Instalater 3 - Februar 2009

FEBRUAR 2009 LETO II ŠTEVILKA 3

www.instalater.si

Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

http://www.instalater.si

Instalater Februar 20094

ZANIMIVOSTI

ENERGAP

SOLARNO

VODOVOD

Vsebina

Slovenska strokovna revija instalaterjev energetikov

Ustanovitelj: Gregor Klevže

Izdajatelj: Društvo instalaterjev

energetikov Maribor in Energap

Odgovorni urednik revije: Ivo Klevže,

e-pošta: [email protected]

Trženje oglasnega prostora: Helena Pehant,


Nastja Klevže, e-pošta: [email protected]

Strokovni pregled člankov: dr. Jurij Krope,

mag. Aleš Glavnik univ.dipl.inž.str

Grafična priprava: Gregor Klevže,


Tisk: MA-TISK d.o.o.

Naslov uredništva: Društvo instalaterjev

energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a,

2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10


Revija Instalater sodi med stroko-vne revije in je v celoti brezplačna.

Revija izide 6 krat letno.

OGREVANJE

GRADNJA

PREZRAČEVANJE

RAZNO

Sodni izvedenec za področje obrti 6

Spojni elementi za press sistem 8Talno ogrevanje tudi s proizvodi HERZ 11Razvoj in proizvodnja ogrevalnih kotlov 1210 pravil za izvedbo varčnega ogrevalnega sistema s TČ 14Etažni cevni lok 17Cevni razdelilnik 18Prirobnice 20

Zbiranje deževnice 22Nano čista pitna voda - AquaVallis 23Protipožarna zaščita 24Izpiranje vodovodne instalacije 27Nova generacija fitingov za dvižne vode 28Sanjske kopalnice iz novih materialov 30Izvedba odtočne instalacije v zemlji 32Merjenje količine vode 34KOLEKTOR LIV d.o.o. - zaupanja vreden partner 36Zaščita cevi 38

Geberit mapress ogljikovo jeklo 40Oglaševanje v strokovni reviji 42Hidriina inštalatersko - servisna mreža ... 43Servis solarne naprave 443D solarne celice 45

Z vakuumskimi kolektorji skozi vse leto topla voda... 45Dimnik 46Opečni zidaki, polnjeni z mineralnim granulatom 49OSTREŠJA – Osnova za mansardno stanovanje 50Kakovost zraka v prostorih 51Inovativni sistemski izdelki Sikla 52Revolucionarna opečna gradnja s POROTHERM... 54

Energetsko varčna industrijska svetila Reflecta 56Kakovost zraka in varčevanje z energijo za vsak prostor 57Zajem in odvod zraka 58Prezračevanje 59

Pogodbeno financiranje projektov 60Financiranje učinkovite rabe energije v stavbah 61Energetska izkaznica 64

Citroën Nemo uporaben za mesto in teren 66

mailto:[email protected]





Februar 2009 Instalater 5

Uvodnik

Spoštovani bralci,

Pred vami je nova izdaja, nove revije, ki pa je, sodeč po odzivu in številu ljudi , ki so jo opazili in prebrali, že »stari maček«. V njej smo, tudi strokovnjaki Ener-getske agencije za Podravje, našli veliko zanimivega in uporabnega. Le nove informacije in znanje nam bodo pomagali, da posta-nemo energetsko varčni in pred-vsem, tudi v luči motene dobave plina, v preteklem mesecu, kar se da energetsko neodvisni. Tudi Mestni svet Mestne občine Mari-bor je v mesecu januarju potrdil in sprejel Lokalni energetski kon-cept občine Maribor, v katerem smo zastavili ambiciozne cilje, glede varčevanja z energijo in po-večevanja rabe obnovljivih virov energije.

S tem smo se pridružili mestom, ki se zavedajo pomembnosti pri-

lagajanja podnebnim spremem-bam in želijo, tudi preko svojih lastnih energetskih strategij, delo-vati kot aktivni ustvarjalci priho-dnjih razmer in ne samo pasivni opazovalci in nenehni kritiki.

V Mariboru ne želimo čakati, kaj bodo naredili drugi, temveč po-kazati naše ideje, cilje in uspehe drugim. Prepričana sem, da nam bo to uspelo, tudi skupaj z vami, ki prebirate to revijo. Ugotavlja-mo namreč, da nam pomanjkanje izmenjave informacij in medse-bojnega povezovanja povzroča težave.

Ne ravno največje, kajti pri pri-pravi akcijskih načrtov za ener-getsko sanacijo javnih objektov v občini Maribor, smo ugotovili, da predstavlja pomanjkanje denarja največji problem. V prihodnjih 10 letih bi potrebovali več kot 50 mio EUR. Občinski proračun tega de-narja ne more zagotoviti.

Država preko strukturnih skla-dov Evropske unije obljublja sredstva v višini 40% investicije. Če preračunamo, kar čez palec, odštejemo še plačilo DDV, vidi-mo, da nam manjka kar polovica finančnih sredstev. V nekaterih državah Evropske unije že dol-go uporabljajo novejše finančne mehanizme, ki povezujejo javni in zasebni sektor, ter tako zagota-vljajo zaprtje finančnih konstruk-cij. S sprejetjem Zakona o javno

zasebnem partnerstvu je tudi Slo-venija dobila pravno podlago, da lahko v sodelovanju s privatnim sektorjem obnavlja javne objekte. Ena izmed oblik sodelovanja je pogodbeno financiranje projek-tov.

Več o takšnem načinu financira-nja si lahko preberete na strani 60. S potencialnimi partnerji že preučujemo možnosti za takšen način sodelovanja. Strokovne službe Mestne občine Maribor že preverjajo vzorčne pogodbe. Energetska agencija za Podravje pa v teh objektih vzpostavlja in-frastrukturo, ki bo omogočala na-tančne informacije o tem, kakšen je pretok energije v teh objektih, kar je nujno potrebno, če želi jav-

ni sektor, v okviru pogodb, nasto-pati kot enako vreden partner.

Pričakujemo, da bo Ministrstvo za okolje in prostor, v prvi polovi-ci tega leta, objavilo razpis, za pri-dobitev nepovratnih sredstev, za energetsko obnovo javnih stavb. Potrudili se bomo, da bomo po-iskali še manjkajoči del denarja. S tem bomo zagotovili tudi delo podjetjem, kar v sedanjih težkih ekonomskih pogojih ni zanemar-ljiva informacija.

Želim vam prijetno branje in ve-liko novih informacij. Če želite vedeti več ali tudi nam kaj novega povedati, nam prosim to sporoči-te. Veseli bomo!

dr. Vlasta Krmelj

Društvo instalaterjev energetikov MariborAhacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10Online pristopna izjava: www.instalater.si/diem.php

PRISTOPNA IZJAVAPodpisani/a _____________________________________________želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor

Datum rojstva: __________________________________________

Izobrazba: ______________________________________________

Delovno področje: _______________________________________

Organizacija: ____________________________________________

Telefon: _________________________________________________

Naslov: _________________________________________________

Elektronski naslov: _______________________________________

Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo in-stalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/članica.

________________________ ________________________ Datum: Podpis:

Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. elektronski pošti.

http://www.instalater.si/diem.php


Za razrešitev takšnih sporov išče-jo sodišča pomoč preko raznih strokovnjakov z ustrezno pra-kso in izobrazbo. Preden, takšen strokovnjak pridobi naziv »Sodni izvedenec in cenilec« od pristoj-nega ministrstva, je dolžan pred-hodno opraviti številne zahtevne preizkuse znanja.

Kako postati sodni izvedenec in cenilec za področje obrti, kakšne so dolžnosti in kolikšna je cena za opravljeno storitev sodnega izvedenca in cenilca smo se po-govarjali z mojstrom - sodnim izvedencem g. Muršič Adijem iz Maribora. Na kratko nam je opi-sal pot do imenovanja in možnost

za izračun storitve, na osnovi ka-terih si lahko izvedenec zaračuna opravljeno svoje delo. Menim, da je prav, da si posamezniki lahko predhodno sami izračunajo vre-dnost storitve, ki jo bo opravil sodni izvedenec oziroma cenilec.

Za sodnega izvedenca in cenilca za področje obrti so bili v prete-klosti vključeni le sodni izvedenci, za katere je veljal pogoj, da imajo s strokovnega vidika pridobljeno univerzitetno izobrazbo. Le ti pa v mnogih primerih kljub visokim strokovnim znanjem niso imeli ustreznih praktičnih izkušenj in s tem povezanih strokovnih znanj, da bi lahko korektno obvladovali

posamezna področja obrti.

Kakovostnega dela na področju sodnega izvedenstva ne zago-tavlja samo ustrezna izobrazba, torej dovolj visoka raven teoretič-nega znanja, pač pa se mora le-ta nujno dopolnjevati s poznava-njem stroke v praksi.

Izpit za sodnega izvedenca za področje obrti lahko opravlja tudi oseba (poleg oseb, ki imajo univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in predpisane delovne izku-šnje):

) ki je uspešno opravila mojstr-ski izpit ali je pridobila ustre-zno najmanj višjo strokovno izobrazbo in ) ima vsaj 6 let delovnih izku-šenj na področju obrti za kate-ro želi pridobiti naziv sodnega izvedenca.

Sodni izvedenci in sodni cenilci so imenovani s strani sodišča za neomejen čas s pravico in dolžno-stjo, da sodišču na njegovo zah-tevo poda izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede ka-terih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka.

Sodni izvedenec in cenilec, je imenovani z dnem, ko pred mi-nistrom za pravosodje izreče prisego. Imenovanje se objavi v Uradnem listu Republike Slove-nije ter vpiše v imenik sodnih iz-vedencev, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje.

Izvedenec je dolžan pri svojem delu strogo upoštevati določila za-konov in svoje delo opraviti redno in vestno, v skladu s predpisanimi pravili. Ministrstvo za pravosod-je vodi postopek za imenovanje izvedenca v skladu z zakonom o sodiščih in s pravilnikom.

Oseba, ki želi biti imenovana za izvedenca vloži pri ministrstvu vlogo za imenovanje za izvedenca z navedbo osebnih podatkov in

strokovnega področja, za katero želi biti imenovana.

Izvedenec priseže slovesno v pro-storih ministrstva. O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo minister, izvedenec in zapisnikar. Ob prisegi se izvedencu vroči od-ločba o imenovanju.

Imenovanje izvedenca se objavi v Uradnem listu Republike Slove-nije ter vpiše v imenik izvedencev oziroma cenilcev. Javni del ime-nika je objavljen tudi na spletnih straneh ministrstva.

Izvedenec ima izkaznico, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s pristav-kom.

Poseben preizkus strokov-nosti

Preizkusi strokovnosti so name-njeni temu, da se preveri ali kan-didat, ki je zaprosil za imenovanje res ustreza navedenim pogojem. Preizkusi se opravljajo pisno in ustno pred strokovno komisijo na Ministrstvu za pravosodje in zajemajo preverjanje strokovnega znanja s širšega in ožjega podro-čja temeljne stroke in njene spe-cialnosti, za katero želi kandidat pridobiti imenovanje. Nagrada in povrnitev stroškov za opravljeno delo sodnega izvedenca

Izvedenci imajo pravico do nagra-de za svoje delo in pravico do po-vrnitve stroškov v zvezi z delom.

Vrsta stroškov

) potni stroški; ) stroški za prehrano in preno-čišče; ) nadomestilo plače oziroma iz-gubljeni zaslužek; )materialni stroški v zvezi z iz-vedenskim delom.

Za izračun nagrade za izveden-sko delo se uporablja točkovna tarifa, določena s pravilnikom.

Sodni izvedenec za področje obrtiZaradi drage energije in sodobnih gradbenih materialov ter opreme, postaja gradnja hiš in drugih objektov vsak dan zahtevnejša in dražja. Številni novi materiali in opre-ma, ki se pojavljajo na trgu, pa zahtevajo tudi vedno več znanja in finančnega rizika. Zaradi vseh novosti, pride velikokrat tudi do raznih nejasnosti in sporov med na-ročnikom in izvajalcem, ki se velikokrat končajo šele na sodišču.

Adi Muršič, sodni izvedenec in cenilec za področje strojnih instalacij


Nujni primeri

Za izdelavo izjemno zahtevnih ali nujnih izvedenskih mnenj in v drugih nujnih primerih (pra-zniki, sobote, nedelje, nočni čas med 22. in 7. uro zjutraj) se sme nagrada ustrezno povečati do 50 odstotkov.

Vrednost točke

Vrednost točke in se zaračuna v EVRU in se usklajuje z vredno-stjo točke po odvetniški tarifi. O spremembi vrednosti točke odlo-ča minister.

Tarifa za vrednotenje izvedenske-ga dela

Za študij spisa pripada izvedencu oziroma cenilcu:

) pri obsegu do 50 strani 75 točk, ) pri obsegu nad 50 do 200 stra-ni 150 točk, ) pri obsegu nad 200 strani 250 točk.

Pri študiju spisa se upoštevajo tudi priloge.

Dodatna dokumentacija

Za zbiranje in proučevanje doda-tne dokumentacije pripada izve-dencu:

) za manj obsežne (do 25 strani) 75 točk, ) za obsežne (od 25 do 60 stra-ni) 150 točk, ) za zelo obsežne (več kot 60 strani) 250 točk.

Za preglede oziroma oglede pri-pada izvedencu:

) za manj zahtevne (do 1 ure)

75 točk, ) za zahtevne (do 3 ure) 150 točk, ) za zelo zahtevne (nad 3 ure) 250 točk.

Izvid in mnenje

Za pisno izdelavo izvedenskega izvida in mnenja pripada izveden-cu oziroma cenilcu:

) za manj zahtevnega: 300 točk, ) za zahtevnega: 500 točk, ) za zelo zahtevnega: 700 točk.

Za ustno podajanje izvida in mnenja pripada izvedencu za vsa-ke začete pol ure 50 točk.

Ko ne podaja svojega izvida in mnenja, pripada izvedencu ozi-roma cenilcu za čakanje na narok oziroma navzočnost na sodišču med narokom za vsake začete pol ure čakanja 20 točk. Če traja čakanje skupaj z narokom do pol ure, pripada izvedencu oziroma cenilcu samo plačilo za udeležbo na naroku.

Izplačilo stroškov

Kadar mora stroške in nagrado izplačati sodišče, ki je izvedensko delo odredilo, ali so bili zneski za izvedensko delo vnaprej za-loženi, je sodišče dolžno odločiti o zahtevi za odmero nagrade in povrnitev stroškov najkasneje v osmih dneh od vložitve zahteve, odmerjeno nagrado in stroške pa izplačati najkasneje v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa, s katerim je o zahtevi odločeno.Stranka, na zahtevo katere je iz-vedenec izdelal izvid in mnenje oziroma cenitev, mora stroške in nagrado plačati v petnajstih dneh od prejema računa.

V obrtni dejavnosti s področja strojnih instalacij so v Sloveniji registrirani naslednji izvedenci:

GRUŠOVNIK Bojan Vosek 27, 2231 PERNICA, 041 639-842, [email protected]

KAVČIČ Anton Klanec pri Kozini 15, , (040) 716 703, [email protected]

MASTEN Adrijan Tomačevica 1, 6223 KOMEN, (041) 643 592, [email protected]

MURŠIČ Adolf Puhova ulica 31, 2000 MARIBOR, 041 235 294, [email protected]






Glavne prednosti pressfitting sis-tema:

)Enostavna in hitra montaža )Zanesljivost cevovoda tudi v težjih pogojih )Odpornosti proti koroziji )Majhna teža vgradnih materi-alov )Ni nevarnosti požara med na-mestitvijo )Maksimalni delovni tlak do 16

barov )Delovna temperatura od -20 do +120 ° C )Najvišja dovoljena temperatu-ra do 150 ° C

Pressfitting sistem se vgrajuje z naslednjimi komponentami:

Fitingi: Loki, T-kosi, reducirni in spojni kosi, itd. Izdelani so lahko iz Cr-

Ni-Mo nerjavnega jekla, bakra, raznih plastičnih materialov in podobno. Fitingi so narejeni za cevi za hladno oblikovanje.

Cevi:

Visoko tlačne cevi so prav tako izdelane z nerjavnega jekla viso-ke kakovosti razred 316, bakra ali plastike (PE – Xc) cevi, v skladu s predpisanimi standardi.

Na voljo so premeri od 15 do 108 mm in se lahko uporabljajo za oskrbo z vodo, stisnjen zrak in druge tekočine, medtem ko se glede na visoke temperature in različni tlak z lahkoto prilagajajo skoraj vsem pogojem.

Prednost teh cevi v primerjavi z jeklenimi je tudi majhna masa in enostavna uporaba (zvijanje, spajanje).

Večina cevi novejše izdelave ima nanesen poseben zaščitni sloj iz etilen – vinilakohol – kopolimera (EVOH). Vgrajen zaščitni sloj skupaj s slojem lepila preprečuje dostop kisika in njegovo difuzijo

v material cevi in s tem onemo-goči prehod kisika do grelne vode znotraj cevi. Delež kisika v vodi ogrevalnega sistema je pri teh

ceveh bistveno manjši od mejne vrednosti, ki je predpisana z DIN 4726. Ta znaša 0,1 ml/l,d (ml kisi-ka na liter vode dnevno).

Večina proizvajalcev označuje cevi in spojne kose z neizbri-snim črnilom. Tako so označeni z znamko proizvajalca, številko postavke, vrste materiala, velikost in serija vzdolž celotne dolžine.Cevi so na voljo v kolutih ali v fi-ksnih dolžinah od 4 do 6 m.

Tlačne izgube se lahko izračuna-jo po naslednji formuli: Dp = xp (v2/2) (Pa) kjer je faktor x odvi-sen od vrste opreme, kot je razvi-dno v preglednici 1.

Razpon premera cevi je naslednji:

) 15 x 1 ) 18 x 1 ) 22 x 1,2 ) 28 x 1,2 ) 35 x 1,5

Spojni elementi za press sistemPressfitting sistem omogoča zanesljiv in gospodaren na-čin polaganja cevovodov za različne vrste namenov, v industrijskih, stanovanjskih in poslovnem območju, vse od premera 15 do 108 mm. Da bi se zagotovila popolna neprepustnost cevovodov v vseh pogojih, obstojajo za to razni normativi oziroma standardi.

Preglednica št. 1: Tlačne izgube skozi spojni material

Preglednica št. 2: Določanje razdalje in nameščanje pritrditev za posamezno cev

Slika 1 – pravilne razdalje za določanje položaja čeljusti pri zatiskanju

Slika 2: Cevni kompenzator


) 42 x 1,5 ) 54 x1,5 ) 76,1 x 2 ) 88,9 x 2 ) 108 x 2

Pribor za Pressfitting sistem

Osnovni element sistema so po-sebej izdelani pressfitting elemen-ti iz nerjavnega jekla AISI 316 L, bakra ali plastike, ki so na voljo

v različnih oblikah in merah. Spojni kosi imajo po navadi na vsakem koncu utor za O-tesnilo ali nastavek za tesnilni vložek. Tesnila so izdelana iz sintetične

gume ali podobno, odvisno od proizvajalca.

S pritiskom orodja za spenjanje zagotavljamo neprepustnost. Te-snila so odporna na staranje kot

tudi za kemikalije, visoke tempe-rature in se običajno uporabljajo za pitno vodo, ogrevalne sisteme,

hlajenje itn. Pri napeljavah za ku-rilna olja ali razna maziva so po-sebej izdelana tesnila.

Povezava cevi in spojnih mate-rialov na ta način zadovoljuje

obremenitvam pri vgradnji in ce-vovodih, kot so vibracije, toplotne širitve in krčenja in podobno. Se-

veda pa se je potrebno pri vgradnji strogo držati navodil proizvajalca kot tudi predpisanih standar-dov za tovrstne cevne napeljave. Vrednosti padca tlaka za fitinge in ravne cevi pri Pressfitting sis-

Preglednica št. 3: Minimalni odmiki za zatiskanje z orodjem

Zunanji premer cevi

15 18 22 28 35 42 54 76,1 88,9 108

A (mm) 25 27 42 45 47 72 85 210 210 210

B (mm) 60 65 77 79 85 93 106 225 230 235

C (mm) 40 43 70 72 80 93 106 185 185 210

D (mm) 21 22 40 42 44 72 85 112 124 136

Preglednica št. 4: Cevni kompenzator

Ø D mm 22 L mm 230 Prevzem raztezkov v mm + -Skupaj

26 245 13 27 40

35 272 13 27 40

42 312 13 27 40

54 400 15 30 45

76 580 15 30 45

89 640 15 30 45

106 760 17 33 50

Preglednica 5: Spojni elementi za press sistem

Reducirka Prehodni T-kos in podobno Spojka Kotni prehodni kos

D1 – D2 l z D1 – D2 – D3 l1 l2 l3 D1 – D2 – D3 l1 l2 l3 D -R/Rp l4 Z1 L5 Z2 l6 l7 l8 L9

15 – 12 50 33 15 – 12 - 12 32 32 35 22 – 22 - 18 37 37 43 12 – 3/8 32 15 31 2 32 23 30 25

15 – 14 51 31 15 – 12 – 15 32 32 32 28 – 15 – 28 42 41 42 12 – ½ 35 19 35 3 34 33 32 31

18 – 12 54 37 15 – 15 -12 32 32 36 28 – 18 – 22 42 41 47 14 – ½ 37 17 37 2 46 22 43 28

18 – 15 55 35 15 - 18 – 15 35 34 35 28 – 18 – 28 42 41 42 15 – 3/8 33 13 33 2 33 24 32 27

22 – 15 59 39 15 – 22 - 15 38 34 38 28 – 22 - 22 42 41 49 15 – 1/2 37 17 38 3 36 26 35 31

22 – 18 57 37 18 – 12 – 18 34 35 34 28 – 22 – 28 42 41 42 15 – ¾ 39 19 39 3 - - - -

28 – 18 64 44 18 – 15 – 15 34 35 40 28 – 28 – 22 42 42 52 18 – ½ 37 17 37 2 36 30 35 34

28 – 22 60 39 18 – 15 – 18 34 35 34 35 – 15 – 35 50 44 50 18 – ¾ 39 19 39 3 38 30 38 33

35 – 22 71 50 18 – 18 – 15 34 34 42 35 – 22 – 35 50 44 50 22 – ½ 38 17 37 1 53 24 38 37

35 – 28 68 45 22 – 15 – 15 37 38 43 35 – 28 – 35 40 44 50 22 – ¾ 40 19 39 2 45 27 48 44

42 – 22 81 60 22 – 15 – 18 37 38 40 42 – 28 – 42 57 56 57 28 – ¾ 43 20 40 1 - - - -

42 – 28 81 58 22 – 15 – 22 37 38 37 42 – 35 – 42 57 61 57 28 – 1 44 21 45 2 51 33 58 53

42 – 35 73 47 22 – 18 – 15 37 38 44 54 – 22 – 54 69 59 69 35 – 1 48 22 46 1 - - - -

54 – 28 81 58 22 – 18 – 18 37 38 41 54 – 28 – 54 69 64 69 35 – 1 ¼ 50 24 50 2 55 45 55 47

54 – 35 96 70 22 – 18 – 22 37 38 37 54 – 35 – 54 69 67 69 42 – 1 ½ 58 28 54 2 67 52 62 51

54 - 42 89 59 22 – 22 - 15 37 37 46 54 – 42 - 54 69 70 69 54 - 2 63 28 63 2 74 60 70 53

Slika 3 – Fiksna in drsna pritrditev za raztezanje cevi

Slika 4 – Pritrjevanje cevne instalacije


temih so podani v preglednici 1 in 2. Te vrednosti se uporabljajo v cevovodih za svežo pitno vodo pri temperaturi 10 °C in za hitrost pretoka do 5 m/s. Hrapavosti cevi je K = 15x10-4 mm

Orodja za priklop:

Za vgradnjo cevi oziroma za spa-janje so na voljo razna elektro hidravlična, baterijska ali ročna orodja za spajanje cevi do pre-mera 108 mm. Vsako od orodij, mora biti opremljeno s primer-nimi in zamenljivimi čeljustmi glede na velikost cevi in spojnega kosa. Orodje na zaskok čeljusti

omogoča nadzorovano zatiska-nje in zagotavlja neprepustnost vgrajene cevne instalacije.Pred nameščanjem cevi je potrebno preveriti, da je okoli cevi in spoj-nega materiala dovolj prostora za vstavljanje orodja za zatiskanje. Na sliki št. 1 in preglednici št. 3 so prikazani minimalni odmiki, ki so potrebni za zatiskanje za vsako cev določenega premera in za raz-lične položaj pressfitting orodja.

Raztezki

Ker je raztezanje cevi podobno kovinskim cevem, jih lahko brez težav priključimo na ogrevalna

telesa. Raztezanje cevi lahko re-šimo z izdelavo kompenzatorja neposredno na cevnem razvodu v obliki črke »U« ali »Z«. Najbolj primerna rešitev je vsekakor vgra-dnja pressfitting kompenzatorja, ki omogoča širjenje in krčenje cevovoda, (glej sliko 2). Slika št. 3 prikazuje način pritrjevanja cevne instalacije z fiksno in drsno pritrditvijo.

Pred vgradnjo cevi v spojni kos je potrebno dobro preveriti, če je »O« tesnilo pravilno vstavljeno v spojni kos. Cev porinemo v spojni kos in jo nekoliko zavrtimo. Cevi nikoli ne vstavljamo poševno v spojni kos, saj lahko poškoduje-mo tesnilo. Priporočljivo je, da predhodno označimo globino, do kod bomo vstavili cev. V primeru manjše tolerance in če cev vsta-vimo s težavo, lahko uporabimo kot mazivo v vodi raztopljeno milo, nikakor pa olja ali raznih masti. Pozorno, preden pričnemo z zatiskanjem cevne instalacije oziroma spojnega kosa, je po-trebno preveriti, da instalacija ni vgrajena z napetostmi v spoju.Pri vgradnji dvteh različnih vrst cevi in daljših cevnih razvodih

moramo vgraditi cevno držalo za fiksno in drsno pritrditev, ki omogoča drsenje cevi v primeru toplotne razteznosti. Pravilna na-mestitev fiksne in drsne pritrditve je prikazano na sliki št. 3.

Na ravnem delu cevne instala-cije zadostuje samo eno drsno držalo, ki omogoča širitev v obeh smereh. Pritrdila ne smejo biti na-meščena na opremi ali na mestih, kjer vgradimo pritrdila za toplo-tne raztezke.

V preglednici št. 2 so prikazane razdalje za nameščanje pritrditev za posamezno cev. V preglednici št. 4 so podane širitve, ki jih ab-sorbira aksialni kompenzator v različnih dimenzijah. Pressfitting sistem je idealna rešitev za vgra-dnjo vodovodnih, toplovodnih in drugih cevnih instalacij. Poleg pitne vode, raznih drugih instala-cij, glede tna njegove značilnosti se pogosto uporablja tudi v in-dustrijskem področju. Da bodo izpolnjeni pogoji za nemoteno delovanje in pravilno raztezanje cevne instalacije se je potrebno držati pritjevanja cevi kot je pri-kazano nat sliki št. 4.

Preglednica 6: Spojni elementi za press sistem

Privijalo z ravnim tesnenjem Reducirni T-kos Prehodni kosPrivijalo dvojno

tesnjenjeKotni prehodni kos

D – Rp l z D – R l z D - Rp l1 L2 D - G l z D l z

½ - 3/8 - - 12 – 3/8 48 31 12 – ½ 29 23 15 – ¾ 25 6 15 65 25

12 – ½ 42 10 12 – ½ 54 37 15 – ½ 41 23 18 – ¾ 28 8 18 69 59

15 – ½ 46 11 15 – ½ 57 37 18 – ½ 41 24 22 – 135 – 1 1/2 29 8 22 75 33

15 – ¾ 55 18 15 – ¾ 58 38 22 – ½ 42 26 28 – 1 ¼ 31 8 28 78 32

18 – ½ 48 13 18 – ½ 59 39 22 – ¾ 45 27 42 – 1 ¾ 32 6 35 76 24

18 – ¾ 57 21 18 – ¾ 61 41 28 – ½ 44 29 54 – 2 3/8 39 9 - - -

22 – ¾ 61 24 22 – ½ 66 45 28 – ¾ 41 30 - 45 10 - - -

22 – 1 65 25 22 – ¾ 66 45 35 – ½ 50 34 - - - - - -

28 – 1 59 17 28 – 1 71 48 42 – ½ 57 38 - - - - - -

35 – 1 ¼ 69 22 35 -1 ¼ 75 49 54 – ½ 69 44 - - - - - -

40 – 1 ½ 77 26 40 – 1 ½ 28 52 - - - - - - - - -

54 - 2 82 21 54 - 2 93 58 - - - - - - - -


Ker je zaradi učinkovite rabe energije in varčevanja vedno bolj smiselno vgrajevati nizkotempe-raturne sisteme ogrevanja ( talno in stensko ogrevanje ) smo tudi pri HERZ-u razvili produkte, ki jih s pridom uporabljamo v teh sistemih ogrevanja. Poleg kom-pletnega sistema talnega ogreva-nja (Alumplast cevi, kompaktni razdelilci, omarice za razdelilce, regulatorji ogrevanja) smo pri HERZ-u razvili tudi regulacijske komponente, s pomočjo katerih lahko reguliramo temperaturo v nekem prostoru neodvisno od ostalih prostorov. Njihova vgra-dnja in uporaba je zelo enostav-na, je pa uporaba teh komponent primerna v manjših prostorih do 30 m2 ( kopalnice, sanitarije, ho-dniki).

HERZ - Floor Fix - regulacij-ski komplet talnega ogrevanja

S ciljem povečanja ugodja v pro-storu smo razvili HERZ – Floor Fix, s katerim je mogoče neodvi-sno od grelnega telesa regulirati temperaturo nekega prostora ozi-roma temperirati tla.

Sam HERZ – Floor Fix pa je mogoče montirati tudi izven prostora, v katerem uravnavamo temperaturo. Vse komponente kompleta so nameščene v kovin-skem ohišju, ki ga vgradimo v ste-no. Ohišje ima lahko bel plastični pokrov ali pa je ta izdelan iz ner-javeče pločevine (inox).

Glavna prednost sistema HERZ - Floor Fix je v tem, da lahko hkrati

reguliramo temperaturo prostora in omejujemo maksimalno tem-peraturo ogrevalne vode.

HERZ - Floor Fix je sestavljen iz:

) termostatskega ventila, na ka-terega priklopimo termostat za daljinsko upravljanje za regula-cijo sobne temperature, ) regulatorja temperature ogre-valne vode, s pomočjo katerega omejujemo maksimalno tem-peraturo ogrevalne vode, ) dveh zapornih armatur, s ka-terima lahko omejujemo oziro-ma reguliramo pretok ogreval-ne vode.

Način delovanja

Temperatura predtoka ogrevalne vode talnega ogrevanja se izbira z gumbom s temperaturno skalo na regulatorju temperature ogreval-ne vode. To pomeni, da je cirkula-cija mogoča le, ko je temperatura ogrevalne vode nižja ali enaka iz-brani temperaturi na regulatorju.

S tem je dosežemo konstan-tno temperaturo tal. Regulacija

temperature prostora se izvaja s HERZ termostatom za daljinsko montažo ali pa z elektronskimi sobnimi termostati v povezavi z HERZ termo-pogoni.

Najenostavneje lahko temperatu-ro prostora reguliramo s HERZ termostati za daljinsko upravlja-nje 9340 za nadometno montažo ali pa se uporabi termostat 9350 za podometno montažo, ki se vgradi v standardne elektro doze.

Pokrovi ohišja termostata so ena-kih dimenzij kot zidna električna stikala. Odgovarjajoče novim po-trebam po oblikovanju in barvah, HERZ izdeluje serijo DE LUXE daljinskih termostatov v novih barvah kot npr. marmor, oreh, karbon, grafit, itd.

Montaža

HERZ – Floor Fix je potrebno vgraditi na polovici zanke talnega ogrevanja. Dolžine cevi na eni in na drugi strani morajo biti pri-bližno enake, ne glede na obliko zanke (spirala, vijuga).

Borut Švajger - Herz d.d.

Talno ogrevanje tudi s proizvodi HERZ

Orientacijske vrednosti velikosti ogrevanega prostora

Cev Površina tal za razmak cevi 125 mm

Površina tal za razmak cevi 250 mm

20 x 2 mm 15 m2 30 m2

18 x 2 mm 7 m2 15 m2

16 x 2 mm 4 m2 8 m2

Slika 2 – Detajl vgradnje Floor Fix-a

Slika 1 – Floor Fix – regulacijski komplet talnega ogrevanja

Pri Herz-u, enemu od vodilnih proizvajalcev komponent za ogrevalne sisteme v svetu se zelo trudimo, da zado-stimo povpraševanjem na trgu in se čimbolj približamo uporabniku in monterjem ogrevalnih sistemov. Glavno vodilo pri razvoju novih izdelkov je kakovost, enostavna montaža in vzdrževanje.


Naš celotni proizvodni program, obsega še druge vrste kotlov in gorilnikov, ki so namenjeni za centralno ogrevanje tudi s fosilni-mi gorivi.

Kotli na lesne pelete

Pred odločitvijo izbire kurilne naprave za centralni ogrevalni sistem je potrebno izbrati vrsto goriva, ki ga bomo uporabljali. V objekt je vedno potrebno vgraditi kurilno napravo, ki je prilagojena posamezni vrsti goriva, kar pome-ni izbiro specialne kurilne napra-ve in za izbrano vrsto goriva.

Samo visok izkoristek kotla ni do-volj. Vsak kotel, mora zagotavljati popolno in učinkovito zgorevanje lesne biomase, pri katerem ne nastajajo okolju nevarne spojine. Naši kotli na lesno biomaso so za uporabo enostavni, z visokim izkoristkom pa izpolnjujejo vse pogoje, ki so zahtevani z zakon-skimi predpisi.

Hiter rast cen nafte na svetovnem trgu in naraščanje okoljevarstve-ne zavesti uporabnikov ter uvaja-nje novih tehnologij zgorevanja, postaja lesna biomasa vse bolj po-memben vir energije za ogrevanje objektov.

Razlogov, ki govorijo temu v prid, so številni:

Lesna biomasa je domač in še premalo izkoriščen obnovljivi vir energije, ki ne vsebuje žvepla. Slovenija je bogata z gozdovi. Več kot 54 odstotkov celotne površine Slovenije pokriva gozd. Z izkoriščanjem lesne biomase omogočamo istočasno negovanje gozda in prispevamo k uravno-teženosti CO2 bilance. To je naj-boljši prispevek k zmanjševanju učinka tople grede.

V sodelovanju s partnerskim podjetjem Biodom 27 izdelujemo specialne kotle, ki so namenjeni za kurjenje z lesno biomaso in

so posebej primerni za ogrevanje stanovanjskih površin, do veliko-sti 450 m2 (slika 1). Kotli imajo že vgrajen zalogovnik za pelete, vo-lumna do 180 kg, kar zadostuje za izgorevanje tudi do 10 dni in več, odvisno od toplotne izolacije na objektu in stanovanjske povr-šine.

Za ogrevanje večjih poslovnih, gostinskih ali drugih objektov s površino do 800 m2, v podjetju iz-delujemo naprave z večjo močjo in specialno za določeni objekt in namen (slika 2). V takšnih primerih je strošek porabljene

energije, v primerjavi s kotlom na fosilna goriva, še dodatno veliko nižji. Kotlom, ki so namenjeni za ogrevanje večjih bivalnih površin, se dogradi avtomatsko dovajanje lesnih peletov iz oddaljenega za-logovnika. Izgorevanje v takšnih napravah poteka v celoti avto-matsko, s pomočjo elektronike pa so možne dnevne in tedenske nastavitve delovanja kotla

Izgorevanje lesnih peletov se vrši v gorilniku, ki je izdelan iz speci-alne in visoko ognje odporne plo-čevine. V zgorevalnem prostoru je zagotovljeno potrebno kakovo-

stno mešanje kisika z gorljivimi substancami goriva. Boljše, kot je mešanje goriva in zraka, hitrejše in popolnejše je zgorevanje. Di-mni plini nato potujejo navzgor po zgorevalni komori, skozi dolo-čeno odprtino in se nato porazde-lijo po celotnem cevnem izmenje-valcu, kjer dosežejo, pri izstopu v dimnik, optimalno izstopno tem-peraturo.

S sprednje strani kotla so name-ščena vratca in pokrov čistilne odprtine. Vratca so namenjena predvsem za čiščenje zgoreval-nega dela, kjer je nameščen tudi

gorilnik. Čiščenje gorilnika in od-vajanje pepela se vrši avtomatsko.

Pepel je produkt zgorevanja, na-stala količina pa je odvisna od vrste kurjene lesne biomase. Od-laga se v posebno posodo za pe-pel in je zaradi lažjega dostopa in čiščenja nameščena na sprednji strani kotla.

V podjetju dajemo velik poudarek svetovanju naših bodočih kupcev. Na željo, opravimo predhoden ogled objekta in kotlovnice, kar je tudi pogoj za pravilen izračun kotla in dober nasvet.

Razvoj in proizvodnja ogrevalnih kotlovRazvoj in proizvodnja ogrevalnih kotlov za centralna ogre-vanja ter izdelava gorilnikov za kurjenje s peleti, je ena od ključnih nalog podjetja - VALTIS d.o.o. iz Maribora.

Slika 1 – Kotel na pelete z zalogovnikom, vsebine do 180 kg

Slika 2 – Kotel na pelete za objekte do 800 m2


Dvokuriščni kotel. Kotel na trdna in tekoča goriva.

Dvoje v enem. Odlična rešitev, ki omogoča kurjenje na trdna, teko-ča in plinasta goriva.

Namenjen je vsem individualnim hišam stanovanjske površine do 200 kvadratnih metrov. Še pose-bej pa je namenjen obmestnim domačijam, kjer se skozi leto, zaradi čiščenja sadovnjakov in gozdov, nabere določena količi-na odpadne lesne mase, s katero lahko zadovoljimo potrebe, za ogrevanje prostorov v prehodnem obdobju ali v kurilni sezoni. Kotel se od ostalih razlikuje tudi v tem, da ni potrebno snemanje gorilni-ka pri kurjenju s trdnimi gorivi, ker je gorilnik pritrjen direktno s strani na kurišče.

Oprema kotla zajema elektron-sko regulacijo proizvajalca Sel-tron, katera omogoča enostaven prehod, iz ene vrste na drugo vrsto, goriva. Kurišče je kom-paktne izvedbe in ima vgrajeno vodno hlajeno rešetko ter prekat, ki razdeli zgorevalni prostor na dve kurišči (slika 3). Prednji del kurišča je namenjen za ogrevanje

s trdnimi gorivi, drugi, oziroma zadnji del, ki ima s strani vgrajen gorilnik, pa je namenjen za kur-jenje z kurilnim oljem, oziroma s plinastim gorivom. Plamen go-rilnika se sprošča v visoko ognje odporni komori, katera ščiti go-rilnik in omogoča kotlu dosežek nazivnega izkoristka tudi do 93 %, pri kurjenju s kurilnim oljem ali s plinastim gorivom. Kurišče omogoča nalaganje polen do ma-ksimalne dolžine 35 cm. Skozi velika vrata, na sprednji strani kotla, je omogočeno nalaganje polen tudi večjih debelin.

Naše kotle odlikuje izredno dolga življenjska doba. Klasičen način kurjenja in izgorevanja, kjer so vse notranje površine lahko do-stopne, omogoča enostavno in hitro čiščenje notranjosti kotla. Visoka kvaliteta materialov in natančna izdelava, ter 25 let izku-šenj, so samo dodatni razlogi, za-radi katerih dajemo vsem našim kotlom 5 letno garancijo na vodo-tesnost in obstojnost kurišča.

K sodelovanju vabimo vse slo-venske instalaterje!

Kotle po potrebi dostavimo na željeno lokacijo izvajalca.

Slika 3 – Kotel z dvojnim kuriščem

Kotle po potrebi dostavimo na željeno lokacijo izvajalca.

VALTIS OGREVANJE D.O.O., CESTA K TAMU 61, 2000 MARIBOR

TEL.: 02 460 08 00, 02 460 08 05

www.ogrevanje-kotli.si

http://www.ogrevanje-kotli.si


1. Pozabite na radiatorje !

Velikokrat se pri načrtovanju ogrevalnih sistemov s toplotnimi črpalkami izhaja iz enakih pred-postavk kot veljajo pri konvenci-onalnih ogrevalnih sistemih (ko-tli, na olje, plin, drva,…). Takšen sistem sicer lahko deluje, vendar ne prinese najbolj ekonomičnih rezultatov.

Pri ogrevalnih sistemih s toplotno črpalko moramo izbrati nizko-temperaturne ogrevalne elemen-te, kot so talno in stensko ogreva-nje, medtem, ko naj konvektorji in radiatorji služijo zgolj kot do-polnilo. Dimenzionirani pa naj bodo tako, da bodo lahko delovali na podobnih temperaturah ogre-valne vode, kot talno ogrevanje. Za samo hlajenje pa so seveda najučinkovitejši konvektorji in kanalski prezračevalni sistemi z vključenimi hladilnimi moduli.

Z večanjem potrebne tempera-ture ogrevalne vode se namreč zmanjšuje grelno število ogreval-nega sistema in s tem tudi prihra-nek pri stroških ogrevanja.

Dejstvo je namreč, da pomeni 1°C višja temperatura ogrevalne vode za 2,5 % nižje grelno število.

To v praksi pomeni, da je grelno število pri sistemih s temperatu-ro predtoka 55 °C (radiatorsko ogrevanje), za 50 % nižje, kot pa pri ogrevalnih sistemih s tempe-raturo predtoka do 35 °C (talno ogrevanje).

Navedena trditev je razvidna tudi iz naslednjih diagramov grelne in električne moči ter grelnega števila v odvisnosti od zunanje temperature, kjer so prikazani podatki pri temperaturi predtoka 35 in 50 °C.

2. Ne kombinirajte nizko-temperaturnih sistemov in radiatorjev

V praksi se pogosto uporablja kombinacija obeh ogrevalnih sistemov (talno in radiatorsko) v istem objektu in sicer na različnih temperaturnih nivojih. Običajne so kombinacije talnega ogrevanja v kopalnici in hodniku ter radia-torskega v drugih prostorih. Ali

pa talnega v dnevnih prostorih in kopalnici ter radiatorskega v spal-nicah oz. ostalih sobah.

Seveda lahko takšne kombinacije brez problema pokrijemo s toplo-tnimi črpalkami, vendar na račun nižjega grelnega števila in s tem manjšega prihranka. V 1. točki smo namreč ugotovili, da pome-nijo višje temperature ogrevalne vode nižje grelno število.

V praksi to pomeni, da nam že vgradnja samo enega radiatorja, ki deluje na višjem temperatur-nem režimu (npr. 50 °C) pomeni znižanje grelnega števila od 40 do 50%, saj moramo namreč vso vodo greti na višjo temperaturo. Hkrati pa je takšen sistem tudi dražji, saj je potreben še mešalni krog.

Osnovne izvedbe toplotnih čr-palk namreč ne omogočajo 2 vzporednih temperaturnih nivo-jev za pripravo zadostne količine ogrevalne vode. Ampak omogo-

čajo zgolj vzporedno ali alterna-tivno pripravo sanitarne vode na višjem temperaturnem nivoju.

3. Kompaktne izvedbe zemeljskih kolektorjev ali črpalke zrak/voda

Omejenost in visoka cena grad-benih parcel silita današnje kupce k nakupu vedno manjših parcel.

To pa hkrati pomeni tudi vedno manjše površine za ustrezen horizontalni zemeljski kolektor. Vsled tega so začeli nekateri po-nudniki toplotnih črpalk izdelo-vati vse manjše – kompaktne ze-meljske kolektorje, ki sicer lahko delujejo vendar predvsem na ra-čun nižjega grelnega števila.

Če še enkrat pogledamo diagra-me iz 1. točke lahko zopet ugo-tovimo, da se tudi s padanjem temperature toplotnega vira zmanjšuje tudi grelno število in sicer prav tako za 2,5% za vsako °C znižanja. Če torej znižamo

10 pravil za izvedbo varčnega ogrevalnega sistema s TČ


povprečno temperaturo toplotne-ga vira za 7°C se bo grelno število znižalo za 17,5 %, kar pa pomeni v praksi, da se le-to zniža npr. iz 4 na 3,3.

Ko pa se približamo takšnemu grelnemu številu pa smo namreč že zelo blizu dobrim toplotnim črpalkam zrak / voda.

4. Toplotne črpalke zemlja/voda z vertikalno sondo ali toplotne črpalke zrak/voda

Velja osnovno dejstvo, da lahko dosežemo s kvalitetnimi črpal-kami zemlja / voda (vertikalna sonda ali horizontalni zemeljski kolektor) grelno število okrog 4, pri toplotnih črpalkah zrak/voda pa okrog 3 (povprečno grelno šte-vilo pri talnem ogrevanju). Torej je grelno število prvih ca. 30 % večje. Po drugi strani pa je investi-cija obeh sistemov zelo podobna,

razen v primerih ko se odločimo za vertikalno sondo. V teh pri-merih je investicija v slednje tudi do 40 % večja. To pa dolgoročno pomeni, da je prihranek pri to-plotnih črpalkah zrak/voda lahko celo večji kot pri sondi.

Seveda pa ima vertikalna sonda očitne prednosti v primerih, kjer

so potrebe po hlajenju znatne. V takšnih primerih je pasivno hlaje-nje z njimi zelo poceni, saj je edini potrošnik obtočna črpalka.

5. Učinkovitost hlajenja z zemeljskimi kolektorji

Kakor je danes ogrevanje samou-mevno, tako bo prej ali slej posta-lo nujno tudi hlajenje prostorov. Resda se da veliko storiti s kon-strukcijo objekta, vendar nam v ekstremnih pogojih tudi to ne zadošča več. Zato pri vseh siste-

mih toplotnih črpalk iščemo tudi možnost hlajenja tako aktivnega (deluje kompresor) bodisi pasiv-nega (deluje smo črpalka).

Pri horizontalnih zemeljskih kolektorjih pa je zmožnost učin-kovitega pasivnega hlajenja zelo omejena. Temperatura zemlje na globini ca. 1,2 m v juliju in avgu-stu naraste že preko 17 °C kar po-meni, da so zmožnosti pasivnega hlajenja praktično izčrpane, kar še posebej velja za dolga in vroča poletja.

Aktivno hlajenje preko horizon-talnega zemeljskega kolektorja se v običajnih razmerah odsvetuje. Saj bi v tem primeru pošiljali vro-čo vodo po ceveh le-tega, kar bi povzročilo izsuševanje okrog cevi in s tem nastanek zračnih mest med zemljo in cevmi kolektorja. Slednje pomeni precej zmanjšano toplotno prevodnost v naslednji

ogrevalni sezoni in s tem tudi zelo znižano učinkovitost ogrevanja. Izjema so kolektorji položeni v z vodo nasičena tla, kjer do takšnih problemov ne pride.

6. Učinkovitost toplotnih črpalk zrak/voda

Danes poznamo kar nekaj izvedb tovrstnih toplotnih črpalk, ki se med seboj razlikujejo tako po obliki, kot po zmožnostih dosega-nja želenih temperatur ogrevalne ali sanitarne vode.

V osnovi poznamo notranje iz-vedbe, kjer so potrebni dovodni in odvodni kanali (preseka 500 mm ali več) zunanjega zraka, iz-vedbe z ločenim zunanjim upar-jalnikom ter kompaktne zunanje izvedbe. Vse so lahko med seboj funkcijsko zelo podobne, le da moramo pri zadnjih paziti, da ne pride do zamrznitve vode v


primerih daljšega izpada elek-trične energije. Poleg ogrevalnih toplotnih črpalk, ki so optimirane za režime ogrevanja in dosegajo max. temp. ogrevalne vode (npr. 55 °C) tudi pri najnižjih zunanjih temperaturah (npr. -20 °C) pa je danes na voljo tudi vse več cenej-ših izvedb, ki dosegajo tempera-ture le do 40 °C ali pa jim tempe-ratura ogrevalne vode s padanjem zunanje temperature tudi precej pada. Slednje niso primerne za ogrevanje sanitarne vode in za ra-diatorske sisteme. Največkrat se lahko uporabijo za režime talnega ogrevanja in v bivalentnih siste-mih z drugimi ogrevalnimi viri.

7. Hrup toplotnih črpalk zrak/voda

Dejstvo je, da ima vsaka takšna toplotna črpalka ventilator in da se sliši do določene mere. To dej-stvo moramo upoštevati pri na-mestitvi v ali ob objekt. Najtišje med njimi so zagotovo toplotne črpalke, ki imajo sesalni in izpiho-valni del zraka obrnjen navzdol,

pri tem pa je ohišje znotraj še zvočno izolirano. Takšne toplotne črpalke so praktično nemoteče v času glavne ogrevalne sezone. Se-veda pa je vsaka izvedba moteča v poletnem obdobju v kolikor stoji poleg odprtega okna spalnice. V primerih ogrevanja samo sanitar-ne vode lahko le-to prestavimo na čas, ko nas ne moti. V primerih, ko pa je potrebno tudi hlajenje pa moramo še posebej razmisliti o zares primernem prostoru tako za nas, kot za bližnjega soseda.

8. Ali je potreben hranilnik ogrevalne vode ?

Hranilnik ogrevalne vode je kot neke vrste frekvenčni regulator v elektrotehniki. Preprečuje na-mreč preštevilne vklope kompre-sorja kar bi lahko precej zmanj-šalo življenjsko dobo le-tega. Običajno dovoljujemo 3 - 4 vklo-pe kompresorja na uro.

V času ko kompresor – toplotna črpalka ne deluje jemlje ogrevalni sistem toploto iz hranilnika, ki

tako služi kot kompenzator ve-čjih ali manjših potreb po toploti. Pri toplotnih črpalkah zrak/voda pa služi tudi za učinkovito odta-ljevanje uparjalnika.

Potrebna velikost hranilnika je ca. 10 % minimalnega pretoka ogrevalne vode, ki je zahtevan za posamezen model toplotne črpalke. V praksi pa velja, da so lahko hranilniki v primerih talne-ga ogrevanja do 40 % manjši, kot pa pri radiatorskem ogrevanju. Pri talnem ogrevanju bi ga lahko tudi izpustili, v kolikor je celoten sistem brez termostatskih zapor-nih elementov in je količina vode v sistemu že iznad prej zapisane meje. Slednje velja samo za toplo-tne črpalke zemlja/voda in voda/voda.

V kolikor pa toplotne črpalke po-vezujem s solarnimi sistemi ali biomaso pa je potrebno hranilnik dimenzionirati glede na njihove zahteve.

9. Kako velik grelnik sanitar-ne vode potrebujemo ?

Volumen grelnika sanitarne vode je odvisen v 1. vrsti od dnevne po-rabe le-te in se računa ca. 50 l/osebo. Največkrat pa prevlada 2. zahteva po kateri mora imeti to-plotni prenosnik v njemu površi-no vsaj 0,2 m2 na vsak kW grelne moči toplotne črpalke.

To v praksi pomeni , da moramo izbrati, v kolikor potrebujemo 12 kW toplotno črpalko za ogre-

vanje, grelnik vode s površino izmenjevalca vsaj 2,4 m2, čemur običajno ustreza najmanj 300 l grelnik vode. Toplotna črpalka namreč prioritetno segreva sani-tarno vodo in zato moramo vso toplotno moč prenesti na le-to preko toplotnega prenosnika v grelniku vode. Če je le-ta pre-majhen potem sanitarne vode ne bomo mogli segreti do npr. 50 °C.

10. Kombiniran grelnik sani-tarne vode in hranilnik – da ali ne ?

Glede na to, da želimo segrevati na višjo temperaturo samo tisto vodo, ki jo nujno potrebujemo (sanitarna) na višjem tempera-turnem nivoju, vso ostalo pa na nižjo temperaturo, je jasno, da ta-kšne kombinacije ne bomo izbrali saj pomeni nižje grelno število ce-lega ogrevalnega sistema in s tem bistveno višje stroške ogrevanja, kot je potrebno. Takšna kombi-nacija se lahko izbere zgolj izje-moma – če nimamo dovolj pro-stora, če imamo samo radiatorje, ali pa pri toplotnih črpalkah, ki izkoriščajo predkondenzacijsko toploto. V vseh primerih pa gre to na račun manjšega prihranka – če nič drugega imamo poleti zaradi precej večjega volumna tudi bistveno večje izgube skozi izolacijo grelnika sanitarne vode v prostor.

Zapisal: mag. Franc PesjakTermotehnika d.o.o.

03 703 1635, 031 33 25 13www.termotehnika.com

Četudi vse pridobljene energije iz sonca ne bomo porabili, je iz-račun za današnje razmere zelo ugoden.

S hitrim izračunom lahko ugoto-vimo, da znaša poraba električne energije za štiričlansko družino

skozi leto, v povprečju 3.600 kWh. Višek električne energije pa lahko odvajamo v javno omrežje.

To količino energije je mogoče brez večjih težav proizvesti s po-močjo fotovoltajičnih solarnih sprejemnikov s površino 35 m2.

Zadostuje 35 m2

Za pridobivanje električne energije s pomočjo fotovoltaji-ke zadostuje površina 35 m2 sprejemnikov.

http://www.termotehnika.com


Vendar etažnega cevnega loka ne uporabljamo samo pri navpičnih cevnih razvodih, temveč ga upo-rabljamo tudi pri raznih zamikih zidov (najpogosteje pri radiator-skih priključkih pod okenskimi parapetami), pri zidnih napuščih itd. Cevni etažni lok naredimo iz dveh 45o lokov in z odgovarjajo-čim vmesnim razmikom.

Na sliki 1 je prikazan primer merjenja za odmik pri zidnem napušču, ki znaša 100 mm. Tako dobimo središčno točko M1 kot sredino prvega 45o loka.

Za upogibno dolžino izberemo upogibni radij, torej trikratni pre-mer cevi (pri cevi s premerom 1« je to 100 mm) in od tega prene-semo polovico mere na levo in

desno stran od točke M1.

Sredino točke M2 za drugi 45o

lok določimo tako, da položimo na sredino cevi ploščati kotnik, kot je prikazano na sliki 2. Daljši krak kotnika je potrebno položiti po sredini cevi.

S premikanjem kotnika po osi dolžine cevi in kjer se krajši krak kotnika na upognjenem delu cevi križa z določeno mero (v tem pri-meru 100 mm) označimo točko M2. Upogibna dolžina je označe-na kot točka M1.

Pri upogibu je potrebno paziti iz-ključno, da so mere etažnega loka točno določene, da lahko obe cevi tečeta paralelno. Pri kontrolni meritvi moramo enostavno pre-

veriti mere, kot je prikazano na sliki 3. Pri vgradnji dveh ceveh, ki tečeta paralelno ena ob drugi in z enakim razmikom osi v etažnih lokih, (slika 4), moramo upogibe pri drugi cevi odgovarjajoče za-

makniti.

Priključna mera h, ki teče v sre-dini lokov obeh cevi eden za dru-gim in se oddaljuje, ga lahko do-ločimo s pomočjo kotne funkcije.

Etažni cevni lok

Slika 1: Sredina loka s točko M1

Slika 2: Zarisovanje drugega 45o loka

Etažni cevni lok je dobil svoje ime zaradi spreminjanja de-beline zunanjih zidov pri višjih zgradbah. Debelina zuna-njih zidov pri visokih zgradbah se namreč z višanjem etaž postopoma zožuje in zato je potrebno vertikalne cevne instalacije sproti odgovarjajoče prilagajati.

Slika 3: Pri preverjanju mer je potrebno meriti od zunanje stene do zunanje stene


Na črtkanem trikotnem delu, sli-ka 4 lahko vidimo, da je razmerje na strani h k strani a Tangens ko-nice trikotnika na levi, po enačbi 1. Tale kotnik je torej polovica od 45o in zato meri 22,5o.

Tako znaša Tangens 22,5o, kar je 0,415. To pomeni, da je dodatek k priključni meri za h 0,415 krat tako velik kot je razmik a na obeh

oseh cevi. V praksi zaokrožimo ta faktor od 0,4 naprej:

Dodatek h = 0,4 • razmik cevi a. Tale približna formula se dovo-ljuje za uporabo samo pri etažah z 45o loki.

V našem primeru je: a = 100 mm in je torej h = 0,4 • 100 = 40 mm. Slika 4: Potek dveh paralelno polženi cevi

Enačba 1

Na gradbišče se lahko dostavijo manjši razdelilniki, v kompletu s pripadajočo armaturo, večji pa se opremijo na licu mesta. Za izde-lavo cevnega razdelilnika je po-trebno predhodno izdelati načrt z vsemi potrebnimi priključki.

To pomeni, da je treba vedeti:

) koliko prostora je na razpolago za vgradnjo razdelilnika; ) kako velik mora biti presek DN razdelilnika, koliko pri-ključkov se nahaja od leve na desno stran in kje se nahaja dovodni priključek (priključek kotla); ) če bomo vgradili ventile (V) ali zasune (Z); ) kolikšna je predpisana debeli-na toplotne izolacije.

Slika 1 prikazuje, kako si lahko pri izdelavi razdelilnika pomaga-mo z jeklenim U profilom. Tako zagotovimo vgradnjo cevnih na-stavkov in prirobnic, da so le-ti pravilno in lepo nameščeni, kar posledično zagotavlja estetski vi-dez. Presek zbirne cevi mora biti vsaj za 1 dimenzijo večji od pri-ključka na ogrevalni kotel. Mini-malna debelina toplotne izolacije cevi za ogrevanje se povečuje s presekom cevi. Ta pa mora biti prilagojena s pravilnikom o toplo-tnih izolacijah, ki je za posame-zne cevi sledeča:

DN mm

do DN 20 20 mm

od DN 25 do DN 35 30 mm

od DN 40 do DN 100 DN

preko DN 100 100 mm

V primeru, da ni podan podatek za nazivni premer cevi, se debe-lina toplotne izolacije nanaša na izolacijo s toplotno prevodnostjo:

l(lambda) ≤ 0,035 W m • K).

Za vse odvodne kakor tudi do-vodne cevne priključke je potreb-no zagotoviti popolno toplotno izolacijo v skladu s predpisanimi standardi.

Samo na zbirni cevi razdelilnika in v področju armatur (ventilov ali zasunov) je lahko izolacija za

Cevni razdelilnik

Preglednica 1 – Mere cevnega razdelilnika s toplotno izolacijo po DIN EN 558-1la: Širina razmika zunanjega roba toplotne izolacije, la = 100 mm

15 161 200 150 125 100 80 65 50 40 32 25 20 15 DN H

20 164 167 223 283 323 348 368 378 408 423 433 443 448 458 200 525

25 178 180 194 218 258 283 303 313 343 358 368 378 383 393 150 460

32 182 185 198 202 218 243 263 273 303 318 328 338 353 353 125 420

40 193 196 209 213 225 218 238 248 278 293 303 313 318 328 100 395

50 209 212 225 230 241 257 208 218 248 263 273 283 288 298 80 365

65 234 237 250 254 265 282 306 198 228 243 253 263 268 278 65 345

80 255 258 271 276 287 303 328 349 193 208 216 228 233 243 50 310

100 285 287 301 305 316 333 357 378 408 183 193 203 208 218 40 285

125 297 300 313 318 329 345 370 391 421 433 178 188 193 203 32 270

150 310 313 326 331 342 358 383 404 434 446 459 178 183 193 25 260

200 340 343 356 361 372 398 413 434 464 476 489 519 173 183 20 250

DN 15 20 25 32 40 50 65 80 100 125 150 200 173 15 240

Slika 1 – Razdelilnik v izdelavi

Cevni razdelilniki, ki jih vgradimo v kotlovnico oziroma v razdelilno postajo, so večinoma večjih dimenzij in jih je na gradbišču ežko izdelati. Zaradi velikosti in estetskega videza se le ti, večinoma izdelajo v specializiranih delav-nicah.


Izračun:

Premer razdelilnika: D : Premer razdelilnika v mmDN 1 : Največji cevni nastavekH : Višina do sredine vretenah : Višina cevnega nastavka v mmlS : Razmik cevnega nastavka od sredine do sredine v mm

Običajni izračun (preglednica 1 in 2):1. Višina do sredine vretena H za nastavek z velikim DN določiti (na armatu-

ri na primer dolžino armature l v mm).2. Višina cevnega nastavka h se določi z različnimi priključnimi nastavki.3. Razmik cevnega nastavka lS vzamemo (sredina - sredina) 4. Premer cevnega razdelilnika izračunamo s formulo

polovico tanjša. Zaradi lepšega videza morajo biti osi na ventilih ali zasunih vgrajeni na isti višini. Zato se jemlje mera od zgornjega roba zbirne cevi razdelilnika do sedeža za tesnilo na prirobnici in po dolžini armature.

Primer: Za izris cevnega razdelilnika s priključki potrebujemo naslednje podatke (slika 2):

) 1.Zbirna cev: DN 200 (216 x 6) ) 2.Dovod desno: DN 150 (159 x 4,5), priključek prirobnice ) 3.Navpične odvodne priključ-ke izvesti od leve strani.

Preglednica 2 –Mere cevnega razdelilnika s toplotno izolacijo po DIN EN 558-14la: Širina razmika zunanjega roba toplotne izolacije, la = 80 mm

15 141 200 150 125 100 80 65 50 40 32 25 20 15 DN H

20 144 147 223 233 238 243 248 253 263 268 273 276 278 281 200 340

25 158 160 174 228 228 233 238 243 253 258 263 266 268 271 150 390

32 162 165 178 182 218 223 228 233 243 248 253 256 258 261 125 320

40 173 176 189 193 205 218 223 228 238 243 248 251 253 256 100 315

50 189 192 205 210 221 237 208 213 223 228 233 236 238 241 80 300

65 214 217 230 234 245 262 286 198 208 213 218 221 223 226 65 286

80 235 238 251 256 267 283 308 329 193 198 203 206 208 211 50 270

100 265 267 281 285 296 313 337 358 388 183 188 191 193 196 40 255

125 277 280 293 298 309 325 350 371 401 413 178 181 183 186 32 245

150 290 293 306 311 322 338 363 384 414 426 439 181 183 186 25 245

200 320 323 336 341 352 368 393 414 444 456 469 499 173 176 20 235

DN 15 20 25 32 40 50 65 80 100 125 150 200 171 15 230

Poleg tega, nameravata, v sodelo-vanju s še neimenovanim evrop-skim podjetjem, postaviti obrat za proizvodnjo tankoplastnih sončnih celic.

Ta naj bi začela delovati sredi leta 2010. Japonski tehnološki kon-cern Sharp in italijanski energet-ski koncern Enel bosta delovala v povezavi in razvoju solarne ener-

Sedem milijard dolarjev vredna naložbaSodelovanje Sharpa in Enela na področju solarne energi-je. Podjetji Sharp in Enela želita, v času od 2009 do 2012, vložiti v elektrarniški del za proizvodnjo sončnih celic se-dem milijard dolarjev.

gije v Italiji oziroma po celotni sredozemski regiji. S tem želita izkoristiti vse večje zanimanje po čistih virih energije.Družbi bosta ustanovili podjetje v mešani lasti,

ki bo sprva v Italiji, pozneje pa verjetno tudi v drugih sredozem-skih državah, so sporočili iz Shar-pa. Prve elektrarne naj bi stale v glavnem na jugu Italije.


Takšne vrste spajanja so priporo-čljiva predvsem v kotlovnicah in raznih strojnicah itd.

Vrste prirobnic:

)Varilna grlata prirobnica (DIN 2631, DIN 2632, DIN 2633,

DIN 2634, DIN 2635) )Varilna prirobnica (DIN 2573) )Slepe prirobnice (DIN 2527) )Navojna prirobnica, samo za navojne cevi (DIN 2566) )Prevladuje uporaba prirobnic do DN 40

Naslednje mere so odvisne od premera in od nazivnega tlaka normirane:

)Zunanji premer [D] )Premer delilnega kroga lukenj [k] )Premer luknje [d] )Število lukenj in primerni vija-ki za povezavo

Luknje so razporejene tako, da se simetrično prilegajo na obeh glav-nih oseh. Na osi sami ne sme biti nobene luknje. Temu je treba pri montaži nameniti veliko pozor-nost, saj bo v nasprotnem prime-

ru nemogoča simetrična vgradnja armature.

Imenovanje prirobnice sledi po:

) Imenskem tlaku )Zunanjem premeru cevi in )Nazivnem tlaku

Na primer za »varilno prirobnico 50/60,3 PN 6«

Slika 2 prikazuje varilno prirobni-co z grlom za nazivni tlak PN 6, PN 10 in PN 16.

Uporaba in material:

Prirobnice opisanih dimenzij se lahko uporabljajo do temperatu-re 120 oC in za delovni tlak do 16 bar. Prirobnice, izdelane iz materialov po DIN 17 100 in za temperature do 300 oC in varilni ter vročino odporna ali legirana

Prirobnice

Preglednica 1 - prikazuje dimenzije varilnih prirobnic z grlom za nazivni tlak PN 6 (po DIN 2631)

Cev Prirobniva Vijak

DN

Zun

anji

Priro

bnic

a

Sred

ina

lukn

je

Luk

nja

Dev

elin

a pr

irobn

ice

Skup

na v

išin

a

Vlo

žek

Nas

tave

k te

snila

Štev

ilo

Nav

oj x

dol

žina

d1 D k d2 b h1 d3 s h2 r d4 f - -

10 17,2 75 50 11,5 12 28 26 1,8 6 4 35 2 4 M10x35

15 20,0 80 5 5 11,5 28 28 2,0 6 4 40 2 4 M10x35

15 21,3 80 5 5 11,5 30 30 2,0 6 4 40 2 4 M10x35

20 25,0 90 6 5 1,5 30 35 2,3 6 4 50 2 4 M10x40

20 26,9 90 6 5 1,5 32 38 2,3 6 4 50 2 4 M10x40

25 31,8 90 6 5 1,5 32 40 2,3 6 4 50 2 4 M10x40

25 33,7 90 6 5 1,5 35 42 2,3 6 4 50 2 4 M10x40

32 38,0 120 90 14 14 35 50 2,6 6 6 70 2 4 M12x45

32 42,4 120 90 14 14 35 55 2,6 6 6 70 2 4 M12x45

40 44,5 130 100 14 14 38 58 2,6 7 6 80 3 4 M12x45

40 48,3 130 100 14 14 38 62 2,6 7 6 80 3 4 M12x45

50 57,0 140 110 14 14 38 70 2,9 8 6 90 3 4 M12x35

50 60,3 140 110 14 14 38 74 2,9 8 6 90 3 4 M12x35

65 76,1 160 130 14 14 38 88 2,9 9 6 110 3 4 M12x45

80 88,9 190 150 18 16 42 102 3,2 10 8 128 3 4 M16x55

100 108 210 170 18 16 45 122 3,6 10 8 148 3 4 M16x55

125 133 240 200 18 18 48 148 4 10 8 178 3 8 M16x60

150 159 265 225 18 18 48 172 4,5 12 10 202 3 8 M16x60

Slika 1 – navojna prirobnica

Slika 1 - prirobnica

Povezovanje armatur, raznih naprav in kotlovnih priključ-kov, od DN 40 naprej, s prirobnicami se šteje za idealno povezovanje. Armature ali cevne dele lahko na prirob-nico enostavno privarimo, razstavljanje pa je enostavno.


jekla so primerna za uporabo do temperature > 300 oC in odgo-varjajo predpisom DIN 17 175.

Za tesnilni material med dvema prirobnicami se uporablja plošča-to okroglo tesnilo. Izdelava tesni-

la je odvisna od pretoka medija in delovne temperature. Za te-snjenje do temperature 100 oC se uporabljajo tesnila iz gume in ve-činoma iz tekstilnih vložkov, pre-vladujejo pa tesnila iz klingerita in drugih, vročino odpornih vlaken.

Preglednica 2 - Prikazuje dimenzije varilnih prirobnic z grlom za na-zivni tlak PN 10 (po DIN 2632, DIN 2633)

DN

Naz

ivni

tlak

PN

Priro

bnic

a

Sred

ina

lukn

je

Luk

nja

Skup

na v

išin

a

Štev

ilo

Nav

oj *

dol

žina

10 10 90 60 14 35 4 M12x45

10 16 90 60 14 35 4 M12x45

15 10 95 65 14 35 4 M12x45

15 16 95 65 14 35 4 M12x45

20 10 105 75 14 38 4 M12x50

20 16 105 75 14 38 4 M12x50

25 10 115 85 14 38 4 M12x50

25 16 115 85 14 38 4 M12x50

32 10 140 100 14 40 4 M16x55

32 16 140 100 14 40 4 M16x55

40 10 150 110 18 42 4 M16x55

40 16 150 110 18 42 4 M16x55

50 10 165 125 18 45 4 M16x60

50 16 165 125 18 45 4 M16x60

65 10 185 145 18 45 4 M16x60

65 16 185 145 18 45 4 M16x60

80 10 200 160 18 50 8 M16x60

80 16 200 160 18 50 8 M16x60

100 10 220 180 18 52 8 M16x60

100 16 220 180 18 52 8 M16x60

125 10 250 210 18 55 8 M16x65

125 16 250 210 18 55 8 M16x65

150 10 285 240 23 55 8 M16x70

150 16 285 240 23 55 8 M16x70

Slika 2 – Prirobnica z grlom


Zbiralnik deževnice vam bo za-gotovo pomagal. Zbiralniki za deževnico niso le sodobnih oblik in barv, temveč je tudi njihovo de-lovanje enostavno in udobno.

Deževnica s strehe odteče v zbi-ralnik, kjer se shranjuje, nato pa se neposredno iz cisterne, s po-močjo črpalke, uporabi za zali-vanje vrta. Seveda lahko takšen sistem montirate tudi v hiši za uporabno vodo in s tem resnično zaokrožite vašo skrb za okolje.

Brezplačna deževnica

Za zbiranje deževnice so na razpolago kompletni sistemi za samogradnjo. Slika 1 prikazuje enostaven primer, pri katerem v padno cev vgradimo posebej pri-rejeno loputo, preko katere odte-ka voda v podstavljeni sod ali zbi-ralnik za deževnico. Ob dežju je potrebno loputo samo odpreti, da se lahko voda izteka v zbiralnik.Obstajajo pa tudi sodobnejši sis-temi za zbiranje deževnice, s po-

sebnimi cevnimi nastavki, ki so dobavljivi v različnih dimenzijah, na primer 105; 90; 75 in 53 mm in imajo vgrajen prelivni ventil. Tako sta zbiralni vstavek v padni

cevi in zbiralna posoda za dežev-nico povezana le s kosom plastič-ne cevi, kot je prikazano na sliki št. 2 in 3. Kakor hitro je nivo vode v zbirni posodi maksimalno na-polnjen (do višine preliva), prične odtekati deževnica v padni cevi direktno v kanalizacijo, mimo zbiralne posode.

Zbirna posoda je lahko izdelana v različnih velikostih in barvah. Možno je tudi naknadno dogra-jevanje. Vgradni nastavki s preli-vom se izdelujejo s premerom od 45,6 do 105 mm.

Deževnica – sveže očiščena

Razvoj tehnologije za zbiranje deževnice se vse bolj dopolnjuje. Tako je moč nabaviti vstavek v padno cev deževnice s prelivno stop loputo in z vgrajenim filtrom.

To pomeni, da ne bomo deževni-co samo zbirali, temveč jo lahko s pomočjo vgrajenega filtra pred-hodno, še preden priteče v zbirno posodo, tudi očistimo. Na sliki št.

4 je prikazana vgradnja nastavka »Rainboy« za deževnico z vgra-jenim filtrom. S pomočjo takšne naprave, lahko deževnico koristi-mo v različne namene.

Tehnični podatki nastavka »Ra-inboy«:

)Vgradnja v jekleno ali plastič-no padno cev Ø 87 – 105 mm )Barva: siva, rjava ali v tonu bakra )Visok izkoristek: do 90% )Velika stopnja filtriranja ) Iztok: priključek za HT cev DN 50, s priključkom za odtok cevi PE-HD, dimenzije Ø 25 in 32 mm in gibke cevi Ø ¾« )Enostavna nastavitev za pole-tne in zimske razmere.

S težavami s pitno čisto vodo se soočajo po celem svetu. Voda postaja iz dneva v dan vse bolj dragocena dobrina. V Sloveniji smo med redkimi, kjer si lahko za pitje, še natočimo vodo iz pipe.

Zato je zalivanje vrta s pitno vodo veliko zapravljanje. Prav je, da se tega zavedamo in za zalivanje, pranje avtomobilov itn. vse bolj uporabljamo deževnico, ki jo zbi-ramo v sodu ali drugem zbiralni-ku.

Moderne zbiralnike lahko mon-tiramo tako, da bo deževnica ob polnem sodu odtekala v kanali-zacijo in ne bo poplavila. Pri ve-likem vrtu lahko razmislite celo o nabavi sistema za avtomatsko zalivanje z uporabo deževnice. Od varčevanja z vodnimi viri bo imelo korist tako okolje kot tudi vi, saj bodo vaše rastline zdrave in bohotne.

Zbiranje deževnice

Slika 1 – Loputa z odtokom se vgradi v padno cev žleba

Slika 2 – Sistem za zbiranje deževnice

Slika 3 – Vgradni kolektor v prerezu

Slika 4 – Vgradnja nastavka s filtrom

Prihranek denarja in čuvanje okolja. Praktično: Če zbi-rate deževnico, prihranite vodo in denar in tako naredite tudi nekaj za ohranitev našega okolja. Načeloma je večina rastlin zadovoljnih z vodo iz pipe, vendar pa je »mehka« deževnica idealna za zalivanje vrta ali pranje vašega avto-mobila, saj vsebuje manj apnenca kot pitna voda.


Nano čista pitna voda - AquaVallisAli veste, kolikokrat je bila oporečna voda na našem ob-močju?

Kakovost pitne vode v Sloveniji spremlja Inštitut za varovanje zdravja. Poročila rednega moni-toringa so dostopna prek sple-tnih strani inštituta in dokazujejo pogoste neskladnosti odvzetih vzorcev s pravilniki. Analize pi-tne vode opravljajo tudi zavodi za zdravstveno varstvo in drugi laboratoriji. Rezultati se spremi-njajo: pitna voda je namreč ogro-žena, ne le ob naravnih nesrečah, poplavah in podobnem, temveč ob vsakem posegu v vodovodni sistem. Sodeč samo po številu prodanih reparaturnih objemk za vodovodne napeljave, je v Slove-niji vsako leto izvedenih okoli 200 tisoč popravil na napeljavah! Vsa-ko popravilo predstavlja potenci-alno možnost vdora neželenih bakterij v vodo.

Povprečna dnevna poraba vode v Sloveniji nenehno narašča. Vsak

med nami je v povprečju porabi že več kot 250 litrov. Na dan! Za večino te količine zadošča sani-tarna čistost vode. Vsakdo med nami pa bi za ohranjanje lastnega zdravja moral dnevno zaužiti 2 li-tra vode. Resnično čiste vode!

Ali vam zadošča 99,99-odsto-tna čistost vode?

Voda iz vaše pipe je povezana z več kot 18 000 kilometri vodovo-dnih cevi. Nanje je priključenih več kot 450 000 odjemnih mest. Kar 75 % prebivalcev Slovenije živi na območju, kjer je bila v letu 2006 vsaj enkrat najdena fekalna bakterija. Standardi zahtevajo, da je voda iz vodovoda 99,99 % čista. To ne pomeni, da ne vse-buje mikroorganizmov, bakterij, težkih kovin: pomeni le, da jih ne vsebuje v takšnih količinah, ki bi ogrožale zdravje. Vam to za-

došča? Ali si lahko predstavljate kakšna je razlika med 99,99% in 99,999999% čistostjo? Ko gre za vodo in za zdravje, je vsaka milijoninka pomembna! Izberite 99,999999-odstotno čistost. Izbe-rite nanočisto vodo!

Zakaj kupiti mikrobiološko nano filtracijsko napravo AquaVallis?

Svetovna inovacija je v membran-skem principu filtracije z nano materialom po elektrostatičnem principu, ki iz pitne vode odstra-njuje 100% vse bakterije, viruse in večino težkih kovin, kot so živo srebro, arzen, svinec,… Z upora-bo sistemov filtrov zagotovimo boljši okus vode, izločimo klor in druge zdravju škodljive snovi (pesticide, nitrite …). Zagota-vljamo filtracijo vode z majhnimi padci tlaka, s primerno hitrostjo in s tem zagotovljeno zadostne količine pitne vode. Sistem de-luje brez dodatne energije. Poleg

prodaje in testiranja poskrbimo tudi za reciklažo ob zamenjavi bioloških filtrskih vložkov. Vgra-dnja je enostavna, prav tako tudi vzdrževanje.

Kako to dosežemo?

Na željo uporabnika izvedemo začetno analizo vode, predlaga-mo rešitev ter ponovimo test in s tem dokažemo učinkovitost delovanja filtracijskega sistema Aquavallis. Pri težjih primerih fil-tracij vključimo Inštitut za varo-vanje zdravja v Ljubljani in ruski inštitut iz Tomska. S tem je zago-tovljena strokovnost in nadaljnji razvoj.

Pokličite 080 81 89. Vprašajte strokovnjake!

Pokličite od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure na brezplačno telefonsko številko 080 81 89 in zahtevajte odgovore na vaša vprašanja!


Z vsemi omenjenimi problemi se srečujemo skoraj vsak dan. Nenadzorovani požar je proces nepopolnega izgorevanja različ-nih materialov. Hitrost razvoja požara po prostoru je v odvisno-sti od gorljivih materialov. Soča-sno z izgorevanjem materialov v prostoru, stalno narašča količina sproščene toplote in temperatu-re, ki lahko presega tudi več kot 600 °C. Zato pride v prostoru do nagle razširitve požara. Plameni zajamejo celoten prostor in po-žar preide v fazo polno razvitega gorenja. Ta prehod imenujemo »flash over« oziroma požarni pre-skok. Od tega trenutka dalje, je potek požara odvisen, predvsem od geometrije in ventilacije pro-stora, ter količine gorljivih snovi.

Osnovni namen postavitve vgra-jene gasilne naprave je zaščita premoženja, še posebej v prime-rih večjih, odprtih in požarno močneje ogroženih površin.

Aktivna požarna zaščita

Namen aktivne požarne zaščite je v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse za nadaljnjo preprečitev širjenja ognja.

Aktivno požarno zaščito, med katero sodijo požarni javljalniki, stabilne naprave za gašenje, na-

prave za protipožarno hlajenje, ventilske postaje, črpalke postaje za vodo, sistemi za nadzor dima in toplote, naprave za javljanje isker v cevovodih, naprave za ja-vljanje gorljivih plinov in par, ter varnostna razsvetljava, je potreb-no pred uporabo preizkusiti in si pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju.

Na sliki 1, 2 in 3 so prikazani sis-temi za vodno gašenje požarov preko omrežja opremljenega s hidranti.

Zakon o gradnji objektov zahte-va mehansko odpornost in stabil-nost objektov pred požarom. Teh zahtev, brez elementov pasivne požarne zaščite skoraj ni mogoče izpolniti.

V zadnjih letih skokovito narašča škoda v industrijskih objektih. Pojavljajo pa se tudi požari v šo-lah in vrtcih, ki so se, na srečo, do sedaj končali brez žrtev. Kaj stori-ti, da ne bo žrtev in da bo škoda čim manjša?

Če že ne moremo preprečiti po-žarov, poskušajmo vsaj omiliti njihove posledice. Posledice ne-namernih napak, namernih pož-igov, nepredvidljivih samovžigov, skratka posledice požara lahko omejimo s primerno požarno za-ščito.

Požarno varnostni ukrepi morajo preprečiti širjenje požara, ne gle-de na njegov razlog nastanka.

V osnovni opredelitvi lahko po-žarno zaščito razdelimo na tri po-glavitne skupine ukrepov:

) pasivna požarna zaščita ) aktivna požarna zaščita ) organizacijski ukrepi

Zakonske zahteve

Ukrepi pasivne požarne zaščite so vsi gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. Proizvodi, ki so vgrajeni s tem namenom, morajo svoje požarne lastnosti dokazati v požarnem preskusu, za kar je njihovim proi-zvajalcem za ta proizvod podeljen certifikat, s katerim dokazujejo ustreznost proizvoda. Projektira-nje pasivne požarne zaščite, vgra-dnja proizvodov pasivne požarne zaščite in njihovo vzdrževanje pa od odgovornih projektantov,

Protipožarna zaščitaVsako leto naredijo požari po celem svetu veliko materi-alne škode. Nažalost pa zahtevajo tudi veliko število smr-tnih žrtev. Zastrašujoča poročila o velikih požarih v stano-vanjih, družinskih naseljih, hotelih, industrijskih objektih itd., slišimo skoraj vsak dan. Tudi Slovenija ni izjema.

Preglednica 2 - Zidni hidrant z oznakami za priključke in dimenzijami

Tlačna cev po DIN 14 811 Oznaka dn D1

D 25 25 mm

C 42 42 42 mm

C 52 53 52 mm

B 75 75 mm

A 112 110 mm

Preglednica 1 - prikazuje gasilne naprave za požarno zaščito

Slika 1 – Cevno omrežje za vodno gašenje z vgrajenimi zidnimi hidranti


gradbenikov in vzdrževalcev ozi-roma lastnikov objektov, zahteva tudi zakonodajalec. Pravilno pro-jektirani, izgrajeni in vzdrževani objekti, morajo v primeru požara:

) zagotoviti varno evakuacijo ljudi iz objekta

) zagotoviti varen vstop gasilcev in reševalcev v objekt ) določen čas zagotoviti nosil-nost konstrukcije ) preprečevati širjenje požara po objektu ) preprečevati širjenje požara na sosednje objekte.

Vgrajen sistem aktivne požarne zaščite, ki ga sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi, sme pregledovati in preizkušati teh-nični preglednik strojne stroke. Sistem, ki ga sestavljajo elek-trične napeljave in deli, pa teh-nični preglednik elektrotehniške stroke. Sisteme, ki jih sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi, ter električne napeljave in deli, pregledujeta usklajeno, tehnična preglednika obeh strok.

Zavezanec mora:

) skrbeti za redno vzdrževanje vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v rokih, in na način, kot izhaja iz navodil pro-izvajalca, oziroma tistega, ki je sistem vgradil, in ga lahko izva-jajo le pooblaščeni serviserji ali vzdrževalci; ) skrbeti za pregled in preizkus vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite skladno s pra-

Preglednica 3 - Podometni in nadometni zidni hidrant izdelan po DIN 3221 in 3222

Model Podometni hidrant Model Nadometni hidrant

A Z avtomatskim praznjenjem, do-datna zaščita vode

A 2 prostoležeča gornja izvoda, s praznjenjem

AD Isto kot A, toda z dodatnim zapi-ranjem

B 2 prostoležeča gornja izvoda, brez praznjenje

B Brez avtomatskega praznjenja Dodatek U Predvideno kot dodatna zaščita

BD Isto kot B, toda z dodatnim zapi-ranjem

Dodatek D Z dodatnim zapiranjem

Dodatek št. 1 Priključek spodaj; vgradnja zra-ven cevne instalacije

Dodatek F Spuščeno ohišje, zaščita pred nepooblaščenimi uporabniki in z dvema gornjima izvodomaDodatek št. 2 Stranski priključek; montaža zra-

ven cevne instalacije

DN 80 1) 100 DNDN 80:DN 100:DN 150:

80, 100, 1502 zgornja C-izvoda2 zgornja B-izvoda1 spodnji A-izvod2 zgornja B-izvoda1 spodnji A-izvod

Način označevanja Hidrant DIN 3221 – AD2-80-1,5Podometni hidrant z avtomat-skim praznjenjem z tlačno vodno zaščito (A), s premerom DN 80 in z dvojno zaporo (D) za stransko vgradnjo (2) in dolžina cevi 1500 mm (1,5) m.

1) Centralna vodna oskrba, samo za hidrante DN 80 Oznaka Hidrant DIN 3222-AFUD-100-1,25Podometni hidrant z avtomat-skim praznjenjem z tlačno vodno zaščito (A), z s spuščenim ohiš-jem (F) in z dodatno zaščito (U) kakor tudi z dvojno zaporo (D) s premerom DN 100 za cev 1250 mm (1,25) m.

Slika 2 – Vertikalni vod z zidnimi hidranti za mokro gašenje požara

Slika 3 – Zidni hidrant s komplet opremo za suho in mokro gašenje


vilnikom in obnavljanje veljav-nosti potrdila o brezhibnem delovanju sistema; ) hraniti dokumentacijo o pre-gledovanju in preizkušanju, ter o rednem vzdrževanju vgraje-nega sistema aktivne požarne zaščite, dokler je sistem v obra-tovanju.

Potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne po-žarne zaščite, zavezancu ni treba pridobiti za sistem, ki ga je vgra-dil, čeprav njegova vgradnja ni predpisana.

S preizkusom vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite se ugo-tovi ali sistem izpolnjuje zahte-vane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisi in standardi, po katerih je bil sistem projektiran in vgrajen, ter na-membnostjo oziroma tehnologi-jo, kot je bila upoštevana pri izde-lavi projektne oziroma tehnične dokumentacije.

Pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne po-žarne zaščite lahko opravlja prav-na oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pridobi pooblastilo za pregle-

dovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite.

Za hidrantno omrežje je potrebno pred začetkom uporabe pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju omrežja. Pooblaščeni osebi, ki pregleduje omrežje, je potrebno predložiti projektno dokumenta-cijo, na podlagi katere, preglednik opravi pregled in meritev hidran-tnega omrežja.

Načrtovanje vgrajene gasilne na-prave poteka na osnovi ogleda in načrtov prostorov s tehnolo-ško opremo. Izdela se projektna dokumentacija ob upoštevanju veljavnih pravilnikov s področja sistemov aktivne požarne zaščite.

Osnova za izdelavo projekta je določitev števila con gašenja, gle-de na razmestitev naprav ali ma-terialov v prostorih. Na podlagi definiranja con se izvrši izračun

Gasilske cevi Škropilni cevni nastavek po DIN 14200

Kra

tka

Ozn

aka

d1 M

m

Dol

žina

M

Teža

3 ) k

g

Vse

bina

l/m

Vse

bina

l

Tla

k p

bar

4 6 8 9 10 12 14 16 18 20 22 24

A1) 110 1 14,0 9,5 15,2 1 11 24 42 54 66 95 130 170 215 265 310 380

110 2,5 19,3 9,5 23,7 1,5 13 29 52 66 81 115 160 205 260 325 390 465

B1) 75 1,6 7,6 4,4 7,1 2 15 34 60 76 93 135 185 240 305 374 450 540

C1) 52 1,6 4,6 2,1 3,4 2,5 17 38 67 85 105 150 205 270 340 420 505 600

A2) 110 5 8,8 9,5 47,5 3 18 41 73 93 115 165 225 295 370 460 550 660

110 20 26,8 9,5 188,8 3,5 20 45 79 100 125 180 240 315 400 495 600 710

B2) 7 5 5,0 4,4 22,1 4 21 48 85 105 130 190 260 340 430 530 640 760

5 20 16,4 4,4 88,2 4,5 22 50 90 115 140 200 275 360 454 560 680 810

C2) 42 15 6,1 1,4 20,7 5 24 53 95 120 150 215 290 380 480 590 715 850

42 30 11,4 1,4 41,4 6 26 58 105 130 160 235 315 415 525 650 785 935

52 15 2,1 31,8 7 28 63 110 140 175 250 345 450 565 700 845 1010

D2) 25 5 1,4 0,5 2,5 8 30 67 120 150 185 270 365 480 605 750 905 1080

25 15 3,8 0,5 7,4 9 32 71 125 160 200 285 390 510 640 795 960 1140

F 150 20 17,7 353,2 10 33 75 135 170 210 300 410 535 670 835 1010 1200

1) Sesalna cev DIN 148102) Tlačna cev DIN 148113) Teža s spojkami

Škropilna cev: 1) DM z ustnikom (d = 4), 2) CM z ustnikom (d = 9), 3) BM z ustnikom (d = 16), 4) DM z šobo (d = 6), 5) CM z šobo (d = 12), 6) BM z šobo (d = 22)

Legenda k sliki 4:

1) Zbiralnik vode2) Črpalna naprava3) Tlačni vodni zbiralnik4) Stisnjeni zrak5) Krmilni ventil6) Optični alarmni signal7) Omrežje za škropilnike (Sprinkler)8) Tlačno stikalo9) Alarmna naprava

Slika 4 – Sistem gasilske opreme za gašenje požara s pomočjo šprinklerjev


potrebne količine gasilne tekoči-ne.

Največja izračunana potrebna količina gasilne tekočine na eno cono pa je osnova za izbiro veli-kosti rezervoarja gasilne tekoči-ne. S količino gasilne tekočine v rezervoarju, oziroma s prostor-nino rezervoarja, pa je pogojena tudi velikost modula, v katerem se nahajajo elementi naprave z rezervoarjem. Sistem za avtomatsko javljanje

požara uporabljamo za zgodnje odkrivanje požara na varovanem območju. Sistem ga signalizira s sireno in prenosom alarma na varnostni nadzorni center in ga-silcem.

V primeru da šprinkler naprave potekajo skozi cone objekta kjer šprinkler naprave niso predvide-ne, morajo izpolnjevati smernice VDS 2092, ki zahtevajo, da mo-rajo šprinkler naprave, vključno z njihovo nosilno podkonstrukcijo (obešala), izpolnjevati protipo-

žarne zahteve razreda F90.

V primeru, da cevi šprinkler na-prav prevlečemo z zaščitnimi Conlit 150 U ali Conlit 150 P ce-vaki, brez težav dosežemo razred požarne varnosti F90. Potrebna debelina izolacije je odvisna od oblikovnega faktorja U/A (raz-merje med površino, ki jo ogenj objema in pregretega preseka cevi – nosilca), za posamezen kon-strukcijski element – cev.

Požarna zaščita je pomembna

dolžnost slehernega posamezni-ka. Kljub temu venomer prihaja do požarov, do vse večje požarne škode in celo do žrtev, ki so posle-dica malomarnosti in nepazljivo-sti. Večina ljudi ne razmišlja do-volj o tem, kako nevaren je požar. Čeprav to nevarnost priznavamo, jo le redko povezujemo z lastnim premoženjem in osebno varno-stjo. Za večino je požar preveč oddaljena grožnja, da bi poskrbeli za ustrezne zaščitne ukrepe.

Zavedati se moramo, da je tak odnos do požarne zaščite mo-žno spremeniti le s poučevanjem ljudi, da bodo spoznali požarne nevarnosti, ter skrbeli za njihovo preprečevanje, zaradi sebe in dru-gih. Te aktivnosti in prizadevanja za izboljšanje splošne požarno varstvene kulture, je eno izmed poglavitnih in najtežjih nalog po-žarne zaščite.

Slika 4 – Požarna varnost protipožarnih inštalacij – šprinkler naprav

Voda, ki jo uporabimo za spiranje vodovodne instalacije mora biti predhodno filtrirana. Instalacija, ki jo bomo izpirali ne sme prese-gati skupne dolžine 100 metrov.

Čas splakovanja je odvisen od dolžine instalacije, vendar ne sme biti krajši od 15 sekund na meter vgrajene cevne instalacije. Na vsakem odvzemnem mestu

mora trajati izpiranje minimalno 2 minuti.

Spiranje cevne napeljave

Spiranje cevne instalacije je dolo-čeno s predpisi po DIN 1988 in ustreznimi navodili proizvajalca. Za temeljito izpiranje, mora biti vsako odvzemno mesto odprto vsaj 2 minuti.

a. Število odvzemnih mest kos

b. Skupni čas izpiranja (brez časa potrebnega za transport) Minut

Protokol za izpiranje vodovodne instalacije izdela izvajalec ter jo podpišeta izvajalec in pooblašče-na oseba graditelja.

Pozor:

V kolikor v cevni instalacija ni dosežena hitrost pretoka vode nad 0,5 m/s, je potrebno pove-čati vodni rezervoar za izpiranje in povečati tlak. Vsekakor pa je potrebno največ pozornosti po-svetiti navodilu proizvajalca.

V preglednici 1 je prikazan izra-čun zaslužka po izdelanem nor-mativu v minutah in po posame-znih postavkah.

V preglednici prikazani podatki kažejo, da je skupni čas za izpira-nje instalacije 255 minut.

To vrednost nato delimo s 15 iz-točnimi mesti in dobimo potre-ben čas za 1 odvzemno mesto. Potreben čas za izpiranje 1 od-vzemnega mesta, skupaj z vsemi ostalimi stroški je torej 17 minut.

Izpiranje vodovodne instalacijeCevno instalacijo za pitno vodo je po končani montaži po-trebno temeljito izprati. Izpiranje instalacije se mora izve-sti kolikor hitro je to mogoče oziroma v čim krajšem času, po opravljenem tlačnem preizkusu. Izpiranje instalacije se mora opraviti po predpisanih določilih DIN 1988, del 2, odstavek 11,2.

Preglednica 1: Primer izračuna za zaslužek pri izpiranju vodovodne instalacije

Št. Primer izračuna Čas Skupen čas

Postavka 1.) Sredstvo za izpiranje 75 75

Postavka 2.) 15 odvzemnih mest 4 90

Postavka 3.) 2 podometni armaturi 15 30

Postavka 4.) Toplotni hranilnik 30 30

Postavka 5.) Izdelava protokola po št. odvzemnih mest 2 30

+ transportni stroški 30

Skupaj v minutah 255 minut


Inovativna rešitev

S to inovacijo Uponor postavlja nove mejnike za sisteme večpla-stnih cevi z ozirom na kakovost, zanesljivost in varnost. Medtem, ko je za konvencionalen sistem instalacij dimenzij od 63 do 110 mm potrebnih do 300 različnih

komponent, se pri MLCP siste-mu dvižnih vodov potrebuje nič več kot 27 komponent. Kombi-nacija polietilena in aluminija v večplastnih ceveh, ki so certifici-rane v skladu s standardom DIN 16833, naredi sistem robusten, difuzijsko tesen na kisik in od-poren na temperaturne in tlačne

spremembe kar vodi k zaneslji-vim instalacijam.

Modularni sistem za skoraj vsakršno varianto

Uponorjev MLCP sistem dvižnih vodov je zasnovan na modularne-mu konstrukcijskemu konceptu. Z vsega 27-imi komponentami se lahko izvede kakršna koli nalo-ga, katera je do sedaj potrebovala

tudi stotine delov. Zaradi tega se lahko enostavno načrtuje stan-dardne projekte, kot tudi posebne rešitve za izjemno zapletene teh-nične probleme.

Tudi v primerih, ko so problemi na samem gradbišču videni že na začetku, je sistem izjemno prila-godljiv.

Prav vsak spoj se enostavno raz-

Nova generacija fitingov za dvižne vodeManj delov, večja prilagodljivost, enostavnejše načrtova-nje in hitrejše delo so glavne prednosti novega Uponorje-vega sistema večplastnih cevi (MLCP) za dvižne vode v dimenzijah od 63 do 110 mm.

Zatiskanje spojev na delovni mizi

Montaža brez uporabe posebnega orodja

Modularni koncept fitingov


stavi, zato ga je lahko hitro prila-goditi novemu namenu uporabe.

Delo je hitrejše, enostavnejše in bolj prilagodljivo

Delo z Uponor MLCP sistemom dvižnih vodov je zares enostav-no. Modularna zasnova pomeni, da se je vedno potrebno držati istega postopka za priključitev cevi (pet korakov) in da se težka orodja, potrebna za zatiskanje, uporabljajo na delovni mizi, kar je neprimerno bolje, kot pa če bi se uporabljala nad glavo ali na težko dostopnih mestih.

S tem se doseže boljša učinkovi-tost dela ter zmanjša nevarnost za nastanek poškodb na samem objektu. Za zatiskanje fitingov dimenzije 90 in 110 mm se upo-rablja obstoječe orodje za zatiska-nje z oznako UP 75.

Uponorjev MLCP sistem dvižnih vodov odpravlja večkratne reduk-cije dimenzij. Sistem je konci-piran tako, da se lahko priključi večjo in manjšo dimenzijo cevi

v samo enem koraku, kar poe-nostavlja in pospeši delo ter se s tem doseže precej boljše trajne rezultate.

Manj delov in stroškov na učinkovitost kot dodan bonus

Zaradi zmanjšanega števila kom-ponent so vsi deli, ki se potrebu-jejo, navidezno vedno na zalogi. Za dobavitelje in instalaterje to pomeni, da je konec z nadležnimi zamudami, ki so posledica dolgih dobavnih rokov. Po drugi strani pa profitirajo tudi distributerji z manjšimi zalogami in hitrejšim obračanjem celotnega sistema. Številne prednosti novega UPO-NOR MLCP sistema dvižnih vo-dov demonstrirajo izjemno moč in široko področje uporabe (za instalacije dimenzij od 63 mm do 110 mm).

Za več informacij se obrnite na TITAN d.d., ki je uradni zasto-pnik firme Uponor v Sloveniji.

Vili Zabret, TITAN d.d. Enostavno reduciranje dimenzij


Nepogrešljiv je tudi vtis živahne svežine, v ospredje pa se postavlja individualen in celovit pristop k vsakem prostoru. Pojavljajo se nove barve, nov način obdelave in napredni materiali.

Največji slovenski ponudnik kopalniške opreme Kolpa san navdušuje z domiselnimi kombi-nacijami svojih izdelkov in tako vsako doživetje za vrati kopalnice spreminja v sanjanje.

Ena od novosti, ki skrbi za pridih mladosti, je kolekcija Fruit, ki je na voljo tudi v živahnih barvah: rdeči, oranžni in zeleni (na sliki levo). »Sadna« linija je sestavljena

iz treh elementov - umivalnika, omarice in police -, vsi pa so na-rejeni iz trpežnega materiala Ker-rock, ki združuje trdoto naravne-ga kamna in lepoto keramike.

Kolpa san predstavlja tudi druge primere kopalniške opreme iz Kerrocka in med tovrstne novosti sodi masažna kabina Bono.

Kopalno kad Tristan (na sliki desno) iz programa Kolpa san je ljubljansko Gospodarsko razsta-višče na lanskem pohištvenem sejmu uvrstilo na lestvico Deset najboljših – »top ten« izdelkov. Kad je elipsaste oblike, izdelana pa iz kompozitnega materiala

Polirock, ki ga, prav tako kot Ker-rock, izdelujejo v podjetju Kolpa d.d.

Za tiste, ki bi radi ubežali od stresnega vsakdanjika, so v Kolpi pripravili nove modele masažnih tuš kabin, kot so Odila, Melba in Castor (slednja na sliki levo). Pa-leto zanimivosti so dopolnili še s pravokotno tuš kadjo

Rumba 140x70, ta pa bo dobro-došla za ljudi, ki prenavljajo svoje stare kopalnice, saj je odličen na-domestek za staro kopalno kad.

Sicer lahko svoj prostor za vo-dne užitke popestrite s Kolpinimi zbirkami kopalniškega pohištva, ki nosijo ženska imena. Tako so od letos na voljo Hana (na sliki spodaj), Kaia ter Oriana, pri kate-rih lahko izbirate podobo v imita-cijah lesa, beli in rdeči barvi.

Ponudba pri Kolpa san je pestra in mikavna, še vedno pa v ospred-

je postavlja razvajanje. Potopite se v kopalno kad iz Kolpa san, sanjajte, svet pa vas bo počakal zunaj.

Sanjske kopalnice iz novih materialovSvet pohištva postaja čedalje bolj privlačen, razvijajo se novi trendi, skladni z »modnimi smernicami« in časovnim obdobjem. Letošnji trend pohištvene opreme se vrača k rustičnemu in klasičnemu stilu, vendar brez masovne proizvodnje.

KO

LPA

d.d

., M

etlik

a, R

osal

nice

5, 8

330

Met

lika

prod

ukci

ja: H

D a

genc

ija

Kopalnica,

Užitki v kopalnici so lahko kot poležavanje na najlepših plažah sveta. Izberite pravo kopalnico!Izdelke Kolpa san si lahko ogledate v vseh večjih trgovinah s kopalniško opremo. Več na www.kolpa.si

moj zaliv užitkov

http://www.kolpa.si


Po oznakah jih delimo v dve skupini, in sicer: cevi z oznako HT, ki so izdelane v sivi barvi in so namenjene za uporabo odtoč-nih vodov z visoko temperaturo, ter cevi z oznako KG (slika 1), ki so v rdečerjavi barvi in jih upo-rabljamo za polaganje v kleteh, oziroma jih polagamo direktno v zemljo (preglednica 1).

Povezava cevi je enostavna. Ena stran cevi je gladka, na drugi strani je oblikovana objemka z

vstavljenim tesnilnim gumijastim obročem. Tako izvedemo spoj cevi zgolj z vtikom ene v drugo. Za priključek hišnih odtočnih instalacij na čistilno jamo ali jav-no kanalizacijo za odvajanje od-padne vode uporabljamo cevi iz kamnin ali betona.

Načrtovanje osnovnih linij

Pomembno je pravilno načrto-vanje, saj popravilo nepravilno oziroma slabo izvedene odtočne

kanalizacije kasneje skorajda ni mogoča. Pri načrtovanju vodenja odtočnih cevi veljajo podobna pravila kot za vodovodno instala-cijo - razdalje zbiralnih vodov in priključkov do vertikalnega voda naj bodo čim krajše, saj s tem zmanjšamo možnost zastajanja odplak.

Na osnovi prostorske lokacije objekta in priključka za odvod se določi glavni vod odtočne kanali-zacije, vključno s padcem.

Razdalje zbiralnih vodov in pri-ključkov do vertikalnega voda morajo biti čim krajše, kar zmanj-ša možnost zastajanja odplak. V primeru, ko je glavni odvod iz kleti, je mogoče združiti vse padne vode že v objektu. S tem se zmanjša število povezav na osnovni liniji.

Upoštevati je potrebno sledeče:

Dimenzioniranje

Odtočne vode iz hiše navadno odvajamo v deljenih sistemih (de-ljena kanalizacija), ali izjemoma, v enem sistemu (mešana kana-lizacija). Odtočni kanalizacijski vod, ki ga položimo v zemljo mora biti minimalnega premera

DN 100. V kolikor dovoljujejo hidravlični izračuni, pa je mogoče vgraditi cevi s premerom DN 80.

Padec

)Normalni padec za zemeljsko instalacijo znaša 1:50, kar zne-se 2 cm/m.

)Minimalni padec je odvisen od preseka cevi. )Maksimalni padec je 1:20. Za večje višinske razlike se padci določajo skladno s čistilnimi odprtinami.

V preglednici 2 so prikazani mini-malni padci J pri ležečih odvodnih instalacijah po DIN EN 12056 in DIN 1986-100.

Spremembe smeri:

)Zemeljski vod je priporočljivo položiti v čim bolj ravni liniji in paralelno s temelji. )Spremembo smeri smemo iz-vesti samo s predpisanimi 15o; 30o in 45o loki (slika 2). )Sprememba smeri pod kotom 90o ni dovoljena. S tehničnega vidika je priporočljiva izvedba z dvema 45o lokoma, med kateri-ma se, zaradi umirjanja, vstavi raven, kratek kos cevi.

Izvedba odtočne instalacije v zemlji

Preglednica 1 – Mere za PVC-U kanalizacijskih cevi (KG cevi) v mm

DNCev Objemka Debelina

stene sØ od zunaj Ø od zunaj Dolžina l

100 110 126 76 3,0

125 125 142 85 3,0

150 160 180 100 3,6

200 200 223 120 4,5

250 250 282 140 6,1

300 315 350 160 7,7

400 400 442 190 9,8

500 500 552 220 12,2

Nekoč najpogosteje uporabljene cevi za odtočno kanali-zacijo iz litega železa, svinca ali kamenine, se danes upo-rabljajo le še v zelo redkih primerih. Večino omenjenih cevi so nadomestile cevi iz plastičnih materialov. Cevi so izdelane iz polietilena ali propilena in so odporne proti vročini, raznim kislinam in raztopinam.

Slika 1 – KG kanalizacijska cev

Slika 2 – Cevni loki

Slika 3 - Spremembo smeri izvajamo z različnimi cevnimi loki in odcepi


Odcepi

Sprememba smeri pod manjšim kotom 90o ni dovoljena. S tehnič-nega vidika je priporočljiva izved-ba z dvema 45o lokoma, med ka-terima se, zaradi umirjanja, vstavi raven kratek kos cevi.

Pri odvodih zakopanih v zemljo, kakor tudi pri zbirnih cevnih odvodih za kanalizacijo, smemo uporabljati le 45o odcepe (slika 3).

Če se želi omejiti povratno nama-kanje je potreben minimalen na-gib 15o od začetka do konca linije. Najmanjša razdalja med dvema cevnima odcepoma mora znašati,

glede na premer cevi, približno 25 do 50 cm. Uporaba dvojnega odcepa za spremembo smeri v ležečih instalacijah ni dovoljena (slika 4). Sprememba dimenzije

Odvodnih cevnih instalacij v smeri pretoka ne smemo nikoli zmanjševati. Izvedemo lahko le prehod na večjo dimenzijo z od-govarjajočimi prehodnimi kosi.

Pri ekscentrično nameščenih prehodih, teče cev, poravnana z vrhom cevi, skozi nastavek (sli-ka 5). S tem se zagotovi boljše prezračevanje zemeljske cevne instalacije.

Zamenjava materialov

Menjava posameznih delov se sme opraviti samo z enakimi di-menzijami in odgovarjajočimi materiali, ki se lahko medsebojno spajajo. Oblikovni deli in tesnila morajo prav tako biti odgovarja-jočih dimenzij.

Čistilna odprtina

Cevi in smradne zapore ali čistil-ne odprtine s pravokotno odpr-tino (za vse odvodne cevi) ali na primer z okroglo odprtino (za priključke, padnih in zbirnih in-stalacij) so predpisane:

) v zemlji in zbirnih instalacijah mora biti vgrajena minimalno na vsakih 20 m ) v zemeljski instalaciji brez

spremembe smeri s premerom ≤ DN 150 se vgradi minimal-no na vsakih 40 m, pri preme-rih ≥ 200 pa na vsakih 60 m ) pri zemeljskih instalacijah in pri instalacijah s spreminja-njem smeri > 30o je potrebno kolikor je mogoče vgraditi či-stilno odprtino blizu spremem-be smeri.

Na sliki 6 je prikazan način vgra-dnje pravokotne čistilne odprtine in smradne zapore. Minimalno prekritje zemeljske cevne instala-cije mora znašati od 40 do 45 cm.

Jašek v katerem je zakopana od-vodna instalacija se mora zapol-niti s peskom in srednje debelim prodom, debeline okoli 25 cm nad cevjo. Priporočljivi niso ma-teriali, ki nažirajo cevi in tesnila.

Preglednica – 2 Minimalni padec J pri ležečih odvodnih instalacijah

Vrsta instalacije Minimalni padec J Veljavni predpisi

Neprezračene priključne instalacije 1,0 % (1:100) 1 cm/m DIN EN 12 056, tabela 5

Prezračene priključne instalacije 0,5 % (1:200) 0,5 cm/m DIN EN 12 056-2 tabela 8

Zemeljske in zbirne instalacije znotraj zgradbe- Odpadne vode (stopnja polnjenja 0,5)- Deževnica (stopnja polnjenja 0,7)

0,5 % (1:200)0,5 % (1:200)

0,5 cm/m0,5 cm/m

DIN 1986-100, del 8.3. in 5DIN 1986-100, del 9.3.5.2

Zemeljska instalacija za odpadno – na primer mešano vodo in deževnico zunaj zgradbe(stopnja polnjenja O,7)

1: DN DIN 1986-100, del 9.3.5.2(korekcija 1)

Slika 4 – Uporaba dvojnega odcepa za spremembo smeri v ležečih instalacijah ni dovoljena

Slika 5 – Prehodni kos Slika 6 – Čistilna odprtina in smradna zapora


Dodatno čiščenje vode in njena distribucija po ceveh pa zahteva-ta veliko energije. Z vodo mora-mo v prihodnje ravnati varčno in v omejenih količinah.

V enega izmed teh ukrepov spa-da merjenje porabljene količine vode. Za merjenje porabe vode uporabljamo vodne števce, ki de-lujejo na dveh različnih principih:

Merjenje hitrosti

Merimo število vrtljajev prope-lerja, ki se vrti v vodnem toku. Število vrtljajev v enoti časa (obr/min) ustreza določeni množini pretečene vode (v m3/s). To izra-čunamo iz preseka cevi in hitrosti vode. Števec vrtljajev propelerja

lahko torej neposredno umerimo v m3/s skladno s kontinuitetno enačbo za pretok: pretok v mJ/s = presek cevi v m- x hitrost preta-kanja v m/s.

Merjenje volumna

Z vodo se izmenoma polni in pra-zni vrtljiva komora znanega volu-mna. število obratov je merilo za množino pretečene vode.

Ti števci se uporabljajo za manj-še pretoke. Pri bobnastih števcih

doteka merjena tekočina v osi bobna in izmenoma polni meril-ne prekate.

Zaradi posebne oblike prekatov pride pri polnjenju do vrtenja bobna; levi, niže ležeči del pre-kata postane namreč težji in zato boben zasuče. Tako se zgodi, da voda iz enega prekata izteka, medtem ko se naslednji prekat polni.

Za hišne števce uporabljamo števce s krilnimi kolesi. Delajo jih v dveh izvedbah. Pri suhih števcih leži krilno kolo v vodnem toku, števni kazalec in številčnica pa sta nameščena zunaj na suhem.

Krilno kolo in števec veže gred. Ta je z zaporo speljana skozi ko-

vinsko ploščo, ki loči vodovodni del od suhega. Pri mokrih števcih ležita pod vodo tako pogonski del kot tudi števec. Ti števci so bolj natančni, vendar jim voda številč-nico rada olušči in onesnaži.

Na sliki 1 je prikazan števec za merjenje količine vode v stano-vanjskih hišah. V preglednici 1 in 2 je prikazana razlika med volu-metričnim in števcem s krilnim kolesom.

Za merjenje večjih količin vode v industriji se uporabljajo Wolt-mannovi in elektronski števci. Krilno kolo je vgrajeno v raven kos cevi. Zaradi vodnega toka se kolo vrti, njegovo vrtenje pa polž prenaša na števec.

Merjenje množine vode z Ventu-rijevo cevjo (sl. 2) temelji na dej-stvu, da je pri različnih hitrostih statični tlak v cevi različen. V oži-ni je hitrost pretakanja večja kot pred ali za njo. Zato je podtlak na mestu B večji kot na mestu A ali A'.

Tlačna razlika med mestoma B in A je odvisna od hitrosti pretaka-nja in tako tudi od pretoka (kon-tinuitetna enačba). Po zožitvi ima voda spet isto hitrost kot pred njo, tako da je na mestu A« praktično isti tlak kot na mestu A.

Za namestitev vodomera je za-dolžen upravljavec vodovoda, ka-teri določi tudi tip in velikost. Vo-domeri so sestavni del priključka, namenjeni pa so za obračun po-

Merjenje količine vode

Preglednica 1: Hišni vodni števec za hladno vodo do 40 oC po DIN ISO 4064-1 (podatki od proizvajalca)

Nazivna velikost Vn m3/h 1,5 2,5 6 10 15 40 60 150

Nazivno ime DN/R R½ R¾ R1 R1½ 50 80 100 150

Poleg števca Vn m3/h 2,5 2,5 2,5 10

Dopustna stalna obreme-nitev

m3/h Obr. Obr. Obr. 40 120 180 400*

Maksimalni pretok Vmax m3/h 3 5 12 20 90 200 280 600

Tlačne izgube pri Vmax Dpmax mbar 1000 510 850 750 580 900 900 600*

Prehodni pretok Vt l/h 120 37,5 90 150 37,5 37,5 37,5 150

Minimalni pretok Vmin l/h 30 20 25 30 20 20 25 30

Preklop Vnavzgor m3/h 2,3 2,3 2,3 8,3

Vnavzdol m3/h 1,2 1,2 1,2 4,7

Vgradna dolžina – navoj mm 209 288 378 438 270 300 360 1000

Višina mm 60,5 112 132 160 300 320 320 312

Širina mm 70 95 103 131 185 210 220 420

Teža kg 0,48 2 3,3 6,6 38,5 44,5 56 97,5

Legenda k sliki 1:1. Krogelna pipa, razvodnik, pretočni zaporni ventil brez izpusta2. Jekleni nosilec vodomerja s pritrdilnim materialom3. Povratna zapora, izpust4. Enako kot 1, le z izpustom

Vodo še vedno prištevamo za enostavno in poceni narav-no dobrino. Takšna razmišljanja so napačna. Vsak dan potrošimo ogromne količine vode. Zavedati bi se morali, da je voda omejen naravni vir. Na Zemlji je pitna voda v omejenih količinah.

Tlačne izgube v vodnem števcu

Slika 1 – Univerzalni vodomer za hladno vodo


rabe vode. Vsak vodomer mora imeti vtisnjeno kontrolo meril od pristojnega urada za kontrolo me-ril in plemenitih kovin.

Dela z nameščanjem in preme-ščanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo do-bavitelj pitne vode.

Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po stanju odčitanem na vodomeru vodo-vodnega priključka. Vodomere odčitava delavec upravljavca vo-dovoda enkrat letno.

Upravljavec lahko določi tudi drugače. Cena m3 vode se določa

v skladu z določili zakona o ko-munalnih dejavnostih in na pod-lagi zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen.

Prekinitev dobave vode

Dobavitelj vode lahko na stroške

uporabnika brez odpovedi pre-kine dobavo vode v naslednjih primerih:

) kadar stanje interne naprave

ogroža zdravje drugih uporab-nikov oziroma kakovost vode v javnem vodovodnem omrežju, ) če je priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljavca, ) če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo re-

dno dobavo vode drugim upo-rabnikom in uporabnik vzroka oviranja noče odstraniti, ) če brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo, ) če onemogoča delavcem upra-vljavca preglede in odčitavanje na vodomeru in interni inšta-laciji, ) če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni na-čin izvedbe priključka, ) če krši predpise o varčevanju z vodo, kadar je to dogovorjeno ali odrejeno (redukcija), ) če ne plača računa v 15 dneh po prejemu opomina pred tož-bo.

Preglednica 4: Dimenzije vodnih števcev

Priključni navoj G ½ B G ½ B G ¾ B G 1 B G 1 ¼ B G 1 ½ B G 2 B

Vgradna dolžina v mm 110 110 165 190 260 260 300

Volumen pretoka v m3/h 2) 0,6 1,0 1,5 2,5 3,5 6,0 10

Maksimalen pretok m3/h 1,2 2,0 3,0 5,0 7,0 12,0 20

Woltmanov števec

Priključek DN 1) 50 65 80 100 150 200

Volumen pretoka v m3/h 2) 15 25 40 60 150 250

Maksimalen pretok m3/h 30 50 80 120 300 500

1) V danih pogojih volumskega pretoka lahko izberemo za eno stopnjo večjega ali manjšega

2) Nazivni volumski tok

Preglednica 5: Tlačne izgube v vodnem števcu DIN 1988-3

Števec S krilatim kolesom Woltmannov vodoravni Woltamnnov para-lelni

Volumen pretoka v m3/h < 15 < 15 < 15

Tlačne izgube v mbar 1000 600 300

Slika 2 – Venturijeva cev

Preglednica 3: Števec s krilnim kolescem izdelan po DIN ISO 4064-1 DIN 1988-3

Preglednica 2: Števec za hladno vodo z volumetričnim kolescem, izdelan po DIN ISO 4064-1 DIN 1988-3


Že od leta 1954 nam načrtno delovanje, predana in izkušena ekipa ter posluh za vaše želje in potrebe omogočajo, da vedno ponudimo kakovostne izdelke, zasnovane na najsodobnejši teh-nologiji in oblikovane v skladu z najnovejšimi trendi. Zanesljivost, kakovost in sodoben dizajn izdel-kov LIV dokazuje preko milijon izdelanih in prodanih splakoval-nikov letno.

Naš uspeh temelji na hitrem in učinkovitem prilagajanju zahte-vam trga ter na prodorni strategiji, ki jo vztrajno uresničujemo.

Znamo prisluhniti željam in pre-dlogom naših naročnikov, zato skupaj z njimi v aktivnem dialogu izberemo najboljše rešitve, ki jih strokovno in kvalitetno izpelje-mo - od prve zamisli do končne izdelave.

Podjetje KOLEKTOR LIV d.o.o. tudi v letu 2009 nadaljuje z razvo-jem blagovne znamke LIV. Po-nudba izdelkov Sanitarne tehnike je bistveno razširjena in prinaša številne novosti, ki vam jih želimo

podrobneje predstaviti. Nova je postavitev družin izdelkov - v želji po večji prepoznavnosti izdelkov tako po blagovni znamki kot tudi po načinu vgradnje, so splako-valniki in elementi razvrščeni v družine:

)LIV-FIX – družina suhomon-tažnih elementov )LIV-MOUNT – družina vgra-dnih elementov (mokra vgra-dnja) )Podometni splakovalniki (za talno školjko) )Aktivirne tipke )Nadometni splakovalniki )Senso program za opremo jav-nih prostorov )Sifoni )Rezervni deli

Z novo zasnovo družin izdelkov blagovne znamke LIV vam želi-mo olajšati delo z našimi izdelki, povečati prepoznavnost izdelkov in blagovne znamke. S številni-mi novimi izdelki želimo razširiti vašo ponudbo izdelkov ter zado-voljiti različne potrebe uporabni-kov.

Poleg že znanih izdelkov blagovne znamke LIV so v produktni splet dodani novi izdelki

V skupini LIV-FIX suhomonta-žnih elementov so novost:

)LIV-FIX suhomontažni ele-menti s splakovalnikom 6012 – splakovalnik volumna 6 litrov, dvokoličinsko splakovanje. Predvsem splakovalnika višine 82 in 88mm sta idealna za po-dokensko vgradnjo. Vsi LIV-FIX elementi s splakovalnikom 6012 podpirajo montažo akti-virne tipke zgoraj ali spredaj. )LIV-FIX suhomontažni ele-menti z splakovalnikom 7512 –

splakovalnik volumna 7,5 litra, dvokoličinsko splakovanje. V ponudbi sta Basic in Standard izvedba, ki prinaša številne prednosti v montaži splakoval-nika, ter široko paleto novih aktivirnih tipk. Globina splako-valnika 12 cm.

V skupini LIV-MOUNT vgra-dnih elementov s splakovalni-kom so novi

)LIV-MOUNT vgradni element s splakovalnikom 6012 - spla-kovalnik volumna 6 litrov, dvo-količinsko splakovanje. Spla-kovalnika omogočata montažo aktivirne tipke zgoraj ali spre-daj in sta idealna za podoken-sko vgradnjo. )LIV-MOUNT vgradni element s splakovalnikom 9032 (Medi-teran)- splakovalnik volumna 9 litrov, dvokoličinsko splakova-nje. Splakovalnik se odlikuje po majhni vgradni globini – 9cm. Je prava izbira v primeru tanj-ših gradbenih sten.

V skupini podometnih spla-kovalnikov je novost

)Podometni splakovalnik 9032 (Mediteran) - splakovalnik vo-lumna 9 litrov, dvokoličinsko splakovanje. Namenjen je za priključitev na talno školjko in je izredno tanek – 8,7 cm.

Aktivirne tipke - za nove izdelke družin LIV-FIX, LIV-MOUNT ter podometnih splakovalnikov

je na voljo velik izbor aktivirnih tipk; skupno 8 novih modelov tipk. V različnih izvedbah to pred-stavlja skupno kar 44 novih akti-virnih tipk.

)Posebej želimo poudariti nove aktivirne tipke RUBY ECO in ZIRCON ECO – nadstandar-dne aktivirne tipke z kovinski-mi gumbi ter polnili iz žlahtnih materialov, kot so steklo, les, kamen in plexi. )Prav tako so novost aktivirne tipke AXINITE ECO, EKANI-TE ECO in LINARITE ECO – aktivirne tipke prinašajo nove, sveže designe in velik nabor barvnih kombinacij.

KOLEKTOR LIV d.o.o. - zaupanja vreden partnerKOLEKTOR LIV d.o.o. je del koncerna KOLEKTOR GROUP. Smo proizvajalec izdelkov blagovne znamke LIV. Blagovna znamka je prepoznavna v segmentu izdel-kov Sanitarne tehnike. Naš cilj je postati eden vodilnih evropskih ponudnikov sanitarne tehnike.

KOLEKTOR LIV d.o.o.Industrijska cesta 2 • 6230 Postojna • SlovenijaTel.: +386 (0)5 72 83 700 • Fax: +386 (0)5 72 83 [email protected] • www.liv.si

Čisto splakovanje

080 17 12MODRA ŠTEVILKA

ob delavnikih 08.00-15.00

Linarite Eco Ekanite Eco Axinite Eco

Liv Schwab oglas A4 17.2/09.indd 1 2/16/09 3:34:45 PM


http://www.liv.si


Zelo primerna sta trakova Coro-plast in Corothene, ki jih upora-bljamo za zaščito cevi, ki jih na splošno polagamo v zemljo in na prostem. Izolacijski trak Coro-plast uporabljamo tudi pri zaščiti cevi proti mrazu.

Pred izvedbo zaščite cevi z izo-lacijskim trakom, moramo s cevi odstraniti rjo, olje, maščobe uma-zanijo in vlago. Orientacijske vrednosti potrebne količine traku za zaščito cevi je prikazana v pre-glednici 1.

V preglednici 2 je prikazana širina traku z njegovo površino.

Izolacija cevovodov

Cevovode in elemente, skozi ka-tere se pretaka topel medij, izoli-ramo, kadar ne želimo, da bi se ta preveč ohladil.

Cevi lahko ovijemo z mineralno volno ali različnimi vrstami izola-cijskih cevakov. Debelina izolacij-ske plasti naj bo gospodarna.

Pri še enkrat debelejši plasti so stroški več kot dvakrat yecji (pre-glednica 1. Navadno zadostuje

za cevovode, ki jih vodimo po neogrevanih kleteh ali podstrešjih in skozi katere se pretaka topel medij, 4 cm debela plast izolacije (glej reglednico 3). Plast moramo zaščititi pred vdorom vlage in pred poškodbami. Kjer se bojimo mehanskih poškodb, obdamo mineralno volno z aluminijastim

Zaščita ceviPreglednica 1: Potrebna količina traku

Dimenzija cevi v Ø

Površina za dolžino

100 m

Potrebno za 100 m dolžine cevi pri 50 %

prekrivanju

Priporočlji-va širina

traku

mm m2 m2 mm

13,5 4,3 88,6 19

17,2 5,4 10,8 19

21,3 6,7 13,4 19

26,9 8,5 17,0 19

33,7 10,6 21,2 30

42,4 13,3 26,6 30

48,3 15,2 30,4 50

60,3 18,9 37,8 50

76,1 23,9 47,8 50

88,9 27,9 55,8 100

114,3 35,9 71,8 100

139,7 43,9 87,8 100

165,1 51,9 103,8 100

Preglednica 2: Dimenzija traku

Širina traku [mm]

Površina traku m2/tm [m]

19 0,019

30 0,030

50 0,050

100 0,100

Antikorozijska zaščita z zaščitnim trakom. Protikorozij-sko zaščito cevi je potrebno prilagoditi glede na pričako-vane zunanje vplive in zahtevano trajnost. Zunanjo zašči-to zelo pogosto izvedemo z zaščitnimi trakovi.

Skupina izdelkov senzo, name-njenih javnim ter pol-javnim prostorom prinaša poleg znanih izdelkov več novosti;

)APLITE SENSO – DUO – ba-terijska izvedba; senzorika za brezkontaktno izpiranje (WC splakovalnik 9012). Omogoča dvokoličinsko senzorsko izpi-ranje in/ali dvokoličinsko me-hansko izpiranje. )CELESTINE – baterijska iz-vedba; senzorika za brezkon-taktno izpiranje (WC splako-valnik 9012).

)HALITE – baterijska izvedba; podometna senzorika za izpira-nje urinal. )Set za urinal – baterijska izved-ba; nadometna senzorika za izpiranje urinal.

V skupini vidnih splakovalni-kov smo dodali splakovalnik Adria – splakovalnik volumna 6 litrov. S svojimi rešitvami in ponudbo sodi podjetje KOLEK-TOR LIV ob bok najbolj pri-znanim proizvajalcem tovrstnih izdelkov. Glavni poudarek pri snovanju in razvoju izdelkov je njihova kakovost in uporabnost.


plaščem.Namesto volne upora-bljamo predvsem za ravne plo-skve tudi druge izolacijske mate-riale (stiropor, pluto itd.). Najlaže je izolirati cevovode in cevne ele-mente z žlebaki iz izolacijskih materialov. Pri nas izdelujejo take žlebake iz spenjenih plastičnih mas.

Predpisi

-za energijsko varčne zahteve pri ogrevalno tehničnih napravah in pri napravah za pitno toplo vodo.Toplotna izolacija za toplotno dis-tribucijske naprave.

Preglednica 3: Izolacijske površine na ceveh

Zun. premer cevi – Ø mm Izolacijska površina v m2 pri debelini izolacije od

DN 20 25 30 35 40 45 50 60 70

10 = 16,75 0,180 0,210 0,241 0,273 0,304 0,335 0,370 0,430 0,492

15 = 21,25 0,190 0,224 0,255 0,287 0,318 0,350 0,380 0,444 0,507

20 = 26,75 0,210 0,241 0,273 0,304 0,335 0,367 0,400 0,461 0,524

25 = 33,50 0,230 0,262 0,294 0,325 0,357 0,388 0,420 0,482 0,545

32 = 42,25 0,260 0,290 0,321 0,353 0,384 0,415 0,450 0,510 0,573

40 = 48,25 0,280 0,309 0,340 0,371 0,403 0,434 0,470 0,529 0,591

50 = 60,00 0,310 0,346 0,377 0,408 0,440 0,471 0,500 0,565 0,628

65 = 75,50 0,360 0,394 0,426 0,457 0,489 0,520 0,550 0,614 0,707

80 = 88,25 0,400 0,434 0,466 0,497 0,529 0,580 0,590 0,654 0,717

90 = 101,00 0,440 0,474 0,506 0,537 0,569 0,600 0,630 0,694 0,757

100= 113,50 0,480 0,514 0,545 0,567 0,608 0,639 0,670 0,734 0,796

Vsakdanja vožnja na delo in nazaj, približne oddaljenosti 2 krat po 25 km za delovni dan, porabi pri osebnem vozilu srednjega razreda okoli 1000 litrov goriva ali 10 tisoč

kWh/a. To je podatek, ki nam pove, da za vsakdanjo vožnjo do službe in nazaj, potrošimo 1/3 več gori-va kot za ogrevanje enodružinske nizkoenergijske stanovanjske hiše.

Vožnja na delo

Slika – Vsakdanja vožnja na delo in nazaj pomeni velik strošek

Zamenjava navadne žarnice Zamenjava navadne žarnice z energetsko varčno žarnico lahko znatno zmanjša porabo električne energije.


Mapress precizne hladno vlečene šivne cevi iz nelegiranega ogljiko-vega jekla v 6 m dolgih palicah so lahko:

) oplaščene z 1 mm debelim slo-jem polipropilena, ) galvansko cinkane na zunanji strani

) zunaj in znotraj kontinuirano cinkane (cevi za sprinkler sis-teme)

Na ta način je bistveno zmanj-šana nevarnost zunanje korozije tako, da je dodatna zaščita proti koroziji potrebna samo pri ne-

varnosti višje stopnje vlage, kot na primer pri uporabi v mokrih prostorih.

Stisljivi fitingi Geberitovega Ma-press sistema iz ogljikovega jekla so na zunanji strani galvansko cinkani (7 - 15 µm debel sloj cin-ka). Da jih lažje ločimo od fitin-gov iz nerjavnega jekla so ozna-čen z rdečo piko, kmalu pa bodo na tržišču dostopni v novi obliki, z rdečim indikatorjem stiskanja.Fitingi iz ogljikovega jekla so

standardno opremljeni z kon-turnimi črnimi tesnilnimi obroči iz butil kavčuka, ki omogočajo jasno vidno puščanje vode v pri-meru nestisnjenega spoja.

Tesnilne obroče lahko zamenja-mo z rdečimi ali zelenimi iz fluo-ropolimera, če je zaradi področja

uporabe to potrebno. Geberit Mapress sistem stisljivih spojev iz ogljikovega jekla je najbolj upo-raben v zaprtih sistemih radiator-skega ogrevanja, kjer ga je mo-goče kombinirati s katerim koli drugim kovinskim materialom. Prav tako je Geberit Mapress sis-tem iz ogljikovega jekla primeren za izdelavo cevovodov zaprtih obtočnih hladilnih in solarnih sis-temov, razvod kurilnega olja ter mokrih sprinkler sistemov (VdS certifikat za dim 22 – 54 mm).

Je idealna rešitev za adaptacije obstoječih zgradb, saj spajanje s stiskanjem ne predstavlja nevar-nosti za nastanek požara.

Pri uporabi dodatkov proti zmr-zovanju je potrebno upoštevati Geberitovo listo preverjenih in dovoljenih sredstev.

Geberit mapress ogljikovo jekloGeberitov Mapress sistem hladnega spajanja kovinskih cevi s stiskanjem, omogoča uporabo ene izmed najhitrej-ših, najenostavnejših in najvarnejših tehnologij spajanja cevi ob dodatni prednosti visoke kvalitete in preverjeni zanesljivosti Mannesmann-ove tehnologije.

PRAVZAPRAV JE EDINA

NOVOST VEČJA ZANESLJIVOST

Nova generacija kovinskih press fitingov z indikatorjemstiskanja in zaščitnim pokrovčkom.

Bodite na varni strani z indikatorjem stiskanja na novih fitingihMapress. Konturni tesnilni obroč, nameščen v fitingu, jasno pokaženestisnjen spoj pri tlačnem testu. Sedaj pa je s pomočjo indikatorjastiskanja mogoče videti nestisnjene spoje že pred izvedbo tlačnegatesta. Vsi fitingi so dodatno opremljeni še s pokrovčkom, ki ščititesnilni obroč vse do trenutka uporabe in tako preprečuje poškodbozaradi umazanije ali prahu. Temu pravimo Know-How Installed.

www.geberit.si

http://www.geberit.si


Funkcija oglaševanja je namreč, predvsem povečevanje potrošnje in, če nekoliko karikiramo, spod-bujanje potrošniških vrednot. Ta »manipulacijska plat« oglaševa-nja je, v to smo prepričani, sila pomembna, če hočemo razumeti, za kaj pri oglaševanju sploh gre.

Glavni cilj oglaševanja je poveča-ti povpraševanje po določenem produktu, storitvi ali ideji. Druga dejavnika, ki vplivata na povpra-ševanje sta cena in zamenljivost.

Zelo dober način za povečanje povpraševanja je, da dosežemo prepoznavnost. Ta omogoča, da se visoko povpraševanje nada-ljuje, tudi po prenehanju oglaše-vanja.

Produkt doseže največjo mero prepoznavnosti, ko postane si-nonim za vrsto produkta. Prepo-znavnost varira glede na potro-šnike in trg.

Med cilje oglaševanja štejemo tudi povečanje prodaje, tržni de-lež, osveščenost, informacije o produktih in izboljšanje ugleda podjetja.

Termin marketing se pogosto ne-upravičeno zamenjuje z oglaševa-njem, promocijo, celo propagan-do ali reklamo. Komuniciranje je vsekakor tudi del marketinga, ni pa komuniciranje (bodisi, da gre za oglaševanje, odnose z javnost-mi, promocijo) že marketing.

Podjetje mora pri svojih mar-ketinških aktivnostih namreč analizirati svoj trenutni položaj na trgu, konkurenco, določiti ustrezno ceno svojih storitev ali izdelkov, organizirati prodajne poti, ustvariti strategijo nastopa na trgu, strategijo cen, itn, ne pa zgolj komunikacijsko strategijo.

Osnovni namen marketinga je dvigniti krivuljo povpraševanja po izdelkih, oziroma storitvah podjetja in posledično dvigniti krivuljo dobička.

Oglaševanje je plačana oblika tržnega komuniciranja. Ogla-ševanje je le del, tržno komuni-kacijskega spleta, le-ta pa je del marketinga. Druge komponente tržnega komuniciranja (promo-cije) so tudi publiciteta, odnosi z javnostmi, osebna prodaja, po-speševanje prodaje, oprema pro-dajnega prostora itn.

V javni rabi velikokrat upora-bljamo tudi izraz reklama, kar pa zagotovo ni sprejemljivo, saj ko-notira reklamacijo in zavajanje. Oglaševanje je visoko regulirana dejavnost, v kateri ni, oziroma ne bi smelo biti, prostora za zavaja-nje.

V starem veku je bilo najpogo-stejše oglaševanje od ust do ust.

Kljub temu pa so prva oglasna sporočila našli že v ruševinah Pompejev. Prvi koraki proti so-dobnemu oglaševanju so bili na-rejeni z iznajdbo tiska v 15. in 16. stoletju.

Že v 17. stoletju so se oglasi poja-vljali v tednikih v Angliji. Stoletje kasneje, pa je bilo oglaševanje že široko razširjeno.Z razcvetom ekonomije v 19. stoletju je vedno bolj cvetelo tudi oglaševanje.

Leta 1843 je bila ustanovljena prva oglaševalska agencija, v Phi-ladelphiji. Na začetku so agencije delovale le kot posredniki za na-bavo oglasnega prostora v časo-pisih, v 20. stoletju pa so začele prevzemati tudi odgovornost za vsebino le-teh.

Pluralizacija medijev in življenj-skih slogov, neprestani tehnološki razvoj in vse večja mobilnost lju-di, povzročajo, da je danes oglaše-vanje bolj aktualno, kot kadarkoli prej. Za napoved, da se bo aktual-nost oglaševanja v bodočnosti le še stopnjevala, ne potrebujemo posebnih vedeževalskih sposob-nosti, razen seveda, če naštete svetovne tendence čez noč ne prenehajo delovati.

Oglaševanje na internetu je v uporabi šele v zadnjih nekaj letih. Cene internetnega oglaševanja so odvisne od mnogih dejavnikov (popularnosti strani, tematika...). V enakem času se je pojavilo tudi oglaševanje preko e-pošte. Naj-pogostejša so vsiljiva sporočila, ki jih imenujemo spam (podobno kot reklamni oglasi trgovinskih centrov na dom).

Z oglaševanjem reklamnih ogla-sov se zelo trudimo, tudi v naši strokovni reviji. Velik del prosto-ra želimo nameniti vsem tistim oglaševalcem, ki bodo z oglasom seznanili uporabnike s svojo proi-zvodnjo, oziroma storitvami.

Zavedamo se, da trženja ne more opravljati vsak. Trenutno sta v

naši reviji za trženje reklamnih sporočil zadolženi Helena Pe-hant, ki pokriva področje trženja revije INSATALATER v pisni obliki, in Nastja Klevže, ki po-kriva trženje revije v elektronski obliki eINSTALATER.

V času velike gospodarske rece-sije, ob poplavi raznih revij s šte-vilnimi reklamnimi oglasi in veliki konkurenci na majhnem sloven-skem trgu, nam vsak pridobljen oglas veliko pomeni.

Tudi v prihodnje se bomo trudili, da s pridobljenimi dolgoletnimi izkušnjami pri izdaji revije, vnese-mo v našo revijo INSTALATER vsebino, predvsem za tiste, ki se s to vrsto strokovne dejavnosti ukvarjajo poklicno in za vse ti-ste, ki jih zanimata energetsko in gradbeno področje.

Da bodo oglaševalci, kot tudi pre-jemniki revije zadovoljni, smo se odločili za izid revije vsak mesec oziroma šest krat na leto v pisni in elektronski obliki. Tako bo revija dejansko izhajala vsak mesec. Vsi tisti, ki se bodo odločili za rekla-mo v pisni obliki, pa bodo deležni brezplačnega oglasa tudi v elek-tronski obliki.

Veseli bomo, če boste z nami so-delovali in pomagali, da bodo lah-ko revijo brezplačno prejemali vsi slovenski instalaterji, člani dru-štva DIEM in številni posamezni-ki, ki se lahko na revijo naročijo. Prepričani smo, da bo naše sku-pno delovanje, v teh težkih časih, ko prevladuje gospodarska recesi-ja, sodelovanje še kako potrebno.

Oglaševanje v strokovni revijiPridobivanje oglasov, za promocijo posameznega podje-tja, je prav gotovo najvidnejši del tržnega komuniciranja, s čimer lahko društvo DIEM pokriva stroške za izdelavo strokovne revije INSTALATER. Oglaševanje v reviji je opredeljeno, kot »vsaka plačana oblika neosebne pred-stavitve in promocije idej, izdelkov ali storitev za znanega naročnika.« To je metoda prenosa sporočila, od naročnika preko medija, do množice ljudi,oziroma »strokovne jav-nosti«.

Helena Pehant

Nastja Klevže


Spremenjen način dela in življe-nja vpliva na potrebe in zahteve sodobnih kupcev. Desetletja uve-ljavljeno samogradnjo stanovanj-skih objektov zamenjuje sodobna gradnja po principu »na ključ«. Tak način gradnje narekuje vrsto organizacijskih sprememb stori-tvenih dejavnosti, te so namreč usmerjene k učinkovitemu po-slovanju, dvigu produktivnosti in ekonomičnosti.

Vse več je kupcev, ki v naložbah poleg udobja pričakujejo prihra-nek. Dviga se raven zavedanja, da smo neposredno povezani z naravo, oziroma, da smo del nje. Zato smo tudi odgovorni za naša dejanja, ki škodljivo vplivajo na okolje. Gre predvsem za okoljske spremembe, ki nas z izjemnimi vremenskimi pojavi opozarjajo na posledice našega ravnanja. Ob drugih naravnih virih ima za prihodnje generacije poseben pomen tudi energija, zato je po-membno preudarno izkoriščanje vseh virov energije.

Elektrika, nafta in plin so izpo-stavljeni velikim cenovnim niha-

njem, posredno ali neposredno onesnažujejo okolje ali pa so omejeni, zato je prišel čas za iz-koriščanje obnovljivih virov ener-gije.

V Hidrii nudimo visoko učinko-vite sistemske solarne rešitve, ki se odlikujejo z dolgo življenjsko dobo, enostavnima montažo in uporabo ter visoko kakovostjo.

Prve sisteme smo izdelali že 1980 leta in ves ta čas spremljamo nji-hovo učinkovitost in zanesljivost delovanja. Zato vemo, da učin-

kovitost sistema ne temelji samo na visoki kakovosti posameznih elementov sistema, ampak tudi na pravilno izbrani kombinaciji elementov solarnega paketa.

Dobro poznavanje elementov solarnega sistema in uporaba za-nesljive avtomatike sta ključ do uspeha prodajalca in zadovoljstva uporabnika. Ključno je poznava-

nje potreb in želja naročnika, vsak primer pa zase zahteva tudi samostojno analizo.

To dosežemo z:

) dobrim svetovanjem prodajnih inženirjev v fazi izbire sistema, ) sprotnim upoštevanjem de-janskih lastnosti okolja v času

montaže sistema, ) strokovno - prilagojeno mon-tažo sistema, ) kakovostnim zagonom, ) pravilno razlago sistema upo-rabniku, ) rednim preventivnim vzdrže-vanjem.

Omenjene dejavnosti lahko izpe-ljemo samo z načrtno vodenim sistemom, ki temelji na organi-zirani skupini strokovnjakov, ki znajo opredeliti svoje poslovne cilje in izbrati pravo strategijo za njihovo uresničitev.

Da bi lahko hitro in učinkovito trgu ponudili kakovostno in kon-kurenčno storitev, smo organizi-rali inštalatersko-servisno mrežo po vsej državi. Naloga strokov-njakov v inštalatersko-servisni mreži je hitra, kakovostna in konkurenčna montaža ter zagon solarnih sistemov.

V preteklosti je bilo izobraževa-nje inštalatersko-servisne mreže za montažo solarnih sistemov preskromno. Danes je jasno, da ob popolni tehnični dokumenta-ciji dodatno izobraževanje naših strokovnjakov prinaša boljše po-slovne rezultate in večje zadovolj-stvo kupcev. Zato Hidria za vse pogodbene inštalaterje organizira izobraževanje v Ljubljani ali v

Hidriina inštalatersko - servisna mreža za solarne sisteme

Sistemske solarne rešitve

Obiščite nas na sejmu DOM, 3.- 7. marec 2009 v hali B, prostor št. 11

Hidria d.o.o., Nazorjeva 6, 1000 LjubljanaHidria d.o.o., Nazorjeva 6, 1000 Ljubljana

Informacije: E: [email protected], T: 01 300 52 15, www.hidria.com

HIDRIA_SSE_180x85p0_DOM09.indd 1 11.02.2009 12:08:49 Uhr

Spremenjen način dela in življenja vpliva na potrebe in zahteve sodobnih kupcev. Desetletja uveljavljeno samo-gradnjo stanovanjskih objektov zamenjuje sodobna gra-dnja po principu »na ključ«.

Instalaterji ob koncu seminarja prejemajo potrdila o udeležbi


http://www.hidria.com


prostorih Hidria Inštituta Klima v Godoviču. V letu 2008 smo organizirali 4 enodnevnih preda-vanj v Sloveniji in dve na Hrva-škem. Posameznega predavanja se udeleži od 20 do 25 slušateljev, ki tako pridobijo teoretično zna-nje obogateno s primeri iz prakse, hkrati pa se slušateljem razloži še najpomembnejše pravice in obve-znosti pogodbenega inštalaterja.

Po zaključku predavanj se obi-čajno razvije zanimiva razprava

med predavatelji in inštalaterji, izmenjava izkušenj bogati tako ene kot druge. Vsi udeleženci ob koncu seminarja dobijo potrdilo o udeležbi.

Da je zanimanje inštalaterjev za pogodbeno sodelovanje veliko, potrjuje podpis 98 pogodb v tri-najstih mesecih.

Novi pristopi v trženju naših iz-delkov nam torej narekujejo raz-vijanje podjetniške ustvarjalnosti,

ki temelji na znanju, prizadevno-sti, talentu in izkušnjah vsakega posameznika.

Če ste samostojni podjetnik s področja sanitarnih inštalacij, sistemov ogrevanja, klimatizacije ali hlajenja in želite svoje izkušnje bogatiti v veliki družini Hidriinih pogodbenih inštalaterjev, nas lah-ko pokličete na telefon: 01 3305 224 ali nam pišete na naš elek-tronski naslov: [email protected].

Nudimo vam:

) nabavo elementov solarnega paketa po konkurenčnih cenah z zagotovljeno količinsko sti-mulacijo, ) tehnično dokumentacijo,

) strokovno izpopolnjevanje, ki temelji na najnovejših teo-retskih spoznanjih in bogatih praktičnih izkušnjah, ) poslovno etiko in pripadnost podjetju, ) zagotovljeno redno preskrbo elementov solarnih sistemov in rezervnih delov in ) pomoč pri odkrivanju poslov-nih priložnosti.

Za končni uspeh so potrebni tudi prvi uspešni koraki. Naredite jih z vstopom v inštalatersko-servisno mrežo uspešne mednarodne kor-poracije Hidria in se pridružite njenemu odgovornemu poslova-nju s promoviranjem in vgradnjo obnovljivih virov energije.

Avtor prispevka: Josip Mesarič

Da ne bi bili razočarani ob pr-vih izdatnejših sončnih žarkih je prav, da predhodno opravimo ne-kaj stvari, ki so nujno potrebni, da nam bo solarna naprava v veselje in ne razočaranje.

Kot vsako tehnično napravo mo-ramo vključiti tudi za termično solarno elektrarno na strehi za

redno vzdrževanje. Veliko dela, če imamo le malo rokodelskega znanja, lahko brez večjih naporov opravimo tudi sami.

Vzdrževanje

Če želimo, da bo naprava dobro delovala, je potrebno vsaj vsako drugo, če že ne vsako leto poskr-

beti za naslednja dela: )Preveriti, če je v sistemu priso-ten zrak, je potrebno napravo dobro prezračiti in dopolniti na določeni tlak, )Toplotni medij v napravi na-polniti z zaščitno tekočino pro-ti zmrzali, )V toplotnem menjalniku po-skrbeti za preprečevanje in od-laganje vodnega kamna )Preveriti delovanje varnostne-ga ventila )Pregledati toplotni hranilnik )Preveriti tlak v raztezni posodi )Pregledati solarne sprejemnike in pritrditve

Razen tega naj bi se redno prever-jalo delovanje solarne naprave, vključno z delovanjem obtočne črpalke. V kolikor niste prepriča-ni v vaše spretnosti, pa pokličite v pomoč specializirano podjetje. Tako lahko istočasno poskrbite tudi za nadzor vašega ogrevalne-ga sistema. Takšen pregled vas lahko stane maksimalno od 30 do 50 EUR. Čiščenje solarnih spre-jemnikov z zunanje strani pona-vadi ni potrebno. Z raznimi testi na napravah, ki so v delovanju že več kot 15 let se je pokazalo, da je delovanje brez čiščenja stekel slabše le za 1 %. V kolikor živite na prometno zelo obremenjujo-čem delu, kjer je onesnaženost ozračja zaradi številnih vozil ali bližine industrije zelo visoka, je čiščenje sprejemnikov vsekakor priporočljivo.

Zaradi tega se priporoča vgradnja toplotnega merilnika. S takšno napravo se lahko ugotavlja tudi funkcionalnost celotne naprave. Po ugodno nizki ceni je mogoče kupiti napravo, s katero je mogo-če evidentirati količino proizve-dene toplote.Visoko kvalitetne solarne naprave imajo življensko dobo od 20 do 30 let, elektronske komponente pa okoli 20 let.

Servis solarne naprave

Slika – Moč sevanja v W/m2 in dnevno sevanje v kWh/m2

Vse bližje smo pomladi. To je čas, ko nas prijetni in topli sončni žarki razveselijo s svojo toplino. Številni lastniki solarnih ogrevalnih naprav imajo razlog več za svoje vese-lje. Prične se obdobje, ko občutijo topla ogrevala in tudi voda, ki teče iz pipe je vsak dan bolj topla.


Na področju RAMP-a delujejo številna nevojaška podjetja in ustanove, v raziskavah in razvo-ju nanotehnologij pa sodelujejo tudi številna podjetja iz drugih držav. Merilo »nano« se nanaša na objekte, velike od 1 do 100 nanometrov (1 nm je milijardni del metra), ki jih človeško oko ne more zaznati brez močnih mikro-skopov.

3D solarne celice imajo vgrajeno nano cev iz ogljika, s čimer se podvoji količina pridobljene ener-gije, katera se pretvori iz svetlobe v električno energijo. Uporaba novega modela s postavitvijo sončnih celic v sončni stolp, ki so vodene s posebnim računalni-škim programom, se je s pomočjo simulacije dosegla kar 500 krat višja absorpcija svetlobe kot z običajnimi sončnimi celicami in kar za devetkrat večja, v primerja-vi s trenutno najbolj zmogljivimi tridimenzionalnimi sončnimi ce-

licami. Zasluga za ta dosežek pri-pada komaj 12 letnemu študentu iz ameriške zvezne države Ore-gon. Uspelo mu je razviti visoko zmogljivo tridimenzionalno na-nocevno sončno celico za vidno in UV-svetlobo. 3D sončne celice so v uporabi že kar nekaj časa.

Tovrstne celice je mladenič upo-rabil za svoje raziskave in na kon-cu uspel vnesti kar revolucionarni podvig. Brez širše pomoči, katere je bil deležen na inštitutih Geor-gia Tech in Notre Dame. Pred tem je mladenič, kljub svoji mladosti že študiral jedrsko fuzijo in nano-tehnologijo. Razvoj sončnih celic je bil v zadnjih letih deležen izje-mnega napredka. Zavedati se je treba, da na svetel in lep sončen dan, daje Sonce približno 1000 vatov energije na kvadratni meter površine Zemlje.

Če bi lahko uporabili vso to ener-gijo, bi domove in pisarne na-

pajali s čisto in poceni energijo. Sončne celice so sestavljene iz polprevodnikov, kakršen je na primer silicij, ki se trenutno naj-pogosteje uporablja.

Ko pride svetloba do prevodni-škega elementa, se delček pretvo-

ri v energijo tako, da se sprostijo elektroni, nastalo električno polje pa prisili elektrone, da se gibajo v določeno smer.

Takšno gibanje elektronov ime-nujemo tok, in s tem ko na zgor-nji in spodnji strani celice na-mestimo kovinske elemente, ga lahko usmerimo ter uporabimo za napajanje električnih naprav.

Ta tok, skupaj z napetostjo celic (odvisno od električnega polja) definira moč (W), ki jo sončna ce-lica lahko proizvede. Uporaba se ne konča tukaj, ampak so sončne celice prisotne tudi na drugih po-dročjih, na primer v avtomobilski industriji, za napajanje na sate-

litih, elektronskih napravah in celo integrirane v nekatera obla-čila. Pri uporabi najsodobnejših tehnologij se srečujemo tudi s temno stranjo tovrstne uporabe. Pri varovanju okolja namreč še niso natančno določeni postop-ki za varno uničenje in reciklažo nevarnih snovi, ki nastanejo tako pri proizvodnji celic kot tudi ob koncu njihove življenjske dobe.

3D solarne celice

Smo švicarski proizvajalec kolek-torjev z vakumskimi cevmi, ki se odlikujejo z visoko kvaliteto in so certificirani pri švicarskem in-štitutu SPF (www.spf.ch) in pri nemškem inštitutu Fraunhofer (www.fraunhofer.de).

Naša tehnologija je patentno za-ščitena. Kvaliteta naših izdelkov pa se orientira po standardu kva-litete EURO (Euro Norm/EN). Naše kolektorje razvijamo in pro-izvajamo v Švici. Naša kontrolna poročila/certifikate najdete na naši domači strani www.amk-so-lac.com. Podjetju AMK-SOLAC

Systems AG je uspelo razviti ter-mični solarni sistem, ki na evrop-skem prostoru postavlja merila. Naši patentirani kolektorji OPC zagotavljajo izrabo solarne ener-gije v vseh štirih letnih časih, tako v srednjem delu kot tudi v višjih alpskih legah in hladnih regijah. S kolektorji z vakumskimi cevmi dosegamo zelo dobre rezultate, saj le ti štejejo k najboljšim na trgu, kar se tiče zmogljivosti in kvalitete. Kolektorji OPC so opti-mirani, da dosežejo maksimalno zmogljivost pri minimalni povr-šini – optimum za vsako velikost objekta.

Z vakuumskimi kolektorji skozi vse leto topla voda in podpora pri ogrevanju

Predstavnik AMK za Slovenijo: ThermoDynamic d.o.o, Gsm.:041 623 371e-mail: [email protected] www.solarno-ogrevanje.com

Nanocevke za logistiko ali izraz RAMP se uporablja pred-vsem v vojaških raziskovalnih in znanstvenih krogih, ven-dar so tovrstne tehnologije, izdelki in aplikacije namenje-ni tudi javnem sektorju, gospodarstvu in izobraževanju.

http://www.spf.ch

http://www.fraunhofer.de

http://www.amk-so-lac.com




http://www.solarno-ogrevanje.com


Pri vseh ogrevanjih, pri katerih sprejema vir toplote svojo energi-jo od zgorevalnega procesa (kur-jenje z lesom, premogom, oljem), igra odvajanje zgorevalnih pro-duktov skozi dimnik poleg tega, da odstranjuje dimne pline, še eno važno vlogo. Ker so segreti plini (tudi segreti zrak) lažji, ka-kor pa je okoliški zrak, se dvigajo (vzgon). Odvajanje dimnih pli-nov skozi dimnik povzroča torej v kuriščih določen vlek, ki je večji, čim višji je dimnik in čim višja je temperatura dimnih plinov kurišč, ki so priključena na ta di-mnik.Dimnik za centralno ogrevanje ima nalogo, da odvaja iz kurišča zgorele pline in da ustvarja potre-ben vlek, posledica je podtlak v

kurišču, v katerega vteka okoliški zrak, potreben za zgorevanje.

Dimni plini imajo višjo tempera-turo kot zunanji zrak, zato so spe-cifično lažji in se dvigajo. Statični tlak iz dimnika:

) ps - Statični tlak ) h - višina dimnika )Qh - gostota zunanjega zraka )Qt - gostota dimnih plinov

Tlak je torej odvisen od višine dimnika in razlike gostot dimnih plinov in zunanjega zraka. Če je hladnejše, bo tlak močnejši, prav tako, če so dimni plini bolj vroči.

Tlak mora premagati upore pri pretoku dimnih plinov. Zaradi trenja ob stene dimnika se lahko

zgodi, da je koristni tlak premaj-hen. Koristni tlak se lahko izra-čuna:

pk = ps – pd - Δ pR

pk - koristni tlak statični tlak statični tlak: ps = h (Qh - Qt)dinamični tlak: pd = Qt * V2 / 2 v – hitrost dimnih plinov na izsto-pu iz dimnikaΔ pR - vsota tlačnih izgub za-radi trenja v ravnih kanalih (di-mniku)

Koristni vlek mora zagotoviti za-dosten podtlak v kurišču. Dimni plini naj se v dimniku čimmanj ohlajajo. Dimniki naj bodo po možnosti v notranjih zidovih stavbe, dimne tuljave naj grejejo ena drugo (slika 2).

Dimne tuljave naj dajejo čimmanj upora. Zato naj bodo znotraj

gladke (slika 1). Idealni presek dimnika je okrogel. Če so dimniki zidani iz opek, so ponavadi kva-dratnega ali pravokotnega pre-seka. Znotraj dimne tuljave niso ometane, ker bi omet sčasoma odpadel in bi se močno povečala hrapavost.

Stiki med opekami so skrbno izvedeni, da ne vdira v tuljavo zunanjii zrak in da je ta čim bolj gladka. Tuljave naj bodo navpič-ne.

Če jih moramo odklanjati od ver-tikalne smeri, jih smemo nagniti maksimalno za 30° in to vedno v isto smer. Opeke naj bodo ve-dno pravokotne na smer tuljave. Večina dimnikov je narejenih iz keramičnih elementov z okroglo cevjo.

Vgradimo jih v zid ali samostojno in tvorijo tuljavo. Stena take tu-ljave je zato bolj gladka, presek je okrogel (manjša površina za tre-nje plinov). Izkoristek je večji, ker je manj uporov, dimne pline pa lahko bolj ohladimo. Seveda pa jih ne ohlajamo pod 120° C, ker bi vodna para kondenzirala in kot spojina z žveplovim dioksidom

DimnikOgrevati pomeni v ožjem pomenu zvišati temperaturo nekega prostora. To pa lahko storimo z zvišanjem tempe-rature zraka, ki obdaja ljudi ali predmete (konvekcijsko ogrevanje), ali pa z obsevanjem s toplotnimi žarki (seval-no ogrevanje).

Slika 1 – Kompletni dimnik

Slika 2 – Skupinski dimnik

Slika 3 – Okrogli keramični dimnik


H2SO4 bi močno poškodovala dimnik..

Kurišče naj bo po možnosti ne-posredno priključeno na dimno tuljavo. Kjer to ni mogoče, vodi od kotla do dimne tuljave dimni kanal.

Kanal naj se dviguje proti dimni tuljavi, prehod vanjo naj bo zao-krožen. Kanal naj ima dovolj de-bele stene oziroma toplotno izo-lacijo, da se dimni plini preveč ne ohladijo. Kjer dimnik predre stre-

ho, moramo stik zatesniti. Vlaga, ki prodira v stavbo ob dimniku prenaša s seboj usedline dimnih plinov, katran, ki se izloča potem na stenah dimnika v bivalnih pro-storih. Poleg tega dimnik razpada. Najbolje je, če predre dimnik stre-ho na slemenu. Če to ni mogoče, mora segati nad »mrtvi prostor«, kjer nastane zaradi vetra nadtlak (glej sliko 4). Tak nadtlak bi sicer potisnil dimne pline po dimni-ku navzdol in zgorevanje bi bilo ovirano. Prav tako ne sme biti di-

mnik v »senci« višjih objektov. Vi-šina dimnika nad ravno (glej sliko 5) ali poševno streho (slika 6) mora biti točno izračunana in do-volj visoka. Dimnik zaključimo s primerno kapo. Enostavna beton-ska plošča daje najmanj upora pri izstopu plinov. Strah pred dežjem je odveč, saj se pri normalno upo-rabljenem dimniku ta vlaga takoj posuši. Vse migajoče zaščite in kape, pokrovčki itd. pri zidanih dimnikih močno ovirajo izstop dimnih plinov in so dovoljene le, če je dimnik dovolj visok in ima

zato dovolj močan vlek. Če je di-mnik prenizek, si lahko v vetrov-nih krajih pomagamo z raznimi nastavki. Kadar veter piha, sesa zrak iz dimne tuljave, kadar pa ne piha, je seveda vlek še manj-ši, saj se koristna višina dimnika zmanjša.

Razni »petelini«, ki se obračajo z vetrom, so dobri, vendar le, če so negovani in se res lahko obračajo. Če jih zanemarimo, je še slabše, kot če bi jih ne bilo.

Presek dimnika

Presek dimnika mora biti zado-sten, da odvaja vse dimne pline s primerno hitrostjo. Približna enačba:

Ad = 0,035 * ( Ø / √ h)

Ad [cm2] - presek dimnikaØ [W] - toplotni tok iz kuriščah [m] - višina dimnika

Pri keramičnih dimnikih z okro-glim presekom izberemo primer-no velikost. Primerno velikost keramičnega dimnika za kurjenje z nadtlačnim oljnim ali plinskim gorilnikom lahko najdemo v pre-glednici št. 1. Če je vlek premaj-hen, si pomagamo z umetnim vlekom, ventilatorjem. Tudi pri nadtlačnih oljnih gorilnikih je v kurišču nadtlak, ki dimne pline poriva v dimnik in je zato lahko presek dimnika manjši, ker je hi-trost dimnih plinov večja.

Rastoči stroški del in vse večje hitrost gradnje, silita k uvajanju montažnega načina gradnje. S prehodom na serijsko proizvo-dnjo posameznih veliko forma-tnih gradbenih elementov lahko v dobršni meri zmanjšamo stroške dela.

Dimniki proizvajalca Schiedel in številnih drugih proizvajalcev, z dimniško cevjo iz nerjaveče pločevine, zapolnjujejo vrzel pri ekonomični gradnji visokih več etažnih objektov. Njihova izdela-va je prilagojena zahtevam mon-tažne gradnje.

Montažni dimnik

Vse bolj rastoči stroški dela in hitrost gradnje dimnika silita uporabnike k izvajanju monta-žnih dimnikov. Montažni dimni-ki z dimniško cevjo iz nerjaveče pločevine zapolnjujejo vrzel pri ekonomični gradnji visokih več etažnih objektov. Njihova izdela-va je prilagojena zahtevam mon-tažne gradnje. Tako lahko danes kupimo dimnik z začetnim se-tom, kjer je na paleti pripravljen ves potrebni material za izgradnjo dimnika do višine 6,33 m. Mon-tažni dimniki so zelo primerni za uporabo pri nizkotemperaturnih in kondenzacijskih kotlih novejše generacije. Tako lahko v dimniku nastanejo večje količine konden-za, ki jih je potrebno iz dimnika odvajati. Zaradi tega se lahko do dimnika dovede odtočna cev, ki je povezana s kanalizacijo. Pri tem je potrebno biti pozoren na more-bitne predpise glede omejitve ma-ksimalne moči kurišča, do katere je možno povezavo s kanalizacijo izvesti brez uporabe nevtralizacij-ske posode!

Na sliki 8 je prikazan sistem ADW TecnoStar podjetja Schi-edel, ki je sestavljen iz notranje dimne cevi, zunanje nosilne cevi - oboje iz nerjaveče pločevine, ter vmesne toplotne izolacije debeli-ne 25 mm.

Prednosti montažnega dimniške-ga sistema:

) univerzalna uporabnost za vse vrste goriv in izvedb kotlov

Slika 6 – Višina dimnika nad poševno streho

Slika 4 – Tok zraka nad streho

Slika 5 – Višina dimnika nad ravno streho


) odpornost na visoke tempera-ture dimnih plinov ) neobčutljivost na kondenzaci-jo dimnih plinov ) korozijska obstojnost ) garancija, tudi do 30 let

Dimnike iz nerjaveče jeklene plo-čevine najpogosteje uporabljamo pri sanaciji obstoječih dimnikov in za gradnjo novih (glej sliko 8).

Pri vgradnji oziroma rekonstruk-ciji dimovodnih instalacij je po-trebno upoštevati ustrezne pred-pise in standarde. Pri načrtovanju dimovodnih napeljav je potrebno upoštevati še zahteve požarne varnosti, sanitarne varnosti ter možnosti izvajanja dimnikarskih

storitev, ker dimovodne naprave razen tega, da bistveno vplivajo na pravilno in varno delovanje kurilne naprave, predstavljajo tudi potencialno nevarnost za okolico.

Vzdrževanje in čiščenje dimnikaDimnik je namenjen odvodu di-mnih plinov, zato ga je potrebno skupaj z ostalimi dimovodnimi napravami redno čistiti. Za či-ščenje dimnika in dimovodnih naprav je zadolžen dimnikar, ki delo opravi strokovno. Delo pri čiščenju dimnika je namreč lahko tudi nevarno, saj se je potrebno povzpeti tudi na streho. Običajno pa tudi nimamo vsega potrebne-ga orodja za kakovostno izvedbo del. Pri kurjenju na trdna in teko-ča goriva je potrebno dimnik či-stiti enkrat mesečno, pri plinastih gorivih pa vsaj dvakrat v ogreval-ni sezoni.Za boljši izkoristek kotla in manj-še toplotne izgube v času mirova-nja kotla se priporoča vgradnja termične lopute, ki jo vgradimo v dimno cev med kotlom in dimni-kom. Motorne lopute vgrajujejo pri tlačnih plinskih ali oljnih go-rilnikih, pri pretočnih grelnikih in atmosferskih gorilnikih pa se vgradi bimetalna loputa. Ne glede na to kakšno gorivo se uporablja, bi morala biti pred začetkom ku-rilne sezone očiščena in pregleda-

na vsaka kurilna naprava. Med kurilno sezono se opravljajo le re-dna čiščenja dimnikov, ki so odvi-sna od vrste goriva. Pri pečeh na kurilno olje in plin poleg letnega pregleda pred kurilno sezono ni predpisano dodatno čiščenje med samo kurilno sezono. Je pa po-trebno pri pečeh na trdna goriva in lesno biomaso zaradi tvorjenja saj in drugih produktov, napravo

čistiti vsaka dva meseca.

Dimnikar med svojim obiskom očisti kotel, dimni kanal ter di-mnik, saj se med obratovanjem preko kurilne sezone v njih nabe-rejo saje in razni stranski produk-ti zgorevanja.

Pri čiščenju dimnika in dimnega kanala dimnikarji še pregledajo

tudi vse revizijske odprtine in me-sta, na katerih bi lahko prišlo do uhajanja dimnih plinov v prostor.

Če pri tem opazijo kakršnekoli nepravilnosti, pisno opozori-jo lastnika s tako imenovanim mnenjem o ustreznosti dimne napeljave, lastnik pa mora te ne-pravilnosti pred začetkom kurilne sezone odpraviti.

Slika 8 – Schiedel ADW TecnoStar dimna naprava

Slika 8 - Dimnikar

Slika 7 – Dimnik izdelan iz nerjave-če jeklene pločevine se najpogosteje

uporablja pri sanacijah

Preglednica 1: Premer keramičnega dimnika za kotle z nadtlačnim oljnim in plinskim gorilnikom.


Opeka je sestavni in tudi ključ-ni del večine hiš, grajenih v naši okolici. Vse bolj pa postaja z aspekta projektanta – arhitekta ključnega pomena uporaba opeč-nih zidakov polnjenih z mineral-nim granulatom.

Pri snovanju stanovanjskih objektov morajo izdelovalci na-črtov upoštevati želje investitorja glede razporeditve prostorov in oblikovanja objektov, prostorske pogoje, ki jih določa gradbena parcela, kot tudi zahteve pri-stojnih upravljalcev komunalne infrastrukture in ostalih soglaso-dajalcev.

Pred nakupom opeke, je dobro, da se posvetujemo s projektan-tom o dimenzijah opeke, ki bodo uporabljene za zunanje in notra-nje zidove. Pri zunanjih zidovih so pomembne masa, dimenzije in toplotne karakteristike same ope-ke. Pomemben člen pri nakupu opeke predstavlja tudi certifikat, ki ga lahko zahtevamo od proi-zvajalca ali trgovca, iz katerega je razvidno, da je proizvod pro-

izveden v skladu z zakonskimi predpisi in redno kontrolo, ter garantira, da opeka izpolnjuje vse zahteve v zvezi s kvaliteto.

Za zidanje lahko uporabimo pol-no ali votlo zidno opeko. Opeko ločimo po velikosti oziroma obli-ki, na klasično in modularno. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da mora biti opeka na-

rejena iz ekološko čiste surovine, brez dodatnih umetnih primesi, saj le tako garantira prijeten in zdrav dom. Nikoli ne kupujmo opeke na temelju razstavljenega primerka. V kolikor predvidevamo gradnjo objekta z uporabo Unipor Coriso opečnih zidakov, ki so polnjeni z mineralnim granulatom je po-trebno upoštevati tudi naslednje specifične zahteve:

) gradnja je modularna, s hori-zontalnim modulom v velikosti 12,5 cm, ) po vertikali je opečni modul 25,0 cm, ) stropovi so monolitni v armira-ni opečni ali betonski izvedbi, ) vse toplotne mostove v višini stropnih konstrukcij je potreb-no preprečiti z vstavki iz stan-dardnih toplotnoizolacijskih elementov debelin 2 cm ) za kasete za vgradnjo oken-

skih rolet ali žaluzij se predvidi uporaba originalnih opečnih elementov proizvajalca opek,

z vgrajeno termoizolacijo, )med okni in zidovi mora biti predvideno kvalitetno tesnje-nje stikov, ) fasadna obloga izvedena z ometom mora biti paropro-pustna in omogočati dihanje« objekta.

V preglednici št. 1 so prikazani trije različni profili opeke Unicor Coriso, ki jih je mogoče kupiti tudi na slovenskem trgu.Mode-ren način izgradnje pomeni polno nosilnost skupaj z visoko toplo-tno izolacijo. Optimalni prerez UNIPOR opeke dosega zelo do-bre statične vrednosti, kar ne daje le zaupanja ampak tud varnost objekta. Vse to pa omogoča fle-ksibilno načrtovanje in kasnejšo nadgradnjo objekta.

Gradnja z opeko Unicor Coriso, nam ne nudi samo zdravega ži-vljenja v stanovanju z aktivnim

varovanjem klime, temveč izrabi-mo tudi njeno petkratno najvišjo oceno za:

)Toplotno in zvočno izolacijo )Ekonomičnost )Enostavno in hitro klasično obdelavo )Ekološko in vzdržljivo opeko.

Z integrirano izolacijo v opeki se v času hitre rasti cen za ogrevalne energente, odlikuje predvsem za-radi enkratne toplotne vrednosti, saj le ta znaša samo 0,08 (W/8 m2)).

To pa zagotovo pomeni novo dimenzijo v toplotni izolaciji in nudi idealne pogoje za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš.Izdelava zidovja z ustreznim spa-janjem in vrstenjem (slika 3) v vseh nadstropjih z opeko WS 12 CORISO, je v skladu z dovolje-njem Z-17.1-883.

Opeka je v skladu z opisom zmo-gljivosti prekrita s kontaktno tankoslojno malto in se vziduje v skladu s predhodno omenjenim Sklepom Z-17.1-883 in po DIN 1053. V preglednici št. 2 so po-dani tehnični podatki za opeko UNIPOR – WS2 CORISO. Le strokovna in tehnično pravilna

Opečni zidaki, polnjeni z mineralnim granulatom

Slika 1 – Opečni zidak z integrirano toplotno izolacijo

Slika 2 – Pri zidanju z nanašalnim strojem, se malta nanaša v enakomerni debelini, samo 3 minimetrov

Gradnja hiše je enkratna investicija za celo življenje. Izbi-ra gradbenega materiala je zelo pestra. Na voljo so številni materiali. Les, kamen, opeka in drugi naravni ter umetni materiali so osnova za gradnjo vsake zgradbe.

Preglednica št. 1: Opeka Unicor Coriso se izdeluje v treh različnih profilih

UNIPOR W 08 CORSO W Toplotna izolacija

UNIPOR WS 10 CORSO WS Toplotna + zvočna izolacija

UNIPOR WS 12 CORSO WS Toplotna + zvočna izolacija

Preglednica št. 2: Tehnični podatki za opeko UNIPOR – W 12 CORIS

Artikel Št.

Opis artikla DFMere

DxŠxVPotreben material za Teža

kg / koskos na paleti

m2 na paleti

kg na paleti

neto cena EURm3 m3

21236 36,5 Unipor WS 12 CORISO 12 247x365x249 16 44 18,18 40 2,50 727 4.445,43

21220 36,5 polovička WS 12 6 128x365x249 32 88 7,50 80 2,50 600 2.787,40

21230 30,0 Unipor WS 12 CORISO 10 247x300x249 16 53 14,95 45 2,81 673 3.947,90

21226 Kotna opeka 7,5 182x300x249 22 73 8,70 60 2,81 522 3.199,90


Strehe pokrivajo zgradbe in jih varujejo pred vremenskimi vplivi, to je pred padavinami, vetrom, mrazom in vročino. Ločimo no-silne elemente in kritino. Glavni deli strešnega poveznika so lege in škarniki (šperovci), ki jih obli-kujemo glede na gradivo (les, jeklo, ojačani beton), na strešni naklon, na obliko ter težo kritine in obremenitev (sneg).

Za stanovanjske zgradbe upora-bljamo navadno škarnike z no-silno dolžino 4 m in medsebojno razdaljo 0,8 – 1,0 m; opaž debeli-ne približno 24 mm; strešne letve v prerezu 3 x 5 cm, oziroma 4 x

6 cm in dolžine 6 do 7 m; pove-znike pa v medsebojnih razdaljah približno 5 m. Strešni naklon je dostikrat predpisan z zakonskimi določili, sicer je pa odvisen od la-stnosti kritine in od načina kritja. Lesena ostrešja so lahko z vešali ali brez njih. Strešna vešala sesto-je iz leg in iz nanje postavljenih škarnikov.

Škarniki učinkujejo kot prostole-žeči, previsni in kontinuirani no-silci (tramovi), ki so obremenjeni predvsem na upogib. Strešne lege so pritrjene v določenih raz-daljah na veznikih (stropnikih), poleg tega pa morajo biti ojače-

ne v vzdolžni smeri (na primer s podporami – ročicami) in v prečni smeri (s stropniki). Pri enostav-nih ostrešjih manjše razpetine (< 10 m) so škarniki sidrani na

vznožne (kapne) lege, pri vešalih večjih razpetin in pri strešnem naklonu preko 40o so škarniki vezani še na vmesne lege in na slemensko lego.

Za majhne razpetine zadošča-jo ostrešja brez vešal, pri večjih razpetinah pa povežemo okvire z enim ali več prečniki. Ti prečniki so lahko pomični ali nepomični.

Za izračun strešne konstrukcije moramo upoštevati njeno lastno težo, težo snega, veter in poho-dno obtežbo. Lastna teža sestoji iz teže kritine, teže škarnikov, leg in veznikov in učinkuje navpično.

Teža snega učinkuje navpično in je odvisna od strešnega naklona: pri naklonu 20o je 75 kp/m 2, pri naklonu 60o pa 0 kp/m2. Veter obremenjuje streho pravokotno na ploskev, prometna obtežba pa je usmerjena navpično.

uporaba omenjenih zidakov bo zagotovila doseganje visoko za-stavljenih parametrov in zahtev za trajnost konstrukcij, energet-

sko varčnost objekta, izolacijo notranjosti od zunanjega hrupa in ugodno mikroklimo.Izpolni-tev omenjenih pogojev omogo-

ča udobno in prijetno bivanje v objektu, grajenem z opeko UNI-POR CORISO. Objekt zgrajen z našo opeko, ne bo samo lep,

ampak bo udoben, varen in ener-getsko učinkovit, v katerem boste lahko predvsem uživali mnogo let.

Za informacije se obrnite na:

Tamara Kozole,mobitel: 030/ 394 674

Majda Filipan, mobitel: 040 / 468 944

Slika 3 – Simbolični prikaz načina vezave (zarez)

Skupaj v aktivno prihodnost

Že od leta 1993 SONNENKRAFT aktivno opravlja pionirsko delo na področju solarne energije – vedno z novimi cilji in tehnologijami, kako najlažje vsakemu posamezniku približati in omogočiti ekonomično uporabo solarne energije. Prav tako kot naši visoko kvalificirani solarni strokovnjaki! www.sonnenkraft.com

Razširi si obzorja v novi Solarni Akademiji

Trg, ki se tako hitro razvija, kot trg s solarno energijo potrebuje vedno nove in nove solarne strokovnjake. Za sledenje trendom v hitrem razvoju alternativnih tehnologij pa so potrebna strokovno pripravljena izobraževanja. V podjetju Sonnenkraft pripravljamo za naše partnerje vsakoletna šolanja, kjer s pomočjo visoko usposobljenih strokovnjakov lahko dopolnijo in poglobijo znanja na področju solarne termije.

Vse informacije o šolanjih: Gsm: 040 / 259 384 email: [email protected]

OSTREŠJA – Osnova za mansardno stanovanje

Trikotno vešalo

Pred obnovo podstrešja oziroma ureditvijo mansardne-ga stanovanja je prav, da se predhodno poučimo z nekaj osnovami o podstrešju. Le tako se lahko izognemo števil-nim težavam, ki bi jih storili med časom gradnje oziroma obnove podstrešja.

http://www.sonnenkraft.com



Pogosto že s pravilno razporedi-tvijo naprav v prostor, ki je prila-gojena prezračevalnemu sistemu, dosežemo bistveno boljšo kako-vost zraka. V prispevku je prika-zana obravnavana problematika. ter podane osnove uporabe ra-čunalniških simulacij s CFD pro-gramskim paketom. Le te nam omogočajo učinkovit izračun porazdelitve zraka v prostorih in so edina prava podpora k reše-vanju problematike. S pomočjo računalniških simulacij dobimo napoved oziroma predikcijo po-razdelitve zraka, ki nam pogojuje kakovost zraka.

Uvod

Osnovni namen ogrevalnih, prezračevalnih in klimatizirnih (HVAC) naprav je zagotoviti ustrezno kakovost zraka ob toplo-tnem ugodju človeka. Kaj sploh je toplotno ugodje? Toplotno ugod-je je stanje, ki izraža zadovoljstvo človeka s toplotnim okoljem, kateremu je izpostavljen. To je definicija s katero se najverjetneje strinja večina, vendar je to hkrati tudi definicija, ki je ni moč prepro-sto prevesti v fizikalne parametre. Toplotno ugodje človeka je na-mreč pogojeno z mnogimi para-metri kot so: temperatura okolja v katerem se nahaja, oblečenost, telesna konstitucija, zdravje, sta-rost, letni čas, aktivnost človeka, osvetlitev, hrup, prisotnost vonjav v zraku, psihično stanje člove-ka ... Energetska kriza iz začetka sedemdesetih let prejšnjega sto-letja je botrovala k miselnosti, da je potrebno z energijo varčevati za vsako ceno. Posledično so se zmanjšale količine vtoka svežega zraka v stavbe, kar je botrovalo k

nižanju kakovosti zraka. Sočasno z nižanjem količin zraka pa se je v stavbah pojavilo več novih izvo-rov onesnaženja zraka. Gradbeni materiali, pohištvo, laserski ti-skalniki, fotokopirni stroji, čistila, ljudje s svojo aktivnostjo (vonja-ve, dihanje, parfumi …) namreč predstavljajo številne izvore ško-dljivih snovi, ki predstavljajo tudi potencialno nevarnost za člove-kovo zdravje. Posledica navede-nega je nastanek »bolnih stavb«.

Pojem »sindrom bolne stavbe« (Sick Building Syndrome, SBS) je sinonim za bivanjske pogoje pri katerih vsaj 20% ljudi, ki živi ali dela v takšni stavbi, poroča o bolezenskih znakih, ki so poveza-ni z bivanjem v stavbi. Leta 1984 je svetovna zdravstvena organiza-cija (World Health Organization) ocenila, da se v kar 30% stavb nad kakovostjo zraka pritožuje zelo veliko ljudi.

Kakovost zraka v prostoru je pro-blem, ki mu strokovnjaki različ-nih znanosti (strojništvo, medici-na, gradbeništvo, arhitektura …) v zadnjih letih posvečajo zelo veliko pozornost. Raziskave na-mreč kažejo, da velik del človeške populacije preživi v zaprtih pro-storih tudi do 90% svojega časa. V zadnjih letih potekajo tudi šte-vilne raziskave kakovosti zraka po svetu. Različne raziskave so pokazale, da je zrak v stavbah lahko veliko bolj onesnažen, kot je zunanji zrak. V zraku v stavbah je mogoče najti preko 900 različ-nih škodljivih snovi.

Kakovost zraka v prostoru je ne-posredno pogojena in definirana z učinkovitostjo prezračevanja

in z učinkovitostjo izmenjave zraka, ki ju pogojuje distribuci-ja oziroma porazdelitev zraka v prostoru. V praksi pa se pogosto srečujemo s primeri nezadostne kakovosti zraka, ki so posledice nepravilne konstrukcije sistema ter pogoste zamenjave namemb-nosti prostorov. Včasih pa lahko na izboljšanje kakovosti zraka v prostorih vplivamo že s preprosto preureditvijo prostora in prestavi-tvijo posameznih elementov.

Žal inženirji-projektanti klima-tizacijskih in prezračevalnih sis-temov premalokrat uporabljajo programske pakete za izračun distribucije zraka v prostorih. Izračun distribucije zraka se na-mreč izvede z uporabo modernih računalniških programov za nu-merično modeliranje porazdelitve fluida (CFD). Žal pa so ti zaradi svoje relativno visoke cene za ko-mercialne namene in podcenje-nosti uporabe premalokrat upora-bljeni izven akademskih krogov.

Akademski krogi svoje veliko ce-nejše licence lahko uporabljajo izključno za akademske name-ne. Edino CFD simulacije lahko podajo pravo sliko dogajanja v prostoru, še posebej v fazi na-

črtovanja ter največkrat tudi že v fazi delovanja sistemov in na-prav. Projektanti se nemalokrat ustrašijo kompleksnosti CFD programov, kljub temu, da na trgu obstajajo namenski progra-mi za inženirsko uporabo, ki so relativno preprosti za uporabo. Eden izmed takih programov je na primer ANSYS Airpak.

Paket ANSYS Airpak je na-menjen prav obravnavi HVAC problemov in omogoča mo-deliranje toka fluida, prenosa toplote, transporta kontami-nantov in toplotnega ugodja.

Paket je zelo enostaven za upora-bo in je namenjen predvsem inže-nirski rabi, saj ne zahteva kom-pleksnega znanja za uporabo, kot to običajno zahtevajo od uporab-nika CFD programi. Kljub svoji navidezno omejeni uporabnosti (namenjen je predvsem obrav-navi HVAC problemov) za reše-vanje fizikalnih enačb uporablja zelo zmogljiv ANSYS FLUENT CFD solver, kar zagotavlja dobre rezultate, ki so seveda pogojeni z začetnimi in robnimi pogoji simu-lacije. Nadaljevanje v prihodnji številki

Dr. Simon Muhič, univ. dipl. inž.

Kakovost zraka v prostorihUstrezna kakovost zraka v prostorih je pogojena z ustre-znim načrtovanjem prezračevalnih sistemov in naprav kakor tudi z vzdrževanjem le-teh. Poleg tega se namemb-nost prostorov pogosto spreminja, prezračevalni sistemi pa pri tem največkrat ostanejo nedotaknjeni. V sodobnih pisarniških prostorih imamo veliko virov onesnaženja zraka. Pravilno načrtovanje omogoča minimalno izposta-vljenost uporabnikov onesnaženemu zraku.


Izdelki ustrezajo najvišjim kako-vostnim zahtevam, uporabniku pa olajšajo delo, prihranijo čas in nudijo varnost. Naše izdelke izde-lujejo dobavitelji, ki jih izbiramo sami in ki ustrezajo strogim kako-vostnim zahtevam podjetja Sikla. To našemu podjetju omogoča hiter in ustrezen odziv zahtevam tržišča.

Vse Sikla izdelke odlikujeta tako dodelana tehnologija in visoka kakovost izdelkov kot tudi upo-rabniško usmerjena zasnova.

Siconnect – visoko z in-dividualnimi sistemskimi rešitvami

Sikla, kot eden izmed pionirjev na svojem področju, že več kot

štiri desetletja zaznamuje trg iz-delkov za pritrjevanje. Naši izdel-ki so sedaj na voljo že v več kot 35 državah.

Siconnect program izdelkov sega vse od enostavnih elementov za pritrjevanje do kompleksnih sistemskih rešitev in specialnih izdelkov za specifične potrebe. Siconnect izdelki zadoščajo naj-višjim kakovostnim zahtevam in ponujajo enostavno in hitro mon-tažo z ogromnimi prihranki.

Varnost najboljših povezav

Za vas in vaše projekte razvijamo zmeraj le optimalne rešitve pri-trjevanja. Nekaj posebnega: Za izdelke, ki jih sami načrtujemo in za rešitve na področju pritrjeva-

nja, ki jih izvedemo s svojimi iz-delki, nudimo popolno garancijo.

Pressix CC hiter montažni sistem profesionalcev za profesionalce

Z našim sistemom Pressix CC je montaža tirnic v hipu konča-na. Nastavite montažni element

in glavo vijaka ali nastavni vijak pritisnite v tirnico. Navojna plo-šča se avtomatično zapre v profil tirnice. Gradbeni element je tako varno fiksiran in ne zdrsne niti v primeru pravokotno postavljenih tirnic. Položaj lahko tudi brez te-žav prilagajamo. Priviti je treba le še vijak – in končano! Roko-vanje s sistemom Pressix CC je enostavno in zagotavlja montažo z ogromnimi časovnimi in stro-škovnimi prihranki. Prepričajte se tudi sami in si oglejte naš pred-stavitveni montažni filmček! (na spletnem naslovu www.sikla.si).

Odlična kakovost

Filozofija našega podjetja je, da kontinuirano razvijamo izdel-

ke, storitve in sisteme ter preko odlične kakovosti dolgoročno iz-polnjujemo pričakovanja svojih strank.

Podjetje Sikla je že leta 1993, in to kot eno prvih na tem področju, prejelo certifikat DIN ISO 9001. S tem je podjetje dobilo tudi po-trditev svojega obsežnega in učin-

kovitega sistema vodenja kakovo-sti. V sodelovanju z industrijskim združenjem za ogrevalno, klimat-sko in sanitarno tehniko (BHKS - Bundesindustrieverband Heiz-ungs-, Klima-, Sanitärtechnik e.V.) in osrednjim združenjem za sanitarne, ogrevane in klimatske sisteme (ZVSHK - Zentralver-band Sanitär Heizung Klima) svojim strankam nudimo ob-sežne jamstvene dogovore. Iz-delujemo pametne in strankam prilagojene rešitve za pritrjevanje za domačo in industrijsko rabo. S tem zmanjšamo stroške montaže, skrajšamo čas izgradnje in dose-žemo kalkulacijsko varnost. Te-meljitost naše montaže omogoča dobavo individualnih, v projekt usmerjenih manjših serij.

Inovativni sistemski izdelki SiklaSikla sistemski izdelki nastajajo in se razvijajo znotraj kreativnih skupin v sodelovanju z notranjimi in zunanji-mi strokovnjaki.

http://www.sikla.si


Opeka sistema POROTHERM DRYFIX je brušena na obeh na-ležnih površinah, zato je zidanje enostavno, hitro in natančno.

Kot vezivo uporabljamo PO-ROTHERM DRYFIX Extra po-liuretansko lepilo, ki dosega zelo močno sprijemljivost in se lahko uporablja v vseh letnih časih.

Stroški zidanja in stroški dela se znižajo zaradi veliko hitrejše gradnje, objekt pa je zaradi suhe gradnje hitreje vseljiv.

Posebna pena POROTHERM DRYFIX Extra se nanaša z pišto-lo za poliuretansko (PU) peno, zato je uporaba zelo enostavna in hitra. PORORTHERM PLAN

DRYFIX brušena opeka se eno-stavno polaga ena na drugo z min. 30% prekrivanjem ter ver-tikalno s spajanjem s sistemom pero in utor. Dodatna korist za investitorja je poleg enostavne uporabe in hitrosti gradnje še do-datni prihranek malte, kar pome-ni pri povprečni stanovanjski hiši cca. 10.000 litrov malte.

Gradnja s POROTHERM DRY-FIX sistemom:

1. Priprava horizontalne hidroizolacije

Po izdelavi prve plošče položimo hidroizolacijo, ki mora biti 15 cm širša kot je debelina zidu, da se lahko spoji z izolacijo pod estri-hom.

2. Sloj malte za izravnavo

Po položitvi hidroizolacije označi-mo položaje in debeline zidov.

Pred začetkom zidanja izravna-mo podlago na mm natančno z 1,5 cm debelim slojem malte. Pri-poroča se uporaba zelo natančne Nivelliermax libele.

3. Zidanje prve vrste

Prva vrsta opeke se polaga na še vlažno izravnalno malto. Del opeke, ki se stikuje z malto, pred

zidanjem namočimo. Pomembno je, da se prva vrsta položi natanč-no. Kontrolo horizontalne ravno-sti prve vrste preverjamo z 3-4 m dolgo aluminijasto letvo. Opeke se polagajo ena poleg druge po sistemu pero in utor, brez malta-nja v vertikalnih spojih.

4. Priprava POROTHERM DRYFIX Extra PU pene

POROTHERM DRYFIX Extra lepilno peno je potrebno pred uporabo dobro pretresti in jo pritrditi na pištolo. Nato odvi-jemo vijak pištole in pritisnemo na vzvod (cca. 2 sec), da se pena pojavi na koncu cevi. Izhod pene nadzorujemo s pritiskom na vzvod pištole.

Revolucionarna opečna gradnja s POROTHERM DRYFIX SistemomBlagovna znamka POROTHERM je sinonim za kvalite-tne, inovativne in okolju prijazne opečne izdelke. Trende razvoja protipotresnega zidaka POROTHERM S smo nadaljevali in razvili sistem POROTHERM DRYFIX, ki omogoča izredno hitro, kvalitetno in na potres odporno gradnjo.


5. Priprava POROTHERM PLAN DRYFIX opeke

Najprej očistimo prah iz naležnih površin z večjim čopičem. Na izravnano prvo vrsto opeke na-nesemo dva paralelna traka pene, premer traka naj bo cca. 3 cm debel in od roba brušene opeke oddaljen za cca. 5 cm. Pri debeli-

ni zidu 12 cm nanesemo le 1 trak POROTHERM DRYFIX Extra lepilne pene.

6. Zidanje

Brušeno opeko postavimo na peno preden se le ta posuši. Ko je opeka postavljena na peno se ne sme več premikati.

Po porabi pene je potrebno na pi-štolo namestiti novo dozo. Dozo odlagamo vedno v pokončnem položaju.

POROTHERM PLAN DRYFIX opeke uporabljamo za zunanje nosilne in notranje predelne zido-ve. Z njimi dobimo ravno površi-

no zidu in urejeno ter čisto grad-bišče. Preiskava strižne trdnosti zidu po SIST EN 1052-3, ki je bila izvedena na inštitutu ZAG Ljubljana v junija 2008, je doka-zala primernost POROTHERM DRYFIX sistema za zidanje no-silnih zidov stavb na potresnih področjih v Republiki Sloveniji.

Varčna svetilka Reflecta

Osnovni značilnosti svetilke sta visok izkoristek svetlobnega toka (do 93,8 %) in dolga življenjska doba. Posebnost so specialne

refleksije, ki svetlobo ojačajo in elektronika z življenjsko dobo do 100.000 delovnih ur, ki nemoteno deluje tudi pri ekstremnih tempe-raturah in napetostnih sunkih do 400 V. Taki pogoji delovanja pa so

pogosti v industrijskem okolju. Ob prihranku električne energije se izboljšata svetlobna jakost in kakovost svetlobe. Posebna sveti-la zagotavljajo najboljšo simulaci-jo dnevne svetlobe; svetlobni tok in barva svetlobe se s časom ne spreminjata in nista odvisna od temperature prostora. Življenjska doba najnovejših sijalk je v pov-prečju najmanj 5 let.

Za daljinsko brezžično upravlja-nje so nameščeni senzorji. Sistem uporablja za prižiganje enega ali več senzorjev. Število senzorjev je bistveno nižje kot pri drugih izdelkih konkurenčnih podjetij. Pri zamenjavi obstoječih svetilk z novimi svetili Reflecta ni potreb-no zamenjati obstoječe električne napeljave.

Uporaba v praksi

Podjetje Svetloba, d. o. o., poleg proizvodnje svetil izvaja tudi sve-

tlobni inženiring in montažo. S celotnim pristopom od izdelave do izvedbe projekta »na ključ« strankam nudijo jamstvo za ka-kovost in moč svetlobe tudi v času dolgotrajne uporabe, kar je posebnost na evropskem trgu. Investicija v energetsko varčen sistem Reflecta je ekonomsko za-nimiva, saj se izplača v zelo krat-kem roku. V kooperaciji z bančni-mi institucijami lahko prihranek električne energije ponudijo tudi brez potrebne začetne investicije. Na željo pa lahko svetlobo tudi najamete. Enostavno zamenjavo in namestitev lahko izvede vaše strokovno osebje.

Energetsko varčna svetila Reflec-ta pomenijo prihranek denarja in dnevno svetlobo.

Svetloba, d. o. o., IOC Zapolje III/12, 1370 Logatec, tel.: 041 631 572,

[email protected], www.svetloba.eu

Energetsko varčna industrijska svetila ReflectaV industrijskem okolju so potrebna učinkovita in energet-sko varčna svetila. Podjetje Svetloba, d. o. o., je v okviru razvojnega projekta, v katerem so sodelovala tuja in do-mača podjetja ter Fakulteta za elektroniko in SIQ, razvilo novo energetsko učinkovito in varčno svetilko Reflecta.


http://www.svetloba.eu


V preteklih 30 letih se je sistem Lossnay razvijal ter dopolnjeval tako, da danes s ponosom pred-stavlja celo paleto brezhibno tehnološko in energijsko varčnih prezračevalnih naprav. Prezrače-

valne naprave Lossnay z vgraje-no rekuperativno papirno kocko, znižujejo porabo električne ener-gije in s tem stroške. Delujejo po sistemu, da pri odvodu uporabijo slab in topel ali pohlajen zrak iz

prostora za lastno ogrevanje ali hlajenje svežega zraka, ki ga do-vajajo v prostor iz okolice in s tem istočasno približajo temperaturo dovodnega zraka kar najbližje temperaturi zraka v prostoru.

Letošnje leto Mitsubishi Electric predstavlja novo serijo toplotnih izmenjevalcev Lossnay LGH-RX5, namenjenih zagotavljanju prihrankov energije in povečanju kvalitete svežega zraka dovede-nega v prostor.

Predstavljamo novo »HI-PER-ECO« jedro Lossnay

Jedro toplotnega izmenjevalca je »HYPER ECO« jedro, izdelano po posebnem procesu, ki ga je razvil Mitsubishi electric. Jedro je izdelano iz strukture, ki temelji na zlaganju enojnih ultra tankih papirnatih plasti, ki prepuščajo visoko vlago in ki so pri novem modelu še učinkovitejše, s čimer

se izboljša energijska izkorišče-nost pri izmenjavi zraka. Novo in izboljšano »hyper eco« jedro ne prepušča v prostor nezažele-nih vonjav in škodljivih plinov, po drugi strani pa omogoča zelo visok križni pretok zraka.

Zaradi posebno obdelanega (hi-droskopskega) papirja in speci-fične notranje zgradbe razdelilnih in valovitih ploščic jedro ohranja idealno temperaturo in skrbi za razvlaževanje prostora, hkrati pa povečuje učinek toplotne izme-njave.

V jedru se, prav zaradi hidroskop-sko obdelanega papirja, plini ve-žejo z vodo in jih ne prepuščajo v prostor. Jedro ne prepušča bak-terij, prav tako se v njegovi no-tranjosti ne nabira prah. Lossnay jedro je požarno varno, vzdrževa-nje pa je nezahtevno, saj se zuna-nji filter očisti 1 x letno, jedra pa predvidoma vsaki dve leti.

Kakovost zraka in varčevanje z energijo za vsak prostorProizvajalec Mitsubishi Electric, s sedežem na Japonski, že 85 let s svojimi neprestanimi inovacijami in bogati-mi izkušnjami na področju klimatizacije skrbi za nove standarde na področju tehnologije hlajenja, ogrevanja in prezračevanja. Dejstvo seveda je, da slaba kvaliteta zraka slabo, če ne že škodljivo vpliva na znižanje naše produk-tivnosti, na naše počutje in zdravje.


CO2 Senzor

Pomembna novost je možnost priključitve »CO2 senzorja« na Lossnay napravo. S tem omogo-čimo, da pri povečani vsebnosti CO2 plina v prostoru, senzor s si-gnalom javi krmilniku, ki preklo-pi hitrost ventilatorja na visoko hitrost. Ko dosežemo normalno oz. dovoljeno vsebnost CO2-ja v prostoru pa se hitrost ventilator-ja zmanjša v »zelo nizko hitrost«. Vse za zmanjšanje porabe elek-trične energije.

Krmiljenje

Pri izbiri pretoka zraka v to-plotnem izmenjevalcu je, poleg standardnih hitrosti (zelo hitro,

hitro in nizko) sedaj dodatno na voljo še »zelo nizka hitrost« (razen pri modelih LGH150XS in 200RXS). Hitrost delovanja je namreč odvisna od tega, v ka-kšnem okolju in kje je naprava nameščena. Dodatna pomembna novost pa je vsekakor »By-pass« ventiliranje oz. »free coling« ope-racija, ki nam omogoča direktno dovajanje hladnega zunanjega zraka v primeru, da je notranjost pretopla; zopet za zmanjšanje po-rabe električne energije.

Novi upravljalnik PZ-60DR-E

Za prezračevalne naprave Los-snay serije RX5 je na voljo novi daljinski upravljalnik, ki s svojimi novimi možnostmi funkcionalnih

izbir občutno pripomore k celo-tnemu procesu varčevanja z ener-gijo. Videz in uporabnost novega upravljalnika ustreza vsem stan-dardom klimatskih naprav Mitsu-bishi. Vse operacije oz. funkcije, ki so se prej s težavo nastavljale na glavni enoti toplotnega izme-njevalca Lossnay, se sedaj lahko enostavno (po korakih) nastavijo preko upravljalnika. Novi matrič-ni zaslonski prikaz upravljalnika nam omogoča enostavno nasta-vitev operacij in funkcij, hkrati pa lahko preko zaslona spremljamo trenutno delovanje in stanje to-plotnega izmenjevalca zraka.

Poleg prezračevalnih naprav Los-snay in GUF(GUF - Lossnay z vgrajenim registrom za hlajenje

ali gretje dovodnega zraka in vlažilno napravo, vam v svojem celovitem prodajnem programu ponujamo tudi klimatske napra-ve in sisteme za gospodinjsko ali splošno uporabo (RAC), pro-fesionalne klimatske naprave za posebno zahtevne prostore (PAC,Mr-slim), klimatske sis-teme VRF-City Multi za večje in manjše objekte, razvlažilce zraka za gospodinjsko uporabo, toplotne črpalke za stanovanjske objekte (ZUBADAN) ter zračne zavese, vse proizvajalca Mitsubi-shi Elctric.

Za tehnično svetovanje in sodelo-vanje nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 98 98.

Mateja Mauser, Ream d.o.o.

Pri tleh nastane vrtinčenje, plast je visoka kake tni metre. Sesalne odprtine naj bi torej bile višje.Se-salne odprtine so lahko take kot

na sliki 1 in 2. V betonskem ka-nalu so žaluzije, tako zavarujemo kanal pred padavinami in pred vdorom ptic in večjih delcev ra-

znih snovi. Tudi, v pločevinastem kanalu, ki vodi preko strehe, so zaščitne rešetke.

Tak kanal mora biti v toplejših prostorih (v strojnici) izoliran, da se zračna vlaga ne kondenzira na hladnih površinah. Enak kanal,

slika 2, je namenjen odvodu od-padnega zraka.

Sveži zrak prehaja skozi filtre, pre-den vstopa v prostore, da odstrani-mo predvsem trdne delce (prah). Filtri so iz papirja, platna, pla-stičnih snovi, kovine in drugega.Slika 1 – Zajem zraka nad terenom

Slika 2 – Zajem ali odvod zraka na strehi

Zajem in odvod zrakaSveži zrak zajemamo tam, kjer je najbolj čist. Za objekt v mestu na primer bomo zajemali zrak na dvoriščni strani, ne pa s ceste. Zajemamo ga čim višje. Pri tleh dvigajo ude-leženci prometa prah. Ta se dviguje in spet pada.


PrezračevanjeDober zrak v prostoru in racionalna poraba energije ustvarjata bivalno ugodje. Naraščajoče cene energije in težnja po zmanjšanju izpusta CO2 v ozračje sta privedla do sodobne gradnje objektov, kjer se uporablja vedno boljša toplotna izolacija ter izolativnejša okna in vrata.

Zračni zemeljski kolektor je idealna rešitev za

racionalen način prezračevanja. Funkcija zemeljskega kolektorja je predgretje vstopnega zraka

v mrzlih dnevih in ohladitev vstopnega zraka v vročih dnevih. Glede na zunanjo temperaturo regulacijska loputa uravnava zajemanje

zraka preko kolektorja oziroma direktno iz okolice.

Primer izvedbe prezračevanjaUmazan zrak poln prašnih delcev, vlage, CO2 in neprijetnih vonjav, se odvaja iz kopalnic, sanitarnih in drugih bivalnih prostorov. Preko filtra, pa se dovaja svež zrak iz okolice. Odpadni zrak odda v rekuperatorju del svoje toplote svežemu zraku.

Pri takšnjih gradnjah je potrebno poskrbeti za dovod svežega zra-ka. Z uporabo rekuperatorjev se svež zrak segreje na račun toplote odpadnega zraka. Tako se doseže v prostoru zdrava klima brez hru-pa, prahu, strupenih plinov in z idealno vlažnostjo.

Znanstveno je dokazano, da imajo ljudje, ki živijo v premalo prezračenih prostorih, pogosteje zdravstvene težave kot na primer glavobole in alergije. Povprečen človek preživi 90% svojega časa v zaprtih prostorih. Zato je ustre-zno prezračen bivalni prostor zelo pomemben za kvaliteto bivanja.

Glavne prednosti prezračevanja z rekuperatorjem so naslednje:

)Povečano ugodje na račun konstantnega dovoda svežega zraka. Količina CO2 je zmanj-šana in neprijetne vonjave so odstranjene. )Optimalna vlažnost v prosto-ru. (Neustrezno odstranjeva-

nje vlage iz prostora povzroča neprijetno počutje in nastanek zidne plesni.) )Toplota ostane v bivalnem pro-storu, medtem ko ostane hrup zunaj. )Svež zrak gre skozi filtre in predgrelec. Mogoča je tudi vgradnja filtra nabitih delcev.

)Občutno zmanjšane toplotnih izgub.

Umazan zrak, poln prašnih del-cev, vlage, CO2 in neprijetnih vo-njav, se odvaja iz kopalnic, sanita-rij in kuhinje, v bivalne prostore pa se preko filtra dovaja svež zrak iz okolice. Odpadni zrak odda v rekuperatorju del svoje toplote svežemu zraku.

Rekuperator je toplotni izmenje-valec, kjer izstopni zrak predaja svojo toploto vstopnemu zra-ku. Ventilatorja v rekuperatorju

uravnavata pretok dovodnega in odvodnega zraka, filtri pa uravna-vajo čistost zraka. Za primere, ko izstopni zrak ne mora dovolj se-greti vstopnega zraka, ima reku-perator vgrajen električni grelec in termostat, ki vravnavata tem-peraturo vstopnega zraka.

Za notranje prezračevanja so razviti različni sistemi prezrače-valnih kanalov in sicer od sistema z gibljivimi antibakterijskimi in antistatičnimi cevmi do različnih izvedb ploščatih kanalov in izoli-ranih cevovodov.


Pogodbeno znižanje stroškov za energijo je pogodbeni model, ki predstavlja obsežno skupino pri-stopov, za zagotavljanje energet-skih storitev, ki so, na področju stavb, usmerjeni k varčevanju z energijo in zmanjšanju stroškov zanjo. Ta sistem postaja v zaho-dni Evropi eden pomembnejših načinov investiranja, v nove ali iz-boljšane energetske sisteme v jav-nem sektorju, pa tudi v majhnih in srednjih podjetjih. Predstavlja namreč eno izmed možnih reši-tev težav, saj omogoča izvajanje energijsko učinkovitih projektov tudi takrat, kadar omejena lastna sredstva tega ne omogočajo. S pomočjo pogodbenega znižanja stroškov za energijo je tako mo-goče, kljub pomanjkanju lastnih sredstev, investirati v obnovo naprav za ogrevanje, prezrače-vanje, klimatizacijo, hlajenje ipd. in tako izkoristiti razpoložljiv potencial za varčevanje z energi-jo. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo ni samo način finan-ciranja, je pogodbeni model, ki

poleg načrtovanja in vgradnje novih naprav, zajema tudi fi-nanciranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdr-ževanje, odpravo motenj, pa tudi motiviranje porabnikov energije. Njegova osnova je, bolj ali man,j obsežna pogodba, ki je sklenjena za dogovorjeni čas, med lastni-kom stavbe, naročnikom in za-sebnim podjetjem za energetske storitve, izvajalcem. Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije predstavlja lastnikom, ki nimajo lastnih sredstev, edino možnost za obnovo energetskih naprav. S tem si povečajo zanesljivost oskr-be z energijo, zmanjšajo njeno rabo, znižajo stroške zanjo, izbolj-šajo bivalne pogoje in zmanjšajo škodljive vplive na okolje. Kljub temu, tovrstnih projektov v Slo-veniji še skorajda ni. Pogodbeno financiranje je finančni model, pri katerem so ukrepi za učinko-vito rabo energije, financirani s strani tretjega partnerja, popla-čani pa iz tako doseženih ciljnih prihrankov, pri stroških za pora-

bljeno energijo. Razlikujemo dve obliki pogodbenega financiranja: pogodbeno financiranje na po-dročju dobave energije, oziroma energetskih naprav in pogodbeno financiranje na področju učinko-vite rabe energije.

1. Pogodbeno financiranje na področju dobave energije

Pogodbenik - izvajalec sklene, z naročnikom pogodbo o dobavi energije. Načrtuje, postavi, finan-cira in vzdržuje naprave, ter na-ročniku dobavlja končno energijo (elektriko, energijo za ogrevanje ali hlajenje), po pogodbeno do-govorjeni stalni ceni, ki vključuje, oziroma upošteva ceno energije, investicijske stroške in stroške re-dnega vzdrževanja, servisiranja in podobno.

2. Pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe energije

Pogodbenik – izvajalec, oz. inve-stitor opravi investicijska vlaga-nja in izvede ukrepe za znižanje stroškov, za rabo energije Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev, pri letnih prihrankih, pri stroških za energijo. Pogodba vse-buje garancijo naročniku, glede ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo.

Izvedba projekta pogodbenega

znižanja stroškov za energijo pri-naša naročniku številne koristi:

) zmanjšanje porabe in stroškov za energijo, ) vgradnjo sodobnejših, zane-sljivejših in energijsko učinko-vitejših sistemov brez lastnih vlaganj, ) zmanjšanje stroškov vzdrže-vanja, ) povečanje vrednosti stavb za-radi vgradnje sodobnih ener-getskih sistemov, ) izboljšanje delovnih in bival-nih pogojev v stavbah, ) okolju in podnebju prijaznejše ravnanje z energijo ipd..

Investirana sredstva povrne izva-jalcu, naročnik storitve, s perio-dičnim plačilom pogodbene cene. Omenjena plačila so lahko plačilo izvajalcu za dobavljeno koristno energijo ali pa njegov delež v pri-varčevanih stroških za energijo.

Obseg storitev izvajalca se deli, na osnovne in dodatne storitve. V vsakem primeru izvajalec prevza-me naloge načrtovanja, financira-nja in izvajanja energetske stori-tve. V njihovo izvedbo pa vključi svoje strokovnjake, po potrebi tudi podizvajalce. Med storitve izvajalca spadajo, praviloma, tudi obratovanje, oziroma upravlja-nje vgrajenih naprav, vključno z njihovim oskrbovanjem in vzdr-ževanjem, kakor tudi odpravlja-

Pogodbeno financiranje projektovPotencial za varčevanje z energijo, v javnem sektorju, je v Sloveniji ocenjen na 40%. Za razliko od slovenske in-dustrije, kjer učinkovitejša raba in ustreznejše ravnanje z energijo, zaradi konkurenčnih prednosti, ki jih prinašata, postaja vse bolj ustaljena praksa, se energetski problema-tiki v javnem sektorju, še vedno posveča razmeroma malo pozornosti. Načini financiranja javnega sektorja ne spod-bujajo sistematičnega pristopa in odločitev za investira-nje, v ustreznejše energetske sisteme.


nje napak. Na podlagi posebnih pogodbenih dogovorov se lahko, v okviru pogodbenega znižanja stroškov za energijo, izvajajo tudi dodatne storitve, ki so namenjene izkoriščanju tistih potencialov za varčevanje z energijo, katerih doseganje je odvisno od ravna-nja uporabnikov. Pri tem gre predvsem za izvajanje ustreznih ukrepov za motivacijo porabni-kov energije. Izvajalec lahko ener-getske storitve financira iz lastnih sredstev, kar je manj pogosto in pride v poštev za manjše projekte, ali pa potrebna sredstva zagotovi iz drugih virov, na primer z naje-mom posojila finančne institucije, običajno banke. Takšno financira-nje, ima v primerjavi z naročni-kovim najemom posojila številne prednosti:

) čeprav je lahko najem posojila za izvajalca dražji, kot bi bil za naročnika, pa lahko izvajalec običajno dobi dolgoročnejše

posojilo, ) pogosto je finančna institucija, na katero se obrne izvajalec, že seznanjena z modelom pogod-benega znižanja stroškov za energijo, kar bistveno pospeši postopek pridobivanja posojila, ) naročniki iz javnega sektorja so pogosto omejeni pri višini posojila, ki ga lahko najamejo, zato pogodbeno znižanje stro-škov za energijo, pomeni edino možnost za kratkoročno in sre-dnjeročno financiranje projek-tov dobave in učinkovite rabe energije.

Izvajalcu je izvedba ekonomsko upravičenih ukrepov, učinkovite rabe energije v podjetniškem inte-resu, saj si mora v okviru celotnih stroškov prizadevati, da so stroški obratovanja na čim nižji ravni.

Obenem, je pogodbeno znižanje stroškov za energijo tudi instru-ment, ki poleg finančne razbre-

menitve naročnika, omogoča tudi uresničitev različnih okoljskih ciljev, še posebej zmanjšanja rabe

energetskih virov in emisij CO2, kot najpomembnejšega izmed to-plogrednih plinov.

Cilje, glede trajnostne rabe ener-gije, si je Slovenija zadala s spre-jetjem Resolucije o nacionalnem energetskem programu, po kate-rem so za obdobje do leta 2010 na področju URE in OVE podani cilji, glede povečanja energetske učinkovitosti, povečanja obsega soproizvodnje toplote in elek-trične energije, ter povečanja proizvodnje toplote in električne energije iz obnovljivih virov in de-

leža biogoriv v gorivih v prometu.

Državne programe za spodbuja-nje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije izvaja Ministrstvo za okolje neposredno, oziroma preko Ekološkega sklada. Držav-ni programi obsegajo poleg fi-nančnih spodbud za investicije v učinkovito rabo energije (gospo-dinjstva, javni in storitveni sektor, industrija) in investicij v okolju

prijazno proizvodnjo energije (obnovljivi viri energije, kogene-racijski sistemi), tudi energetsko svetovanje, ter ozaveščanje, in-formiranje in usposabljanje po-rabnikov energije in drugih ciljnih skupin.

Zaradi omejenih sredstev iz dr-žavnega proračuna je obseg iz-vajanja teh programov znatno pod potrebnim nivojem. V letu 2005 na primer je bilo za finanč-ne spodbude za investicije dode-ljenih okoli 500 mio SIT oz. 2,1 mio. evrov nepovratnih sredstev in odobrenih okoli 1 milijardo SIT oz. 4,2 mio. evrov ugodnih kreditov. Doseženo je bilo zmanj-šanje emisij CO2 za okoli 26.000 ton. V primerjavi s povprečnimi letnimi cilji, ki izhajajo iz Nacio-nalnega energetskega programa je bila dosežena samo 8 % reali-zacija. Za doseganje teh ciljev so torej potrebna znatno večja sred-stva, katerih del bo zagotovljen s sredstvi razvojne prioritete Traj-nostna energija iz Kohezijskega sklada. Državne intervencije na

področju URE in OVE so potreb-ne, zaradi neučinkovitega delo-vanja trga, ki sam zase ne more zagotoviti, da bi do sprememb prišlo dovolj hitro. Namen ra-zvojnih programov je odpravlja-nje številnih ovir. Delež stroškov za energijo v stroških podjetja in ustanove je pogosto sorazmerno nizek in vlaganja v URE in OVE zato niso prioritetna. Investicije v nekatere energetske tehnologije, npr. v obnovo ovoja stavbe in v OVE, imajo dolg vračilni rok in zato niso atraktivne. Tu gre, tudi za pomanjkanje informiranosti o stroških in razpoložljivosti teh-nologij, pomanjkanje usposoblje-nosti pri ponudnikih energetskih storitev, nedostopnost ustreznih finančnih instrumentov in po-dobno.

Ključne usmeritve in cilji

Na osnovi splošnega cilja OP ra-zvoja okoljske in prometne infra-strukture je opredeljena strategija področja Trajnostne rabe energi-je, katere cilj je: z učinkovito rabo

Financiranje učinkovite rabe energije v stavbah1. Financiranje iz sredstev kohezijskega sklada, na osnovi operativnega programa razvoja okoljske in promtne infra-strukture


energije, ter proizvodnjo energije iz obnovljivih virov zagotoviti za-nesljivost oskrbe z energijo, s tem pa podpreti gospodarski razvoj, ter zmanjšati negativne vplive na okolje.

Razvojna prioriteta Trajnostna raba energije temelji na dejavno-stih, ki so zapisane v Operativ-nem programu znižanja emisij toplogrednih plinov in podrob-neje opredeljene v Nacionalnem energetskem programu (NEP). Področje URE in OVE dobiva še večji pomen z veljavnostjo Kjot-skega protokola s februarjem 2005, saj bi bilo mogoče s progra-mi URE in OVE do kjotskega ob-dobja 2008-2012, realizirati 40% do 50% potrebnega celotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. NEP na področju učinko-

vite rabe energije in obnovljivih virov energije podaja sledeče cilje:

) povečanje energetske učin-kovitost v vseh sektorjih rabe energije v obdobju 2004 – 2010 za 10 %, posebej v javnem sek-torju za 15 %, ) podvojitev deleža električne energije, iz sistemov soproizvo-dnje toplote in električne ener-gije do leta 2010, ) povečanje deleža obnovljivih virov energije v primarni ener-getski bilanci, v obdobju 2001 – 2010 z 8,8 % na 12,0 %. Ta cilj, med drugim, vključuje poveča-nje deleža obnovljivih virov, pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 % v letu 2010.

Izvedba razvojne prioritete »Traj-nostna raba energije« bo po-membno prispevala k realizaciji

cilja, iz direktive o učinkovitosti rabe končne energije, po kateri morajo države članice v obdobju 2008-2016 doseči kumulativni prihranek končne energije v višini 9 %. Razvojna prioriteta bo prav tako, dala pomemben prispevek k doseganju ciljev, glede zmanjša-nja emisij toplogrednih plinov in povečanja deleža obnovljivih vi-rov v bilanci primarne energije, ki jih je sprejel Evropski svet, v mar-cu 2007. Ti cilji predvidevajo po-gojno 30 % zmanjšanje emisij do leta 2020 in pričakovano še bolj zahtevano zmanjšanje emisij za 60-80 % do leta 2050. Ugotavlja se velik neizkoriščen potencial za URE (stavbe) in OVE (biomasa, sonce), oziroma potencial zmanj-šanja emisij TGP, izboljšanje lo-kalne kakovosti zraka, povečanje energetske, ter ekonomske učin-

kovitosti. Zaskrbljujoča je pred-vsem visoka rast porabe električ-ne energije, ter visoka in rastoča odvisnost od uvoza energije.

Razvojna prioriteta, Trajnostna raba energije predstavlja tako, ključni vzvod za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zniževanja rabe energije v Slo-veniji. Dosedanje aktivnosti niso dosegle želenega učinka, zato je cilj, izvedbe razvojne prioritete, zajeti vsa področja, ki potrebujejo strateško usmerjeno delovanje. Razvojna prioriteta se nanaša na povečanje energetske učinkovi-tosti v industriji, storitvenem in javnem sektorju, prometu, ter na znatno povečanje obsega okolju, prijazne proizvodnje energije, iz obnovljivih virov energije in iz sistemov soproizvodnje toplo-te in električne energije (koge-neracije). Razvojne naloge so usmerjene v odpravljanje ovir, ki preprečujejo dvig energetske učinkovitosti in večje izrabe ob-novljivih virov energije. Glavna področja dejavnosti so:

) spodbujanje investiranja v URE, ) spodbujanje investiranja v OVE, ) informiranje, ozaveščanje in usposabljanje porabnikov energije, investitorjev in drugih ciljnih skupin, ) spodbujanje izvajanja sveto-valnih storitev.

Z izvedbo razvojne prioritete, Trajnostna raba energije bomo nadomestili nakup goriv iz tuji-ne, z investicijami in storitvami,


ter z uporabo domačih energet-skih virov. Z razvojno prioriteto Trajnostna raba energija se bodo dosegli sledeči cilji: povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo, varovanje okolja s poudarkom na zmanjšanju emisij toplogre-dnih plinov, znižanje stroškov za energijo in s tem povečanje konkurenčnosti gospodarstva (predvsem energetsko intenziv-nih panog), znižanje obremenitev javnih financ in večja kupna moč prebivalstva, tehnološki razvoj na področju gradbenih in drugih materialov, stavbnega pohištva, inštalacij (ogrevanje, prezračeva-nje, klimatizacija), poligeneracije, informacijskih tehnologij, dvig konkurenčnosti na segmentu, kjer imamo znanje in tradicijo, odpiranje novih delovnih mest, pospeševanje regionalnega razvo-ja, izboljšanje bivalnega udobja in delovnih pogojev državljank in državljanov, ter znižanje stroškov za zdravstvo itd.

Prednostne usmeritve

V okviru RP Trajnostna raba energije se bodo izvajali progra-mi za spodbujanje investicij, za povečanje energetske učinkovi-tosti in večjo uporabo obnovljivih virov energije. Glavna področja spodbujanja bodo:

) energetska sanacija in trajno-stna gradnja stavb: energetsko učinkovita sanacija obstoječih stavb v javnem sektorju, gra-dnja nizkoenergijskih in pasiv-nih stavb v javnem sektorju, uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb, ter okolju prijaznih, decentraliziranih sis-temov za energetsko oskrbo, s poudarkom na obnovljivih vi-

rih energije in kogeneraciji; ) učinkovita raba električne energije: izvedba ukrepov v in-dustriji, javnem in storitvenem sektorju; ) inovativni sistemi za lokalno energetsko oskrbo: večji indi-vidualni sistemi, ter daljinski in skupinski sistemi za proi-zvodnjo toplote in električne energije, s poudarkom na ob-novljivih virih energije in koge-neraciji; ) demonstracijski in vzorčni projekti, ter programi energet-skega svetovanja, informiranja in usposabljanja porabnikov energije, potencialnih investi-torjev, ponudnikov energetskih storitev, ter drugih ciljnih sku-pin.

V okviru RP Trajnostna raba energije so predvidene investicije manjših vrednosti, katere bodo izvedene na podlagi javnih razpi-sov. V okviru te RP, predvidoma ne bodo vključeni projekti, ki so-dijo v definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006.

Energetska sanacija in trajno-stna gradnja stavb

Opis z utemeljitvijo Energetska sanacija stavb in nji-hova trajnostna gradnja zajema različne vidike izboljševanja ka-rakteristik stavb in njenih inte-griranih sistemov, z namenom zmanjšanja rabe energije, ter povečevanja uporabe obnovlji-vih virov energije, v stavbah v javnem sektorju. Predvidena je energetska sanacija stavb držav-ne in lokalne uprave, osnovnih in srednjih šol, ter fakultet, bolnišnic itd. Iz sredstev razvojne priori-tete Trajnostna raba energije, se ne bodo sofinancirala energetska

sanacija in trajnostna gradnja sta-novanjskih stavb. Energetska sanacija stavb v jav-nem sektorju zajema investicije v izboljšanje toplotne izolacije pri obstoječih starejših stavbah, ki nimajo ustrezne toplotne zaščite. Novogradnja nizkoenergijskih stavb zajema investicije v novo-gradnjo stavb, ki dosegajo nad-povprečne stopnje toplotne zašči-te stavbe, in sicer za najmanj 40% boljše, kot jih določa standard. Novogradnja pasivnih stavb, pa zajema investicije v novogradnjo stavb, ki dokazano dosegajo sto-pnje toplotne zaščite stavbe, ki odgovarjajo zahtevam za oprede-litev stavbe, kot pasivne stavbe.

Pri izboljšanju sistemov za ogre-vanje je mišljena zamenjava ne-ustreznih kotlovskih kapacitet, z napravami z visokim izkorist-kom, spodbujanje nakupa kotlov na lesno biomaso, ter optimizaciji ogrevalnih sistemov. Spodbujanje uporabe solarnih sistemov je namenjeno povečanju uporabe obnovljivih virov energi-je, za ogrevanje stavb in sanitarno toplo vodo, v različnih sektorjih porabe energije. Toplotne črpalke za centralno ogrevanje prostorov predstavljajo energetsko učinko-vit in okolju prijazen način ogre-vanja. Toplota, ki jo iz okolice, čr-pajo toplotne črpalke je v različne snovi akumulirana sončna ener-gija, zato predstavlja obnovljivi vir energije. Izkoriščanje sončne energije, za proizvodnjo električ-ne energije, je vedno bolj aktual-no tudi v Sloveniji. V letu 2005 je trg sončnih elektrarn zaživel, vendar je ta razvoj potrebno do-datno pospešiti. Vgradnja mikro

sistemov, za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije v stavbah, ki v primerjavi z ločeno proizvodnjo dosega večje izko-ristke, omogoča znatne prihranke primarne energije, zaradi velike proizvodnje električne energije, na mestu porabe, pa tudi manjše izgube pri distribuciji.

Predvidene dejavnosti

)Področje energetske sanacije, ter trajnostne gradnje stavb v javnem sektorju vključuje okvirno: ) energetsko sanacijo stavb (to-plotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava oken), ) novogradnjo nizkoenergijskih stavb, ) gradnjo pasivnih stavb, ) sanacijo sistemov za ogrevanje (vgradnja kondenzacijskih in modularnih kotlov, vgradnja kotlov na lesno biomaso, vgra-dnja termostatskih ventilov, regulacija in hidravlično urav-noteženje ogrevalnih sistemov, merjenje in obračun stroškov za energijo, po dejanski porabi, zamenjava toplotnih podpostaj v sistemih daljinskega ogreva-nja), ) vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje, ) vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode, ) postavitev fotovoltaičnih siste-mov za pridobivanje električne energije iz sonca, ) postavitev sistemov soproi-zvodnje električne energije in toplote.


Pravilnik o energetski izkaznici določa podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic, me-todologijo za izdelavo energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energet-skih izkaznic in način prijave iz-dane energetske izkaznice za vpis v register.

Predpisuje tudi vrste stavb, za katere velja obveznost name-stitve energetske izkaznice na vidno mesto, v skladu z Direk-tivo 2002/91/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učin-

kovitosti stavb (UL L št. 1 z dne 4.1.2003, stran 65).

Oblika in vsebina energetske izkaznice stavbe

Glede na vrsto stavbe oziroma namen njene uporabe ločimo dve vrsti energetskih izkaznic:

) energetsko izkaznico stavbe, ki se določi na podlagi izračuna-nih kazalnikov rabe energije (v nadaljnjem besedilu: računska energetska izkaznica). Njena oblika in vsebina sta določeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Računsko energetsko

izkaznico uporabljamo za no-vozgrajene stavbe in obstoječe stanovanjske stavbe.

) energetsko izkaznico, ki se določi na podlagi meritve rabe energije (v nadaljnjem besedilu merjeno energetsko izkaznico). Njena vsebina in oblika sta do-ločeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Merjeno energet-sko izkaznico uporabljamo za obstoječe nestanovanjske stav-be. Namesto merjene izkaznice se lahko izda računska izkazni-ca, če neodvisni strokovnjak presodi, da podatki o dejanski rabi energije niso zanesljivi.

Metodologija in postopki pri izdelavi energetske izkaznice

(1) Energijski kazalniki stavbe za

računsko energetsko izkaznico se določijo na podlagi računske me-todologije, ki temelji na SIST EN ISO 13790 z ustreznimi prilago-ditvami. (2) Energijski kazalniki za merjeno energetsko izkaznico se določijo na podlagi izmerjenih vrednosti porabe energije, pra-viloma za obdobje zadnjih treh zaključenih koledarskih let pred letom izdelave izkaznice, v skladu s SIST prEN 15603.

Če podatki o porabljeni energiji za zadnja tri leta niso na voljo, se uporabi podatek za zadnji dve oziroma zadnje zaključeno koledarsko leto pred letom izde-lave izkaznice. Podatki o porabi energije se določijo na podlagi računov za porabljeno energijo ali drugih ustreznih evidenc po posameznih energentih. Te po-

Energetska izkaznica

Učinkovita raba električne energije

Opis z utemeljitvijo Rast končne rabe električne ener-gije v Sloveniji, presega vsa priča-kovanja (nad 4 % letno v zadnjih letih). Največjo rast beleži indu-strija, sledijo pa storitvene dejav-nosti in gospodinjstva, kar resno ogroža dolgoročno zanesljivost oskrbe z energijo v Sloveniji. Zato se povečuje, okoljsko manj pri-merna, proizvodnja iz premoga, ter uvoz električne energije. Pove-čevanje energetsko neučinkovite proizvodnje električne energije, povečuje obremenitve okolja, ter otežuje izpolnjevanje Kjotskega protokola in drugih okoljskih obvez Slovenije. Razloge gre is-kati v prepočas-nem,oziroma v premajhnem, obsegu izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije, ukrepov za usmerjanje porabe električne energije (demand side management), neustrezni cenov-ni politiki in, v evropskem merilu, visoki energetski intenzivnosti gospodarstva, povezani s struk-turo gospodarstva, ki se le počasi spreminja v prid energetsko manj intenzivnih panog. Prednostna usmeritev učinkovite rabe elek-

trične energije, zajema različne aktivnosti za znižanje rabe ele-ktrične energije, v vsej industri-ji, (predelovalne dejavnosti) in drugi široki rabi. Cilj programa je, v umiritvi trendov rasti rabe električne energije, ki v Sloveniji krepko presega pričakovane rasti, katere pa ne omogočajo trajno-stnega razvoja gospodarstva in družbe.


Prednostna usmeritev učinkovite rabe električne energije, okvirno obsega aktivnosti za zmanjšanje porabe električne energije v:

) industriji (ciljne tehnologije: energetsko učinkoviti elektro-motorji, frekvenčni pretvorniki za regulacijo vrtljajev motorjev, energetsko učinkovite črpalke in ventilatorji, ter sistemi za pripravo komprimiranega zra-ka, varčna razsvetljava), ) široki rabi (energetsko učinko-viti sistemi za prezračevanje in klimatizacijo, ter razsvetljavo), ter za ) javno razsvetljavo (vgradnja varčnih sijalk in regulatorjev osvetljevanja).

Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo

Opis z utemeljitvijo Prednostna usmeritev inovativ-nih sistemov za lokalno energet-sko oskrbo obsega, investicije v sodobne sisteme za oskrbo z energijo, s katerimi se bo zago-tovilo znatno izboljšanje izko-ristka pretvorbe energije fosilnih goriv, oziroma povečanje izrabe obnovljivih virov energije, za pro-izvodnjo električne energije in toplote. Prednostna usmeritev je usmerjena v večje individualne, ter lokalne in regionalne energet-ske sisteme. Ključne ciljne skupi-ne so: gospodarske družbe, samo-stojni podjetniki posamezniki in lokalne samoupravne skupnosti. Razmejitev s Programom razvoja podeželja bo temeljila na vrsti in lokaciji prejemnika, ter velikosti projekta, saj bodo iz naslova 3. osi Programa za razvoj podeželja, za izvedbo investicij za pridobiva-nje energije iz obnovljivih virov, do finančnih spodbud upravičena mikro podjetja v manjših naseljih, velikost projekta pa naj ne bi pre-segala 480.000 EUR, pri čemer se vrednost lahko v soglasju med obema organoma upravljanja

spreminja. Program je namenjen spodbujanju inovativnih siste-mov. Zasnovan je predvsem, na visoko učinkovitih tehnologijah pretvorbe energije in izkorišča-nju obnovljivih virov energije, ter razvoju omrežjih daljinskega ogrevanja.


Prednostna usmeritev se okvirno usmerja v naslednja tehnološka področja:

) daljinski sistemi za ogrevanje na lesno biomaso, vključno s sistemi soproizvodnje toplote in električne energije z uporabo lesne biomase; ) sodobni kotli in sistemi sopro-izvodnje toplote in električne energije na lesno biomaso in zemeljski plin ) sistemi za proizvodnjo toplote in električne energije na bio-plin; ) pridobivanje električne ener-gije in toplote iz geotermalne energije. )

Sofinancirani projekti bodo imeli tako značaj javne infrastrukture kot državnih pomoči.

Energetska agencija za Podravje

V letošnjem letu, dne 15.01.2009 je bil predstavljen osnutek Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji ener-getskih izkaznic stavb, ki vam ga v skrajšani verziji pred-stavljamo tudi v naši strokovni reviji


datke mora zagotoviti naročnik energetske izkaznice. Izdaja energetske izkaznice

Izdaja energetske izkaznice se za-ključi z vpisom elektronske oblike energetske izkaznice v register.

Do vzpostavitve informatizira-ne baze se energetska izkaznica izdaja v pisni obliki. Izdajatelj energetske izkaznice je dolžan najkasneje v 15 dneh po izvede-nem vpisu v register energetsko izkaznico v pisni obliki posredo-vati naročniku.

Predložitev izpisa elektronske oblike energetske izkaznice iz registra energetskih izkaznic se šteje kot enakovredna predložitvi pisne oblike energetske izkaznice.

Izdajatelj je dolžan pisno doku-mentacijo o izdaji energetske izkaznice hraniti še najmanj eno leto po izteku veljavnosti izkazni-ce. Pisna dokumentacija zajema:

) podatke o naročilu za izdelavo energetske izkaznice, ) izdano energetsko izkaznico, ) poročilo o določitvi energijskih kazalnikov in

) priporočila za stroškovno učinkovite ukrepe za poveča-nje energetske učinkovitosti

Podrobni dogovorjeni postopki za izdelavo in izdajo energetske izkaznice, delo s programsko opremo ter informatizirano bazo je opredeljen v izobraževalnem gradivu, ki je del obveznega uspo-sabljanja neodvisnih strokov-njakov. Ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, lahko izvede po-stopek ugotavljanja primernosti programske opreme za izračun energijskih kazalnikov skladno z določili tega pravilnika.

Register energetskih izkaznic

V register energetskih izkaznic se vpišejo vsi podatki, ki so določeni z vsebino energetske izkaznice. Dostop do vpisa in vpogleda v re-gister je zaščiten z geslom.

Namestitev energetske izkaznice

Energetska izkaznica mora biti nameščena na vidnem mestu v stavbah s celotno uporabno tlori-sno površino nad 1000 m2, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi

ali organi lokalnih skupnosti ozi-roma organizacije in ki so v skla-du z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05) in spadajo v podrazrede z naslednjimi oznakami:

) 12201 stavbe javne uprave ) 12630 Stavbe za izobraževa-nje in znanstvenoraziskovalno

delo ) 12640 Stavbe za zdravstvo ) 12610 stavbe za kulturo in raz-vedrilo ) 12203 Druge upravne in pisar-niške stavbe

Nadzorstvo

Nadzorstvo nad izvajanjem do-ločb tega pravilnika izvajajo in-špektorji, pristojni za graditev.

Projekt so omogočili:

• Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju,

Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj• Evropska komisija • Ministrstvo za okolje in prostor• Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor• Elektro Maribor, d.d.

CENTER PROJEKTOV,

ZNANJA IN IDEJ

ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

Energetska agencija za PodravjeSmetanova 31, 2000 Maribor, T 02 23 423 63 F 02 23 423 61www.energap.si

Projekt je sofinanciran s strani:

http://www.energap.si


Ponudbo zaključujeta večji Jum-py (nosilnost do 1.200 kg in 7 m3) in nato še Jumper (do 2.000 kg in 17m3). Majhni furgoni so v veliko pomoč pri opravljanju storitev v prodajni in storitveni panogi

Nemo predstavlja nov model, ki se je pridružil družini PSA-jevih gospodarskih vozil. Platformo si deli še s Fiatom Fiorino in Peu-geotom Bipper. Nemo je izmed trojčkov na slovenskiem med bolj priljubljenimi. Je vozilo kompak-tnih mer, kupcem je na voljo kot osebno, dostavno ali kombinirano vozilo. Koncept vozila zagotavlja dolgo življenjsko dobo in nizke stroške vzdrževanja. Ob opremi Confort in Paket Plus je na voljo še paket opreme Gradbišče. Pri

čemer je podvozje bolj oddaljeno od tal, platišča so 15-palčna, pod motorjem je zaščitna pločevina in ojačane obrobne zaščite ter za-vesice spredaj in zadaj. Zunanjim meram dolžini 3,86 m, širini 1,72 m in višini 1,72 m, se pridružuje uporabna notranjost v kabini in tovornem prostoru.

Tovorni prostor z 1,52 m dolžine in z največjo višino 1,18 m nudi prostor, ki dosega prostornino 2,5 m3. Nemo ima nesimetrična krilna vrata, kar omogoča prevoz dolgih predmetov, ki jih lahko vozite z odprtimi desnimi krilni-mi vrati. Kot doplačilo je na voljo ožji in zložljiv sovoznikov sedež. Zaščitna mreža, nameščena med kabino in tovornim prostorom je

prilagodljiva in omogoča popolno zaščito voznika tudi v primeru prevoza dolgih predmetov, saj se lahko prestavi ob voznika in se-dež.

Kot doplačilo so na voljo ena ali dvoje bočnih drsnih vrat, ki omogočajo enostavnejše nato-varjanje. Dovoljena obremenitev pri vseh izvedenkah dosega 610

kg, masa praznega vozila pa zna-ša 1070 kg. Motorja sta dva 1.4 litrski bencinski motor z 54 kW (75 KM) in navorom 118 Nm pri 2600 vrt/min ali dizelski motor

1.4 HDi z močjo 50 kW (70 KM) in navorom 160 Nm pri 1750 vrtljajih na minuto. Slednji pora-bi 4,5 l/100 km pri kombinirani vožnji z izpušnimi emisijami CO2 119 g/km.

Poleg 5-stopenjskega ročnega menjalnika, je pri dizelski izvedbi na voljo tudi robotizirani 5-sto-penjski mehanski menjalnik. Re-

zervoar za gorivo meri 45 litrov. Številne uporabne malenkosti naredijo iz Nema vozilo, ki nudi funkcije, vredne sodobnega in do-stavnega osebnega vozila

Citroën Nemo uporaben za mesto in terenCitroën sodi skupaj s Peugeotom med vodilne evropske proizvajalce lahkih gospodarskih vozil. Začetek ponudbe predstavljata modela Nemo in star znanec Berlingo, pri-padata razredu malih furgonov do dovoljene obremenitve 800 kg.

Documents

Instalater 3 - Februar 2009