Jože

Ciu

ha: D

olga

pot

»Vse človekovo dostojanstvo je v misli: vse dostojanstvo misli je v spominu. Človek je duh samo zaradi spomina: človek samo zaradi zvestobe. Varuj se človek, da ne boš pozabil spominjati se!«Neizbrisen pečat na dušo Jožeta Ciuhe je udarila druga svetovna vojna.Umiranja tovarišev, ki jih je gledal in nikoli več pozabil. A tudi veselje ob osvoboditvi, ko je z »mušketirji« prišel v osvobojeno Ljubljano in so po radiu Kričač sporočili, da je naše mesto svobodno.Nepozabno doživetje je to veličastje zmage!Knjiga Jožetovih spominjanj je dragocena. Z njo nam je podaril svojega duha v steklenici z druge obale. Slikovita in iskrena pričevanja za zanamce, da bodo vedeli, kar je zapisano v Svetem pismu in vemo tisti, ki smo bili poslednje ure ob Jožetu in zares z njim: Ljubezen je močnejša kakor smrt.Ker ljubezen nikoli ne mine. Manca

Ciklus Lika, On in ona, 1957, tuš na papirju, 40×50cm

SIN

PET MUŠKETIRJEV

PavlaAnton Kacjan Tonče

V. prekomorska birgadaXV. divizijaIV. armadaVII. korpus

Videm ob Savi

vojna pot

Trbovlje- rojstvo

- 1945 študij primerjalne književnosti- 1946–1950 študij slikarstva na akademiji- 1949 poroka z Mojco- 1950 rojstvo Marjete- 1956 ločitev z Mojco- 1956, 1957 Paris- 1959, 1960 Burma- 1962 poroka z Radmilo- 1963 knjiga Okameneli smehljaj - 1964, 1965 Južna Amerika- 1966 Mehika, ZDA - Kalamazoo- 1967 knjigi Pogovori s tišino,

Potovanje v deseto deželo- 1968 rojstvo Petra- 1969 Grupa 69- 1974, 1975, 1976 … Salzburg - poletna šola- 1980–2013 Pariz- 2005 knjiga Kronika sedmih pozab

kdo

kje

kdaj

Ljubljana

ŽENA

Jože CiuhaDon ščuka

Jože Ciuha PiPsl

Filip - liPiKlio Maver

Delia

Breda

Andrej

Saša Pavček

Lojze Ribič

Branko

Lisa Corva

Leopoldina lilly

Feliks - Srečko

Posavec

Edvard Unschuld

KarerAntonija Kacjan

aba

Gustav UnschuldAna Ciuha

šujica-GraDec

Filip Jakob SupančičTepp

AmalijaFilipCiril Filipina Supančič Fili

Majdica

Don oto – Oton PolakDon Poet – Jože ŠmitDon emilio – Emil Kohne Don FlaminGo – Rado Bordonsan – Dušan Savnikluka – Oton Jugoveckomisarka - Radojka - RašaStaša FurlanovaStane SenčarJanezek VarlJože ImenšekIvan DebencSkobePepček BantanStanko MahneZvonko - ViDem knjiGe

Imena prekomorcev so usklajena s knjigo: Jože Šmit, Rado Bordon, Albert Klun: PETA PREKOMORSKA BRIGADA, 1969

(www.znaci.net/00003/816.pdf)

Franc Mazovec - risto

Anton BartolMiroslav Završnik - Pastirček

Nežka Mule - Politkomisar

Silvo Hrovat - Politkomisar

Marjan Kavčič - sekretar skoj-a

Anton LampretRudi Kogej - slikar

Darko AničevićMilka DolinarLojze DolinarSaša Dolinar

Silvana

Radio Kukavica Ljubljana

Mojca Durjava

MarjetaLan Brenk Peter Senka Popović

NaceLuka

Maks

Špela Marinček

Nuša

Maja Živanić

Radmila Novak

HČI SIN

SESTRA/BRAT

ŽENA

BRAT

SESTRA/BRAT

BRAT

SESTRA

ŽENA

Marjan - JušTone - Puki (ilegalec)

MOŽ

MOŽ

ATE MAMA

Jakob

OČE

Cérences (F)D-dan, 6. 6. 1944Kempton Park (GB)Škotska - Edinburgh -Woodhousely (taborišče)Leigh on Sea (kazino)Gravina (I)BariSplitBiogradZadarPoličnik ali PolešnikBrušaneDivoseloBilajGospićreka LikaLički Osik

Ljubljana - teta FiliBrežice gimnazija – Congo Club

Jezeranereka KolpaVinicaBela KrajinaČrnomeljČrmošnjiceKočevjeRibnicaVelike LaščeOrle

Osvoboditev - Kukavica, 9. 5. 1945Tabor - velemitingCenter, Šiška, Kodeljevo, ŠentvidLitijaMirna na DolenjskemIstra - Buje - demobiliziran

… …

SIN

PET MUŠKETIRJEV

PavlaAnton Kacjan Tonče

V. prekomorska birgadaXV. divizijaIV. armadaVII. korpus

Videm ob Savi

vojna pot

Trbovlje- rojstvo

- 1945 študij primerjalne književnosti- 1946–1950 študij slikarstva na akademiji- 1949 poroka z Mojco- 1950 rojstvo Marjete- 1956 ločitev z Mojco- 1956, 1957 Paris- 1959, 1960 Burma- 1962 poroka z Radmilo- 1963 knjiga Okameneli smehljaj - 1964, 1965 Južna Amerika- 1966 Mehika, ZDA - Kalamazoo- 1967 knjigi Pogovori s tišino,

Potovanje v deseto deželo- 1968 rojstvo Petra- 1969 Grupa 69- 1974, 1975, 1976 … Salzburg - poletna šola- 1980–2013 Pariz- 2005 knjiga Kronika sedmih pozab

kdo

kje

kdaj

Ljubljana

ŽENA

Jože CiuhaDon ščuka

Jože Ciuha PiPsl

Filip - liPiKlio Maver

Delia

Breda

Andrej

Saša Pavček

Lojze Ribič

Branko

Lisa Corva

Leopoldina lilly

Feliks - Srečko

Posavec

Edvard Unschuld

KarerAntonija Kacjan

aba

Gustav UnschuldAna Ciuha

šujica-GraDec

Filip Jakob SupančičTepp

AmalijaFilipCiril Filipina Supančič Fili

Majdica

Don oto – Oton PolakDon Poet – Jože ŠmitDon emilio – Emil Kohne Don FlaminGo – Rado Bordonsan – Dušan Savnikluka – Oton Jugoveckomisarka - Radojka - RašaStaša FurlanovaStane SenčarJanezek VarlJože ImenšekIvan DebencSkobePepček BantanStanko MahneZvonko - ViDem knjiGe

Imena prekomorcev so usklajena s knjigo: Jože Šmit, Rado Bordon, Albert Klun: PETA PREKOMORSKA BRIGADA, 1969

(www.znaci.net/00003/816.pdf)

Franc Mazovec - risto

Anton BartolMiroslav Završnik - Pastirček

Nežka Mule - Politkomisar

Silvo Hrovat - Politkomisar

Marjan Kavčič - sekretar skoj-a

Anton LampretRudi Kogej - slikar

Darko AničevićMilka DolinarLojze DolinarSaša Dolinar

Silvana

Radio Kukavica Ljubljana

Mojca Durjava

MarjetaLan Brenk Peter Senka Popović

NaceLuka

Maks

Špela Marinček

Nuša

Maja Živanić

Radmila Novak

HČI SIN

SESTRA/BRAT

ŽENA

BRAT

SESTRA/BRAT

BRAT

SESTRA

ŽENA

Marjan - JušTone - Puki (ilegalec)

MOŽ

MOŽ

ATE MAMA

Jakob

OČE

Cérences (F)D-dan, 6. 6. 1944Kempton Park (GB)Škotska - Edinburgh -Woodhousely (taborišče)Leigh on Sea (kazino)Gravina (I)BariSplitBiogradZadarPoličnik ali PolešnikBrušaneDivoseloBilajGospićreka LikaLički Osik

Ljubljana - teta FiliBrežice gimnazija – Congo Club

Jezeranereka KolpaVinicaBela KrajinaČrnomeljČrmošnjiceKočevjeRibnicaVelike LaščeOrle

Osvoboditev - Kukavica, 9. 5. 1945Tabor - velemitingCenter, Šiška, Kodeljevo, ŠentvidLitijaMirna na DolenjskemIstra - Buje - demobiliziran

… …

Jože Ciuha

Dolga pot

Jože Ciuha: DOLGA POT

Založila: FUNDACIJA JOŽE CIUHA Prešernova 12, Ljubljana

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

75(497.4):929Ciuha J.

CIUHA, Jože, 1924-2015 Dolga pot / Jože Ciuha ; [fotografija Peter Ciuha]. - Ljubljana : Fundacija Jože Ciuha, 2016

ISBN 978-961-90463-4-0

284332544

Zanjo: Radmila Novak Ciuha

© Copyright Fundacija Jože Ciuha vse pravice pridržane

Lektor: Majda Bizovičar

Oblikovanje in fotografija: Peter Ciuha

Koordinacija in priprava za tisk: Rudolf Tekavčič, Boris Jurca

Tisk: Schwarz print d.o.o.

Naklada: 500 izvodov

Ljubljana, april 2016

Izid knjige so omogočili: Schwarz print d.o.o. Fundacija Jože Ciuha

Knjigo posvečamspominu na vse,

ki so za našo svobododali svoje življenje.

5

Namesto urednika

Naj bralca pred branjem seznanim, da je knjigo oče pisal do svojega zadnjega dne, kar pomeni, da vsebine krožijo v času in prostoru.

A če bi jo „poravnali“, bi ne bila več ista knjiga. Tako ji je dodano nekaj risb, drevo družine in oseb ter kratek seznam

dogodkov.

Peter Ciuha

7

Jožetovi knjigi spominjanj na pot

Čemur gosenica pravi konec življenja, modri imenujejo metulj.Kitajski pregovor

»Vse človekovo dostojanstvo je v misli: vse dostojanstvo misli je v spominu. Človek je duh samo zaradi spomina: človek samo zaradi zvestobe. Varuj se človek, da ne boš pozabil spominjati se!«

Tako je napisal francoski filozof André Comte-Sponville v imenitni knjigi Mala razprava o velikih vrlinah. In tako je verjel Jože Ciuha. Zato je slikal svoje spomine, zato je o njih pisal pesmi, zato je napisal odlično knjigo Kronika sedmih pozab (2005). In zato je pisal spominja-nja, dokler je zmogla njegova roka, potem pa je spomine narekoval sinu Petru. Do konca ni pozabil spominjati se. Še pod zaprtimi vekami, ki se niso več zmogle dvigniti, je gledal svoje demone, ki jih ni nikoli pozabil.

Pričujoča Jožetova knjiga je kot krpanka, le da spomini ne tečejo v linearnem času, slike ne sledijo druga drugi, podobe spominov se nizajo ciklično. To je čas, ki ga živijo modri, tisti, ki vedo, da je v zdaj preteklost in

prihodnost, sami pa so na spirali, ki teče iz kroga v krog, višje ali pa nižje, odvisno od perspektive, s katero je zaznamovan naš pogled v določenem trenutku.

Jože je videl veliko. S telesnimi in duhovnimi očmi. Čeprav je sam rad govoril, da nima dobrega spomina, zato pa piše, da ne bi pozabil, je njegov spomin globok. Najgloblji pri izviru. Kot je naslov knjige Alenke Rebule, z uroki kliče Jože v isto smer: Globine, ki so nas rodile. Zato toliko piše o otroštvu, nepozabni Abi, bratu in sestri, mami, atu, pa stricih in tetah že v Kroniki sedmih pozab, in tudi v pričujočih spomi-njanjih ga vedno znova potegne v ta temen tolmun magičnega, skriv-nostnega. V strahove iz otroških dni in zanimive dogodivščine. K iko-nografiji, ki ga je kreirala, k sanjam in domišljiji, ki so bile njegove čipke na srajci bivanja.

Drugi neizbrisen pečat na njegovo dušo je udarila druga svetovna vojna.Umiranja tovarišev, ki jih je gledal in nikoli več pozabil. A tudi veselje

ob osvoboditvi, ko je z »mušketirji« prišel v osvobojeno Ljubljano in so po radiu Kričač sporočili, da je naše mesto svobodno. Nepozabno

8

doživetje je to veličastje zmage! Zato je v reminiscencah na sodobni čas in slovensko politiko, ki ga je povsem razočarala, tako odločno sprego-voril o spravi na svojski način. Brezkompromisno raz-ločuje tiste, ki so bili na strani osvoboditeljev, in one, ki so sodelovali z okupatorjem. Tu ni kaj debatirati, stvari so jasne. Partizanska epopeja je najpomembnej-ši upor slovenskega naroda in njene luči ne more ugasniti nikakršno ideološko sprenevedanje. Pika!

Ganljivo je Jožetovo občutenje in zavezanost prijateljstvom iz vojnih dni.

Največ spominjanj je posvetil prijatelju, občutljivemu pesniku Jožetu Šmitu, enemu od mušketirjev, ki so razglasili svobodno Ljubljano. Prav zaradi te prijateljske povezanosti so še toliko strašnejše smrti tovarišev, najbolj tista, ko je prijatelj izdihnil skorajda v njegovem naročju. Gotovo je ta prizor nesel pod vekami tja čez, kjer utripajo metulji naše večne zavesti …

Kaj bi Jože brez žensk! Od otroške zaljubljenosti, mladostnega raz-devičenja, strastne ljubezni s komisarko, obžalovanja, da je prva žena odšla, in nežnih

spominov na drugo, do konca predano mu Palčico, lahko slutimo paleto drgeta teles in potapljanja v ženska vodovja z radovednostjo, hu-domušnostjo in iluzijo svobodnosti, ki da je njen gospodar on in nihče drug.

Knjiga Jožetovih spominjanj je dragocena. Z  njo nam je podaril svojega duha v steklenici z druge obale. Slikovita in iskrena pričevanja za zanamce, da bodo vedeli, kar je zapisano v Svetem pismu in vemo tisti, ki smo bili poslednje ure ob Jožetu in zares z njim: Ljubezen je močnejša kakor smrt.

Ker ljubezen nikoli ne mine.

V Ljubljani, 17. marca 2016

Manca

Odlomek iz druge pesmi ciklusa »Dvoje pisem (I, II)« Jožeta Ciuhe, objavljen na 15. strani zbirke »Pesmi borcev

Pete prekomorske brigade – I. zvezek«.

11

Začetek

Ko sem te zagledala, sem videla samo oči, je rekla moja mama. »Z mene si padel kot zimska hruška s suhe veje. Mi ne boš verjel, da sem vso tisto noč preplesala. Do belega dne. Bil si aprilsko dete v rumenem, doma pletenem jopiču - zagledan v prstke, ki so ti kot polžki lezli iz rokavov. Bolj po dežju in megli kot po soncu. Od mojih Unschuldov si se ločil zgolj po barvi oči. Ko je ate to videl, je vedel, da si naš iz Šujice, v Polhovem Gradcu.

Rojen 26. aprila 1924. Želela sem punčko, zato sem ti v laske takoj zavezala pentljo. Tudi vse drugo sem napletla rumeno.

Rodila sem te v Trbovljah. V dolini, s sajami, veliko dima, malo neba, kjer so ljudje kot krti rili in živeli pod zemljo, Rekli so jim knapi. Vedno v temi s karbidovko in krampom. V soboto pa posedali v gostilni.

Pred menoj (govori ate) je mama rodila Leopoldino in Filipa, prvo-rojenca, ki ni bil dedkov zakoniti dedič. Da bi se izognil škandalu, je dedek ljubljeno prvorojenko Leopoldino, ki jo je zaplodil hišni pomočnici Ani Ciuha (ta je izjokala oči in Boga), poslal v Gradec, kjer se je primerno izobrazila in živela z mlajšim bratom Teppom, po očetu imenovanim.

* * *

Začelo se je baje že v Trbovljah. Še preden naj bi dopolnil štiri leta. Na Gojdi, v hiši, v kateri smo tedaj stanovali. K postelji, v kateri sem ležal, je pristopila v belo rjuho zamotana gospa. S koso v desnici. Zamahnila je samo enkrat. Dovolj, da se je glava znašla odsekana pod nogami. In še vedno gledala, in še vedno govorila.

Aba, h kateri sem na smrt prestrašen pohitel, ni bila niti pretirano presenečena. Najprej je poiskala kozarec na nočni omarici in v usta vstavila protezo. Potem vstala in s pomočjo palice odracala do stare, črne omare, ki je mejila na kletni zid. Iz omare je izvlekla prastaro, kot noč črno knjigo. Takoj mi je bilo jasno, da korenini v nekih drugih časih. Tako je tudi zaudarjala, suho, presušeno, pozabljeno, kot posuta s starozaveznim poprom iz mističnega daljnega vzhoda. Obrnila je

12

nekaj strani in našla. Mi pokazala svetnika, ki je pod pazduho stiskal svojo glavo.

To so bile po Karlu Gustavu Jungu moje prve sporočilne sanje.Zavedel sem se, da tičim v zapleteni, težko razumljivi igri. Vprašal

sem se: »Zakaj sem to, kar sem, zakaj sem slikar in ne pesnik, zakaj ilu-strator in ne vrvohodec v podeželskem cirkusu, zakaj je brat Lipi vedno korak pred menoj, zakaj so mu v šoli brez napora uspevale petice, jaz pa sem se moral učiti. Dovolj, da je moj napor postal mera moje manj-vrednosti.«

Danes, po mnogih letih, ko sem vzporejal najina spričevala, sem ugotovil, da imava povsem enake rede.

13

Doma

Na prvi pogled ni bilo jasno ali Aba bere ali drema.Šele ko sem za seboj zaprl vrata, se je premaknila v razpršeni svetlobi.

Potem me je prepoznala. Na obrazu so se ji zganile žvečilne mišice. V objemkah škrlatno zatemnjenih vek so se prižgale iskrice.

A ti si, je dahnilo iz presušenega, kronično žejnega grla. Ne veš, kako težko te že čakam. Sem hudo vesela, hudo vesela. Se bom imela s kom pominati. Ti pa prec rečem, da sem komaj še pri sebi. Komaj še kdaj prestopim domači prag. Ko sem jo poljubil na eno in na drugo lice, sem na zatilju kot trepetliko začutil njeno dlan:

Za nobeno delo nism več.Saj me vidiš. Sem betežna in lozna, sebi in drugim v napoto. Ne vem,

zakaj me Bog ne vzame k sebi. Ti pa povem, da sem te težko čakala, Čakala vsak dan. Sem molila, da se enkrat prikažeš, in, kot vidiš, ne zastonj. Pomaga zagvišno tudi sveti Tadej. Me zmirom usliši.

Tako je Aba naklepala v eni sapi, z istim presušenim, poprovim glasom.

Potem sva se gledala.Kot da odganjava zle duhove.Od blizu so bile njene poteze globoke in povedne. Utrte s pozabami,

ki so mehčale nesreče. Brez pack, lišajev in znamenj, ki jih pridobimo z leti, še vedno lepa.

Ti pa rečem, je povzela Aba, da so tudi stvari, ki niso za v besede. Pa saj to tudi sam veš. Se ne ne pustijo povedati. Niti sebi, kaj šele drugim. So kot smrtni greh na duši. Lahko ti rečem. da starost ni lepa. Samo pokora je, bolezen in neskončno čakanje. Ranjka mama - Bog jim daj večni pokoj, so veliko pretrpeli. Na stara leta so hodili na britof. Večkrat so rekli Bog da, in Bog vzame.

Sledili so stavki v privajeni dikciji številnih rajhenburških vdov. Tresoča se desnica je s prsti poiskala mojo dlan. Aba je vedela, da se tudi kože pogovarjajo. Ko sem po lamentacijah, ki sem jih poslušal, začel napletati o koprivi, ki ne pozebe, se je uprla:

14

Počakaj, počakaj, tako se ne bova. Čeprav je res, da me revma že dolgo matra. Zvečer, ko ležem, ne morem zaspati, če si pod noge ne položim cegla. Ampak odleglo mi je, da si prišel.

S konice nosnega korena je s tresočo se roko snela očala.

Zdaj pa ti povej svoji Abi, kako se rihtaš. Najbolj me pa zanima, če si se že odločil, kaj boš zdaj.

Vojska je mimo. Meni nihče nič ne pove. Ne vem, kako se po novem vrti ta svet. Se mi pa vidi, da tisti, ki si z njimi prišel iz hoste, hočete vse postaviti na glavo. Pa te vprašam, bo Bog še naprej ostal v cerkvi, bo Sava še naprej tekla na Hrvaško, bo sonce še navprej vzhajalo nad Libno? Rajtam, da si boš vzel nekaj cajta tudi za tvojo firbčno Abo, da ne boš furijal kakor zadnjikrat, ko si bil tu, se mi vidi da v maju, rajtam da v maju.

Aba, Aba  – Abica, sem iztegnil roko, in jo pobožal po zatilju, po spletenih, z lasnicami spetih kitah na zatilju. Preden sem ji povedal, da tudi tokrat ne bom ostal, da sem prišel domov samo na bežen obisk. Da moram v Istro. Aba ni mogla prikriti razočaranja.

Pa kam se ti tako mudi? A se vojska še ni nehala?Za Trst gre. Trst smo osvobodili, Trst je naš, zavezniki nam ga pa

nočejo dati.Nočejo dati, je s kancem posmehljivosti povzela Aba. Lepi zavezniki.

Zdaj pa poslušaj, ti bom povedala. Povedala, da si še zmerom zelen. Še zmerom zelen ko hruška figovka. Ti rečem, če ne veš. kar ve tvoja stara Aba, ti jaz povem, če imajo vmes svoje parklje Angleži, si lahko Trst pod nosom izbrišete. Ti, Tito in brezverci boljševiki. Ti povem, da Trst ni Špi-lerjeva žemlja.

Če bi imela jaz pri tem kakšno besedo, si Trsta ne bi niti želela. Ne bi rinila v špetir. Sosedov stric Janko so rekli vse v svojem času. Vi pa kar vse naenkrat. Sam veš, da najboljše hruške dozorijo šelej pozimi. Nobena župa se ne poje tako vroča, kot se skuha. Vi pa z glavo skozi zid. Zastran Angležev pa - tu je Aba obstala, ne da bi stavek končala. Z  naročja navzgor je vzdignila tresočo desnico in se podrgnila po nosu od grebena do ust navzdol. Časopis ji je mehko zdrsnil čez kolena.

To te vprašam, a sploh kapiraš, kakšna sorta so Angleži, je nadaljevala.Nič me ne glej, Angleži – Angleži.

15

V cajtngah piše, da so sami imenitni ljudje, plemenitaši, aristokra-ti, lordi, grofi, podkralji, vsi velika gospoda. Ko da se ne ve, da so bili včasih gusarji, tati, pirati in razbojniki, ki so pobili zamorce, indijance in Bure. Potem pa slekli umazane cape in zlezli v štrahaste hlače, frake in cilindre, si kupili cigare in fajfe in se šli zgodovino. Kamor pridejo, pridejo zmerom z marelami. Pa če pada ali ne. Popoldne pijejo čaj z mlekom, in se dolgočasno pominjajo o lisicah, konjih, vremenu in borzi. Človek bi pomislil, da se hecajo, da zganjajo cirkus. Bi pomislil, da sploh niso pri pravi, če ne bi mimogrede pokasirali pol sveta. Pa ne na tomboli. Za lon za njihove packarije jim kraljica – samo to pomisli, pripne na bedra njihove slavne podveze.

Moj tretji je večkrat rekel, da so prebrisani kot sam hudič. Da jim nihče ni kos. Ne na zemlji, ne na morju. Najbolj zvit se mi vidi, je pa ta, ki jih regira zdaj. Se mi vidi zmarom malo natrkan, s cigaro v ustih. V cajtngah mu ne znam niti imena prebrati.

Še enkrat ti povem, da s Trstom ne bo nič. Pa tudi to si zapomni, na svetu še zdaleč niso vsi za komunizem. Še najmanj Angleži. Menda Amerikanarji tud ne. Boš že videl, to bo še velik cirkus, jaz ga hvala Bogu ne bom dočakala. Zdaj pa te prosim, da mi pobereš cajtnge.

Ja, je rekla, ko da se je pravkar spomnila, še to sem ti rajtala povedati, ne da bi potem kaj rekla. Preko prečnih gub ob ustih sta se dve postavili pokonci. Nekaj je tuhtala. Trajalo je vsaj sedem sekund molka. Preveč za Abo.

Nikar se ne čudi.Povedati ti moram, da me zanimajo jehovci. Sama vem, da so pris-

muknjeni, imajo pa tudi svoj prav. Ena njihova prihaja k meni. Zgleda kot kmetica, govori pa kot profesor. Vse tisto kar pove, sem že slišala. Čeprav pove po svoje, pove čisto drugače. Po njihovo je vse drugače, tudi vera. Mi da misliti. In se sprašujem, zakaj so bile v naši hiši ženske zmerom pobožne, moški pa glih narobe. O Unschuldih se ne splača govoriti, z njimi ne prideš do konca. Vsi prismuknjeni. In Dvorniki in Svetogorski tako. Sem ti vse to tudi že povedala. Je pa res, da so vsaj ob praznikih stopili v cerkev. Zagvišno zmerom za božič in veliko noč. Nikoli pa - ate tvojega ateta. Liberalec, se je govorilo - da je antikrist. Jehovka, ki prihaja k meni, me pa prepričuje, da so pri njih moški glih tako pobožni kot ženske. Nisem zadosti pametna, ne vem, kaj naj si mislim.

So mi povedali, da ste se pri vas v hosti najprej vsi prekrstili. Pa mi je povedala Nančka, saj veš tista v hiški proti Majorju, je rekla, ko je bilo že vse mimo, da si se tudi ti na Vidmu in v Stari vasi.

16

Priznal sem, da so prekrstili tudi mene:Kaj ne poveš se je začudila Aba. Tudi tebe?Povedal sem, da me kličejo Ščuka.Ščuka, Ščuka - je ponovila Aba. Bi si pa že lahko zrajtal kaj drugega.Huda riba, s hudimi zobmi, ti pa ostajaš, tako vse kaže, še naprej pri

mlečnih.Tedaj so se odprla vrata,V kuhinjo je vstopila mama

Sem si kar mislila, je rekla, sem si kar mislila, ko sem slišala, da se nekdo v kuhinji pomina.

Sem si kar mislila, da si ti, ko sva si padla v objem.Mama, mama, ena sama mama na svetu.Samo, da si prišel. Ti ne veš, kako sem molila. Ti pa najprej povem,

da je ate bogi. Ne veš, kako težko te čaka. Je siten na vse pretege, ampak meni se smili. Veliko je pretrpel. Ne bom znala povedati, kakšen je bil, ko je prišel. Ti rečem, da sem ga komaj prepoznala, lastnim očem nisem mogla verjeti. Sem se pri priči zjokala. Ne boš verjel, suh kot trlica, črn pa kot zamorc. Oblečen, kot da je ušel iz cirkusa. V  preveliki pluzni zeleni kot žaba, in hlačah, ki so mu kar naprej padale čez kolena, noge pa kot šprikle v filcastih škornjih. Sredi poletja.

Si predstavljaš, da jih je imel, ko so ga odpeljali v lager, stodvajset, stodvajset, vrnil se je z manj kot s petdesetimi.

Tega si res ni zaslužil. Ti to pravim, da boš vnaprej pripravljen, pa čeprav sem ga že precej spitala. Kar naprej sprašuje, kdaj boš prišel. Ko rečem, da ne vem, povesi nos in škili.

Ne bom nič rekla, kako mi je bilo, ko sem ostala sama z mamo in Bredo. Sem raje tiho. Si predstavljaš tri ženske same v tako veliki bajti. Potem pa še pismo, ki sem ga dobila iz Francije. Sporočilo, da te pogrešajo. Sem mislila, da se bo svet podrl. Sem molila, sem skoraj izjokala oči.

Pismo mi je prinesel poštar dopoldne, in še isti dan, samo to pomisli - je prinesel tvoje. Skoraj vse v pismu je bilo prečrtano. Sem prebrala, da tam, kjer si, tudi opolnoči sije sonce. Sem pohitela, šla h gospodu Engels-bergerju v Krško, ki je rekel, da si zagvišno na Islandu. Nisem vedela, kje je to, pa tudi vseeno mi je bilo, sem si rekla, samo da je pob živ. Vse drugo človek še pretrpi.

Pa še nekaj ti moram povedati. V tem je mama pristopila tesno k meni in mi zaupljivo šepnila v levo uho.

17

Veš z mamo je tako - tako - niso več pri sebi. Si ne moreš predstavljati, kakšne cirkuse sem imela z nimi. Ti bom vse povedala.

Nakar me je mama z desnim kazalcem pokrižala, z levico pa povlekla skozi vrata.

* * *

Aba je vedno začenjala svoje govorance s tem, da sta tako ate kot mama nemogoča. To sva z Lipijem seveda morala potrpeti. In sva z leti Abine mladosti in odraščanja Potem je sledila literatura. S  čudoviti-mi leti Abinega odraščanja. V Rajhenburgu, Svetimi gorami ob Sotli, graščino in konji v Veliki vasi in vinogradom Volovnikom nekje na valovitem Krškem polju. In lepih Kacjankah, med katerimi je bila Aba najstarejša, o prvem možu Gustavu, ki se mu v poročni nočni ni vdala, ker so se ji zakonska veseličkanja gabila. In se je zato nesrečnež, ki se je bil vanjo zagledal, tudi zapil. In se je za njim zapila tudi Aba. Na-daljevalo se je z drugim možem, starim Karerjem, z graščino, konji in zbirko orožij, s katerimi so nemški aristokrati v Sloveniji krotili kmete. In s tretjim možem – Edvardom Unschuldom, ki je bil edini moški, ki ga je ljubila. Z večnim nasprotjem, preveč vsega, med glagoli in samo-stalniki.

* * *

Z  Abo sem se v spominih vrnil k Nostradamusu, šentjernejskim cigankam, samooklicanim prerokom in napovedim Svete Odile. Gledal sem zvezde, božal oblake. Svet je še vedno velik. Nisem skromen. Bil sem izbirčen. Za dve leti sem se preselil v Rangun. Neuvrščeni smo bili tedaj vedno cenjeni gostje. Prebiral sem sporočila indijskih modrosti in naukov hinajanskega in mahajanskega budizma. In obrobno zena.

18

19

Ate

Ate – po domače Pipsl, je v spalnici sedel v naslanjaču z lesenim, za-obljenim naslonjalom, zagozden med pečjo in mizo.

Soba je bila bolj topla od kuhinje, a nič manj razsvetljena.V peči je gorel ogenj v gosti atmosferi, zasičeni s cigaretnim dimom.

Ob maminih besedah poglej ate, kdo je prišel, se je ate s pogledom čez rame ozrl proti vratom. Težka glava je delovala kot vozlišče mišic, kit in mornarskih vozlov. S pogledom name se je nagnil naprej, se naslonil na levo roko, uprl ob rob mize, z desno pa na prečnico naslanjača in se z vidnim naporom dvignil.

Po treh negotovih korakih sva se objela. V objemu sem na desnih licih začutil ostro, neobrito strnišče.

Kot me je v kuhinji opozorila mama, je ate deloval groteskno. Kari-katura svojega lastnega nekoč. Vse njegovo od poprej - sivorjav telovnik s črno svileno prevleko na hrbtu, golobje sivo melirano srajco, melira-nimi pumparcami, doma spletenimi - skoraj črnimi, volnenimi doko-lenkami in brezpetimi natikači iz klobučevine ja na njem ob vsakem gibu komedijantsko zamahedralo. Podoben je bil ptičjemu strašilu.

Na obrazu so mu nekdaj meseno razbrazdane gube posrkale kosti. Koža je bila nezdravo siva, na drobno razmrežena, poraščena z madeži in lišaji.

Ker ni bil obrit, sem zaslutil stisko in malodušje. Supančičevski nos, z med v temne votline potisnjenimi očmi, je izzivalno izstopal iz obraza. Nič manj izrazita, prav tako izrazito supančičevska spodnja ustnica pa se je previsno pobešala v brado.

V krčevitem, medvedjem objemu me je dvakrat vlažno poljubil na lici.S trdo izgovorjavo mehkih soglasnikov v pozno priučeni in nikoli

obvladani slovenščini, začinjeni s pravoslavnimi kletvicami, s katerimi je obogatil svoj besednjak med službovanjem v Vojvodini in Zemunu, je s težko sapo dihnil: Pemti sunce sam d' s pršu. Sam d' smo spet skupi, spet duma. S trepetajočimi iskricami v temnih zenicah me je premeril od pet do glave. Se z obema protezama blago nasmehnil. Maš pa kr dobro uniformo. Angleško - a ne?

Nekaj časa me je gledal z očmi na pecljih, kot da se me ne more nagledati. Potem je dolgo zajel zrak, ga dolgo zadržal v sebi, kar je

20

pogosto skrajno koncentriran počel ob delu, potem je sledil glasen, sunkovit izdih. In z globokim glasom, kot da prihaja iz trebuha je vprašal: Pob moj, kok si?

Oči so med oteklimi vekami kljub iskricam delovale utrujeno. Roženici sta bolj kot ponavadi bežali vsaka v svojo smer. Pričakoval sem, da se bom v njih prepoznal, kot tedaj, ko sem se šestleten odločil, da ne bom jedel solate, ker je tudi ate ne je. Tiste s čebulo in česnom in večjim delom zelenjave.

Najraje bi se razjokal. Začutil sem lavino svinčene, nezgovor-ne teže. V  zasenčenih roženicah sta proti nosu bledeli rumen-kasti, od nikotina obarvani beločnici. V njih se je zrcalil neizpisa-ni dnevnik razvajenega in radoživega maminega sinka v primežu bede, ponižanja, dolgega, težko prestanega nikotinskega pomanjka-nja in vsega tistega, kar so v stiski in prečutih nočeh vanje vgravirale lagerske izohipse in izobare.

Spremembe, ki sem jih zaznaval, so bile dramatične, prehude za nekaj bežnih pogledov. Nagonsko sem se uprl, da bi v radoživem očetu, veseljaku, uživaču, dionizijskem samopašnežu - skratka pravemu kerlcu - videl poraženca. Več kot očitno je bilo, da ga je lager opustošil. Da je njegov živalski vitalizem, po nuji preživetja, zgolj še vegetiral.

Na mizi je bila položena pasjansa. Kot vedno so bile karte skrbno razvrščene. Kar je odražalo zahtevnost in pedantnost poklicne vzgoje. Odprti so bili dva križeva fanta, pikova dama, križev kralj in nekaj sedmic. Brez rdečih karovih ali srčevih figur, brez rdečega asa. V pepelniku - grobišču dogorelih čikov, je tlela nova cigareta. Dim se je vibasto dvigal pod strop v temo.

Zlahka sem dojel, da sta se v človeku, ki je vselej živel in užival spopadala preteklost in prihodnost. Preteklost, ki je bila njegova in čas, ki ne bo več njegov.

Po vsem, kar mi je povedala mama v dveh dneh, pred odhodom v Istro, sem razumel, da preboleva lager, da preboleva Dachau. Z moro poživinjenega časa in obupnim naporom, ne da bi o lagru črhnil besedo. Upiralo se mu je, da bi govoril o sadizmu kapov in s tem povezanimi perverznimi nadrobnostmi.

V zimi med šestnajstim in sedemnajstim letom je ateju, tedaj cesar-skokraljevem pontonirju, v snegu in ledu v Črni gori zmrznila noga. Vojaške oblasti so ga najprej poslale na Dunaj. Za tem na očetovo željo v rodni Gradec. Kjer naj bi mu zmrznjeno nogo amputirali. Kot po

21

čudežu ga je rešil ginekolog, doktor Friedrich Strassmann - Friedl, zaročenec in kasneje mož njegove starejše sestre, operne pevke Leopol-dine - Lilly.

Molk neizrečenega je tisti večer bolj kot dialog ponujal monolog. Tako med menoj in očetom, kot med očetom in vsemi drugimi za isto mizo. Vsega, kar zamolčijo moški, se znebijo ženske z mesečnim perilom, moški pa s pozabami, ali pa ne.

Na tisti večer je ate izustil manj kot šest stavkov. V  mojih  – vanj uperjenih, iščočih pogledih je hlapel v dim cigarete. Od časa do časa je samogibno dvignil desnico, kot da preganja demone. In potem je samogibno padla.

Pem ti sunce: Arbeit macht frei.Sedel sem med atejem, ki se je v naslanjaču s komolci sklanjal nad

mizo, in mamino psiho s trodelnim ogledalom ter oknoma na vzhodni steni. Desno krilo ogledala mi je ateja vračalo en face, z rahlim zasukom glave v pol profilu. V tej projekciji se je zdel bolj sprejemljiv. Spomnil sem se na Shakespearja. Iz take smo snovi kot sanje.

Pipsl ni bil več, kar je bil. Kot otroka so ga klicali Sepp. Ni bil več simbol, ni bil več metafizična relikvija na srednjeveški pozlati. Kot sem ga videl, ko se je kot strasten filatelist sklanjal nad enigmo verigarjev. Kot sem si ga predstavljal v golu graškega GAK, ovenčanega s slavo nepremagljivega golmana. Kakor tudi ne kot plesalca na drsalkah, ki je na zaledenelem bajerju v parku Hilmteichu med prvimi plesal dunajski valček s svojo izvoljenko.

Brez tiste same vase zakoreninjene večnosti, kot so jo v podobarstvu izbrancem izsanjali katalonska romanika, ravenski in beneški mozaiki ter pravoslavne freske na daljnem Zakavkazju in Etiopskem višavju. Ateja lager ni le iznakazil, tudi oropal ga je.

Pipsl ni bil človek, ki bi se trapil z enigmo genetskega koda.Mladost je preživel v mestu na nabrežju Mure - brez očeta. Neza-

konski otrok je komaj kaj vedel o svojih moških prednikih, ki so že nekaj generacij zapored postavljali zidarske odre, se po njih vzpenjali, prenašali malto, gradili in nadgradili lastno prepoznavnost. Značaj, da bi se odlepili od zemlje in revščine.

22

Tudi o lastnem očetu - samorastniku Filipu Supančiču - mestnem svetniku, ki je bolj od vseh preostalih prednikov presegel dani domačij-ski gabarit, ker mu je Bog s potresom omogočil, da je uresničil najbolj drzne sanje, je komaj kaj vedel.

Klil in poganjal je kot pelin-roža na sosedovem kompostu. Za razliko od slovensko-svetovljanskega očeta Filipa.

Pipsl ne bi bil kavelj, če bi se ob prijateljih in ljubici, ki so ostali onstran meje, zamočviril v spomine. Našel si je nove znance in prijate-lje. Vrata graškega GAK je zamenjal z golom ljubljanske Ilirije. Golaž s pivom v ljubljanski Šestici je prav tako teknil kot v graškem Puntigamu.

Pipsl-gradbenik se je glede na delo, kot se je ponujalo, najprej selil na Senovo, potem v Trbovlje in Laško. V Rajhenburgu se je poročil z Amalijo Unschuld (mojo mamo) in se dokončno naselil v Posavju, v tedaj idiličnem Vidmu pri Krškem.

Bolj kot vse, kar je doživel dotlej - bolj kot zavest pankrta, bolj kot vojna v ledeni Črni gori, ga je v tridesetih letih na Vidmu izmučila kriza. Trajala je predolgih, dvojnih sedem let.

Štiri leta pred drugo svetovno vojno ga je za dobro plačo povabil v Novi Sad in kasneje v Zemun srbski podjetnik in bogataš Komljenović.

V  novem okolju se je Pipslu odkril epski svet vzhodnjaške patri-arhalnosti. Na široko se mu je razprla razkošna paleta od kulinarič-nih užitkov do prešuštnega rajanja hormonov. Užival je ob odojkih, na žaru pečenih džigericah, tripicah, vešalicah, mučkalicah, ražnjičih, čevapčičih, džulbastiji, suvih pitah, baklavah, tufakijah - in ciganskih violinah, fruškogorskih in šumadijskih vinih in izzivalnih, vzhodnjaš-ko podloženih pevaljkah.

Po vrnitvi iz lagra se je vrnila nemoč, ki jo je poznal iz let odrašča-nja, ko je ob gluhi materi hrepenel po očetu.

Vračali so se spomini na rodno mesto, na Schlossberg, Hilmteich, tesne uličice starega mesta, ko je živel s premnogimi nerazumljenimi tabuji. Počasi je odkrival, da je plod neblagoslovljene ljubezni, da je ne-zakonski sin uglednega ljubljanskega meščana in Ane Ciuha, njegove podeželske kuharice, da je odraščal z bremenom nerazumljive krivde.

Tako se je spomnil, kako ga je mama vlekla v šolo čez most čez jesensko Muro, blatno in visoko, kako se je temu upiral, kako je mamo milo prosil, da bi raje ostal doma. Ji potožil, da mu v šolo sploh ni treba, da vsega kar mu šola daje ne bo nikoli rabil, ker bo, ko bo velik, šel v

23

Ameriko. Saj se je tako odločil tudi njegov prijatelj Jost Franzl, da se bosta pridružila rdečekožim indijancem, z njimi lovila bivole in bobre, z njimi krotila mustange in se z indijanci iz drugih vigvamov pogovar-jala s hriba na hrib z dimnimi signali.

Podobno kot meni je bila šola tudi očetu jetnišnica. Sovražil jo je tudi zato, ker ga je učiteljica - gospodična Fetka, ko je cel razred prepeval priljubljeno pesem Oesterreich wird ewig steh'n, pred celim razredom oštela, da nima posluha.

Podoživel je tudi spomin na bledolično sošolko Eriko. Z modrimi očmi, zlatimi kodri, sončnimi pegami in dvema košatima kitama. V drugem razredu osnovne šole ji je obljubil, da se bo z njo poročil.

Tudi Erika je imela Seppa, kot so ga tedaj klicali, rada. Pa čeprav sta jo snubila dolgonogi Wolfgang, katerega oče je bil cenjeni detektiv, in kodrolasi Werner, krojačev sin, ki se je širokoustil, da je njegov oče med vsemi očeti, kar jih premore razred, najbolj petičen.

Erika je Seppa povabila celo domov. Da ga je pokazala mami Hildi, ki je Seppa lepo sprejela, v kuhinji pogrnila prt in postregla z mali-novcem in marmornim kolačem, se z njima potem tudi pogovarjala in smejala.

Ko pa je Sepp ves blažen odšel, se je mama Hilda zresnila. Hčerki Eriki z modrimi očmi, sončnimi pegami, zlatimi kodri in dvema košatima kitama je rekla, da je mali Sepp ljubek fant, da pa nima rada fantkov, ki ob gluhi mamici nimajo očeta, razen tega pa še škili.

Še najraje se je Sepp spominjal Putzi. S katero je v mestnem parku s poljubi prešteval zvezde. In poldrugo leto kasneje, ko sta na klopci, kjer se je park iztekel v gozd, v trdi temi, ki je dotlej privajene besede o večni ljubezni zožila na dotike, v zasoplost prstov na koži, in se je nato zgodilo tisto, kar se je moralo zgoditi.

Spomini so lepka, hlapljiva snov. Cigarete se jim čudežno podajo. Dim ne premore kosti, niti ostrih robov, kot jih premorejo besede. Tišina v njih trepeta z razpolovljenim zrakom. Bolj razumljivi kot razumni in bolj čustveni od slednje besede.

Spomini ubirajo sebi lastna pota. Ate se z njimi ni razdajal. Nikoli ni črhnil besede o tem, kako se je po vojni srečal in obenem spoznal s polsestro Fili in polbratom Cirilom, zanju dotlej sploh ni vedel.

24

V oči je padlo le to, da so si bili med štirimi supančičevskimi poganjki polbrata in polsestra bolj podobni, kot sta si to bila ate in starejša sestra, ki je bila med štirimi najmanj supančičevska in najbolj pogledna.

Bolj kot vse druge blizke sorodnike sem si jo zapomnil po fotogra-fijah v leseni šatulji, pomešanimi s fotografijami Unschuldov, ki so vedno pozirali v uniformah z zvezdicami na ovratniku, medaljami na prsih in sabljami v naročju. Vsi kot siamski dvojčki. Motno žolti piceki v inkubatorju.

Ženske pa času in modi primerno. S čipkastimi ogrinjali, naličeni-mi, čustvenimi ustnicami, zazrtimi v daljavo, s sadjem, zelenjavo in nojevim perjem na klobukih v tri nadstropja.

Dedka je v povojnih letih začela mučiti sladkorna. Na Dunaju je obiskoval znamenitega zdravnika, ne da bi mu ta kaj prida pomagal. Bil sem star štiri leta, ko je dedek v neki bolnišnici v Gradcu umrl.

Vendar je v meni ostal kot starozavezni Bog oče, ki me naslonjen na oblak, gleda spod oblakov.

Ate pa si je, še preden se je ustalil na Vidmu v vili, ki jo je kupil od bonvivanov Bauerjev, Judov iz Zagreba, umislil studebakerja. Mogočno in imenitno vozilo tedanjega časa in hkrati z njim šoferja Rudolfa Habiča iz Litije. Da ga je v studebakerju prevažal po posavskem in kr-škopoljskem podeželju, ker je gradil in popravljal hiše. Kasneje je avto, šoferja Rudija Habiča in klavir v salonu in še marsikaj posrkala kriza.

Ker sem se že na samem začetku tega svojega pisanja odločil, da bom vse hudo preskočil, bom preskočil tudi tegobna leta krize.

Spomin na najino prvo povojno srečanje ostaja v meni kot nenapisa-no, neodposlano in nikoli zalepljeno pismo.

V tem ko sem brzdal usmiljenje, sem si bil vse bolj na jasnem, da ne bo v obdobju osemnajst-, devetnajst- in enaindvajsetletnih komisar-jev - ali kot je temu ate rekel v času faliranih študentov, sploh še komu potreben.

Strmel sem v na mizo položene roke in v dolge, občutljive prste. Z  lepo izrisanimi členki, moško poraslimi do nohtov, ki so nekoč risale, načrtovale in akvarelirale, ki jih je nenehno prisotna cigareta - trije zavojčki na dan, z nikotinom rumeno popatinirala in tuhtal sem, kako naj bi z zmago izenačil njegov intimni poraz.

25

Skozi okno naravnan pogled mi je odkril, da so zgodnje zvezde v koščenih razmreženih lovkah zimske hruške oledenele in redke.

Ko so opešali zadnji odtenki svetlobe, ko so se v trdo slepovidnost zalepile sence, je mama prižgala luč.

Žarnica je popredmetila vsebino sobe. Pod ogledalom na polici psihe sem opazil leseno, okroglo šatuljo na treh nožicah. Ki sem jo nekoč v osnovni šoli, v času, ko na podstrehi še niso izumrli dinozavri, pri ročnem delu porisal z dekorativno stiliziranimi tulipani. Jih rumeno, zeleno in vijoličasto obarval z vodenimi barvicami in vse skupaj nato polakiral s prozornim lakom.

Med nami - sedečimi za mizo - je valovala navzočnost blizkih samot. Mama pa, ki je bolj kot nase mislila na ateja in mene, je rekla.

Sem pa res zmešana, saj te sploh nisem vprašala, če si lačen? Še preden sem utegnil kaj reči, je ate zarenčal. Čemu tako neumno sprašuje. Kot da ne ve, da je človek, ko pride s poti domov, vedno lačen.

Mama je vstala in odšla v kuhinjo. Zaropotali so krožniki in pribor. Iz kuhinje se je vrnila z belo kavo iz cikorije in kosom kruha, pomazanim s svinjsko mastjo.

Pogovor za mizo še naprej ni hotel steči. Naposled, ko je molčeči oče potarnal, da se počuti kot dotrajan starec, je mama suho komentira-la, pa saj ti je dohtar Bogataj lepo rekel, da nisi bolan. Da moraš samo potrpet.

26

27

Dva strica

Moja dva strica Feliks in Tone.Stric Feliks je bil Abin četrti in zadnji otrok. Edini v ljubezni spočet

in v ljubezni rojen.V  lepi zibelki, ki jo je zanj spesnil rajhenburški kolar, ki se je z

ime nom in priimkom že vsaj nekaj desetletij izselil iz mojega spomina. Menda iz hiše ob vodi pod Kosarjevo gostilno.

Stric Feliks je občudoval starejšega polbrata, Abinega prvorojenca iz prvega zakona z dedkom Gustavom Unschuldom. Nisem ga poznal, ker je v letu, ko se je rodil Lipi, šel pod vlak, kot je vnaprej obljubljal.

Kot polbrat Gustav, je stric Feliks podlegel naraščajoči plimi pan-slavizma.

Kot polbrat Gustav, se je tudi stric Feliks prekrstil iz Feliksa Unschulda v Srečka Posavca.

V Rajhenburgu so ga imeli za prijaznega, svojeglavega posebneža. Kot pokojni polbrat se je ob potoku sprehajal z bratovimi knjigami pod pazduho, ne da bi jih bral.

V  Ljubljani se je vpisal v tehnično srednjo šolo, diplomiral je kot poklicni gradbeni tehnik.

Stric Feliks se je rad gledal v ogledalu. Zelo je pazil na svojo pojavnost. Lepo se je nosil, lepo oblačil. Gladke, kostanjeve lase je česal na zatilje. V noč je vedno legal z mrežico za lase na glavi. Vedno prepoznaven z metuljčkom okoli vratu. Tudi na poletni srajci s kratkimi rokavi.

Stric Feliks je bil vseskozi moj najljubši stric. Prijazen in prisrčen se je zdel kot princ iz operete.

Drugega strica, strica Toneta, sina Tončeta Kacjana, sodnika, najmlajšega Abinega brata se ni dalo spregledati ne na prvi ne na drugi pogled. Vedno skrit nekje v sebi. V družini smo ga klicali Puki. Študiral je pravo in diplomiral, ko se je začela vojna. Do izgleda v zrcalu ni bil pretirano občutljiv. V spletu političnih iger je postal levičar. Vpisal se je v prepovedano komunistično stranko in postal aktivist in ilegalec.

Oba strica je vojna zatekla v Ljubljani.

28

Oba strica sta se zavedala, da bo italijanski fašizem manj nasilen od nemškega.

Ostala sta v mestu. Stric Feliks je imel dobro službo, dobro plačo in punco v Trnovem. Stric Tone pa je ostal v Ljubljani kot ilegalec in aktivist.

Oba strica sta se v mestu občasno videvala, ne glede na to, da je bilo slednje druženje zelo nevarno. Nista se srečala pri Petričku, kamor je stric Feliks redno zahajal po kosilu na kremno rezino ali v kavarni Slon, kjer je srkal sladkano črno kavo, medtem ko se je stric Tone nenehno selil. Nikoli ni dvakrat spal v isti postelji.

Ko se je vojna iztekla, je stric Feliks izginil. Izginil. Šele postopoma smo izvedeli, da se je nekaj mesecev pred koncem vojne kot častnik pridružil domobrancem.

V  družini smo bili šokirani. Smo se gledali z očmi, ki niso ničesar videle, ničesar vedele, ničesar razumele. Se iskali v mislih in spominih. Kot vsi moški v družini je veljal za liberalca, za rdeče-srajčne ga sokola.

Zaman smo ugibali.Abi seveda nismo nič omenili. Preveč bi jo prizadelo.

Mama se je samo križala. Pokrižala je tudi Lipija, mojega brata in mene.

Ate se med Unschuldi ni nikoli znašel. Vedno je trdil, da so Unschuldi mešuge. Ne vem, odkod je ate izkopal to židovsko besedo. Ni komenti-ral. Je samo z desnico zamahnil in tako povedal, da ga pri Unschuldih nič ne preseneti, da so nenavadni, samosvoji, nepredvidljivi, skregani s pametjo.

Po vsem, kar nam je naposled uspelo izvedeti, je Feliks Unschuld – Srečko Posavec, končal na Kočevskem, v eni od mnogih Hudih jam.

Ob stricu Feliksu sem rasel.Stric Feliks je mojo rast sproti s svinčnikom beležil na okvirju ku-

hinjskih vrat. In ker sem po lastnem občutku rasel prepočasi, vzpodbu-jal, da bom tudi jaz nekega dne velik in pomemben.

Stric Feliks me je naučil plavati in veslati, skupaj z njimi sem na Savi preplaval Jermanove valove.

29

S stricem Feliksom sem hodil v kino Ideal in na nogometne tekme. Z njim sem doživel čudež levega krila Ljubljane Erberja, ki je iz kota zabil gol.

Stric Feliks me je z Lipijem popeljal na Šmarno goro. Ob cerkvi smo vsi trije izpili vsak svojo steklenico krahrla. Od cerkve navzdol na hrbtni strani hriba se je stric Feliks odločil za spust, za težavno stezo v dolino. Poslej se nisem več ukvarjal z izzivom gora kot večina Slovencev. Iz leta v leto sem vse bolj oboževal morje. In vse bolj postajal jadranski Slovenec.

Stric Feliks mi je kupoval zagrebški Mickey strip.V Mickey stripu sta glavna lika starec Old Mickey in njegov prijatelj

pesnik Polagana smrt. Oba vedno v oblaku na konjih. Oba z nezgreš-ljivimi pištolami. V Mickey stripu sem tudi izvedel za veliko lakoto v plemenu Gula Gula.

Ob vsem, kar sem površno navrgel, se najraje spomnim na plakate, ki jih je stric Feliks naslikal z odličnimi angleškimi tempera barvami, ki jih je prinesel iz Prage. Naslikal jih je za predstave v krškem sokolskem domu kot tudi za predstave v videmskem prosvetnem domu. Cene Barbič, ki je bil tedaj na Vidmu glavni pri slovenskih fantih, je strica vabil k svojim. Ate bi seveda ponorel.

Stric Feliks je to, kar je naslikal, slikal s čopiči in mrežico s pršilcem, in tako mehčal robove med določenimi ploskvami. Pri izbiri barv me je večkrat vprašal za nasvet, vprašal, katero barvo naj uporabi. Postal sem njegov svetovalec.

Plakati so bili izzivalni in so padli v oči. Vsi Videmčani, starovašča-ni in krščani, so jih spoštljivo gledali. Ne da bi to, kar so videli, tudi razumeli. Zato je videmski nadučitelj, gospod Oglar, s pričesko na dve nadstropji povprašal gospoda Engelsbergerja, študenta arhitekture in veletrgovca v Krškem, naj pojasni, kaj ti plakati pravzaprav predstavlja-jo. Gospod Engelsberger, ki je kupoval slike in cenil slikarstvo, je rekel, da so ti plakati kubizem. In s tem tako nedvoumno povedal, da se je prvi kubizem rodil v Posavju.

Stric Feliks se mi je prikupil, ko je trdil, da bom, ko bom velik, zagotovo arhitekt. Arhitekt. Kot je bil tedaj gospod Bauer iz Zagreba, od katerega je ate kupil prelepo videmsko vilo z vrtom, vinogradom

30

in klopco pod smrekami. Gospod Bauer je bil nenavaden človek. Bil je tudi slikar. Vedno s svileno rutico okoli vratu, polakirano sprehajalno palico s srebrnim ročajem, ki je ponazarjal pasji gobec. S  špičaki na rahlo krivih nogah, oblečenih v gamaše.

Gospod Bauer je v salonu rad postal pred sliko dedka Gustava, ki je umrl, še preden sem zagledal luč sveta, zato sem ga pa toliko bolj spoštoval.

Bil je edini prvorojenec v družini, ki ni hotel obleči uniforme in postati cesarjev častnik. Tako je bil v družini, ki je spoštovala tradicijo, izobčen. Vpisal se je na gozdarstvo.

Dedek Gustav je poleg tehnične spretnosti, ki so jih študenti pri-dobivali pri risanju, ko ni bilo na razpolago še nobenih tehničnih pridobitev, upodabljal svet, kot so ga zaznale njegove oči. Te skice je potem pokazal svojemu profesorju s plešo. Ko je naslikal pokrajino z akvareli, na katero je bil še posebej ponosen in mu je profesor rekel, da naj ga ne ima za norca, da mu je pri tem pomagal nekdo drug, nekdo, ki je vešč in to zna, je dedek Gustav togoten kot je menda bil, prepolovil risalno ploščo na profesorjevi plešasti glavi. Poslej dolgo ni našel nobene službe. Dokler ni postal upravnik posestva franco-skih trapistov v Rajhenburgu. Še prej pa se je rad vzpenjal na vršace v Tatrah, in med macesni pod oblaki slikal zapuščene in pozabljene srednjeveške stolpe. Nihče ni vedel, čemu so v svojem času služili. Z  ometom, ki odpada, brez strešnikov, oken in vrat, z mahom in bršljanom, ki sta obraščala zidove.

Ena teh slik je visela na vidnem mestu v videmskem salonu. Pred katero je rad postal Gospod Bauer.

* * *

Ko je ate naposled spregovoril o domobranstvu strica Feliksa in odprl usta po dolgem in mučnem molku, je spregovoril z glasom kot da ni njegov. Kot da prihaja iz dna prebavil. In rekel: Vojna je zločin.

Ate je vedel. Kar je rekel, ni rekel tja v en dan.Ate je doživel dve vojni.V  prvi vojni mu je v uniformi cesarsko kraljevega pontonirja v

ledeni črnogorski zimi zmrznila leva noga. Po mučnem zdravljenju v lazaretih in na Dunaju, mu jo je v Gradcu – atejevem rodnem mestu, rešil bodoči svak.

31

Konec druge svetovne vojne je ate dočakal v nacističnem koncentra-cijskem taborišču Dachauu.

* * *

Nerad se vračam v preteklost.Spomini neusmiljeno pustošijo.In vendar me je prav ta čas zaznamoval. Po letih, ki se koledarsko

iztekajo, ostajam jetnik tega neponovljivega časa. Redno se udeležujem srečanj brigade.

* * *

Kar je dano medvedom in ježem ki ležejo k počitku, ko pride čas, ni bilo dano partizanom. Ker so se v politiki dogajale neverjetne stvari. Vse je bilo postavljeno na glavo, brez oddiha. Kot se v politiki dogaja, ne glede na letni čas. Prebiral sem knjige in memorialno literaturo in večkrat sledil na posnetkom nürnberških procesov, poslušal obsojence, ki so kar naprej ponavljali iste besede. Tudi potem, ko jim pokažejo filme strahotnih taborišč, z monstruoznimi posnetki hitlerjeve uniče-valne mašinerije, trdijo, da niso vedeli, da so samo izvajali ukaze nadre-jenih. V soočenjih sodnikov in obsojencev je bil edina izjema Hitlerjev Reichsmarschal Hermann Goering.

Neprijeten v pogovoru z zasliševalcem, duhovit in zloben, se je branil. Branil se je s podobnimi očitki, kot jih je zasliševalec očital njemu. In pri tem poudaril, da je boj za oblast krut. Da ne pozna milosti. Na vprašanje zasliševalca, ali je zares vse tako, kot je Hitler napisal, tudi udejanil, je Reichsmarschal prikimal. Vse tako kot v Hi-tlerjevi knjigi Mein Kampf.

Na vprašanje ali je imela politika nacionalsocializma kakšne vzornike, je Reichsmarschal prikimal. Rekel je, boljševike in katoliško cerkev.

* * *

Sem levičar, vendar nisem advokat nobenega bivšega komunizma, ne slabokrvnih levic, ki trdijo, da so leve.

Pobot med tistimi, ki so se borili proti fašizmu, in tistimi, ki so se borili za okupatorja in okupatorju prisegli, ni mogoč.

Sprava je po mojem mogoča samo med mrtvimi. Ker gre za civili-zacijsko normo.

32

Vsak, ki je padel in izgubil življenje, vključno z žrtvami povojnih pobojev, ima pravico do groba z imenom in priimkom. Nikomur ni treba nič zamolčati, nič pozabiti. Zavedati se moramo, da je bodočnost naš edini odrešilni čas, da živimo za prihodnost. Ne smemo se z igro slepega sovraštva uničiti. Odpustimo si krivice, pozabimo zdrahe. Čas je, da glede na okoliščine in izzive, ki so pred nami, dozorimo, da op-lemenitimo svojo vsakdanjost z ustvarjalnostjo in kulturo, po kateri bomo v svetu prepoznavni, kar s politiko nismo.

Sramotno je, da ob začetku enaindvajsetega stoletja nekateri še vedno prisegajo na revolucijo in diktaturo proletariata. Ko proletaria-ta že ni več. Ko se je nekdanji proletarec prelevil v potrošnika, prepad med izkoriščevalcem in izkoriščancem pa še poglobil. Živimo v demo-kraciji. Vsak naj bi mislil s svojo glavo in se ravnal po svojih čustvih. Vsekakor ne smemo pozabiti, da je Titova zasluga, da smo se v kralje-vini, v kateri smo živeli, uprli. Da smo edini, ki smo si sami izbojevali svobodo. Da je naš prispevek k zmagi nad fašizmom neprecenljiv. Tita niso zastonj uvrstili med osrednje zmagovalce nad fašizmom.

Sramotili so ga s komunizmom.Čeprav se je uspešno uprl Stalinu in Informbiroju, ki je hotel Jugo-

slavijo politično izenačiti z državami, ki jih je osvobodila rdeča armada.Ni padel kot domina.Na pobudo Jugoslavije, so ustanovili gibanje neuvrščenih, ki je v

času hladne vojne iskalo pot miru.

Najbolj nesmiselno pa se mi zdi enačenje Tita z različnimi dikta-torji po svetu. Za razliko od vseh tistih, ki so nasedli teoriji, dogmam, asketski ozkosrčnosti, je bil Josip Broz Tito človek, ki se je odločil za življenje. V  boju za domovino, njene ljudi, vojake, za tifusarje in ranjence je osvobodilnemu boju dodal humanistično razsežnost.

Ljubil je življenje, z briljantnim prstanom na prstancu leve roke, »akademske« naslove na dokumentih, ljubil opero in operne pevke in operete, ameriške kavbojke, dneve mladosti, prvomajske parade, prekajeno gnjat in babičin ričet.

* * *

33

Moje dolge bolniške polnočne ure so čolni, ki se pomikajo po črnih vodah, sence jim niso potrebne. Ker sence ponoči cvetijo. Potrebno jim je drevo, visoko drevo, ki s krošnjo preseže moje okno v bolnišni-ci in mu z dnem listje odpade. Ki pa ponoči ni nikoli samotno, ki tudi nenehno potuje. V sebi prenaša pokrajine iz nerojenih časov. In pesem, ki se še ni pela. In gozdove, ki cvetijo samo ponoči. Mogoče na vzhodu, mogoče na zahodu, mogoče kje drugje. Nikoli več na istem mestu.

Da ne bo pomote, del tega prenašam v sebi. Nekje v čarobnosti dolgih noči. Včasih princeske iz tisoč in ene noči, včasih nastopajo druga pravljična bitja. Vse mimo moje volje ali mojih želja. Sprašujem se, kje je moj dom in ne znam odgovoriti. Od ptic pa samo oči, smreke pa kot božična drevesa s prskalicami. Ne vem, kako naj diham, da ne bi nikogar poškodoval. Ptičnice ostajajo samo v spominu. Vse prazne. Poslušam tihoto, da bi slišal tišino …

34

35

Neodposlano pismo

V  Parizu na Villa d'Alesia 31, v ateljeju, kjer sem preživel štiri-intrideset zanimivih in intenzivnih let, je med knjigami o slikarstvu, slikarjih in umetnosti, polica s knjigami sodobne francoske literature. In tudi drobna knjižica, pravzaprav pismo, ki ga je prijatelju, bretonske-mu filozofu Jeanu Paulhanu, napisal prijatelj s prošnjo, naj kot filozof, kot človek, ki o življenju razmišlja, pove od kod zlo. Zlo, kot neločlji-va senca spremlja človeka skozi zgodovino. Jean Paulhan je, preden je na pismo odgovoril, umrl. To isto pismo je bilo znova odkrito trideset let kasneje v zapuščini Jeana Paulhana. Znova ga je odkril filozof Jean Grenier in nadaljeval s pisanjem. Na gosto in drobno popisanih sedem-desetih straneh. To pisanje je Grenier krstil L'existence malheureuse, s pripisom, da gre za krhko, zelo subtilno in občutljivo temo. Z besedami nerazložljivo.

Filozof se je trudil, mislil, razmišljal in analiziral. In ugotovil, da je zlo delo mislečega človeka. V svojem pisanju je posvetil vso potrebno pozornost trem mislecem in filozofom. Karlu Jaspersu z razmišlja-njem o nuklearni apokalipsi, Jeanu Paulu Sartru, v humanizem pre-oblečenem revolucionarju, in Teillhardu de Chardinu, ki je v svojem obsežnem delu zahodu predstavil vzhodnjaško duhovnost. Vendar se je ta zdela avtorju knjižice preveč čustvena, brez analitične in trezne filozofske distance.

Jean Grenier se je v svojem prizadevanju ustavil pri »svetlobi«. Ob brleči večni lučki, ki brli globoko v človekovi intimi.

Ki je tisto.Tisto, kar je iskal.Kar je treba zaščititi.Zaščititi ezoterično skrivnost.Zaščititi pred besedo in vsem.Tudi pred védenjem in znanjem.

36

37

Zločin

Huda beseda.Dva zloga, šest črk.Kot bi nekdo od padlih angelov z vsemirskim bičem usekal prek

neba. Težka beseda.Kamen beseda. Z dolgim odmevanjem.Beseda z bliskom, beseda z gromom.

Huda jama. Beseda, ki kot senca spremlja našo novejšo zgodovino. Z vsem, kar se poslej dogaja. Se je tudi zapisalo. Kar se dogaja, kar naprej dogaja, se prepisuje, popravlja, prenareja. V občilih, časopisih, revijah, razpravah, dizertacijah, na radiu in televiziji. Govori v trgovini, razpra-vlja v mesnici, gostilni, ribarnici in na nogometni tekmi. Pri brivcu in med brezposelnimi na klopci pred sodiščem. Tako resnično kot nad-resnično. Kot mravljišče na dlani v Clouzotovem in Dalijevem filmu.

* * *

Grom je bil nepopisen. Lavina, ki se je utrgala.Usedline minevanja so se znova dvignile.Na novo so se odprle nekdanje brazgotine. Tudi rane z gnojem in

ušmi.Nič od tega, kar smo obljubljali, se ne odvija. Nasprotno, prevladuje

protislovje in ne prijateljstvo med različnimi razlagalci zgodovine.

Vračajo se gozdovi, vračajo drevesa, vračajo se drevesa fevdalcem in cerkvi. Da bi po vsem, kar se je zgodilo, kar smo preživeli, sprevideli, da nas bolj kot ljubezen usoja sovraštvo. Ker je sovraštvo po drugi vojni postalo generator naše parlamentarne demokracije.

S čudno, nesprejemljivo »spravo« in znova oživljenim sovraštvom.Tudi potem, ko smo se z boljševiki razšli, ko smo izstopili iz Inform-

biroja, ko smo bili med osrednjimi pobudniki tretjega sveta.

Huda jama. Poslej se koplje in koplje, kot da bi to mrtvim vrnilo življenje

38

Koplje ritualno. Zbirajo in preštevajo se kosti. Glave, hrbtenice, zgornje in spodnje okončine, ključnice, lopatice, rebra in kolki, meta-tarzalne in metakarpalne koščice.

Lep čas sem legel v posteljo brez kresnic.Popravljala se je zgodovina.Ponarejale so se listine.Nastopili so novi profeti, novi ideologi. Ponarejalo se je vse povprek.

Z  novimi dokumenti, govori, članki, analizami, prepiri, podtikanji, tako na cesti kot v parlamentu. Kvadratura kroga. Tudi s časopisom po glavi.

Sem komaj verjel. Presenečen sem ugotovil, da smo se Slovenci, ki se nasploh nismo zlahka izražali v jezikanju in obrekovanju, neverjetno razvili. Po potrebi tudi z zajčki iz rokava.

Bilo bi zabavno, če se ne bi za tem prikrito dogajale usodne reči. Za slapovi domoljubja, samohvale in v boju za oblast je odtekal denar. V razne Lichtensteine in Cipre in neke daljne, zakotne valilnice denarja bogu za ritjo. Tako smo Slovenci po »hitrih prstih« postali svetovljani.

»Pravna država« je ves čas delovala. Kaznovalo se je za najmanjše prestopke. Kot je treba po birokratski logiki. Brez tistih, ki z mastnimi odpravninami rotirajo v foteljih, pišejo zakone in z leporečjem pustošijo državo

Nisem zgodovinar. Sem se na srečo zgodaj zavedel, da sveta ne bom spreminjal. Spreminjam lahko samo sebe. V življenju so na srečo reči, ki z vsebino, vrednotami in občutljivostjo, drugače razumejo smisel našega življenja.

Pa čeprav moram kdaj oči posoditi krtom, dež soncu in s komolci nabadati oblake.

Vse je dokumentirano. Zablode, zmote, spomini, sanje, ošpice in oslovski kašelj. Tudi to, da smo zapravili enkratno priložnost, ki nam jo je z matrico socializma po človeški podobi ponujal sosed z onstran meje Enrico Berlinguer. Levica pa sprta med seboj.

V dilemi odnosa med delom in kapitalom se je odločila za neo-libe-ralizem.

In tako skozi čas, s povišanim tlakom, temperaturnimi listi, cvetočimi češnjami in seštevki ideološke ozkosrčnosti in politične mizerije.

39

Povedati moram, zakaj sem bentil in preklinjal, ko se Slovenci ob proslavi petdesetletnice zmage nad fašizmom v Franciji tega slavja nismo udeležili. Kot da se sploh nismo borili proti fašizmu. Kot da se zmage sramujemo in smo popljuvali rdečo zvezdo.

Spomini prednikov me ne težijo. Še najmanj črno-žolti avstroogrski. Kot vsa leta po vojni, po eni in drugi vojni, živim. Živim še naprej in slikam. Slikam in razstavljam. Človeško komedijo. Pravzaprav bi lahko spričo tega, kar se dogaja, ostal pri opicah.

* * *

Leta 1956 sem odkril Pariz. Tam sem si našel galerijo in imel svojo prvo razstavo risb – Don Kihote in pariške turiste.

Nato sem bil šest let samski in ugotovil sem, da mi razgibano samsko življenje kot umetniku zelo ustreza.

V  Pariz sem vsa leta veliko potoval, se redno vračal in tam živel, kakor se je dalo.

V  Ljubljani sem precej delal  – ilustriral, kasneje veliko slikal, obiskoval razne prireditve. Z rahlo načetimi igral odbojko.

Pozneje sem se zaposlil na Akademiji in v dilemi, ali se podredim utečeni praksi posnemanja vidnega in obrtni spretnosti, pobegnil v Pariz. Na Montparnassu in Saint Michelu sem poslušal šansone. Se zaljubil v Exuperyjevega Malega princa, v njegove pogovore z lisico in kačo. Les yeux sont aveugles, l'essentiel est invisible. Se družil z Vinkom Globokarjem, Predragom Matvejevićem, Danilom Kišem, Pierrom Re-stanyjem, Alainom Bosquetom in mnogimi drugimi ter ves čas slikal in razstavljal. V pomembnih muzejih in galerijah, tudi manj pomembnih. Tudi v zoološkem vrtu. Opice so me bile vesele.

Sem mižal, sem tiščal prste v ušesa.Sem fantaziral, sem se igral slepe miši.Sem se šel tridesetletno vojno, stigmatizirano z geomancijo, piro-

mancijo, avimancijo, nekromancijo in Malo čarovnico. V  času, ki je zaudarjal po s katranom zalitem močvirju in mokri pasji koži. Da sem kot v slikanici vstopil v zgodovino plapolajočih zastav in krvavih bitk, ki so jo ponazorile zvezdice na ovratnikih in medalje na prsih polkov-nikov na dirjajočih konjih.

Nič pozabiti, me je učil Milan Kundera. L'insupportable légèrté de l'être.

40

* * *

Vrnem se v mislih v cvetno nedeljo leta enainštiridesetega. Dan, ko se je vojna začela. S  prvimi žrtvami v Krškem in smrtjo Zdenka Kaplana. Z njegovo radoživostjo, mladostjo, kitaro in njegovim lepim glasom. Z njim se spominjam smrti njegovih bratov Rada in Milana in žrtev, ki so sledile.

Rdeči plakati s seznami talcev so se množili. Pot me je peljala v Nor-mandijo in vrnila v osvobodilni boj.

A nikoli se ni vrnil stric Feliks. Ne Mika Zdolšek, ki so ga okupa-torji ob stotih drugih talcih obesili na drevo ob cesti v Frankolovem …

* * *

Da smo ponovno postali, kar smo že bili. Nasilniki, morilci, brezbož-neži in antikristi. In da je v novi državi z demokracijo nastopil čas, ko bi bilo treba vse za nazaj znova ovrednotiti. Vse tisto, kar je preostalo od nekdanjih polkovnikov na konjih. Jaz pa še vedno kot pešak in borec na lastnih nogah, brez zlata na uniformi. Za razliko od po babici po-dedovane slikanice, v času, v katerem sem vojno doživel na lastni koži, ki se po popravljalcih zgodovine izteka v vzvratno smer. Tako berem, tako slišim. Po teh novih – popravljenih in dopolnjenih razlagah smo partizani znova tisto, za kar nas je med vojno proglasil okupator. Nasilniki, brezbožneži, zločinci in antikristi. Poraz se je spreminjal v zmago. In se nisem čudil, da so posamezni direktorji in velike živine, kadar so menjali fotelje, prejemali pogodbene nagrade do milijona in še več. In se nisem čudil, da so avtorski honorarji za knjige, ki so se tiskale v tekočem letu, navrgli pol plače urednikom, ki so odločali o natisu posameznih knjig. In tudi ne slavnosti na Rožniku ob praznova-nju Kresnik, kjer se je našlo za nagrado za najboljši roman leta pet tisoč evrov. In nisem se čudil, da nobena naša stranka, ne leva ne desna, v svojem programu ne podpira in prepozna vrednosti kulture.

Nisem se čudil, da smo se po isti logiki, po kateri pozaba sili v ospredje, po kateri se čas zvije v klobčič, odkrižali ministra za kulturo. Mar ni neki znani finančnik javno izjavil, da je kultura poraba …

Kot se je začelo, se je tudi nadaljevalo. Namesto naprej, smo šli nazaj. Pobožen človek bi rekel, da so nas zapustili angeli. Zrak ni bil polnim pljučem odmerjen. Besede brez tal pod nogami. Mi pa, kot ponavadi, samozadostni.

41

Obnašali smo se, kot da se to, kar se je zgodilo, ni zgodilo. Kot da se ne spomnimo. Da nočemo vedeti. Kot da se ni isto zgodilo tudi drugod. Kot da se ni zgodilo v Holandiji, Belgiji, Čehoslovaški, Danski in na Norveškem. Povsod, kjer so kolaboracijo in ovaduštvo enačili z zločinom. Številke so bile objavljene. Sodelavce okupatorja so obsojali, obešali in streljali. Strigle so se ženske glave.

Ko se iščem v spominih v pariškem času, ne bo odveč, če mimogrede omenim naključno srečanje v kavarni Deux Magots, na bulvarju Saint Germain v Parizu leta sedeminpetdeset. Za okroglo mizo sem se stiskal s Predragom Matvejevićem, Danilom Kišem in še nekaterimi iz naše skupne države. V živahnem pogovoru je k naši mizici pristopil postaven možakar, šestdesetletnik na oko, v mrzlem januarju v srajci. Z do komolcev zavihanimi rokavi in pipico med prsti. Ogovoril nas je v izrazito nosljajoči ameriški angleščini. Nas povprašal, v katerem jeziku se pogovarjamo. Bil sem edini za mizo, ki je zadovoljivo obvladal angleš-čino. Ter mu povedal, da smo iz Jugoslavije. Ko sem mu to pojasnil, je možakar pri priči od nekod povlekel stol in prisedel.

V srajci do komolcev in pipico med prsti, je v eni sapi povedal, da je bil med vojno pilot. Sestreljen leta štiriinštiridesetega nad Bosno. Iz zagozde velike bukve so ga rešili partizani. S partizani je poslej preživel kar nekaj časa. Dovolj, da je doživel veličino in pomen osvobodilnega boja.

Pili smo italijansko grappo.Ponudila se je prilika, da razgretega pilota s pipico med prsti vprašam,

kaj meni o pomoru nemške armade. ki se je predala Eisenhowerjevim enotam, ko so prestopili.

Pilot je takoj pojasnil.Kot veš prijatelj, je naša vojska osvobodila velik del Nemčije. Med

drugim tudi zloglasna koncentracijska taborišča. Ne bom našteval, saj gotovo tudi sam veš, katera. Si predstavljaš, kaj so v teh taboriščih doživeli? Kaj videli? Komaj verjeli lastnim očem. Barake, zapolnjene s skladovnicami živih mrtvecev. Nečloveško, grozljivo. Da so hoteli po vsem, kar so gledali in videli, pobiti vse Nemce.

Bi te vprašal, prijatelj, če mogoče veš, kaj je na isto vprašanje, ki si mi ga zastavil, po vojni odgovoril Ike: »Na žalost jih je bilo samo milijon.«

Nikoli poprej si nisem mislil, da nas bodo jeziki, s katerimi se izražamo, tako odtujili.

42

Ne smemo pozabiti, kaj se je zgodilo pri nas, v nekdanji Jugoslaviji. Ne smemo pozabiti, da smo se z drugimi narodi poražene kraljevine dvignili v upor in lačni, podhranjeni, v uniformah, z orožjem, ki smo ga zaplenili sovražniku, v boju za preživetje, v hajkah in ofenzivah z ranjenci in tifusarji, preživeli. In v boju na Balkanu vezali več deset sovražnih divizij, vključno s četniki, ustaši in ostalimi kolaboracio-nisti. Silno vojsko, ki naj bi sicer šla v Libijo, zmagovitemu tankistu Rommlu v pomoč ter naprej v Afriko in Azijo …

* * *

Kot edina država smo se osvobodili sami. In v pokru z desnico postali znova, za kar nas je proglasil okupator - antikristi, nasilniki in morilci. Še posebej tisti del desnice, ki se je zvečine rekrutiral iz nekdanjih partijskih kadrov, ki so sovražili in maščevali lastno mladost in s to patologijo okužili politiko.

* * *

Dolga je bila pot nazaj. Dolga so bila razmišljanja ob močeradu, ki je v jarku ležal s trebuhom navzgor. Vrnila so me v čas medvojnega in povojnega sovraštva z bremenom bratomorne vojne. Z božjim blagos-lovom.

Sem se vprašal, je sploh še kdo, ki zmore to doumeti?V pogoltni, sprotni sedanjosti.Ko je vse tisto z zastavami in zvezdami že zdavnaj za nami. Z vsakim

dnem bolj oddaljeno. Z  novimi izzivi. In si priznam, ker sem ta čas doživel na lastni koži in telesu. Da se ne bi ponovilo. Da bi povedal vsaj tistim, ki ostajajo za mano. Da bi povedal hčerki iz prvega zakona. In sinu iz drugega.

Koga naj ogovorim? Koga vprašam? Komu prisluhnem? Kdo mi bo v času hitrih pozab povedal, komu je bilo potrebno odpiranje ran?

43

Kolaboracija

Beseda kot trakulja razvlečena.Z dvanajstimi črkami in šestimi zlogi od zob do ustnic.Beseda za izdajo. Zdi se, da so vsa zgodovinska dejstva odveč.

Ločujejo nas kot ogenj, ki se na novo razpihuje. Ki je postal gonilna sila politikantske manipulacije. Ki nas po toliko letih znova deli na partizane in domobrance. In se partizani in domobranci znova spopadamo, kot nekoč. Boj naj bi se v na novo krojeni zgodovini iztekel v zmago poražencev. Eni v boju za preživetje, drugi menda za Boga.

Mrcvarjenje zgodovine je odveč. Kot je nesmiselno enačenje zma-govalcev s poraženci in nesmiselno prerekanje s spravo. Na eni strani razdvojena levica, na drugi agresivna, tesno povezana desnica. Pod taktirko enega samega dirigenta. Ponavljam se, ne smemo pozabiti. Že v času nekdanje kraljevine, v kateri je bila komunistična stranka prepovedana, je prišlo med jugoslovansko in sovjetsko partijo do trenj. Jugoslovanska je bila drugačna od sovjetske. Kot je bila tudi slovenska drugačna od ostalih jugoslovanskih. Kar se je med vojno še poglobilo. In prišlo tudi do razkola. Tudi zato, ker nam niso prinesli svobode sovjetski vojaki z bajoneti na puškah. Ker smo se med vsemi, med vojno podjarmljenimi narodi, osvobodili sami. In edini izstopili iz Informbiroja. A smo v povojni hladni vojni še naprej veljali za rdečo kugo. Tudi v času, ko smo bili med vodilnimi organizatorji neuvršče-nega sveta. V svetu cenjeni in priznani. Za samostojno državo smo se odločili enotni. V demokracijo vstopili s pomladniki in levičarskimi nostalgiki. Babica Aba bi zagotovo rekla, vrana vrani ne izkljuje oči.

Od vseh možnih sprav, ki ostajajo predmet nepomirljivega spora, je možna samo ena. Ena sama. Tako vsaj sem prepričan. Tudi na dan tepežkanja, Miklavža in dedka Mraza. In tudi na pepelnico, ko si v megli izmislim pomlad. Nad tistimi živimi pa, ki so prisegli Hitlerju, sodelovali z nacisti, ki jih je okupator oborožil in vodil, ki so se zanj borili, zanj ovajali, zanj sestavljali spiske talcev in tistih, ki so končali v pečeh koncentracijskih taborišč, pa ostaja samo zmaga. Nad fašizmom, ki nam je omogočila preživetje. Amen.

44

Mimo svoje volje sem se zalezel v temo. Od zunaj navznoter. Od zgoraj navzdol. In nisem več visel. In nisem več bežal. Da sem naposled v padanju v preteklost, v spomin, ki ga teži pozaba šestinšestdesetih let, dosegel pozabljeni zdaj. Dosegel zadušnost nekdanjega sovraštva. Črno slikanico naše zgodovine, zapolnjeno s prekletstvom, ki ga ponazarjajo mitološki simboli. Cerberi, minotavri, kentavri, Abadoni in himeri. In s spuščenimi vekami spregledal.

Vsak dialog, ki prestopa ločnico med zmagovalci in poraženci, je odveč. Nobeni kolaboraciji v Evropi - razen pri nas - ni bila ponujena sprava. Ne glede na mnoge tragične usode, ki jih eni kot drugi množično premorejo. Nobena priložnost ni bila ponujena premagancem za maš-čevalnost in nekrofilne rituale. Ker je slednja maščevalnost blokirala katarzo, s katero se to žalostno poglavje zgodovine naposled zaključi. Na žalost so jo premogli samo Nemci.

Nisem moralist.Ne bom pridigal, vendar je zgodovina edina, ki nam z dejstvi,

mimo čustvene opredelitve, v kateri ostajamo, ki nas je potem, ko smo si častno izborili svojo državo, zaznamovala z orožarsko afero. Ki sta jo z nemalo napora in domiselnosti obelodanila novinarja Matej Šurc in Blaž Zgaga. Z dogovori, dokumenti, datumi, računi in imeni. Ne da bi kdo od levih in desnih politikov, za kar koli se eni kot drugi imajo, to sploh omenil. Kot da ni natisnjena. Zato ne preseneča, da smo ob inerciji namesto v čas, ki je pred nami, strmoglavili nazaj v čas slepe maščevalnosti. V patologijo, ki je poslej blokirala naše politično življenje …

Vprašanje, ki nam ga je zastavila zgodovina, ni sprava. Je razmislek za trezno razsodnost, je razumevanje, je priznanje, je tudi odpuščanje. Za vse naše v preteklosti storjene grehe.

Zamudili smo vlak. Na pragu socializma po človeški podobi, ki naj bi ga v XX. stoletju nadgradili z demokracijo.

Z idejo neoliberalizma in sprave smo se povrnili v čas sovraštva in maščevalnosti.

V drenu te črne slikanice izstopa bela benečanska maska. S temnimi pogledi in črnimi obrvmi. V  tej maski sem prepoznal osrednjega junaka iz povojnega romana Upor na ladji Caine. Kapitana ladje. Ki v igri z vsemi nastopajočimi šahira. Z vzvodi vseh nastopajočih v svojih rokah. In vse nastopajoče v tej simultanki obvladuje. Sicer pa ostaja pri nekdanjem enoumju.

45

* * *

Kmalu bom star enaindevetdeset let. Spričo let in tega, kar se dogaja, me mrazi. Ob slabokrvni levici in besnih konvertitih, ki jim je uspelo razgraditi socialno državo.

Nekaj generacij nazaj, preštejem, smo bili Slovenci kmetovalci, dninarji in preužitkarji.

V gradovih, ki nam jih je zapustila zgodovina, je živela tuja gospoda.Kot kmetje smo se na zemlji, na kateri smo živeli, katero smo ljubili,

borili za preživetje in trdovratni kot smo, ob sušah, poplavah, potresih, vojskah in puntih preživeli. In si v osvobodilnem boju izborili lastno državo. Se v nji tudi socialno strukturirali. Ob koritu moči in denarja pa domuje politika.

Z v naši miselnosti še naprej poudarjeno in zakoreninjeno genezo preživetja. Ki nam pojasni, odkod pohlep in kraja in orožarska afera in patria.

46

47

Bežna meditacija o bradi

Amsterdamski Mestni muzej sodobne umetnosti - Staedelijk museum premore serijo slik. Ogledal sem si jih nekega oktobra, v desni dvorani v prvem nadstropju.

Na vseh dedci z veličastnimi bradami.Brada pri bradi, griva pri grivi. Gladke, česane, zmečkane, valovite,

nakodrane, skuštrane, kot da gre za gnezdišče mravelj. Slavospev moški kosmatiji je upodobil francoski vinski trgovec in slikar Jean Dubuffet, ki sam, kolikor vem, ni bil nikoli bradat.

Prvi pogled me je osupnil, drugi ozavestil, tretji nasmejal.Vsi nadaljnji pa so me prepričevali, da so s kosmatijo obraščene amorfne

oblike presežek v kocinasti majestetiki. Vsilil se je razmislek, na kaj sploh lahko človek pomisli ob pogledu na kocinasto lavino. Na Disneyeve palčke, na Abrahama, ko se je Bog z njim pogovarjal v sanjah? Na staroveške brade? Na znamenite viteze in vladarje? Na srednjeveške mračnjake in alkimiste? Na Paracelza, na praškega Rabbi Loeba? Na nemškega cesarja Wilhelma drugega z impozantno pikelhaube? Na Sibirjaka Rasputina? In na Brkonjo Čeljustnika, čigar brada se je nekajkrat ovila okoli mize, za katero je sedel, in gledal, kako mu sproti poganja?

Gledalec, ki pred bradami postoji, lahko ob tem, kar vidi, prečita dolgo, zabavno in duhovito pesnitev, tem bradam posvečeno:

As-tu cueilliLa fleur de barbeSur la mi-côteC'est le printemps et voiciQue la barbe reverditS'en tisse le fil un lundiA la fin de la semaineS'embarbe tout le paysJ'ai parcouru le litDe la barbe aux menus nidsRoute de silence et de nuit.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (Jean Dubuffet, La Fleur de Barbe, 1960)

48

Si nabral cvet brade na poti?Pomlad je in glej, brade spet zelenijo

Od ponedeljka predejo cel nizin do konca tedna

bo vsa dežela poraščenaPregledal sem predel brade z malimi gnezdi

Pot tišine in noči. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Jean Dubuffet, Cvet brade, 1960

Kot da je napisana za sedem neprespanih ponedeljkov.Daljša od rožnega venca se zvija, zavija, razvlači, preteguje in

nateguje kot bajeslovna jara kača. Sili v nasmeh, žgečka dušo, čoha hemeroide, srbi podplate, dokler se s stošestinštiridesetim verzom ne utrudi:

Barbe au cul du nouveau néTes jolis yeux brillent

Brada na novorojenčkovi ritkiTvoje lepe oči sijejo.

V zgodovini civilizacij so brade odigrale pomembno vlogo.Bil sem presenečen, ko sem odkril, da Karl Gustav Jung v znameniti

knjigi Človek in njegovi simboli brade sploh ne omenja.Pred Dubuffetovimi Bedanci sem pomislil, da Karl Gustav Jung to

počne iz občutka manjvrednosti. Ker je ostajal, za razliko od z brado obraščenega dunajskega kolega, vzornika, zdravnika, psihiatra, razla-galca sanj in Juda - Sigmunda Freuda, protestantski golobradec.

Po vsem, kar sem v otroških letih povzel po ilustracijah iz Abinih nabožnih knjig in iz bogato ilustrirane knjige svetopisemskih legend, ki jo je hranila Pepca Habinčeva, ki je tedaj z možem Franceljnom bivala v spodnjih prostorih naše videmske vile, sem presenečen ugotovil, da tudi Adam - prvi moški primerek na planetu, na katerem živimo, ni premogel brade. Preveč ga je obnorela ženska kača.

Grešen in golobrad je bil izgnan iz raja …

49

Bog oče je bil v Pepcini knjigi upodobljen z mogočno, valovito brado z glave do podplatov. In s svetlimi, iskrimi, severnjaškimi očmi, kot so jih imeli Vikingi, tudi nekateri moji danski predniki. Ko je Bog iznad oblakov oprt na komolce iz ptičje perspektive opazoval svet, ki ga je bil ustvaril v sedmih dneh, videl zgolj veseličkanje, ki sta se mu sladostra-stno predajala Adam in Eva. In zgodilo se je, kar se je zgodilo.

Po božji podobi je brada postala moški, prestižni atribut.Bradati so bili, in še vedno so judovski rabini, pravoslavni popi in

muslimanski hodže. Slednji na Prerokovo brado celo prisegajo.Bradati so bili znameniti znanstveniki, izumitelji, slikarji, pisatelji,

pesniki in palčki v Grimmovih, Andersenovih in drugih pravljicah. Brada zmore biti med drugim tudi valilnica idej. Znanstvenik v nji skladišči enačbe, formule, ulomke, integrale, diferenciale in črne luknje, umetnik v nji izsanja najlepše slike, občinski škribontar vanjo skrije nepreverjene račune, klošar pa, ki nič ne premore, prepusti brado ušem.

Omenil bi le še to, da brade ni premogel Adolf Hitler, da je nista premogla Mussolini in general Franco in tudi Winnetou in Veliki sedeči bik ne in tudi ne burkež Charlie Chaplin.

Brezbradi ostajajo tudi papeži, kardinali, škofi in preostali božji pastirji, ki pa vedno vedo, zakaj.

Sam brade nisem nikoli premogel. In tudi ne bi o nji marnjal, če ne bi bili, podobno kot svetniki, vladarji, učenjaki, filozofi in umetniki bradati tudi najbolj znameniti klasiki.

50

51

Saša Dolinar

Bilo je v času, ko so Dolinarjevi Ljubljano zapustili in se izselili iz pritličnega stanovanja na Bleiweisovi 16 desno.

Lojze Dolinar - znameniti kipar - je bil povabljen v Beograd na umetniško šolo. Ponudili so mu velik atelje in kopico zanimivih načrtov. Za njim sta se v Beograd preselila žena Milka in sin Saša. Opravil je maturo in se v Beogradu vpisal na univerzo. Novi ljudje, nova družba. Gospa Milka je s čustvi in spomini ostala v Ljubljani, se v Ljubljano vračala k najboljši prijateljici od bosih nog naprej, Filipini Supančič, ločeni Milenković, ki nikakor ni mogla preboleti kapitana Milenkovića, ki jo je zapustil.

V  istem letu nas je med velikonočnimi počitnicami na Vidmu obiskal Saša Dolinar.

Sin znanega kiparja Lojzeta Dolinarja in njegove žene Milke, tesne prijateljice ljubljanske tete Fili.

Gospod Lojze – teta Fili ga je klicala Lojzica, kot je Lojzica teto klical Filičipet -, je v Beogradu dobil nekaj važnih naročil in obenem postal profesor na beograjski umetniški šoli. Vse tako kot bi lahko človek, zavezan karieri, vnaprej samo sanjal.

V dneh ko se je Milka znova mudila v Ljubljani, je prišla na popol-danski čaj in na pogovor k teti Fili, v tetino novo Naglasovo dnevno sobo.

Pogovori med obema tetama, kot sem tudi sam klical gospo Doli-narjevo, so bili neprimerno bolj zanimivi od učne snovi. Tičal sem v vznemirljivi zgodovini. Nisem prisluškoval, sem pa slišal, tik ob ogradi, ki jo je teta v najmanjši sobi namenila štirim čistokrvnim foksterjer-jem, kot tolažbo za kapitanom Milenkovićem.

Vse sem prestregel. Vse slišal. Tudi šepete.Hrbet tete Milke sem skozi razporek med vrati tudi videl. Kot tudi

obrobljen del kombineže izpod njenega krila, z glavo z rokami v laseh, razburjeno, obupano.

Se mi zdi draga moja Fili, da bom znorela. Da me bo razneslo. Da me bo – da me bo, nakar pa samo še ihtenje. Sem popolnoma obupana. Saj sama veš, moja Fili, kako nam je vse dotlej dobro kazalo. Kako naj

52

drugim gledam v oči? Vsem se smilim. Seveda se jim smilim. Potem pa sramota. Mi je po dolgih prigovarjanjih priznal, ko so o tem čivkali že vrabci na strehi, da je na univerzi postal komunist.

Sem tudi sama opazila, da fant nekaj skriva. Potem sem tudi sama za fantom malo pobrskala po tistem, kar imenuje literatura. Nič razumela, nič nisem razumela, zastopila. Dotolklo me je šele potem, ko je fant sam povedal. Priznal. Te tudi sama vprašam draga Fili, ali sploh veš, kaj to pomeni? Pri nas doma se nismo nikoli šli politiko. Politiko nikoli. Samo umetnost. Pa saj veš tudi sama. Sama veš, kakšen je Lojze. Umetnik. Umetnik z dušo in telesom. Potem pa kot strela z jasnega neba najin Saša. Nikoli nismo imeli z njim problemov. Gotovo se spomniš, Saj se spomniš, draga Fili, da sem vedno rekla, da je ta najin fant predober za ta svet. Teta je skušala prijateljico pomiriti, jo potolažiti, ji dopovedati, da gre zgolj za mladostne muhe.

Pomiri se, Milka. Pomisli malo. Tudi me smo bile mlade in lajale v luno. Se mi zdi, da še do včeraj. Se spomniš, kaj vse smo zganjale. Kaj vse bi se lahko zgodilo, če ne bi bilo papana. Če stari ne bi bil tako pesjanski. Kaj bi ti pravila, saj tudi sama veš. Mi je bilo večkrat tako, da bi najraje skočila iz kože. Konec koncev se je vse nekako izteklo. Boš videla, da se bo tudi tokrat. Ti rečem, da ne bo trajalo. Pusti fanta, ne rini vanj. Pusti ga, naj se znori.

Teta Milka pa nadaljevala.Ti bom povedala, draga Fili, kaj je rekel Jelko. Advokat Jelko je rekel,

da so komunisti zalega, da rušijo državo, da pripravljajo revolucijo, da obnorijo mladino. Vse samo nasilje. Da to oblast tudi ve, dobro ve, da zato komuniste zapira, da so rdeča kuga.

Tisto, kar sem prečital v brošuri Ukrajina joka, ki so jo farški delili v šoli, vse tisto je o komunistih ponovila in ponavljala teta Milka. Bil sem zbegan. Nisem razumel. Nisem zmogel verjeti.

S Sašom sva se pravzaprav komaj poznala. O njem sem vedel samo to, da je lep in postaven. Vedno lepo oblečen, vedno počesan. Da vedno prijazno pozdravlja in odzdravlja. Da ima na levici zapestno uro.

Saša Dolinar se je oglasil tudi pri nas. Pri nas je tudi prespal. Mama nama je obema postlala v podstrešni otroški sobi. Kjer so se skozi sklenjeno trojno podolžno okno najlepše videle zvezde. Onstran Save na kranjski strani nad Trško goro. Legla sva na vzporedni, od vrat proti oknom naravnani postelji. Med rjuhe, ki so dišale po poletnem travniku.

53

Tisto popoldne, ko sem izvedel, da bo Saša prespal z menoj v nekdanji otroški sobi, sem se skušal domisliti za pogovor primerne besede.

Ležala sva že nekaj časa, preden sem tvegal:Saša, a te lahko nekaj vprašam?M-hm.A ne spiš?Ne še.A ne boš hud, če te nekaj vprašam?Vprašaj.A ne boš hud?A ti nisem rekel?Te vprašam Saša, a si ti zares komunist?Ležala sva vzporedno drug ob drugem z zvezdami v očeh. Saša mi

je kazal hrbet. Na vprašanje, ki sem mu ga bil zastavil, je, ne da bi odgovoril, glavo obrnil proti meni.

Komunist, je ponovil Saša. Kdo ti je to rekel?Teta je rekla.A teta Fili?Teta Fili, sem pokimal v temo.Kaj je rekla teta Fili?Tolažila je teto Milko – tvojo mamo. Je rekla, naj si to ne žene preveč

k srcu. Da so to norosti mladostnikov, potepuhov, postopačev, nedokon-čanih in same take reči. Da bo vse to, ko boš doštudiral, samo po sebi prešlo.

In kaj je rekla mama?Je rekla, da se tako tudi sama tolaži. Da tako misli tudi stric Lojze. Da

se stric Lojze niti ne razburja preveč. Da trdi, da so vsega krivi študentje iz samih uglednih družin. Da se grejo politiko, namesto da bi študirali. Stric Jelko pa pravi, sem nadaljeval, da to sploh niso nedolžne stvari. Da policija take lovi in zapira.

Sledil je premor, ne da bi mi Saša odgovoril na vprašanje. Zdelo se mi je, da se je tudi Saša vznemiril. Dregnil sem v nekaj, kar ne bi smel. Vseeno sem znova tvegal. Se spomnil na tisto, kar sem prečital v brošuri Ukrajina joka.

Saša je izpod rjuhe izvlekel desnico in suho dodal.Propaganda. Umiril se je tudi pasji lajež. Veke so postale težke. Šele

na robu predsna je Saša le spregovoril:

54

Poslušaj, kaj ti bom povedal, dobro poslušaj. Kmalu bo tudi tebi jasno. Tudi tebi, če boš gledal z odprtimi očmi, boš tudi spregledal. Svet, ki v njem živimo, je krivičen. Je krivičen in zlagan. Upravljajo ga močni in bogati. Močni in bogati, ki izkoriščajo revne in se bogatijo. Revežem pustijo, da komaj preživijo, jim pustijo boga in dušne pastirje, ki s polnimi želodci tolažijo lačne. Tako. Zdaj veš, zakaj sem komunist.

55

Ljubljana

San z dolamo, škornji in brki nas je vodil.Kot načelnik propagandnega odseka IV. korpusa.Rado je bil z zlatimi očali in zavidanja vrednim angleškim sten

gunom njegov pomočnik.

Luka je imel sicer za seboj zrelostni izpit, a je bil izjemno popularen, ker je goslal na plesnih vajah v Narodnem domu kot violinist Veselih beračev. Za spletanje prstov, objeme, vzdihe in solze. Še posebno, kadar je odigral tedaj popularno francosko popevko Avant de mourir.

Jaz pa navaden srednješolec, petošolec, s podeželja. S škorci, cvetočimi češnjami, pomladansko in jesensko košnjo, trgatvami, klopotci, ličkanjem koruze in kolovozom pod Kovačičevo hišo. S svetom, ki je bil moj, ki sem ga posvojil. Z vodnjakom osamele in ostarele gospodič-ne Olge, ki se je na vrtičku ob hiški s kokoškami, rožami, zelenjavo in višnjo pogovarjala nemško. Slovenščine ni obvladala. Še najbolj bi bila podobna čarovnici iz Janka in Metke. Naplavil jo je bil imperij, ki ga ni bilo več.

Vse dotlej je v meni Ljubljana ostajala neprisotna.V mesto so me starši poslali k teti, da bi se šolal, izobrazil. Jaz pa

sem šole sovražil. Zadostovalo je, če sem se spomnil sovjih oči priletne gospodične Ljudmile Tominšek. Bilo je, kot da se mi povrača otroška groza.

* * *

Vse je bilo prepuščeno kilometrom in vojnim tihožitjem, razvali-nam, požganinam, razmetanim kamnom, koreninam, invalidnim drevesom, lačnim otrokom in podivjanim psom, spominom na tiste, ki so nas zapuščali. Sicer pa mrtvi ne govorijo istega jezika, kot so ga govorili za časa življenja.

Noge so po dolgih pohodih otekale samo Otonu Polaku. Če se je dalo, smo ga zmašili na kakšno vozilo. Preklinjali smo zaneseni, korakali smo in tudi prepevali. Isto pesem, ki smo jo peli že v taborišču na Škotskem.

56

S katero smo pri Vinici krenili čez porušeni most preko Kolpe in se iz družetov prelevili v tovariše.

In nadaljevali proti Ljubljani do Velikih Lašč čez kraj Orle. Od mesta nas je ločila le še ena noč.

Gospodar je čakal v hiši. V  veliki dnevni sobi vzravnan, docela pokrit s klobukom s širokimi, vsenaokrog povešenimi krajci. Spod njih so hiteli in sledili njegovi plašni pogledi.

V tem ko smo ves dan tekali med slepimi in zapahnjenimi hišami, hlevi, drevesi, njivami in pašniki, je še vedno pokalo. Vmes je zasikala kakšna mina. Vse do večera. Bila je noč, ko smo se vselili v hišo, ki se je zdela najbolj bogata in dobro založena, v dnevni sobi smo utrujeni polegli.

S kmetom se je pogovarjal San. Vse na kratko. Ni mu bilo do tega, da bi se po napornem dnevu razbesedil. Kmetu je na kratko naročil, naj nas zbudi še pred prvim svitom. Naj v kočijo vpreže konjička in poskrbi za koc ali odejo za noge.

Kmet se ni ganil,Njegova podlaket se je tresla. Ni mu bilo lahko. Zlogi, ki jih je jecljal,

se nikakor niso hoteli sprijeti v besede. Trudil se je, mrščil in znojil z zadržanimi polglasniki. Naposled je le nekako izdavil, da se marsikaj govori. Da se govori, da so nekatere poti zagotovo minirane. Da mora biti skrajno previden in da konjiček v hlevu že poldrugo leto ni bil vprežen.

San pa na kratko. Bo pa jutri.

Dan je bil, kot se za tako mogočno slavje spodobi. Nebo globoko, razvlečeno, razpotegnjeno, z obzorji, navlaženimi z ultramarinom. Sonce na nebu kot postopaški vagabund iz Jurčičevih časov. Neobsto-jen. Kot verski gorečnež na romanju v pozabljeno, ajdovsko Kompos-telo.

San in Rado sta se v kočiji zleknila na podloženo klop z naslonja-lom. Midva z Luko pa na pomožna sedeža nasproti, z glavama v višini Sanovih škornjev in Radotovih kolen.

Kopitljanje konjička je bilo kot odštevanje sekund v silvestrsko noč.Dolgo, zelo temno, enolično. Samo na drevesa obešene dolgočasne

hiške. V prsih pa veliko pričakovanje. Dokler se ni naposled končno

57

prikazala Šentjakobska cerkev, v katero sem hodil kot gimnazijec vsako nedeljo k obvezni šolski maši.

Moram povedati, z bogom se nisem več pogovarjal. Ni me uslišal, ko sem kot trinajstletnik goreče prosil za pomoč.

Potem pa Gornji trg, s katerim sili predmestje v hrib …Mesto, ki ga nisem vzljubil, ker so me iz pravljičnega Posavja, kjer

sem vse zlahka posvojil, poslali v Ljubljano, v šolo, v Sing sing.Ker me šola, čeprav lepa, že na Vidmu ni sprejela. Odbila me je z

obeljenim prvim razredom z velikimi okni, kjer je na katedru ob črni tabli pod križem in črno uokvirjeno sliko kralja, ki so ga v Marseillesu ustrelili, sedela postarana in utrujena gospodična Tominškova, učiteljica kot kazen božja. S  skoraj sivimi očmi, sivimi podhlajenimi pogledi, tresočimi se dlanmi, sivimi počutji in zagotovo prezeblimi, mrzlimi nogami.

Hiške na Gornjem trgu so se kot v srednješolskih letih prestraše-ne stiskale. Predmestno dotrajane, prehitro ostarele. Z velikimi vhodi v dvorišča, z okni brez rož in zaves. Forštat - je temu rekla teta Milka Dolinarjeva, Forštat je za teto Milko ponovila teta Fili. Forštat, ki ruši kralja in državo.

San, Rado, Luka in jaz smo sedeli v kočiji. In se kot prvi partizani s posebno nalogo bližali mestu.

Bučno pozdravljanje je presegalo hrup množice pod zastavami, na katere so se ponoči všile rdeče zvezde.

Ljubljana.Dolga štiri leta dosegljiva le z nostalgijo in daljnogledom s Krima.Mesto, v katerem so ostali dedki, matere, žene, otroci in vsi prega-

njani.Mesto za sanje ponujeno.Z  gradom, reko, nebotičnikom, opero in dramo in Plečnikovim

nogometnim stadionom in Plečnikovim tromostovjem, Plečnikovo tržnico, Plečnikovimi Žalami in Plečnikovo cerkvico na Barju.

Mesto z osovraženimi gimnazijami in pametno univerzo, narodnim domom in tehnično srednjo šolo, ki jo je sezidal dedek Filip Supančič.

58

Mesto s Slonom, Levom, Sokolom in Kolovratom. V katerem so duho-vičili Penati in izpeli svoje duhovito okrogle pesmi. Mesto z nogometom in Ilirijo, z večernico nad Golovcem in jutranjico nad Rožnikom.

Kočijažu se ni mudilo. In konjičku tudi ne. Mi štirje pa kot struna na kitari. Šopki in čez noč napečeni keksi so nam segli že do kolen.

Konjiček pa po svoje na štirih nogah. Dve levi, dve desni. Kot baletka v provincialnem kabaretu.

Mesto s trizložnim, lirično razvlečenim, ženskim imenom nosečnice. Premorejo ga tudi visokorodne vladarice in znamenite kurtizane. Premorejo ga ljubice trubadurjev, gospe minnensaengerjev in izvoljen-ke neuslišanih francoskih trubadurjev.

Mesto, ki so ga pozidali Rimljani, obljudili Kelti, Iliri in Francozi, ki ga je Slovencem naposled povrnil osvobodilni boj.

Deveti maj - dan za dolge spomine.Če je kdo v medvojnih letih kaj izgubil, založil. ali zapravil, je na ta

dan v evforiji, ki je preplavila mesto, znova odkril.Ljubljana je kipela v soncu pod zastavami, na katere so se čez noč

všile rdeče zvezde.Z žarečimi očmi in dvignjenimi rokami so nas bučno pozdravljali

meščani na Gornjem trgu. Predvsem ženske s črnimi in belimi rutami, nasajene na čvrsta stopala, s predpasniki do tal. In dosluženi starci s tuberkulozo, revmatizmom, artritisom, pokašljevanjem, pljuvanjem, suhimi kašlji in otiščanci in težavami, ki jim ni ne začetka, ne konca. In seveda smrkava otročad, vse polno otrok pod nogami, v solzah in smehu. Dren pa je vse večji. Komaj smo se še premikali.

* * *

Z  Gornjim trgom se mesto vzpne na hrib. Hišica tesno ob hišici. Ena naslonjena na drugo, z majhnimi zasenčenimi okenci izpod strmih streh. Z  dosluženo, škrbasto kritino in težkimi, patetičnimi vhodi v dvorišča. S  predirnimi vonji po plenicah, prepranih rjuhah, nočnih posodah, odplakah, cenenem tobaku, kislem vinu. Še vedno isti okraj, odkoder je v poznih predvojnih letih prihajala v mesto k teti Fili Silvana, kateri je bila teta botrca. Silvana je bilo njeno umetniško ime. Nadela si ga je sama. Pri nedoraslih enaindvajsetih letih radoživa, frfrasta in klepetava kot njena mati.

59

Na kratkih nogah je sanjala o tem, da bo baletka.Imela je suho, nedoraslo otroško telo.Brez zadnjice, brez prsi.Oči pa, katerim ni nič ušlo.Imela je fanta Justa – boksarja, iz Trsta, z zlomljeno nosno kostjo.Videvala sta se na dva tedna. Menda jo je imel rad. Na Silvanino

željo mi je Just podaril boksarske rokavice. Prave boksarske rokavice. Z rdečerjavimi rokavicami sem se potem boksal z Vinkom, dvajsetlet-nim sinom hišnice Vincencije s Prešernove 12. Vsak od naju je boksal s po eno rokavico, druga pa je bila, tako sva se bila vnaprej dogovorila, gola pest. Tako z rokavico kot s pestjo je padalo po meni.

Ko me je Vinko trikrat namlatil, je bilo boksanja konec.

O Silvani sploh ne bi pisal, če mi ne bi, še preden sem proslavil šestnajsti rojstni dan, v tetini spalnici ob tedaj modernem radioapara-tu z eno samo ročko, ob La palomi rekla, da me noro ljubi. Teta je bila tisti dan v Beogradu, na obisku pri očetu. Še preden je sonce padlo v zaton, še pred prvim mrakom, me je Silvana razdevičila.

* * *

Med ljudmi, ki so nas pozdravljali, so prevladovale ženske, iz njih so hudourniško vrele besede, s poudarjenimi šumniki in sičniki. Še vedno ista predmestna folklora, o kateri se je govorilo kot o kukavičjem jajcu revolucije.

Množica, skozi katero smo si krčili pot, pa iz minute v minuto bolj zanesena.

Ne znam opisati, ne najdem pravih besed. Dogajalo se je nekaj, na kar nismo bili pripravljeni. Preseglo je vsa pričakovanja.

Igra usode me je v to mesto poslala, da bi se v njem izšolal. Šole sem od prvega razreda videmske osnovne šole zasovražil. V  klopeh, kjer smo sedeli po trije, sem se vedno počutil kot arestant. Pa čeprav je bila videmska šola ob naši vili najlepše poslopje na vasi. Potem pa še to, da je bil razred pred menoj Lipi, ki se ni nikoli učil in vse znal. Odličnjak seveda.

Do magistrata smo bili vsi štirje brez glasu. Brez sline v ustih.Kot vse druge, je raznašalo tudi mene.S pogledi, s katerimi sem se iskal in hranil v tujih očeh, goltal leta za-

drževano lakoto. Pri tem je treba poudariti, da smo se v mesto vračali,

60

kot se mu na pomlad vračajo štorklje, žerjavi in sinice. Kot se domov vrne izgubljeni sin. Kot se po dolgi plovbi po oceanih v domači pristan vračajo kapitani.

Kot se v objem zveste žene vrne nezvesti mož.

Ko smo zavili v Stritarjevo ulico, se je v meni po štirih vojnih letih presenetljivo zganil spomin na teto Fili in njene štiri pse.

V tistem breztežnem stanju z rokami v oblakih, brez tal pod nogami, se je sprostila mašinerija spomina.

Da bi se zbral, sem zamižal v sonce. Da bi se mi pod vekami, kot v otroških letih, izrisali na nebu podolž in počez zlati križi. In sem si še v istem trenutku, ko so se itak dogajali čudeži, zaželel, da bi jo srečal. Srečal teto Fili. Da bi se srečal tudi z njenimi pasjimi aristokrati, ki si jih je teta umislila, potem, ko jo je zapustil kapitan Darko Aničević v beli kapitanski uniformi. In z angorskim mačkom Pušeljcem z levim modrim in desnim zelenim očesom.

Deveti maj 1945 – dan za cel mesec.Dan za celo leto. Ure na cerkvenih zvonikih ga niso znale v enem

samem trenutku izmeriti. V njegovi nadresničnosti.Sonce se je sedemkrat skrilo in zavrtelo.

Za Prešernovim spomenikom smo se vzpeli do Aleksandrove ceste, do nekdanje promenade.

Iz pasaže pred Petričkom na promenadi smo se po tesnih stopnicah vzpeli v prvo nadstropje. Prvi San, za Sanom Rado, za Radom Luka in za Luko jaz.

V  prostor, kot ga dotlej nisem videl. Tudi v sanjah ne. Zdel se je kot predimenzionirana srednjeveška, alkimistična jazbina. Zapolnjen z mizami, stoli, policami, aparaturami, stroji in vsenaokrog nametanimi papirji. Z meni nerazumljivimi stroji, navoji in pomagali. Vsega preveč za en pogled.

Sem pustil očem, da presenečene v zavešeni, pritajeni svetlobi še naprej tavajo.

V zakotjih, poraščenih z ogromnimi, predpotopnimi pajki, s kovinski-mi šobami, tipalkami, vilicami in seski. Vse v polsvetlobi, pod nizko, pod stropom brlečo petindvajsetvatno žarnico. Kot večno lučko v kapelici z

61

Marijo. Z nelagodnim občutkom meni povsem neznanega, vzporednega metasveta, ki ga je otrpla gluha tihota v prostoru poglabljala.

Ob osrednji mizi nas je pričakal na desnico oprt možak srednjih let. Civilist. V tistem trenutku bolj kot živo bitje senca človeka. K tej senci je pristopil San. Vse drugo je bilo vnaprej dogovorjeno. San je stopil pred mikrofon in v eter prebral poslanico prvega komandan-ta Ljubljane, Jožeta Borštnarja. V primerno dvignjeni teatralni dikciji Mrakovih dram.

Nakar je človek senca poiskal kukavico.Po štirih letih je znova zakukala.S  tem smo opravili, kot nam je bilo naročeno. Ko smo prostor

zapustili, nam je San povedal, da je človek senca naš človek – aktivist osvobodilne fronte - tovariš Vendramin.

Znova na trdnih tleh, znova na ulici, smo se kot propagandisti VII. korpusa vselili v pritličje poslovne hiše nasproti Daj Dama. Jih posvojili in se potem vsak po svoje razkropili.

* * *

Kar je dano coprnicam, ježem, ki se, ko pride čas, povaljajo v listju in zabubijo v zimski sen, ni bilo dano partizanom. Ne med vojno, v hajki, boju, na mrtvi straži ali kjer koli že, ne po nji. In tako krampam v razsuto temo.

Propagandisti VII. korpusa smo se v mesecih po osvoboditvi nenehno selili. Potem ko smo se 9. maja navsezgodaj s kočijo pripeljali v Ljubljano in na radiu opravili, kot nam je bilo naročeno, smo se na hitrico vselili v hišo nasproti Radia Ljubljana. na tedanji Aleksandro-vi cesti, kjer smo poslej iz dneva v dan in iz tedna v teden razmetava-li čas, čas, ki smo si ga zmagovalci lastili. Ki je uhajal v napovedano lepšo bodočnost. Vse je mimo besed, vidno in otipljivo. Vsak dan nova srečanja, novi obrazi, novi problemi, nove naloge, ki so se ponavljale in reševale z bolj ali manj istimi besedami, ki so se ponavljale od pomladi naprej, ozvočeni s ptičjim petjem, z barvami, vonji, metulji in pikapo-lonicami, s travami pred prvo košnjo.

Propagandisti v zaneseni služnosti zgodovini tega nismo niti opazili. Ni bilo na očeh. Ni bilo vidno. Kot vse dotlej, vdani dialektičnemu, zgodo-

62

vinskemu materializmu in domoljubju na poti v svetlo bodočnost. Ob ci-garetnem dimu in okusu občasnih črnih kav. Ob vsem, kar se je dogajalo, sem komaj opazil, da mi noro poganjajo lasje in še bolj noro nohti.

Pišem.Pišem, kot je Aba v svojih kratkohlačnih letih kvačkala zvezdice.Pišem pod povešenimi vekami, z očmiPišem, kot se mi kot pod krampom vdaja spomnim. Tako se zlaga

moj že močno načeti mozaik. Vnaprej vem, da ga ne bom nikoli zado-voljivo sestavil.

Spominjam se, da se ne spominjam.

Po nekaj dneh smo se z Aleksandrove ceste, ki jo je nova oblast preimenovala v Cankarjevo cesto, selili v Šiško. Iz centra na obrobje. V šišensko šolo - mogočno hišo s številnimi okni in debelimi zidovi. Z drevesi pred zgradbo. Ne vem več, v kateri sobi sem bival. Spat sem hodil k teti na nekdanjo Bleiweisovo cesto l6, ki se je prekrstila na Pre-šernovo 12.

Mesto, ki smo ga dotlej sanjali, mitizirali, nas ni zadržalo.Svet se je prehitro vrtel. Z enega mestnega obrobja smo se preselili

na drugo. Iz Šiške na Kodeljevo. Od vsega na Kodeljevem mi v spominu ostaja predvsem nogometno igrišče, po katerem smo se v popoldan-skem soncu podili, brcali in goltali prah.

Iz Kodeljevega smo se selili s polurno vožnjo s tramvajem v oddaljeni Šentvid. Vselili smo se v prvo nadstropje sive, stanovanjske hiše na glavni cesti, nasproti šole. Nekaj dni zatem so dozorele češnje. Nismo se jih še najedli, ko se je razbohotilo poletje. Uniforme so postale težke in vroče. Ne glede na to, da smo v uniformah vzdržali še naprej, me je obhajal občutek, da postajamo civilisti. Verjetno tudi zato, ker smo se osipali. Drug za drugim so nas zapuščali dovčerajšnji sodelavci. Od nekdanjega številnega odseka sva v Šentvidu razen pevcev in Brica ostala samo še Jože Šmit in jaz.

Mitingi so si sledili kot na tekočem traku. Kot vse dotlej z oktetom, kitaristi, harmonikarjema, recitacijami in Bricom, ki je od Dalmacije naprej ostajal paradna točka naših programov. Še naprej smehu in zabavi vdan čarovnik, še naprej saksofonist brez saksofona.

Tudi od Šentvida smo se poslovili. Korpus se je razformiral. Postali smo XV. divizija.

63

V Kamniku smo se vselili v mestu v dvonadstropno hišo. Spominjam se samo velikih oken. Ki jih odprtih, prah s ceste ni dosegel. Dnevi so bili dolgi, večeri kratki. Večerne sape so se, ko so zvonovi odpeli Ave Marijo, na zvoniku igrale rožo vetrov, preden se je znočilo.

O Kamniku bi se dalo verjetno marsikaj napisati. A ostaja spomin, ki ga premorem, enako oskubljen kot spomini na Šiško, Kodeljevo in Šentvid.

Spomnim se samo, da nas je nekega jutra okoli desetih dopoldne komandir, tiste, ki smo v odseku še preostali, razporedil v ravno vrsto. Pol ure preden je izza vogala prišel velik črn avto. Iz katerega je v brezhibno zlikani maršalski uniformi bolj nizek kot visok stopil Josip Broz Tito. Maršal je vsakemu pogledal v oči in mu stisnil dlan. In to je bilo enkrat samkrat, da sva se srečala v živo.

Selili smo se na ideoloških hoduljah. Obvladali smo jih v duru in molu. Vsak svojemu glasu primerno. Samoglasniki so bili najbolj pomembni. Odmevali so sami vase. Glagoli levi, samostalniki arhetip-ski. Pridevniško, žensko leporečje smo sproti razprašili. Verjeli smo v to, kar so nam tisti, ki so vse vedeli, ki so imeli zgodovino v zakupu, pri-povedovali, da nas ves svet občuduje, bili smo glavni. Mi in Sovjetska zveza. Potem pa dolgo nič. Potem šele zavezniki in njihovi generali, tanki in UNRA paketi s kavo, čokolado, konzervami s fižolom in rozinami ter žvečilnimi gumiji.

64

65

Proslave

Prvo zaneseno slavje smo si propagandisti privoščili nekaj dni po osvoboditvi. Bili smo še v mestu na promenadi. V poslovnih prostorih stanovanjske hiše nasproti radia in Petrička. Luko – Ota Jugovca, z glavo kot jo ima Michelangelov David, z istimi valovitimi lasmi in očmi, ki se smehljajo navzven in odsotne iščejo navznoter, smo poslali k so-rodnikom po očetovi strani na Štajersko. Nekam v vinorodne kraje. V gorice, v bližino Ptuja. Kjer poganja trta in pojejo klopotci. Tisti kraj se je imenoval Krčevina. Iz Krčevine je Luka prinesel vse tako, kot mu je bilo naročeno. Bilo je belo vino. Vse brez slednjega incidenta. Nobenega zasliševanja ni bilo, nobenih odvečnih vprašanj. Vse tako, kot smo se bili vnaprej dogovorili. In se je s tem strinjal San, naš načelnik. In se je s tem strinjal tudi Rado, Sanov namestnik. Sicer pa nam mladostni-kom tistega časa - križancem Karla Maya s Karlom Marxom ni bilo nič nemogoče.

V obeh mračnih sobah, ki smo se bili vanje devetega maja vselili, je vladala specifična, idejno doslužena in odslužena atmosfera. Vse razen nas, ki smo uradovali, se dolgočasili, modrovali, kvantali, je bil pretekli čas. Od molka do spominov. Od težkega, masivnega, pološčenega pohištva do prahu. Vse omare, predalniki, police, miza, stoli, udobni fotelji, preproga. In pisalni stroj na mizici. In vonj. Ujet med štiri stene je zaudarjal po finih cigaretah, še bolj finih cigarah, v domači kuhinji scopranih sladkih likerjih, francoskih konjakih in tolstih mošnjah. Po časih dedkov in njihovega povzpetništva. Nekaj vmesnega med resnič-nostjo in iluzijo. Brez presežka večnosti. Staroversko, bi rekla Aba.

Z vinom, ki ga je prinesel Luka, smo presegli neprijetne miselne in čustvene razlike. Maligani so čudotvorni. Slovenski še posebej. Vzdušje je postalo v obeh sobah postopoma domače. Slovensko. Oštarijsko. Po dedkih. Po stricih, globoko zakoreninjenih v nas, čeprav jih nismo poznali. Vino pa kot tradicija, kot štafetna palica, ki se predaja iz roda v rod. Kot privajeno zgodovinsko dejstvo. Pili in slavili smo zbrano. Disciplinirano. Srkali smo resno, z napol spuščenimi vekami. S pogledi na trdnih tleh. In nazdravljali. Jadrali v skupne, pa tudi svoje spomine, v vojno, v revščino in stiske. Se po slovensko otožno veselili. V tem ko so se v mokrih pogledih izrisala ozvezdja device in bika.

66

67

Ljubezen z zamudo

V knjigi, ki jo ravnokar prebiram, piše, da se zemlja vrti okoli sonca že štiri in pol milijarde let. Da je, še predem se je na nji po božji volji rodil Adam, mrknilo precej hominidnih neandertalcev. Da se je na planetu, na katerem živimo, marsikaj zgodilo, še preden se je začela pisati zgodovina. Da je v tem času izumrlo štiristo osemindvajset vrst sesalcev, nekaj manj kot deset tisoč krilatih bitij, več kot šest tisoč plazilcev in nad dvajset tisoč rib, ribonov in škrgoidnih kreatur.

* * *

Vojna se je začela na dan, ko je na Novi cesti vzcvetel črn trn. Na počitnicah, na cvetno nedeljo leta enainštiridesetega. Na isti dan kot so nemške jurišne štuke na Beograd zmetale bombe. Najprej na živali v živalskem vrtu, potem na mesto, na ljudi.

Dva, tri dni pozneje je ate na Vidmu pričakal okupatorje v dnevni sobi, za mizo, na kateri je polagal pasjanso. V dnevni sobi, v naslanjaču za pečjo s šajkačo na glavi.

Intendant v vojaškem skladišču v Krškem ni našel njegovim telesnim meram primerne uniforme. Ate - čeprav razvajen in izbirčen, je bil velik jedec.

Ljubil je juhe, ki jih je pripravljala graška babica, vse vrste mesnin - tlačenko, priželjc, vampe, golaž, čevapčiče, nabodala in pečeno kračo in nič manj palačinke, solnograške žličnike, kreme in turške sladice. Ni pa prenesel nobene zelenjave, nobenih vrtnin, nobene kolerabe in solate. Najbolj je sovražil čebulo.

Po višini od podplatov do pleše je meril meter devetinšestdeset in premogel več kot stodvajset kilogramov žive vage.

Jaz – tedaj petošolec na ljubljanski realki, sem okupatorje pričakal dvakrat. V Krškem, na mostu pod Trško goro, in v Ljubljani, na oknu v drugem nadstropju Bleiweisove 16, desno, pri teti Fili, v zelenem puloverju, ki ga je še pred božičem napletla mama in zelenih pumpari-cah, ki sem jih podedoval po stricu Feliksu.

68

Za razliko od Nemcev, ki so v Krško vkorakali kot disciplinirana vojska, so Italijani vstopili v Ljubljano patetično, teatralno, poslanci zgodovine.

Nekateri so korakali, nekateri peli, nekateri tekli in zapolnili mesto na trgih, cestah, ulicah in celo parkih. Z vevericami, zvončki, troben-ticami, vijolicami in žametnimi mačehcami, majskimi hrošči in kolo-radarji.

Deset dni zatem, ko so zapolnili mesto, so prišli policaji s črnimi čakami po teto Fili in jo aretirali.

Odpeljali so jo v internacijo. Nekam daleč. Nisem nikoli vedel, kam. Nekam, kjer se zemlja dviga. Na obronke Apeninov, kjer zgodovino sproti popasejo ovce in koze.

Teta Fili je naglas sovražila fašizem. Vedelo se je, pisalo in poročalo.Občudovala je vsak dan sveže obrito gospodo. Uradnike, poslovne-

že, športnike, lorde s cilindri, pipicami in marelami, konjske dirke in love. Še posebno lov na lisico. In vse drugo. Vsega na pretek. Kakovo-stne angleške čaje, kašmirsko volno, modo, okus, vzgojo, šole in seveda mogočne križarke in rušilce, ki so pluli z angleškimi zastavami po vseh morjih sveta.

Ni pa teta Fili marala žvečilnega gumija.

Lahi so teto odpeljali. V  velikem stanovanju s štirimi sobami in kuhinjo sem ostal sam. Sam s tremi psičkami, čistokrvnimi foksteri-erkami z rodovnikom. Ne vem, kako je teti uspelo nagovoriti Lahe, da so ji ugodili, da jo je v izgnanstvo lahko spremil Dandy - pasji brat treh aristokratskih psičk. Pes se je imenoval Dandy, psičke pa Dolly, Dixie in Debby. Verjetno je tej milosti botrovala kuverta.

Deset dni za teto sem mesto zapustil tudi sam. Psičke sem zaupal hišniku Mrzlikarju, nekdanjemu avstroogrskemu dragonarju.

Iz okupirane italijanske Lubiane sem se z vlakom prek meje pri Zalogu odpeljal v okupirani nemški Gurkfeld.

Potem pa dolga pozaba. Štiri gluha leta brez realke, brez tete Fili in njenih štirih foksterierjev, brez razrednika Sajovica, brez profesorja Šorlija za verouk.

Devetega maja l945 v zgodnjih jutranjih urah sem se po vojnih letih znova vrnil v mesto, v kočiji. V edino rdeče obarvano mesto na par-

69

tizanskih zemljevidih, obkroženo z bodečo žico. Štirje propagandisti sedmega korpusa z nalogo, da preko radija prečitamo poslanico prvega komandanta mesta Jožeta Borštnarja. Na dan, ko so Slovenci vstopili v zgodovino skozi čelna vrata, ne da bi pozabili na tiste, ki so se prevažali v samokolnici.

* * *

Bili smo notorično vsevedni, radovedni in lačni. Čitali smo časopise, poslušali radio, da bi izvedeli, kar smo že itak vedeli.

San (Dušan Savnik) - naš šef s čutnimi ustnicami pod skrbno pristri-ženimi brčicami, v dolami in škornjih, se je v primernem trenutku z do vrha nalitim kozarcem v roki dvignil iz fotelja in z baritonom v C duru nazdravil: Tovariši. Tovariši, je ponovil in potem še enkrat tovariši, in s tem povedal vse. Več ni bilo treba. Dvignili smo se tudi ostali z nalitimi kozarci v rokah (ki jih poslej nismo več preštevali), si pri tem frontalno in diagonalno gledali iz oči v oči in se kot tovariši razumeli. In drug drugemu brez odvečnih besed zaploskali. Od srca. In pri tem pazili, da se vino ni razlivalo. Vse skupaj bolj ritualno kot pivsko. In tako zaus-tavili čas. Do zore.

Nagovora v času vsesplošnega govorništva nismo pogrešali. Bilo jih je preveč, da bi lahko obstali, se vgravirali v spomin. Preveč besed, preveč dolgih stavkov. Preveč ponavljajočih se povedi. Premalo priredij, preveč podredij, kot so me o tem poučili v šoli. Razen enega, ki je bil Kidričev, z rahlo hripavim, vseskozi moškim glasom govornika, pod drevesi pod tivolskim gradom. Medtem ko smo poslušalci poteptali mlado, sveže zeleno obarvano pomladansko travo z ljubkimi belimi marjeticami vred.

Drugi se je zgodil približno teden kasneje. V četrtek ob reki na Ko-deljevem. V dvorani, v kateri so se ob sobotah in nedeljah vrteli stari filmi. Filmi za dijake, falirane študente, potepuhe, dimnikarje, vajence, pomočnike, služkinje, kuharice in uniformirane podnarednike in kaplarje.

V poznem popoldnevu. Z rdečimi oblaki pred sončnim zahodom nad temno izrisanim grebenom Rožnika. Govor kot govor, vendar nepozaben. V pregreti, lahko bi rekel tudi zadušni dvorani, kljub odprtim oknom, ob nepopustljivem škripanju stolov. V spevni, tonski legi baritona, ki ga od časa do časa vokali ponižajo v bas.

70

V dvorani smo se nagnetli aktivisti in propagandisti iz vseh enot in vetrov. Nekateri z našitki, nekateri brez. Nekateri zaslužni za zmago z medaljami, nekateri manj zaslužni brez, nekateri vselej prisotni, nekateri pa kar tako. Zvečine mladi fantje v pisanih uniformah. Zdravi, dolgolasi, zmagovito zagoreli.

Sredi dvorane je na stolu secesijske dopadljivosti za odrgnjeno in nepogrnjeno leseno mizico na tri nožice sedel dva metra visok dolgin. Z utrujenimi - rdeče obrobljenimi očmi, vdetimi v otekle temno rožnate veke, z žoltim nikotinom v mešičkih ob nosu obarvanimi be-ločnicami in predolgimi nogami v partizansko pomodnih škornjih. Z litrsko zelenko z vodo in praznim kozarcem na secesijski mizici. Major. Komisar. Zagotovo gorjanec. Z znakom prvoborca na dolnjem robu levega prsnega koša, z ordenom za hrabrost na rdečem trakcu in medaljo za hrabrost na modrem trakcu na desni strani v višini srca, in z veliko nemško pištolo za pasom. Kot Carlton Heston v holywo-odski ekranizaciji Ben Hura. Že na prvi pogled rojen za junaka. Kot je zagotovo bil tudi tisti, ki ga je zaplodil. In prav gotovo tudi njegov đed. In še vsi preostali nekaj kolen nazaj. Sedel je samozavestno, kot vsi tisti, ki prav tako samozavestno sede padejo v zgodovino. In govoril. Govoril počasi, čeprav je bilo več kot jasno, da misli hitro. Govoril zbrano. In pri tem potežkal slednjo besedo. Govoril je v ijekavski dikciji cirilice. Črnogorec torej. Z gromkim jasno zvenečim glasom, s katerim je (tako sem prepričan) Bog nagovoril Mojzesa na Sinajski gori. In pri tem vešče uporabljal besede, ki jih je pri nas rodil za drama-tično prelomni čas. Besede povzete iz tedaj prepovedane literature. Ki so jo brali študentje. Revolucionarji. Iz treh debelih knjig, iz nekaj manj debelih, iz manifestov, ciklostiranih brošur in naposled iz tedaj vedno in povsod obveznega VKP(b –ja), kratke zgodovine boljševiške partije.

Najbolj pomembne med njimi je z učinkovito govorniško spret-nostjo nasekal v zloge. Jih regljal kot zbrojevka v peti ofenzivi. Z vsemi vmesnimi predihi in pomišljaji. In v tem tudi užival. Vsaj meni se je zdelo tako. Povedal tisto, kar smo na številnih sestankih že večkrat slišali. In tako ali drugače pridigali tudi sami. In dolgovezno prepriče-val prepričane.

Verjetno bi majorja in besede, in vse tisto, kar je povedal, pozabil, če ne bi v meni kot po poldrugo uro dolgem besedovanju kot po čudežu obtičale njegove zaključne besede. Ki jih je izrekel stoje. Kot sveča pokončen. In pri tem tudi povzdignil glas. Tooovariši – je začel, in

71

pri tem namesto drugega vokala v drugem zlogu je poudaril prvega v prvem. In pri tem s sugestivnim krožnim pogledom oplazil vse v dvorani prisotne in postal. In potem še enkrat ponovil toovariši, želim nešto da vam kažem. Omeniti moram da je bila ta beseda edina slovenska beseda, ki jo je premogel besednjak. Ponovil še tretjič: To-oovariši – in pri tem tudi tretjič postal, želim da vam kažem, da ste vi naša omladina, naša jedinstvena omladina, naša budučnost, naša nada, naša vjera, da ste vi tooovariši uz sovjetsku omladinu, uz sovjetski komsomol kud i kamo i te kako najbolja omladina na svijetu. Grmelo je, kot da glas pada spod nebes. Spod kril belih oblakov. Z vrtinci vetra, ki pri tem vse drugo sproti pomete. Veličastno. Zmagoslavno. Končal je, ko je z jezikom obliznil spodnjo ustnico. Roke, ki jih je vse dotlej zibal v naročju, so kot mrtve padle ob telo.

Stoli so znova silovito zaškripali. Še preden smo se razšli, smo kot vselej ob takih in podobnih prilikah skupaj s komisarjem zapeli Inter-nacionalo.

Zaman se sprašujem, kako in kdaj se je začelo. Zatrdno pa vem, da se je tako poslej nadaljevalo. Sprotni vsakdanjosti so bili vsi dnevi in vse ure prekratke. Vse budilke prepočasne, pa čeprav kdaj tudi kot muhe v letu. Pod podplati je gorelo, se kar naprej nekaj spodmikalo. Včasih nič manj in nič več kot da hodimo, da se iščemo. Z desno nogo v napo-vedano prihodnost, v tem ko je leva - puntarska, zaostajala v hosti. V spominih. Da bi se vse tisto, kar je, ohranilo. Da bi se vse tisto očuvalo. Da bi se očuvali spomini na žrtve, preizkušnje, odpovedi, in samoza-nikanje, na vse tisto, kar nas je pregnetlo in prevzgojilo. Kar nam je vsem dotlej vzgajanim v zatohlem in srhljivem strahu božjem, ki so ga nazorno upodabljali slikarji srednjega razreda, krepilo samozavest in ravnalo hrbtenico.

V tisti ihti, da bi zaneseni pretekli sami sebe, pretekli čas in lastno senco, je bilo nemalo takih, ki so se komaj kdaj slekli, komaj kdaj legli. Ki so z glavo, položeno na komolce na mizi na sestanku mimogrede zadremali, se iz kratkega spanca ozavestili s sovjimi očmi. Ni bilo lahko: zgodovina je postala breme. V uniformah iz vseh vetrov, kot jih dandanes niti na bolšjaku ne najdeš več, so nas ob zvezdi povezovale besede. Ajdovske pobožnosti na oltarju sanjane prihodnosti. Obnavlja-li in ponavljali smo vedno iste teme - imperativ napredka, elektrifika-cija, zadružništvo, kolektivizacija, boj zoper zaostalost, nepismenost,

72

nacionalizem, peronosporo, koloradarja, in kriza zavesti po katakliz-mi vojne, po Stalingradu, Sutjeski, Dachau, Auschwitzu in Hirošimi, zmaga nad fašizmom, osvobodilni boj, dialektika, znanstveni in his-torični materializem, demokratični centralizem, diktatura proletaria-ta, bratstvo in edinstvo. Z novim, neprivajenim revolucionarnim bese-diščem, polnim temačnih podpomenov, smo plašili staroveške device, se šli Nietzschejeve nadljudi, recitirali Kajuha, Bora, Vido Brestovo, Franceta Kosmača, Petra Levca, Ivana Minattija, Majakovskega in Radovana Zogovića.

Pozno jesen leta petinštiiridesetega sem dolgolas pričakal v ponošeni angleški uniformi.

Bolj kot besede so me že od detinskih let naprej zasvojile podobe. Besede so porajale misli, podobe doživetja. Tako je tudi s spomini na tiste čase. Ob nenasitnih, požrešnih pozabah ostaja najmanj načeta re-volucionarna ikonografija. Ostajajo podobe, ostajajo slike, ki so bile na vseh pomembnih mitingih obešene na okna, vrata, kozolce, zide, zvonike, bukve ali na kar koli že in so simbolično veličale naše pos-lanstvo.

73

Teta Fili

Ne da bi kaj pomislil, so me noge nosile same od sebe. Ob čustvih, ki so me usmerjala, je bila slednja treznost izključena.

Zavedel sem se šele, ko sem obstal pred čelnimi, težkimi vrati v tri-nadstropno stanovanjsko hišo. Na tedaj Bleiweisovi cesti 16, danes Pre-šernovi 12.

Kot nekoč sem se vanje uprl s celim telesom in porinil z obema rokama.

Iz jutranjega, sončnega maja sem vstopil v polzasenčeno vežo.Nakar sem kot nekoč zdrvel po neštetokrat preštetih stopnicah.

S prstov na pete, navzgor kot nekoč v drugo nadstropje. Ne glede na to, da so se mi tokrat stopnice zdele bolj strme kot kdajkoli poprej, sem grabil po tri hkrati.

Zidovi v hiši so se zdeli po štirih letih spremenjeni. Bolj odljudni, bolj dotrajani, ob plapolajočih zastavah in deliriju množice povsem gluhonemi.

Iz kletnih prostorov navzgor so se kot nekoč dvigale goste, z vlago zasičene vonjave. Sicer pa je zaudarjalo po plesni, mišjekih, suhih južinah in zimskih pajkih in izgubljenih mačkah in zavrženih časopisih. Še najbolj se spominjam na predvojna Jutri in avstroogrsko Garten-laub, skladovnice neprebranih knjig, invalidne igračke, doslužene preproge, neoprane rjuhe. Dišalo pa je tudi po brezdomni romantiki revnih ljubimcev, ki so v zakotju pod stopnicami pred vrati v Mrzlikar-jevo kuhinjo našli bežno, zasilno zavetje. In v njem na hitrico opravili karkoli že …

Nisem se motil. Tudi meni se je devetega maja zgodil še dodatni čudež.

Teto Fili sem zagledal, ko sem obstal ob oknu na podestu pred drugim nadstropjem.

Stala je, kot da me čaka. Stala pred odprtimi vrati v stanovanje. Z glavo, ki je povešena naprej uhajala od telesa in nihala na z žilami prepredenem vratu. V iskanju ravnovesja.

Takoj ko sem jo uzrl, sem preskočil tistih nekaj stopnic, ki so naju ločevale. In pristal v njenem objemu. Bolj točno opisano, teta Fili se

74

je z objemom obesila name. V ohlapni domači halji do tal, povezani s pasom, obarvani z živahnimi poljskimi cvetovi razcvetenega poletnega travnika. V  volnenih, doma spletenih temnih nogavicah do kolen, rdečih natikačih z rdečimi cofki. S prsti na zatilju. In urico na zapestju, kjer sem odčital pet minut pred deseto.

Še preden sem si jo lahko scela ogledal, sem v njenem objemu začutil, da so jo vojna leta močno načela. Shujšana, manjša v telo, pomanjša-na v glavo. Siva, z nepočesanimi lasmi. Splahnela je bujnost njenega nekdanjega oprsja, upadle nekoč kipeče obline. Nekdaj gladko, skrbno negovano kožo so prekrižale gube. Nekoč zvedave, iskrive temne oči, prstene barve. ki niso nikoli jokale, so temnele v vijoličastih vrečkah podočnikov. S svetlimi utrinki nenadnega veselja so ji po licih polzele solze. Poudarjeno supančičevski, bolj moški kot ženski, nos je dra-matično izstopal iz obraza kot kljun ujede in maličil žvečilne mišice pod nosom. Nasmehi so odkrili škrbine na gornji čeljusti. Masivni zlati prstan z levjo glavo - teta je bila levinja - in briljantom v razprtem gobcu je opletal na koščenem levem prstancu. Preveč za slepo srečo najinega nenadnega snidenja.

Po jutranjem preblisku, ki mi je v kočiji v Stritarjevi ulici povrnil z njo tudi njene foksterjerje, sem zagledal Dandyja. Psa, ki je teto spremljal v internacijo. S povešenim repom in ofucanim hrbtom brez dlake, se je naslanjal na tetino levo nogo, ne da bi scela prestopil prag stanovanja.

Tudi pes je bil zaznamovan s tegobami vojne, komaj še prepozna-ven. Bolj karikatura kot spomin. Koža pa kot srednjeveški pergament v kakšnem odročnem samostanu. Ni me ovohal, ni me prepoznal.

Potem pa besede.Besede, besede, besede.Kot poplava. Čeprav je teta Fili sodila med ljudi, ki so bolj mislili

kot govorili.Teža samote in stiske ni zmogla odtehtati teže najinega vmesnega

časa.

Pogovarjala sva se, kot s pogovarjajo otroci, ki se po daljšem premoru znova srečajo. Z veseljem in spomini kot s frnikolami.

75

Z besedami, ki se lovijo za lastne repe, ki se nikoli ne dosežejo, ki se preštevajo, odštevajo in množijo s prsti na rokah.

Zadihane brez ločil, brez velike začetnice, brez pike na koncu stavka.

Izvedel sem, da se je vrnila iz Italije v Ljubljano, ko je Italija ne-ozdravljivo bolna kapitulirala.

Počasi se je sesedalo vame. Preveč grenko, da bi ostalo v grlu.Srečanje s teto in Dandyjem, psom, je bilo edino, kar me je na dan

čudovitega devetega maja, potrlo.Minilo je več kot pol ure, preden so se besede utrudile. Preden sva

se zganila. Preden sem mimo Dandyja vstopil v stanovanje. Soba je bila ista kot nekoč do najmanjših podrobnostih. Z izjemo fikusa, ki je med vojno dosegel strop …

Kot nekoč je naslonjena na vzhodni zid stala umetelno izrezlja-na knjižna omara starega očeta. Filipa Jakoba Supančiča. Založena z zbirkami nemških klasikov, vse v usnju, ki jih dedek kupoval, ne pa tudi prebiral. Med temi knjigami je bila prav tako v kožo oblečena luksuzna izdaja Prešernovih poezij, ki jo je izdatno sponzoriral dedek.

Manj vpadljive so bile knjige, ki jih je kupovala in brala teta. Ob francoski literaturi iz časa pred prvo svetovno vojno, ko ji je na poči-tnicah v Gradcu dvoril pariški študent, so bili poudarjeno zastopani tedanji psihoanalitiki. Freud, Jung, Adler in Ferenczi in Van de Velde, Spol in značaj Otta Weiningerja. Med njenimi knjigami je bila pomembna biografija zakonite žene Leva Tolstoja, v kateri častitljiva gospa opisuje trpljenje ob bikovski naravi svojega moža. Prekleti dedci, jo je vedno komentirala teta. Zraven pa še nekaj snopičev avstrijskih pesnikov. Od imen se spominjam samo Wildgansa.

Ob vratih, ki so povezovala sobo s fikusom s tetino spalnico, z velikim trokrilnim oknom z razgledom na Rožnik in dekliški licej onstran ceste, kamor se je, odkar živimo v lastni državi, vselilo zunanje ministrstvo, je kot trdnjava na šahovski deski še vedno stala mogočna in težka dedkova blagajna. Teta je v nji hranila uradne dokumente in pisma svojega pariškega zaročenca, ki so ga med prvo svetovno vojno leta 1916 kot pilota nad Savojskimi hribi sestrelili Italijani.

76

Med blagajno in fikusom je sameval koncertni klavir. Na katerem so se teti v najstniških letih daljšali prsti na črno belih tipkah. Nekaj časa se je teta celo trapila z mislijo, da bi šla na konzervatorij, da bi postala pianistka, v kar pa dedek ni privolil. Kot prav tako poprej ni privolil, da bi študirala medicino. Dedek jo je vprašal: Trapa, pa mi povej ali si že videla dohtarja v kikli? Prepričan, da so za žensko najbolj primerni piskri, lonci in froci.

Na severni steni sobe je še naprej visela dagerotipija s Sabinkami, senzualnimi babnicami z bujnimi, razgaljenimi, a hladnimi dojkami. Podobno kot sta zahodno steno obvladovali dve razkošno uokvirjeni miniaturi, na katerih sta se duelirali do pasu goli, sočasno maneken-kam podobni lezbijki.

Kavč med severno in zahodno steno me je pričakal postlan kot nekoč. Z  dvema velikima blazinama in lahko volneno odejo. Sezul sem čevlje in odvrgel jopič, hlače in srajco, ne pa tudi spodnjega perila, kot nikoli v partizanih, in se zleknil. Zleknil na ležišče, na katerem sem do začetka aprilske vojne z dozorevanjem žlez preboleval naporno puberteto.

Zaspal sem šele, ko sem po dolgem obračanju vstal in s svincem v kosteh legel na preprogo na hrastovem parketu. Ob kavču, ki mi je bil za počitek premehak.

Pohitel sem v pritlične prostore na Aleksandrovi cesti. Tako tudi drugi. San prvi, Rado zadnji. Materi, očetu in sestrama je moral Rado spet in spet opisati smrt mlajšega brata Dušana, ki ga je kot komisarja garibaldinske brigade pokopal nekje pod obronki Apeninov.

K teti Fili sem se znova vrnil v trdi temi, ne da bi tokrat grabil po tri stopnice hkrati.

Vse se je ponovilo. Znova besede, besede, besede. Nikjer se ni nič zataknilo. Dolgi udarci predpolnočnih ur so se iztekli v skope popol-nočne.

Ne glede na to da sem pozno zaspal, sem se zgodaj zbudil. Teta, ki ni nikoli veliko spala, me je v isti svileni halji, posejani s poletnim cvetjem, kot dan poprej in z istimi rdečimi natikači z rdečimi cofki

77

pričakala v kuhinji, za pogrnjeno mizo, z žemljo in kavo. Za mene belo, zase črno. Tudi to kot nekoč.

Po bežni prijaznosti kako si spal  – kako si spala, si imel dosti za pokrit – še vedno bereš in ješ čokolado, je znova stekel pogovor.

Med besedičenjem sta med nama vzvalovala dva nespravljiva časa. Moj – naravnan v prihodnost, in tetin. v preteklost. V kraje in leta, ki niso bila nikoli moja. V dedkove in Abine čase. V uspehe s potresom, ki so dedka bogatili in uvrstili med ugledne in povzpetne ljubljanske meščane. Istovetna letom Abinih nesreč in srečni vseobsežnosti njenih sanj.

Dandy nama tokrat ni delal družbe. Ostal je v spalnici na preprogi ob postelji.

Ko je bila kava izpita, sem vstal. Vstala je tudi teta. Nisem smel iz-gubljati časa. Njena desnica je poiskala mojo. Strmela sva si v oči in pred vrati postala. Motrila me je z ljubeznijo, pa tudi z žalostjo in po-milovanjem. Ko sva se poljubila, sem odprl vrata. Preden jih je za menoj zaprla, je s sebi lastnim humorjem vprašala: Ali si v hosti niste strigli las in porezali nohtov?

78

79

Janezek Varl

V tednih, ki so sledili, se je vsakdanjost sprevrgla v dirko. Nizali so se proslave, sestanki, mitingi in selitve.

Še naprej smo zmagovalci ostajali nomadi.

S selitvami smo se osipali. Drug za drugim.Najprej San in Rado. Potem Debenc. Potem Luka, Emil, Oton in

Žane. Bolj kot v propagandnem odseku so bili potrebni drugod, so rekli tisti, ki so odločali.

Ostali so Imenšek, Ipavci, Jože Šmit in jaz. In se selili.

Najprej smo se iz središča mesta preselili v Šiško. Prespali smo dvakrat ali trikrat in se znova selili. Na Kodeljevo in tako kot v Šiški zgolj za dve ali tri noči. Potem pa Šentvid. Pol ure od mesta s tramvajem mimo polj in kmetij. V Šentvidu smo se zadržali vsaj mesec, po mojem nezanesljivem spominu. V Šentvidu smo se od Ljubljane poslovili. Za krajši čas smo se preselili v Kamnik. Nakar smo pristali v Litiji. Kjer smo dočakali jesen.

V  Litiji že nismo bili več VII. korpus. Postali smo divizija, XV. divizija. In nismo bili več propagandni odsek, ampak klub, delo pa je ostajalo v glavnem isto. Kadrovski primanjkljaj, ki je nastal po tistih, ki so nas zapustili, smo zapolnili s povojnimi mobiliziranci, ki sva jih izbrala Jože in jaz. Prednost so imeli pesniki in slikarji.

Dan ali dva potem ko smo se v Šentvidu vselili v enonadstropno hišo nasproti šole, je bil v odsek sprejet - kooptiran - tako se je temu tedaj reklo, v višino potegnjen, priljuden in prijazen rusolasi mladenič. Z milim nasmeškom od znotraj navzven, z zvedavimi očmi večbarv-nimi zenicami, dolgimi rokami s koščenimi komolci in telečjimi kretnjami. Drugačen od vseh ostalih.

Kot je izgledal, je tudi mislil. In tako tudi govoril. Izpod nosu mu je po vratu navzdol v kocinasto oprsje poganjala gošča iztekajočih se naj-stniških let. Trdil je, da je slikar.

Kot mi v bodočnost, je rusolasi dolgin verjel v umetnost.

80

Za razliko od ostalih, ki se nam je kar naprej mudilo, se Janezku ni.Še bolj kot govoriti, je znal poslušati. Z  Jožetom sva odkrila

posebneža, izvenserijskega samohodca.S srcem na dlani in nenačeto, otroško dušo za rebri.Potem pa še tisto: tisto, tisto najbolj presenetljivo. V gostem lasišču,

ki je spominjalo na gnezdo rdečih mravelj, je gnezdila vzhodnjaška fi-lozofija.

Povedal je z izbranimi besedami. Nisem povsem razumel in tudi Jože ne. Kar je povedal, je bila nekakšna krpanka tantre, indijskih ved, Krišnamurtija, Gandija, Konfucija in Zen budizma.

Z Jožetom sva presodila, da ne glede na to, kar je s prisrčno odkri-tostjo povedal, Janezek vseeno sodi v naš odsek. Pa čeprav sem slutil, da je med nas neprevidno zašel po karmični zmoti sojenic. Za izzive in potrebe časa, ki so nas usmerjali dan za dnem za stvarnost, ki smo ji služili, komaj uporaben Vesoljček.

Govoril je z jezikom metuzalemov. Z blagoglasnim baritonom. Po-zabljenim seveda.

Kot da kljub vsemu, kar se je dogajalo in zgodilo v štirih vojnih letih, še vedno veruje v palčke, čarovnice in dobre vile. V himnični dikciji je večkrat ponovil, da riše, akvarelira in slika. Da občuduje Rembran-dta, Van Gogha, Groharja, Karlo Bulovčevo in Jakoba Savinška. Besede med nami so frfotale kot kapusovi belinčki.

Z Jožetom sva ga brez pomisleka sprejela. Nenavadnega, presenetlji-vega, takega kot je bil. Se zavedala, da rusolasi mladenič v sebi marsikaj prenaša, čeprav je bilo očitno, da ne sodi v sprotno vsakdanjost. Nekaj, česar ni vseboval noben naš poslovnik. Nekaj, kar sploh ni bilo oprije-mljivo. Za razliko od nas, kjer je moralo biti vse, vse konkretno. Samo konkretno.

Ne da bi z odvečnim besedičenjem zapravljala čas, sva mu z Jožetom namenila mizo. In obilico v svitek z vrvico povezanega ovojnega papirja. Ki ga je nekdo v odsek prinesel iz neke papirnice. Vse ostale potrebščine za naše delo je premogel Janezek sam. Svinčnike, čopiče in barvice.

Brez okolišanja in obotavljanja se je vrgel na delo.Svinčnika Janezek ni niti rabil. Risal je s čopičem. Pa četudi na

povsem neprimernem papirju. Ki se je pod z vodo nanešeno barvo sproti upiral in grbančil. Kar pa Janezka niti ni motilo. Delal je hitro.

81

Slikal strastno. S celim telesom. Iz ramenskega sklepa je vlekel sredo-bežne črte, jih razvlačil v štiri robove dane pole. Barve so se veselo prelivale, se pretakale druga v drugo, se sprijemale in sušile v slikovite otočke. Iz vsega tega naj bi se naposled – tako je vsaj Janezek vnaprej napovedal, izcimil portret maršala Josipa Broza …

Čeprav je bil papir, na katerega je Janezek slikal, velik, je zmanjkalo prostora za ušesa in lase, za celo maršalovo glavo. In seveda za pokrivalo. Za titovko z zvezdo. Kar sva takoj, ko je postalo očitno, da maršal brez pokrivala z rdečo zvezdo ni to, kar je bil, Janezku tudi povedala. Tudi svetnik ni svetnik brez zlatega ali pozlačenega obstreta.

Janezek pa kot Janezek. Ni komentiral. Samo pokimal je. Pokimal, kot da razume, in še v istem hipu samozavestno na gornji rob papirja doslikal petokrako zvezdo, pravzaprav jo je vpičil v maršalovo čelo.

Prvemu portretu je sledilo pet nadaljnjih. Pet kot na tekočem traku. Vsi v eni sapi.

Podobno nadrealističnih.Vseh pet v čelo.

Takoj ko so se papirji posušili, smo, ne da bi izgubljali čas, portrete po kurirjih razposlali v mesto. Kurirji so jih zalepili na oglasne deske. In z maršali z zvezdo v čelu prelepili razglase, objave, sporočila in programe, ki so jih na oglasnih deskah zapustili nemški okupatorji in pobegli domobranci.

Verjetno bi Janezkove akvarele izničile pozabe, če se ne bi zgodilo, kar se je.

Zgodilo se je še isti dan, zagrmelo z radia med večernimi poročili.O nadrealističnih portretih z zelenimi in vijoličastimi sencami,

modrimi očmi, rahlo ribjimi pogledi in v čelo vtisnjenimi rdečimi zvezdami se je razgovoril major Ante Novak. In Janezkove portrete z besnimi besedami označil kot nesramno skropucalo. Neprimerno in ponižujoče za maršala.

Bil je hud, bil je jezen. Besed, ki jih je izrekel, se seveda ne spominjam več. Preveč tudi za dober spomin. Vsi smo poslušali. Vsi slišali. Tako midva z Jožetom. Tudi Janezek. In tudi nam nadrejena komisarja  – majorja Murko in Marko.

Še preden so se odgovorni razgovorili, sva si bila z Jožetom na jasnem, da Janezek ni kriv. Da sva kriva midva. Oba Jožeta. Počutil sem se podobno kot pri osmih letih, ko sem s pridržanim dihom in

82

mravljinci v dlaneh v domači videmski kuhinji poslušal Abo, ko je ob brleči petrolejki opisala poslednjo sodbo.

Svet se kljub temu ni podrl. Ne na tisti večer in tudi dan za tem ne. Ne Poročevalec ne Ljudska pravica nista omenjala Janezkove digresije. Tudi na sestankih se o tem ni razpravljalo. Majorja Marko in Murko sta naju z Jožetom takoj po večernih poročilih poklicala po telefonu. Janezovi portreti so bili še pred nočjo odstranjeni z oglasnih desk. Najbolj presenetljivo ob tem dogodku pa je bilo dejstvo, da je bil najmanj prizadet prav Janezek. Kot da se vse to njega sploh ne tiče. Portretov poslej seveda ni več slikal. Slikali so jih drugi. Slikarji in fotografi. Poklicani in nepoklicani.

Janezek nama je dan za tem - z isto prisrčnostjo, z istimi sijočimi očmi, v katerih se je z barvami v rjave roženice zamešal zlati prah, in z isto iskrenostjo zaupal, da razen tega, da slika, tudi pesnikuje. Kar smo, kot sem to že omenil, po malem v partizanih itak vsevprek počeli vsi.

Z Janezkom nisva imela poslej nobenih problemov. Vse je bilo jasno. Z Janezkom seveda.

Tudi to, da bo Janezek ostal Janezek. Nekdo, ki nikoli ne preklinja, nikoli ne pljuva, nikoli ne izusti nobene barabinske opolzkosti, nikoli ne zaluča kamna v potepinskega psa in nikoli ne trga kril in zabode slamico v zadek obada.

Z Jožetom sva mu vseeno skušala dopovedati, da živimo v velikem času. V  prelomnem času. Da bo poslej vse drugače, mu skušala do-povedati, da ta čas bolj kot pesnike in sanjače potrebuje aktiviste. Pa četudi presvetljene z vzhodnjaško filozofijo.

Janezek je poslušal. Poslušal zbrano. Nasmeh na njegovih ustnicah se ni utrudil. V tem ko sva se trudila, da bi ga ozavestila, nama je zapel svojo pesmico ob delu.

Jaz sem Janezek tralala,Janezek Varl hopsasa …

83

Istra

V družini sta bili dve Istri. Abina še iz cesarsko-kraljevih časov in moja iz povojnih. Imela sva vsak svojo Istro.

Aba svojo avstroogrsko.Jaz svojo srednješolsko in povojno.

Pola, po Abino, je bila kraj ljubezni, z visokim mornariškim častnikom Edvardom Unschuldom. Abinim tretjim možem. Bratran-cem Gustava Unschulda, njenega prvega moža.

Bilo je, ko je jesen začela otresati pozlato z dreves. Ko so večeri vse daljši in poti najbolj razmočene in blatne, ko se vse spremeni, ko vse blizu postane daleč - nič več na dosegu prstov, ko človek vse bolj tone vase, ko glava nič ne domisli in srce vse dočuti.

V Litiji se je formirala XV. divizija.V Mirni na Dolenjskem sva z Jožetom čakala na nadaljnji razpored.Sumim, da je moral biti petek. Kako naj bi se sicer zgodilo, kar se je

zgodilo. Ločili so naju. Mene so poslali v Buje.Takoj ko sem izvedel, sem pobegnil domov.Domov na Videm, k staršem. Z očetom se še nisva videla, odkar se

je močno shujšan in zagorel v škornjih iz klobučevine vrnil iz Dachaua.

Na Vidmu sem prespal dve noči. Na tretji dan sem se v zadušni jutranji uri s prvim vlakom odpeljal v Ljubljano in se z vojaško knjižico in papirji, ki sem jih dobil v Mirni, napotil v kasarno na Metelkovi ulici.

Starešino, ki naj bi se mu predstavil, sem našel po ovinkih, po različnih stopniščih v veliki pobeljeni sobi, sredi katere je bila s knjigami, brošurami in papirji obložena pisalna miza, izpod katere so po sredini moleli dolgi, na pogled povsem novi škornji.

Nobenih odvečnih težav nisem imel. Vse je bilo hitro. Na dvorišču pred kasarno je že čakal ameriški Dodge, z dvema vzporednima klopema, na eni je sedelo sedem borcev, na drugi pa osem. Prisedel sem k sedmim. V svoji precej novi, angleški uniformi sem med drugimi, ki so svoje podedovali po mrtvih sovražnikih, poročnikih, kapitanih in majorjih, ponošenih in dosluženih, deloval kot maneken.

84

Ob meni je sedel kot preklja v višino razpotegnjen suh mladenič upadlih lic, z očali v temni roževini, redkim lasiščem in mislečimi očmi in češkim priimkom, ki me je takoj tudi ogovoril. Se predstavil. Kot študent prava na ljubljanski univerzi in povojni mobiliziranec me je vprašal, če sem bil že kdaj v Istri.

Nisem mu odgovoril, odkimal sem. Verjetno je razumel, da se mi ne govori. Za glavo višji od ostalih je poslej vzvišeno molčal. Slišalo se je samo, da ima glasne čevlje.

Bil sem izčrpan. Razdvojen. Samo še telo, okončine in noge. Obeljen od prahu kot vsi drugi. Potovali smo z oblaki prahu. Pot je bila dolga. Vedel sem, da bo trajalo. Dolgo smo se tudi peljali. Sonce je začelo drseti navzdol, ko smo se začeli ustavljati. Posamezni borci so nas drug za drugim zapuščali.

Z  odprtimi očmi sem še naprej sedel ob študentu prava s češkim priimkom, redkimi lasmi, mislečimi očmi in v temno roževino vdetimi očali.

Nisem vedel, ali naj zamižim ali dlani položim na usta.Skozi prah sem odkrival pejsaž, primeren za predkrščanske legende.

Z okamenelimi lirizmi in štirimi vetri. Poglede so lovile dolge doline med griči, naselji in cerkvami na vrhu gričev, obdanimi s cipresami, ki so z zvoniki nabadale oblake.

Jaz pa še naprej, kjer se z mislijo ne dosežem, kjer se s prsti ne otipam.Tihota mi je povedala, da se tod nič ne ponuja na prvi pogled. Slane

sape so mi odkrile, da je morje tudi tam, kjer ga ne vidiš.Med hišami v skritih zakotjih so dremale mačke. Kot da v Istri ni

psov in nikjer ptic, ki sem jih poznal, ki so mi drage. Nikjer nobene sinice, nobenega škorca, nobenega kosa, nobenega kraljička, nobenega žerjava, nobene štorklje, nobene čaplje. Nobene tiste na eni nogi. Tiste, ki se hranijo z belouškami in z žabami. Samo žoltokljuni galebi, ki so kar naprej rigali obupno žalostne madrigale.

Seveda sem se upiral. Bil sem potreben počitka in kolikor toliko trezne razsodnosti.

Noč za menoj se ni še iztekla. Sledila mi je kot senca. In to noč sem nosil v Istro.

Razmajani vojaški Dodge s hrupom in smradom je drvel v večer.Vedel sem, kam me pošiljajo. S prekomorci sem se že poznal.

85

Štaba obeh prekomorskih brigad – tretje in pete - sta se srečala v Dalmatinski Zagori, preden smo se prek Velebita povzpeli v Liko. Sijalo je sonce, veter z gora navzdol pa bril kot ledena britev. Oblačila niso nič pomagala. Bril je skozi plašč, uniformo, srajco in majico, bril do kosti.

Na tem srečanju sem se prvikrat srečal z Dušanom Bibrom, ki je že govoril francosko in hitro mislil in govoril. Spoznal sem se tudi z Janezom Vrhuncem, tedaj načelnikom propagandnega odseka. Že tedaj zasvojenim z gledališčem. Brigada je razpolagala z imenitno igralsko skupino. Drugi smo se poznali iz internatov, šolskih klopi, kina in no-gometnih tekem. Vse mimogrede.

Mudilo se je nam, mudilo se je njim.V  trenutku, ko sem bel od dolge poti skočil na istrska tla, mi je

postalo jasno, da tod nisem nikoli bil. Tudi v minulih življenjih ne. Plitva obzorja so popadala na kolena. Ko sem si obliznil ustnice in pomel oči, sem s podkožnimi antenami ugotovil, da je Istra v sebi odsotni svet, čudno podobna mojemu počutju. Drugačna.

Drugačen je bil zrak, drugače je vonjala zemlja in drugačni so se že na prvi pogled zdeli ljudje.

Po tednu dni sem Istrane že malce spoznal. Počasi, z zaostanki in distanco, ki sta jo velevala ponos in dostojanstvo. Vsekakor ljudje, kot jih dotlej še nisem srečal.

Izstopali so stari in koščeni starci, izrazito tršati, zemljeni in za-dimljeni. Na gosto prepredeni z vozli in topografskimi znaki davno pokurjene minulosti. Odtisi nekdanje Serenissime.

In tak je bil Basta. Tako so ga klicali. Prvi domačin, stoodstotni Istran, Italijan. Po ves dan je posedal na klopci pod hišo, v kateri je delovala brigadna propaganda. Sedel kot artefakt in komaj kdaj prekrižal kolena. Po nekaj dneh - potem ko sva se že vsakič spoštlji-vo pozdravila, se mi je posrečilo iz zadrtega molčečneža izvleči nekaj besed. Razumela bi samo Aba. Preroki, ki so se v sanjah pogovarjali z Bogom. Samotarji, ki spijo pod zvezdami, zbirajo šentjanževa semena, ki se znajo pogovoriti s kamni.

Podobno tudi drugi, njemu podobni. Skoraj že mumificirani, prip-ravljeni za onostranstvo.

Mladi pa ne več. Nič več tako. Namesto v preteklost, lahkotni in lah-komiselni zazrti v bodočnost. Prilagodljivi, jebivetrovski. Za dne so se

86

objemali s partizani, prepevali internacionalo in bandiero rosso, zvečer pa obvezno odhajali s corriero v Trst. In se v mestnih in predmestnih ulicah pretepali z našimi.

Žene pa manj vsiljive, manj vpadljive. Bolj kot dolgoročnim napovedim in ideologijam podložne modi, ogledalu in čustvom in romantiki. Zelo rade so z nami sodelovale. Z nami prepevale, nastopale in recitirale. Nam odzdravljale in gledale v oči.

Hiša, v kateri so nas kulturnike nastanili, je bila na ovinku ob cesti, ki se je desno vzpenjala k hišam, ki so se gostile navzgor proti cerkvi in zvoniku, levo pa spuščala navzdol, v daljavo razvlečeno ravnino. Dokler je niso na severozahodu zaustavili Julijci.

Hiša sama je bila enonadstropna dvokapnica z nizkim slemenom in staro, dosluženo kritino, kot so bile bolj ali manj vse okoliške hiše. Sobe, v katerih smo kulturniki delali in spali, niso bile ne velike ne tesne. Spalnica pa z nekaj posteljami na nadstropje. V eni teh sem spal v nadstropju.

Tiste decembrske in januarske dni nisem bil pri sebi. Ob meni je bila kar naprej komisarka, s katero sem prespal drugo noč na Vidmu. Z dolamo, škornji in medaljami, kot prvo noč, predno sem jo z napori slekel. Bilo je seveda zelo mrzlo. In ta mraz sem prinesel z njo iz Vidma. Ponavljalo se je. Ko sem naposled zjutraj ob kotlu, nekaj hiš pod hišo, kjer smo bivali in uradovali, izpil prežganko in se znova odločil, da bom sam.

Zgradba nasproti naše hiše je bila edina novejšega datuma. Mogočno, samovšečno poslopje fašističnega nastopaštva. Z  veliko dvorano v pritličju je štabu brigade služila kot oficirski klub. Kavarni-ške mizice z udobnimi naslanjači so pričale, da je kot kavarna služila sestankom politikov in mešanemu druženju. Ob slepi jugozahodni steni je bila velika miza, na kateri so bili ob mnogih brošurah, pri-ročnikih, političnih, na ciklostilu natisnjenih publikacijah na voljo vsi tedaj dostopni časopisi. Beograjski, sarajevski, zagrebški, skopski, lju-bljanski in drugi, natisnjeni tako v latinici kot v cirilici. Vzporedno z velikimi severovzhodnimi okni je stala vedno in ob vsakem času prip-ravljena miza za ping-pong. Na kateri smo dijaki, predmestni vajenci in večni študenti zlahka opravili s svojimi starešinami.

87

Predpomlad je v Bujah premogla nekaj več sonca, ne da bi mraz popustil. Spominjam se, da sem bil zelo zaposlen. Po službeni dolžnosti sem risal vse potrebno za brigadni list, organiziral začetne in nada-ljevalne tečaje, namenjene starešinam s pomanjkljivo izobrazbo, to in ono tudi odpredaval, obiskoval bataljone in čete v obmorskih mestih, kjer so se nenehno vrstila tekmovanja. Še posebno se mi je v spomin zapisal dogodek, ko se je morje nekoliko otoplilo. Po prvih češnjah.

Šlo je za tekmovanje v plavanju. Kljub vsem naporom dalmatinskih plavalcev nam ni uspelo mobilizirancev, zvečine iz odročnih in goratih predelov, spraviti v morje niti do kolen. Komandant bataljona je bil neskončno ambiciozen možakar. Vedno je želel biti prvi. Prvi pred drugimi. Neplavalce v dolgih, soldaških spodnjicah je razporedil v vrsto in jih vse po vrsti lastnoročno vrgel v morje. Bilo je tako tragično kot smešno. Utapljajoče se so reševali Dalmatinci. V poročilo, ki smo ga tistega dne poslali v Pazin, na komando divizije, smo napisali, da so vsi neplavalci splavali.

* * *

Čas v Bujah ni bil več isti kot v Litiji. Že februar je premogel nepri-merno več dni kot vsi moji avgusti in septembri skupaj.

Figure na šahovnicah  – na katerih se preštevajo bolj zmage kot porazi, so se komaj spreminjale. To so najbolje ponazorili istrski voli. Počasni, zadržani, z veličastnimi rogovi. Zmodeliranimi v pradavnini, v časih, ko so po planetu križarili dinozavri in topotali mamuti. Z me-deninastimi bunkicami na konici rogov, da se človek lahko poglobi v tihoto, ki jo med rogovi prenašajo. Gre torej za živali z avro, ki so jo zadržali po ritualih pozabljenih skitskih, keltskih in sumerskih božanstev.

Bilo bi res dobro, če se ne bi za navidezno istrsko dremavico in od-maknjenostjo svetu prav tedaj razplamtela tipična in neprikrita igra moči. Nastopil je obskurni čas, ki ga Francozi imenujejo temps entre chien et loup.

Po zmagi so si zmagovalci začeli kazati zobe. Nagnetli so se v dve na-sprotujoči si coni – cono A, v kateri so se v Trstu in okoli njega nagnetli Angloameričani in spreobrnjeni fašisti in cono B, v kateri so se med drugim znašle tudi Buje, z vojsko z rdečimi zvezdami.

Po zmagi je med dotlej zavezniki zazijal prepad.

88

Nakopičile so se tone orožja. Vseh vrst in vseh kalibrov. Zrak pa kot vselej pred nevihto nabit z elektriko.

Kot vsi, ki so tedaj tičali v uniformah, smo tudi v prištabskih enotah v Bujah živeli v nenehni pripravljenosti. V posteljo smo legali v srajci in spodnjicah in se zbujali z blatnimi čevlji na nogah.

V  propagandi smo delovali trije Slovenci: Žuljan, mladenič s kmetov – kurir, Brico, ki nas je bril in po potrebi tudi strigel in jaz, sedmošolec. Ob nas pa Dalmatinca iz Splita, Dalibor, maturant, in petošolec Boris; ter Božo Rafailović, študent iz Beograda, ki je pozneje postal direktor TANJUG-a.

Žuljan in Brico si nista delala utvar. V zgodovini nista vedrila, kot smo vedrili Boris, Dalibor in jaz, kovači novega sveta.

Odseku je načeloval Miljo Trlja, Črnogorec s kapitanskimi našitki. V Bujah skrojeni pomodni uniformi iz sivo modrega gabardena, ki so ga italijanski prijatelji prešvercali iz Trsta.

Bolj kot kultura je Milja Trljo zanimal nogomet. Vse je vedel, kar se je vedeti dalo. Poznal je vse izide nogometnih tekem. Prisegal je na žogo in tudi sam vneto brcal.

Zvarek sonca, kamna, skope zemlje, plemenskega ponosa in herojske preteklosti, se je leta dvainštiiridesetega pridružil partizanom. In kot kulturnik v Istri postal brigadni žogobrcarski reprezentant, kapitan moštva na levem krilu. Vsi prosti streli, enajstmetrovke in kornerji so bili njegovi. Užival je v driblingu. V vsaki tekmi je vsaj nekajkrat pretekel samega sebe.

Po Janezu Vrhuncu, njegovem medvojnem predhodniku tedaj III. prekomorske brigade, smo podedovali izbrano in uigrano dramsko skupino. Meni teater sicer ni napisan na kožo, me pa gledališka muza v Istri ni obšla. Izbrali pa so prav mene. Skupaj s Cankarjevim Hlapcem Jernejem, v srbohrvaščini seveda. Moji sta bili režija in kulise, kot igralec pa sem nastopil v vlogi duhovnika. Premiera je bila v pravem teatru, v piranskem mestnem gledališču, z nekaj civilisti in publiko v uniformah. In to je tudi bila moja edina predstava. Ponovitve ni bilo.

Še pred premiero Hlapca Jerneja me je v svojo pisarno poklical komisar brigade Vinko Milić, kapitan s tremi zvezdicami na zlatem trakcu – študent prava. In mi dobesedno rekel:

89

Druže Ciuh – ti si Slovenac. Slovenci lipo pivate i zato te zadužujem, da oformiš brigadni hor. Potem mi je naročil, da naj bodo v njem po-samezniki vseh narodnosti. Tudi Albanec, pa čeprav brez posluha. Postalo mi je jasno, da partizanski časi, ko je bilo tudi nemogoče mogoče, v Istri še vedno trajajo.

* * *

Nimam namena, da bi s pobegom iz Mirne domov okolišil.V  domači kuhinji sem se dan za tem, ko sva se s komisarko po

večerji spoznala, v lavorju oprhal s hladno vodo. Preden sem se negotov, prestrašen, a vseeno odločen vzpel po stopnicah, ki so vodile iz veže v pritličju v gornje nadstropje, do podesta s kamrico, kjer je spala komisarka. Bil sem kar se da previden in pazil, da me ne bi izdale glasne stopnice. Šele potem, ko sem pritisnil na kljuko, so zaškripala vrata. V kamrico sem vstopil, ne da bi potrkal.

Med menoj in njo so bile seveda velike razlike, ki sem se jih bolj zavedel, ko nisva bila več skupaj. Še najbolj opazne in najmanj važne tiste površinske, prepoznavne po najinih uniformah. Komisarka v dolami z zlatimi našitki, škornji in pištolo za pasom, jaz pa v ameriški vetrovki in angleških hlačah.

Enakopravna sva si postala šele, ko sem jo z velikimi napori slekel.Kot je mislila, je tudi govorila. V eni sapi je zdrdrala deset nepove-

zanih stavkov s povedki, ubranimi na veličino osvobodilnega boja in revolucije, brez velike začetnice in brez pike na koncu stavka. Priučena bukova dikcija ni premogla intimnih, čustvenih prvin in leporečnih pridevniških okraskov. Tako kot tudi ne njena mati v cerkvi. V njenih pogledih nisem zasledil nobene pomladi. Verjela je v to, kar je videla in otipala, v to, kar so ji povedali o lepi bodočnosti.

Med pismi, ki mi jih je poslala v Istro, je pismo, napisano v štiri strani dolgem stavku. V sosledju pokončnih, klecajočih in padajočih črk. V drugem pismu je z enim stavkom popisala dve strani, v tretjem ali četrtem pa je zmogla le še pol strani. Zadosti, da sem razumel, kako je v krutem, vojnem času zorela. Veliko njenih je bilo ubitih, veliko jih je popadalo. Besede smrt ni uporabljala, a je v duši ostala vernica. V zgodovino je vstopila iz neke vasi na podnožju Kozare. Iz vasice ob potoku, kajti kjer sta gora in voda, je tudi življenje. V okolju, kjer je odraščala, so vse potrebno, kar je treba vedeti o življenju, povedali

90

možaki. V  plemenskem jeziku. Punce in žene so predle lan, pletle, kuhale, pomivale, pospravljale in skrbele za večni ogenj v kurišču. S tem, kar je z vojno sledilo, se je vse spremenilo. Z letali, bombami, ek-splozijami, dimom, vonjavami po smodniku, razpadanju in trohnobi, ob nenehnih hajkah, ofenzivah, tifusu in zbegih so se tudi žene vživele v moški čas.

Pokazala mi je fotografijo v črno odete, suhljate, izmozgane, prezgodaj postarane, ženice. S črnimi očmi,vsajenimi globoko v očesne votline, s črno ruto na glavi in s pismom, napisanim s težko berljivo pisavo. Na zmečkanem, črtastem papirju, verjetno iz šolskega zvezka.

Ki ji ga je iz hiše v požgani vasi v hosto po kurirju poslala obupana mati. Besede, ki sem jih izluščil iz čačk, so bile folklorno zatežene. Kot s sekiro nasekane na tnalu:

 …čuvaj djete boga u sebi čuvaj ga ne vjeruj onima koji ga kradu čuvaj zdravlje srećo moja, sunce te grijalo - da ti bog dušu prosti smrt fašizmu

* * *

Večerilo se je, ko sem po polurni vožnji iz zatohlega in zakajenega vagona v smeri proti Zagrebu izstopil na Vidmu.

Jug je gonil oblake na nočno pašo. Nisem pričakoval, da me bo kdo na postaji pričakal. Sem se pa nadejal, da bom srečal vsaj znanca, če že ne prijatelja. Pa nič. Razen sprevodnika z rdečo kapo. S katerim sva si segla v roke. Tudi na poti domov sem ostajal sam.

V  kolovozu med Škerbčevo in hiško Svete Micke me je z domač-nostjo prestregel dim iz hiške, kjer je Šepasta Micka s šepasto nogo živela sama zase. Prodajala je Slovenca in zbirala znamke za zamorčke v Kongu in Ugandi. Bil je čas, ko se v vsakdanjost zganejo labirinti. Ko se v odpadlem listju poskrijejo ježi, ko globoko v hostah smrčijo medvedi.

Hiša je bila dinozaver, ki lega k počitku. Tema je večala pošast s frčadami, strelovodi in nalomljeno streho. V tišini kot v nemem filmu.

Ko sem dosegel hišo, sem segel v okno, kamor smo zvečer položili ključ za morebitni pozni obisk. V isto okno, ki je za dne dajalo svetlobo vratom v Abino stranišče in stopnišču navzdol v pritlično vežo, s tremi sobami, prostoru za premog, veliko klet in atejevo temnico, v kateri je v pokončnem zaboju s pomočjo salmijaka kopiral načrte.

Po pomladnem obisku takoj po devetem maju je bil to drugi obisk doma.

91

Prvega sem vnaprej sporočil. In bil sprejet z objemi, poljubi in solzami. Nisem se še uravnovesil. Ko je potožila mama: Si lahko pred-stavljaš, kako mi je bilo. Tri ženske v hiši pred vrati pa ustaši - sem govorila samo nemško.

Tokrat me seveda ni nihče pričakoval. Odklenil sem vhodna vrata, stopil v hodnik in vstopil v meni prijetno, domačo zmes vonjav, ki so vdirale iz kuhinje z bukovimi poleni, ki so dogorevala v štedilniku, luga v veliki leseni banji, v kateri se je namakalo umazano perilo, in zimskih plaščev, ki so viseli na leseni garderobi na hodniku. Prestopil sem tri stopnice in obstal pred vrati v kuhinjo. Zunanji okvir prvih je obrobljala medla svetloba. Vstopil sem.

Ob peči na zabojniku za drva in premog je sedela Aba, zgrbljena naprej. Glava se ji je povešala na oprsje, z očali na koncu nosa. Dlani so počivale sklenjene na vedno prisotnem črnem predpasnikom iz klota. V copatih iz rjave kariraste klobučevine z zaponko na zatič na nogah, ki na zabojniku za drva in premog nista dosegli tal. Na robu kolen pa neko že večkrat prebrano predvojno Jutro.

V spominih vedno zaidem. Začenjam, kjer naj bi končal in končujem z začetkom.

Ista ostaja le pesem.

Oh, kako je dolga, dolga pot iz tujine pa do doma …

92

93

Propagandni odsek V. prekokomorske brigade

Ko smo se v splitskem jutru na mrzlem pomolu izkrcali in razpore-jali, smo naleteli na kup problemov.

Dolgin Rado Bordon, z pozlačenimi naočniki brez okvirjev, izza katerih so švigali iskri pogledi v vse štiri strani neba hkrati, pa čeprav brez zlatih našitkov na ovratniku in rokavih, z imenitnim sten gunom, angleško brzostrelko čez ramo, je bil, kot se je hitro izkazalo idealni načelnik propagandnega odseka. Pete prekomorske brigade.

Deloval je hkrati avtoritativno in zaupljivo.Med drugimi vodilnimi starešinami je tisto jutro, ko smo se borci v

Splitu po vnaprej pripravljenem spisku razporejali v bataljone, čete in prištabske enote, na ves glas zavpil, naj se mu oglasi Jože Šmit.

Jože je svoje pesmi objavljal že v predvojnih literarnih revijah. In bil temu primerno vsem tistim, ki so se ukvarjali z literaturo in poezijo že znan pesnik. Rado je Jožeta takoj, ko sta si segla v roke, odpeljal vstran iz gneče na pomolu na krajši pogovor.

Ko sta se z Jožetom vrnila, je z istim povišanim glasom poudaril, da nič manj kot puška partizanom v osvobodilnem boju služi kultura. In Jožeta Šmita v propagandnem odseku brigade določil za svojega name-stnika.

Na Jožetov predlog je v propagandni odsek vključil tudi mene, ki sem se na Škotskem uveljavil kot karikaturist in Otona Polaka - študenta drugega letnika slikarstva na zagrebški akademiji. Oton je imel za seboj leto portretnega ekserciranja, njegova tedaj priljubljena tehnika so bili akvareli.

Emil Kohne, študent montanistike v Zagrebu, se je Radu ponudil sam. Na Radovo vprašanje, naj pove, zakaj bi bil kulturnik, naj pove ali pesni, slika, recitira, piše ali poje, je Emil odgovoril, da počenja vse to. Ko nas je Rado zapustil, je dodal, da bi raje za socializem živel, kot se zanj žrtvoval.

Že ob tem prvem srečanju na jutranjem splitskem pomolu z vetrom in mrzlim soncem, sem se zavedel, da je Rado Bordon kavelj. Kavelj

94

posebne sorte. In že na pogled pojava za glavo višja od nas ostalih. In kot se je kmalu izpostavilo, ne zgolj s svojo fizično pojavnostjo, upadlim prsnim košem, dolgimi zgornjimi in spodnjimi okončinami, da smo ga gledali v oči in usta navzgor, da je bilo očitno, da je Rado Bordon prehitro rasel in odrasel še preden so mu otrdele kosti. Prehitro, da bi zmogle v življenju zlahka prenašati bremena, ki so jim jih usodile sojenice.

Izpod visokega, pametnega čela je izstopal monumentalni nos. In razpolavljal ovalni obraz na levo, pesniško polovico in desno intelek-tualno. Krojen po meri gotskih vertikal. Vse po višini razen prečnih polnih in strastnih ustnic. Bolj kot revolucionar, kot levičar, za kar je bil v kraljevini zaprt v eni zloglasnih ječ, je Rado Bordon deloval kot znani vitez iz La Manche. Ki se je boril z mlini na veter.

Postopoma smo izvedeli, da je Rado pred vojno sprl z vodilnimi slovenskimi komunisti. Podpis nenapadalne pogodbe med Riben-troppom, nacističnim zunanjim ministrom in Molotovim, ministrom Sovjetske zveze, je smatral za izdajo. Izdajo idealov, ki so jih komunisti zagovarjali.

Lahi so po okupaciji Ljubljane Rada Bordona takoj zaprli. In ga z njegovim mlajšim bratom Dušanom, komunistom, poslali na Liparske otoke v izbrano družbo italijanskih komunistov. Ob kapitulaciji fašizma leta triinštiridesetega sta se oba brata pridružila garibaldincem. Dušan celo kot komisar brigade. Kot tak je v boju z nacisti tudi padel. Rado ga je pokopal nekje pod obronki Apeninov.

Rado je sedel tudi v povojnem socializmu. Ali kot se je tedaj temu reklo, opravljal družbeno koristno delo. Pri gradnji Litostroja.

Rado je imel cankarjansko mati.Ob več kot pičlih dohodkih za preživetje šestčlanske družine, s

pičlo plačo primorskega prebežnika, v bajti na Poljanah, mu je kupila violino. Na kateri naj bi vzgajal posluh in ljubezen do glasbe. Kar se pa ni zgodilo. Rado ni ostal pri violini. Bližja kot zvok mu je bila beseda. Začel je pesnikovati. Pesmi je objavljal pod psevdonimom, a to v odseku zamolčal. Je pa jasno, zakaj je Rado določil pesnika Jožeta Šmita za svojega namestnika.

Drugače je bilo z menoj in Otonom Polakom. V odsek sva bila sprejeta kot slikarja. Oton se je bil za to že poklicno odločil. Mene pa je Rado vključil v brigadno propagando na Jožetovo prigovarjanje. Med

95

birokratskimi potrebami pri stotniku, ki me je zato izbral, sem risal in obarval Disneyeve palčke, preoblečene v partizane.

V odseku se je tedaj mudil slikar Kogej. Oblačna figura s pogledi, skritimi za temno roževino očal. In skoraj tako visok kot Rado. Vsekakor pa bolj avtoritativen. Še posebej za presojo vrednosti likovnih del.

Se komaj kaj še spominjam. V spominu so obstale samo njegove besede. Ostre in kritične.

Zgodilo se je dan ali dva kasneje, ko smo se v odseku o vsem dogo-vorili. Odločil se je slikar Kogej.

Vsak od naju je dobil polo papirja - formata A3, po dva svinčnika številke dve in mehko radirko. Ki sem jo krvavo potreboval. Ko sem radiral vse tisto, kar mi pri risanju portreta Josipa Visarijonoviča ni uspevalo.

Otu je bila sreča naklonjena. Za predlogo mu je služila jasna foto-grafija z vsemi možnostmi za risbo portreta, medtem ko je bila fotogra-fija Josipa Visarijonoviča Stalina, generalisimusa, komaj še zmečkana senca svoje veličine.

Z Otonovim izdelkom je bila komisija več kot zadovoljna. Vse je bilo tako, kot je treba. Z mojim pa prav obratno. Nič ni pomagalo, da sem se uro ali dve trudil, kot se je dalo, črtkal, risal, šrafiral, brisal, se potil, preklinjal in ves čas rotil usodovca v sebi, naj mi po vseh vojnih nezgodah vsaj enkrat pomaga.

Sem upal in kljuboval. Trmasto črtkal, senčil, šrafiral z obema svinč-nikoma, in mehko radirko sproti brisal.

Na Stalinovem portretu so bili prepričljivi samo lasje. Iz njegovega lasišča bi lasuljar Ludvika XIV. z lahkoto scopral tri lasulje. In ob laseh še kolikor toliko obrvi in brki. Gruzinski brkač je bil nepopustljiv. Obraz in koža na obrazu sta postajali vse bolj mrki in kozavi. Oči, usta in nos so temneli v med seboj sprte sence. Kar vse je pačilo in poniževa-lo vodjo svetovnega proletariata, boljševikov in predsednika Sovjetske zveze. In občutno izmučilo papir, ki se je pod radirko tanjšal.

Zavedal sem se, da bi ga moral portretirati vsaj na šeleshamer, če že ne na pergament. In ne s svinčnikoma dve in tri, ampak z barvami, z odličnimi barvami tvrdke Windsor & Newton. Če ne celo s kalašni-kom ali stalinovimi orglami.

Nekaj let kasneje mi je bilo v veliko zadoščenje, da je podobno, kot sem ob Stalinu propadel jaz, propadel tudi Pablo Picasso. Ki naj bi na prigovarjanje pesnika Aragona in željo francoske partijske nomenkla-ture za partijski časopis Humanite narisal Gruzinčev potret.

96

Razočaranje vseh, ki so stavili na slikarjevo genialnost in z očmi dre-siranih propagandistov pričakovali veleumetnino, je bilo nepopisno, ko so videli slikarjev izdelek.

Zanimivo je, da so očitki, ki so se kot plaz sesuli na slikarja, najmanj prizadeli slikarja. Očitke je zavrnil s staro modrostjo, da se podarjene-mu konju ne gleda v zobe.

Nič manj kot številne kritike partijskih aktivistov, je slikarjeva risba presenetila njegovo ženo slikarko Francoise Gilot. Očitala mu je, da je namesto Stalina, popačil podobo njenega dedka.

Po vsem, kar se je zgodilo, sem se Jožetu smilil.Smilil sem se tudi Radu in ostalim. Slikar Kogej pa je ostajal ne-

izprosen. Odbojnosti do mojega zmazka ni skrival. Kratkoviden je na pol koraka pristopil k mizici, za katero sem se mučil, in se mi z ne-izprosnim pogledom od zgoraj navzdol zasvedral v oči in preroško izjavil:

Poslušaj pobič, je rekel, veliko ti še manjka, da bi bil kos nalogi, ki jih pred slikarje zastavlja naš veličastni osvobodilni boj. Zaenkrat lahko rečem, pa tudi svetujem, če res misliš, da bi se šel malarja, pojdi v šole. Kolikor vem, bodo v Ljubljani ustanovili akademijo. Dotlej pa boš v četi ali bataljonu našemu boju bolj koristil s puško.

Rešil me je Jože. Še isti dan sta imela z Radom pomenek. Pri tem mu je med drugim namignil, da tudi sam ve, da nisem portretist. Da pa delam imenitne karikature. Rado je razumel. Je menil, da partiza-nom lahko koristi tudi humor. V Propagandni odsek V. prekomorske brigade me je sprejel kot referenta za živo besedo in tisk.

Kogej nas je po neljubem dogodku hitro zapustil. Pridružil pa se nam je slikar Ivan Čargo.

Mimogrede je s črno ali rdečo kredo vehementno narisal kup hlapcev Jernejev, nekaj Maksimov Gorkih, delavcev in revolucionarjev. Duhovit, razgledan in govorljiv - posebno še pod navdihom maliganov.

Sledili so dnevi, ki smo jih rabili. Zbližali smo se in spoznali.Med drugim smo se domislili, da moramo kot skupina vzpostavi-

ti do lastnega dela nek znan, vzvišen model. In se tudi, čeprav času povsem neprimerno, odločili, da bomo, kot so bili nekdaj mušketirji. In svoja imena prekrstili. Rado je postal Don Flamingo, Jože Don Poet, Oton Don Oto, Emil Don Emilio in jaz Don Ščuka.

97

Kultura na pohodu

Don Flamingo z izbiro mušketirjev, ki jih je izbral za delo v propa-gandi brigade, ni končal.

Še naprej je obiskoval čete in bataljone. In še naprej iskal. Med drugim je odkril organista Imenška. Ki je orglal svoje čase nekje v Slovenskih goricah. Z njegovo pomočjo je napaberkoval vse potrebne glasove za brigadni oktet. Od mušketirjev je v njem kot drugi tenorist prepeval don Emilio. Dva od te pojoče brigadne osmerice sta se po vojni zaposlila z zboru opere.

Kot brigadni pravni referent se nam je pridružil Ljubo Sirc. Njemu je sledil biolog Andrej Zalokar. Ki nam je nekaj tednov kasneje v Liki - na pobočjih Velebita - nabiral trave in zelišča, ki so blažila v partizanih pomanjkanje vitaminov in krotila skorbut. Bilo je še nekaj prehodnih gostov, ki so prehodno zapustili spomin.

Pomembno pridobitev je predstavljal Valter Kramar - brivec iz Maribora. Ki nas je po potrebi kdaj obril, strigli se nismo, a se je bolj kot s poklicno veščino proslavil na naših številnih mitingih. Kjer je nastopal kot saksofonist brez saksofona.

Ne glede na določene ideološke pomisleke raznih za to poklicanih tovarišev, je njegov delež v naših zabavnih programih odtehtal vse z dialektičnim in zgodovinskim materializmom podložene govorance. Brez katerih seveda ni šlo. Je pa Brico bolj kot komisarje in ideologe na-govarjal in zabaval publiko. Kot pojava izjemen, enkraten in nenado-mestljiv. Premogel je že na prvi pogled nekaj chaplinskega. Vse v enem: cirkusant, zabavljač, vicar, dvorni norec, imitator in komedijant. Z od-sekanimi gibi je vzbujal vtis marionete na vrvici. Še bolj kot to pa so njegovo svojsko drugačnost izpričevale in poudarjale oči. Vsaj nekaj pogledov je bilo potrebnih, da je postalo jasno, da Brico škili. In prav to je vsemu njegovemu nastopanju dodalo pikico na i.

Zenici sta nenehno nemirni gledali vsaka drugače. Vsaka je po svoje uhajala v drugo smer. Kar je zadostovalo, da so se ljudje na mitingih, ne glede na to ali so bili naši ali naši nasprotniki, smejali. Smejali, še preden je zinil. Ko pa je zinil, je bilo še vse bolj zabavno in komično, pa čeprav v okoliščinah, ki humorju niso bile naklonjene. Z besedami, ki so nihale med pouličnim humorjem in folklorno opolzkostjo ni bil

98

nikoli v zadregi. Kot da je z njimi že privekal na svet. Neverjetna je bila tudi njegova mimična zmogljivost. Spominjal je na znanega filmskega zvezdnika s tisočerimi obrazi. Najbolj poseben pa je bil v svoji paradni točki - ko je nastopil kot saksofonist brez saksofona.

Dlani in prste položene na usta pod gizdalinsko pristriženimi brki je krožno vrtel, krčil, zapiral in odpiral in na ta način mojstrsko oblikoval zadimljene zvoke, lastne glasbilu, podobnem veliki kovinski pipi. Ki si jo je domislil gospod Sax. Tedaj popularni. In je stoje pred dvema har-monikama in tremi kitarami na sredi, ko so inštrumenti utihnili, kot da jih je nekdo odrezal, odkikirikal nepozabni štiridesettaktni solo. In publiko nasmejal do solz. Ne da bi mu kdaj to priznali, je bil Brico naš ideološki ledolomilec.

Veliko zaslug za naše uspešno delo gre obema harmonikarjema - Lampretu in Skočirju. Obvladala sta vse gumbe, vse registre in oktave. Vse narodne in ponarodele pesmi, popevke, koračnice, internacionale, opere in operete in vse tako domače kot tuje viže. Lampret, ki je kot sin slovenskega rudarja prišel v partizane iz Francije, je zelo rad postregel z moli francoskih šansonov.

Zadnja se nam je pridružila Staša Furlanova. Mlada, lepo zalita, s prijaznim nasmehom na ustih je priletela iz Amerike. Verjetno tudi zato, da je kot muza navdihnila Jožeta. Ob Staši je izdal enkraten lirični ciklus, ki ga je poimenoval Mandljevi cvetovi.

Hitro kot je prišla, je brigado tudi zapustila. Še preden smo se pod Velebitom, pod gorami iz predpomladne Dalmacije dvignili v zasneženo, zimsko Liko. Kot Ivan Čargo je ostala v slovenski bazi v Biogradu.

Po sedeminpetdesetih letih se mi je kot suhljata gospa znova prikazala na televizijskem ekranu. V oddaji posvečeni tragični usodi njenega očeta, ki jo je zaznamovala za vse življenje. Očetovo in lastno tragedijo je izpovedala v angleščini. Sem razumel.

Dve leti potem, ko sem sem se po tolikih letih na Bledu srečal z Ljubom Sircem, sem se tam srečal tudi z biologom Zalokarjem. S  katerim sem se poslej dvakrat srečal v San Diegu, v Kaliforniji, v Združenih državah. Obakrat sva si ogledala znameniti živalski vrt.

Med mušketirji in drugimi propagandisti ni bilo organiziranega komunista ali skojevca.

99

Bil je samo prekaljeni levičar Rado Bordon - zavedni domoljub.V naš odsek sta rada in pogosto zahajala komisar brigade Silvo in

brigadni sekretar SKOJ-a Marjan. Oba okoli dvajsetih. Oba krepka in plečata. Oba - kot bi temu rekla Aba, pogledna.

Marjan bolj govorljiv in hiter v besedah, Silvo bolj zadržan in preudaren.

Marjan in Rado sta se poznala iz predvojnih časov. Ko je bil Rado ob mnogih dejavnostih, ki se jim je posvečal, inštruktor in svetovalec, da bi za svoje potrebe kaj zaslužil. Predvsem za dodatni študij ruščine in angleščine. Med drugim je postal sekretar levičarskega, mesarskega nogometnega kluba Mars.

Kulturniki smo bili v brigadi na ceni. Silvo si nas je celo svojil. Večkrat je poudaril, da smo kulturniki njegova četa. Čeprav je bil Silvo – komisar po dolžnostih in položaju v brigadi dosti bolj pomemben od Marjana, bom nekaj več besed posvetil Marjanu.

Bil je mišični poganjek družine, ki je s podeželja rinila v predme-stje in mesto. Starši so si za vzgojo lahko privoščili uk. Obrtno ali meščansko šolo. Fantje so bili samozavestni nastopači in na tekočem s filmi v mestnih kinih. Brati so se naučili Gregorčičevo Soči, Prešernov Krst pri Savici, Aškerčeve domoljubne v verzih ali v verze posiljene pesmi. V večini so bili levičarji in med vojno člani OF.

V partizane so množično vstopili, ko se je fašizem sesul. Z zavestjo, da Slovencem po Hitlerjevi rasni teoriji grozi pogin. Z domoljubjem. Ciglerjevo Srečo v nesreči, Desetim bratom, Martinom Krpanom in Cankarjevimi Podobami iz sanj. In poslej krvaveli in padali za sociali-zem in preobrazbo družbe.

Mimo obveznega Karla Maya, ki ga je vsega predihal, je prišel do Finžgarja. Do Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem. V knjigi se je srečal z Iztokom, osrednjim junakom romana. V njem je prepoznal prvega skojevca in pogojno tudi sebe. Nikoli se ni čudil številnim Iztokom med partizani. Ker je bil visok, čeden in prikupen, lep tako mami kot sosedovi petnajstletnici, ki je tudi veljala za lepotico, se je z njim svet njegove mladosti v hudi zgodovinski preizkušnji zaokrožil.

Če damo pod drobnogled intimo slovenskega osvobodilnega boja, ugotovimo, da je pri nas napovedana revolucija bolj kor hrumne in ne-ustrašne revolucionarje porajala pesnike. Kultura je bila slovenskim partizanom tisto vezivo, ki ga komunizem v boju za oblast in premoč v

100

svetu ni premogel. Razni kratkovidni in neobčutljivi Ždanovi in njemu podobni ideologi in inženirji človeških duš so kulturo itak ponižali v deklo revoluciji.

Silvo in Marjan si nista domišljala, da bi v nas odkrila kadre svetovne revolucije.

Sicer pa je bil tedaj Rado v brigadi edini predvojni levičar, ki je bral Lenina in Marxa, na katera smo vsi prisegali, ne da bi ju brali. Sta nam pa Silvo in Marjan nudila vso potrebno ideološko pokritje za razvejano dejavnost, ne nazadnje tudi za ideološko dvomljive nastope Brica – Valterja Kramarja, saksofonista brez saksofona.

101

Poličnik

Preden se je brigada pod težkimi oblaki, pretili so z dežjem, ki pa ga ni bilo, povzpela preko Velebita v prezeblo Liko, se je nekaj časa zadržala v okolici Zadra.

Štab brigade z nami vred se je nastanil v Poličniku. Naselju, ki je premoglo zgolj nekaj kamnitih hišk. Skritih med kamenjem, borovci, jelkami, mandljevci, grmi brez listov, ki so delovali kot okostja in zanikrno podrastjo. In cerkvico z obzidjem. In župnišče, nekaj metrov oddaljeno od cerkvice. In neskončno nebo z oblaki, ki so, kadar je sijalo sonce, na kamnu jedkali nemirne sence. Ob vsem naštetem je naselje premoglo še nenavadno, zidano enonadstropno hišo. V katero se je v pritličju vselil ekonom z vsem, kar je premogel, mi propagandisti - kulturniki, mušketirji, organist, oktet, Brico, Staša in botanik pa smo zasedli dva prostora v prvem nadstropju.

V vojnem Poličniku v spominu ne zalaja noben pes. In ne zamijavka nobena mačka in nobena žaba ne zakvaka.

Čas ni le rušil in požigal in moril, ubijal je tudi kamen. V vojnem Poličniku sem bil prepričan, da se svet dogaja drugje, daleč proč, onstran vseprisotne samote. Domačini so se v tej samoti komaj prikazali. Smo pa čutili, da nam niso naklonjeni.

In vendar je bil Poličnik kljub vsemu, kar sem bežno navrgel, kraj za spomine. V tej hermetični samoti smo se začeli iskati. Čustva so bila bolj pomembna od besed.

Jože se je zagledal v Stašo. Vsak večer se je z njo zgubil.Februar v teh krajih je odljuden.Bil bi še neprimerno bolj pust, če ne bi tedaj v njem vzcveteli mandlji.

In ker so prav tedaj vzcveteli mandlji. O teh mandljih je Jože izpel ciklus liričnih pesmi. Ki mu v slovenski poeziji ne najdem primere. Ki ga je bilo mogoče izpeti samo v tedanjem Poličniku.

Po Radovem naročilu je moral izpeti tudi naših pet likov, ki sem jih kot mušketirje tudi naslikal. V razkošnih zgodovinskih oblačilih.

Oton se je lotil plakatov. Napovedovali so bližnjo zmago. Pa tudi za svojo dušo nekaj razpoloženjskih akvarelov.

102

Med tem početjem in oziranjem vase smo v velikem kuhinjskem kotlu prekuhavali vse, kar je zmogla osebna garderoba. In se vsaj za nekaj časa znebili uši.

Na dan ko so se kuhale uši, je bilo je že toliko mlačno, da smo vzdržali v plaščih. Na ta dan nas je mušketirje v manjši sobi obiskal komisar Silvo.

Že po tem, kako je v stopil v sobo in se ustopil pred Radom za im-provizirano pisalno mizo, sem začutil, da tokrat ni prišel zgolj na obisk svoji četi. Ne da bi kot ponavadi iskal besede, je spregovoril.

Poslušaj Bordon, nekaj ti moram povedati. Ne bom ti pravil,kar tudi sam dobro veš. Ti povedal, da ta folk tu ni za nas. In tudi ne, zakaj med temi ljudmi tu ni nobenega mladeniča ali dedca, ki bi ga lahko mobilizi-rali. In tudi ne nobene žene, ki ne bi imela moža pri domobranih.

Vem, je odgovoril Rado.Dobro je, da veš. Potem tudi veš, da bo treba tem ljudem dopoveda-

ti, da nismo to, za kar nas imajo. Da nismo morilci, roparji in banditi. Da smo narodna vojska. Vojska, ki se bori za svobodo proti fašizmu. Povedati, da smo njihovi osvoboditelji. Ne razumi me napačno. V tvoj posel se ne bom mešal. Izkušnje imaš, v šole si hodil in svoje ljudi si si izbral. Zato ti rečem. Čas je. Da se izkažeš. Upam, da se razumeva, Bordon. In da mi ne boš kdaj očital, da se nisva razumela.

Medtem ko je komisar govoril, je Rado vstal izza pisalne mize in snel zlata očala.

Komisar pa se je obrnil in s štirimi koraki zdravoličen pristal pred Otonovo mizo. In se zagledal v plakat nad njo. In Otona vprašal.

Povej mi, Polak, kaj predstavlja to, kar visi tu nad mizo?Oton je odgovoril kot iz puške.To, tovariš komisar, predstavlja prodor rdeče armade v Nemčijo.Potem pa sama v sebi nelagodno valujoča tišina.Načenjalo jo je samo naše dihanje. Vsi smo se zavedali, da smo pred

težkim izzivom. Da moramo nekaj storiti. Da tako razmišljata Rado in komisar, da isto razmišljajo tudi komandant Stanko, načelnik štaba Risto, pomočnik komisarja Bartol, da isto razmišljajo komandanti, komisarji in odgovorni v bataljonih. In da isto mislita prištabska Nežka in Pastirček. Pod razcvetenimi mandlji v Poličniku na koncu sveta.

Komisar je dolgo molčal.In naposled le spregovoril.

103

Z očmi na ruskem vojaku pred ruskim tankom in pokrajino, ki so jo goltali ognjeni zublji. Obrnjenim z glavo proti tanku in s hrbtom, ki ga je prepustil gledalcem.

Poslušaj, Polak, če je to res ruski vojak. kot trdiš, potem temu vojaku manjka zvezda. Brez zvezde ni ruskega vojaka.

Oton je skušal dopovedati, da jo zagotovo ima, samo da se jo od zadaj ne vidi.

Komisar pa ni popustil. Zahteval je, da se zvezda doslika, četudi od zadaj. Da se bo videlo in vedelo.

Potem je komisar pristopil k moji mizici. Zbiti iz vseh možnih ostankov lesa, kot iz Lego kock. Na majavih štirih nožicah. Na kateri je ležalo iz šolskih risank iztrganih pet koloriranih risb z mulovodci in verzi:

Slep je, kdor jo propagira,kako kljuse je kultura,človek jaše jo in gura,a nazadnje sam izhira.

Potem pa, ko si je tudi te pazljivo ogledal, stopil v sredo sobe, vse prisotne objel z enim pogledom, in rekel:

Sem vam že povedal, da ste moji. Da ste moja četa. Da cenim to, kar delate, posebej še, da ste se odločili za brigadni list. Se pa čudim, da v tem, kar vidim, nikjer ne vidim pete prekomorske brigate. Ne v Polakovih Rusih, ki nekje daleč prodirajo v Nemčijo, niti v mulovodcih. ki jih riše Ciuha. Te vprašam Ciuha, kje si kdaj v brigadi videl kakšno mulo?

Potem je komisar stopil skozi vrata, ne de bi jih za seboj zaprl.Takoj, ko so se na stopnicah slišali njegovi škornji, je k na pol

odprtim vratom skočil Rado. In na glas poklical Imenška, organista.Kot je bil v odseku vsak član brigadne propagande potreben in

koristen, je to isto dvakrat veljalo za Imenška. Bil je orglar, pevovodja, dirigent in partizan z rdečo zvezdo in umetnik po srcu. Z velikimi sovjimi očmi polnimi mladostne nostalgije, naprej usločenim pogrb-ljenim telesom s predolgimi rokami in še daljšimi prsti je zadosti jasno pričal, da ni bil rojen za motiko in plug. Tak je tudi stopil pred Rada. Rado je za njim zaprl vrata. In rekel.

Poslušaj Imenšek, poslušaj me dobro, danes je torek, ti moraš kakor veš in znaš poskrbeti, da bo oktet znal do petka peti mašo.

104

Imenšek ni mogel skriti presenečenja. Odprl je usta. Na široko zinil. Nekajkrat je slišno zajel zrak in končno izdavil.

A se hecaš, tovariš Bordon?Rado pa.Sam veš Imenšek, kje smo in kaj smo. Da živimo v času, ki ni za hece.Imenšek pa:Če je res tako, kakor praviš tovariš Bordon, ti moram povedati, da to

ne gre tako. Kar tako na hitro - na ajns, cvaj, draj …O tem ne bova debatirala, Imenšek. Ukaz je ukaz, je pogovor zaključil

Rado. Potem se je obrni k meni. In zaukazal.Ščuka obleči plašč. Greva v farovž.

Do farovža nisva imela več kot petdeset metrov.Rado mi ni vnaprej nič povedal. V korak se na tej poti nisva ujela.

Na temno obarvana vrata je potrkal Rado. Ne da bi se v hiši kdo zganil.Rado je potrkal še enkrat. Trkal glasneje. Čez nekaj trenutkov so

se vrata odprla. Odprl jih je duhovnik. Možakar v letih. Že na prvi pogled nenaklonjen. Nemara tudi zato, ker sva ga, kot sva vsak zase kasneje ugotovila, presenetila. V sprejemnici, ki jo je za zastrtimi okni načenjal mrak. Ob težki mizi, s težkim, pološčenim pohištvom in nekaj nabožnimi uokvirjenimi tiski na zidih je na enem od štirih težkih stolov sedela žena. Bolj gospa kot kmetica. Jasno je bilo, da se ni ponujal čas za daljši pogovor.

Važno je bilo le to, da božji pastir ni odbil Radovega povabila, naj nas obišče v petek v prvem nadstropju poličniške enonadstropnice.

Tako se je tudi zgodilo. Duhovnik, ne spominjam se ga več, se je točno ob dogovorjenem času povzpel po stopnicah v prvo nadstropje, edine hiše z nadstropjem. Na pragu med vrati si je, preden je vstopil v veliko sobo z belo rutico, obrisal čelo.

Kot smo se propagandisti vnaprej dogovorili, smo z razporejeni-mi oktetovci, Imenškom za prenosnimi orglami, ki smo jih propagan-disti skupaj z veliko preprogo za svoje potrebe izmaknili v Zadru iz ene manjših cerkvic, namesto pozdrava, kot bi velevala dostojnost, ob harmoniju zapeli - Hvala večnemu Bogu.

Delovalo je kot strela iz jasnega. Nekaj, kar božji pastir zagotovo ni pričakoval. Nekaj, kar se po vseh obstoječih razlikah in pravilih ne bi smelo zgoditi. Božji pastir je bil ganjen. Kot da se je vse zaobrnilo na

105

glavo. Očem svečenik nemara ne bi verjel, ni pa mogel zanikati tega, kar je slišal in tudi ne odbiti Radovega predloga, da bi oktet nedeljsko službo božjo pospremil s petjem.

Nedelja je bila posebna.Sonce se je dvignilo pravočasno in brez oblakov.Ne vem, od kod vse so prišli v cerkvico z obzidjem verniki na do-

poldansko nedeljsko mašo. Od kod se je vzela množica, ki je zapolnila cerkev. Prevladovale so žene, starci in otroci.

Nič manj kot duhovnik so se pojočim partizanom čudili verniki. Prelepo, da bi bilo res. Neverjetno in nadresnično. V Poličniku – na koncu sveta.

Že po obisku brigadne propagande v zidani enonadstropnici, nam je župnik za božji lon poslal nekaj zelenk iz farovške kleti.

Po maši, je vernike pred cerkvijo prestregel – tudi to je bil vnaprej določil Rado, Fonzi Groman, Učitelj iz Maribora. Ki je ob prvem basu v oktetu v brigadni list pisal nadaljevanko o Starih Slovanih. Kaj so delali in kako so živeli. In v davnih časih pili ol in jedli kruh in sol.

Fonzi je uprizoril, kot je temu rekel Rado, konferenco z narodom.

106

107

Konferenca z narodom

Vse se je dogajalo po Radovem scenariju.Vse tako, kot si je Rado vtepel v glavo.

Po končani maši je Fonzi Groman prestregel vernike znotraj obzidja, ki je obdajalo cerkvico.

Ko se je množica umirila, se sprijela v zbito stoglavo telo, glava pri glavi, je Fonzi spregovoril.

Razlagal, da smo partizani narodna vojska, ki se pod Titovim vodstvom bori z ramo ob rami z junaškimi borci Sovjetske zveze in zahodnimi zavezniki proti fašistom in domačim izdajalcem - ustašem, domobrancem, četnikom, nedičevcem in zločincem, kot so Hitler, Mussolini, Ante Pavelič, Leon Rupnik in Draža Mihajlovič. Kot pedagog v šoli svojim učencem.

Govoril je jasno in zbrano. S pikami in vejicami. Govor je Fonzi zaključil z napovedjo trajnega miru. Z bratstvom in edinstvom in napovedjo lepše bodočnosti.

Tisto neverjetno nedeljo pred cerkvico z obzidjem.Pred kratkim dnem za vernike in lovce, a podaljšanim za pobožnost

s peto mašo in konferenco z narodom.Rado je mimo Fonzijevih besed vključil v svoj scenarij tudi slikarsko

razstavo. Preko polvisokega zidu okoli cerkve smo, še preden je sonce vzšlo, razpeli v Zadru zaseženo preprogo in na preprogo z bucikami pritrdili Otonove akvarele in plakate in moje karikature z mulovoldci.

Bila je to moja, in sumim tudi Otonova, prva razstava - v Poličniku. Na koncu sveta.

Med razstavljenimi akvareli in risbami je bil na izpostavljenem mestu akvarel, ki ga je Oton naslikal po Radovem naročilu. Ki je verno ponazarjal poličniško cerkev.

Vendar je, še preden se je Radotov scenarij razpletal naprej, pred množico stopil Rado osebno. V beli pelerini, z zlatimi očali brez okvirjev in sten gunom na levi rami in množici, ki sta jo v brezoseb-no senco zbila negotovost in strah, s sonornim glasom spregovoril. In še enkrat ponovil vse tisto, kar je o partizanih in osvobodilnem boju povedal že Fonzi.

108

Če je Fonzi zvenel kot flavta, je Rado bobnel kot bombardon.Govoril je z dikcijo ljudskega tribuna, podloženo z višaji, nižaji in učin-

kovitimi pomišljaji. Ob njegovem govoru so obnemeli dotlej glasni vrabci.Rado ni dolgovezil.Ko je končal, je pristopil množici in iz nje za rokav izvlekel sivola-

sega starčka. V ponošeni, še vedno nedeljski obleki, s klobukom s po-vešenimi krajci na glavi. Popepljal ga je k zidu, pred akvarel s cerkvico.

Starec se ni upiral. Z očmi na kamnu pod nogami je deloval nebog-ljeno. Kot žrtvena žival. Rado ob njem pa ga je glasno, da so ga slišali tudi naglušni starca ogovoril. :

Kako se zoveš druže ?Strec je bil zmeden. Ni takoj odgovoril. Najprej je dvignil oči.Zovem se Blažo, gospodine. v tem ko se je Rado s kazalcem desne

roke dotaknil cerkvice na akvarelu.Kaži ti meni, druže Blažo – šta je to?Možakar v brezbarvni nedeljski obleki, s klobukom s povešenimi

krajci na glavi, je pogled usmeril po Radotovem kazalcu. Vidno pre-strašen se je prestopal z noge na nogo in v brezzobih ustih žvečil slino, ne da bi odgovoril na vprašanje.

Rado pa ni popustil. Svojo igro je vodil naprej. :Dozvoli ti meni, druže Blažo, da te još jedanput pitam, šta je ovo na

tom akvarelu našeg druga Otona. Še vedno s kazalcem desne desne roke na Otonovem akvarelu.

Kaži slobodno, druže Blažo.Možakar v nedeljski obleki s klobukom na glavi se mi je zasmilil.

Mencal je naprej, še naprej je prestopal z leve na desno nogo, in še naprej goltal slino. In po mučnem oklevanju komaj slišno šepnil:

»Ja vam to ne znam – gospodine.«.Bilo je filmsko. Tišina na natezalnici. Kot pri Bergmanu ali Tarko-

vskem. Rado pa znova.Nemoj tako, druže Blažo. Ja znam, da ti to znaš.Radotu se ni mudilo. Prizanesljivo, skoraj sočutno se je s pol obratom

glave odvrnil od množice. Se zagledal v starca. Slok, gotsko razpoteg-njen - s pelerino, brzostrelko, in zlatimi očali brez okvirjev.

Pa to ti je tvoja crkva, druže Blažo.Zbal sem se, da se bo možakar sesedel. Pobiralo ga je, kot pobira

snežaka marčevsko sonce. Oči je spustil nazaj na kamne. Žvečilne mišice so mu z ust navzdol drhtele.

109

Osnovnošolska pedagogija je zatajila. Mogoče se je z množice preneslo na njega. Mogoče se ga je usmilil angel varuh?

Počasi, počasi, ko da jo vleče kvišku nevidni žerjav, se je začela dvigati njegova podlaket. Nakar se je roka z iztegnjenim desnim kazalcem usmerila v cerkev v obzidju. Gospodine druže – neka mi ne zamjeraju, ali moja je ona.

In kazal na cerkvico za obzidjem.

Preden smo zapustili Poličnik, in krenili v Liko, smo se z duhovni-kom še nekajkrat sešli. Mimo nazorov, ideologij in kolektivnih vrednot. Nekaj zelo osebnega se je zgodilo. Zbližala nas je stiska.

V Poličniku sem se znova mudil nekaj desetletij kasneje. Ne vem, kdo je bil pobudnik ideje, da bi se o V. prekomorski brigadi natisnila spodobna publikacija. Ki naj bi z vsem razpoložljivim dokumentarnim gradivom ponazorila njeno pot.

Na spominsko romanje smo se odpravili nekdanji komandant brigade Stanko Mahne, in nekdanji brigadni kulturniki – mušketirji Flamingo, Poet in moja malenkost.

Kjer koli smo se iskali, se nismo našli. Nič se nismo s spomini po-istovetili. Če bi na cesti, ki se vzpenja iz Zadra v Dalmatinsko zagoro spregledali ob cesti stoječo ploščo z napisom Poličnik, bi vasice sploh ne našli. Preprosto tudi zato, ker tiste vasice na koncu sveta ni več bilo. Že samo nebo z nekaj onduliranimi oblački je bilo drugačno. Drugačen je bil tudi zrak. Bolj gost in nasiten z vonjavami trave, dreves in grmov od davnega, votlega, nenehno lačnega, vojnega, predpomla-dnega. Drugačen je bil tudi krš. Kamen se je razcvel, z lišaji in zelenjem. Vse drugo pa je bilo še dvakrat bolj neprepoznavno. Najbolj drugačna pa je bila nekdanja enonadstropnica, ki smo jo komaj prepoznali. Prezidana in adaptirana v samopostrežno trgovino, je delovala med povsem novimi zgradbami, ki jih tedaj ni bilo, kot darežljiva nevesta, ki se ponuja okoli zbranim prosilcem. Zgleden primer socializma na vasi. Zares prepoznavna je bila cerkev, vendar obnovljena, na novo obarvana, a še vedno opasana z nizko ogrado.

Še preden smo stopili vanjo, nas je pot zanesla v župnišče, ki je bilo prav tako obnovljeno. V njem nismo več zatekli nekdanjega znanca, ampak mladega, prijaznega duhovnika, veselega in govorljivega. Z njim smo obudili spomin na partizansko peto mašo. Novi mašnik nam je povedal, da je kot otrok tej nepozabni maši tudi prisostvoval. Skupaj

110

smo obiskali cerkev, ki je bila tudi znotraj vsa nova. Bili smo nemalo presenečeni, ko smo gledali sredi polepšane ladje harmonij, še vedno tak, kot smo ji ga bili nekoč poklonili, poln prask, raz in odrgnin.

111

Jože Šmit

Ko so v starih časih izumrli metuzalemi, so za njimi ostali presvet-ljeni izbranci. Vidci, čarodeji, šamani, modreci in preroki, ki so se v sanjah ali zadimljeni pogovarjali z bogovi ali bogom. Kot Abraham, ko mu je Vsemogočni v sanjah izročil deset zapovedi. Tako v stari kot v novi zavezi. Dogajali so se tudi čudeži, ko je z neba padala mana, ko je v Kani galilejski Kristus vodo spremenil v vino, ko je čudežno hodil po vodi ali ozdravil Lazarja.

Za razliko od z Bogom sprtih angelov. Padlih angelov, ki so popadali v pekel. K Luciferju, božjemu bratu, v večni ogenj k hudobcem, ki jim iz čela navzgor poganjajo rogovi in repi od zadaj.

Čudeži se ne dogajajo več. Še najmanj tistim, ki v čudeže verujejo. Sem in tja iz vesolja kaj pade, kot je v Sibirijo padel velikanski komet in je poslej tam vse narobe.

Abo so te reči neskončno zanimale, mene nekoliko manj. Sem se pa v podobnih mislih zalotil, ko sem razmišljal o Jožetu Šmitu.

Po moje je tudi Jože padel iz vesolja v s slamo krito domačijo nekje pod Donačko goro. Pesnik, rojen v znamenju vodnarja.

S spočetjem se nisem trapil. To bi vedela Aba. Tudi nisem nikogar vprašal, sem predolgo verjel v štorklje.

Jože Šmit je posebna zgodba. Zgodba, ki presega spomin.Za njim ostaja nekaj knjig. Tudi nekaj nenapisanih. Poezije, seveda.

Z verzi, ki se rimajo, kot mi to izpričuje njegov obisk pri Katulu, ki ga je Jože oboževal, kot je oboževal Prešerna, Gradnika, Murna in Balantiča, sošolca na klasični gimnaziji v Ljubljani, kot je oboževal Rilkeja, Rimbauda, Verlaina in sploh francoske simboliste. Kot je oboževal - in tu mi spomin zastane, seveda, Petrarco.

Kot vsi po bogu rojeni pesniki, se je tudi Jože Šmit iskal v verzih.Predstavil se je tudi sam:

Rodil sem se po vojni.Zdaj je že druga vojna.

112

In čez dvajset letbo še katera.

Mati, mati,kakšno uspavanko si mi pelaob rojstvu?

Bil je zaznamovan. Že ob samem rojstvu v kmečki, s slamo kriti hiši, je bilo jasno, da ni rojen za kmeta. Premogel je več duše kot telesa. Njegove krhke roke niso bile namenjene motiki, lopati, grabljam, sekiri in oranju.

Imel je strica duhovnika, ki je vnaprej slutil, da Jože ne bo živel od zemlje, da bo živel od Boga. To se je potrdilo tudi v šoli.

Po utečeni domačijski psihosocialni matrici je tudi jasno, da ga je rodila cankarjanska mama, ki je vse razumela z ljubeznijo v srcu in trpljenjem v vsakdanjem življenju.

* * *

Potem ko smo vsi preživeli prvi večer v Mirni, ki je trajal in trajal, ob kislici, cigaretah in kartah, smo se v noč po stopnicah vzpeli v prvo nadstropje, v veliko sobo nad gostilno. Nekateri so v nji takoj popadali in hitro zaspali. Nekateri pa vzdihovali, cmokali, žvižgali in besno smrčali. Nekaj pa jih je ostalo še naprej v gostilni s cigaretami ob kislici in kartah.

Noč pa prepadna.Vstal sem z drugo krmežljavo svetlobo. Po stopnicah navzdol sem se

spustil nazaj v gostilno. V tem ko so se zadnji kvartopirci po stopnicah navzgor vzpenjali spat.

Samoten sem sedel na klop ob veliki, prijetno topli krušni peči, za nepočiščeno mizo s pepelnikom, polnim cigaretnih ogorkov, in s suhim grlom in morečo slutnjo, da naju bodo z razporedom, ki ga bo prinesel sel iz Ljubljane iz štaba četrte armade v Mirni, ločili. Čakal sem Jožeta. Vso vojno sva preživela skupaj. Od Francije, Škotske, Anglije in Leigha, do Splita, Dalmacije, Like, Vinice, Ljubljane in Litije.

 … … Vse, kar sem lahko dobil, je bila skodelica temnega kavnega nadomestka.

 … … Še preden se je Jože pojavil, sem ga zavohal. Že na stopnicah sem zavohal njegovo pipo. Tako je tudi prišel. S pipo v ustih. Sedel je, ne

113

da bi kaj rekel. Iz žepa v jopiču je, kot da se mudi, izvlekel prepognjen papir. In iz hlačnega žepa pisalo. Naglo je nekaj zabeležil. Razumel sem. Od zgoraj navzdol je prinesel nedosanjane besede. Ni bilo prvikrat.

Tudi Jože je popil črno žlobudro. Dlani z razprtimi, nežnimi prsti je položil ob pepelnik z ogorki in potem naglo vstal in odnesel prepoln pepelnik v kuhinjo in nato znova na mizo položil dlani. Pravzaprav nežne, otročje dlani. Bil sem karikaturist, ne da bi sanjal, da bom kdaj postal slikar. Tudi nobene podobne želje nisem občutil. Vendar sem ga takrat, v tisti veliki gostilni, umazani, popackani, zaudarjajoči po kislici in mačkah, v prostoru s sencami, polnem nemirnih senc, želel portretirati. Tako sem čutil. Tako sem v tisti deževno otožni atmosferi, v tišini med tistimi mrzlimi, debelimi zidovi toliko bolj dočutil. Tako sem moral in slikal z besedami dvoma.

Kako naslikati svetle oči, ki za dne bežijo v noč?Kako upodobiti na listih navznoter obrnjen nasmeh?Nasmeh, ki se v oktobru ozira v april.Kako ponazoriti ustvarjalni krč?Kako razodeti krč, ki poraja verz, ki vzleti v nebo?

Ko je imel Jože za seboj osnovno šolo, se je še otrok težko ločil od doma. Ljubil je hišo, v kateri je bil rojen, ljubil je vas in lepoto pokrajine, kjer je preživel pastirska leta, ljubil vrtove, okoliške pašnike in njive in ljubil je cankarjansko mater. Vsenaokoli vse polno zelene intime, megličastih sanj in pesniške lepote. Z Donačko goro za pravljičarjenje, za vzpon duha in domišljije, za vile, palčke in čudežna bitja, za kune, veverice, volkodlake in jage babe, za metle in čarovnice, za sen kresne noči, za neštete skrivnosti, ki jih je gora skrivala in premogla. Vzpenjal se je, se vzpel na veliko goro, da bi njegovi duši odmerila težo telesa.

V tesni hiški se je gnetla številna družina. Okna so bila premajhna in duri preozke. Poletja prevroča in zime premrzle in predolge in vsi v hiši, z živalmi vred, v revščini, mama cankarjanska, oče pa preklinjal in pil.

Potovanja v Ljubljano so veliko tega spremenila. Potovanja v Ljubljano so bila dolga. Vračanja domov preko Zidanega mosta, Celja in Grobelnega pa kratka. Iz Ljubljane se je vračal s pipo v ustih, ogrnjen v sposojeni površnik. Vsi so se čudili, mama pa je vedela in jokala in molila. Sonce pa kot vse dotlej vsak dan na nebu.

114

V koordinatah domačijskih danosti, v stiski in pomanjkanju je Jože postal poet.

Zagotovo ne edini v šentflorjanski dolini. Bil pa je opažen. Opažen tudi v mestu. V Ljubljani. Njegovo ime se je pojavilo v tedanjih literar-nih revijah.

* * *

Jenko, Gregorčič in Aškerc me v šolskih letih na videmski osnovni šoli niso navdušili. Tudi zato, ker sem šolo sovražil, ker mi je izpridila moj idilični posavski prakomunizem. Njihovih pesmic se nisem nikakor znal naučiti tako, kot so jih kot za šalo zdrdrale punce. Kot jih je zdrdrala Mižigojeva Čeda. Čeprav sem poskušal. Kljub blagozvoč-nim rimam, niso obstale čez noč v glavi. Od samega začetka naprej mi je bila šola arest. Ne želim biti krivičen, priznati moram, da je odnosu med šolo in menoj botroval ate, ki je vse vrednosti življenja stavil na Karla Maya, nogomet in znamke.

Šele v peti šoli me je zadelo. Vznemiril me je Kosovel. Vznemirila me je njegova brinovka. V jesenski tihi čas …

Vse drugo v zvezi s poezijo je Jožetova zasluga, zasluga najinega prijateljevanja in dejstva, da sva oba v partizanih vzravnala hrbtenici. Oba poprej med vojno in okupacijo ponižana in zlorabljena. Oba sva doživela osvobodilni boj kot katarzo. Kljub vsemu, kar se nama je poslej namerilo. Ko smo patrioti budni prežali na sovražnika, na no-tranjega sovražnika, ki so ga vsi budni na ravni tedanje splošne zrelosti odkrili v sosedu, izgubili tla pod nogami in tisto malo humorja, ki so ga poprej premogli.

Se spominjam.Spominjam se, da sva v tem, ko sva se družila, z Jožetom pogosto

tudi prepevala. Pela vse. Od narodnih in ponarodelih in partizanskih pesmi do svete maše. Jaz sem pel melodijo, Jože pa dvignil čez. V naših herojskih časih. Oba lirika.

Ko sva se poznala, sem takoj vedel, da je Jože pesnik. Nekaj njegovih pesmi sem tudi že mimogrede poznal.

Tulipani, vi imate vedno polne čaše,meni pa ne dajo piti krčmarice vaše.

115

Njegovo poezijo, ki me je zasvojila, pa sem poslušal šele v dolgem poletju ob žalostni travi na Škotskem. V taborišču.

Tu mislim predvsem na Jožetov zgodnji ciklus pesmi, ki ga je Jože poimenoval Zemlja. Ob samosvojih metaforah so me prevzeli nepri-vajeni lirizmi. Pesmi, ki so bile ob vsem, kar je napisal in napesnil, malokrat objavljene.

Povsem edinstvena v naši poeziji in poeziji nasploh se mi pa zdi pesnitev Koleselj iz cedulike. Nisem ekspert, sem pa poezijo vseskozi v življenju veliko prebiral. Ne da bi naletel po prijemu, sporočilnosti in obliki na kaj podobnega. Verjetno bo tudi to treba šele odkriti.

Slike z besedami v gostilni v Mirni nisem končal. Zgodilo se je tudi tisto, česar sva se oba bala. So mi pa v spominu na tisto krmežljavo jutro v nočni gostilni ostale njegove roke. Njegove mehke in nežne roke z lepo oblikovanimi prsti.

116

117

Mirna

Najprej velika tihota.Potem velika samota.Potem lepota podeželske jeseni, ki jo slačijo vetri.V času, ko noben kruh ni dolgo topel.Tako se je iztekel moj litijski čas.

Vas se je imenovala Mirna na Dolenjskem. Z istim imenom kot reka ob vasi.

V  Mirno na Dolenjskem me je z Jožetom Šmitom poslala vojna oblast, da bi v Mirni na Dolenjskem pričakala starešino iz Ljubljane, iz komande IV. armade, z odlokom in naslovom enote, v katero sva bila po razformiranju XV. divizije dodeljena. In ob Jožetu in meni vsaj še deset drugih nerazporejenih borcev.

V  Mirno sva prispela pod z oblaki zavešenim nebom, z več vode v oblakih kot v rečnem koritu. Reka pa na pogled globlja na površini kot na dnu. Če bi sodil po turobnem razpoloženju, sva prišla na konec sveta.

Nastanili smo se v veliki hiši z mogočnimi zidovi in majhnimi okenci. Mimo lastne volje sem se znašel nekje, kamor ni segla nobena obljuba. V kraju, kjer se ne bi nikoli iskal. Če bi se zgodilo aprila, maja, avgusta ali septembra, bi vedel, da gre za muhasto naključje. Če pa se to zgodi v času, ko se iz rečnega korita z meglo dvigajo črne vile, ki sem jih odkril na trgatvi v Abinem Volovniku, te obsede samota. Se je že zgodilo, kot iz pozabe in podzavesti vznikle cunjaste prilike, kot da gre za nikoli presežen dialog med prividnostjo, čustvi in domišljijo. Ni zastonj zapisal William. Iz take smo snovi kot sanje.

Nemočnemu se izmakne slednja treznost, zapustijo te besede, v pogledih se zadrgnejo obzorja, kazalci na urah se zaustavijo.

Zgodi se ne-čas, ki iz zemljevidov izbriše vse oznake, vse poldnev-nike in vzporednike, zavesi hoste, drevesa in hiše, izniči gravitacijo. S prvim mrakom pa preobrazi vse vidno in otipljivo.

118

Čas, ki brez kazalcev poraja liturgične trenutke. Ko noben otrok ne zavpije, ko nobena starka ne zastoka, ko noben pijanec ne preklinja, ko nihče ne greši. Nekaj, kar nerojeno za hip zaživi, kar mrtvo traja, kar je, čeprav ni.

Ne-čas mesečnikov, božjastnikov, kvartalnih pijancev, vrvohodcev, samomorilcev, norcev in genijev. Ne-čas nedeljskih pesnikov in da ne pozabim. Nastanili smo se v gostilni.

Iz gostilne sem šel na potep, da bi dihal, da bi se nadihal. Razen psa s spodvitim repom brez prepoznavne pasme nisem srečal žive duše. Pa tudi pes ni bil kot so psi nasploh, ni dvignil ušes, ni pomahal z repom, ni gledal ne vohal. Izognil se me je v velikem loku. Bolj kot tekel se je plazil, med vogali težkih, debelih zidov, med hišami, ki jih vse bolj zavešene nisem štel. Sem pa ob pogledu nanje pomislil, da so vojna leta v njih pustila več žalosti in strahu kot moških.

Zamočvirjena zemlja, po kateri sem stopal, se je zlahka podajala. Koraki, ki jih je od zadaj naprej zalivala voda, so glasno cmokali. Cmok, cmok mi je sledilo do ovinka. Ne da bi vedel ali ob reki navzgor ali ob reki navzdol.

Ustavil sem se pod mogočnim drevesom, edinim drevesom. Drevesom kot spomenik: iz črnega debla so v vse štiri strani uhajale goste, prepletene veje in se z vejicami na konceh spletale v črno čipko.

Reka pod drevesom pa nagnita, ujeta v rokav, povsem brezupna. Enaka koži umirajočega starca, ki se mu v zadnjih vzdihljajih na višnjevih ustnicah nabira pena.

Da se ne bi ob tej neveseli scenografiji zamočviril tudi sam, sem se obrnil in se cmok, cmok vrnil v gostilno.

Gostilniška soba je bila prostorna in temačna. Z  majhnimi, prek-rižanimi okni, nizkim lesenim stropom, nepogrnjenimi mizami, do-trpelimi klopmi in stoli. Z vonjem po cenenem tobaku, kislem vinu, česnu, žarki slanini, naduhi, revmatizmu in sklerozi in veliko krušno pečjo, s kuriščem v kuhinji.

Ko se je znočilo, je pod stropom zabrlela šibka luč in spremenila gostilniško sobo v senčni teater. Kužno vseobsežno samoto je obrobil lajež dveh ali treh psov.

119

Borci, ki so prišli v Mirno z Jožetom in menoj, so za mizami metali karte. S kletvicami in pljuvanjem, glasni in prepirljivi, s fiziognomija-mi, povzetimi po nemških ekspresionistih.

Ne spominjam se, ali smo večerjali ali ne. Polegli smo vsekakor zgodaj. Polegli po lesenem podu v veliki sobi nad gostilno. Kakor je kdo vedel in znal. Nekdo je prehitro zaspal v basovski legi.

Za dober sen je bila noč prekratka. Za mehur, prepoln gostilniške kislice, pa predolga.

Sledil je dan s krmežljavim jutrom, čeprav so megle popustile. V  motni, jutranji svetlobi so postali zidovi znova snovni in težki. Vstajali smo vsak zase. Vsak zase po stopnicah navzdol.

* * *

V  gostilni za mizo z izpraznjenim pepelnikom sem se spomnil, da sem pred leti z Abo v sosednji vasi (imena se ne spominjam več) preživel del poletnih počitnic. Obiskala sva strica Feliksa, ki je bil tedaj zaposlen pri gradnji železniške proge Sevnica - Šentjanž. Stric Feliks, ki se je preimenoval v Srečka, mi je bil od detinskih let naprej pri srcu.

V Mirni strica Feliksa nisem dosti videl. Vstajal je pred nama z Abo. Kavo je popil stoje in v srajci s kratkimi rokavi in metuljčkom pod vratom odhitel na delo. Dolenčev Emil, Feliksov prijatelj, je trdil, da je Feliks kot Errol Flynn, filmski zvezdnik, ki je igral Poročnika indijske brigade in na konju jurišal na Balaklave (Turčija).

Aba in jaz sva tisto poletje na počitnicah vsak po svoje ubijala čas. Soba v hiši na postaji, v kateri sva spala, je dišala po kutinah, ki pa jih ni bilo videti. Meni je bilo vseeno.

Bolj kot kutine me je zanimal nekdo, ki je Abo vsak dan obiskal. Spominjam se samo, da sem temu vsak dan sveže obritemu možakarju rekel stric.

Stric je Abi govoril o lipanih. O lipanih je govoril, kot da gre za pra-vljična bitja. Ne da bi jaz vedel, da so lipani ribe.

Za mizo z izpraznjenim pepelnikom sem se ob Abi, stricu Feliksu in stricu, ki je obiskoval Abo, spomnil tudi zobobola, ki me je nepo-pustljivo mučil in sem ga krotil s požirki mrzle studenčnice iz vodnjaka pred hišo. Voda je zares tudi pomagala.

120

Reka je bila še vedno ista, še vedno je tekla v isto smer. Od nekod za hribom proti Boštajnu, še naprej v istem koritu in vendar ne več ista.

Načela jo je vojna. Vojne in povojne odplake.Kot ljudje in gore imajo tudi reke svoja življenja. V nas vedno teče

neka reka. V meni ostaja Sava s petega joha pod Krškim mostom. Se pravi nekdanjega lesenega mosta, ki je povezoval Videm s Krškim. Mojstrovine, tesarske domišljije, ki je ni več, ki bi bila, če bi še bila dandanes, edinstvena instalacija.

Spomnim se, kje so bili pod njim največji vrtinci, ki smo jih pogumni mulci v doraščajočih letih drug za drugim premagovali. Še posebno, odkar je nekdo utonil.

Nikoli nisem pomislil, da se reke tudi starajo. Kot dedki, babice in neporočene tete. Bil sem prepričan, da so reke večne. Kot so muhe, vrabci, mravlje, oblaki in kratkovidne učiteljice na osovraženih vaških šolah.

* * *

Sede za mizo z izpraznjenim pepelnikom sem čakal Jožeta in opazoval fante, ki so znova metali karte. Z neprespanimi lici, oteklimi očmi in zehanjem na stežaj. Besede, ki so jih nasekane na zloge, prestregla ušesa, se niso znale povezati v povedne stavke.

Naposled se je prikazal Jože.

121

Mama

Spremenil se je ate, odrasla je Breda, spremenila se je tudi Aba, mama pa je ostala ista, še naprej svetniška samica v oltarju, ki se je čas ne dotakne. Lilit, mitično prapočelo življenja.

Ko so Unskoldi postali Unschuldi, ko so se ponemčeni v avstroogr-skih uniformah že nekaj generacij vojskovali, se v vojaški hierarhiji vzpenjali pod oblake, so si ob vseh priznanjih, odlikovanjih, lentah, medaljah in slavi želeli še plemiški naslov.

Cesar se je Unschuldom za služnost oddolžil s fevdom na Moravskem, ni jim pa požegnal krvi.

V  črno-beli optiki nekdanjih severnjakov, zadrtih poštenjakov in moralistov ni bilo dovolj igrivosti in domiselnosti, da bi si kupili k priimku želeno aristokratsko predpono.

Zagledanost v grajske gospodične, baronese in grofice je kot neusli-šana želja dozorela šele, ko je začela njihova težka kri pešati, na robu carjevine, v slovenskem Posavju, kot šentjanževka v mamini fiziogno-miji.

Utelesila se je v dolge, lepo oblikovane noge, visok stas, dovršeno hojo, skladnost dozorele aristokratske lepote. Nič na nji ni bilo posiljeno, nič obrobno, nič slučajno. Še najmanj izrazite so se zdele mamine ustnice. Nevtralne, poudarjeno severnjaške, bolj trezne kot čutne, s kotički dvignjenimi, kot so upodobljene pri znanih antičnih lepoticah. Oči pa daljnovidne, vsevedne, vsevidne. Izrisane pod visokim čelom severnja-ških prednikov. S svetlimi, bujnimi lasmi, ki jih je še dodatno svetlila. Podeželska lepota lepih Kacjank se je v nji srečno prekrižala s tisto, ki so jo s severa na jug nosili svetlolasi in svetlooki severnjaki. Kot skrinjo zaveze.

Gube mame kljub letom, krizi in vojni niso načele. Tudi očetova stranpotja se v njih niso izrisala. Sploh pa ni bilo v njenih potezah nobene zaletavosti, nestrpnosti in tudi ne nobene naveličanosti. Vrat ji je vseskozi ostajal gotsko slok in mladosten. Bila pa je tokrat - ob drugem srečanju po osvoboditvi, za spoznanje manj negovana, kot sem je bil navajen od poprej, čeprav je mama komaj kdaj uporabljala ličila.

Medtem ko je očetov glas padel v globoko, basovsko lego, je ostajal mamin alt mladosten.

122

Kot ate je tudi mama tožila, da jo načenja starost. Da ji zvečer otekajo noge, da čuti bolečine v križu, da jo zbada v prsih, da jo daje sapa, da se ji pred očmi megli ter še vse tisto, kar so, nasploh zdravim posavskim samicam, navrgle v nedogled ponavljane ženske marnje.

Povedala je tudi, da se ponoči pogosto zbuja. Da z Bredo nima skrbi, da bo tudi ateja porihtala, da jo pa skrbi Aba, ki pričakuje Feliksa, ki je po osvoboditvi izginil. Kot kaže, ni več med živimi.

Z dolgim, vprašujočim pogledom se je zavrtala vame. Mislim, da so ga naši.

Ate, ves v senci, z globoko sklonjeno glavo, je zagrgral Pem ti sunce.

Mama pa nadaljevala:Kaj naj še rečem, nimam besed, Naš Feliks, naš dobri Srečko, je, kot

se je to rado dogajalo Unschuldom, svojo srečo zamočil.Sem jim rekla, da se govori, da je šel v Italijo, da nekateri trdijo, da

je odšel v Ameriko, zagvišno v Ameriko, menda v Argentino, da se bo že oglasil, ko bo čas za to.

Ampak kar naprej, v nedogled jih tudi ne bomo mogli farbati.Ti rečem, da so mama še bolj prifliknjeni kot poprej, a še zmerom

bistri, vse hočejo vedeti. Vse jih zanima, v vse vtaknejo svoj šušasti nos. So še zmerom žleht, kadar se ga nacugajo.

Med besedami sva se z mamo kot od detinskih let naprej pogledova-la od strani, se sporazumela brez besed. Se pa mama ni mogla predolgo zadržati, da se me ne bi lotila s svojimi vprašanji.

Jaz pa vem, da si ti moj Žoži.Kot me je klicala, kadar sva bila najbolj zaupljiva.Grivo, ki jo imaš, bi si pa vseeno lahko postrigel. Saj nisi več v hosti.

In nikar mi ne reci, da so zdaj moderne perike.Ate je med najinim pogovorom še naprej v prazno dvigal in spuščal

desnico.Naposled je mama le vprašala tisto, kar jo je najbolj zanimalo.Nič nisi povedal, če imaš kakšno debiče? Beseda je mamina izmišljija,

sinonim za dekle.Odkimal sem, mama pa je nadaljevala:Potem pa še to povej, kdaj te bodo demobilizirali. In kaj misliš potem

početi?Povedal sem, da sem se vpisal na univerzo. Ne da bi dokončal stavek

je mama vprašala: A na arhitekturo?

123

Povedal sem, da na filozofijo - na primerjalno književnost in umetnostno zgodovino. Mama ni zmogla prikriti razočaranja. Če si se že tako odločil, je nadaljevala, mi tudi še povej, kaj pa boš počel potem.

S krčevitim sunkom se je iz povešene sence dvignila atejeva glava. Znova je zarohnel.

Pem ti sunce, ne rin f poba, dost je star.Z enim očesom je gledal vame, z drugim je škilil v mamo, na oba

jezen. Z naporom se je oprl na roke, se dvignil iz naslanjača in odracal na stranišče.

Mama se je, ko so se za atejem zaprla vrata, nagnila proti meni in šepnila.

A vidiš, kako gre takoj v luft?A vidiš, kako je slab? Nič ne skrbi, ga bom porihtala. Je pa siten kot

drek. Pa še to ti moram povedati, mi je rekel Petričev Franci, bil je z atetom v lagru, srečala sem ga na štacjonu, vozi se v Ljubljano, da jih je ate v lagru vse držal pokonci. Pa čeprav je bil v skupini najstarejši. Je rekel, da so vsi jamrali, ate pa nikoli.

Je rekel, da ne ve, kako bi bilo, če ne bi bilo ateta. Pa še to je rekel, da naj nič ne skrbim, da se bo našlo delo tudi za njega. Da ve, je rekel, da bodo tudi ti novi, ki zdaj regirajo, potrebovali strokovnjake. kot je ate. Je rekel, da to pozitivno ve. Ko sem mu potožila, da ate v nič ne verjame, je rekel, naj malo potrpim.

Atetu nisem nič rekla. Sam Bog daj, da bi bilo res tako.Ko se je ate vrnil v sobo, se je mama dvignila. Znova je odšla v

kuhinjo in se čez nekaj časa vrnila z medom v kozarcu in lipovim čajem v vrčku, s krožnički, skodelicami in žličkami na pladnju.

Zvečer se prileže, je rekla. Med sem pa prišparala, zaradi bolezni, človek nikoli ne ve.

Nismo še posrebali čaja, ko so zaškripala vhodna vrata. Na hodniku so zadoneli koraki, po težkih, korakih sem prepoznal škornje. V tem je tudi že nekdo trkal na vrata. Mama je zaklicala: Samo naprej - samo naprej.

V sobo sta vstopila dva stotnika, mladeniča med dvajsetimi in pe-tindvajsetimi, z vojaškimi našitki, medtem ko je imela tretja poročnica komisarske našitke - politične. Poročnik je bila dvajsetletna komisarka. Vsi trije so bili člani štaba krajiške proletarske brigade. Mama jih je

124

povabila, naj prisedejo. Z  Bredo sva se, da bi lahko prišleki sedli, s stolov presedla na otomano. Mama je še enkrat odhitela v kuhinjo in se, še preden smo se za mizo sedeči dobro ogledali in razgovorili, vrnila s tremi krožnički in tremi skodelicami.

Pogovarjali smo se, kot se je tedaj govorilo. O vojni, vojni in še enkrat o vojni.

Trije častniki so skupaj premogli štiri medalje. Vsak po eno na modrem trakcu, Milan pa dodatno za hrabrost na rdečem.

Milan, ki se je zdel med tremi najbolj pomemben, ni bil zgovoren. Se je pa toliko bolj razgovoril Gajo. Govoril je z jezikom zanesenega vernika.

S pridevniško obloženim, plemenskim vokabularjem in občasnimi guslarskimi vložki.

Komisarka se z besedo ni silila.Povedala pa je dovolj, da sem presodil, da obvlada tri jezike. Jezik

skope zemlje, na kateri je v pomanjkanju zrasla, mitični jezik prednikov, gozdarjev, drvarjev pastirjev in junakov, in Leninov jezik, ki je v nji vzhajal kot nedeljsko testo.

Bilo je pozno, ko so se častniki poslovili. Ko smo ostali sami, je Breda odšla v podstrešno sobo za goste z oknom s pogledom na Libno.

Ate, mama in jaz smo posedeli, malo srečni, malo žalostni.

125

Ženske, vera in politka v naši hiši

V naši družini so bile žene pobožne. Vsako nedeljo so hodile k do-poldanski deseti maši. In molile. Molile tudi za tiste, ki so šli mimo cerkve v gostilno.

Včasih so šle tudi k večernicam. K obhajilu obvezno. Ne da bi kdaj v svojo pobožnosti zamešale cerkev s politiko. Politika je itak samo za moške.

Tisto, kar so doma za mizo o politiki marnjali možje, jih ni načelo. Liberalci pač. Ostale so zveste veri. Zveste, kot vse poštene in častne žene. Zveste Bogu, Devici Mariji, svetnikom in mučenikom.

Cerkev pa kot vedno po svoje, ne da bi bilo potrebno obujati zle duhove preteklosti.

Najprej v Španiji. V državljanski vojni se je spajdašila z generalom Francom.

In na Portugalskem s njegovim kolegom in diktatorjem Salazarjem.V Čilu s Pinochetom.V Argentini z Bogu in cerkvi vdanimi generali.In po volji ljubljanske škofije v Sloveniji z okupatorjem. Z domobran-

ci, ki so okupatorju prisegli, se zanj borili. Ki so zanj sestavljali spiske talcev in spiske deportirancev v koncentracijska taborišča, ob tem pa mižali ob holokavstu, ob pomoru šestih milijonov judov. Pomagali pa vojnim zločincem pri begu iz zle preteklosti. Raznim Mendelejem, Pavelićem in podobnim pajdašem.

126

127

Peza molka

Legel sem v salonu, kjer mi je mama na hitrico postlala.Čeprav neskončno truden, nisem mogel zaspati.Misli so ubirale rakovo pot, ko je noč valovala nazaj v večer.V Mirno, Litijo, Liko, Leigh, Škotsko in Normandijo.V ajdovskih mislih sem si prigovarjal, da bo treba najti odrešilno

razlago za vse, kar se je zgodilo, tudi za nestorjene grehe.Vedel, da za tiste storjene nad menoj, ne bo nihče nič vprašal.

V krogu sredotežnih misli sta ob meni ostajala oče in mati:Oče - kot oče, kot je vedno bil, ki mu je bila duša telo, mama - kot

mama, ki ji je telo ostajalo duša.Resnicam, ki so jih za civilizacijo, ki nas opredeljuje, zakoliči-

li misleci sedemnajstega stoletja, tokrat nisem odpiral vrata. Prepoln nasprotij, načrtov, pričakovanj, čustvene podhranjenosti, miselne bi-polarnosti in živega peska. Zavedal sem se, da me tudi to spoznanje nekje čaka. Kasneje, ko sem se srečal z Levy Straussom, Structures ele-mentaires de la parente in Tristes Tropiques, se nisem čudil, da je, ko je doumel, da vsa učenost temelji na troedinosti hegeljanske dialektike - tezi, antitezi in sintezi, pobegnil v Amazonijo k indijancem.

Ob očetu in njegovem molku sem se počutil naplavljen. S spomini na komolcih in kilometrih v nogah.

Ob vsem tistem, kar je ate z molkom tovoril, je ostajal za bodečo žico med smrtoglavci v klavnici Normandije, v žalostnem škotskem poletju s poležano travo, ki si nikoli ne opomore, v taborišču, obkrože-nim z bodečo žico, zagozdi dvojnih vrat, ki se ne odpirajo. Kot v krsti s koleni pod brado. In vegetiral kot inkovska mumija.

Kako naj besedam povrnem mrtvoudnost, tisti medvojni polsvet, ki je očem odvzel nebo, ptice in zvezde in daljavo?

Preživel sem dolgo noč. Drevesa so ostala negibna.Ne da bi se zavedel neboleče izčrpanosti.

128

129

Komisarka

Podobna je bila podeželski inačici renesančnih gospa Lucasa Cranacha.

Po Abinih besedah cvetni nedelji.Okoli vratu sicer ni imela zlatih verižic, kot Cranachove dame,

imela pa je na partizanskem jopiču nekaj obrobne pozlate in blestečo se medaljo.

Vsega – kar je tedaj premogla domišljija mladeniške poželjivosti, je bilo na nji na pretek za bogato pašo oči.

Bila je ljubko ritasta, bila je vznemirljivo prsata. Ob svetlo kostanje-vih, srednje pristriženih kodrih in zapeljivem nasmehu, je imela sinje oči. Dlani, krojene po materi in babici, vajenima rovnice, srpa, grabelj. sekire, hoste in zemlje, a se je nosila, kot da je v partizanih. Nohti na kratkih prstih so bili plitvo vsajeni v tkivo kože. Nosila se je, kot da je v partizanih opravila plesni tečaj.

Naslednje dopoldne sva po obvezni jutranji kavi z očetom prekla-dala znamke, polagala karte in modrovala o nogometu. Ateja so ob neizogibni cigareti bolj kot vse drugo zanimali Dinamo, Partizan in Crvena zvezda. In možnosti, ki so jih v tej elitni združbi imeli žogobr-carji lendavske Nafte.

Ob desetih nama je mama v spalnico prinesla turško. Precej razdišano - a vendar. Dovolj tudi za Abo.

Popoldne je bilo kratko, hitro, s prezgodnjim mrakom in copati na nogah.

Še pred nočjo, čeprav je bila ura še zgodnja, so v hišo znova vstopili trije oficirji.

Radojko - komisarko sem srečal še pred tem na hodniku pred kuhinjo. Z razburkano meseno kaleidoskopijo od Adama in Eve naprej.

Do odhoda v Istro je preostala samo noč.

* * *

Zbegan, kot sem bil, in začaran, kot sem vse bolj postajal, se je čas po polžje iztekal, kot da vse ure stavkajo. Komaj priseben, sem ob večerji, po ohrovtu s krompirjem in ocvirki, obsedel za mizo.

130

Trenutki med zadrego in poželenjem so mejili na agonijo. Nisem mogel več. Nisem vzdržal, stekel sem po stopnicah v podstrešne prostore in postal na podestu pred vrati. V čumnato, v kateri je mama nastanila komisarko. Roka se je iztegnila in porinila medeninasto kljuko navzdol.

Radojka - komisarka se je v mehko zamračenem, a bolj hladnem prostoru, s telesom z iztegnjenimi nogami, s spodvitimi rokami pod glavo in razpuščenimi lasmi na beli blazini, podaljšala v dolžino razvle-čeno senco.

Iz te sence senc je bledo kot lampijon izstopal obli obraz z visokim čelom, odprtimi usti in prednjimi, gornjimi zobmi. Omahoval sem le za hip.

Na sebi ni imela več dolame z medaljo in zlatimi našitki.

Začelo se je s pridušenimi šepeti - zlogi med jezikom in zobmi. V jeziku davne Altamire.

Vstajenje mesa.Oklenil sem se je kot polip.Se počutil kot Napoleon pred Moskvo.Stekla je brezbesedna igra, kot da to počneva prva na svetu. Dvoje-

zično.Tudi komisarka ni vzdržala. Kljub temu me je odganjala, lovila za

roke, me tepla, se z menoj vozlala.Viharno dogajanje med nama je maličila postelja. Ob slednjem

premiku je zaječala. Prazni glasovi v temo. Vmes sva zadihana lovila zrak.

Z glavo, obrnjeno proti zidu, se je še naprej izmikala. Prepustila mi je na blazini razsute kodre. V nekaj trenutkih sem jih imel polna usta. Z okusom po prvi košnji, Abinih kutinah in zimskih hruškah.

Potem se je zgodilo.Glavo, ki se je nenehno izmikala in skrivala, je sunkovito dvignila.

Ponudila se je drhteča s priprtimi očmi.Kot se je začelo, se je nadaljevalo. Nakar se je Radojka, kot da sem

prekršil nepisana pravila igre, znova začela braniti. Postelja je znova ječala. Preskočila sva v simultanko z dvema otvoritvama.

Zvečer zasenčene modre roženice so postale mačje, smaragdne, v odtenku barvila, ki ga slikarji poznajo kot schweinfurter grün (pariško oz. smaragdno zelena).

131

Na vojaške gumbe, zadrge, sponke in pentlje sem se slabo spoznal. Vse je bilo drugače, kot sem si bil to vnaprej predstavljal. Sem pa mimogrede ugotavljal, da ni premogla nobene prefinjene - kožo božajoče tkanine. Nobene svile, nobene mehke, nežne majice. Nobenih vznemirljivih, dekorativnih čipk - proletarka pač. Ob bombažu sem otipal zgolj grobo laneno platno. Zares svilena je bila samo njena koža.

Postelja nama je bila nezanesljiva barka. Preozka in preglasna.Nisem vedel, da so med vsemi sesalci na planetu ženske najmanj

predvidljiva bitja.Ne vem, kaj jo je pičilo, da se je, ko so stvari stekle, znova uprla.Podoživel sem prvo, drugo, četrto in peto ofenzivo. Vse njene,

preden je omagala.Po peti ofenzivi so postali Rašini prsti pametni in praktični. Odpeli

so gumbe na moji srajci, obdelali ključnice in lopatice in se od popka navzgor zakopali v moje podpazduhe.

Moji prsti so planinarili po njenih dojkah. Z vzponi največje težav-nostne stopnje. Rabila sva počitek. Potem pa spet znova. Najprej skozi oči obarvani dolgi smaragdni pogledi. Potem pa prsti in dlani, rahlo razprta usta in zobje, dihanje in postelja.

Jastrebi. Na poti, obeleženi z od vetra, mraza in od sonca izluženimi okostji.

Komisarka je bila znova komisarka in jaz spet jaz. Postelja je bila spet postelja.

Bila je prva, ki je spregovorila.Misli si, kar hočeš, ne misli pa, da sem takšna.Iste besede bi lahko izustil tudi sam. V partiji šaha, ki sva jo igrala,

sva stavila na tekače in konje ter pozabila na kmete.

Čas se je vrnil s kembljem v zvoniku. Rad bi ji povedal nekaj lepega. Nekaj za tihe ure, ko budilke obnemijo, ko se kazalci na številčnici za-ustavijo. Ničesar nisem izdavil.

Dihala je mimo mene. Potem se je iz kolka ven prevalila v desno prek leve noge in šepnila.

Poslušaj me, mali, dosegel si, kar si hotel. Nisem tvoja personalka, da bi te spraševala. Vse, vse je v redu. Ne pozabi, da imam jutri naporen dan. Že ob sedmih imam predavanje. O NEP. Odprl sem usta, da bi karkoli rekel, komisarka mi jih je pokrila z dlanjo:

132

Pomiri se, ne filozofiraj.Ne da bi se premaknil, je postelja znova zaihtela. Belo čelo nad sma-

ragdnimi očmi se je ponudilo kot list papirja za intimni monolog:Da boš vedela, da boš vedela komisarka, Da boš vedela ženska – da

sem bil na smrt prestrašen, preden sem vstopil v to sobico. Preden sem se upal. Vedel sem samo, da moram. Preden sem te dočakal, sem popisal nekaj dnevnikov. Pa čeprav sem pisal samo o vremenu. Če bi brala, bi mislila, da sem nor. Če bi poškilila v mojo karakteristiko, bi se prestrašila, kot se je prestrašila štabna Bernardka, ko je v nji prebrala oznako »koz-mopolit«. Ni vedela, kaj to pomeni. Vnaprej sem vedel, da se bo zgodilo.

Široki rob ovratnika njenega angleškega vojaškega plašča je prepolo-vil belo sapo. Postelja je znova zastokala.

Mali.Kaj?Nikar ne zaspiSaj ne spim.Ti je dobro?Dobro.Meni tudi.Tudi?Tudi.Se tebi spi?Kje pa.Pa si rekla.Pozabi, kaj sem rekla.

Postelja je znova škripnila.Njeni prsti in dlani še vedno na mojih lopaticah. Vprašala je, Kaj je to?Odgovoril sem Koža in kosti. Vprašala še enkrat, Lopatica?Lopatica.

Znova se je vznemirila.In jaz tudi.Moje roke pa so silile v njeno mednožje.Še enkrat se je odločno uprla. Nisem odnehal, nič ni pomagalo.Ni za v besede.Nehaj, je rekla, preveč govoriš.

133

V vozlišču oblačil, perila, rjuh, odej, objemov in zadreg, se je brez besed vse ponovilo.

Mislil sem, da bo postelja izdihnila. Prekoračila sva sovražne ofenzive.

Mrknil sem v zakotje greha. Z  delčkom budne zavesti sem se spomnil, da sem nekje čital, da se po vsakem ljubljenju malo umre.

Preden so se zbudili petelini, je komisarka nekaj govorila. Sama vase. Ko je opazila, da sem buden tudi jaz, sva pametno molčala. Da ne bi besede odčarale milosti bežnega srečanja. Ne bom težil. Vse drugo vedo danes že osnovnošolci. Obrnila se je proti zidu, proč od mene in mi ponudila goli hrbet.

Jezik se je izvil kot polž. Premeril je razdaljo med njeno desno in levo lopatico. Za njim je kot za polžem ostajala srebrna sled. Ne da bi na kar koli pomislil, se je med lopaticama izpisalo ime, ki ni bilo njeno.

134

135

Oh, kako je dolga, dolga pot iz tujine pa do doma

Brigadno himno je spesnil Jože Šmit.Uglasbil pa jo je Filip Bernard.

Resnična himna brigade pa se je še pred Šmitom po naključju ponudila nekomu od pojočih Štajercev v taborišču Woodhousely na Škotskem.

Tekst k spevni melodiji se je nenehno menjal.Pesem nas je spremljala od taborišča pri Edinburghu do Leigha,

mesteca ob izlivu Temze v morje. In naprej do Neaplja, Gravine, Splita in Biograda, v Liko prek Jezeran, Bele krajine, Velikih Lašč do Ljubljane.

Oh, kako je dolga, dolga potiz tujine pa do doma,cesta bela je tako tako,sonček sije na zemljo,na to dolgo, dolgo pot.

Preden je brigada krenila v Liko, jo je v Poličniku obiskal general Stane Potočar – Lazar.

Ne vem, kaj ga je zaneslo v Dalmacijo, ne, kam je bil namenjen.Je pa po obisku propagandnega odseka brigade izrazil željo, da bi se

mu pridružil.Rado me ni dal. Pa tudi general ni sitnaril.Ne spominjam se več, kaj se je v zvezi s tem obiskom zgodilo in

zakaj sem postal vojni dopisnik tedaj ustanovljene Slobodne Dalmacije ter prejel pomembno prepustnico, ki mi je omogočala svobodno in neomejeno gibanje tako na osvobojenem kot na neosvobojenem ozemlju.

Kot dopisnik sem se v Liki klatil na valujočem robu fronte. Ne da bi se vedno zavedal, kje so naši, kje ustaši. Pokalo je itak vsepovsod.

Nekaterih dogodkov, ki jih ne bi smel pozabiti, se ne spominjam več, nekaterih se spomnim samo na pol in zaznavam kot filmske kadre iz-gubljenega filma.

136

Partizanom sem se pridružil, da bi se boril zoper okupatorja. Za katerega sem bil po njegovi rasni teoriji uporaben zgolj kot slovanski mrčes, ki ga je vse dotlej poniževal in izkoriščal.

V  Dalmaciji, kjer smo se v Splitu izkrcali, so bili najhujši boji že mimo. Posledice so bile najbolj očitne v porušenem Zadru in liških pravoslavnih vaseh.

Napovedi, da nas bo sovražnik pričakal v Liki, so bile točne.Bolj ko smo se bližali Gospiću, hujši so bili spopadi. Poskrile so se

vrane. Poskrili so se krokarji in ujede. Za nami Velebit, pred nami ravnina.Blodil sem pod izpraznjenim nebom. Noge so me nosile same od

sebe po ostrorobem kamenju. Vmes pa puške in strojnice in rafali s svetlečimi izstrelki. Kot čačke na maminih krojnih polah. Kot sikanje davnih nevidnih kač v Žahovcu nad kapelico.

Mine so orale kamen, kamen pa tako na tleh kot v zraku. Vmes pa gluha tihota in zajec na luni.

Pisal sem na kolenih.Spominjam se, da sem koračil vzporedno s tiri nekdanje ozkotirne

železnice.Ustavil sem se ob menda edini zidani čuvajnici in vanjo vstopil.

V  prostor z mizo, dvema stoloma, posteljo in zakurjeno pečjo - gašperčkom na treh tenkih nožicah ter raznimi tehničnimi napravami, ki niso nikomur več služile. In mladenka v hlačah, z dolgimi lasmi, velikimi očmi in debelim puloverjem.

Bila je mojih let. Dal sem ji nemogočo UNRA konzervo z rozinami in fižolom.

Sonce je bilo še visoko. Punci sem rekel, da se bom vrnil na večerjo in v postelji pod železjem prespal. Skoraj tako se je tudi zgodilo.

Vrnil sem se pozno. Sonce je že zašlo.Punca pa v postelji. Ponudil sem ji, da bi večerjo delila. Ni hotela.Potem sem oblečen legel k punci z razpuščenimi lasmi, velikimi

očmi, v puloverju in hlačah.Nekaj časa sva drug v drugega dihala. Brez vzdihov in grlenih

besed. Potem pa, ne vem, kako naj povem, me je zaneslo. Potem sva se ruvala. V hlačah in puloverju se je besno branila. Tudi z nohti in zobmi. Razkopala sva posteljo z odejami in oblačili z vonjem po ženski. Postalo je mučno. Naposled je globoko zadihana popustila. In nekaj trenutkov počivala. Potem sem segel pod debelo blazino pod njeno glavo. In otipal velik kuhinjski nož.

137

Ona pa histerično, na ves glas, da smo partizani dan poprej ubili njenega fanta. Ustaša, ki ga je ljubila. Da se je zaklela, da ga bo maščevala. Iz teme je izvlekla ohlapno ogrinjalo, se omotala, odprla vrata in zbežala.

V ključavnici je ostal ključ.Za njo sem ga dvakrat obrnil.

Dva dni kasneje sem koračil s kulturnikom drugega bataljona Stankom Pahičem po kamenju pod poležanim obzorjem. Znova lunatični pejsaž brez kože. Z občutkom, da sva zašla, da sva se izgubila.

Vstopila sva v prvo hiško na robu naselja. Skozi edina vrata v črno kuhinjo. V dražljivi prostor z vonjem po hrani. Po mesu, ostrih začimbah in sajah. Ob kotlu na kurišču pa starka, v kosmato ponjavo zavita.

Midva pa, ne da bi naju starka sploh pogledala: Bako, gdje su drugovi?Z roko je pokazala na zadnja, dvokrilna vrata. Vendar niso bili naši,

bili so ustaši. Okoli trideset, ne da bi štel.V takem ne pomaga nobena pamet.Zdi se mi, da sem pritisnil na petelina angleškega tomyguna in

zbežal. Spominjam se lesene ograde vzdolž ceste, višje od naših glav. Za to ogrado sva zdirjala, rešetale so jo krogle za nama.

Tako sva pridirjala do zadnje hiške. Z vrati, odprtimi v štalo. V štali pa starec, žena in nekaj otrok. In solze in vreščanje.

Midva pa povsem samogibno, eden v jasli, drugi v gnoj.Angleške ropotuljice se ne spomnim več. Spomnim se samo bombe.

Ročne kragujevačke bombe. S to bombo v desnici sem zapretil starcu. Nič ni rekel, je pa razumel.

Vpitje zasledovalcev se je bližalo. Starca so klicali po imenu. In starec je poklical nazaj. Da je pravkar nekdo tekel mimo. Potem pa visok ženski glas. Partizani.

138

139

Spomin na dogodek ob reki

Veliko sem razmišljal o smiselnosti pisanja, preden sem se odločil, da se bom izognil travmatičnim dogodkom.

Ni jih bilo veliko, so pa bili.Vseskozi sem občudoval tiste, ki so preživeli štiri leta slabo nahra-

njeni, slabo oboroženi, podhranjeni, tudi z nogami v snegu.Preživeli rane, tifus, zbege, ofenzive in izdaje.

O strahu in pogumu ne bom pisal. Je že napisano.

Ne morem se pa izogniti tragediji, ki sem ji bil priča v Liki, ob reki z istim imenom. Najprej z očmi, ki so gledale, potem s celim telesom.

Dogodek, ob katerem odpove slednja pozaba.Bilo je v bojih za Gospić.Bolj ko smo se bližali mestu, bolj srditi so postajali.Na razvlečenem bojišču vzdolž reke je našemu drugemu bataljonu

uspel preboj na nasprotnikovo stran. Po vnaprej pripravljenem strate-škem načrtu naj bi isto naredila proslavljena brigada na našem desnem boku. A ji žal ni uspelo. Ob boku prekomorcev je zazijal nezaščiten žep in nasprotniku ponudil idealno priliko za protinapad. Ustaši so to tudi izkoristili.

Napadalna konica prekomorcev, ki je predrla sovražnikovo obrambo, se je v nekaj trenutkih sesula.

Sem gledal, samo gledal. Kot se gledajo na filmskem platnu nore dirke na življenje in smrt.

Vse ob počasni, globoki, leni vodi. ki nas je s koritom pod gorami delila. Nabite s sovraštvom, orožjem, noži in podivjanimi psi, ki so preživeli poboje svojih nekdanjih gospodarjev.

Ponoči nismo smeli kuriti ognjev, da ne bi izdali lastnih položajev. In ne bom pozabil ognjenih oči, s katerimi je v nas iz neposredne bližine bolščala živalska lakota.

Reka je premogla en sam most. Mostiček pravzaprav. Komaj zadosten za volovjo vprego in lojtrski voz. Na mostu sta se lahko srečala samo dva človeka.

140

Ob ustaškem protinapadu je bil v nekaj trenutkih zakrčen.

Sonce je bilo še vedno na nebu, nataknjeno na vršace Velebita.

Tedaj sem ga zagledal. Plečatega, za pol glave višjega od ostalih, s tesno zadrgnjeno radijsko aparaturo povezano s telesom. Skobeta, sošolca z brežiške medvojne gimnazije, ne da bi se spomnil njegovega imena. Sicer pa je bil edini med nami, ki smo ga klicali po priimku. Se tudi nisem čudil. Ko sem ga v zborniku brigade prav tako zasledil brez imena. V razredu je veljal ob Darku Jamniku za najbolj nadarje-nega matematika in fizika. S profesorjem Weinmaistrom se je pogovar-jal v jeziku, ki mu drugi nismo znali slediti. V sedmi šoli je sedel pred menoj, v sredini v drugi klopi (sedeli smo po trije v klopi). Jaz sem sedel v tretji vrsti med Zvonetom Baharjem in Darkom Jamnikom.

Ne spominjam se, da bi se kdaj s kom družil. Deloval je kot samotar, kar je tudi bil.

Punc ni gledal in tudi ni o njih govoril. Tudi tistih ne, ki smo jih drugi občudovali.

Ne vem, kaj bi lahko o Skobetu sploh napisal, če ne bi v sedmi šoli nekdo v razred prinesel Martina Edena, roman Jacka Londona. Verjetno založbe Modra ptica ali Hram.

Knjiga se je brala.Nas kužila.Bila je povod za dolgo debato, letom primerno.Modrovali smo, ali človek dela zato, da dela, ali dela zato, da živi.Ob vsakdanjih radijskih poročilih, ki so po radiu objavljala registr-

ske tone ladij, ki so jih potopile nemške podmornice, smo razmišljali o samomorilcu, ki se potaplja v globino, kjer naj bi ga pojedla velika riba.

Vse podrobnosti smo analizirali, vse prekomentirali.Ko smo porabili vse besede, se sporekli in skregali, je spregovoril

tudi Skobe.Po svoje seveda.Je rekel, pa saj da gre samo za metaforo.Za odločitev človeka, ki ne najde nikogar, ki bi ga razumel.

V brigadi so na splitskem pomolu, kjer smo se ušivi izkrcali, Skobeta razporedili v drugi bataljon. Plečatega in močnega, kot je bil, so izbrali

141

za radiotelegrafista, ga opasali s težko aparaturo, ki jo je nosil iz Dalmacije v Liko. Dotlej ga nisem opazil ne v taborišču na Škotskem ne na poti ne kje drugje.

V nori dirki, ki sem ji sledil z očmi, je bežal proti zakrčenem mostu, z nanj tesno povezano aparaturo in težkim krepelom v desnici, ki je bilo angleška puška.

Tekel je z dolgimi koraki.Ko je dosegel rečno korito. je odvrgel puško, dvignil roki in skočil.

Groza je šele sledila.Potem sem gledal mehurčke, ki so se pokazali na vodni gladini.Dogajalo se je, ko je dan ugašal. Odnesla ga je reka. Premogel sem le

gluho izpraznjenost.In prazen in izvotljen sem tiso noč prebedel. Nobenega vprašanja

si nisem zastavil, noben odgovor se mi ni ponujal. Vse je ostalo pre-padnosti ponikalnic. Breztežen in sam pod mlečno cesto. Oblaki še vedno oblaki in vrbe ob vodi še vedno vrbe. Ko si s prsti še vedno lahko otipam čelo, nos in obraz. Ko se iznenada vrne spomin na skoraj po-zabljenega močerada, ki je mrtev ležal v jarku ob potki, ki se dviga od nekdanjega pokopališča proti Nunčičevi domačiji.

Pogovarjali smo se že v Franciji in na ŠkotskemUmiralo se je na Norveškem, vzhodni fronti in v Afriki ves čas od

nemškega napada na Poljsko naprej.Zgodilo se je vedno drugim, ki smo jih poznali ali pa tudi ne.

Ne vem, kako dolgo je trajalo, ko noben ptič ne zafrfota, ko nihče ne dvigne roke, ko nihče ne spregovori. Ko je mrak vse bolj gost. Ko ni nobene zvezde na nebu. Ko si znenada neskončno sam.

Ne vem, kje in kako sem prebil noč, ki je sledila.Napisati moram, da sem dva dni prej po kurirjih izvedel, da je v

jurišu III. prekomorske brigade na Široki breg Pepčka Bantana raznesla mina.

Pepček Bantan je bil v razredu nekdo, ki se mu ni nikoli mudilo. Veder in vesel fant, ki mu tudi v snu ni izginil nasmeh z ust, ki je mislil počasi in še bolj počasi govoril.

Zelo me je potrlo. Solze so se ulile same od sebe.

142

Mehanika spomina mi ostaja nerazumljiva. Ob smrti Skobeta so oči ostale suhe.

Boji so se nadaljevali, še naprej neusmiljeni, brigada je krvavela.Osvobodili smo Bilaj, Divoselo, Lički Osik in Brušane.

Mnogo let kasneje, pripravljali smo zbornik o poti brigade, smo Liko obiskali trije mušketirji, Don Flamingo, Don Poet, Don Ščuka in komandant brigade Stanko Mahne. V Divoselu smo obiskali pokopa-lišče.

Pod spomenik, na katerem piše: U borbi za ideale naroda i pravdu svoj život su žrtvovali … potem pa imena. Skobe znova le s priimkom, pod spomenik smo položili venec rdečih nageljnov.

143

Nekoč in zdaj

Jesen je moj čas. Neizbežno jesensko vzdušje, pisanje verzov na papir, v oblake ali v mislih. Spomini na obdobja v ljubezni od otroških let do danes. Skušam si predstavljati barve oči mojih simpatij ali izvoljenk. Kako lepe oči in nasmeh je imela Mojca, kako srečni smo bili kljub skromnim možnostim po vojni, kako sva uživala s hčerko Marjetko, ki je bila vedno za šalo in za risanje. Ni čudno, da je moja lepa hči postala arhitektka. Bila sva si blizu in se veliko družila. Sedaj pa spremljam svoje vnuke in pravnuke, kako rastejo. Očitno se staram.

Rojen sem v znamenju bika. Ne vem več, kaj to pomeni. Rojen v aprilu sem prav zaživel šele jeseni. Ko drevesa zlatijo, ko se daljšajo noči, ko postane tihota vesoljni rudnik, ko zaživi glava, ki misli, analizira in išče, vse ostalo pa ostaja telo. Pri vzhodnjakih sem rojen v znamenju opice.

Zavedam se, da sem koledarsko star. Nihče v družini ni dočakal mojih let razen Abe.

Aba pa je itak v vsem neprimerljiva.V novembru in decembru se počutim kot fosil.Včasih me prešine občutek, da se me je življenje naveličalo.Ob porokah in krstih sem pokopal dve babici - gluho graško Ano in

rajhenburško Antonijo. preden sem zagledal luč sveta in prvorojenega strica Gustava. ki si je življenje vzel sam, kot je to že lep čas vnaprej na-povedoval. Aba je morala plačati veliko denarja, da je cerkev dovolila, da so ga je pokopali v posvečeni zemlji.

* * *

Iz Trbovelj, kjer sem rojen, smo se preselili na Videm ob Savi. Kar je bilo v Trbovljah temno in sajasto, je bilo na Vidmu zeleno. Z vrtovi, pašniki, polji in pticami v zraku in čuki v smrekah. Najlepša pa je bila hiša.

Potem se je v Rajhenburgu rodil Lipi. In mamo na porodu, ki si je želela punčko, razmesaril.

Njemu sem sledil jaz. Znova fant. Iz mame sem padel kot suha hruška, leto in pet dni za Lipijem. Ne da bi se mama za Lipijem že opomogla.

144

Majdica - punčka, ki si jo je mama ves čas pričakovala in želela, je bila šele tretja. Mama je bila neskončno srečna. Za Lipija je bila Majda otrok, za mene ljubljena sestrica. Vedno sva se držala za roke.

* * *

V tistem času se spomnim, nisem bil veliko doma, sem pa oboževal podružniška slavja, veselice, poroke, obletnice, še posebno kadar so bobneli možnarji.

Aba je imela vse v glavi. Vse obletnice, praznike, vsa podružniška slavja, zato se bom številkam izognil. Preveč me zanesejo. Stopil bom pod oblak, pod oblak, ki se ne vrača. In s povišanim glasom recitiral Iliado in Odisejo.

Z oblaki se še vedno pogovarjam.Potem se je zgodilo. V Posavje so vkorakali okupatorji. S fanfarami,

bobni, pleh muzko, trdimi koleni in zastavami s kljukastimi križi in sporočilom, da je nastopil čas, ki pripada zmagoviti arijski rasi. Vse do pike tako, kot je to opisal v svoji knjigi Adolf Hitler.

145

Palčica

Bilo je v času mojega povratka iz Burme. Vrnil sem se zaljubljen. Ljubezen, ki ni imela nobene možnosti. Prevelike socialne razlike, prevelike razdalje.

O smislu življenja so me že poprej podučili vzhodnjaški modreci. Z njimi se še vedno pogovarjam. Čarovnice, ki na nič ne čakajo, so nam medtem s pritiskanjem na gumbe podarile digitalni čas.

Na vzhodu sem preživel dve leti, z budizmom malega voza. Obrobno tudi s poglobljenim japonskim zenom. V letih bivanja v Aziji je v meni dozorela želja, da svoje življenje posvetim slikarstvu.

Kmalu po povratku v Ljubljano sem nekega dne v Jakopičevi galeriji v Tivoliju spoznal arhitektko Radmilo Novak. Začne se vedno s kavo, po možnosti pri Slonu. Potem pa kratka, rahlo skrivnostna pisemca in srečanja vsak petek ob petih pred Opero, ker je kot večina žensk oboževala Verdija, otožne opere in opero nasploh. Eno leto sva se potepala po gle-dališčih, razstavah in seveda Rožniku in Tivoliju. Bilo je romantično in zabavno. Oktobra 1962 sva se v petek trinajstega poročila. Svatov je bilo več kot trinajst, in manj kot enaintrideset. Čez šest let se nama je rodil Peter, ki je postal moj slikarski kolega in čudovit prijatelj.

Z Radmilo – imenovano Palčica, sem srečno živel več kot pol stoletja. Bila je edina, ki me je razumela. Poslej sva živela Radmila v Ljubljani in jaz v Parizu. Že več kot pol stoletja.

Mene – imenovanega Palček, ljubi skoraj toliko kot moje delo. Je moj kritik in največja oboževalka.

Palčica je vse - lepa, šarmantna, dobra, vesela, navdušena, delovna, ambiciozna, vztrajna in nenehno polna novih idej. Med umetniki kroži o njej stavek. „Če bi jaz imel Radmilo, bi bil tudi uspešen“. Vendar je Palčica samo ena in sojenice so jo namenile meni.

Radmila je s promocijo mojega dela - evidentiranjem, organizira-njem razstav, transportov, katalogov, publikacijami, intervjuji, dogovori s kustosi, banko in zavarovalnico, opravila vse tisto, kar nikoli ne bi opravil sam. Spremenila me je v institucijo. Jaz pa samo slikal.

146

Ljubljana, Šipan, Pariz  – tri moja gnezda. Kot družina smo živeli pretežno v Ljubljani, razen mene, ki sem si redno podaljševal samoto, ki sem jo pri svojem delu potreboval. S Palčico, ki se je ukvarjala z arhi-tekturo najprej v Stockholmu, nato v Ljubljani, kjer je pridobila status umetnice oblikovalke, sva živela sproščeno v svobodnem zakonu.

Pariz sem odkril pozneje. Odkril kot svojo duhovno rezidenco. V Parizu sem srečal umetnike, kritike, mislece, filozofe in vsevede, ki so odločilno vplivali na ustvarjanje in klimo dvajsetega stoletja …

In čeprav naju je ločilo tisoč kilometrov, sva si s Palčico vsak dan pisala pisma in se pred spanjem objela še po telefonski žici.

147

Spomini s senco

Kmalu bo poteklo leto, odkar hodim s palico. V ogledalu se zjutraj pred kavo ne pogledam več.

* * *

Za menoj so detinska leta s knapi v rodnem Trbovlju, v dolini z več dima kot sonca.

Za menoj so čudovita pastirska leta ob Buršičevi mlaki, s paglavci, belouško, kačjimi pastirji in travnikom, na katerem so se pasle krave. Za menoj so potovanja v deseto deželo.

V  tem naštevanju ne smem pozabiti vsega hudega, povezanega s krizo. Ate sedem let ni bil zaposlen. Vse v hiši je bilo na prodaj. Najprej sta nas zapustila Rudi Habič in studebaker, potem klavir, stilno pohištvo, srebrni jedilni pribor, komplet za bovlo, dragocene preproge in sploh vse, kar je bilo lepo in dragoceno. Še vedno se čudim, kako smo preživeli, dokler ateja ni zaposlil srbski bogataš Tomljenović. Mama pa se je v tistem času domislila zaslužka z ne-deljskim turizmom.

* * *

Potem pa Ljubljana.Vse se začenja z velikonočnimi prazniki.Na cvetno nedeljo leta enainštiridesetega, ko so kraljevino napadli

nacisti. Država je v nekaj dneh razpadla.Peterček je zbežal v London.In vojna in okupacija. Slovani smo za okupatorja postali ničvredna

golazen. Kot golazen so nas tudi vrgli iz zgodovine.

* * *

Po osamosvojitvi so se časi noro spreminjali. Jože Pučnik, ki je ustanovil svojo stranko, je na žalost prezgodaj umrl. A še pred tem, ga je s čela stranke izrinil Ivan Janez Janša, ki se je prelevil iz komunista v zadrtega sovražnika komunizma. Zanimala ga je oblast.

Postal je osrednja figura med novimi ideologi in politiki. Eden tistih, ki iščejo svojo priložnost, ki nas vračajo v preteklost z obujanjem med-

148

vojnega sovraštva. Ni izgubljal časa. Svojo stranko je vodil po utečenem modelu kulta osebnosti.

* * *

Prvi, ki so ga okupatorji ustrelili, je bil Zdenko Kaplan. Že v prvem letu vojne. V času, ko je v hostah odpadalo listje.

Sava pod lesenim mostom med Vidmom in Krškem je ostala ista. Še naprej je tekla, z nevarnimi vrtinci pod petim johom.

Zdenkovo smrt so okupatorji objavili na letakih na rdečem papirju, na oglasnih deskah. Na Vidmu, v Stari vasi, Krškem, Posavju, povsod.

Ob Zdenku sta bila ustreljena tudi njegova starejša brata Rado in Milan, prijatelja in brivca. In z njima še mnogi drugi. Vsi iz Krškega, zgodilo se je v Krakovskem gozdu.

Objave na rdečih plakatih so se poslej množile.Zdenko - dijak osmega razreda, tik pred maturo na medvojni

brežiški gimnaziji, ki se je imenovala Anastasius Gruen Oberschule, Rann.

Za njim je bil od brežiških sošolcev ustreljen Zakelšek. Klicali smo ga Zaka.

Ni jih imel še osemnajst. Odločil se je, da se pridruži partizanom. To isto je zaupal svojemu prijatelju. na štiri oči. Ko je šel domov, da bi se poslovil od družine, ga je doma pričakal Gestapo.

Smrt sošolca Skobeta sem spremljal na lastne oči. Še vedno ne vem, zakaj je očem, ki so ta dogodek spremljale, sledila amnezija telesa. Kot da bi z nožem odrezal. Vendar vse tisto, kar sem videl, ostaja. Lahko bi še pisal, pisal in znova pisal. Vse isto, vsakič drugače.

Skobe je izgubil življenje kot partizan.

* * *

Prvi pomladnik, ki je postal po zadnji domači vojni predsednik vlade, je bil blizek katoliški cerkvi, ki je gluha in nema spremljala pomor šestih milijonov judov, ki je v Sloveniji podprla domobrance. Okupator jih je oblekel in oborožil, določil svoje poveljnike, domo-branci pa so prisegli.

* * *

Naš prvi predsednik vlade po združitvi, znan po tem, da ljubi čebele, prideluje med in igra na orglice, se je svoje funkcije dobro zavedal.

149

Ne da bi tratil čas, se je opravičil italijanskemu zunanjemu ministru, za partizanske zločine na Primorskem in v Istri. Nato koroškemu jodlarju Hansu Joergu Heiderju za partizanske zločine na Koroškem. Ne pozabimo, da je avstrijski diplomat gospod Kurt Waldheim postavil tezo, da je bila tudi Avstrija žrtev nacističnega pohlepa. Da se je tudi Avstrija uprla nacistom. In kot dokaz navedel koroške partizane. In tako rešil Avstrijo, da ni bila obsojena za genocid.

Uspelo mu je tudi vrniti gozdove in premoženje katoliški cerkvi.Gospod s čebelami in orglicami sedi danes v Bruslju.V  varnem zavetju kot slovenski predstavnik med evropskimi

poslanci. Kandidiral je celo za predsednika republike. Slovenijo pa prepustil še naprej preteklosti.

150

151

Taborišče

Vse, kar je v meni ostajalo najbolj živo, je bil spomin na taborišče za bodečo žico v Edinburghu na Škotskem.

Taborišče kot taborišče je premoglo ob gnili travi, histeričnih oblakih in gradu, ki so si ga delili ljudje z duhovi, leseno in skromno hiško, z velikim oknom in dvojnimi vrati. Uporabljala so se samo ena. Druga so bila nenehno zaprta. Tako so se tudi ponudila z vsemirsko tihoto in temo.

Zalezel sem se v tesno zagozdo med vrati, ne da bi zmečkan sedel ali ležal. S koleni pod brado sem vegetiral v stanju čustvene vseenosti. Prijetno je vonjala po jelovini. V tem vonju sem medlel kot inkovska mumija in dihal na škrge.

Taborišče je bilo velika čakalnica. Sicer smo živeli v šotorih. Na zahodnem kraku taborišča je bila izkopana latrina. Od vetra je bilo odvisno, kako je pihal.

Za nas je skrbel, nas prešteval po večkrat dnevno kapitan z oznako topničarja na baretki. Vedno z jahalno palčko pod pazduho. Mene je izbral kot pisarniško pomoč, sicer poangleženi avstrijski jud.

Moral sem nazaj. V  spomine, pozabe, srhljiva tihožitja, dogorele ognje, bele noči in travme med seboj sprtega plemena …

152

153

Slovo

Pred Mirno sva z Jožetom preživljala povojne mesece v Litiji.Pred tem sva skupaj partizanila.Še prej sva v taborišču na Škotskem čakala, potem ko sva se odločila

za partizane, da se vrneva v domovino.Na samem začetku sva kot prisilna mobiliziranca vegetirala v osov-

raženi uniformi v Normandiji - v Franciji.

Bog se usmili vetrovnih in žalostnih mesecev v Normandiji.Coprnice so tisto zimo in pomlad jahale bombnike vzdolž atlantske

obale. Ko so odvrgle svoja uničujoča jajca, so se vrnile.Kljub pozabam ostajajo nekje na stranskem tiru spomina v glavi

okusi tistega časa. Okusi po normandijskem blatu, v katerem so nas valjali sadistični in osovraženi desetarji in podoficirji. Dokler se ni zgodilo.

Dokler se ni zgodil znameniti D - day z zavezniško invazijo. In doživeli smo apokalipso.

V zrak je metalo drevesa, hiše, vozove, konje, krave, kuhinje, postelje, knjige, molitvenike, učila, plišaste medvedke in ljudi.

Oba z Jožetom sva jo preživela.

Spoznala sva se v mestecu Cérences, kjer je naša izvidniška, kolesar-ska brigada čakala.

Na zavezniško stran sva prebegnila vsak po svoje. Znova sva se sešla na transportni ladji, ki naju je prepeljala čez kanalsko ožino. Obema je bilo slabo.

V  zbirnem taborišču Kempton Park, ki je sicer služil konjskim dirkam, smo se Slovenci stepli z Nemci. Zato so nas iz Anglije poslali na sever. Na Škotsko. V taborišče Woodhousely v bližini Edinburgha.

Jožetu je taboriščna oblast zaupala knjižnico. Izbral me je za svojega pomočnika.

Ne glede na to zaposlitev me je zaposlila tudi taboriščna uprava. V uniformi stotnika me je izbral poangležen dunajski Jud. Ne spomnim se več, kaj sem delal. Se pa spomnim, da sem imel veliko časa na voljo in risal. Risal in z vodenimi barvami barval karikature.

154

Haj ho, haj ho - sem Disneyeve palčke preoblekel v partizane. Stotnik je gledal in bil navdušen. Tudi rdeče zvezde ga niso motile. Rekel mi je, da veruje v mojo nadarjenost. V negotovih razmerah mi je predlagal, da bi ostal v Angliji. Da bi me posinovil, da bi se lahko vpisal v Royal Academy of Fine Arts.

Druščina v taborišču je bila pisana. Pretežno štajerska in gorenjska. Med nami se je znašel Čeh, dva metra visok, in postal vratar taborišč-ne reprezentance. In Bolgar, temnolas najstnik, ki je razigran pogosto prepeval žalostno pesem o dveh bukvah na gori, ki se dotakneta samo z listi.

Nasploh smo ujetniki ubijali čas. Nekateri so ponavljali, kar je bilo že stokrat povedano, nekateri so iz kovancev delali prstane, nekateri so kar naprej govorili o vojni. Osrednja pogovorna tema so bile seveda ženske. Čeprav nekadilec sem kartal za cigarete.

Sem pa rad šahiral, igral odbojko in nogomet, z desno nogo levega branilca.

Vsak dan smo jedli. Veliko potrebo smo opravljali na latrini na samopad, izkopano na desnem spodnjem delu taborišča.

Poletje se je nagibalo v jesen. Ko sva z Jožetom podpisala pristopno izjavo za partizansko vojsko, so nas vse, ki smo se odločili za partizane, premestili nazaj na jug. V Leigh on Sea, evakuirano, idilično mestece ob izlivu Temze v Atlantski ocean.

V  Leighu smo se znebili dosluženih uniform. Se oblekli v nove, peščeno rjave angleške uniforme, zamenjali smo tudi dosluženo perilo.

Bili smo pod poveljstvom čeških oficirjev, ki jih nismo nikoli videli. Kar sami smo si izvolili svojo oblast. Na rokave jopičev smo našili po-doficirske oznake. V obratni smeri, kot so jih imeli Angleži, da se je videlo, da nismo ista vojska.

Glavni, ki smo mu našili tri trikotnike, je bil Jaka Šišernik, učitelj iz Maribora. Vsi smo bili zanj, ga spoštovali in cenili njegovo preudarnost in modrost. Ne spominjam se več, kako je bilo z ostalimi našitki. En trikotnik smo našili tudi Jožetu Šmitu.

155

Podnevi smo pohajkovali, telovadili, korakali, obiskovali zobo-zdrav nika, prodajali zijala in sploh ubijali čas. V  času zatemnitve sva z Jožetom Šmitom slednji večer obiskala vojaški kazino. Vojaški kazino je bila velika, prostorna dvorana, žarko razsvetljena, ozvočena s popularno muziko tedanjih popevk in šansonov na trakove.

V dvorani so se gnetli vojaki in topničarke. Premoč nežnega spola so mi pojasnili z dejstvom, da je bila vsa protiletalska obramba v mestu v ženskih rokah.

Po mesecih fantazmov in kvantanja v taborišču se nam je čustveno dehidriranim in podhranjenim utrgalo. Bile so resnične, vidne, telesne in otipljive.

Časa nisem izgubljal. Na plesišču sem plesal s tremi, z eno za drugo. Vse tri zapeljive in prikupne. Kar same so povedale, da so nezasedene. Vse tri rahlo odišavljene - za ponoret.

Prva, najvišja med njimi - visoka kot jaz meter sedeminsedemde-set, se je imenovala Kay. Pripadala je skupini, ki je sestrelila letalo, za kar je bila odlikovana. Takoj ko sva si segla v roke, je povedala, da je Irka - katoličanka. Ne vem, zakaj se ji je zdelo to pomembno. Ujela sva se z dlanmi, prsti in koraki. In postopno vse bolj s pešajočo varnostno razdaljo.

Druga je bila Olivia. Kot da bi izstopila iz knjige Jane Austen. Ne da bi se še zbudila. Bila je Londončanka, Angležinja torej. Angleži-nja je bila tudi tretja, zadržana in očarljiva Virginia. Njena roka, prsti pravzaprav na moji desni rami so izpovedovali vznemirjeno seizmo-gradnjo. In dihanje prav tako. Na prstancu njene desne roke sem prese-nečen zagledal poročni prstan.

Med plesom sem se zaljubil. Trikrat zapored. Barve zenic, ki sem se vanje potapljal, sem razburjen zamešal. Vse modro in zeleno, kot barve severnih morij.

Tisto noč nisem spal. Srce v prsih je blaznelo, v glavi pa orientalski metulji.

Prvi večer se ni ponovil.Neprespan sem se odločil že pred zoro.Odločil za Virginio.

* * *

156

V Gospić so prvi vkorakali propagandisti V. prekomorske brigade.Vnaprej smo se bili dogovorili, da se moramo pred dolgim pohodom

v Slovenijo v mestu kolikor je mogoče, založiti s stvarmi ki so nam nujno potrebne. Kot pisalni stroj, ciklostil, papir, tuš, pisarniške potrebščine in barve. Dobrodošel bi bil tudi kakšen inštrument. Še posebno kitara, pa čeprav smo imeli v odseku že tri kitariste.

Gospić je mesto na otoku. Po svoji legi spominja na Kostanjevico. Na večer, preden smo se podali v mesto, smo se kulturniki vselili v drugi razred čakalnice na postaji, tostran reke. Bilo nas je pet: Rado, Emil, Lampret, basist Hafner in jaz. Boj je še vedno divjal. Vse naokrog se je bliskalo in bobnelo. Nebo so po dolgem in počez mrežili goreči izstrelki. Onstran reke je mesto gorelo. Bilo je tako kot V vrtincu - hol-lywoodskem filmskem spektaklu v tehnikoloru, posnetem po romanu Margaret Mitchell. Seveda brez Vivien Leigh in Clarka Gabla.

Najprej smo si ogledali hiške ob postaji. Prvo, vegasto, ki smo vanjo vstopili, z dvema sobama, nizkimi lesenimi stropovi in takoj za vrati črno kuhinjo. Pepel na kurišču je bil še topel. Mala okenca so bila odprta, vrata nezapahnjena, in nikjer naokoli žive duše. In tako tudi na postaji. Nikogar v sobi odpravnika vlakov, nikogar v obeh čakalni-cah drugega in tretjega razreda, nikogar v skladišču. V medlem soju žepne svetilke, ki jo je premogel Rado. Vse, kar so razločile oči, kar so prestregla ušesa, kar so otipali prsti se, je zdelo fantomsko.

Kot da smo zašli v pravljico. Pravljico o zmaju s trepetajočo princesko, ki za hribom čaka na pastirčke - partizane.

Emil je v našem kolovratenju po nočnem labirintu odkril svinjak. Svinjak z živo svinjo. Svinja pa ni bila zgolj svinja. Bila je veličasten primerek svoje pasme. Velika, rožnato zalita, tolsta in lepa kot Willen-dorfska Venera. V temi zagotovo večja kot v dnevni svetlobi. Odločno prevelika za svinjak, kjer je bila utesnjena.

* * *

Občasno se znajdem v mladostnih in drugih spominih. Prizorov ob reki ne bom znal nikoli popisati. Če bi pisal včeraj, bi pisal drugače, če jutri, spet drugače. Da bi mi postalo jasno, da ne morem opisati danes, ker ostaja izven slednjega časovnega merila. In tu se je zgodil moj veliki pok.

157

Glava – misleča, zvedava in ustvarjalna, se je ločila od telesa in od vsega, kar je sproti naplavljal čas. Potem pa še pustolovščina, prosto po spominih, ki nam jo je podtaknil peklenšček – padli angel.

* * *

Še preden smo se kaj dogovorili, kaj sklenili, smo se razgovorili o jetrcih, praženih na čebuli, mrežni pečenki, kotletih, kisli juhi in sploh kolinah, ki bi jih po skupni presoji morali poslati v štab. Emil je bil med nami najbolj priseben. Iz žepa je potegnil pištolco, ki mu jo je, preden se je v Biogradu, v slovenski bazi, od nas poslovila, podarila Staša. Dobila jo je, tako je rekla, za spomin od nekega ameriškega pilota. Ne vem, čemu je pilotu služila. Bolj kot za vojne potrebe bi bila primerna za budilko.

To isto pištolco je Emil naravnal v glavo Willendorfske Venere in povlekel petelina. Počilo je, kot bi vrgel pasjo bombico. Svinja pa pobesnela.

Poslej ni bilo jasno, ali je zaplesala svinja v svinjaku, ali je plesal svinjak okoli svinje.

Gotovo ne bi dolgo vzdržal, če se ne bi znašel Lampret - povratnik iz Francije, harmonikar, ki mu je na beli, dekorativno spleteni vrvici visel okoli vratu obešen ameriški kolt mogočnega kalibra. Lampret – Francoz je vedel, kaj mu je storiti. Iz etuija iz belega, pološčenega platna je izvlekel svoje orožje. In na dva metra pomeril v dirkajočo lepotico in pritisnil na petelina.

Opravljeno je bilo s prvim strelom.Svinja je bila prvi plen brigadne kulture.Na pragu Gospića se je potrdilo, kar je Emil izjavil že v Splitu, ko se

je ponudil propagandistom. Da bi raje, kot da bi se žrtvoval za socia-lizem, za socializem živel. In glede na dane okoliščine poudaril, da se moramo organizirati, da moramo najprej razrešiti problem transporta.

Med tavanjem okoli kolodvora nas je posrkala tema. V  temi se včasih zgodijo čudne, prečudne reči. Ker ostajam predvsem kronist, se bom omejil na dejstva. Prepričan sem, da naše tavanje ni trajalo več kot uro. Še preden smo v čakalnici polegli po tleh, smo premogli lojtrnik, dve kravici, dva konja, nekaj kokoši, nekaj rjuh, vrečo ovsa in ustrelje-no svinjo, ki jo je Emil razkožil in razrezal po kosteh, salu in mišicah.

Še preden je legel, je Emil nahranil živino in napovedal, da se bo ob zori z vsem, kar smo rekvirirali, umaknil v prvo vas na poti proti

158

Karlobagu, kjer nas bo, potem ko bomo z mestom opravili, pričakal z jetrci, pečenko in kislo juho.

Težave so se začele že z ranim jutrom. Takoj ko smo vstali, smo se soočili z nenadejanimi problemi. Največ smo jih imeli z manjšim od dveh konjičkov. Živalca, ki se je ponoči prenažrla ovsa, nas je pričakala leže, s strašljivo napihnjenim vampom in v zrak štrlečimi okončinami. Če ne bi pred nami v karikaturo napihnjeni balon tudi dihal, bi vedeli, kako in kaj. Tako pa smo se vsi, vsak po svoje z njim mučili, s prigo-varjanjem, božanjem, žvižganjem, podpiranjem, kletvicami in brco. Trajalo je celo večnost.

Emil je s Hafnerjem, vozom, konjema, kravama, kokošmi, ki smo jih zmašili v vreči in razrezano svinjo, ki smo jo razkosali in v kosih zavili v rjuhe, krenili v prvo vas proti Karlobagu. Rado, harmonikar Lampret in jaz pa smo krenili preko mosta v Gospić.

Mesto je bilo kot izumrlo. Nasploh drugačno od dotlej privajenih vojnih tihožitij. Z razvalinami, ožganimi drevesi, razmetanimi kamni, razbitim steklom in podivjano travo. Ko sem se nekaj desetletij kasneje srečal z velikimi platni Anselma Kieferja, sem se spomnil na vsesploš-no medvojno nezgovorno odtujenost. Vse, kar sem videl v Gospiću - hiše, trg, ulice, strnjene v urbano veduto, je bilo komaj primerljivo z ruralnostjo Kieferjevih pokrajin. Postopoma sem zaznal, da tudi na Ki-eferjevih slikah nisem zasledil človeka.

Ničesar nisem vedel o veliki, bahati, patricijski zgradbi na glavnem trgu, pred katero sem stal. Vstopil sem skozi nezaklenjena masivna vrata. Vstopil v veliko, mrzlo pobeljeno obokano vežo. In se povsem instinktivno, namesto da bi se povzpel po stopnicah navzgor v repre-zentativne sobane, usmeril po tesnih, ozkih stopnicah navzdol v kletne prostore.

V veliko, zamračeno klet, polno gostih, otrplih senc. Zidovi se niso videli. Počutil sem se kot Orfej, ko ga je zapustila Evridika.

Vse, kar sem videl in razločil, je bilo razburljivo. Prostor je bil zatrpan s sodi, posodami, zaboji, orodji, posameznimi kosi pohištva, stoli, naslanjači in predmeti, ki jim je prepoznavnost odvzela tema. Ne

159

da bi pri tem podvomil, kaj je tisto, kar je viselo na lesenem drogu. Še preden sem videl, sem zavohal. Bile so gnjati, veliko, veliko gnjati.

Previdno - korak za korakom, sem se obregnil ob grobo obdelan, pokončen lesen sod. Zlahka sem odkril pokrov, pod katerim se je nekaj medlo lesketalo. S kazalcem in sredincem leve roke sem previdno segel v ta smolikavi lesk. Otipal sem marmelado. Sladkosneden kot sem bil, in še vedno sem, sem jo zajemal z vsemi prsti in jih nosil v usta. Bilo je, kot bi temu rekla Aba, povidl, slivova marmelada. Pomislil sem, da zmore biti življenje tudi v vojnih razmerah lepo.

Še preden smo se po prihodu čez most v mestu razkropili, smo v bližini mostu poiskali hiško, v katero naj bi znosili vse tisto, kar smo po spisku potrebovali.

Iz kleti z gnjatmi in marmelado sem, ko sem se z marmelado osladil, odnesel bele, volnene nogavice, s katerimi je bil zapolnjen eden med mnogimi zaboji, in plašč, ki je med drugimi podobnimi visel na stojalu, prislonjenem na steno ob vratih. Skoraj bel, impregniran. Kot narejen po meri.

Na trgu pred poslopjem sem najprej ugledal Lampreta. Proti do-govorjenemu zbirališču je porival šivalni stroj. Znano čislano in popularno singerico. Mogoče je o nji kdaj sanjala harmonikarjeva mati ali starejša sestra, mogoče njegova samska teta ali kdor koli že, a si tega ni mogla privoščiti. Zaman sem ugibal, kaj naj bi s singerico počel Pro-pagandni odsek V. prekomorske brigade.

Nič manj kot Lampret me je nekaj trenutkov kasneje presenetil Rado. Zagledal sem ga, ko je iz stranske ulice visok in slok z dolgimi koraki zakoračil na trg. Pod desno pazduho je stiskal nekaj, kar bi lahko bile revije, knjige ali albumi. Sveženj je bil zajeten, pomagal si je z obema rokama. V trenutku, ko sem pohitel proti njemu, da bi mu pomagal, ga je, kot da so padli iz neba, obstopila gruča oficirjev. Vsi v škornjih, vsi z jopiči z zlatimi našitki, oprsji, poraščenimi z medaljami. Med njimi komisar divizije, Boško Šiljegović.

Na komisarjevo zahtevo je Rado pokazal, kaj je stiskal pod pazduhama. Iz spoštljive razdalje, ki se je nisem upal prestopiti, sem opazil, da gre za albume z znamkami. Te znamke - album za albumom, si je komisar pazljivo ogledoval. Zlahka sem povzel, da mu filatelija ni tuja. Po znanju, ki sem ga pridobil pri očetu, navdušenem filatelistu,

160

sem presodil, da gre za kompletno zbirko znamk bivše kraljevine Jugo-slavije, s slovenskimi verigarji vred.

Komisar je albume z zlato obrezo predajal ob njem stoječem stotniku, ki je albume razvrščal na tla ob sebi. Ko je tudi s tem opravil, se je z dvignjeno glavo zastrmel v Rada. Iz temnih oči pod gostimi temnimi obrvmi v Radove, za stekli, brez okvirja. Z nizkim, izrazito moškim glasom je vprašal Rada.

Iz koje si jedinice, druže?Iz Pete prekomorske brigade – druže komesaru, je odgovoril Rado.Kakva ti je funkcija u brigadi, je nadaljeval komisar.Ja sam, druže komesaru, u brigadi odgovoran za propagandni otsjek.Za propagandni otsjek?, je za Radom ponovil komisar.Za propagandni otsjek, je potrdil Rado.Dobro, a sad ti meni druže kaži, što će ti te marke?Druže komesaru – dozvoli da kažem, da se radi o vanrednoj kolekciji

maraka bivše kraljevine.Nemoj da pričaš, to vidim i sam. Pitao sem te, šta će tebi ta kolekcija?Ja sam tu kolekciju otkrio, druže komesaru, pa sam mislio, da treba

da je sačuvam, da ne dodje u krive ruke.Dobro, kaži ti meni sada, u kakve bi ruke te marke trebale doći?U ruke onih komesaru, koji služe narodu.Potem je Rado komisarja prosil, naj mu znamke vrne.Potem pa bliski v očeh. Komisar je pobesnel. Iz torbice je izvlekel

črno knjižico in skrbno popisal vse naše podatke, vpil, besnel in bentil, da gre za pljačko. Naposled je s težkim suhim, hripavim glasom zaukazal, da mesto nemudoma zapustimo. Se obrnil k stotniku, pol glave višjemu in vprašal,

Gdje je Jovo?In določil stražarja za čuvajnico sredi mosta z nalogo, da ne sme

nikogar brez dovolilnice pustiti v mesto.

Naše poslanstvo v Gospiću se je izteklo.Rekvizicija  – ena mističnih besed v tedanjem besednjaku, se je

iztekla.Rado, Francoz Lampret, harmonikar in jaz smo se s povešenimi

glavami vrnili na postajo onstran reke. Nič tega, kar smo si želeli, si vnaprej predstavljali, se ni zgodilo.

161

Emila z vozom, konjema, kravicama in razkosano svinjo na postaji nismo več ujeli. Posedli smo v čakalnici, kjer smo prenočili. Radu ni bilo do besede. Sklonjen naprej je molčal v lastno naročje.

V pogovoru, ki je sledil, v ugibanju, kaj nas čaka, kaj se bo zgodilo z zaplenjenimi znamkami, kaj bo ukrenil komisar, kako nas bodo po neuspeli rekviziciji sprejeli v brigadi, je odigral odločilno vlogo v škofiji zaseženi plašč.

Navlekel sem ga nase in se vrnil v mesto. Stražarju na mostu sem pokazal prepustnico. Stražar je prebral in salutiral.

Če sem v belem plašču deloval vzvišeno, partizansko pomodno, sem se iz mesta vračal kot nosečnica. Z gnatjo pod vsako podpazduho. Tako sem se vrnil v mesto čez most še dvakrat. Šunke so prišle v zgodovino.

Kot smo se bili dogovorili, nas je Emil pričakal v prvem naselju v smeri proti morju. Pričakal nas je, kot je bil to vnaprej obljubil. Z jetrci, kislo juho in pečenko. Pogoltnost smo potešili. Vsaj nekaj. Vendar brez veselja. Pa tudi mudilo se je v Brušane, kjer se je nastanila brigada.

So poti, ki jim ne prideš do konca. Tudi v spominu ne.Tako se je vlekla tudi naša pot po pokrajini, kot sem že omenil, brez

kože. Lojtrnik se je vdiral globoko v neobdelano zemljo. Vlekel je en sam konj. Drugi pa zgolj kot senca kopitljal ob njem. Velikokrat smo morali postati, trepljati zdaj enega, zdaj drugega. S kravicama na srečo nismo imeli problemov in tudi kokoške v vrečah nam jih niso povzro-čale.

Trajalo je in trajalo.Večerilo se je, ko smo dosegli Brušane. Preden smo v vas vstopili, je

spregovoril Emil.Pobi, čas je, da se zbudimo. Da se zberemo, nič drugače kot to kar smo.

Kot vojska. Kot partizani. Smo v sranju. Vam pa povem, da moramo vzdržati.

Potem smo se razporedili. Rado, ki je brez besed ves čas koračil ob lojtrniku, se je povzpel na prečno desko improviziranega kozla. Z vajetmi v desnici in bičem v levici. Dvakrat, trikrat je poskusil, da bi počil, kot to znajo blejski kočijaži. Pred lojtrnik sta stopila Emil in Jože drugi basist, ki smo ga klicali Štefek. Harmonikar Lampret - Francoz in jaz pa na začelju. Vsak s po eno kravico na vrvi.

Naše izvidnice, ki smo nanje naleteli pred Brušanami, so povedale, da v štabu vedo. kaj se je zgodilo. In tudi to, da nam je Korošec Peter

162

Mihelač, ki je vedno skrbel na razpored posameznih oddelkov, namenil najbolj prijazno kmetijo.

Pred štabom smo defilirali, kolikor se je dalo, paradno. Ne da bi, razen obeh kurirjev, videli koga od starešin.

Tudi preostali propagandisti so bili obveščeni. Pričakali so nas s sočutjem.

Jože je tolažil Rada, Oton je rentačil, preklinjal zlo srečo, otekle noge, vojno in ves svet. Brico se je skušal znajti v kuhinji, Imenšek je ves utonil v svojo odsotnost in približno tako vsi ostali.

Hiška, ki nam jo je namenil Peter Mihelač, je bila kot vse ostale. Na las podobna hiški, ki smo jo kot prvo odkrili na postaji v Gospiću. Premogla je, za zadnjimi vrati iz črne kuhinje v slivnik, veliko livado, na kateri je zeleno poganjala trava. Premogla je dve sobi z vmesno črno kuhinjo in kotličkom na kovinski verižici nad kuriščem.

Ko smo izpregli konjička, se pobrigali za kravici, se je zgodilo.Maščevala se je svinjaRado je izbruhal vse Emilove dobrote.Potem ko je za nekaj časa izginil, s hlačami v rokah, je v manjši

izbi kot pokošen padel počez na prekratki postelji in hitro s hlačami v rokah znova izginil.

Da bi bilo vse še bolj zagatno, je iz štaba pritekel kurir s ukazom, da mora Rado nemudoma v štab na poročanje. Jože je moral iz naše krame izbrskati pisalni stroj, ga usposobiti na stolu ob obeh ležiščih in pol sede, pol kleče, tipkati poročilo, kot mu ga je narekoval Rado. Tipkal je pri dveh svečah in ročni bateriji z enim prstom. Jožeta je ves čas opominjal, da morata biti poročilo in oblika brezhibna.

Poročilo, ki ga je potem Rado podpisal, se je glasilo:

Propagandni odsek V. prekomorske brigadena položajuštabu V. prekomorske brigadeporočilo o rekviziciji Propagandnega odseka vosvobojenem Gospiću

Člani Propagandnega odseka V. prekomorske brigade so v hiši znanega ustaškega zločinca zasegli za svoje potrebe, kar sledi

163

1. voz s polomljenim ojesom2. kos verige3. sekiro4. opremo za konjsko vleko5. konjička rjave dlake s kapaciteto pol konjske sile6. kljuse iste barve v stanju rahitis progresivae7. kravico s kapaciteto pol litra mleka na dan8. kravico, ki ne daje mleka9. svinjo - (koline prilagamo)10. dve beli kokoši in štiri grahaste barve

Na žalost sta dve kokoški med potjo iz Gospića do Brušan poginili, medtem ko je ena znesla jajce, ki ga je pojedel oboleli šef propagandnega odseka Rado Bordon.

Smrt fašizmu - svobodo narodu

Za Propagandni odsek V. prekomorske brigadeRado Bordon

Nič nismo mogli, samosvoj in avtoritativen Rado je nepopustljivo trmoglavil. In svojo prizadetost nadgradil z obupom.

S poročilom in kolinami je Jože odhitel v štab, kjer so komandanti bataljonov podajali svoja poročila, kar se je precej zavleklo. Ko so svoje opravili, sta se načelnik štaba Risto in pomočnik komisarja brigade Bartol lotila Jožeta. Jože je hrabro odtrpel številne očitke.

Ko se je pozno vrnil med nas, smo vsi že spali.Na našo srečo nas je pred nevšečnimi posledicami odrešil že ob

prvem svitu naslednjega dne zapovedani forsirani pohod. Še preden je sonce vzšlo, se je brigada razvila v dolgega kačona.

Še naprej na nogah, naprej skozi Liko, skozi odljudni krš, v hoste navzgor k brezam Jezeran in čez porušen most prek Kolpe v Vinico.

Po prihodu v Črnomelj in potem v Črmošnjice je brigada odločilno posegla v zaključne spopade z umikajočimi se Nemci, ustaši, nedičevci in četniki - nakar se je razformirala. Rado, Jože in jaz smo bili dodeljeni pro-pagandnemu odseku VII. korpusa. Načeloval mu je Dušan Savnik - San.

164

Pomlad se je z evforijo, sestankovanjem, mitingi, obnovo, delovnimi akcijami, preganjanjem koloradarja in napetostmi s Trstom in nenehnimi selitvami, prelevila v poletje.

165

Velemiting

Zmaga ni bila samo dogodek. Zmago je bilo treba proslaviti.Takoj.Med mitingi, ki so se po osvoboditvi vrstili, je bil najbolj pomemben

partizanski velemiting na Taboru.Nekaj hitrih dni po osvoboditvi, v najbolj primernem času in okolju.V težki in masivni zgradbi, na kateri vzhajajo cementna sonca, ki

ves dan in vso noč ližejo sivino betona z ornamentalnimi žarki.Gre menda za arhitekturni primerek jugoslovanskega bratenja po

prvi svetovni vojni.Priprave za miting so bile obsežne.Propagandisti smo bili glavni. Še v času, ko smo delovali in uradovali

v pritličnih prostorih zgradbe nasproti Daj - Dama, s pogledom na Pe-tričkovo slaščičarno.

Uradovali smo v dveh prostorih. V  enem je bila dolga in velika miza, pokrita s temnim dekorativnim prtom, okoli nje pa razporejeni globoki usnjeni naslanjači. Drugih stvari se spominjam po Jožetovih opisih. Imel je neprimerno bolj zanesljiv spomin od mene. Zaves se ne spominjam, sem pa prepričan, da so bile.

Razen oken na promenado, so bila okna tudi na dvorišče, na eno-nadstropno stanovanjsko hiško z balkonom, v kateri so stanovali znani ljubljanski fotograf Pogačnik in njegova lepa, tiha in temnolasa žena, z velikimi, otožnimi očmi, z neveselim nasmehom ter njuni zali hčerki Špela in Meta. Ogledovali smo si jih na balkonu. Vsi smo bili radovedni. Punce seveda bolj prikrito, bolj sramežljivo od nas.

Kolikor se je dalo, smo se seveda pozanimali. Izvedeli, da je mlajša Meta že oddana. Da že ima fanta. Škoda. Medtem ko je bila leto dni starejša Špela še prosta. Lepa, vznemirljiva in privlačna, ki je v žensko dozorela prav tisto pomlad. Ne da bi o tem kdo kaj rekel, smo jo pa vsak zase, drug mimo drugega vabili na velemiting, z ostalimi prijateljicami.

Majski dnevi so bili čudoviti. Vsak dan je bil drugačen. Vsak dan je bilo bolj toplo. In z vsakim dnem več cvetja v parkih. In z vsakim dnem več muh na okenskih steklih, ki so z vsakim dnem postajale bolj sitne. Prevzel jih je Žane, poročnik s komisarskimi našitki.

166

Žane  – bivši semeniščnik, svetlolas, veder in vesel. In govorljiv. Beseda ga je ubogala. Klicali smo ga po imenu. Kot smo dosledno po priimku klicali poročnika Debenca, ki je prišel v odsek istočasno z njim. Pridružila sta se propagandnemu odseku VII. korpusa tri dni po osvoboditvi.

Debenc je prišel v odsek med zadnjimi. Med nami najstarejši kot fosil med mladostniki. Bivši španski borec. Edini med nami, ki je bil vajen molčati, molčati s svinčenim molkom. Mišičast in čokat na kratkih nogah. S povešenimi rameni in rokami ob telesu do kolen. Edini med nami z neoporečnim socialnim poreklom, razredno zavestjo in razvle-čenim partijskim stažem.

Človek, ki ni poznal dvoma.Človek, katerega pogled nikoli ni prestregel padajoče zvezdeČlovek, ki se ni ozrl za punco v krilu do kolen.Človek ene same resnice, za revolucijo pripravljen žrtvovati tudi

življenje.Diktaturo proletariata je razlagal z glasom iz prebavil.Vse je vedel vnaprej.Po njem smo vedeli, kaj smo in kam gremo.Žane je z muhami opravil z Ljudsko pravico. Časopisom. Kot če-

vljarček v pravljici Sedem na en mah.

Špela je imela razkošno oprsje. V  svileni, beli bluzi in svilenih nogavicah s skrbno naravnano navpično črto po mečih navzgor in salonarji z visoko peto.

Moje povabilo je sprejela.Na dan pred mitingom nas je, preden je sonce zašlo, ves dan in vse

bolj ubijalo pričakovanje. Z rokami v žepih, mokrimi podpazduhami in dolgim uglaševanjem kljunatih kadenc v Tivoliju.

Dokler sonce ni opešalo Rožniku za hrbet.San, Rado, Jože Šmit, Luka, Oton Polak, Žan in jaz smo se na Taboru

sešli celo uro prej pred vrati na stopnicah. Ves ta čas se je gostila gneča. Punce kot punce, fantje pa ob redkih izjemah vsi v civilu. Vsi obriti, počesani in očiščeni, s škornji in čevlji vred.

Še preden se je iztekla neskončna ura, so se povabljenci nadrenjali v veliko dvorano in na balkone in prostore nad njo.

Mize v veliki dvorani so bile zasedene. Z napisanimi imeni. Dren pa nepopisen. Kar naprej je kdo koga izgubil.

167

Naposled je kembelj v zvoniku bližnje šentpetrske cerkve osemkrat udaril ob bron. Potrpeli smo še nekaj kratkih minut, da so prišli najbolj imenitni, ki vedno pridejo zadnji.

Bilo nas je na pretek.Na pretek dvajset in dvaindvajsetletnih komisarjev, enaindvajset in

petindvajsetletnih komandantov, ilegalcev in priletnih predvojnih ko-munistov s po kakšnim veteranom in španskim borcem. V večini pa zagoreli mladeniči. Z žarečimi očmi, naglimi kretnjami, nasmehi ble-ščečega zobovja in kot Kočevski rog zaraščenim lasiščem.

Za razliko od utečenih partizanskih mitingov ob svečah, petrolejkah in medli svetlobi karbidovk se je tokrat vsenaokrog razlivala svetloba. Bleščala se je pozlata častniških našitkov, medalj in odlikovanj, belile so se srajce iz padalske svile, sešite v partizanskih delavnicah. Splet podeželske idilike, kmečke okornosti in malomestnega nastopaštva. Vse od vajencev predmestnih frajerjev, maminih sinkov, dijakov, štre-barjev, študentov, starih bajt, promenadnih levov, zvezdogledov in ne-deljskih pesnikov.

Vsi ti nekdanji Janezi, Franclji, Tineti, Toneti, Lojzi, Ludviki, Poldeti, Viktorji ali kakor koli že so se imenovali, preden so si, potem ko so se pridružili partizanom, nadeli konspirativna partizanska imena. Pre-poznali so se kot Svaruni, Skale, Sokoli, Slovani, Stjenke, Kajtimiri, Iztoki, Risi, Tarzani, Jamesi in Črti.

Med prekipevajočo mladostjo sem naletel na bledega, povoščenega asketa, naslonjenega na straniščna vrata. Na realki je bil dve leti pred menoj. Imel se je za pesnika. Vedelo se je, da je rdeč. Ni me prepoznal. Deloval je kot podhranjeni pesnik slovenske moderne. Nekje s severne meje. Tako je tudi govoril.

Nekaj let kasneje mi je predvojni sošolec z iste šole zaupal, da je in-formbiro plačal z Golim otokom.

Bolj kot tovarišice v uniformah, so bile zanimive mladinke v svili in nedeljskih gvantih starejših sester. S tesnimi krili, bujnimi bluzami, ovratniki s čipko in salonarji, za razliko od tovarišic v dotrajanih uniformah in ponošenih visokih čevljih na vezalke.

Na odru, postavljenem na dnu dvorane, so se s svojimi instrumen-ti razporejali Adamičevi jazzisti. Vsi civilisti razen mojstra Adamiča v uniformi s kapitanskimi našitki, ki je dotlej dirigiral pihalni godbi glavnega štaba POV in POS.

168

Še preden se je prav začelo, sem se izgubil. Izgubili so se tudi Jože, Luka, Rado, San in ostali. Noge so me odnašale s tokom, ki je poplavil zgornje balkone.

Ne da bi koga iskal, sem v drenu naletel na rajhenburškega strica - študenta prava, Toneta Kacjana v civilu. Štiri leta starejšega. V družini smo ga klicali Puki.

Kot ilegalec in partijski aktivist se po štirih vojnih letih ni spremenil niti za dlako. Tudi glas, s katerim je spregovoril, je bil še naprej isti. Mehak, mokro oslinjen, kot ustvarjen za Andersenove pravljice in pre-povedane, zarotniške sestanke.

Kot ilegalec je po ukazu partije vojno preživel v Ljubljani. Starše - očeta Antona, klicali smo ga Tonče – sodnika, in mamo Pavlo so Nemci takoj, ko so zasedli Spodnjo Štajersko iz Rajhenburga pregnali v Srbijo. Marjan - njegov dve leti mlajši brat in moj dve leti starejši stric - pa je kot Juš partizanil na Gorenjskem.

Ob nenadejanem srečanju sva se s Tonetom objela.V družini je bilo od nekdaj preveč zadrege, preveč sramežljivosti za

kaj več. Besede pa, ki sva si jih zmogla v tistem drenu in trušču v naglici izreči, je sproti goltal hrup. Razumel sem komaj vsako tretjo, kar pa je na tak dan in ob taki priliki tudi zadostovalo.

Nepolnih pet minut za stricem se je pojavila ploska črnolaska in pristopila k nama. Z  upadlim, bledim izrazom in zelenimi očmi. Mlada, vendar nedoločljivih let. Ne lepa ne grda. Nji podobne še nisem srečal. Po nezanesljivem, površinskem občutku ženska tiste sorte, ki ima tri menstruacije na mesec. Ne da bi kaj rekla. Tudi stric je molčal. Posumil sem, da stric pred njo beži. Popihal jo je brez besed in za njim črnolaska z zelenimi očmi.

Množica me je nosila še naprej.V vijoličasto presvetljeni, zadimljeni atmosferi sem skoraj breztežen

plaval kot tros regratove lučke. Dokler niso zadonela pihala Adamiče-vih džezarjev in prevpila trušč.

Poskušal sem pohiteti, steči, a sem se s težavo, z razprtimi komolci prebijal po stopnicah navzdol. Precej časa je minilo, preden sem se ustavil pred mizo, ki sem si jo že poprej ogledal. Špele ni bilo več.

Špela je že plesala.

169

Speljal jo je plavolas poročnik s komisarskimi našitki in dvema medaljama na prsih. Eno na rdečem traku, drugo na modrem. Obe za hrabrost. Vse drugače, kot sem si bil to predstavljal.

Obstal sem pred mizo z neizpitim kozarcem in praznim stolom. V angleški bluzi brez oznak. Poverjenik za živo besedo in tisk. Zamo-čvirjen.

V dvorani so se v objem sprijele stokrat prepognjene osebne sence, z razigranimi svetlobnimi zajčki. Cingljale so medalje, se bleščal nakit, nizi predvojnih ogrlic.

Ko se po tolikih letih, ki so poslej minila, iščem nazaj, razmišljam o razmerju dušeslovja. Zmagovalci smo ostajali izven izvirnega greha, ki ga omenja Heidegger. Znašel sem se v koži padlega angela.

* * *

Solitude mi je povrnil spomin na medvojno brežiško gimnazijo. Na šolo, ki se je imenovala Anastasius Gruen Oberschule  – Rann. Edini svetli spomin medvojnih let.

Na šoli sva z Mariom Engelsbergerjem ustanovila dijaški swing orkester. Poimenovala sva ga Congo Club. Vanj sva zvabila vse, kar je na šoli pihalo, brenkalo in godlo, se sprehajalo po črno belih tipkah in razbijalo z bobni. Med nami seveda ni bilo nikogar od priseljenih nemških kočevarjev.

Človek bi pomislil, da smo nori.To se je dogajalo v času, ko smo med poukom sledili veličanju

svetlolase, modrooke, mlečnopolte arijske rase, po kopitu antičnih polbogov in domačih Siegfriedov, z mogočnimi prsnimi koši in nab-reklimi bicepsi, ob Krimhildah in Brunhildah, Hitlerjevih joškoidnih mlekaricah, in v isti sapi poslušali vse, kar je bilo treba vedeti o rasnem izmečku, o podljudeh, o judih, romih, zamorcih in slovanskem mrčesu.

Ne glede na to, kaj so nam nemški profesorji ubijali v glavo, smo bili džezisti Congo cluba na šoli glavni.

Mario - tedaj Berti, Nicky ali Žuti, je prinesel iz Zagreba, kjer je do vojne obiskoval srednjo šolo partiture, aranžmaje in gramofonske plošče znamke Brunswick. Sestajali smo se, vadili in igrali v Krškem, v sobi s klavirjem in Marijevimi bobni v prvem nadstropju nad En-gelsbergerjevo trgovino. Medtem ko sta bili tedaj najbolj popularni Rozamunda in Lili Marlen smo vadili Star Dust, Deep Purple, Caravan, Sentimental Journey, Mood Indigo in sploh zamorski Dixieland.

170

V to našo šolsko idiliko je dramatično posegla vojna. In nas še pred maturo kot prisilne mobilizirance izvlekla iz šolskih klopi, nas oblekla v osovražene uniforme in nas raztepla po številnih frontah.

Muzikusi Congo cluba smo vojno v glavnem preživeli, razen nekaterih. Med temi je bil najboljši med nami, saksofonist Drnovšek iz Zagorja. Mlado življenje se mu je izteklo v enem številnih nemških koncentracijskih taborišč. Branko Z. iz Celja, ki se je v orkestru pre-izkušal na kontrabasu, se je kot sanitejec znašel na vzhodni fronti in deloval v frontnem kurbišču. Zadela ga je ruska granata. Ko se je vojna že iztekala, so okupatorji v Frankolovem obesili po drevesih sto talcev, med njimi Mika, ki ni znal odrasti. Vse na njem je bilo tričetrtinsko, od violine naprej. Muziciral je, pisal pesmi, se poglabljal v filozofijo in občudoval Kierkegaarda, fizično lepega misleca, ki ga je kazila grba, tako kot Mika.

Ostali smo preživeli. In postali zdravniki, inženirji, znanstveniki, filozofi, marksisti, revizionisti ali kot Mišo Jezernik, drugi saksofonist, ki je bil vse skupaj. Umetnik – slikar pa samo jaz bobnar …

Boben, ki mi je bil na voljo, je bil imeniten. Premogel je tolkalo na notranji strani velikega bobna, ki ga je obvladovala desna noga. Mali boben na zložljivem podstavku sem obdeloval s palicama ali metlicama. Razen tega sem premogel še turško činelo in zamorski tam-tam. Za dlani in prste. Na tej glasbeni instalaciji sem odtolkel tudi štirideset taktov sola.

* * *

Še vedno sem stal za mizo ob praznem kozarcu.

Kot osvoboditelj, kot zmagovalec.In se tako tudi odločil, pa čeprav me je mikala tudi svetoboljna

inačica Mladega Wertherja.Ne da bi okleval, sem se za isto mizo obrnil k Špelini sošolki, ki mi

je kazala hrbet. Se priklonil.Nisem je ogovoril, ona pa je samo pokimala in vstala. Vzravnana

mi je segala do meje med lasiščem in čelom. Bolj kot navzdol v noge in salonarje, sem ji gledal v oči. Ni jih odmaknila. Iz oči v oči se je tudi začelo, tisto podkožno. Sprva plaho in zadržano.

Z nogami sva se v plesu hitro ujela. Sicer se pa v noge nisva gledala.

171

Ko sem se opogumil, sem plesalko z desnico objel niže na križu. Plesalka se je nasmehnila, mi kot v odgovor položila levico na desno ramo, visoko nad ključnico. Še preden je minilo pet minut, sem pozabil Špelo.

Plesalkin naslednji ples je bil že oddan. Naslednji pa vsi moji.Vojaški čevlji na vezalke so se diskretno dotikali njenih visokopetih

salonarjev. Z besedami se nisem silil. Se tudi nisem znal. Z lici sva si bila bliže kot s telesi.

Plesov poslej nisva štela. Rajala sva do konca.

172

173

Še enkrat Debenc

Točnost je bila del privzgojene discipline.Točni ob devetih smo tudi tisto jutro po velemitingu posedli za

veliko mizo s šestimi nogami v globoke usnjene naslanjače v veliki sobi. S kozarci in vodo na mizi pred seboj.

Na programu je bil zamuden in pereč problem, ki naj bi ga razrešili.Še preden se je kot po navadi s sedeža dvignil San in začel z na-

povedanim problemom, se je s svojega sedeža dvignil Debenc. Smo takoj opazili. da je presenetljivo vznemirjen. Mrk nas je stoje premeril s krožnim pogledom z bliski v očeh.

Na mitingu dan poprej ga ni nihče opazil. Smo pa vedeli, da je bil, čeprav neviden, vseprisoten. In tudi vedeli, da je vse videl, da si je vse zapomnil. Vstal je z ustnicami, ki so se zganile. Torej se je odločil, da bo govoril. Sicer pa smo se, bolj kot vsega pri njem, najbolj bali njegovega molka.

Z desnico si je s čela otrl znoj, z levico, težko, kosmato poraščeno pa treščil po mizi s šestimi nogami. Da so poskočili in zacingljali na nji z vodo naliti kozarci. In zagrmel. Tovariši!

Tovariši, vam povem tovariši, vam moram povedati tovariši porka-madona, da to noč nisem zatisnil očesa. Vam moram povedati, da se miting,i kot je bil ta včeraj na Taboru morajo končati. Končati. Enkrat za vselej. Za to se, tovariši, nismo borili, za to se, tovariši, ni prelivala kri. Vam priznam, vam odkrito priznam, tovariši, da me je bilo sram in da se še vedno sramujem. Nisem pričakoval. Vas vprašam, tovariši, ali se sploh zavedate kdo in kaj smo partizani. Vas vprašam, ali se sploh zavedate odgovornosti, ki nam jo ponuja zgodovina? Za to včeraj se nismo borili. Priznam - sem hud, sem jezen. Vam povem. Da so razmere resne. Situacija napeta. Notranji sovražnik med nami že dviga svojo glavo. Upam, da vam je jasno tovariši – jasno. da se ne smemo igrati z ugledom našega boja. Da se zavedate, zakaj so padali talci. Zakaj so naše sežigali v koncentracijskih taboriščih? Vam tudi povem, da se ne bi ponovilo, porkamadona. Ker se ne sme. ne sme ponoviti. Da bi podlegli, kako naj rečem polizani in pocukrani malomeščanščini. Vam rečem. Da sem moral. Ponavljam, da sem prizadet in hud. Toliko za danes. So mi povedali, da bomo o tem jutri. Tudi prav. Vam pa priznam, da nisem vzdržal. S takim buržoaznim poskakovanjem, lizanjem in kerefekijami

174

nismo vredni rdeče zvezde na titovkah. In da ne pozabimo, tovariši. Naš cilj je revolucija.

Pest, ki je usekala po mizi z navznoter povlečenimi kosmatimi palci, s kratkimi nohti, je položil nerazklenjeno ob kozarec na mizi. Bilo mi je jasno, da so bile njegove besede namenjene tudi meni.

Sledilo je nelagodje. Bodičasto, mrazljivo nelagodje. V postanem zraku, ki ga je poševna, jutranja svetloba zrnato barvala. Dialektika tihote je lepljivo gosta vztrajala vsaj deset minut. Z občasnimi, glasnimi požirki v kozarce nalite vode. Verjetno bi trajalo še dlje, če nas ne bi odrešil Luka. Priseben, kot je vedno bil, je pohitel po eno od steklenic, ki jih je prinesel iz Krčevine. Krčevine – nekje v Slovenskih goricah, kamor ga je poslal San takoj po osvoboditvi. K sorodnikom. Potem je vstal Rado. Spregovoril o druženju in tovarištvu. S pomirljivimi besedami.

Komisar ni črhnil nobene več.

* * *

S plesalko, s katero sem miting preplesal, sem se, še preden sva se razšla na vogalu Ilirske in Ilirki prečne ulice, dogovoril, da se srečava.

Poslej sva se redno shajala. Se dobivala, se sprehajala, se pogovar-jala, se držala za roke, se v parku med drevesi in cvetličnimi grmi po-ljubljala. Tako bi se verjetno nadaljevalo, če ne bi propagandisti morali zapustiti Ljubljano.

Sledilo je nekaj pisem, brez poljubov in kresnic. Postala sva prijatelja.O tem bi verjetno sploh ne pisal, če se ne bi potem, ko sem bil v Istri

demobiliziran, vrnil v Ljubljano in se v Ljubljani prepisal s primer-jalne književnosti in umetnostne zgodovine na pravkar ustanovljeno Akademijo upodabljajočih umetnosti.

S soplesalko s Tabora – ime ji je bilo Mojca Durjava, sva se v mestu, potem ko sem bil demobiliziran, znova srečala. Vrnile so se kresnice in veverice.

Leta devetinštiridesetega sva se z Mojco poročila. Leta petdesetega se nama je rodila hčerka Marjetka. Kmalu po poroki je Mojco napadla uničujoča bolezen pljuč. Z zdravili, ki mi jih je uspelo dobiti iz Amerike, smo njeno napredovanje vsaj delno zaustavili. Poslej se je še vedno zdravila v hišni negi. Preživljala sva hude čase, dokler ni okrevala.

Ko se je povsem pozdravila, je odšla skupaj s hčerko v novo življenje. Na njeno željo sva se ločila, kar sem obžaloval.

175

Skupaj sva bila sedem srečnih let.Ostala sva prijatelja.

* * *

Prvi je odsek zapustil Rado, za njim vsi drugi. Poslovil se je z zanesenim govorom o tovarištvu in partizanstvu. Radu so sledili San, Žane in Oto. Potem že nismo bili več tisto, kar smo bili poprej. Še naprej smo ostali skupaj nekaj časa nomadi, pevci z Imenškom. Brico in midva s pesnikom Jožetom Šmitom. Preselili so nas v Litijo in nismo bili več korpus četrte armade ampak petnajsta divizija. Nismo bili več propagandni odsek, ampak klub. V Litiji smo od nekdanjega propagan-dnega odseka ostali le še Brico, pevci z Imenškom, pesnik Jože Šmit in jaz Jože Ciuha. Šmit in jaz sva še vedno imela funkcijo propagandista za živo besedo in tisk.

Poletje je bilo dolgo. Čeprav nam je Sava tekla pred nosom, se tisto poletje nisem okopal.

Litija me s spomini ni obogatila. Se pa spominjam koncerta, ki se je dolgo napovedoval. Iz Rusije je preko Ljubljane prišla v Litijo operna pevka Tatjana Okunjevska. Mogočna ruska tovarišica, prsata in obilna, v do tal dolgi obleki, je pela ruske romance, v maniri opernih arij.

Poletje se je izteklo, sonce se je utrudilo.Listje je začelo rumeneti in odpadati.Z Jožetom in še nekaterimi drugimi borci sva bila poslana v Mirno.V Mirni na Dolenjskem sva pričakala sla iz Ljubljane, iz štaba četrte

armade. Prišel je v škornjih in dolami, prepasani podolgem in počez. Mene so pošiljali v Istro, Jožeta pa v neko hercegovsko brigado v bo-hinjskih hribih.

Komisarji pesnika, ki je prav tedaj študiral francoske simboliste, se primerno založil z njihovo literaturo, niso mogli razumeti. Namesto sprotne ciklostirane literature se je poglabljal v nekaj, kar ni nihče razumel, in še to v povsem nerazumljivem jeziku. Postal je sumljiv. Preizkusiti ga je bilo treba.

V brigadi, v katero je prišel kot kulturnik, pomočnik šefa brigadne propagande, so ga, da bi ga ponižali, degradirali v mulovodca. Jože se je seveda razburil, se uprl. In pristal v zaporu.

Iz tega časa hranim pesmi, napisane v zaporu, ki jih je poimenoval Mušketirska pisma. Zataknjena v nedrček, ki ga je iz aresta prinesla

176

sestra komponista Ježa. Med temi tudi sledeča pesem, ki jo bom napisal po spominu. Svoji ljubljeni.

Glej deklica, kako je bežno vse,pomišljam, že so lastovke odšle,baje odhajajo naprej odtod,in sonce je zašlo v svoj mrtvi kot.Nemočno je, in vedno bolj bledi,njegov na videz neizčrpni soj,tako nekako draga je z menoj.

Povsod sem svojo mlado kri sejal,nenadoma, ko sem se najmanj bal,zvenela v mojih prsih je mladost.Sem čutil sredi tisočerih sanj,kako medlele so in vedno manjjih v nečuječi duši je bilo.Zdaj pa od vseh je siv pepel sam,in v osamelem srčecu bridkost.

Meni je novi razpored v Mirni namenil Istro. Poslali so me v Buje.Na Akademiji sem srečno prestal sprejemni izpit.Mi je pa že po prvem semestru – moje delo je bilo ocenjeno z oceno

zadostno, profesor Mihelič svetoval, naj Akademijo zapustim. Ker s svojim delom nisem pokazal potrebnega talenta. Česar pa seveda nisem storil, niti na misel mi ni prišlo. Trmoglavil sem in obstal.

Ni bilo lahko. Prehiteti sem želel lastno senco. Sledila so divja leta, do odhoda v Azijo. Ne najdem pravih besed, ki bi pomagale ali tolažile. Na zadnji strani Engelsove knjige, v kateri pisec med drugim opisuje, kako so se praljudje ljubili in razmnoževali, sem po Baudelairu povzel stavek,

Ma jeunesse ne fut qu'un ténébreux orage.

Moja mladost nevihta mračna je bila.

(Charles Baudelaire – L'Ennemi - Les Fleurs du mal)

177

Post scriptum

Nič novega ne znam povedati. Čas se izteka. Slejkoprej ostajam v astrološkem znamenju bika. Rojen v zelenem aprilu, da bi zaživel šele jeseni. V čudovitem času, ko se gozdovi zlatijo, ko se daljšajo noči, ko ni več muh in komarjev. In potem nadaljeval s knjigami in zimo.

Koledarsko sem star. Nihče v družini ni dočakal mojih let. Razen Abe. Aba je itak z vsem, kar sodi v družino in življenje, neprimerljiva. Drugačna. Samosvoja.

V novembru in decembru se počutim kot fosil.Včasih me prešine občutek, da se me je življenje naveličalo.Pokopal sem dedka in dve babici. Graško in gluho rajhenburško.

Drugi dedek je preminul, tik preden sem zagledal luč sveta. Pokopal sem očeta in mamo. In brata in dve sestri.

Pokopal sem Anjo. Sestrično, mojo edinstveno otroško ljubezen.

Živel sem v razburkanem času.Leta so se iztekala na poti v svetlo bodočnost. Tako se je temu tedaj

reklo. Datumov ne bom omenjal, ker se vedno zmotim. Z besedami nisem hitro v zadregi, pri številkah me pa zanese.

V življenju so bile najbolj zanesljive noge. Potrpežljivo so me nosile, Vedno so me nosile, nikoli odpovedale v zaporednih letih minevanja. Pod istim nebom iz vojne v mir in obratno, iz mira v vojno. Leta je preš-tevala mama. Z nenehnimi spremembami iz leta v leto. Po horoskopu in koledarju. Do zadnje vojne. S katero smo si Slovenci izborili lastno državo. In demokracijo. Vsaj enkrat enotni.

Coprnice so čarale naprej. In pričarale hokus pokus, neki drugi čas.

Vrnil sem se v zgodovino.S spomini. So spomini, ki z njimi brezbolno opravijo požrešne

pozabe.In so spomini, ki se vtisnejo v nas kot pečatni žig.Ne bom pozabil škrlatnih pogledov, ki so mrtve še vedno izzivalno

gledale. Ki jih veke niso prekrile. Ki so mrtve še vedno gledale.Ki nanje ni bilo mogoče položiti kovanca.

178

Spominjam se tudi krčevitih prstov, med katere se ni dalo potisniti svečo.

Nič tako kot v lepih Abinih starih časih.

179

De'l Amour ali mala komparativna križanka

Brez ljubezni ni življenja.Brez ljubezni ni poezije.Brez ljubezni ni literature.Brez ljubezni ni kronike.

De l'amour: naslov sem si sposodil pri Stendhalu. S tem naslovom je napisal knjigo. Hranila jo je teta v knjižni omari, v sobi s klavirjem in fikusom - v veliki lončeni posodi, ki sem ga ponoči zalival. Za vonj, ki se je prijel rastline, ki je poganjala kot nora in tudi že dosegla strop, je teta krivila Pušelca - mačka. V sentimentalnih letih sem to knjigo kljub pomankljivi, šolski francoščini serijsko prebiral. Verjetno zaradi naslova, ki pa se po mojem ni srečno prekril z vsem tistim, kar sem v nji utegnil prebrati.

O ljubezni bi lahko napisal več romanov. Na srečo nisem pisec, kot je bil Stendhal, zato se s to temo ne bom posiljeval. Ne morem se pa izogniti tistim knjižnim ljubeznim, brez katerih bi bila kronika, ki jo pišem invalidna.

Popisati pa jih bom poizkusil.Zadostovalo je, da mi je bil Stendhal (mimo Parmske kartuzije in

Rdeče in črno) bližji od Balzaca. Ki mu skribomanu nisem oglodal niti vseh platnic. Neverjetno - kako ga je srbelo gosje pero. Notar šal, ki so mu stranke prinašale literaturo. In ga pitale z neizčrpno comedie humaine. Ne da bi mu to navrglo dobiček. Revež se je nenehno otepal dolžnikov. So pa z njim toliko več zaslužili založniki, tiskarji in knji-gotržci. Kar je kot notar ob vseh očitkih, ki jih je bil deležen, dla-kocepsko izračunal. Kot se to nasploh rado dogaja, so ga Francozi primerno častili šele po smrti. Podobno - kot se je zgodilo Prešernu na Slovenskem. Ki smo mu dan, ko je preminul, povzdignili v nacionalni kulturni praznik.

Ne da bi se poznala, se Stendhal in Balzac nista marala.Ljubši od Tolstoja mi je Dostojevski. Ne glede na to, da je Lev Ni-

kolajevič kot malokdo - genijalno obvladal in popisal čas, družbo in

180

zgodovino, (Dostojevski, ki je občasno tudi pisaril nekakšne politične traktate - pa prav obratno, grozobalno). Tolstoju priznam vojno, priznam mu mir, družinske jare kače, bitke, intrige, priznam Pierra in Natašo, Ani Karenini vedno znova poljubim roko, in sem si, ko ga primerjam z epileptikom Dostojevskim popolnoma na jasnem, da gre bolj za osebni okus, kot za vrednostne razlike. Kar je izrazito su-bjektivno, kajti vsi izobraženi zgodovinarji vedo, da se dela posame-znih avtorjev ne opredeljujejo po okusu, ampak po izdelanih kriterijih stroke. Sicer pa je že vse njuno stokrat popisano in tisočkrat analizi-rano. Za silo tudi v domačem kurniku. Meni zadostuje različica med Stavroginom in Vronskim. Podobna razliki med orehovo in rozinovo potico. Sam sem kot Slovenec prepričan, da je najboljša pehtranova.

V isti knjižni omari tete Fili sem kot Stendhala zasledil Tolstojevo knjigo, z zanj presenetljivim naslovom Die sexuelle Frage. Ki je nisem prečital. Pač pa sem prečital knjigo spominov žene Leva Nikolajeviča, v kateri gospa Tolstojeva med drugim opisuje, kako sta se po neskonč-nosti ruske stepe s trojko peljala v oddaljeno cerkev, da bi pred oltarjem prejela božji blagoslov in se poročila. Pot je bila tako dolga, da bodoči mož ni vzdržal in je mimogrede med potjo svojo bodočo ženo posilil.

Flaubert mi je ljubši od Zolaja. Ljubša mi je njegova Vzgoja srca, njegov September pa Madame Bovary, bolj kot temačni, sto kilogra-mov težki opisi krutosti zgodnjega kapitalizma. Ne zamerim mu, da je zagrenil življenje prijatelju Cezanneu, in tudi ne, da je tedanji francoski eliti likal zmečkano dušo. Nasprotno: občudujem ga za njegovo pokončno držo v procesu proti Dreyfusu. Se mi pa zdi hecno, (kot bi rekla Aba), da je od gospode, ki jo je neusmiljeno kritiziral, pri-čakoval, da ga bo zapisala med nesmrtnike - ga počastila in povišala v akademika. Revež je napisal dvajset prošenj, in bil dvajsetkrat zavrnjen.

Camus mi je ljubši od Sartra, Jesenin od Majakovskega, Pasternak od Šolohova, Grass od Boella, Wolfe od Faulknerja, Bellow od Mailerja, Andrić od Krleže, Kiš od Šćepanovića, Desnica od Kaleba … Vse se mi izteče, kot se je nekoč vse gladko izteklo pri štetju Brandnerjevih punc, pa tudi kasneje v puberteti, v času ko smo mladostniki s puncami trgali marjeticam cvetne liste za čudeže, ki se niso zgodili. Nekoliko se mi zatakne samo pri Latincih: pri Sabatu, Marquesu, Vargasu Llosi, Borghesu in še komu, ki jim ne najdem ustreznega protipola. Vse sama prva liga. Kot italijanska opera, ameriška košarka in brazilski fuzbal.

181

Težave s to komparativno križanko imam tudi v domačem ribniku. S Trubarjem nimam nobenega problema, kot ga je imela z njim katoliška cerkev (in še bolj Trubar z njo). Hvaležen sem mu za vse večne čase, da nam je podaril prvo slovensko knjigo in nas z njo uvedel v literatu-ro. Chapeau! Tudi z Vodnikom bi šlo. Seveda se ga ne da umestiti med sočasne literarne veličine. Je pa prav, da so mu postavili spomenik na lju-bljanskem živilskem trgu, kot so ga s podobno domiselnostjo postavili Trubarju pred pravoslavno cerkvijo. Ne vem pa, kaj naj porečem ob Franceljnu, ob Prešernu, nesrečnem advokatu, ki mu v glavi ni rasla trava, (kot njegovim sodobnikom), ki so se mu genijalcu s soneti, glosami, gazelami in zbadljivkami v nadstrešku spreletale izbrane ptice pevke. Zato so mu verjetno muhaste sojenice namenile usodo sloven-skega Wertherja. Koga naj navpičnemu genijalcu vodoravno pritaknem?

Ob mnogih nevednostih, ki jih bom iz previdnosti zamolčal, moram v sramoto priznati, da brumnega Koseskega, ki naj bi bil po utečenem obrazcu njegov možni protipol, komaj poznam. In mi niti na misel na pride, da bi ju kakorkoli primerjal. Bilo bi nedopustno, bogoklet-no. Tudi če bi se mimo pesmi, ki jih je napisal, omejil zgolj na njegove okrogle, (ki jim sramežljivi, Slovenci ob budnih dušnih pastirjih kot v njegovem času - tudi poslej ne pustimo v postpubertetne čitanke). Fran-cetove okrogle so prav tako enkratne, prav tako genijalne, pa čeprav ostajajo slejkoprej zakopane v kupih papirja v Univerzitetni knjižnici (v kolikor niso medtem ponarodele), Poznate tisto - Oče Janez ječmen seje, na tem polu pr Lublan? Propagandisti v partizanih smo jo celo cepili na isto vižo, kot se je pela pesem Franceta Kosmača Če zapojemo veselo.

Vseeno pa s Koseskim - če sem ga že omenil, ne bi rad okolišil. Ker bi bilo tudi to nedopustno.

Čeprav Jovan Vesel ni bil pevec Prešernovega formata, ga ne bi rad ponižal v obešalnik za njegovo senco. Že zato, ker je bil prvi (kar je res, je res), ki je v vrtiček slovenske poezije zasadil sonet. Kadarkoli pomislim nanj, nikakor ne pomislim na mogočno verzoklepsko pesnitev Slovenija cesarju Ferdinandu, naphano z zvoki fanfar v stopet dvostišij, zašvasanih v dvainštirideset zanosnih kitic, ampak na edin-stvene verze, kurativne za slovensko podrepništvo, nabite z domoljub-no energijo (ki se jim še in še klanjam):

» … pet jih pade, ko porinesin slovenske domovinekomu mar«

182

Kdor jih čita - mu še dolgo poslej z glave ne odpade noben las, in noben brk ne osivi. V domačijskem pesništvu jim ne najdem primere. In se sprašujem, kakšna willendorfska muza jih je zanj izsanjala. S prižnice jih ni slišal. Tudi na cesti med figami lipicancev jih ni pobral. In se nadalje sprašujem, smo se sploh znali za narodovo samozavest ob-čutljivi Slovenci z njimi poistovetiti? Smo doumeli njih budilniški klic?

Nikakor mi ne uspe, da bi v križanki, ki se z njo ubadam, izrisal lok med vzpodbudnimi verzi Jovana Vesela in Šalamunovo metaforo o Slovencih, kot prehlajenem predmetu zgodovine. Do neke mere me tolaži Jesih, odkar sem med bliskom in gromom prebral Uran v urinu gospodar.

De l'amour in podobno literaturo še vedno prebiram, ne glede na to, da se mi razne križanke ne iztečejo.

Naposled priznam, da sem prav zato v to kroniko zmašil spomin na mladost.

Jože Ciuha avtoportret, 1959, tuš na papirju, 20×15cm

184

Oton Polak, 1945, akvarel na papirju, 30×25cm

185

Konec vojne, 1945, akvarel na papirju, 20×30cm

186

Mulovodci I, 1945, akvarel na papirju, 25×30cm

187

Mulovodci II, 1945, akvarel na papirju, 25×30cm

188

Ciklus Lika, 28. XI. 1956, tuš na papirju, 40×50cm

189

Spomin na Liko 1944 - Volkovi, 1957, tuš na papirju, 40×50cm

190

Mais ne t'arrête aux ordures qui sont le trésor de tout cœur humain... (Paul Valéry) "toda ne ustavi se ob umazaniji, ki je zaklad človeškega srca...", 4. XII. 1956, tuš na papirju, 50×40cm

191

Ljudje in sanje, 1956, tuš na papirju, 50×40cm

192

Tifus v Liki (1945), Pariz 1957, tuš na papirju, 40×50cm

193

Lika, 1957, tuš na papirju, 50×40cm

194

Volkovi v Liki, 1957, tuš na papirju, 50×40cm

195

Lika, 1957, tuš na papirju, 50×40cm

196

Okupacija, Pariz 1956, tuš na papirju, 40×50cm

197

Tifus v Liki, 1957, tuš na papirju, 40×50cm

198

Nikoli me ne zapusti, 1977, tuš na papirju, 30×20cm

199

Polnoč, 1964, tuš na papirju, 30×20cm

200

Žrtev, 1964, tuš na papirju, 30×20cm

201

Vojna ikona, 1977, tuš na papirju, 30×20cm

202

Križev fant 1964, tuš na papirju, 40×30cm

203

Maske, 1964, tuš na papirju, 30×20cm

204

205

Biografija

Jože Ciuha je bil rojen 26. aprila 1924 v Trbovljah. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je leta 1950, nakar se je pri prof. Slavku Pengovu izpopolnjeval na Specialni šoli za zidno slikarstvo. Na študijskih potovanjih je obiskal Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, Francijo, Švico, Italijo, Švedsko, Poljsko in Rusijo. Potovanja v Makedonijo so v slikarju vzbudila zanimanje za dediščino Bizanca in za Vzhod nasploh. V letih 1959-1961 je na rangunski univerzi pod mentorstvom prof. Lucea preučeval budistično umetnost in filozo-fijo. V tem času je Jože Ciuha tudi obiskal Indijo, Pakistan, Indonezijo, Tajsko, Kambodžo. V letih 1964-1965 je potoval po Južni Ameriki in se seznanjal z indijanskimi civilizacijami. Obiskal je Brazilijo, Argentino, Čile, Peru in Bolivijo. S potovanj je ob porisanih skicirkah prinesel še kup zapiskov, ki so mu služili kot gradivo za knjigi „Okameneli smehljaj“ in „Pogovori s tišino“. V teh je slikar opisal srečanja s starimi kulturami ter z ljudmi in dogodki časa, ki v njem živimo. Leta 1965 je bil Jože Ciuha gost Zahodne michiganske univerze in je ob tej prilož-nosti prekrižaril tudi Združene države in Mehiko. Mimo že omenjenih knjig je napisal „Potovanje v deseto deželo“ - knjigo za otroke, ki je bila nagrajena z Levstikovo nagrado, ter roman „Kronika sedmih pozab“. V sedemdesetih letih je Jože Ciuha pet let vodil seminar za svobodno slikarstvo na Mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Poleg slikanja se je ukvarjal z ilustracijo, grafiko, mozaikom in literaturo.

Imel je več kot 400 samostojnih in 300 skupinskih razstav. Za svoje umetniško delo je prejel številne nagrade in priznanja, med ostalimi nagrado Prešernovega sklada, Jakopičevo nagrado, v Franciji naziv „Vitez lepih umetnosti in literature“ ter v Avstriji „Častni križ znanosti in umetnosti – I. reda“.

Je član Ruske akademije umetnosti. Za ilustracijo, risbo in mozaik je prejel priznanja „Grand Prix“ za

življenjsko delo v Ljubljani, Skopju in Pordenonu. Je častni meščan Krškega in Ljubljane.

Umrl je leta 2015.Posthumno je prejel srebrni red za zasluge Republike Slovenije

„za izjemen prispevek k podobi slovenske umetnosti druge polovice 20. stoletja in njeni prepoznavnosti v mednarodnem prostoru“.

Kazalo

Namesto urednika .........................................................................................5Jožetovi knjigi spominjanj na pot ................................................................7Začetek ..........................................................................................................11Doma .............................................................................................................13Ate..................................................................................................................19Dva strica ......................................................................................................27Neodposlano pismo ....................................................................................35Zločin ............................................................................................................37Kolaboracija .................................................................................................43Bežna meditacija o bradi ............................................................................47Saša Dolinar .................................................................................................51Ljubljana .......................................................................................................55Proslave .........................................................................................................65Ljubezen z zamudo ......................................................................................67Teta Fili .........................................................................................................73Janezek Varl ..................................................................................................79Istra ................................................................................................................83Propagandni odsek V. prekokomorske brigade .......................................93Kultura na pohodu ......................................................................................97Poličnik .......................................................................................................101Konferenca z narodom .............................................................................107Jože Šmit .....................................................................................................111Mirna...........................................................................................................117Mama ..........................................................................................................121Ženske, vera in politka v naši hiši ...........................................................125Peza molka ..................................................................................................127Komisarka...................................................................................................129

Oh, kako je dolga, dolga pot iz tujine pa do doma ...............................135Spomin na dogodek ob reki .....................................................................139Nekoč in zdaj ..............................................................................................143Palčica .........................................................................................................145Spomini s senco .........................................................................................147Taborišče .....................................................................................................151Slovo ............................................................................................................153Velemiting ..................................................................................................165Še enkrat Debenc .......................................................................................173Post scriptum .............................................................................................177De'l Amour ali mala komparativna križanka ........................................179Biografija .....................................................................................................205

Propagandisti - Rado Bordon, Jože Šmit, Stane Senčar, Ivan Čargo, Emil Kohne, Jože Ciuha, Oton Polak, 1945, akvarel na papirju, 30x110cm in svinčnik na papirju, 30×80cm

Propagandisti - Rado Bordon, Jože Šmit, Stane Senčar, Ivan Čargo, Emil Kohne, Jože Ciuha, Oton Polak, 1945, akvarel na papirju, 30x110cm in svinčnik na papirju, 30×80cm

Jože

Ciu

ha: D

olga

pot

»Vse človekovo dostojanstvo je v misli: vse dostojanstvo misli je v spominu. Človek je duh samo zaradi spomina: človek samo zaradi zvestobe. Varuj se človek, da ne boš pozabil spominjati se!«Neizbrisen pečat na dušo Jožeta Ciuhe je udarila druga svetovna vojna.Umiranja tovarišev, ki jih je gledal in nikoli več pozabil. A tudi veselje ob osvoboditvi, ko je z »mušketirji« prišel v osvobojeno Ljubljano in so po radiu Kričač sporočili, da je naše mesto svobodno.Nepozabno doživetje je to veličastje zmage!Knjiga Jožetovih spominjanj je dragocena. Z njo nam je podaril svojega duha v steklenici z druge obale. Slikovita in iskrena pričevanja za zanamce, da bodo vedeli, kar je zapisano v Svetem pismu in vemo tisti, ki smo bili poslednje ure ob Jožetu in zares z njim: Ljubezen je močnejša kakor smrt.Ker ljubezen nikoli ne mine. Manca

Ciklus Lika, On in ona, 1957, tuš na papirju, 40×50cm