Click here to load reader

ispitni katalog iz sociologije

  • View
    31

  • Download
    4

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Sociologija

Text of ispitni katalog iz sociologije

  • Ljubljana 2007

    SOCIOLOGIJA Predmetni izpitni katalog za splo{no maturo

    Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega roka 2009, dokler ni dolo~en novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat opravljal maturo, je navedena v Maturitetnem izpitnem katalogu za splo{no maturo za tisto leto.

  • VSEBINA

    1. Uvod 4

    2. Izpitni cilji 5

    3. Zgradba in vrednotenje izpita 6

    3.1 Shema izpita 6

    3.2 Tipi nalog in vrednotenje 7

    3.3 Merila vrednotenja izpita in posameznih izpitnih delov 7

    4. Izpitne vsebine in cilji 12

    5. Navodila za pisanje seminarske naloge 22

    6. Kandidati s posebnimi potrebami 26

    7. Literatura 27

    8. Primeri izpitnih pol 28

  • 4 Sociologija

    1. UVOD

    atalog za sociologijo je namenjen kandidatom in kandidatkam, ki so izbrali sociologijo kot izbirni predmet splone mature, ter uiteljem in uiteljicam, ki jih bodo pripravljali na izpit. K

  • Sociologija 5

    2. IZPITNI CILJI

    Kandidat/kandidatka:

    pokae znanje in razumevanje iz izbranih sociolokih tem,

    pozna socioloke pojme in metode,

    samostojno pojasnjuje pojme (razume in uporablja socioloko terminologijo in koncepte),

    uporablja usvojeno znanje na novih primerih.

    Kandidat/kandidatka:

    analizira in interpretira podatke, razlage,

    uporablja socioloke metode pri pojasnjevanju drubenih pojavov,

    razleni rezultate raziskav in pokae njihovo praktino uporabnost,

    povezuje socioloko znanje z znanjem drugih druboslovnih in humanistinih znanosti.

    Kandidat/kandidatka:

    zna izdelati nart seminarske naloge,

    zna izbrati vire, jih primerjati in interpretirati,

    zna razleniti snov, jo jezikovno ustrezno ubesediti ter dele logino skladno povezati,

    zna oblikovati sklepe.

  • 6 Sociologija

    3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA

    3.1 SHEMA IZPITA

    Pisni del

    Izpitna pola as reevanja Dele pri oceni Ocenjevanje Pripomoki 1

    120 minut

    40 %

    zunanje

    2

    90 minut

    35 %

    zunanje

    nalivno pero ali kemini svinnik

    Seminarska naloga

    25 %

    notranje

    Izpit iz sociologije bodo kandidati/kandidatke opravljali na eni zahtevnostni ravni. Ocena je pridobljena z zunanjim in notranjim preverjanjem znanja.

    Notranje se znanje preverja s seminarsko nalogo, katere ocena predstavlja 25 % celotne ocene.

    Zunanje preverjanje znanja, s katerim je zagotovljenih 75 % ocene, se opravi s pisnim izpitom.

    Seminarska naloga

    Seminarska naloga je individualna in jo kandidat/kandidatka izdela v obsegu od 10 do 20 strani s priblino 2000 znaki na eni strani (z opombami in viri vred). Kandidat/kandidatka se z mentorjem dogovori za temo najpozneje do roka, doloenega v ustreznem podzakonskem predpisu splone mature. Rok za oddajo in ocenitev naloge doloa koledar splone mature za tekoe olsko leto.

    Na podlagi meril predmetnega izpitnega kataloga za splono maturo oceni seminarsko nalogo uitelj mentor/uiteljica mentorica.

    Pisni del izpita (210 minut)

    Izpitna pola 1:

    Izpitna pola vsebuje esejski tip vpraanj. S to polo merimo izkazano zmonost interpretacije, analize in strokovnega sociolokega pisanja in razlenjevanja besedila ter oblikovanja sklepov.

    Kandidat/kandidatka izmed petih ponujenih esejskih vpraanj izbere in odgovarja na dve.

    Priakovana dolina enega esejskega odgovora je najmanj 300 in najve 500 besed.

  • Sociologija 7

    Izpitna pola 2:

    Izpitna pola vsebuje strukturirana vpraanja, ki jih lahko uvedemo z razlinimi viri (strokovna literatura, leposlovje, asopisi, statistini podatki ).

    Dravna predmetna komisija za splono maturo za sociologijo lahko z razpisom tematskega sklopa sporoi izpitne vsebine, ki bodo obvezne, oz. vsebine, ki ne bodo predmet preverjanja. Razpis tematskega sklopa se za zakljuni letnik objavi pred zaetkom olskega leta, in sicer prvi torek v februarju ob 12. uri, na spletni strani Dravnega izpitnega centra (www.ric.si). ole so po tem datumu o vsebini tematskega sklopa obveene pisno.

    Kandidat/kandidatka izmed tirih ponujenih tem iz vsebin kataloga izbere dve. S to izpitno polo merimo znanje, razumevanje ter izkazano zmonost analize in interpretacije.

    3.2 TIPI NALOG IN VREDNOTENJE

    Izpitna pola Tipi nalog Vrednotenje 1

    pet vpraanj esejskega tipa

    Kandidati odgovarjajo na dve vpraanji. Vsako je vredno 20 tok.

    2

    tiri strukturirana vpraanja

    Kandidati odgovarjajo na dve vpraanji. Vsako je vredno 17,5 toke.

    Seminarska naloga

    25 tok

    3.3 MERILA VREDNOTENJA IZPITA IN POSAMEZNIH IZPITNIH DELOV

    Po posameznih podrojih in glede na tip preverjanja je skupna izpitna ocena sestavljena v skladu z naslednjimi delei taksonomskih stopenj spoznavnih ciljev:

    Izpitna pola 1 Izpitna pola 2 Seminarska naloga znanje

    10

    15

    5

    razumevanje in uporaba

    15

    10

    10

    samostojna interpretacija, analiza

    15

    10

    10

    40

    35

    25

  • 8 Sociologija

    Izpitna pola 1 Esejska vpra{anja

    t. tok Merila

    15 ni razviden socioloki uvid v problem; navedene le ugotovitve, nekaj dejstev, informacij;

    69 opredeljen problem; navedena dejstva, ugotovitve, informacije; na podlagi navedenih podatkov deloma e oblikovani zakljuki, pomembni za razlenitev problema;

    1013 opredeljen problem; navedena dejstva, ugotovitve, informacije; na podlagi navedenih podatkov oblikovani zakljuki, pomembni za razlenitev problema, in e delno argumentirani;

    1417 jasno opredeljen problem; navedene ugotovitve, dejstva, informacije; na njihovi podlagi oblikovani zakljuki, argumentirani s poznavanjem socioloke problematike, v argumentacijo vkljuena socioloka terminologija in e nakazano poznavanje (za razlenitev problema bistvenih) sociolokih teorij;

    1820 jasno opredeljen problem; navedeni podatki, informacije, dejstva, povezani in oblikovani v zakljuke, celovito argumentirani; v argumentaciji izkazano poznavanje socioloke terminologije in (za razlenitev problema) bistvenih teorij, ire povezovanje ugotovitev, navajanje izvirnih pogledov na problematiko.

    Ocenjevalec/ocenjevalka upoteva tudi jezikovno oblikovanost in urejenost besedila. e meni, da problem jezikovno ni predstavljen ustrezno, lahko zmanja skupni setevek za najve 5 tok.

    Izpitna pola 2 Strukturirana vpra{anja

    Vrednotenje strukturiranih vpraanj je prikazano na konkrektnih primerih v poglavju 8.

    Seminarska naloga

    Uiteljeva/uiteljiina pomo

    Seminarska naloga mora biti delo kandidata/kandidatke samega/same, uitelj/uiteljica ga/jo le usmerja, posebno pri pripravi dela. Uitelj/uiteljica je dolan/dolna spremljati potek dela. Mentorsko delo uitelja/uiteljice mora biti osredotoeno predvsem na:

    pripravo na nartovanje in izdelavo seminarske naloge, pomo pri izboru problema in opredelitvi naslova: uitelj/uiteljica pripravi izbor

    primernih tem ter opozori na teave in objektivne monosti izvedbe posameznih predlogov,

    usmerjanje k uporabi razlinih lotevanj obravnave problemov, spremljanje dela med izdelavo naloge.

    Tokovalna merila za seminarsko nalogo so:

    1. nartovanje socioloke obravnave teme/opredeljevanje problema,

    2. izbira in uporaba ustreznih metod dela,

    3. analiziranje, interpretiranje in vrednotenje rezultatov, dejstev in podatkov,

    4. sklepanje na podlagi teoretinega znanja in upotevanje rezultatov,

    5. predstavitev obravnavanega problema v jezikovno ustrezni obliki.

  • Sociologija 9

    Merila t. tok

    1. Opredeljevanje problema 5

    2. Izbira in uporaba metod dela 4

    3. Interpretacija 6

    4. Sklepanje 6

    5. Predstavitev dela 4

    Skupaj 25

    Uitelj/uiteljica mora pri ocenjevanju upotevati naslednja merila: Merilo 1: Opredeljevanje problema

    Kandidat/kandidatka pokae sposobnost opredeljevanja problema in nartovanja dela. Ocenjujemo izviren izbor in postavitev problema ter zahtevnost in aktualnost obravnave tematike.

    Kandidat/kandidatka:

    raven 1 (02 toki) Predstavi preprost nart. Problem ni jasno opredeljen. Naloga je ali omejena na ozko podroje ali zastavljena preiroko. Ni razviden socioloki prijem pri obravnavi izbranega problema. Cilji in hipoteze niso jasno opredeljeni. Naloga nima povzetka in kljunih besed oziroma so ti neustrezni, ne izraajo bistvenih vsebinskih poudarkov iz naloge. Tudi sam naslov ni dobro in smiselno opredeljen.

    raven 2 (34 toke) Nart dela je jasen. Dokaj natanno opredeli problem, cilje in hipoteze. Razviden je socioloki pristop, vendar niso upotevane razline monosti in vidiki obravnave. Povzetek ne zajame ustrezno bistvenih informacij o vsebini naloge, kljune besede pa le delno izraajo bistvene vsebinske poudarke iz naloge. Naslov je smiselno opredeljen.

    raven 3 (5 tok) Nart je jasno oblikovan in ustreza izbranemu problemu. Problem je podrobno opredeljen. Doloi cilje in vpraanja, ki bodo obravnavana. Natanno opredeli hipoteze. Razviden je socioloki pristop, upotevane so razline monosti in vidiki obravnave. Opozori na prednosti in slabosti ter pomen izbrane strategije. Povzetek ustrezno posreduje bistvene informacije o vsebini naloge, kljune besede izraajo bistvene vsebinske poudarke iz naloge. Naslov je smiselno opredeljen.

    Merilo 2: Izbira in uporaba metod dela

    Ocenjujemo sposobnost kandidata/kandidatke za izbiro metod, s katerimi pridobi teoretino znanje, podatke in informacije, ki so pomembni za razlenitev problema. Ocenjujemo usklajenost uporabljenih metodolokih postopkov z opredeljenimi cilji in hipotezami ter kakovost pridobljenih podatkov in informacij z opredeljenimi cilji in hipotezami.

    Kandidat/kandidatka:

    raven 1 (01 toka) Uporabljene metode niso oziroma so le delno usklajene z izbranim problemom, cilji in hipotezami. Uporabljeni sekundarni viri (socioloka literatura) niso ustrezni. Pridobljeno znanje, informacije in podatki se ne ali se le delno nanaajo na cilje naloge.

  • 10 Sociologija

    raven 2 (23 toke) Pridobi informacije in podatke, ki so veinoma pomembni za razlenitev problema. Ne uporablja metod in virov, s katerimi lahko bolje podkrepi izsledke, po drugi strani so nekateri podatki in informacije nepomembni za opredeljene cilje naloge. Ni povsem razvidno razumevanje prednosti in slabosti uporabljenih metod.

    raven 3 (4 toke) Z uporabo razlinih metod in skladno z nartom pridobi ustrezne in natanne informacije in podatke, ki se nanaajo na cilje obravnavanega problema. Uporablja kvalitetne in relevantne socioloke vire. Presoja tudi kakovost uporabljenih metod (njihove prednosti in slabosti oziroma omejitve).

    Merilo 3: Interpretacija

    Merimo sposobnost kandidata/kandidatke, da zbrane podatke in rezultate ustrezno predstavi in interpretira. Ocenjujemo sposobnost obdelave podatkov, razumevanja rezultatov in njihovo relevantnost za razlenitev problema ter sposobnost pojasnjevanja postopka.

    Kandidat/kandidatka:

    raven 1 (02 toki) Zbrane podatke preprosto opisuje. Pri povzetih informacijah iz sekundarnih virov le-teh ne navaja. Izbrane in predstavljene informacije niso ali so le delno usklajene s cilji naloge. Med seboj niso sistematino povezane. Pri empirini nalogi lastni raziskovalni rezultati niso ustrezno predstavljeni (ne uporabi primerne grafine, tabelarine in/ali tekstualne oblike). Ne povezuje lastnih raziskovalnih rezultatov s teoretinim znanjem. Ne uporablja ustrezne socioloke terminologije. Oitni so primeri pristranosti v dokazovanju. Vire in informacije obravnava nekritino.

    raven 2 (34 toke) Natanneje analizira podatke. Ustrezno uporablja sekundarne vire in jih navaja. Izbrane in predstavljene informacije iz razlinih virov so veinoma usklajene s cilji naloge in med seboj sistematino povezane. Pri empirini nalogi ustrezno predstavi lastne raziskovalne rezultate in jih delno ustrezno povee s teoretinim znanjem. Vendar ne uporablja dosledno socioloke terminologije. Nekatere vire obravnava nekritino in pristransko.

    raven 3 (56 tok) Natanno analizira in interpretira podatke. Ustrezno uporablja sekundarne vire in jih navaja. Izbrane in predstavljene informacije iz razlinih virov so usklajene s cilji naloge in med seboj sistematino povezane. Pri empirini nalogi ustrezno predstavi lastne raziskovalne rezultate in jih povee s teoretinim znanjem. Dosledno uporablja socioloko terminologijo. Vire obravnava kritino, dokazuje vsebinsko poglobljeno poznavanje problematike in o njej kritino razpravlja.

    Merilo 4: Sklepanje

    Kandidat/kandidatka pokae sposobnost loginega miljenja, argumentacije in povezovanja pridobljenega znanja v celoto. Ocenjujemo njegovo/njeno sposobnost argumentiranega potrjevanja in/ali zavraanja hipotez na podlagi podatkov, pridobljenih iz razlinih virov, in oblikovanja sklepov.

    Kandidat/kandidatka:

    raven 1 (02 toki) Ne oblikuje sklepov oziroma se ti ne nanaajo neposredno na cilje naloge. Ne ugotavlja, koliko so bili doseeni zastavljeni cilji. Ni razvidno, katere so temeljne ugotovitve. e pa so te vsaj nakazane, jih ne umesti v iri socioloki kontekst. Ne zaveda se omejitev lastnega raziskovalnega dela in ne nakae drugih monosti za raziskovanje problema.

  • Sociologija 11

    raven 2 (34 toke) Predstavi sklepe, s katerimi potrjuje in/ali zavraa hipoteze. Sklepa na podlagi pridobljenih podatkov iz razlinih virov. Ugotavlja, koliko so bili doseeni zastavljeni cilji. Razvidne so temeljne ugotovitve, vendar niso povsem jasno predstavljeni argumenti, ki jih potrjujejo, niti umestitev v iri socioloki kontekst. Ni razvidno kritino razmiljanje o lastnem delu (omejitve, nakazane drugane monosti obravnave problema).

    raven 3 (56 tok) Oblikuje sklepe, s katerimi potrjuje in/ali zavraa hipoteze. Sklepa na podlagi pridobljenih podatkov iz razlinih virov. Sklepi so skladni s cilji. Razvidne so temeljne ugotovitve in jasno predstavljeni argumenti, ki jih potrjujejo. Sklepi so uvreni v iri socioloki kontekst. Razvidno je kritino razmiljanje o lastnem delu: upoteva omejitve in oblikuje predloge za morebitno drugano obravnavo problema.

    Merilo 5: Predstavitev dela

    Ocenimo sposobnost kandidata/kandidatke, da predstavi svoje delo v jezikovno ustrezni, jasni, logini in celostni obliki. Ocenimo tudi oblikovno-tehnino urejenost dela.

    Kandidat/kandidatka:

    raven 1 (01 toka) Poroilo o opravljenem delu je jezikovno revno, kratko. Tudi ni smiselno razdeljeno na poglavja in (e je potrebno) podpoglavja. Oiten je omejen obseg razlenitve problema. Ne uporablja sociolokih pojmov ali vsaj ne v ustreznem kontekstu. Ne upoteva pravil navajanja virov v sami nalogi, pa tudi na koncu uporabljeni viri ali niso navedeni ali pa so navedeni neustrezno. Ne doda prilog, e so za celovito poroanje o raziskovalnem delu potrebne (npr. anketni list, celovit zapis intervjujev itd.).

    raven 2 (23 toke) Jezikovno primerno opie potek izdelave naloge. Zbrane podatke in informacije preteno ustrezno razleni in predstavi. Besedilo je smiselno razdeljeno na poglavja in (e je potrebno) podpoglavja. Uporablja socioloke pojme, vendar ne vedno v ustreznem kontekstu. Upoteva pravila navajanja virov, vendar ne vedno dosledno. Nalogi doda priloge, e so potrebne za celovito poroanje o raziskovalnem delu.

    raven 3 (4 toke) Izoblikuje jezikovno bogato poroilo, ki je logino razlenjeno glede na cilje naloge. Posamezni deli so smiselno povezani, v pojasnjevanju pa je oitna natanna in dosledna uporaba sociolokih pojmov. Dosledno upoteva vsa pravila uporabe in navajanja virov. Naloga je oblikovno-tehnino brezhibna. Doda ji priloge, e so potrebne za celovito poroanje o raziskovalnem delu.

  • 12 Sociologija

    4. IZPITNE VSEBINE IN CILJI

    A Uvod v sociologijo

    Sociologija kot znanstvena disciplina

    Pojem drube in drubenega

    Teoretske perspektive v sociologiji

    Metode sociolokega raziskovanja

    B Kultura, druba, posameznik

    Kultura

    Socializacija

    Odklonskost in drubeni nadzor

    C Drubena struktura in drubene razlike

    Drubena struktura/strukturiranje drube(nosti)

    Drubena neenakost in gibljivost

    Spol in spolna razlika

    Drubena mo in oblast

    ^ Skupine, institucije, polja

    Druina

    ola

    Delo in prosti as

    Prostorske skupnosti

    Religija

    Etnija, narod, nacija

    Znanost

    D Drubene spremembe in razvoj

    Drubene spremembe

    Modernizacija

    Kakovost ivljenja

    Ekoloka kriza

  • Sociologija 13

    A UVOD V SOCIOLOGIJO

    VSEBINA, POJMI CILJI

    Sociologija kot znanstvena disciplina Kandidat/kandidatka:

    opredelitev sociologije

    pojem drube

    teoretske perspektive v sociologiji

    pozna posebnosti sociolokega pristopa pri obravnavi drubenih pojavov in procesov,

    pozna razline opredelitve pojma druba, pozna temeljne teoretske perspektive v sociologiji.

    Metode sociolo{kega raziskovanja Kandidat/kandidatka:

    naela znanstvenega spoznavanja

    pozna in razume naela znanstvenega spoznavanja,

    socioloke metode in tehnike pozna socioloke metode in tehnike: opazovanje, eksperiment, spraevanje (anketa in intervju), analiza dokumentov, uporaba sekundarnih virov,

    pozna razline raziskovalne strategije (longitudinalne in primerjalne tudije, tudije primerov),

    problematizira monost uporabe, slabosti in prednosti posameznih metod in tehnik glede na cilje znanstvenega postopka (objektivnost, eksaktnost),

    statistini pojmi in postopki pozna in uporablja nekatere statistine pojme in postopke (populacija, vzorec, odvisna in neodvisna spremenljivka, srednje vrednosti, odklon, korelacija),

    uporablja ve nainov prikazovanja podatkov in razume pomen razlinega prikazovanja,

    nart raziskovalnega dela zna oblikovati nart raziskovalnega dela.

    B KULTURA, DRUBA, POSAMEZNIK

    VSEBINA, POJMI CILJI

    Kultura Kandidat/kandidatka:

    sestavine in znailnosti kulture

    pozna razline opredelitve pojma kultura,

    simboli pojasni pomen simbolne komunikacije in razlikuje pojme znak, jezik, govorica,

    norme in vrednote

    opredeli in razlikuje norme in vrednote, analizira drubene norme in naine njihovega utemeljevanja,

  • 14 Sociologija

    procesi spreminjanja kulture opredeli, razlikuje in primerja naslednje procese: akulturacija, asimilacija, inovacija, difuzija, kulturna izguba,

    opredeli pojem kulturne identitete in kulturne razlike, pozna procese spreminjanja kulture v okviru globalizacije,

    pluralnost kultur analizira in argumentira pomen soobstoja in sodelovanja razlinih kultur (multikulturalnost, interkulturalnost),

    pozna in primerja koncepta etnocentrizma in kulturnega relativizma,

    subkulture analizira razline subkulture, mnoina, elitna, alternativna kultura

    opredeli pojme in razlikuje med njimi.

    Socializacija Kandidat/kandidatka:

    pomen socializacije pozna znailnosti in potek socializacije, pojasni pomen socializacije za posameznika/posameznico

    in drubo,

    dejavniki socializacije opredeli, razlikuje in primerja dejavnike socializacije: druina, ola, vrstniki, mnoini mediji, verske skupnosti itd.,

    socializacija in individualna svoboda

    opredeli elemente svobode in prisile v socializacijskih procesih ter njihov drubeni pomen v predmodernih in modernih drubah,

    vrste socializacije opredeli, analizira in primerja znailnosti razlinih stopenj in vrst socializacije (primarna, sekundarna, terciarna, resocializacija).

    Odklonskost in drubeni nadzor Kandidat/kandidatka:

    opredelitev odklonskega vedenja

    pozna opredelitev odklonskega vedenja in drubene dejavnike dojemanja odklonskosti,

    primerja razline teorije odklonskosti (funkcionalizem, konfliktne teorije, interakcionizem),

    funkcije odklonskega vedenja pojasni razline funkcije odklonskega vedenja, opredelitev drubenega nadzora (socialne kontrole)

    pojasni pojem drubenega nadzora,

    oblike (tipi) drubenega nadzora in sankcij

    pozna, analizira in primerja formalne in neformalne oblike drubenega nadzora in razne vrste sankcij,

    drubene institucije in drubeni nadzor

    primerja vlogo in funkcije institucij v drubenem nadzoru.

  • Sociologija 15

    C DRUBENA STRUKTURA IN DRUBENE RAZLIKE

    VSEBINA, POJMI CILJI

    Drubena struktura/strukturiranje drube(nosti)

    Kandidat/kandidatka:

    pojem in razline teorije drubene strukture

    pozna pojem drubene strukture, pozna in primerja razline teorije drubene strukture

    (funkcionalizem in marksizem),

    drubeni odnosi, drubeni poloaji/statusi, drubene vloge

    opredeli in pojasni pojme: drubeni odnosi, drubeni poloaj/status, drubena vloga,

    drubene skupine opredeli pojem, znailnosti in vrste drubenih skupin, razlikuje med primarnimi in sekundarnimi, formalnimi in

    neformalnimi drubenimi skupinami ter analizira njihove znailnosti,

    drubene organizacije opredeli pojem, analizira in primerja znailnosti in vrste drubenih organizacij,

    pozna Webrovo teorijo birokratizacije in birokratske organizacije ter kritike,

    pozna in analizira delovanje totalnih organizacij, drubene institucije opredeli pojem, znailnosti in vrste drubenih institucij,

    pozna osnovne drubene institucije, razleni konkretne institucije kot sistem poloajev in vlog,

    pojasni razlike med institucijo, organizacijo in skupino, analizira razmerje med posameznikom (osebo), drubeno

    vlogo (vlogami) in institucijo,

    drubeni sistemi pojasni pojem globalne drube in drubenega sistema (sestavine in povezanost).

    Drubena neenakost in mobilnost Kandidat/kandidatka:

    drubena neenakost in drubena slojevitost

    zna opredeliti razline oblike drubene neenakosti, analizira drubeno neenakost kot razlinost vlog in

    poloajev,

    pozna in analizira kljune doloilnice drubene slojevitosti (mo, bogastvo, ugled),

    oblike drubene slojevitosti pojasni razline oblike drubene slojevitosti: kaste, suenjstvo, stanovi, razredi,

    primerja oblike slojevitosti in ugotavlja relevantne socioloke razlike,

  • 16 Sociologija

    teoretine razlage drubene neenakosti

    pozna, analizira in primerja razline razlage drubene neenakosti (Webrovo, funkcionalistio, konfliktne) ter ugotavlja razlike in podobnosti,

    uporabi poznavanje teorij pri razlagi konkretnih drubenih razmer,

    revina in drubena izkljuenost

    pozna in primerja razline koncepte revine (absolutna, relativna, subjektivna),

    analizira drubene vzroke in posledice revine in drubene izkljuenosti,

    pozna in primerja razline teorije revine, drubena mobilnost/gibljivost in migracije

    pozna vrste drubene mobilnosti: vertikalna in horizontalna, intrageneracijska in intergeneracijska,

    opredeli pojem migracije v sociolokem smislu, analizira razlike v monostih drubene mobilnosti v razlinih

    sodobnih drubah in glede na pripadnost drubenemu sloju.

    Spol in spolna razlika Kandidat/kandidatka:

    pojem spola opredeli spol kot bioloko in drubeno/kulturno kategorijo, spol in kultura primerja razlinost spolnih vlog in poloajev v razlinih

    kulturah,

    socializacija in spol analizira vpliv socializacije na oblikovanje specifinih spolnih vlog,

    pozna proces drubenega konstruiranja hierarhije med spoloma,

    spol in drubene neenakosti analizira drubene okoliine reproduciranja neenakosti spolov in razlik med spoloma ter pogojev za spreminjanje tega odnosa,

    ugotavlja spreminjajoi se odnos med spoloma in analizira spreminjanje spolnih vlog in poloajev ensk in mokih,

    analizira sodobne podobe mokosti, enskosti, materinstva, oetovstva itd.,

    teorije o spolu in spolni razliki pozna in primerja razline teorije spola in spolne razlike, spol in politika, religija, razred analizira poloaj mokih in ensk v politiki, pozna kljuna

    stalia religijskih razlag do ensk in njihovega poloaja v drubi, analizira razmerje med razrednim in spolnim podrejanjem,

    feminizem pozna osnovne ideje feminizma in njegov zgodovinski razvoj.

  • Sociologija 17

    Drubena mo~ in oblast Kandidat/kandidatka:

    drubena mo in oblast opredeli pojme (mo in oblast), pojasni Webrovo opredelitev legitimnosti moi, pozna, pojasni in primerja tri tipe oblasti (tradicionalna,

    karizmatina, racionalna),

    teoretine razlage drubene moi

    pozna in primerja funkcionalistini in konfliktni pristop pri pojasnjevanju neenakosti v moi/oblasti,

    politini sistem, drava opredeli dravo in njene funkcije v sodobnih drubah, demokracija pozna in primerja razline teorije (funkcionalistine,

    konfliktne) o vlogi in pomenu drave v sodobnih drubah,

    pozna razne vrste politinih sistemov in pojasni znailnosti sodobnih demokracij,

    pozna in primerja teorije elit (Pareto, Mills) in pluralistine razlage,

    procesi politinega odloanja v sodobnih drubah in politina organiziranost

    opredeli pojem in pomen politike, pozna in primerja naine in oblike politinega organiziranja

    ter njihov pomen (politine stranke in interesne skupine),

    analizira vlogo posameznika v politinem odloanju (volilno vedenje).

    ^ SKUPINE, INSTITUCIJE, PODRO^JA

    VSEBINA, POJMI CILJI

    Druina Kandidat/kandidatka:

    druina prikae univerzalnost in spremenljivost druine v zgodovini, razlikuje med pojmi: sorodstvo, zakonska zveza, druina in

    gospodinjstvo,

    druinske vloge in funkcije druine

    opredeli druinske vloge, pozna funkcije druine in pojasni njihovo spreminjanje v razlinih tipih drub,

    pojasni dejavnike, ki vplivajo na delitev vlog v druini, razlikuje med tradicionalno in sodobno, patriarhalno

    asimetrino in simetrino delitvijo vlog v druini,

    analizira vzroke in posledice razvez in dezorganizacije druine,

    pluralnost druinskih oblik in nainov ivljenja

    razlikuje med razlinimi tipi druin (velika, razirjena, jedrna druina, modificirana razirjena druina, reorganizirana druina itd.),

    razlini pogledi na spreminjanje druine

    analizira razlike v razumevanju spreminjanja druine,

    posameznikdruinadrava analizira odnos posameznikdruinadrava.

  • 18 Sociologija

    ola Kandidat/kandidatka:

    ola kot drubena institucija opredeli olo kot drubeno institucijo, pozna in analizira drubene dejavnike, ki vplivajo na uvedbo

    in ekspanzijo mnoinega olanja,

    funkcije ole opredeli funkcije ole v modernih drubah, pozna in primerja razne teorije o vlogi in pomenu ole

    v modernih drubah (funkcionalistini in konfliktni pristopi),

    pozna pojma uradni in skriti kurikulum, ola in drubena (ne)enakost analizira reproduciranje (ne)enakosti skozi olski sistem,

    pozna in ovrednoti razlage o reproduciranju neenakosti skozi olski sistem (npr. Bourdieu in njegov koncept kulturnega kapitala itd.).

    Delo in prosti ~as Kandidat/kandidatka:

    delo in prosti as v razlinih drubenozgodovinskih okoliinah

    opredeli in pojasni pojme: delo, zaposlitev, formalno in neformalno delo, prosti as,

    tehnologija in delo analizira drubene posledice uporabe razlinih tehnologij, poklicna struktura in brezposelnost

    primerja poklicno strukturo in strukturo brezposelnosti v sodobnih drubah,

    analizira vrste, vzroke in posledice brezposelnosti, analizira vzroke sprememb v poklicni strukturi,

    organiziranost zaposlenih pozna in analizira razne oblike organiziranosti in delovanja zaposlenih (npr. sindikati, poklicna in profesionalna zdruenja ...),

    prosti as pojasni, kako delo oziroma zaposlitev doloa prosti as, analizira vzroke in posledice instrumentalnega odnosa

    do dela,

    analizira razline oblike preivljanja prostega asa glede na pripadnost spolu, drubenemu sloju, generaciji,

    pozna in primerja razline interpretacije preivljanja prostega asa v (post)modernih drubah.

    Prostorske skupnosti Kandidat/kandidatka:

    prostorske skupnosti razlikuje, analizira in primerja tipe prostorskih skupnosti: lokalna, regionalna, nacionalna, mednarodna in globalna prostorska skupnost,

    pozna proces nastajanja in iritve Evropske unije, urbanizacija pozna in analizira procese urbanizacije,

    primerja podeelske (ruralne) in mestne (urbane) skupnosti, prostorski razvoj pozna problematiko urejanja prostora,

    analizira ekoloke omejitve prostora, analizira prostorsko loevanje/segregacijo drubenih skupin.

  • Sociologija 19

    Religija Kandidat/kandidatka:

    opredeljevanje religije, tipi religij in drubeni nain njihovega obstoja

    opredeli sestavine religijskih sistemov, pozna osnovne kategorije pri opredeljevanju religije (sveto,

    nadnaravno, boansko),

    pozna in primerja razline tipe religij, pozna in primerja naine organiziranosti religijskih skupnosti

    (cerkev, denominacija, sekta, kult, nova religiozna gibanja),

    drubene funkcije religije opredeli znailne drubene funkcije religij (integracijske, kompenzacijske, legitimacijske, osmiljevalne, drubenonadzorne itd.),

    sekularizacija, privatizacija in revitalizacija religij v sodobnih drubah

    pozna in zna uporabljati pojme sekularizacija, privatizacija in revitalizacija religij,

    zna navesti dejstva v prid tezam o sekularizaciji in revitalizaciji, pozna metodoloke in vsebinske ugovore zoper te teze,

    analizira oivljanje ljudske religioznosti, analizira in interpretira konkretne primere in podatke

    o religioznem ivljenju v Sloveniji,

    pozna pojma civilna religija in verski fundamentalizem, verska opredeljenost in verski pluralizem

    analizira in pojasni na konkretnih primerih razmerja med versko in nacionalno opredeljenostjo, verskim in kulturnim pluralizmom.

    Etnija, narod, nacija Kandidat/kandidatka:

    etnine skupine opredeli pojem etnine skupine in pozna razline oblike etnine organiziranosti,

    pozna znailnosti njihovega nastanka in razvoja, narod, nacija, drava analizira dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje modernih

    narodov in nacij,

    problematizira odnos naroddrava in etnine meje, etnina manjina opredeli pojem etninih manjin in razleni njihov poloaj, etnino razlikovanje opredeli pojave etninega razlikovanja (etnina stratifikacija,

    etnina segregacija, etnina distanca, etnina diskriminacija itd.), njihove vzroke in uinke,

    nacionalizem analizira razline pojavne oblike nacionalizma in njegove posledice,

    rasizem, ksenofobija pozna razline pojavne oblike rasizma in ksenofobije.

  • 20 Sociologija

    Znanost Kandidat/kandidatka:

    znanost in druba pozna razmere za nastanek in razvoj znanosti, opredeli odnos med znanjem in znanostjo,

    pozna funkcije znanosti, analizira drubene okoliine za razvoj znanosti, predstavi pomen znanstvene skupnosti in pozna naela

    njenega delovanja (Merton),

    problematizira relativnost znanstvenega spoznanja in njegovo drubeno verifikacijo,

    odgovornost znanstvenikov analizira drubeno odgovornost znanstvenikov, opredeli etine probleme znanosti.

    D DRUBENE SPREMEMBE IN RAZVOJ

    VSEBINA, POJMI CILJI

    Drubene spremembe Kandidat/kandidatka:

    drubene spremembe in razvoj

    opredeli pojem drubene spremembe, pozna kazalce drubenih sprememb, analizira in primerja razlino pojmovanje drubenih

    sprememb in dinamike drubenega razvoja,

    pozna procese globalizacije.

    Modernizacija Kandidat/kandidatka:

    dihotomija tradicionalna moderna druba

    opredeli modernizacijo in njene razline vidike (razsenosti),

    primerja znailnosti tradicionalnih in modernih drub, pozna, primerja in problematizira klasine socioloke

    teorije modernizacijskih procesov (Durkheim, Marx, Weber itd.),

    modeli modernizacije primerja razline modele modernizacije in razlage globalne neenakosti,

    spreminjanje modernih drub pozna socioloke teze o nastajanju postmodernih drub in ugovore zoper nje,

    modernizacija in demografske spremembe

    ugotavlja medsebojno povezanost socio-kulturnih, gospodarskih in demografskih sprememb,

    primerja demografske spremembe v sodobnih drubah, analizira njihove vzroke in posledice.

  • Sociologija 21

    Kakovost ivljenja Kandidat/kandidatka:

    kakovost ivljenja pozna pojem kakovost ivljenja, pozna in analizira razline dejavnike kakovosti ivljenja, pozna raziskave kakovosti ivljenja in njihove cilje,

    posameznik, civilna druba, drava

    analizira monosti in odgovornost posameznika, ustanov civilne drube in drave v skrbi za kakovost ivljenja,

    koncepti socialne pravinosti analizira in primerja koncepta socialne drave in drave blaginje.

    Ekolo{ka kriza Kandidat/kandidatka:

    ekoloka kriza problematizira pojmovanje razvoja in napredka glede lovekovega vpliva na okolje,

    analizira vzroke poruenega ravnoteja med lovekom in naravo,

    analizira posledice ter razline poti in monosti reevanja ekoloke krize,

    zna utemeljiti zakonitost, legitimnost in moralnost varovanja okolja.

  • 22 Sociologija

    5. NAVODILA ZA PISANJE SEMINARSKE NALOGE

    Tema seminarske naloge je lahko s katerega koli podroja sociologije; lahko je teoretina ali empirina.

    Naloga mora imeti znailnosti strokovnega besedila. Pri pisanju naloge je treba paziti na strokovnost (strokovno neoporenost, jasnost in natannost, enopomenskost izrazov, sistematinost, loginost, jedrnatost itd.). Obseg seminarske naloge je 10 do 20 (tipkanih) strani (priblino 2000 znakov na stran).

    Proces izdelave seminarske naloge je razdeljen na dve osnovni fazi, in sicer: pripravo na pisanje in pisanje samo.

    Priprava na pisanje vkljuuje:

    izbor teme in (vsaj zaasna) opredelitev problema; zbiranje ustreznega tudijskega gradiva (virov, literature); tudij zbranega gradiva; oblikovanje zapiskov in izpiskov; zbiranje podatkov z anketo, intervjujem itd. (e so se kandidati/kandidatke odloili, da

    bodo sami empirino raziskovali);

    izdelavo vsebinske zasnove naloge (dispozicije). Dobro seminarsko nalogo je mogoe napisati ele, ko so opravljeni vsi nateti postopki. Priporoljivo je, da kandidati/kandidatke najprej napiejo prvo, "grobo" razliico, ki naj jo pregleda mentor/mentorica, in ele potem dokonno oblikujejo nalogo.

    (Opomba: podrobneja navodila za pripravo seminarske naloge so objavljena v publikaciji Sociologija pri maturi, Dravni izpitni center, Ljubljana 1996 in so usklajena s podzakonskimi predpisi splone mature.)

    Izbor teme in opredelitev problema

    Pri izboru teme je treba upotevati tudi dostopnost tudijske literature, empirinega in drugega gradiva ter (omejen) as, ki ga imajo kandidati/kandidatke na voljo za izdelavo naloge.

    Izbrana tema ne sme biti zastavljena preiroko ali preozko. Zaetna doloitev teme, predvsem pa problema, je lahko samo zaasna in priblina. Kandidati/kandidatke bodo lae opredelili glavni problem (znotraj teme), ko bodo prebirali razlino literaturo. Naslov naloge mora biti doloen v skladu s koledarjem in pravili, objavljenimi v podzakonskih predpisih splone mature.

    Opredelitev problema je pomemben del pri izdelavi naloge in odloilno vpliva na njeno uspenost.

    V bistvu gre za opis, napoved hipoteze, pozneje pa jo lahko razdelamo v ve podhipotez. Od opredelitve problema (hipoteze) je odvisen tudi izbor metod.

  • Sociologija 23

    Zbiranje {tudijskega gradiva (literature, virov ...)

    Kandidati/kandidatke lahko poiejo tudijsko gradivo v olski in mestni knjinici; ve ustrezne literature pa najdejo v vejih (npr. NUK) in specializiranih knjinicah (npr. Osrednja druboslovna knjinica Joeta Goriarja v Ljubljani). Dobrodole so tudi knjinice na fakultetah (npr. filozofski, pravni, pedagoki itd.).

    Kandidati/kandidatke bodo kot tudijsko gradivo (literaturo) uporabili izvirno socioloko knjino produkcijo. Uporabiti pa je mogoe tudi naslednje vire: ubenike, prironike, enciklopedije, leksikone, monografije, almanahe, druboslovne revije (npr. Teorijo in prakso, Druboslovne razprave, asopis za kritiko znanosti), razlina znanstvena poroila, statistine letopise, pravne akte, internetne vire itd.

    Naloga naj temelji na ve virih in ne le na enem. Uporaba razlinih virov daje monost osvetliti izbrano problematiko z razlinih vidikov in zagotavlja objektivneji prikaz obravnavanega problema.

    tudij zbranega gradiva

    Pri sistematinem tudiju tega gradiva naj si kandidati/kandidatke obvezno delajo zapiske in izpiske. Pomembno je, da si ob izpiskih beleijo lastne misli in komentarje. Navadno se namre ob prebiranju raznih virov odpirajo tevilni, vedno novi problemi in vpraanja. Najvekrat je ele to tista faza, ko se da natanno opredeliti glavni problem, ga razmejiti od problemov, ki ga mogoe le dodatno osvetljujejo, in izloiti tiste, ki z glavno temo nimajo nobene zveze.

    Tudi empirino zasnovane naloge morajo imeti teoretino podlago; torej je tudi pri tako zastavljeni nalogi potreben tudij literature.

    Vsebinska zasnova seminarske naloge (dispozicija)

    Vsebinska zasnova naloge nart, osnutek ali dispozicija naloge nastaja ob tudiju gradiva in zbiranju informacij. Dokonno jo je mogoe narediti ele, ko so kandidati/kandidatke zbrali in pretudirali vse (izbrano) teoretino in empirino gradivo in ko je povsem jasno, kaj je temeljni problem naloge.

    Kandidati/kandidatke z dispozicijo predvidijo vsebinski razpored obravnavane problematike v kar najbolj logino, pregledno, sistematino obliko. Predvidijo torej zaporedje vkljuevanja posameznih vidikov, problemov itd. Ni nujno, da je ta razporeditev dokonna: med pisanjem je mogoe e kaj spremeniti, preoblikovati naslove posameznih poglavij in podpoglavij, zamenjati vrstni red vkljuevanja posameznih vidikov itd. Kljub temu je dobra dispozicija zagotovilo, da s pisanjem naloge ne bo teav in da bo ta oblikovana jasno, pregledno in sistematino.

  • 24 Sociologija

    Pisanje seminarske naloge

    Vsebinska zasnova naloge je odvisna od konkretne teme problema. Ne glede na to pa je treba upotevati, da mora imeti tri vsebinske sklope: uvod, glavni (osrednji) del in zakljuek.

    Uvodni del (uvod) vsebuje osnovne "elemente", ki bodo predmet natanne obravnave v osrednjem delu naloge. To pomeni, da je v njem predstavljen problem (oziroma opredelitev problema) in hipoteza ali hipoteze; razloene so tudi metode in tehnike, uporabljene v nalogi. Kandidati/kandidatke lahko pojasnijo, zakaj so se odloili za neko temo; opiejo, kakne teave so nastale (e so) pri zbiranju podatkov itd.

    Glavni (osrednji) del naj bo razdeljen na poglavja in podpoglavja. V njem so predstavljeni, razlenjeni in interpretirani zbrani podatki in informacije.

    V zakljunem (sklepnem) delu (sklep, zakljuek) so povzete bistvene ugotovitve, do katerih so se kandidati/kandidatke dokopali v nalogi. V njem ocenijo, ali rezultati ustrezajo postavljenim hipotezam. Lahko opozorijo tudi na neodgovorjena vpraanja in/ali predlagajo dodatno raziskovanje problema. Vkljuijo lahko e predvidevanje o razvoju nekega pojava v prihodnosti itd.

    Naloga je v bistvu nekaken "sklenjeni krog": tisto, kar so kandidati/kandidatke v uvodu napovedali (postavili osnovne trditve oziroma hipoteze, opredelili osnovne pojme), v osrednjem delu "razvijejo", argumentirajo, analizirajo, interpretirajo, v sklepnem pa ponovno povzamejo, ocenijo itd., tako da hkrati opozorijo na morebitna nereena vpraanja itd.

    Pri konnem oblikovanju naloge naj bodo kandidati/kandidatke pozorni tudi na to, kako oznaevati posamezna poglavja in podpoglavja, kaj in kako bodo citirali, kaj bodo vnesli v opombe in kako jih bodo oznaevali itd. Urediti je treba tudi seznam uporabljene literature, poskrbeti za morebitne priloge, napisati kazalo itd.

    Kako podrobna je lenitev, je odvisno od doline besedila in od obravnavane teme. Pri seminarski nalogi je glede na njeno zahtevnost in dolino smiselna lenitev na poglavja in mogoe e na podpoglavja (kar pa ni nujno); podrobneja lenitev najbr ne bi prispevala k preglednosti in jasnosti, ampak kvejemu narobe.

    Citati e jih ni preve in niso predolgi prispevajo k razgibanosti besedila in/ali dodatni osvetlitvi nekega problema. Pri citiranju, navajanju in povzemanju je dosledno treba navesti vir.

    Na koncu naloge morajo kandidati/kandidatke navesti literaturo oziroma vse tudijske vire, ki so jih uporabili pri pisanju. Seznam napiejo po abecednem redu priimkov avtorjev/avtoric. Vsako delo mora vkljuevati priimek in ime (ali zaetnico imena) avtorja/avtorice, e je teh ve, pa priimek in ime morebitnega urednika/urednice dela, naslov dela, zalobo, kraj in letnico izdaje. Nainov navajanja literature in drugih tudijskih virov je ve. Kandidati/kandidatke se odloijo za enega in ga dosledno upotevajo.

    Naloga lahko vkljuuje tudi priloge, vendar to ni nujno. Mednje sodijo npr. fotografije in drugo slikovno gradivo; obseneje tabele, ki sicer dajejo dodatne informacije o obravnavani problematiki, niso pa toliko pomembne za razumevanje, da bi jih vkljuili neposredno v nalogo, itd.

  • Sociologija 25

    Seminarska naloga mora vsebovati naslednje elemente:

    naslovno stran (ime in priimek avtorja/avtorice naloge, ime in priimek mentorja/mentorice, ime in sede ole, naslov naloge, letnico oddaje in kraj oddaje);

    povzetek (80 do 100 besed); pet kljunih besed; kazalo oziroma vsebino z navedenimi stranmi zaetka posameznih poglavij in

    podpoglavij;

    besedilo naloge z uvodom, glavnim delom, zakljukom; opombe (e so in e niso vkljuene na posameznih straneh pod rto); literaturo; priloge (fotografije, tabele itd. e so).

  • 26 Sociologija

    6. KANDIDATI S POSEBNIMI POTREBAMI

    Zakon o maturi v 4. lenu doloa, da kandidati opravljajo maturo pod enakimi pogoji. Kandidatom s posebnimi potrebami, ki so bili usmerjeni v izobraevalne programe z odlobo o usmeritvi, v utemeljenih primerih pa tudi drugim kandidatom (pokodba, bolezen) se lahko glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje prilagodi nain opravljanja mature in nain ocenjevanja znanja.

    Mogoe so naslednje prilagoditve:

    1. opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih rokih;

    2. podaljanje asa opravljanja maturitetnega izpita (tudi odmorov, mogoih je ve krajih odmorov);

    3. prilagojena oblika izpitnega gradiva (npr. Braillova pisava, poveava, kjer je prevod vpraanj nemogo, zapis izpitnega gradiva na disketi ...);

    4. poseben prostor;

    5. prilagojena delovna povrina (dodatna osvetlitev, monost dviga ...);

    6. uporaba posebnih pripomokov (Braillov pisalni stroj, ustrezna pisala, folije za pozitivno risanje ...);

    7. izpit s pomonikom (npr. pomonik bralec ali pisar);

    8. uporaba raunalnika;

    9. prirejeni ustni izpit in izpit slunega razumevanja (oprostitev, branje z ustnic, prevajanje v znakovni jezik);

    10. prilagoditev opravljanja praktinega dela maturitetnega izpita (npr. prilagoditev opravljanja seminarske naloge, vaj);

    11. prilagojeni nain ocenjevanja (npr. napake, ki so posledica kandidatove motnje, se ne upotevajo, pri ocenjevanju zunanji ocenjevalci sodelujejo s strokovnjaki za komunikacijo s kandidati s posebnimi potrebami).

  • Sociologija 27

    7. LITERATURA

    Pri pripravi na splono maturo kandidati uporabljajo ubenike in una sredstva, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splono izobraevanje. Potrjeni ubeniki in una sredstva so zbrani v Katalogu ubenikov za srednjo olo, ki je objavljen na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za olstvo www.zrss.si.

  • 28 Sociologija

    8. PRIMERI IZPITNIH POL

    Izpitna pola 1

    ESEJSKA VPRAANJA

    1. Primarne in sekundarne drubene skupine v tradicionalni (predmoderni) in moderni drubi (opredelitev, primerjava, ilustracija s konkretnimi primeri/podatki).

    2. Razpravljajte o tezi, da je glavni vzrok ekoloke krize e samo bistvo loveka (antropoloki dejavnik).

    3. "Privlanost podob enskih teles, ki so predstavljena kot idealna, ni ni drugega kot privlanost pogleda, ki je na neki nain pomirjevalno prijeten. In videli smo, da je prevladujo vizualni ideal vedno estetski ideal, ki izraa prevladujoe vrednote seksualnega vedenja. Ideal dananjega dne je nezrelost, moderna razliica enske pasivnosti. Ker je ensko telo glavni predmet pozornosti, so prevladujoe seksualne definicije postavljene v enska telesa, v njihov videz. "Estetski spol" je podrejeni spol, kajti lepota, tako kot resnica, je eden tistih praznih pojmov, ki jih napolni s pomenom ele doloena druba v doloenem zgodovinskem trenutku. /.../ Strog nadzor nad seksualnostjo ensk je oitno znailen za drube, v katerih vladajo moki. Namen poroke je na primer pogosto v tem, da zagotovi delo ensk in njihovo reprodukcijsko sposobnost v korist mokih. V nekaterih drubah je nadzor nad enskami zelo neposreden omejevanje gibanja, na primer povezovanje stopal, rituali izkljuitve, na primer prudah, ter strane kazni za preutvo. V nai drubi je ta prisila veliko bolj skrita in verjetno e toliko bolj zahrbtna."

    (Coward, R., enska elja. Ljubljana: Krt, 1989:63)

    Analizirajte razlinost in spremenljivost "enske" v razlinih kulturah.

    4. Razpravljajte o problemu drubene verifikacije znanstvenih spoznanj.

    5. Moderna drava soustvarjalka ali unievalka narodov? Razpravljajte.

    Izpitna pola 2

    METODE

    Vir A V knjigi Nemirno iskanje je avtor Joe Bajzek opredelil nekatere hipoteze, na katerih je

    temeljilo raziskovanje vedenjskih vzorcev in kulturnih vzorcev adolescentov ...

    1. Priakujemo lahko, da je v druinah e vedno navzoi integracijski model socializacije nasproten komunikativnemu. Mlaji otroci lahko bolje komunicirajo s stari kot pa adolescenti.

    2. Vendar pa je druina e vedno tista institucija, ki lahko bolj kot druge razume probleme, elje, potrebe adolescentov in si najde as za to.

    3. Priakujemo lahko, da se adolescenti glede poveanega zanimanja za svojo spolno vlogo in drugih njim interesnih podroij (port, glasba, prihodnost, prijateljstvo itd.) bolj obraajo na svoje sovrstnike kakor pa na domao druino, olo ali na cerkvene institucije.

    (Bajzek, J., Nemirno iskanje. Ljubljana: Katehetski center knjinice, 1992:43)

  • Sociologija 29

    Vir B

    (Haralambos., Sociology, A New Approach. 1993:45)

    Vir C V vakih predelih Holandije so raziskovalci opazili povezavo med tevilom torkelj, ki gnezdijo na dimnikih, in tevilom novorojenih otrok na tem kraju. Hoteli so odkriti vzroke za to. Razlaga je bila preprosta. Zaradi novorojenkov so prostore bolj ogrevali, topli dimniki pa so privabili torklje. (Kornblum, W., Sociology. Hartcourt Publishers, 1994:42)

    Vpraanja 1. Doloite stopnjo (fazo) raziskovalnega dela, o kateri govori vir A. (1 toka)

    2. Pojasnite vlogo te stopnje (faze) v druboslovnem raziskovanju. (4 toke)

    3. Katero metodo sociolokega raziskovanja prepoznate v viru B? (1 toka)

    4. Pojasnite uporabnost te metode (iz vira B). (4,5 toke)

    5. Preglejte vir C in navedite spremenljivke, vkljuene v raziskavo. (3 toke)

    6. Na osnovi vira C pojasnite korelacije (zveze) med spremenljivkami. (4 toke)

    DRUINA

    Vir A Veina predkapitalistinih produkcijskih nainov hinogospodarski, orientalski, antini in fevdalni temelji na skupni gospodarski osnovi: na hinem gospodarstvu ali, kot se to imenuje pri Engelsu, "hini zadrugi". Celota "posestva" in "hie" tvori osnovno obliko produkcije: obe vrsti produkcije sta institucionalno zdrueni (miljena je produkcija dobrin in produkcija ljudi op. M. P.) ... Pogosto jo doloa patriarhalno razmerje gospostva v ojem pomenu besede, torej neposredno gospostvo "hinega gospodarja" nad eno (enami), otroki in drugimi lani gospodinjstva, ki so ali niso v sorodu (npr. sluabniki pri vijih slojih ali varovanci, vajenci itd.).

    Tega tipa produkcijske enote ne smemo meati z nao "druino". Razlika bo morda e bolj jasna, e si ogledamo pomen besede "familia" v rimski antiki. K "familii" sodijo vse osebe, ki so pod oblastjo hinega gospodarja, tudi sunji, svobodni sluabniki, ki niso sorodstveno vezani (klienti), poleg tega pa celotno imetje. "Familia" je torej posestvo z ivim in mrtvim inventarjem. Poleg tega oznauje "familia" tudi tisto, kar bi danes

  • 30 Sociologija

    imenovali "sorodstvo", skupino ljudi s skupno oznako o poreklu, ki pa ne ivijo nujno skupaj. (V obeh pomenih druina kot osebe, ki ivijo v isti hii in so pod oblastjo istega gospodarja, ter druina kot skupnost sorodnikov, ki pa ne bivajo nujno skupaj se je pojem uporabljal tudi v srednjem veku op. M. P.) V tem pomenu uporabljamo pojem "familia" e danes, ko na primer govorimo o "druinskem" sreanju. Oba pomena moramo skrbno loiti od danes prevladujoega v smislu skupaj bivajoih krvnih sorodnikov. Ta zadnji pomen se je izoblikoval ele v 18. stoletju, in sicer v procesu, v katerem se blagovna produkcija loi od "produkcije ljudi". Druina v dananjem pomenu besede je moderen pojav, njena predpostavka je razpad hinogospodarske produkcijske enote ... (Nemitz, R., Druina in ola kot dispozitiv vzgoje, zbornik Vzgoja med gospostvom in analizo. Ljubljana: Krt, 1992:6566)

    Vir B Druina je majhna in vase zaprta. Vendar nikakor ni res, da sodobna druina razpada. Nasprotno, v popredmetenem in odtujenem svetu je dobila novo funkcijo, da omogoa resnino intimne, osebne odnose med ljudmi. Patriarhalna druina je vedela o intimnosti, ustvih in podobnih zadevah razmeroma malo. Bila je predvsem gospodarska celica, namenjena skupnemu delu. Mladi se niso poroali iz ljubezni, temve tako kot so narekovali ekonomski interesi. tevilnost te druine je prepreevala, da bi posameznik uival resnino intimnost, oteevala je tudi tesno, osebno navezanost na enega samega loveka ... Sodobni lovek se lahko zelo dobro razume, recimo, s svojimi kolegi pri delu, toda ti odnosi bodo le redko trajni in intimni: preve je teh ljudi, prehitro se menjavajo, preve razlini so posli, ki jih opravljajo. Tudi s svojimi sosedi obiajno nima posebnih stikov, pa eprav imenujejo arhitekti sodobna mestna naselja "soseske", kakor da bi hoteli z besedo uroiti socialno realnost, ki je seveda isto drugana ... Druina in sorodstveni odnosi so tvorili v prvobitni skupnosti skelet celotne drubene strukture, v sodobni drubi pa je obdrala druina od vseh svojih funkcij skorajda le eno samo: omogoanje takega druenja ljudi med seboj, kjer ti drugi lovek ni sredstvo, ampak predvsem cilj. In ravno zato, ker se je omejila samo na to funkcijo, lahko poslej zagotavlja manj odtujene odnose med ljudmi kot druina preteklosti ... (Makarovi, J., Mladi iz preteklosti v prihodnost. Ljubljana: DDU Univerzum, 1983:168)

    Vpraanja: 1. Opredelite, kaj danes oznaujemo s pojmi druina, gospodinjstvo, sorodstvo.

    (6 tok)

    2. Pojasnite ekonomsko funkcijo druine in njeno spremenljivost v raznih zgodovinskih obdobjih. (3 toke)

    3. Katera funkcija je po mnenju avtorja drugega besedila temeljna funkcija (pomen) sodobne druine? (1 toka)

    4. V viru B je predstavljen neki pogled na pomen druine v sodobnem svetu. Opredelite dva drugana (kritina) pogleda na druino, ki sta se izoblikovala v sociologiji druine. (5 tok)

    5. Ali lahko danes govorimo o tipini druini? Pojasnite. (2,5 toke)

  • Sociologija 31

    RELIGIJA

    Vir A Zagovor zoper hudo uro

    "aran woblak

    Bode krotak,

    Pojde na vsoe gore,

    Wobrare nam ito polje." (Novak, V., Slovenske ljudske molitve. Ljubljana: 1983)

    Vir B Zagovor zoper en

    "Preganjam (ga) en iz tvoje glave, tvojega lica in tvojega trupla. Preganjam ga z Bogom Oetom, Bogom Sinom in Bogom Sv. Duhom. Ne preganjam ga s svojo mojo, preganjam ga z bojo pomojo in v imenu Svete Trojice, Marije Device, Antona Padovanskega. Pomagaj, Bog Oe, Bog Sin, Bog Sv. Duh in Trojica, Devica Marija, sveta Ana, krstni patron."

    To so pomolili trikrat z molkom v roki, s katerim so vlekli trikrat po vsem telesu. (Novak, V., Slovenske ljudske molitve. Ljubljana: 1983)

    Vir C Veerna molitev

    "Angel uvar, uvaj me

    v noi i podne,

    dokler bom iv, naj ti bodem

    vsiljdar dober i poboen,

    e pa mrjem, nesi mi to duo mojo

    v nebesa. Amen." (Novak, V., Slovenske ljudske molitve. Ljubljana: 1983)

    Vpraanja: 1. Kaj je magija; kako bi opredelili temeljno izhodie magijskega miljenja in

    delovanja? (3 toke)

    2. Navedi znailnosti, po katerih naj bi se magija razlikovala od religije. (4 toke)

    3. S im se utemeljuje trditev, da ni magije brez religije in religije brez magije (magijskega)? Ali bi lahko rekli, da so v vseh zgornjih primerih navzoe religiozne in magijske sestavine? Pojasnite svoj odgovor. (6 tok)

    4. Zakaj je v (tradicionalni) ljudski religioznosti obiajno ve magijskih sestavin kakor v uradni ("oficialni") cerkveni religiji? (4,5 toke)

  • 32 Sociologija

    MODERNIZACIJA

    Vir A Moderne drube so v svojem izvoru tipino evropska znailnost. Industrijska revolucija je izbruhnila v Evropi, najprej v Italiji, nato zlasti na Nizozemskem in v Angliji ter se irila od tod po vsem svetu. Seveda ne po blagi in miroljubni poti: v industriji in kapitalizmu je nasploh malo blagega in miroljubnega. (Makarovi, J., Mladi iz preteklosti v prihodnost. Ljubljana: DDU Univerzum, 1983:157)

    Vir B Zgodovina danes nerazvitih je bila nekoliko zadnjih stoletij povezana z zgodovino razvitih. Gospodarska, politina, kulturna in vojaka ekspanzija Evrope je po 16. stoletju vkljuila ves znani svet v tokove svetovne zgodovine. Enotnost sveta se je torej uveljavljala v nastajanju enotnega sveta, ki pa je bil, kot smo rekli, asimetrien: svetovni dominantni center in svetovno obvladana periferija. (Juni, S., Ideologija razvoja, Teorija in praksa. 1011/1991:1191)

    Vir C Koncepti modernizacije niso filozofsko in teoretsko problematizirali samega napredka, ampak so se ukvarjali predvsem z mehaniko napredka, v kateri so vzvodi in mehanizmi pospeene industrializacije in kako im bolj neomejeno vkljuiti tretji svet v svetovno ekonomijo. Industrializacija Evrope 19. in 20. stoletja ni potekala na ta nain. Mnoge evropske drave so vzpostavljale zaitne pregrade do tiste razvojne faze, ko so se lahko vkljuile na iroki rti v tekmovalno ekonomijo (Senghass, 1985: 1819). Ob evropski industrializaciji se je izboljala poljedelska storilnost, kar pa se pogosto ni upotevalo pri programih modernizacije. Da z napredkom ni nekaj v redu, je govorilo oitno dejstvo, da se velike razlike med Evropo in ZDA na eni strani in drugimi celinami na drugi strani pojavijo ele v 19. in 20. stoletju, to je ravno v obdobju napredka. Na zaetku industrializacije se je razmerje med najbolj in najmanj razvitimi dravami povzpelo na 20:1, zdaj pa je 200:1. Do konca 18. stoletja pa razvojne razlike znotraj Evrope niso presegle razmerja 1:2. Rastoe razlike v mednarodnem tekmovanju ustvarjajo podobne probleme tistim, ki so zamudniki v razvoju (Senghass, 1985: 17). (Kirn, A., "Vzpon in kriza ideje napredka", Teorija in praksa. 12/1991:14151416)

    Vpraanja: 1. Z vsaj tirimi znailnostmi opredelite pojem moderne drube, naveden v viru A.

    (4 toke)

    2. Nekateri klasiki sociologije so (moderno) industrijsko drubo predstavljali kot nasprotje predindustrijski (tradicionalni). Navedite in na kratko razloite eno taknih dihotomij in njenega avtorja. (4,5 toke)

    3. Kateri vidik modernizacije je izpostavljen v virih A in C? (1 toka)

    4. Kateri razlagi (teoriji) je mogoe pripisati stalia, navedena v virih B in C? (1 toka)

    5. Kako v okviru te teorije pojasnjujejo dananji prepad med razvitimi in nerazvitimi dravami? (3 toke)

    6. Kdaj in zakaj so se pojavili razlini koncepti (teorije) modernizacije (vir C)? (2 toki)

    7. Kakno je bilo osnovno izhodie teh teorij? (2 toki)

  • Sociologija 33

    OCENJEVALNA SHEMA ZA IZPITNO POLO 2

    METODE

    1. Doloite fazo raziskovalnega dela, o kateri govori vir A. (1 toka) 1 toka za opredelitev hipotez.

    2. Pojasnite vlogo te faze v druboslovnem raziskovanju. (4 toke) 12 toki: odgovor je pomanjkljiv. 34 toke: kandidat celovito opredeli vlogo hipoteze, pri emer poudari, da s postavitvijo hipoteze natanneje doloimo problem, tako da usmerja raziskovanje, ker predlaga razumevanje procesov in pojavov, vpliva na izbor metod ...

    3. Katero metodo sociolokega raziskovanja prepoznate v viru B? (1 toka) 1 toka za opazovanje (z udelebo).

    4. Pojasnite uporabnost te metode v druboslovnem raziskovanju. (4,5 toke) 12 toki: kandidat navede samo nekaj monosti uporabe, ali prednosti, ali pomanjkljivosti. 34,5 toke: navede monosti uporabe metode, opozori na im ve prednosti in omejitev.

    5. Preglejte vir C in navedite spremenljivke, vkljuene v raziskavo. (3 toke) Za vsako pravilno navedeno spremenljivko 1 toka (tevilo torkelj, tevilo novorojenih otrok, toplota dimnika/prostorov).

    6. Na osnovi vira C pojasnite zveze med spremenljivkami. (4 toke) 12 toki: kandidat ugotavlja samo povezanost med spremenljivkami. 34 toke: razloi povezanost, pove, da gre med dvema za navidezno zvezo, in pojasni pomen tretje spremenljivke ...

    DRUINA

    1. Opredelite, kaj danes oznaujemo s pojmi druina, gospodinjstvo, sorodstvo. (6 tok) Za vsak ustrezno opredeljen pojem 2 toki.

    2. Pojasnite ekonomsko funkcijo druine in njeno spremenljivost v razlinih zgodovinskih obdobjih. (3 toke) 12 toki: odgovor je pomanjkljiv. 3 toke: kandidat poudari razliko v izvajanju ekonomske funkcije druine v predindustrijskih in industrijskih drubah, opozori, da v slednjih druina ni samo potrona enota, ampak da se v njej opravi veliko neformalnega dela.

    3. Katera funkcija je po mnenju avtorja drugega besedila temeljna funkcija (pomen) sodobne druine? (1 toka) 1 toka: emocionalna ali zagotavljanje intimnih odnosov ...

    4. V viru B je predstavljen neki pogled na pomen druine v sodobnem svetu. Opredelite dva drugana (kritina) pogleda na druino, ki sta se izoblikovala v sociologiji druine. (5 tok) 13 toke: kandidat predstavi samo en drugaen pogled ali pa dva, vendar pomanjkljivo. 45 tok: ustrezno predstavi dva pogleda (npr. feministina kritika druine, pogled, ki izpostavlja familizem ...).

    5. Ali lahko danes govorimo o tipini druini? Pojasnite. (2,5 toke) 1 toka: ne. 22,5 toke: kandidat pojasni, da obstajajo razline oblike druinskega ivljenja.

  • 34 Sociologija

    RELIGIJA

    1. Kaj je magija; kako bi opredelili temeljno izhodie magijskega miljenja in delovanja? (3 toke) 12 toki: kandidat opredeli pojem. 3 toke: opredeli pojem in poudari, da gre za preprianje o moi lovekega delovanja na magine sile ...

    2. Navedi znailnosti, po katerih naj bi se magija razlikovala od religije. (4 toke) Manipulacija pri magiji/komunikacija pri religiji; pri magiji gre za nekakno prisilo, pri religiji za pronje; magija je usmerjena tostransko, religija onostransko; vedno konkretno/(lahko) splono.

    Za vsak odgovor po 1 toko.

    3. S im se utemeljuje trditev, da ni magije brez religije in religije brez magije (magijskega)? Ali bi lahko rekli, da so v vseh zgornjih primerih navzoe religiozne in magijske sestavine? Pojasnite svoj odgovor. (6 tok) Tudi religija vsebuje predstave o posebnih skrivnostnih silah; tudi v religijo je vkljueno upanje, preprianje o moi lovekovih dejanj (molitev,

    rtvovanje); v omenjenih virih so navzoe religiozne in magijske sestavine, toda v razlinih

    razmerjih (manj magije in ve religije od A k C). Za vsako navedbo 2 toki.

    4. Zakaj je v (tradicionalni) ljudski religioznosti obiajno ve magijskih sestavin kakor v "uradni" cerkveni religiji? (4,5 toke) Onostranska naravnanost velikih cerkvenih religij; navezanost ljudske religioznosti na stareje religije in kulte; konkretne tostranske ivljenjske potrebe ljudi; ustno izroilo, neolanost; vpliv vakega in kmekega okolja in njegovih potreb.

    Za vsako navedbo 1 toka, vendar najve 4,5 toke. (4,5 toke dobi kandidat tudi, e navede samo tiri razloge.)

    MODERNIZACIJA

    1. Z vsaj tirimi znailnostmi opredelite pojem moderne drube, naveden v viru A. (4 toke) Moderne drube so industrijske drube; teie proizvodnje je v sekundarnem sektorju; prevladujoe blagovno-denarno gospodarstvo; so razredne drube z monostmi razredne in geografske mobilnosti; oblika polskupnosti je nacionalna drava; urbanizacija ...

    Za vsako vkljueno znailnost 1 toka, vendar najve 4.

    2. Nekateri klasiki sociologije so (moderno) industrijsko drubo predstavljali kot nasprotje predindustrijski (tradicionalni). Navedite in na kratko razloite eno taknih dihotonomij in njenega avtorja. (4,5 toke) 12 toki: kandidat pomanjkljivo predstavi nasprotje med tradiconalno in moderno drubo. 34,5 toke: ustrezno predstavi eno od taknih dihotomij in njenega avtorja (npr. Durkheim ter drubo mehanske in organske solidarnosti ...).

    3. Kateri vidik modernizacije je izpostavljen v virih A in C? (1 toka) 1 toka: industrializacija.

  • Sociologija 35

    4. Kateri razlagi, teoriji je mogoe pripisati stalia, navedena v virih B in C? (1 toka) 1 toka: teoriji odvisnosti.

    5. Kako v okviru te teorije pojasnjujejo dananji prepad med razvitimi in nerazvitimi dravami? (3 toke) 12 toki: odgovor je pomanjkljiv. 3 toke: v odgovoru kandidat ustrezno pojasni stalie teorije odvisnosti, po kateri je vzrok prepada v tem, da so se dananji razviti deli sveta razvijali na raun danes nerazvitih ...

    6. Kdaj in zakaj so se pojavili razlini koncepti (teorije) modernizacije? (2 toki) 1 toka: kandidat navede samo kdaj ali samo zakaj. 2 toki: celovito pojasni kdaj in zakaj.

    7. Kakno je bilo osnovno izhodie teh teorij? (2 toki) 1 toka: odgovor je pomanjkljiv. 2 toki: prevladovalo je preprianje, da se lahko veina lovekih drub modernizira kot Zahodna Evropa in Severna Amerika.