Embed Size (px)
Citation preview
Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si
deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 19, 6. novembra 2015, številka 14
Marjana Ahačič, Alenka Brun
Privabljanje gostov in promocija kvalitetne kulinarike v občini sta glavna namena akcije Okusi Radol© ce, ki jo Turizem Radovljica uspešno pripravlja že tretje leto zapored, poudarja Kaja Beton iz radovljiškega Zavoda za
turizem. »Tudi letos enajst gostinskih obratov ponuja menije iz lokalnih sestavin po enotni ceni 15 evrov. Poskrbeli smo za pestre jedilnike, za sledljivost živil pa tudi za dodatne prireditve skozi ves november.« Kot poudarja Betonova, je prireditev odlično sprejeta tako med domačini kot gosti. Izkazalo se je, da je prav
november tisti mesec, ko je obisk v restavracijah slabši kot sicer.V Okusih Radol© ce, kjer ponujajo tradicionalne jedi, pripravljene na sodoben način iz sestavin lokalnih pridelovalcev, tokrat sodeluje 11 gostiln in restavracij: gostilna Joštov hram (Podnart), gostilna Kunstelj (Radovljica), gostilna Lectar
(Radovljica), gostišče Draga (Begunje), Grajska gostilnica (Radovljica), izletniška kmetija Globočnik (Globoko), restavracija Krek (Lesce), restavracija Lambergh (Dvorska vas), restavracija Tulipan (Lesce), Vila Podvin (Mošnje) in letos prvič tudi gostilna Pri Jožovcu v Begunjah.
Lokalno obarvani kulinarični novemberVes november bo v okviru projekta Okusi Radol'ce enajst gostiln in restavracij iz občine Radovljica ponujalo okusne obroke sodobno pripravljene domače hrane po enotni ceni. Uvodna prireditev je bila prejšnji petek pred dvorcem Drnča.
42. stran
Mladinski center KamRaTik pred začetkom počitnic so v Radovljici odprli mladinski center, ki mladim prek izobraževanj, usposabljanj in delavnic omogoča aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa.
stran 16
V četrtek, 3. decembra, bo ob 19. uri v Linhartovi dvorani Radovljica tradicionalni koncert Orkestra Slovenske policije. Orkester bo v Radovljici nastopil pod vodstvom dirigenta Nejca Bečana s solistko Nuško Drašček Rojko. Vstopnice so naprodaj na blagajni Linhartove dvorane (tel. št. 04 537 29 11) ob petkih, sobotah in nedeljah od 17. do 20. ure in uro pred koncertom, rezervacije pa so možne na upravi Linhartove dvorane (tel. št. 04 537 29 00) vsak delovnik od 8. do 14. ure.
Koncert Orkestra Slovenske policije
0
5
25
75
95
100
menjava gum
4. november 2015 15:07:03
Alpska 43, 4248 Lesce I T: 04 53 53 800www.avtomony.si
Jubilej Enci benci na kamenciEnci benci na kamenci, zbirka izštevank s posrečenimi ilustracijami, ki jo danes poznajo skoraj vsi otroci, praznuje 25 let.
stran 9
OBČINSKE NOVICE
Denar za vodovodObčina Radovljica bo iz kohezijskega sklada dobila dobrih šeststo tisoč evrov za gradnjo dva kilometra in pol dolgega povezovalnega vodovoda Hraše–Ledevnica.
stran 3
OBČINSKE NOVICE
Gasilci spet navdušili Peterica odličnih gasilcev, med katerimi sta Domen Pavlič in Anže Habjan, se je prejšnji teden iz ZDA spet vrnila z odličnimi rezultati.
stran 5
AKTUALNO
Nič ni narobe, če človek sprejme pomočPsihologinja Meta Soklič se strokovno že dolgo ukvarja s pomočjo drugim.
stran 6
STAREJŠI
Rekreacija za dobro počutjeBegunjske upokojenke se vsak teden družijo ob telo-vadbi. Pravijo, da je poleg rekreacije še bolj pomem-bno druženje.
stran 13
Marjana Ahačič
Občinski svet je v sredo na redni seji sprejel drugi rebalans proračuna za leto 2015. Z rebalansom so upoštevani nižji prihodki iz naslova primerne porabe, ki jih določa država, usklajeni dejanski presežki proračuna iz leta 2014 ter evropski in državni prihodki za sofinanciranje investicij. Obseg zadolžitve občine v letu 2015 ostaja nespremenjen, in sicer v višini
1,8 milijona evrov za naložbe komunalne infrastrukture v Begunjah in Kropi, s tem povezane obnove cestne infrastrukture ter za dokončanje zunanje ureditve na območju kareja H. Proračun 2015 se z rebalansom znižuje na 19,622 milijona evrov oz. za 1,957 milijona evrov. Obseg sredstev za zakonske obveznosti in nujne programe ostaja nespremenjen, izvedba nekaterih investicij pa se prenaša v leto 2016.
Rebalans proračuna
2 Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
Občinske novice
deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:
Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514)
UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec,
Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman
ČASOPISNI SVET:Blaž Trček (predsednik),
Branko Fajfar, Sabina Felc, Breda Poličar in Samo Finžgar
DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radov-ljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj (tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, [email protected], oglas no tr že nje 04/201-42-32).
De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš-ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red-no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral-cev so ome je na na naj več 2000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo šte vil ko, ki bo iz šla v petek, 4. decembra 2015, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 25. novembra 2015.
»Zdi sem mi prav, da doma-če jedi pripravimo na svetov-ljanski način, ki je bistveno lažji od tradicionalnega. Zavedati se moramo, da smo lahko zares ponosni na svojo kulinarično tradicijo,« poudarja kuharski mojster Grega Rozman iz hotela Lambergh, kjer so letos ob dvorcu Drnča pripravili otvoritveni dogodek, ki sicer vsako leto poteka na drugi lokaciji. Tako so prejšnji petek pred dvorcem Drnča v Dvorski vasi pripravili tržni-co lokalnih dobrot, na kateri so svoje izdelke predstavili kmetje, sadjarji in čebelarji iz občine in njene okolice, ki
so pomembni partnerji res-tavracij v projektu. Z degus-tacijami izdelkov so obisko-valce skušali prepričati, da so njihovi izdelki zares oku-sni in tudi zdravi. Sledila je uvodna večerja, ki so jo v restavraciji Lambergh sku-paj pripravili kuharji prav vseh sodelujočih restavracij in ki je bila uvod v letošnje Okuse Radol© ce.Večerja v Lambergh Chate-au & Hotelu je pustila dober vtis. S šesthodnim menijem so se predstavili prav vsi ponudniki, spoznali smo šefe sodelujočih gostiln in restavracij, se zabavali ob vodenju Nejca Poljanca in Katje Stušek, bili ves večer v pričakovanju svoje izžreba-ne številke pri srečelovu, nekaj uvodnih besed pa je gostom namenil tudi prisot-ni šef hotela Tomaž Hoče-var. Izvirnemu nabodalcu je sledila mavrična postrv z ajdovimi srčki, potem izje-mno okusna kostanjeva juha z jurčki, pa kmečki krožnik, telečja krača z jurč-ki v kanelonu, telečjimi lič-ki, priželjcem, krompirjevo peno, kremo korenja z zvez-dastim janežem, ješprenjem in zelenjavo, ter za zaklju-ček še sladica, ki so jo poi-menovali Evino Jabolko: pečeno jabolko s slivovo pito, jabolčno omako in domačim sladoledom.
Radol© čani so znane domače okuse predstavili ravno tako na moderen način."Očitno je bila ideja dobra, tako da nas posnemajo tudi sosedje, kar je dobro. Morda je le škoda, da oboji v istem mesecu delamo iste stvari,« pa so v Zavodu za turizem Radovljica komentirali dejs-tvo, da novembra v sosednji občini pripravljajo identično prireditev, Okuse Bleda. Tako v Radovljici kot na Ble-du so prepričani, da s prire-ditvijo vnašajo pomembno popestritev sicer "mrtvega" dela turistične sezone.Rezultati poletne sezone so sicer tudi v Radovljici odlič-ni, je zadovoljna direktorica Turizma Radovljica Nataša
Mikelj. Občino Radovljica je namreč letos do konca okto-bra obiskalo skupaj kar 56.452 gostov, večina tujih, kar je skoraj šest tisoč več kot lani in štiri tisoč več kot v celem, doslej rekordnem letu 2012. Ustvarili so 142.557 nočitev (lani 123.916), od tega 132.300 tuji in 10.227 domači gostje."Ocenjujemo, da je razlog za odlično sezono predvsem lepo vreme, saj v kampih ustvarimo več kot 60 odstot-kov vseh nočitev. Seveda je tudi trenutna politična situa-cija v Grčiji, Turčiji in ostalih državah pripomogla k temu, da je bila poletna sezona v Sloveniji odlična," rezultate pojasnjuje Nataša Mikelj.
"Boljši rezultati so seveda tudi posledica organizirane-ga načina promocije na tujih trgih, ki jih izvaja Turizem Radovljica v povezavi z gos-podarstvom in Slovensko turistično organizacijo. K prepoznavnosti destinacije pa pripomorejo tudi odmev-ne prireditve, kot so Festival Avsenik, Festival čokolade, Mednarodni festival kerami-ke in Festival stare glasbe, ter številni članki in objave tujih novinarjev, ki nas obiščejo."Zanimivo je, da se je obisk turist ičnega avtobusa Hop-on hop-off v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot 80 odstotkov. Skup-no se je v 18 obratovalnih dneh z avtobusom peljalo
507 ljudi. "Tako kot prejšnja leta sta bili tudi letos dve relaciji, in sicer Kropa in Kamna Gorica ob torkih ter Brezje in Begunje ob četrt-kih. Oba dneva so bila ob različnih urah na voljo brez-plačna vodenja po Radovlji-ci, Begunjah, Mošnjah, Kro-pi in Brezjah. Za še boljšo izkušnjo je bil na avtobusu prisoten tudi vodnik, ki je obiskovalce informiral o krajih, jim dajal nasvete gle-de samih ogledov in odgo-varjal na vprašanja. Kar se tiče priljubljenosti samih destinacij, ni zaznati bistve-ne razlike med obema obra-tovalnima dnevoma, je pa Kropa v rahli prednosti. Več potnikov, natančneje 313, je
bilo avgusta, medtem ko jih je bilo julija 177.Kot pravi Mikljeva, si bodo v prihodnje prizadevali za še boljšo strateško promocijo destinacije v povezavi z Julij-skimi Alpami in Triglavskim narodnim parkom. "Gre za neformalno združenje, ki se že vrsto let uspešno promo-vira v tujini in pokriva zava-rovano območje MAB Une-sco, ki vključuje širše obmo-čje Triglavskega narodnega parka."Sicer pa poudarja, da se pro-mocija turizma v zadnjih letih seli na internet, zato bodo v prihodnje njihove aktivnosti še bolj usmerjene k digitalnemu trženju, pos-topno se bodo lotili tudi pre-
nove sicer odlično delujoče spletne strani. "Nadaljevali bomo z vsemi projekti, ki jih izvajamo že vse od nastanka javnega zavoda Turizem in skrbeli za še boljšo in kvalitetnejšo izvedbo. Letos smo na novo uvedli brezplačne vodene kolesarske izlete, ki so bili dobro sprejeti, in bomo z njimi nadaljevali tudi v pri-hodnje. Na ta način želimo postati priljubljena kolesar-ska destinacija za manj in bolj zahtevne kolesarje."Trenutno pa pripravljajo zanimivo decembrsko doga-janje na trgu, kjer bo poleg prazničnega sejma vsak konec tedna na voljo pester spremljevalni program.
Lokalno obarvani kulinarični november31. stran
Okusne kulinarične dobrote so mojstri pripravljali najprej pred hotelom Lambergh ... / Foto: Primož Pičulin
... nato pa še na večerji v tamkajšnji restavraciji, ki so jo tradicionalno pripravili skupaj / Foto: Primož Pičulin
Foto
: Pri
mo
ž Pi
čuli
n
Nekaj uvodnih besed je gostom namenil tudi šef hotela Tomaž Hočevar.
Foto
: Ale
nka
Bru
n
15 meni
€
TUR
IZE
M R
ADO
VLJI
CA
, LI
NH
ARTO
V TR
G 1
, R
ADO
VLJI
CA
Foto
: Ale
nka
Bru
n
Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
Občinske novice
3
Marjana Ahačič
Občina Radovljica razpisuje urbanistično arhitekturni natečaj za nov regijski reševalni center, ki bo združeval policijsko postajo, gasilce, civilno zaščito, nujno medicinsko pomoč in gorsko reševalno službo v skupnem kompleksu. Zaradi občutljivega in izpostavljenega območja v zeleni coni med mestom in prometnim koridorjem želi občina z natečajem pridobiti strokovno najustreznejše urbanistične in arhitekturne rešitve za center, navezave na širše
območje ter strokovne podlage za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Rešitev mora zadovoljiti zahteven program, hkrati pa z umestitvijo čim manj posegati v trenutne kvalitete prostora, poudarja radovljiški župan Ciril Globočnik.V prostorskem načrtu Občine Radovljica je za regijski reševalni center opredeljeno območje, ki je umeščeno na skrajni severozahodni del Radovljice, v zeleni pas ob avtocesti in regionalni cesti, ki leži tik ob regionalni cesti proti Kropi. Glede
na izhodišča natečaja bodo v center umeščeni združeni policijski postaji Radovljica in Bled, nujna medicinska pomoč, Gasilska zveza Občine Radovljica, katere prostori naj bi služili tudi za delo štaba Civilne zaščite in podporne službe ter občinskega centra za obveščanje. Prostore v novem centru naj bi po načrtih imeli tudi Prostovoljno gasilsko društvo Radovljica, organizacija Rdečega križa, ki za svoje delo potrebuje skladišče, in gorska reševalna služba. V sklopu centra naj bi bila tudi poligon in
stolp, namenjena predvsem usposabljanju gasilcev. Pridobljene najboljše prostorske rešitve bo ocenjevala mednarodna komisija, ki ji predseduje priznani arhitekt Boštjan Vuga. Razpisani nagradni sklad je 15 tisoč evrov za šest najbolje ocenjenih natečajnih rešitev, rok za oddajo natečajnih predlogov pa začetek januarja prihodnje leto. Projekt izgradnje regijskega reševalnega centra je vključen v regionalni razvojni program Gorenjske 2014–2020, kar omogoča kandidaturo na razpisih za nepovratna evropska sredstva.
Natečaj za reševalni centerObčina Radovljica želi regijski reševalni center, v katerem bi imeli prostore policisti, gasilci in reševalci, umestiti na skrajni severozahodni del mesta Radovljica, v zeleni pas ob avtocesti in regionalni cesti, ki leži tik ob regionalni cesti proti Kropi.
Marjana Ahačič
Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad je izdala odločitev o finančni podpori za naložbo Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje
Save – 2. sklop in tako zagotovila sredstva za gradnjo povezovalnega vodovoda Hraše–Ledevnica. Za projekt, ki bo na območju občine Radovljica zagotovil dolgoročno varno oskrbo s pitno vodo, bo Evropska unija iz kohezijskega sklada prispevala dobrih šeststo tisoč evrov.
Naložba zajema izvedbo hidravličnih izboljšav na vodovodnem sistemu v Radovljici; v okviru projekta bodo zgradili nov povezovalni vodovod Hraše–Ledevnica v skupni predvideni dolžini 2470 metrov in izvedli rekonstrukcijo vodohrana s kapaciteto osemsto kubič
nih metrov. Vodovod je predviden kot tranzitni vodovod za dobavo vode v vodohran Ledevnica. Zaradi dolžine omrežja od vira do uporabnika bo v vodohranu nameščena tudi UVdezinfekcijska naprava, ki bo zagotavljala mikrobiološko ustreznost pitne vode pred distribucijo. Z zagotovitvijo ustrezne infrastrukture se bo izboljšala javna oskrba s pitno vodo ter s tem zagotovila boljša in varnejša oskrba s pitno vodo za prebivalce na območju občine Radovljica. Kot so povedali na Občini Radovljica, kjer so na evropska sredstva za omenjeni povezovalni vodovod čakali že nekaj let, bodo z gradnjo začeli in jo tudi končali v prihodnjem letu.
Evropska sredstva za gradnjo vodovodaObčina Radovljica bo iz kohezijskega sklada dobila dobrih šeststo tisoč evrov za gradnjo dva kilometra in pol dolgega povezovalnega vodovoda Hraše–Ledevnica. Povezavo bodo zgradili prihodnje leto.
OBČINA RADOVLJICA
Razpis za priznanja odličnim dijakom
V 13. številki Deželnih novic in na spletnih straneh www.radovljica.si je objavljen občinski razpis, na katerega se lahko prijavijo študen-ti, ki so v letu 2015 zaključili visokošolsko ali univerzitetno izobra-ževanje z odliko (dosežena skupna ocena vseh izpitov zadnjega, v celoti zaključenega letnika, vključno z diplomsko nalogo najmanj 9,51). Prejeli bodo praktično darilo in denarno nagrado. Rok za oddajo vlog je torek, 24.11.2015.
Občinska uprava Občine Radovljica
ww
w.r
adov
ljica
.si
Ivanka Korošec
Pred dnevom spomina na mrtve je leška Krajevna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB tudi letos pripravila komemorativno slovesnost ob spomeniku talcev na Žagi. Slavnostni govornik je bil predsednik društva upokojencev Vasilij Koman. Dejal je, da napisi na spomenikih sicer bledijo, a spomin na žrtve ostaja, saj se zaveda
mo, da so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo. K spomeniku so položili venec. V programu so sodelovali Pihalni orkester Lesce z dirigentom Gašperjem Breznikom, pevski zbor Triglav Lesce Bled pod taktirko Slavice Magdič, mešani pevski zor DU Lesce Slavček pod vodstvom Marije Legat, Franc Ankerst s posebej za to žalno slovesnost namenjeno pesmijo ter veterani Gasilskega društva Lesce.
Napisi bledijo, spomin ostaja
Žalna slovesnost na Žagi v Lescah
Jože Košnjek
Letošnja misijonska nedelja, ki je tradicionalno predzadnja nedelja v oktobru, je bila še posebej svečana, saj je za to priložnost obiskal Slovenijo, domovino svojih staršev misijonar Pedro ali Peter Opeka z Madagaskarja. V nedeljo popoldne je imel na Brezjah svečano mašo, ki se je je udeležilo veliko vernikov. Mnogim od njih se je uresničila želja stisniti roko dobremu in pogumnemu človeku in se zahvaliti za vse, kar je naredil dobrega za ljudi. V zanj značilnem sproščenem načinu maševanja in pridiganja je navdušil romarje. »Tam v Afriki se misijonarji ne smemo obnašati strogo resno, ker bi nam ljudje ušli. Naše maše so eno samo veselje, petje in ples.
Ne morete verjeti, s kakšno eleganco plešejo tamkajšnji ljudje. Ti plesi so tako lepi in so izraz duše in veselja,« je povedal misijonar Opeka. Leta 1970 je še kot študent prvič prišel na Madagaskar, leta 1976 pa je postal Madagaskar duhovniku iz reda lazaristov nova domovina. »Ko sem prišel prvič, sem imel občutek, da sem se ponovno rodil. Vsega sem se moral naučiti znova, vse je bilo drugačno, od narave in ljudi ter njihovih navad in jezika. Prepričan sem bil, da ga ne bom nikoli znal. Ko sem se mučil z branjem prve pridige v malgaškem jeziku, je cerkev zadremala. Po tem, ko sem znal njihov jezik in sem lahko govoril iz oči v oči, je bilo vse drugače,« se spominja tega trenutka. "Na Madagaskarju je revščina
vedno hujša. To človeka vleče v pesimizem, vendar moramo vztrajati. Misijonarji, ki smo tam, poleg božje besede prinašamo tudi delo in napredek, gradimo bolnišnice in šole, pomagamo kmetom, da se lažje preživijo. Žene nas ljubezen do bližnjega, zato se humanitarno in misijonsko delo prepletata," je povedal o svojem spopadu z revščino in poniževanjem ljudi naš misijonar, ki ga imajo mnogi za »bojevnika z revščino«.Za misijonarjem Pedrom Opeko, ki je bil rojen v Argentini leta 1948 Mariji in Lojzetu Opeki, ki sta po vojni bežala tja, je občudovanja vredno delo. Ko je po 15 letih misijonskega dela na Madagaskarju videl trpljenje ljudi iz revnega predmestja glavnega malgaškega mesta Antananarivo, in otroke, ki za preživet
je med smetmi iščejo ostanke hrane in predmete, ki jih lahko prodajo, se je najprej zgro
zil, nato pa je začel pomagati. »Veste, materi, ki ji umirajo otroci, nimaš česa povedati
ali jo potolažiti. Zato je treba pomagati tistim otrokom, ki so preživeli. S prijatelji smo ustanovili gibanje Dobri prijatelji ali Akamasaoa po malgaško, začeli zbirati pomoč in graditi hiše, šole, bolnišnice, delavnice in druge objekte. Delamo tisto, kar bi morali drugi, na primer Organizacija združenih narodov ali Evropska unija,« je povedal v pridigi misijonar Opeka. "Slovenija s svojo pomočjo omogoča 7000 otrokom, da dobijo vsak dan obrok riža. S kakšnim ponosom povem tujcem, ki nas obiščejo, da je to darovala Slovenija, domovina mojih staršev," je povedal misijonar. »Drug drugemu pomagajmo, saj smo vsi misijonarji. Tako bomo spreminjali svet, da bo bolj bratski in pravičen,« so besede Pedra Opeke.
Pedro Opeka, srčni bojevnik proti revščiniPomagajmo si in spreminjajmo svet, da bo bolj bratski in pravičen, je dejal romarjem na Brezjah slovenski misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka.
Malgaški misijonar Pedro Opeka med slovenskimi duhovniki na Brezjah. Ob njem Jože Kopeinig, znani slovenski duhovnik s Koroške.
4 Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
Občinske novice
Art
opt
ika
d.o.
o., G
oriš
ka c
. 78,
Ajd
ovšč
ina
Z VIDOM SE NE SMEMO IGRATINe le da vam v Art optiki Kranj po res kratki čakalni dobi vid pregledajo odlični zdravniki-specialisti ter vam pri nakupu očal in kakovostnih stekel svetujejo prijazne in strokovne sve-tovalke, pri njih lahko opravite tudi pregled na aparaturi OCT. Z aparaturo OCT vam bodo natančno pregledali mrežnico in očesno ozadje ter s tem še pravočasno odkrili vsakršno nepra-vilnost in vaš vid ohranili v največji možni meri.Če imate občutek, da slabše vidite ali da se z vašim vidom dogaja nekaj nenavadnega, ne odlašajte z naročilom na pre-gled OCT. Pred tem se lahko posvetujete še z zdravnikom, vendar vam bo najbrž predlagal prav ta pregled, saj z zapleti lahko tvegate slepoto. Pregled s to napravo dobesedno rešuje vid, saj se že v zgodnji fazi dajo odkriti morebitne okvare na rumeni pegi, ki bi se sicer diagnosticirale prepozno. Pregled svetujejo tudi vsem bolnikom z glavkomom, sladkorno bolez-nijo ali revmatoidnim artritisom (na terapiji z rezohinom).Pregled traja le nekaj minut, je neboleč, vendar je samoplačni-ški. Cena pregleda je 60 evrov.Za običajen okulistični pregled ali pregled z aparaturo OCT se naročite po tel. št.: 059 070 250 ali na [email protected]. Delo-vni čas je vsak dan od 8. do 18.30, ob sobotah od 9. do 12. ure.
Sebastijan Žuraj, dr. med., specialist oftalmologije, med pregledom na napravi OCT
ART OPTIKA I Bleiweisova cesta 14, Kranj I T: 05 907 0250
Obiščite nas, ne bo vam žal!
Marjana Ahačič
Kratka osebna predstavitev"Rojen sem leta 1968 v Kop-ru. Sem poročen in imam dve hčeri. V želji, da se čim hitreje osamosvojim, sem se takoj po zaključku poklicne šole pri sedemnajstih zapo-slil kot orodjar v steklarski industriji. Ob delu sem se nato vsa leta izobraževal na različnih področjih in diplo-miral iz ekonomije. Tako sem v življenju šel skozi vse faze delovnega procesa, kar mi danes pomaga pri razmi-šljanju in odločitvah na vseh področjih. Zadnjih deset let sem zaposlen kot višji sveto-valec na Finančni upravi Republike Slovenije."
Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odlo-čili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu?"Pred petimi leti sem se odzval povabilu sedanjega župana, da pristopim k nje-govi listi. Do tedaj nisem bil politično aktiven, čeprav me je politika vedno zanimala. Žal pa v našem okolju še ne vidim stranke, ki bi se ji pri-družil. V šali pravim, da moje stranke na našem poli-tičnem področju še ni."
Katere cilje boste v štirih letih skušali uresničiti kot občinski svetnik? "V prejšnjem mandatu sem bil član odbora za finance,
kjer sem podrobneje spoznal delo občinske uprave in delo občinskega sveta. Nesmisel-no je govoriti, kaj bom kot občinski svetnik podpiral za štiri leta naprej in s tem daja-ti politične obljube, za katere vsi dobro vemo, da so neure-sničljive. Podpiral bom pa vse dobre projekte, ki bodo prispevali h kakovostnejše-mu življenju občanov. Kot član odbora za finance si bom prizadeval, da bo občin-ski proračun naravnan v izboljšanje kvalitete življenja (sociala, šolstvo, šport, kultu-ra, komunalna ureditev ¼ )."
Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini?
"Kot v večini občin je tudi v naši problem pomanjkanje denarja. Zato trenutno kot največji problem vidim dokončanje Vurnikovega trga. Želim si, da se v tem mandatu dokonča izgrad-nja knjižnice, saj si ne moremo dovoliti, da bomo v naslednjih letih ob dokon-čanju trga občani hodili mimo betonskega skeleta. Če se s pomočjo države ne najde rešitev, bo žal treba razmišljati tudi o alternati-vah. Težava je tudi v pomanjka-nju delovnih mest, predv-sem za mlade. Problem v občini so tudi državne ceste, saj se jih ne vzdržuje, kot bi pričakovali."
Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? "V občini se je v zadnjih letih izvedlo veliko dobrih projek-tov. Tu mislim predvsem na energetsko sanacijo javnih objektov in izgradnjo čistilnih naprav v Kropi in v Begunjah. Imamo zelo dobro urejeno kulturno, turistično in šport-no dejavnost. Pohvalil bi tudi delo vseh gasilskih društev."
Kaj vam zapolnjuje prosti čas? "Prosti čas preživljam z dru-žino in prijatelji. Rad sem v naravi, v zadnjem času se ukvarjam z vrtičkanjem. Najraje se podam v okoliške hribe ali pa sedem na kolo. Pozimi veliko smučam."
Podpora vsem dobrim projektomDanijel Kašca pravi, da še ni našel "svoje" stranke, a se je, ker želi prispevati k temu, da gredo stvari na bolje za vse občane, pridružil Listi Cirila Globočnika. Poudarja, da bo kot občinski svetnik podpiral vse dobre projekte, ki bodo prispevali h kakovostnejšemu življenju občanov.
Danijel Kašca / Foto: Gorazd Kavčič
Marjana Ahačič
Na enem od nedavnih lite-rarnih večerov so v radovlji-ški knjižnici gostili pesnika in prevajalca Cirila Zlobca. Akademik, Prešernov nagra-jenec in član prvega pred-sedstva samostojne Sloveni-
je je letos dopolnil devetde-set let. Kljub častitljivi staro-sti in številnim težkim prei-zkušnjam, ki so ga doletele v življenju, je iskriv in živahen sogovornik. Ali morda prav zato. Z dramsko igralko in prevajalko Alenko Bole Vra-bec, ki ga je vodila skozi razmišljanja o odraščanju, pesništvu, prelomnih časih za Slovenijo in seveda o lju-bezni in smrti, sta se v pogo-voru najprej sprehodila sko-zi pesnikovo uporniško mla-dost na Primorskem. Ciril Zlobec je bil rojen 4. julija 1925 v Ponikvah, tedaj pod Italijo, v zavedni slovenski družini. Ker je bil zelo vedo-željen, so ga poslali v šole in kazalo je, da bo postal duho-vnik. A njegova zdaj že pre-govorna odločnost in neupo-gljivost pa kasneje tudi dru-ga svetovna vojna sta ga
usmerili po drugačnih poteh. Še zelo mlad je šel v partizane, po vojni pa postal urednik in ostal pesnik. Tri-deset naslovov različnih del je v njegovi bibliografiji. Zadnje knjižno delo, ki ga je namenil svojim bralcem, je zbirka ljubezenskih pesmi z
naslovom Ljubezen – čudež duše in telesa. Poslušalce je v pogovoru spodbujal k bra-nju, zlasti poezije. »Jezik živi, dokler je potreben. Kul-tura je nujno potrebna, ne v sentimentalnem smislu, ampak kot eksistencialna, bivanjska komponenta.« Prav nas, Slovence, je nave-del kot najbolj jasen dokaz za to. »Če bi ostali v Jugosla-viji, ki bi bila, če bi obstala, zdaj prav gotovo članica Evropske skupnosti, bi bili le še jugoslovanska manjši-na, tako kot Katalonci ali Sicilijanci, na primer, ki so mnogo večji od nas, pa nimajo ne svoje države ne svojega jezika. Zato berite, berite poezijo in ob njej ne razmišljajte, kaj neki je pes-nik mislil z določeno pesmi-jo povedati, ampak opazujte, kaj je v vas vzbudila."
Večer s pesnikom Cirilom Zlobcem
Marjana Ahačič
V soboto, 17. oktobra, se je v Čebelarsko-razvojnem cen-tru Gorenjske v Lescah pod okriljem Zavoda za regulaci-jo konoplje odvil 1. festival konoplje v kulinariki. S pomočjo sponzorstva Zbu-dimo.se – iniciativa za regu-lacijo konoplje ter pomoči entuziastov iz občine Radov-ljica so svoje kulinarične dobrote predstavili lokalni kuharji Brane Horvat, Gorazd Knežević in Mitja Konjević ter Petra Batagelj iz iniciative Zbudimo.se. Kuharski mojstri so pripra-vili degustacijo juhe ter pos-krbeli za pester izbor slaščic z edinstvenim konopljinim okusom. Za degustacijo gla-vne jedi – pečene svinjske ribice z oluščenimi konop-ljinimi semeni na kruhu iz konopljine moke je poskrbe-lo gostišče Draga. Na festi-valu sta se predstavili tudi
lokalni pridelovalki konoplje ekološka kmetija Darja ter kmetija Rr© Resman. Pred-stavljeni so bili tudi izdelki iz konoplje Good Green, ki so bili sestavina vseh pred-stavljenih jedi. "Tako kot so bili obiskovalci presenečeni nad uporabnostjo in okus-nostjo konoplje, smo bili organizatorji presenečeni nad dobrim obiskom, saj je že pred večerom zmanjkalo vseh degustacijskih dobrot. Festival se je zaključil s pre-davanji Roka Svetka in Gre-gorja Zorna o pridelavi konoplje in njenih zdravil-nih učinkih. Festival je pokazal, da je čas za pamet-nejši in varnejši pristop do konoplje, ki bo kontroliral uporabo, varoval otroke in skupnosti, ustvarjal dobiček, ki bo uporabljen predvsem za izobraževanje, javno var-nost in preventivo," je v ime-nu organizatorjev poudarila Mateja Potočnik.
Festival konoplje
Ciril Zlobec v pogovoru z Alenko Bole Vrabec v radovljiški knjižnici / Foto: Gorazd Kavčič
Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
Krajevne novice
5
PAKETNA DOSTAVA
BREZ ZADREG Z GOTOVINONa območju izbranih pošt smo pismonoše opremili s prenosnimi POS-terminali ter vam tako olajšali nakupe, saj jih lahko plačate s karticami Activa, MasterCard®, Maestro® in Visa.
Pri plačilu odkupnine s kartico MasterCard® ali Maestro® vam do 30. novembra 2015 ne bomo zaračunali storitve “Brezgotovinsko plačilo odkupnine” v višini 1 EUR.
Pri plačilu odkupnine s kartico MasterCard® ali Maestro®
Dodatna ugodnost pri
plačilu z MasterCard®
ali Maestro®
do 30. 11. 2015
Poskenirajte QR-kodo in si oglejte seznam pošt, kjer je mogoče pri pismonoši plačevati s plačilnimi karticami. Seznam teh pošt je objavljen tudi na www.posta.si.
Info: 080 14 00 ali na www.posta.si
Odslej brezskrbenprevzem paketovs plačilom odkupnineprek POS-a!
Marjana Ahačič
Kolegi gasilci, svojci in šte-vilni navdušeni privrženci so prejšnji torek v Begunjah pričakali peterico vrhunskih gasilcev, ki so se tudi letos z odličnimi rezultati vrnili z najbolj zahtevnega gasilske-ga tekmovanja (Firefighter Combat Challenge). Svetov-no prvenstvo v tej zahtevni disciplini, v osnovi zasnova-ni za ameriške poklicne gasilce, je bilo tokrat v v Montgomeryju (Alabama) v ZDA, slovenski gasilci pa so se letos vendarle povzpeli na zmagovalne stopničke: v šta-feti so s časom 1:05,49 pos-tavili svetovni rekord, a so
bili zaradi prehitrega štarta, ki jim je prinesel pet kazen-skih točk, © le© drugi. »Za nas ste prvaki,« jim je ob prihodu z zagrebškega letališča naravnost v gasil-ski dom v Begunje vzklika-la množica, ki je tudi letos navdušeno pričakovala svo-je junake. Ti so bili kljub visokim pričakovanjem z rezultati, ki so jih dosegli na tekmovanju z okoli šest-sto udeleženci, predvsem ameriškimi in kanadskimi poklicnimi gasilci, zadovo-ljni. Gregor Stanonik je bil 15., Anže Habjan 16., Matic Zupan 23., Domen Pavlič 24. in Sebastjan Vovko, ki se je svetovnega prvenstva
FCC letos udeležil prvič, 29. Vseh pet je že v kvalifi-kacijah izboljšalo osebne rekorde, bili so edina eki-pa, v kateri je vseh pet tek-movalcev doseglo rezultat pod minuto in 30 sekund, na koncu pa so se domov vrnili z ekip nim četrtim mestom (lani so bili šesti) in drugim mestom v štafe-ti. Zmaga je pripadla domači ekipi.»Podpora domačih navija-čev nam daje motivacijo, ki jo posebno potrebujemo, glede na to, da smo vsi pro-stovoljci, ki hodimo v služ-be. Ponosen sem na ekipo, s katero treniram,« je zbra-ne nagovoril Anže Habjan,
Sebastjan Vovko pa je pri-stavil, da mu ni žal za nobenega od tistih 110 kilometrov v eno smer, ki jih je prevozil, ko se je vse leto dvakrat tedensko iz Kočevja vozil na trening na Gorenjsko. »Američanom ste pokazali, kaj je srčen gasilec. Prihod-nje leto jih niti prehiter štart ne bo rešil,« je bil navdušen predsednik Gasilske zveze Radovljica Jože Zima, rado-vljiški župan Ciril Globoč-nik pa: »Naslednjič bom očitno moral z vami, ker nočem, da bi bili zaradi zapletov, kakršne ste imeli letos, ob prvo mesto. Gremo na zmago!«
Gasilci spet navdušiliPeterica odličnih gasilcev, med katerimi sta tradicionalno Domen Pavlič iz PGD Begunje in Anže Habjan iz PGD Podnart ter Gregor Stanonik (PGD Gorenja vas), Matic Zupan (PGD Moste) in Sebastjan Vovko (PGD Stara Cerkev), se je prejšnji teden iz ZDA z najtežjega gasilskega tekmovanja ponovno vrnila z odličnimi rezultati.
Domen Pavlič in Jože Zima, predsednik GZ Radovljica Anže Habjan se je v imenu ekipe zahvalil za podporo.
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
Peter Kolman
Kar nekaj let minilo, da je križ na Zgoši pri Begunjah dobil vrnjeno skulpturo Kri-stusa. Križani, v značilnih secesijskih oblikah, naj bi bil delo znamenitega Toneta Kralja iz začetka 20. stoletja, naročnik pa najbrž lastnik iz
sosednje Bockove vile. Nek-danji begunjski župnik Franc Maček je pred leti dal razpelo v restavriranje z namenom, da se križ na Zgoši primerno obnovi. Mnenje in želja konserva-torke Nike Leben pa sta bila že od začetka, da se kot edi-ni korpus Toneta Kralja in kot njegovo izredno kvalitet-no delo lahko primerno zaš-čiti le, če se ga umakne v muzej in se ga nadomesti z repliko. Popotovanje Kralje-vega Križanega se je tako pred leti ustavilo na občini v Radovljici, kjer so vendarle sprejeli odločitev, da se raz-pelo končno kot original vrne na prvotno mesto; namestitvi kopije je pred tem nasprotovala celo civil-na iniciativa. Ker za repliko
ni bilo sredstev, se je Leba-nova strinjala, da se Križani, primerno površinsko zašči-ten proti zunanjim vplivom, vrne na prvotno mesto. Ko bo vreme dopuščalo, bo res-tavrator prebarval še spodnji del strehe nad križem. Stro-ške restavriranja je pokrila Občina Radovljica. Na postavitev pa tudi že čaka Starulčevo kužno zna-menje iz peraškega tufa. Ob gradnji kanalizacije skozi Begunje je po stranski cesti mimo znamenja potekal obvoz. Zaradi ozke ceste ga je zbilo tovorno vozilo in je bila potrebna restavracija, ki so jo opravili v delavnici Jožeta Drešarja. Po besedah Nike Leben je zavod dal pogoje, da se vrne na prvot-no lokacijo, kar naj bi se zgodilo v kratkem, poleg tega pa tudi predlaga, da ga občina razglasi za kulturni spomenik. Pri gradnji kanalizacije skozi Begunje pa je kljub že zaklju-čenim delom in na novo asfaltirani cesti ostal nedo-končan del pri župnijski cer-kvi in starem župnišču. Po besedah župnika Matjaža Ambrožiča je problem v tem, da zaradi zvišanja nivoja ceste voda odteka proti stavbi stare-ga župnišča in zamaka v temelje stavbe. Kot pravijo na zavodu, je za ureditev situaci-je potreben projekt in soglas-je zavoda s kulturno varstve-nimi pogoji, ki naj bi jih obči-na pridobila že pred začet-kom del. »Načrtujemo, da bomo idejno zasnovo pridobi-li in uskladili z lastniki zem-ljišč ter zavodom pred kon-cem letošnjega leta in nato v začetku leta 2016 to območje tudi uredili,« pa odgovarjajo na občini.
Razpelo spet na ZgošiV Begunje se v sodelovanju s kranjskim Zavodom za varstvo kulturne dediščine vračata Križani z Zgoše in Starulčevo kužno znamenje.
Marjana Ahačič
Na Lancovem so v petek, 16. oktobra, ob krajevnem praz-niku tudi letos pripravili slo-vesnost v počastitev spomi-na na poboj prvih talcev na Gorenjskem. Talce so 17.
oktobra 1941 pripeljali iz nemških zaporov v Begun-jah in jih ustrelili na travni-ku nasproti nekdanje Rem-čeve žage na Spodnjem Lan-covem. Govornica na prire-ditvi je bila poslanka držav-nega zbora Irena Kotnik.
Spominska slovesnost ob krajevnem prazniku
6 Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
Aktualno
Zabreznica 20a, 4274 ŽirovnicaGSM: 041 641 197, Tel.: 04 580 21 74
Velika izbira avtoplaščev
Žem
lja Ja
nez
ml.,
s.p.
, Zab
rezn
ica
20A
, Žiro
vnic
a
Marjana Ahačič
Radovljičanka Meta Soklič se je že, ko je zaključevala študij psihologije, videla v delu z osebami v hudih psi-hičnih stiskah. A jo je pot takrat zanesla v marketing in oglaševanje; modno in dobičkonosno se je bilo ukvarjati s tem, pravi. Pre-lomna v njenem življenju je bila oglaševalska akcija Ne moremo dodati dni življen-ju, lahko pa dajemo življen-je dnem, ki so jo naredili za hospic. "Do takrat nisem vedela, kako se lahko življe-nje v trenutku obrne. V ljub-ljanskem hospicu so me zaposlili, hitreje, kot sem mislila, sem začela delati z žalujočimi in umirajočimi osebami ter njihovimi svoj-ci." Izobraževala se je doma in v tujini. "Ta štiri leta so bila tako intenzivna za ose-bno življenje in profesional-no pot, da sem še naslednjih osem let posvetila delu dru-žinam v razhodu v CSD Radovljica. Pri tem sem spo-znavala najgloblje ranljivos-ti odraslega človeka in otro-ka v osebnem in medoseb-nem smislu. V tem času sem se izobrazila tudi za družinsko mediatorko in psihoterapevtko. Verjamem, da to, kar smo in delamo, ni nikoli naključje," pravi Sokličeva, ki se je odločila, da stopi na samostojno psi-hoterapevtsko pot in ustano-vi društvo Espera, v okviru katerega se ukvarja s psiho-loškim svetovanjem in psi-hoterapijo. Društvo ima pro-store na Gorenjski cesti v Radovljici.
Pogosto velja, da so psihične težave nekaj, česar se ne da spremeniti."Menim, da je psihično zdravje vsake osebe najbolj vredno, osnova vitalnosti, telesnega zdravja, osebnega dobrega počutja in pristnih odnosov z drugimi. Prav nihče ni imun na primer na težave v partnerstvu, vzgoji otrok, na hude življenjske preizkušnje, stresna obdob-ja, žalovanje. Ko se znajde-mo v življenjski krizi ali smo dlje časa pod psihični-mi pritiski, v strahu, jezi, depresiji, se nam zdi, da so težave neobvladljive. Neza-dovoljstvo s sabo in drugimi je vedno večje. Takrat name-sto da se obtožujete, zaprete vase, posežete po aktivnih substancah ali si drugače škodujete, zberite toliko poguma in se obrnite na psi-hoterapevta, le v zdravilih ni zadostne pomoči. Z ozaveš-čanjem in novimi izkušnja-
mi v dobrem psihoterapevt-skem odnosu boste bistveno izboljšali načine spoprije-manja s težavami ter krepili notranje vire moči. Nič ni narobe, če v stiski človek sprejme pomoč, vplivajte na svoje življenje tako, da izbe-rete usposobljenega in izku-šenega terapevta. Moje sve-tovalno in psihoterapevtsko delo vedno temelji na stro-kovni doktrini, etičnosti, poteka pa v varnem in zau-pnem okolju z izjemnim spoštovanjem do vsake ose-be in njene ranljivosti."
Podobno je verjetno z žalo-vanjem. V splošnem velja, da ¹ čas celi rane“. Pa je po vaših izkušnjah res tako, ali se moramo tudi žalovanja naučiti?"Žalovanje je proces okreva-nja po izgubi, ki pa je za žalujočega lahko izjemno boleče, prav ničesar razen vrnitev ljubljene osebe ne more prinesti resnične tola-žbe. Žalovanja se ne da nau-čiti, ne obstajajo pravi in napačni načini, prav vsak izgubo doživlja drugače. Pomaga pa, če se zavedamo naravnosti telesnih in misel-nih odzivov, če žalovanje in vsa čustva, ki se porajajo, dopustimo, jih izrazimo in tudi sprejmemo podporo. Včasih zadostuje laična opo-ra družine, znancev ali prija-teljev, vse pogosteje pa žalu-joči ostaja sam v procesu žalovanja, ker bodisi nima bližnjih ali pa mu svojci opore ne zmorejo ali ne zna-jo nuditi. Svetovanje in tera-pija žalujoči osebi sta lahko v izjemno pomoč, še pose-bej, če gre za travmatske izgube in zapletene medose-bne odnose. Četudi si človek tako prizadeva v smeri izogi-banja žalovanju, bodisi ker želi biti močan za druge ali ker se jokati ne spodobi, ga odzivi žalovanja presenetijo, ko je najmanj pripravljen. Izogibanje pomaga le na kratek rok, zato bolj velja ljudska modrost, da nas vse nekje počaka. Prepričanje, da bo čas naredil svoje, je pogosto škodljivo, oseba tone v še večjo stisko, nepri-jetna čustva se poglabljajo, vse se zdi brezizhodno. Spo-dbudimo takega človeka, da sprejme pomoč."
Vsak od nas se prej ali slej sreča z izgubo bližnjega, pa je pogovor o tem še vedno vsaj odrinjen na rob. Števil-ni si žalujočemu ne upajo približati v strahu, da bi še povečali njegovo bolečino, po drugi strani pa tudi žalu-joči pogosto odklanja stike z
drugimi, pogovor o svoji žalosti in bolečini. Kako torej kot znanec, prijatelj ¼ pristopiti k žalujočemu?"Pri delu s številnimi žalujo-čimi osebami sem spoznala, da tudi če se zaprejo vase, v svoj dom, ogrnejo s črnino, celo rečejo, da ne želijo sre-čevati drugih, v sebi še vedno nosijo hrepenenje, da bi bilo ljudem mar. Z obupom so pripovedovali: saj me nihče nič ne vpraša, delajo se, kot da je nikoli ne bi bilo, vsi so ga že pozabili, tako sama sem v tem. Ko človek izgubi bližnjo osebo, ima navadno veliko potrebo govoriti o umrlem, se spominjati, ven-dar ima pogosto tudi prepo-ved iz okolja ali prepričanje, da s tem ne sme obremenje-vati drugih. Zato je še toliko bolj pomembno, da žalujoče-mu damo vedeti, da mu želi-mo prisluhniti, biti z njim tudi, ko ga prevevajo nepri-jetna čustva žalosti, strahu, jeze, občutkov krivde, obupa. Včasih je to treba narediti večkrat, saj se žalujočemu razpoloženje hitro menja. Besede, kot so: saj veš, kje smo, vedno se lahko obrneš name, če kaj potrebuješ, pokliči, ne zadostujejo, tudi sprenevedanje, da je vse, kot je bilo, je za žalujočega sko-raj žaljivo. Ni treba izbirati trenutka ne besed, samo bli-žina je tista, ki jo žalujoči najbolj potrebuje. Tudi v času, ko odkrito odklanja sti-ke, lahko z različnimi načini sporočimo, da nam je mar, pošljemo sporočilo, povemo, da smo obiskali grob, napiše-mo pismo, te stvari žalujoči neguje kot dragulje."
Pravkar je za nami prvi november, dan spomina na mrtve. Nekateri praznika ne marajo, ker je povezan z žalostjo, drugim se zdi z ogromnimi količinami cvet-
ja in sveč na grobovih zla-gan in skomercializiran ¼ je takšen praznik vendarle tudi priložnost za nekaj pozitiv-nega?"Ta praznik res navdaja z večnimi dilemami, vprašan-jem smiselnosti, nekoč je imel drugačen in bolj duho-ven namen, danes pa se zdi, kot da je za večino prisila iti na grobove in imeti tam čim več cvetja in sveč. Zavedam se, da je precejšnja razlika med tistimi, ki so bližnje izgubili že pred veliko let, in tistimi, ki so v akutnem žalovanju. Slednjim je v množici pogosto res težko, od njih pa se pričakuje, da bodo tam. Močno upam, da si bomo kmalu vsi dovolili na skupen ali svoj unikaten način preživeti prvi novem-ber, ki je vsekakor lahko nekaj zelo pozitivnega, spoš-tljivega in vrednega. Da se povežem z umrlimi svojci, grem na ta praznik na njiho-ve grobove, šele ko se stem-ni. Lepo mi je. Vidim, da tudi na moje bližnje večerni obisk grobov vpliva dosto-janstveno in pomirjujoče. V svojih mislih, s čustvi in v duhu sem z umrlimi, priz-nam pa, da me še vedno nekoliko muči občutek kriv-de, saj sem bila vzgajana, da se spodobi iti na pokopališče v času žalne slovesnosti ozi-roma obreda. Naj velja svo-boda izbire, vrednota spoš-tovanja drugega, mir v sebi in ravnanje skladno s samim seboj. To pa je tudi osnova mojega psihoterapevtskega dela. Biti blizu ljudem v psi-hičnih stiskah, da bi zaživeli bolj skladno s svojimi pravi-mi potrebami, razbremenje-ni vzorcev in blokad, ki jih vsakodnevno hromijo in ovi-rajo, vse z namenom doseči boljši stik s samim seboj in z drugimi, za bistveno večje zadovoljstvo v življenju."
Nič ni narobe, če človek sprejme pomočPsihologinja Meta Soklič se strokovno že dolgo ukvarja s pomočjo drugim. Pred časom je stopila na samostojno psihoterapevtsko pot in ustanovila društvo Espera, v okviru katerega se ukvarja s psihološkim svetovanjem in psihoterapijo.
Psihologinja Meta Soklič / Foto: Gorazd Kavčič
Marjana Ahačič
Slepi maratonec, gluhi, Indi-jec v Sloveniji, rejnica, 59703 – bivši interniranec v Dacha-uu, muslimanka, bivši alko-holik, gospa, ki je preživela možgansko kap, oseba z bipolarno motnjo, migrant, gej, mati, ki se sooča s smrtjo otroka, svojec osebe z demenco, duhovnik, zapos-lena v hospicu, tetraplegik, Sint ... so ljudje, ki si jih bos-te kot knjige lahko "sposodi-li" v živi knjižnici. "Vanjo lahko pride vsak mimoidoči, ki se kot bralec tako kot v »navadni knjižnici« registri-ra, dobi izkaznico, polista po knjižnem katalogu, kjer so zbrani vsi profili živih knjig, in si eno izbere. Izposoja žive knjige poteka v obliki pogovora med živo knjigo in bralcem. Izposoja poteka za
določen čas, in sicer lahko traja največ 45 minut, bralci pa si lahko, potem ko knjigo preberejo in jo vrnejo, če si seveda želijo, izposodijo novo," pojasnjuje Anže Ber-toncelj, vodja DC Šentgor RadovljicaProjekt Živa knjižnica vse od leta 2007 naprej odpira svoja vrata v večjih mestih po Slo-veniji. Živa knjižnica deluje kot katerakoli druga knjižni-ca, le da so »knjige« ljudje iz različnih manjšin, družbeno ogroženih skupin oziroma osebe, ki se v življenju sooča-jo s predsodki in stereotipi in so pripravljeni govoriti o svo-ji izkušnji ter jo deliti z obis-kovalci knjižnice. V Živi knjižnici jih imenujemo žive knjige, ki niso igralci, ampak osebe, ki dejansko živijo s predsodkom ali s stereoti-pom, ki ga predstavljajo.
Živa knjižnicaŠirok in zanimiv nabor živih knjig bo v soboto, 14. novembra, med 10. in 15. uro na voljo v prostorih društva Šentgor, na Kranjski 3 v Radovljici. Obiskovalci bodo lahko izbirali med približno 25 "knjigami", od katerih ima vsaka svojo unikatno zgodbo, s katero bo "bralcem" približala svoj svet.
Gorenjski območni odbor društva Hospic v ponedeljek, 9. novembra, ob 17. uri v Družbenem centru v Lescah organi-zira pogovor z varuhom pacientovih pravic. Avgust Rebič, varuh pacientovih pravic z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, bo predstavil z zakonom zagotovljene pravice paci-entov, govoril bo o uresničevanju pravic iz obveznega zdrav-stvenega zavarovanja v povezavi z zdravstvenimi storitvami ter pravicami iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v povezavi z zdravstvenimi storitvami.
Varovanje pacientovih pravic
V Muzeju Avsenik v spomin Slavku Avseniku na njegov roj-stni dan 26. novembra odpirajo vrata muzeja. Brezplačen ogled bo na ta dan mogoč od od 11. do 18. ure, ko vabijo še na ogled dokumentarnega filma z naslovom Spomin – 60 let ob Avsenikovih melodijah.
Dan odprtih vrat v Muzeju Avsenik
deže
lne
nov
ice
Ura
dne
obja
ve, š
tevi
lka
195,
6. f
ebru
arja
20
15
ww
w.r
adov
ljica
.si
Čas
opis
Obč
ine
Rad
ovlji
ca
1.
Na
podl
agi 2
9.
člen
a Za
kona
o lo
kaln
i sam
oupr
avi (
Ur.
l. R
S,
št.
94
/07
in
spr
emem
be),
29
. čl
ena
Zako
na o
javn
ih fi
nanc
ah (Z
JF) (
Ur.
l. R
S,
št.
79
/99
in s
prem
embe
) in
17. i
n 10
1. č
lena
Sta
tuta
Obč
ine
Rad
ovlji
ca (D
N
UO
, št.
188
/14
) je
Obč
insk
i sve
t Obč
ine
Rad
ovlji
ca n
a 4
. red
ni s
eji d
ne
28
.1.2
015
spr
ejel
OD
LOK
o
pro
raču
nu O
bči
ne R
ado
vljic
a za
leto
20
15
1.
SP
LOŠ
NA
DO
LOČ
BA
1. č
len
(vse
bina
odl
oka)
S te
m o
dlok
om s
e za
Obč
ino
Rad
ovlji
ca z
a le
to 2
015
dol
očaj
o pr
orač
un,
post
opki
izvr
ševa
nja
pror
ačun
a te
r ob
seg
zado
lžev
anja
in p
oroš
tev
obči
-ne
in ja
vneg
a se
ktor
ja n
a ra
vni o
bčin
e (v
nad
aljn
jem
bes
edilu
: pro
raču
n).
2.
VIŠ
INA
SP
LOŠ
NE
GA
DE
LA P
RO
RAČ
UN
A IN
STR
UK
TUR
A
PO
SE
BN
EG
A D
ELA
PR
OR
AČU
NA
2. č
len
(ses
tava
pro
raču
na)
Pro
raču
n se
stav
ljajo
: spl
ošni
del
, pos
ebni
del
in n
ačrt
razv
ojni
h pr
ogra
mov
.
V sp
lošn
em d
elu
pror
ačun
a so
prik
azan
i pre
jem
ki in
izda
tki p
o ek
onom
-sk
i kla
sifik
aciji
do
ravn
i kon
tov.
Pos
ebni
del
pro
raču
na s
esta
vlja
jo fi
nanč
ni n
ačrt
i nep
osre
dnih
upo
rabn
i-ko
v, k
i so
razd
elje
ni n
a na
sled
nje
prog
ram
ske
dele
: po
droč
ja p
rora
čun-
ske
pora
be,
glav
ne p
rogr
ame
in p
odpr
ogra
me,
pre
dpis
ane
s pr
ogra
m-
sko
klas
ifika
cijo
izda
tkov
obč
insk
ih p
rora
čuno
v. P
odpr
ogra
m je
razd
elje
n na
pro
raču
nske
pos
tavk
e, te
pa
na k
onte
, do
loče
ne s
pre
dpis
anim
kon
-tn
im n
ačrt
om.
Pos
ebni
del
pro
raču
na d
o ra
vni p
rora
čuns
kih
post
avk
– k
onto
v in
nač
rt
razv
ojni
h pr
ogra
mov
sta
pril
ogi k
tem
u od
loku
in s
e ob
javi
ta n
a sp
letn
i st
rani
Obč
ine
Rad
ovlji
ca.
Nač
rt ra
zvoj
nih
prog
ram
ov s
esta
vlja
jo p
roje
kti.
3. č
len
(viš
ina
splo
šneg
a de
la p
rora
čuna
)
Spl
ošni
del
pro
raču
na s
e na
rav
ni p
odsk
upin
kon
tov
dolo
ča v
nas
ledn
jih
znes
kih:
v E
UR
A. B
ILA
NC
A P
RIH
OD
KO
V IN
OD
HO
DK
OV
3. S
kup
ina/
Po
dsk
upin
a ko
nto
v/K
ont
o
Pro
raču
n 2
015
I. S
KU
PAJ
PR
IHO
DK
I (7
0+
71+
72
+7
3+
74)
18.2
69
.97
7,4
7T
EK
OČ
I PR
IHO
DK
I (7
0+
71)
13.7
88
.18
0,0
57
0 D
AV
ČN
I PR
IHO
DK
I 11
.53
9.2
29
,00
70
0 D
avki
na
doho
dek
in d
obič
ek
9.2
96
.42
9,0
07
03
Dav
ki n
a pr
emož
enje
1.
96
9.7
00
,00
70
4 D
omač
i dav
ki n
a bl
ago
in s
torit
ve
273
.10
0,0
07
06
Dru
gi d
avki
0
,00
71 N
ED
AV
ČN
I PR
IHO
DK
I 2
.24
8.9
51,0
571
0 U
dele
žba
na d
obič
ku in
doh
odki
od
prem
ožen
ja
1.67
4.1
42
,60
711
Tak
se in
pris
tojb
ine
10.2
00
,00
712
Glo
be in
dru
ge d
enar
ne k
azni
5
4.0
10,0
071
3 P
rihod
ki o
d pr
odaj
e bl
aga
in s
torit
ev
54
.70
0,0
071
4 D
rugi
ned
avčn
i prih
odki
4
55
.89
8,4
57
2 K
AP
ITA
LSK
I PR
IHO
DK
I 6
77.
50
0,0
07
20
Prih
odki
od
prod
aje
osno
vnih
sre
dste
v
2
01.0
00
,00
721
Prih
odki
od
prod
aje
zalo
g 0
,00
72
2 P
rihod
ki o
d pr
odaj
e ze
mlji
šč in
neo
pred
met
enih
do
lgor
očni
h sr
edst
ev
476
.50
0,0
07
3 P
RE
JET
E D
ON
AC
IJE
1
.60
0,0
07
30
Pre
jete
don
acije
iz d
omač
ih v
irov
1.6
00
,00
731
Pre
jete
don
acije
iz tu
jine
0,0
074
TR
AN
SF
ER
NI P
RIH
OD
KI
3.8
02
.69
7,4
274
0 T
rans
fern
i prih
odki
iz d
rugi
h ja
vnof
inan
čnih
inst
ituci
j 1.
80
0.4
81,2
274
1 P
reje
ta s
reds
tva
iz d
ržav
nega
pro
raču
na iz
sre
dste
v pr
orač
una
Evr
opsk
e un
ije
2.0
02
.216
,20
78
PR
EJE
TA S
RE
DS
TVA
IZ E
VR
OP
SK
E U
NIJ
E
0,0
07
87 P
reje
ta s
reds
tva
od d
rugi
h ev
rops
kih
inst
ituci
j 0
,00
II. S
KU
PAJ
OD
HO
DK
I (4
0+
41+
42
+4
3)
20
.32
2.0
02
,47
40
TE
KO
ČI O
DH
OD
KI
3.4
62
.84
4,7
14
00
Pla
če in
dru
gi iz
datk
i zap
osle
nim
9
68
.78
4,0
04
01 P
rispe
vki d
elod
ajal
cev
za s
ocia
lno
varn
ost
151.
581
,00
40
2 Iz
datk
i za
blag
o in
sto
ritve
2
.00
5.5
15,7
14
03
Pla
čila
dom
ačih
obr
esti
101.
00
0,0
04
09
Rez
erve
2
35
.96
4,0
041
TE
KO
ČI T
RA
NS
FE
RI
7.11
8.2
32
,58
410
Sub
venc
ije
148
.00
0,0
041
1 T
rans
feri
posa
mez
niko
m in
gos
podi
njst
vom
3
.46
5.8
01,0
041
2 T
rans
feri
nepr
ofitn
im o
rgan
izac
ijam
in u
stan
ovam
9
23
.647
,00
413
Dru
gi te
koči
dom
ači t
rans
feri
2.5
80
.78
4,5
841
4 T
ekoč
i tra
nsfe
ri v
tujin
o 0
,00
42
INV
ES
TIC
IJS
KI O
DH
OD
KI
9.2
91.8
67
,18
42
0 N
akup
in g
radn
ja o
snov
nih
sred
stev
9
.291
.867
,18
43
INV
ES
TIC
IJS
KI T
RA
NS
FE
RI
44
9.0
58
,00
431
Inve
stic
ijski
tran
sfer
i pra
vnim
in fi
zičn
im o
seba
m,
ki n
iso
pror
ačun
ski u
pora
bnik
i 2
63
.20
0,0
04
32
Inve
stic
ijski
tran
sfer
i pro
raču
nski
m u
pora
bnik
om
185
.85
8,0
0III
. PR
OR
AČU
NS
KI P
RE
SE
ŽEK
(I.-
II.)
-2.0
52
.02
5,0
0(P
RO
RAČ
UN
SK
I PR
IMAN
JKLJ
AJ)
B. R
AČ
UN
FIN
AN
ČN
IH T
ER
JAT
EV
IN N
ALO
ŽB
Sku
pin
a/P
od
skup
ina
kont
ov/
Ko
nto
P
rora
čun
20
15
IV. P
RE
JETA
VR
AČIL
A D
ANIH
PO
SO
JIL
IN
PR
OD
AJA
KAP
ITAL
SK
IH D
ELE
ŽEV
(75
0+
751
+7
52
) 1.
00
0,0
07
5 P
RE
JETA
VR
AČIL
A D
ANIH
PO
SO
JIL
1.0
00
,00
75
0 P
reje
ta v
rači
la d
anih
pos
ojil
1.0
00
,00
751
Pro
daja
kap
itals
kih
dele
žev
0,0
07
52
Kup
nine
iz n
aslo
va p
rivat
izac
ije
0,0
0V.
DAN
A P
OS
OJI
LA IN
PO
VEČ
ANJE
KAP
ITAL
SK
IH
DE
LEŽE
V (4
40
+4
41+
44
2+
44
3)
0,0
04
4 D
ANA
PO
SO
JILA
IN P
OVE
ČAN
JE K
APIT
ALS
KIH
DE
LEŽE
V 0
,00
44
0 D
ana
poso
jila
0,0
0
VS
EB
INA
:
1.
OD
LOK
o p
rora
čunu
Ob
čine
Rad
ovl
jica
za le
to 2
015
2.
OD
LOK
o p
rora
čunu
Ob
čine
Rad
ovl
jica
za le
to 2
016
3.
SK
LEP
o n
ačin
u fin
anci
ranj
a p
olit
ični
h st
rank
v o
bči
ni R
ado
-vl
jica
za le
to 2
015
4.
SK
LEP
o z
ačet
ku p
rip
rave
Ob
čins
keg
a p
od
rob
neg
a p
rost
or-
skeg
a na
črta
za
ob
mo
čje
osr
ednj
ih p
ovr
šin
LE 7
6 -
Les
ce,
Za
Trat
o
5.
OD
LOČ
BA
o iz
vzem
u ze
mlji
šča
iz ja
vneg
a d
ob
ra
UO
, stra
n8
št
. 19
5, 6
. feb
ruar
ja 2
015
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
- ja
vna
razg
rnite
v do
poln
jene
ga o
snut
ka O
PP
N,
sode
lova
nje
javn
osti,
ja
vna
obra
vnav
a, 3
0 d
ni-
preu
čite
v pr
ipom
b in
pr
edlo
gov
javn
osti
na
dopo
lnje
ni
osnu
tek
OP
PN
, prip
rava
sta
lišč,
prip
rava
pre
dlog
a O
PP
N, 1
5 d
ni-
mne
nja
nosi
lcev
ure
janj
a pr
osto
ra, 3
0 d
ni-
prip
rava
usk
laje
nega
pre
dlog
a, 3
0 d
ni-
spre
jem
usk
laje
nega
pre
dlog
a O
PP
N n
a ob
čins
kem
sve
tu
- ob
java
odl
oka
OP
PN
in iz
dela
va k
ončn
ega
elab
orat
a, 1
0 d
ni,
v pr
imer
u, d
a bo
pot
rebn
a ce
lovi
ta p
reso
ja v
pliv
ov n
a ok
olje
, se
v p
o-st
opek
prip
rave
OP
PN
ust
rezn
o vk
ljuči
tud
i ce
lovi
ta p
reso
ja v
pliv
ov n
a ok
olje
:-
prip
rava
oko
ljske
ga p
oroč
ila, 3
0 d
ni-
prev
erite
v ok
oljs
kega
por
očila
, 30
dni
- sk
lep
o po
trditv
i spr
ejem
ljivo
sti v
pliv
ov iz
vedb
e O
PP
N, 3
0 d
ni.
6. č
len
(drž
avni
in lo
kaln
i nos
ilci u
reja
nja
pros
tora
)
Nos
ilci u
reja
nja
pros
tora
, ki
v p
osto
pku
prip
rave
OP
PN
sod
eluj
ejo
s po
-sr
edov
anje
m s
mer
nic
za n
ačrt
ovan
je, s
troko
vnih
pod
lag
urej
anja
pro
sto-
ra te
r mne
nj k
pre
dlog
u, s
o: 1
. M
inis
trst
vo z
a ok
olje
in p
rost
or, S
ekto
r za
CP
VO, D
unaj
ska
22
,
100
0 L
jubl
jana
(za
odlo
čbo
o C
PVO
) 2
. M
inis
trst
vo z
a ob
ram
bo, U
prav
a R
S z
a za
ščito
in re
ševa
nje,
Vojk
ova
61, 1
00
0 L
jubl
jana
3.
Min
istr
stvo
za
obra
mbo
, Dire
ktor
at z
a lo
gist
iko,
Sek
tor z
a
gosp
odar
jenj
e z
nepr
emič
nina
mi,
Vojk
ova
61, 1
00
0 L
jubl
jana
4.
Min
istr
stvo
za
okol
je in
pro
stor
, Age
ncija
RS
za
okol
je,
O
ddel
ek o
bmoč
ja Z
gorn
je S
ave,
Mirk
a Va
dnov
a 5
, 40
00
Kra
nj
5.
Javn
a ag
enci
ja z
a ci
viln
o le
tals
tvo
Rep
ublik
e S
love
nije
,
Kot
niko
va 1
9a,
10
00
Lju
blja
na 6
. E
lekt
ro G
oren
jska
, d. d
., M
irka
Vadn
ova
3a,
40
00
Kra
nj 7
. Te
leko
m S
love
nije
, d. d
., C
ente
r za
vzdr
ževa
nje
omre
žja
Kra
nj,
M
irka
Vadn
ova
13, 4
00
0 K
ranj
8.
Tele
mac
h d.
o.o.
, Ces
ta lj
ublja
nske
brig
ade
21, 1
00
0 L
jubl
jana
9.
Pet
rol d
.d.,
Dun
ajsk
a 5
0, 1
527
Lju
blja
na10
. Kom
unal
a R
adov
ljica
d.o
.o.,
Lju
blja
nska
27
, 424
0 R
adov
ljica
11.
Obč
ina
Rad
ovlji
ca, G
oren
jska
19
, 424
0 R
adov
ljica
(Odd
elek
za
infra
stru
ktur
o)
Če
se v
pos
topk
u pr
ipra
ve o
snut
ka O
PP
N u
goto
vi,
da je
pot
rebn
o pr
i-do
biti
smer
nice
in
mne
nja
nosi
lcev
ure
janj
a pr
osto
ra,
ki n
iso
našt
eti
v pr
ejšn
jem
ods
tavk
u, s
e le
-ti p
ridob
ijo v
pos
topk
u.
Obč
ina
pošl
je o
snut
ek O
PP
N n
osilc
em u
reja
nja
pros
tora
ter
jih p
ozov
e,
da ji
v ro
ku 3
0 d
ni o
d pr
ejem
a po
ziva
daj
o sm
erni
ce.
Če
nosi
lci u
reja
nja
pros
tora
v ro
ku 3
0 d
ni n
e da
jo s
mer
nic,
se
štej
e, d
a jih
nim
ajo,
pri
čem
er p
a m
ora
prip
ravl
jave
c up
ošte
vati
vse
zaht
eve,
ki j
ih
za n
ačrt
ovan
je p
redv
iden
e pr
osto
rske
ure
ditv
e do
loča
jo v
elja
vni p
redp
isi.
Min
istr
stvo
, pr
isto
jno
za v
arst
vo o
kolja
, v
roku
30
dni
tudi
pis
no s
poro
či
obči
ni, a
li je
za
OP
PN
pot
rebn
o iz
vest
i cel
ovito
pre
sojo
vpl
ivov
na
okol
je.
Če
je z
a O
PP
N p
otre
bno
izve
sti c
elov
ito p
reso
jo v
pliv
ov n
a ok
olje
, inv
esti-
tor
OP
PN
za
dopo
lnje
n os
nute
k O
PP
N z
agot
ovi o
koljs
ko p
oroč
ilo,
ki s
e ga
sku
paj z
dop
olnj
enim
osn
utko
m O
PP
N p
ošlje
min
istr
stvu
, pris
tojn
emu
za v
arst
vo o
kolja
.
Prip
ravi
se
pred
log
OP
PN
, ki
se
ga p
osre
duje
nos
ilcem
ure
janj
a pr
osto
-ra
, da
v ro
ku v
30
dni
pre
dlož
ijo m
nenj
a k
pred
logu
. Če
jih n
e pr
edlo
žijo
, se
nad
alju
je s
prip
ravo
OP
PN
.
Če
je z
a O
PP
N tr
eba
izve
sti c
elov
ito p
reso
jo v
pliv
ov n
a ok
olje
, se
pris
toj-
na m
inis
trst
va v
mne
nju
opre
delij
o tu
di o
spr
ejem
ljivo
sti v
pliv
ov O
PP
N n
a ok
olje
s s
tališ
ča s
voje
pris
tojn
osti
in g
a po
šlje
jo m
inis
trst
vu,
pris
tojn
emu
za v
arst
vo o
kolja
.
Na
podl
agi m
nenj
min
istr
stev
, min
istr
stvo
, pris
tojn
o za
var
stvo
oko
lja, o
d-lo
či o
spr
ejem
ljivo
sti v
pliv
ov iz
vedb
e O
PP
N s
klad
no z
zak
onom
, ki
ure
ja
vars
tvo
okol
ja.
Obč
ina
pred
loži
obč
insk
emu
svet
u us
klaj
en p
redl
og O
PP
N v
spr
ejem
, če
je iz
mne
nj n
osilc
ev u
reja
nja
pros
tora
raz
vidn
o, d
a so
v p
redl
ogu
OP
PN
sm
erni
ce u
pošt
evan
e, i
n če
je
min
istr
stvo
, pr
isto
jno
za v
arst
vo o
kolja
,
skla
dno
z za
kono
m,
ki u
reja
var
stvo
oko
lja,
izda
lo p
otrd
ilo,
da s
o vp
livi
njeg
ove
izve
dbe
na o
kolje
spr
ejem
ljivi
.
7. č
len
(obv
ezno
sti v
zve
zi s
fina
ncira
njem
OP
PN
)
Izde
lavo
OP
PN
in v
seh
potre
bnih
stro
kovn
ih p
odla
g se
fina
ncira
iz p
rora
-ču
na O
bčin
e R
adov
ljica
.
8. č
len
(obj
ava
skle
pa)
Ta s
klep
zač
ne v
elja
ti z
dnem
spr
ejem
a in
se
obja
vi v
Dež
elni
h no
vica
h,
glas
ilu O
bčin
e R
adov
ljica
– U
radn
e ob
jave
ter
na s
plet
nih
stra
neh
Obč
i-ne
Rad
ovlji
ca.
Šte
vilk
a: 3
50
5-0
00
9/2
013
Dat
um: 3
0.1
.201
5
Ciri
l Glo
bočn
ik l.
r.
ŽU
PAN
5.
Na
podl
agi 2
9.
člen
a Za
kona
o lo
kaln
i sam
oupr
avi (
urad
no p
reči
ščen
o be
sedi
lo,
ZLS
-UP
B2
, U
r. l.
RS
, št
. 9
4/0
7,
76/0
8,
100
/08
, 7
9/0
9,
51/1
0),
122
. čl
ena
Sta
tuta
Obč
ine
Rad
ovlji
ca (D
N U
O,
št.
188
/201
4),
23
. čl
ena
Zako
na o
gra
ditv
i obj
ekto
v (U
PB
, ZG
O-1
-UP
B1,
Ur.
l. R
S,
št.
44
/07
, 12
6/0
7,
108
/09
), 3
9.
člen
a Za
kona
o c
esta
h (Z
Ces
-1,
Ur.
l. R
S, š
t. 10
9/2
010
) in
skle
pa O
bčin
skeg
a sv
eta
Obč
ine
Rad
ovlji
ca s
30
. se
je,
z dn
e 18
.6.2
014
, O
bčin
ska
upra
va O
bčin
e R
adov
ljica
po
urad
ni
dolž
nost
i izd
aja
Od
ločb
o o
izvz
emu
zem
ljišč
a iz
javn
ega
do
bra
Z ze
mlji
šč z
ID o
znak
ami 2
164
-16
22
/1-0
in 2
164
-16
22
/4-0
se
izbr
iše
last
nins
ka p
ravi
ca n
a im
e JA
VNO
DO
BR
O in
vpi
še la
stni
nska
pra
vica
na
ime
Obč
ina
Rad
ovlji
ca, m
atič
na š
tevi
lka:
58
83
46
60
00
.
Ob
razl
oži
tev:
V po
stop
ku je
bilo
ugo
tovl
jeno
, da
zem
ljišč
i z ID
št.
216
4-1
62
2/1
-0 in
21
64
-16
22
/4-0
, ob
e k.
o.
Lanc
ovo,
v n
arav
i ne
služ
ita v
eč k
ot g
raje
no
javn
o do
bro.
Odl
očba
se
izda
ja p
o iz
vede
ni p
arce
laci
ji. S
to o
dloč
bo b
o-st
a ze
mlji
šči p
osta
li ne
prem
ični
ni v
last
i Obč
ine
Rad
ovlji
ca b
rez
zazn
am-
be g
raje
nega
jave
ga d
obra
. S
tem
bo
omog
očen
a pr
odaj
a ze
mlji
šča
na
Spo
dnji
Lipn
ici,
ki jo
je o
dobr
il O
bčin
ski s
vet O
bčin
e R
adov
ljica
na
30
. re
dni s
eji d
ne 1
8.6
.201
4 p
od to
čko
XV.h
.
Odl
očba
je iz
dana
po
urad
ni d
olžn
osti
in je
taks
e pr
osta
.
PO
UK
O P
RAV
NE
M S
RE
DS
TVU
: Zop
er to
odl
očbo
je d
ovol
jena
prit
ožba
žu
panu
Obč
ine
Rad
ovlji
ca, G
oren
jska
ces
ta 1
9, 4
240
Rad
ovlji
ca. P
ritož
-bo
se
lahk
o vl
oži v
15
dne
h po
obj
avi o
dloč
be v
Dež
elni
h no
vica
h, g
lasi
lu
Obč
ine
Rad
ovlji
ca -
Ura
dne
obja
ve,
pisn
o ne
posr
edno
ali
prip
oroč
eno
po p
ošti
ali u
stno
na
zapi
snik
pri
Obč
insk
i upr
avi O
bčin
e R
adov
ljica
. Za
pr
itožb
o je
pot
rebn
o pl
ačat
i upr
avno
taks
o v
znes
ku 1
8,1
2
EU
R p
o ta
r. št
. 2 Z
UT.
Pos
tope
k vo
dil:
Dom
inik
Sku
mav
ec, v
išji
svet
oval
ec II
Dat
um: 1
4.1
.201
5Š
tevi
lka:
711
3-0
2/2
015
-2
Mat
jaž
Erja
vec
l.r.
Dire
ktor
obč
insk
e up
rave
deže
lne
nov
ice
Ura
dne
obja
ve, š
tevi
lka
206
, 6. n
ovem
bra
2015
ww
w.r
adov
ljica
.si
Čas
opis
Obč
ine
Rad
ovlji
ca
1.
Na
podl
agi
29
. čl
ena
Zako
na o
lok
alni
sam
oupr
avi
(Ur.
l. R
S,
št.
94
/07
in s
prem
embe
), 2
9. č
lena
Zak
ona
o ja
vnih
fina
ncah
(ZJF
) (U
r. l.
RS
, št.
79
/99
in s
prem
embe
) in
17. t
er 1
04
. čle
na S
tatu
ta O
bčin
e R
adov
ljica
(D
N U
O,
št.
188
/14
) je
Obč
insk
i sve
t O
bčin
e R
adov
ljica
na
9.
redn
i sej
i dne
4.
nove
mbr
a 2
015
spr
ejel
OD
LOK
o
sp
rem
emb
ah in
do
po
lnitv
ah O
dlo
ka o
pro
raču
nu
Ob
čine
Rad
ovl
jica
za le
to 2
015
– r
ebal
ans
II
1. č
len
V O
dlok
u o
pror
ačun
u O
bčin
e R
adov
ljica
za
leto
201
5 (
DN
UO
, št
. 19
5/1
5 in
20
3/1
5) (
v na
dalje
vanj
u: o
dlok
) se
spre
men
i 3. č
len
tako
, da
se
glas
i:
Spl
ošni
del
pro
raču
na s
e na
rav
ni p
odsk
upin
kon
tov
dolo
ča v
nas
le-
dnjih
zne
skih
:
A.
BIL
AN
CA
PR
IHO
DK
OV
IN O
DH
OD
KO
V
S
kup
ina/
Po
dsk
upin
a ko
nto
v/K
ont
o
Reb
alan
s II/
20
15
I.
SK
UPA
J P
RIH
OD
KI (
70
+71
+7
2+
73
+74
) 16
.67
5.5
60
,70
TE
KO
ČI P
RIH
OD
KI (
70
+71
) 13
.79
5.3
69
,00
7
0 D
AV
ČN
I PR
IHO
DK
I 11
.481
.15
4,0
0
70
0 D
avki
na
doho
dek
in d
obič
ek
9.1
25
.28
9,0
0
70
3 D
avki
na
prem
ožen
je
2.0
82
.76
5,0
0
70
4 D
omač
i dav
ki n
a bl
ago
in s
torit
ve
273
.10
0,0
0
70
6 D
rugi
dav
ki
0,0
0
71 N
ED
AV
ČN
I PR
IHO
DK
I 2
.314
.215
,00
71
0 U
dele
žba
na d
obič
ku i
n do
hodk
i od
pre
mož
enja
1.
776
.80
0,0
0
711
Tak
se in
pris
tojb
ine
15.5
00
,00
71
2 G
lobe
in d
ruge
den
arne
kaz
ni
54
.010
,00
71
3 P
rihod
ki o
d pr
odaj
e bl
aga
in s
torit
ev
56
.30
0,0
0
714
Dru
gi n
edav
čni p
rihod
ki
411.
60
5,0
0
72
KA
PIT
ALS
KI P
RIH
OD
KI
58
6.0
18,3
3
72
0 P
rihod
ki o
d pr
odaj
e os
novn
ih s
reds
tev
2.0
18,0
0
721
Prih
odki
od
prod
aje
zalo
g 0
,00
7
22
Prih
odki
od
prod
aje
zem
ljišč
in n
eopr
edm
eten
ih
do
lgor
očni
h sr
edst
ev
58
4.0
00
,33
7
3 P
RE
JET
E D
ON
AC
IJE
7.
743
,00
7
30
Pre
jete
don
acije
iz d
omač
ih v
irov
7.74
3,0
0
731
Pre
jete
don
acije
iz tu
jine
0,0
0
74 T
RA
NS
FE
RN
I PR
IHO
DK
I 2
.28
6.4
30
,37
74
0 T
rans
fern
i prih
odki
iz d
rugi
h ja
vnof
inan
čnih
inst
ituci
j 6
01.4
34
,22
74
1 P
reje
ta s
reds
tva
iz d
ržav
nega
pro
raču
na
iz
sre
dste
v pr
orač
una
Evr
opsk
e un
ije
1.6
84
.99
6,1
5
7
8 P
RE
JETA
SR
ED
ST
VA IZ
EV
RO
PS
KE
UN
IJE
0
,00
7
87 P
reje
ta s
reds
tva
od d
rugi
h ev
rops
kih
inst
ituci
j 0
,00
II.
SK
UPA
J O
DH
OD
KI (
40
+41
+4
2+
43
) 18
.92
0.6
66
,37
4
0 T
EK
OČ
I OD
HO
DK
I 3
.28
0.7
68
,78
4
00
Pla
če in
dru
gi iz
datk
i zap
osle
nim
9
67.7
85
,03
4
01 P
rispe
vki d
elod
ajal
cev
za s
ocia
lno
varn
ost
151.
581
,00
4
02
Izda
tki z
a bl
ago
in s
torit
ve
1.9
92
.43
8,7
5
40
3 P
lači
la d
omač
ih o
bres
ti 8
0.0
00
,00
4
09
Rez
erve
8
8.9
64
,00
41
TE
KO
ČI T
RA
NS
FE
RI
7.18
1.0
73
,86
41
0 S
ubve
ncije
13
5.0
00
,00
41
1 T
rans
feri
posa
mez
niko
m in
gos
podi
njst
vom
3
.491
.54
8,3
5
412
Tra
nsfe
ri ne
prof
itnim
org
aniz
acija
m in
usta
nova
m
93
4.2
26
,00
41
3 D
rugi
teko
či d
omač
i tra
nsfe
ri 2
.62
0.2
99
,51
41
4 T
ekoč
i tra
nsfe
ri v
tujin
o 0
,00
4
2 IN
VE
ST
ICIJ
SK
I OD
HO
DK
I 7.
99
7.4
88
,23
4
20
Nak
up in
gra
dnja
osn
ovni
h sr
edst
ev
7.9
97.4
88
,23
4
3 IN
VE
ST
ICIJ
SK
I TR
AN
SF
ER
I 4
61.3
35
,50
4
31 In
vest
icijs
ki tr
ansf
eri p
ravn
im in
fizi
čnim
ose
bam
,
ki n
iso
pror
ačun
ski u
pora
bnik
i 2
84
.510
,50
4
32
Inve
stic
ijski
tran
sfer
i pro
raču
nski
m
up
orab
niko
m
176
.82
5,0
0
III. P
RO
RA
ČU
NS
KI P
RE
SE
ŽE
K (
I.-II.
) -2
.24
5.1
05
,67
(P
RO
RA
ČU
NS
KI P
RIM
AN
JKLJ
AJ)
B
. RA
ČU
N F
INA
NČ
NIH
TE
RJA
TE
V IN
NA
LOŽ
B
S
kup
ina/
Po
dsk
upin
a ko
nto
v/K
ont
o
Reb
alan
s II/
20
15
IV
. PR
EJE
TA V
RA
ČIL
A D
AN
IH P
OS
OJI
L IN
PR
OD
AJA
KA
PIT
ALS
KIH
DE
LEŽ
EV
(75
0+
751
+7
52
) 3
.80
0,0
0
75
PR
EJE
TA V
RA
ČIL
A D
AN
IH P
OS
OJI
L 3
.80
0,0
0
75
0 P
reje
ta v
rači
la d
anih
pos
ojil
3.8
00
,0
751
Pro
daja
kap
itals
kih
dele
žev
0,0
0
75
2 K
upni
ne iz
nas
lova
priv
atiz
acije
0
,00
V.
DA
NA
PO
SO
JILA
IN P
OV
EČ
AN
JE K
AP
ITA
LSK
IH
D
ELE
ŽE
V (
44
0+
441
+4
42
+4
43
) 0
,00
4
4 D
AN
A P
OS
OJI
LA IN
PO
VE
ČA
NJE
KA
PIT
ALS
KIH
DE
LEŽ
EV
15
.313
,16
4
40
Dan
a po
sojil
a 0
,00
4
41 P
oveč
anje
kap
itals
kih
dele
žev
in fi
nanč
nih
nalo
žb
15.3
13,1
6
44
2 P
orab
a sr
edst
ev k
upni
n iz
nas
lova
priv
atiz
acije
0
,00
4
43
Pov
ečan
je n
amen
skeg
a pr
emož
enja
v ja
vnih
skl
adih
in d
rugi
h os
ebah
javn
ega
prav
a, k
i im
ajo
prem
ožen
je
v
svoj
i las
ti 0
,00
V
I. P
RE
JETA
MIN
US
DA
NA
PO
SO
JILA
IN S
PR
EM
EM
BE
KA
PIT
ALS
KIH
DE
LEŽ
EV
(IV
.-V.)
-1
1.5
13,1
6
C
. RA
ČU
N F
INA
NC
IRA
NJA
S
kup
ina/
Po
dsk
upin
a ko
nto
v/K
ont
o
Reb
alan
s II/
20
15
V
II. Z
AD
OLŽ
EVA
NJE
(5
00
) 1
.80
0.0
00
,00
5
0 Z
AD
OLŽ
EVA
NJE
1
.80
0.0
00
,00
5
00
Dom
ače
zado
lžev
anje
1.
80
0.0
00
,00
V
III. O
DP
LAČ
ILA
DO
LGA
(5
50
) 6
86
.00
0,0
0
55
OD
PLA
ČIL
A D
OLG
A 6
86
.00
0,0
0
55
0 O
dpla
čila
dom
ačeg
a do
lga
68
6.0
00
,00
IX
. PO
VE
ČA
NJE
(Z
MA
NJŠ
AN
JE )
SR
ED
ST
EV
NA
RA
ČU
NIH
(I.+
IV.+
VII.-
II.-V
.-VI
II.)
- 1.1
42
.618
,83
VS
EB
INA
1.
OD
LOK
o s
pre
mem
bah
in d
op
oln
itvah
Od
loka
o p
rora
čunu
O
bči
ne R
ado
vljic
a za
leto
20
15 –
reb
alan
s II
2.
PO
SLO
VN
IK o
del
u K
om
isije
za
man
dat
na v
pra
šanj
a, v
olit
ve
in im
eno
vanj
a O
bči
nske
ga
svet
a O
bči
ne R
ado
vljic
a -
urad
no p
reči
ščen
o b
esed
ilo
UO
, stra
n4
št
. 20
6, 6
. nov
embr
a 2
015
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
prog
ram
om d
ela
obči
nske
ga s
veta
, na
zaht
evo
župa
na a
li ob
čins
kega
sv
eta
in n
a za
htev
o na
jman
j tre
h čl
anov
kom
isije
.
16.
člen
Vabi
lo z
a re
dno
sejo
kom
isije
s p
redl
ogom
dne
vneg
a re
da s
e po
šlje
čl
anom
naj
man
j pet
dni
pre
d dn
em,
dolo
čeni
m z
a se
jo.
Na
sejo
kom
isije
se
pova
bi tu
di ž
upan
a, p
odžu
pana
, ki j
e pr
isto
jen
za
to p
odro
čje,
in d
irekt
orja
obč
insk
e up
rave
.
17.
člen
Na
seje
kom
isije
se
lahk
o po
vabi
jo t
udi
poro
čeva
lci
za p
osam
ezne
to
čke
dnev
nega
red
a, k
i jih
dol
oči p
reds
edni
k ko
mis
ije.
Gle
de n
a dn
evni
red
lahk
o pr
edse
dnik
kom
isije
poš
lje v
abilo
tud
i dr
ugim
.
18.
člen
Izre
dna
seja
kom
isije
se
sklič
e, k
adar
ni p
ogoj
ev z
a sk
lic r
edne
sej
e.
Skl
iče
jo p
reds
edni
k ko
mis
ije n
a za
htev
o na
jman
j 3 č
lano
v ko
mis
ije,
na z
ahte
vo ž
upan
a al
i na
last
no p
obud
o. V
zah
tevi
za
sklic
izre
dne
seje
kom
isije
mor
ajo
biti
obve
zno
nave
deni
raz
logi
za
njen
skl
ic.
Vabi
lo z
a sk
lic iz
redn
e se
je k
omis
ije,
skup
aj z
gra
divo
m m
ora
biti
do-
stav
ljeno
čla
nom
kom
isije
naj
kasn
eje
3 d
ni p
red
sejo
.
Na
izre
dni s
eji k
omis
ije s
e ob
ravn
ava
vseb
ina
sam
o tis
tih to
čk d
nev-
nega
red
a, k
i so
bile
nav
eden
e v
vabi
lu z
a iz
redn
o se
jo.
19.
člen
Kor
espo
nden
čna
seja
se
izve
de t
ako,
da
član
i gla
suje
jo o
pre
dlog
u sk
lepa
, ki
ga
prip
ravi
pre
dsed
nik,
pre
ko e
lekt
rons
ke a
li na
vadn
e po
-št
e. S
klep
mor
a bi
ti fo
rmul
iran
tako
, da
se
je m
ožno
opr
edel
iti »
ZA«
ali »
PR
OTI
«.
Zapi
snik
gla
sova
nja
kore
spon
denč
ne s
eje
se p
otrd
i na
nasl
ednj
i re-
dni s
eji k
omis
ije.
20
. čl
en
Pre
dsed
nik
kom
isije
pre
dlag
a dn
evni
red
za
sejo
kom
isije
, po
trdi p
a ga
kom
isija
na
zače
tku
seje
.
Pre
dlog
dne
vneg
a re
da iz
redn
e se
je p
redl
aga
sklic
atel
j.
Čla
ni k
omis
ije i
maj
o pr
avic
o pr
edla
gati
dopo
lnite
v dn
evne
ga r
eda
seje
kom
isije
v s
klad
u s
tem
pos
lovn
ikom
.
V pr
edlo
g dn
evne
ga r
eda
seje
kom
isije
se
lahk
o uv
rstij
o le
točk
e,
za k
ater
e ob
ravn
avo
so i
zpol
njen
i po
goji,
ki
so d
oloč
eni
s te
m
posl
ovni
kom
.
21.
člen
Ko
pred
sedn
ik k
omis
ije z
ačne
sej
o, o
bves
ti ko
mis
ijo,
kate
ri iz
med
čl
anov
so
ga o
bves
tili,
da s
o za
drža
ni in
se
seje
ne
mor
ejo
udel
ežiti
.
Pre
dsed
nik
kom
isije
nat
o ug
otov
i, al
i je
kom
isija
skl
epčn
a.
Na
zače
tku
seje
lahk
o pr
edse
dnik
kom
isije
pod
a po
jasn
ila v
zve
zi z
de
lom
na
seji
in d
rugi
mi v
praš
anji.
22
. čl
en
Kom
isija
spr
ejem
a od
loči
tve
na s
voji
seji
z ve
čino
opr
edel
jeni
h gl
asov
na
vzoč
ih č
lano
v. K
omis
ija la
hko
velja
vno
skle
pa, č
e je
na
seji
navz
oča
veči
na č
lano
v.
Odl
očitv
e ko
mis
ije g
lede
imen
ovan
ja n
ames
tnik
a in
spr
ejem
pos
lovn
i-ka
kom
isije
ter
njeg
ovih
spr
emem
b in
dop
olni
tev
se s
prej
ema
z dv
o-tre
tjins
ko v
ečin
o vs
eh č
lano
v. 2
3.
člen
Pre
dsed
nik
kom
isije
zak
ljuči
sej
o, k
o so
izčr
pane
vse
točk
e dn
evne
-ga
red
a.
Sej
o ko
mis
ije p
reds
edni
k la
hko
tudi
pre
kine
, če
s te
m s
ogla
ša v
ečin
a pr
isot
nih
član
ov k
omis
ije, v
enda
r se
mor
a se
ja n
adal
jeva
ti na
jkas
neje
v
14 d
neh
od p
reki
nitv
e.
Obr
avna
vanj
e po
sam
ezne
ga p
redl
oga
pred
sedn
ik k
omis
ije la
hko
od-
loži
, če
ugot
ovi,
da je
za
odlo
čite
v o
njem
pot
rebn
o pr
idob
iti š
e do
da-
tne
poda
tke
ali m
nenj
a dr
ugih
ust
rezn
ih o
rgan
ov a
li in
stitu
cij,
če s
tem
so
glaš
a ve
čina
pris
otni
h čl
anov
kom
isije
.
24.
člen
O v
saki
sej
i kom
isije
se
piše
zap
isni
k.
Zapi
snik
obs
ega
poda
tke
o ud
elež
bi n
a se
ji in
gla
vne
poda
tke
o de
lu
na s
eji,
zlas
ti o
pred
logi
h, o
kat
erih
se
je r
azpr
avlja
lo z
imen
i raz
pra-
vlja
vcev
, o
skle
pih,
ki s
o bi
li na
sej
i spr
ejet
i, in
o iz
idih
gla
sova
nja
o po
sam
ezni
h za
deva
h.
Zapi
snik
u je
tre
ba p
redl
ožiti
orig
inal
ali
kopi
jo g
radi
va,
ki je
bilo
pre
-dl
ožen
o oz
irom
a ob
ravn
avan
o na
sej
i.
Za z
apis
nik
skrb
i taj
nica
kom
isije
.
Spr
ejet
i zap
isni
k po
dpiš
e pr
edse
dnik
kom
isije
ozi
rom
a pr
edse
dujo
či
kom
isije
. N
ato
se z
apis
nik
obja
vi n
a sp
letn
i stra
ni o
bčin
e.
25
. čl
en
Stro
kovn
a in
adm
inis
trat
ivno
teh
ničn
a op
ravi
la z
a ko
mis
ijo o
prav
lja
tajn
ica
kom
isije
.
VI.
KO
NČ
NE
DO
LOČ
BE
26
. čl
en
Za r
azm
erja
, ki
nis
o op
rede
ljena
v te
m p
oslo
vnik
u, s
e sm
isel
no u
po-
rabl
jajo
dol
očbe
Sta
tuta
Obč
ine
Rad
ovlji
ca in
Pos
lovn
ika
Obč
insk
ega
svet
a O
bčin
e R
adov
ljica
.
27.
člen
Pos
lovn
ik s
prej
me,
spr
emin
ja in
dop
olnj
uje
kom
isija
.
Pos
tope
k za
spr
ejem
anje
spr
emem
b in
dop
olni
tev
posl
ovni
ka je
ena
k ko
t za
spre
jem
pos
lovn
ika.
28
. čl
en
Ta p
oslo
vnik
zač
ne v
elja
ti na
sled
nji d
an p
o ob
javi
v D
ežel
nih
novi
cah,
gl
asilu
Obč
ine
Rad
ovlji
ca –
Ura
dne
obja
ve.
Šte
vilk
a: 0
071
-1/2
00
8-7
Dat
um:
19.1
0.2
015
M
iran
Rem
s l.r
.
Pre
dsed
nik
kom
isije
UO
, stran2
št. 20
6, 6
. novembra 2
015U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
X
. NE
TO Z
AD
OLŽ
EVA
NJE
1
.114.0
00
,00
(VII.-VIII.)
X
I. NE
TO F
INA
NC
IRA
NJE
2
.24
5.1
05
,67
(VI.+
VII.-VIII.-IX.)
STA
NJE
SR
ED
ST
EV
NA
RA
ČU
NIH
DN
E
31
. 12. P
RE
TE
KLE
GA
LETA
1
.142
.618,8
3
90
09
Splošni sklad za drugo
- ali 0 ali +
2
. člen(nam
enski prihodki in odhodki proračuna)
Sprem
eni se 5. člen odloka, tako da se glasi:
Nam
enski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem
stavku prvega odstavka 43
. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:1.
prihodki požarne takse po 59
. členu Zakona o varstvu pred
požarom (ZVP
-oz) (Ur. l. R
S, št. 71
/93
in spremem
be),2
. prihodki proračunske rezerve občine,
3.
rezervni sklad za stanovanjske namene,
4.
donacije,5
. prispevki soinvestitorjev,
6.
nepovratna sredstva iz javnih razpisov, 7.
sredstva unovčenih garancij.
3. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok se objavi v Deželnih novicah, glasilu O
bčine Radovljica -
Uradne objave in začne veljati naslednji dan po objavi. P
osebni del proračuna se objavi na spletni strani O
bčine Radovljica.
Številka: 4101
-0018
/2015
Datum
: 4.11.2
015
Ciril G
lobočnik l. r.
ŽUPAN
2.
Na podlagi drugega odstavka 2
2. člena P
oslovnika o delu Kom
isije za m
andatna vprašanja, volitve in imenovanja O
bčinskega sveta Ob-
čine Radovljica (D
N U
O, št. 8
9/2
00
8 in sprem
embe) je K
omisija za
mandatna vprašanja, volitve in im
enovanja na svoji 12. seji dne
19.10
.2015
potrdila uradno prečiščeno besedilo Poslovnika o delu
Kom
isije za mandatna vprašanja, volitve in im
enovanja Občinskega
sveta Občine R
adovljica, ki obsega:-
Poslovnik o delu K
omisije za m
andatna vprašanja, volitve in ime-
novanja Občinskega sveta O
bčine Radovljica (D
N U
O, št.
89
/20
08
), -
Sprem
embe in dopolnitve P
oslovnika o delu Kom
isije za manda-
tna vprašanja, volitve in imenovanja O
bčinskega sveta Občine R
a-dovljica (D
N U
O, št. 137
/2011
),-
Sprem
embe in dopolnitve P
oslovnika o delu Kom
isije za manda-
tna vprašanja, volitve in imenovanja O
bčinskega sveta Občine R
a-dovljica (D
N U
O, št. 16
4/2
012),
- S
premem
be in dopolnitve Poslovnika o delu K
omisije za m
anda-tna vprašanja, volitve in im
enovanja Občinskega sveta O
bčine Ra-
dovljica (DN
UO
, št. 179
/2013
), -
Sprem
embe in dopolnitve P
oslovnika o delu Kom
isije za manda-
tna vprašanja, volitve in imenovanja O
bčinskega sveta Občine R
a-dovljica (D
N U
O, št. 18
2/2
014),
- S
premem
be in dopolnitve Poslovnika o delu K
omisije za m
anda-tna vprašanja, volitve in im
enovanja Občinskega sveta O
bčine Ra-
dovljica (DN
UO
št. 20
0/2
015).
Po
slovnik
o d
elu Ko
misije za m
andatna vp
rašanja, volitve in im
enovanja
Ob
činskega sveta O
bčine R
ado
vljica urad
no p
rečiščeno b
esedilo
I. SP
LOŠ
NE
DO
LOČ
BE
1. člen
S tem
poslovnikom se ureja organizacija in način dela K
omisije za
mandatna vprašanja, volitve in im
enovanja (v nadaljnjem besedilu:
komisija) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic
komisije (v nadaljevanju: člani). 2
. člen
Delo kom
isije je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu kom
isije, predvsem
pa z objavljanjem zapisnikov kom
isije ter drugih splošnih in posam
ičnih aktov komisije v gradivih O
bčinskega sveta Občine R
ado-vljica in na spletni strani O
bčine Radovljica ter v drugih prim
erih, do-ločenih s S
tatutom O
bčine Radovljica in P
oslovnikom O
bčinskega sveta O
bčine Radovljica.
3. člen
Kom
isija ima pravico zahtevati od občinske uprave in župana podatke
in pojasnila, ki jih potrebuje pri svojem delu.
4. člen
Kom
isija uporablja žig občinskega sveta, ki je določen s statutom
občine.
Žig se uporablja na vabilih za seje komisije, na dopisih kom
isije in na drugih aktih kom
isije, ki jih podpisuje predsednik komisije.
II. KO
NS
TIT
UIR
AN
JE K
OM
ISIJE
5. člen
Kom
isijo imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah, takoj ko se
konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.
Kom
isija ima pet članov, ki se im
enujejo izmed občinskih svetnikov.
Kom
isija se konstituira na prvi seji.
Predsednika ozirom
a predsednico komisije (v nadaljevanju: predse-
dnik) imenuje O
bčinski svet Občine R
adovljica.
Nam
estnika oziroma nam
estnico predsednika komisije (v nadaljeva-
nju: namestnik) im
enujejo člani komisije izm
ed sebe na svoji prvi seji.
Kom
isijo zastopa in predstavlja predsednik komisije.
III. PR
AV
ICE
IN D
OLŽ
NO
ST
I ČLA
NO
V K
OM
ISIJE
6. člen
Kom
isijo vodi predsednik komisije.
Predsednika v njegovi odsotnosti nadom
ešča namestnik.
Mandat kom
isije traja do izteka mandata občinskega sveta.
7. člen
Predsednik kom
isije:-
sklicuje in vodi seje komisije,
- predlaga dnevni red kom
isije,-
organizira in vodi delo komisije,
- v im
enu komisije razpisuje kandidacijske postopke,
- predstavlja kom
isijo v razmerju do drugih organov,
- podpisuje sklepe oz. stališča in druge akte, ki jih je sprejela kom
isija,-
opravlja druge naloge po sklepu komisije.
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 2
06
, 6. novem
bra 2015
UO
, stran3
8. člen
Nam
estnik pomaga predsedniku kom
isije pri njegovem delu, ga na-
domešča v odsotnosti ali v prim
eru zadržanosti in po njegovem poo-
blastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
9. člen
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik kom
isije ne more
opravljati svoje funkcije, oziroma v prim
eru odsotnosti, opravlja njego-ve naloge nam
estnik. Če tudi nam
estnik ne more opravljati nalog
predsednika komisije, prevzam
e naloge predsednika komisije najsta-
rejši član komisije.
10. člen
Pravice in dolžnosti članov so določene s statutom
občine, poslovni-kom
občinskega sveta, posamičnim
i in splošnimi akti občinskega
sveta in tem poslovnikom
.
Člani kom
isije imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelo-
vati pri delu komisije.
11. člen
Član se je dolžan udeleževati sej kom
isije.
Član, ki ne m
ore priti na sejo komisije, m
ora o tem in o razlogih za
odsotnost obvestiti tajnico komisije ozirom
a predsednika komisije
najkasneje do začetka seje.
Če zaradi višje sile ali drugih razlogov član ne m
ore obvestiti o svoji odsotnosti predsednika kom
isije do začetka seje, mora to opraviti
takoj, ko je to mogoče.
Če član brez opravičila trikrat ne pride na sejo kom
isije, mora pred-
sednik komisije na to opozoriti kom
isijo.
O razlogih za odsotnost s sej kom
isije in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda na seji kom
isije.
Član kom
isije ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot
osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljeni z zakonom
, drugim predpisom
ali z akti občinskega sveta, za katere zve pri svojem
delu.
12. člen
Član kom
isije ima pravico predlagati kom
isiji v obravnavo zadeve, ki so povezane s pristojnostm
i komisije na podlagi statuta občine, po-
slovnika občinskega sveta in splošnih ter posamičnih aktov občinske-
ga sveta.
IV. DE
LOV
NO
PO
DR
OČ
JE K
OM
ISIJE
13. člen
Kom
isija opravlja zlasti naslednje naloge: -
zbira in predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih im
enuje občinski svet,-
občinskemu svetu ali županu daje pobude ozirom
a predloge v zvezi s kadrovskim
i vprašanji v občini,-
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami
ter drugimi prejem
ki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejem
ke občinskih funkcionarjev, -
naloge, določene v splošnih in posamičnih aktih občinskega sveta,
- obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
13. a člen
Kom
isija za mandatna vprašanja, volitve in im
enovanja se zavezuje, da bo v vseh postopkih usm
erjena v raznolikost kandidatov in bo za-gotavljala enake m
ožnosti vsem.
14. člen
Kom
isija pridobiva predloge za kandidate za člane delovnih teles ob-činskega sveta in druge organe, za člane svetov javnih zavodov tako, da predhodno razpiše kandidacijski postopek, s katerim
pisno povabi vse politične stranke in liste, zastopane v O
bčinskem svetu O
bčine R
adovljica, da do roka, določenega v kandidacijskem postopku, pre-
dlagajo svoje kandidate.
Kandidate za predstavnike v svetih javnih zavodov lahko predlagajo
tudi politične stranke in liste, ki niso zastopane v Občinskem
svetu O
bčine Radovljica, krajevne skupnosti in društva s sedežem
v občini R
adovljica ter skupine najmanj petih občanov, ki im
ajo stalno prebiva-lišče na obm
očju občine Radovljica. K
andidacijski postopek se raz-piše z javnim
pozivom, ki se objavi na spletni strani O
bčine Radovlji-
ca, da do roka, določenega v kandidacijskem postopku, predlagajo
svoje kandidate.
Kandidacijski postopek se pošilja na naslove političnih strank in list,
razen v primeru pisne zahteve, da se posam
ezni stranki ali listi kandi-dacijski postopek pošilja na drug naslov.
Rok za predlaganje kandidatov ne sm
e biti krajši od 7 dni od prejem
a povabila, izjem
oma predsednik kom
isije lahko določi tudi krajši rok za posredovanje predlogov.
Predlogi m
orajo obvezno vsebovati: ime in priim
ek, datum rojstva,
naslov stalnega prebivališča, izobrazbo kandidata ter kratko obrazlo-žitev predloga.
Predlogu m
ora biti priložena pisna izjava, da je kandidat seznanjen z osnovnim
i akti ter nalogami v organu, za katerega bo im
enovan. Ko-
misija lahko predlagane kandidate povabi na razgovor.
Če kom
isija v predpisanem roku ne dobi zadostnega števila predlo-
gov, lahko predsednik komisije kandidacijski postopek podaljša in
določi nov rok.
V primeru, da kandidat, ki je bil im
enovan s strani občinskega sveta, odstopi ali je s strani občinskega sveta razrešen ozirom
a iz drugih razlogov, stranka, čigar katere kandidat je bil, predlaga kom
isiji nove-ga kandidata, pri čem
er mora upoštevati zakonsko določeno razm
er-je članstva delovnih teles.
V primeru, da stranka ali lista, ki je im
enovanega člana predlagala, predlaga njegovo zam
enjavo ali razrešitev, ta stranka oziroma lista
predlaga komisiji novega kandidata, pri čem
er mora upoštevati za-
konsko določeno razmerje članstva delovnih teles.
V primeru, da kandidat, ki ni član stalnih ali občasnih delovnih teles,
imenovan s strani občinskega sveta, odstopi ali pa je razrešen, se
kandidacijski postopek ponovi.
14. a člen
Predstavnikom
v svetih javnih zavodov poteče mandatna doba s pote-
kom m
andata, za katerega so imenovani. O
dstop predstavnika v sve-tu javnega zavoda začne veljati z im
enovanjem novega člana. P
red-stavnikom
v svetih javnih zavodov poteče mandatna doba tudi na
podlagi postopka za razrešitev, ki se začne na predlog predlagateljev, določenih v drugem
odstavku 14. člena, in članov pristojnih odborov
Občinskega sveta O
bčine Radovljica, določenih s statutom
občine in poslovnikom
občinskega sveta.
Predlog za razrešitev m
ora vsebovati obrazložitev, v kateri so navede-ni razlogi za razrešitev.
V. DE
LO K
OM
ISIJE
15. člen
Kom
isija dela in odloča na rednih, izrednih in korespondenčnih se-jah, ki jih sklicuje predsednik kom
isije na lastno pobudo, v skladu s
Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
Kultura
9
Peter Kolman
»Imel sem srečo, da sem imel možnost ohraniti slo-vensko izročilo izštevank v pisni obliki in na ta način postaviti most med nekdan-jim in sedanjim časom,« pripoveduje Roman Gašpe-rin o srečnem naključju, da je nastala legendarna zbirka izštevank Enci benci na kamenci. Roman Gašperin se je že kot študent slovenistike in etnologije srečal z bogatim izročilom naših dedkov in babic, ki je takrat še živelo v ustnem izročilu. Pri profe-sorju Janezu Bogataju je raziskoval otroške igre Zgor-nje Gorenjske in se ob tem srečal tudi z izštevankami. Kot pravi, mu je bil izziv, da pokrije območje cele Slove-nije, a bi bilo raziskovanje tako velikega območja za enega samega človeka nemogoč podvig. Zato je preko takratne mladinske revije Pionirski list k sodelo-vanju povabil otroke, da so pri svojih starih starši zbira-li in zapisali že skoraj poza-bljene pesmice in izštevan-ke. Gre za ljudsko izročilo, staro več sto let, ki se je ohranilo do danes. Te pes-mice so bile nekoč v funkciji otroške igre. Takrat niso imeli toliko igrač, še posebej
pa ne elektronskih naprav, kot jih imajo otroci zdaj, zato so se igrali tudi z bese-dami. Zbrano književno bogastvo je Roman Gašperin skrbno uredil, s tem pa tudi iztrgal pozabi, saj so tisti, ki so te pesmice še znali, umrli, tako da danes ni ljudi, ki bi to še znali od svojih predni-kov. »Zdelo se mi je škoda, da bi to zbrano ljudsko bogastvo,
ki je bilo last otrok, ostalo na moji polici. Zato sem pred-lagal takratnemu ravnatelju leške osnovne šole Cenetu Praprotniku, da bi knjigo izdala šola. Bil je za to, stro-ške tiskanja pa sta pokrili takratni občinska in republi-ška kulturna skupnost,« je o nastanku prvega izida pove-dal Gašperin, ki na leški šoli poučuje slovenščino. Po pri-govarjanju je pridobil še odličnega ilustratorja Zvon-
ka Čoha, ki je imenitno dopolnil posrečeno izbrane izštevanke s celostranskimi ilustracijami. Prva izdaja je izšla v nakladi pet tisoč izvo-dov. »Najprej sem knjige pošil-jal, oglaševal in prodajal sam. Dobival sem tudi mno-ge pozitivne spodbude star-šev. Zaradi velikega povpra-ševanja in ker sem imel dru-ge izzive, sem izdajanje novih ponatisov predal Mla-dinski knjigi,« še pojasnjuje zbiratelj izštevank. Kasneje sta izšli še dve knjigi, vse pa z večkratnimi ponatisi, kar dokazuje priljubljenost in kvaliteto zbranega ljudskega bogastva. Zbirko izštevank podarja tudi Občina Radov-ljica svojim novorojenčkom.»Škoda bi bilo, da te knjige, ki letos praznuje 25 let, ne bi bilo. Sedaj so deklice, ki so v svoji mladosti poznale pes-mice prek Enci benci na kamenci, že mamice, ki spet prenašajo znanje preteklosti svojim otrokom. Vesel in ponosen sem, da smo sku-paj rešili svojo literarno zgo-dovinsko dragocenost,« še dodaja Gašperin. V svojem arhivu ima še za dve knjigi izštevank, pa naj bo 25-letni-ca izida prve spodbuda nje-mu in založbi, da tudi te kmalu ponovno oživijo med otroki.
Jubilej za Enci benciEnci benci na kamenci, zbirka izštevank s posrečenimi ilustracijami, ki jo danes poznajo skoraj vsi otroci, praznuje 25 let.
Roman Gašperin z legendarno zbirko izštevank Enci benci na kamenci / Foto: Gorazd Kavčič
Alenka Bole Vrabec
V letošnjem šolskem letu je v Glasbeno šolo Radovljica vpisanih 337 učencev, toliko, kolikor jih smejo sprejeti. Učijo se 18 različnih inštru-mentov, solo petje in teore-tične predmete, novost pa je plesna pripravnica. Ravna-telj Marko Možina: "Ponos-ni smo na uspehe, s kateri-mi so se naši učenci in z njimi seveda tudi učitelji v minulem šolskem letu odre-zali na različnih tekmovan-jih. To pomeni, da imamo dober in ustvarjalen kolek-tiv, ki zna učence navdušiti in motivirati. Če kdo misli, da je talent vse, se moti. Še vedno velja, da vaja dela mojstra. Zato smo še pose-bej veseli, da je toliko zani-manja za različne sestave naše šole: godalni orkester, harmonikarski orkester – mlajši in starejši, mladinski pihalni orkester, kitarski
ansambel, mali godalni orkester, mladinski pevski zbor, kvintet harmonik, sku-pina harmonik, godalni trio, kvartet klarinetov in trio kla-virjev. V godalnem orkestru in mladinskem pihalnem orkestru igrajo tudi mladi, ki so šolanje pri nas že kon-čali, a želijo še naprej muzi-cirati. Skupno muziciranje povezuje." Se povezujete tudi na šolski ravni?"Seveda, izmenjava izku-šenj je dragocena. Marca smo gostovali na GŠ Ribni-ca in jim vrnili obisk. Lep koncertni večer so pripravili učenci obeh šol. Letos smo ponovili polurno glasbeno pravljico V kraljestvu glasbe za vrtce v radovljiški občini, en nastop smo imeli tudi v enem od kranjskih vrtcev. Posebej smo pripravili nas-top tudi za majsko Evropsko vas na Linhartovem trgu.
Kar zadeva učitelje, se zelo trudimo, da se udeležijo čim več strokovnih srečanj in izobraževanj. V šolskem letu 2014/15 smo imeli 111 nastopov v organizaciji glas-bene šole, od tega 70 javnih in izvenšolskih." Omenili ste tekmovanja? "Ta so na različnih ravneh. Na 18. regijskem tekmovan-ju mladih glasbenikov Gorenjske je tekmovalo devet naših učencev. Tek-movanje mladih glasbeni-kov Slovenije je bilo februar-ja v naši dvorani. Marca je v Postojni, Idriji, Novi Gorici in Ljubljani sledilo državno tekmovanje, na katerem je bilo v kategorijah violina, viola, violončelo, citre in orgle naših sedem prejem-nikov plaket. Na mednarod-nem tekmovanju Davorin Jenko 2015 v Beogradu je fagotistka Jerneja Osmič Prešeren v kategoriji do 12
let prejela 1. nagrado/5. mesto. Na 7. Mednarodnem tekmovanju Svirél je brona-sto plaketo za igranje na fagot do 13 let dobila Rahela Češarek, učitelj obeh pa je Dejan Rihtarič. Na istem tekmovanju je prejela srebr-no plaketo harmonikarica Špela Šemrl, njen učitelj je Gašper Primožič. Najbolj uspešen je bil letos harmo-nikar Luka Kalita, ki mu je mentor Tomaž Cilenšek. Prejel je zlato plaketo in 1. mesto na Sviréli (12–13 let), 1. nagrado, 4. mesto v Pulju, na mednarodnem srečanju harmonikarjev v Beltincih pa 2. nagrado. Na državnem tekmovanju mladinskih godb je naš Mladinski pihal-ni orkester prejel srebrno plaketo. In ti uspehi nas zavezujejo, da v jubilejnem letu s čim več dobrimi nas-topi učencev in učiteljev raz-veselimo občane in prijatelje dobre glasbe."
Polni načrtov v jubilejno letoGlasbena šola Radovljica bo naslednje leto dopolnila 60 let. Usmerjeni so v dobro načrtovan individualni pouk in promocijo šole na orkestrski ravni. V muziciranju se združujejo učenci in učitelji. Novost je plesna pripravnica. Dosegli so veliko uspehov na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Alenka Bole Vrabec
Živimo v letu 1939, le da ne vemo, kdo je Hitler. Trenut-no globalno stanje je polno sovraštva, razklanosti, jeze, nezadovoljstva in drugih negativnih čustev. Kako naj svet postane spet znosen? Nasprotnik bi moral biti člo-vek, ki je prodal svet in s tem dosegel nemogoče: da so se zbudile energije, ki so razdeljeni svet spet združile in dokazale, da smo lahko boljši, kot smo. Človek, ki je prodal svet, je konverzacijska drama o dob-rem in zlem in se dogaja na zaslišanju. Asistentka tožil-ca naj bi iz diktatorja Haver-ja Rickenbacha izvlekla čim
več obremenilnih izjav, ven-dar se diktator pretkano bra-ni in skoraj triumfira, ko asistentka izvleče asa iz rokava, kar spremeni celotni položaj ¼ Zanimiva in aktu-alna bralna uprizoritev bo na sporedu v soboto, 21. novembra, ob 19. uri. Obeta se dogodek, ki ga ne gre zamuditi. Večer poprej, 20. novembra, bo ob 18. uri prav tako v Galeriji Brigita odprt-je razstave dveh članic KUD Velika narava. Dela, nastala v letošnjem letu, bosta raz-stavili akademska slikarka Brigita Požegar Mulej in Judita Mandeljc Kunčič, ki z enako zavzetostjo, s katero opravlja zdravniški poklic, tudi slika.
Človek, ki je prodal svet
Društvo Smehomat se predstavlja v Galeriji Brigita na Lancovem z bralno dramo Človek, ki je prodal svet. Žgoča tema za današnji čas.
Alenka Bole Vrabec
Ženski pevski zbor Lipa ima zvesto in hvaležno občinstvo, se je izkazalo na letnem kon-certu zbora, ki je bil 25. okto-bra v radovljiški graščini. Zborovodkinja Elizabeta Demšar Zupan je skrbno oblikovala program koncerta z ljudskimi in umetnimi pes-mimi, med katerimi so bile tri napisane prav za Lipo. Zbor je segel tudi po zimze-leni slovenski popevki z zna-no Zemlja pleše. Posebno skrb je zborovodkinja posve-tila koroškemu ljudskemu izročilu v zanimivih prired-bah in se s pevkami podala na primorsko – tržaško stran. Zelo občuteno je bila zapeta tudi ruska narodna Osamlje-no doni zvonček. Mlada skla-dateljica in flavtistka Eva Zupan je uglasbila troje pes-mi Vladimirja Kapusa ple-menitega Pichlsteinskega
(1885–1943), doma iz Kamne Gorice. Znani so njegovi zapisi in pesmi predvsem iz lovskega sveta in sveta nara-ve. Pevke so premierno zape-le Divjega petelina in Rušev-ca, dodale pa so še Tamarsko. Žlahtno sta dopolnjevali pro-gram gostji večera: citrarka Cirila Zupanc in sopranistka Marija Pogorevc. Radovljiški koncert je tako kot vse druge povezovala Rija Jamnik. Med več kot zadovoljnimi poslu-šalci sta bila tudi župan Ciril Globočnik in predsednik DU Radovljica Peter Ravnihar. Pevke so gostovale v dvorani Psihiatrične bolnišnice v Begunjah, v Kulturnem domu v Zgornjih Gorjah, zapele so na komemoraciji v spominskem parku, v novembru pa prenašajo svo-jo pesem v domove starejših občanov v Kranjski Gori, Srednji vasi v Bohinju, Rado-vljici in Tržiču.
Koncert navdušilŽenski pevski zbor Društva upokojencev Radovljica Lipa ima nov, skrbno pripravljenim programom. Ubrani letni koncert v baročni dvorani je navdušil občinstvo.
10 Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
Šport
Matjaž Klemenc
Se spominjaš svojih začet-kov v atletiki?"Z atletiko sem se začela ukvarjati leta 2010 na pred-log staršev, da se ukvarjam s kakšnim športom. Atletika ni bil moj prvi šport, ki sem ga trenirala. Pred tem sem smučala in igrala košarko."
Katere discipline si na začet-ku trenirala?"Ko sem prišla v Atletski klub Radovljica, smo največ tekli na 60 metrov, skakali v daljino in metali vorteks. Vse skupaj se mi je zdelo zabavno in sem ostala."
Kdaj si se posvetila samo metom?"Predsednik kluba Zvone Prezelj, ki je zadolžen za metalce, je v meni videl potencial in meti so postali moja glavna atletska disci-plina. Spoprijateljila sem se tako z vorteksom, metom žogice, diska, kopja in kro-gle."
Kaj najraje mečeš?"Če morem izbirati, sta to krogla in kopje. Res pa je, da kopja na tekmah ne mečem pogosto."
Se ti zdi, da si hitro napre-dovala?"Napredek je bil hitro viden, saj sem že na uvodnih tek-mah dosegla dobre rezulta-te."
Na odprtem prvenstvu Gorenjske v Radovljici si dosegla državni rekord v suvanju krogle za kategorijo U-14. Si to pričakovala?"Že na treningih in tekmah se je videlo, da sem zelo bli-zu rekordu. Malo me je pre-
senetilo le to, da sem prejš-nji rekord presegla za pol metra." (Patricia je v Radov-ljici vrgla kroglo 14,33 m – o. p.)
Rezultati in uvrstitve, ki bi jih postavila v ospredje?"Poleti so me poklicali v pio-nirsko reprezentanco, ki se je v Breclavu merila z doma-čo Češko, s Slovaško, Mad-žarsko in Hrvaško. Metala sem disk in se uvrstila na deveto mesto. To je bil moj premierni nastop za sloven-sko reprezentanco, zato sem imela kar nekaj treme."
So na stadionu v Radovljici dobri pogoji za trening?"Na radovljiškem stadionu imamo dobre pogoje za vse discipline za mete."
Se še spomniš svoje prve tekme?"Se. Bilo je v Kranju, na Zla-ti ligi. Nastopila sem v sko-ku v daljino in teku na 60 m."
Kolikokrat na teden imaš trening?"V sezoni imamo en dan prosto, ob koncu tedna pa so na sporedu tekme. Če bi bila še kakšna tekma več, ne bi
imela nič proti. V zimskem času, ko je bolj mrtva sezo-na, so treningi zahtevnejši."
Kako se pripravljaš pozimi?"Pozimi se pripravljam na stadionu in v telovadni-ci. Delam vaje za hitro moč, veliko pozornosti namenja-mo tehniki metov. Če je možno, očistimo sneg s ste-ze na stadionu in vajam za moč dodamo še tek."
Kdo so bili tvoji trenerji do sedaj?"Na začetku so bili trenerji Klemen Dolenc, Ivan Poga-čar, Iztok Omerza in Marija Medja. Sedaj delam pod vodstvom Zvoneta Prezlja."
Na kaj te trener na treningu največkrat opozarja?"Je kar nekaj malenkosti, na katere me trener Prezelj opozarja. Pri disku tako roko kot nogo prehitro skr-čim. Podobna težava je pri kopju. Pri krogli je problem, da jo včasih vržem postrani, in ne v zrak."
Kakšne cilje si si postavila v atletiki?"Še naprej si želim dobrih metov in doseganja dobrih rezultatov."
Z dobrimi meti v reprezentanco Konec avgusta je Patricia Šolar, članica Atletskega kluba Radovljica, nase opozorila z državnim rekordom (13,44 m) v metu krogle v kategoriji U-14.
Patricia Šolar iz Zapuž, stara 13 let, članica Atletskega kluba Radovljica
Simon Habjan
Slovenski tekmovalci so se iz Italije vrnili z izjemnim izkupičkom zmag in visokih mest. V ospredju pa je bil Matic Grilc, saj je zmagal na tekmi Mr. International v kategoriji bodybuilding viso-ka (nad 179 cm) ter dosegel izjemno drugo mesto v isti kategoriji naslednji dan na prestižnem tekmovanju Mr. Universe. "Letošnja sezona je bila najtežja do sedaj, posebej kar se tiče priprav-ljalnega dela. Zmaga in dru-go mesto sta mi ves trud in odrekanje poplačali in kma-lu štartam s pripravami na svetovno prvenstvo, ki bo junija naslednje leto v Pod-gorici." Miha Smolej je dosegel dve četrti mesti ter peto in deveto v kategorijah Mr. Fit-ness in Mr. Physique. "To je bilo moje prvo tekmovanje," nam je zaupal Smolej. "Pri-prave so trajale dobrih osem
mesecev. V tem času sem krepko preoblikoval svoje telo in izgubil veliko kilogra-mov. S samim nastopom sem kot novinec na tem področju zelo zadovoljen, vsekakor pa je moj pogled že usmerjen v prihodnost in nove izzive."Andreja Makar pa je dosegla peto in deveto mesto v kate-goriji Miss Fitness Model. Zanjo sta bila to še posebej čustvena nastopa. "Zame to ni bilo prvo tekmovanje, vendar so bile priprave letos zelo naporne, ker sem bila v začetku letošnjega leta hudo bolna. Bolezen, rak ščitnice, sem uspešno premagala in se vseeno pripravila na tek-movanje. Ponoven nastop je bil zame več kot zmaga," je povedala presrečna Makarje-va. Tudi ona se pripravlja na novo sezono.Federacija IBFF bo nasled-nje leto začela z domačima tekmama, prva bo Slovenia Open na Jesenicah, druga
pa tri tedne pozneje v Kop-ru. Viška sezone bosta dva, svetovno prvenstvo v Podgo-
rici 25. junija, ter Mr. Uni-verzum 15. oktobra v Taran-tu.
Grilc premagal svetovno elitoMatic Grilc s Črnivca je oktobra zmagal na močnem mednarodnem tekmovanju v bodybuildingu v Italiji.
Matic Grilc je zmagal na tekmi Mr. International v kategoriji bodybuilding visoka (nad 179 cm) ter dosegel izjemno drugo mesto v isti kategoriji na prestižnem tekmovanju Mr. Universe.
V radovljiški malonogometni občinski ligi sta končani dve tretjini prvenstva. V spomladanskem delu 2015 bo znan dokončen razplet. V najmočnejši skupini A je Ribno blizu ponovitve lanskega naslova, saj imajo pred najbližjim zasle-dovalcem, ekipo Utripa, devet točk prednosti. V skupini B so le še tri ekipe (Hrušica, Brezje, Dovje Mojstrana), ki se pote-gujejo za napredovanje. Zanimiv boj bo tudi za obstanek v tej skupini. Najbolj izenačena je skupina C, saj je med tre-nutno prvo ekipo Elmont Bled in ekipo Ta star Tenis le štiri točke razlike. Lestvica skupine A: 1. Ribno 52, 2. Utrip 43, 3. Prva jakostna 39, 4. Begne 37, 5. Podnart 34, 6. Restavracija Ejga Biser 28, 7. Smola 26 (tekma manj), 8. Calimero boys 22 (tekma manj), 9. Lipce 20, 10. Čpinarji Ljubno 13, 11. Cifra 4. Lestvica skupine B: 1. Hrušica 49, 2. Brezje 45, 3. Dovje Moj-strana 41, 4. Ribno mladi 29, 5. A. Gašperin 27, 6. F. C. KOV 24, 7. TVD Partizan Begunje 23, 8. Gorje 18, 9. Cometal Moš-nje 18, 10. Hom 17, 11. Lancovo 16. Lestvica skupine C: 1. Elmont Bled 46, 2. Grajski pub 45, 3. Zvezde Gorje 44, 4. Kava bar Salon 44, 5. Ta star tenis 42, 6. Team orange 30, 7. Posavec 28, 8. Kamna Gorica 24, 9. Vrbnje City bar 9, 10. Brezje Moby Dick 7, 11. Sokol bar 4.
Mali nogomet
Ribno blizu ubranitve naslova
Do konca jesenskega dela v 3. Slovenski ligi so še trije krogi. V zadnjih štirih tekmah je članska ekipa dosegla le eno zma-go. Uspešni so bili v domači tekmi, ko so z 2:1 premagali Komendo. Doma so iztržili še točko v Gorenjskem derbiju proti Jesenicam, kjer številni gledalci niso videli zadetka. Z dveh gostovanj so se vrnili praznih rok. Z Zagorjem so izgu-bili z 0:3, z Ilirijo pa z 0:4. Vodi Ivančna Gorica z 29 točkami. Leščani so dvanajsti z 10 točkami. Selekcija U-15 v 1. ligi zahod je v treh tekmah iztržila dve točki, in sicer v gosteh proti Nogi Britof (0:0) in doma proti Gorici (1:1). Doma so izgubili proti Jadranu Dekani z 1:2. Vodi Olimpija Ljubljana z 29 točkami, Leščani so dvanajsti z 9 točkami. V 2. ligi zahod, kjer imajo skupno lestvico mladinci in kadeti, so se bolje odrezali slednji. Leški kadeti so dosegli tri zaporedne zmage (Ivančna Gorica 3:1, Brda 3:1, Radomlje 3:2), niz pa so preki-nili z visokim gostujočim porazom s Šenčurjem 1:7. Na dru-gi strani so mladinci trikrat izgubili (Brda 0:1, Radomlje 0:1, Šenčur 1:3). Z Ivančno Gorico so igrali 1:1. Na skupni lestvici vodi Ilirija z 58 točkami. Leščani so osmi z 28 točkami.
Nogomet
Največ kadetom
V Mungyeongu v Koreji so potekale svetovne vojaške igre, na katerih so nastopili tudi padalci, v disciplini skoki na cilj. Eki-pa, ki je nastopila v postavi Roman Karun, Peter Balta, Senad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan, je osvojila nehvaležno četrto mesto s 30 kazenskimi centimetri. Od tretjih, Rusov, so imeli več le dva kazenska centimetra. Zmagala je ekipa Belorusije z 21 kazenskimi centimetri. Med posamezniki se je naš predstavnik Roman Karun veselil bronaste medalje. Zmaga je pripadla Rusu Maksimovu (2 kazenska centimet-ra). Po 4 kazenske centimetre sta zbrala Belorus Pozdniakov in Karun. V dodatnem skoku za srebrno medaljo je Belorus skočil ničlo, Roman pa imel 2 kazenska centimetra in zase-del končno tretje mesto. Med deseterico se je od naših uvr-stil še Senad Salkič na peto mesto s 5 kazenskimi centimetri. Dobro je za medaljo kazalo tudi Maji Sajovic, ki je bila po petih serijah še vodilna. V šesti seriji je dobila 6 kazenskih centimetrov. Na koncu je bila četrta. Od 1. do 12. decembra čaka padalce še svetovno civilno prvenstvo, ki bo v Dubaju.
Padalstvo
Roman Karun do bronaste medalje
Radovljiški rokometaši, ki nastopajo v 2. ligi, so sezono odprli s štirimi porazi. V gosteh so morali priznati premoč Cerkljam (36:24) in Ajdovščini (38:23). Doma so bili veliko bližje uspehu. Z Veliko Nedeljo so izgubili z 29:30, z Metliko pa s 30:32. Glede na prejšnjo sezono je ekipa oslabljena.
Rokomet
Doma bližje uspehu
Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
Varnost
11
Fesst, d.o.o. Koroška cesta 2, 4000 Kranj
www.fesst.si
UPRAVLJANJE OBJEKTOV Upravljanje večstanovanjskih in poslovnih objektov Brezplačna pravna pomoč v povezavi z upravljanjem Svetovanje in storitve v prometu z nepremičninami Krovno upravljanje
04 238 14 48PE: Kranjska cesta 4, Radovljica
Saksofonist Blaž Trček, harmonikar Gašper Primožič, kon-trabasist Nikola Matošić in tolkalist Vid Ušeničnik se bodo v petek, 20. novembra, zvečer s svojim Tango Projectom predstavili tudi v Radovljiški graščini. Uveljavljeni glasbeniki bodo večer obarvali z ritmi južnoameriške glasbe – argen-tinskega tanga. Predstavljene bodo predvsem skladbe Astorja Piazzolle, aktualnost pa bodo interpretaciji dodale še priredbe Blaža Trčka. Čaru opojne glasbe Južne Amerike bo dodane tudi nekaj sodobne elektronike, obljubljajo glas-beniki. Projekt so prvič – zelo uspešno – predstavili poleti na gledališkem festivalu v Kropi.
Tango Project v Radovljiški graščini
Tango Project junija na gledališkem festivalu v Kropi
Fo
to: P
rim
ož
Piču
lin
Turistično društvo Begunje vabi otroke, starše in vse osta-le krajane na tradicionalni sprevod novembrskih kresničk. Sprevod se bo v petek, 6. novembra, začel ob 18. uri pred osnovno šolo v Begunjah. Pot bo vodila po vaški cesti do cerkve, navzdol po pločniku ob glavni cesti, zaključek s sladko pogostitvijo pa bo pri turistično-informacijski pisarni zraven avtobusne postaje. Temo bomo preganjali z izrezanimi lampijončki iz buč, repe ali poslikanimi ste-klenimi kozarčki. V primeru slabega vremena bo sprevod v ponedeljek, 9. novembra. Informacije: Hermina Justin, tel.: 031 319 687.
Sprevod novembrskih kresničk v Begunjah
Fotografsko društvo Radovljica je za svoje člane pripravilo razpis za deset fotografij in deset digitalnih fotografij. Žirant razstave je bil Izidor Gašperlin. S fotografijami se je predstavilo dvanajst avtorjev, ki so skupno prispevali 114 fotografij. Prvo nagrado je prejel Alen Jerinič (Nisem bil, pretvarja se), drugo Žarko Petrovič (Sledenje razlagi), tre-tjo Simon Senica (Čutno). Diplome so prejeli Štefan Žem-va (Jasna 2), Marjan Resman (Po zrak), Jakob Gnilšak (Dva ob poti). Sprejetih je bilo še triindvajset fotografij. Z digi-talno fotografijo je sodelovalo petnajst avtorjev, in sicer s 150 digitalnimi fotografijami. Prvo nagrado je prejel Simon Senica (Solo), drugo Žarko Petrovič (Pisano obarvani), tre-tjo Justin Zorko (Ivje na golfu). Diplome so prejeli Alen Jerinič (Kralj gora), Ljubo Kozinc (V cerkvi) in Drago Vogri-nec (Dolomiti 10). Sprejetih je bilo še triindvajset digital-nih fotografij.
Razstava Fotografskega društva Radovljica
Marjana Ahačič
Gasilci so tako oktobra ves mesec intenzivno sodelovali na vajah v šolah, vrtcih in drugih ustanovah, saj je bila letošnja tema meseca požar-ne varnosti namenjena var-nemu umiku iz objektov ob požarih in drugih nesrečah, slogan pa "Če zagori, naj se ti ven mudi!"."Ko pridemo na kraj nezgo-de gasilci in druge reševalne službe, mora biti praviloma evakuacija iz objekta že zak-ljučena, tako da se gasilci lotimo gašenja in reševanja morebitnih ujetih oseb. Uspešna evakuacija je tako prva od sklopa nalog, ki so potrebne, da je škoda ob požaru ali drugi nesreči čim manjša, saj je najprej treba zavarovati življenja in šele nato premoženje. S pravil-nim in ne brezglavim umi-kom iz objekta lahko tudi preprečimo širjenja požara, saj na primer zaprta vrata močno ovirajo razvoj požara in tudi širjenje dima, ki je ob požarih glavni vzrok za zastrupitve ter tudi človeške žrtve," opozarja poveljnik Gasilske zveze Radovljica Janez Koselj in ob tem pou-darja, da so vaje evakuacije, ki so jih šole, vrtci in druge ustanove skladno s predpisi dolžne izvajati, namenjene zaposlenim in obiskovalcem oziroma uporabnikom teh objektov. Gasilske organiza-cije zato želijo, da bi bili s čim več organizacijami čim bolj povezani; na ta način je delo gasilcev lažje in uspeš-nejše, škoda pa manjša.
Jože Zima, predsednik Gasilske zveze Radovljica, opozarja tudi na pravilno ukrepanje krajanov ob nes-rečah, ki omogoča lažje in
varnejše posredovanje gasil-cev. "Ljudje so lahko v veliko pomoč gasilcem in drugim reševalcem; morda je prav, da še enkrat spomnimo na
nekaj osnovnih pravil, ki bistveno vplivajo na uspeš-nost gašenja in reševanja: gasilce pričakajte na bliž-njem križišču ali ob hiši in jih usmerite na točno lokaci-jo požara, še pred prihodom gasilcev umaknite parkirana vozila, odprite dvoriščna vrata ali zapornico in tako ustrezno sprostite dovozno pot – še tako visoka lestev nam nič ne pomaga, če je ne moremo postaviti k stavbi. Po prihodu gasilcev se pos-kušajte povezati z vodjo intervencije. Posredujte mu natančnejše podatke o dogodku ali objektu (npr. kje naj bi bila pogrešana oseba, kje so najbližji vhod v goreč prostor, glavno električno stikalo, plinska požarna pipa, hidrant ipd.)." Gasilci opozarjajo tudi na pravočasno in pravilno pri-javo požara in drugih nesreč – ta je ključna, da steče intervencija in na kraj nes-reče pride zadostno število moštva s pravo opremo in tehniko. "Zato ob požaru ali drugi nesreči ne odlašajte s klicem na številko 112, ob tem pa operaterju v regij-skem centru za obveščanje posredujte vse potrebne podatke in ne prekinite zve-ze, dokler operater od vas ne bo dobil vseh potrebnih podatkov. Ob klicu na števil-ko 112 povejte predvsem: kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je ponesre-čencev, kakšne so poškodbe, kakšne so okoliščine na kra-ju nesreče in kakšna pomoč je potrebna."
Aktivno v mesecu požarne varnostiOktobra, v mesecu požarne varnosti, so bili gasilci na področju preventive še posebej aktivni. Letos je posebna pozornost posvečena varnemu umiku iz objektov. V okviru Gasilske zveze Radovljica deluje 13 prostovoljnih gasilskih društev s skupaj okoli 1500 člani.
V sklopu programa dela je letos Gasilska zveza Radovljica izvedla dve tekmovanji za gasilsko mladino, in sicer gasilski kviz na Lancovem ter orientacijsko tekmovanje v Podnartu. V jesenskem delu so pripravili še tekmovanje tako za člane kot tudi mladino, kjer so se ekipe pomerile za uvrstitev na regijsko tekmovanje, temu pa za najbolje uvrščene tri ekipe sledi še državno tekmovanje v letu 2016.
Ekipe Gasilske zveze Radovljica so dosegle odlične rezultate, saj se je kar osmim uspelo kvalificirati na državno tekmovanje. / Foto: Arhiv GZR
Foto
: Arh
iv G
ZR
12 Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
Šport, krajevne novice
IZKORISTITE POSEBNE UGODNOSTI OB NAROČILU PLINA ALI LESNIH PELETOV SAMO NA DAN ODPRTJA.
ECE odpira poslovalnico v Žirovnici, Moste 2 a, v četrtek, 12. 11. 2015, ob 14. uri.
OBIŠČITE NAS V ŽIROVNICI
Vabljeni!
ECE
d.o.
o.,
Vrun
čeva
ulic
a 2
a, 3
000
Celj
e.
Marjana Ahačič
Na prireditev, ki so se je udeležili številni domačini in okoličani, so povabili mnogo znanih imen iz sveta športa, med njimi nekdanje-ga veslača Iztoka Čopa, bia-tlonca Jakova Faka, atletinjo Brigito Langerholc Žager ter strokovnjakinjo za prehrano in maratonko dr. Nado Rotovnik Kozjek. Prav vsi so poudarili pomen pestre, uravnotežene in čim manj predelane hrane za zdravje in dobro počutje tako vrhun-skih kot rekreativnih šport-nikov, mleko in mlečne izdelke pa posebej omenili kot živila, ki zadostijo števil-nim potrebam po zdravi hrani. Sploh če gre za izdel-ke, ki so pridelani v lokal-nem okolju ter na človeku in naravi prijazen način. "Hra-no potrebujemo, zato da iz nje dobimo energijo in posamezna hranila. Kaj bomo jedli, pa je zelo odvis-no od tega, kje smo in kako živimo. Za naše telo je pred-vsem važno, da dobimo dovolj energije; da lahko živimo, mislimo, delamo in se ne nazadnje ukvarjamo s športom. Ni tako zelo važno, katera so ta živila, pomem-bno je, da jemo uravnoteže-no hrano, mleko pa je prav gotovo dober vir različnih hranil," je med drugim pou-darila dr. Nada Rotovnik Kozjek. Nekaj svojih novih produktov, ob mleku tudi skuto, sir in jogurte različ-nih okusov, so Dolenčevi ob dnevu odprtih vrat predsta-vili širši javnosti. Naprodaj so na kmetiji, nekateri tudi v tamkajšnjem mlekomatu – na voljo 24 ur na dan.
Kmetija Dolenc obsega 60 do 70 ha kmetijskih površin, ki so namenjene za pridela-vo najbolj kakovostne krme, je povedala dr. Marija Klop-čič, profesorica z oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani. "Dolen-čevi gojijo 130 glav govedi črno-bele pasme, od tega 75 vrhunskih krav in 55 koma-dov mlade živine – telice, teleta, ki so osnova za krave jutrišnjega dne. Mlečnost njihovih krav se je v zadnjih desetih letih gibala med 9700 kilogramov mleka v letu 2013 in 12 tisoč kilogra-mov mleka v letu 2007. Desetletno povprečje je zna-šalo 10.500 kilogramov mle-ka na kravo letno. Trenutno kar tretjina njihovih krav sodi v skupino krav, ki so v skupini dveh odstotkov naj-boljših krav črno-bele pasme v Sloveniji. Zato ima kar nekaj krav status elitnih živali oziroma status bikov-skih mater, od katerih želi-mo z načrtnim parjenjem, načrtno uporabo elitnih top bikov iz Evrope in severne Amerike priti do čim boljših potomcev. Iz črede kmetije Dolenc je v zadnjih trideset-ih letih prišlo večje število bikov črno-bele pasme, ki so se uporabljali za osemenje-vanje krav te pasme širom Slovenije. Na kmetiji že desetletja izvajajo dobre kmetijske prakse in z uvaja-njem novih tehnologij skrbi-jo za vrhunsko kvaliteto doma pridelane krme. Z uvajanjem paše in nadstan-dardov za namestitev živali v hlevu skrbijo za čim večji komfort živali ter tako zago-tavljajo živalim in okolju pri-jazne pogoje reje. Vrhunska
kakovost doma pridelane krme pa zagotavlja vrhunsko kakovost mleka, ki je osnova
za vrhunsko kakovost mleč-nih proizvodov," poudarja Klopčičeva.
Na Kmetiji Dolenc pripravili dan odprtih vratNa Kmetiji Dolenc v Vrbnjah pri Radovljici so sredi oktobra z namenom, da predstavijo novosti v svoji ponudbi in opozorijo na pomen mleka v zdravi prehrani, pripravili dan odprtih vrat.
Domače mleko in domači mlečni izdelki so zdravi, zato naj bodo sestavni del vsakodnevne prehrane Slovencev, je na prireditvi poudarila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša.
Na prireditev, ki so se je udeležili številni domačini in okoličani, so povabili mnogo znanih imen iz sveta športa, med njimi nekdanjega veslača Iztoka Čopa, biatlonca Jakova Faka, atletinjo Brigito Langerholc Žager ter strokovnjakinjo za prehrano in maratonko dr. Nado Rotovnik Kozjek.
V Kranju je v 25-metrskem bazenu potekal mednarodni pla-valni miting, na katerem so nastopili tudi člani Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica. Z uvrstitvami na stopnič-ke so nase opozorili Anja Klinar, Robert Žbogar in Žan Poga-čar. Anja je bila najhitrejša na 200 m mešano in 400 m prosto ter bila trikrat tretja (50 m prosto, 100 m mešano, 50 m delfin). Robert je bil štirikrat prvi, in sicer v disciplinah 50 m prosto, 100 m delfin, 100 m mešano in 100 m hrbtno. Žan je bil najhitrejši na 50 m hrbtno in bil tretji na 50 m delfin. Po točkah FINA je bila najhitrejša Anja Klinar pred Damirjem Dugunjičem. Anja si je 873 točk priplavala na 400 m prosto.
Plavanje
Mednarodni plavalni miting v Kranju
Končan je jesenski del v prstometni ligi. Pobližje si poglej-mo moško in žensko prvo ligo in moško gorenjsko ligo. Zanimivo, da sta v obeh najmočnejših ligah na vrhu ekipi iz Kamne Gorice. 1. moška liga: 1. Talenti Kamna Gorica 9, 2. Jesenice 8, 3. Senica 8, 4. Begunje-Cifra 7, 5. K-Print 7, 6. Mišo tim 6, 7. Veseli Gorjanci 6, 8. ŠDP Lesce 4, 9. Stružev-ske korenine 4, 9. Dvojčki 4, 10. Flinger 4, 12. Podnart 2, 13. No name 2, 14. Restavracija Center Lesce 0; 1. ženska liga: 1. Kamna Gorica-Ajda 9, 2. K-Print 8, 3. Ločanke 6, 4. Pod-nart 5, 5. Cifra 5, 6. DU Škofja Loka 4, 7. DU Šenčur 3, 8. DU Kranj 0; 1. gorenjska liga: 1. Senica 1 9, 2. Skledarji Ljubno 7, 3. Stari Lisjaki 7, 4. Rokce 6, 5. Marin Kranj 6, 6. Bitnje-Ribi-či 1 5, 7. Šenčur 4, 8. Bitnje-Ribiči 2 1, 9. Macola Kropa 1. V obeh prvih ligah je bilo odigranih pet kol, v 1. gorenjski ligi pa kolo več.
Prstomet
Dvakrat Kamna Gorica
Športni strelci Strelskega društva Radovljica so zaključili tekmovalno sezono. Na društvenem prvenstvu so se pome-rili v treh disciplinah. S pištolo 9 mm in malega kalibra je bil najboljši Boris Kozinc s 181 in 184 krogi od 200 možnih, z revolverjem pa Jože Drobun s 179 krogi. V letošnji seriji šestih tekem je bil s pištolo velikega in malega kalibra prav tako najboljši Kozinc, z revolverjem pa Ivan Lotrič. Na odpr-tem prvenstvu Radovljice z malokalibrsko puško je sodelo-valo 44 strelcev iz sedmih društev. Zmagovalci so postali: Alenka Drinovec (Radovljica) s 176 krogi od 200 možnih, Henrik Peternel (Škofja Loka) s 175 krogi, pri veteranih pa Pavel Jezeršek (Javornik) s 187 krogi in Stanka Bizjak (Javor-nik) s 135. Na izrednem občnem zboru v oktobru so strelci izvolili Iztoka Krajnca za novega predsednika Strelskega društva Radovljica.
Strelstvo
Aktivni rekreativni strelci
Marjana Ahačič
Balinarska sekcija društva upokojencev Radovljica je v začetku septembra na svo-jem dvosteznem balinišču organizirala že petnajsti balinarski Turnir prijatelj-stva 2015. Sodelovalo je devet ekip iz Radovljice, Lesc, Bleda, Bohinja, Gorij, Topolšice, Mengša in Vira, najbolje pa so se odrezali prav domačini, ekipa 2 DU Radovljica. Prva radovljiška ekipa je bila tretja, Leščani so si priborili šesto mesto. Glavni in organizator turnir-ja je bil Jožef Prestrl, ki je poskrbel, da je tekmovanje potekalo nemoteno in orga-nizirano.
Balinarski Turnir prijateljstva
Prvi met, s katerim je tudi odprl tekmovanje, je imel župan Ciril Globočnik. / Foto: Arhiv društva upokojencev
Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
Starejši
13
SVETOVANJE, IZDELOVANJE, MONTAŽA IN SERVIS
SVET
RO
LET
SENČILA ASTERIKS, d. o. o. Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, Slovenija
T: 04 59 55 170G: 041 733 709
Obiščite nas v našem razstavnem salonu.
tende - markize žaluzije - zunanje in notranje
rolete panelne zavese komarniki screen roloji roloji rolo garažna vrata plise zavese
www.asteriks.net
SVET SENČIL tende - markize
žaluzije (zunanje in notranje) rolete panelne zavese
komarniki screen roloji roloji rolo garažna vrata plise zavese
Svetovanje, izdelovanje, montaža in ServiS
Peter Rozman s.p.Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, Slovenija
T: +386 (0)4 59 55 170T/F: + 386 (0) 4 59 55 177
G: +386 (0)41 733 709E: [email protected]
obiščite nas v našem razstavnem salonu.
®
www.asteriks.net
Foto
: Tin
a D
okl
Peter Kolman
»Vsak torek se nas v telovadnici osnovne šole v Begunjah zbere okrog 20 članic, kjer pod vodstvom upokojene fizioterapevtke Nataše Kogovšek delamo različne vaje,« razloži koordinatorka iz begunjskega društva upokojencev, Darinka Resman. Ne le da skupaj delajo različne vaje, vodja rekreacije se posveti vsaki posebej in jih vodi glede na njihove zmožnosti in potrebe. Predvsem delajo vaje za raztezanje hrbtenice, poudarek je na gibljivosti, opozarja jih na to, kaj smejo početi. Vsaka dela po svojih najboljših močeh in volji. Delajo tudi vaje za ravnotežje, saj kot pravi Darinka Resman, se na stara leta ljudje pogosto srečujejo tudi s temi težavami. Poudari pa še, da za udeleženke ni pomembno, kakšno postavo
imajo, važno je, da nekaj naredijo za svoje zdravje, ne glede na razširjene pasove. Na vprašanje, če so ta srečanja za moške prepovedana, odgovarja, da ne. Le da z njihove strani ni pravega interesa. Obenem vabi vse upokojene, ki bi se jim želeli priključiti. Srečujejo se vsak torek od 17.00 do 18.30 od oktobra do konca maja. Letošnjo sezono
so začeli z ogrevalnimi vajami, pohodom iz Drage do Planice, zaključek pa je običajno družabno srečanje, lani so se družili v Bršci v Poljčah. »Imamo še veliko idej, načrtujemo tudi plavanje in druge aktivnosti,« pravi Darinka Resman in zaključi: »Poleg skrbi za zdravje nam je pomembno tudi druženje. Res se imamo © fajn© .«
Rekreacija za zdravo počutjeBegunjske upokojenke se vsak teden družijo ob telovadbi. Pravijo, da je poleg rekreacije pomembno tudi druženje.
Foto
: Tin
a D
okl
Marjana Ahačič
"Prav nič posebej nisva mislila praznovati, pa so naju otroci presenetili ... " je dogodek, ki sta se ga ob domačih udeležila tudi župan Ciril Globočnik in ljubenski župnik Pavel Juhant, pokomentiral Ciril Praprotnik iz Ljubnega, ki je 16. septembra praznoval 90. rojstni dan, 20. avgusta pa sta z ženo Tončko praznovala 60. obletnico poroke. Čeprav je pred leti zaradi bolezni ostal brez obeh nog, je Ciril čil in dobrovoljen mož. "Če je lepo vreme, grem rad na balkon. Berem časopis, kaj pomagam v gospodinjstvu ... dnevi kar hitro minejo," pravi. Mladosti se še dobro spomni. Prihaja iz velike družine iz Ljubnega, rodil se je kot sedmi od devetih otrok, le eno dekle je bilo med njimi. "Najstarejši je šel v šolo v Kranj, eden je živel na Črnivcu, vsi drugi pa smo ostali tu, v Ljubnem. Ko smo še hodili v šolo, je takratni župnik Janez Jalen rad rekel, da nas je toliko, kot da bi hruške potresel," se posmeji.Soprogo, Ješe se je pisala, ko je bila še neporočena, doma pa je iz Srednje Dobrave, je spoznal na veselici, poročila pa sta se šele, ko je bila zgrajena hiša. "Leta 1950 sem začel, počasi je šlo, saj ni bilo denarja. Vso opeko smo naredili na roke, od kopanja gline do sušenja. Leta 1955 je bil spodnji del hiše zgrajen, tako da sva se lahko poročila," je povedal.Rodila sta se jima dva otroka, hči in sin, zdaj imata že štiri vnuke in šest pravnukov. V službo je vso delovno dobo, od leta 1956 naprej Ciril hodil v kranjski Tekstilindus, žena pa je z otrokoma ostala doma in še po
poroki veliko pomagala na domači kmetiji. Na vprašanje, če je imel v življenju ob obilici dela tudi čas za kakšen hobi, pa z nasmeškom pove, da je rad vrtnaril. "Rad sem delal na vrtu. Pravočasno sem začel, pa sem imel vedno sadik za pol vasi!" z zadovoljstvom pove. Žal mu je, da tega zdaj ne more več početi. Tudi za kokoši zdaj skrbita žena in sin, pove. Vesel je, ker ga domači redno in radi obiskujejo. Kljub težavam z
nogami ni izgubil volje do življenja.Ciril še redno spremlja, kaj se godi doma in po svetu. "Gorenjca preberem od začetka do konca, tudi televizijo pogledam. Čudni časi so zdaj. Čudno je bilo že med vojno, tole je pa še huje," ga skrbi. A kljub temu ni brez načrtov. Če bo šlo tako naprej, pravi, bo praznoval še kakšno okroglo obletnico. Župan je obljubil, da pride tudi takrat. Še na mnoga leta, Ciril!
Šestdeset bogatih let zakoncev PraprotnikZakonca Praprotnik iz Ljubnega sta jeseni praznovala 60. obletnico poroke, oče Ciril je 16. septembra praznoval še 90. rojstni dan.
Zakonca Praprotnik sta praznovala 60. obletnico poroke. Obeležila sta jo s slovesnostjo, na kateri sta sodelovala tudi župan Ciril Globočnik in župnik Pavle Juhant, pripravili pa so jima jo otroci.
"Leta 1950 sem začel gradnjo hiše. Vso opeko smo naredili na roke, od kopanja gline do sušenja. Leta 1955 je bil spodnji del hiše zgrajen, tako da sva se lahko poročila,"
VABLJENI NA TESTNO VOŽNJOCENA ŽE OD 19 990 EUR
14 Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
Zanimivosti
Ivanka Korošec
Na leškem pokopališču je pokopan profesor Jernej Demšar, nestor slovenske dermatovenerologije in med zdravniki te stroke najpo-membnejša osebnost med
obema vojnama ter takoj po drugi svetovni vojni. Dr. Jer-nej Demšar je bil rojen leta 1875 v Železnikih, umrl je 1961 v Lescah. Medicino je študiral na Dunaju, speciali-zacijo je opravil na Dunaju in v Hamburgu. Od 1908 je
delal kot specialist dermato-log v Ljubljani. Po vojni je bil imenovan za rednega profe-sorja na medicinski fakulteti v Ljubljani in za prvega pred-stojnika dermatološke klini-ke. Veliko je pisal v strokovno časopisje in izdal samostojno
knjigo o spolnih boleznih. Malokdo ve, da je bil dr. Dem-šar skupaj z dr. Tičarjem (po njem ima ime koča na Vrši-ču) ustanovitelj prve »Rešilne ekspedicije kranjskogorske podružnice SPD« 16. junija 1912 v Kranjski Gori, kar šte-
Spominjamo se jih ...Sprehod po leškem pokopališču pozornemu obiskovalcu odkrije marsikaj zanimivega, med drugim nagrobnik, ki ga je izdelal kipar Janez Lenassi, in grob znanega profesorja medicine Jerneja Demšarja.
Grob profesorja Jerneja Demšarja, dermatologa in enega od začetnikov gorske reševalne službe pri nas
Nagrobnik družine Rutar je izdelal znani kipar Janez Lenassi.
Podoba bratcev Ignaca in Janeza Ovseneka, kot ju je naslikal Matevž Langus. Pokopana sta na pokopališču v Lescah, a ne groba ne kapelice, za katero je bila podoba narisana, ni več na pokopališču.
jemo kot začetek gorske reše-valne službe pri nas. Doktor Demšar je bil tudi velik ljubi-telj umetnosti. Bil je podpor-nik Ivana Groharja in je imel veliko zbirko njegovih slik. Zanimiv je nagrobnik druži-ne Rutar iz Lesc, ki predstav-lja križ in cvet obenem. Nas-tal je leta 1974 in je delo zna-menitega kiparja Janeza Lenassija (1927–2008). Lenassi je kiparstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, diplomiral pri Pet-ru Lobodi, specialko je končal pri Borisu Kalinu. Skupaj z Jakobom Savinškom je bil eden od pobudnikov Forme vive v Sloveniji. Med Lenassi-jevimi javnimi deli je več kot 30 spomenikov, zlasti pa izstopa spomenik slovenskim pomorščakom prekomorcem v Portorožu, spomenik Edvar-du Rusjanu v Novi Gorici in vodnjak pred krematorijem v Ljubljani. Prejel je nagrado
Prešernovega sklada, Jakopi-čevo nagrado in kot scenarist tudi Sterijino nagrado ter Piranski zlati grb. Kratek čas je poučeval likovno vzgojo na radovljiški Nižji gimnaziji.V Lescah sta bila leta 1839 pokopana dva bratca, Ignac in Janez Ovsenek. Janez je bil rojen 7. aprila 1833, Ignac pa 2. maja 1934. Umrla sta le 11 dni narazen, Ignac 26. mar-ca, Janez pa 7. aprila 1839, prav na svoj šesti rojstni dan. Po smrti dečkov je slikar Matevž Langus naslikal podo-bo za nagrobno kapelico na pokopališču v Lescah. Ne gro-ba ne kapelice, ki je stala v obzidju med cerkvijo in žup-niščem, ni več. Podoba je bila naslikana z oljnimi barvami na pločevino in je predstavlja-la portreta umrlih bratcev; v ozadju je vidna cerkev v Les-cah, za njo pa Triglav. Preše-ren in Langus sta bila pri Ovsenikovih domača prijatel-ja.
Fiksna ročna stiskalnica za plastenke in pločevinkeStiskalnica je lepo oblikovana in močne konstrukcije.
Barve: oranžna, rumena, modra
Zložljiva ročna stiskalnica za plastenke in pločevinkePo uporabi stiskalnico zložimo in jo zlahka shranimo v predal.
Barva: rumena
Posoda za odlaganje organskih odpadkov• posoda s prostornino 7 litrov rjave barve,• iz 100 % recikliranega materiala,
ki je odporen proti UV-žarkom, • zaobljeni robovi ter gladka
zunanja in notranja površina,• pokrov neločljivo pritrjen
na telo posode,• povsem gladek ročaj
za lažje čiščenje,• s sistemom proti
nezaželenemu razsutju,• priložene bio-vrečke,
ki se idealno prilegajo posodi.
Biološko razgradljive in kompostirne vrečke • 15 vrečk za 7-litrsko posodo,• biološko razgradljive, iz koruze in krompirja,• zbiranje odpadkov postane
bolj higienično,• pogostost pranja posode
se zmanjša,• rešujejo problem
neprijetnih vonjav,• vrečke ne vplivajo
na kvaliteto komposta,• najcenejše bio-vrečke v mestu.
Biološko razgradljive in kompostirne podloge • po 10 podlog za 120-
ali 240-litrske zabojnike za biološke odpadke,
• biološko razgradljive, iz koruze in krompirja,
• zaščitijo posodo in rešujejo problem higiene (tudi na robu posode),
• zmanjšujejo pogostost pranja zbiralnikov,
• rešujejo problem neprijetnih vonjav,• olajšujejo delo komunalnim delavcem.
www.komunala-radovljica.si
Stiskanje je zabavno in otročje lahkoZmanjšajmo prostornino zbranih plastenk in pločevink S stiskanjem embalaže, ki je zabavno in otročje lahko, pridobimo do 80 odstotkov prostora v naših posodah za ločeno zbrane odpadke. Hkrati stiskalnice dolgoročno zmanjšujejo stroške ravnanja z odpadki.
Za otroke je stiskanje embalaže zanimiva igra, ki spontano postane navada, odrasli pa z upora-bo vsakodnevno potrjujemo odgovornost do narave in skrb za prihodnost naših otrok.
Ročne stiskalnice za embalažo in izbor drugih izdelkov za uspešnejše ločevanje embalaže in bio-loških odpadkov lahko po ugodnih cenah odslej kupite na blagajni Komunale Radovljica.
Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska cesta 27, 4240 RadovljicaTel.: 04/ 537 01 11, faks: 04/ 537 01 12, e-naslov: [email protected]
Do nedavnega je prevladovalo prepričanje, da je blato čis-tilnih naprav zgolj nekoristen odpadek, ki sodi na deponi-jo, danes pa vemo, da se ga da uporabiti na različne nači-ne. Kaj se zgodi z odpadnim blatom, ki nastane v Centralni čistilni napravi Radovljica?Komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: ČN) je namenje-na čiščenju komunalne odpadne vode. Glavni produkt čiščen-ja odpadne vode je očiščena voda, ki odteka v bližnji vodotok, stranski pa je blato, ki ostaja na ČN in se nadalje obdeluje. Na Centralno čistilno napravo Radovljica je bilo v letu 2014 odvedenih in nato očiščenih 1.100.000 m3 odpadne vode. Pri tem je nastalo 680 ton odpadnega blata, ki vsebuje 23 odstotkov suhe snovi. Odpadno blato prevzamejo v nadaljnjo obdelavo v sušilnici blata, kjer ga sušijo do okoli 90 odstotkov vsebnosti suhe snovi. Suho blato nato odpeljejo v sežigalni-co, kjer se toplotna energija uporabi v proizvodnem procesu, pepel pa pri izdelavi cementa.
V nadaljevanju predstavljamo še nekaj drugih možnosti upo-rabe odpadnega blata.
Uporaba v kmetijstvu in pri zemeljskih delihObdelani biorazgradljivi odpadki, še zlasti odpadno blato ČN, se lahko uporabljajo v kmetijstvu, pri urejanju zelenic in par-
kov ter pri rekultivaciji krajine ob večjih posegih v okolje (npr. nasipanje brežin ob gradnji avtocest). Pri uporabi biorazgradljivih odpadkov za gojenje rastlin je potrebno le-te vnesti v tla. Uporabljajo se trije glavni načini vnosa v tla:– neposreden vnos v tla vrača hranila in organsko snov iz blata
v naravni cikel,– kompostiranje in nato vnos v tla,– predelava v umetno pripravljeno zemljino z ugodno vseb-
nostjo dušika, fosforja in kalija ter humusnih organskih snovi in nato vnos v tla.
Uporaba odpadnega blata za kmetijske in nekmetijske name-ne predstavlja najbolj konvencionalen način koristne ponov-ne uporabe tovrstnih odpadkov, ki pa je zaradi vedno strožje zakonodaje v zatonu.
Postopki anaerobne razgradnje Jedro bioplinarne predstavlja reaktor, napolnjen z biomaso. Tu v odsotnosti kisika poteka anaerobna razgradnja in nastaja bioplin. Z bioplinskimi motorji nato lahko iz bioplina pridobi-vamo elektriko.Blato ČN lahko uporabimo tudi za pridobivanje etanola ali vodika, ki nam služita za pogon motornih vozil ali kot ener-genta z drugim namenom.
Drugi načini uporabe odpadnega blataOdpadno blato ČN lahko služi kot surovi material za prido-bivanje aktivnega oglja. Če blato ČN hidroliziramo, pa lahko pridobimo vir ogljika, ki ga je možno uporabiti za produkcijo bioplina ali za izboljšano odstranjevanje dušika (denitrifikaci-ja) iz odpadne vode.
Surovina za izdelavo opekZelo zanimiva pa se zdi možnost uporabe blata ČN v grad-beništvu. Blato je potrebno najprej sežgati, iz pepela pa je možno narediti opeko ter različne agregate, ki se zaradi svojih lastnosti lahko uporabljajo kot tamponske plasti pri gradnji avtocest, podložne plasti pri gradnji atletskih stez, kot izolacij-ski materiali ipd. In ne nazadnje, iz blata ČN je možno narediti tudi portlandski cement, saj z blatom v cementu nadomesti-mo okside, ki sicer izvirajo iz apnenca in gline.
Predpisi za uporabo blata kot kompost ali za neposreden vnos blata v tla so zelo strogi, saj ne smejo biti presežene mejne vrednosti težkih kovin in drugih snovi, produkt pa mora biti tudi ustrezno higieniziran. Če je blato slabe kakovosti, se nava-dno sežge, z nadaljnjimi postopki pa se težke kovine v pepelu in njegovih produktih trdno vežejo, tako da okolju niso več nevarne.
Čiščenje vode in odgovorno ravnanje z odpadnim bla-tom, ki pri tem nastaja, pomembno prispeva k ohranjanju okolja za generacije, ki prihajajo.
Blato – uporabni produkt delovanja čistilnih naprav
Sušilnica, kjer sušijo tudi odpadno blato iz CČN Radovljica
Mislimo zeleno!
Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
Prireditve
15
6. novembraOKUSI RADOL© CE ob 17.00: ODPRTJE TRGOVINICE Z DOMAČIMI IZDELKI – GOSTIŠČE DRAGA, Draga, Begunje na Gorenjskem
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: VEČER OB HARMONIKI, Lambergh Château&Hotel, Dvorska vas*
ZA OTROKE ob 18.00: SPREVOD NOVEMBRSKIH KRESNIČK, Begunje na Gorenjskem
KINO ob 18.00: IDILA, Linhartova dvorana Radovljica
KINO ob 20.00: SPECTRE, Linhartova dvorana Radovljica*
7. novembraOKUSI RADOL© CE od 10.00 do 12.00: PODVINSKA TRŽNICA, Vila Podvin
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: NASTOP SAKSOFONISTKE/BALERINE, Lambergh Château & Hotel, Dvorska vas*
KINO ob 18.00: MOJA SESTRA SUHICA, Linhartova dvorana Radovljica*
KINO ob 20.00: SPECTRE, Linhartova dvorana Radovljica*
8. novembraOKUSI RADOL© CE ob 13.00: PREDSTAVITEV RIB RIBOGOJNICE ZUPAN, Vila Podvin
OKUSI RADOL© CE od 12.00 do 17.00: PREDSTAVITEV IN DEGUTSACIJA MEDU IZ DOLINE DRAGA, Gostišče Draga
DRUŽENJE IN PLES od 18.00: POD AVSENIKOVO MARELO – družabna srečanja, gostilna in restavracija Avsenik »Pri Jožovcu«, Begunje na Gorenjskem
KINO ob 18.00: MOJA SESTRA SUHICA, Linhartova dvorana Radovljica*
KINO ob 20.00: IDILA, Linhartova dvorana Radovljica*
9. novembraKINO ob 19.00: EVEREST, Linhartova dvorana Radovljica*
10. novembraKINO ob 19.00: STRAIGHT OUTTA COMPTON – ZGODBA O N.W.A., Linhartova dvorana Radovljica*
PREDAVANJE ob 19.30: DUHOVNIK JERNEJ HAFNER – ZA DOM, VERO IN »CESARJA«, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
11. novembraDELAVNICA ZA OTROKE od 17.00 do 19.00: UČIMO SE RISANJA IN SLIKANJA, Vila Čira Čara, Poljče
DRUŽENJE ZA OTROKE ob 17.00: TA VESELI KLUB, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: VEČER OB HARMONIKI, Lambergh Châ-teau & Hotel, Dvorska vas*
12. novembraDRUŽENJE ZA OTROKE od 16.30 do 18.00: GLEDALIŠKE URICE, Vila Čira Čara, Poljče
ZA OTROKE ob 17.00: SAPARAMIŠKA MALO DRUGAČE, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
KINO ob 19.00: 45 LET, Linhartova dvorana Radovljica*
13. novembraDELAVNICA ZA OTROKE od 16.30 do 19.00: USTVARJAMO IZ LESA IN NARAVNIH MATERIALOV, Vila Čira Čara, Poljče
ČEBELICE IN ČMRLJI ob 17.00: ZVERINICE IZ STRIPA, Linhartova dvo-rana Radovljica*
PREDAVANJE ob 18.00: ADAM IN EVA: PRASTARŠA ČLOVEŠKEGA EGOIZMA?, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: VEČER Z ŽIVO GLASBO, Vila Podvin*
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: VEČER Z VESELIMI BEGUNJČANI (obvezne rezervacije), Gostišče Draga*
KINO ob 20.00: DVOBOJ STOLETJA, Linhartova dvorana Radovljica*
14. novembraOKUSI RADOL© CE ob 10.00: KUHARSKA DELAVNICA ZA OTROKE, Vila Podvin*
PREDSTAVITEV ob 10.00: ŽIVA KNJIŽNICA, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
DELAVNICA ob 10.00: POSKRBIMO ZA PTICE V NARAVI IN SI SAM NAREDI SVOJO MEHKO BLAZINICO, Gasilski dom Lancovo*
OKUSI RADOL© CE ob 11.00: #KUNSTELJKUHA S CHEFINJO MAJO BUDEN, kuharska delavnica, Gostilna Kunstelj
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: NASTOP SAKSOFONISTKE/BALERINE, Lambergh Château & Hotel, Dvorska vas*
OKUSI RADOL© CE ob 20.00: MARTINOVANJE Z ŽIVO GLASBO, Grajska gostilnica*
KINO ob 16.00: UPS! NOE JE ODŠEL ¼ , Linhartova dvorana Radovljica*
DELAVNICA ob 17.00: VEZENJE – NAREDI SAM OKRASNO BLAZINICO, Gasilski dom Lancovo*
KINO ob 17.45: SPECTRE, Linhartova dvorana Radovljica*
KINO ob 20.30: KUHAR NA ROBU, Linhartova dvorana Radovljica*
15. novembraKINO ob 16.00: UPS! NOE JE ODŠEL ¼ , Linhartova dvorana Radovljica*
KINO ob 18.00: KUHAR NA ROBU, Linhartova dvorana Radovljica*
KINO ob 20.00: DVOBOJ STOLETJA, Linhartova dvorana Radovljica*
6. novembra–4. decembra16. novembra
KINO ob 19.00: SPREHOD PO GOZDU, Linhartova dvorana Radovljica*
17. novembraPOTOPISNO PREDAVANJE ob 17.30: BOLGARIJA, Knjižnica A. T. Lin-harta, Radovljica
18. novembraDELAVNICA ZA OTROKE od 17.00 do 19.00: UČIMO SE RISANJA IN SLIKANJA, Vila Čira Čara, Poljče
DRUŽENJE ZA OTROKE ob 17.00: TA VESELI KLUB, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
KINO ob 19.00: ŠIŠKA DELUXE, Linhartova dvorana Radovljica*
19. novembraDRUŽENJE ZA OTROKE od 16.30 do 18.00: GLEDALIŠKE URICE, Vila Čira Čara, Poljče
ZA OTROKE ob 17.00: UGANKE – LOGIČNE NEZNANKE, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
KINO ob 19.00: IGRE LAKOTE: UPOR, 2. DEL, Linhartova dvorana Radovljica*
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: VEČER OB HARMONIKI, Lambergh Châ-teau & Hotel, Dvorska vas
20. novembraDELAVNICA ZA OTROKE od 16.30 do 19.00: USTVARJAMO IZ LESA IN NARAVNIH MATERIALOV, Vila Čira Čara, Poljče
KONCERT ob 20.00: TANGO PROJECT (Blaž Trček, Gašper Primožič, Nikola Matošič, Vid Ušeničnik), Plesna dvorana Radovljiške graščine
KINO ob 18.00: STEVE JOBS, Linhartova dvorana Radovljica*
KINO ob 20.15: IGRE LAKOTE: UPOR, 2. DEL, Linhartova dvorana Radovljica*
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: VEČER Z ŽIVO GLASBO, Vila Podvin*
21. novembraOKUSI RADOL© CE ob 11.00: #KUNSTELJKUHA S CHEFINJO MAJO BUDEN, kuharska delavnica, Gostilna Kunstelj
KINO ob 15.00: MALI PRINC, Linhartova dvorana Radovljica*
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: NASTOP SAKSOFONISTKE/BALERINE, Lambergh Château & Hotel, Dvorska vas*
GLEDALIŠČE ob 20.00: SLOVENSKA LITERATURA OD A DO Ž, Linhar-tova dvorana Radovljica*
22. novembraOKUSI RADOL© CE od 12.00 do 17.00: PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA RIB RIBOGOJNICE ZUPAN, Gostišče Draga
DRUŽENJE IN PLES od 18.00: POD AVSENIKOVO MARELO – družabna srečanja, gostilna in restavracija Avsenik »Pri Jožovcu«, Begunje na Gorenjskem
KINO ob 15.30: MALI PRINC, Linhartova dvorana Radovljica*
KINO ob 17.30: IGRE LAKOTE: UPOR, 2. DEL, Linhartova dvorana Radovljica*
KINO ob 20.00: STEVE JOBS, Linhartova dvorana Radovljica*
23. novembraKINO ob 19.00: MARSOVEC, Linhartova dvorana Radovljica*
24. novembraKINO ob 19.00: PRIHAJAMO V MIRU, Linhartova dvorana Radovljica*
PREDAVANJE ob 19.30: LJUBEZEN ALI DANDANAŠNJA FARSA (Sebastijan Horvat), Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
25. novembraZA BRALCE ob 9.00: BRALNI KLUB, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
DELAVNICA ZA OTROKE od 17.00 do 19.00: UČIMO SE RISANJA IN SLIKANJA, Vila Čira Čara, Poljče
DRUŽENJE ZA OTROKE ob 17.00: TA VESELI KLUB, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
KINO ob 19.00: SPECTRE, Linhartova dvorana Radovljica*
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: VEČER OB HARMONIKI, Lambergh Château & Hotel, Dvorska vas*
26. novembraDRUŽENJE ZA OTROKE od 16.30 do 18.00: GLEDALIŠKE URICE, Vila Čira Čara, Poljče
PREDSTAVA ZA OTROKE ob 17.00: PIKIN ROJSTNI DAN, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
KONCERT ob 19.00: KLAVIRSKI DUO SCARAMOUCHE (Nadja Rus in Neža Koželj), Dvorana Glasbene šole Radovljica
KINO ob 19.00: PRIPRAVNIK, Linhartova dvorana Radovljica*
27. novembraKONCERT ob 18.00: MAČEK MURI IN MUCA MACA, Linhartova dvora-na Radovljica*
PREDAVANJE ob 18.00: KAJ JE REALNO: ŽIVLJENJE V ZMOTI VSAKDANJOSTI, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
KINO ob 20.00: MACBETH, Linhartova dvorana Radovljica*
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: VEČER Z ŽIVO GLASBO, Vila Podvin*
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: KULINARIČNI VEČER Z VINARJEM SARTORI IN ŽIVO GLASBO, Grajska gostilnica, Radovljica*
28. novembraOKUSI RADOL© CE ob 9.00: KUHARSKA DELAVNICA ZA LJUBITELJE KUHANJA, Vila Podvin*
OKUSI RADOL© CE ob 19.00: NASTOP SAKSOFONISTKE/BALERINE, Lambergh Château&Hotel, Dvorska vas*
KINO ob 16.00: DOBRI DINOZAVER, Linhartova dvorana Radovljica*
KINO ob 18.00: IGRE LAKOTE: UPOR, 2. DEL, Linhartova dvorana Radovljica*
KINO ob 20.30: MOST VOHUNOV, Linhartova dvorana Radovljica*
29. novembraOKUSI RADOL© CE od 12.00 do 17.00: PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA izdelkov KMETIJE MATIČEK, Gostišče Draga
KINO ob 16.00: DOBRI DINOZAVER, Linhartova dvorana Radovljica*
KINO ob 17.40: MOST VOHUNOV, Linhartova dvorana Radovljica*
KINO ob 20.15: MACBETH, Linhartova dvorana Radovljica*
30. novembraGLEDALIŠČE ob 20.00: TARTUFFE, Linhartova dvorana Radovljica*
1. decembraPREDAVANJE ob 19.30: ANDREJ ROZMAN ROZA, Knjižnica A. T. Lin-harta, Radovljica
2. decembraDELAVNICA ZA OTROKE od 17.00 do 19.00: UČIMO SE RISANJA IN SLIKANJA, Vila Čira Čara, Poljče
DELAVNICA ZA OTROKE ob 17.00: TA VESELI SVET, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
3. decembraDRUŽENJE ZA OTROKE od 16.30 do 18.00: GLEDALIŠKE URICE, Vila Čira Čara, Poljče
PREDSTAVA ZA OTROKE ob 17.00: LEPOTICA IN ZVER, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
KONCERT ob 19.00: KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE POLICIJE Z NUŠKO DRAŠČEK ROJKO, Linhartova dvorana Radovljica*
4. decembraDECEMBER V RADO© LC od 15.00 do 20.00: PRAZNIČNO DECEMBRSKO DOGAJANJE IN PRAZNIČNI SEJEM, Linhartov trg, Radovljica
DELAVNICA ZA OTROKE od 17.00 do 19.00: UČIMO SE RISANJA IN SLIKANJA, Vila Čira Čara, Poljče
Z zvezdico (*) so označene prireditve z vstopnino.
Več informacij o posameznih prireditvah je na voljo na spletni strani www.radolca.si/kaj-poceti/. Dogodke za objavo v napoved-niku pošljite po elektronski pošti na [email protected]. Za tedensko obveščanje o dogodkih se prijavite na naš elektronski naslov. Organizatorji prireditev si pridržuje-jo pravico do spremembe programa.
Gorenjska cesta 19a, Radovljica, tel.: 040 233 917Del. čas: pon-čet: 7-23, pet-sob: 7-01, ned: 9-22
Vsak dan sveže slastne tortice – vsak dan nova mikavna ponudba. Torte lahko vzamete za domov, sprejemamo tudi naročila za torte za posebne priložnosti. Če pa niste »sladki«, vas čaka pestra izbira piv iz slovenskih pivovarn. Vabljeni!
Nej
c B
ole
s.p,
Kop
alis
ka c
esta
8 R
adov
ljica
16 Deželne novice, petek, 6. novembra 2015
deželne novice
Marjana Ahačič
Kakih dvajset mladih – od prvošolcev do najstnikov – se je vsak dan zbralo na počitniških delavnicah v novem mladinskem centru KamRa na Ljubljanski cesti v Radovljici, v stavbi AMD. Ves teden so ustvarjali, kle-petali ter sproščeno preživ-ljali proste dni in zadnji dan, v četrtek, pri pravili pra-vo čarovniško zabavo. Očit-no je, da so v Radovljici mla-dinski center potrebovali in s projektom KamRa, ki so ga začeli sredi oktobra, zade-li v polno. Mladih so bili navdušeni, da lahko dopol-dneve preživljajo na zaba-ven in družaben način. »Super je! Že ves dan se kaj dogaja, pa še skupaj smo in klepetamo,« so bile s prvim dnem krompirjevih počitnic, ki so ga preživele na čarovni-ških delavnicah, zadovoljne devetošolke Neja, Katja in Julija. »Če ne bi prišle sem, bi bile verjetno ves čas kar doma ... prav gotovo bomo v mladinski center prišle tudi po počitnicah!«»Že dlje časa smo ugotavlja-li, da potrebujemo takšen center, in zadovoljni smo, da smo ga ob podpori obči-ne zdaj vendarle dobili,« je povedala Jasmina Šubic, vodja mladinskega centra, ki deluje v okviru Ljudske uni-verze Radovljica. Center bo tako omogočal aktivno in kakovostno pre-življanje prostega časa otrok in mladih prek izobraže-vanj, usposabljanj in delav-nic, predstavljal bo central-no informacijsko točko, prek katere se bodo na enem mestu zbirale in distribuira-le vse informacije, ki bi bile kakor koli lahko pomembne ali zanimive za mlade, ter predstavljal prostor, kamor se mladi v stiski lahko obr-nejo po pomoč in podporo
svojih vrstnikov in ustrezno usposobljenega strokovnega kadra. Omogočal bo izvaja-nje različnih prostočasnih in drugih aktivnosti, prosto druženje in povezovanje z vrstniki v varnem, prijet-
nem in mladim prilagoje-nem okolju, zagotavljajo na Ljudski univerzi. Odprt je od ponedeljka do četrtka od 13. do 19. ure, v njem pa so organizatorji za mlade prip-ravili program delavnic za
aktivno preživljanje proste-ga časa, brezplačno učno pomoč pa tudi © zgolj© pros-tor za druženje, ki ga mladi, sodobnim elektronskim komunikacijam navkljub, še vedno potrebujejo.
Vrata odprl mladinski center KamRaTik pred začetkom krompirjevih počitnic so v Radovljici odprli mladinski center, ki so ga slikovito poimenovali Kamra. Center, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Radovljica, prek izobraževnj, usposabljanj in delavnic omogoča aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa mladih in otrok. Udeležba na vseh aktivnostih novoustanovljenega mladinskega centra KamRa je brezplačna.
Tik pred začetkom jesenskih počitnic je vrata odprl novi mladinski center KamRa v Radovljici. / Foto: Gorazd Kavčič
Ves teden so se mladi pripravljali na čarovniško zabavo, ki so jo organizirali zadnji dan počitnic. / Foto: Gorazd Kavčič
Čarovniška zabava je navdušila počitnikarje, ki so se hitro vživeli v pravljična bitja. / Foto: Gorazd Kavčič
Zabava in delo za tiste, ki se radi lotijo tudi česa resnejšega ... Tudi za to je prostor v centru KamRa. / Foto: Gorazd Kavčič
Kaja Beton
Dne 30. oktobra popoldne so v obeh krajih pripravili ustvarjalne delavnice za otroke in starše. Tema je bila seveda Noč čarovnic in s tem povezano izrezovanje buč, so pa v obeh krajih pos-krbeli tudi za dodatne zani-mivosti. V Kamni Gorici so izdelovali tudi netopirje, strahce, pajke in pajkove mreže, čarovniške maske ter lanternice, organizatorke pa so poskrbele za čarovniš-ke zvarke s pomočjo čajev ter posladke. Po končani delavnici so se z lanternica-mi odpravili na čarovniški sprevod po vasi, na katerem so strašili domačine, pripra-vili razstavo izdelanih buč pod vaško lipo, najvztrajnej-še male čarovnice in vam-pirji pa so še nekaj časa raja-li v Domu krajanov. Dogo-dek je organizirala skupina mamic, ki v okviru krajevne-ga kulturno-turističnega društva skrbi za dogodke za otroke in družine. Branka, Metka, Nada in Nina so tudi sicer ljubiteljice ustvarjanja, zato jim idej ne zmanjka. Ustvarjalne delavnice, ki jih povežejo tudi z druženji in vaškimi praznovanji, pripra-vljajo ob Langusovih dnevih, pustu in gregorjevem. Novembra bodo organizirale še delavnico, na kateri bodo
otroci izdelali darilca ta sta-rejše krajane, decembra pa bodo tudi letos mentorice otrokom ob pripravi vaškega koledovanja.Na Lancovem, ker so dogo-dek poimenovali Lipniška bučkarija, so poleg buč, med katerimi so na koncu nagra-dili najboljše, izdelovali jesensko okrasje za dom ter pekli kostanj, v gosteh pa so imeli tudi Alenko Peternel, umetnico, ki se ukvarja s poslikavo teles. Kot je pove-dala Barbara Koselj, so sku-paj s sodelavkami delavnice organizirale, ker menijo, da je v kraju premalo dogajanja in s tem premalo možnosti za skupna druženja. Lipniš-ka bučkarija, ki sta je podpr-la krajevno kulturno društvo in krajevna skupnost, je bila prva v vrsti delavnic in dru-ženj za otroke in odrasle. Naslednji delavnici, ki bosta plačljivi, bosta potekali 14. novembra in 12. decembra. Dopoldnevi bodo namenjeni otroškim, popoldnevi pa odraslim delavnicam. Na prvi delavnici bodo otroci izvedeli, kako lahko poskrbi-jo za ptice v naravi, in si napravili svojo okrasno bla-zinico, odrasli pa bodo vezli, na decembrski delavnici pa bodo otroci pekli praznične piškote in si izdelali božično nogavico, odrasli pa bodo izdelovali dražgoške kruhke.
Otroci, buče in čarovniceV Kamni Gorici in na Lancovem so otroci rezljali buče, ustvarjali in se družili v jesensko-čarovniškem vzdušju.
Moti jih urejeno okolje
Občina Radovljica je pred časom po različnih krajih v občini postavila koše za smeti, ki jih je ob poteh, ki jih pogosto uporabljajo ljudje, ki se sprehajajo s psi, opremila tudi z vrečkami za pasje iztrebke. Žal urejeno okolje očitno nekomu ni po volji; občinski redarji so na enem od svojih rednih obhodov po Radovljici naleteli na takšen neprijeten prizor.
![More Trouble for Regular Probabilities1philsci-archive.pitt.edu/13063/1/Regular probabilities.pdf · theory of set size (Katz [1981], Benci and Di Nasso [2003], Benci, Di Nasso, and](https://img.pdfslide.net/doc/110x75/5f961fad455aa4187c37af0d/more-trouble-for-regular-probabilities1philsci-probabilitiespdf-theory-of-set.jpg)
