KOORDINACIJA AKTIVNOSTI PRIZNAVANJA

Predstavitev rezultatov delovne skupine za implementacijo modela/modelov vrednotenja in priznavanja neformalno pridobljenega znanja v omrežja izvajalcev in za usposabljanje osebja za strokovno izvedbo postopkov

3. DELOVNA SKUPINA

Metka Svetina in mag. Tanja Vilič Klenovšek

KOORDINACIJA AKTIVNOSTI PRIZNAVANJA

Koordinacija deluje v okviru ESS projekta Razvoj pismenosti ter ugotavljanje in

priznavanje neformalnega učenja od 2009 do 2010 kot sestavni del podprojekta

Ugotavljanje in priznavanje neformalnega učenja.

PROJEKT

Projekt po vsebini, ciljih in pričakovanih rezultatih zajema ožji segment priznavanja neformalno pridobljenega znanja na področju izobraževanja odraslih.V okviru projekta je poudarek predvsem na razvoju orodij, postopkov in metod za izpeljavo postopkov vrednotenja in priznavanja neformalnega učenja.

• Andragoški center Slovenije, • Center RS za poklicno izobraževanje • Zavod RS za šolstvo in šport• Zavoda RS za zaposlovanje • Državni izpitni center • Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje • Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih• MŠŠ• MDDSZ

SESTAVA KOORDINACIJE

PROJEKT


• Medsebojno informiranje in posvetovanje • Povezovanje različnih aktivnosti pri različnih nosilcih• Identifikacija skupnih točk • Identifikacija odprtih vprašanj • Izmenjava strokovnih rešitev in njihova nadgradnja • Izdelava strokovnih podlag za obravnavo na pristojnih

telesih

TEMELJNI CILJI KOORDINACIJE

PROJEKT


• Ključni kazalnik, ki ga mora Koordinacija doseči je priprava strokovnih podlag, ki jih bo Koordinacija predlagala v diskusijo in verifikacijo pristojnim organom.

Pričakovani rezultat

PROJEKT


• zakaj priznavanje neformalno pridobljenega znanja,

• v katerih segmentih je možno uporabljati priznavanje neformalno pridobljenih znanj,

• na katerem nivoju se bo priznavalo neformalno pridobljena znanja ter na kakšen način bo sam proces priznavanja potekal,

• kako bo proces priznavanja formuliran, do katere mere bo centraliziran in ali bo centralno tudi nadziran,

• kakšni standardi bodo določeni (bolj ohlapni, manj ohlapni),

• kakšna pooblastila bodo imeli izvajalci postopkov priznavanja.

Ključna vprašanja

PROJEKT


• Delovna skupina za razvoj modela vrednotenja in priznavanja neformalno pridobljenih znanj na področju izobraževanja odraslih (skupina 1)

Vodja: Barbara Kunčič, CPI• Delovna skupina za implementacijo modela vrednotenja v omrežja

izvajalcev in za usposabljanje osebja za strokovno izvedbo postopkov (skupina 2)

Vodja: mag. Tanja Vilič Klenovšek, ACS• Delovna skupina za vprašanja povezovanja formalnega in

neformalnega izobraževanja na področju izobraževanja odraslih (sistemska vprašanja, slovenski kvalifikacijski okvir, strokovne podlage zakonodaje in izvršilnih predpisov) (skupina 3)

Vodja: mag. Brigita Kruder, Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih

OŽJE DELOVNE SKUPINE:

PROJEKT


• Brigita Žarkovič Adlešič, ZRSŠ• Gordana Kamnik, ZRSZ• Helena Žnidarič, CPI• Zdenka Nanut Planišek, LU Koper – Svetovalno

središče Koper• Oton Jerman, RIC• Tanja Vilič Klenovšek, Andragoški center

Slovenije

SESTAVA SKUPINE 2:

PROJEKT


• Na osnovi analize dobrih praks (domače in tuje) opredelitev potrebnih strokovnih kompetenc osebja za izpeljavo postopkov vrednotenja in priznavanja,

• Opredelitev/zasnova koncepta informiranja in svetovanja v postopkih priznavanja in njihove umestitve v ustrezna strokovna omrežja,

• Opredelitev izhodišč za oblikovanje in koordinacijo obstoječih omrežij izvajalcev postopkov vrednotenja in priznavanja,

Pričakovani rezultat: Predlogi za umeščanje informiranja in svetovanja v postopkih

priznavanja v ustrezna strokovna omrežja, Predlogi za usposabljanja osebja za izpeljavo postopkov

vrednotenja in priznavanja.

OPERATIVNI CILJI:

PROJEKT


• Analiza postopkov ugotavljanja, vrednotenja in potrjevanja ter usposabljanj v obstoječih omrežjih in predlog umeščanja teh postopkov v bodoče

• Mednarodna primerjalna analiza: o usposabljanjih v podporo postopkom vrednotenja in potrjevanja ter vidikih informiranja in svetovanja v teh postopkih; vključene države: Portugalska, Francija, Nizozemska,

• Opredelitev pomena informiranja in svetovanja v postopkih ugotavljanja, vrednotenja in potrjevanja

• Opredelitev strokovnih profilov, ki razvijajo in izpeljujejo postopke ugotavljanja, vrednotenja in potrjevanja ter njihovih kompetenc za opravljanje tega dela

• Predlog usposabljanj za opredeljene strokovne profile

Opravljeno delo v 2. skupini

PROJEKT


• Razvijajo se postopki vrednotenja in potrjevanja ter orodja v različnih omrežjih: v srednjih šolah, v izobraževalnih organizacijah za odrasle, v svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih, v sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij, v dejavnosti Zavoda RS za zaposlovanje; v letih 2009-2011 več projektov na tem področju.

• Usposabljanje strokovnih delavcev je spremljajoča aktivnost predvsem v projektih “šolskih centrov/konzorcijev” in v sistemu NPK

• Nimamo razvitega “nekega sistema” (izjema je sistem NPK)

• V vseh omrežjih je poudarjeno, da so usposabljanja potrebna

Skupne ugotovitve iz analize stanja

PROJEKT


• Vključeni strokovni delavci: svetovalni, delavci, učitelji, vodje PUZ, organizatorju PUD, člani komisij za potrjevanje, ravnatelji, vodje IO, organizatorji IO

• Najpogostejše teme: postopek vrednotenja in priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja, informiranje in svetovanje v postopku, priprava portfolija, dokumentacija v postopku, praktični primeri

• Trajanje: večinoma zelo kratka usposabljanja, od 2 do 8 ur; so pa izjeme npr. 16 ur v IO pri projektu UNIP

• Izvajalci: nosilci in sodelavci v projektih, sodelavci CPI, RIC, ACS

Značilnosti dosedanjih usposabljanj

PROJEKT


• da se razvijajo in izpeljujejo pristopi/postopki v različnih omrežjih, da se ohranja specifičnost namenov v posameznih omrežjih in ciljnih skupin

• pomembni so: transparentnost, informiranost o možnostih, promocija, sistemska umeščenost, opredelitev “modelov”, kjer je to možno, graditi na primerih dobrih praks

• potrebna je nacionalna koordinacija nadaljnjega razvoja na tem področju

• razvijati nova orodja, kakovost standardiziranih postopkov-jasnost kriterijev, zagotoviti informiranje in svetovanje v vseh fazah

• vzpostaviti skupni spletni portal za področje vrednotenje in potrjevanja

Predlog umeščanja postopkov vrednotenja in potrjevanja v bodoče

PROJEKT


• Informator• Svetovalec • Ocenjevalec

Opredeljene so kompetence za vsakega od treh profilov: pri tem se je izhajalo iz opredelitve kompetenc kot razvijajoče se zmožnosti posameznikov, da uporabljajo znanje, spretnosti in sposobnosti za ustvarjalno, učinkovito ter etično delovanje v kompleksnih, nepredvidljivih in spremenljivih okoliščinah v poklicu, družbenem in zasebnem življenju.

Opredeljeni so trije ključni strokovni profili v postopku ugotavljanja, vrednotenja in potrjevanja

PROJEKT


Izhaja iz “idealnega” pristopa, ki vključuje naslednje faze:

1. Identificiranje

2. Dokumentiranje

3. Potrjevanje učnih rezultatov/znanje, spretnosti, izkušnje

4. Preverjanje učnih rezultatov/znanje, spretnosti, izkušnje

5. Priznavanje učnih rezultatov/znanje, spretnosti, izkušnje

Informiranje in svetovanje je pomembno v vseh fazah

Opredelitev kompetenc

PROJEKT


Vrsta usposabljanj:

•po vrsti strokovnih profilov:Informatorji/svetovalci/ocenjevalci

• ali po vsebinah, povezanih z nalogami v posameznih fazah v postopku

Ciljna skupina:

•izobraževalci odraslih v neformalnem izobraževanju

•izobraževalci odraslih v formalnem izobraževanju

• izobraževalci (učitelji idr.) in svetovalci za mladino v formalnem izobraževanju

• strokovni delavci na zavodih za zaposlovanje

• strokovni delavci v......

Nosilec:

•ACS

•CPI

•RIC

•ZRSŠ

•ZRSZ

•Še kdo?

Pri opredelitvi usposabljanj je potrebno upoštevati:

PROJEKT


• Programi usposabljanja naj bodo modularno zasnovani, da se lahko kombinira različne module, od katerih so nekateri lahko skupni za vse tri različne strokovne profile, drugi pa specifični.

• Obseg usposabljanj v urah naj bo zadosten, da bo zagotovljena kakovostno usposobljenost.

• Usposabljanje naj se razvija kot temeljno in kot nadaljnje spopolnjevanje (tudi za potrebe obnavljanja licenc).

• V nadaljnjem razvoju naj se glede na sistemske rešitve opredeli tudi nosilce posameznih usposabljanj.

• Da bi se v okviru skupne koordinacije obravnavali tudi predlogi usposabljanj posameznih javnih zavodov in se med seboj usklajevali, da ne bi prihajalo do podvajanj oz. nekatera področja ali ciljne skupine ne bi bile pokrite.

Nekaj predlogov za pripravo usposabljanj:

Documents

KOORDINACIJA AKTIVNOSTI PRIZNAVANJA