Vsem obcankam in obcanom cestitke

v

ob praznovanju DNEVA DRZAVNOSTI VODS7VO OBCINE V1DEM

Letos Ie tretjic zapored so na pomlad tI osrcju Haloz pri Itlanu Beru dozorele jatjode sorte MARMORADA. Na petindtlaisetih arih je posadil 1500 sadik, jih skrbno netjotlal tI rastlinjakih in se tI zadnjih dneh junija potrtjal ties spomladanski pridelek.

2

Je vas glas

9PoirOYANl eRAtKl IN eRAtOI!

DrulJa letnika

stellilka drulJelJa NASEGA GLASILA

prinaia k Vam II praznicnem predpocitniskem in preddo­pustnem casu, da bi prine­sel kai zlatin iecmenollin barf!, sladkelJa IIonia po senu in buinost zelenila 1J0zda in psenicnin poli. Obiliea nollie iz nasin kraiellnin skupnosti, solska problematika, nekai poe­ziie, IIeterinarski naslleti in se marsikai ie uredniski odbor spet prisililo, da ie priprallil zaietnejSo pricuio­co stellilko za branie in opremil s (otolJra(iiami za Vas estetski uzitek ob tem. Pa tudi krizanka bo marsikolJa razlleselila, se boli pa II naslednii stellilki, ko bo izireban za nalJrado. Vabimo Vas ponollno, da se olJlasate s slloiimi prispellki o recen, ki Vam Ide na srcu, pa bi bilo dobro, da bi se komu pOlledali.

ODMEV OBCINE

v

Zupanova beseda Spostovani obcani in obcanke!

Veliko dele smo v nasi obe ini ze opravili v prvih mesecih tega leta in sami ste s tem ze verjetno dobro seznanjeni. Vodstvo obeine si je tudi v tem tretjem letu mandata zadalo veliko odgovomih nalog, seveda pa je S skromnimi sredstvi vse zelje in potrebe vas obeanov teiko izpeljati. Letos je nasa obcina tudi uradno dobi la svoje simbole: grb in zastavo, poleg tega pa tudi obeinski praznik, ki ga je obeinski svet doloeil na god famega zavetnika sv. Vida. Letos junija sicer obcinskega praznika se nismo praznova li , saj bi to sveeanost radi opravili ob odprtju novih obeinsk ih prostorov, takrat pa predstavili tudi simbole nase obeine. '" Rad i bi to slovesnost izpeljali se pred koncem letosnjega leta, prihodnje leta ob Vidovem pa bi lahko praznovali se drugi obeinski praznik.

Ne bi pa yam rad same obljubljal, kaj bomo nov ega odprli, rad bi tudi opozoril ti ste obeane, ki se niso poravnali vseh obveznosti iz sklenjenih pogo db za komunalno infrastrukturo. Na tak naein zavirajo del e na podrocju nekaterih investicij, zato bi se vse dol znike prosil , da obveznosti poravnajo v teh dneh in se na tak natin izognejo prisilni izterjavi. Seveda smo se v obeini od loeili, da bomo z nOVlml in vesticijami zaeenjali sele takrat, ko bodo plaeani vsi zneski po pogodbah.

Na drugi strani pa je najvee nezadovoljstva v obeini zaradi neurejenih in se neasfaltiranih cest, eeprav obeina za to nima na vo ljo ve liko sredstev. Radi bi ustregli vsem, se najbolj pa obeanom v hribovitih predelih in ti stim, ki zivijo ob --­mejnem prehodu Gruskovje. Moram reei , da so prebivalci ob meji upravieeno nezadovoljni , saj jim drzava do danes ni skoraj v nieemer pomagala, v obeini pa se trudimo, da bi se tezave s prehodi preko meje bolj poenostav il e. Pred tedni opravljena modemizacija na lokalni cesti blizu magistralke nam vsem skupaj daje upanje, morali pa se bomo potruditi, da

Zupan Franc KIRBIS bo za prebivalce ob meji zivljenje manj tetavno kot je bilo sedaj.

Leto 1997 je se dolgo, zato imamo v obeini za nove naerte in nove naloge se nekaj easa, eeprav si bomo za nekaj ted nov v poletnem casu oddahnili, jeseni pa bo vodstvo obeine ponovno v popolni sestavi. Tudi yam, drage obcanke in obeani , zelim prijetne dopustniske dni , pa eetudi boste ostali doma.

Vas zupan Franc Kirbis

I ODMEV OSCINE "j

Pogovor s predsednikom obcinskega sveta Friderikom Bracicem OBCINA RAZMISLJA 0 SAMOPRISPEVKU

Kmalu bo pretekJo dye leti in pol delovanja obcine Videm in obcinskega sveta, ki je opravil veliko zahtevnih in odgovornih nalog, predvsem pa v tern kratkern obdobju kar najbolj pravicno porazdelil sredstva rued stiri krajevne skupnosti. Delo obcinskega sveta je yes ta cas vodil predsednik Friderik Bracie, poskusal je vzpostaviti dobro sodelovanje rued posameznimi odbori, komisijami, KS in vaskimi odbori. Na nek uacin mn jc to uspelo z vodstvom obeine, kako dobro, pa se bo pokazalo sele prihodnje leto, ko bodo nove lokalne volitve. S predsednikom Friderikom Bracicem smo v tokratni stevilki glasila pripravili krajsi pogovor.

Ne bova govorila 0 delu ohi'iflskega svela v zadfljill dvell lelill, ampak pogledala med pomembnejse odlocitvl: svela v letoslljih, skoraj sestih mesecih. Proracun ste spreje/i ie v fehruarju, 0 cem tako pomemhllem pa ste do sredejullija se od/ocali? Friderik BraCic: "Ze decembra je oboinski svet sprejel zakljueni racun , v februarju

...-oa smo po dolgi razpravi sprejeli tudi proraeun vrednost i 305 MJO tolarjev. To je ila tudi ena od letosnj ih pomembnejsih nalog sveta, ne smem pa pozabiti tudi na

pomembne odloke, ki smo jih sprejeli na zadnjih sejah. Prvi je odlok 0 komuna lnih taksah, drugi pa odlok 0 odpadkih , potem ko odbori do konea leta se pripravljajo nekatere osnutke odlokov in pravilnikov. V obcinskem svetu smo zmeraj pred odgovorno nalogo, ko se odlocamo 0 razdelitvi sredstev po krajevnih skupnostih in po postavkah , kajti denarja je za vse potrebe ze tako premalo . V proratunu so nekatere postavke se odprte, vendar 0 kaksnih novih - vecjih invest icijah svet letos ne bo odlocal. Nekaj tezav imamo tudi z delitveno bilanco z nekdanjo obcino Ptuj, dali smo ze veliko pripomb na pripravljene predloge in letos bo svet 0 tern zagotovo se razpravljal. "

Kaksno je sodelovanje ohCinskega sveta s posameZl1imi odhori in komisijami, na drug; strani pa tudi s krajevnimi skupllostmi? Friderik Bracit'~ : "V svetu opazamo, da je sodelovanja zmeraj vee, saj je tudi gradivo pred vsako sejo sveta v najvecji meri pripravljeno . Do vsake seje se odbori usk lajujejo po podroejih, obravnavajo predloge in zelje KS, prede lano gradivo pa potem pripravijo za seje sveta in potem j e obravnavo dosti latje izpeljati. Svet obeine potem se razvije dodatno razpravo in najveekrat pred lagano tudi potrdi. V obe ini si na vsak nacin ;;elimo, da bi odbori vee de lali, vee sodelovali z vodstvi KS in vaskih odborov, se posebej pri delitvi proraeunskega denarja. Mnogo letosnjih predJogov sploh ni so mogh uvrsl1t1 med proracunske postavke in bomo to storili

...-- rihodnje leto, obcinski svet paje seveda dobro seznanjen z velikimi potrebam i po mfrastruktumi ureditvi v hribov itih predelih. V obcini ze razmisljamo ° dodatnih sredstvih in iskanju novih virov financiranja."

Ko sva ravno pri potrehalr po doda/nilr sredstvilr, ali ohCina ie razmiflja 0 lIvedhi obCinskega sallloprispevka? V kakSfle flamefle bi porabili denar iz samoprispevka ohcanov? Friderik BracH':: " V v idemski obcini ze daJj casa naertujemo uvedbo obcinskega samoprispevka, vendar se obCinski svet ni sprejel koncne od locitve. Zelja po napredku v KS je veliko, zato bi mora li imeti tudi nekaj dodatnega denarja, vsaj za tiste nujne investicije. V mislih imam gradnjo solskih prizidkov v Leskovcu, Selih in Podlehniku, potem pa sirjenje vodovodnih sistemov in asfaltiranje cest. Najdlje s pogovori so v KS Leskovec, kjer ze razmisljajo 0 uvedbi lastnega krajevnega samoprispevka. Predjesenjo 0 tem ne bomo odloeali, kajti morali bomo poeakat i na sprernembe, ki ji h bo prinesel zakon 0 lokalni samoupravi. Znano je, da se zeli KS Podlehllik odcepiti od videmske obcine, svet obeine temu ne nasprotuje, potem pa imamo dodatne tezave se zaradi zahtev po samostojnih KS v obeini. Kljub vsemu, pa bomo v obcini pripravili program nalog, ki bi jih ze leli izpeljati s pomocjo samoprispevka v prihodnjih letih, v jeseni pa bomo 0 uvedbi obcinskega samoprispevka na svetu zilova razpravljali."

OhCillski svet je ie lani potrdil zalltevo krajallov Set, Baristovcev ill Trnovca po ustanovitvi lastlle KS, letos pa smo priCa novim zalltevam po .KS fudi drugje. Zakaj ohCinski svet se do danes ni razpisal nadomestnilr volitev v svet nove KS Sela? Friderik Braeie: "Nova KS Sela bi te lahko zace la z delovanj em, kljub temu da so se pojavile zahteve po novi KS tudi v Pobrezju in pricakujemo se zahtevo krajanov

Lancove vasi, pa smo se v obcini odloeili , da se pocakamo na spremembe v lokalni samoupravi. Do neke mere smo statut obeine ze dopoln il i, zaradi vedno novih zahtev pa bomo se nekaj casa poeakaJi in potem spremembe vnesli v paketu. Potrebno je vedeti, da so podobne tezave po vsej S ioven iji, kar nam prinasa dodatno dele in dolge razprave v svetu obcine. Videmski obeinski svet zeljam svojih obeanov ne Ilasprotuje, vendar je potrebno se veljavni zakon 0 lokalni samoupravi spostovati, po spremembah pa bomo lahko odlocali drugaee. Vendarle pa dele po vsej obcini ni v zaostanku in vee se lahko naredi Ie tam , kjer so boJj zagnani sveti KS tervaski odbori ."

Friderik BRACIC

Pred ohcillskim svetomje l.'":as dopus/ov ifl kraj'iega presledka med redllimi sejami. Kdaj .~e ho vodstvo ohCine ponovno sestalo? Friderik Bracic: "Obcinsk i svet v juliju in avgustu res caka krajsi presledek med sejami, potem pa v septembru nove naloge in razprave. Se zadnjic smo se pred poletjem sestali v pClek, 20 . junija, 113 dnevi red smo uvrsti li Ie nekaj pomembnejsih tock, potem pa naredili krajsi zakljueek prvega polletja. Vsekakor bo svet na sklic izredne seje pripravljen tudi v poletnem casu, ce bo Ie nujno 0 eem odloeati. Rad bi sarno rekel , da se klj ub napornemu delu, stevilnim zahtevam in tudi kdaj pa kdaj negativnemu odzivu nasih obeanov v obc inskem svetu dobro razumemo in samo zelimo lahko, da bi tako ostalo do zakljucka nasega mandata.

Pripravila: Tatjana Mohorko

4 ODMEY OBCINE

Predstavljamo vam obcinski odbor za plan in razvoj NAJVECJA JE VLOGA

ODBORA PRI PRIPRAVI PRORACUNA

Priprava proracuna in razvojnih strategij za razvoj obcine sta Ie dYe pomembnejsi nalogi Odbora za planiranje in razvoj v obeini Videm. Predsednik odbora je mag. Janez Mere, ciani pa Ivan Bozicko (podpredsednik), Franc Ostrosko, Janko Ma uzer in Ana Jagarinee. Odbor je v najvecji meri svctovalni organ obcinskega sveta, saj pred vsako sejo temeljito pregleda vsa gradiva in do njih zavzame tudi dolocena staliSca, ki naj bi bila sprejemljiva do okolja in obcanov. Takega mnenja je tud i predsednik odbora mag. Janez Mere, ki je za Nas g las povedal, da je teZi see dela odbora pri pripravi proraeuna in dokumenta 0 njegovi real izacij i. Zajema prostorsko In finaneno planiranje. Sicer pa poleg programov prostorskega plan iranja in proraeuna daje odbor obeinskemu svetu pobude in pripravlja programe za demografsko ogrozena obmoeja in razvojne strategije za razvoj cele obcine.

Mag. Janez MERe

Mag. Mere je 0 nalogah odbora med drug im dejal:" Pri selekciji in oblikovanju od borov Je zelo pomembno sOdelovanje z drugimi odbori na vseh podroejih, kakor tudi pri razvojnih programih sk lada za regionalni razvoj in na ministrstvih.

V primeru selekc ije med program i opravimo tudi ogled na terenu , seveda pa se na drugi strani pojavlja se en problem, ko odbori premalo delajo in sodelujejo med seboj. Na nasih rednih sejah obravnavamo ve liko aktualnih problemov, ki jih seveda nikjer v nasi obeini ne manjk a, saj je razvojni zaostanek na vseh obmoejih. Drlava je manj razv ila obmocj a prepuslila fin ancam male obeine in to ne vodi drugam kot Ie k razpadu obein , kar se le lep cas dogaja. Merila v skl adu so eno, saj drlava financ ira Ie do 50 odstotkov, lahko pa se zgodi, da tega v celoti ne zagotavlja, ee grad i na osnov i proracuna posamezne obcine. V odboru za plan in razvoj 0 teh prob lemih ved no znova razprav ljamo, kajti v nasi obcini je telko izpeljati katero od investicij s polovienim delezem obeanov. Nobcnega od programov ne predlolimo obeinskemu svetu brez oblikovanega mnenja, saj j e samo tako lahko vse v skladu s finanenimi in drugimi molnostmi. Vsekakor potreb krajevnih skupnosti ni mogoce kratkorocno realizirati, vse pac zahteva svoj cas, krajevne skupnosti in odbori pa vedno znova prihajaj< z novimi predlogi za postavke, ki jih v proraeunu sp loh nimamo. V videmski obc ini lahko s proracunskim denarjem nared imo zelo malo."

NA VRSTI JE STANOVANJSKA IN SOCIALNA PROBLEMA TIKA

V odboru za plan in razvoj imajo najvee dela ravno pri pripravi proracuna, 0

njem potem bo lj obsimo razpravlja obc insk i svel, ki pa na samo pripravo treh proraeunov ni imel vecjih pripomb. Sevedaje mag. Mere mnenja, da bi lahko z visjim proracunom vee naredili , tudi tako bi bili Ij udj e bolj zadovo ljni, am pak proracunske postavke in sredstva g rcdo po dolocenih merili h. KS in posamezni obei nski odbori (mnogi delajo premalo) so tisti , ki predlagajo v isi no sredstev za posamezne postavke, od bor za plan in razvoj pa ponavadi pred svetom reee odloeilno besedo.

.....,

V prihodnje se bo odbor vee ukvarja l s stanovanjsko problematiko v obeini, kajti pripraviti namerava seznam socia lnih stanovanj, doloeiti politiko in pogoje pogo db za prodajo. Mag. Mere ob tem poud arja, da bode moral i v , obeini pripravit i tudi dolgoroene pogoje za resevanje soeialnih problemo\ ki jih nikakor ni malo, obeina pa ima za resevanje teh problemov na voljo tudi nekaj virov, se prej pa bo odbor moral zavzeti nekaj sta li sc. "Ljudem bi radi samo pomagali iz teZav, ne pa po obcin ski plati delali nove brezdomce," je ob koncu se povedalmag. Mere.

Ti, ki si poslednji spomin nanje ... Kriw so " mi z/lpiw, soh .. so " posuiile JUI lirlu mojih obra!ov. Sede, s kitaro v rokah, si mi odpr/ rane in ~'eje bolecine so vzklile n01'Q drevesa. Drevesa, pod katerimi smo iz dneva v dan rastli novo tram. Oslal si sarno n, Ii si poslednji spomin nanje. Z dwnmi jih dihd', ! bes,dami jih govorii, z oem; jih roje~'aS in s srcem jih iiv;s. Blizu si, a njih, ki si jih ielim naZtJj, ni ...

. Siupaj sma eveleli, siupaj sma jokali . s!-upaj sma bi/i vse ... Ostal si sarno ti, ki si posl£dnji spornin nanje. Ti, ki me s svojim molkom ubijai. Ubijai spomine, ko smo pod tvojim drevesom iz dneva v dan rastli novo travo ." Ko bodo s/rune IToje kitare spregovorile in ko IToj malk n, bo vel ubijal, lakral jih boi mova zaiivel. In lakral bomo za vedno izgubljeni nalli /voje drevo, kjer bomo iz dneva v dan rasli no.'o travo ..

Stanka Letonja

TM

ODMEV OBCINE

Obiskali smo KS Leskovec NAJVEC TEiAV Z NEUREJENO

INFRASTRUKTURO

KrajevDa skupnost Leskovec je eDa od stirih KS v oheini Videm, razpeta med haloskimi griN in dvanajstimi naselji. Zgornji in Spodnji Leskovec sta v samem osreju KS, naokrog pa se razprostirajo naselja: RepiSce, Belavsak, Skorisnjak, Gradisce, Velika in Mala Varnica, Trdobojci, StrOlec in Oki •. Danes v KS Leskovec zivi Ie se 1350 prebivalcev v 450 gospodinjstvih, kajti pred leti se je mnogo prebivalcev iz tega konea preselilo v mesto, saj v Halozah niso imeli najboljsih pogojev za zivljenje. Nekateri pa so ostali, skrbeli za razvoj v skupnosti, se prezivljaJi s kmetijstvom in vinogradnistvom ter hodili na dele v Ptuj in Maribor. Vendarle pa j e krajevna skupnost kot celota

r- stala demografsko ogrozcno obmocje, kar 7,7 kilometraje obmejnega pasu s sosednjo Hrvasko in v nase ljih ob mejije tezav se vel iko vee.

Janko KOZEL, predsedn ik KS Leskovec v novem mandatu in svetnik obcine, je za nase g lasi lo povedal: "Nasa KS je na vseh koncih ze lo s labo razvita, saj se je nekaj let nazaj premalo vlagalo v te kraje in sedanja obcina ima tezav z nera­zvitostjo ie tako prevee. Vedno mova se sprasujemo, od kod pravzaprav vzeti denar za razvoj infrastru­kture, ko pa razen elektrike

Janko KOZEL se skoraj povsod manjkajo telefonska omrezja in vodo­

vodni sistemi. Kraji v nasi KS so s labo pose lj eni, ceprav je ~ 'paziti vracanja Ijudi , denarja za kakrsnakoli dela na

podrocju razvoja pa ni od nikoder vzeti. Kljub vsemu pa smo v zadnjih dveh letih ve liko naredili, sarno ce pogledamo nekatere investicije v vodovod in ceste; obcina nam je pri vsem pomagala po svojih moceh. Seveda smo v KS ze razmisljali 0 uvedbi samoprispevka, ki bi ga v celoti namenili za gradnjo nove sole in v petih let ih bi lahko zbrali 9 - 10 MIO tolarjev. Solski projekt je star ze nekaj let, sedaj tecejo pogovor in priprave na devetletno solanj e, ne verno pa od kod bomo lahko vzeli denar za gradnjo prizidka. Menim, da bi leskovska sola moral a imeti poseben status, ker stoji v demografsko ogrozenem obmocju. Ni pa sarno osnovnoso lstvo tisto, ki zahteva svoje, tukaj se pojavljajo tudi potrebe po pitni vodi, po telefonskih prikljuckih, boljsih cestah in v sestih gospodinjstv ih tudi po e lektriki - vsem bi radi pomagali po najbolj s ih moceh. V dveh !etih smo uspeli asfaltirati 2 kilometra cest, veliko denarja pa porabili za gramoziranje (Ijudje so sami zbra li kar 2 MIO tolarjev), pa nam na drugi strani ostaja se kar 137 kilometrov cest neasfaltiranih. Najprej bi ze leli asfaltirati strme odseke cest, od koder nalivi dezja odnesejo skoraj yes gramoz in smo v KS za ta dela ze rezervira li nekaj sredstev, racunamo pa se na dodatna sredstva iz obeine in drzavne blagajne. Velik vodovodni projektje spe lj an po Trdobojcih, vreden 70 MIO

tolarjev, se letos bi ga morali zakljuciti, potem je v l1acrtu investic ij a v vodovod z obcino Gorisnica na obmoeju Ok iea za 28 gospodinjstev. Iz tega konca naj bi potem nadaljevali z gradnjo vodovodnega omrezja v Gradisce - Skorisnjak -Belavsek, v obe ini pa se ze pripravlja projekt za vodovod Podlehnik - Strmec. Po nekaj letih nam bo z vodovodom ostala nepokrita Ie se Velika Vamica. Na drugi strani pa je nuja v nasih naseljih tudi telefonsko omrezje, saj bo sele letos v najvee ji meri pokrit osrednji del KS in bomo tako kmalu imeli 150 telefol1skih prikljuekov. Sistem nameravamo nadaljevati se v Trdobojce. Novoizvo lj eno vodstvo KS Leskovec si bo naprej pri zadevalo za razvoj vseh naselij , eeprav bodo sredstva skromna, nikakor pa ne pozabljamo na sodelovanje z obeino, kjer imamo stir i obeinske svetnike. Moram ree i, da je svet KS po nekaj tednih zazivel, cIani sveta so se resoD in odgovorno lotili dela, to pa se kaze tudi na rednem obisku sej. Skupaj se trudimo za boljso prihodnost Haloz, vsaj na podroeju infrastrukture, po drugi strani pa nit i ne razmisljamo 0

kaksni odcepitvi od obeine. Na referendumu smo sc sicer odloeili za samostojno obeino, pa potem ni bilo storjeno po nasi volji, ampak to se v danasnji obcini Videm ne pozna. Leskoveani bomo morda morali razmisljali 0 svoji obe ini takrat, ko bode Podlehnicani dobi li svojo. V prihodnje zelimo delati skupaj z vodstvom obeine in ostalimi tremi KS v obcin i, saj sarno tako lahko naredirno vee za dobra vseh nasih obeanov."

TM

TENISKI KLUB .......... VRtEK-DRAVCI ......... ... H ...... VIDEM PRI PTUJU ...... H

·····(062)764-505·····

Spostovani !

TENISKA SEZONA JE PRED NAMI. ~$~i~~~ UPA I'ItO. OA BOSTE Z NASIMllGRlstl ZADOVOWNI J IN DA Bosn: SPORTNO UZIVALI SRED I HALOZ.

Orgui~;ral; bomo rrkrtativnt tumirjt \' tcnisu in mal r m nl)gl)lIIttu. Itr I~niikt Ithj~ J

priznanimi Sfrokovnjaki. Z.lo Vii vabimo, da Sf \'Cbn;lt V nAic Icniiko druhvo, Ztll) bl)mo vcst l; ,-al t IIddcibt" v naic-m k1l1bu in obljuhljaml), da bl)mo nornl) ~ k rbc-I; u rrd ;n ciuo"o in yam ob igriieu nlldil i nlpitkr.

MOZNOST REZERVACI.IE TEDENSKO Z,\ IGRI~CA:

LETNA CLANSKA IZKAZI\I CA 10.000 SIT I 2 HR.'l1 " EIIIo.N~K[lFRMIS)

LET:\'A DRUZINSKA IZKAZNICA 15.000 SIT 12 IIRNI T U1F-",SlU TE R.\UN I

DOPOLDANSKA IZKAZNI CA 7,20051'1'1 2 IIIlNI [)NlVN1 'J&RMIN I

I.ETNA DOPOLOANSKA OTRo.~KA( DO J.f LET) 3,200 srl'« ! III<.S I J)t.'E VNI TI;Rt>IIN )

(Iani drllSI\'1 labko igr.jl) v tll'U pro51ih tum;nov ncomtjtnO, pl)nujamo vam rnoi nost pla~ila \' dnh obrok.ih z dvomrtrt'nim nmikom dru~r~3 obro~,

Pu itlj i Ukmo"alcc-m in ukljuct,,;m skUl'inlim I)Tglinizinmo ludi hr:tno 1'0 n"TOci!u ( moino,1 pikniko ... ) z giblln ico in dobro halosko kapljico.

6 ODMEV OBCINE

Krajevna skupnost Doiena RAVNINSKI DEL KS SE

BOODCEPIL

Cetrta krajevna skupnost v videmski obeini je KS Dolena; razpeta med ravninskim in hribovitom svetom, redkeje poseljena in kjub vsemu kar dobro infrastrukturno razvita. V KS Dolena po zadnjih podatkih ZIVI 1036 prebivalcev v 324 gospodinjstvih, sestavljajo pa jo naselja: Barislovci, Boleeka vas, Dolena, Popovci, Sela, Trnovec in Zg. Pristava. Z novimi in se nekaterimi starimi problemi teh krajev se do decembra lani ukvarjajo novoizvoljeni ciani sveta KS Dolena, na eelu sveta KS pa je predsednica Tamara Pisek.

Tamara PISEK

Na obmocju KS Dolena delajo tudi stirje vaski odbori , ki so zdruzili

nekatera naselja in skupaj sestavili letosnji plan dela. Sicer pa nobena od stirih KS v obcini nima na voljo namenskih sredstev, zato si v Doleni ne obetajo prevec od letosnjega proracuna. Tamara Pisek pa 0 organi ziranju KS med drugim pravi: » Novo vodstvo sveta KS je nekaj casa cakalo na statut KS , v katerem so ze zapisane spremembe 0 odeepitvi Sel , Barisloveev, Trnovea in manjsega dela Zg. Pristave in formiranje v samostojno KS. Obcinski svetje ta predlog podprl , zato bi bil ze cas, da se razpisejo vo litve v novo KS in sedanja KS zacne pac drugace delati. Nasih osem clanov sveta KS na ta predlog ni imelo pripomb, ceprav ze pol leta vse skupaj stoji na en em mestu, zato bomo na novi seji to temo ponovno osvetlili in jo kot tako posredovali vodstvu obcine. Vendarle pa gre delo in zivljenje v nasi KS brez zapletov naprej, vodstvo se sestaja cnkrat na mesee ali po potrebi. Kljub temu, da letos denarja za nove investic ij e ne bo, pa so vaski odbori pripravili nove elane, ki smo jih na sedd obcine odpos lali se pred sprejetjem proracuna. Ze iz teh planov pa se vidi , da Ijudj e nimaj <' """' vecjih potreb, Ie nekaj manjsih modernizacij eest, postavitev ustrezne signalizaeije, ureditev avtobusnih postajalise in tako naprej. Morda sta vecji invest iciji , ki cakata KS , obnova vaske dvorane v Doleni in izgradnja vodovoda v naselju Dolena. V haloskem delu nase KS je sieer potreb po infrastrukturi se preeej, ampak letos bomo dobili manj denalja, kajti vecji del sredstev je bil ze porabljen za gramozi ranje cest. V svetu KS Dolena se bomo trudili, da bomo delali za dobro vseh nasih krajanov, nekaj vee sodelovanja pa nameravamo v prihodnje navezati z nasima svetnikoma Franeko Petrovic in Sreckom Svenskom, ceprav je sodelovanj e z njima ie sedaj dobro.« Vaski odbor (VO) Dolena je v plan zapisal, da ze lijo urediti razsvetljavo na avtobusnem postajaliscll , na desni stran i naselja Dolena se zgrad iti zadnj o vejo vodovoda v KS in tudi telefonsko omrezje, radi pa bi imeli asfaltirano se krajevno cesto Dolena - Rodni Vrh. VO Zg. Pristava - Popovci je v program bolj obsirno zapisal potrebe po modernizaciji nekaterih cest, VO Sela - Trnovec - Barislovci pa ima v planu asfaltiranje nekaterih manjsih odsekov, ureditev jayne razsvetljave in avtobusnih postajalisc ter obnovo OS Sela. Se zadnji VO Bolecka vas je v plan zapisal vzdrzevanje cest in """, postavitev nekaterih manjkajocih prometnih znakov. Sicer pa bode v K~

Dolena morali v prihodnjih letih poskrbeti za asfaltiranje enajstih kilometrov cest in dati vee poudarka razvoju komunalne infrastrukture po hribovitih obmocjih krajevne skupnosti.

TM

Pobreije ieli biti samostojna KS Ocitno je prekipelo tudi vascanom Pobrezja, ko so se v marcu zbrali na obcnem zboru in zahtevali razdruzitev od sedanje KS Videm pri Ptuju ter ustanovitev svoje KS. Radi bi sami razpolagali s svojimi sredstvi, saj bi letno po Stevilu prebivalcev lahko zbrali 32 MIO tolarjev in vsak milijon bi vlozili v napredek vasi. Na obcnem zboru pa je 112 krajanov sprejelo naslednji sklep: «Ob<'ani naselja PobreZje izstopajo iz organiziranosti v okviru krajevne skupnosti Videm pri Ptuju in zahtevajo od obi'inskega sveta, da s spremembo statuto vnese novo KS PobreZje in prav tako ustanovitev nove samostojne KS PobreZje.« Obcinski svet je zahtevo vasi Pobrezje z vecino glasov tudi potrdil , pray tako pa se je s taksnim predlogom strinjal tudi svet KS Videm pri Ptuju. Ta v svojem sklepu navaja, da mora nova KS z razdruzitvijo prevzeti vse

pravice in obveznosti do skupnih objektov, ki j ih sedaj uporabljajo krajani Pobrezja v KS Videm pri Ptuju. Ti objekti skupne rabe so: sola, dvorana, pokopalisee, mrli ska vezica, ceste in vse jayne pati, katerih souporabnik je vas Pobrezje. Pobrdani so namrec v zadnjih dveh letih ugotovili, da jim nova obeina ni prinesla nit dobrega, vas pa je bila v razvoju postavljena dobe­sedno ob rob.

ODMEV OBCINE 7

Dobili so Ie nekaj metrov asfaltne prevleke in dye cestni ogledal i, to pa je tudi vse kar jim je KS Yidem pri Ptuju s skoraj 60 milijoni tolarjev letnih prihodkov naredila v zadnjem obdobju. Sami so si pred leti lahko pomagali z dvema izglasovanima samoprispevkoma, saj drugih vecj ih sredstev niso dobili , danes pa morajo za vsak tolar na obcini ali KS ze skoraj prositi. Pray zato bi radi sami razpolagali s sredstvi, ki jim pripadajo po stevilu prebivalcev. Ceprav jim v osnovni in frastruktumi ureditv i skoraj ne manjka nieesar, pa bi radi uredili se cestno razsvetljavo na vasi , kanalizac ijo, preplastili nekatere odseke cest in dali Pobrezju prijaznejsi videz. Prostore za delovanje nove KS bi imeli v vaskem domu, ki so ga uredili v zadnjih nekaj letih, v prihodnje pa bi se lahko kot samostojna KS znova odlocili za svoj samoprispevek.

predlog za spremembo v obtinskem statutu. Omenjena komisija naj bi se ze dvakrat neuspesno sestala, tako da tudi s predlogom 0 spremembi statuta pred poletjem se ne bo nie, je dodal Simonit. Omenil je se, da so v Pobrezju zaskrbljeni zaradi 17 MIO tolarjev dolga KS Yidem pri Ptuju od lani in letos ter se zaradi nekaterih drug ih neporavnanih racunov, vsemu navkljub pa bi radi se letos imeli svoja KS, potem pa sami odlotali 111 razpolagali s pripadajotim denarjem.

Stanko Simonic, svetn ik iz Pobrezja in tajnik YO, je povedal, da je obeinski svet na zahtevo vasta nov Pobrezja ze sprejel pozitivni sklep, eakajo pa Ie se na predlog statutarno - pravne komisije, ki mora dati svetu TM

PodJehnicani peJjejo aktivnosti za novo obcino »Izpolnjene imamo vse

pogoje« Potem ko je pred nekaj meseci KS Podlehnik dala pobudo za ustanovitev samostojne obcine in odcepitev od sedanje obcine Videm - svet obcine je stem soglasal, pa vsa zadeva sedaj stoji na mestu. V Sioveniji se namrec pripravljajo spremembe v zakonu o lokalni samoupravi, v Podle-

.--- hniku pa so preprii'ani, da bodo lahko poizvedovalni referendum pripravili v januarju in takrat se bodo lahko krajani odloi'il; po svoji volji. Predsednik sveta KS Podlehnik Alojz Novak je povedal, da v Pod lehniku peljejo aktivnosti za ustanovitev samostojne obcine naprej, saj imajo za obcino izpolnje­ne vse pogoJe, razen stevil a prebi valcev, kar pa nekatere sedanje obeine ravno tako ne izpolnjujejo. Novak pa je med drugim se dejal:« Dovolj mocni smo, da bi se lahko sami vzdrzevali, saj vidimo vee prihodka od dejavnosti obrtnikov, kmetovalcev, ve like moinosti imamo na podrotju turi zma in glavni Vlf dohodka bi nam predstavljal mejni prehod Grusko­vje. Seveda bi lahko bil i na tak naein neodvisni od kakrsnekoli

pomoci, ampak potakati bo potrebno na koncno odlocitev v drzavnem zboru. Po zadnjih informacijah se v Ljubljani pripravljajo spremembe v zakonu 0 lokalni samoupravi , januarja - sest mesecev pred novimi lokalnimi volitvami - bi morali pripraviti poizvedovalni referendum, v Podlehniku pa vsekakor raeunamo, da bomo referendum lahko pripravi li . S pripravami na samostojno obcino smo sedaj prisli ie dalec. Yeckrat nas seveda vprasajo, zakaj zelimo imeti svojo obc ino. Predvselll zato, da bi nasim krajanolll o lajsali pota v Videlll , kj er je sedaj sedet obcine, saj z Yidmolll nismo v ni cemer povezani , se najlllanj pa ne geografsko. Skratka prepritani smo, da bi lahko 13 vas i iivelo v samostojni lokalni skupnosti.«

TM

Sreeanje oslarelih in invalidov na binkosi/lo /ledeljo v krajevni skupnosli Videm pri Pluju je v sodelovanju iup/lije sv. Vida in iupnijske KARITAS pOlekalo v proslorih verotlcnih dvoran. Ob lejpriliki je bilo prisolnih vee kakor polovica oSlarelih, slarih nad 70 lei v KS. Bili pa so na sreeanju lrije krajani slari nad 90 lei in smo jih posebej pozdravili in obdarili s priloinostnim darilom. ISli dan smo, p. duhovnik, predsednika KS in Karilas, obiskali nepokrelno krajanko, slaro nad 90 let. Ker pa se imamo lri krajane stare /lad 90 lei, smo jih na Telovo v

isli seslavi obiskali. ~ V prisrcnem klepelU smo spoznali, da so se nas oslareli razveselili.

"- Bernardo GALUN

8 ODMEY OBCINE

Razvojne na/oge v KS Pod/ehnik Najvecja spomladanska akcija v KS Podlehnik je povezana z gramoziranjem cest na kar 100 kilometrih. Nckaj sredstev za gramoziranje so pridobili iz samoprispevka, delei je dodala obcina in nekaj so prispevali tudi obcani. Od srcdc junija pa so v KS bogatejsi tudi za 2,5 kilomctra asfaltiranc lokalne ceste pri meji v ZG. Gruskovju od stare sole v Gruskovju in meje s Hrvasko, do Stanosine ali Hroneka, kjcr je izvoz na magistralko M1t.

Asfaltiranje lokalne ceste tik ob mejnem prehodu Gruskovje

Po pogodbi sta investicijo pokrila lastnika novih prost ih carinskih prodajaln na meji Regal in Emona obala Koper, Ijudje ob meji pa si v prihodnje ze lijo same se asfaltiranega odseka ceste do Kozmincev. Vendar predsednik sveta KS Podlehnik Alojz Novak pravi , da v obeini letos ni na voljo denatja za nova asfaltiranja, vsekakor pa bo vodstvo KS poskrbelo, da bo cesta kar najhitreje urejena in se letos sanirana. Sicer pa j ih v KS eaka nadaljevanje iz&radnje vodovodnega sistema v Kozmincih do meje z Zetalami, kjer je brez vodovodnih prikljuckov se dobra polovica krajanov in investicijo nameravajo zakljuciti v prihodnjem letu. "V prvih mesecih letosnjega leta smo vzpostav ili red tudi na pokopa liscu, kjer smo zaposlili vzdrzevalca,

TRGOVINA Z

NEzlVILSKIM BLAGOM

NAIDA IMHLJIRlI}{O s.p. Pobreije 152/a, 2284 Videm pri Ptuju

Tel.: 062/764-225

OtroJRg., moJRg. in iensRg. o6folifa. Zavese po narolifu. :Moinost pfolifa na vel le{i}v.

poleg tega pa se gospodarja zadruznega doma. Na podrocju infrastrukture nam se ve liko manjka, nekateri novi projekti se v obeini ze pripravljajo, v nasi KS pa nadaljujemo tudi z izgradnjo telekol11unikacijskega omrezja. S telefonskimi prikljueki imamo pokri!ih dobrih 70 odstotkov gospod inj stcv, ce omenim, da imamo trenutno v trinaj stih vaseh 655 gospod injstev in v nasi KS zivi 2100 prebivalcev. V svetu KS razpravljamo tudi 0 potrebah v pod lehni ski osnovni soli , ki se zdalee nima pogojev za 9-letno so lanje, radi pa bi kaj vee naredil; na druzabnem ziv ljenj u krajev, kjer se cuti mrtvilo. Vesel i pa smo, da smo nekaj del a v KS ze opravili in da v najvecji meri dobro sode lujemo z vodstvom obcine."

TM

v

DOPISUJTE V NASE GlASILO

AVTOELEKTRIKA • AVTOMEHANIKA ' VULKANIZERSTVO IN REZERVNI DELI

fJUglw fKof}alivW VELIKA VARNICA 78A, 2285 ZGORNJI LESKOVEC

TELEFON/TELEFAX 062/763-151

i'rodaja novih in rabljvnih avtomobilskih in traktorskih gum.

rvzvrvnih dvlov za avtomobilv in svrvisiranjv avtomobilov.

tvr montaia in cvntriranjv gum

VSRK DR" OD 8. DO 20. (IRE

ZANIMIYOSTI IZ KRAJA Y KRAJ 9 v

Po 20 /etih vodovod tudi za Sturmovcane PJTNA VODA V STIRIDESETJH

GOSPODlNJSTVIH STURMOVCA Za prebivaLce Zg. in Sp. Siurmovca v krajevni skupnosli Videm pri Pluju je biln sobola, 24. maja, veLik dogodek, saj so po dvajsell£lnem prizadevanju v kraj dobili vodo iz vodovodnih pip se kOI zadnja ravninska vas v videmski obeini. SturmovcQni lmajo vade sieeT v izohilju, ie zaradi bliZine plujskega jezera, vendar pa je podlaLnica v naselju vse balj onesnaiellQ zaradi melioracijskih posegov in intenzivnega kmetijstva. Letos so uspeJi gradn}o vodovodnega sistema pripeljati do konea, vodo pa je dobiLo 40 gospodinjslev v obeh zaseLkih. Andrej Roiman, predsednik vaskega od bora in ludi glavni pobudnik za akcijo gradnje vodovoda, jc z

~ domacini uspel zbrat i dovolj sredstev za novo krajevno pridobi tev. Povedal je, da je vrednosl nalozbe v vodovod 20 MIO to larjev; od tega je dobro polovico sredstev (blizu 13 MIO tolarjev) prispevala videmska obeina, krajani so zbra li 1,7 MIO tolarjev, ostala sredstva pa sta dali se podjetji Kmetijski kombinat in Perutnina Ptuj .

Zupan Franc K!RB!S ie Sturmovcanom preda! vodovod v uporabo

Sturmovcani so ob tako dolgo pricakovanem dogodku pripravili ludi slovesnost, nanjo pa povabili vodstvo domace obcine, sosednje mcstnc obCinc in predstavnike krajevne sk upnosti Videm pri Ptuju. Tistega dne niso namenu predali sarno novozgrajenega vodovodnega sistema, ampak tudi kilometer in pol asfa ltne ceste, nekaj razvojnih nacrtov pa so pustili za prihodnja leta. Pozdrav novi pridobitvi v kraju so s pesmijo zaceli pevci lovskega seksteta Lovskc druzine Leskovec, Sturmovcani pa so slovesnost obogatili se s eredstavitvijo kraja nekoc in danes. Izvor im ena Sturmovcc do danes se ni cisto znan, pray dobra pa mu je ime pristoji giede na stalno premikanj e struge. Tod se je zc pred stole tji bil spostljivi boj med rcko in clovekom, reka Drava je krajila usado prebivalcem tega obmocja vse do takrat, ko je bilo narejeno akomulacijsko jezcro in jim postavljeno pred prag. Nekoc so v teh krajih poznali plavajoce mlinc, se zadnj i je izginil leta 1970 pri Markovcih. Z ivljenje

prebiva lcev na tem obmocju pa je bila prepleteno z !ovom, ribolovom, ogromnimi kolicinami peska in gramoza, vcndar so spremem be v razvoju narekovalc tudi opuscanje mnogih obrti v kraju. St urmovec je danes drugacen, zavarovan kat krajinski park in prebiva lci, ki sa se astali v obeh zaselkih, imajo velika vee moznosti za normalno vsakdanje ziv lj enj e. Na slovesnosti so spomnili , da je v vas i prva iuc zasvctila 1950, ko pa so jim zgradi li siroko cesto, so iz vasi izginile nekoc tako znacilnc cimprane hise. Teh danes v kraju ni vee, so pa na ne ka te rih mestih postavljene nove, domacini pa si morajo za vsako novo pridobitev v infrastrukturi veli ka prizadcvat i. Potem ko vodovod, te lefonsko omrcijc 111 nekaj kilametrov asfaltiranih cest ze imajo, bada v kraju poskrbcli se za ureditev neasfa ltiran ih kilometrov cest in skupnega vaskega doma.

TM

Novogradnja te/efonskega omreija pO 16 letih V JUNIJU 104 TELEFONSKI

PRlKUUC:KT V aprilu se je zaceia gradnja lelekomunikacijskega omreija kol podaljsana veja iz cenlrale Hajdina v vasi Sew, Barislovci, Trnovec in manjsi del ZG. Pristave. Krajani omenjenih vas; so sf za nove telefollske prikljucke moraLi prizadevali kar 13 lei, nalanko pred 16 leli so dobiLi zadnje prikljucke in v veselje vseh bo do konca junija telefon zazvoniL pri vseh narocnikih. Naloiba bo ob koncu najverjelneje vredna dobrih 30 MIO tolarjev. Sliriindvajsel je slarih narocnikov, ki se bodo prav tako prikljlli'ili na novo digitalno celllralo, novih bo 80 flaroeflikov - po zakljlleku gradnje pa bo ta konec obCine s lelefoni pokril I' kor 95 odSlolkill. Martin Beranic je predsednik gradbenega odbora, ki se je skupaj z dmgimi Ciani odbora ie pri sklepanju pogodb z novimi narocniki srecal z nekaj tezavami, ki pa na sreco niso onemogoCile razsirjelle gradnje lelefonskega omreija. Beranic je pOl'edal, da de/a Idejo po predl'idellih rokih, eepral' je bilo I' maju lIekaj I'ee teial' zaradi deija, delal'ci pa so v prvih dneh jUllija v zemljo PQloiili ie kable. Novi naroeniki lelefollskih prikljuckol' bodo za izgradnjo odsleli okrog 72 lisoe lolatjel', sam prikljlleek pa jih bo sial blizu J 10 lisoc lolOljev. Poleg telefonskega omreija se krajanom ponujajo Se moznosli prikljucka na kabe1ski sislem, saj so v zemljo hkrali poloieni tudi zeleni kab/i, /l~vi narocniki pa bi priceli s podpisovanjem pn'ih pogodb v jllnijll.

TM

10

V juniju sanacija vecjih divjih odlagalisc

PO SODA ZA ODPADKE V VSAKO GOSPODINJSTVO

Tudi v obcini Vidern ne rnanjka te'lav z divjirni odlagaliSci odpadkov, kar je v najvecji rneri posledica slabo urcjcnega odvoza odpadkov po gospodinjstvih, sarna sanacija odlagalisc pa je za obcino prevelik strosek. Najvecje odlagaliSce je v nekdanji grarnoznici na Selih, sledi se odlagaliSce v Jurovcih, Lancovi vasi , stevilll3 so v Sturrnovcu in veliko rnanjsih bi lahko naSli po Halozah. Vidernska obcina v skrbi za okolje letos pricenja s sanacijo odlagaliSca na Selih, postavljenih bo nekaj opozorilnih tabel ob drugih odla­galiscih, vsako gospodinjstvo pa bo s posodo za odpadke krnalu vklju­ceno v redni OdVOl.

Ciseenje najvecjega divjega ad/agafisea na Sefih

Obi'inski svet je v letosnjem letu namree sprejel od lok 0 zbiranju, sortiranju in odvozu kornunalnih odpad kov. V tern easu je najvecji del kosovnih odpadkov ie odpeljan iz vseh stirih KS, prvie so ga uredili s sprotnim sortiranjem, po novern od loku pa bo sortiranje potrebno tudi pri rednem odvozu odpadkov. V obeini sicer natanene stevi lke 0 gospod injstvih s posodami za odpadke nimajo, bode pa v vse ravninske dele od koder je odvoz odpadkov mogoe, brez plaCila dostavili posode in bo zanje partici­pacijo platala obeina. Zupan Franc KirbiS je mnenja, da bo potem vee reda pri rednem odvozu odpadkov, nekaj vee tefav pa s sorti ranjem, eeprav se je v zadnjih letih odvoz kosovnih odpadkov pokazal za vee kot potrebnega. Letos so ta odvoz v vidernski obeini podaljsali kar za 14 dni, razmisljajo pa, da bi vsaj v hribovitih predelih obeine odvoz organizirali dvakrat na leto. V obcini sicer natanena evidenca 0 vseh divjih odlaga liseih ni na voljo, ceprav bode poskusali to urediti s posebno stud ijo in v najveeji meri odlagalisea sanirati . Zaenkrat bode na teh mestih postavili opozorilne table, kajti ograja bi bila prevelik strosek, potem pa poskusali s pomoejo inspekcijske sluzbe ukrepati proti tistim, ki bode na nedovoljenih mestih se odlagali odpadke. Zupan Kirbis je mnenja, da bi obeina nujno potrebovala komunalnega nadzomika tudi za boljsi pregled nad varovanjem okolja v obeini.

TM

ODMEV OBCINE

Radi bi obdriali zdravstveni dom

V Pod/ehniku V zadnjih nekaj tedn ih nas je ZD

Ptuj obvestil, da bo moral zapreti

vrata zdravstvene ambulante, ce

ne bosta imela zdravnik sp losne

prakse in zobozdravnik dovolj

podpisanih izj av pacientov. V

Zdravstvenem domu v Pod le­

hniku dela zdravnik dr. Ratornir

Antolovic trikrat na teden, ~

trenutno pa zobozdravstvene sto­

ritve nudi dr. Slavko Horvat. Krajane KS Podlehnik bi zelel

obvestiti, da pridejo podp isat

izjave do zdravnika ali zobozdra­

vnika, cetudi niso bolni, nimajo

zdravstvenih tezav in ga v tem

trenutku ne potrebujejo. V

zdravstvu so potrebni doloceni

nOllnativi , kot to zahteva zavaro­

valnica in zato morajo biti izjave

pacientov 0 izbiri svojega zdra­

vnika podpisane se ob pravem

casu. Prosil bi vse krajane, da

vzamejo povedano za resno, se

oglasijo v ambu lanti v Pod le- ----­hniku in tam podpisejo izjave 0

izbiri svojega zdravnika. Samo

tako bomo lahko v kraju obdrzali

zdravstveni dom, imeli na

razpolago nujno zdravstveno in

zobozdravstveno pomoe, kajti

vsega tega ne bi bi 10 dobro

izgubiti po toliko letih.

Predsednik svelil KS Pod lehnik Alojz No\'ak

je vas glas

ODMEY OBCINE

Delo odbora za komunalno infrastrukturo V LETOSNJEM LETU NI DENARJA ZA

NOVE NALOZBE

Odbor za komunalno infraslrukluro v videmski obcilli se v prvih mesecih lelosnjcga lela IIi ubadal z novimi nalozbami, saj proracun za lelo 1997 ne zajema sredslev za novogradnje. Nekaj denarja je bilo pOlrebnega se za lanskoletne investicije, vecja vsota sredstev bo letos porabljena pri gradnji obcin­ske zgradbe, ostanek pa bo odbor razdelil za naj­nujnejse ureditvc cesl in gramoziranje. Odbor v zadnjih mesecih pripravlja Ie odloke in pravilnike s podrocja komun a lne infrastrukturc, Ie pa daje v obravnavo in sprejem obcinskemu svetu. Stanko Simonic, predsed nik odbora za komunalno infrastrukturo, pravi , da je z malo denarja tezko delati v obe ini , ki ima se toli ko nerazvitega obmocja. Letos so uspeli obnovit i Ie dYe transformatorski postaji, dokon­cati vodovod v Sturmovcu, priceti s sanac ijo dveh plazov na obmocju KS Leskovec (za manjse plazove je v proracunu na voljo 2,3 MIO tolarjev), v najvecji meri pa so gramozirali ceste po vsej obcini. »Pri gramoziranju se je tudi zataknilo, saj so stroski precejsnji, mi pa smo ze pred casom racuna li na obcin­sko gramozn ico, pa zanjo se nismo dobili vseh potre­bnih dovoljenj . Najverjetneje bo obeina letos morala za gramoziranje odsteti blizu 5 MIO tolarj ev, obcani bodo h gramoziranju pri speva li polovicno vsoto, v letosnjem cestnem programu pa tako ni nobene moderni zacije cest. Moram povedati , da imamo prevec cest neasfaltira­nih, tudi taksnih, ki so ze potrebne preplastitve, ampak denarja za ured itev osnovnih potreb v infrastrukturi je se zdalec premalo. Se letos bi radi zakljucili z gradnjo vodovoda v Trdobojcih, pripravljen imamo projek! za vodovod Majski Vrh - Podlehnik, ker bo gradnja etapna, vrednost nalozbe 32 MIO tolarjev in od tega 16 MIO tolarjev iz vrece za demografsko ogrozena obmocja. Zaceti bi morali tudi s pripravo nekaterih drugih projektov, urediti javno razsvetljavo po naseljih in vsaj nekaj postoriti v Lancovi vasi , Pobrezju in Doleni. Te vasi namrec se v nasem mandatu niso dobile nicesar v infrastrukturi. Nas odbor si ludi prizadeva, da bi obcinski svet sprej e l odlocitev 0 spremenjeni ceni za vodovodni prikljucek, enaki , kot jo imajo v sosednjih obcinah, vee tdav pa morda pricakujemo pri spreje­manju odl oka 0 pogrebni sluzbi. V tem trenutku je pogrebna sluzba od KS do KS razlicna, sele z enomo ceno v obcini pa bi lahko nekomu dali koncesijo za opravljanje storitev. Obcinskemu svetu je odbor pre­dlozil predlog za nabavo opozorilnih tabel po vsej Dbeini, pa se pri oznacbah krajev manjka se marsikaj. V odboru pa ze nekaj easa opozarjamo tud, na neurejen odvoz odpadkov, ceprav smo odlok 0 odpadkih ze sprejeli na eni od zadnjih sej,» je med drugim se pove­da l Stanko Simonie .

TM

v

Soncni vzhod prebuja naravo, branje NASEGA GLASU

razveseljuje glavo!

11

Zupan pripravil sprejem za odlicnjake

"Za zelo uspeSno zakljuceno osnovno solanje in za dosef.en odlicni uspeh vam cestitamo. Ponosni smo na vas uspeh in "am f.elimo na zil'ljenjski poti naprej enakih uspehov. « Tako se je g las ila cest itka zupana Franca Kirbisa ill

obci nske uprave 10. junija, ko se je v Vidmu srecalo

18 odlicnjakov - lIcencev osmih razredov iz OS

Videm in OS Podl ehnik. Obcina Videm.ie odlicnim

ucencem in razred nikom v spomin na srecanje

podarila lepa knjizna darila. In kdo so letosnji odlicn i in nadvse uspe!:ni osmo­

so lci ?

Na OS Videm: Aleksandra Bel,iak, Aleksander Kmetec, Suzana Pignar, Vesna Ca/uta, Blanka Jerenko, Petra Rogina in Maja Zagoranski. Razrednika osmih razredov s!a bila Tanja Potocnik

in Anton Kovacec . Na OS Podlehnik: Marjeta Jerenec, Darija ZaHek, Dejan Vraf.ic, Sergej Hajski, Renata Kozel, Karmen Arnus, Alojzija Drevensek, Diana Lamot, Klementina Kokol, Doroteja Lozinsek ill Martina Turk. Razrednicarki v 8. razredu sta bili Majda

Erlac in Dragica Segula.

TM

12

Kako se v obcini pripravljamo na 9 . leino solanje?

NOBENA OD os NE IZPOLNJUJE POGOJEV

V pripravah na devetletno solanje so slovenski solniki imeli ze sestnajst posvetov z ministrom za solstvo in sport Slavkom Gabrom in na zadnjem so izmenjali se mnenja po regijah. Prvo lelo poskusnega ucenja v develletki naj bi se zacelo v solskem lelu 1999 / 2000. Sole bode izbrane na posebnem razpisu , ki bo objavljen letos jeseni, z devetletnim izobrazevanjem pa lahko zacnejo Ie takrat, ko imajo za to izpolnjene pogoie: tako prostorske kot tudi kadrovske. V prvi vrsti morajo biti za taksen nacin del a v OS starsi otrok. Sola mora ponu­diti izbirne vsebine: vsaj tri vsebine iz druzboslovja in tri vsebine iz naravoslovja.

NA OS VIDEM, LESKOVEC IN SELA PRIPRAVLJAJO DOKUMENTACIJO

Ravnateljica maticne OS Videm Marija Canila je 0

pripravah na devetletno solanje povedala: «Solniki smo ze nekaj casa mnenja, da morda v nasi drzavi nismo izbrali najboljsega casa za zacetek devetletnega solanja. Skoraj vsaka od OS se potrebuje kaksen dodatni prostor, mnoge pa po vee ucilnic in telovadnice. Zavod OS Videm se bo moral novemu nacinu osnovnega solanja prikljuciti v celoC z obema podruznicama Leskovec in Sela. Pogoji na malih solah se zdalec niso primerni in nikjer ni napisano, da se nekaj solskih dejavnosti na teh ne bo odvijalo tudi v popoldanskem casu. V Vidmu bomo morali urediti tri ucilnice za razredni pouk v mansardi, potrebujemo se vecje -skupinske ucilnice za potrebe nivojskega pouka. Na Selih bi lahko ostala stiriletka, tako je bilo slisati na zadnjih pogovorih, potem bi morali Ie dograditi prizidek s telovadnico. Pridobili bi nekaj dodatnih ucilnic, obnovil i bi staro solsko poslopje in na vsak nacin uredili sanitarije in solsko kuhinjo. OS Leskovec potrebuje telovadnico in dodatne ucilnice, ceprav tam ze sedaj prostorsko nimamo tezav. Solo obiskuje malo ucencev, lahko bi ostali v eni izmeni in lahko bi izvajali popoln program devetletke. Ker pa sola lezi na demografsko ogrozenem obmocju 111 Ima malo prebivalcev in tudi ucencev, ima vse pogoje, da pridobi za gradnjo dodatna sredstva iz drzave. Najprej bomo poskusali zagotoviti vse pogoje v Vidmu, vzporedno (prihodnje leto) bi lahko zaeeli z gradnjo prizidka v Leskovcu, nato pa se na Selih. Dokumentacija za Videm in Leksovec je skorajda ze pripravljena, letos bomo vse potrebne papirje pripravili se za Sela, pot em pa se bomo morali prijaviti na razpis za investicije, ki bo izsel se letos. Financnih sredstev se torej nimamo odobrenih, nobena sola v obeini pa se ne bo ukinjala, taksno imamo zagotovilo solskega ministrstva. Samo temeljito bomo morali se preveriti stevilo uCilnic in

SOlSTYO

ucencev, saj bo tudi najmanjsi prostor za solo velikega pomena. Nasi ueitelji se v pripravah na devetletno solanje ze dodatno izobrazujejo, v videmski soli pa lahko med izbirnimi vsebinami ponudimo Ie drugi tuj jezik nemscino, racunalnistvo, med tem ko retorike se nimamo na urniku. Sicer pa solska zakonodaja daje pri vsem veliko vlogo starsem, zato ravnatelji upamo, da jo bode ti znali dodobra izkoristiti.«

TM

V Vidmu srecanje so/skih generacij Morda je bilo Ie nakljucje tisto, da so se na isti dan, 14. junija, v Vidmu srecali kar trije letniki nekdanjih osnovnosolcev in letosnji osmosolci na zakljucni valeti. Prvi so se srecali po stiridesetih letih, drugi po tridesetih in tretji po sestih letih zakljucka osnovne sole. Tistega dne jim je hisa ~

ucenosti na siroko odprla svoja vrata ( nekateri so se zbrali se pri sveti masi v farni cerkvi) in vsi skupaj so obujali spomine na brezskrbna osnovnosolska leta. Srecanje letnikov 1942 je organi ziral Ivan Brlek, tako kot pred petimi leti. povabilu pa se je odzvalo 20 nekdanjih sosolcev. Nekateri so se po dolgih letih prvic srecali, ampak niso potrebovali dolgo za navezo starih prijateljstev in ob kozarcku pozabiti na legobe zivljenja. V soli sta jim sprejem pripravili ravnateljica Marija Cernila in njena namestnica Marija Smigoc, potem pa so se z rdecimi nageljni v rokah odpravi Ii se v cerkev in na veseli del srecanja, kjer jih je pozdravil ludi videmski zupan Franc Kirbis.

Letosnji osmoso/ci iz Vidma so bili na valeti se najbolf vesel!

Videmska sola se je tisto junijsko soboto v motelu Podlehnik poslavljala se od svojih letosnjih 48 osmosolcev, ki so uspesno zakljucili osnovno solanje in bodo ze jeseni postali srednjesolei. Tudi letos so se s stiriindvajsetimi ucenkami in stiriindvajsetimi ucenei veselili njihovi starsi in delavei sole, valeta pa je bila »ziva« do jutranjih nedeljskih ur. Vso sreco in uspehov mnogo zelimo pri nadaljevanju solanja vsem osmosolcem v videmski obeini!

TM

IZ KRAJA Y KRAJ

* V Podlehniku srecanje cklnov kulturnih druStev 29. junija Letosnjo tretjo obeinsko prireditev Spoznajmo se oh pesmi, plesu in glashi bo pripravilo PD Podlehnik v nedeljo, 29. junija ob 15. uri. Takrat se bode predstavi le vse skupine kulturnih drustev iz videmske obeine: od lamburasev, Ijudskih pevcev, Ijudskih godcev, do folklornih skupin. Namen taksnih srecanj v obeini je sarno la, da bi na tak naein znali ohranjati Ijudsko izrocilo nasih krajev in to Ij udsko bogastvo v pesmi , plesu in glasbi pokazati tudi drugim.

TM

Odbor za prireditve in drustveno dejavnost v Obcini Videm

V obcini Videm je iivahna drustvena dejavnost, kar potrjuje koledar pripeditev za Ie to J 997. Odbor za prireditve in drustveno dejavnost spre mlj a vse vecje prireditve in vodi doloeene orga nizacijske 111 koordinaeijske aktivnost i; sodeluje pri medobcinskih sreeanjih ipd. Na osnovi programov aktivnosti druslev je odbor izdc lal ludi program obeinskih prircditev, kateri zajema: pustno prireditev "Fasenk na Vidmu", Kulturni prazniki, ObCinski praznik ob Videmski nedelji , Spoznajl11o se v plesu, pesmi in glasbi v obeini Videm, prireditev za predsolske o troke in starejse obeanc ob zakljueku leta, silvestrovanje za obeanc obcine Vidcl11. G lede na pomanjkanje sredstev, ker nimamo zagotovljenih v proracuni , so nekatcrc prireditve ertane (obCinski praznik, Si lvestrovo, razne jub. obletnice ipd.). Kulturna prireditev "Spoznajrno se v plesu, v pesmi in glasbi" bo !etos tre tjie in tokrat v Podlehniku ob dnevu driavnosti v nedeljo 29. junija 1997. Za to prired itev odbor zagotavlja sredstva iz kulturn e dejavnost i. Bi li smo tudi soorganizatorji 111 gostitelji l11edobei nskega sreeanja odraslih fo lklorn ih skupin. V l11csecu oktobru smo nositelji enega dneva Ill. mednarodnega otroskega fest iva la v Vid mu. Sredstva za festival zagotavlja ministrstvo za kulturo. Ob koncu leta bo odbor po krajevnih skupnostih preko kulturnih drustev realiziral obisk Boiicka za predsolske olroke in sreeanje starejsih obeanov.

Predsednica odbora Francka Petrovic

Sveti Avgustin V Halozah Ueenci geografskega kroi ka sole Leskovcc smo v tern solskem letu pro uccva li moinost i za razvoj turizma v nasem kraju. Kraji , kjer zivimo, so lepi. Lepi so zarad i neokrnjene narave, zarad i veselih in gostoljubnih Ijudi. Tu 111 naglice, gnece, bombardiranja medijev; i ivljenje teee poeasi , mirno, klub lemu iivljenje tu ni lahko. 0 tur izm u v Halozah se vel iko govori , a na zalost se za 10 nared i zelo malo. Ena taksnih turistien ih toek pri nas jc pray go tovo sv. Avgustin. Tako smo se nacrtno loti Ii raziskovanja sv. Avgust ina , ki je ena najstarejsih lurist ienih tock v nasem kraju. Nared ili smo raziskova lno nalogo Sveti Avgustin v Ha lozah z oclrsko predstavitvijo "zegnanje" 111 kratkim dokumentarn im filmom. Nalogo smo uspcSno predstavili na J J. Fest iva lu turisticnih podmladkov Ohranimo preteklost - stopimo v prihodnost in na sreeanju mladih raziskovalcev. Ob nasem delu smo med drugim prisli do za kljucka, cia sv. Avgust in kot najvisja in najlepsa toeka Srednjih H aloz sodi v "Ha loliko planinsko pot". To pomeni oboga titev lurist icne ponudbe in promocijo Haloz. Menimo, da ne bi bi lo pre teiko oznaeiti pot k sv. Avgustinu s plani nskimi znaki, vnesti to toeko v Halosko plani nsko pot, narediti ust rezno stampiljko; PrJ druzini Smigoc (Gorskem) pa bi si obiskovalci lahko kupili razgledn ico. V neposredni bli zini je moinost za razvoj kmcekega turizma . Potrebno bi bilo oznaCiti pol k Avgusti nu s smcrokazom; pray tako obe cerkvic i (sv. Avgustin in sv. Magdal ena) klieeta po obnovitvenih de lih. Za rcalizacijo nasega projekta smo zaprosi li za pomoe Pl aninsko drustvo Ptuj in obeino Videm , in verjamemo, da bode z svoJlml ak tivnostmi pOl11agali uresnieiti nase cilje. To bo pripomoglo k zadovoljstvu tukaj ziveeih Ijudi in vseh ohiskovalcev sv. Avgustina - Siovencev in Hrvalov.

Pri sv. Avgustinu

Zelimo, da Hal oze ne b i bile znane Ie kot l11anj razvito obmocje, temvee kot prelep koseek Siovenije, ki ga je vredno pokazati lie drugim.

Ucenci geografskega kroika z menlorieo Marjano Srdillsek

Pred jubilejem leskovskih gasilcev

FRANC KOZEL, GASILEC Z DUSO IN SRCEM

Ze dolgo je tega, odkar se je Franc Kozel pridruzil Gasilskemu drustvu Leskovec in se humani organizaciji zapisal za skoraj 50 let. Kot mla­deniea ga je pot vodi la v Maribor in Ptuj , ampak s srcem je bil zmeraj z domacimi gasi Ici in se danes se v kraj z veseljem vraea. Skupaj z leskovskimi gasilci bo prihodnje le­to slavil 70 - letnico delovanja GO.

Franc KOZEL: "Kat gasifec sem fahka vefikakrat pamagaf fjudem."

Osemintrideset let je bil poveljnik GO, pa vmes se stirinajst let pove­Ijnik gasilskega centra Videm, pobudnik za ustanovitev Prosve­tnega drustva v Leskovcu in 5e bi nasli kaksno dobro delo, ki ga je naredil za svoje Leskoveane. Od vsega zaeetka je s prijatelji delal v zelji za napredek drustva, pomagal pri gradnji gasilskega doma in nakupu gasilskih avtomobilov in opreme. Pri vsem nastetem je uspel, danes pa je tudi eastni predsednik GO Leksovec. Franc Kozel pa a gasilstvu pravi tako: «Nekdaj je bilo gasilstvo moj hobi, s katerim sem zaeel ie v mla­dih letih in me je poleg igranja v doma':i gledaliski skupini zelo veselilo. Spoznal sem, da Ie tako lahko pomagam Ijudem po humani poti in Ijudem ta porno': veliko pomeni. V gasil stvu sem nasel tudi nekaj perspektive, to me je navdu­sevalo vsa ta leta in tako bo ostalo tudi v prihodnje. Gasilstvu ostajam zapisan se naprej, rad pa bom pomagal mladim Ijudem v tej orga-n1ZaCIJI.«

TM

IZ KRAJA V KRAJ

Podlehnicani V Gasilski zvezi Videm TEZAVE LE S PROSTORI ZVEZE V VIDMU

Prvii" so se Ciani prostovoljnih gasilskih drustev zdruzeni v Gasilsko zvezo Videm na obi"nem zboru srei"ali 23. maja, ko so v svoje vrste po lanskoletnih nesoglasjih sprejeli tudi GO Podlehnik. Obi"nega zbora so se udelezili nekateri predstavniki sosednjih gasilskih zvez, Gasilske zveze Ormoz in Lenart, v Vidmu pa je bil tudi predsednik Gasilske zveze Siovenije Ernest Eori, ki je tistega dne obiskal tudi druzino v nesrei"i gasileev predlani preminulega Branka Kirbisa iz Trzea. Na prvem obenem zboru videmske gasilske zveze je predsednik Gasilske zveze Slovenije Eori gasi1ce seznanil s polozajem gasilske organizaeije v Sloveniji, 0 nedavni reorganizaeiji GO po obcinah, 0

pomenu izobrazevanja ter vzgoj e gasilskega kadra, pa tudi 0 pogajanjih z vlado 0 zagotavljanju sredstev za delovanje gasilske organizacije v drzavi. Eori je povedal, da je v Sioveniji ustanovljenih ze 25 novih gasilskih zvez, najve': na ptujskem in Ijubljanskem obmocju, da pa je nujno dobro sodelovanje gasi1cev z obcino in solo. Med drugim pa je Eori se poudaril , da mora gasilska organizacija ostati se naprej prostovoljna. »Po uspesno izveden em ustanovnem obcnem zboru 22. novembra lani je sledila prva naloga v konstituiranju organov gasilske zveze, nato pa se vse naloge v zvezi z registraeijo ter odpiranjem ziro racuna. Ob tem smo sodelovali z obCino Videm pri zagotavljanju materialnih pogojev, predvsem ureditvi prostora, nabav i in ventarja ter druge potrebne opreme za za':etek delovanja zveze,« je v uvodnem govoru povedal predsednik zveze mag. Janez Mere. Vodstvo zveze pa je v nekaj meseeih poskrbelo tudi za oblikovanje ustre2.llih aktov, uredili so pogodbo in anekse za lokalno gasilsko javno sluzbo, v sodelovanju z GZ Siovenije pa oblikovali ekonomat GZ Videm. Do danes so uredili tudi vse oblike poslovanja in sodelovallja z GZS, narejeni so programi del a in financni plani, slednji pa Ie s teolavo zagotavljajo potrebe pozarnega varstva. Mag. Mere je se omenil, da so urejena tudi zavarovanja Ijudi, opreme, objektov in vozil, sicer pa je zveza spremljala tudi deJa drustev in sodelovala pri izvajanju operativnih , preventivnih in drugih nalog. Vsa PGO so vkljuCili v sistem daljinskega alanniranja, kar je bistveni prispevek k poveeani operativnosti poZarnega varstva v obeini. To je bilo tudi skupno poroeilo 0 delu obenega zbora, predsedstva, poveljstva, organov in komisij. Uspesno delovanje gasilske zveze je pozdravil tudi zupan Franc Kirbis, ki se je najprej dotaknil tezav s prostori GZ, saj se zanje z GO Videm niso podpisali ustreznega sporazuma. Zupan je povedal , da v GO Videm nimajo posluha za ureditev prostorov zveze v gasilski zgradbi in tudi ne staba eivilne zascite, ole nekaj meseeev pa se zatika tudi pri ure­janju prostorov videmskih upokojeneev. Poudaril je, da se bo najve­rjetneje gasilska zveza morala seliti v prostore nove obeinske zgradbe, ceprav so precejsen del sredstev ze vlozili v ureditev pisarne v gasilskem domu. Ob koneu je izrazil upanje, da se bodo zadeve se lahko uredile in, da bodo videmski gasilci vsaj malo popustili in bo kmalu prislo do podpisa sporazumne pogodbe. Gasilska zveza je na prvem obcnem zboru podelila ludi priznanje Franeu Orobnicu iz GO Triee, odlikovanje pa predsedniku zveze mag. Janezu Mereu.

TM

IZ KRAJA Y KRAJ

DELO IN ZlVLJENJE V DRUSTVlH UPOKOJENCEV DU VlDEM: DruJtvo upokojencev VuJem steje 500 llanov, predsednik dniStva pa je Milorad PavloviC. ManjS; prostOT lmajo upokojellci no voljo v zgradbi gasilskega doma, vendar so bili neuspeSni v pogovorih ZlJ dodatne prostaTe in so vso zadevo ie predali odvetnici. Tam se bode upokojenci pogaja/i zn nove prostaTe, ki jill nujna potrebujejo. V juni)u so bili flO sreelJnju slovenskih upokojencev v Celju, 12. julija pa bode imeh v drustvu ludi svo} ohen; zhor. Potem se videmski upokojenci odpravljajo no regijsko sreeanje v Markovce, do konca leta pa jih l akajo se eJ10dnevni izleti po Siavelliji in nakupovanja po sosednjih driavah. DU DOLEN A: V juniju so bili dolenski upokojellci nn sreeanju slovenskih upokojencev 11 Celju. V drnsrvu je vkljucenih 195 llpokojencev iz cele KS Dofena, 110 sedeill KS pa imajo fudi svoj drustvelli prostor. Predsednik DU Do/ena je Jote Hebar. V letofnji program dela in nalog so vkljucili fudi enodnevne izlete po Sloveniji, saj se v juliju odprovljajo v Caldke toplice, v avgustu no Korofko, vmes pa se na kakSen nakllpovalni izlet v lujino. Novembra se bode dolenski upokojenci sreeali na ie tradicionalnem mal1inovanju, tja do 1I0vega leta po bode na domu obi'ikali balne in oSlarele l l£llle. DU PODLEHNIK- No obcnem zborn so se llani DU Podlehnik zbrali ie v aprilu, ko so sprejeli fWV de/ovni program, vanj pa vkljucili predvsem sreeanja in krajSa potovanja po Sioveniji. V jUlliju so bili na sreeanju upokojellcev v Celju, jllbja se odpravljajo po Koroski in v avgusllI nacrtujejo dvodnevni izlet v Rirn, prijave v dmstvu pa se zbirajo. V drustvo je vClanjenih 190 upokojeneev, vsak prvi torek v meseCll imajo redna sreeallja, svoj mali kotilek za drnienje pa so nasli v zgradbi, kjer je sedei. KS Podlehllik. Predsednik DU Podlehnik je Stanko Mere. DU LESKOVEC: Predsednik DU Leskovec je Mani" EmerSic z Belavska, ki skupaj Z oSlalfmi aktivnimi {Iani pripravlja redna sreeQllja domaCih upokojencev in krajJe izlete. V droStvo je vllalljellih /59 upokojencev, dobra polovica od teh je kmelkih upokojencev in tudi Ii si vsak I mesee vzamejo cas dntienja. Sedei DU je v gasi/skem domu) saj upokojenci dobro sodelujejo z gasilci, radi bi si I .fe letos uredili nove prostore v kleli doma. V ju/iju in avgustu se bodo odpravili na kakSen izlet, vmes pa IUdi na I regl}sko sreeanje upokojellcev v Markovcc.

Siovesnost svete birme V

zupniji sv. Vida Zakrament svete birmc .ic v zupniji sv. Vida ktas prcjclo 98 birmancev, ki so obiskaval i sedillO in 05mO leta verouk. Bil je to vesel trenulek za birmance, njihave starse in batre. Slovesno5t je po cnaj slih letih ponovno vodil ordinarij , mariborski skof dr. Franc Krambe .. ger.

FOlD: Langerhofc

1~

Izlet V Belo Krajino V ddevnem sobotnem jutru SOlO se zgodaj zj utraj odpravile v Belo krajino. Peljali smo se v smeri proti Novemu mestu in se najprej ustavi le v Metliki. V Metliki smo si ogledale1l1etliski grad in muzej v njem. Po koneanem ogledu smo se odpravile v Rodov ico na turistieno kmetijo Bajuk. V popoldanskih urah smo si ogledale se tri kmetije v okol ici AdleSicev, ki se ukvarjajo z razlienimi dopolni lnim i dejavnostmi in slcer: - izdelovanje dornaeega p latna in be lokrajnskih pi sanic, - pridelava in prede lava sadja - zganjekuha, - pride lava in predelava rnedu.

Na krnetijah so nas prijazno sprejeli in nam povedali veliko 0 dopolni lnih dejavnostih, s katerimi se ukvatjajo. Glavni vzrok, zakaj so se odoei!i za dopoln ilne dejavnosti na kmetijah, je bi! iskanje dodatnega vlra dohodka, saj j im osnovna dejavnost zaradi pogojev pridelovanja in vel ikosti kmetije ni dajala dovolj dohodka. Zakaj se za dopolnil ne dejavnosti ne odloeamo v nasih Halozah, so bile razprave nasih udelezenk strokovne eks kurzije na poti domov in spoznanja, da bomo v tej smeri morali vee razm isljat i in delati, saj im amo veliko pokazati turistom vendar ponudba manjka. Kako pritegniti goste v Leskovec tn JIm pokazati deleek starih haloskih obieajev, je tema razgovora v aktivu zena ze nekaj easa. Stem namenom smo v lanskem letu organi zirale t. kmeeki praznik v Leskovcu. Z namenom, da bi ohranjali kultumo in arhitekturno dediseino nasih vasi in imeli eim lepso oko li co domov, bomo letos ze drugie v sodelovanju s kmetij sko svetova lno sluzbo in obei no Videm izved le akcijo najlepse urejeni domovi v obeini Videm. Podelitev priznanj najlepse urejeni domovi bo na drugem kmeekem prazniku 16. avgusta v Leskovcu. Letos bomo na prireditvi poskusale predstaviti zen itvene obieaje v Halozah, na to temo bo povorka in kulinari ena razstava. V popoldanskem casu bodo tudi kmeeke igre med vasmi v obeini Videm in ku lturni program v sode lovanju z osnovno so lo Leskovec in mesan im pevskim zborom v Leskovcu. Vse, ki vas zanimajo obicaji in navade v haloskih krajih,vab ljeni na drugi kmeeki praznik v Leskovcu.

Ida VindiS - BelSak

SPORT, UUBITEUSKA DEJAVNOST I

Sportno drustvo Zg. Pristava Sportno drustvo Zg. Pristava kot uradno registrirano drustvo deluje tretje leto, prej pa je v kraju bila ustanovljena samo ekipa malega nogometa. Po dolgoletnih in tezkih mukah smo prisli do igrisca ter minimalnih pogojev za osnovno delovanje . Za to se moramo zahvaliti Vodnogospodarskemu podjetju Drava, ki nam Je dalo v upravljanje zemljisce, namenjeno igri scu. Ob Dravinji in ribniku v Zg. Pristavi je lokaeija resnieno dobra, tam sedaj razvijamo sportno - rekreacijski center, ceprav nas je strah visoke petletne vode. Komaj ustanovljeno sportno drustvo je bilo brez sirse pod pore v krajevni skupnosti ; veliko pomoc sta nam nudila Ie Folklomo drustvo Rozmarin in obcina Videm - odbor za druzbene dejavnosti , ki je tudi financno podprl nase programe. Tako kot pri vsakem drustvu nas je tudi v Zg. Pristavi nekaj zagnanih in aktivnih, ki smo po etapah zaeeli urejati igrisce, letos smo postavili leseno brunarico, uredili okolico, postavili stebre za gole in odbojko ter si priskrbel i osnovne sportne rekvizite. V neposredni blizini igrisea se nad ribnikom dviga hrib Grasak, kjer smo v zimskem casu uredili prelepo smueisce, ko pa je dovolj snega, tam obratuje tudi vlecnica. Do sedaj je bilo v smucisce, igrisce in urejanje okoliee vlozenih prcko 500 ur prostovoljnega dela in okrog 700 tisoe tolarjev. V drustvu nas je trenutno 30 clanov (iz Zg. Pristave, Dolene, Bolecke vasi in Apac) in ponavadi se najvec srecujemo ob koncu tedna, v poletnem casu pa pripravljamo se piknike in kopanje.

Nasa ekipa mal ega nogometa je v drugi medobcinski ligi.

Na fotografiji so /e nekateri;z nogometne ekipe: Darko Jeza, Bostian Petrovic, Robert Psenicnik, Tomi Sovec in David Fajfaric

Nas program do konea leta 1997: pripravili bomo dva sportna tumirja, temeljito se bomo pripravili na novo sportno sezono, radi bi razvili mnozicni sport po haloski transverzali , pripravili rekreaeijsko kolesarjenje, tek in smucarske prireditve za krajane, najvec ob koneih tedna, sportni dan za ucence OS Sela na smuciscu in pridobili se kaksnega novega clana v drustvo.

Predsednik SD: Bostjan Horvat

I USPESNI LESKOVSKI NOGOMET

V nedeljo, 8.6. 1997, je tudi NK Pogo Leskovec zokljllcillekmovonje v drllgi medobCinski nogomelni ligi MNZ PllIj zo sezono I 1996/97. Tekmovanje sma koncali na tretjem mestu, kar pameni za nas klub /ep uspeh in sma lahko na to ponosni v vodstvu kluba, sami igra/ci in tudi nase =vesta obCinstvo, ki nas je spremljalo v velikern srevilu na vseh tekmah. Lahko so zadovoljni ludi nasi spanzOlji, ki so s svojimi prispevki omogocili nase de/ovanje, ker brez denarja ludi kiub v nasem rangll tekmovanja ne more tekmovati. Velika zahvala pa gre ludi lastniku trgovine Leska, ki nam daje strellO nad glavo za naso opremo in uradne osebe na tekmah ter prenasa naSo prisotnost na svojem dvoriscu. To je velika pomoc k/ubu, ki pa jo nekateri vse premalo cenijo. Klub nima svojih prastorov niti za hrambo sportne opreme in orac!ja, nit; za sprejem delegafa in sadnikov ter pisanje pro/akola. Z zakljuckom lekmovanja pa ni konec aktivnosti v klubu. Prva na,§a na/ogaje pripraviti igrisce, da bo po minima/nih merilih ustrezalo tekrnovalnim predpisom. V kiub moramo privabiti tudi nove mlade igralce, sa) /ahko sarno stevilcna mocno mostvo, I ki ga mora v prvi vrsti pove;:;ovati skupni inferes za nogomelno igro, pri nasih pogojih dela pripelje do ieljenih uspehov. Ob skromnih casovnih moinostih vadbe na.~ih igralcev zaradi asebnih abveznosti velika pomeni, ce smo vsi v klubu "klapa". Nas klub pa ni adprf sarno za domace nagornetase arnpak so dohrodosli vsi mladi iz sosednjih krajev, ki jih zanima igranje I nogometa in sprejemajo do/aeena pravi/a delovanja kluba. I V poletnem casll bomo organizirali kaHen turnir, da .'Ie ,fporfna akfivnosl v klubu ne prekine, lldeleiili pa .'Ie homo fudi turnirjev pri nasih sportnih prijate/jih Nazadnje pa ostaia nasa velika felja in na/oga ureditev /astnih prostorov v okviru I gradnje telovadmce k OS Leskovec, ee bo do gradnje PrIs/o, all pa urejanje /asfmh proslOrOl~ kar pa bo od vseh v klubu terJalo vebko voye, pofrpe=!Jlvostl In vztrajnosti glede na nase orgamzacljske m sevedajinancne mo=nostl

Bons E., ---- ~-~ --_..-./

=

SPORT, UUBITEUSKA DEJAVNOST 17 1

Predstavljamo plesalko Matejo Krajnc z Vidma ))Zame je pIes najveeje veselje«

Sele enajst let ji je, pa s svojim plesaleem Miljanom Nojieem ze posega po najvisjih mestih na plesnih tekmovanjih doma in v tujini. To jc cnajstletna Mateja Krajnc z Vidma, ki je pleSe od sestega leta naprej. Zaeela je v plcsnem vrteu, starsi so jo potem vpisali v pravo plesno solo, v PK Tango je zamenjala dva plesalea, novembra lani pa je v PK Mambo spoznala se enega plesalea - Miljana Nojica in potem so z rednimi vajami, novimi vzpodbudami, prisli tudi odlicni rezultati na tekmovanjih. Zadnji, verjetno najdragocenejsi rezultat za Matejo in Miljana je prvo mesto na dnavnem tekmovanju v katcgoriji pionirjev in v plesnih krogih ju imajo ze za najperspektivnejsi plesni par v Sioveniji.

Videmcanka Mateja KRAlNC

Mateja je letos Z odlienim uspehorn koneala cetrti razred na OS Videm, saj sama pravi , da ji sola kljub vsakodnevnim treningom sploh ne dela tdav. Pies ji pom~ni velika in odkar se spomni, je rada plesala, ko paje bila se cisto majhna, joje ueil plesati njen starej si brat Boris. Prvih plesnih korakov se je naueila v plesnem vrtcu, pravi trenerji plesa pa so ji dali veliko vee znanja 0 latinskoameriskih (LA) in standardnih plesih. Mateja je dejala, da bi se telOko od loeila med tistimi plesi , ki jih z Miljanom najraje odpleseta, zagotovo pa sta med njimi anglesk i valeek in tango. Kdaj pa kdaj se med vajo ludi spreta, pa potem to hitro popravita z dobrim plesom. Od novega leta, ko sta prvie zaplesala, pa do junija letos sta v Sioveniji in tudi v tujini dosegla ze toliko dobrih uvrstitev, da bi jih bilo v nekaj stavkih telOko povedati. Skoraj eisto za konee letosnje plesne sezone, pa sta postala tudi drzavna prvaka med pionirji. »Ples je zame najveeje veselje, ze lo rada plesem, ni se tezko vsak dan odpraviti na treninge in verjetno bom

plesala tako dolgo, dokler bom 5 plesaleem dosegala dobre uvrstitve. Na vsakem tumirju zame navijajo tudi starsi; mama poskrbi za frizuro, make up in obleko, ati pa se za kaj drugega. Ko zbiramo obleke, sem zmeraj za roza barvo ali tango rdeco, ta pa mi je se posebej pri sreu. Poleg plesa tudi rada prepevam v zboru, ucim se igrati na sintesajzer in poenem se veliko drugih reci kot osnovnosolka,« je povedal Mateja, ko smo jo obiskali. V ANGLIJI SO JU OPAZILl TUm SODNIKI Njeni trenerji so Franjo Kozar, Metod Peklar in 80rut Zuran. S plesaleem Miljanom je ze bi la na gostovanjih po Avstriji, Angliji in ltaliji, na drzavnem prvenstvu v LA sta dosegla 2. mesto, v LA in standardnih plesih sta bila prva, na tekmovanju Avstrija open pray tako prva. Na najvecjem plesnem turnirju na svetu v angleskem Blackpoolu so jima sodniki za angleski valcek prisodili 3. mesto, za dunajskega pa eetrto, domov po sta se vmila kot najuspesnejsi slovenski plesni par.

Plesni par: Miljan Nojie in Mateja Krajnc

In kaj za Matejo in Miljana pravi Metod Peklar, njun trener in direktor PK Mambo: »Prepricali smo se ze, da sta Mateja in Miljan najperspektivnejsi par v Siovenij i in njuni rezullati so plod velikega odrekanja in vsakodnevnih treningov. Kljub temu, da skupaj pleseta sal110 nekaj meseeev, .ie pri njiju opaziti neverjetni napredek in odlicne rezultate. Kljub mladosti izrazata zelo ve liko energije in osebnega karakterja, skratka sta dober plesni par.«

TM

•

18

Zdravi parklji - boljiie pocutje iivali - viiija proizvodnja Ob "postevanj" dejstva, do so bolezni okon!,in (parkljev) taka) za plodnostnimi mott/jami oz. ja/avos/ja in vne!)i vimena (mastitisi) no tretjcm mestu najpogostejSih bolezni v inlenzivni reji molznic, je nQ mestu, do spregovorimo nekaj 0 tem vedno aktualnem problemu v vsaki eredi. Ko iival zacne sepali, najprej pomislimo, do je s/opi/a no kakiien oster predmet. Toda /li vedno tako. Veliko je dejav/likov, ki vplivajo na trdnost /lajtdega dela parklja, to je roievinastega levlja, ki pod saba varuje mehka park/jeva tkiva, vezi, kite in kosti. Spremembe no parklJevi rozevini po so vzrok iiepanja ka,. v 80 do 95"%. Med najpomembnej.5e dejavnike, ki vplivajo no nostanek bo/ezni park/jev iitejemo: prenaseljenost hleva, tesna in kratka slojisCG, pomanjkljivo gibanje, neustrezen noslil, neravno ali prevec gladko slojiSce, zaos/ajanje gllojnice no slOjisCih, zadnje case pa se vedno bolj poudarja neuravnotezeno krmljenje (preseiek energetsko bogate krme ali pa beljakovin ter neustrezno razmerje med posameznimi minera/i). Ne smemo zanemariti tudi dednosfi, sa) velja, da obo/evajo hcere krav, ki imajo redna probleme s park/ji, tudi do trikrat pogosteje, kat lisle, katerih malere nisa nikoli imele problemov z parklji.

Bolezni parkljev imajo velik vpliv na proizvodnjo i ivali. Vsaka boleCina vpliva na potu/je tivoli ill izcrpava organizem in vpliva na zniiano odpomost. Sepava iival je man) jdea, kar neposredno vpliv(l no proizvodnjo mleka in primst. Proizvodnja mleka je lahko kar za eno petino manjsa kat pri zdravih iiva/ih. Intenzivnost pajotve pri sepavi kravi je manjsa (vee je tihih poja/ev), za uspesllo obrejitev pa je potrebno vee osemenitev (doba m ed dvema telitvama je podaljsana). Veliko vee je poskodb vimena in

Pust je

NASVETI, PISMA BRALCEV I

seskov pri kravah, ki tei ko vstajajo in legajo. Veliko vee je vne/I} vimena, sa) so kUee, ki povzrocajo vnelja kaie in parkljev, skupne tistim v vimenu. Z redna in skrbno prevenlivno korekcijo park/jev lahko v veeini primerov se dovolj' zgodaj odknjemo zacelne spremembe na parkljih. Le Ie lahko ob pomoci velerinarja pozdravimo Itilro in z majhnimi stroIki. o tem, kdaj opravili prevenlivno korekcijo parkljev, ni jasnih navodil. Velerinarji najveckral priporocamo rejeem prevenlivno korekcijo 2-krat leino, tn sieer pred spom/adanskim izgonom na paso in po jesenskem vhlevljenju. lesenska koreketja .'Ie priporoca predvsem. zaradi pl1prave iivali na zimski cas, ki ga bodo prebile v hlevll. Naloga korekclje je ohranili ali zagoloviti enakomemo razporeditev telesne teie med oba park/ja na eni okoncini. Pri tem si veterinarji hkrati prizadevamo, da timbolj ohranimo varovalno ftmkcijo parklja. V kolikor so iivali celo lelO v hlevu, je nadvse pomembna ludi higiena. Stem pa ne sm el110 misliti Ie na higieno v mo/ziIcu ali pri molii, ampak ludi na higieno na stajiseih ali pa lcialnih boksih. Zanemarjeni hlevi so pogosto pravi rezelVarji kuinih klic, ki nema/okrat pogojujejo nastanek bolezni park/jev. Vse to pripelje do lIgotovitve, da je potrebno bolezni parkljev oz. sepanje sproti rdevati, se pomembnejse pa je i ivalim zagOlovili pogoje, ki omogocajo pravilno in zdravo rasl roienega dela parklja. Za rdevallje vseh problemov pri vasih iivalih smo vam v nasi veterinarski ambu/anli vedno na voljo. Zdrave i ivali - to je skupen cilj taka vas rejeev, kat nas veterinarjev.

Kriianec Franc, dr. vet. med.

• za naml Za vse, ki .'ipostujemo, cellimo in vrednotimo "PUSTA" kot dediscino, obiea}, izroCilo in navada, je mimo eden najvee}ih in hkrali najleijih praznikov oz. casov v lelU. Za vse lias je pust prazllik, cas veselja, cas norosti. Sedaj ko je za lIami, obujamo spomine, .'ie smejemo in se ie veselimo in pripravljamo no dmgega. Naredit; pa moramo sprehod skozi mil/uti pust. Skupil/a oracev in pokarjev iz Podlelmika orgallizirano sodeluje na PllIjskem kamevalu ie od I. 1967. Za nami je IOrej ie 30 leI prehojene poti po prujskih ulicah ill drugih mestih ill drillvah No pa, da ne bi kdo frlislil, da prej lIismo obstajali, mommo povedati, da se toenega zacetka ne spomillja vee nihce - od nekdaj ie so ob pustu hodili od hiIe do hise po vasi. OraCi smo za "debelo repo, sreeo pri ILisi, na dvoriIi, v stali, 1/a poli in v gorici, pll za zdravje gospodarjev in vseh pri hisi". Za flas obsLO} se morama zahvaliti predvsem nasim dabrim halo.fkim gospodarjem, kateri nas ie od nekdaj pricakujejo pred svojo hi.i:o, nas sprejmejo in obdarijo po stari navadi (dajo klobase, jajca, krofe in dellar). Tislim, ki pa vrala pred lIami zapro, naj povemo, da vredllost daru ni pomemblla, pomembell in vredell je Ie stisk roke, lepe besede in ielje. Zal nam je, da ne moremo obiskati vseh domaCi}. Vsem gospodarjem, ki so lias eakali zamall, se oraCi iskreno opravieujemo. Se ellkrat hvala vsem gospodarjem, kakor tudi gos/illcem v nasen kraju, ter gostiscema Ribic in Perlllnilleek ler dmgim iz Plllja. Vsem ielimo, da se ponovllo sreeamo dmgo leLO ill Je vrs[o lloslednjih. PUSI se je kOlleal in prieakovali sma /lapovedano oddajo na TV SLO KURENTO VANJE 97. Vsi smo prieakovali deicke lIastopov posameznih skupill, videli in poslt/sali pa smo Ie enourno reklamo dveh skupin. v.'ie as/ale skupine, ki niso bile predslavljene, kljub temu, da ie leta ill leta pomagajo lls/Varjali karneval, bomo iivele naprej, sa} imamo dovol} dobrih Ijudi, ki pozl/aja korel/ine pusta, ga spo.ftujejo in cenijo, fudi brez pnkazovan}a na TV. Lepo in pray bi bilo, ko bi komentarje imeli moillosl dajati slari clan; . veterani, katen so s [em iiveli celih 60 ali vee leI. SposlOvanja vreden je komenlar g. Sibile iz Trzca, ki je javllo izrekel besede "pa sem malo poraso". Tako se je pac reklo ill delalo. To iivi pn nas se vedno - za sreea. Pa se nam mlloga leta - veliko ''fasenkov'' velerallom in gospodmjem, Vam ielijo ORACI, POKARfl in KORANTI iz Podlelznika.

Predsednik Folklomega druiit.va Podlehnik Z ialko Gajsek

ZA RAZVEDRILO

Nagradna krizanka Spostovani bralci in ljubitelji krizank! V drugi letosnji stevilka obcinskega glasi la Nas glas smo za vas pripra­viii novo nagradno krizanko. Tokrat vas prosimo, da nam posljete celo izrezano kr izanko z resitvami polj, ki morajo biti pravilno izp isa­na. Zraven morate seveda pripisati se vas tocen naslov, kajti Ie tako Yam bomo lahko poslali nagrado, ki si jo boste lahko prisluzili z malo srece v zrebanju. Nagrade so znova

" mikavne in splaca se potruditi. Vse pravilne resitve nam lahko do konca mesecajulija posljete na naslov:

U redniStvo glasila N AS GLAS Videm pri Ptuju 42

2284 Videm pri Ptuju s pripisom »KRIZANKA«

Znova pa smo dobili nekaj resitev krizanke iz pomladne stevilke glasi­la in, kot smo obljubili , bomo tri srecne izzrebance tudi nagradili. [n kdo so nagrajenci: 1. nagrado - polletno narocnino na

revijo Veritas prejme: Elizabeta Krajnc, Sturmovec 18c 2284 Videm pri Ptuju

/" 2. nagrado - Zbirko pregovorov in misli 0 vinu, avtorice Natase Vodusek preJll1e: Marija Svensek, Triec 250, 2284 Videm pri Ptuju

3. nagrado - knj igo pa prejme: Vesna Sodec, Pobrezje 2IB, 2284 Videm pri Ptuju

Vsem nagrajencem iskrene cestitke, vsem drugim pa veliko srece pri rese­vanju tokratne nagradne krizanke.

~ ( - ~

.

AJI!)

~~ "'''~" ~~ ;~~ -

NAS a1V~1 V

· NOTRANJI ' IIWSTEA (ANDREJ)

i '~i'

! :: · "ALEC -, · ,,~,~~, : """

WO PAL.EC

IME M\

W~SO : S\I£OCR

~

VIlTANJE , "

: " ESlO , ,~,

v Resevalec Naslov:

,

~

~ I '"'00'

m;' ~ =

SESTAVll I~~~ AA~

Ko,~oc

-wi" o'"~,~

.;;~;, .,,,",;-

'.:';,';'

,,:'~;',

"!SlOt",,, RISBA v

HIN Ol.OlUli

~

,~~~~~ , , "'~

GRENKA ,OC

~~;,'g

~". PAED

OVEF<JE

'~:,,~~ tN POUl P€l.AVCA ~"UOE~L.A

Resitev nagradne kriianke iz prejsnje stevilke:

. .. . ------ ---------- -_ . . _----

.ME IN

RJ~YO · GOroNI ~-. PR"M£~ ,~.

~,~ OWN srEJ~ tTAL

'"' IiElNIK

~~~~~

~;';'::

1",=:' , ~

~ SREOOO

'"~

""

":''"~~?"

~ :g:~~

=~

I 'I;;::;' I "","N.'

~= ,~~"

< I ,;::::;::;~ !IIOI'S"-I N.o..JDAWSA

' '''-'"- ~8<0\

I "::,,:~ ,,~ "" PIRINEJ POl OlOI(.O.

I,,,::'.':',, :::~

Vodoravno: SARM, KLOR, RIGA, VIDEM, ZRCALO, PRAH, JR, PRESOJA, IVAN VESEL, VALENTINA, K, ZIRAFA, DEKA, LX,BRIN, CE,LlLlT,IRI,AVE,ASLAN,KAMUFLAZA, ELASTIKAR. Ges/o: NAS GLAS V VSAKO VAS

IZDAJATELJ: obeina Videm, Videm pri Pwju 42,2284 Videm pri Pwju, tel./fax 062/764 120 • GLA VNJ IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko • TEHNICNI UREDNJK: Ivan ViJjcnjak • LEKTOR: France Planreu • OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o" Ruprova 8, 220-1 Afik/avi na Dravskem po/ju '* STROKOVNI SODELA Vel : Anron Kovacec, Anroll Ro.5kar, Ivan Gig/ar, Naca.5a Zagoranski ,. iVa osnovi mncnja urada v/adc za informiranjc R8 §c. 23/90~541/96~12.'ic za g/asi/o p/acujc 5% promcmi dal'ck '* G/asilo iVA,'; GLA8je vpisano v cvidcnco javnih gJasi/, kijo vodi urad vJadc za informiranjc R8, pod zaporedno .5ccvi/ko 1332" GJasi/o jc brczp/acno '* lzhaja v nakJadi 2.300 izvodov.

I:

II I I:

II I

I

I I:

I

•

-. ' '. ~ :' ' - . - - .' . - - - - -

. . -

Grb in zastava kot simbola Obcine Videm

Grb OBCINE VIDEM

Obcina Videm je uradno dobila svoj grb in zastavo v februarju, ko je obcisnki svet sprejel ustrezen odlok za uporabo obeh simbolov. Nova simbola sta stalni oznaki obcine Videm, simbolizirata pa jo kot lokalno skupnost. Grb obcine Videm je upodobljen na sCitu poznogotskega stila in razdeljen na tri polja, obCinska zastava pa je zelene barve, sredinski beli del pa nosi osrednji obCinski simbol - zeleni leseni most. Obcina Videm si je za osrednji znak izbrala most, ki povezuje naselja in obcane, v obCini pajihje po zadnjem stetju postavljenih kar 71.

Grb SCit grba je razdeljen na tri polja in zadnje pokriva dno sCita. Na modrini prvega polja raste zlati iitni klas, obdan s po enim zrelim iitnim klasom, na zlatu drugega polja pa leii vinska trta; navzgor raste zelen vinski list, navzdol rdec vinski grozd s petnajstimi jagodami. V srebru tretjega polja raste iz valovite modrine v dnu sCita zelen leseni most z dvema pokoncnima opornikoma. Zlati trak, ki ga nosi sCit na svojih zunanjih robovih, lahko sluii Ie kot okras grba. Grb se ie uporablja na peeatu, iigu in je oznaka na vseh uradnih dokumentih obCine in KS, visi pa tudi na stenah uradnih obCinskih prostorov. V prihodnje bodo grb uporabili tudi na tablah, ki oznacujejo obmocje obCine, na priznanjih, na obCinskih prireditvah, na vabifih, cestitkah, vizitkah in se kje.

Zastava Tri barvna polja sestavljajo zastavo obCine Videm, od katerih sta prvo in tretje zelene barve, srednje polje pa je bela in nosi na svoji sredini glavni atribut obcinskega grba - zelen lesen most. Zastava se izobesa ob drzavnih, obCinskih in krajevnih praznikih, ob pomembnejsih prireditvah v obcini in ima svoje stalno mesto na poslopju obcine, v sejni sobi in v porocni dvorani.

* Table ze vabijo na Italosko vinsko turisticno cesto V juniju se zakljueuje prva faza projekta Vinsko turisticne ceste Haloze, skupnega projekta haloskih obein Zavrc, Gorisnica, Majsperk in Videm. Po vseh obeinah so ze postavljene prve table in kaZipoti, v videmski obCini pa so v zadnjem junijskem tednu postavili kar stiri velike table in sicer v Podlehniku, Doleni , Vidmu in Leskovcu. Janez Cafuta, leto~nji vodja projektnega sveta iz na~e obCine, je povedal, da s postavitvijo tabel vinska turisticna cesta tudi ze vabi med haloske grice. Kmalu bode lahko ponudili tudi prvo zlozenko z vso gostinsko in turisticno ponudbo v Haloiah z zemljevidom, potem pa se bode lotili se bolj podrobne naloge, ko bodo do prihodnjega leta pripravili tudi katalog VTC II . Videmska obcina turistom in obiskovalcem VTC ze lahko nekaj ponudi, je dejal Cafuta, domacini pa se bode se potrudili in s casom ponudili se veliko vee. Sicer pa ze Haloze same vsakemu obiskovalcu lahko ponudijo gostoljubje in prelepo pokrajino. Lepo ste povabljeni na VTC Haloz, vse informacije pa boste nasli v zlozenki, ki yam bo odjulija naprej na voljo na sedeZih stirih haloskih obcin.

" Zastava OBCINE VIDEM