Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

KREPITEV NOTRANJE MOČI

UPORABNIKOV STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

strokovno poročilo za leto 2016

dr. Aleksandra Tabaj

Vodja Razvojnega centra

za zaposlitveno rehabilitacijo

mag. Robert Cugelj

Generalni direktor URI SOČA

2

Naročnik: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja

Kotnikova 28, 1000 Ljubljana

Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča

Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

Linhartova 51, 1000 Ljubljana

Naslov poročila: KREPITEV NOTRANJE MOČI UPORABNIKOV STORITEV

ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE – strokovno poročilo za leto

2016

Vodja delovne skupine mag. Valentina Brecelj, URI SOČA

Člani delovne skupine mag. Valentina Brecelj, URI SOČA

mag. Andreja Švajger, URI SOČA

Črtomir Bitenc, URI SOČA

Bojana Fulder, URI SOČA

Brigita Šinigoj, Integra Inštitut

Datum izdaje poročila: 31. 12. 2016

Izvodi: MDDSZ – Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja

URI SOČA – Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica,

spletna stran: http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/

Odgovorna oseba: mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI SOČA

dr. Aleksandra Tabaj, vodja Razvojnega centra za zaposlitveno

rehabilitacijo, URI SOČA

http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/

3

KAZALO VSEBINE

UVOD ................................................................................................................................... 4

1. MODEL KREPITVE NOTRANJE MOČI UPORABNIKOV STORITEV ZAPOSLITVENE

REHABILITACIJE ............................................................................................................. 6

3. ANALIZA VPRAŠALNIKA »KREPITEV NOTRANJE MOČI UPORABNIKOV STORITEV

ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE« ............................................................................... 7

3.1. Metodologija in opis vzorca ..................................................................................... 7

3.2. Rezultati raziskave ................................................................................................ 10

3.3. Analiza vprašalnika za merjenje krepitve notranje moči uporabnikov storitev

zaposlitvene rehabilitacije ...................................................................................... 11

3.1. Statistična značilnost razlik glede na demografske podatke po posameznih

komponentah ........................................................................................................ 11

3.2. Primerjava rezultatov, dobljenih v letu 2015 in 2016 .............................................. 17

4. ZAKLJUČEK IN PREDLOGI ........................................................................................... 18

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški ali ženski slovnični obliki, so uporabljeni kot

nevtralno poimenovanje, uporabljeni za oba spola.

Besedilo ni lektorirano.

4

UVOD

Notranjo moč posameznika kot kazalnik sprememb v funkcioniranju posameznika na

različnih življenjskih področjih prepoznavajo in poudarjajo pomembne mednarodne institucije

in dokumenti: Konvencija o pravicah invalidov, Svetovna zdravstvena organizacija, Evropska

strategija invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir,

evropski sistem kakovosti v socialnih storitvah EQUASS ipd.

Krepitev notranje moči (ang. empowerment) je proces, v katerem posamezniki, organizacije

in skupnost pridobijo nadzor nad odločitvami, ki vplivajo na njihova življenja1.

Krepitev notranje moči je pomembna predvsem iz vidika sprejemanja avtonomnih odločitev –

spodbuja samokontrolo, ozaveščenost in podajanje pobud, spodbuja osebno odgovornost in

učinkovite odnose, omogoča kreativnost in inovativnost. Opolnomočenost je pomemben

dejavnik, ki vpliva na uspešnost procesa zaposlitvene rehabilitacije. Koncept krepitve

notranje moči odgovarja na vprašanja »Kako lahko izboljšam pot vračanja na delo?«, »Kaj

lahko sam naredim za uspešno reševanje lastne zaposlitvene problematike?«, »Kako lahko

izboljšam možnosti za zaposlovanje?«. Opolnomočenost omogoča večjo samostojnost pri

iskanju in ohranitvi zaposlitve, sprejemanju lastne invalidnosti, poznavanju svojih zmožnosti

in ovir, realnejši predstavitve sebe v odnosu do delodajalca, drugih oseb in institucij ter tudi

prevzemanje nadzora nad lastnim življenjem in zmožnost odločanja o samem sebi

neodvisno od drugih.

V okviru zaposlitvene rehabilitacije področje krepitve notranje moči uporabnikov storitev

sistematično spremljamo od leta 2013 dalje. Posamezni izvajalci zaposlitvene rehabilitacije

so krepitev notranje moči uporabnikov storitev zaposlitvene rehabilitacije spremljali že pred

tem, pri čemer so uporabljali različne metode. Z namenom poenotenja metod za ugotavljanje

opolnomočenosti tako pri posameznikih kot tudi na ravni vseh uporabnikov storitev smo v

letu 2013 pričeli razvijati vprašalnik za merjenje krepitve notranje moči uporabnikov storitev

zaposlitvene rehabilitacije. Pri pripravi vprašalnika smo za osnovo uporabili model, ki je bil

razvit v okviru evropskega projekta EQUAL: Request (2007)2, saj je model specifičen za

področje zaposlovanja oseb, ki imajo težave pri iskanju in ohranitvi zaposlitve in je kot tak

najprimernejši za prenos v slovensko okolje. V prvi pilotni fazi smo v sodelovanju z

uporabniki storitev in strokovnimi delavci oziroma člani timov sestavili vprašalnik in preverjali

merske karakteristike. V drugi pilotni fazi, leta 2014, smo ponovno preverjali merske

karakteristike vprašalnika, saj je bilo v prvi pilotni fazi ugotovljeno, da vse trditve ne ustrezajo

kriterijem dobrega psihometričnega inštrumenta in smo določene trditve izboljšali. V tretji

pilotni fazi, leta 2015, so pri izpolnjevanju vprašalnika sodelovali vsi izvajalci ZR, namen

izpolnjevanja pa je bil postavljanje norm. Ker gre pri tem za dolgotrajnejši proces (za

postavljanje norm mora biti vzorec ustrezno velik), smo tudi v letu 2016 nadaljevali z

zbiranjem podatkov.

1 De Konig, J. (2008). Handbook for Empowering Strategies in Social Services and Vocational Rehabilitation.

@Equip(ment). 2 Van Lierop b., Van de Ven l., Schouten M., Janssen N., Cima R. »Vrij Baan« Interim Report. iRv.

Kenniscentrum voor revalidatie en Handicap, Hoensbroek. NL. 2003

5

Ugotavljanje zaznavanja posameznih komponent je pomembno predvsem:

na individualni ravni z vidika načrtovanja aktivnosti, ki bodo pripomogle k večji

opolnomočenosti posameznika z namenom večje lastne aktivnosti in sodelovanja ter

izboljšanja upravljanja z lastnimi sposobnostmi ter tudi določanja ciljev, ki naj bi jih

posamezen uporabnik dosegel v procesu zaposlitvene rehabilitacije,

na skupinski ravni pa z vidika razvijanja področij storitev zaposlitvene rehabilitacije

(na ravni mreže izvajalcev ZR), kjer se ugotavlja primanjkljaje pri vseh uporabnikih

storitev.

6

1. MODEL KREPITVE NOTRANJE MOČI UPORABNIKOV STORITEV ZAPOSLITVENE

REHABILITACIJE

Za ustrezno načrtovanje aktivnosti/storitev, ki bodo pripomogle k večji opolnomočenosti

uporabnikov storitev, je pomembno, da na začetku procesa opredelimo področja, ki so

potrebna posebne obravnave (primanjkljaji). Pri tem si lahko pomagamo z vprašalnikom za

ugotavljanje krepitve notranje moči. Za koncept krepitve notranje moči obstaja več različnih

definicij. Skupen jim je cilj, in sicer krepitev zmožnosti posameznikov in skupin, da izboljšajo

svoje okoliščine in prevzamejo nadzor nad svojim življenjem.

Model krepitve notranje moči je podrobneje opisan v dosedanjih letnih poročilih (od leta 2013

dalje) o izvedenih razvojnih nalogah »Krepitev notranje moči uporabnikov storitev

zaposlitvene rehabilitacije«.

Model, ki ga uporabljamo na področju zaposlitvene rehabilitacije in na njegovi osnovi

razvijamo vprašalnik, je bil razvit v okviru evropskega raziskovalnega projekta EQUAL:

Request (2007). Zajema 6 področij: sposobnost/občutek lastne učinkovitosti, odločanje o

samem sebi, vpliv, pomen/smisel, sodelovanje v skupini in pozitivna identiteta/občutek o

sebi. Profil posameznika predstavlja stopnjo posamezne komponente, kot jo zaznava

posameznik.

Slika 1: Komponente krepitve notranje moči

Komponente notranje

moči

Sposobnost

Odločanje o samem sebi

Vpliv

Pomen/ smisel

Sodelovanje v skupini

Pozitivna identiteta/ občutek o

sebi

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti: gre za zaupanje v lastne sposobnosti za

uspešno izvedbo naloge. Posamezniki z visoko stopnjo zaupanja v lastne sposobnosti si

postavljajo relativno visoke cilje in se trudijo za njihovo realizacijo; pri delu so sistematični in

disciplinirani ter dobro razumejo svojo osebnost.

Odločanje o samem sebi: gre za avtonomno svobodo odločanja o lastnem življenju.

Pomeni zmožnost prevzemanja učinkovitih in ključnih odločitev – zmožnost nadzora ali

7

vpliva na določene situacije. Posamezniki z visoko stopnjo samoodločanja poznajo svoje

pravice in jih lahko razložijo; nimajo težav z izražanjem svojega mnenja; lahko sprejemajo

kreativne rešitve brez omahovanja ter verjamejo, da lahko nadzorujejo ali vplivajo na

situacijo.

Pomen/smisel: predstavlja občutek, da so odločitve in izbire posameznika v skladu z

njegovimi vrednotami. Gre za pomembnost, ki jo posameznik pripisuje določenim

nalogam/aktivnostim oz. stopnjo ujemanja med značilnostmi naloge in interesi/zmožnostmi

posameznika. Posamezniki z visoko stopnjo občutka smisla gledajo na aktivnosti v okviru

šolanja/dela kot na zelo pomembne; vidijo delovne naloge kot pomembne in zadovoljujoče;

na splošno radi delajo in verjamejo, da se njihovo šolanje/delo ujema z njihovimi težnjami in

zmožnostmi.

Vpliv: predstavlja razumevanje, da naše odločitve in izbire vplivajo na naše življenje. Gre za

vprašanje osebnega prepričanja, ali nekdo lahko vpliva na dogajanje in rezultate. Vpliv je

nasprotje od nemoči. Posamezniki z visoko stopnjo vpliva občutijo, da lahko sami usmerjajo

svoje vedenje v skupini/organizaciji in vplivajo na uspeh šolanja/kariere.

Pozitivna identiteta/občutek o sebi: predstavlja sposobnost, da se posameznik sprejme

takšnega, kot je, tudi svojo invalidnost. Gre za samozavest oziroma za vrednost, ki jo

posameznik pripisuje samemu sebi. Ta komponenta najverjetneje odločilno vpliva na to,

kako uspešen je posameznik pri reševanju problemov na delovnem mestu ali v zvezi z

invalidnostjo. Posamezniki z visokim pozitivnim občutkom o sebi imajo pozitiven pogled nase

in njihovo delovno situacijo; so realistični pri spoprijemanju s težavami; težave ne jemljejo

kot nekaj, kar ima odločilno vlogo na njihovo življenje, in jih ne uporabljajo kot izgovor ter

poleg dela in kariere obravnavajo tudi ostale zadeve kot pomembne.

Sodelovanje v skupini: gre za razumevanje posameznika, da je del skupine oziroma, da je

njegova uspešnost lahko odvisna tudi od drugih. Posamezniki z visoko stopnjo sodelovanja

v skupini vidijo uspeh pri šolanju/karieri kot nekaj, kar je odvisno od drugih, in vidijo potrebo

po komunikaciji in sodelovanju z drugimi; uživajo v delu z drugimi in so pri tem uspešni;

sodelujejo v različnih skupinskih aktivnostih ter vprašajo druge za pomoč, če jo potrebujejo,

in pomagajo drugim.

3. ANALIZA VPRAŠALNIKA »KREPITEV NOTRANJE MOČI UPORABNIKOV STORITEV

ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE«

3.1. Metodologija in opis vzorca

Vprašalnik za merjenje krepitve notranje moči uporabnikov storitev smo pričeli razvijati v letu

2013 na podlagi modela Vrij Baan (prva pilotna faza). Pri oblikovanju vprašalnika so

sodelovali člani strokovnih timov in uporabniki storitev zaposlitvene rehabilitacije. V okviru

fokusnih skupin, posebej s strokovnimi delavci in posebej z uporabniki storitev, smo izvedli

nabor trditev in nadalje selekcionirali tiste, ki najbolj odražajo posamezno komponento

krepitve notranje moči. Tako smo za vsako izmed 6 komponent izbrali 10 trditev, z izjemo

zadnje, ki je obsegala 12 trditev. Približno polovica je predstavljala pozitivno dojemanje,

polovica pa negativno. Skupno je vprašalnik za merjenje krepitve notranje moči sestavljalo

62 trditev. Po prvi pilotni uporabi v letu 2013 smo na podlagi ugotovitev statistične analize

preverjanja merskih karakteristik določene trditve iz vprašalnika izvzeli, nekatere pa

8

spremenili. Druga različica vprašalnika tako obsega 46 trditev. Vsaka trditev se točkuje na

petstopenjski Likertovi lestvici (1 – nikoli ne drži; 5 – vedno drži).

Poleg trditev je vprašalnik sestavljen še iz demografskih podatkov (spol, starost, zakonski

stan, bivanje, izobrazba, delovna doba, čas brezposelnosti, trajanje invalidnosti, vrsta

invalidnosti, kraj bivanja, trajanje procesa ZR, status po zaključenem procesu ZR). Širši

nabor demografski podatkov je uporaben predvsem pri evalvaciji na skupinski ravni: pri

ugotavljanju povezanosti demografskih spremenljivk s posameznimi komponentami notranje

moči. Demografski podatki ostajajo isti, kot so bili v prvi različici vprašalnika.

Za vnos odgovorov iz vprašalnika smo posebej pripravili vnosnik z navodili za vnos in

Excelovo tabelo.

Vprašalnik so v prvi pilotni fazi izpolnjevali uporabniki storitev, ki so bili vključeni v proces

zaposlitvene rehabilitacije pri 11 izvajalcih ZR. Izpolnjevanje je z namenom ugotavljanja

zanesljivosti vprašalnika v času (re-test metoda) potekalo dvakrat: prvič je pri izpolnjevanju

sodelovalo 162 uporabnikov storitev, drugič, tj. tri do štiri tedne po prvem izpolnjevanju, pa

108 uporabnikov storitev, ki smo jih upoštevali pri ugotavljanju zanesljivosti vprašalnika.

Normativni vzorec v prvi pilotni fazi (leto 2013) je sestavljalo 162 uporabnikov storitev

(80 moških – 49 % in 82 žensk – 51 %). Starost je bila med 15 in 60 let (M = 36,13;

SD = 10,28), povprečna starost moških je bila 33,54 let (SD = 10,11) in žensk 38,56 let

(SD = 9,90).

Pri izpolnjevanju vprašalnika v drugi pilotni fazi (leto 2014) so sodelovali uporabniki

storitev, ki so bili v proces zaposlitvene rehabilitacije vključeni pri 13 izvajalcih ZR. Pri pilotni

uporabi ni sodeloval izvajalec ZR URI SOČA, saj za merjenje sprememb pri krepitvi notranje

moči že uporabljajo vprašalnik Vrij Baan. Tako bi izpolnjevanje dveh vprašalnikov pomenilo

dodatno obremenitev za uporabnike storitev in strokovne delavce, poleg tega je bil numerus

sodelujočih uporabnikov storitev pri ostalih izvajalcih ZR pri študiji ustrezen.

Vprašalnik so uporabniki storitev izpolnjevali ne glede na to, v kateri fazi procesa

zaposlitvene rehabilitacije so bili v času izpolnjevanja, saj je bil namen študije preverjanje

merskih karakteristik, ne pa tudi ugotavljanje področij krepitve notranje moči. V drugi pilotni

fazi je ravno tako kot v letu 2013 sodelovalo 162 uporabnikov storitev, pri tem opozarjamo,

da so sodelovali drugi uporabniki storitev kot v letu 2013. Glede na rezultate statističnih

analiz merskih karakteristik, so uporabniki v drugi fazi vprašalnik izpolnjevali le enkrat, kar

zadošča za ponovno preverjanje merskih karakteristik.

Stratificirano vzorčenje (tj. vzorčenje znotraj vsakega izvajalca zaposlitvene rehabilitacije)

smo kombinirali z zaporednim (zajeti so bili vsi uporabniki zaposlitvene rehabilitacije v

obdobju september 2013 in september 2014).

Normativni vzorec v drugi pilotni fazi (leto 2014) je sestavljalo 162 uporabnikov storitev

(78 moških – 51 % in 75 žensk – 49 % od tistih, ki so podali odgovor glede spola), ki so

vključeni v proces rehabilitacije pri 13 izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije. Starost vzorca v

drugi pilotni fazi je bila med 20 in 62 let (M = 38,00; SD = 10,25). Povprečna starost moških

je bila 37,97 let (SD = 10,73), žensk pa 38,03 let (SD = 9,80).

9

Analiza je pokazala dobro zanesljivost vprašalnika skozi čas (Pearsonov koeficient korelacije

pri vseh 6 komponentah večji od 0,7), zato v drugi pilotni fazi ponovno preverjanje

zanesljivosti s to metodo ni bilo potrebno.

Tretja pilotna faza je potekala v letu 2015, od marca 2015 do oktobra 2015. Pri

izpolnjevanju vprašalnika je sodelovalo vseh 14 izvajalcev ZR oziroma 236 uporabnikov

storitev. V vzorcu so nekoliko prevladovale ženske, in sicer je sodelovalo 55,1 % oziroma

130 žensk in 44,9 % oziroma 106 moških.

V letu 2016 je sledila še četrta pilotna faza, ki je potekala od maja do decembra 2016. Cilj

letošnje raziskave je bil zbrati podatke o zaznavanju uporabnikov storitev glede lastne

opolnomočenosti in jih primerjati s preteklimi leti. Sodelovalo je 154 uporabnikov pri

12 izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije. Vzorec je bil povsem uravnoteženo sestavljen glede

na spol (74 moških in 74 žensk; 2 uporabnika pa se glede spola nista opredelila).

Za lažjo uporabo vprašalnika in izračun rezultatov smo vprašalnik pripravili tudi v

elektronski obliki. Sodelujoči uporabniki so vprašalnik lahko izpolnjevali ali v elektronski

obliki ali pa v papirni obliki. Pri izpolnjevanju e-vprašalnika so po koncu izpolnjevanja na

voljo rezultati, in sicer: zbrani demografski podatki, povprečni rezultati po komponentah in

pajkova mreža (Slika 2). ZA skupni zbir podatkov smo pripravil poseben vnosnik v Excelu.

Slika 2: Primer izpisa rezultatov

10

3.2. Rezultati raziskave

V nadaljevanju so predstavljeni demografski podatki sodelujočih, ki so v raziskavi sodelovali

v letu 2016. Navedeni rezultati tako ne predstavljajo značilnosti populacije, ampak samo

skupine uporabnikov, ki so sodelovali v raziskavi. Ker niso vsi uporabniki odgovorili na

vprašanja o demografskih podatkih, navajamo pri posamezni postavki tudi število

sodelujočih (N = …).

Zakonski stan (N = 147): prevladujejo samski udeleženci (57,8 ), nekaj manj je udeležencev,

ki živijo v (izven)zakonski skupnosti (42,2 %).

Bivanje (N = 141): največ sodelujočih uporabnikov živi s starši in/ali brati/sestrami (43,3 %) ali

pa s partnerjem/zakoncem in/ali otroki (40,4 %).

Dokončana izobrazba (N = 151): največ jih je dokončalo srednjo šolo (32,5 %) in srednjo

poklicno šolo (21,9 %). Sledijo udeleženci z dokončano osnovno šolo (14,6 %) in nižjo

poklicno šolo (12,6 %). Najmanj je uporabnikov, ki so dokončali višjo strokovno šolo (1,3 %),

ki imajo nedokončano osnovno šolo (3,3 %) in imajo narejeno osnovno šolo s prilagojenim

programom (4,0 %). Visoko strokovno ali univerzitetno izobraževanje je zaključilo 9,9 %

udeležencev. V izbranem vzorcu ni bilo nobenega, ki bi imel zaključeno katero od oblik

podiplomskega izobraževanja.

Delovna doba (N = 152): dobra tretjina udeležencev je brez delovne dobe (23,0 %) ali pa jo

imajo manj kot eno leto (14,5 %). Največ udeležencev je pridobilo od 1 do 7 let delovne dobe

(30,3 %), sledijo udeleženci z od 8 do 14 let delovne dobe (15,1 %), najmanj pa je

udeležencev, ki so pridobili več kot 15 let delovne dobe3.

Trajanje brezposelnosti (N = 149): v času raziskave 13,0 % udeležencev še ni bilo

zaposlenih; največ udeležencev (24,2 %) je bilo brezposelnih več kot 6 let, od 5 do 6 let je

3 od 15 do 21 let delovne dobe = 6,6 %

od 29 do 37 let delovne dobe =5,9 %

od 22 do 28 let delovne dobe = 4,6 %

11

bilo 20,1 %, od enega do dveh let 19,5 % udeležencev, od 3 do 4 let je bilo brezposelnih

14,8 %, manj kot 1 leto pa 8,1 % udeležencev.

Trajanje invalidnosti (N = 144): več kot dve tretjini udeležencev je invalidnost pridobilo v

odrasli dobi (70,1 %), ostalih 29,9 % pa ob rojstvu oziroma zgodnjem otroštvu.

Vrsta invalidnosti (N = 133): največ udeležencev v vzorcu predstavlja oseb z gibalno

oviranostjo (28,6 %), sledijo udeleženci s težavami v duševnem zdravju (22,6 %). Nadalje so

zastopani udeleženci z gluhoto/naglušnostjo (6,8 %), še nekoliko manj je udeležencev z

motnjami v duševnem razvoju (5,3 %). Več različnih invalidnosti navaja 16,5 % udeležencev.

Kraj bivanja: največ udeležencev (53,6 %) prihaja iz manjših mest (do 10.000 prebivalcev),

25,4 % jih je iz večjih mest (nad 10.000 prebivalcev), 21,0 % pa iz Ljubljane in Maribora.

3.3. Analiza vprašalnika za merjenje krepitve notranje moči uporabnikov storitev

zaposlitvene rehabilitacije

Na podlagi analize ugotavljamo, da sodelujoči uporabniki storitev v povprečju ocenjujejo

svojo notranjo moč kot srednje visoko (povprečna ocena je 3,67)4.

V povprečju je najvišje ocenjena komponenta »vpliv«, in sicer s povprečno oceno 3,90, kar

pomeni, da udeleženci menijo, da njihove odločitve in izbire precej vplivajo na njihova

življenja.

Ostale komponente si sledijo od najvišje ocenjene komponente »odločanje o samem

sebi« (3,62), ki ji sledijo komponente »smisel/pomen« (3,53) in »sposobnost / občutek lastne

učinkovitosti« (3,52), kot najnižje ocenjeni pa sta komponenti »pozitiven občutek o sebi«

(3,40) in »sodelovanje v skupini« (3,34).

Tabela 1: Povprečne ocene po posameznih komponentah krepitve notranje moči

Komponenta Rezultat – povprečna ocena

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,52

Odločanje o samem sebi 3,62

Smisel/pomen 3,53

Vpliv 3,90

Pozitiven občutek o sebi 3,40

Sodelovanje v skupini 3,34

SKUPNO 3,67

3.1. Statistična značilnost razlik glede na demografske podatke po posameznih

komponentah

Preverjali smo statistično značilnost razlik glede na demografske podatke sodelujočih

uporabnikov storitev po posameznih komponentah krepitve moči. Slednje smo opravili z

4 podrobnejši opisi posameznih komponent krepitve moči so v poglavju 1. Model krepitve notranje moči

uporabnikov storitev zaposlitvene rehabilitacije

12

Mann-Whitneyjevimi in Kruskal-Wallisovimi testi za neparametrične vzorce, saj se podatki ne

porazdeljujejo normalno, v programskem okolju SPSS.

Glede na krepitev notranje moči v celoti (in ne po posameznih komponentah) se

statistično značilne razlike pojavljajo pri starosti in bivanju – bolj opolnomočeni se

počutijo uporabniki v starostni skupini od 30 do 39 let in tisti, ki živijo s partnerjem

in/ali otroci.

Statistično značilne razlike so se pokazale glede:

spola, in sicer imajo moški v primerjavi z ženskami nižji rezultat pri komponenti

»vpliv«, kar pomeni, da imajo slabši občutek, da lahko sami usmerjajo svoje vedenje ter

vplivajo na uspeh pri zaposlovanju oz. delu.

Tabela 2: Statistično značilne razlike po spolu

Rezultat – povprečna ocena

Komponenta MOŠKI ŽENSKE

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,55 3,50

Odločanje o samem sebi 3,63 3,64

Smisel/pomen 3,65 3,69

Vpliv 3,96 4,21

Pozitiven občutek o sebi 3,60 3,55

Sodelovanje v skupini 3,58 3,51

SKUPNO 3,66 3,68

delovne dobe – glede na delovno dobo se kažejo statistično značilne razlike pri

komponenti »vpliv«. Uporabniki z 1 do 7 let delovne dobe v primerjavi s tistimi, ki imajo

od 8 do 14 ter s tistimi, ki imajo od 22 do 28 let delovne dobe, v večji meri zaznavajo, da

sami usmerjajo svoja življenja. Podobno velja tudi za skupine uporabnikov, ki so brez

delovne dobe, imajo manj kot 1 leto delovne dobe in med 15 in 21 let delovne dobe, da

v večji meri zaznavajo, da sami usmerjajo svoja življenja v primerjavi s skupino oseb, ki

imajo od 22 do 28 let delovne dobe. Drugih razlik med skupinami pa ni bilo moč zaznati.

Tabela 3: Statistično značilne razlike po delovni dobi

Rezultat – povprečne ocene

Komponenta Brez DD < 1 leto 1 – 7 let 8 – 14

let 15 – 21

let 22 – 28

let 29 – 37

let

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,48 3,58 3,53 3,58 3,39 3,53 3,56

Odločanje o samem sebi 3,61 3,69 3,71 3,39 3,71 3,50 3,76

Smisel/pomen 3,57 3,97 3,64 3,60 3,64 3,53 3,78

Vpliv 4,06 4,14 4,28 3,86 4,13 3,53 4,03

Pozitiven občutek o sebi 3,57 3,73 3,63 3,53 3,47 3,25 3,53

Sodelovanje v skupini 3,58 3,83 3,51 3,52 3,41 3,27 3,31

SKUPNO 3,64 3,82 3,72 3,58 3,62 3,44 3,66

13

vrste invalidnosti – glede na vrsto invalidnosti se statistično značilne razlike pojavljajo

pri komponentah »smisel/pomen« in »vpliv«. Uporabniki z možganskimi poškodbami

imajo dosti manjši občutek, da so odločitve in njihove izbire v skladu z njihovimi

vrednotami kot pa gibalno ovirani, slepi in slabovidni, uporabniki s težavami v duševnem

zdravju ter uporabniki s kombiniranimi motnjami. Podobno velja za gluhe in naglušne

uporabnike, ki imajo dosti manjši občutek, da so odločitve in njihove izbire v skladu z

njihovimi vrednotami kot pa gibalno ovirani, uporabniki s težavami v duševnem zdravju,

slepi in slabovidni ter uporabniki s kombiniranimi motnjami. Uporabniki z možganskimi

poškodbami imajo večji občutek, da lahko sami usmerjajo svoje vedenje v skupini kot pa

uporabniki z motnjami v duševnem zdravju. Gibalno ovirani uporabniki in uporabniki z

mišično-skeletnimi boleznimi bolj zaupajo v lastne sposobnosti kot pa osebe s težavami

v duševnem zdravju.

Tabela 4: Statistično značilne razlike po vrsti invalidnosti

Rezultat – povprečne ocene5

Komponenta gib. ovir.

možg. pošk

Miš-skel

TDZ SS G/nagl MDR komb ost

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,59 3,66 3,89 3,66 3,79 3,16 3,43 3,23 3,40

Odločanje o samem sebi 3,65 3,85 4,09 3,76 3,45 3,44 3,46 3,43 3,59

Smisel/pomen 3,67 2,97 3,82 3,69 4,19 3,29 3,67 3,68 3,48

Vpliv 4,19 4,40 4,07 4,10 4,33 3,76 3,82 3,93 4,05

Pozitiven občutek o sebi 3,62 3,69 3,64 3,60 3,63 3,42 3,59 3,21 3,73

Sodelovanje v skupini 3,60 3,28 3,97 3,52 3,77 3,17 3,57 3,44 3,42

SKUPNO 3,72 3,64 3,91 3,72 3,86 3,37 3,59 3,49 3,61

trajanja invalidnosti – glede na trajanje invalidnosti se statistično značilne

razlike pojavljajo pri komponentah »odločanje o samem sebi«. Uporabniki, ki

so postali invalidi že v odrasli dobi, v večji meri verjamejo, da lahko

nadzorujejo in vplivajo na situacijo ter nimajo tolikšnih težav z izražanjem

svojega mnenja kot pa tisti uporabniki, ki so invalidi že od rojstva.

5 gib. ovir – gibalna oviranost

možg. pošk. – možganska poškodba

miš-skel – mišično-skeletne bolezni

TDZ – težave z duševnim zdravjem

SS – slepi in slabovidni

G/nagl – gluhi in naglušni

MDR – motnje v duševnem razvoju

komb – kombinirane motnje

ost - ostalo

14

Tabela 5: Statistično značilne razlike po trajanju invalidnosti

Rezultat – povprečne ocene

Komponenta Invalid od rojstva Invalid v odrasli dobi

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,43 3,56

Odločanje o samem sebi 3,51 3,70

Smisel/pomen 3,67 3,68

Vpliv 4,00 4,11

Pozitiven občutek o sebi 3,63 3,58

Sodelovanje v skupini 3,51 3,57

SKUPNO 3,63 3,70

Nadalje je analiza pokazala, da se statistično značilne razlike ne pojavljajo pri preostalih

demografskih spremenljivkah:

starost

Tabela 6: Statistično značilne razlike po starosti

Rezultati – povprečne ocene

Komponenta do 29 let 30–39 let 40–49 let 50 in več

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,53 3,57 3,54 3,43

Odločanje o samem sebi 3,72 3,58 3,61 3,62

Smisel/pomen 3,74 3,61 3,61 3,68

Vpliv 4,07 4,18 4,02 3,96

Pozitiven občutek o sebi 3,75 3,58 3,53 3,38

Sodelovanje v skupini 3,65 3,53 3,58 3,28

SKUPNO 3,74 3,67 3,65 3,56

zakonski stan

Tabela 7: Statistično značilne razlike po zakonskem stanu

Rezultat – povprečne ocene

Komponenta Samski Živeči v partnerstvu

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,47 3,63

Odločanje o samem sebi 3,58 3,72

Smisel/pomen 3,67 3,68

Vpliv 4,03 4,17

Pozitiven občutek o sebi 3,55 3,64

Sodelovanje v skupini 3,54 3,54

SKUPNO 3,64 3,73

15

zakonski skupnosti

Tabela 8: Statistično značilne razlike po bivanjskem statusu

Rezultat – povprečne ocene

Komponenta Živi sam Partner/otroci Prvotna družina

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,44 3,63 3,46

Odločanje o samem sebi 3,61 3,71 3,52

Smisel/pomen 3,63 3,66 3,67

Vpliv 4,12 4,20 4,01

Pozitiven občutek o sebi 3,56 3,60 3,54

Sodelovanje v skupini 3,64 3,52 3,57

SKUPNO 3,67 3,72 3,63

izobrazba

Tabela 9: Statistično značilne razlike po izobrazbi

Rezultat – povprečne ocene6

Komponenta OŠ PP

Ned. OŠ

OŠ NPŠ SPŠ SŠ VSŠ UNIV SPECMAG/ DOKT

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,95 2,97 3,28 3,49 3,54 3,59 3,93 3,61 /

Odločanje o samem sebi 3,79 3,20 3,57 3,54 3,63 3,72 3,75 3,55 /

Smisel/pomen 4,29 3,43 3,57 3,73 3,59 3,66 4,29 3,55 /

Vpliv 4,19 3,97 3,97 3,95 4,23 4,08 4,43 4,06 /

Pozitiven občutek o sebi 4,00 3,18 3,47 3,75 3,63 3,53 3,56 3,48 /

Sodelovanje v skupini 3,98 3,50 3,25 3,52 3,55 3,63 3,75 3,48 /

SKUPNO 4,03 3,37 3,52 3,66 3,70 3,70 3,95 3,62 /

6 OŠ PP – Osnovna šola s prilagojenim programom

Ned. OŠ – Nedokončana osnovna šola

OŠ – osnovna šola

NPŠ – nižja poklicna šola

SPŠ – srednja poklicna šola

SŠ – srednja šola

VŠ – višja strokovna šola

UNIV. – visoka strokovna/univerzitetna izobrazba

16

trajanje brezposelnosti

Tabela 10: Statistično značilne razlike po trajanju brezposelnosti

Rezultat – povprečne ocene

Komponenta Nikoli

zaposlen < 1 leto

1 – 2 leti

3 – 4 leta

5 – 6 let Nad 6

let

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,67 3,51 3,41 3,58 3,39 3,65

Odločanje o samem sebi 3,75 3,60 3,57 3,66 3,54 3,65

Smisel/pomen 3,68 3,48 3,51 3,92 3,63 3,77

Vpliv 4,11 3,86 3,94 4,22 4,07 4,17

Pozitiven občutek o sebi 3,71 3,50 3,54 3,58 3,40 3,70

Sodelovanje v skupini 3,83 3,63 3,39 3,50 3,44 3,56

SKUPNO 3,79 3,60 3,56 3,74 3,58 3,75

kraj bivanja

Tabela 11: Statistično značilne razlike po kraju bivanja

Rezultat – povprečne ocene

Komponenta LJ in MB Večja mesta Manjša mesta

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,59 3,60 3,48

Odločanje o samem sebi 3,56 3,71 3,59

Smisel/pomen 3,68 3,64 3,69

Vpliv 4,16 4,20 3,98

Pozitiven občutek o sebi 3,41 3,72 3,57

Sodelovanje v skupini 3,39 3,77 3,46

SKUPNO 3,63 3,78 3,63

17

3.2. Primerjava rezultatov, dobljenih v letu 2015 in 2016

Zanimalo nas je, ali je med izbranima letoma 2015 in 2016 prišlo do razlik oziroma odstopanj

v rezultatih vprašalnika. V nadaljevanju predstavljamo tabelo s povprečnimi vrednostmi

komponent vprašalnika po posameznemu letu.

Tabela 12: Povprečne ocene po posameznih komponentah krepitve notranje moči po

posameznih letih

Komponenta Rezultat – povprečna ocena

2015 2016

Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,60 3,52

Odločanje o samem sebi 3,66 3,62

Smisel/pomen 3,66 3,53

Vpliv 4,06 3,90

Pozitiven občutek o sebi 3,61 3,40

Sodelovanje v skupini 3,68 3,34

SKUPNO 3,71 3,67

Kot lahko vidimo iz tabele, je v obeh letih najbolj izražena komponenta notranje moči

uporabnikov zaposlitvene rehabilitacije »vpliv«, medtem ko med drugimi komponentami med

posameznima letoma prihaja do razlik. Razlike smo ugotavljali s pomočjo

neparametričnega testa Mann-Whitney, saj se podatki ne porazdeljujejo normalno. Ugotovili

smo, da prihaja do statistično značilnih razlik med komponentama »pozitiven občutek o

sebi« in »sodelovanje v skupini«. Do razlik je morda prišlo zaradi bodisi dela izvajalcev

zaposlitvene rehabilitacije z uporabniki storitev bodisi zaradi uporabnikov storitev samih (ena

"generacija" uporabnikov se lahko zelo razlikuje od druge "generacije" uporabnikov, kar je

razvidno tudi iz razlik glede na demografske značilnosti uporabnikov iz leta 2015 in iz leta

2016). Na podlagi omenjenih razlik moramo žal zaključiti, da vzorca med seboj nista

primerljiva.

18

4. ZAKLJUČEK IN PREDLOGI

Na podlagi vseh štirih pilotnih študij zaključujemo, da je vprašalnik primeren za praktično

uporabo. Tudi po četrti pilotni fazi ugotavljamo, da je vprašalnik uporaben kot podporni

instrument pri delu z uporabniki storitev na individualni ravni oz. da se ugotovitve lahko

povezuje in preverja z ostalimi ugotovitvami, ki jih strokovni delavci pridobijo tekom obravnav

z različnimi vprašalniki, testiranji in razgovori z uporabniki storitev. Poleg spremljanja

področja na individualni ravni lahko spremljamo tudi rezultate na skupinski ravni, kar

pripomore pri razvijanju programa oziroma izvajanju storitev zaposlitvene rehabilitacije.

Ugotavljamo, da uporabniki storitev, ki so sodelovali v raziskavi, lastno opolnomočenost v

povprečju ocenjujejo srednje visoko (povprečna ocena je 3,67). Med posameznimi

komponentami je v povprečju najvišje ocenjena komponenta »vpliv«, in sicer s povprečno

oceno 3,90, kar pomeni, da udeleženci menijo, da njihove odločitve in izbire precej vplivajo

na njihova življenja.

Ostale komponente si sledijo od najvišje ocenjene »odločanje o samem sebi« (3,62),

»sposobnost/občutek lastne učinkovitosti« (3,53) in »smisel/pomen« (3,52), do najnižjih

»pozitiven občutek o sebi« (3,40) in »sodelovanje v skupini« (3,34).

Glede na krepitev notranje moči v celoti (in ne po posameznih komponentah) se statistično

značilne razlike pojavljajo pri starosti in bivanju – bolj opolnomočeni se počutijo

uporabniki v starostni skupini od 30 do 39 let in tisti, ki živijo s partnerjem in/ali otroci.

Rezultati se ne razlikujejo glede na leto 2015.

Rezultati po posameznih komponentah pa kažejo, da so moški manj opolnomočeni glede

odločitev in izbir del, ki so v skladu z njihovimi sposobnostmi in zmožnostmi oziroma imajo

slabši občutek, da lahko sami usmerjajo svoje vedenje ter vplivajo na uspeh pri zaposlovanju

oz. delu (komponenta vpliv). Do enakih ugotovitev smo prišli tudi v letu 2015.

Statistično značilne razlike se kažejo še glede delovne dobe, in sicer uporabniki z manj leti

delovne dobe (od 1 do 7 let) v večji meri zaznavajo, da sami urejajo oziroma usmerjajo svoja

življenja in vplivajo na uspeh pri reševanju zaposlitvene problematike (komponenta vpliv).

Glede vrste invalidnosti imajo uporabniki z možganskimi poškodbami dosti manjši občutek,

da so odločitve in njihove izbire v skladu z njihovimi vrednotami (komponenta smisel/pomen)

kot pa gibalno ovirani, slepi in slabovidni, uporabniki s težavami v duševnem zdravju ter

uporabniki s kombiniranimi motnjami. Podobno velja za gluhe in naglušne uporabnike, ki

imajo dosti manjši občutek, da so odločitve in njihove izbire v skladu z njihovimi vrednotami

(komponenta smisel/pomen) kot pa gibalno ovirani, uporabniki s težavami v duševnem

zdravju, slepi in slabovidni ter uporabniki s kombiniranimi motnjami. Uporabniki z

možganskimi poškodbami imajo večji občutek, da lahko sami usmerjajo svoje vedenje v

skupini (komponenta vpliv) kot pa uporabniki z motnjami v duševnem zdravju. Gibalno

ovirani uporabniki in uporabniki z mišično-skeletnimi boleznimi bolj zaupajo v lastne

sposobnosti (komponenta sposobnost/občutek lastne učinkovitosti) kot pa osebe s težavami

v duševnem zdravju.

Glede trajanja invalidnosti se statistično značilne razlike pojavljajo pri komponenti

odločanje o samem sebi – uporabniki, ki so postali invalidi v odrasli dobi, v večji meri

19

verjamejo, da lahko nadzorujejo in vplivajo na situacijo ter nimajo tolikšnih težav z

izražanjem svojega mnenja kot pa tisti uporabniki, ki so invalidi že od rojstva.

Statistično značilne razlike se v primerjavi z letom 2015 ne pojavljajo pri več demografskih

spremenljivkah, in sicer se v letu 2015 niso pojavljale pri spremenljivkah trajanje

brezposelnosti in trajanje invalidnosti, v letu 2016 pa se ne pojavljajo pri spremenljivkah

starost, zakonski stan, bivanje, izobrazba, trajanje brezposelnosti in kraj bivanja.

Za učinkovitejšo rabo vprašalnika so v naslednjih letih smiselne še naslednje aktivnosti:

o normiranje vprašalnika za različne podskupine ciljne populacije (spol, starost,

izobrazba) bi omogočilo primerjavo in vrednotenje rezultatov posameznikov in

skupin/populacij, ki jim posamezniki pripadajo, saj so le na ta način njihovi rezultati

sploh smiselni. Ker je določanje norm dolgotrajnejši proces, bomo zbirali podatke

vsaj še dve leti. V letošnjem letu smo primerjali skupino sodelujočih iz leta 2015 in

2016; ugotovili smo, da je v obeh letih najbolj izražena komponenta notranje moči

uporabnikov zaposlitvene rehabilitacije »vpliv«, medtem ko med drugimi

komponentami med posameznima letoma prihaja do razlik. Ugotovili smo, da

prihaja do statistično značilnih razlik med komponentama »pozitiven občutek o sebi«

in »sodelovanje v skupini«, kar pomeni, da vzorca med seboj nista primerljiva. Tako

bomo z zbiranjem podatkov nadaljevali še v letu 2017.

o priprava krajše različice vprašalnika: ker je med uporabniki veliko uporabnikov z

nižjimi kognitivnimi sposobnostmi, je smiselna uporaba manj zahtevnih vprašalnikov.

S tem tudi sledimo načelu, da se vse informacije uporabnikom poda na njim razumljiv

oziroma dostopen način.

o priprava in standardizacija priročnika (navodila za uporabo modela krepitve notranje

moči in uporabo vprašalnika ter za vrednotenje, smernice za delo po posameznih

področjih krepitve moči – zbir vaj za krepitev moči po posameznih komponentah

krepitve moči) ter usposabljanje strokovnih delavcev.