Glasilo Splošne bolnišnice Murska Sobota, številka 11, letnik 2011

2V

sebin

a

V tej številki lahko preberete

Izdajatelj: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Rakičan; Člani uredniškega odbora: Tine Mlinarič (glavni urednik), Silva Gutman (odgovorna urednica), Bojan Korošec, asist. Daniel Grabar, Metka Lipič Baligač, Marjan Maček, Simon Šemrl, Marija Zrim, Alenka Premuš Marušič, mag. Zdenka Gomboc, Metka Vlaj, Slavica Heric; lektor: Tanja Pirš; oblikovanje, grafična priprava in tisk: Tiskarna Klar, Murska Sobota; naklada: 1000 izvodov; naslov uredništva: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ul. dr.Vrbnjaka 6, Rakičan, 9000 Murska Sobota; e-mail: silva.gutman@sb-ms.si

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3

Vodstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4

Spoštovane sodelavke in sodelavci! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4

Komunikacija v zdravstveni negi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5

Kje smo v tem trenutku in kaj nas čaka v prihodnosti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6

Uspešno končana presoja za akreditacijo NIAHO ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9

Iz strokovnega življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11

Izobraževanje v splitu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11

Znanstvena konferenca s področja zdravstvenih in socialnih ved .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12

2. Pomurski simpozij o kronični rani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13

Uporaba posebnih varovalnih ukrepov- fiksacija s pasovi segofix . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

Ambulanta za zdravljenje bolečine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

Ko po kavi zadiši… .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16

Projekt »Prva medicinska pomoč Rogašovci« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21

Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23

Prenovljen interni oddelek Soboške bolnišnice.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23

Krvodajalska akcija uprave Splošne bolnišnice Murska Sobota.. . . . . . . . . . . . . . . . .24

Mednarodni dan medicinskih sester v Pomurju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25

Aktivnosti v Strokovnem društvu MSBZT Pomurja prvo polletje 2011 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28

Tradicionalno romanje v Međugorje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31

6. Bolnišnične igre na Otočcu .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33

3U

vod

Belo pero. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34

Medicinska sestra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34

Decembrske snežinke... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35

Bitka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35

Drugačen pogled na svet - avtizem .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37

Prejeli smo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39

Skupina za samopomoč

žena z rakom dojke Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38

Rožnati oktober - svetovni mesec boja proti raku dojk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38

Spoštovani direktor bolnišnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38

Praksa na Malti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41

Prosti čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42

Okusne, dišeče praznične jedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42

Skandinavska nagradna križanka .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44

Cenjene bralke, bralci

Novoletna enajsta številka Kroga življenja pri-naša različne vsebine - nekaj je poslovnih, več leposlovnih to z razlogom: odhaja leto 2011 in odpiramo vrata letu 2012. Med članki v tej številki sem zasledila naslov: Kje smo v tem trenutku in kaj nas čaka v prihodnosti?Vsebina članka je poslovna, zame odlična iztoč-nica. Vedno si mislimo, da nismo dosegli dovolj, nismo uspešni ali pomembni. Radi bi nekaj več. Tolaži nas misel, da bo prihodnost boljša in bomo uspe-šnejši. Torej bomo počakali. Kje pa so meje?V tem trenutku smo v bolnišnici zelo uspešni. Uspelo nam je veliko stvari, ki so jih opazili v jav-nosti. Na področju kakovosti smo naredili velik premik, dobro popotnico za prihodnost.

Kaj pa mi?Če ljudi okrog sebe sprejemamo takšne kot so, spoštujemo njihovo drugačnost, jim dajemo ena-ke možnosti, smo lahko zadovoljni in nam bo prihodnost naklonjena. Obkroženi bomo s tisti-mi, za katere želimo, da nas spremljajo v priho-dnosti. Torej ne bomo osamljeni.V prazničnih dneh se spomnimo vseh, ki so nam blizu. Želimo jim zdravja, sreče, uspehov…. želi-mo jim lepo prihodnost.Tudi jaz vam želim: Srečno na poti v prihodnost.

Silva Gutman Odgovorna urednica

4V

od

stvo

Spoštovane sodelavke

in sodelavci!

Danes vsepovsod po-slušamo, kako je zara-di svetovne finančne in gospodarske krize težko življenje, kako je težko poslovati pa naj bo v državnem ali za-sebnem zavodu. Seveda se to stanje odraža tudi v našem zdravstvu, prav tako v naši bolnišnici. Pa vendar je naš cilj, da

v bolnišnici delamo boljše in več z manj sredstvi. Kljub zaostrenim pogojem, pa vendar smo se v za-četku leta 2011 v naši bolnišnici odločili za nekate-re strateške odločitve, ki so pri marsikom vzbujala začudenje in številna vprašanja. Zdaj, ob koncu leta, pa lahko z zadovoljstvo zapišemo, da so bile odloči-tve pravilne in da smo VSI SKUPAJ USPELI. Kljub turobnim jesensko zimskim dnem so zdaj ti dnevi za našo bolnišnico lepi in bogati Pred nekaj tedni smo zelo uspešno, kot so rekli presojevalci iz Amerike, z odliko končali presojo za pridobitev mednarodne akreditacije po standardu NIAHO. Ta akreditacija dokazuje, da v bolnišnici kakovostno in varno potekajo procesi zdravljenja in nege naših bolnikov. Akreditacija bo koristila vsem: bolnikom, nam izvajalcev in zdravstvenemu sistemu. Ob tej priložnosti vsem našim zaposlenim čestitam in se jim zahvaljujem za velik trud, ki so ga vložili za pridobitev akreditacije. Na vhodu imamo nov napis: Splošna bolnišnica MURSKA SOBOTA- učna bolnišnica. Namreč 11. avgusta 2011 je ministrstvo za zdravje izdalo Odločbo o podelitvi naziva učni zavod: za izvaja-nje praktičnega pouka dijakov srednjega strokov-nega izobraževalnega programa tehnik zdravstvene nege, srednjega poklicnega izobraževanja bolničar--negovalec in študentov visokošolskega študijskega programa zdravstvena nega, radiologija, laborato-rijska biomedicina ter študentov univerzitetnega študijskega programa medicina in farmacija. Tako nismo le splošna regionalna bolnišnica, ampak tudi

učna in raziskovalna institucija, kjer se izobražuje-jo in opravljajo klinične vaje številni dijaki in štu-denti iz naše in drugih regij Slovenije. To pomeni, da poleg strokovnosti v bolnišnici razvijamo tudi pedagoško in raziskovalno dejavnost. Seveda je za takšno uspešno delo potrebno imeti znanje, kader in opremo, predvsem pa veliko želje, zagnanost in tudi samoodpovedovanje. Tako smo v zadnjih dveh letih povečali število zdravnikov za 24, med njimi so priznani zdravniki ortoped, pediater, ginekolog in tudi drugi mlajši zdravniki. Ne bi bilo prav, če ob tej priložnosti ne omenim najbolj zaslužnih posa-meznikov za pridobitev naziva učna bolnišnica. To so poleg naših zdravstvenih delavcev, ki so že ha-bilitirani, v prvi vrsti še, minister Dorjan Marušič, takratni minister Mitja Gaspari, dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Dušan Šuput in pu-blicist Vojo Lukič.- Poleg številnih projektov, letos izvajamo še nasle-dnje pomembnejše projekte: še več se izobražuje-mo; prenovili smo rentgenološki oddelek in pritli-čje internega oddelka; uredili razmere na otroškem oddelku; izvajamo energetsko obnovo celotne bol-nišnice (okna in fasado). Tako omogočamo bolni-kom in zdravstvenem osebju optimalne pogoje za bivanje in zdravljenje.Verjamem, da bo sedaj zadovoljstvo bolnikov in zdravstvenega osebja še večje, to pa običajno pripo-more tudi k uspešnejšemu zdravljenju. Zadnje dni leta 2011 je naša glavna skrb izpolnitev podpisanega programa z ZZZS. Z zavzetostjo in zavestjo, da je to dobro za naše bolnike in našo bol-nišnice, predvsem pa za prihodnost naše bolnišnice, nam to lahko v največji meri uspe. Bližajo se praznični dnevi, zato spoštovane sode-lavke, sodelavci in bralci, vam in vašim najbližjim želim lepe in vesele božične in novoletne praznike. V letu 2012 pa obilo zdravja, sreče in osebnega za-dovoljstva.

Bojan Korošec, direktor

5V

od

stvoKomunikacija

v zdravstveni negi

Življenje vsakemu člo-veku lahko prinese te-žave, bolezni in trplje-nje, ki se jih ne more ubraniti. Takrat potre-buje pomoč od zunaj. Ko jo išče v zdravstvu, je njen osnovni vir po-gosto prav medicinska sestra. Če ima ta ustre-zno znanje in izkušnje s komunikacijo, lažje

spremlja bolnika in mu pomaga na njegovi poti do zdravja. Profesionalna komunikacija in odnosi medicinski sestri omogočijo, da pomaga bolniku, da se ponov-no dokoplje do volje do življenja in do sozvočja s svetom. To pa je možno le s pristnim stikom z bolnikom, pri katerem se pravočasno in odgovorno odzivamo na njegove potrebe.Medicinska sestra ves svoj delovni čas komunicira z bolniki, saj je komunikacija sestavni del zdravstve-ne nege. Globalni cilj profesionalne komunikacije medicinske sestre z bolnikom je medsebojni odnos, v katerem bolnik brez strahu in zadržkov sporoča svoje potrebe, želje in pričakovanja.Za kulturo odnosov med medicinsko sestro in bol-niki ni dovolj le hotenje, potrebna sta tudi znanje in prilagodljivost. Nekatere raziskave kažejo, da bolniki ne razumejo celo do 50 odstotkov tistega, kar jim zdravstveni delavci pripovedujejo (Trček,1994). To prekinja stik in možnost sodelovanja. Zdravstveni delavci naj bi uporabljali bolj razumljiv jezik z manj latin-ščine in tujkami, pri komuniciranju z otroki pa tudi narečje in žargon, ki ga otrok razume.Zaradi vedno večje časovne stiske in uporabe apara-tur so osebni stiki omejeni na minimalni čas, kar še bolj bremeni odnose v zdravstvu. Značilno za našo zahodno kulturo pa je tudi, da ne znamo poslušati in biti pozorni, kar bolnika zelo obremenjuje. Znano je dejstvo, da se bolnik med zdravstveno ustanovo s toplim odnosom in osebnim spoštova-njem ter strokovno vrhunsko, a v odnosih bolj hla-

dno ustanovo, raje odloči za prvo. Empatija, to je sposobnost vživljanja v položaj bolnika, je zato ena temeljnih potreb poklicne usposobljenosti v zdra-vstvu.Tudi razliko med bolniki bo medicinska sestra laž-je zaznala, če se bo z njimi več pogovarjala in jih predvsem bolj aktivno poslušala. S tem bo pridobila dodatne informacije, ki ji bodo v pomoč pri izvajanju zdravstvene nege, bolnik pa bo imel občutek, da ni samo številka (Balkovec, 1994). Če nam bo ob koncu zdravstvene nege povedal, da smo bili z njim prijazni, smo dosegli svoj cilj.Spoštovane sodelavke in sodelavci, leto se počasi izteka, bliža se koncu. Začel se je lep, upanja in pri-čakovanja poln adventni čas. Naj se čim več tega upanja tudi uresniči.Velikokrat sem v minulem letu, tako v bolnišnici, na sestankih, med vami na oddelkih, ter v Modrem dirkaču in tudi v medijih izpostavila in pohvalila delo in razvoj zdravstvene nege v bolnišnici, naše skupno trdo delo in dosežke. Tudi vse aktivnosti in izboljšave, ki smo jih uvedli za pridobitev medna-rodnega standarda NIAHO.Na te dosežke smo vsi skupaj zares lahko pono-sni. Na naše delovne skupine, na našo novo doku-mentacijo, na naše »modre srede«, na naše aktivne udeležbe na strokovnih seminarjih in simpozijih, na naš 2. Simpozij o kronični rani, na naša izobra-ževanja za področje APSA, na naša dva magistra ZN, na uspešno izvajanje kliničnih vaj študentov zdravstvene nege in praktično usposabljanje dija-kov Srednje zdravstvene šole. In na vse ure strokov-ne in kakovostne zdravstvene nege, ki ste jih skupaj opravili pri naših bolnikih.Posebej pa smo vsi veseli, da je v mesecu novembru Zdravstveni svet na zadnji seji sprejel za zdravstve-no nego dva pomembna dokumenta, to je Katego-rizacijo zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege in Strategijo razvoja zdravstvene nege in oskrbe do leta 2020. Upamo in želimo, da sta dobra iztočnica za nadaljnji razvoj slovenske zdravstvene nege.Ob krizi, v kateri smo se znašli in nenehnem sporo-čanju slabih novic, se zdi, da na svetu ni več ničesar,

6V

od

stvo

za kar bi bilo vredno živeti, se boriti in biti pono-sen. Pa vendar ni tako. Kdaj je potrebno pogledati širše. Tako v bolnišnici, kot na osebnem področju, je mogoče najti še veliko pozitivnega in lepega. Predvsem pa moramo svoje delo najprej ceniti sami in ga s ponosom opravljati. Poskrbeti moramo za čim več novega znanja in za dobro psihofizično kondicijo, da bomo zmogli napore in dobro skrbeli za bolnike, ki nas potrebujejo vse bolj in bolj.

To, poleg zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva na delovnem mestu in v krogu svojih najdražjih, želim v prihajajočem letu vsem nam.

Metka Lipič Baligač, dipl.m.s. Pomočnica direktorja za področje

zdravstvene nege

Stanje javnih financ v državi se vse bolj slab-ša, kar velja tudi za po-dročje finančnih sred-stev, s katerimi upravlja ZZZS (zdravstvena blagajna). Posledično temu posamezni iz-vajalci javnih zavodov, med katere spada tudi naša bolnišnica, že od meseca junija naprej

prejemamo 3,5 odstotka manj finančnih sredstev, kot smo načrtovali v planu za leto 2011. V skladu s podpisanim Splošnim dogovorom za leto 2011, na podlagi katerega smo načrtovali letošnje poslo-vanje, bo naša bolnišnica do konca leta prejela 600 tisoč evrov manj denarja. Likvidnostne težave ZZZS imajo zelo velik vpliv na plačilno sposobnost naše bolnišnice. ZZZS je kupec in plačnik večine naših storitev. Plačnik manjšega deleža cene storitev, ki jih izvajamo v skladu s sklenjeno pogodbo z ZZZS, so tudi pro-stovoljne zdravstvene zavarovalnice. Plačila sto-ritev, ki jih prodajamo ostalim uporabnikom ne predstavljajo tako velikega deleža, da bi lahko na-domestili ali ublažili negativne vplive likvidnostnih težav ZZZS-ja. Način plačevanja je takšen, da nam

ZZZS storitve (razen CT in MR) plačuje z avan-snimi nakazili (akontacijami) trikrat mesečno. Skupščina ZZZS je sprejela rebalans finančnega načrta, v katerem so predvideni dodatni varčevalni ukrepi in zmanjšanje sredstev za bolnišnice. ZZZS ugotavlja, da nima nobene druge rešitve več od že predlaganih (znižanje akontacij za varčevanje pri dežurni službi itd.) Po sklepu vlade se ZZZS ne sme zadolžiti, zato bo izvajalcem nakazoval avanse le toliko, kolikor se bo nabralo v zdravstveni blagaj-ni. Konec meseca decemba lahko pričakujemo že prve težave pri izplačilu novembrskih plač, nakazil po podjemnih pogodbah in s.p. ter še večje zaosta-janje plačevanje ostalih obveznosti do dobaviteljev.

Kje smo v tem trenutku

in kaj nas čaka v prihodnosti?

7V

od

stvo

Poslovanje naše bolnišnice v letošnjem letu Likvidnostne težave ZZZS in tekoče poslovanje naše bolnišnice nam dodatno poslabšujeta trenutno situacijo. V spodnji tabeli prikazujemo negativne rezultate poslovanja in njihov vpliv na učinkovitost poslovanja tekočo likvidnost. Bolnišnica je v devetih mesecih leta 2011 poslo-vala s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 1.298.375 evrov. V devetih mesecih ugotavljamo občutno povišanje stroškov pri zdravilih, zdra-vstvenemu materialu in krvi, stroških podjemnih pogodb ter zdravnikov zasebnikov in stroškov dela. Vrednostno najvišje povišanje stroškov glede na enako obdobje preteklega leta ugotavljamo pri stroških zdravil in zdravstvenega materiala (za 704.942 EUR), stroških krvnih pripravkov (za 98.838 EUR), stroških laboratorijskih storitev zunanjih izvajalcev (za 189.675 EUR), stroških potrošnega medicinskega in nemedicinskega ma-teriala (za 189.839 EUR), ter stroških zasebni-kov preko podjemnih pogodb in zasebnikov (za 189.219 EUR).

Skrb vzbujajoča je čedalje slabša likvidnostna si-tuacija, ki je posledica povišanj stroškov na vseh področjih ter večjih zalog zdravil in zdravstvenega materiala. Nujno se je potrebno posvetiti obvlado-vanju stroškov in izdatkov na vseh področjih, saj le-tako lahko vsaj deloma ublažimo slabo likvidno-stno situacijo.

Pridobitev nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo naše bolnišnice in adaptacija pritličja internega oddelka Dne 15.6. 2010 je naša bolnišnica prejela od Mi-nistrstva za zdravje tudi sklep o dodelitvi nepo-vratnih sredstev za operacijo »energetska sanacija objektov v SB Murska Sobota«. Naša bolnišnica se je prijavila na javni razpis Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega prava s področja zdra-vstva, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in so v pristojnosti Ministrstva za zdravje ter opra-vljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni ali ter-ciarni ravni za leta 2010 – 2013 v okviru razvojne prioritete; Trajnostna raba energije, 1. prednostne usmeritve Energetska sanacija in trajnostna gra-dnja stavb, ki je bil objavljen v uradnem listu RS

PRIHODKIJAN - SEP

2010JAN - SEP

2011PLAN 2011 JAN - SEP

IND. 2011/2010

IND REAL 11/PLAN 11

Str. ind. 2011

Prihodki od prodaje storitev 30.746.968 31.745.720 32.307.750 103,25 98,26 99,66

Finančni prihodki 1.780 2.615 3.750 146,88 69,73 0,01

Drugi prihodki 126.152 82.400 117.000 65,32 70,43 0,26

Prevrednotovalni prihodki 44.927 22.625 53.250 50,36 42,49 0,07

Skupaj PRIHODKI 30.919.827 31.853.360 32.481.750 103,02 98,07 100,00

Stroški materiala 7.118.517 8.198.244 7.671.000 115,17 106,87 24,73

Stroški storitev 3.116.212 3.628.969 3.331.650 116,45 108,92 10,95

Amortizacija 1.337.649 1.653.752 1.770.000 123,63 93,43 4,99

Stroški dela 18.988.583 19.259.605 19.379.025 101,43 99,38 58,10

Drugi stroški 197.148 251.951 226.500 127,80 111,24 0,76

Finančniodhodki 151.604 135.140 84.750 89,14 159,46 0,41

Izredni odhodki 1.246 250 2.250 89,14 11,11 0,00

Prevrednotovalni poslovni odhodki 19.512 23.823 16.575 143,73 0,07

Stroški prodanih zalog 0 0 0 0 0,00

Skupaj ODHODKI 30.930.471 33.151.735 32.841.750 107,18 102,06 100,00

8V

od

stvo

dne 3.2.2010. Strokovna komisija je v celoti ugo-dila naši vlogi in nam dne 15.6. 2010 s sklepom dodelila nepovratna sredstva v višini 4.830.845,40 eur. Skupna vrednost celotne operacije energetske sanacije znaša 6.502.952,40 eur z DDV. Bolnišnica bo financirala 10 odstotkov neto vrednosti in celo-tni DDV. Končna finančna konstrukcija tako zna-ša 74 odstotkov MZ (85 odstotkov neto vrednosti namenska sredstva evropskega kohezijskega skla-da in 15 odstotkov neto vrednosti slovenski delež MZ) in 26 odstotkov bolnišnica sama. Znotraj ograje bolnišnice je v drugi polovici leta eno veliko gradbišče. Sama energetska sanacija se je začela izvajati del-no v letu 2010, dokončana pa bo januarja 2012. V gradbenem delu zajema obnovo fasad in zamenja-vo oken. V elektro in strojnoinstalacijskem delu za-jema optimizacijo ogrevalnih, hladilnih, klimatskih in prezračevalnih sistemov, energetsko učinkovito proizvodnjo in distribucijo energije s trigeneracijo in vgradnjo nizkotemperaturnega kotla, rabo ob-novljivih virov energije s solarnimi sistemi in to-plotnimi črpalkami in energetsko učinkovito raz-svetljavo. S kazalniki operacije bomo v skladu z razpisno dokumentacijo poročali o prihrankih toplotne in električne energije. Predvideni prihranki pri toploti znašajo 4750 MWh/leto in pri električni energiji 470 MWh/leto. Skupna vrednost prihrankov na letnem nivoju je ocenjena na 450.000 evro. Opravili smo tudi adaptacijo pritličja interne-ga oddelka. Posodobili smo kompletno strojne in elektroinštalacije ter nabavili sodobno novo opre-mo. Celotna prenova pritličja internega oddelka je ovrednotena v višini 600 tisoč evrov.

Negotova prihodnostV letu 2010 smo po metodologiji OECD za zdra-vstveno varstvo namenili 3.242,15 milijonov evrov, kar je predstavljalo 9,0 % BDP. Javna sredstva ob-veznega zdravstvenega zavarovanja so dosegla 2,1 milijarde evrov oz. 5,9 % BDP, skupaj s proračun-skimi sredstvi pa okoli 2,3 milijarde evrov. (6,4 % BDP). Preostali zdravstveni izdatki v višini 0,949 milijarde evro oz. 2,6 % BDP so bili zagotovljeni z zasebnimi sredstvi večinoma z dopolnilnim zdra-vstvenim zavarovanje. V absolutnem znesku so vsi izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji znašali 1.621 evrov na prebivalca, od tega 1.146 evrov na prebivalca iz javnih sredstev. Zaradi staranja pre-bivalstva se ta znesek še povečuje, zato je potrebno sprejeti predvsem ukrepe na področju preventive in druge interventne ukrepe, kot so:

1. sistemske spremembe za izboljšanje javnofi-nančnih virov oz. obveznega zdravstvenega zavarovanja,

2. zmanjšanje neupravičenih razlik v bremenih plačevanja prispevkov med posameznimi ka-tegorijami zavezancev,

3. zaostritev odgovornosti za redno poravnava-nje obveznosti prispevkov,

4. informatizacija DURS-a za učinkovitejšo iz-terjavo prispevkov,

5. sistemske spremembe na področju pravic iz javnega naslova oz. obveznega zdravstvenega zavarovanja,

6. sistemske spremembe za učinkovitejšo in ka-kovostnejšo izvedbo programov zdravstvenih storitev.

Čaka nas negotov konec leta in težko poslovno leto 2012. Vsem sodelavcem želim, da preživijo mesec december optimistično in praznično.

Pomočnik direktorja za PZ: Marjan Maček, univ.dipl.ekon.

9V

od

stvoUspešno končana presoja

za akreditacijo NIAHO

Spoštovani sodelavci, sodelavkeMednarodno akreditacijo po standardu NIAHO je naša bolnišnica uspešno opravila. Ameriški preso-jevalci so bili nad našim napredkom od predpresoje zelo zadovoljni. Čestitam vam!V imenu bolnišnice in v svojem imenu se Vam za-hvaljujem za vaš prispevek pri tem pomembnem projektu, ki bo dolgoročno koristil vsem: bolnikom, nam izvajalcem in zdravstvenemu sistemu.Prepričan sem, da smo izbrali pravo pot. Na osnovi podatkov in analiz smo zapisali in udejanjili korek-tivne ukrepe, ki ob implementaciji le-teh vsakega od nas zanesljivo vodijo k višji kakovosti in varnosti naših storitev.To pa si vsi želimo!Dosegli smo prvi uspeh, veliko zmago, ki jo bomo vsako leto s preverjanjem dokazovali in nivo kako-vostnih in varnih storitev še izboljševali.

Direktor, Bojan Korošec z vodstvom bolnišnice

Mednarodni standard kakovosti DNV - NIAHOPodročje zdravstvene nege je presojal dr. James Campbell in je poleg področja zdravstvene nege veliko pozornosti posvetil dokumentiranju na vseh področjih bolnikove oskrbe ter multidisciplinarne-mu pristopu pri obravnavi bolnikov.Po končani presoji je povedal, da je vse, kar je preso-jal in videl, preseglo njegova pričakovanja, da mora

poudariti, da smo po predpresoji v štirih mesecih opravili odlično delo, ki nam ga lahko zavidajo vse bolnišnice v Sloveniji.Navdušili so ga naši novi terapevtski listi, proces zdravstvene nege pa je označil kot vrhunskega.Predstavila sem mu celotno zdravstveno nego, po posameznih oddelkih in področjih.V dveh dneh presoje si je sam izbral oddelke in de-lovišča, ki jih je obiskal. To so bili Otroški oddelek, Interni oddelek, Ginekološko porodni oddelek, Ki-rurški oddelek in Oddelek za neakutno obravnavo.Zanimala so ga področja, na katerih smo imeli ob prvi presoji neskladja, preveril je, kako smo jih od-pravili in kako so bile izboljšave implementirane v prakso.Posebej natančno se je posvetil:- procesu zdravstvene nege in načrtovanju le-tega- podpisovanju zdravniških poročil (popisov bole-

zni), podpisovanju naročil na terapevtskih listih- varnosti otrok na Otroškem in Porodnem oddel-

ku- nadzoru nad zdravili in narkotiki na oddelkih- fiksaciji bolnikov in omejevanju prostosti bolni-

kov- multidisciplinarnemu pristopu pri odpustu bol-

nika- lajšanju bolečine in uporabi VAS lestvice- nadzoru nad okužbami - specialnim pravicam bolnikov (pojasnilna dol-

žnost, soglasja za zdravstveno oskrbo).

10

Vo

dstvo

Njegovi zaključki so bili, da na področju načrto-vanja ZN, na področju varnosti otrok, na podro-čju preprečevanja bolnišničnih okužb, na področju nadzora nad zdravili in narkotiki ni nobenih ne-skladij, izzivov, ker so ta področja že vzorno urejena.Na ostalih področjih je podal nekaj priporočil, ne-kaj področij, ki so administrativno že urejena (pro-tokoli), pa potrebuje še implementacijo v prakso. Kot primer dobre prakse si je ogledal in posebej pohvalil multidisciplinarni pristop pri odpustu bol-nika na Oddelku za NBO in svetoval prenos tega primera na vse oddelke bolnišnice.Najbolj natančno je presojal Otroški oddelek, kjer je začel s sprejemom bolnikov in ocenjeval celotno oskrbo do odpusta, ter si na tem oddelku ogledal vsa področja, tudi intenzivno nego. Tako smo pre-bili led, saj je na Otroškem oddelku oskrba zares odlična, kar je še posebej navdušujoče, saj so bile ob prvi presoji razmere negotove in oddelek še brez predstojnika. Na vseh oddelkih ste se izkazali, po-trudili in bili odlični!Spoštovani sodelavci, zares iskrena hvala za vso opravljeno delo! Ne samo v mesecih presoje, am-pak za obe leti, ko skupaj delamo na področju zdra-vstvene nege. Kajti v tem rezultatu je delo sleherne-ga posameznika. Največjo kakovost pri bolnikih pa dosežemo s timskim pristopom. In pomembno je delo vseh; od čistilne službe do nosilcev dejavnosti, zdravnikov. Zahvala seveda tudi tistim, ki vas ni-smo obiskali, saj ste prav tako dobri in pomembni!Vtis dr. Jamesa Campbell je bil, da zaposleni radi in z veseljem delamo v bolnišnici.Zahvala vsem v bolnišnici, saj se je vsak potrudil in doprinesel k temu, da so nas presojevalci standar-da DNV-NIAHO izpostavili kot najboljšo bolni-šnico v Sloveniji!

Metka Lipič Baligač Pom. direktorja za področje ZN

Sistem vodenja kakovostista presojali dve generalistki ga. Dana L Riddle, vodja tima presojevalcev in ga. Nancy Bear. Pri

presoji sistema kakovosti smo se večino časa pogo-varjali o aktivnostih, ki smo jih izvedli v akcijskem načrtu oz. kaj in kako smo odpravljali neskladja ugotovljena na predpresoji.Pri predstavitvi akcijskega načrta sta pohvalili sam pristop k pripravi akcijskega načrta in odpravljanju neskladij, ki je bil multidisciplinaren. Na področju spremljanja podatkov uspešnosti (MS. 9) so bili s predlaganimi kazalniki zadovoljni, z rezultati pa se bodo seznanili v roku enega leta. Pohvalili so tudi nabor dokumentov, ki smo jih pripravili na področju upravljanja zdravil, uvedbo varnostnega opomnika (povzetega po WHO) pri operirancih, pripravljen pravilnik za anestezijsko dejavnost, iz-vedbo dodatnih aktivnosti za preprečevanje padcev pri pacientih na internem oddelku (1. nadstropje), začetne aktivnosti za uvedbo ISO standarda, spre-mljanje pritožb in izkušnje pacientov. Če povzamemo njune besede, sta bili s predstavlje-nimi aktivnostmi zelo zadovoljni in presenečeni, da smo v tako kratkem času uspeli narediti tako velik napredek. Drugi dan presoje smo obiskali službo za bolni-šnično prehrano in dietoterapijo. Na tem področju jih je zanimala strokovna usposobljenost osebja, proces priprave in odobritve kataloga diet, komu-niciranje oz. sodelovanje z vsemi deležniki v pro-cesu preskrbe s prehrano in njihovo zadovoljstvo. S predstavljenim so bili zelo zadovoljni. Predlog izboljšave je bil podan v smislu obvladovanja doku-mentacije, ki je prav tako zahteva ISO standarda. Sledil je ogled kuhinje oz. prostorov znotraj službe, ki je presojevalki več kot prepričal, da so procesi v tej službi zelo dobro načrtovani, izvajani in nad-zorovani. Posebno pohvalo za strokovno delo sta izrekli vodji službe ga. Jolandi Lainščak. Sledil je ogled oddelka za laboratorijsko diagnosti-ko. Vodila nas je predstojnica oddelka ga. Valerija Cvetko Weiss in nas s pomočjo svojih sodelavcev seznanila s ključnimi procesi. Najprej s procesom odvzema krvi pri ambulantnem pacientu, uporabo informacijskega sistema, v nadaljevanju sprejema-nje vzorcev iz oddelka in spremljanja odklonov (zavrnitve vzorcev) ter ostalih faz dela vse do re-zultatov preiskav. Izpostavili sta pomen javljanje

11

Iz stroko

vneg

a življenja

kritičnih vrednosti. Ogledali smo si tudi Mape ob-vladovanje delovne opreme (iz katerih so razvidni redni in izredni servisi), ki so na tem oddelku zelo dobro obvladovane. Presojevalki sta zaključili, da je moč opaziti, da je laboratorij podvržen nacional-nemu nadzoru in tako kot v večini držav razvitega sveta področje, ki je urejeno po sistemu ISO stan-darda. Zato se lahko ostali oddelki oz. bolnišnica zgleduje po njih.

Mag. Zdenka Gomboc

Pravno kadrovska službaPo junijski predpresoji je gospa Dana L. Riddle pri presoji v postopku pridobitve akreditacije po stan-dardu NIAHO – DNV dne 11.11.2011 obiskala Pravno – kadrovsko službo, tokrat skupaj z gospo Nancy Bear. Pregledali sta, kako smo se lotili od-prave neskladij, ugotovljenih pri predpresoji junija letos, predvsem v zvezi z uvajanjem novega kadra

v delovne procese, nadzora nad veljavnostjo licenc medicinskega in negovalnega kadra ter spremlja-njem in nadzorom izobraževanja zaposlenih. Ugotovili sta velik napredek na navedenih po-dročjih, prav tako pri dokumentiranju in kontro-li v zvezi z omenjenimi procesi. Predlagali sta še nekatere izboljšave glede posameznih segmentov, npr. pri vključevanju novo zaposlenih in ostalega kadra v delovne procese ter spremljanjem podatkov o izobraževanju kadra. Poudarili pa sta, da zaradi velikega števila kadra lahko kvalitetno upravljanje s človeškimi viri v bolnišnici poteka zgolj s tesnim sodelovanjem z oddelki in službami ter z učinko-vitim delegiranjem nalog. Na splošno sta bili zelo zadovoljni in čestitali za angažiranost zaposlenih v Pravno – kadrovski službi pri odpravljanju ne-skladij, tako da smo tudi na področju upravljanja s človeškimi viri prejeli pozitivno oceno.

Pravno – kadrovska služba

V petek popoldne 7. 10. 2011 sva se inštrumen-tarja Kristjan Šiško in Gabrijela Muhič z ekipo iz firme Ethicon odpravila na pot v Split, kjer sva se udeležila strokovnega izobraževanja na temo vloga inštrumentarke pri uporabi kirurških inštrumentov in vgradnih materialov. Izobraževanje je bilo sesta-vljeno iz predavanj in iz praktičnega dela, ki je bil zelo zanimivo, saj smo izvajali operacije na uspava-nih živih prašičih.Podrobneje smo spoznali zelo tehnološko dovršene in izjemno drage inštrumente, s katerimi delamo tudi v naši bolnišnici. Vsako nepravilno rokovanje ali pomanjkanje znanja s temi inštrumenti bi lahko pomenilo veliko škodo za bolnika in velik strošek za bolnišnico.Prof. dr.sc. Zdravko Perko nam je predstavil stra-tegijo varčevanja operacijskega bloka v kliničnem

centru Split, ki je zelo uspešna in zanimiva, saj omogoča razvoj in nakup teh dragih inštrumentov.Ogledali smo si tudi operacijski blok kliničnega centra Split.

Kristjan Šiško, dipl.zn.

Izobraževanje

v splitu

12

Iz stroko

vneg

a življenja

Znanstvena konferenca s področja

zdravstvenih in socialnih ved

Dne 21. 9. 2011 in 22. 9. 2011 je bila v Laškem I. znanstvena konferenca s področja zdravstvenih in socialnih ved z mednarodno udeležbo. Konferen-ca je potekala pod pokroviteljstvom varuhinje člo-vekovih pravic dr. Zdenke Čebašek Travnik, kon-ferenco je organizirala Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec, pod vodstvom doc.dr. Dani-ce Železnik in z naslovom »Gradimo prihodnost: odprti za spremembe in nove izzive na področju raziskovanja zdravstvenih in socialnih ved«.Na znanstveni konferenci je aktivno sodelova-lo tudi pet predstavnikom naše bolnišnice. Po-leg mene še Marija Zrim, dipl.m.s., Leon Ša-bjan, mag. zdrav. nege, Marija Kohek, dipl.m.s., in Metka Lipič Baligač, pomočnica direktorja za področje ZN.Prva znanstvena konferenca vsekakor pomeni priložnost in izziv tako zdravstvenih kot socialnih ved za povezovanje in širjenje kakovostnih znanj in spretnosti za prevzemanje sodobnih kompe-tenc. Mnogo je bilo govora o zdravstveni in so-cialni dejavnosti, ki morata biti sposobni dosegati večjo kakovost in produktivnost, večjo fleksibil-nost, neprestane inovacije ter biti sposobni za hi-tro odzivanje na zahteve in potrebe uporabnikov,

zato jima najvišjo varnost pomeni visoka raven znanja, razvite sposobnosti, spretnosti in nadarje-nosti posameznika. Številni prispevki in raziskave podpirajo napredek v zdravstveni in socialni de-javnosti, omogočajo boljše upravljanje in širjenje zdravstvenega in socialnega znanja ter pomembno pripomorejo k zdravstveni in socialni dejavnosti, temelječi na dokazih. Potrebno je namreč slediti strokovnim in znanstvenim izzivom, pred katere so postavljeni tako zdravstveni kot socialni sis-temi, predvsem zaradi demografskih sprememb; večjemu pričakovanju uporabnikov, obvladova-nju velike količine zdravstvenih in socialnih in-formacij ter potrebi po zagotavljanju najboljših zdravstvenih in socialnih storitev, kjer predstavlja znanje temeljno vrednoto.Konferenca zagotovo daje priložnost za izmenja-vo izkušenj in mnenj, za razvoj in plemenitenje zdravstvenih in socialnih ved, za sodelovanje dveh poklicev, ki sta tako drugačna, pa vendar tako so-rodna.

Zoran Kranjec, mag. zdr. nege Instrumentarska služba

13

Iz stroko

vneg

a življenja

2. Pomurski simpozij

o kronični rani

V petek 21.10 in v soboto 22.10 je v prostorih graj-ske dvorane Murska Sobota potekal 2. Pomurski simpozij o kronični rani. Strokovni seminar je tudi tokrat pripravila Delovna skupina za oskrbo kro-nične rane v sodelovanju z DMSZTB Pomurje in Pomurskim zdravniškim društvom. Izobraževanje je med poglavitnimi nalogami te skupine. Ta so v takšnem obsegu zahtevni in odgovorni projekti, zato smo v delovni skupini ponosni, da vsak izmed članov poleg svojega dela vlaga trud in energijo v pripravo in organizacijo strokovnega srečanja.In ponovno nam je uspelo pripraviti kvalitetna pre-davanja in ustvariti veliko pozitivne energije in iz-menjave mnenj. K temu so pripomogli tudi številni poslovni partnerji in prostovoljci DMSZTB. Od-mevnost dogodka je letos presegla meje Pomurja in nas hkrati navdihnila z veliko novega optimizma, kajti na letošnjem simpoziju smo imeli udeležence tudi iz drugih slovenskih regij, kar nas veseli, kajti dober glas seže v deveto vas… Odzivi so pozitivni, ideje, ki so se pojavile, so za-četek pisanja nove vizije. Med predlogi so se zna-šle tudi zamisli, ki bodo lahko bistvene vplivale na kvaliteto obravnave vseh bolnikov s kronično rano.V skupini bomo ob koncu leta naredili »bilanco«, kjer bomo pregledali realizirane cilje in dokončali še pomemben projekt izdelave dokumentacije za celostno oskrbo. Mislim, da smo že začeli kovati cilje za delo v naslednjem obdobju, med le temi bo tudi v naslednjem letu strokovni seminar, ki ga bomo poskusili tudi mednarodno obarvati.

Hvala vam dragi udeleženci strokovnega srečanja, trdno verjamem, da ste bili tam zaradi znanja, kar je pokazala tudi polna dvorana prav do konca simpo-zija. Vi ste bili najbolj pomembni člani tega dogod-ka. Samo upamo, da ste čas namenjen izobraževa-nju na koncu ocenili kot »bilo je vredno«. Hkrati pa smo veseli za podane predloge in pobude na osnovi katerih bo naslednje leto bolj bogato po vsebini, ki jo boste vi pomagali kreirati.Hvala vodstvu bolnišnice, da nas podpirate in ne zavirate in da ste ponosni na naše delo.

Marija Kohek, dipl.m.s

Iskrene čestitke in zahvala vsem organizatorjem 2. SIM-POZIJA O KRONIČNI RANI:Delovni skupini za oskrbo kronične rane, Strokovno dru-štvu medicinskih sester, ZT in babic Pomurja in Pomur-skemu zdravniškemu društvu. Za dobro organizacijo, vi-soko strokovnost, za timski pristop, ki se je ob obravnavi kronične rane pokazal kot najboljša izbira oskrbe za pa-cienta; za pristop, ki vključuje zdravniško stroko, stroko zdravstvene nege in farmacevtsko stroko.Zahvala vsem predavateljem, zdravnikom, zdravstve-nim tehnikom, srednjim in diplomiranim medicinskim sestram, mag. farmacije, direktorju območne enote ZZZS ter vsem sponzorjem.

Vodstvo bolnišnice

14

Iz stroko

vneg

a življenja

Začetki delovanje ambulante za zdravljenje boleči-ne segajo v l. 1986, ko smo nabavili prvi 4- kanal-ni TENS aparat. Razen TENS-a smo izvajali tudi različne blokade in akupunkturo. V ambulanti sva delala zdravnika Vladimir Vojvodić in Nikolaj Sze-pessy – on predvsem akupunkture. Ambulanta je bila na stari fizioterapiji, kjer je sedaj sedež škofije. Po preselitvi kirurgije v novo stavbo v Rakičan, je ambulanta delovala še do mojega odhoda iz bolni-šnice do leta 1988. Kasneje je v ambulanti občasno delal zdravnik Miroslav Skočić, pozneje pa zdrav-nika Began Muković in Mensur Salihović. Delo v ambulanti se je ponovno razmahnilo okoli leta 1995, ko so za bolečinsko ambulanto adaptirali

prostore nekdanje administracije oddelka za ane-stezijo in del obhodnega hodnika intenzivne tera-pije, ki ga niso več uporabljali.Nabavili so nove aparate za terapijo z UZ, DD to-kovi, infrardečo grozdasto svetlobo, aparat za STS terapijo, pa tudi nevrometer, ki smo ga potrebova-li v diagnostiki bolečine. Z njim je delal zdravnik Mensur Salihović. Po odhodu zdravnikov Begana Mukovića in Men-surja Salihovića je v ambulanti nekaj časa delal prim. Živan Vrabl ter doc. Nevenka Krčevski iz Maribora. Ko je odšel prim Živan Vrabl, sem sam prevzel delo v ambulanti, mesečno pa prihajata po-magat zdravnika Mensur Salihović in mag. Neven-

Ambulanta

za zdravljenje bolečine

V torek 28.9.2011 smo gostili Marjana Žagar, dipl. zn., pomočnika direktorja za področje ZN in Miho Balantič, dipl. zn. iz Psihiatrične bolnišnice Begu-nje, ki sta nam predstavila, kako se pravilno fiksira pacienta. Oba imata na tem področju večletne iz-kušnje. Delavnica je potekala v dveh sklopih. Naj-prej je bila kratka predstavitev uporabe posebnih varovalnih pripomočkov ter predstavitev njihove dokumentacije, ki je veliko obširnejša od naše, saj za področje psihiatrije velja Zakon o duševnem zdravju, ki fiksacijo natančno opredeljuje. Drugi sklop pa je bila praktična predstavitev. V delavnicah

smo spoznavali, da nas na področju fiksacije paci-entov čaka še veliko dela, saj to področje v bolnišni-ci nimamo dovolj dobro urejeno.Prav tako se je razvila tudi konstruktivna razprava, tako glede predpisovanja fiksacij s strani zdravnika, kakor tudi vseh ostalih vprašanj, ki so nas zanimala. Marsikatero oviro na tem področju bo potrebno še premagati s ponovnimi delavnicami za vse zaposle-ne na področju zdravstvene nege in tako pridobiti dodatna znanja.Obema strokovnjakoma se iskreno zahvaljujemo za njuno pripravljenost tudi za nadaljnje sodelovanje, če bi se nam pojavila dodatna vprašanja oz. neja-snosti.Delavnice bodo postale stalnica, saj je pravilna fi-ksacija pacienta potrebna in obvezna iz humanega vidika, kajti nepravilna fiksacija lahko celo ogrozi pacientovo življenje. Najlepša hvala vodstvu bolni-šnice, da nam je omogočilo izobraževanje.

Simon Šemrl, dipl.zn., uni.dipl.org. Vodja DSzPP

Uporaba posebnih varovalnih

ukrepov- fiksacija s pasovi segofix

15

Iz stroko

vneg

a življenja

ka Krčevski Škvarč. Mensur Salihović tudi odčitava opravljene nevrometrije. Zadnja tri leta dela v am-bulanti tudi mag. Breda Breznik Farkaš, ki pa se ukvarja z akupunkturo. Dejavnost ambulante je sestavljena iz sledečih de-javnosti:

- Diagnostika; to je predvsem CPT nevro-metrija, preiskava, ki pomaga določiti ali gre pri bolečini za akutno ali kronično zadevo. Preiskavo opravi sestra, odčitava pa zdravnik Mensur Salihović.

- Dejavnost zdravljenja bolečine; kjer izvajamo prve in kontrolne preglede. Zdravljenje bole-čine s pomočjo TENS aparatov, UZ aparata in STS aparata. Opravljamo različne bloka-de – manjše delamo sproti, večje pa naročamo samo ob določenih dnevih, zaradi zahtevnosti postopka in stalne kontrole bolnika po blo-kadi. Izvajamo tudi infuzijsko i.v. terapijo z različnimi medikamenti, skoraj vse dni v te-dnu pa tudi akupunkturo. Tri dni v tednu dela mag. Breda Breznik Farkaš, dva pa jaz.

- Konzilijarni pregledi in zdravljenje karcinom-ske bolečine; opravljamo jih zaradi optimira-nja analgetične terapije pri hudih bolnikih ter ambulantno ali po oddelkih pri bolnikih z ne-maligno hudo kronično bolečino.

- Vzgojno preventivna dejavnosti; opravljamo jih preko Društva bolnikov s kronično bole-

čino, z raznimi predavanji in svetovanji.V zadnjem času število bolnikov skokovito narašča, tako da komaj utegnemo zadovoljiti vse njihove že-lje in zahteve. Zaradi tega in pa zaradi prostorske stiske, so se začele daljšati tudi čakalne dobe. Ambulanta deluje v prirejenih prostorih in nek-danjem obhodnem hodniku intenzivne terapije. Prostori so popolnoma neustrezni, brez dnevne svetlobe, ambulanto si delimo z oddelkom za pe-rioperativno medicino. Če bi imeli ustreznejše in bolj urejene prostore, bi lahko naredili še veliko več. Naša ambulanta je po številu opravljenih storitev na drugem mestu v državi.V ambulanti delajo štirje zdravniki in sicer dva samo enkrat na mesec, mag. Breda Breznik Farkaš trikrat tedensko akupunkturo, vse ostalo pa opra-vim jaz dvakrat tedensko. Predpisano terapijo in nevrometrije izvaja ena medicinska sestra, admini-stracijo pa vodi Petra Horvat. Naše želje:

- Dobiti ustezne prostore z več ležišči in še eno sestro, da bi lahko boljše izkoristili obstoječe aparature.

- Potrebno bi bilo razmišljati na še enega zdrav-nika, kajti moj čas se počasi izteka.

- V načrtu imamo nabavo Hitop aparata za zdravljenje diabetične polinevropatije.

Nikolaj Szepessy, dr. med. spec. anest. in rea.

16

Iz stroko

vneg

a življenja

Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca. Ko-feinska kava (v nada-ljevanju članka: kava) in čaj sta najbolj upo-rabljana, družbeno sprejemljiva stimulansa na svetu. Približno 90 % vseh odraslih v sve-tu uživa kofein v svoji vsakodnevni prehra-

ni. V svoji naravni obliki, kava in čaj vsebujeta več učinkovin, ki lahko koristijo ali škodujejo zdravju, najbolj znani so kofein in antioksidanti (npr. poli-fenoli, katehini in flavonoidi). Pitje kave je za ljudi, katerim je okusna, pravi obred. Redni pivci težko začnejo dan brez skodelice potrebnega napitka - črne kave, kave z mlekom ali kave s smetano, lahko pa tudi kakšne druge različice napitka, za katere-ga verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju. Vsak Evropejec povprečno spije dve večji skodelici kave na dan, kar vsebuje približno 280 mg kofeina. Po-samezniki, ki zaužijejo 4 ali več skodelic kave na dan, se že štejejo za težke uporabnike kave. Moški spijejo več kave kot ženske. V razvitem svetu se je spije največ, še posebej v Evropi (razen v Angliji in na Irskem, kjer prednjači čaj), Avstraliji in Ameri-ki. Narašča tudi vse večja poraba drugih kofeinskih napitkov, predvsem pri otrocih. Kupiti je mogoče različne kofeinske pijače, ki vsebujejo od 50 mg do več kot 500 mg kofeina na stekleničko ali ploče-vinko. Primeri takšnih napitkov so npr. Coca Cola, Pepsi, Red Bull ipd. Kot zanimivost naj napišem, da tudi določena hrana vsebuje kofein. Kos čoko-ladne tortice približno 6 mg kofeina, če je tortica iz pretežno temne čokolade, je vsebnost kofeina še dvakrat višja.

Zgodovina odkritja kave Glede odkritja kave je znana legenda o pastirju, ki se je v kraljestvu Jemen tožil tamkajšnjim meni-hom, da je zelo utrujen, ker njegove črede večkrat prebedijo noč, včasih pa tudi čudno poplesujejo in poskakujejo. Menihom se je zazdela zgodba zani-

miva, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Našli so grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina ob-držala budnega celo noč. Od takrat naprej so me-nihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, kasneje pa še izven njega. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju, na ozemlju današnje Italije pa so bile prve kavarne odprte okoli leta 1654. Prvi, ki so kavo uva-žali v Evropo v večjih količinah, so bili Nizozem-ci; bili so tudi med prvimi, ki so prekršili arabsko prepoved širjenja rastline ali zelenih semen. Kmalu se je kava razširila tudi v Anglijo, leta 1657 pa še v Francijo. Leta 1674 so v Londonu objavili Žensko peticijo proti kavi, v kateri so se ženske pritoževa-le, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava. Sledilo je odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi. Leta 1713 je bil na dvoru Ludvika XIV. najbrž prvič uporabljen sladkor kot dodatek h kavi.

KofeinKoličina kofeina v srednje veliki skodelici kave je odvisna od tipa kave in načina priprave. Skodelica kave tako vsebuje naslednje količine kofeina:

- filter kava (2 dcl): 115–175 mg- espresso (50 mL): 100 mg- turška kava: 80–135 mg- instant kava: 65–100 mg- turška nekofeinska kava: 3–4 mg- nekofeinska instant kava: 2–3 mg

Okus kave je lahko različen, na njega vpliva pred-vsem vrsta plodov oz. kavovca, iz katerega je kava pridobljena. Na razlike v okusu kave vplivajo tudi vremenske razmere ter podlaga, na kateri rastejo rastline, način obiranja, obdelave zrn in skladišče-nja ter transport.Trgovci s kavo najbolj cenijo kisle, grenke in sladke »note« v kavi. Kavna semena so večinoma zmešana v točno določenih razmerjih, kar daje kavam raz-lične okuse.

Ko po kavi zadiši…

Prednosti in slabosti kofeina

17

Iz stroko

vneg

a življenja

Med vsemi vrstami kavovcev, ki jih je okoli šest-deset, so najpomembnejše tri vrste s svojimi pod-vrstami.

- Coffea arabica, ki izvira iz Etiopije, je najpo-membnejša gospodarska vrsta, ki predstavlja kar okoli 90% vse pridelane kave na svetu. Ta vrsta daje najkvalitetnješa zrna, danes pa so najbolj cenjena zrna, pridelana v Keniji in Tanzaniji.

- Coffea canephora ali robusta izvira iz Konga in je najmanj občutljiva vrsta. Robusta vsebuje od 40–50 % več kofeina od arabice, je pa zara-di svojega bolj grenkega okusa in manj izrazi-te arome, manj cenjena in cenejša od arabice. Zaradi nižje cene je odstotek teh kavnih zrn bolj prisoten v mešanicah za espresso.

- Coffea liberica izvira iz Liberije in je kava, ki zavzema najmanjši delež med tremi vrstami kave.

Pot kofeina v telesuKofein se iz gastrointestinalnega trakta hitro ab-sorbira, maksimalna koncentracija v plazmi je do-sežena v eni uri po zaužitju. Biološka uporabnost je skoraj 100%. V jetrih se kofein demetilira in oksidira s pomočjo encimskega sistema Citokrom P450, natančneje Cyp1A2. Genetski polimorfizmi na encimu Cyp1A2 so eden izmed vzrokov, da so študije o kavi in njenem vplivu na zdravje nedo-sledne. Ko kofein pride v krvni obtok, je njegovo delovanje posledica antagonističnega delovanja na adenozinskih receptorjih v centralnem in perifer-nem živčnem sitemu, s čimer se spodbujajo ekscita-

torni nevrotransmiterji. Biološka razpolovna doba kofeina je 5 ur, učinki na kardiovaskularni sistem pa izzvenijo po 10 do 60-ih urah. Ostale učinkovine v kavi in črnem čaju, ki izkazu-jejo farmakološke učinke

- Klorogenska kislina, ki jo najdemo tako v kavi kakor tudi v črnem čaju, zvišuje koncentra-cijo homocisteina v plazmi. Je močan antio-ksidant, njeni metaboliti ublažijo oksidativni stres. Po novejših študijah lahko deluje tudi hipotenzivno. Delovanje je odvisno do od-merka.

- Diterpenoidi v nefiltrirani kavi lahko zvišu-jejo LDL-holesterol in znižujejo HDL-hole-sterol.

- In vitro študije so dokazale, da izvleček kave (brez kofeina) inducira detoksifikacijske enci-me (npr. glutation-S-transferazo) in ščiti pred oksidativnim stresom.

- Izvleček kave (brez kofeina) aktivira simpa-tikus in lahko zato zvišuje krvni tlak. To se pojavi redko in večinoma pri nerednih pivcih kave.

- Veliko je antioksidantov v kavi, količina lahko zelo variira od načina priprave. Antioksidanti se filtrirajo tudi skozi kavne filtre.

18

Iz stroko

vneg

a življenja

Farmakološki učinki kofeina• Kardiovaskularni učinkiZmerno pitje kave (do največ tri skodelice na dan) lahko ščiti pred miokardnim infarktom. Večje ko-ličine kave pa lahko sprožijo aritmijo pri redkih posameznikih, čeprav dolgoročno pitje kave ni de-javnik tveganja za srčno-žilne bolezni. Molekularni mehanizmi delovanja kofeina na kar-diovaskularni sistem:

- Zaviranje fosfodiesteraze, kar povzroči povi-šanje miokardnega cikličnega AMP in pozi-tivni inotropni učinek na miokard.

- Zaviranje adenozinskih receptorjev.- Povečano sproščanje noradrenalina iz živčnih

končičev simpatikusa.- Povečanje koncentracije znotrajceličnega kal-

cija. Predvsem pri visokih odmerkih kofeina pride do zaviranja ponovnega privzema kalci-ja v sarkoplazemski retikulum, pri nizkih od-merkih kofeina pa pride do sproščanja kalcija v sarkoplazemski retikulum.

- Povečanje občutljivosti miofilamentov na kal-cij.

Čeprav imajo metilksantini (med njimi tudi kofe-in) pozitiven inotropni učinek, se ne uporabljajo za zdravljenje srčnega popuščanja, saj je njihov stimu-lacijski učinek na živčni sistem in možnost nežele-nih učinkov na srčni ritem večja od koristi.Obstaja razširjeno prepričanje, da je kofein, zla-sti v visokih odmerkih, povezan s palpitacijami in motnjami ritma, vključno z atrijsko fibrilacijo in supraventrikularnimi aritmijami. Vendar pa ni do-kazov, da lahko kofein v običajnih odmerkih izzo-ve spontano aritmijo ali pa povzroči motnje ritma. Kljub temu obstaja povezava med vnosom nenava-dno velike količine kofeina in aritmije pri izbranih bolnikih. Določena poročila o zaužitju velikih ko-ličin kofeina kažejo, da se lahko toksičnost kofeina izraža z motnjami srčnega ritma, zlasti pri bolnikih s kardiovaskularnimi težavami. Zato se morajo bol-niki, ki so dovzetni za motnje srčnega ritma, izogi-bati uživanju zelo velikih količin kofeina.Kofein lahko akutno poveča krvni tlak za 10 mmHg pri ljudeh, ki niso redni pivci kave. Akutno

povišanje krvnega tlaka je bolj izrazito pri bolnikih s hipertenzijo, v primerjavi z osebami z optimalnim krvnim tlakom. Pri običajnih pivcih kave pa kofe-in na krvni tlak skoraj ne vpliva. Učinki kronične-ga uživanja kofeina so manj jasni. Večja študija je pokazala, da dnevni vnos do šest skodelic kave ali črnega čaja ni bil povezan s povečanim tveganjem za hipertenzijo pri rednih pivcih kave. Aortna to-gost je pomemben dejavnik za učinkovito delova-nje srčno-žilnega sistema in prognozo srčno-žilnih tveganj. Kofein akutno poveča togost arterij, učinek je sinergističen s kajenjem. Zaužitje 200 mg kofei-na (enakovredno dve skodelici kave) lahko poveča srčni utrip.Večja kohortna študija na 34.670 ženskah je po-kazala, da uživanje kave signifikantno zmanjša verjetnost za vse vrste kapi, možgansko kap in su-barahnoidalno hemoragijo. Spet druga študija je dokazala, da imajo ženske, ki spijejo najmanj štiri skodelice kave na dan, 20% manjše tveganje za vse vrste kapi v primerjavi z ženskami, ki kavo pijejo le občasno. Tudi pri moških kava zmanjšuje tveganje za možgansko kap, vendar je pozitiven vpliv kave manjši kot pri ženskah.• BudnostUživanje kofeina vodi do večje budnosti, energič-nosti in zmožnosti koncentracije, še posebej pri ljudeh, ki so utrujeni in delajo ponoči. Sistema-tična analiza 13. študij pri ljudeh, ki so imeli te-žave z izmenskim nočnim delom, je pokazala, da kofein signifikantno izboljša zmožnosti spomina, orientacije, razumevanja in pozornosti v primerja-vi s placebom. Ljudje, ki so uživali kofein, so med izmenskim delom storili manj napak. Rezultati so bili podobni kot če bi delali podnevi.• GlavobolKofein lahko ublaži glavobol. Zaradi svojih analge-tičnih učinkov se že dalj časa uporablja v monote-rapiji ali pa v kombinaciji z drugimi učinkovinami za blažitev glavobola. V študijah so ugotovili, da je najbolj učinkovit pri blaženju tenzijskih ali pa mi-grenskih glavobolov. Odmerek kofeina mora biti najmanj 65 mg, da začne delovati analgetično.

19

Iz stroko

vneg

a življenja

Redno uživanje kofeina pa lahko tudi povzroči kro-nično migreno ali glavobol (»rebound headache«). Pri tem gre večinoma za glavobole, ki se kažejo kot glaven odtegnitveni sindrom, če reden pivec kave preneha s pitjem kave.• Parkinsonova bolezenMeta-analiza študij je pokazala, da obstaja poveza-va med uživanjem večjih odmerkov kave ali črnega čaja in manjšo verjetnostjo za razvoj Parkinsono-ve bolezni. Mehanizem delovanje kofeina, ki ščiti pred Parkinsonovo boleznijo, ni znan. Ta povezava ni bila dokazana pri ženskah, ki jemljejo v postme-nopavzalnem obdobju hormonsko terapijo, pri njih je kofein v velikih količinah (nad 6 skodelic kave na dan) celo povečal možnost za nastanek Parkin-sonove bolezni, verjetno zaradi interakcij med ko-feinom in uporabo hormonov.• Alzheimerjeva bolezenDve večji študiji sta dokazali, da pitje kave protek-tivno deluje proti Alzheimerjevi bolezni tako, da zniža pojavnost ali pa se Alzheimerjeva bolezen pojavi kasneje.• Psihiatrični učinkiAkutno uživanje kofeina (nad 5 skodelic kave na dan) lahko povzroči nervozo, anksioznost, razdra-žljivost, nespečnost in celo panične napade. Bolni-ki, ki so že pred uživanjem kofeina anksiozni, so za psihiatrične učinke kofeina še bolj dovzetni.• Endokrini učinkiUživanje kofeina povezujejo z zmanjšanjem verje-tnosti za nastanek sladkorne bolezni. Kratkotrajne študije so sicer dokazale povezavo med inzulinsko rezistenco in prizadeto glukozno toleranco, med-tem ko je kar nekaj dolgotrajnih študij dokazalo, da je uživanje kave ali črnega čaja povezano z izbolj-šano občutljivostjo na inzulin in boljšim nadzorom postprandialne glikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Natančen mehanizem vplivanja kofeina na metabolizem glukoze ni znan, predpostavljajo se različne poti delovanja:

- Visoka poraba kave je povezana z dvigom koncentracije adiponektina v plazmi, kar po-sledično zniža inzulinsko rezistenco.

- Kofein aktivira 5'adenozin monofosfat-pro-tein kinazo in od inzulina neodvisen tran-sport glukoze v skeletnih mišicah.

Brezkofeinska kava je povezana tudi z znižanjem koncentracije HbA1c.• Gastrointestinalni učinki

- Zaprtje: Kofein je potentni stimulator glad-kih mišic in zato zmanjšuje zaprtje. Za razliko od kofeina pa kitajski ali japonski čaj povezu-jejo s pogostejšim nastankom zaprtja.

- Ciroza: V veliki študiji je bilo dokazano, da uživanje večjih količin kave zniža incidenco nastanka alkoholne ciroze. Redno pitje kave je tudi upočasnilo napredovanje bolezni pri bolnikih z napredovalim Hepatitisom C.

• Kancerogeni ali antikancerogeni učinkiV veliko študijah se razpravlja o možnosti za an-tikancerogeno delovanje kave ali čaja zaradi velike vsebnosti anitioksidantov, vendar dokazov je zelo malo. Nekatere študije celo povezujejo nastanek določenih vrst raka zaradi pitja kave. Mnenja stro-kovnjakov se razlikujejo med seboj.• Rak na dojkiPri raku na dojki je bilo narejenih največ študij:

- Pri 1690 ženskah, ki so imele BRCA1 ali BRCA2 mutacijo, je bilo pitje kave povezano z 69% znižanjem verjetnosti za nastanek raka na dojki.

- V drugi študiji pri 1.932 bolnicah z rakom na dojki, ki so bile primerjane tudi s kontrol-no skupino s 1895 bolnicami, je bilo uživa-nje kave povezano s 40% manjšo verjetnostjo za nastanek raka na dojki. V tej študiji so to dokazali samo za kofeinsko kavo, medtem ko črni čaj ali brezkofeinska kava nista imela učinka.

- V Franciji so pri 4396 ženskah dokazali manjšo verjetnost za nastanek raka na dojki ob pitju zeliščnega čaja (ne pa tudi kave ali črnega čaja).

• Pljučni rakMeta-analiza študij je dokazala večjo verjetnost za nastanek raka na pljučih pri pivcih kave, medtem

20

Iz stroko

vneg

a življenja

ko je pri pivcih črnega čaja ali brezkofeinske kave verjetnost za nastanek pljučnega raka nižja. Je pa bil tudi delež kadilcev med rednimi pivci kave veli-ko višji, zato so dokazi dvomljivi. V osmih študijah in njihovi meta-analizi je bilo do-kazano, da uživanje zelenega čaja zniža verjetnost za nastanek raka na pljučih. Za črni čaj ni bilo mo-goče dokazati statistično signifikantne povezave.• Rak prebavilUživanje kave je povezano z nekaterimi vrstami raka prebavil.

- Rak žrela: Meta-analiza devetih študij je do-kazala manjšo verjetnost za nastanek raka na žrelu ali v ustih pri rednih pivcih kave.

- Hepatocelularni rak: Uživanje kave lahko šči-ti pred nastankom raka na jetrih.

- Rak debelega črevesa in danke: Zaključki raz-ličnih študij so si nasprotujoči.

• Rak na prostatiTako kava kot tudi zeleni čaj sta povezana z zmanj-šanjem verjetnosti za nastanek raka na prostati. V obširni prospektivni analizi na skoraj 48000 mo-ških je bilo dokazano naslednje: moški, ki so spili šest ali več skodelic kave (kofeinske ali brezkofein-ske) na dan so imeli manjšo verjetnost za nastanek raka na prostati, v primerjavi z moškimi, ki niso pili kave. Prospektivna študija na 50000 Japoncih je dokazala zmanjšano verjetnost za nastanek raka na prostati pri moških, ki so spili pet ali več skodelic zelenega čaja na dan. • Kostno–mišični učinkiPitje večjih količin kave je povezano z znižano ko-stno gostoto pri ženskah in večjo verjetnostjo na-stanka osteoporoze in zlomov. Večja povezava je bila dokazana predvsem pri ženskah, ki imajo tudi zmanjšan vnos kalcija.V prospektivni študiji pri 45869 moških je bilo dokazano, da imajo pivci kave (kofeinske ali brez-kofeinske) nižje vrednosti urične kisline v serumu, kakor tudi manjšo verjetnost za nastanek protina.

Povezava je odvisna od odmerka. Za pravi čaj niso dokazali pozitivnih učinkov.• NosečnostV zadnjem trimesečju nosečnosti se pri nosečnicah razpolovna doba kofeina dvakrat podaljša. V štu-dijah so poročali o povezavi med vnosom kofeina in določenimi negativnimi izzidi nosečnosti, med njimi tudi splavom in počasnejšo rastjo ploda. Vse to velja za večje dnevne vnose kofeina. Ženskam, ki nameravajo zanositi ali so noseče, se priporoča omejitev porabe kofeina na manj kot 200 mg na dan, da zmanjšajo tveganje za morebitne škodljive učinke na plod.

Odvisnost od kaveIzraz »kofeinska odvisnost« se pogosto uporablja, vendar klinični kazalniki odvisnosti niso jasno do-ločeni. Med ljudmi, ki spijejo velike količine kave (več kot 4 skodelice na dan), je tudi delež kadilcev veliko višji (43% proti 12%). Zelo velika poraba kave je povezana tudi z višjo porabo alkohola. Abstinenčni sindrom, ki je posledica ukinitve ko-feina pri rednem pivcu kave, je dobro opisan in pogost sindrom, pojavi se 12 do 24 ur po zadnji skodelici kave in lahko traja od 3 do 9 dni. Po-manjkanje kofeina pri rednem pivcu kave se kaže z naslednjimi simptomi: glavobol (pri 50% rednih pivcih kave), utrujenost, pomanjkanje energije, zmanjšana budnost oz. večja zaspanost, vrtoglavica, nezadovoljstvo, depresivno obnašanje, nezmožnost koncentracije, razdražljivost, zmedenost.

Kombinacija kave z mlekomVelikokrat slišimo, da je kava z mlekom škodljiva. Ali je ta trditev pravilna? Različne študije so poka-zale, da lahko mleko vstopa v interakcijo s polifenoli v kavi, kar zmanjša njihovo biološko uporabnost pri ljudeh. Hkratno uživanje kave in mleka vpliva na izločanje klorogenske kisline in metabolitov, zato so tudi pozitivni učinki klorogenske kisline zmanj-šani. Kava z mlekom torej ni škodljiva, ima pa manj pozitivnih učinkov na telo kot kava brez mleka.

21

Iz stroko

vneg

a življenja

Za zaključek…Večina vseh večjih študij je dokazala, da pitje kave zniža smrtnost, tako pri moških kot pri ženskah. Zmanjšanje smrtnosti je predvsem posledica zmanjšanja kardiovaskularne smrtnosti.Avtorica medtem ko je pripravljala zgornji članek ni imela nobenega konflikta interesov. Je pa po-trebno omeniti, da ima kavo zelo rada in se šteje

med večje potrošnike kave. Za vse strokovne trdi-tve, ki so bile povzete v članku, so strokovni članki in literatura na voljo v Bolnišnični lekarni Splošne bolnišnice Murska Sobota.Želim Vam, da si polepšate hladne dni tudi s toplo dišečo kavo.

Alenka Premuš Marušič, mag.farm. Specialistka klinične farmacije

Projekt »Prva medicinska pomoč

Rogašovci«PMP Rogašovci sestavlja deset zdravstvenih delavcev, prostovolj-cev, ki so poleg svoje redne službe v nenehni pripravljenosti, da po-magajo občanom pri hudih po-škodbah, nesrečah, krvavitvah ali nezavesti in jim nudijo ustrezno prvo pomoč.V nujnih primerih je za prežive-tje ponesrečenca ali pacienta po-membna vsaka minuta ali sekun-da. Reševalno vozilo iz Murske Sobote s svojo ekipo in zdravni-kom potrebuje približno 20 minut in več do oddaljenih krajev Goričkega. To je za mar-sikoga lahko usodno, saj že mi potrebujemo tri do pet minut, da pridemo do vsake hiše v naši občini.

Kdo so reševalci PMP?Reševalci PMP so izkušeni, v SNMP posebej za to usposobljeni zdravstveni reševalci in drugi zdravstve-ni delavci ter sodelavci, ki so iz dispečerske službe obveščeni o nastanku nujnega primera in do priho-da SNMP izvajajo primarno oskrbo nenadno bolnih in poškodovanih. Reševalci PMP ne nadomeščajo SNMP, ampak jo dopolnjujejo.

Prednosti PMP- poznavanje terena je vsekakor ena od bistvenih

prednosti reševalcev PMP, saj so domačini,- krajši dostopni čas od SNMP, kar pomeni hi-

trejši prihod na kraj dogodka, s tem se čas do začetka izvajanja nujnih medicinskih postopkov za ohranitev življenja skrajša vsaj za 5-15 minut,

- hitrejše in kvalitetnejše podajanje povratnih in-formacij ekipi SNMP, ki prihaja na kraj dogodka in aktiviranje drugih služb za reševanje (gasil-ci,…),

- ob prihodu ekipe SNMP reševalec PMP pomeni dodatno strokovno pomoč v primeru zahtevnejše intervencije ali večjega števila pomoči potrebnih.

Sprejem pri predsedniku države in podelitev priznanja za naj prostovolj-ski projekt 2008

22

Iz stroko

vneg

a življenja

Kdaj se aktivira PMP?V vseh primerih, ko bo zdravstveni dispečer skupaj s klicateljem ugotovil, da je na kraju dogodka potrebna PMP, bo reševalec PMP alarmiran ob naslednjih do-godkih:

- motnje dihanja (modrikavost kože, neredno dihanje,…),

- nezavesten pacient (ne moremo vzpostaviti kontakt navkljub grobemu dražljaju),

- nenadna bolečina v področju prsnega koša,- trajajoči epileptični napad,- težje poškodovani v prometni nezgodi oziro-

ma ko je poškodovanih več oseb,- padci z višine,- močna krvavitev,- zastrupitve,- opekline,- nesreče, povzročene z električno napetostjo in

udarom strele.

Potek sprejema klicaPri obravnavi nujnega klica zdravstveni dispečer ravna po ustaljenem postopku: ugotavljanje nujnosti, iden-tifikacija klicočega in lokacijo dogodka. V primeru življenja ogrožajočega stanja takoj alarmira PHE in nadaljuje z jemanjem potrebnih podatkov.

V vseh primerih, ko bo s klicateljem zdravstveni dis-pečer ugotovil, da je na kraju dogodka potrebna PMP, bo takoj, ko bo mogoče, vzpostavil kontakt in mu po-sredoval vse potrebne podatke za čim hitrejše lociranje kraja dogodka. Reševalec PMP nemudoma odhiti na kraj dogodka in postopa po smernicah za oskrbo po-škodovanega ozirma nenadno obolelega. Čim prej ko je to mogoče, vzpostavi kontakt z PHE, ki prihaja na kraj dogodka in ji posreduje vse podatke, potrebne za čimprejšnje dospetje in morebitno predpripravo. Ko PHE prispe na kraj dogodka, PMP preda pacienta v oskrbo PHE in se ravna po navodilih ekipe.Reševalci PMP dežuramo 24ur na dan, dvakrat do trikrat na mesec, 365 dni v letu v občini Rogašovci, ki meri 40 km2 in v kateri živi 3600 prebivalcev. Za de-žurstvo uporabljamo v ta namen preurejeno terensko vozilo. Zaradi naše nesebične pomoči nam je leta 2008 predsednik države dr. Danilo Türk podelil posebno priznanje za naj projekt leta v Republiki Sloveniji.Ekipa Društva prve medicinske pomoči Rogašovci deluje že peto leto in je v tem času imela približno 90 intervencij, kjer je bilo ogroženo človeško življenje.

Damjan Slekovec, z.t., predsednik društva PMP Rogašovci

Zoran Kranjec, mag. zdr. nege, prostovoljec

Avtor križanke iz 10. številke Štefan Vučak predaja tretjo nagrado Dragu Mariču iz Krašč.

23

Do

go

dk

i

vstvenimi standardi in smernicami. Na obnovljenem delu je v interni intenzivni terapi-ji 12 postelj, na hospitalnem delu v pritličja pa 14 postelj. Na otvoritvi je povedal direktor Bojan Korošec, da bodo prenovljeni prostori nudili boljše pogoje bivanja bolnikov in bolj kakovostno ter lažje delo zdravnikov in vseh zaposlenih na oddelku. Predstojnica internega oddelka Vlasta Petric pa je opisala kronologijo nastanka oddelka, njegovo za-sedenost in strokovni razvoj. Obnovljeni prostori omogočajo bolnikom varnejše bivanje in zaposle-nim boljše pogoje dela.

Vodstvo bolnišnice

18.11.2011 je potekala otvoritev prenovljenih prostorov pritličja in-ternega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota. Zbrane sta poz-dravila direktor Bojan Korošec in predstojnica internističnih dejavno-sti asist. Vlasta Petric. Obnovljena enota intenzivne internistične tera-pije bo omogočila bolnikom bivanje po najnovejših standardih. Vrednost prenove oddelka je znašala 650 ti-soč evrov.Na prenovljenem delu internega oddelku, kjer je enota intenzivne in-ternistične terapije in polintenzivna internistična terapija je prenova po-tekala v skladu z najnovejšimi zdra-

Prenovljen interni oddelek

Soboške bolnišnice

15. novembra 1893 je bil odprt prvi oddelek soboške bolnišnice, v katerem so bile 4 bolniške sobe s 24 posteljami. Leta 1936 je bila v bolnišnici opravljena prva delitev na oddelke. Nastala sta dva: splošni s 60 posteljami in je bil pravzaprav internistični oddelek, ki je bil do leta 1974 v Murski Soboti. Leta 1974 se je interni oddelek preselil v novozgrajeno stavbo v Rakičan-sedanji interni oddelek. Že leta 1977 so k temu oddelku dogradili pri-zidek. Od takrat je oddelek na isti lokaciji in ga postopoma prenavljamo.

24

Do

go

dk

i

V ponedeljek 7.11.2011 je v prostorih Enote za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota (ETD MS) potekala organizirana krvodajalska akcija zaposlenih na upravi bolnišnice. Zgodilo se je prvič, da so se za-posleni v neki organizacijski enoti znotraj murskoso-boške bolnišnice organizirali in darovali kri hkrati in v takšnem številu. Nekateri med njimi so že večkratni krvodajalci in so se krvodajalskih akcij udeleževali posamično že v preteklosti, za druge je to bilo prvo darovanje krvi. Organizirane krvodajalske akcije so se udeležili: Dar-ja Cigut, Zdenka Gomboc, strokovni direktor Daniel Grabar, Slavica Heric (darovala kri 10-krat), direktor bolnišnice Bojan Korošec (kri daroval 12-krat), po-močnik direktorja za poslovne zadeve Marjan Ma-ček, Aleksandra Smodiš, Jožica Viher (darovala kri 11-krat), Melita Vratar in Natalija Zrim (kri darovala 9-krat). S tem dejanjem so vodilni v naši bolnišnici pokaza-li svoj nesebičen odnos do sočloveka in dokazali, da velja stari pregovor: »Kdor hoče, tudi zmore!«. Z na-činom organizacije krvodajalske akcije so lahko vzor tudi ostalim organizacijskim enotam bolnišnice, v kateri ima krvodajalstvo že več kot pol stoletja dol-go tradicijo. Številni zaposleni v Splošni bolnišnici Murska Sobota so se v preteklosti udeleževali krvo-dajalskih akcij praviloma posamično. V današnjem času z zahtevnimi delovnimi procesi na oddelkih je odnos vodilnih na bolnišničnih oddelkih do krvoda-jalstva odločilnega pomena za pozitiven pristop do darovanja krvi pri ostalih zaposlenih. Na bolnišničnih oddelkih lahko vplivamo na promocijo krvodajalstva

tudi preko bolnikov - porabnikov krvi. Bolniku (po-rabniku krvi, ki je prejel transfuzije rdečih krvničk, plazme, krvnih ploščic ali zdravil iz krvi humanega izvora) bi ob odpustu iz bolnišnice k odpustnici prilo-žili dodatni dokument, iz katerega bodo svojci bolni-ka obveščeni o porabljeni količini krvi in še posebej o številu anonimnih krvodajalcev, ki so prostovoljno in brezplačno pomagali pri zdravljenju njihovih bližnjih. Kot vemo, kri je tekoče tkivo, ki je ne moremo nado-mestiti z drugimi zdravili in še dolgo bo tako. Pre-skrba s krvjo na državnem nivoju temelji na samoza-dostnosti, kar pomeni, da pri zdravljenju bolnikov s krvjo nismo odvisni od drugih držav. Krvodajalstvo je že od samega začetka prostovoljno in brezplačno, kar je predpogoj za darovanje varne krvi. V času recesije se marsikomu zamajajo tla pod nogami in vrednote, katere je imel prej, zbledijo, kar se v primeru vodilnih v naši bolnišnici ni zgodilo. Kljub temu, da imajo veli-ko obveznosti, so si vzeli čas in organizirali krvodajal-sko akcijo. V murskosoboški transfuzijski enoti bomo podobnim pobudam vedno prisluhnili in se prilago-dili organizatorju krvodajalske akcije tudi z izredno krvodajalsko akcijo, če bo to potrebno zaradi delovne-ga procesa na oddelku in večjega števila udeležencev. Krvodajalcem uprave naše splošne bolnišnice se pri-srčno zahvaljujem, da so se udeležili krvodajalske ak-cije v takšnem številu, tako v imenu kolektiva ETD MS in kolektiva Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, kot v imenu bolnikov, ki so jim z da-rovano krvjo pomagali. Želim jim veliko zdravja in vse dobro še naprej!

Danijela Uležić Paučič, vodja ETD MS

Krvodajalska akcija uprave Splošne

bolnišnice Murska Sobota

25

Do

go

dk

i

Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja je ob 5. maju-med-narodnem dnevu babic in 12. maju-mednarodnem dnevu medicinskih sester izvedlo naslednje aktiv-nosti:

Sodelovanje na kongresuPoster in predstavitev DMSBZT PomurjaNa Kongresu Zdravstvene in babiške nege v Ma-riboru smo sodelovali s predstavitvijo aktivnosti društva s posterjem, ter na stojnici, kjer smo sku-paj z ostalimi stanovskimi društvi predstavili svojo dejavnost z materiali, ki jih je društvo izdalo in s kulinariko, ki je popestrila dejavnost ter predstavila del naše pomurske dediščine. Predstavitev društev je popestrila kongresno dejav-nost, omogočila prijetno druženje ter spoznavanje in prinesla v Habakuk v Mariboru delček vsake po-krajine, od koder prihajamo člani.

Obkongresna dejavnostPrav tako smo prispevali delček k organizaciji in sodelovali na obkongresni dejavnosti v turnirju in šoli golfa. Večino organizacije priprav in izvedbe je izpeljalo DMSBZT Koper. Vsi, ki so sodelovali, so se imeli lepo v čudovitem sončnem popoldnevu na igrišču golfa v Moravskih Toplicah. Zaradi prema-lo prijav za kolesarjenje tega programa nismo iz-peljali.Slika?

Seminar »Medicinske sestre in babice zagotavlja-mo dostopnost in enakost zdravstvene oskrbe pa-cientov «Že nekaj let organizira Strokovno društvo MSBZT Pomurja celodnevni seminar na moto, ki ga tisto leto imamo ob mednarodnem dnevu medicinskih sester. Letos je bil 26.5.2011 v Kulturni dvorani v Beltincih.Program je bil strokovno bogat, pester in obsežen. Na predavanjih so bili predstavljeni:• primeridobrihpraks:zadostopnost inenakost

zdravstvene oskrbe• raziskovalnadejavnostnapodročjuzdravstvene

nege v zavodih in društvu • aktivnostizaskrbzadobrodeloinpozitivnokli-

mo v timu z dobro komunikacijo, letnimi razgo-vori, rednim izobraževanjem

Seminar smo začeli s kulturnim programom di-jakov Srednje zdravstvene Šole Murska Sobota z mentorjem Edvardom Jakšičem, ki so se nam s pe-smijo, melodijo in besedo zahvalili za delo, ki ga opravljamo. Program je bil čudovit uvod v seminar. Iskrena hvala dijakom in mentorju, ki so nas raz-veselili.Ob tej priložnosti smo tudi čestitali naši letošnji dobitnici Zlatega znaka Martini Horvat in ji po-darili šopek.Na seminarju so predavali: • EmilijaKavaš,VMS,dipl.org.menedž.,DMSB-

ZTP: DMSBZT Pomurja v skrbi za dostopnost in enakost zdravstvene oskrbe pacientov

• Marija Zrim, dipl.m.s., SBMS: Kako postatiučeča se zdravstvena organizacija?

• ŠarikaBenko,dipl.m.s.,SBMS:AktivnostiZNpri preprečevanju okužb v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah

• mag.ZdenkaGomboc,prof.zdrav.vzg.,SBMS:Projekt uvajanja letnih razgovorov v SB Murska Sobota

• Marija Kohek, dipl.m.s., SBMS- NO, MetkaLipič Baligač dipl.m.s., SBM: Celovit pristop k obvladovanju tveganja pri ravnanju z zdravili

• Martina Horvat, dipl. m.s., Zdravstveni domMurska Sobota: Pogoste teorije etičnega odloča-

Mednarodni dan medicinskih sester

v Pomurju

26

Do

go

dk

i

nja in odklonitev pacienta • SimonŠemrl,dipl.zn.univ.dipl.org.,SBMS:In-

terna strokovna izobraževanja v SB Murska So-bota -»modre srede«

• Zvonka Hladen Brus, dipl.m.s., DSO GornjaRadgona: Demenca in KPSS test v DSO G. Radgona

• RosvitaŠlebinger,dipl.m.s.DSOGornjaRad-gona: KPSS test v domu starejših občanov Gor-nja Radgona

• IvankaKampuš,ZT,SBMS,Interniodd.:Zdra-vstvena nega umetno ventiliranega pacienta v EIIT

• SuzanaDivjak,dipl.m.s.DOSOR:Oskrbarane- brošura DOSOR, primer dobre prakse- pro-jektne skupine

• EmaMesarič, dipl.m.s., Zavod za zdravstvenovarstvo MS: Neenakosti v zdravju- sodobni iz-zivi

• EdvardJakšič,mag.ZN,dipl.zn,SZŠMurskaSobota: Nekateri vidiki zaznavanja nasilja med mladimi pri teoretičnem in praktičnem izobra-ževanju za poklic tehnik zdravstvene nege

• doc. dr.DanicaŽeleznik,DanielaMörec, dipl.m. s. Emilija Kavaš, VMS, dipl.org. menedž., DMSBZTP : Ali so starejši ranljiva skupina

• doc.dr.DanicaŽeleznik,EmilijaKavaš,VMS,dipl.org. menedž., Zlatka Lebar, univ. dipl. peda-gog; DMSBZTP,: Kakovost življenja v Skupi-nah za samopomoč

• ZoranKranjec, dipl. zn.,mag.ZN:Primerjavaprehrambenih navad pomurskih in primorskih starostnikov

• mag.AndrejTrampužuniv. dipl. psih. inMajaTrampuž Imago edukatorka: Komunikacija v stresnih situacijah

• MatejLunežnikuniv.dipl.psiholog:Kakoustva-riti uspešen tim?

Predavanja so bila zanimiva, pripravljena na viso-kem strokovnem nivoju in prispevek k temu, da z izobraževanjem in prenosom znanj ter predstavijo dobrih praks in raziskovanj pripomoremo k ure-sničitvi dostopnosti in enakosti zdravstvene oskrbe predvsem takrat, ko sledimo novostim stroke in jih uvajamo v svojih delovnih sredinah. Prav gotovo pa je pomembno razvijati tudi osebnost in graditi na dobri komunikaciji, razvoju timov, razvijati pogoje dela in razvoja z letnimi razgovori, skrbjo prepre-čevanja interhospitalnih infekcij in obvladovanjem tveganj pri ravnanju z zdravili ter postati učeča se zdravstvena organizacija s stalnim permanentnim izobraževanjem na formalni in neformalni ravni.Zavedamo se pomena izobraževanja ter prenosa znanja. V DMSBZT Pomurja prispevamo kar ve-lik delež k temu, da imajo člani zdravstvenega tima možnost, dostopnost in enakost pri pridobivanju znanja in usposabljanja. Ta celodnevni seminar, ki je bil licenčno ovrednoten brez kotizacije in dostopen vsem članom, je gotovo prispeval k temu. Udeležilo se ga je 150 slušateljev.Vsem predavateljem se iskreno zahvaljujem za do-bro in strokovno pripravljene teme. Hvala za to, da ste predavali brezplačno, kajti le tako nam uspe iz-peljati seminar kakovostno in brez kotizacije.

27

Do

go

dk

i

Hvala moderatorjem, ki so skrbeli, da je seminar potekal kvalitetno, po predvidenem urniku in pro-gramu. Cenjeni člani, hvala za prisotnost, kajti le s pridobi-vanjem novih znanj in sledenju razvoju stroke lah-ko dvigujemo stroko zdravstvene nege in razvijamo tudi naša druženja ob odmorih in prigrizkih. • Gledališkapredstavaljubiteljskihgledališčnikov

dijakov Srednje zdravstvene šole Murska Sobo-ta, 1. 6. 2011-Grajska dvorana Murska Sobota

Tipična slovenska družina, Edvard Jakšič, mag. Zdravstvene nege, predavatelj na Srednji zdra-vstveni šoli Murska Sobota je režiral in pripravil scenarij. Dijaki so prireditev posvetili 5. maju med-narodnemu dnevu babic in 12. maju mednarodne-mu dnevu medicinskih sester, ki ga je organizirala DMSBZT PomurjaPrireditve v Grajski dvorani Murska Sobota so se udeležili izvajalci na področju zdravstvene nege v vseh pomurskih zdravstvenih in socialnih zavodih, v zasebni dejavnosti ter upokojeni člani zdravstve-ne nege. Gledališka predstava je bila pripravljena (in izvedena) pod mentorstvom Edija Jakšiča, ki je bil tudi eden izmed igralcev. Predstava je bila zelo dobra, navdušila je poslušalce in razgrela prisotne tako, da so se od srca nasmejali. Po prireditvi je bilo prijetno druženje in kramljanje v avli soboškega gradu.Najlepša hvala dijakom, Ediju Jakšiču in Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, ki so v tem tempu in mnogih aktivnostih, našli čas, da pripravijo gle-dališko predstavo in se nam z njo tudi predstavijo.

Predvsem pa hvala v imenu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, saj ste to predstavo izvedli za nas.

Emilija Kavaš, predsdnica DMSBZT Pomurja

NOVO ŽIVLJENJE

Prišla je pomlad, drevesa zelenijoin od vseh strani se sliši otroški smeh.

Dekleta si oblačijo mini krila,fantje pa s svojimi osvajalskimi triki upajo,

da jih ne bi katera spodila!Vrtovi so vsak dan lepši.

Mame sadijo rože, očetje kosijo travo, a previdno, ker pazijo, da ne bi kakšnemu skri-

temu fakinu zapeljali čez glavo.Začenjajo se nove, skrite ljubezni,

ki jih nihče ne razume,zato kar hitro prerasejo v namišljeno resne

bolezni!Da tako se zgodi takrat,

ko se menja letni čas.In čeprav marsikdo taji, ima rad pomlad,

ker je to letni čas, ko lahko na glas priznaš,da imaš nekoga rad!

Nina Abraham

28

Do

go

dk

i

Prva polovica leta 2011 je za nami. V tem času smo v društvo imeli kar pestro dogajanje.• Januarja smo imeli slavnostno akademijo, kjer

smo praznovali 50 let delovanja ter podelili ju-bilejna priznanja. Dogodek je bil svečan, lep in jubileju primeren.

• 10. 2.2011 pa smo pripravili že tretji seminar obveznih vsebin

Dimenzije etike in morale v zdravstveni in babiški negi. Lansko leto in letos se je tega seminarja ude-ležilo 350 udeležencev. Z zanimanjem smo sledili predavanju, ki ga je po pripravljenem programu za obvezne vsebine izvajala strokovnjakinja na podro-čju etike in zdravstvene nege doc. dr. Danica Žele-znik. Zanimive so bile tudi delavnice, kjer smo pri delu v skupinah obravnavali Etične dileme ter jih na koncu seminarja kot poročilo dela po skupinah tudi analizirali. Udeleženci seminarjev pri evalvaciji ocenjujejo obvezne vsebine kot zelo pomembne ter potrebne v praktičnem delu na področju zdravstve-ne nege. Prav tako so zadovoljni z organizacijo in izvedbo seminarja ter izbiro vsebin. Etične dileme, ki jih po vsakem seminarju zberemo, bomo po na-slednjem seminarju, ki bo jeseni, obdelali ter pred-stavili strokovni javnosti.Slušatelji so bili zadovoljni in izrazili so željo po takih izobraževanjih. Zavedamo se, da je Etika po-membno področje in ga v Društvu podpiramo in izvajamo.

• 22. 2. 2011 ob 16. 00 uri smo imeli v Domu starejših občanov Gornja Radgona strokovno srečanje. Začeli smo z lepim kulturnim progra-mom, ki so ga pripravili delavci zavoda in njihovi stanovalci. V nadaljevanju so nam predstavili de-javnost doma in vlogo zdravstvene nege in dru-gih sodelavcev v timu ter pokazali prostore. Na srečanju smo se podrobno seznanili z demenco in testom za demenco KPSS, kot pomembnim podatkom pri delu s stanovalci na varovanem oddelku. Predavateljici Zvonka Brus Hladen dipl.m.s. vodja zdravstvene nege in Rosvita Šle-binger, dipl.m.s. oddelčna sestra, sta nam tudi predstavili temo Stanovalci v DSO G. Radgo-na- nosilci večkrat odpornimi bakterij. Po stro-kovnem srečanju, kjer nas je bilo 130, smo se prijetno družili z vodstvom zavoda, udeleženci srečanja in delavci doma, ki so nas lepo sprejeli in pogostili.

• V sodelovanju s Sekcijo reševalcev v zdravstvu in Zbornico Zvezo zdravstvene in babiške nege smo v prostorih srednje zdravstvene šole Mur-ska Sobota v dveh terminih 12. 3. 2011 in 28. 5. 2011 izvedli obvezno vsebino TEMELJNI PO-STOPKI OŽIVLJANJA z vključenim AED.

Udeleženci seminarja, ki jih je bilo v dveh terminih 90, so bili s potekom dela in predstavitvijo tem ter aktivnostmi, ki so jih sami izvajali, zadovoljni in si takega izobraževanja želijo, saj menijo, da so nujno potrebna. Problem pri izvajanju obvezne vsebine

Aktivnosti v Strokovnem društvu

MSBZT Pomurja prvo polletje 2011

Slušatelji na predavanju in delavnicah Srečanje v Domu starejših Gornja Radgona

29

Do

go

dk

i

TPO z AED je delo v skupinah, ki so omejene do 45, ter plačilo kotizacij, ki jih zavodi težko plačuje-jo, društvo pa jih tudi ne bo zmoglo sofinancirati v toliki meri.• V sodelovanju ELITE IZOBRAŽEVANJE,

d.o.o. smo s predavateljico Klaro Ramovš, pro-fesorico andragogike in mojstrico poslovne ko-munikacije izvedli seminar Komunikacija za za-poslene, ki prvi stopajo v stik s pacienti.

Namen seminarja je bil:• Osvojititemeljnekomunikacijskeaksiomeinve-

ščine dobrega sporazumevanja.• Prebuditi zavest, da smo na delovnem mestu

dolžni odigravati vlogo, ki nam je zaupana. • Ozavestitiudeležence,danikolinedobijodruge

priložnosti, da bi naredili dober prvi vtis in da so odgovorni za svoje odzive.

Skozi vsebine nas je predavateljica vodila s pre-davanjem in igranjem vlog in delom po skupinah. Obdelali smo teme:Učinkovita komunikacija Vsak, ki dela z ljudmi, mora biti usposobljen, ure-jen, prijazen, pripravljen pomagati – profesionalen.• delovnomesto-oder• mojeposlanstvo• čemusemtukaj• meje človeškega obnašanja postavljajo norme:

družbene, službene, osebnea) neverbalna komunikacija govorica telesa in

obraza, osebna urejenost, obleka, urejenost delovnega mesta

b) verbalna komunikacijac) komunikacija po telefonu, kjer je glas-odmev

človekove duše in edina človekova vizitka ču-stvena inteligenca

Samopodoba-zrcalo naših odnosov s seboj in z drugimi• kakoprepoznamoslaboinkakodobrosamopo-

dobo• kajlahkosaminaredimozaboljšosamopodobo• nekajdragocenihnamigov

Seminar je bil izpeljan kakovostno, tankočutno ter empatično z veliko mero izkušenj in spretnosti pre-davateljice, ki ima bogate izkušnje. Dan je minil, kot bi trenil. Imeli smo se lepo. Vsi smo bili mne-nja, da taka predavanja potrebujemo za osebno rast in pozitivno podobo poklica ter za dobro in boljše komuniciranje s pacienti, svojci, v timu zdravstvene nege in širšem multidisciplinarnem timu.S pevskim zborom Žarek smo obiskali Šent Lipš in Žitaro vas, kjer je župnik Martin Horvat, nekdanji murskosoboški stolni župnik. Z njim smo obisk in nastop zbora načrtovali že na izletu v Berlinu, ki ga je za nas pripravil in tudi vodil gospod Horvat, ki je bil tam vrsto let duhovnik za Slovence.Pevski zbor je nastopal v obeh župnijskih cerkvah. Pri sveti maši. smo zapeli skupaj z moškim okte-tom iz Gančan. V obeh krajih smo doživeli nepo-zaben sprejem župljanov, ki so slovenske in avstrij-ske narodnosti in z dobrim sodelovanjem skrbijo za razvoj obeh vasi in obe župniji. Naše druženje je bilo prijetno. Človek si prav želi takih druženj, ki dajo pozitivno energijo za delo in ti pokažejo lepo-to sobivanja. Po toplem sprejemu, navdušenju nad petjem in druženju smo si z gospodom Horvatom ogledali še Celovec in obiskali duhovno kulturni center Tinje. Tudi tam so nas lepo sprejeli. Gospod Kopernik nam je z zanosom in zavzeto predstavil dejavnost doma, ki deluje za Slovence, ki živijo v Avstriji, za obiskovalce matične Slovenije in tudi za avstrijske državljane. Razvijajo slovensko in av-strijsko kulturo ter skrbijo za sožitje obeh narodov.

Komunikacija slušatelji in predavateljica Klara Ra-movš

30

Do

go

dk

i

Pripravili so nam zelo zanimivo predavanje, tako da nam je čas prehitro minil in smo se vsi zado-voljni in srečni, da smo se udeležili tega gostovanja, vračali domov k svojim vsakdanjim obveznostim. Dan na Koroškem nam bo še dolgo ostal v lepih spominih. Hvala gospodu Marinu Horvatu, nje-govim župljanom, pevkam Zbora Žarek in pevcem Okteta iz Gančan, da ste nam ga podarili.Načrtovali smo tudi, da se 8. maja priključimo spo-minskemu maratonu, organiziramo nordijsko hojo ter piknik, a nam žal tega zaradi slabega vremena ni uspelo izvesti.Hvala vsem, ki so sodelovali, prispevali svoj pro-sti čas in pomagali, da smo vse te aktivnosti lahko skupaj izpeljali in doprinesli k osebnemu zadovolj-stvu, kakovosti življenja, strokovni rasti, pozitivni samopodobi in prepoznavnosti zdravstvene nege v pomurskem prostoru.

Emilija Kavaš, predsednica DMSBZT Pomurja

Avtor fotograf ij: Emilija Kavaš, TPO Dragica Jošar

Skupinska slika z obiska pevskega zbora Žarek in čla-nov društva na avstrijsko Koroškem v Celovcu

Nastop pevskega zbora Žarek v Žitara vasi na Koro-škem

Zdravje

V nas je kot ogledala odsev, globoko v nas je odmev,

ne zmenimo se zanj,ko smo ga bogati kot panj.A prideta kašelj in vročina,

iz nas izgine vsa toplina,ne zmoremo niti hoditi,

kaj šele se učiti!V glavi imamo skale, v grlu male mravlje,

radi bi le spali, niti tablet ne več jemali.

Sedaj vemo vsi prav dobro, da skrbeti za zdravje je modro!

A nič ni tako hudo, da pozdraviti se ne bi dalo!

Nina Abraham

31

Do

go

dk

i

Zdravstveni delavci in drugi zaposleni v zdravstve-nih zavodih celega Pomurju vedno znova ugota-vljamo, da moramo v skrbi za druge, v prvi vrsti poskrbeti tudi zase. In to ne samo v psiho-fizičnem smislu, temveč tudi na področju duhovnosti. Saj vsi ti vidiki sestavljajo človeka in njegove potrebe kot celoto. Vsak človek je edinstven in po svoje živi svojo duhovnost, še lepši pa so občutki, ko tudi v tem pogledu najdeš somišljenike.Že pred več leti je preko Društva medicinskih se-ster in zdravstvenih tehnikov Pomurja prišla po-buda, da bi se za medicinske sestre in zdravstvene tehnike organiziralo romanje v Međugorje. To ro-manje je sedaj že tradicionalno in se izvede v prvih tednih septembra. Ideja se je izkazala kot zelo do-bra, kar potrjuje udeležba ljudi različnih profilov, ki delujejo v zdravstvenih zavodih celotnega Pomurja. Vsako leto se prijavi od 50 do 60 zdravstvenih de-lavcev. Od tega je polovica stalnih romarjev, druga polovica pa so posamezniki, ki gredo na romanje prvič oziroma prvič s svojimi sodelavci, stanovski-mi kolegicami/kolegi.Romanje je za vsakega posameznika edinstveno doživetje in ni vodeno od profesionalnega vodiča, ampak ga vodi naš sodelavec Leon Šabjan. Pro-

gram je usmerjen k posamezniku in hkrati k skupi-ni. Vsak izbere, kar mu odgovarja. Program sestavljajo obiski krajev, ki so za verne ro-marje pomembni: hriba Križevac in Podbrdo, obisk svetih maš in večerni molitveni program. Prav tako pa si ogledamo več ustanov, ki so nastale na tem področju in so zanimive tako iz našega strokovne-ga vidika kot iz čisto človeškega. To so: skupnost Cenacolo, Majčino selo, skupnost Milosrdni otac in druge.Program vključuje tudi prosti čas, ki pa ga vsak pre-živi po svoji želji oziroma si čas bivanja v Međugor-ju lahko organizira sam. Nič ni obvezno, ponujeno je vodenje, potem pa se vsak odloči sam.Letos smo romali štiri dni: od četrtka, 8.9.2011 do nedelje, 11.9.2011. Prijavljenih nas je bilo veliko, zato smo rezervirali 60 sedežni avtobus, ki je bil poln do zadnjega sedeža. V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali na avtobu-sni postaji Murska Sobota in začeli naše romanje proti Međugorju. Na poti smo naredili več postan-kov, da smo se pretegnili in okrepčali. Sama vožnja je bila umirjena, namenjena počitku, premišljeva-nju, meditiranju in tudi molitvi.

Tradicionalno romanje

v Međugorje

32

Do

go

dk

i

In kako potem, ko smo v Međugorju? Na cilj pridemo v popoldanskih urah, obiščemo cerkev in se namestimo v sobe penziona. Večer pre-živimo različno: ogled mesta, druženje ob klepetu, na sprehodu ali obisk svete maše.Naslednje jutro, kdor želi, poroma na hrib Križe-vac, ki ima posebno zgodbo še iz časov, ko ni bilo prikazovanj. V popoldanskem čas obiščemo Maj-čino selo, skupnost, ki skrbi za otroke in mlade brez staršev in vrt sv. Frančiška, ki ga je ustanovil frančiškanski pater dr. Slavko Barbarić pod geslom »Služiti životu«.Vedno obiščemo tudi zakonca Nancy in Patricka Latta, ki sta zapustila svoje bogastvo v Kanadi in se preselila v Međugorje, kjer številnim romarjem pri-povedujeta svojo življenjsko zgodbo, da materialne dobrine ne morejo osrečiti posameznika.Tretji dan poromamo na hrib Podbrdo, kjer se je 24.6.1981 Devica Marija prikazala prvič in to še-stim otrokom. Ljudi je pozvala k spreobrnenju in molitvi za mir. Od tu tudi njeno ime Kraljica miru.Međugorje je bila do leta 1981 revna vas, zdaj pa zaradi hitre pozidave kaže že podobo mesta. To je mesto, kjer se zbirajo romarji vsega sveta. Letni obisk šteje 2,5- 3 milijone romarjev.Tudi skupnost za zdravljenje odvisnosti Cenacolo, ki jo je ustanovila sestra Elvira je ena izmed točk našega obiska. Skupnost je bila ustanovljena leta 1991 in je bila sprva namenjena samo fantom. V letu 2000 so v skupnost, ki je oddaljena 5 km od Međugorja, prišla še dekleta.Vedno nas sprejmeta dva fanta, člana te skupnosti. Vsak od njiju je povedal svojo življenjsko zgodbo in nekaj o življenju v skupnosti. Za zdravljenje absti-nenčne krize ne uporabljajo zdravil ali nadomestil

za drogo. Njihovo edino zdravilo je pomoč fanta ali dekleta, ki je že nekaj mesecev v skupnosti. Vsak, ki pride v skupnost Cenacolo, dobi angela varuha- fanta, ki je v skupnosti preživel že nekaj mesecev. Angel varuh prevzame skrb za novega člana 24 ur na dan. Seznani in uvaja ga v nov način življenja, zanj moli, z njim trpi, dela namesto njega, saj v za-četku novi člani skupnosti nimajo ne moči ne volje za delo. Za oba je to koristno. Za angela zato, ker se v trpljenju uči imeti rad, novi član skupnosti pa je morda prvič našel iskrenega prijatelja in nekoga, ki skrbi zanj. Zdravljenje v skupnosti traja približno tri do štiri leta, sicer pa čas bivanja ni omejen. Ži-vljenje v skupnosti je drugačno, resnično preprosto, zelo bogato in polno ljubezni. Preživljajo se z de-lom v skupnosti in s prostovoljnimi prispevki obi-skovalcev in dobrotnikov. Sestra Elvira, ki je sku-pnost ustanovila, pravi, da skupnost mora naučiti vsakega posameznika osnovne življenjske stvari, ki jih je-le ta pomešal s trenutnim užitkom in navide-znim zadovoljstvom. Tisti, ki je okusil trpljenje, zna razumeti, ljubiti in pomagati tistemu, ki trpi.Vedno nam prehitro mine čas in v nedeljo zjutraj se je potrebno odpraviti proti domu. Vsak, ki se je podal na pot z negotovostjo v srcu, pove, da se s tega potovanja vrača poln notranje radosti in to-pline, saj v Međugorju ne moreš ostati brezbrižen. Tok dogodkov te kar potegne vase in tudi po vr-nitvi domov še dolgo časa razmišljaš o njih. Poln vtisov pripoveduješ o tem, kaj si doživel. Vendar se vsega tega ne da opisati z nobenimi besedami, to moraš enostavno doživeti.Zahvala Leonu Šabjanu v imenu vseh, ki nas je po-peljal v Međugorje, za vse duhovno bogastvo, ener-gijo in dobro voljo.

Metka Lipič Baligač

33

Do

go

dk

i

V soboto 10. septembra se nas je 24 zaposlenih iz bol-nišnice Murska Sobota ude-ležilo 6. bolnišničnih iger, ki so bile tudi letos na Otočcu. V prelepem in vročem ambi-entu na Dolenjskem smo se, med več kot 400 udeleženci iz 18 zdravstvenih zavodov oziroma ustanov, pomerili v številnih športih. Mi smo barve murskosoboške bolni-šnice zastopali v osmih. Vi-dnejše uvrstitve, vendar letos žal brez najžlahtnejšega odli-čja, smo dosegli: ženska od-bojkarska ekipa z 2. mestom, moška nogometna ekipa s 3. mestom, med posamezniki pa 2. mesto v pikadu (Miran Žižek) ter 3. mesto v tenisu (Alen Kelemen). Po konča-nem tekmovalnem delu smo se zabavali še na dru-žabnih igrah, ki jih je ob zaključku v večernih urah popestrila Nuša Derenda. Tudi povratek domov v jutranjih urah je bil precej bučen in vesel. Tako se ob koncu, polni prelepih in pozitivnih vtisov, zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri odlični organizaciji in izvedbi iger in kljub težkim časom uspeli ohraniti tradicijo druženja zdravstve-nega osebja tudi na športnih igriščih, še posebej

Miri Retelj, direktorici novomeške bolnišnice ter vodstvu naše bolnišnice, ki nam je udeležbo sploh omočilo. Želja vseh nas je, da se naslednjih iger, ki naj bodo ponovno dvodnevne, udeležimo v večjem številu in osvojimo tudi najvišja mesta. Še enkrat hvala vsem za zares srčne in požrtvovalne predstave tako ob, kakor tudi na igriščih !

Športna ekipa murskosoboške bolnišnice

6. Bolnišnične igre

na Otočcu

Na sliki manjkajo: Nebojša Mitić, Darijan Čontala in Tomislav Kolmanko.

34

Belo

pero

Pozna ura, polna glava, prsti se dotikajo tipkovnice in misli drsijo iz glave...Toliko je še za postoriti, razmišljam in izlivam srce, čeprav težko zadržujem nit realnosti.Toliko bi rada povedala, skozi telo izlivam dušo, bojim se, da bistva ne bom povedala, počasi se spo-mnim trenutkov dela in dejanj danšanjega dne.Spomnim se gospe, ki je odšla in sem se pozabila posloviti, upam, da bo razumela, spomnim se tež-kih ur in praznega želodca, vidim solzo v očeh ne-kega svojca, zaznavam njegovo bolečino, spomnim se trpečega izraza in drhtajočega glasu, ki prosi: pomagajte...Poskušam se zbrati, težko...Ne morem mimo pozitivnih misli današnjega dne, ne morem mimo prenatrpanega urnika in raztrese-nih trenutkov, ko se mi je zdelo, da sem izgubljena, pogled mi uide na kupe nedokončanega dela, sku-šam narediti red, zapisujem si nujne stvari, sprašu-jem samo sebe: kaj še?In potem me zvonec ponovno opominja, da me nekdo potrebuje, lesene noge v trenutku postanejo ubogljive, grem, pomagam, stisnem roko, obrišem potno čelo in solzo v očeh, želim si rešiti nekoga žalosti in bolečine...Otrok je, potrebuje pomoč, dotaknem se majhne ročice, prebujen pogled in strah v očeh nenadoma prikliče v misli mojo malo, ki je ponovno zaspala brez božajoče mamine roke, težko mi je...

Zbiram besede tolažbe za to drobno bitje, posku-šam biti neboleča s svojim dejanjem, mamica je zmedeno nervozna, povzdigne glas nad otročkom, ki ga je strah, začutim potrebo, da jo prosim str-pnosti... Otrok jo kliče, potrebuje...Umirim misli in ne izgovorim besed, ker čutim, da je boljši molk...Uspelo mi je ostati profesionalna, kako je to težko...Toda biti medicinska sestra je nekaj, česar v tem trenutku ne morem opisati z besedo...Vse postane nepomembno, ko se spomnim, kako zelo prav je, da sem to kar, sem, vredno je vseh vi-harjev in naplavin, vem, da bom vedno našla pot na odprto morje, kjer mi bo zapel veter v laseh, poču-tila se bom svobodno, nikoli ne bom zapustila no-bene luke brez dejanj, ki obrodijo sadove, zato sem ponosna, kar sem, medicinska sestra...Res sem in bom vedno ponosna...Misli so nenadoma ponovno zbrane, pošiljajo mi pozitivne vibracije, grem naprej, toliko še moram postoriti, toda počutim se bolje...Za te trenutke prenove duha je vredno živeti... Vse pomeni nič in iz nič se lahko ustvari vse, če smo od-prtega duha in sprejemamo prave odločitve, tiste, ki jih narekuje srce in podpira um...Ponosna sem, da sem medicinska sestra...

Marija Kohek

Medicinska sestra

35

Belo

pero

Decembrske snežinke

PrvaKdo igra? Očka. Komu igra? Sinu.

Psalm št. 32.

DrugaOd zgoraj je padalo, na mojem nebu se ustavljalo.

Lahko da so cukrčki, cukrčki zastonj.

TretjaNi podoba ne oseba – sama je bila, in ne spoznana.

V nas je rasla v otipljivost.

ČetrtaBelina snega je pobelila duha.

PetaBolj kot z lasmi med prsti, dlje kot sežejo dlani v prsi, se razcveta leča – v duši.

ŠestaDekle je na roži štela cvete.

Moj bo srčni cvetovec.

SedmaO, sreča, zrenje in žarenje,

ko sam s sabo nisi sam.

OsmaValen-tin pa ni otrpnil v lepi pozlačeni sij.

DevetaJaz in ti, in najin mednama, za milostni čas – , ljubljenja.

DesetaŽiva roka nas je ovila, svetniška daljava pa stopila.

Konec

Valen-tin

Bitka

Dolgo poletje nezadržno mineva. Pokrajina se polni z nenavadnimi rdečimi in zlatimi sončnimi žarki, ki se poševno prebijajo skozi oblake in na vrhovih to-polov prižigajo nebeške ognje. Skozi zlato rumene oblake tišči sonce na okenska stekla. Njegova krogla je nekam čudno vijolična. Iz ozke krošnje starega topola zleti jata kot sneg belih golobov. Tako blizu okna letijo, da se s perutmi skoraj dotaknejo stekla. Samodejno dvigneš roke v bran in se odmakneš. Zatopiš se v pokrajino, ki podrhtava pred tabo. Vi-diš štirioglate njive za topoli in stezo, potem cesto in spet njive. Tam spredaj pa je mesto. Vidiš ljudi, ki hitijo vsevprek kakor mravlje in se izgubljajo v vrtincih. Mravlje imajo naravni red, ljudje pa smo postali nevredna čreda, ki s svojim umom kljubuje zakonom narave. Človek je v boju za moč in oblast

izgubil preprostost bivanja in prestopil kozmično mejo, zato teče življenje po napačni poti. Temelji so zrahljani, mračna obzorja načel, vrednot in vrlin se krivijo pod težo dni. Kamorkoli usmeriš svoje misli, se ti z vseh strani in od vsepovsod vsiljuje nepre-glednost teme. V ustih čutiš grenko slino. Pomisliš na divjanje množic tam čez lužo, na razsulo neke strašne moči, ki je tako prepojena z lažno veličino, da ni sposobna presojati, zakaj in kaj je človeško bi-vanje. Kako se je povampiril ta svet. Noč zamenjuje z dnevom in vsiljuje ideologijo po svoji meri. Pisa-na revščina predmestij, ponižani, izmozgani prebi-valci in od lakote vdrte oči otrok, ki se obešajo po bodeči žici, vzbujajo grozo in obup. Ceste so polne tankov in vojakov z orožjem, ki kričijo in streljajo v nemočno množico. Ljudje tulijo od bolečin in kri

36

Belo

pero

se jim cedi iz ust. Potepuški psi ližejo ostanke. Ka-kšen zmedeni čas, spet bitka v izgubljeni vojni. Vsa zgodovina sloni na trhlih nogah boja za svobodo in z vsiljevanjem tujih idej. Uniformiranci pretepajo civiliste, politiki pa govorijo o svobodi, o enakosti, o blaginji in o tem, kaj bi morali narediti. Dvoličnost. Bitke bodo, dokler bo katerikoli ideologiji dovoljen vstop v človekovo svobodo.Samo ptice in metulji so svobodni. Ti si pa ujetnik moralnega močvirja in neprespanih noči brez kon-ca. Imaš želje, hotenja, ki jim mogoče ne veš imena. Zagotovo jih imaš, ker je tvoj glas oster in močan. Njih zapirajo in jih stražijo vojaki, ti pa z lastnimi močmi gradiš okoli sebe ograjo in varovalne bajo-nete na njih. Ne veš, katero ujetništvo je težje. Vse je rezultat neke zablode in panike. V malo stvari verjameš, zato se ti prihodnost krči na utesnjujoče mere predora, v katerega vdira stara bolečina, kjer že od nekdaj raste lepljivi mah in te speljuje v polzečo tesnobo. Negotovost ti stiska grlo, se ti razrašča po žilah in se ti tihotapi v ude. V tvoj svet nima vstopa nihče, ki ni poklican, saj tudi nikogar ne kličeš. Sam tavaš od stene do stene. Ljudje okrog tebe tonejo v zaskrbljujočo ravnodušnost in dnevi se izgubljajo v nič. Ne moreš sprejeti, da je stare misli že zdavnaj pokril prah. Nočeš narediti spremembe, ampak tr-masto vztrajaš v neumnih in v nasilnih idejah; ne v levo, ne v desno, samo naravnost. Kaj je krivo za takšno stanje? Izrabljena in posiljena moč, ki sploh ne premore več spoštljivosti, dostojanstva, ne upo-števa svobode do svobode drugega. Nečimrnost in cinizem, nič idealov, veliko govoričenja in nič ljudi, ki bi poslušali.Prišel si po svoji volji. Nihče te ni klical. Stopil si v sled z željo po ugodju, s slo po maščevanju, ali da poravnaš račun. Verjameš, da si edinstven v svoji popolnosti, da si izjemen, stoodstoten in zanesljiv. Prepričan si, da sodiš med preizkušene ljudi, da se da z rutino in z nekimi novimi in ostrimi bloka-dami dobro živeti. Z muhasto voljo, z absurdnimi zahtevami, z ošabnostjo in z napačnim občutkom večvrednosti izgubljaš pravo vlogo. Nihče več ne verjame tvojim, že tisočkrat izrečenih besedam, ki so polne ustrahovanja. Nikogar ne zanimajo enake teme in prazne obljube. Jezijo jih stavki, ki se valjajo

po ustih, da so nepomembni, povprečni, nesposobni in zamenljivi. Najbolj škodijo vprašanja brez odgo-vorov, ki jih zastavljaš iz navade sebi in njim, ker so naporna, ne nosijo v sebi odgovornosti in so sijaj-na krinka za nemoč. S cinizmom in z nasiljem tihe vrste poskušaš onemogočiti tiste, ki štrlijo iz pov-prečja s presežki. Ti ne maraš ljudi, ki utirajo pot malo drugače, ki imajo ustvarjalni naboj, ki se znajo postaviti zase, znajo ceniti svoje uspehe in uspehe tistih, ki imajo širino, lastno vrednost in dober na-men. Zavidaš njihovi bistrosti, močni samozavesti in odločnosti. V divji sebičnosti zatolčeš vsako zdra-vo jedro. Nastopač si in povprečnež, ki ne zmore nič posebnega. Vztrajaš na starih tirih, se šopiriš in ne dovoliš svobodno dihati. Nihče se več ne pogaja s tabo, ker nikoli ne uspe. Ti zmeraj zmagaš in izvržeš tistega, ki teče hitreje ali prehiteva. To ni energija, temveč napačno osvojen vzorec, ki ga širiš in ga tudi sprejemaš. Ima te, da bi nagnal vse, ki sedijo na tvo-jih stolih v trmastem pričakovanju, njih, ki mislijo s svojo glavo, njega, ki ravnodušno hodi mimo tebe in misli na druge stvari in njo, ki čaka na priložnost. To je načrt od nekoč, od včeraj. Je protinaraven, nepri-meren in narejen za zavajanje. Razum in modrost sta zvodenela, samo govorjenje v veter ostaja. Vse je zgolj prevara, domiselna igra igralca, kjer pa pravila igre ne veljajo, zato ni zmagovalca. Edina resničnost je zdaj poraz. Dogaja se točno to, kar se mora zgodi-ti. Nikoli se ne zgodi preveč, ali pa zato, ker na svetu ni pravice. Vedno se zgodi z razlogom. Tako je to. Vse bolj, ko se čas izteka, vse manj razumeš ljudi in vse bolj se jeziš nanje, ki so se potuhnili, ker nočejo hoditi po tvoji poti, ki vodi v močvirje. Izgubljaš bit-ko in to boli, kajne?Dan nezadržno odhaja. Oblaki postajajo hitro spre-minjajoče vijolične pošasti. Hladno je in megla se spušča nad mestom. Samotna senca, ki hiti po stezi mimo topolov, ti je znana. Na hitro si z nekaj gibi popraviš lase in pohitiš za njo. Z rokama objameš njeno telo in se nepremično zastrmiš v daljavo, kjer rdeče vijolična žareča sončna obla tone v ognjene oblake večernega neba. Ni zadnja, a morda edina, ki prisega na delitev.

Mira Pušenjak

37

Belo

pero

Avtisti gledajo na svet s posebnimi očmi. Lahko bi rekli, da živijo v nekem svojem svetu. Avtizem je neozdravljiva mo-tnja. Dejstvo, da je neozdravljiva, sprva lahko psihično pri-zadene otrokove starše in bližnje. Vendar obstaja možnost, da napredujejo. Ko sem svojim prijateljem povedal, da je moj brat negovoreči avtist, so me vsi sprva le čudno gledali. Se-veda jim tega nisem zameril, saj je avtizem pri nas še pre-malo poznan. Če imajo v Srbiji celo kliniko za avtiste, pri nas premoremo le eno zdravnico, to je dr. Marta Macedoni Lukšič. Avtisti lahko na svojih področjih zelo izstopajo, te-žave imajo pri socialni interakciji, socialni komunikaciji in domišljiji. Zvok zaznavajo drugače kot zdravi ljudje, zvok jih lahko prestraši, npr.: bili smo v restavraciji, kjer je bilo zelo hrupno. Komaj smo vstopili, je moj brat začel noreti in si z rokama trgati ušesa. Seveda smo morali restavracijo zapustiti. Tudi dotik zaznava nenavadno. Rahel dotik ga lahko prestraši. Na vzpodbudo se le bežno rokuje in nima očesnega stika. Ne mara, če se ga ljudje preveč dotikajo. Tudi hrupnih in množičnih obiskov ne prenese. Najrajši ima mir in samoto. Ljudje z avtizmom so občutljivi na okus in sesta-vo hrane. Moj brat je samo eno vrsto hrane. Značilnost pri avtistih je tudi, da se morajo hrane dotikati. Skoraj vsega, kar da moj brat v usta, se dotakne, tako si npr. drobi žemljico in jo v usta daje po drobtinicah. Navadil se je trgati pla-stične vrečke, ki jih po kosih spušča po tleh. Pomirja ga dotik in šum plastične vrečke. Mama je bila sprva jezna, saj jo je poleg obilice domačih opravil čakalo še novo – sesanje. Ob-čutljiv je tudi na razsvetljavo in barvo. Ne razlikuje barv. Npr.: v šoli so imeli proslavo, kjer je na razsvetljenem odru s pomočjo učiteljice nastopal tudi moj brat. V dvorani je bila tema, razsvetljen je bil samo oder. Zato je imel na odru samo rahlo priprte oči, težave s sprejemanjem svetlobe pa je imel še nekaj dni zatem tudi doma. Nekaterim ljudem z avtizmom so premočni tudi nekateri vonji. Moj brat ima zelo občutljiv voh, nekatere stvari prepozna z ovohavanjem. Tako lahko z vohanjem raziskuje ljudi in predmete, kar se je tudi že zgo-dilo. Z vohanjem je raziskoval tetin novi računalnik. Ljudje z avtizmom so lahko neobčutljivi za nekatere stopnje bole-čine, ki jih drugi ljudje ne prenesejo. Brat se včasih kje udari, vendar zaradi tega ne zganja panike, kot bi to storil recimo jaz, ker bi me bolelo, on pa bolečine ne zazna. Taka oseba se morda ne bo izogibala nevarnim dejanjem, ki povzročajo bolečino; morda ne bo pokazala, da je bolana ali poškodova-na; morda bo vztrajno želela nositi toplo obleko, ko bo zunaj vroče ali poskusiti prevročo pijačo. Predstavil sem vam le ne-kaj najosnovnejših primerov, napisal pa bi vam jih lahko še

vsaj tisoč. Ljudje, ki imajo avtizem, težko razumejo druge ljudi. Avtisti, ki govorijo, svoje misli izrečejo dobesedno. Brat zna povedati le dve, tri besede. Ko hoče piti ali jesti, nas ne pokliče z besedami, ampak spušča različne zvoke za različna hotenja ali pa pride do nas in nam želeno stvar tudi poka-že. Zelo rad se vozi naokrog z avtomobilom, ker se tako zelo sprosti. Mi, zdravi ljudje, se sproščamo ob branju, druženju, športu… Avtisti pa recimo ob vožnji z avtomobilom, saj jih to pomirja. Težko bi na svetu našel dva avtista, ki bi bila po svojem vedenju popolnoma enaka. Mojega brata in tudi številne druge avtiste zanimajo na prvi pogled nenavadne reči. On rad gleda risanke na televiziji in spletnem portalu youtube.com. Ker ne pozna črk in številk, dela samo z raču-nalniško miško, tipkovnice ne uporablja. Brati in pisati sicer ne bo znal nikoli, vsak dan pa spremlja poročila na televiziji ali pa si jih ogleda po računalniku. Bratu so avtizem diagno-sticirali pri petih letih. Avtizem oziroma spekter avtističnih motenj (SAM) naj bi se pri otroku sicer začel razvijati že pri dveh letih. Kako in zakaj naj bi do tega prišlo, podrobno ne ve še nihče. Pri nas je ugodne odzive doživela knjiga dr. Alenke Vojske Kušar z naslovom Naš Ambrož, v kateri opi-suje dogodivščine sina, ki je avtist. Žal je to zaenkrat edina leposlovna knjiga slovenskega avtorja. V Sloveniji deluje-ta dve društvi za avtizem. Mama je včlanjena v društvo DAN, ki ima sedež v Trbovljah. Poznam avtista, ki je star enaintrideset let, ima pa tudi epileptične napade. Moj brat obiskuje šolo s prilagojenim programom – IV. osnovno šolo v Murski Soboti. Ponosno lahko dodam, da je član šolske ekipe, ki vsako leto sodeluje na MATP, olimpijskih igrah za otroke s posebnimi potrebami. Mene in mojo družino je avtizem za-znamoval. Z bratovim avtizmom se soočamo vsakodnevno in ponosno spremljamo vsak najmanjši znak, ki bi pokazal njegovo napredovanje. Veseli smo, ko vidimo, da si že zna sam obuti copate. Zato morda jaz malce drugače razmišljam kot moji vrstniki, ki živijo svoje običajno življenje. Ne raz-mišljam samo o zabavi, ampak tudi o tem, kako bi preživel dan čim bolj koristno. Prebral sem že ogromno knjig, name-ravam jih prebirati vse življenje. V življenju sta pomembni vztrajnost in veliko dobre volje. Morda sem se tudi zaradi tega odločil za poklic tehnika zdravstvene nege.Da bomo dokončno razumeli avtizem in njegove simptome, se bo potrebno še veliko izobraževati in sodelovati. Vendar pa se je začetek razumevanja in raziskovanja te motnje v Sloveniji že začel.

Aleš Ropoša, 3. a; SZŠ M.Sobota

Drugačen pogled na svet - avtizem

38

Prejeli sm

o

V prelepem, jesensko obarvanem torkovem dopol-dnevu, smo se v kulturnem domu v Beltincih zbrali vsi, ki smo želeli obeležiti 25. rojstni dan naše sku-pine, Skupine za samopomoč žena z rakom dojke Murska Sobota.

Slovesnosti so se udeležili številni gostje, ki so s svo-jo prisotnostjo izkazali podporo naši skupini in nje-nim prizadevanjem v boju ZA ŽIVLJENJE, česar smo bili zelo veseli. Skozi prireditev sta nas vodila pesem in ples, ki sta nekaj najčudovitejšega na svetu in združujeta ljudi. Pravijo, da »kdo poje in pleše, je srečen in da je sreča tista, ki izpolnjuje naše bitje, ga polni z energijo in drži pokonci, ko je že skoraj na tleh«. Tako smo bili vsi prisotni v dvorani tega dne srečni, saj smo se lah-ko popolnoma prepustili užitkom glasbe in plesa, ki sta nas popeljala po naši prečudoviti pokrajini, Prek-murju, kjer teče reka Mura, kjer živimo dobri ljudje in kjer plapolajo mnogokatera žitna polja. Za trenu-tek smo lahko pozabili na sedanjost in prisluhnili: ljudskim pevkam »Jesensko listje« iz Dokležovja; članom folklorne skupine Veseli Marki iz OŠ Bel-

Skupina za samopomoč

žena z rakom dojke Murska Sobota

Ideja o rožnatem oktobru je nastala leta 1977 v ZDA, kjer so začeli zbirati denar za osveščanje žensk o raku dojk, o pomenu samopregledovanja in preventivnih mamografskih pregledov po 50 letu starosti. Pobuda se je hitro razširila v Evropo, pod-pira pa jo tudi mednarodna zveza za boj proti raku. Na problematiko raka dojk vsako leto opozarja ve-dno več držav z obsežnimi preventivnimi akcijami.V Sloveniji vsako leto zboli za rakom dojke več kot 1100 žensk, okrog 400 jih umre. Petletno preživetje slovenskih bolnic je zaradi slabše osveščenosti žen-sk za 10 odstotkov slabše od evropskega povprečja.Ženske so pogosto slabo seznanjene s pomenom samopregledovanja dojk in mamografije po 50 letu starosti, kar je verjetno eden od razlogov, da pre-pozno poiščejo pomoč in zamudijo možnosti za učinkovito zdravljenje. Skoraj 50 odstotkov žensk obišče zdravnika šele tedaj, ko je bolezen že napre-dovala.

S samopregledovanjem je lažje zaznati spremembe, zato bi s pregledovanjem in spoznavanjem svojih dojk morala dekleta pričeti že v poznih najstniških letih in nadaljevati vse življenje. Pregled je potreb-no opraviti enkrat mesečno, po končani menstru-aciji. V menopavzi naj si ženska pregleduje dojke na izbrani dan v mesecu. Z rednim pregledovanjem spozna svoje dojke in hitro ugotovi, kdaj spremem-be niso običajne. Ni vsaka zatrdlina rak, a če opazi spremembo, se mora posvetovati s svojim zdravni-kom, ki bo presodil, ali je sprememba nevarna.Na kakšne znake moramo biti pozorni pri samo-pregledovanju

• bulicaalizatrdlinavdojkioz.podpazduho• vdrta prsna bradavica ali postan izcedek iz

dojke• spremembaoblikealivelikostidojke• spremembebarvekože.

Metka Lipič Baligač Pom. direktorja za področje zdravstvene nege

Rožnati oktober - svetovni mesec

boja proti raku dojk

39

Prejeli sm

o

Ko človek izgubi najbližjega, si nemalokrat ne more zamišljati, kaj pomeni pravi odnos, odnos zaposle-nih do samega bolnika in s tem tudi do svojcev. Če pa doživiš tak odnos, kot ga je žal moja pokojna mama in s tem tudi jaz, pa je vsaka izguba lažja, zato bi Vam, posebej pa pljučnemu oddelku Splo-šne bolnišnice Murska Sobota, rada iz srca rekla Hvala.Ob koncu meseca marca 2011 je bila moja mama Anica Makovecki iz Rogašovec 62 hospitalizirana na pljučnem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Čeprav je bila hospitalizirana že tudi pred tem, pa je vseeno potrebno poudariti in se vsaj za-hvaliti vsem, ki so takrat opravljali nedvomno ple-menito poslanstvo in delo, ki nemalokrat ni pravil-no ovrednoteno.

Sam odnos, strokoven pristop, prijaznost in soču-tje do pacienta, ki je nedvoumno na koncu svoje življenjske poti, pa vendar to ni bila nobena ovira, da Vaši zaposleni ne bi poskrbeli za mojo mamo. Ob vsem tem pa še danes v mislih slišim žal pokoj-no mamo, ki mi je nekaj dni pred najhujšim rekla: »Veš, vsi so tako prijazni z mano!« A je potrebno k temu kaj dodati, same besede povedo vse. Žal pa se je zdravstveno stanje moje mame poslabšalo in je 2. aprila 2011 umrla. Ko si vseskozi v nekem strahu in pričakuješ najhujše obvestilo, a je posredovano na tak način, da je tudi izguba najdražjih-za mene moje mame Anice Makovecki-dojemljiva in ti v ta-kem trenutku veliko pomeni.Ob vsem tem pa nikakor ne morem mimo dejstva in vsaj besede hvala zdravnici Nataši Pitz in zdra-

Spoštovani

direktor bolnišnice

tinci, ki jih vodi Jelka Breznik; članici Veri Kolenko, ki nam je prebrala eno njenih pesmi, ter mladima glasbenicama Urški in Nuši na flavti in violini.Po 25 letih prehojenih poti nas je z besedo popeljala naša prostovoljka koordinatorka Marija Vugrinec, ki je predstavila skupino ter opisala njeno delovanje in aktivnosti, v katere se vključujemo z namenom nudenja medsebojne pomoči in opore, razumevanja, zavzemanja za čim bolj kakovostno življenje z bole-znijo… Naši Mariji smo za njeno nesebično pomoč, pozitivno naravnanost in podporo zelo hvaležni. Česar se ne posreči izraziti s sto besedami in česar ne more povrniti noben dar, zgovorno zmorejo hva-ležne oči.Seveda nas je s toplimi besedami, kot zna le ona, pozdravila in čestitala ob jubileju tudi predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pirc.Ker ob praznovanjih ponavadi sprejemamo čestitke, je bilo tudi tega dne tako. Naši skupini so ob njenem

prazniku čestitali ter zaželeli še naprej vse najboljše: Bojan Korošec, dr.med.spec., direktor Splošne bol-nišnice Murska Sobota; Mija Roudi, predsednica društva bolnikov s kronično bolečino; Metka Lipič Baligač, pomočnica direktorja za področje zdra-vstvene nege; Metka Vlaj, višja fizioterapevtka; naši prijatelji iz Čakovca; Blanka Ambruž, direktorica Doma Janka Škrabana Beltinci, ki je bil naš gostitelj in drugi.Pri del našega slavja smo uspešno prepeljali do konca in druženje nadaljevali s pogostitvijo, kjer smo prije-tno poklepetali, obujali spomine ter se posladkali kar s tremi tortami, ki so jih spekle naše pridne članice. Kot je v čestitki zapisala prim. Marija Vegelj Pirc, da nas praznovanja spremljajo na poti življenja ob različni dogodkih, da nam prinašajo veselje, zado-voljstvo in osebno srečo, se je potrdilo in izkazalo tudi tega sončnega, jesenskega dne.

Članica skupine: Simona Maligec

40

Prejeli sm

o

vstvenem tehniku Janezu Kerčmarju, ki sta bila ta-krat v službi, nekorektno pa bi bilo, če vsaj beseda Hvala ne bi bila namenjena tudi ostalim zaposle-nim na pljučnem oddelku »naše« bolnišnice.Mnogi si bodo mislili to in ono, vendar pa bi Vas rada sama le seznanila z nedvomnim dejstvom, da imate v »naši« Splošni bolnišnici Murska Sobota, posebej pa na pljučnem oddelku, take sodelavce, ki sočustvujejo s pacienti in svojci, posebej v trenut-kih, ko je nam svojcem najhuje.Verjetno se boste spraševali zakaj sem poslala to pismo Vam in ne pljučnemu oddelku? Odgovor je zelo preprost. Želim, da ste kot direktor bolnišni-ce seznanjeni tudi s tem, da imate v »naši« bolni-

šnici zelo, zelo dobre sodelavce, ki jim je pacient osnovna skrb (zdravnica Nataša Pitz, dr.med.spec., zdravstveni tehnik Janez Krčmar in drugi). Kot po-znamo razmere danes, je vse preveč kritik, pripomb, pritožb, posploševanj in vseh drugih nemalokrat nepoštenih besed, a vse premalo odkritih besed, besed Zahval in Pohval.Vem, da je vse skupaj premalo, pa vendar naj ob koncu veljajo iskrene Hvala in Zahvala vsem, pose-bej pa zaposlenim na pljučnem oddelku. Še enkrat Hvala za vse, posebej pa za vso skrb v času hospita-lizacije moje mame.

Majda Bedek, Dobrovnik

Prezgodaj….

Mi življenje je bilo prezgodaj dano, kot nedonošen sem privekal v nov svet,

mi z zdravjem ni bilo postlano.

Bila so pljučka nerazvita, telesce drobno-

v dolžino, s težo skromno.

Sta v bolnišnici mi topla postelja in inkubator postala drugi dom, kjer objemal me je topel vonj. in skozi cevko se mi v ročico

stekala je umetna hrana, tja tudi so bila zdravila speljana.

So nežne roke medicinskih sester me negovale mi oporo, upanje in mleko-mamino

s stekleničko dajale.

Ko k prsim maminim sem se privil, sem se sladkega mleka pri njej napil.

to bil je res najlepši čas, začutil sem ljubezen in toplino,

nasmejan mamičin obraz.

Za te trenutke sva se oba trudila, da moja teža bi poskočila. vse moči in voljo sva izlila,

da bi jutri v lepšo prihodnost stopila.

Mamica Marjeta Zmazek in sinova Niki – roj. 2003, Vito-roj. 2011

41

Prejeli sm

o

Zdaj, ko že obiskujem 4. letnik srednje zdravstvene šole in premišljujem nazaj, še vedno težko verja-mem, da mi je bila ponujena ta čudovita izkušnja, ki sem jo doživela na Malti. Vse skupaj se je začelo lansko šolsko leto na začetku 3. letnika.Dobili smo možnost, da se prijavimo na prakso v tujini. Moram priznati, da se mi je na začetku vse skupaj slišalo grozno. Začeti delati nekje drugje, z ljudmi, ki jih sploh ne poznaš in nazadnje še biti

dveh tednih, ko smo bili prepuščeni sami sebi, smo se naučili, kako biti odgovoren in samostojen. Spo-znali smo tudi kulturo, običaje, navade in videli vse lepote, ki jih premore ta čudovita, majhna dežela. Seveda se je našel tudi prosti čas, saj smo vikende imeli proste. Največkrat smo šli obiskat trgovske centre, hodili v kino in se zabavali ob večerih, ki so tam zelo živahni. Včasih so nastopili tudi tež-ki trenutki, saj smo pogrešali svoje najbližje, imeli

tako daleč stran od doma, znati živeti nekje drugje, v neznanem svetu. Po dolgem premisleku sem se opogumi-la, prijavila in še danes sem hvaležna tistim, ki so mi to omogočili. Izbrana sta bila še druga dva dijaka naše šole, tako da sem si to bogato iz-kušnjo delila z njima. Pred odhodom je bilo seveda po-trebno postoriti veliko stva-ri, za kar je poskrbela naša profesorica Renata Rožanc, ki je prvi teden na Malti pre-živela z nami. Odpravili smo se 28. maja 2011. Pred odhodom so nas obhajali mešani občutki, tudi z malo prisotnim strahom. In lahko povem, da je že po prvih dneh ta strah izgi-nil, saj smo videli, da so vsi ljudje zelo prijazni in pripravljeni pomagati. Svojo prakso smo opravljali v domu za starejše, imenovanem Casa Serena. Dela je bilo veliko, ampak v tem prijetnem okolju in ob čudovitih ljudeh, ki so nas obkrožali, ni bilo prav nič težko. Vsa tista hvaležnost, ki smo jo dobili od naših varovancev, nas je gnala naprej in občutek, da si nekomu pomagal, nam je polepšal prav vsak dan, ki smo ga preživeli z njimi. Zelo hitro smo se nave-zali drug na drugega kot tudi na vse člane družine, pri kateri smo živeli. Ne smem pozabiti, da smo utrdili tudi svoje znanje angleščine in spoznavali malteški jezik. Kot sem že omenila smo prvi teden preživeli z našo profesorico in mentorico Renato Rožanc, preostala dva tedna pa samostojno. V teh

domotožje, kar pa mislim, da je povsem normalno. Kot dobri prijatelji smo se znali potolažiti in smo si vedno stali ob strani. Vem, lahko bi naštevala še ve-liko stvari, ki so se nam dogajale in jih ni bilo malo. Če bom še kdaj imela srečo, da bi dobila kakšno podobno priložnost, sem prepričana, da ne bi več oklevala. Veliko mi pomenijo vsi tisti lepi trenutki, ki sem jih doživela na Malti. S temi izkušnjami sem postala trdnejša oseba, kot sem bila prej in bolj mo-tivirana za nadaljnje cilje in uspehe, ker verjamem, da nas v življenju ženejo naprej stvari, ki jih cenimo in nam veliko pomenijo.Kar vem, pa je, da ti spomini ne bodo zbledeli. Ob njih se bom vedno spomnila na srednješolske klopi, na to izkušnjo, ki je bila zame neprecenljiva.

Staša Titan, 4.č

Praksa na Malti

42

Pro

sti čas

Stari mesec december že trka na vrata in oznanja bližajoče se praznike in konec še enega – komaj začetega leta. Vse mame in babice sveta se po svo-jih najboljših močeh trudijo pričarati na družinsko mizo najboljše, omamno dišeče in priljubljene jedi

svoje družine. V teh prazničnih dneh postane ku-hinja priljubljeni prostor družine, kajti od tod se širijo omamne vonjave jedi, ki za družinsko mizo pričarajo zadovoljstvo, srečo, mir in veselje. Diši po medu, cimetu, rumu, po okusnih pečenkah…

Dobri stari punč

Sestavine: 800ml močnega ruskega čaja,150g sladkorja, 130g medu, sok 8 pomaranč in 1 limone, 150-2oo ml rumaPriprava: v vrelo vodo vsujte zvrhano žlico ruskega čaja, čajnik pokrijte in pustite stati 10 minut, nato čaj precedite. Sladkor prelijte s 300ml vode in za-

vrite. V 200ml mlačnega čaja raztopite med, nato vse tekočine med sabo pomešajte. Dodajte še po-marančni in limonin sok, rum in ponovno dobro premešajte. Brez dobrega punča ni božičnega popoldneva!

Božična štruca z začimbami

Sestavine: 500g moke, 125g masla, 150g sladkorja, ščep soli, 1 kocka kvasa, 150-200ml mleka,3-5ru-menjakov, nastrgana lupina 1 neškropljene limo-ne, 2 žlici ruma, stržen 1 vanilijevega stroka, 50g kandirane limone, 50g kandirane pomaranče, 250g rozin namočenih v rum, 100g sesekljanih mandljev, ščep muškatnega oreščka, ½ čajne žličke cimeta, ščep klinčkov, 1 žlička mešanice začimb za mede-njake, 200g marcipanovega testa, 75g stopljenega masla, 50g sladkorja v prahu.Priprava: presejano moko damo v skledo, v sre-dini naredimo jamico, na robove natresemo košč-ke masla, sladkor in začimbe. V jamico stresemo zdrobljen kvas, dodamo malo sladkorja in mlačno mleko ter ga zmešamo. Postavimo na toplo mesto, da vzhaja, potem pa z rumom, limonino lupino in

ostankom mleka ugnetemo gladko testo. Iz prere-zanega vanilijevega stroka izpraskamo stržen, ga damo v testo, dodamo rumenjake, kandirano limo-no in pomarančo, rozine, mandlje in vse začimbe ter vse skupaj pregnetemo. Testo pokrijemo in ga pustimo na toplem, da dobro vzhaja.Marcipanovo testo pregnetemo s sladkorjem v pra-hu in ga oblikujemo v svaljek.Vzhajano testo razvaljamo na pravokotno obliko, damo vanj marcipanov svaljek in zavijemo kot po-tico. Tako pripravljeno testo- štruco damo v model za potico ali podolgovat pekač, pustimo, da vzha-ja, nato pa spečemo. Še toplo štruco premažemo z raztopljenim maslom in potresemo s sladkorjem v prahu.

File z mandlji in zelišči

Sestavine: 1kg roastbeefa, sol, 2 žlici olja, 2 sko-delici sesekljanih mešanih zelišč - peteršilj, kreše,drobnjak.., 1 žlica gorčice, 100g zmletih mandljev, 2 čajni žlički zelenega popra, 1 kozarček sladke smetane, 100g drobtin in 1-2 jajci.Priprava: z roastbeefa odstranimo vse kožice in maščobe, ga rahlo osolimo in ga na olju močno popečemo z vseh strani. Zelišča, gorčico, mandlje,

poprova zrnca, smetano, drobtine in jajce zmešamo in z mešanico potresemo meso, nato ga spečemo po svojem okusu – popolnoma prepečemo ali pa pusti-mo, da na sredini ostane še rožnato. Zraven lahko postrežemo sadni ali zelenjavni chutney- odlično prija!.

Okusne, dišeče praznične jedi

43

Pro

sti čas

Pisan zelenjavni chutney

sestavine: 500g bučk, 250g mlade čebule, 1 rdeča paprika, 1stebelna zelena, 1 žlica soli, 125ml ze-liščnega kisa, 300g rjavega kandis sladkorja, 6 ce-lih klinčkov, 6 koščkov ingverja, 1paličica cimeta, 1 čajna žlička koriandrovih semen, ½ čajne žličke kardamoma, 1 listič žajblja, sveže mlet poper, ščep kajenskega popra.Priprava: bučke narežemo na rezine, od mladih čebulic uporabimo le spodnje dele, ki jih narežemo na četrtine. Papriko in steblo zelene narežemo na

drobne koščke in meso na kocke. . Narezano zele-njavo stresemo v skledo, potresemo s soljo in pu-stimo čez noč, zjutraj pa jo oplaknemo na cedilu in odcedimo. Zeliščni kis zavremo, v njem stopimo kandis sladkor, vanj vržemo zelenjavo in začimbe, ter kuhamo 15 minut. Z vročim chutneyem do roba napolnimo kozarce in jih takoj zapremo. Tako pripravljen chutney je tudi idealna priloga za fondue in hitro popečeno meso – pa naj bo nekoli-ko drugače za Božič!

Ocvrta polnjena jajca

Sestavine: 4 kuhana jajca, 1,5 dl kisle smetane, ze-len sesekljan peteršilj, 4 srednji fileji, sol, poper, 1 limona, 1 jajce, moka, drobtine, olje za cvrtje.Priprava: kuhana jajca razpolovimo, odstranimo rumenjake - jih zmečkamo, dodamo 1 žlico kisle smetane, 3 sesekljane sardelje fileje, petršilj, sol, po-

per. Vso maso dobro premešamo in z njo napol-nimo jajca. Nato jajca spaniramo in jih v vročem olju ocvremo. Iz preostanka smetane, 1 sardeljega fileja, petršilja in soka 1/2 limone naredimo omako, v katero pomočimo ocvrta jajca. Če ti ostane nadev, razredči omako.

Kostanjeva potica

Sestavine: 250 g moke, 30 g mehkega masla, malo soli, 1 žlica sladkorja, 150 ml mlačnega mleka, 15 g kvasa, 1 žlica moke, 1 jajce.Za nadev: 250 g kostanjevega pireja, za pest mletih orehov, 50 ml sladke smetanePriprava: v skledi zmešamo moko, sol, žlico slad-korja in maslo. Iz mleka, sladkorja, kvasa in žlice moke naredimo kvasec, pustimo vzhajati, dodamo

jajce - vse skupaj dodamo mešanici moke in zgne-temo v fino, gladko testo, ki ga pustimo na toplem, da dobro vzhaja. Nato testo razvaljamo v pravoko-tno obliko in do polovice premažemo s kostanjevim nadevom in ga pokrijemo z drugo polovico testa, ki ga nato po dolgem in počez narahlo pre/narežemo. Testo damo v pekač, kjer naj ponovno vzhaja ga premažemo z jajcem in spečemo pri 170°C.

Jolanda Prelec Lainščak, univ.dipl.inž.živ.teh, višji predavatelj

44

Pro

sti čas

STRAH PRED TUJCI

ZNAČILNOSTI UVIDEVNEGA

ČLOVEKA

DOMAČAŽIVAL

NASELJE PRI AJDOVŠČINI

FRANCOSKI PESNIK

EMANUEL

REPUBL.LJUDSKA BANKA

ARABSKEUTEŽNE MERE

IME IN PRIIMEK STROK.

DIREKTORJASBMS

POVRŠINSKA MERA

JUGOSLOV. ARMADA

METSO V NEMČIJI

MENJAVA PRAVICE DO LASTNINE

6

KROG ŽIVLJENJA

PROSTOR ZA JAMSKE SVETILKE

2

ODREŠITEV, REŠITEV

MESTO V NEMČIJI(SAŠKA)

DANSKI OTOK

10ZORAN

RITUPER

NEMEŠ DUŠAN

KEMIČNI ZNAK

ZA IRIDIJVZGOJITELJ

PREDLOGEVGEN APATIČ

METER

OSNOVNA ENOTA

FRANCOSKIIGRALEC(BRUNO)

NIZOZEMSKA

8

FRANCVIDA

7

PUTOJOČI PEVEC LUKSEMBUR PREPROSTO

OBLIKOVANKAMEN

NAŠA ŠOLA

VZHOD

NIGERIJSKO KRALJESTVO OBČUTEK CELJE

JAPONSKI TELOVADEC AMPER

ODDELEKBOLNIŠNICE

3NOVA

ŠTEVILKA

IME IN PRIIMEK

DIREKTORJASBMS 5 9

EVROPSKI CERTIFIKAT

1

VRSTAZVERI KROG

ŽIVLJENJA

ITALIJA

NIZEKŽ. GLAS

ŽENSKO IME

JOŽE TIVADAR

PRVA ČRKAABECEDE

PREKM. KIPARKA VZKLIK

EVROPSKA UNIJA

LJUDSKI ODBOR

IRENA BRATKOVIČ

AMERIŠKI IGRALEC

(rick)

HUNSKI KRALJ

11

SESTAVILŠTEFANVUČAK

OZEK ŽLEB V DESKI

4

VODNAŽIVAL

V označenih poljih od 1 do 11 reševalci spoznate eno od osnovnih vrednot Splošne bolnišnice Murska Sobota

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Izžrebanci v prejšnji številki: 1. nagrada Mira Pušenjak, 2. nagrada Dejan Jug, 3. nagrada Drago Marič. Nagrade je darovala VITA PHARMA d.o.o. iz Murske Sobote.V nagradnem žrebanju lahko sodelujejo le tisti, ki bodo v celoti rešili križanko. Križanko je potrebno posredovati v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ-KRIŽANKA« na naslov Splošna bolnišnica Murska Sobota, ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Rakičan- Uredni-ški odbor Kroga življenja do 1. marca 2012. Žreb bo trem, ki bodo posredovali pravilne rešitve podaril praktične nagrade.

Skandinavska

nagradna križanka