Click here to load reader

Kakovost inženirjev je temelj gradnje

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Kakovost inženirjev je temelj gradnje

VODJA PROJEKTA: UPRAVNE ENOTE NISO PRISTOJNE PRESOJATI O PREVLADUJOI STROKI
Aktualno
Kakovost inenirjev je temelj gradnje.
KDO LAHKO IZDELA GEOTEHNINI DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE?
ZBORNIEN “DA” UVEDBI DIGITALIZACIJE V GRAJENO OKOLJE, A S POMISLEKI
BARBARA BUKVI – LANICA IZS – NOMINIRANKA ZA INENIRKO LETA 2019
LETNIK 22, ŠT. 92 / DECEMBER 2019 GLASILO INÎENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE
IZS.NOVO GLASILO INENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE
Letnik 22, ‰t. 92, DECEMBER 2019
Izhaja: 4 ‰tevilke letno. Naklada te ‰tevilke:
9.700 izvodov. Uredni‰tvo: InÏenirska
zbornica Slovenije, Jar‰ka cesta 10/b,
1000 Ljubljana. Elektronska po‰ta uredni‰tva:
[email protected] Internet: http://www.izs.si.
·KRABA FLIS. Tehniãni urednik: MatjaÏ
GRILC. Strokovni svet glasila IZS.NOVO:
mag. ârtomir REMEC, Andrej POGANIK,
dr. Bojan PAHOR, Matej KOVAâIâ, dr. Îeljko
VUKELIå, Mitja LENASSI, mag. Vinko VOLANJK.
Korekture: Petra KAVâIâ.
Izvod glasila IZS.NOVO je za ãlane InÏenirske
zbornice Slovenije brezplaãen. Copyright ©
ISSN 2232-6308
NA NASLOVNICI
Str.
UVODNIK
AKTUALNO
4 Vodja projekta: upravne enote niso pristojne presojati o prevladujoi stroki
5 Udeleenci v procesu graditve objektov in zakonodaja
6 Integracija ali tiranija vešin – je res, da mora ena od strok pri projektiranju stavb vedno prevladovati?
ZAKONODAJA IN PREDPISI
7 Predlog pravilnika o gradbiših je neskladen z veljavno gradbeno zakonodajo
8 Kdo lahko izdela geotehnini del projektne dokumentacije?
9 Zbornien “da” akcijskemu nartu, a pred sprejetjem odpraviti pomisleke
PROJEKTI
11 IZS prienja z vodenjem projektnih nateajev
12 Z uspešnim javnim nastopom bomo bolj opaene, med sabo se tudi bolj povezujmo
14 Barbara Bukvi – naša lanica – nominiranka za inenirko leta 2019
16 Maja Golubovi, diplomirana inenirka gradbeništva, nominiranka za inenirko leta 2018
17 Gradbenica na kolesu
REPORTAE
OBVESTILA
19 MSE je izdaja prironik Oznaevanje instalacijskih in distribucijskih energetskih kablov
19 Obvezni narti v procesu projektiranja za vse vrste objektov
URADNI LIST IZS
19 V uradnem listu RS objavljene spremembe štirih aktov IZS
19 Sklepi 46. skupšine IZS
20 Letni program poklicnega usposabljanja pooblašenih inenirjev za 2020
2 IZS.NOVO/ Letnik 22, ‰t. 92/ DECEMBER 2019Kazalo
3
Z akljuuje se še eno gradbeno uspe- šno leto, v katerem smo imeli vsi strokovno in poslovno kompetentni
lani naše zbornice dovolj dela in upam tudi temu primerno plailo. Seveda je bilo tudi veliko dodatnih obremenitev z uvajanjem nove gradbene in zbornine zakonodaje, ki je prinesla mnogo dobrodošlih sprememb, pa tudi nekaj problemov, ki smo jih sku- paj aktivno reševali. Tako smo konno do- akali mnenje ministra za javno upravo, da upravne enote v postopku dovoljevanja niso pristojne presojati o prevladujoi stro- ki, za katero je skupšina IZS predhodno e sprejela sklep, da se mora v celoti uma- kniti iz Gradbenega zakona. Prav tako smo v sodelovanju z GZS – ZGIGM na MOP poslali usklajene pripombe glede nadzor- nih inenirjev in vodij del. Kakor koli pa menim, da bi morali dobiti lani zbornice, ki so v preteklosti opravili strokovni izpit za odgovorno vodenje del, tudi v primeru, da so doslej inenirske izkušnje pridobivali kot odgovorni nadzorniki in odgovorni vodje del, monost, da z dopolnilnim strokov- nim izpitom, v katerem izkaejo znanje iz projektiranja, v doloenem roku pridobijo status pooblašenega inenirja.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo kljub številnim nalogam, vezanim na novo zakonodajo, uspeli organizirati še en iz- jemno uspešen mednarodni dogodek – Svetovni gradbeni forum 2019 – Odporna gradnja stavb in infrastrukture, ki se ga je udeleilo ve kot 800 udeleencev iz 51 drav. Vse teme, od klimatskih sprememb in obnovljivih virov energije, do obvladova- nja tveganja naravnih nesre in bolj uin- kovitega upravljanja stavb in infrastruktu- re, so obravnavale trajnostne razvojne cilje
Zdruenih narodov, za katere je gradbeni- štvo z ve kot 50% celotno porabo energije in materialov gotovo pravi naslov. Hkrati so potekale tudi številne aktivnosti za med- narodno priznanje Svetovnega inenirske- ga dneva, ki ga bomo skupaj praznovali vsako leto od 4. marca 2020 dalje. Tako bo tudi naša zbornica na ta dan organizirala Slovenski inenirski dan, ki bo ob prvi iz- vedbi namenjen integralnemu vodenju pro- jektov in vkljuevanju vseh strok v proces graditve.
V letu 2020 pa nas aka še veliko dela pri uveljavljanju stroke in reda v naših vrstah. Verjamem, da nam bosta pri tem v pomo tudi strokovni nadzor in obvezno izobraevanje, ki zahtevata sicer nekaj do- datnih naporov strokovnih slub, komisij in vseh lanov zbornice, vendar le tako lahko dolgorono zagotovimo višje poklicne stan- darde, ki jih od nas priakujejo naroniki in druba.
Veseli me tudi, da je bila mlada gradbena inenirka Barbara Bukvi iz uglednega in- enirskega biroja nominirana za Inenirko leta 2019. Verjamem, da bo v izboru med 10 inenirkami iz razlinih gospodarskih panog uspešno zastopala pooblašene ine- nirke in tudi inenirje, ki poleg zagotavlja- nja visokih strokovnih norm šitimo tudi javni interes v naši drubi.
Cenjeni lani, dovolite mi, da vam in vašim druinam ob koncu inenirsko zelo aktivnega leta zaelim vesele boine in no- voletne praznike ter veliko sree, zdravja in uspeha v prihajajoem letu 2020.
mag. rtomir Remec, predsednik Inenirske zbornice Slovenije
SPOŠTOVANI LANI ZBORNICE,
Uvodnik
VODJA PROJEKTA: UPRAVNE ENOTE NISO PRISTOJNE PRESOJATI O PREVLADUJOI STROKI mag. Barbara ŠKRABA FLIS, univ.dipl.in.grad. Generalna sekretarka IZS
P rizadevanja za rešitev problematike pooblašenih inenirjev kot vodij projektov za stavbe so (konno) ob-
rodila sadove. V odgovoru na poslansko vprašanje poslanca in pooblašenega ine- nirja mag. Andreja Rajha, SAB, je minister za javno upravo Rudi Medved povedal, da Gradbeni zakon uradniku ne nalaga, da bi vsebinsko presojal o tem, kdo je vodja pro- jekta oziroma ali je ta iz prevladujoe stroke, da vodjo projekta doloi projektant in dalje, da prevladujoa stroka pri posameznem objektu v Gradbenem zakonu ni definirana. S tem je potrdil stališe IZS.
Povezali smo se s poslancem mag. Andre- jem Rajhom, pooblašenim inenirjem, ki je 18. 11. 2019 na 13. redni seji Dravnega zbora ministru za javno upravo Rudiju Med- vedu postavil poslansko vprašanje. Vprašal ga je, ali so upravne enote glede na vsebino 43. lena Gradbenega zakona (GZ), ki doloa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, pri- stojne preverjati ali je projektant za izdelavo projektne dokumentacije doloil pooblaše- nega arhitekta ali pooblašenega inenirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladu- je, ali je njihova naloga zgolj preveriti, ali je pooblašeni arhitekt ali pooblašeni inenir vpisan v imenik pri pooblašeni zbornici?
ODGOVOR MINISTRA
Minister Rudi Medved je odgovoril: • da je MOP res izdalo pojasnilo, ki bi se
ga dalo razumeti, kot da morajo upravni organi pri vprašanjih ustreznosti vodje projekta odloati vsebinsko, torej katera je tista stroka, ki je pri projektiranju za sam objekt kljuna, vendar je od ura- dnika zelo teko zahtevati, da bi lahko vsebinsko odloal o tem, katera stroka je prevladujoa pri posameznem projektu;
• da je glede na 43. len GZ zelo jasno, da mora biti dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja podpisana s strani projektanta in vodje projekta, ki je bil v asu izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice ter da je njen sestavni del njuna podpisana izjava,
• da uradniku zakon ne nalaga vsebinske presoje o tem, kdo je vodja projekta in da mora o tem, katera je prevladujoa stroka, presoditi projektant, kar potrdi s svojim podpisom na projektu. V zakljuku svojega odgovora je minister
napovedal sestanek predstavnikov uprav- nih enot in Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da ne bi prihajalo do napanih tolmaenj navodil MOP. Ministra Medveda
Vprašanje poslanca mag. Andreja Rajha in odgovor ministra Rudija Medveda najdete na:
https://parlamentarni.rtvslo.si/arhiv/redne- seje-drzavnega-zbora/174652295 (od 1 ure 25 minut in 35 sekund dalje)
smo obsvetili, da bi pri tem radi sodelovali in ga zaprosili, da nas vkljui v razpravo.
POZIV IZS UPRAVNIM ENOTAM
Z odgovorom ministra Rudija Medveda smo seznanili vse upravne enote in MOP. Upravne enote smo pozvali, da z nezakoni- to prakso nemudoma prenehajo.
Na naš poziv se je odzvala upravna enota Kamnik, ki pravi, da na njihovi upravni enoti e doslej niso zahtevali zamenjave vodje projekta in niso zavraali zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja, e je bil kot vodja projekta za stavbo doloen pooblaše- ni inenir.
V odgovoru je upravna enota Kamnik tudi demantirala izjavo predsednika ZAPS, ki trdi, da so upravne enote deset let napa- no razumele gradbeno zakonodajo, ko so dopušale, da so vodje projektov za stav- be lahko tudi gradbeni inenirji. Upravna enota Kamnik temu oporeka, saj tako stari zakon ZGO-1, kot tudi novi GZ razume na- tanko tako, kot ga razumemo na IZS.
POZIV UPRAVNE ENOTE ZBORNICAMA
V zakljuku odgovora je zapisan tudi poziv zbornicama IZS in ZAPS, naj se v korist vseh udeleencev pri graditvi objek- tov skupaj z MOP im prej uskladita glede spornih vprašanj, zbornici pa naj usklajeno pripravita pravila stroke.
Pojasnjujemo, da smo se z ZAPS in MOP glede vodenja projektov e vekrat poizku- sili uskladiti, vendar stališ ni bilo mogoe zbliati. ZAPS in MOP (na MOP so sogovor- niki arhitekti in pravniki) vztrajata pri tem, da se za veino stavb dopusti vodenje pro- jekta izkljuno pooblašenim arhitektom, IZS pa se s tem ne strinja, saj menimo, da lahko vse projekte vodijo tako pooblašeni arhitekti, kot tudi pooblašeni inenirji, o emer ob odobritvi investitorja odloi pro- jektant, ki prevzame posel. IZS torej šiti e pridobljene pravice svojih lanov in pri tem ne izkljuuje nikogar.
Zvezek 0 Pravil stroke je IZS skupaj z ZAPS uskladila in poslala MOP v potrditev e februarja 2019, vendar od takrat ni od MOP prejela ne potrditve, ne pripomb. Na oktobrskem sestanku nam je MOP obljubil, da se po tej temi sestanemo na posebnem sestanku v zaetku novembra. November je skoraj mimo, vabila na sestanek navkljub urgencam še vedno ni. Za zastoje pri pripra- vi Pravil stroke torej ni mogoe kriviti IZS in ZAPS.
4 IZS.NOVO/ Letnik 22, ‰t. 92/ DECEMBER 2019Aktualno
Poslanec mag. Andrej RAJH Minister za javno upravo Rudi MEDVED
Gradbeni zakon
Ivan LEBAN, univ.dipl.in.el. Vodja projektne skupine za zakonodajo
J e vodja projekta pri gradnji arhitekt ali gradbeni inenir? Nisem ne ar- hitekt niti gradbeni inenir, pa pa
inenir elektrotehnike, ki se je dolga dese- tletja ukvarjal s projektiranjem in bil vodja projekta (takrat še odgovorni vodja projek- ta) na vrsti zahtevnih objektov.
Menim, da je popolnoma nesmiselna ob- širna polemika na temo, kdo je (po stroki) lahko vodja projekta (vodja projektiranja). Pri projektu morajo sodelovati vedno skoraj vse stroke, vodja projekta pa je tisti, ki ima znanja, vešine in reference, da to nalogo opravlja. Potrebno je sodelovanje in ne vzvi- šeno razpravljanje, kdo je v svoji stroki tako nadvladujo, da pozna še veino strokovne- ga znanja drugih strok. Posebno danes, z uvajanjem BIM (Building Information Mo- deling) tehnologije projektiranja, je to tako.
Kje pa je izvirni greh vsega tega? Prav go- tovo (namerno ali nenamerno) v nedoreeni slabo zasnovani zakonodaji, ki se prepogosto in nepotrebno menja tako v terminologiji, zahtevah, procedurah. Tako sploh ni udno, da celo nekaj piscev v asopisni polemiki sploh ne loi pojmov “gradnja” in “graditev”, “vodja gradnje”, “vodja projekta” in še kaj.
Gradbeni zakon (GZ) v svojem 12.lenu zapiše: “vodja projekta koordinira izdelavo projektne dokumentacije in jo potrdi”. To je jasno in bistveno in opredeljuje naloge in cilje dela vodje projekta. Dodatni stavek “projektant mora za vodenje izdelave pro- jektne dokumentacije doloiti pooblašene- ga arhitekta ali pooblašenega inenirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevla- duje” sam po sebi prav vzpodbuja nesoglas- ja, pa ne samo med arhitekti in inenirji, ampak tudi med inenirji raznih strok in tudi med arhitekti raznih usmeritev. Nikjer namre ni doloeno, kdaj kakšna stroka prevladuje, saj se to prevladovanje lahko bi- stveno menja tudi po fazah gradnje. Vodja projekta mora dejansko poznati objekt, nje- gova bistvena naloga pa je koordiniranje projektiranja, torej poznavanje tehnologije projektiranja, tudi BIM, vodstvenih vešin in znanja, poznavanje investicijskega pro- cesa in ne nazadnje je to oseba, ki mu pro- jektant (pravna ali fizina oseba) zaupa to vlogo in se s tem strinja tudi investitor.
Naj tukaj omenim, da imajo v tuji- ni (Zdrueno kraljestvo Velike Britanije, ZDA, Italija) za vodjo projekta posebne specialistine podiplomske študije (Design
manager), kot osnova pa je zahtevana ar- hitektura ali inenirstvo. Znanje vodje pro- jekta je v Sloveniji zelo šibko; pridobiva se le s prakso in nekaj malega s seminarjih za strokovne izpite.
V polemiki smo brali tudi to, da doloilo ni nekaj novega, saj da je bilo vkljueno tudi v bivši Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Ur.l. RS št. 110/02) in smo tako deset let kršili zakon. V ozadju tega nepotrebnega preprievanja pa je pozabljeno nekaj bi- stvenega. Prejšnji zakon in Pravilnik o po- drobni vsebini projektne dokumentacije je imel odgovornega vodjo projekta, ki je bil odgovoren tudi za izdelavo vodilne mape (v kateri so bili zdrueni vsi osnovni podatki o objektu in ni bila vezana na eno stroko), za posamezne stroke pa so v nartih odgovarja- li odgovorni projektanti. GZ je ukinil pojem “odgovorni projektant” in ga nadomestil s posplošenim “pooblašenim inenirjem”, ki se nikjer ne pojavlja kot odgovorni za izde- lek ali za rešitev doloene stroke. GZ pozna le vodjo projekta (VP), kateremu so dali vse kompetence in oblast, ki je najvekrat niti ni sposoben izvajati. Tako VP sam doloa, kate- re “pooblašene inenirje” bo vkljuil v pro- ces projektiranja. Glede na nekatere izjave v prispevkih se kae, da jih sploh ne potrebuje (saj je vseznalec!). Tudi novejša praksa kae na to! Menim, da je popolnoma zgrešena definicija in zahteva novega “vodilnega nar- ta”, ki je poleg nepotrebno zahtevnih obraz- cev (predvsem za gradbeno dovoljenje za objekte z vplivi na okolje) vsebinsko vezan tudi na “vodilno stroko”. To pomeni, da smo vse (tudi strokovne rešitve drugih strok) dali v roke vodji projekta. Vodilni nart, bolje bi bilo “skupni nart”, mora biti neodvisen od ene stroke, mora podati osnovne podatke in vpogled v projekt kot celoto, saj v procesu integriranega projektiranja drugae sploh ni mogoe. Kaj tak sedanji “vodilni nart” (po- vezan z eno stroko) sploh dela v projektu za izvedbo?
V GZ in pripadajoih podzakonskih aktih je še vrsta podobnih nesmislov. Podobna nestrinjanja so pri nadzornikih in vodjih del. Tam je cela zmeda, saj se ne priznava, da so stroke danes tako specializirane, da ne more en sam vodja nadzora ali vodja del, strokovno in z odgovornostjo pokriti celo- tne gradnje. al so ukinjeni potrebni pojmi “vodja posameznih del” in “vodje nadzora po strokah”. lanki kaejo tudi na slabo
definirano razliko med “vodjem del” in “vodjo gradnje”. Tudi nov predlog Pravilni- ka o ureditvi gradbiš potrjuje te nesmisle.
Takih zadev je v GZ še ve. Omenim le še eno: zmedo glede pojma “projektna dokumentacija” (v GZ je zelo ohlapno opredeljena), eprav je v slovenskem in evropskem standardu SIST EN 16310 zelo dobro in natanno definirana. V tej obliki smo jo v preteklosti dobro poznali in jo z manjšimi odstopanji pozna ves svet. V novi zakonodaji zakonodajalec vztraja, da ga zanimajo samo deli dokumentacije, ki so pomembni za upravne postopke. Zato je tudi izdal “Pravilnik o podrobnejši vse- bini dokumentacije in obrazcih povezanih z graditvijo objektov” (Pravilnik), kjer e v naslovu ni pojma “projektna dokumenta- cija”. Ta pojem je neupravieno prisvojen pozneje v samem Pravilniku, eprav gre le za povzetke “projektne dokumentacije” ali njeno delno uporabo. Tako je povzroena zmeda, ki v relacijah Naronik – Projektant ni tako nedolna. Nekaj tega smo poskuša- li popraviti z zakonsko doloenimi Pravili stroke (izdelata ZAPS in IZS skupaj po 10. odstavku 29. lena GZ), s katerimi je Mini- strstvo za okolje in prostor seznanjeno e od februarja, a jih še ni odobrilo.
Tako so prepiri in zmede ter negodova- nja nad rešitvami povzroile to, da smo e pozabili, zakaj se je sploh izdelala nova zakonodaja. Namen je bil skrajšanje in po- enostavitev postopkov. Praksa (tudi nesmi- selno spreminjanje “soglasij” v “mnenja”), pa nedoreen in le na papirju izboljšan “integralni” in “zdrueni postopek” kaejo, da tega cilja ne bomo in ga ni lahko dose- i. Samo asovno prelaganje obveznosti (iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja na projekt za izvedbo) samega problema ne bo rešilo, saj je projektiranje proces, ki zahteva vse faze in lahko kaj iz- pustimo samo na nedopusten raun stroke.
Zato je rešitev veine aktualnih izzivov v temeljiti prevetritvi gradbene regulative in ponovnem uvajanju nekaterih dobrih re- šitev, ki jih je poznala stara zakonodaja.
5IZS.NOVO/ Letnik 22, ‰t. 92/ DECEMBER 2019
Ivan LEBAN
Gradbeni zakon
INTEGRACIJA ALI TIRANIJA VEŠIN – JE RES, DA MORA ENA OD STROK PRI PROJEKTIRANJU STAVB VEDNO PREVLADOVATI?
Mitja LENASSI, univ.dipl.in.str. Predsednik upravnega odbora Matine sekcije strojnih inenirjev
K atera stroka pri projektiranju stavb prevladuje in kdo je posledino vodja projekta, sta vprašanji, s katerima se
v letu 2019 ne bi smeli ukvarjati, ker je grad- bena panoga v zadnjih desetih letih na tem podroju doivela velikanske spremembe. Te so, izhajajo iz veine prebranega v me- dijih in na medmreni strani Ministrstva za okolje in prostor (MOP), oitno obšle veino slovenskih arhitektov in inenirjev, tako v praksi, kot tudi v zakonodaji. Glede slednje- ga si je mogoe drugae razloiti odgovor Vlade RS na vprašanje enega od poslancev v avgustu 2019, da nov Gradbeni zakon (GZ) glede vodje projekta in prevladujoe stroke ni prinesel vsebinskih sprememb v primer- javi z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) iz 2008, kot tako, da pri projektiranju v vsem tem asu sprememb ni bilo oziroma te Slove- nije niso dosegle? Zato v Sloveniji tudi danes pri projektiranju ena od strok nujno prevla- duje, in sicer je pri stavbah to arhitektura.
Vendar so se zgodile velikanske spremem- be ravno pri graditvi stavb, ne nujno tudi drugih objektov. Pred ve kot petnajstimi leti se je pojavila zelena in/ali trajnostna gra- dnja, temu je sledilo tovrstno certificiranje, pri katerem je enega od kljunih dejavnikov ocenjevanja predstavljala im nija vrednost potrebne energije za obiajno delovanje stavbe, poleg tega tudi vkljuitev im vejega delea obnovljive energije. Ob tem je bila za doseganje energijskih in ostalih trajnostnih ciljev izpostavljena nujnost uporabe nae- la integralnega projektiranja, opredeljenega kot pristop, ki izpostavlja povezanost in komunikacijo med razlinimi strokovnjaki in deleniki, podira meje med strokami in zavraa postopek linearnega projektiranja, ki sicer pogosto privede do neuinkovitih rešitev. Še posebej, ker je soasno tudi ugo- tovljeno, da se kompleksnost projektiranja stavb poveuje eksponentno.
Vezano na projektiranje stavb je Lynn G. Bellenger e leta 2010 ob nastopu svoje funk- cije predsednice zdruenja American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditio- ning Engineers – ASHRAE izpostavila: “Naj- veji izziv nam predstavlja uvajanje inte- griranega projektiranja v vsakdanjo prakso.
Tradicionalni pristop, pri katerem arhitekt zasnuje obliko stavbe, jo umesti v prostor in doloi njen ovoj, nato pa risbe posreduje strojnim in elektro inenirjem, da bi ti izde- lali svoje narte, je zaporeden pristop, ki za- mudi mnogotere prilonosti za optimizacijo performanc stavbe, sicer omogoene s pristo- pom vzajemnega sodelovanja skozi celotno fazo projektiranja. Za uveljavitev spremembe postopka projektiranja bo potreben kulturni premik v gradbeni panogi, ta je nujen, e elimo dosei cilj neto ni-energijske stavbe.”
Evropska komisija je oitno dogajanju sledila, ali najmanj delovala vzporedno in pripravila prenovo Direktive o energijskih performancah stavb – EPBD, ki je bila istega leta 2010 tudi sprejeta. V njej je kot skupni cilj drav lanic sprejela, da bodo vse nove stavbe, dane v uporabo od zaetka 2019, kar velja za stavbe v lasti in uporabi javnega sektorja, oziroma od zaetka 2021, kar velja za vse ostale stavbe, skoraj ni-energijske (sNE). Postavljen cilj oziroma zahteva je bila vkljuena v slovenski Energetski zakon leta 2014. Od sredine leta 2012 do konca leta 2014 je v okviru programa Inteligentna energija za Evropo (IEE) potekal s strani Evropske komisije podprt projekt MaTriD, ki predstavlja okrajšavo za prevod “Trna preobrazba v smeri skoraj ni-energijskih stavb z razširjeno uporabo integralnega energijskega projektiranja”. Rezultat tega projekta je tudi izdana smernica.
Smernica med velikanskimi ovirami za dosego cilja sNES prepoznava “Skills tyran- ny”, tiranijo vešin, obrazloeno na primeru posameznikov, ki se namesto sodelovanja z vsemi udeleenci v iskanju celovitih re- šitev zateejo v neproen poloaj znotraj svojih strokovnih podroij. Lahko pomeni izpostavljeno kaj drugega kot opozorilo pred nevarnostjo “stroke, ki prevladuje”? In opo- zorilo pred e vnaprej izreenim stavkom: “Arhitektura tega ne prenese”.
Z namenom doseganja uinkovitega uskla- jevanja znotraj projektne skupine smernica dopuša imenovanje “Design Process Facili- tator”, povezovalca postopka projektiranja. Ista za takšen primer priporoa, da ima pove- zovalec z naronikom od projektantov loeno pogodbo. S tem je zagotovljeno uinkovito usklajevanje in vodenje postopka integral- nega projektiranja, hkrati tudi izogibanje in reševanje razlinih teav glede postavljenih ciljev/interesov. Se zdi predstavljeno glede predlaganega povezovalca projektne skupine skladno z zapisanim za vodjo projekta v GZ za primer projektiranja (sNE) stavb?
Za integralno projektiranje na splošno velja, da projektna skupina odloitve spre- jema soglasno. Pomeni, vsi njeni lani delijo odgovornost za sprejete odloitve, pri emer doprinos vsakega od njih predstavlja njegovo strokovno podroje. Pri takšnem pristopu
vodenje projektne skupine vsakokrat prevza- me strokovnjak, ki je odgovoren za strokovno podroje v obravnavi, sicer isti prispeva ob obravnavi drugih strokovnih podroij znanje iz svojega zornega kota. Pri tem je morebitno imenovan povezovalec lahko zelo dragocen, saj je njegova naloga zagotavljanje sprejema- nja soglasnih odloitev in poudarjanje kom- promisnih rešitev, ki upoštevajo utemeljene pomisleke posameznih strok. Zato tudi velja, da morajo povezovalci razpolagati z zelo vi- sokim tehninim razumevanjem skupnega delovanja posameznih stavbnih sistemov, pri emer znajo izkoristiti tudi strokovno znanje posameznih lanov projektne skupine. Upo- rabo naela integralnega projektiranja v 29. lenu zahteva tudi GZ.
Kljub temu MOP glede projektiranja in njegovega vodenja pojasnjuje: “Pri stavbah je nart arhitekture najvekrat glavni nart, saj se šele na njegovi podlagi izdelujejo tudi drugi narti.” In še: “Ker je vloga vodje projekta tudi vsebinska koordinacija med posameznimi pooblašenimi inenirji in arhitekti, mora biti vodja projekta iz tiste stroke, ki je pri usklajevanju med posame- znimi projektnimi zahtevami tudi vsebinsko najbolj poklicana, da se odloa o prioritetah posameznih rešitev.”
Integralno projektiranje v pojasnilu MOP ni niti omenjeno, prav tako ne gradnja sNES. Izpostavljen je tradicionalen linearen pristop projektiranja in poklicanost vodje projekta za odloanje o prioritetah. To sicer lahko velja za druge objekte razen novih stavb, ki morajo oziroma bodo morale biti vse samo še skoraj ni-energijske. Pri projek- tiranju transformatorske postaje dejansko prevladuje elektro stroka, pri projektiranju osrednje kotlovnice daljinskega ogrevanja strojna stroka, pri projektiranju samo še (sNE) stavb, glede na vse predstavljeno, ne bi smela prevladovati nobena!
Zato bi veljalo v noveli Gradbenega zako- na (GZ) v 12. lenu takoj ustrezno preobli- kovati 3. odstavek 12. lena, in sicer tako, da pri projektiranju stavb upošteva integralno naelo.
6 IZS.NOVO/ Letnik 22, ‰t. 92/ DECEMBER 2019
Mitja LENASSI
PREDLOG PRAVILNIKA O GRADBIŠIH JE NESKLADEN Z VELJAVNO GRADBENO ZAKONODAJO
mag. Vinko VOLANJK, univ.dipl.in.el. Predsednik UO MSE
S sprejetjem nove gradbene zakonodaje novembra leta 2017 zakonodajalec ni pripravil in sprejel prenove nekaterih
z gradnjo povezanih podzakonskih aktov. Stroka e dve leti opozarja na neskladje obstojeega Pravilnika o gradbiših z ve- ljavnimi predpisi, saj v praksi e prihaja do razlinih tolmaenj med udeleenci gradnje. Predlog prenovljenega Pravilnika o gradbi- ših je bil v javni razpravi januarja letos. Od takrat se ni zgodilo še ni bistvenega. IZS je na predlog podala številne pripombe.
Tudi predlog spremenjenega pravilnika (in vsebine gradbenega dnevnika) ne odpra- vlja neskladij
Ob branju predloga spremenjenega pra- vilnika se nekako poraja vtis, da pisci pra- vilnika še niso bili aktivno udeleeni v pro- cesu gradnje oz. da ne poznajo dogajanj na gradbišu. Poleg tega aktualni osnutek ne upošteva doloil Zakona o arhitekturni in inenirski dejavnosti (ZAID) (ki opredeljuje strokovne pristojnosti) in dejstva, da so pri nartovanju in na gradbišu udeleeni stro- kovnjaki razlinih strok.
Predlog pravilnika ne sledi zapisom v gradbeni zakonodaji, ki predvideva uredi- tev nadzora na enak nain kot projektira- nje: nadzor nad deli po strokah v okviru do- deljenih pristojnosti (ki ga izvajajo PI/NI/ PA) in koordinacijska vloga vodje nadzora.
Pomanjkljivost pravilnika je tudi v dej- stvu, da ne obravnava oziroma podaja re- šitev za primer ve izvajalcev in enega vodilnega izvajalca, ki doloi Vodjo gradnje (Gradbeni zakon je prepoznal in definiral Vodjo gradnje kot bistvenega udeleenca). Dejstvo je, da v procesu gradnje obiajno ne nastopata samo en nadzornik in samo en iz- vajalec. Oba ne moreta in ne smeta imeti le po ene odgovorne osebe, ki naj pokrije vse stroke, saj je to v nasprotju z ZAID. Dalje, pravilnik ne daje odgovorov za razline oblike sodelovanja izvajalcev, ki jih omogo- a zakonodaja o javnem naroanju.
KAJ DOLOA ZAKON O ARHITEKTURNI
IN INENIRSKI DEJAVNOSTI (ZAID)
Potrebno je spoštovati zakonsko opre- delitev (ZAID), da posamezen strokovnjak ne mora izvajati nalog iz stroke, za katero nima kompetenc ali ni pooblašen.
Nespoštovanje omenjenega dejstva je sedaj preneseno v osnutek Pravilnika, kar je nedopustno!
NA GRADBIŠU SO UDELEENE IN
SODELUJEJO RAZLINE STROKE Z
KAKOVOSTEN OBJEKT
Pravilnik v predlagani vsebini ne razume nespornih dejstev: udeleenih je ve strok, strokovnjak (vodja del, posamezen nadzor- nik) nima strokovnih kompetenc in poobla- stil za razline stroke.
Na gradbišu torej nastopa ve vodij del (za vsako stroko) in ve nadzornikov (za vsako stroko). Pravilnik o gradbiših in osnutek gradbenega dnevnika v sedanji vsebini ne prepoznavata tega dejstva.
Ker nikjer ni podane zahteve (kar naspro- tuje namenu sprejetja ZAID), da se morajo evidentirati tudi vodje del vseh udeleenih strok in nadzorniki vseh udeleenih strok, to pomeni, da uradno na gradbišu ne bo nikjer evidentirano, kdo nastopa v procesu gradnje. Pravilnik v sedanji vsebini ustvarja koruptivno okolje in okolje, ki podpira krši- tev zakonskih doloil.
POMANJKANJE SPLOŠNIH NAPOTKOV
ZA RAZUMEVANJE PRAVILNIKA
Glede na sedanjo vsebino pravilnika in gradbenega dnevnika se postavlja še ve vprašanj, kdo, kaj in kdaj podpisuje: • Gradbeni zakon v 14. lenu zahteva do-
loitev vodilnega izvajalca in imenovanje vodje gradnje. Gradbeni dnevnik ne pre- poznava vodje gradnje. Tudi ni podano navodilo, da v primeru enega samega Izvajalca – vodilnega izvajalca – ta doloi vodje del posameznih strok (kar bi bilo strokovno smiselno in usklajeno z ZAID) in vodjo gradnje.
• Sklenitev loenih pogodb s po strokah razlinimi izvajalci: Kako kreirati grad- bene dnevnike in dokazilo o zanesljivosti objekta, kdo jih potrjuje? Kdo je vodja del ali nadzornik, e se lahko dela izvaja- jo in potrjujejo samo v okviru dodeljenih pooblastil? e spomnimo, vse gradbene dnevnike po sedanji verziji predloga pra- vilnika potrdi samo vodja nadzora, kar je v nasprotju z doloili ZAID. Kje so torej nadzorniki ostalih strok?
• Kaj pa, e investitor sklene ve loenih pogodb z razlinimi nadzorniki (podje- tji)? Kdo bo vodja nadzora? Iz katere stroke? Kje bodo evidentirani udeleeni strokovnjaki oz. nadzorniki vseh strok?
KAJ ŠE MANJKA V PREDLOGU
PRAVILNIKA
Iz pravilnika je nedopustno (namerno?) izloena obvezna dokumentacija, ki mora biti ves as na gradbišu. Omenjena do- kumentacija je obvezna za proces gradnje, kakor tudi za nadzor s strani pristojnih inšpekcijskih slub.
Nesprejemljivo je, da v primeru, e in- vestitor izvaja gradnjo sam (samograditelj- stvo), ni potrebno na gradbišni tabli evi- dentirati podatka o vodji del. Kaj pa, e gre za gradnjo za namen kasnejše prodaje?
Nedopustno so izloene nekatere zah- teve za izvajalca za vpise v gradbeni dnev- nik: npr. vpis ugotovljenih nepravilnosti ali napak, opis nastanka in vpis ravnanja z gradbenimi odpadki.
Osnutek pravilnika ve ne podaja doloil o namenu in sestavi Knjige obraunskih izmer. Nedopustno bi bilo, da se omenjeni dokument opredeljuje loeno in da ga opre- deljujejo npr. Pravila stroke.
MNENJE
Nerazumljivo je e dejstvo, da Ministr- stvo za okolje in prostor ni sprejelo spre- membe Pravilnika o gradbiših soasno z izdajo nove gradbene zakonodaje. Nedopu- stno je, da se ni potrudilo in ga prenovilo vsaj v zakonskem roku, ki si ga je zapisalo v zakon in ga je potrdil Dravni zbor RS. Od sprejetja zakona je minilo e ve kot dve leti, zato je ravnodušnost ministrstva še toliko bolj oitna.
Še manj pa je razumljivo, da ministrstvo pri prenovi pravilnika ne spoštuje doloil zakonodaje, ki jo je pripravilo samo, in da s svojim ravnanjem omogoa kršitve, zaradi katerih celo ne bo mogoe izvajati nadzora s strani inšpekcijskih slub ali pristojnih zbornic (IZS, ZAPS).
Ali lahko z ozirom na dosedanje izkušnje s pripravo gradbene zakonodaje in pravilni- kov e kar ugibamo, da pri konni vsebini prenovljenega pravilnika opozorila stroke (zbornic) ne bodo upoštevana? Upajmo, da bo tokrat drugae.
7IZS.NOVO/ Letnik 22, ‰t. 92/ DECEMBER 2019Zakonodaja in predpisi
Gradbeni zakon in Zakon o arhitekturni in inenirski dejavnosti
KDO LAHKO IZDELA GEOTEHNINI DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE?
prof. dr. Janko LOGAR, univ.dipl.in.grad. Predsednik izpitne komisije za strokovne izpite s podroja gradbene stroke
G eotehnini elaborat? Geološko ge- otehnino poroilo? Geotehnini projekt? e glede naslova ni eno-
tnega mnenja, eprav bi se verjetno strinja- li, da je naslov še najmanj pomemben, e je le vsebina prava. Naslov pa lahko postane pomemben, e se uveljavijo splošna pravila kot recimo “Elaborat lahko izdela kdorko- li”. Pravo vprašanje je torej: “Kdo lahko izdela geotehnini del projektne dokumen- tacije?”
S tem smo se v postopku priprave nove gradbene zakonodaje precej ukvarjali, saj predhodna zakonodaja in praksa nista bili skladni z Evrokodi, ki na eni strani pred- stavljajo dobro evropsko prakso, na drugi pa so s Pravilnikom o mehanski odpornosti in stabilnosti v Sloveniji tudi obvezni za uporabo. Evrokodi so tu jasni, saj zahtevajo (glej toko 1.3 Evrokoda 1997-1), da: • podatke, potrebne za projektiranje, zbira,
zapisuje in interpretira ustrezno usposo- bljeno osebje;
• konstrukcije projektira ustrezno usposo- bljeno in izkušeno osebje;
• med osebjem, ki je vkljueno v prido- bivanje podatkov, projektiranje in iz- vedbo, obstajata ustrezna povezava in komunikacija;
• morata te predpostavke upoštevati tako projektant kot naronik. Prevedeno v slovenski pravni red je treba
“ustrezno usposobljeno in izkušeno osebje”
razumeti kot “pooblašeni inenir”. Zakon o arhitekturni in inenirski dejavnosti (ZAID) v svojem 4. lenu doloa dejavnosti, ki jih opravlja pooblašeni inenir in med njimi najdemo izdelavo nartov geotehni- nih konstrukcij in geološko geomehanske analize temeljnih tal, geotehnologijo, izko- pe in podgradnjo za podzemne objekte, e se omejimo na podroje geotehnike. De- javnost na podroju poklicnih nalog poo- blašenih inenirjev pa lahko opravljajo le pravni subjekti, ki izpolnjujejo pogoje iz 14. lena ZAID.
Skupina geologov, geotehnologov in ge- otehnikov, ki je pripravljala geotehnina poglavja Pravil stroke, ki podrobneje do- loajo nain izdelave projektne dokume- natcije (10. odstavek 29. lena Gradbenega zakona), ki al še niso sprejeta, je zahtevo zapisala še bolj jasno: “Narte s podroja geotehnike lahko izdelujejo pooblašeni inenirji s podroja gradbeništva in poo- blašeni inenirji s podroja geotehnologije in rudarstva geološke, gradbene, geoteh- nološke in rudarske stroke.” Poimenovali smo jih torej “narte”, ki jih skladno z Evrokodi praviloma sestavljata dva dela: (i) Poroilo o preiskavah tal in (ii) Geotehnini nart. V prvem je teiše na pridobivanju, dokumentiranju in interpretaciji podatkov o sestavi in lastnostih tal, v drugem pa na zasnovi in raunskih analizah geotehninih elementov gradbenih konstrukcij.
Najbr ni treba utemeljevati, da je geoteh- nino projektiranje (izdelava geotehninega narta) delo pooblašenega inenirja. Zakaj pa menim, da je tudi za pridobivanje in interpretiranje podatkov o tleh potreben po- oblašeni inenir? Iz prakse dobro vem, da se podatki o mehanskih lastnostih tal iz ge- otehninega poroila prepogosto nekritino uporabljajo v raunskih analizah konstruk- cij. To pomeni, da so vsi gradbeni objekti v segmentu temeljenja in geotehninih kon- strukcij lahko samo toliko zanesljivi in me- hansko odporni, kolikor so dobro pridoblje- ni in interpretirani podatki o mehanskih la- stnostih tal. Tudi pri pridobivanju podatkov o tleh, njihovi interpretaciji in posredovanju teh podatkov projektantom gre predvsem za vprašanje poznavanja celotnega poteka (geotehninega) projektiranja in za razume- vanje odgovornosti v procesu projektiranja. V procesu projektiranja se od pooblašene- ga inenirja priakuje celovito razumevanje pojma odgovornost in pomembnosti vseh podatkov. Še vedno se dogaja, da naletimo na geološko-geotehnina poroila, ki jih ni zdelal pooblašeni inenir. Trdim, da to ni skladno z zakonodajo. Ker je Gradbeni zakon vendarle zaostril pojem odgovornosti, je v tem primeru odgovornost prevzel tisti, ki je na podlagi kakorkoli e pridobljenih podatkov o tleh izdelal projekt objekta, torej pooblašeni arhitekt ali pooblašeni inenir. Je to lahko rešitev? Je prav, da so pri grad- benem projektiranju v segmentu, ki klju- no vpliva na izpolnjevanje prve bistvene zahteve (mehanska odpornost in stabilnost objekta), udeleeni posamezniki, ki niso pooblašeni inenirji in torej nikakor ne od- govarjajo za kakovost svojih storitev?
V prostoru in asu, ko je glavno merilo najnija cena, ko je zakonodajalec iz proce- sa projektiranja odstranil varovalko revizije projektne dokumentacije, je morda vendar- le dobro vekrat na glas povedati ali zapisa- ti, da je gradbeništvo industrija unikatnih izdelkov. Vsak objekt se v neponovljivih okolišinah dela samo enkrat, naroniki in javnost upravieno priakujejo, da bo gradnja v vseh pogledih uspešna. In prav pri pogojih temeljenja se vsak objekt goto- vo razlikuje od vseh ostalih. Pretiravam? Spomnim se primera projekta štirih enakih enodruinskih hiš na (na videz) homogenih mehkih tleh, ki so bile vse grajene na eni skupni parceli. Tri stavbe se obnašajo spre- jemljivo, ena od štirih se nagiba in povzroa lastniku teave.
Priakujem, da bodo podzakonski akti v kratkem uredili to podroje in pritrdili, da je pomemben del stabilnosti in mehan- ske odpornosti kot prve bistvene zahteve odvisen od odgovornega dela geotehninih projektantov in tistih, ki preiskujejo znail- nosti tal.
8 IZS.NOVO/ Letnik 22, ‰t. 92/ DECEMBER 2019
Akcijski nart uvedbe digitalizacije na podroju grajenega okolja v Republiki Sloveniji
ZBORNIEN “DA” AKCIJSKEMU NARTU, A PRED SPREJETJEM ODPRAVITI POMISLEKE
Ivan LEBAN, univ.dipl.in.el. Vodja projektne skupine za zakonodajo
in
Dejan PREBIL, univ. dipl. in. grad. Svetovalec za sistemsko zakonodajo in inenirstvo
M inistrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je Vladi RS v potrditev predloilo gradivo z na-
slovom Akcijski nart uvedbe digitalizacije na podroju grajenega okolja v Republiki Sloveniji (Akcijski nart), ki so ga pripra- vili strokovnjaki pod okriljem Slovenske- ga zdruenja za informacijsko modeliranje gradenj (Zdruenje siBIM). Za mnenje o ustreznosti predlaganih rešitev so zaprosili tudi IZS. Poleg tega je za stališe zbornice do uvedbe BIM, s poudarkom na uvedbi BIM do 2023, zaprosilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ker bo Akcij- ski nart pomenil pomembno spremembo dostopa do storitev projektiranja javnih objektov oziroma objektov, ki se financi- rajo iz javnih sredstev. Na IZS smo izvedli anketo med lani; rezultati so predstavljeni v nadaljevanju. Stališe IZS, ki je predsta- vljeno v tem prispevku, je bilo izoblikova- no v okviru dela projektne skupine IZS za zakonodajo, v kateri sodelujejo predstavni- ki vseh matinih sekcij.
O nastajanju Akcijskega narta smo v naši reviji e pisali. Predstavlja obseen dokument, katerega cilj je postopno uvesti uporabo novega poslovnega modela sistema BIM v vseh segmentih izvedbe grajenega okolja, vkljuiti delenike in zagotoviti so- delovanje, ki bo omogoalo uporabo sistema BIM na ravni drave. Kljuni cilj digitaliza- cije procesov, kot ga navaja predlagatelj na- rta MGRT, je zagotoviti vejo transparen- tnost in sledljivost pri nartovanju, izvedbi gradnje in upravljanju objektov, ter vejo uinkovitost, konkurennost in tehnološko razvitost. Kot posredni uinek digitalizacije procesov in uvajanje BIM-a se izkazuje tudi zmanjšanje tveganja in dvig kakovosti ine- nirskih storitev. S pripravo in izvedbo Akcij- skega narta uvedbe digitalizacije na podro- ju grajenega okolja v Republiki Sloveniji naj bi bil doseen ve kot 10 % prihranek sredstev za investicije (znianje stroškov gradnje za 15%, zmanjšanje asovnih izgub za 15-20%, zmanjšanje dodatnih del za 15- 25%), kjer bo uporabljen sistem BIM.
Predlog Akcijskega narta je obravnavala zbornina projektna skupina za zakono- dajo. V pisnem mnenju, ki je bilo poslano MGRT, je zapisala, da podpira im prejšnje sprejetje Akcijskega narta, ki pa bi ga bilo potrebno še dopolniti z upoštevanjem in razrešitvijo naslednjih pomislekov: • Posebej je treba poudariti pomembno
vlogo uporabe BIM sistema v celotni i- vljenjski dobi objekta. V Akcijskem nar- tu naj se posveti pozornost in sredstva v finannem planu tudi potrebi po izobra- evanju naronikov, še posebej ministr- stev in obin. Javni naroniki veinoma še ne poznajo, kaj je BIM in kaj prinaša, zato je potrebno temu tudi v Akcijskem nartu posvetiti posebno pozornost.
• Od tega, katere monosti BIM bo na- ronik uporabljal, bo odvisna tudi cena projektiranja, na kar bi bilo dobro opo- zoriti. e javni naroniki ne bodo znali prepoznati in izkoristiti prednosti takega pristopa, je smiselnost uvedbe vprašljiva.
• Treba bo kadrovsko in finanno okrepiti upravne enote in naronike, da bodo sistem BIM znali izkoristiti v primernem obsegu.
• Javne naronike bo treba oskrbeti z ustre- znimi programskimi orodji in jih usposo- biti za njihovo uporabo.
• Upravne organe, ki izdajajo gradbena do- voljenja ter gradbeno inšpekcijo bo treba oskrbeti z ustreznimi programskimi orodji, opremo in znanjem za ravnanje s projektno dokumentacijo, izdelano z uporabo BIM.
Ste e usposobljeni za uporabo BIMa? 92 odgovorov
Ste se pripravljeni usposobiti
oz. pripravljeni opremiti in
Ali menite, da bo prišlo do segregacije
na objekte in projektante, ki bodo
uporabili BIM in tiste, ki te tehnologije
ne bodo potrebovali in uporabljali? 92 odgovorov
Ali podpirate obvezno uvedbo BIM
za javne investicije z letom 2023? 288 odgovorov
Ali ocenjujete, da bo to
prevladujo ali celo izkljuen nain
projektiranja v prihodnosti? 92 odgovorov
da
Standardizacija
dr. Branko ZADNIK, univ.dipl.in.grad. Predstavnik IZS v strokovnem svetu SIST za splošno podroje
S lovenski inštitut za standardizacijo (SIST) se pripravlja na sprejetje stra- tegije svojega razvoja do leta 2030.
Glede na to, da smo inenirji osnovni nosil- ci prenosa standardizacije v vsakodnevno ivljenje je bila IZS zaprošena, da v sklopu pripravljalnih aktivnosti poda svoje videnje o bodoi vlogi SIST.
Analizo današnjega stanja in priako- vanja, ki jih ima IZS do SIST je pripravila skupina, ki danes s strani IZS tesno sodelu- je pri delu SIST v sestavi: Ivan Leban, lan SS elektrotehnika SIST, dr. Branko Zadnik, lan SS SPL SIST, Janez Balanti, kandidat za lana upravnega odbora SIST in Dejan Prebil, svetovalec za zakonodajo na zbor- nici. Zakljuke dela skupine je obravnaval upravni odbor IZS (UO IZS) in jih v celoti potrdil kot sledi:
ANALIZA DANAŠNJEGA STANJA
• SIST je primerno organiziran ter opravlja svoje poslanstvo v skladu z zakonodajo in svojim statutom.
• Delo posameznih ekspertov v delovnih organih SIST je volontersko in finanno ne obremenjuje SIST.
• Za svoje delo v SIST se lani delovnih skupin na posameznih projektih formal- no odrekajo avtorskim pravicam na do- kumentih, ki so jih soustvarjali v sklopu svojih angamajev v SIST.
• lani delovnih skupin SIST morajo za svojo uporabo kupiti standard, ki so ga soustvarjali na SIST, pod enakimi pogoji kot katera koli druga oseba.
• Povezovanje dravnih upravnih organov (ministrstev v funkciji zakonodajalcev) in SIST je slabo.
• SIST polnopravno sodeluje z nosilci stan- dardizacije v mednarodnem prostoru, in sicer:
• na evropskem nivoju – EU standardi (EN) – s CEN – Evropski komite za stan- dardizacijo, CENELEC – Evropski komi- te za standardizacijo v elektrotehniki in ETSI – Evropski inštitut za telekomunika- cijske standarde,
• na globalnem nivoju v IEC – mednarodna elektrotehniška komisija, ISO – medna- rodna organizacija za standardizacijo in ITU – mednarodna telekomunikacijska zveza.
• V praksi se pogreša spremljavo razvo- ja standardizacije s podroja azijskih drav, ki postajajo edalje monejši par- tner na EU trgu (Japonska, Juna Koreja, Kitajska).
• Dosedanja Strategija delovanja SIST iz- haja iz slovenske zakonodaje in pred- videva predvsem vzdrevanje in stalno izboljševanje sistema nacionalne standar- dizacije v skladu z zahtevami mednaro- dne in evropske standardizacije. Z njo se zagotavlja slovenskemu gospodarstvu kakovostno podporo, ki zagotavlja vklju- itev slovenske industrije, potrošnikov in drave v evropski in globalni sistem standardizacije.
• SIST financira svojo dejavnost v višini cca 2/3 iz proraunskih sredstev in cca 1/3 iz prodaje na trgu. Letni prihodki so v višini okoli 1,5 milijona evrov in so nekaj nad stroški. Izkazuje se pozitivno poslovanje.
• Intervencije s strani stroke (tudi pred- stavnikov IZS v organih SIST) za brez- plaen dostop do zakonsko obveznih standardov so bile do sedaj neuspešne, celo na nivoju opisanem v drugi do etrti alineji zgoraj.
PREDLOGI ZA STRATEGIJO SIST DO
LETA 2030
Izhajajo iz poznavanja delovanja SIST in osebnih izkušenj pri delu v njegovih or- ganih ter poznavanja potreb inenirjev pri vsakodnevnem delu, smo pripravili nabor predlogov za ukrepe, torej danes še nabor elja uporabnikov standardov v sloven- skem prostoru, ki naj bi jih SIST vkljuil v Strategijo svojega delovanja do leta 2030. S tem bi se priblial potrebam inenirjev, lanov IZS.
V kratkem so ugotovitve in na njih slone- i predlogi sledei: • SIST je primerno organiziran in posluje
uspešno. • SIST bo moral na nek nain organizirati
spremljavo izhajanja standardov gospo- darskih velesil (Japonska, Juna Kore- ja, Kitajska), ki se pojavljajo na našem
• Zagotoviti informiranje in sistematino promocijo uvedbe digitalizacije. Potreb- no razširiti zavedanje, da tak sistem ve stane, da pa zato daje mnogo ve kori- stnih uinkov skozi celotno ivljenjsko dobo objekta. Poznavanje prednosti je še posebej pomembno v sistemu javnega naroanja, saj tu ne more veljati izklju- no kriterij najnije cene.
• Izvajalci del niso pripravljeni na direktno uporabo BIM z vsemi dodatnimi informa- cijami, vendar e dosedanji uporabniki ocenjujejo, da ni problematino iz BIM modela izvlei 2D risbe za uporabo na gradbišu. Tudi izvajalci se bodo morali prilagoditi in uporabljati na gradbišu raunalnike.
• Poiskati rešitev za problem segregacije med velikimi podjetji, kjer to tehnologijo kadrovsko in finanno zmorejo in malimi podjetji, kjer je to nekoliko teje doseglji- vo oz. med podjetji, kjer BIM tehnologijo e oz. še ne uporabljajo.
• Akcijski nart uveljavlja nekatere nove pojme (npr. koordinator BIM), ki jih je potrebno umestiti v regulativo iz tega podroja, ki nasploh ni pripravljena za uporabo modela BIM. Koordinator BIM ni nujno tudi vodja projekta po Gradbenem zakonu (GZ), saj je vloga koordinatorja omejena na poznavanje in vodenje ra- unalniškega modela, vodja projekta pa zadri vlogo, ki mu jo namenja GZ, ven- dar ni vezan na eno od strok, saj soasno sodelujejo na BIM modelu vse stroke.
• Treba bo tudi odgovoriti na vprašanje ali naj zahteva po uporabi BIM velja za vse objekte ali le za tiste, za katere veljajo predpisi o javnem naroanju oz. ali se zahteva vee na zahtevnost ali investicij- sko vrednost objekta.
• Sistem bi bilo potrebno nadgraditi tudi s povezavo s podatki o prostoru (e-prostor).
REZULTATI ANKETE O BIM
Tudi lane zbornice smo z anketo (v dveh delih) pozvali, da se opredelite do uvedbe BIM. Analiza odgovorov je pokazala, da so mnenja o koristnosti uvedbe BIM deljena. Velik del mnenj je negativnih, vendar ugo- tavljamo, da v kolikor se odpravijo ovire, ki jih navajamo, bo tudi veinsko mnenje lanov, ki so izrazili tako mnenje, drugano.
eprav je anketo izpolnilo le 92 lanov IZS lahko iz nje ugotovimo, da ga uporablja 60% vseh, ki so sodelovali v njej. 53% jih je tudi e usposobljenih, da ga uporabljajo. Od tistih, ki še niso usposobljeni, pa jih je kar 90% takih, ki so se opredelili, da se elijo usposobiti.
lani so imeli monost podati komentar. Komentarji so povzeti v stališu IZS, prav vse pa si lahko preberete v objavah rezultatov ankete na spletni strani IZS v rubriki Novice.
10 IZS.NOVO/ Letnik 22, ‰t. 92/ DECEMBER 2019Projekti
Branko ZADNIK
Projektni nateaji
Gorazd HUMAR, univ. dipl. in. grad. Vodja projektnih nateajev
I nenirska zbornica Slovenije se je vklju- ila v vodenje projektnih nateajev za podroje nartovanja inenirskih objek-
tov. Trenutna aktivnost zajema le dva pro- jektna nateaja in poteka v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slo- venije (ZAPS), ki ima dokaj dobro razvi- to in strukturirano dejavnost na podroju projektnih nateajev. Sodelovanje bo po- tekalo, dokler na IZS ne bomo razvili vseh mehanizmov za obvladovanje tega dokaj kompleksnega procesa vezanega na Zakon o javnem naroanju.
CILJI IN NALOGE MSG
Predvsem je treba v Matini sekciji grad- benih inenirjev (MSG) potrditi in sprejeti Navodila za pripravo nateajnih gradiv in poveati seznam strokovnjakov, ki sode- lujejo v razlinih procesih nateajnih po- stopkov. Sem spadajo predvsem izdelovalci nateajnih nalog, poroevalci o nateajnih rešitvah in lani ocenjevalnih komisij. Izde- lava Navodil za pripravo nateajnih gradiv je v zakljuni fazi in predlog teh navodil, ki ga kot vodja projektnih nateajev pripra- vljam v sodelovanju s pravno slubo IZS, bo moral predhodno potrditi in sprejeti uprav- ni odbor MSG (UO MSG).
Istoasno je treba pridobiti še nekaj do- datnih lanov za posamezna delovna telesa postopka vodenja projektnih nateajev, saj je sedanji nabor s strani UO MSG potrjenih strokovnjakov premalo številen. Priakuje- mo, da se bo velika veina projektnih nate- ajev nanašala na nateaje za projektiranje mostov, pri imenovanju lanov posameznih teles pa zaradi konflikta interesov v nateaj- nih postopkih ne bodo smeli sodelovati tisti e potrjeni strokovnjaki, ki bodo sodelovali v projektiranju nateajne rešitve. S tem se nabor strokovnjakov zoi na zelo majhno skupino ljudi, ki se jih lahko vkljui v nate- ajne postopke.
Cilj MSG je vsekakor, da bi v bodo- e v primeru inenirskih projektov vodi- la projektne nateaje samostojno. To ne pomeni, da IZS ne bi sodelovala tudi z
ZAPS v primeru projektnih nateajev, kjer se recimo umestitev nekega mostu preple- ta z urbanistinimi in arhitekturnimi zah- tevami okolja, v katero bi bil nek most umešen. Tak primer je nateaj za projek- tiranje mostu Muste preko Ljubljanice v Ljubljani, ki je v teku in kjer se obe zahtevi tako za inenirsko kot arhitekturno rešitev mono prepletata. Pri njem IZS in ZAPS e sodelujeta.
Naloge projektnih nateajev za inenir- ske objekte bo IZS opravljala kot pristojna poklicna zbornica. Naroniki in investitorji, ki so zavezani k javnemu naroanju stori- tev na osnovi Zakona o javnem naroanju (ZJN-3) morajo v primeru obsenejših in- vesticij posei po postopku vodenja pro- jektnih nateajev, ki so po ZJN-3 e del javnega naroila. Poleg Gradbenega zakona (GZ), ki velja od 17.11.2017 naprej, mora IZS upoštevati tudi Zakon o javnem na- roanju (ZJN-3), ki v tretjem poglavju od 96. lena naprej ureja nateaje. Navedena zakonodaja je torej tista osnova, na podlagi katere morajo v IZS sloneti vsi potrebni interni akti za regulacijo izvajanja vodenja projektnih nateajev. IZS mora v skladu s tem imeti tudi organizacijsko strukturo za pravilno in urejeno vodenje navedenega po- stopka s podroja javnega naroanja.
SMERNICE ZA JAVNO NAROANJE
STORITEV
Ministrstvo za javno upravo RS je izde- lalo smernice za javno naroanje arhitek- turnih in inenirskih storitev. Na podroju inenirskih projektov se bo z izvajanjem projektnih nateajev iskalo najprimernejše konstruktorske in tudi tehnološke rešitve
1.1 KAJ JE PROJEKTNI NATEAJI?
Projektni nateaj je postopek izbire naj- ustreznejše rešitve za nartovan poseg ali objekt, ki temelji na kakovostnih merilih in celovitem projektnem pristopu. Izvajanje projektnega nateaja omogoa investitorju oz. naroniku inenirskih objektov, da v
trišu s svojimi proizvodi in tudi inve- sticijami. Ni nam poznano, kako je to organizirano na EU nivoju.
• Za slovenske standarde, ki so predpisani z zakonom kot obvezni za uporabo, je potrebno zagotoviti prost javen dostop. Sredstva za to naj SIST zagotovi iz prora- una RS. Pri tem bo imel SIST, po našem preprianju, polno podporo slovenske strokovne in akademske javnosti.
• Prevajanje, sprejemanje in izdajanje tujih standardov s prevodom naslovov in iz- vlekov naj se dopolni s prevodom toke vsakega standarda, ki obravnava njegovo terminologijo. To je potrebno predvsem zaradi kakovostnega in nedvoumnega ra- zumevanja vsebine standarda, ki je sicer privzet v tujem jeziku.
• Prevajanje, sprejemanje in izdajanje tujih standardov s prevodom celotnega bese- dila na enak nain kot je to urejeno sedaj zaradi omejenih kadrovskih in finannih resursov v Sloveniji ne bo ve mogoe. e bi zadostili predlogu iz predhodne alineje, bi se izboljšala kakovost prenosa informa- cije iz standarda v praktino uporabo.
• V postopek priprave zakonov in podza- konskih aktov, v katerih se zakonoda- jalec sklicuje oziroma navaja doloene standarde, je potrebno vkljuiti SIST, ki naj preveri pravilnost navedb, seveda še pred objavo v Uradnem Listu RS.
AKTIVNOSTI, KI SE IZVEDEJO V IZS ZA
DOSEGO CILJEV:
• IZS zane s formalnimi aktivnostmi, ka- terih cilj je prost (brezplaen) dostop do standardov, ki so zakonsko predpisani za obvezno uporabo. Ob tem je treba ponovno poudariti, da smo predstavniki IZS v SIST e do sedaj skušali realizirati ta predlog, vendar pri tem nismo bili uspešni, saj SIST zagovarja svoje stališe na osnovi zakonodaje o avtorskih pravi- cah. Ponovna formalna aktivnost IZS bo dosedanje aktivnosti podprla in s tem zagotovila vejo verjetnost uspeha.
• Aktivnosti, ki jih bo izvajala IZS, bodo (po monosti) predhodno usklajene s SIST.
• Pripravi se predlog, v katerem se obra- zloi celotno problematiko. V predlogu se posebej posveti vprašanju zagotovitve sredstev SIST-u za rešitev, ki bo ugodna za lane IZS. Predlog naj bo naslovljen na Vlado RS (oziroma njena ministrstva, ki sofinancirajo delovanje SIST).
• K sopodpisu predloga se povabi tudi ZAPS, strokovna društva in organizacije, kar pomeni širok krog tehnine inteligen- ce, ki bi jo podprla tudi akademska sfera (tehnine fakultete Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru).
• Predlog se pripravi v sklopu posebnega projekta, ki se bo izvajal v IZS.
11IZS.NOVO/ Letnik 22, ‰t. 92/ DECEMBER 2019
Gorazd HUMAR
enske v inenirstvu – Projekt IZS
Z USPEŠNIM JAVNIM NASTOPOM BOMO BOLJ OPAENE, MED SABO SE TUDI BOLJ POVEZUJMO
mag. Mojca RAVNIKAR TURK, univ.dipl.in.grad. Vodja projekta enske v inenirstvu
V letošnjem letu smo na IZS prieli s projektom “enske v inenir- stvu”.
Pobuda za ustanovitev enske sekcije v okviru poklicne zbornice je prišla s strani kolegic arhitekt, predvsem zaradi obutene neenakosti med spoloma v nji- hovem poklicnem delu. Gradbenim ine- nirjem, lanom upravnega odbora MSG (UO MSG), so predstavile svoj projekt oziroma ustanovitev skupine 'enske v arhitekturi' na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) ter tudi do- sedanje aktivnosti te skupine. S strani avstrijskih kolegic arhitekt in gradbenih inenirk so dobile pobudo, da bi v sklopu evropskega programa Erasmus+ prijavile projekt.
Kot lanica UO MSG sem se nad idejo navdušila in ocenila, da so tudi strokovni doseki gradbenih inenirk premalo opa- eni in da bi se med sabo lahko bolj pove- zovale. Zato sem pripravila predlog pro- jekta ‘enske v gradbeništvu – projektna skupina gradbenih inenirk’. Projekt je bil sprva namenjen le mojim kolegicam gradbenim inenirkam in sodelovanju s predstavnicami ZAPS ter sodelovanju v mednarodnemu projektu. Pri graditvi se inenirji in inenirke v veliki meri povezujemo z arhitekti in arhitektkami, vendar pa graditev objektov ni le podro- je arhitekturnega oblikovanja in prever- be mehanske odpornosti in stabilnosti objektov s strani gradbenih inenirk. Na eljo upravnega odbora IZS (UO IZS) smo delovanje projektne skupine razširi- li na vse pooblašene inenirke, torej na vse lanice IZS. UO IZS je potrdil projekt ‘enske v inenirstvu’ in za delo skupine odobril tudi finanno podporo za leto 2019. V predlogu finannega narta IZS za 2020, ki ga bo skupšina IZS obrav- navala v decembru, je UO IZS predvidel nadaljevanje projekta v letu 2020.
Nameni projekta so naslednji: • Povezovanje pooblašenih inenirk
oziroma lanic IZS.
sodelovanju s strokovno irijo pri IZS pre- veri projektno nalogo, primerja in ocenjuje razline strokovne rešitve ter izbere naju- streznejšo. Nateajne rešitve morajo zato biti ocenjene na podlagi vnaprej doloenih meril in pogojev, ki morajo vsebovati razli- ne vidike vse od uspešnosti in gospodarno- sti konkretne rešitve pa vse do trajnostnih, okoljskih in tehninih vidikov ter stroškov ivljenjskega cikla. Le tak postopek omogo- a naroniku uinkovito in transparentno vodenje nartovane nalobe. Projektni na- teaj mora kot postopek pripeljati do opti- malne in najustreznejše strokovne rešitve ter dati naroniku osnovo za oddajo javne- ga naroila izbranemu ponudniku.
1.2 KDO SO NARONIKI JAVNIH
NATEAJEV?
ZJN-3 doloa v 100. lenu, da je izvedba projektnega nateaja obvezna za naronike ki so organi Republike Slovenije, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava, kadar se izvaja javno naroilo storitve projektiranja novih objek- tov v javni rabi v naslednjih primerih: za projektiranje objektov za šport, rekreacijo in druge objekte za prosti as, e ocenje- na investicijska vrednost presega 500.000 evrov. Enako velja tudi za projektiranje dru- gih (inenirskih v našem primeru) objektov, e ocenjena investicijska vrednost presega 2.500.000 evrov. V 22. lenu ZJN-3 pa so doloene mejne vrednosti za objave na Por- talu javnih naroil in Uradnem listu Evrop- ske unije.
1.3 VLOGA IZS PRI IZVEDBI
PROJEKTNIH NATEAJEV
Vodenje postopkov projektnega naroa- nja je Upravni odbor IZS e lani zaupal Go- razdu Humarju, univ.dipl.in.grad.. IZS je kmalu zatem objavila na svoji spletni strani razpis, ki je pozival lane MSG, da se prija- vijo kot kandidati za poroevalce prispelih projektnih rešitev in za lane ocenjevalne komisije oz. irije, ki bo izbirala in seveda izbrala najugodnejšo projektno rešitev. Pri- spelo je 27 prijav posameznih lanov MSG v IZS. Na osnovi prispelih prijav je sledila še faza dokazovanja ustreznih strokovnih referenc za posamezne kandidate. Upravni odbor Matine sekcije gradbenikov v IZS je na svoji seji dne 13. 2. 2019 potrdil seznam 23. kandidatov, ki so oddali kompletne vloge.
1.4 INTERNA REGULATIVA IZS IN
ORGANIZACIJSKA SHEMA
V IZS je v zakljuni fazi priprava Navo- dil za pripravo nateajnih gradiv. Pri tem sodeluje pravna sluba IZS. Gre za kom- pleksen dokument, ki bo natanno uredil vse postopke v zvezi z vodenjem in izvedbo
nateajnega postopka na podlagi zakonske regulative. Navodila bodo obsegala poglavje o strukturi nateajnih gradiv, splošna in po- drobna navodila za izdelavo nateajne na- loge ter navodila za konno oddajo nateaj- nega gradiva za javno obravnavo nateaja.
Osnovna shema posameznih dejavnikov v nateajnem postopku • IZS je nosilec vodenja nateajnega po-
stopka v interesu javnega naronika; • Naronik nateaja je organizacija (mini-
strstvo, gospodarska druba, obina, in- stitucija …), ki eli ali pa mora na osnovi zakonodaje za doloen inenirski projekt ali poseg v prostor izvesti nateaj;
• Razpisovalec nateaja je naronik, ki na- teaj organizira samostojno ali v sode- lovanju z IZS (ali tudi z ZAPS, e je to potrebno);
• Izdelovalec nateajne naloge je poobla- šenec naronika za izdelavo nateajne naloge;
• Skrbnik nateaja je oseba, ki skrbi za for- malnopravno korektnost poteka nateaja in ima izkušnje. Imenuje ga IZS;
• Poroevalec je posameznik, ki pripravi poroilo o prejetih nateajnih elaboratih in pomaga pri delu ocenjevalne komisije. Imenuje ga IZS, izjemoma naronik;
• Ocenjevalna komisija pomeni irijo za ocenjevanje nateajnih elaboratov. Na podlagi 103. lena ZJN-3 je imenovana s strani naronika. V to komisijo naronik obiajno vkljui tudi lane IZS oziroma pristojne zbornice.
ZAKLJUEK
Cilj MSG je, da bi im prej lahko meritor- no in povsem samostojno vodila projektne nateaje za inenirske objekte. Predvsem je treba poveati nabor posameznih strokov- njakov oz. poveati izbor poroevalcev ter lanov ocenjevalnih komisij, saj je njihovo število trenutno nezadostno. Praviloma naj isti strokovnjaki ne bi nastopali kot poroe- valci ali lani ocenjevalnih komisij v dveh zaporednih projektnih nateajih. To nena- pisano vendar etino pravilo še poveuje zahtevo po dodatnih in s strani UO MSG potrjenih strokovnjakov, ki lahko sodeluje- jo v projektnih nateajih.
Z vodenjem projektnih nateajev v IZS ne bi samo zadovoljili javni interes po stro- kovni presoji projektov, ki so pomembnega znaaja bodisi za drubo kot tako, ampak so pomembni tudi za nadaljnji razvoj grad- bene stroke. In pri tem ne bo malo dela. Gradbeni inenirji bomo lahko z dobro vodenimi in izpeljanimi nateaji uresniili vlogo pomembnega in odgovornega dejav- nika v celotni drubi.
12 IZS.NOVO/ Letnik 22, ‰t. 92/ DECEMBER 2019
Dele pooblašenih inenirk glede na starost po posameznih sekcijah (podatki IZS junij 2019)
Udeleenke 1. delavnice v sklopu projekta “enske v inenirstvu” (foto Peter Škrlep)
1. delavnica v sklopu projekta “enske v inenirstvu” (foto Peter Škrlep)
27-40 40-50 50-60 60-70 70-80
% p
i IZ
Matine sekcije
• Spodbujanje pooblašenih inenirk k promociji svojih strokovnih dosekov in poklicne poti.
• Raziskati dejanski poloaj inenirk v Slo- veniji in ga primerjati s poloajem naših moških kolegov.
• Sodelovanje s sorodnimi stanovskimi zdruenji, predvsem s pooblašenimi ar- hitektkami oziroma z ZAPS.
• Sodelovanje gradbenih inenirk v med- narodnem projektu Erasmus+. Obvešanje inenirk o delovanju projekta
'enske v inenirstvu' bo potekalo preko zavihka na novi oziroma prenovljeni spletni strani IZS, ki bo vzpostavljena v letu 2020, in adreme pooblašenih inenirk (e-naslovi).
Junija 2019 je bilo v IZS vlanjenih 847 pooblašenih inenirk. Od tega je dale naj- ve gradbenih inenirk (577 lanic MSG), dalje 135 inenirk geodezije (MSGeo), 41 lanic MS tehnologov in drugih inenirjev (MST), 34 inenirk geotehnologije in rudar- stva (MSRG), 31 strojnih inenirk (MSS) ter 29 elektro inenirk (MSE).
Na sliki je prikazan dele pooblašenih inenirk glede na starost po posameznih sekcijah (podatki IZS junij 2019). Ugoto- vimo lahko, da se je v inenirsko zbornico vlanilo malo mladih strojnih inenirk in lanic MST, pomlajujeta pa se predvsem MSRG in MSGeo.
V sklopu projekta 'enske v inenirstvu' smo za pooblašene inenirke e organizira- li brezplane delavnice z namenom pridobi- vanja vešin javnega nastopanja. e znamo premagati nelagodje ob javnem nastopanju, bomo laje opravljale vodstvene funkcije in promovirale svoje doseke. Druenje na delavnicah bo spodbudilo tudi izmenjavo poklicnih izkušenj in omogoilo povezo- vanje pri projektih. Prvo delavnico smo organizirali konec novembra na Zavodu za gradbeništvo (ZAG). Po kratki predstavitvi projekta “enske v inenirstvu” nam je vo- ditelj delavnice Boštjan Romih podal prak- tine nasvete o naelih dobrega govorništva in nastopanju pred obinstvom. Neformalni del pa je bil namenjen predvsem mreenju in izmenjavi idej.
Število udeleenk na delavnicah je ome- jeno na 30 lanic IZS, prijave za prvo delav- nico so bile zasedene v dobre pol ure. Zelo nas veseli, da je zanimanje pooblašenih inenirk za izobraevanje veliko, eprav de- lavnice niso del strokovnega izobraevanja in udeleenke ne prejmejo kreditnih tok. Zato bomo organizirali še ve delavnic, naslednji dve bosta decembra v prostorih IZS, e bo zanimanja ve, bomo delavnice ponovili še v naslednjem letu.
V sklopu projekta “enske v inenir- stvu” sodelujemo gradbene inenirke tudi v
Erasmus+ projektu 'Yes, we plan!', ki pro- movira enske v arhitekturi in inenirstvu. Projekt se je formalno priel novembra 2019 in bo trajal dve leti, koordinirajo ga kolegice iz Avstrijske zvezne zbornice arhitektov in inenirjev oziroma “Bunde- skammer der ZiviltechnikerInnen”.
V letu 2020 bomo v sklopu projekta “enske v inenirstvu” pripravile spletno anketo, s katero bomo poskušale ugoto- viti poloaj inenirk na njihovi celotni
poklicni poti. Pri tem bomo pridobile tudi podatke za projekt 'Yes, we plan!'. Zaele- no je, da se objektivno identificirajo vzro- ki, ki nekaterim inenirkam prepreujejo še bolj uspešno poklicno pot. e bomo z ugotovitvami seznanili predstavnike poli- tike, ki lahko vplivajo na nove usmeritve, pa bomo mogoe poveali zanimanje za inenirske poklice in olajšali delo na trgu inenirkam in inenirjem.
13IZS.NOVO/ Letnik 22, ‰t. 92/ DECEMBER 2019
enske v inenristvu
BARBARA BUKVI – NAŠA LANICA – NOMINIRANKA ZA INENIRKO LETA 2019 PREPOZNAVAM SVOJE OMEJITVE IN JIH PREMAGUJEM
Avtorica intervjuja: mag. Jana LUTOVAC LAH
Avtor fotografije: Andrej KRI
B arbaro Bukvi smo na Inenirski zbornici Slovenije prepoznali kot našo kandidatko za inenirko leta
2019. V sredini novembra jo je organizator, to sta Mediade in IRT revije, razglasil za eno izmed desetih nominirank inenirk, in to kot edino gradbenico. Zato smo se odloili Ve- lenjanko, ki v zadnjih desetih letih izdeluje projektno dokumentacijo s podroja gradbe- ništva, preteno za objekte v Nuklearni elek- trarni Krško in pri vejih razdelilnih trans- formatorskih postajah, poblie spoznati.
Na dan, ko sva se spoznali pri njenem delodajalcu IBE-ju, so se tresla tla na jugo- vzhodnem Balkanu. In ker je Bukvieva, sicer Zoisova štipendistka, tako v gimnaziji kot na fakulteti, leta 2003 diplomirala na katedri za konstrukcije in potresno inenir- stvo Fakultete za gradbeništvo in geodezi- jo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom akademika prof. dr. Petra Fajfarja, je bil pogovor še toliko zanimivejši.
Danes se je potres zgodil v bliine Krete v Griji, veraj v Drau v Albaniji ter v Mo- starju v Bosni in Hercegovini. Vas je strah potresov?
Bojim se predvsem tega, da bolj, ko se taki dogodki, recimo zadnji potres v Poso- ju, odmikajo v preteklost, bolj pozabljamo na to, da je potres pri nas dejstvo, da se lahko kadar koli zgodi vsem nam.
V Sloveniji imamo sodobne predpise, ki nam omogoajo potresno varno projektira- nje in gradnjo. Ko se lotevamo energetskih sanacij stavb, imamo tudi odlino prilo- nost, da bi obenem izvedli še potresno sanacijo, pa nekako ne zberemo energije, da bi se tega lotili.
Obstajajo objekti, ki so manj varni in bi jih bilo treba sanirati. Velik izziv pri tem je, s strogo tehninega vidika, lahko odgovor na vprašanje, kaj je ekonomsko bolj spre- jemljivo: objekt sanirati, ali ga porušiti in zgraditi novega.
Zašitenih objektov, kulturne dedišine, seveda ne moremo kar porušiti, zato so tu naini sanacije lahko še bolj zahtevni,
draji. Je pa vsekakor smiselno, da se taki objekti ohranijo in zašitijo, to je v drube- nem in dravnem interesu.
Kako smo pred potresi varni v enostano- vanjskih objektih?
Tu se mi zdi zaskrbljujoe to, da lahko in- vestitor dobi dovoljenje za gradnjo brez pre- verjanja, ali je bila potresna analiza sploh na- rejena oziroma ali je bila ustrezno narejena.
Predpisi za doloene vrste zasnov kon- strukcij dopušajo, da se njihove potresne odpornosti ne preverja. To pa ne velja za vse bolj pogoste modernejše zasnove, kjer se uporabijo kombinacije razlinih materia- lov in vedno bolj odprti in razgibani tlorisi.
Opušanje nadzora je tu po mojem mne- nju lahko nevarno. Ogroen je lahko vsak uporabnik – investitor sam ali pa kasnejši kupec, ki se pomanjkljivosti morda niti ne zaveda. Zato mislim, da bi drava morala obdrati vsaj minimalen nadzor tudi nad projektiranjem enostanovanjskih objektov.
Pri izdelavi projektne dokumentacije za objekte v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) se v zadnjih desetih letih sreujete tudi z vprašanji zagotavljanja potresne varnosti. Kaj je še posebnost projektiranja za NEK?
Pri objektih, ki so pomembni za varno delovanje elektrarne, se upoštevajo potresi z bistveno daljšimi povratnimi dobami kot pri obiajnih objektih. Posebnost so tudi razline tehnološke obtebe, pogosto pa tudi prilagajanje oziroma vklapljanje v sis- tem obstojeih objektov (prikljuki, prizida- ve, nadgradnje).
Posebnost z vidika projektanta gradbenih konstrukcij je po mojem mnenju tudi to, da v Sloveniji nimamo predpisov, ki bi bili izrecno namenjeni projektiranju jedrskih elektrarn.
Jedrska elektrarna Krško je elektrarna s tehnologijo ameriškega proizvajalca, zato se pri projektiranju uporablja ameriška regula- tiva, ki je posebej predvidena za objekte v jedrskih elektrarnah.
Gradnja novih objektov se izvaja skladno z našo zakonodajo s podroja graditve. Pri
projektiranju je tako poleg analiz konstruk- cije po naših veljavnih standardih potrebno analize izdelati tudi po ameriških standar- dih, za konne rešitve pa upoštevati ovojni- co vseh teh zahtev.
S kakšnimi posebnimi rešitvami ste se sreali pri NEK projektih?
Pri projektiranju gradbenih konstrukcij v NEK sem pristaš uporabe v praksi preverje- nih rešitev.
Pri zahtevnejših problemih, ko gre za po- sebne konstrukcijske rešitve, ki presegajo moje oziroma naše znanje in zahtevajo bolj sofisticirane metode analiz, se obrnemo na ustrezne strokovnjake, tudi s fakultete (UL FGG). Pomembno se mi zdi, da prepozna- vamo svoje omejitve in jih premagujemo, kadar je to potrebno tudi tako, da poišemo ustrezno strokovno pomo.
Pri enem od zadnjih projektov v NEK se je na primer pokazalo, da bo zaradi visokih potresnih zahtev potrebno izboljšati temelj- na tla pod objektom. Rešitev, ki je bila potem uporabljena, so sprojektirali zunanji strokovnjaki.
Poleg dela na NEK-u uivate tudi pri sode- lovanju na projektih razdelilnih transforma- torskih postajah (RTP), ki jih upravlja Eles.
Na projektih RTP je po mojem najveji izziv za gradbenika predvsem razumevanje tehnologije. Gradbene konstrukcije ji mo- rajo slediti, posebnosti pri projektiranju so tako v glavnem vezane na zahteve za vgra- dnjo in postavitev opreme.
Mnogi imajo tudi zaradi elektro magne- tnega sevanja zadrke do nakupa nepre- minine, nad katero poteka daljnovod. Bi vi tako nepreminino kupili?
(po krajšem premisleku) Da. Pri umeša- nju teh objektov v prostor se preverjajo in upoštevajo omejitve sevanja na morebitne druge objekte v bliini.
Pravite, da bi eleli vzpostaviti zavedanje o tem, da je vloga gradbenih inenirjev v vseh fazah gradnje enako pomembna kot vloga vseh drugih strokovnjakov. Ali se gradbeni inenirji poutite v slabšem poloaju?
Barbara BUKVI
14 IZS.NOVO/ Letnik 22, ‰t. 92/ DECEMBER 2019
O poutju svojih kolegov teko govorim, zagotovo pa s trenutno ureditvijo nismo za- dovoljni. Predvsem gre tu po mojem mne- nju za to, da so bili naši predlogi in kasneje pripombe pri sprejemanju trenutno veljav- ne zakonodaje upoštevani v zelo omejenem obsegu.
Zato podpiram angama kolegov, ki pro- blematiko izpostavljajo v medijih. Pomemb- no je, da na svoje pomisleke opozorimo preden se slabosti pokaejo v praksi, pri emer pa mora razprava ostati spoštljiva in biti podprta z argumenti. To je po mojem mnenju tudi edini nain, da se stanje spre- meni na bolje.
Vsi, arhitekti in inenirji, smo nenaza- dnje primorani sodelovati. To od nas zahte- va zakonodaja in je tudi v interesu investi- torja. Brez sodelovanja ne more biti dobrih rešitev.
Zakaj menite, da si arhitekti tako mono prizadevajo, da bi bili le oni vodje projekta?
Verjetno se vprašanje nanaša na navodi- lo Upravnim enotam, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo v zvezi z izbiro vodje projekta. O razlogih lahko samo špe- kuliram, esar pa ne elim. Po mojem mne- nju noben projektant, torej niti arhitekt niti inenir, ni kar avtomatino usposobljen za vodenje projekta. Vodja projekta se usposo- bi postopoma, s sodelovanjem v projektnih timih.
Menim tudi, da strokovno podroje vodje projekta ni najbolj pomembno. Bolj po- membno je, da je posameznik, ki prevzame to vlogo, za to usposobljen, da ima izkušnje in strokovne reference in da je tudi kot oseba tak, da lahko uspešno koordinira vse ostale projektante na projektu.
Ste vi e imeli prilonost biti vodja projekta?
Da, za fazo idejne zasnove in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po prej- šnji zakonodaji. Šlo je za inenirski objekt. Investitor je tu izrecno izpostavil, da eli, da je vodja projekta gradbeni inenir.
Kdaj bi vi kot investitor zaupali vodenje projekta inenirju in kdaj arhitektu?
Pri inenirskih objektih in pri objektih, kjer je primarna tehnologija, bi za vodjo projekta izbrala inenirja. Bi pa tu ponovno poudarila, da je po mojem mnenju za vodjo projekta bolj kot strokovno podroje po- membna usposobljenost.
Pravite, da je za vas najveji izziv v poslu uresniitev zahtev in elja investitorja. Ka- kšna je bila do zdaj na vaši karierni poti najzahtevnejša elja investitorja in kako ste jo rešili?
Do sedaj je bil zame najbolj zahteven projekt objekta za razširitev dejavnosti rav- nanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki v NEK. Gabariti objekta so bili omejeni z obstojeimi objekti elektrarne,
servisnimi internimi cestami in manipula- tivnimi površinami, obenem pa je bilo treba premostiti še nekatere obstojee podzemne vode, ki jih ni bilo mono prestaviti in so morali ostati v funkciji tudi v asu gradnje. Poleg obteb, ki so opredeljene za tehno- loške objekte v elektrarni, je investitor za gradbeno konstrukcijo specificiral tudi zelo visoke potresne zahteve.
Konna rešitev, ki je poleg zahtev za gradbeno konstrukcijo in inštalacije v objektu zagotovila vse prostore, zahtevane v projektni nalogi in je obenem izpolnila tudi zahteve o celostni podobi elektrarne, je nastala v, po mojem mnenju odlinem sodelovanju celotnega projektnega tima, v katerega so bili poleg arhitektov in inenir- jev, zaposlenih v našem podjetju, vkljueni tudi inenirji iz drugih podjetij.
Na kaj mislite, ko reete “odlino sodelovanje”?
Z odlinim sodelovanjem mislim pred- vsem na to, da smo skupaj oblikovali reši- tev, ki je upoštevala zahteve vsake posame- zne stroke, kot najbolj optimalno pa jo je potrdil tudi investitor.
Na katero “gradbeno rešitev” na svoji poklicni poti ste najbolj ponosni?
Pri projektiranju objekta za razširitev dejavnosti ravnanja z nizko in srednje ra- dioaktivnimi odpadki v NEK je bilo poleg posebnih zahtev za samo konstrukcijo no- vega objekta tudi precej posebnih zahtev za izvedbo, povezanih z bliino obstojeih objektov, ki so pomembni za varnost elek- trarne. Pri izdelavi dokumentacije za izved- bo smo se tako recimo povezali s strokov- njaki iz Doke, s katerimi smo preverili in doloili tehnologijo opaev za izvedbo sten novega objekta v neposredni bliini zuna- njih sten obstojeih objektov.
Posebne zahteve, kot so denimo veliki medsebojni pomiki med novim in obstoje- imi objekti, visoka poarna odpornost in ponekod celo visoka protipoplavna odpor- nost, so bile opredeljene tudi za t.i. dilata- cijske elemente na prehodih med novim in obstojeimi objekti. Proizvode, ki so izpol- njevali vse zahteve, smo tako morali (po) iskati v tujini.
Poslanstvo nominirank za Inenirko leta 2019 je v tem, da navdihujete dijakinje za študij inenirstva. Kaj jim boste odgovorili, ko vas bodo vprašale, kaj vam je pri vašem delu najbolj vše in kaj vam ne pusti spati?
Najbolj vše mi je v splošnem snovanje in detajliranje rešitev. Velik izziv so zame predvsem posebej zahtevni ali posebej ne- obiajni detajli pri zahtevnejših projektih; recimo snovanje detajla za sidranje armi- ranobetonskih sten novega tehnološkega prostora, ki smo ga morali postaviti na ar- miranobetonsko plošo strehe enega izmed e zgrajenih objektov v NEK, pri emer
sistem keminega sidranja armature ali var- jenje nove armature na obstojeo ni prišlo v poštev.
Razlog za slabo spanje pa so vasih tudi zelo kratki roki, ki jih zahtevajo investitorji.
Skozi najinih ve pogovorov zaznavam, da negujete visoko spoštovanje do deloda- jalca IBE-ja, ki letos praznuje e sedemdeset let poslovanja in je v lasti zaposlenih. Imate tudi vi v njem svoj dele oziroma kako vas motivira, da ste pri svojem delu uspešni in da ste pri njih e ve kot deset let?
Na IBE sem prišla kot pripravnica leta 2006, in to je bila v tistem obdobju res izvrstna prilonost. Lastniškega delea še nimam. Delodajalec me motivira predvsem s svojim odnosom do stroke, ki je vedno na prvem mestu.
Kot zgodnja osnovnošolka ste si eleli postati balerina, ker ste bili navdušeni nad tem, kako te plešejo v zraku. Kot gimnazij- ka pa ste se odloali med gradbeništvom, arhitekturo in kemijo. Je odloitev za grad- beništvo pretehtala, ker je oe gradbenik?
Balet sem spoznavala skupaj s starši, ker so pogosto spremljali baletne predstave in spraševala sem se, kako je mogoe, da te plesalke letijo po zraku. (smeh) Zato sem nekaj let celo obiskovala baletni teaj, nato teaj izraznega plesa.
Da bom izbrala inenirski poklic, sem bila v zadnjih dveh letnikih gimnazije e povsem odloena, eprav z druboslovnimi predmeti med šolanjem nisem imela teav.
Ja, na mojo odloitev je precej vplivalo to, da sem v stiku z gradbeništvom e vse od otroštva, ker je gradbeni inenir tudi moj oe. Sem pa ravno na podlagi pogovorov z njim in druinskim prijateljem, ki je arhi- tekt, v oji izbor vkljuila še arhitekturo in pa kemijo, ki mi je bila tudi zelo blizu e od osnovne šole.
Pri opravljanju sprejemnih izpitov na Fa- kulteti za arhitekturo sem ugotovila, da se v tem poklicu ne bi dobro odrezala. Nimam dovolj dobre prostorske predstave in tudi karakterno bi se teko znašla, ker je po mojem mnenju delo arhitektov lahko veliko bolj izpostavljeno subjektivnim presojam kot recimo delo gradbenih inenirjev.
Med desetimi nominirankami bo Ine- nirka leta 2019 postala tista, ki bo s strani izbranih novinarjev, dijakinj, predstavni- kov organizatorja ter od samih nominirank, prejela najve glasov.
Moja favoritka je nominiranka Aida Ka- mišali Latifi, doktorica raunalništva in informatike. Mislim, da bi bila najboljša ambasadorka projekta. Zelo zanimiv se mi kot uporabniku zdi raunalniški poklic, prepriala pa me je tudi s svojim nastopom, odprtostjo, nainom razmišljanja in z zago- varjanjem svojih stališ. Zato bom glasovala za njo.
15IZS.NOVO/ Letnik 22, ‰t. 92/ DECEMBER 2019
enske v inenirstvu
MAJA GOLUBOVI – NAŠA LANICA – NOMINIRANKA ZA INENIRKO LETA 2018 Avtor fotografije: Robert BALEN, Vestnik
“Nominacija za inenirko leta je bila zame posebna izkušnja, saj sem
imela v prvi vrsti prilonost spoznati veliko kolegic inenirk iz zelo razlinih poklicev. Vsaka izmed njih je povezana z unikatno uspešno inenirsko kariero in ko sem spoznavala njihove poklice in delovna mesta, sem bila tako navdušena, da se je bilo teko odloiti, za katero glasovati in jo izbrati za “predsednico razreda”, kot so organizatorji poimeno- vali zmagovalko izbora inenirke leta, ki bi bila s svojo zgodbo najveji navdih mladim.
elela bi si, da bi imela prilonost poznati takšne zgodbe in da bi mi bili ti zanimivi poklici bolj predstavljeni, ko sem se sama odloala za študij. Prav zato menim, da je projekt izjemno pomemben za zgled in navdih mladim, ki se še odlo- ajo za poklic. Vedno se je laje odloi- ti, e vidiš konkretne zglede, predvsem take, ki istoasno razbijajo stereotipe o tipino “moških” poklicih. Izbor nam je dal monost jasno in na glas povedati, da smo enske lahko uspešne in zadovoljne v vseh poklicih in je na tem podroju gotovo edinstven. Pokazale smo, da naše delo ni nekaj abstraktnega in nedose- gljivega. To je gotovo eden izmed ciljev izbora za inenirko leta.
Poklic gradbenega inenirja ni ravno medijsko izpostavljen, zato se pred tem nisem sreevala s tolikšnim zanimanjem za naše delo. Izbor mi je ponudil prilo- nost spregovoriti o našem delu, tako o njegovih lepih kot tejih straneh. Sluaj je hotel, da je bilo to leto posebno zame tudi zaradi tega, ker smo s sodelavci Po- mgrada gradili stanovanjske objekte na Švedskem in sem bila torej veinoma od- sotna od doma. Kljub temu sem se lahko udeleila številnih zanimivih dogodkov v sklopu Inenirke leta, ki so razširili moja obzorja, med drugim spoznavne- ga dne na sedeu Siemens Slovenija, na elu z direktorico Medejo Lonar, pobu- dnico izbora, sprejema pri predsedniku republike … Istoasno mi je al, da zaradi te krajevne oddaljenosti nisem uspela
s sokandidatkami izmenjati toliko izku- šenj, kot bi jih morda sicer. Zagotovo bi jih povabila na gradbiše, kjer bi najlaje v praksi predstavila vse vidike raznolike- ga dela vodje gradbiša, kot sem na pri- mer imela prilonost spoznati delo kolegi- ce varilne inenirke v podjetju Akrapovi.
Leto 2019 je bilo sicer takšno, kot skoraj vsa dosedanja v mojem poklicu, ko noben dan ni isto enak prejšnje- mu. Objekti rastejo samo, e usklaju- jemo svoje delo z eljami investitorja, koordiniramo svoje delo in delo podizva- jalcev ter išemo rešitve nepriakovanih izzivov, ki pri tem nastajajo. Sem pa ob tem predvsem zaradi vseh intervjujev in prispevkov v medijih (sodelovanje v od- daji Preverjeno na Pop Tv, na okrogli mizi Ne teslo, Tesla bom!, v ve intervjujih za tiskane medije, kot so Finance, Delo, Veer, lokalni asopis Vestnik, v glasilu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in drugih – o ine- nirskem poklicu ter enskah v le teh, o slubenih poteh in seveda podrobnejših predstavitvah specifino mojega dela) ve razmišljala o tem, kaj je bistvo našega poklica. elela sem namre poudariti, da ne gre samo za izgradnjo, pa pa za vse, kar je potrebno, da se ta sploh zane in da se na koncu objekt preda svojemu name- nu; v našem primeru to pomeni, da so se v stanovanja vselili stanovalci. Zagotovo sem po zaslugi tega projekta zaela tudi bolj zavestno razmišljati o svojem delu vodje gradbiša, kaj je pri njem najpo- membnejše, emu se je potrebno izogniti, kaj izboljšati. Prišla sem tudi do spozna- nja, da sem v enem trenutku inenirka, v naslednjih pa tudi ekonomistka, pravnica in tudi elektriarka. Ko pa temu dodamo še delo v novem in neznanem okolju, pa se od mene vasih priakuje, da imam tudi znanja o davkih, psihologiji in da sem multi lingvist.
Dejstvo je, da smo med kolegi grad- bene inenirke vendarle v manjšini in upam, da bo tudi moje sodelovanje v izboru za Inenirko leta in s tem predsta- vitev in veja medijska prepoznavnost
poklica pomagala pri tem, da bi se ve de- klet odloilo za študij gradbeništva. Grad- beni operativci imamo namre tisto, kar je za ta poklic poleg znanja zelo pomemb- no – to sta vztrajnost in neomajna volja. In ni lepšega obutka od tega, ko inenirji vidimo rezultate našega dela oziroma ko se kombinacija vsega prej povedanega na koncu izkae v objektu, ki nekomu pome- ni dom, delovno mesto, lajo in varnejšo pot v slubo.”
Maja GOLUBOVI
enske v inenirstvu
BERNARDA JURI – GRADBENICA NA KOLESU POVZETEK IZ KNJIGE Z NASLOVOM 12.000 KILOMETROV GREHA
mag. Bernardka JURI, univ.dipl.gosp.in.
P riznati moram, da je za moje kole- sarjenje preko Avstralije krivo prav gradbeništvo. Septembra 2008 so
nama s prijateljico Lucijo Hani na World Sustainable Building Conference v Melbo- urnu objavili in predstavili lanek s podro- ja recikliranih agregatov, leto kasneje pa še o reoloških lastnostih samo zgoševalnih betonov.
Še vedno ne morem razumeti, zakaj v Avstraliji objektom ni treba izpolnjevati ene od (pri nas) bistvenih zahtev za varevanje z energijo in ohranjanje toplote. Glede na tamkajšnje temperaturne razmere bi pri- akovala, da s toplotno izolacijo ne bodo varevali. Stanovanjske hiše so veinoma izvedene kot skeletna gradnja v lesu, stene pa so debele od 10 do 15 centimetrov. Hiše so brez posebnega ogrevanja, radiatorji kot da ne obstajajo. Zasteklitev je povsod eno- slojna. Vse temperaturne probleme rešuje klima, naravna in umetna. Poleti imajo zato na zahodu velikokrat opraviti z elektrinim mrkom zaradi preobremenitve omreja, po- zimi pa godrnjajo, da jih zebe. Kljub eno- stavni in hitri gradnji je le-ta draga, vsaj dva- krat draja kot pri nas. Pa razumi, e lahko.
V deeli tam spodaj se ivljenje dogaja v mestih, kjer stolpnice rastejo kot gobe po deju. V mojih oeh je Perth najistejše mesto na svetu, številne fontane mu dajejo dobrodošlo sveino. Melbourne je po utripu malo bolj zadran, vendar je zelo športno mesto, tam se odvijajo vsi najveji špor- tni dogodki (moto GP, formula, tenis …). Tako kot Sydney je to mesto ultramodernih nebotinikov. Sydney je prava gradbena pustolovšina, iz leta v leto je veji; le kje se bo to konalo? Glavno mesto Canberra je najboljši primer odlinega prostorskega nartovanja mesta, Brisbane dober koktejl Melbourna in Sydneyja, Cairns pa tipino avstralsko tropsko mesto.
Prvih 200 kilometrov od svetilnika v Fre- mantlu do Yorka sem se preteno navajala na avstralske klance: strmo dol in strmo gor po cestah brez ovinkov. Dolina veine klancev je tolikšna, da spust brez uporabe zavor ni mogo. Na cesti je ogromno po- voenih ivali. Prvi mrak povea promet kengurujev ez cesto, tako da postanejo
spusti smrtno nevarni. Po klancu navzdol nisem smela popolnoma spustiti zavor, ker nisem mogla oceniti, še manj pa videti, kaj me aka takoj po spustu. In vzponi so se pojavljali kot stene, navzdol pridobljena hitrost je bila v hipu izniena.
Vsaj 10 let e vem, da avstralski kontinent ni ena sama ravnina, kot je preprianih veli- ko ljudi. Tamkajšnje ceste, razen tiste preko Nullaborja, so kombinacija klancev gor in dol, na ovinke pa je projektant pozabil. Le kakšen bi bil komentar inenirja Carla Do- neganija, oeta ceste prek prelaza Stelvio, ki je za 25 kilometrov uporabil 48 ovinkov?
Vrtim pedale in opazujem nadzemne je- klene cevi s premerom 30 palcev, to je nekaj manj kot 80 centimetrov, ki so vsakih 10 metrov poloene na betonske podstavke, in razmišljam