi jih primerjal med seboj.

lastnost materiala Postopki s katerimi merimo, določamo lastnost

Kako je vrednost lastnosti

ovrednotena, kako jo primerjamo?

A jakost

B vodoodpornost, neprepustnost

C razgradljivost

D možnosti shranjevanja

E velikost

F

Lastnosti različnih embalaž

lastnost tetra-pak s pokrovčkom

tetra-pak brez pokrovčka

steklenica PP, PE, PVC vrečke drugo

A jakost

B vodoodpornost

C razgradljivost

D možnosti shranjevanja

E velikost

F

Ugotovitve

Uporabno za shranjevanje mleka, ker ….

Ni uporabno za shranjevanje mleka, ker ….


Ali po uporabi mleka nastanejo odpadki? Koliko odpadkov nastane zaradi uporabe mleka v vašem gospodinjstvu? Razišči! V skupini poskusite odgovoriti na vprašanja:

• Kako bi meril, ugotavljal, koliko odpadkov nastane tedensko v družini le od uporabe mleka? • Kako s temi odpadki ravnate? Načrtuj in izvedi raziskavo

Kaj bomo naredili?

Koliko časa bomo za to potrebovali?

Rezultati

Obrazloži svoje rezultate. Ali menite, da bi morali spremeniti naše ravnanje? Ali so podatki zaskrbljujoči? Ali je vse v redu? Kako veste, kaj bi lahko predstavljalo težavo in zahtevalo ukrepanje? Če menite, da bi morali kaj spremeniti: kako boste to povedali, razložili tistim, ki naj bi pri tem sodelovali (članom družine, ravnatelju šole, ali drugim)?

Kakšna naj bi bila embalaža za mleko? Predstavljajte si, da je vaša skupina zadolžena za prodajo mleka iz sosednje velike kmetije. Vaša naloga je izdelati strategijo prodaje. Oblikovati morate tudi embalažo za mleko, ki bo pritegnila kupce. Kako boste to naredili? Pri načrtovanju strategije prodaje upoštevajte vse, kar ste do sedaj zvedeli o mleku. Pri oblikovanju embalaže upoštevajte lastnosti materialov, kako mora biti mleko označeno, kaj naj bo na embalaži, da bo pritegnila kupce, velikost embalaže in drugo. Predstavite svoj izdelek in prodajno strategijo sošolcem. Ocenite izdelke drugih skupin in določite po eno dobro lastnost in eno šibko točko za vsak izdelek.


4.4 Ali je lokalno pridelana hrana kvalitetnejša? Cilji

• Otroci se učijo ravnanja s podatki in kako jih razlagamo. • Otroci iščejo povezave med izvorom izdelka (poreklo) in socialnimi, okoljskimi in ekonomskimi učinki in

posledicami. Raziskovalno vprašanje Ali je lokalno pridelana hrana kvalitetnejša od uvožene? Trajanje 2 učni uri. Pripomočki Dostop do interneta, zemljevid. Predlog zaporedja dejavnosti

• Delo poteka v skupinah. Skupina naredi seznam, v katerem so mleko in mlečni izdelki, ki jih dnevno uživajo. Nato poskušajo ugotoviti, katera je država porekla za posamezni izdelek. Poiščejo blagovno znamko, distributerja ali prodajalca in druge podatke. Iz podatkov sklepajo, kolikšna je bila pot izdelka (v km) od izvora do porabnika. Delo naj napeljuje k zamenjavi uvoženih izdelkov z lokalno pridelano hrano.

• Cilj druge dejavnosti je poiskati utemeljitve, zakaj bi bila lokalno pridelana hrana kvalitetnejša. Iščejo prednosti in slabosti lokalne in uvožene zelenjave in sadja. Zberejo podatke in mnenja vseh skupin in poiščejo skupne zaključke. Otroci se s tem učijo tudi razlikovati med pomembnimi in manj pomembnimi vidiki razlikovanja med obema vrstama živil.

Informacije za učitelja Skrajševanje transportnih poti in časa prevoza je pomembno zaradi zmanjševanj emisij, ki nastanejo pri transportu. Zaradi manjših stroškov transporta je tudi končna cena lahko nižja. Pomembno pa je tudi to, da je zaradi krajše poti lokalno pridelana hrana bolj sveža in jo zaradi transporta ni potrebno posebej obdelati ali pakirati. Pomembni vidiki razlikovanja med lokalno in uvoženo zelenjavo in sadjem so:

• svežost, • neonesnaženost s pesticidi, • kontakt med potrošnikom in proizvajalcem, • zaposleni so člani lokalne skupnosti, • nakup lokalnih izdelkov dviguje splošno ekonomsko rast lokalne skupnosti, • varovanje okolja, zmanjševanje emisij CO2, • drugo.


Ali je lokalno pridelana hrana kvalitetnejša? Preberi spodnji odlomek in povzemi glavno misel.

Leta 1993 je švedski raziskovalec izračunal, da sestavine za tradicionalni švedski zajtrk (kruh, jabolko, maslo, sir, kava, smetana, pomarančni sok, sladkor) prepotujejo razdaljo, enako obsegu Zemlje, preden pristanejo na njegovi mizi. Leta 2005 je raziskovalec iz Iowe izračunal, da mleko, sladkor in jagode, sestavine za sadni jogurt, prepotujejo do obrata, kjer jogurt izdelajo, 3558 km pot dolgo. Močan argument gibanja za lokalno proizvedeno hrano je prav dolžina in trajanje transporta izdelka ali surovin od proizvajalca oz. izvora do potrošnika. http://www.worldwatch.org/node/6064

• V spodnjo tabelo vnesite mleko in mlečne izdelke, ki jih običajno zaužijete v enem dnevu. • Izračunajte, koliko km je hrana prepotovala do vaše mize. • Uporabite Google map za izračun razdalj.

mleko in mlečni izdelki država ali kraj izvora (porekla) razdalja do tvojega kraja

skupaj km =

Vprašanja:

• Koliko goriva je potrebno za transport izdelkov od izvora do predelovalca in nato do tvojega kraja? • Kakšne so posledice gorenja fosilnih goriv na okolje? • Ali je mogoče zmanjšati dolžino poti in čas transporta z zamenjavo živil? • Kako daleč je “lokalno”? Kako veliko razdaljo bi še označil kot lokalno? • Ali lahko iz zbranih podatkov sklepaš še naj kaj drugega? Ali podatki vodijo k drugačnim zaključkom? Uporabi spodnjo tabelo in upoštevaj različne vidike transporta hrane. Premisli, kaj je najbolje zate, za tvojo skupnost, občino, razvoj regije in za okolje. Uporabi + in - za označevanje pozitivnih oziroma negativnih vidikov transporta; če je ocena nevtralno, uporabi “0”. Če ne veš ali se ne moreš odločiti, pusti polje prazno.

http://www/

http://worldwatch.org/node/6064


lokalno pridelana hrana

dobro zame dobro za skupnost dobro za razvoj regije

dobro za okolje

poraba goriva

zaposlitev

svežost

cena

neposreden stik s pridelovalcem

dostopno le v sezoni

zajamčena kakovost

uvožena hrana dobro zame dobro za skupnost dobro za razvoj regije

dobro za okolje

poraba goriva

zaposlitev

svežost

cena

neposreden stik s pridelovalcem

dostopno le v sezoni

zajamčena kakovost

Seštejte rezultate. Kakšna je odločitev glede kakovosti hrane in njenega izvora? Ali so pri odločitvah skupin nasprotovanja? Kateri vidik je po vašem mnenju najpomembnejši?


Opozorilo Zbirka priročnikov je nastala kot rezultat evropskega projekta SUSTAIN, v katerem je sodelovalo 10 držav. Zato nekatere vsebine, primeri in pristopi niso neposredno prenosljivi v šole v različnih državah in med njimi in nacionalnimi kurikuli tudi ni neposrednih povezav. Uporabnik naj sam presodi, kako in kaj iz priročnika uporabiti in vključiti v pouk. Viri Harlen W. (Ed.) Principles and big ideas of scienec education, Association for Science Education, 2010. Nastalo v projektu Fibonacci, a FP7 European project: http://www.fibonacci-project.eu

• Artigue M., Dillon J., Harlen W., Lena P. Learning through inquiry, 2013 • Harlen W. Inquary in Scienec Education, 2013 • Borad Carulla S. (Ed.) Tools for enhancing inquary in science education, 2013 • Harlen W. Assessment & Inuary - Based Scince Education: Issues in Policy and Practice, Global Network of Science Academies (IAP) Scienec

Education Programme, 2003. Viri za ITR Edication for Sustainable Development, ourve Book, UNESCO, 2012, dostopno na: http://unesdoc.unesco.org/images/0021/002163/216383e.pdf Teaching and Learning for a Sustainable Future A multimedia teacher education programme of UNESCO, available at: http://www.unesco.org/education/tlsf/mods/theme_gs/modoa.html Streling, S. Sustainable Education - Re -visioning Learning and Change, Schumacher Briefings, Green Books, Dartington, 2001

http://www.fibonacci-project.eu/

http://unesdoc.unesco.org/images/0021/002163/216383e.pdf

http://www.unesco.org/education/tlsf/mods/theme_gs/modoa.html


Documents

HRANAHRANA IN VZGOJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ 3 Nelektorirano delovno gradivo. KAZALO Uvod 5 Uvod k priročniku Hrana in vzgoja za trajnostni razvoj 11 Opis pristopa k temi 1.1 Vrste kruha: