LEKCIJA 3: OPRAVLJANJE STORITEVimg.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/kaz/4_7_10.docx · Web viewNotranja temeljnica stroškov je pisni obračun stroškov, ki se nanašajo na uporabo zadevnega

4.7 Gesla S-Ž

Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev, Sonja Kermat

www.kontiranje.si

Verlag Dashöfer, založba, d.o.o.Dunajska cesta 211000 LjubljanaBrezplačna modra številka: 080 80 92 Urednik: Mihael Sket, [email protected]

mailto:[email protected]

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov

1. Kazalo

4.7 Gesla S-Ž 14.7.1 Samostojni podjetniki posamezniki S-T/4 34.7.2 Sejem S-T/10 504.7.3 Službeno potovanje S-T/8 594.7.4 Software S-T/1 774.7.5 Sponzorstvo S-T/9 894.7.6 Stavbna pravica S-T/6 964.7.7 Stečaj S-T/12 1094.7.8 Storno računa S-T/2 1574.7.9 Štipendija S-T/5 1604.7.10 Takse S-T/13 1674.7.11 Tečajne razlike S-T/7 1754.7.12 Trgovsko blago S-T/3 1794.7.13 Trošarine S-T/11 2144.7.14 Uporabnina U-Ž/7 2304.7.15 Upokojenci U-Ž/11 2384.7.16 Varovanje U-Ž/1 2454.7.17 Vinjeta U-Ž/4 2474.8.5 Vzdrževanje 2544.7.19 Vzorci U-Ž/6 2674.7.20 Zavarovanje U-Ž/2 2924.7.21 Znamke U-Ž/3 2974.7.22 Zunajbilančna sredstva in obveznosti U-Ž/9 300

2


4.7.1 Samostojni podjetniki posamezniki S-T/4

Uvod

Definicija

Podjetnik po Zakonu o gospodarskih družbah je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik je odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Vpis v register

Samostojni podjetnik posameznik se je pred začetkom opravljanja dejavnosti dolžan vpisati v Poslovni register Slovenije. V skladu s 52. členom Zakona o finančni upravi se samostojni podjetnik posameznik vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.

Omejitve pri vpisu

Od 01.01.2016 naprej v skladu s 10.a členom ZGD-1 podjetnik ne bo mogla postati oseba, ki:

1. ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in je vpisana v kazensko evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje;2. ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;3. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;4. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;5. ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Pravne podlage za računovodenje

Za samostojne podjetnike posameznike se glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil,

3

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovuporabljajo zakon, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski računovodski standard 30, slovenski računovodski standardi in pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Računovodski vidik

Zakon o gospodarskih družbah

ZGD-1

Temeljna izhodišča za vodenje poslovnih knjig pri samostojnem podjetniku določa Zakon o gospodarskih družbah. Za podjetnike v osnovi veljajo enaka splošna pravila računovodenja kot za družbe in sicer:

- družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo; - poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne določa drugače. Vse družbe morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Kontni okvir določi razrede kontov od 0 do 9 in skupine kontov od 00 do 99; - najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem; - če se nad družbo ali podjetnikom začne postopek likvidacije ali stečaja, je treba zadnji dan pred začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

Enostavno knjigovodstvo

Izjemoma lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s posebnim standardom, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:

- da povprečno število delavcev ne presega tri, - da so letni prihodki nižji od 50.000 EUR, - da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se v skladu z merili iz prejšnjega odstavka določi na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila.

Podjetniku ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, če po zakonu o dohodnini ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Enako velja za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.

Normiranec

4

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovTretja možnost glede vodenja poslovnih knjig je po normiranih odhodkih. Podjetniku ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, če po zakonu o dohodnini ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Enako velja za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.

Obvestilo DURS

Zavezanci morajo v skladu s Pravilnikom poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo ali normirani odhodki) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.

Dvostavno knjigovodstvo

Slovenski računovodski standardi Samostojni podjetniki posamezniki prav tako kot gospodarske družbe za računovodenje uporabljajo slovenske računovodske standarde (v nadaljevanju SRS). SRS so razdeljeni na standarde, ki urejajo gospodarske kategorije (Standardi I), standarde zunanjega računovodskega poročanja (standardi II) in standarde posebnosti za organizacije v posameznih dejavnostih (Standardi III). Standardi I obravnavajo metodiko vsebinskega izkazovanja posameznih gospodarskih kategorij (opredmetenih osnovnih sredstev, zalog, terjatev, prihodkov, odhodkov, itd), standardi II obravnavajo metodiko oblikovnega predstavljanja gospodarskih kategorij pri zunanjem poročanju (oblike bilance stanja, izkaza poslovnega izida in podobno za zunanje poslovno poročanje). Standardi III pa obravnavajo posebnosti računovodenja v organizacijah posameznih vrst in tako imamo poseben SRS tudi za samostojne podjetnike. SRS 30Slovenski računovodski standard 30 – računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih, je povezan z Uvodom v Slovenske računovodske standarde in okvirom SRS ter s Slovenskimi računovodskimi standardi od 1 do 17 ter 20 do 23. Samostojni podjetniki posamezniki navedene standarde uporabljajo neposredno pri pripoznavanju, odpravi pripoznanja, merjenju in vrednotenju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju prihodkov, odhodkov, poslovnega izida, denarnih tokov ter gibanja kapitala. Poleg določb navedenih standardov pa podjetniki dodatno upoštevajo še določila SRS 30.Pravila za pripoznavanje, začetno računovodsko merjenje, prevrednotovanje in odpravljanje pripoznanj so za samostojne podjetnike enaka kot za ostale organizacije. SRS 30 opredeljuje le tiste posebnosti, ki so značilne za samostojne podjetnike.

Računovodske usmeritve

Podjetnik sprejema računovodske usmeritve s sklepi. Sklepi se hranijo 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Že sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi.

Osnovna sredstva

5

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovOsnovno sredstvo se v skladu s SRS 1 – opredmetena osnovna sredstva, lahko pridobi z nakupom, lastno izdelavo, zamenjavo, finančnim najemom, brezplačnim prevzemom in podobno, lahko pa tudi s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, kot to določa SRS 30.Podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje. Od drugih oseb brezplačno pridobljena osnovna sredstva pa se po dnevu priglasitve ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega premoženja iz gospodinjstva.Vrednost opredmetena osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila in ne sme presegati poštene vrednosti sredstva. Ugotavljanje nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, pridobljenih na druge načine, je določeno v SRS 1 in SRS 2.Modeli vrednotenjaZa merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva mora organizacija za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model revaloriziranja. Izbrano usmeritev uporablja za celotno skupino opredmetenih osnovnih sredstev. Model revaloriziranja organizacija lahko izbere le za prevrednotenje zemljišč in zgradb.Po modelu nabavne vrednosti je treba opredmeteno osnovno sredstvo razvidovati po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Upoštevanje oslabitev sredstev je obvezno.Pri modelu revaloriziranja je treba zemljišča in zgradbe razvidovati po revaloriziranem znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan revaloriziranja, zmanjšana za vsak kasnejši amortizacijski popravek vrednosti in kasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Revaloriziranje mora biti dovolj redno, da se knjigovodska vrednost ne razlikuje pomembno od tiste, ki bi se ugotovila z uporabo poštene vrednosti na dan bilance stanja. (Več o tem pri geslu Nepremičnine)Poslovne obveznostiKratkoročne poslovne obveznosti so tudi kratkoročne obveznosti do zaposlenih (razen do podjetnika), obveznost za doplačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po davčnem obračunu in obveznosti za prispevke za socialno varnost podjetnika.

Stroški dela

Če podjetnik zaposluje delavce, za knjigovodske namene uporablja splošni SRS 13 – Stroški dela in stroški povračil. Podjetniki pa niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne pogodbe, ki opredeljujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne veljajo. Kot stroški podjetnika v zvezi z opravljanjem njegovega dela se v poslovnih knjigah pripoznajo le tisti, ki so opredeljeni v predpisih (na primer v Zakonu o dohodnini).

Podjetnikov kapital

Podjetnikov kapital je lastni vir financiranja podjetnika. Sestavljen je iz prenosov stvarnega premoženja, presežkov iz prevrednotenja in čistega poslovnega izida. Dnevno se lahko tudi spreminja ob vsakem pritoku denarnih sredstev iz gospodinjstva in ob vsakem odtoku denarnih sredstev v gospodinjstvo.

Negativni kapital

Podjetnikov kapital je negativen, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih v

6

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovposlovanje vključenih stvari, pravic in denarja. To pomeni, da upniki financirajo tudi njegovo gospodinjstvo.

Poslovni izidPoslovni izid podjetnika kot razlika med prihodki in odhodki je podjetnikov dohodek ali negativni čisti poslovni izid in se od poslovnega izida družb razlikuje za neobračunane stroške dela podjetnika. Poslovni izid vključuje torej tudi plačilo za opravljeno delo podjetnika v okviru opravljanja dejavnosti.Denarna sredstvaPodjetnik lahko prosto razpolaga z denarnimi sredstvi. Podatke o pretokih med svojim podjetjem in gospodinjstvom razkriva v okviru predpisane skupine podjetnikovega kapitala. Če za knjiženje pretokov v gospodinjstvo in iz njega ni ustreznih knjigovodskih listin, jih mora sestaviti sam. Knjigovodske listinePodjetnik sestavlja knjigovodske listine tudi za knjiženje stroškov (električne energije, ogrevanja, beljenja in podobnega), posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo, če svojih sredstev ne izkazuje v poslovnih knjigah, jih pa hkrati uporablja za poslovne in zasebne namene. Notranja temeljnica stroškov je pisni obračun stroškov, ki se nanašajo na uporabo zadevnega sredstva (ustrezni del stroškov), in s prikazom načina obračunavanja posamezne vrste stroškov. (Vir: Slovenski računovodski standardi 2016, Uradni list št. 95/2015, dostopno na PISRS) Letno poročilo

Rok za sestavo

Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta

Predložitev

Podjetniki, razen podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo v treh mesecih po koncu koledarskega leta poslati AJPES podatke iz letnih poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za državno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene.

Sestavine letnega poročila

Letno poročilo podjetnikov, katerih podjetje ustreza merilom za majhne družbe, je v skladu s 60. členom Zakona o gospodarskih družbah sestavljeno vsaj iz:

- bilance stanja, in - izkaza poslovnega izida. Letno poročilo samostojnih podjetnikov, katerih podjetje ustreza merilom za mikro družbe, je prav tako sestavljeno iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, vendar pa je členitev izkazov poenostavljena. Členitev najdete v prilogi II k SRS 30.

Bilanca stanja

7

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovBilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

Izkaz poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

Členitev izkazov

Členitev bilance stanja podjetnika je odvisna od njegove velikosti v skladu s SRS 20 – Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje. Pri podjetniku se v okviru obveznosti do virov sredstev drugače izkazuje kapital (glej SRS 30). Podjetnik sestavlja izkaz poslovnega izida, kot je določen v SRS 21 – Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje, pri čemer se ne uporabljata postavki davek iz dobička in odloženi davki. Poslovni izid kot razlika med prihodki in odhodki je podjetnikov dohodek ali negativni čisti poslovni izid, če je odhodkov več kot prihodkov.Izkaz denarnih tokovSrednje veliki oziroma veliki podjetnik sestavi tudi izkaz denarnih tokov v skladu s SRS 22 – Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje.Izkaz gibanja kapitalaSrednje veliki oziroma veliki podjetnik sestavi tudi izkaz gibanja kapitala v skladu s SRS 23 – Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje.

Revizija

Revizija letnih poročil samostojnih podjetnikov ni predpisana.

Poslovne knjige O poslovnih knjigah po novem nimamo več samostojnega računovodskega standarda, pač pa določila najdemo med pravili skrbnega računovodenja (PSR, vir SIR). Uporaba pravil skrbnega računovodenja ni obvezna, je pa priporočljiva. Vrste poslovnih knjigPSR 2 - Poslovne knjige (računovodski razvidi) poslovne knjige deli na glavno knjigo in pomožne knjige. Pomožne poslovne knjige so analitične evidence (razčlenjevalni razvidi) in druge pomožne knjige. Samostojni podjetnik s sklepom opredeli, katere poslovne knjige bo vodil. Zagotoviti mora vpogled v poslovne knjige tako, da so razvidni časovno zaporedje vpisov poslovnih dogodkov v poslovne knjige (dnevnik knjiženja) in spremembe sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov, razvrščene po ustreznih kontih.Razčlenjevalni razvidi vsebujejo razčlenitvene (analitične) konte, ki pojasnjujejo temeljne konte glavne knjige, na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala, proizvodov, kupcev, dobaviteljev in tako naprej. Druge pomožne knjige, na primer register opredmetenih osnovnih sredstev, blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in druge po potrebah, pa dopolnjujejo temeljne konte glavne knjige.vprasanje

Katere poslovne knjige mora samostojni podjetnik obvezno voditi?

8

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovVodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih pa samo, če se verodostojni podatki, ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomožnih knjig, ne zagotavljajo drugače. Register opredmetenih osnovnih sredstev pa je obvezen.

Knjigovodske listine

Knjigovodske listine po novem obravnavajo pravila skrbnega računovodenja – PSR 1 (vir SIR). Njihova uporaba ni obvezna, je pa priporočljiva. Knjigovodske listine so praviloma v posebni določeni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke. Uporabljajo se za zapisovanje poslovnih dogodkov ter prenašanje knjigovodskih podatkov. Lahko so tudi v obliki elektronskih zapisov.Knjigovodske listine (v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno.Vrste listinKnjigovodske listine so lahko izvirne ali izpeljane. Izvirne knjigovodske listine se sestavljajo na kraju in v času nastanka poslovnih dogodkov, izpeljane pa v knjigovodstvu na podlagi izvirnih knjigovodskih listin ali v zvezi s preknjižbami v poslovnih knjigah, na primer zbirniki ali razdelilniki.Vsebina listinIzvirne knjigovodske listine o poslovnih dogodkih sestavljajo na kraju in v času njihovega nastanka osebe, ki sodelujejo pri njih. Organizacija v svojem splošnem aktu opredeli vsebino vsake vrste knjigovodskih listin. Te naj vsebujejo najmanj:- identifikacijsko oznako ter zaporedno številko listine,- podatke o izdajatelju in o odgovornih osebah,- podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodskih listin,- datum ali obdobje nastanka poslovnega dogodka,- podatke o poslovnem dogodku,- v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka,- opredelitev oseb, pooblaščenih za zagotavljanje resničnosti in verodostojnosti knjigovodskih listin,- sestavine, ki so glede na vrsto listine predpisane z veljavnimi predpisi.(vir: Pravila skrbnega računovodenja (2016), Slovenski inštitut za revizijo, dostopno na spletni strani SIR).

Knjigovodske listine se sestavljajo za knjiženje:

- prihodkov (tudi prihodkov iz usredstvenja lastnih proizvodov in storitev), - stroškov posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo (stroškov kurjave, elektrike, vode, telefona, sprotnega in investicijskega vzdrževanja ter podobnih), - pretokov v gospodinjstvo in iz njega, če ni ustreznih listin, ter - stroškov nabave kmetijskih pridelkov, če prodajalec ni dolžan izdati ustrezne listine. Enostavno knjigovodstvo

Podjetniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, če zadoščajo merilom iz zakona o gospodarskih družbah, ki smo jih na začetku že predstavili. Pri tem upoštevajo SRS 30, razen rešitev, ki se nanašajo na poslovne knjige v enostavnem knjigovodstvu.

Posebnosti enostavnega knjigovodstva:

9

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov- drugačne poslovne knjige, - podjetnik lahko ugotavlja stroške materiala po metodi posrednega ugotavljanja porabe s popisom, - stroški amortizacije se lahko izkažejo kar v izkazu poslovnega izida, - poslovni izid se ugotovi le računsko po predpisani shemi izkaza poslovnega izida, - terjatve do podjetnika oziroma podjetnikov kapital se ugotovijo le računsko kot razlika med stanjem popisanih sredstev in obveznosti.

Poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva so:

- knjiga prihodkov in odhodkov, - evidenca terjatev do kupcev, - evidenca obveznosti do dobaviteljev, - knjiga ostalih terjatev, - knjiga ostalih obveznosti in - register opredmetenih osnovnih sredstev.

Evidenca pretokov

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo v skladu s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, voditi evidenco knjigovodskih listin pretokov (denarnih in nedenarnih transakcij) iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja in iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje.

Vsebina evidence

Evidenca mora vsebovati zaporedno številko knjigovodske listine v evidenci, številko knjigovodske listine, datum in vrednost transakcije med podjetjem in gospodinjstvom lastnika podjetja. Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Evidenca knjigovodskih listin se zaključuje s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe.

Izjema

Če fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, zagotavljajo podatke iz evidence knjigovodskih listin transakcij v poslovnih knjigah na drugačen način, jim navedene evidence ni treba voditi. To pomeni, da lahko samostojni podjetniki v svojem dvostavnem knjigovodstvu zagotovijo podatke na kontu pretokov denarnih sredstev med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom (konto 919) in kontu prenosov vrednosti stvarnega premoženja (konto 918).

Posebna evidenca

V skladu s pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo samostojni podjetniki, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, voditi tudi evidenco nabave in porabe pijač in živil.

10

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovEvidenca pijač

Evidenca nabave in porabe pijač mora biti dnevno vodena in mora zagotavljati naslednje podatke:

- nazive po vrstah pijač glede na ceno in mersko enoto, - zaporedno številko knjiženja, - datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi, - količino vsakokratne nabave, - nabavno in prodajno ceno z označbo datumov spremembe cen, - datum in količino vsakodnevne porabe v merskih enotah. 5. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnostVrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, poleg zakona o gospodarskih družbah in slovenskih računovodskih standardov določa tudi Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/06, 52/07, 21/13 in 101/15).

Obvestilo FURS

Zavezanci morajo v skladu s tem pravilnikom o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.

Posebna evidencaV skladu s pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo samostojni podjetniki, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, voditi tudi evidenco nabave in porabe pijač in živil.Evidenca pijačEvidenca nabave in porabe pijač mora biti dnevno vodena in mora zagotavljati naslednje podatke: – nazive po vrstah pijač glede na ceno in mersko enoto, – zaporedno številko knjiženja, – datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi, – količino vsakokratne nabave, – nabavno in prodajno ceno z označbo datumov spremembe cen, – datum in količino vsakodnevne porabe v merskih enotah. Šteje se, da je pijača porabljena takrat, ko zavezanec enoto izprazni. Iz evidence mora biti razvidno začetno stanje na dan 1. januarja, vsakodnevno stanje in končno stanje na dan 31. decembra.Evidenca živilEvidenca nabave in porabe živil se vodi po nabavni vrednosti in mora vsebovati naslednje podatke: – zaporedno številko, – datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi,

11

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov– nabavno vrednost iz knjigovodske listine. Poraba živil se ugotavlja sproti na podlagi dnevno izdanega dokumenta o izdaji oziroma porabi posameznega živila. Iz evidence mora biti razvidno začetno stanje na dan 1. januarja, vsakodnevno stanje in končno stanje na dan 31. decembra. Nahajališče evidencEvidenci nabave in porabe pijač in živil morata biti vedno v gostinskem obratu. Zavezanec za vodenje evidenc mora zagotoviti, da so evidence dostopne, tudi ko sam ni navzoč v gostinskem obratu. Stroški porabeStroški porabe živil in pijač se ugotavljajo mesečno na način, določen s slovenskimi računovodskimi standardi.Evidenca pretokovFizične osebe, ki opravljajo dejavnost, razen tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo voditi evidenco knjigovodskih listin pretokov (denarnih in nedenarnih transakcij) iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja in iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje. Vsebina evidenceEvidenca mora vsebovati zaporedno številko knjigovodske listine v evidenci, številko knjigovodske listine, datum in vrednost transakcije med podjetjem in gospodinjstvom lastnika podjetja. Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Evidenca knjigovodskih listin se zaključuje s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe. IzjemaČe fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, zagotavljajo podatke iz evidence knjigovodskih listin transakcij v poslovnih knjigah na drugačen način, jim navedene evidence ni treba voditi. To pomeni, da lahko samostojni podjetniki v svojem dvostavnem knjigovodstvu zagotovijo podatke na kontu pretokov denarnih sredstev med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom (konto 920) in kontu prenosov vrednosti stvarnega premoženja (konto 910).Gotovinsko poslovanjePravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu, ki je določal način dvigovanja gotovine in vplačevanja gotovine na transakcijski račun zasebnika, za zasebnike ne velja več. To pomeni, da zasebniki niso več dolžni vplačevati prejete gotovine na transakcijske račune, kakor tudi ne obračunati vplačil in izplačil najmanj enkrat mesečno z izvajalcem plačilnega prometa. Negotovinsko poslovanjeGlede obveznega nakazovanja plačil na transakcijske račune pa velja, da mora fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve nakazati na račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo presega 420,00 EUR. To pa ne pomeni, da ji fizična oseba – kupec, ne sme plačati v gotovini višjega zneska.

Normirani odhodki

Pogoji za normiranca

48. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2), določa, da lahko zavezanec pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne

12

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovpresegajo 50.000 EUR ali če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, če ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.

Priglasitev

Davčni zavezanec opravi priglasitev v skladu s 308. členom Zakona o davčnem postopku najpozneje do 31. marca leta, za katero se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.

Novi zavezanec

Prav tako lahko priglasi upoštevanje normiranih odhodkov tudi zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti, v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta. Priglasitev za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov zavezanec opravi hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa.

Ne šteje se, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, če je v 18. mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov:

1. ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti;2. ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;3. prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ali4. začel opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.

V primerih iz prejšnjega odstavka se v prihodke štejejo tudi:

1. prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti,2. prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,3. prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in4. prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca, doseženi v obdobju iz tretjega in šestega odstavka tega člena. Za prihodke oseb iz prejšnjega stavka se upoštevajo prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju.

Prenehanje normiranca

Zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogoja glede višine prihodkov iz dejavnosti, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih

13

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovprihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Zavezanec pa lahko preneha uporabljati normirane odhodke ne glede na višino prihodkov, če o tem obvesti davčni organ v roku in na način, ki ga določa zakon, ki ureja davčni postopek.

Vodenje evidenc

V skladu s 3. členom Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, lahko vodijo zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, le evidenco izdanih knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev in druge evidence po predpisu, ki ureja njihovo organizacijo oziroma področje, na katerem delujejo.

Zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki je davčni zavezanec za davek na dodano vrednost, mora poleg evidenc iz prejšnjega odstavka voditi tudi evidence, potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost

Splošna pravila

Gotovinsko poslovanje

Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu, ki je določal način dvigovanja gotovine in vplačevanja gotovine na transakcijski račun zasebnika, za zasebnike ne velja več. To pomeni, da zasebniki niso več dolžni vplačevati prejete gotovine na transakcijske račune, kakor tudi ne obračunati vplačil in izplačil najmanj enkrat mesečno z izvajalcem plačilnega prometa.

Negotovinsko poslovanje

Glede obveznega nakazovanja plačil na transakcijske račune pa velja, da mora fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve nakazati na račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo presega 420,00 EUR. To pa ne pomeni, da ji fizična oseba – kupec, ne sme plačati v gotovini višjega zneska.

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma od 15. dne po objavi v Uradnem listu, datum objave v Uradnem listu je 17.3.2013, omejuje gotovinsko plačevanje na 5.000,00 EUR, omenjeno pa velja tako za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga, kot tudi za dejavnost prodaje storitev.

6. Kontni okvir in kontni načrtKontni načrt za glavno knjigo zasnuje podjetnik sam na podlagi kontnega okvira, ki ga pripravi Slovenski inštitut za revizijo (vir SIR). Podjetnik ga ustrezno razčleni, pri čemer lahko upošteva tudi priporočen kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, ki ga je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo decembra 2015 in se uporablja od 01.01.2016.vprasanjeKakšne so bistvene razlike med kontnim okvirom in načrtom za gospodarske družbe in za

14

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovsamostojne podjetnike?Od 01.01.2016 velja enotni kontni okvir in kontni načrt za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, pri čemer pa se nekateri konti uporabljajo samo za gospodarske družbe, drugi pa samo za samostojne podjetnike. Bistvene razlike so naslednje:1. samostojni podjetnik uporablja določene specifične konte, kot na primer za stroške prispevkov za socialno varnost podjetnika, obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost podjetnika, povračila stroškov podjetnika in podobno,2. podjetnik ima za knjiženje odhodkov na voljo samo eno različico izkaza poslovnega izida, ki je enaka različici I pri gospodarskih družbah in tako se konti poslovnih odhodkov in nabavne vrednosti prodanih materiala in blaga nekoliko razlikujejo,3. konti, ki se nanašajo na podjetnikov kapital, se razlikujejo od kontov kapitala v gospodarskih družbah;4. podjetnik lahko prosto prenaša sredstva iz podjetja v gospodinjstvo in obratno, čemur so namenjeni posebni konti v razredu 9,5. podjetnik v razredu 8 samo ugotovi in prenese poslovni izid, ni pa kontov za razporeditev dobička na različne sestavine kapitala, kot pri družbah,6. namesto davka od dohodkov pravnih oseb podjetnik ugotavlja davek od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki ga ne izkazuje v razredu 8,

7. podjetnik pri dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložbah nima kontov za naložbe v delnice in deleže družb v skupini, pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb,8. tudi pri dolgoročnih in kratkoročnih posojilih podjetnik nima kontov za prejeta in dana posojila družbam v skupini, pridruženim družbam in skupaj obvladovanim družbam,9. v skupini kontov 09 podjetnik ne izkazuje terjatev za odloženi davek. Davčni vidik

Dohodek iz dejavnosti

Osnovna pravila za obdavčitev samostojnih podjetnikov določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v poglavju o dohodku iz dejavnosti. Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti.

Dohodek iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov

Davčna osnova

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti, ki se ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov, je seštevek dejanskih prihodkov, zmanjšanih za normirane odhodke v višini 80%. V tem primeru torej davčni zavezanec ne more uveljavljati nobenih dodatnih stroškov, tudi ne prispevkov za socialno zavarovanje zavezanca, plač zaposlenih in podobno.

Davčna stopnja

Od dohodka iz dejavnosti, ki se ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji 20 % in se šteje kot dokončen davek (torej se ne všteva v letno davčno osnovo).

Izračun dohodnine

15

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovIzračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se opravi z davčnim obračunom na letni ravni, ki ga opravi zavezanec sam

Davčne olajšave

Davčni zavezanec, ki ugotavlja dohodek iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov, ne more uveljavljati davčnih olajšav, vključno s prenosom neizkoriščenega dela olajšav iz preteklih obdobij, za:

- vlaganja v raziskave in razvoj,- za zaposlovanje,- za zavezanca invalida,- za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,- za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga plačuje kot delodajalec,- za donacije in - za investiranje.

Novost v letu 2015

Zakon o spremembah zakona o dohodnini - novela ZDOH-2NV Uradnem listu Republike Slovenije, št. 50 z dne 4. 7. 2014 je bil objavljen Zakon o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2N), ki začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2015. Spremembe na podlagi novele ZDoh-2N se nanašajo na 3. točko III. poglavja Zakona o dohodnini – ZDoh-2, ki določa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. S spremembo 48. člena se dviguje prihodkovni limit, ki je določen kot pogoj za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Tako se za ta sistem lahko priglasi zavezanec, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, in po spremenjeni določbi tudi zavezanec v primeru, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presega 100.000 eurov in je bila pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev. Nadalje se s spremembo 59. člena ZDoh-2 dviguje višina normiranih odhodkov pri ugotavljanju davčne osnove iz 70 % na 80 % davčno priznanih prihodkov.

Vir: Spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije, 11.07.2014

Vprašanja in odgovori v zvezi z opredelitvijo pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov – novela ZDoh-2NV zvezi s spremenjenim tretjim odstavkom 48. člena ZDoh-2 davčne zavezance zanima:

- ali je določbo, po kateri mora biti pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, možno razumeti tako, da se kot to osebo lahko šteje samozaposleno osebo (samostojni podjetnik posameznik – s.p., zasebnik in druga fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost), ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev (15. člen Zakona

16

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovo pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2), ali pa mora biti pri fizični osebi, ki opravlja dejavnost, zaposlena še ena oseba, ki je zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Če mora imeti zavezanec za izpolnjevanje tega pogoja zaposleno še eno osebo, se dodatno postavi vprašanje, ali mora biti zavezanec tudi sam obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni delovni čas, ali pa lahko opravlja dejavnost iz naslova katere ni zavarovan za polni delovni čas.

Za osebo, ki je pri zavezancu v skladu z ZPIZ-2 obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje tudi sam zavarovanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, kakor tudi vsaka druga oseba, ki je pri zavezancu zaposlena za polni delovni čas, če zavezanec sam ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni delovni čas iz naslova opravljanja te dejavnosti.

- ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje tudi oseba, ki je zaposlena pri zavezancu in nastopi materinski in starševski dopust (porodniški dopust), ter je pri zavezancu obvezno zavarovana za polni delovni čas v skladu z ZPIZ-2.

Za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje oseba, ki je zaposlena pri zavezancu ali sam zavezanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in nastopi materinski in starševski dopust (porodniški dopust).

- ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje zavezanec oziroma zaposlena oseba, ki je (samo)zaposlena za 4 ure, za 4 ure pa prejema pokojnino.

Ta oseba se ne šteje za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas.

- ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje zavezanec oziroma zaposlena oseba, ki je upravičena do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost ali do sorazmernega dela delnega plačila za izgubljeni dohodek zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (dodatna zavarovalna podlaga 072 ali 074).


V zvezi s spremembo prihodkovnega limita se postavlja vprašanje glede prenehanja izpolnjevanja pogojev iz tretjega in šestega odstavka 48. člena ZDoh-2. V štirinajstem odstavku 48. člena ZDoh-2 je določeno, da mora davčni zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogojev iz tretjega ali šestega odstavka tega člena, izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in pričeti voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Zavezanec je na podlagi priglasitve pričel z ugotavljanjem davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov prvič za davčno leto 2013. Za davčno leto 2013 je presegel prihodkovni limit 50.000 evrov. V primeru, da bo zavezanec tudi za davčno leto 2014 presegel prihodkovni

17

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovlimit 50.000 evrov, vendar v vsakem posameznem letu manj kot 100.000 evrov, se postavlja vprašanje, ali bi ta zavezanec moral v skladu s štirinajstim odstavkom 48. člena ZDoh-2 izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in za davčno leto 2015 ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Prihodkovni limit se preverja za vsako posamezno leto posebej po pogojih, ki se uporabljajo za davčno leto, za katero se ugotavlja izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2014 se torej preverja po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2014 (pogoji veljavni pred spremembo novele ZDoh-2N), izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2015 pa se bo preverjalo po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2015 (pogoji veljavni po sprejetju novele ZDoh-2N). Na podlagi navedenega tak zavezanec v letu 2015 lahko ostane v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pod pogojem, da je pri zavezancu v koledarskem letu 2014 vsaj ena oseba obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.Vir: Pojasnilo FURS, št. 4212-6631/2014-2 z 12. 8. 2014

Dohodek iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov

Davčna osnova

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če zakon ne določa drugače. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če Zakon o dohodnini ne določa drugače.

Stroški podjetnika

Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca in jih zavezanec plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot odhodek. Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca, se priznajo pod pogoji in do višin, kot veljajo za delojemalce, in sicer:

- stroški v zvezi s službenimi potovanji,- stroški prehrane med delom,- stroški prevoza na delo in z dela,- stroški dela na terenu.

Nepriznani odhodki

Kot odhodek se v skladu s 55. členom Zakona o dohodnini ne priznajo:

1. davki, ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba in niso povezani z opravljanjem dejavnosti (na primer davek od premoženja, davek na dediščine in darila),

2. dohodnina po tem zakonu,

3. davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost,

18

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov4. samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku.

Prenosi sredstev

Davčna pravila za prenose sredstev med podjetjem in gospodinjstvom vsebuje 50. člen Zakona o dohodnini, ki določa, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev štejejo tudi prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen prenosov denarnih sredstev.

Stvarno premoženje

Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Ne glede na prejšnji stavek, se za prihodek ne šteje stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. To pomeni, da se pri prenosu stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje zavezanca, za izkazane vrednosti stvarnega premoženja, oblikujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve. Če se od stvarnega premoženja obračunava amortizacija, se za stroške amortizacije zmanjšujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve v dobro poslovnih prihodkov.

Za prenos stvarnega premoženja med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se ne šteje pridobitev sredstev od tretje osebe oziroma odtujitev sredstev tretji osebi.

Primerljive tržne cene

Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima osebama. V tem primeru pa se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo primerljive tržne cene. Metode za določanje primerljive tržne cene so opredeljene v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.

vprasanje

Ali lahko samostojni podjetnik kot fizična oseba svojemu podjetju zaračunava najemnino za uporabo lastnih prostorov za opravljanje dejavnosti?

Samostojni podjetnik ne more sklepati najemne ali kupoprodajne pogodbe sam s seboj kot fizično osebo. To izhaja tudi iz pojasnila DURS, št. 4212-36/2008, z dne 01.08.2008, kjer je pojasnjeno, da je v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja in ker lastnikovo podjetje nima pravne osebnosti, ne more z nosilcem dejavnosti sklepati dvostranskih pravnih poslov (npr. najemne pogodbe, kupoprodajne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi itd.).

Prenehanje dejavnosti

Kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, se pri ugotavljanju davčne osnove šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti, razen prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prinesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob

19

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovzačetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti. V skladu s 146. členom ZDoh-2 pa se ob prenehanju opravljanja dejavnosti poleg že omenjenega za prihodek ne šteje prihodek, dosežen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, pridobljene v podjetje pred 1. januarjem 2005. Več o tem v posebnem poglavju o prenehanju dejavnosti.

Preoblikovanje podjetnika

V določenih primerih preoblikovanja samostojni podjetnik lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:

1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka in so izpolnjeni določeni pogoji;

2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni določeni pogoji.

Davčne olajšave

Pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov lahko davčni zavezanec uveljavlja naslednje davčne olajšave v skladu z 61. do 66.a členom ZDoh-2:

- olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (v višini 100% zneska vlaganj v raziskave in razvoj),- olajšavo za zaposlovanje (za osebe, mlajše od 26 let in starejše od 55 let),- olajšavo za zaposlovanje invalidov,- olajšavo za zavezanca invalida,- olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,- olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (od vključno leta 2013 tudi za zavezanca),- olajšavo za donacije in- olajšavo za investiranje (40% investiranega zneska v določeno opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva).

Olajšava za investiranje

V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2J) lahko zavezanec od 01.01.2012 uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40% investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja

Za opremo se ne štejejo:

1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in

20

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.

Za neopredmetena dolgoročna sredstva se ne štejejo dobro ime in stvarne pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice.

Olajšava za raziskave in razvoj

Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 100% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem letu, vendar največ v višini davčne osnove. Priznana so vlaganja v:

1. notranje raziskovalno - razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno – razvojne dejavnosti zavezanca;2. nakup raziskovalno – razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije). Olajšavi za raziskave in razvoj ter za investiranje se izključujeta, torej samostojni podjetnik ne more uveljavljati obeh olajšav za nabavo iste opreme.

Olajšava za zavezanca invalida

Zavezanec, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in ne zaposluje delavcev, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100% telesno okvaro ali zavezanec – gluha oseba pa v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec opravljanja dejavnosti.

Ostale olajšave

Poleg navedenih olajšav lahko samostojni podjetnik uveljavlja še druge olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini v členih od 61 do 66:

- olajšavo za zaposlovanje,- olajšavo za zaposlovanje invalidov,- olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,- olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in- olajšavo za donacije.

Prav tako lahko zavezanec v davčnem obračunu uveljavlja tudi splošno olajšavo zase in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane.

Davčna stopnja in akontacija davka

V letnem davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, se davek iz dejavnosti izračuna na podlagi dohodninske lestvice, kot jo določa Zakon o dohodnini.

21

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovRok za oddajo

Davčni obračun samostojni podjetnik posameznik sestavi za koledarsko leto in predloži davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če rok za oddajo poteče na dela prost dan, se prestavi na prvi naslednji delovni dan.

Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva

Samostojni podjetniki pogosto vlagajo v opredmetena osnovna sredstva, katerih lastniki so, vendar pa le-teh ne izkazujejo v poslovnih knjigah. Pri tem se pojavlja vprašanje, ali se lahko takšna vlaganja izkazujejo v poslovnih knjigah kot vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti in ali so odhodki, povezani s takšnimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi davčno priznani ali ne?

V nadaljevanju predstavljamo strokovno razlago Slovenskega inštituta za revizijo in pojasnilo DURS, ki sta si bistveno različna. Prvo pravi, da si samostojni podjetnik posameznik, ki za doseganje prihodkov uporablja opredmetena osnovna sredstva, ki so v lastni njega kot fizične osebe, lahko pripozna stroške, ki se nanašajo na uporabo sredstva za podjetniško dejavnost, na podlagi pisnega obračuna stroškov. Obračun stroškov mora imeti naravo verodostojne knjigovodske listine in je tako podlaga za pripoznanje sorazmernih stroškov v poslovnih knjigah (na primer ustrezni del stroškov kurjave, elektrike, vode, telefona, sprotnega in investicijskega vzdrževanja in podobno). Podlaga za takšno ravnanje je v Slovenskem računovodskem standardu 14, ki določa, da se stroški materiala in storitev pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.

Kljub temu, da se strinjamo z omenjeno strokovno razlago, pa podajamo tudi pojasnilo DURS, ki pa govori nasprotno, da takšni stroški niso davčno priznani. Upamo, da si bo bralec tako lažje ustvaril svoje mnenje.

Pojasnilo DURS

Iz pojasnila DURS, št. 4212-4452/2011, z dne 12.01.2012 izhaja, da če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti kot fizična oseba in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne izkazuje v poslovnih knjigah, se stroški vlaganj v poslovni prostor štejejo za davčno nepriznane odhodke

DURS svoje stališče pojasnjuje tako, da podjetnik v skladu z Zakonom o gospodarski družbah – ZGD-1 ločeno vodi knjige in ugotavlja poslovni rezultat (podjetnikov dohodek) za svoje podjetje. Iz navedenega predpisa izhaja, da je vodenje poslovnih knjig obvezno, razen pod točno določenimi pogoji, ter da se poslovne knjige vodijo za podjetje (poslovno sfero). Poslovne knjige se lahko vodijo le na podlagi ustreznega evidentiranja poslovnih dogodkov (knjigovodskih listin). Računovodstvo malih samostojnih podjetnikov ureja Slovenski računovodski standard 39 (2006), ki povzema pravila računovodskega obravnavanja poslovnih dogodkov, ki se pri podjetniku pojavljajo pogosteje. Pri računovodskem obravnavanju ostalih poslovnih dogodkov se uporabljajo pravila iz splošnih SRS (2006), pri tem pa je potrebno upoštevati tudi 5. točko Uvoda k SRS (2006); tj. temeljne računovodske predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja.

Določila SRS

22

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovNa podlagi 6. točke Uvoda k SRS (2006) samostojni podjetniki sredstva pripoznajo v računovodskih razvidih, če je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi njih povečale gospodarske koristi in če imajo ceno ali vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Pri tem je opredmeteno osnovno sredstvo v skladu s SRS 1 (2006) sredstvo, ki ga ima samostojni podjetnik v lasti ali finančnem najemu ali ga na drug način obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pričakovanjih uporabljal v te namene v več kot enem obračunskem obdobju. Tudi osnovno sredstvo, ki ga ima samostojni podjetnik v lasti kot fizična oseba in ga uporablja pri opravljanju dejavnosti, tako izpolnjuje pogoje za pripoznanje po določbah računovodskih standardov, če je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi njega povečale gospodarske koristi in če ima ceno ali vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti

Poslovni prostor

Izhajajoč iz navedene opredelitve so na primer izpolnjeni vsi pogoji, da se poslovni prostor v lasti fizične osebe, ki opravlja dejavnost in ga uporablja za dejavnost, pripoznana kot osnovno sredstvo in zato vlaganj v ta sredstva ni ustrezno obravnavati kot vlaganja v osnovna sredstva v tuji lasti. Podjetje fizične osebe, ki opravlja dejavnost, in fizična oseba nimata ločene pravne osebnosti. Ker ne gre za ločeni pravni subjektiviteti, se pravno formalno sredstva, ki jih ima v lasti fizična oseba, ne glede na to, ali jih uporablja v privatni ali poslovni sferi, obravnavajo kot last fizične osebe. Ko fizična oseba iz svojega podjetja financira vlaganje v lastna opredmetena sredstva, ki niso zavedena v poslovnih knjigah podjetja, torej ne gre za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti

Prenos v podjetje

Če gre na primer za poslovni prostor, ki ustreza definiciji opredmetenega osnovnega sredstva iz SRS (2006) 1.1. in sta izpolnjena pogoja za pripoznanje le tega po SRS (2006) 1.7., je po določbah SRS (2006) treba evidentirati spremembo uporabe poslovnega prostora oziroma prenos iz privatne v poslovno sfero, pri tem pa način evidentiranja poslovnega dogodka ni obvezen. Če ima samostojni podjetnik sicer vzpostavljen sistem poslovnih knjig in knjigovodskih listin v skladu s SRS (2006), se za prenose sredstev med gospodinjstvom in podjetjem lahko vzpostavi enak način evidentiranja prenosov iz privatne v poslovno sfero kot velja za evidentiranje vseh drugih poslovnih dogodkov. Smiselno je, da samostojni podjetnik, ki sicer vodi register opredmetenih osnovnih sredstev, v vzpostavljenih pomožnih evidencah evidentira tudi opredmetena osnovna sredstva, prenešena iz gospodinjstva v podjetje.

ZDoh-2

Obveznost ločevanja med poslovno in privatno sfero fizične osebe izhaja tudi iz 50. člena ZDoh-2, ki opredeljuje prenose sredstev med podjetjem in gospodinjstvom in njihovo davčno obravnavo.

Če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne prenese iz svojega gospodinjstva (tj. iz privatne sfere) v podjetje (tj. v poslovno sfero), stroški vlaganj v poslovni prostor ne predstavljajo vlaganj v podjetje podjetnika, temveč predstavljajo financiranje njegovega gospodinjstva. Stroški, ki se nanašajo na financiranje podjetnikovega gospodinjstva pa so stroški, ki imajo značaj privatnosti (zasebnosti), zato se davčno ne priznajo kot odhodki. Za davčno nepriznane odhodke

23

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovštejejo tudi vsi ostali stroški, ki se nanašajo na poslovni prostor (tj. stroški električne energije, ogrevanja, telefona, beljenja), saj gre za stroške, ki nastajajo pri uporabi sredstva, ki je v privatni (zasebni) sferi podjetnika. Veljavna davčna ureditev torej razlikuje dohodke, ki jih dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti v svojem organiziranem podjetju, od ostalih dohodkov fizične osebe, ki jih ta dosega v okviru svojega gospodinjstva. Tako se z vidika davčnega priznavanja odhodkov stroški vlaganj v sredstva, ki so v privatni sferi, ne morejo obravnavati kot da gre za stroške vlaganj v sredstva, ki so v poslovni sferi.

vprasanje

Ali mora samostojni podjetnik v poslovnih knjigah evidentirati tudi poslovni prostor, če ta predstavlja le eno sobo (na primer pisarno) v hiši ali stanovanju? Po kakšni vrednosti naj evidentira takšen prostor? Ali je potem amortizacija tega prostora davčno priznan odhodek?

Kot izhaja iz omenjenega pojasnila DURS, je treba vsako osnovno sredstvo evidentirati v poslovnih knjigah, če želi samostojni podjetnik uveljavljati kakršne koli stroške oziroma vlaganja, ki se nanašajo na osnovno sredstvo. Če gre na primer za en prostor v okviru hiše ali stanovanja, se evidentira sorazmerni del glede na celotno nepremičnino. Ker se prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom štejejo za transakcije med povezanimi osebami, se uporabi primerljiva tržna cena. Amortizacija takšnega poslovnega prostora predstalja davčno priznane odhodke, vendar če je bilo stvarno premoženje pridobljeno med opravljanjem dejavnosti, se za stroške amortizacije hkrati pripoznajo tudi prihodki iz naslova brezplačno pridobljenega sredstva in je davčni učinek enak nič.

primer_knizenja

Del stanovanja kot poslovni prostor

Samostojni podjetnik, ki opravlja računovodske storitve, uporablja za opravljanje dejavnosti dve sobi v privatni hiši in ločene sanitarije. Hišo je pridobil pred začetkom opravljanja dejavnosti in znaša njena tržna vrednost na dan 01.01.20X2 150.000,00 EUR. Del poslovnih prostorov glede na velikost v m2 predstavlja 20% celotne hiše, kar znaša 30.000,00 EUR. Do konca leta 20X1 poslovni prostor ni bil evidentiran v poslovnih knjigah, samostojni podjetnik pa je uveljavljal sorazmerni del obratovalnih stroškov za ogrevanje, elektriko, vodo in komunalne storitve. Glede na omenjeno pojasnilo DURS je podjetnik na dan 01.01.20X2 evidentiral sorazmerni del nepremičnine v poslovne knjige. Amortizacijo bo obračunaval po stopnji 3% letno. Obratovalne stroške evidentira med poslovne odhodke v višini 20% od vrednosti računov za celotno hišo, za kar si sestavi interno knjigovodsko listino. Strošek elektrike za januar 20X2 tako znaša 20,00 EUR, strošek ogrevanja 50,00 EUR, strošek vode in odvoza odpadkov pa 6,00 EUR. V mesecu maju 20X2 je zamenjal okna in prebelil poslovne prostore. Za zamenjavo oken je prejel račun v vrednosti 1.500,00 EUR brez obračunanega DDV, za beljenje pa račun v znesku 330,00 EUR brez obračunanega DDV (obrnjena davčna obveznost v skladu s 76.a členom ZDDV-1).

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Prenos dela

zgradbe v podjetje po začetku

30.000,00 021 918

24


opravljanja dejavnosti

2. TEM Mesečni obračun amortizacije

75,00 431 035

3. TEM Obratovalni stroški za mesec januar

76 919

elektrika 20 402Ogrevanje 50 402Komunalne storitve

6 419

4. PRAČ Prejeti račun za zamenjavo oken – deli nepremičnin

1.500,00 021 220

Samoobdavčitev s skladu s 76.a členom ZDDV-1

330 160 260

5. PRAČ Prejeti račun za beljenje poslovnega prostora – stroški vzdrževanja

300 412 220

Samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1

66 160 260

Akontacije davka

Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti se v skladu z 298. členom Zakona o davčnem postopku za davčno leto plača v znesku, ki je enak znesku akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine od tega dohodka.

Način plačevanja

Predhodna akontacija se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Če znesek predhodne akontacije presega 400 EUROV, se plača v mesečnih obrokih, sicer pa v trimesečnih. Obroki dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti.

Prispevki za socialno varnost samozaposlenih zavarovancev (mednje štejemo samostojne podjetnike, ki opravljajo dejavnost) se obračunajo in plačajo do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih v letu 2013

25

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov(od oddaje davčnega obračuna za leto 2012 do oddaje davčnega obračuna za leto 2013)

Oprostitev plačila PIZ

Zavarovanci – samozaposlene osebe, so v skladu s 15. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 50 % zneska prispevka, obračunanega od zavarovalne osnove. V naslednjih 12 mesecih so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 % zneska prispevka, obračunanega od zavarovalne osnove. Navedeno v skladu s pojasnilom DURS, št. 4251-340/2013-3 01-610-00, z dne 13. 2. 2013, velja samo za samozaposlene osebe, ki so se prvič vpisale v kateri koli register samostojnih dejavnosti po 01.07.2013.

Osebe, ki so bile ob uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) na šolanju in so opravljale samostojno dejavnost, se morajo od prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem je začel veljati ta zakon, obvezno zavarovati, če še naprej opravljajo samostojno dejavnost. Rok za uskladitev statusa se je za osebe , ki so bile dne 31.12.2012 na šolanju in so na ta dan opravljale samostojno dejavnost, podaljšal do 31.12.2015.

Samostojni podjetnik po temeljnici knjiži mesečne prispevke za socialno zavarovanje in plačilo le teh.

primer_knizenja

Samostojni podjetnik je v letu 2016…

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Obračun

prispevkov zavezanca

1.047,29 484 267

2. TEM Plačilo prispevkov zavezanca iz transakcijskega računa samostojnega podjetnika

1.047,29 267 110

26

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovZavarovalna osnova od 1.1.2014 naprej

V skladu z 2. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevkov dobiček zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. Tako ugotovljen dobiček za ugotovitev zavarovalne osnove se zniža za 25%. V prehodnem obdobju 2014 in 2015 se ugotovljen dobiček za ugotovitev zavarovalne osnove v letu 2014 zniža za 30 % in v letu 2015 za 28 %.

Minimalna osnova

Če dobiček zavarovanca ne preseže 60% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na prejšnji odstavek 60% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček ne preseže 90% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova 90% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Prehodno obdobje

V letu 2014 do 2017 bo prehodno obdobje glede določitve najnižje zavarovalne osnove in sicer bo najnižja osnova za plačilo prispevkov (razen za prispevke za zdravstveno zavarovanje) v letu 2014 minimalna plača, v letu 2015 54% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Vstop v zavarovanjeZa zavarovance, ki so vstopili v zavarovanje po 01.01.2014, je zavarovalna osnova 60% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, razen če so bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi (torej kot samozaposlene osebe). V prehodnem obdobju od leta 2014 do leta 2017 je zavarovalna osnova naslednja:- v letu 2014 minimalna plača, ki je veljala za leto 2013 (torej 783,66 EUR);- v letu 2015 54% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,

preračunane na mesec in nato se v letih 2016 in 2017 ta odstotek povečuje za dve odstotni točki letno (torej v letu 2016 znaša 56%, v letu 2017 pa 58%).

Zdravstveni prispevkiV skladu z 51. členom ZZVZZ se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačujejo od bruto osnove za pokojninsko zavarovanje, ki pa ne sme biti nižja od 60% zadnje znane povprečne letne plače v Republiki Sloveniji. Navedeno velja od 01.02.2014. Torej ne glede na to, če bo samostojni podjetnik v skladu z ZPIZ-2 plačeval prispevke od minimalne plače, bo zdravstvene prispevke moral plačevati minimalno od 60% povprečne plače (razen za mesec januar 2014).Maksimalna osnovaNajvišja zavarovalna osnova znaša 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

27

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovDopolnilna dejavnostOsebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, mesečno plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Skladno s 1. odstavkom 143. člena ZPIZ-2 se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plača v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod. Navedeni zneski so določeni s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 95/2014), ki določa, da mesečni znesek pavšalnega prispevka od 01.01.2015 dalje znaša 31,85 eurov. Osnova za plačevanje zdravstvenega prispevka pa v skladu s 55.a členom ZZVZZ od 01.02.2014 znaša 25% povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta, stopnja pa 6,36%. Tako bo v letu 2016 znašal pavšal za zdravstveno zavarovanje 24,50 eurov mesečno, za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa v višini 0,53 % od osnove, ki je enaka povprečni bruto plači v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta in za obračunsko obdobje od januarja 2016 dalje mesečni prispevek znaša 8,17 EUR.Prijava na M12Samostojni podjetniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost oziroma opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so od 01.02.2014 dolžni vložiti prijavo v zdravstveno zavarovanje na obrazcu M12. V zdravstveno zavarovanje se vključijo s podlago 050, razlog za zavarovanje je šifra 10. Če so registrirali dejavnost pred 1.2.2014 se na M-12 obrazec vpiše datum pričetka 1.02.2014, če so registrirali dejavnost po 1.2.2014 pa se na M-12 obrazec vpiše dejanski datum registracije dejavnosti .

Prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika

Prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika je mogoče na različne načine:

- prenehanje dejavnosti zaradi upokojitve,- prenehanje dejavnosti zaradi smrti samostojnega podjetnika,- prenehanje dejavnosti zaradi trajne nezmožnosti za delo,- prenehanje dejavnosti s prenosom na drugo fizično osebo,- preoblikovanje dejavnosti v družbo,- prenehanje dejavnosti z osebnim stečajem,- prenehanje dejavnosti s prisilno poravnavo,- drugo.

Od vrste prenehanja so odvisni tudi postopki prenehanja in davčna obravnava prenehanja.

Postopek prenehanja dejavnosti

Priglasitev prenehanja dejavnosti pri pristojnem uradu

ZGD

V skladu s 75. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) mora podjetnik prenehanje opravljanja dejavnosti prijaviti na AJPES (oziroma preko VEM točk, ki se nahajajo tudi na upravnih enotah, na območnih obrtnih zbornicah, območnih gospodarskih zbornicah, davčnih uradih ali preko internetnega portala e-VEM, če ima digitalno potrdilo, s katerim se lahko identificira) najmanj tri dni pred prenehanjem. Poleg tega mora podjetnik vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletnih straneh Ajpes objaviti, da bo prenehal

28

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovopravljati dejavnost in ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Poleg objave na spletnih straneh Ajpes lahko podjetnik tudi na druge načine obvesti o prenehanju dejavnosti (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih).

Izbris po uradni dolžnosti

AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije:

1. na podlagi obvestila registrskega organa, da se je podjetnik statusno preoblikoval v kapitalsko družbo,

2. na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če ji dedič podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predloži izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje,

3. na podlagi obvestila pristojnega sodišča o začetku postopka stečaja nad podjetnikom, v skladu z zakonom, ki ureja stečaj,

4. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom prepovedal podjetniku opravljati dejavnost, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, podjetnik pa ne opravlja nobene druge dejavnosti,

5. drugo.

Odjava iz obveznega zavarovanja

Podjetnik se z dnem prenehanja dejavnosti odjavi iz obveznega zavarovanja na Zavodu za zdravstveno zavarovanje z obrazcem M1/M2. Prispevke za zadnji mesec, ko je bil še zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti, plača v roku 15 dni po koncu meseca, v katerem je prenehal z opravljanjem dejavnosti.

Končni obračun DDV

V skladu z 8. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi zadržanje blaga s strani davčnega zavezanca ali njegovih pravnih naslednikov, ko preneha opravljati obdavčljivo ekonomsko dejavnost, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi blaga. Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne glede na to, ali gre za odplačni ali neodplačni prenos ali kot vložek v podjetje, se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena. V tem primeru se za potrebe DDV prevzemnik šteje za pravnega naslednika prenosnika.

Davčna osnova

V primeru zadržanja blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti davčno osnovo predstavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku zadržanja blaga.

29

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovvprasanje

Kako se izračuna lastna cena proizvodov, ki jih ima zasebnik na zalogi ob prenehanju dejavnosti?

Lastna cena blaga se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov. Slovenski računovodski standard 4 – Zaloge, opredeljuje zoženo lastno ceno, ki obsega proizvajalne stroške v ožjem pomenu (proizvajalni stroški, ki nastajajo v procesu proizvajanja), posredne stroške nakupovanja in posredne stroške splošnih služb, ne pa tudi neposrednih stroškov prodajanja in stroškov izposojanja; če obsega tudi stroške izposojanja, govorimo o polni lastni ceni.

Roki za predložitev

V primeru prenehanja identifikacije za namene DDV je davčni zavezanec dolžan predložiti obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je prenehala identifikacija za namene DDV. Za določene primere pa veljajo posebni roki za predložitev obračuna DDV in sicer

- davčni zavezanec, ki mu preneha status podjetnika ali zasebnika z dnem začetka postopka osebnega stečaja, mora predložiti obračun DDV najpozneje v 60 dneh po poteku davčnega obdobja;- davčni zavezanec, nad katerim je bil začet postopek prisilne poravnave oziroma postopek likvidacije, mora predložiti obračun DDV davčnemu organu v 20 dneh po poteku davčnega obdobja;- ob končanju postopka likvidacije oziroma stečajnega postopka mora davčni zavezanec predložiti obračun DDV na dan poteka davčnega obdobja;- v primeru smrti davčnega zavezanca mora pooblaščenec za zastopanje ali pravni naslednik davčnega zavezanca ali skrbnik njegovega premoženja, kot je določen v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, obračun DDV predložiti davčnemu organu v 60 dneh po smrti davčnega zavezanca.

Davčno obdobje

Za davčnega zavezanca, nad katerim se začne postopek prisilne poravnave, postopek likvidacije ali stečajni postopek, se davčno obdobje konča na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave, postopka likvidacije ali stečajnega postopka. Ob končanju postopka likvidacije se davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o razdelitvi premoženja oziroma na dan pred sprejetjem sklepa o končanju postopka prisilne likvidacije. Ob končanju stečajnega postopka se davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o končanju stečajnega postopka. V primeru smrti davčnega zavezanca se davčno obdobje konča z dnem smrti davčnega zavezanca. Če se opravljanje dejavnosti po smrti davčnega zavezanca nadaljuje, se davčno obdobje konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti tega davčnega zavezanca.

Odbitek DDV

Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago.

30

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovKljub navedenemu pa lahko davčni zavezanec v zadnjem obračunu DDV upošteva tudi račune, ki jih je prejel po koncu davčnega obdobja, če se dobave blaga oziroma storitev nanašajo na davčno obdobje pred prenehanjem dejavnosti. Na primer računi za elektriko, telefon, komunalne storitve, računovodstvo in podobno, ki jih davčni zavezanec prejme za koledarski mesec praviloma v začetku naslednjega meseca po mesecu, na katerega se nanašajo

Dodatni podatki

Davčni organ pri zadnjem obračunu DDV običajno zahteva tudi dodatne podatke glede obračuna DDV od zalog in osnovnih sredstev oziroma dokazila, da davčni zavezanec na dan prenehanja dejavnosti ni razpolagal z zalogami materiala, blaga ali proizvodov in da v registru osnovnih sredstev ni imel nobenega osnovnega sredstva, ki bi ga prenesel v gospodinjstvo in bi še imelo tržno vrednost.

Davčni obračun akontacije davka od dohodka iz dejavnosti

Zakon o davčnem postopku v 296. členu določa, da se v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti (torej z dnem, ki je zapisan na sklepu o izbrisu iz poslovnega registra).

Smrt zavezanca

V primeru smrti davčnega zavezanca se ločeno izračuna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca in za obdobje, ki se začne s prvim dnem po smrti davčnega zavezanca in konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti

Statusno preoblikovanje

V primeru statusnega preoblikovanja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, se obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča na obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, razen v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register.

Rok za predložitev

Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom, mora predložiti davčni obračun davčnemu organu v 60 dneh po zaključku obdobja, za katero mora predložiti davčni obračun (torej v 60 dneh od prenehanja opravljanja dejavnosti). Ne glede na prejšnji stavek davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti zaradi stečaja v prvem mesecu davčnega leta, predloži davčni obračun za preteklo leto in tekoče leto hkrati, najpozneje v 60 dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi stečaja. V primeru postopka prisilne poravnave sestavi davčni zavezanec davčni obračun v skladu s postopkom, določenim za davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb pri postopku prisilne poravnave.

31

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovRok v primeru smrti

V primeru smrti davčnega zavezanca se mora predložiti davčni obračun davčnemu organu za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca, v 60 dneh po smrti davčnega zavezanca, in za obdobje, ki se konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, v 60 dneh po dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti. Če po dnevu smrti davčnega zavezanca do zadnjega dneva davčnega obdobja, ki je koledarsko leto, še ni prišlo do prenehanja opravljanja dejavnosti z izbrisom iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, se predloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti tudi za to obdobje in za vsako morebitno naslednje obdobje koledarskega leta, ki sledi do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti, in sicer do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

primer

Davčni zavezanec je umrl 15.10. 2010. Do 31.12.2010 še ni bil končan postopek prenehanja dejavnosti. V tem primeru je potrebno narediti 1. davčni obračun za obdobje od 01.01.2010 do 15.10.2010 (rok za oddajo je 60 dni, torej 14.12.2010), 2. davčni obračun za obdobje od 16.10.2010 do 31.12.2010 (rok za oddajo je 31.03.2011) in 3. davčni obračun za obdobje od 01.01.2011 do dneva prenehanja dejavnosti (rok za oddajo je 60 dni od dneva prenehanja).

Preoblikovanje v družbo

Davčni zavezanec predloži davčni obračun za obdobje do dneva statusnega preoblikovanja davčnemu organu v 30 dneh od vpisa statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. Obvezna priloga davčnemu obračunu je sklep o prenosu podjetja in akt o ustanovitvi družbe oziroma pogodba o prenosu podjetja. Davčni zavezanec po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja ne sestavi več davčnega obračuna, razen v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. V tem primeru predloži zavezanec tudi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na zadnji dan koledarskega leta, ki sledi obračunskemu dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika, in sicer najpozneje v 30 dneh po poteku roka za redne davčne obračune, ki je 31. marec. Tak davčni obračun se po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register popravi tako, da se izključijo podatki o poslovanju podjetja podjetnika za obdobje po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika, in sicer v 30 dneh po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register

primer

Datum preoblikovanja podjetnika je 30.11.2010. Če je izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register do 31. marca 2011, se ne oddaja več davčni obračun za obdobje od 01.12.2010 do 31.12.2010. Če do tega dne ni izveden vpis v sodni register, mora davčni zavezanec predložiti davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje od 01.12.2010 do 31.12.2010 najkasneje do 30.04.2011. Nato pa se tak davčni obračun v roku 30 dni od vpisa statusnega preoblikovanja v sodni register popravi, pri čemer se izključijo podatki o poslovanju podjetja podjetnika za obdobje po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja.

Zaključni davčni obračun

32

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovV zaključnem davčnem obračunu izkaže podjetnik vse prihodke in odhodke, ki se nanašajo na poslovanje do dneva prenehanja dejavnosti, poleg tega pa mora upoštevati tudi morebitne prenose sredstev iz podjetja v gospodinjstvo. 51. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) namreč določa, da se kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, pri ugotavljanju davčne osnove šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti, razen:

- prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti; - prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti.

Prenos sredstev v gospodinjstvo

Odtujitve sredstev se štejejo za transakcije med povezanimi osebami, zato je treba ugotoviti razliko med knjigovodsko in tržno vrednostjo sredstev. Če je tržna vrednost sredstev, ki se prenašajo v gospodinjstvo, višja od knjigovodske vrednosti, se mora za izračunano razliko izračunano razliko povečati davčna osnova pri izračunu akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti. Če je tržna vrednost nižja od knjigovodske vrednosti, to ne vpliva na davčno osnovo. Navedeno se ugotavlja za neopredmetena sredstva, nepremičnine ter opremo in druga opredmetena osnovna sredstva. Pri nepremičninah je običajno potrebna uradna cenitev vrednosti, ki jo opravi pooblaščeni cenilec vrednosti, ni pa to zakonsko predpisano in lahko davčni zavezanec uporabi tudi druga dokazila o tržni vrednosti.

primer


Davčni zavezanec je prenehal z opravljanjem dejavnosti dne 30.11.2010 zaradi zaposlitve. Na dan prenehanja dejavnosti je imel v svojih poslovnih knjigah nepremičnino – mehanično delavnico, ki jo je prenesel iz gospodinjstva v dejavnost ob začetku opravljanja dejavnosti, v vrednosti 20.000,00 EUR, osebno motorno vozilo, ki ga je kupil v okviru dejavnosti in znaša knjigovodska vrednost 6.000,00 EUR in zaloge materiala, ki znašajo 500,00 EUR.

Za mehanično delavnico torej ne rabi ugotavljati razlike med tržno in knjigovodsko vrednostjo, za osebno motorno vozilo pa mora, pri čemer lahko uporabi na primer informativno tržno vrednost po Eurotax ali ponudbo za odkup pri preprodajalcu in podobno. Recimo, da znaša tržna vrednost vozila 6.500,00 EUR, torej mora za 500,00 EUR povečati davčno osnovo v obračunu akontacije davka od dohodka iz dejavnosti pod zaporedno št. 3.1 – povečanje prihodkov zaradi transfernih cen med povezanimi osebami. V bilanci stanja, ki je priloga k davčnemu obračunu, izkaže vozilo v vrednosti 6.000,00 EUR in tudi v izkazu poslovnega izida razlika v znesku 500,00 EUR ni prikazana. Za zaloge materiala se ne ugotavlja razlika med tržno in knjigovodsko vrednostjo, jih je pa treba upoštevati pri končnem obračunu DDV

Investicijska olajšava

Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo za investiranje, prej kot v treh letih po letu vlaganja,

33

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovoziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z davčno priznanimi amortizacijskimi stopnjami, ki jih določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, če je to krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva

Posebna davčna obravnava

Ne glede na prejšnji odstavek pa zavezanec v skladu s 4. odstavkom 51. člena ZDoh-2 lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:

1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka (v nadaljnjem besedilu: novi zasebnik) in so izpolnjen naslednji pogoji:

a) novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji,

b) novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,

c) novi zasebnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,

2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba je rezident,

b) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem preoblikovanju podjetnika, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,

c) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju oziroma delu podjetja, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,

34

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovd) fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi, pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.

Davčna obravnava se prizna, če je priglašena pri davčnem organu, kjer je zavezanec vpisan v sodni register, najpozneje do roka za predložitev davčnega obračuna in so izpolnjeni zakonski pogoji.

Neizpolnjevanje pogojev

Novemu zasebniku se davčna osnova, ugotovljena za davčno leto, v obdobju pet let po prevzemu podjetja ali dela podjetja, v katerem pride do neizpolnjevanja pogojev iz naslova prenosa dejavnosti na drugo fizično osebo, poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim odstavkom 51. člena ZDoh-2 niso šteli za prihodke. Če pride v obdobju petih let po prenehanju opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev iz 1. ali 2. točke četrtega odstavka 51. člena, se prihodki, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso šteli za prihodke zavezanca, ki je prenehal, obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe, razen če je šlo za prenehanje dejavnosti zaradi smrti oziroma je zavezanec po prenehanju opravljanja dejavnosti umrl.

Prenos dejavnosti na naslednika

Samostojni podjetnik je izpolnil pogoje za upokojitev in dejavnost bo nadaljeval njegov sin. Pri tem imata dve možnosti:

1. davčno nevtralni prenos dejavnosti na naslednika;2. sin registrira dejavnost, oče mu proda opremo, nepremičnino, zaloge in drugo po dogovoru, nato oče preneha z opravljanjem dejavnosti.

Izbira je odvisna predvsem od tega, kaj se jima z ekonomskega vidika bolj splača. Postopek davčno nevtralnega prenosa je zahtevnejši in naslednik mora še pet let po prenosu poročati o izpolnjevanju določenih pogojev iz 51. člena ZDoh-2. Po drugi strani pa se ohranijo morebitne davčne olajšave za investiranje iz obdobja zadnjih treh let pred prenosom dejavnosti, ni obdavčitve z dohodnino zaradi razlike med knjigovodsko in tržno vrednostjo nepremičnin in opreme, ni potrebno obračunati DDV od prodaje opreme in zalog nasledniku in nato čakati na povračilo DDV in podobno.

vprasanje

Prenos izgube

Ali se lahko s postopkom prenosa dejavnosti na drugo fizično osebo prenese tudi davčna izguba?

V skladu s 60. členom ZDoh-2 izgube ni mogoče prenesti na novega zasebnika oziroma pravno osebo, kadar zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti.

Primer prenehanja dejavnosti zaradi upokojitve

primer

35

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovSamostojni podjetnik je dosegel pogoje za upokojitev, zato se je odločil, da bo prenehal opravljati dejavnost. Na dan izbrisa iz poslovnega registra dne 31.03.2011 ima v bilanci stanja naslednja sredstva in obveznosti:

- nepremičnina (mizarska delavnica) po knjigovodski vrednosti 15.000,00 EUR- oprema (stroji in orodja) po knjigovodski vrednosti 3.000,00 EUR- terjatve do kupcev v vrednosti 1.500,00 EUR- denarna sredstva na poslovnem računu v vrednosti 400,00 EUR- kratkoročne aktivne časovne razmejitve v vrednosti 100,00 EUR- podjetnikov kapital v vrednosti 19.100,00 EUR- kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v vrednosti 300,00 EUR- druge kratkoročne obveznosti v vrednosti 600,00 EUR

Obračun DDV

Podjetnik je bil zavezanec za DDV s trimesečnim davčnim obdobjem. Končni obračun DDV sestavi za obdobje 01.01.2011 do 31.03.20X1 in ga odda najkasneje do 30.04.20X1. Mizarska delavnica ni predmet DDV, ker je bila kupljena med opravljanjem dejavnosti z 2% davkom na promet nepremičnin. Za opremo je najel cenitev vrednosti, iz katere izhaja, da je nabavna vrednost podobne opreme 2.000,00 EUR, kar je osnova za obračun DDV po splošni stpnji. V končni obračun DDV lahko upošteva tudi prejete račune v mesecu aprilu 20X1, ki se nanašajo na dobave blaga in storitev do 31.03.20X1, kot na primer prejeti račun za elektriko za mesec marec 20X1 v znesku 122,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.

Obračun akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti

Samostojni podjetnik mora v roku 60 dni od prenehanja opravljanja dejavnosti predložiti obračun davka od dohodkov iz dejavnosti za obdobje od 01.01.20X1 do 31.03. 20X1 – torej do 30.05.2011. V davčnem obračunu upošteva vse prihodke in odhodke v skladu s predpisi, prav tako pa mora povečati davčno osnovo za razliko med knjigovodsko in tržno vrednostjo sredstev, če je slednja višja. V našem primeru mora torej ugotoviti tržno vrednost nepremičnine in opreme, za kar je najel cenilca vrednosti. Na podlagi cenilnega zapisnika je tržna vrednost nepremičnine 17.000.00 EUR, kar je za 2.000,00 EUR višje od knjigovodske vrednosti in tržna vrednost opreme 2.000,00 EUR, kar pa je za 1.000,00 EUR nižje od knjigovodske vrednosti

Samostojni podjetnik torej v davčnem obračunu poveča davčno osnovo za 2.000,00 EUR iz naslova razlike v vrednosti nepremičnine, razlika v vrednosti opreme pa ne vpliva na davčni obračun. K davčnemu obračunu mora priložiti tudi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida na 31.03.20X1. V bilanci stanja izkaže vsa sredstva in obveznosti po knjigovodski vrednosti, v izkazu poslovnega izida pa tudi ne upošteva razlike med knjigovodsko in tržno vrednostjo nepremičnine in opreme.

Primeri knjiženja za samostojne podjetnike posameznike

PRIMER 1: Knjiženje prenosa nepremičnine ob začetku opravljanja dejavnosti

Samostojni podjetnik je začel opravljati dejavnost (zaključna dela v gradbeništvu) s 01.02.20X9. Ker za svojo dejavnost potrebuje skladišče, je med opredmetena osnova sredstva

36

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovob začetku opravljanja dejavnosti prenesel gospodarsko poslopje, katerega je zgradil kot fizična oseba leta 2000. Gospodarska vrednost skladišča v skladu s cenitvenim poročilom znaša 30.000 EUR. Za vrednotenje zgradbe je podjetnik izbral model nabavne vrednosti. Dobo koristnosti zgradbe je ocenil na 40 let in obračunava mesečno amortizacijo.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Samostojni

podjetnik ob začetku opravljanja dejavnosti prenese skladišče med opredmetena osnovna sredstva

30.000,00 021 902


62,50 431 035

PRIMER 2: Knjiženje prenosa opreme ob začetku opravljanja dejavnosti

Samostojni podjetnik je začel opravljati dejavnost (taxi službo) s 01.03.20X9. Za ta namen je ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel v svoje podjetje osebno vozilo, ki ga je kupil novembra 20X8 za 15.000,00 EUR (gospodarska vrednost vozila). Dobo koristnosti vozila je ocenil na 5 let.


podjetnik ob začetku opravljanja dejavnosti prenese vozilo med opredmetena osnovna sredstva

15.000,00 040 902

2. Mesečni obračun amortizacije

250,00 432 050

PRIMER 3: Knjiženje prenosa nepremičnine med opravljanjem dejavnosti

Samostojna podjetnica je začela opravljati dejavnost (frizerske storitve) leta 20X6 v najetih poslovnih prostorih.

37

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovRazličica 1:Pridobitev nepremičnine pred začetkom opravljanja dejavnosti

Leta 20X9 je prenesla del lastne stanovanjske hiše v podjetje in je prostore preuredila za opravljanje dejavnosti. Stanovanjsko hišo je podedovala leta 20X2. Ocenjena vrednost prostorov, ki so bili preneseni v podjetje, znaša 25.000,00 EUR. Podjetnica bo poslovne prostore vrednotila po modelu nabavne vrednosti. Za ureditev prostorov (preureditev vodovodnih napeljav, elektrike, pleskanje, itd.) je podjetnica plačala račun izvajalcu storitev v višini 6.000 EUR z obračunanim DDV po splošnji stopnji. Podjetnica je zavezanec za DDV. Ocenjena doba koristnosti poslovnih prostorov je 50 let.


zgradbe v podjetje po začetku opravljanja dejavnosti.

25.000,00 027 918

2. TEM Prejeti račun za ureditev prostorov, obveznost do dobavitelja

6.100,00 220

Povečanje vrednosti zgradbe

5.000,00 027

Odbitni DDV 1.100,00 1603. TEM Usposabljanj

e prostorov za uporabo

30.000,00 021 027


50,00 431 035

Različica 2: Pridobitev nepremičnine po začetku opravljanja dejavnosti

Podjetnica je v letu 20X8 zgradila prizidek k lastni stanovanjski hiši in prizidek na 01.03.20X9 na podlagi ocenjene vrednosti prenesla v podjetje. Ocenjena vrednost prizidka znaša 30.000,00 EUR. Podjetnica bo poslovne prostore vrednotila po modelu nabavne vrednosti. Dobo koristnosti poslovnih prostorov je ocenila na 50 let.


zgradbe v podjetje po začetku opravljanja dejavnosti

30.000,00 021 918

2. TEM Mesečni obračun

50,00 431 035

38


amortizacijeV kolikor samostojni podjetnik poslovni prostor vključi v poslovne knjige po začetku opravljanja dejavnosti, poslovni prostor pa je pridobil oziroma zgradil v času opravljanja dejavnosti, se prenos osnovnega sredstva obravnava kot brezplačno pridobljeno sredstvo, strošek amortizacije pa se prizna kot odhodek pod pogojem, da so za znesek obračunane amortizacije povečani dolgoročno odloženi prihodki (pojasnilo DURS, št. 4212 36/2008, z dne 01.08.2008). Ker se v knjigovodstvu prihodki iz tega naslova posebej ne evidentirajo priporočamo, da samostojni podjetnik vodi posebno evidenco o davčnih prihodkih iz naslova prenosov stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje med opravljanem dejavnosti.

PRIMER 4: Knjiženje prenosa nepremičnine iz dejavnosti v gospodinjstvo

Samostojni podjetnik je med opravljanjem dejavnosti prenesel nepremičnino – gostinski lokal iz podjetja v gospodinjstvo, ker ga več ne potrebuje pri opravljanju dejavnosti. Knjigovodska vrednost gostinskega lokala znaša 90.000,00 EUR. Od tega nabavna vrednost 100.000,00 EUR in popravek vrednosti iz naslova amortiziranja 10.000,00 EUR. Zgradbo je vrednotil po modelu nabavne vrednosti. Tržna vrednost nepremičnine po cenilnem zapisniku znaša 120.000,00 EUR.

Različica 1: Nepremičnina je bila prenesena iz gospodinjstva v podjetje pred začetkom opravljanja dejavnosti


podjetnik prenese zgradbo iz podjetja v gospodinjstvo po knjigovodski vrednosti

90.000,00 902 035

2. TEM Izločitev zgradbe iz poslovnih knjig

100.000,00 035 021

Opomba: Na kontu 902 ostane saldo v dobro v znesku 10.000,00 EUR kot razlika med nabavno in knjigovodsko vrednostjo ob izločitvi zgradbe, ki še naprej predstavlja začetni podjetnikov kapital

Različica 2: Nepremičnina je bila prenesena iz gospodinjstva v podjetje med opravljanjem dejavnosti, vendar pridobljena s strani fizične osebe pred opravljanjem dejavnosti.


podjetnik prenese

90.000,00 918 035

39


zgradbo iz podjetja v gospodinjstvo po knjigovodski vrednosti


100.000,00 035 021

Opomba: Knjiženje bi bilo enako tudi v primeru, če bi bila nepremičnina, pridobljena s strani fizične osebe med opravljanjem dejavnosti, prenesena v podjetje med opravljanjem dejavnosti.

Različica 3: Nepremičnino je kupilo podjetje med opravljanjem dejavnosti



90.000,00 918 035


100.000,00 035 021

Opomba: V vseh treh primerih se transakcija v skladu z Zakonom o dohodnini šteje za transakcijo med povezanimi osebami, zato mora podjetnik v davčnem obračunu povečati davčno osnovo za razliko med tržno in knjigovodsko vrednostjo, torej za 30.000,00 EUR.

PRIMER 5: Primer prenosa gotovine iz gospodinjstva v dejavnost (na poslovni bančni račun)

Samostojni podjetnik je ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel iz gospodinjstva na svoj poslovni bančni račun 5.000,00 EUR.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TRR Prenos

denarnih sredstev iz gospodinjstva na poslovni bančni račun

5.000,00 110 902

40


PRIMER 6: Primer knjiženje prehoda iz enostavnega na dvostavno knjigovodstvo

Samostojni podjetnik je z novim letom prešel iz enostavnega na dvostavno knjigovodstvo. Podjetnikov kapital po zadnji bilanci stanja znaša 150.000,00 EUR.

Različica 1: Knjiženje kapitala na ustrezne različne konte kapitala, pri čemer podjetnikov dohodek iz preteklih let znaša 120.000,00 EUR, davek od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti 20.000,00 EUR in prenosi vrednosti stvarnega premoženja med opravljanjem dejavnosti 50.000,00 EUR.

Opomba: Davek od dohodka iz dejavnosti se od 01.01.2013 ne izkazuje ločeno, pač pa podjetnik izkaže neto dohodek na kontu 935.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. OTV Otvoritvene

knjižbe pri prehodu na dvostavno knjigovodstvo – kapital – stvarno premoženje

50.000,00 918

- podjetnikov dohodek

100.000,00 935

Različica 2: Kapitala ni bilo mogoče ustrezno razčleniti.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. OTV Otvoritvena

knjižba pri prehodu na dvostavno knjigovodstvo – kapital

150.000,00 902

Opomba: Prikazano je samo knjiženje kapitala, zato temeljnica ni usklajena.

PRIMER 7: Primer knjiženja dviga gotovine (iz poslovnega računa)

Samostojni podjetnik je dvignil gotovino iz svojega poslovnega računa v znesku 400,00 EUR.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TRR Dvig 400,00 919 110

41


gotovine iz poslovnega računa

PRIMER 8: Primer knjiženja prenosa gotovine iz dejavnosti (iz poslovnega računa) v gospodinjstvo (na privatni račun)

Samostojni podjetnik je prenesel denar iz svojega poslovnega bančnega računa na privatni račun v znesku 2.000,00 EUR (namen ni pomemben).


denarnih sredstev iz poslovnega bančnega računa na privatni račun

2.000,00 919 110

PRIMER 9: Primer knjiženja prenosa gotovine iz dejavnosti (iz blagajne) v gospodinjstvo

Samostojni podjetnik je kupcu – fizični osebi izdal račun za opravljene storitve v višini 1.220,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Kupec je račun plačal v gotovini. Podjetnik je denar prenesel v svoje gospodinjstvo.

Različica 1: Samostojni podjetnik vodi blagajniško knjigo

Št. Dok Besedilo Znesek V breme V dobro1. IRAČ Izdan račun

za opravljanje storitve, terjatve do kupca

1.220,00 120

Prihodki od prodaje storitev

1.000,00 760

Obveznosti za obračunani DDV

220,00 260

2. BLP Plačilo računa z gotovino

1.200,00 100 120

3. TEM Prenos denarnih sredstev v gospodinjstvo

1.220,00 919 100

42

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovRazličica 2: Samostojni podjetnik ne vodi blagajniške knjige



1.220,00 120


1.000,00 760


220,00 260


1.220,00 919 120

PRIMER 10: Knjiženje plačila pogostitve poslovnega partnerja z gotovino samostojnega podjetnika

Samostojni podjetnik je z gotovino plačal račun za pogostitev poslovnega partnerja (reprezentanca) v znesku 60,00 EUR.

Različica 1: Obveznost do dobavitelja se zapre v dobro konta 919 – pritoki in odtoki denarnih sredstev

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. PRAČ Prejeti račun

za reprezentanco, obveznost do dobavitelja

60,00 417 220

2. PRAČ Samostojni podjetnik je račun plačal s svojim denarjem

60,00 220 919

Različica 2: Poenostavljeno knjiženje v dobro konta 919 – pritoki in odtoki denarnih sredstev


za reprezentanco

60,00 417 919

43


Opomba: Priporočamo, da podjetnik za pretoke, ki se nanašajo na gotovinska plačila računov s strani podjetnika, povračila stroškov podjetnika in podobne, uporabi poseben analitični konto in jih tako loči od "pravih" denarnih pretokov, kot so dvigi in pologi gotovine in prenosi denarnih sredstev iz oziroma na bančni račun podjetja.

PRIMER 11: Knjiženje povračila stroškov samostojnega podjetnika

Samostojni podjetnik si po opravljeni službeni poti izdela obračun potnih stroškov. Za določitev višine povračil stroškov na službeni poti uporabi Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Za službeno pot nad 12 ur mu tako pripada dnevnica v višini 21,37 EUR in kilometrina za 200 prevoženih km v višini 0,37 EUR na prevoženi kilometer v znesku 74,00 EUR. Povračil stroškov na službeni poti si podjetnik posebej ne izplačuje

Različica 1: Preko konta pretokov


stroškov podjetnika na službeni poti

95,37 919

Dnevnica 21,37 486-DKilometrina 74,00 486-K

Opomba: Konta 486–D in 486-K predstavljata analitična konta v okviru povračil stroškov podjetnika za dnevnice in kilometrino. Lahko bi se vsa povračila stroškov podjetnika knjižila tudi na konto 486.

Različica 2: Preko ostalih kratkoročnih poslovnih obveznosti



95,37 285


2. TEM Izplačilo potnih stroškov iz poslovnega bančnega računa

95,37 285 110

Opomba: Menimo, da je knjiženje na konto 285 nekoliko sporno, kajti to bi pomenilo, da podjetnik izkazuje obveznosti do samega sebe. Praviloma se vse transakcije med podjetjem in podjetnikom kot fizično osebo evidentirajo znotraj razreda 9 – podjetnikov kapital.

44

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPRIMER 12: Knjiženje preplačila davka

Samostojni podjetnik plačuje mesečno akontacijo davka od dohodka iz dejavnosti na podlagi davčnega obračuna preteklega leta v višini 500,00 EUR. Akontacijo davka plačuje iz poslovnega bančnega računa. Na podlagi davčnega obračuna za tekoče leto podjetnik ugotovi davčno obveznost v višini 4.000,00 EUR.

Različica 1: Knjiženje mesečnih obveznosti preko konta 263

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Obveznosti

za plačilo akontacije davka od dohodka iz dejavnost za januar

500,00 935 263

2. TRR Plačilo akontacije davka iz poslovnega bančnega računa

500,00 263 110

4. TEM Obveznosti za plačilo akontacije davka od dohodka iz dejavnost za december

500,00 935 263

5. TEM Terjatev za preveč plačane akontacije davka od dohodka iz dejavnosti

2.000,00 (935)162

811

Različica 2: Knjiženje plačanih akontacij na terjatve do države

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Plačilo

akontacije davka od dohodka iz dejavnost za januar

500,00 162 110

2. TRR Plačilo akontacije

500,00 162 110

45


davka od dohodka iz dejavnost za februar

3. TEM Akontacija davka od dohodka iz dejavnosti po davčnem obračunu

4.000,00 935

Obveznosti za plačilo akontacije davka od dohodka iz dejavnost za december

500,00 263

Poračun plačanih akontacij za 11 mesecev

5.500,00 162

Terjatev do države za preveč plačane akontacije davka

2.000,00 162

Opomba: Tudi ta način knjiženja plačanih akontacij je možen, vendar podjetnik težje spremlja pravočasnost plačevanja akontacij, ker med letom ne izkazuje obveznosti za zapadle akontacije

PRIMER 13: Knjiženje obveznosti za plačila davka od dohodka iz dejavnosti

Samostojni podjetnik plačuje mesečno akontacijo davka od dohodka iz dejavnosti na podlagi davčnega obračuna preteklega leta v višini 500,00 EUR. Akontacijo davka plačuje iz poslovnega bančnega računa. Na podlagi davčnega obračuna za tekoče leto podjetnik ugotovi obveznost za plačilo davka od dohodka iz dejavnosti v višini 7.000,00 EUR.



za plačilo akontacije

500,00 935 263

46


davka od dohodka iz dejavnost za januar


500,00 263 110


500,00 935 263

5. TEM Obveznosti za doplačilo premalo plačane akontacije davka od dohodka iz dejavnost

1.000,00 935 263


Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TRR Plačilo


500,00 162 110

2. TRR Plačilo akontacije davka od dohodka iz dejavnost za december

500,00 162 110


7.000,00 935

Obveznosti za plačilo

500,00 263

47


akontacije davka od dohodka iz dejavnost za decemberPoračun plačanih akontacij za 11 mesecev

5.500,00 162

Obveznosti za doplačilo premalo plačane akontacije davka od dohodka iz dejavnost

1.000,00 263

PRIMER 14: Knjiženje uporabe osebnega vozila, evidentiranega v poslovnih knjigah, za privatne namene

Samostojni podjetnik ima med osnovnimi sredstvi tudi osebno vozilo, ki ga uporablja tako za službene kot tudi za zasebne namene. Čez leto vodi evidenco o uporabi vozila, iz katere so jasno razvidni prevoženi kilometri za službene in zasebne namene in na podlagi te evidence konec leta izloči sorazmerni del stroškov, ki se nanašajo na zasebno uporabo vozila. Delež zasebne uporabe na podlagi evidence znaša 30%.

Celotni letni stroški za osebno vozilo so znašali:

amortizacija 5.000,00 EUR

gorivo 3.000,00 EUR

zavarovanje 600,00 EUR

vzdrževanje 800,00 EUR

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Sorazmerno

zmanjšanje stroška amortizacije

1.500,00 (432),919

2. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška goriva

900,00 (402),919

3. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška

180,00 (415),919

48


zavarovanja4. TEM Sorazmerno

zmanjšanje stroška vzdrževanja

240,00 (412),919

primer_knizenja

PRIMER 15: Obračun prispevkov za nosilca dejavnosti

Samostojni podjetnik obračuna prispevke za socialno varnost od zavarovalne osnove, ki znaša 1.288,31 EUR. Skupni znesek prispevkov tako znaša 492,14 EUR. Prispevke plača najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec, v enakem roku je dolžan pristojnemu davčnemu organu predložiti obračun prispevkov preko spletne aplikacije e.davki.

Različica 1: Zbirno knjiženje prispevkov za socialno varnost



492,14 484 267

2. TEM Plačilo prispevkov zavezanca iz transakcijskega računa s.p

492,14 267 110

Različica 2: Analitično knjiženje prispevkov za socialno varnost



313,71 484-P 267-P

- prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

173,28 484-ZZ 267-ZZ

- prispevki za zdravstveno zavarovanje

2,58 484-S 267-S

- prispevki za starševsko varstvo

2,57 484-Z 267-Z

2. TEM Plačilo prispevkov zavezanca iz transakcijskega računa

492,14 110

49


samostojnega podjetnika

313,71 267-P173,28 267-ZZ2,58 267-S2,57 267-Z

Opomba: Priporočamo analitično knjiženje posameznih vrst prispevkov, kot so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za zdravstveno zavarovanje, prispevki za starševsko varstvo in prispevki za zaposlovanje, da podjetnik lažje usklajuje stanje v glavni knjigi z davčnimi evidencami.

PRIMER 16: Knjiženje ugotovitve poslovnega izida (dobička) pri malem samostojnem podjetniku

Samostojni podjetnik je v obračunskem obdobju izkazal 500.000,00 EUR poslovnih prihodkov, 25.000,00 EUR ostalih prihodkov, 450.000,00 poslovnih odhodkov, 30.000,00 EUR finančnih odhodkov in 7.000,00 EUR ostalih odhodkov. V obračunu davka od dohodka iz opravljanja dejavnosti ob upoštevanju določil Zakona o dohodnini je samostojni podjetnik izkazal davčno osnovo v višini 42.000,00 EUR in obračunal davek od dohodka iz opravljanja dejavnosti v višini 14.568,00 EUR. Med letom je plačal davek od dohodka iz dejavnosti v višini 6.000,00 EUR in plačane akontacije knjižil na konto 162.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme

V dobro

1a. TEM Ugotovitev poslovnega izida – prenos prihodkov

525.000 76-79

1b. TEM Ugotovitev poslovnega izida – prenos odhodkov

487.000 70 -75

1c. TEM Ugotovitev podjetnikovega dohodka - dobiček

38.000 800

2. TEM Ugotovitev čistega podjetnikovega dohodka – dobička

38.000 800 801

3. TEM Podjetnikov dohodek obračunskega obdobja 38.000 801 9354. TEM Obračunani davek od dohodka iz dejavnosti 14.568 935 2635. TEM Poračun med letom plačanih akontacija davka

iz dejavnosti6.000 263 162

Vir: Slovenski inštitut za revizijo, Dunajska 106, Ljubljana (http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf)

4.7.2 Sejem S-T/10

50

http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf

http://www.si-revizija.si/standardi/slovenski-racunovodski-standardi-2016

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovDefinicija

Sejem je gospodarska prireditev, kjer se razstavlja ali prodaja blago ali storitve. Potencialne stranke lahko na sejmu primerjajo ponudbe različnih ponudnikov in navežejo stike s potencialnimi kupci oziroma dobavitelji. Razstavljajočim podjetjem gre za stik s strankami, prepoznavnost ponudbe, za dobiček in za izmenjavo informacij. Sejmi se delijo na univerzalne in strokovne. Izvorno so sejmi bili namenjeni direktnemu trženju, moderni sejmi pa imajo predvsem funkcijo informiranja.

Računovodski vidik

Sejemske storitve

Plačila za udeležbo na sejmih predstavljajo za podjetje stroške storitev (konto 417). Storitve v zvezi z udeležbo na sejmih običajno vključujejo prijavnino, objavo v sejemskem katalogu, uporabo razstavnega prostora, električni priključek, čiščenje in podobno.

Sejemska oprema

S sejmi je običajno povezan tudi nakup ali najem sejemske opreme. Nakup sejemske opreme za podjetje predstavlja opredmeteno osnovno sredstvo, ki se amortizira v skladu z ocenjeno dobo koristnosti. Sejemska oprema, katere posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko razporedijo med material. Če ima podjetje lastno ali najeto sejemsko opremo, so s tem lahko povezani tudi stroški prevoza, postavitve, vzdrževanja in podobno.

Stroški osebnih storitev

Poleg zaposlenih na sejmih pogosto sodelujejo tudi razne hostese, ki jih podjetje lahko plača preko posredniških organizacij (dijaki in študenti), podjemnih pogodb in podobno (konto 418).

Vzorci

Na sejmih je običajno tudi, da se podjetje predstavi s svojimi proizvodi ali trgovskim blagom, ki jih deli potencialnim kupcem kot poslovne vzorce. Več o poslovnih vzorcih najdete v geslu U-Ž/5 Vzorci.

Davčni vidik

51

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovStoritve zavezancem

Kraj opravljanja storitev, vključno s pomožnimi, s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih ali podobnih prireditev, kot so sejmi in razstave, vključno s storitvami organizatorjev teh dejavnosti, ki se opravijo osebam, ki so davčni zavezanci, je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Splošno pravilo velja tako za naročnike znotraj Skupnosti, kot tudi za naročnike iz tretjih držav.

Storitve nezavezancem

Kraj opravljanja storitev, vključno s pomožnimi, s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih ali podobnih prireditev, kot so sejmi in razstave, vključno s storitvami organizatorjev teh dejavnosti, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci, je kraj, kjer se te dejavnosti dejansko izvajajo.

Vstopnine

Kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne in podobne prireditve, kot so sejmi in razstave, vključno s pomožnimi storitvami, povezanimi z vstopninami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, je kraj, kjer te prireditve dejansko potekajo.

Ali je potrebno za različne vrste storitve, ki jih zaračuna organizator sejma, na primer uporaba razstavnega prostora, najem sejemske opreme, električni priključek, objava v sejemskem katalogu, prijavnina in podobno, upoštevati različna pravila glede obdavčitve z DDV?

Sodišče ES je v sodbi C-114/05, z dne 09.03.2006 (Gillan Beach Ltd) povedalo, da se sejemske storitve obravnavajo kot enotna storitev in ne na primer uporaba prostorov po pravilu za nepremičnine, ostale sejemske storitev pa po pravilu, ki velja za storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, kot so sejmi in razstave.

Stopnja DDV

Sejemske storitve, razen vstopnin, so obdavčene po splošni stopnji DDV. Vstopnine za sejme so v skladu s 7. točko priloge I k ZDDV-1 obdavčene z nižjo stopnjo DDV.

Sejemsko blago

Kljub določilu 9. člena ZDDV-1, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec v drugo državo članico, pa to ne velja v primeru začasne rabe blaga na ozemlju druge države

52

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovčlanice za obdobje, ki ne presega 24 mesecev, če bi se za začasni uvoz enakega blaga iz tretje države lahko uporabil postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev.

Evidenca o blagu

V skladu s 2. odstavkom 85. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec voditi evidenco o blagu, ki ga je odposlal ali odpeljal, sam ali druga oseba za njegov račun, z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, za sejemske namene (torej kot razstavne eksponate, blago za prodajo ali kot oprema sejemske stojnice in podobno). Vsebino posebne evidence določa 149. člena PZDDV in mora vsebovati naslednje podatke:

zaporedno številko vpisa; številko in datum listine; zbirno vrednost blaga v eurih z listine; količino blaga, navedenega v listini; kratek opis blaga; vrsto transakcije (namen začasne rabe blaga, kot na primer: sejem, razstava, ipd.); namembna država članica, v katero je blago odpeljano oziroma odposlano; datum odpošiljanja blaga; datum dejanskega prejema blaga, ko se blago vrne v Slovenijo, ali datum prodaje

blaga, če se blago ne vrne v Slovenijo; količina blaga in kratek opis blaga, ki se ne vrne v Slovenijo.

Kako je obdavčena prodaja blaga na sejmu v drugi državi članici Unije?

Obdavčitev prodaje blaga na sejmu v drugi državi članici Unije je odvisna od tega, ali je kupec davčni zavezanec ali nezavezanec. Če je kupec davčni zavezanec z ID številko za DDV, potem je prodaja blaga oproščena v skladu s 46. členom ZDDV-1. Če pa je kupec končni potrošnik, potem je dobava blaga obdavčena v skladu z 20. členom ZDDV-1, kot velja za prodajo blaga na daljavo. Pri tem je prodaja do določenega skupnega zneska v posameznem koledarskem letu obdavčena s slovenskim DDV, nad določenim skupnim zneskom pa z DDV države članice, kjer poteka sejem. Mejne vrednosti so po državah določene različno in so objavljene na spletni strani Evropske komisije, gibljejo pa se od cca. 35.000 EUR pa vse do 100.000 EUR. Slovenski davčni zavezanec pa ima tudi možnost, da se prostovoljno identificira za namene DDV v drugi državi članici Unije, še predenj je dosegel omenjene mejne vrednosti prometa.

Vzorci blaga

Na sejmih se v promocijske namene pogosto delijo tudi vzorci blaga. Brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo, se v skladu s 2. odstavkom 7. člena ZDDV-1 ne šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo in torej ni predmet obdavčitve z DDV.

53

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPrimeri poslovnih dogodkov:

PRIMER 1: Račun za sejemske storitve

Podjetje prejme račun za udeležbo na Obrtnem sejmu v Celju (račun vključuje prijavnino, sejemski katalog, sejemski prostor in električni priključek) v znesku 3.660,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za udeležbo na sejmu 3.660,00 220

neto vrednost storitve 3.000,00 417

odbitni DDV 660,00 160

PRIMER 2: Udeležba na sejmu in avansni račun

Podjetje po predračunu plača delni avans za udeležbo na Obrtnem sejmu v Celju v znesku 2.440,00 EUR, za kar prejme avansni račun (DDV obračunan po splošni stopnji v prejetem avansu znaša 440,00 EUR). Po zaključenem sejmu prejme račun za opravljeno storitev v znesku 3.660,00 EUR z obračunanim po splošni stopnji ter odštet že obračunani DDV po avansnem računu v znesku 440,00 EUR.


V dobro

1. TRR Plačilo avansa za udeležbo na sejmu 2.440,00 132 110

2. PRAČ Avansni račun za udeležbo na sejmu 440,00 160 295

54

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov3. PRAČ Prejeti račun za udeležbo na sejmu 3.660,00 220



zmanjšanje odbitnega DDV po avansnem računu 440,00 (160) (295)

4. TEM Prenos plačanega avansa 2.440,00 220 132

5. TRR Plačilo preostale obveznosti po računu za udeležbo na sejmu 1.220,00 220 110

PRIMER 3: Udeležba na sejmu v tujini

Podjetje prejme račun za udeležbo na sejmu v Franciji v vrednosti 4.000,00 EUR brez obračunanega DDV (samoobdavčitev v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1).


1. PRAČ Prejeti račun za udeležbo na sejmu v tujini 4.000,00 417 221

samoobdavčitev v skladu s 25. členom ZDDV-1 880,00 160 260

PRIMER 4: Najem sejemske opreme

55

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPodjetje prejme račun za najem sejemske opreme v znesku 732,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


1. PRAČ Prejeti račun za najem sejemske opreme 732,00 220

neto vrednost storitve 600,00 413

odbitni DDV obračunan po splošni stopnji 132,00 160

Opomba: Menimo, da lahko podjetje namesto na konto 413 – najemnina, strošek knjiži tudi na konto 417 – stroški sejmov.

PRIMER 5: Nakup sejemske opreme

Podjetje, ki se pogosto udeležuje sejmov doma in v tujini, naroči izdelavo sejemske opreme in za to prejme račun v vrednosti 6.000,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Amortizacijska stopnja je določena na 20% letno.


1. PRAČ Prejeti račun za sejemsko opremo 6.100,00 220

neto vrednost opreme 5.000,00 040

odbitni DDV obračunan po splošni stopnji 1.100,00 160

2. TEM Mesečni obračun amortizacije 83,33 432 050

56


PRIMER 6: Organizacija sejma v Sloveniji

Podjetje izda račun za udeležbo na sejmu v Ljubljani davčnemu zavezancu iz Italije. Znesek računa brez obračunanega DDV znaša 2.000,00 EUR.


V dobro

1. IRAČ Izdani račun za udeležbo na sejmu vrednost sejemskih storitev 2.000,00 121 761

PRIMER 7: Izdan račun za sejemske vstopnice

Podjetje izda račun za 10 vstopnic tujemu davčnemu zavezancu za obrtni sejem v Celju. Znesek računa z obračunanim DDV po nižji stopnji znaša 219,00 EUR.


1. IRAČ Izdani račun za sejemske vstopnice 219,00 121

neto vrednost sejemskih vstopnic 200,00 761

obračunan DDV po nižji stopnji 19,00 260

PRIMER 8: Prodaja blaga na sejmu v Italiji

Slovenski davčni zavezanec se je udeležil sejma v Italiji, kjer je prodajal tudi blago davčnim zavezancem in končnim potrošnikom. Za prodano blago je izdal račun v znesku 300,00 EUR (brez obračunanega DDV po splošni stopnji). Račun je bil plačan v gotovini.

57

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov– prodaja davčnim zavezancem


1. IRAČ Izdani račun za prodajo blaga na sejmu - neto vrednost blaga 300,00 100 763

– prodaja končnim potrošnikom


1. IRAČ Izdani račun za prodajo blaga na sejmu - neto vrednost blaga 366,00 100

Neto vrednost blaga 300 763

Obračunan DDV po splošni stopnji 66,00 260

Opomba: Skupna vrednost vseh tovrstnih dobav blaga v Italiji v koledarskem letu ni presegla dovoljenega limita, ki v Italiji znaša 35.000 EUR, davčni zavezanec pa se v Italiji tudi ni prostovoljno registriral.

Uporabljeni konti:

040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti

050 – Popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja

417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance

432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov

760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu

761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu

763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu

58


4.7.3 Službeno potovanje S-T/8

Definicija

Službeno potovanje je potovanje iz kraja stalne zaposlitve zaradi opravljanja določenih nalog oziroma obveznosti po nalogu delodajalca oziroma pri delodajalcu neposredno nadrejenega delavca.

Pravni vidik

Povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji so pravica zaposlenih, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb za posamezne dejavnosti.

Predpisi, ki določajo zneske povračil stroškov (med nje sodijo tudi povračila stroškov na službenih potovanjih) in drugih prejemkov ter pogoje, pod katerimi so zaposleni v gospodarstvu upravičeni do njih, so:

Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št: 42/02) z dopolnitvami in spremembami, Kolektivne pogodbe dejavnosti (objavljene v različnih uradnih listih), sklenjene na

podlagi zakona o kolektivnih pogodbah (Ur.l. RS, št. 43/06), Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač (Ur.l. RS št. 62/08), Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Ur.l.RS št.38/94) z

dopolnitvami in spremembami, če se KPdej sklicuje nanjo, Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega

razmerja (Ur.l.RS št. 140/06) z dopolnitvami in spremembami, če se KPdej sklicuje nanjo,

Zakon o določitvi minimalne plače (Ur.l.RS št. 13/2010).

Določbe delovnopravnih predpisov o zneskih nekaterih povračil in drugih prejemkov so precej raznolike, zneski upravičenj po kolektivni pogodbi so v nekaterih primerih različni, zato je smiselno, da se plačilo povračil stroškov in drugih prejemkov v podjetju uredi z internim aktom (pravilnikom o računovodstvu, sklepom), čeprav je direktna uporaba zunanjega predpisa tudi možna. Zakon o kolektivnih pogodbah v 5. členu določa, da se delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba, pri sklepanju kolektivnih pogodb na ožji ravni dogovorijo o pravicah in pogojih, ki so za zaposlene ugodnejši.

59

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovZato je potrebno pri izplačevanju povračil stroškov in drugih prejemkov zaposlenim izhajati iz:

notranjega akta podjetja, ki naj določa pravila obračunavanja in izplačevanja povračil stroškov in drugih prejemkov,

KPdej, ki za posamezne vrste izplačil določa pravila in obračunavanje, razen če se sklicuje na drug predpis (na primer na davčno uredbo, na KPPI, na zakon o višini povračil stroškov, ki velja za javni sektor, ali na kaj drugega),

KPPI ter Zakon o delovnih razmerjih, ki določa pravice samo v splošnem.

Če so pravice iz kolektivne pogodbe, zakona ali internih aktov podjetja ugodnejše od davčno priznanih zneskov, so zneski nad tistimi iz davčne uredbe obremenjeni s prispevki za socialno varnost in dohodnino.

Predpisi, ki določajo dajatve pri povračilih stroškov in drugih prejemkov, so naslednji:

Zakon o dohodnini (Ur.l.RS št. 117/09) s spremembami in dopolnitvami, davčni uredbi in Zakon o prispevkih za socialno varnost (Ur.l.RS 5/96) s spremembami in

dopolnitvami.

Računovodski vidik

Kot to določa SRS 12 in kontni okvir za gospodarske družbe so povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom stroški storitev. Med stroški povračil na službenih potovanjih se pojavljajo predvsem naslednji stroški: dnevnice, kilometrine, stroški nočitev, stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, stroški parkirnin in cestnin, stroški za vstopnice, stroški pogostitve poslovnih partnerjev...

Splošna pravila obračunavanja stroškov za službena potovanja v državi in v tujini podjetja praviloma uredijo v svojem internem aktu. Pravila, ki urejajo obračunavanje in izplačevanje povračil stroškov na službenih potovanjih v državi in na službenih potovanjih v tujini, so lahko takšna:

60


za službeno potovanje v državi in v tujini se lahko upravičencu izplača akontacija v znesku predvidenih stroškov, ki morajo biti v nalogu za službeno potovanje natančno razčlenjeni,

akontacija za povračilo stroškov službenega potovanja v državi ali v tujini se zaposlenemu obvezno nakaže na njegov transakcijski račun,

akontacija se ne izplača, če upravičenec iz neupravičenih razlogov ni predložil obračunov prejšnjih službenih potovanj v predpisanem roku ali ni poravnal obveznosti v zvezi z njimi,

nalog za službeno potovanje zaposlenemu podpiše predstojnik oziroma druga pooblaščena oseba,

nalog za službeno potovanje se izda v pisni obliki, izjemoma se lahko v nujnih primerih odredi službeno potovanje tudi ustno, telefonsko ali elektronsko; v takem primeru se pisni nalog izda najkasneje v 2 dneh po odhodu upravičenca na službeno potovanje,

obračun stroškov, nastalih na službenem potovanju in morebitni ostanek sredstev se predložita pristojnemu zaposlenemu naslednji dan po potovanju, najpozneje pa v 7 dneh po njem; pristojni zaposleni je dolžan vso dokumentacijo v zvezi s službenim potovanjem predati finančni službi podjetja v 7 dneh po prejemu obračuna,

obračun se opravi na osnovi izvirnih dokazil o stroških, ki jih je potrebno priložiti nalogu za službeno potovanje, na katerem so obračunani stroški službenega potovanja,

potnemu nalogu je potrebno priložiti poročilo o opravljenem službenem potovanju, opravljene delovne ure na službenem potovanju se obračunajo na osnovi poročila o

službenem potovanju.

Za pravilno računovodsko obravnavo stroškov službenega potovanja je potrebno upoštevanje SRS 21.7., ki pravi, da so izvirne knjigovodske listine o poslovnih dogodkih listine, ki se sestavljajo na kraju in v času njihovega nastanka, sestavljajo pa jih osebe, ki sodelujejo pri nastanku le teh. Tako nalog za službeno potovanje in obračun potnega naloga ni obrazec, ki bi bil zakonsko predpisan. Podjetje samo v svojem splošnem aktu opredeli vsebino vsake vrste knjigovodskih listin (tudi vsebino in obliko naloga za službeno potovanje).

Knjigovodske listine se kontrolirajo, da se zadosti načelu resničnosti, torej da kažejo podatki v njih dejansko stanje in gibanje sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov. Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljena oseba, ki ni sodelovala v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov.

Zato je praviloma obvezna priloga naloga za službeno potovanje poročilo o opravljenem službenem potovanju. Način predložitve, vsebino in obliko takšnega poročila o opravljenem službenem potovanju podjetje uredi v svojem internem aktu.

Davčni vidik

Med povračili stroškov za službena potovanja štejemo naslednja povračila stroškov:

61


dnevnice za službena potovanja v državi, dnevnice za službena potovanja v tujini, povračila stroškov prenočevanja na službenih potovanjih v državi, povračila stroškov prenočevanja na službenih potovanjih v tujini, povračila stroškov prevoza na službenih potovanjih v državi, povračila stroškov prevoza na službenih potovanjih v tujini, povračila drugih stroškov na službenih potovanjih v državi in povračila drugih stroškov na službenih potovanjih v tujini.

62

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov* Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Ur.l.RS 38/94, 63/94, 24/96, 96/00, 35/02, 86/02, 66/04, 16/07 in 30/09, 21/12)

** Podpisniki KPPI so uporabili rešitev iz 130. člena Zakona o delovnih razmerjih, po kateri se velikosti povračil stroškov, ki jih ima delavec na službenih potovanjih pri opravljanju del in nalog iz pogodbe o zaposlitvi, ki niso določena v kolektivni pogodbi, določijo z izvršilnim predpisom. V praksi se za določanje velikosti takšnih povračil stroškov zaposlenih uporablja Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, čeprav velja le za javne uslužbence in funkcionarje v organih državne uprave, pravosodja in v Vladi Republike Slovenije.

Kako določimo velikost in upravičenost povračila stroškov na službenem potovanju zaposlenim v podjetju ?

Pri določanju upravičenosti in velikosti povračil stroškov zaposlenim na službenem potovanju v Sloveniji ali v tujini najprej preverimo, kako imamo povračila stroškov urejena v internem aktu podjetja. Hkrati moramo preveriti, da so povračila v internem aktu usklajena z minimalnimi zneski povračil stroškov, ki jih določa kolektivna pogodba (kolektivna pogodba dejavnosti, KPPI), saj so povračila stroškov določena v kolektivni pogodbi pravica zaposlenih, ki jo lahko izterjajo po sodni poti. Maksimalne zneske povračil stroškov zaposlenim na službenem potovanju navzgor omejuje Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih moramo ob izplačilu povračil stroškov zaposlenim prav tako preveriti, saj so to maksimalni zneski, ki jih smemo zaposlenim izplačati kot povračilo stroškov na službenem potovanju brez plačila dodatnih dajatev (dohodnine in socialnih prispevkov).

Dnevnice za službena potovanja v državi

Dnevnica je povračilo za prehrano na službenem potovanju. ZDR določa, da mora delodajalec zaposlenemu zagotoviti povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju del in nalog na službenem potovanju.

Glede višine izplačanih dnevnic je potrebno pogledati v KPdej in KPPI. Podjetje lahko izplača zneske dnevnic po kolektivni pogodbi ali po davčni uredbi, kar pomeni, da je potrebno upoštevati pravila za izplačevanje po davčni uredbi. Posebej je pri določanju višine dnevnice potrebno paziti, če KPdej določa kakršnokoli zmanjšanje dnevnice samostojno ali pa se pri dnevnicah v državi sklicuje na davčno uredbo, saj je lahko razlika ne le v izplačilu, pač pa tudi v davčni obravnavi izplačane dnevnice. Večina KPdej določa velikosti dnevnic v velikosti določenih z davčno uredbo, nekatere pa tako kot so višine dnevnic določene za javni sektor (na primer KP železniškega prometa).

KPPI v 17. členu določa, da dnevnica za službena potovanja v Sloveniji znaša:

63


Ti zneski se ujemajo z zneski v davčni uredbi. Delodajalci, ki izplačujejo dnevnice po KPPI, upoštevajo tudi njen 20. člen, ki pravi, da delodajalci izplačujejo povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji, kot jih določa ta kolektivna pogodba, vendar na način, da se ne vštevajo v davčno osnovo za plačilo dohodnine in ne vštevajo v osnovo za plačilo prispevkov.

Če KPdej na primer ne določa zmanjšanja dnevnice v primeru, da je zajtrk zagotovljen, je zaposleni upravičen do enakega zneska dnevnice, kot če prehrana ni organizirana, kar pa davčno pomeni, da je razlika med izplačano dnevnico in davčno priznano dnevnico obremenjena z dohodnino in prispevki.

Nekaj pravil, ki jih je potrebno upoštevati pri obračunavanju in izplačevanju dnevnic za službeno potovanje:

- dnevnica in regres za prehrano se izključujeta, razen če gre zaposleni na potovanje po tistem, ko je že delal najmanj polovico polnega delovnega časa na svojem delovnem mestu, preostali del delovnega časa pa je na službenem potovanju in prejme pripadajoči del dnevnice,

- dnevnica in brezplačna prehrana na službenem potovanju se izključujeta, če so na službenem potovanju stroški prehrane všteti v ceno druge storitve, ta pa je plačana, ali pa mu jih poravna organizator; v takšnem primeru zaposleni nima pravice še do povračila dnevnice, saj bi bili stroški za vso prehrano na službenem potovanju poravnani dvakrat,

Predpisi podrobneje ne urejajo, kakšni dokumenti so potrebni za izplačilo dnevnic, je pa v davčni uredbi nedvoumno zapisano, da morajo biti stroški povračil na službenem potovanju dokumentirani s potnim nalogom in z računi. Zaposleni je tako upravičen do povračila stroškov dnevnice v državi, če potuje na osnovi potnega naloga. Vsi ostali stroški na službeni poti (stroški prevoza, prenočevanja in drugi morebitni stroški na službenem potovanju) se dokazujejo z računi.

Posebnost v zvezi z obračunavanjem neobdavčenih zneskov dnevnic določenih v tretjem odstavku 4. člena davčne uredbe je, da se, če je narava dela takšna, da se opravlja pretežno zunaj sedeža delodajalca na območju Slovenije in se delodajalec vsak dan vrača v kraj, kjer prebiva, v osnovo za davek od dohodka iz delovnega razmerja ne všteje povračilo stroškov prehrane med delom do velikosti in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu davčne uredbe.

Skladno s to določbo se namreč delavcem, ki opravljajo delo, katerega narava je takšna, da se opravlja pretežno izven sedeža delodajalca in se delavec vsak dan vrača v kraj, kjer prebiva, za davčne namene ne obravnava kot službeno potovanje. Takšna dela opravljajo gradbeni

64

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovdelavci, serviserji, vozniki motornih vozil, trgovski potniki, akviziterji, gozdarji, poljedelci in drugi.

Davčna uredba podrobneje ne določa, katera dela spadajo v takšna vrsta del, niti kaj je razumeti za pretežno opravljanje dela zunaj sedeža delodajalca. Po našem mnenju je potrebno izhajati iz opisa delovnega mesta, sistematizacije delovnih mest, pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe ali drugih internih aktov podjetja.

Povračila stroškov prenočevanja na službenih potovanjih v državi

ZDR določa, da mora delodajalec zaposlenemu zagotoviti povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju del in nalog na službenem potovanju.

Glede višine izplačil stroškov prenočevanj v državi je potrebno preveriti v KPdej. Pravila in zneski izplačil stroškov prenočevanja v podjetju so lahko urejeni skladno s pogoji v kolektivni pogodbi ali skladno s pogoji v davčni uredbi. Pri tem je potrebno paziti, ali kolektivna pogodba, po kateri se ravnamo, določa kakšne posebne pogoje pri izbiri prenočišča (na primer kategorijo hotela) ali pa se sklicuje na davčno uredbo. Razlika je zaradi tega lahko v izplačilu in njegovi davčni obravnavi. V večini KPdej je urejeno tako, da se prizna znesek po računu, ki ga odobri delodajalec, ali pa tako, da se prizna znesek do velikosti dejanskih stroškov.

Običajna praksa je, da se stroki prenočevanja na službenem potovanju v državi zaposlenim povrnejo v znesku po predloženem računu za prenočevanju v hotelu, ki ga odobri delodajalec. Glede na to, da je določilo zapisano tako, da znesek računa za stroške prenočevanja odobri delodajalec, daje delodajalcem možnost, da v svojih internih aktih opredelijo kolikšne stroške prenočevanja bodo zaposlenim priznavali (določi se kategorija hotela ali največ do določenega % od zneska hotela s petimi zvezdicami).

Če račun za prenočevanje delodajalec poravna neposredno hotelu, je primerno, da se kopija računa vseeno priloži k obračunu potnega naloga, saj nam na ta način urejena poslovna dokumentacija prihrani čas pri morebitni kontroli davčnega inšpektorja ali revizorja.

Povračila stroškov prevoza na službenih potovanjih v državi

ZDR določa, da mora delodajalec zaposlenemu zagotoviti povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju del in nalog na službenem potovanju.

Glede višine izplačil povračil stroškov prevoza na službenih potovanjih v državi je potrebno preveriti zneske določene s KPdej. Zneske lahko izplačujemo po pravilih zapisanih v kolektivni pogodbi ali po pravilih zapisanih v davčni uredbi. KPdej v glavnem določajo, da se na službenem potovanju v državi povrnejo stroški javnega prevoznega sredstva v velikosti dejanskih stroškov ali pa kilometrina, če delojemalec uporablja svoj avto. Različne kolektivne pogodbe določajo višino kilometrine na različne načine, lahko je določena v višini 30% 95-oktanskega bencina, lahko je v višini 0,37 evra za vsak prevoženi kilometer skladno z davčno uredbo.

V potnem nalogu mora biti ob izdaji določeno, kašen način prevoza se odobri. Če pride do spremembe, bi morala biti sprememba naknadno odobrena in obračun ustrezno popravljen. Pri obračunu potnega naloga je potrebno priložiti izvirne vozovnice za javni prevoz, lahko

65

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovskupaj z računom zanje, in tudi morebitne druge dokumente, če je potrebno (vinjete, parkirne listke in podobno).

Če račun za prevoz (na primer letalsko vozovnico) plača delodajalec neposredno prevozniku, je primerno, da se kopija takšnega računa priloži k potnemu nalogu, da se lažje najde povezava med potnim nalogom in računom (seveda je dovoljeno takšne povezave urediti tudi kako drugače).

Pri obračunu kilometrine lahko upoštevamo razdalje med posameznimi kraji, kot izhajajo iz seznamov razdalj objavljenih v različnih medijih (na primer na spletni strani AMZS), lahko pa po dejansko prevoženih kilometrih. V primeru, da obračunavamo kilometrino po dejansko prevoženih kilometrih je smiselno v internem aktu (pravilniku) navesti katere cestne povezave se upoštevajo (najkrajše, najhitrejše..).

Zaposleni ima pravico tudi do povračila drugih stroškov, ki so povezani s prevozom na službenem potovanju, na primer cestnin, parkirnin, nadomestila za uporabo tunelov, trajektov, mostov, prevoza s taksijem in podobno.

Po 5. členu davčne uredbe se povračila stroškov prevoza na službenem potovanju v državi ne všteje v davčno osnovo do velikosti dejanskih stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, za prevoz z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom v komercialne namene ali za najem osebnega avtomobila. Pogoj za to, da se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju v državi ne všteje v davčno osnovo je, da je službeno potovanje dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidno, da je delodajalec odobril vrsto prevoza.

V 5. členu davčne uredbe je še določeno, da se za povračila stroškov prevoza na službenem potovanju v državi štejejo povračila taks (letaliških taks, stroški peronskih kart in podobnih), povračilo stroškov goriva, če se uporablja službeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov prevoza in prenosa stvari oziroma prtljage. Iz tega lahko razumemo, da so pri prevozu na službenem potovanju, za katerega je bila odobrena uporaba lastnega prevoznega sredstva, neobdavčena tudi povračila stroškov za cestnine in parkirnine ter stroški prevoza in prenosa stvari oziroma prtljage.

Dnevnice za službena potovanja v tujini

Dnevnica je povračilo za stroške prehrane na službenem potovanju. ZDR v 130. členu določa obveznost delodajalca, da zaposlenemu zagotovi povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju del in nalog na službenem potovanju.

Glede višine izplačil dnevnic za službena potovanja v tujini je potrebno pogledati v KPdej. Podjetje ima možnost izplačevanja dnevnic za službena potovanja v tujini glede na velikosti določene v internem aktu, v kolektivni pogodbi ali pa glede na zneske določene v davčni uredbi za tujino ali po uredbi. Uredba za tujino ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino za javne uslužbence in funkcionarje v državnih organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti. Za zaposlene v gospodarstvu se načeloma ta uredba ne uporablja, temveč se za davčne namene upošteva uredba o davčni obravnavi

66

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovpovračil stroškov, ki drugače ureja število ur na službeni poti za ugotovitev dnevnice, vendar pa se tudi za to davčno uredbo uporablja priloga iz uredbe za tujino (v prilogi so navedene višine dnevnic po državah in mestih). V gospodarstvu bomo torej najprej ugotovili število ur na službeni poti ter odstotek pripadajoče dnevnice po 4. členu uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov, višino dnevnic pa prebrali v prilogi k uredbi za tujino. Tako ugotovljeno dnevnico bomo potem ustrezno znižali, če so bili na poti zagotovljeni obroki, in sicer kot določa 6. člen uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov. Le če v kolektivni pogodbi za delodajalca piše, da se dnevnice obračunajo pod pogoji in na način, kot velja po uredbi za tujino, bomo dnevnice obračunavali tudi po pogojih iz te uredbe (drugače se obračunavajo glede na ure).

Kdaj se službeno potovanje v tujino začne in kdaj se konča?

Uredba za tujino tega podrobneje ne določa, po našem mnenju pa je to čas odhoda in vrnitve na dom oziroma v drugo običajno dnevno prebivališče zaposlenega, od koder se praviloma vozi na delo (stalno ali začasno prebivališče, službeno stanovanje). V čas službenega potovanja v tujino se šteje tudi čas, ki ga zaposleni prebije na potovanju v Sloveniji.

Stroški službenega potovanja v tujino se zaposlenemu povrnejo v valuti obračuna potnega naloga za službeno potovanje ali v domači valuti.

Valuta obračuna je valuta države oziroma ene od držav, v katero oziroma v katere se službeno potuje, če gre za države, katerih valute so na dnevni tečajni listi za komitente Banke Slovenije, oziroma valuta iz priloge uredbe, to je ameriški dolar ali evro. Za preračun stroškov iz valut držav, ki niso na dnevni tečajni listi za komitente Banke Slovenije, se uporabi tečaj iz tečajnice referenčnih tečajev ECB oziroma tečajnice Banke Slovenije za valute, za katere ECB ne objavlja dnevnih referenčnih tečajev. Če zaposleni delodajalcu predloži za potrebe obračuna potnega naloga za službeno potovanje v tujino dokazilo o zamenjavi valute, kjer ni na razpolago ustreznih tečajev in je iz njega mogoče ugotoviti menjalno razmerje, se izkazani tečaj zamenjave pri obračunu upošteva.

Vsi stroški službenega potovanja v tujino se preračunajo v valuto obračuna po referenčnem tečaju, in sicer dnevnice po referenčnem tečaju na zadnji dan službenega potovanja, preostali stroški, nastali v tujini, pa po referenčnem tečaju na dan nastanka stroška oziroma na dan izdaje listine, ki ga izkazuje. Valuta obračuna za posamezno službeno potovanje v tujino je lahko samo ena, vendar se stroški, izkazani oziroma nastali v Sloveniji in kilometrina obračunajo in izplačajo v evrih.

Dnevnice za službena potovanja v tujino so za posamezne države in mesta določene v prilogi uredbe za tujino.

Kjer se kolektivne pogodbe ali akti delodajalca sklicujejo direktno na obračun dnevnic pod pogoji iz uredbe za tujino, prav tako za vse javne uslužbence in javni sektor, se dnevnice iz priloge obračunajo v višini:

67


nad 14 do 24 ur: cela dnevnica, nad 10 do 14 ur 75 % dnevnice.

Dnevnica za potovanje do 10 ur torej ni več predvidena (velja od 7.7.2012), in sicer le za javni sektor in za tisti del gospodarstva, ki se v svojih aktih opira na pogoje, kot veljajo za uredbo za tujino.

Kjer se kolektivne pogodbe ne sklicujejo na neposredno rabo uredbe za tujino, se v gospodarstvu obračunajo dnevnice po pravilih iz kolektivne pogodbe in internih aktov podjetja ter pogodb o zaposlitvi skladno z 2. odstavkom 4. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov v davčno osnovno ne vštevajo dnevnice:

nad 14 do 24 ur cela dnevnica, nad 8 do 14 ur 75% dnevnice in nad 6 do 8 ur 25 % dnevnice.

Zneski po uredbi za tujino se ustrezno zmanjšajo, če je na službenem potovanju zagotovljena brezplačna prehrana ali če jo plača delodajalec posebej. Pri zmanjševanju zneskov se upošteva pravilo o številu obrokov, katerim je namenjena posamezna dnevnica. Pri službenem potovanju v tujino se šteje, da zaposlenemu pripadajo za odsotnost

nad 14 do 24 ur trije obroki in nad 10 do 14 ur dva obroka.

Če so zaposlenemu na službenem potovanju v tujini zagotovljeni vsi obroki, ki mu pripadajo za posamezno vrsto službene odsotnosti v tujini, bi prejel za pokrivanje morebitnih drugih stroškov na službenem potovanju le 20% pripadajoče dnevnice glede na čas službene odsotnosti. Navedeno so pogoji iz uredbe za tujino, ki pa jih davčna uredba ne vsebuje.

Po uredbi za tujino se zneski pripadajoče dnevnice se popravijo tako, da se obračuna pri odsotnosti

nad 14 do 24 ur za zagotovljeni brezplačni zajtrk 10% in za brezplačno kosilo oziroma večerjo po 35% dnevnice iz prvega odstavka 7. člena uredbe za tujino,

nad 8 do 14 ur za zagotovljeni brezplačni zajtrk 15% in za brezplačno kosilo oziroma večerjo po 40% pripadajoče dnevnice iz drugega odstavka 7. člena uredbe za tujino.

Kdaj se šteje, da je zaposlenemu na službenem potovanju zagotovljen brezplačni obrok?

Menimo, da takrat, kadar delodajalec poravna stroške tega obroka posebej po računu ali pa so že vključeni v kakšni drugi storitvi (na primer v kotizaciji za udeležbo na seminarju, hotelskem računu za nočitev z zajtrkom, hotelskem računu za polpenzion ali polni penzion, v računu za udeležbo na kongresu in v drugih podobnih primerih.

Davčni vidik dnevnic za tujino

68

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovDavčna uredba (t.j. Uredba o davčni obravnavi višin povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja) za določitev višine davčno priznanih dnevnic za službena potovanja v tujino napotuje na neposredno rabo priloge k uredbi za tujino (seznam držav).

Po 4. členu davčne uredbe se v davčno osnovo ne vštevajo dnevnice za odsotnost

nad 14 do 24 ur do zneska za posamezno državo oziroma območje, določeno v prilogi 1 uredbe za tujino,

nad 8 do 14 ur do 75% zneska za posamezno državo oziroma območje, določeno v prilogi 1 uredbe za tujino,

nad 6 do 8 ur do 25% zneska za posamezno državo oziroma območje, določeno v prilogi 1 uredbe za tujino.

Če stroški prenočevanja na službenem potovanju v tujini vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice za službeno potovanje, ki traja

nad 8 do 14 ur zmanjša za 15%, nad 14 do 24 ur zmanjša za 10%.

Uredbi sta glede zmanjšanja povračila stroškov zaradi organiziranega zajtrka usklajeni, če so organizirani drugi obroki hrane (kosilo in/ali večerja) pa davčna uredba ne predvideva zmanjšanja višine zneska predvidene dnevnice.

Pravica zaposlenih, ki izhaja iz uredbe za tujino po kolektivnih pogodbah, je manjša od zneskov, ki jih kot maksimalne še ne obdavčene dovoljuje davčna uredba.

Zneski dnevnic za tujino

Višino dnevnic za posamezno državo ureja Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino. Zneski dnevnic so določeni v evrih ali ameriških dolarjih. Po zadnjih spremembah in dopolnitvah Uredbe so dnevnice za posamezne države določene v naslednjih velikostih:

69


Povračila stroškov prenočevanja na službenih potovanjih v tujini

ZDR določa obveznost delodajalca, da zaposlenemu zagotovi povračila stroškov v zvezi z delom med katera spada tudi povračilo stroškov prenočevanja na službenih potovanjih v tujini.

Glede velikosti izplačil je potrebno preveriti v KPdej. Pravila in zneski izplačil so lahko določeni v kolektivni pogodbi ali po uredbi za tujino oziroma po davčni uredbi. Podjetje lahko uporabo pravil določi v svojih internih aktih ali pa sledi pravilom direktno iz osnovnega pravnega vira (kolektivne pogodbe, davčne uredbe).

Stroški prenočevanja na službenem potovanju v tujini se zaposlenemu povrnejo v znesku plačanega hotelskega računa. Podlaga za izplačilo je račun, ki glasi na zaposlenega ali na podjetje.

Če je račun za prenočevanje plačal delodajalec direktno hotelu, je smiselno kopijo računa priložiti k potnemu nalogu ali pa na obračunu potnih stroškov zabeležiti številko računa. Takšna interna organizacija odlaganja poslovne dokumentacije nam ob morebitni kontroli olajša preverjanje ujemanja dejanskega službenega potovanja s potnim nalogom.

Po 6. členu davčne uredbe se povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju v tujino ne všteje v davčno osnovo do velikosti dejanskih stroškov prenočevanj, če je to dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Drugih pogojev (na primer glede kategorije hotela) za izvzemanje povračila stroškov prenočevanja iz obdavčitve davčna uredba ne določa.

Tako se pri obračunu stroškov prenočevanja pravzaprav ne more zgoditi, da bi se vštevali v davčno osnovo za obračun dohodnine in prispevkov za socialno varnost, če so dokumentirani s potnim nalogom, ki ga je odobril delodajalec in v skladu z dejanskim računom za nočitev.

70


Povračila stroškov prevoza na službenih potovanjih v tujini

ZDR določa obveznost delodajalca, da zaposlenemu zagotovi povračila stroškov v zvezi z delom. Med te stroške spadajo tudi stroški prevoza na službenih potovanjih v tujini.

Glede obveznosti delodajalca o višini povračil stroškov prevoza na službenih potovanjih v tujini mora delodajalec preveriti kakšne so njegove obveznosti po KPdej. Možnosti je tako kot pri vseh povračilih več, lahko se uporabljajo zneski po kolektivnih pogodbah ali zneski po uredbi za tujino ali po davčni uredbi. Najpogostejša je določba, da se upošteva uredba za tujino.

Če je zaposlenemu na službenem potovanju v tujini po odredbi predpostavljenega odobrena uporaba lastnega avtomobila, se znesek povračila določi na podlagi kilometrine. Kilometrina se povrne v višini 30% cene litra 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina za vsak prevoženi kilometer in to ne glede na število prevoženih kilometrov (velja za javni sektor in tiste kolektivne pogodbe dejavnosti, ki se sklicujejo na uredbo za tujino), sicer pa največ do 0,37 EUR za prevoženi kilometer, kot določa davčna uredba.

Če je račun za prevoz ali račun za najem vozila na službenem potovanju v tujini plačal delodajalec, je smiselno kopijo takšnega računa priložiti k obračunu potnega naloga, saj si tako olajšamo delo pri morebitni kontroli revizorja ali davčnega inšpektorja, ki želi preveriti povezavo med nastalimi stroški in potnimi nalogi.

Pri določanju notranjih pravil v podjetju je priporočljivo upoštevati pravila iz uredbe o povračilu stroškov v tujini, da se

zaposlenemu le izjemoma povrnejo stroški letalskega prevoza v višjem razredu od ekonomskega, kadar gre za nujno potovanje, ki ga ni bilo mogoče vnaprej natančno načrtovati in zato potovanje v ekonomskem razredu iz objektivnih razlogov ni možno,

če se službeno potuje z vlakom ali z ladjo povrnejo stroški železniškega oziroma ladijskega prevoza v prvem razredu po potrebi s spalnikom oziroma kabino, kadar potovanje traja več kot 12 ur.

14. člen uredbe za tujino določa še, da se na podlagi predloženega računa obračunajo tudi drugi prevozni in preostali stroški, ki nastanejo pri službenem potovanju v tujino in sicer:

stroški uporabe javnega prevoza ali taksija v kraju službenega potovanja, stroški za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage, poštni, telegrafski in telefonski stroški, ki so nujni pri opravljanju službenega

potovanja, stroški za najem osebnega avtomobila, če je to ekonomsko ugodneje, takse (letališke takse, peronske karte in podobno), parkirnine, cestnine in podobni stroški, če se uporablja lastno vozilo, izdatki za gorivo, parkirnine, cestnine in podobne stroške, če se uporablja službeno

vozilo.

71


V 5. členu davčne uredbe je določeno še, da se za povračila stroškov prevoza na službenem potovanju v tujini štejejo tudi naslednja povračila:

taks (letaliških taks, stroškov peronskih kart in podobno), stroškov goriva, če se uporablja službeno vozilo, cestnine in parkirne ter stroškov prevoza in prenosa stvari oziroma prtljage.

Iz te določbe je razumeti tudi, da so pri prevozu na službenem potovanju v tujini, za katero je bila odobrena uporaba lastnega avtomobila, neobdavčena tudi povračila za cestnine, parkirnine in druge podobne stroške prevoza in prenosa stvari in prtljage. Zaposleni ima pravico do povračil stroškov, ki se ne vštevajo v njegovo davčno osnovo za obračun dohodnine in socialnih prispevkov, če ima račun, ki ga dobi na cestninski postaji, pri nakupu vinjete v tujini, za parkiranje, uporabo tunela in podobno.

Povračila drugih stroškov na službenih potovanjih v tujini

ZDR v 130. členu določa obveznost delodajalca, da zaposlenemu zagotovi povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju različnih del in nalog na službenem potovanju. Med njimi najdemo tudi druge stroške, ki jih ima zaposleni pri službenem potovanju v tujini kot so stroški reprezentance, zdravstvenega zavarovanja na službeni poti v tujino.

Glede velikosti povračil je potrebno preveriti, kako določa višino takšnih povračil KPdej. Možnosti so različne, najpogosteje se uporablja uredba za tujino.

Uredba za tujino namreč določa še možnost povračila nekaterih drugih stroškov, ki jih lahko ima zaposleni na službenem potovanju (za zdravstveno zavarovanje, reprezentanco).

Uredba za tujino določa, da se zapolenemu na podlagi predloženega računa povrnejo stroški za plačilo zdravstvenih storitev, ki jih je imel na službenem potovanju v tujini v velikosti razlike:

med dejanskimi stroški in stroški, ki se obračunajo pristojnemu nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, če gre za nujne zdravstvene storitve v državah članicah EU in Evropskega gospodarskega prostora,,

med dejanskimi stroški in stroški, ki se obračunavajo pristojnemu nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, če gre za nujne zdravstvene storitve v državah, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene meddržavne pogodbe,

med dejanskimi stroški in priznanimi stroški, ki jih največ do velikosti (ustreznega deleža) povprečne cene takšnih zdravstvenih storitev v Sloveniji obračuna pristojni nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, kadar gre za nujne zdravstvene storitve v državah, ki niso zajete v prejšnjih dveh alinejah.

72

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPovračilo stroškov v obsegu iz prejšnjega odstavka se zaposlenim lahko zagotovi tudi s sklenitvijo posamičnega ali skupinskega zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini ali pa se zaposlenemu povrnejo stroški zavarovalne premije plačane za individualno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco za enako tveganje, ki si ga zaposleni uredi sam in zanj predloži ustrezen račun.

16. člen uredbe za tujino določa še, da se stroški službenega potovanja v tujino, ki jih je zaposlenemu poravnal gostitelj, ne povrnejo.

Davčna uredba stroškov zdravstvenih storitev oziroma zdravstvenega zavarovanja v primeru službenega potovanja v tujini ne ureja, vendar je mogoče iz njihove vsebine vseeno razbrati, da gre za stroške, ki jih je dolžan pokriti delodajalec oziroma urediti zaposlenemu ustrezno zavarovanje, da do takšnih stroškov ne bi prišlo.

Stroški reprezentance na službenem potovanju v tujini se zaposlenemu povrnejo na podlagi predloženega računa ob obračunu potnega naloga. Po našem mnenju bi bilo primerno, da se takšni stroški odobrijo že ob izdaji potnega naloga in napotitvi zaposlenega na službeno potovanje v tujino (čeprav v praksi to vedno ni izvedljivo).

Način plačila stroškov

Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku po spremembah, ki veljajo od 27.12.2011 dalje, v 23. a. členu določa, da podjetja, samostojni podjetniki in zasebniki svojim zaposlenim povračil stroškov v zvezi s službenimi potovanji ne smejo več izplačevati v gotovini, ampak jim jih morajo nakazovati na njihove transakcijske račune pri bankah in hranilnicah. Potni stroški se smejo izplačevati v gotovini le, če gre za potne stroške v tistih primerih, ki so navedeni v 2., 4. in 5. točki 107. člena Zakona o dohodnini (na primer v društvih, zbornicah in podobno, če članom ni bil plačan dohodek za opravljeno delo na podlagi vabila ali poziva).

Primeri poslovnih dogodkov

PRIMER 1: Službeno potovanje v državi z izplačanim predujmom

Zaposleni je bil napoten na službeno potovanje v državi (udeležil se je strokovnega kongresa, ki je trajal tri dni). Za povračilo stroškov na službenem potovanju je prejel akontacijo stroškov v višini 200 EUR na transakcijski račun. Direktor je zaposlenemu odobril uporabo zasebnega avtomobila. Zaposleni je bil odstoten od 6.30 ure prvega dne do 19:00 ure tretjega dne službenega potovanja. Po vrnitvi iz službenega potovanja je zaposleni predložil obračun službenega potovanja in podjetje mu je izplačalo razliko na njegov transakcijski račun pri banki.

Obračun službenega potovanja:

Obračun službenega potovanja:

73

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov3 x polna dnevnica (3 x 15,02) 45,06

Stroški nočitve brez zajtrka po predloženem računu 142,00

Vinjeta 55,00

Kilometrina (526 km x 0,37) 194.62

Skupaj stroški službenega potovanja 436,68

- prejeti predujem 200,00

Razlika za izplačilo na TRR zaposlenega 236,68

PRIMER 2: Službeno potovanje v državi – izplačilo po zaključku potovanja

Po zaključku službenega potovanja je zaposleni predložil obračun potnega naloga iz katerega je razvidno, da mu pripadajo dnevnice v višini 30,04 EUR, stroški prenočevanja v višini 72,00 EUR, stroški prevoza z vlakom v višini 19,65 EUR, stroški za taxi višini 3,16 EUR in stroški reprezentance v višini 89,50 EUR. Podjetje je zaposlenemu vse stroške povezane s službenim potovanjem nakazalo na njegov transakcijski račun pri banki.

74


PRIMER 3: Službeno potovanje v tujino – predujem v tuji valuti

Delavec je bil napoten na službeno potovanje na Hrvaško. Potovanje je trajalo tri dni. Delavec je prejel akontacijo stroškov službenega potovanja v višini 5.000,00 kun v protivrednosti v evrih po prodajnem tečaju poslovne banke z nakazilom na njegov transakcijski račun. Po zaključku službenega potovanja je delavec predložil račun za 2 nočitvi po hotelskem računu v višini 370,00 kun, račune za cestnine v višini 115,00 kun in račune za parkirnine v višini 16,00 kun. Delavcu je bila odobrena uporaba službenega vozila in pogostitev poslovnih partnerjev z večerjo ob podpisu pomembne pogodbe. Račun za večerjo je znašal 2.500,00 kun.

Prodajni tečaj poslovne banke na dan nakazila akontacije potnih stroškov zaposlenemu je znašal 7,3 HRK za 1 EUR. Po zaključenem potovanju je podjetje obračunalo stroške službenega potovanju po prodajnem tečaju poslovne banke na dan zaključka službenega potovanja po tečaju 7,2 HRK za 1 EUR.

Obračun stroškov službenega potovanja:

stroški nočitve po računu 370,00 HRK

dnevnice 576,00 HRK

cestnine 115,00 HRK

parkirnine 16,00 HRK

račun za pogostitev 2.500,00 HRK

SKUPAJ STROŠKI 3.577,00 HRK

_________________________________

VIŠEK AKONTACIJE 1.423,00 HRK

75


Uporabljeni konti:

100 – Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih sredstev

101 – Devizna sredstva v blagajni

110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih

165 – Ostale kratkoročne terjatve

255 – Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja

414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom


777 – finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih

4.7.4 Software S-T/1

Definicija

76

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovSoftware je tujka za računalniško programsko opremo, ki predstavlja razne računalniške programe, brez katerih računalnik sploh ne more delovati in druge uporabniške programe.

Računovodski vidik

Knjiženje

V poslovnih knjigah software običajno evidentiramo na kontih neopredmetenih dolgoročnih sredstev, s tem povezano pa stroške na kontih amortizacije, vzdrževanja ter prevrednotovalne poslovne odhodke (oslabitev). V zadnjem času pa se vse bolj pogosto pojavlja tudi možnost najema programske opreme, lahko v obliki klasičnega najema ali finančnega oziroma poslovnega najema.

Premoženjske pravice

Kadar nakup računalniške opreme (softwera) vključuje tudi določene osnovne programske pakete, ki zagotavljajo osnovno uporabo kupljene opreme (brez teh računalnik sploh ne more delovati), vse skupaj lahko knjižimo na kontih opredmetenih osnovnih sredstev (npr. Windows XP). Ločeno na kontih neopredmetenih dolgoročnih sredstev oziroma premoženjskih pravic pa vodimo kupljeno programsko opremo za posebne namene (npr. za računovodstvo, za grafično oblikovanje, izdelavo arhitekturnih načrtov, celovit informacijski sistem poslovanja, itd.).

Spletna stran

Spletna stran podjetja, ki izhaja iz lastnega razvoja in je za notranji ali zunanji dostop, je notranje ustvarjeno neopredmeteno sredstvo, če se lahko dokažejo a) izvedljivost strokovnega dokončanja projekta, tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo; b) namen dokončati projekt in ga uporabljati ali prodati; c) zmožnost uporabljati ali prodati projekt; č) verjetnost gospodarskih koristi projekta, med drugim obstoj trga za učinke projekta ali za sam projekt ali, če se bo projekt uporabljal v podjetju, njegova koristnost; d) razpoložljivost tehničnih, finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo projekta ter e) sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu med njegovim razvijanjem.

Odhodki

Kadar pa spletna stran služi zgolj predstavitvi in reklamiranju podjetja, oziroma njegovih proizvodov, niso izpolnjeni pogoji iz SRS 2.13, glede verjetnosti gospodarskih koristi. V takem primeru je potrebno vse stroške obravnavati kot odhodke obdobja.

Doba koristnosti

77

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovVrednost programske opreme kot neopredmetenega sredstva prenašamo med stroške v odvisnosti od tega, ali ima končno dobo koristnosti ali ne. Če ji lahko določimo končno dobo koristnosti, takšno dolgoročno sredstvo amortiziramo, sicer pa prevrednotujemo zaradi oslabitve.

Do 500 EUR

Neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 500 eurov, se lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.

Vzdrževanje

Vzdrževanje programske opreme spada med stroške storitev vzdrževanja, kar knjižimo na konto 412. Če se račun izda za daljše časovno obdobje (na primer za koledarsko leto), podjetje stroške razmejuje preko konta 190 – kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki.

Davčni vidik

Davčno priznana amortizacija

V skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb znaša najvišja letna amortizacijska stopnja za računalniško, strojno in programsko, opremo 50%.

DDV

Kot izhaja iz Priloge I a k ZDDV-1, spada dobava programske opreme in njeno posodabljanje med elektronsko opravljene storitve. Za elektronsko opravljene storitve davčnim zavezancem velja splošno pravilo iz 25. člena ZDDV-1, da so obdavčene tam, kjer ima prejemnik storitev svoj sedež. Kraj opravljanja elektronskih storitev osebi, ki ni davčni zavezanec, je kraj, kjer ima izvajalec storitev sedež svoje dejavnosti. Uporabi se splošna davčna stopnja..

Posebno pravilo

Kraj opravljanja elektronskih storitev osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče zunaj Unije, je kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno oziroma običajno prebivališče.

Ali se od nabave programske opreme v tujini plača davčni odtegljaj v skladu s ZDDPO-2?

78

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovKadar se računalniški program kupi za lastno rabo (brez pravice do nadaljnje prodaje ali razvoja programa), gre za navadno kupnino, od katere se davčni odtegljaj ne obračuna in ne gre za plačilo premoženjske pravice. Pomembno merilo za presojo, ali gre za plačilo licenčnine, je ravno to, ali lahko izdelek prenesemo na drugo osebo, prodamo, podarimo ali pa tega ne moremo storiti. Če ne moremo, potem ne gre za licenčnino. Iz prakse vemo, da računalniškega programa običajno sami niti ne moremo prenesti na drug računalnik, ker je zaščiten in potrebujemo licenčno kodo. Torej je nekdo pred nami kupil pravico do distribuiranja tega izdelka in se hoče zaščititi, da se izdelek ne more nekontrolirano prenašati na druge osebe.

Primeri poslovnih dogodkov:

PRIMER 1: Programska oprema – neopredmeteno sredstvo

Podjetje se odloči za nakup programa za vodenje kadrovskih evidenc in obračunavanje dohodkov iz delovnega razmerja zaposlenim. Prejme račun za osnovno verzijo programa v znesku 2.440,00 EUR, ostali stroški prilagajanja programa naročniku pa se zaračunajo posebej. Tako prejme še račun za 610,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Podjetje sklene z dobaviteljem programske opreme vzdrževalno pogodbo za obdobje 10 let in obračunava amortizacijo po stopnji 10% letno. Drugo leto januarja prejme račun za letno vzdrževanje programske opreme v znesku 1.640,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


1. PRAČ Prejeti račun za software 2.440,00 220

neto vrednost 2.000,00 003

odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 440,00 160

2. PRAČ Prejeti račun za prilagoditve 610,00 220

neto vrednost 500,00 003


79


3. TEM Obračun amortizacije za 1 leto 250,00 430 008

4. PRAČ Prejeti račun za vzdrževanje 1.460,00 220



5. TEM Mesečni prenos na stroške vzdrževanja 100,00 412 190

PRIMER 2: Najem programske opreme

Podjetje vzame v najem programsko opremo za vodenje računovodstva. S podjetjem najemodajalcem sklene pogodbo o najemu, ki vključuje sprotno prilagajanje zakonskim spremembam, arhiviranje ter zaščito podatkov na spletnem strežniku za vrednost 3.660,00 EUR letno. Račun za najemnino za leto 20X1 prejme januarja 20X1 in stroške razdeli na 12 mesecev.


1. PRAČ Prejeti račun za letno najemnino 3.660,00 220



2. TEM Mesečni prenos na stroške najema 250,00 413 190

80


PRIMER 3: Nakup programske opreme skupaj z računalnikom

Podjetje prejme račun za nakup prenosnega računalnika z operacijskim sistemom Windows v vrednosti 597,80 EUR z obračunanim DDV po splošni stočnji (vrednost brez DDV znaša 490,00 EUR).

Različica 1: Kot opredmeteno osnovno sredstvo (letna amortizacijska stopnja znaša 50%)


V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za računalniško opremo, obveznost do dobavitelja 597,80 220

neto vrednost računalniške opreme 490,00 040



Različica 2: Kot material (prenos v uporabo in takojšen odpis)


1. PRAČ Prejeti račun za prenosni računalnik 597,80 220

zaloga drobnega inventarja 490,00 320

odbitni DDV, obračunan po splošni davčni stopnji 107,80 160

2. PRAČ Prenos v uporabo in takojšen odpis 490,00 404 320

81

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovSvetujemo, da podjetje za evidentiranje računalniške opreme uporablja 1. različico, ker se sicer lahko dogaja, da bo nabavna vrednost računalniške opreme enkrat višja in enkrat nižja od 500 EUR in podjetje ne bo imelo enotnega načina evidentiranja. Za davčne namene se podjetju kot odhodek ob prenosu opredmetenega sredstva v uporabo v skladu s 6. odstavkom 33. člena ZDDPO-2, ne glede na obračunano amortizacijo, prizna odpis celotne nabavne vrednosti, če ta ne presega 500 EUR.

PRIMER 4: Nakup programske opreme manjših vrednosti

Podjetje prejme račun za antivirusni program v znesku 183,00 EUR z obračunanim DDV po splošni davčni stopnji.


1. PRAČ Prejeti račun za antivirusni program 183,00 220

neto vrednost programa 150,00 407ali 419

obračunan DDV po splošni stopnji 33,00 160

Opomba: V skladu s SRS 2 se neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 500 EUR, lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.

PRIMER 5: Nakup programske opreme v tujini preko interneta

Podjetje prejme račun od tujega davčnega zavezanca iz Francije za nakup programske opreme v vrednosti 3.000,00 EUR.


82


1. PRAČ Prejeti račun za programsko opremo iz tujine 3.000,00 003 221

samoobdavčitev z DDV po splošni stopnji 660,00 160 260

PRIMER 6: Prodaja programske opreme v Sloveniji

Podjetje, ki je izdelalo programsko opremo za vodenje računovodstva, izda račun slovenskemu davčnemu zavezancu za nakup programske opreme v vrednosti 1.830,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. S kupcem sklene tudi vzdrževalno pogodbo, za kar mu izda račun za letno vzdrževanje v vrednosti 488,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


1. IRAČ Izdani račun za programsko opremo 1.830,00 120

neto vrednost proizvoda 1.500,00 760


2. IRAČ Izdani račun za vzdrževanje programske opreme 488,00 120



3. TEM Mesečni prenos kratkoročno odloženih prihodkov 33,33 291 760

83


PRIMER 7: Prodaja programske opreme v tujino davčnim zavezancem

Podjetje, ki se ukvarja s programiranjem, proda programsko opremo tujemu davčnemu zavezancu v Avstrijo v vrednosti 2.600,00 EUR brez obračunanega DDV (s klavzulo, da DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1).


1. IRAČ Izdani račun za programsko opremo v tujino 2.600,00 121 761

PRIMER 8: Prodaja programske opreme v Unijo osebam, ki niso davčni zavezanci

Podjetje izda račun za prodajo programske opreme osebi, ki ni davčni zavezanec, v Nemčijo. Vrednost računa z obračunanim DDV po splošni stopnji znaša 1.098,00 EUR.


1. IRAČ Izdani račun za programsko opremo v tujino 1.098,00 121

neto vrednost programske opreme 900,00 761


84

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPRIMER 9: Prodaja programske opreme v tretje države osebam, ki niso davčni zavezanci

Podjetje izda račun za programsko opremo osebi, ki ni davčni zavezanec, v Srbijo. Vrednost računa znaša 500,00 EUR brez obračunanega DDV (s klavzulo, da DDV ni obračunan v skladu s 1.k točko 30.d člena ZDDV-1).


1. IRAČ Izdani račun za programsko opremo v tretjo državo 500,00 121 761

PRIMER 10: Spletna stran, namenjena promociji podjetja

Podjetje prejme račun za izdelavo spletne strani, ki je namenjena promociji podjetje, v znesku 6.100,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Prejme tudi račun za registracijo domene v znesku 122,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Sklene tudi vzdrževalno pogodbo za spletno stran, za kar mesečno prejme račun v znesku 610,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


1. PRAČ Prejeti račun za izdelavo spletne strani 6.100,00 220


odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 1.100,00 160

2. PRAČ Prejeti račun za domeno 122,00 220

neto vrednost domene 100,00 419

odbitni DDV, obračnan po splošni stopnji 22,00 160

85

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov3. PRAČ Prejeti račun za vzdrževanje 610,00 220

stroški vzdrževanja 500,00 412


PRIMER 11: Spletna stran, namenjena internetni prodaji

Podjetje prejme račun za izdelavo spletne strani v znesku 24.400,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. V tem primeru gre praviloma za sorazmerno velik začetni vložek, pri čemer pa bodo prihodki pritekali v daljšem časovnem obdobju, zato je treba vrednost investicije knjižiti na neopredmetena sredstva in amortizirati v času dobe koristnosti (na primer 5 let).


1. PRAČ Prejeti račun za izdelavo spletne strani 24.400,00 220

premoženjske pravice 20.000,00 003

odbitni DDV, obračnan po splošni stopnji 4.400,00 160


Opomba: Davčno priznana stopnja amortizacije neopredmetenih sredstev znaša 10% letno, zato je treba za davčne namene voditi ločene evidence o obračunu amortizacije.

Uporabljeni konti:

003 – Premoženjske pravice

008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja

86

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti

190 – Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki

404 – Odpis drobnega inventarja in embalaže

430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev

432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov

413 – Najemnine


761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu

4.7.5 Sponzorstvo S-T/9

Definicija

Sponzorstvo (sponzoriranje, reklamiranje, oglaševanje) je pogodbeni odnos med sponzorjem in sponzoriranim. V takšni pogodbi se sponzor zaveže nameniti določena sredstva (lahko finančna ali v kakšni drugačni obliki kot opravljene storitve, blago) za svoje reklamiranje oziroma promocijo v javnosti, sponzorirani pa se zaveže, da bo z nasprotno storitvijo izvedel določene aktivnosti v smeri reklamiranja sponzorja.

Sponzor s sponzorsko pogodbo prispeva sredstva za promocijo svojega imena, blagovne znamke, svojih proizvodov ali storitev oziroma svoje celostne podobe v javnosti. Sponzorirani se na osnovi takšnega odplačnega poslovnega odnosa pojavlja v različnih reklamnih sporočili v časopisih, radiu, televiziji, reklamnih panojih, internetu .

Računovodski vidik

Računovodsko se pri sponzorju obravnavajo takšne storitve kot reklamne storitve in se knjižijo v skupini 417 – stroški sejmov, reklame in reprezentance. Če je sponzorirani pravna oseba, samostojni podjetnik, društvo ali zavod, se prejeta sredstva računovodsko obravnavajo kot prihodki od storitev (pri gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih v skupini 760 – prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu).

87

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovDavčni vidik

Za sponzorja je reklamiranje poslovni odhodek, ki znižuje davčno osnovo pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, saj je reklamiranje poslovno potreben odhodek skladno z 29. členom ZDDPO-2. Ključni element z vidika obdavčitve poslov sponzorstva je določitev posamezne vrste storitve sponzorja z natančnim popisom načina in obsega izvedbe, ter navedena vrednost proti storitev, ki jih v zameno za to opravi sponzorirani (oglaševanje, promocija, marketinški projekt).

Če sponzorirani davčni zavezanec za davek na dodano vrednost na izdanem računu za reklamne storitve skladno s pogodbo o sponzoriranju zaračuna DDV po predpisani stopnji, ima sponzor na podlagi takšnega prejetega računa pravico do odbitka tega obračunanega davka kot svojega odbitnega davka (ob izpolnjevanju ostalih splošnih pogojev za odbitek v skladu z ZDDV-1). Če je sponzorirani pravna oseba (gospodarska družba, samostojni podjetnik), je za opravljeno storitev dolžan izstaviti račun. Pri osebi (pravni ali fizični), ki je sponzorirana, so prihodki po sponzorski pogodbi obdavčljivi prihodki. Pri sponzoriranih pravnih osebah se ti prihodki vključujejo v njegovo davčno osnovo pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, pri sponzoriranih fizičnih osebah se ti dohodki (prejeta sredstva po sponzorski pogodbi) štejejo kot dohodek dosežen z opravljenim delom (poslom, dejavnostjo) ter se vštevajo v osnovo za plačilo dohodnine.

Z vidika davka na dodano vrednost gre pri sponzorskih pogodbah za opravljanje ekonomske dejavnosti sponzoriranega, ki je tako pri pravnih osebah kot fizičnih osebah obdavčeno z davkom na dodano vrednost. Če sponzorirani ni identificiran za namene DDV, se storitve reklamiranja po sponzorski pogodbi štejejo v limit 50.000 EUR v obdobju 12 mesecev, po presežku katerega je vstop v sistem obračuna DDV obvezen. Do preseženega praga 50.000 EUR (mali davčni zavezanec) sponzorirani ne obračuna davka na dodano vrednost v skladu s 1. odstavkom 94. člena ZDDV-1.

Za razliko od sponzorstva je donatorstvo (donacija) neodplačen in nekomercialen dogovor pri katerem donator (dajalec donacije) za svojo donacijo (podarjeni znesek, ugodnost, storitev, blago) ne pričakuje nobenega povračila oziroma protistoritve. Namen donacije je finančna podpora splošnih družbenih koristi, kot so humanitarni, športni, znanstveni, ekološki in drugi dobrodelni nameni. Več o donacijah najdete v geslu C-E/7 Donacija.

Kaj je davčno ugodnejše, sponzorstvo ali donacija?

88

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovSponzorstvo je po vsebini reklamna storitev, ki je z vidika davka od dohodkov pravnih oseb v celotnem znesku davčno priznan strošek, saj gre za stroške, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in so posledica opravljanja dejavnosti skladno z 29. členom ZDDPO-2. Donacije so v skladu z 9. točko 30. člena ZDDPO-2 davčno nepriznani odhodki, vendar pa so donacije lahko davčna olajšava v skladu z 59. členom ZDDPO-2 in sicer pod določenimi predpisanimi pogoji in v omejenem znesku.

Glede na to, da sponzorstvo v celotnem znesku in brez omejitve (zneska in pogojev) znižuje davčno osnovo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb, je sponzorstvo davčno ugodnejše od donacij.


PRIMER 1: Sponzorska pogodba podjetja s športnim društvom zavezancem za obračun davka na dodano vrednost

Podjetje je sklenilo sponzorsko pogodbo s športnim društvom v letnem znesku 10.000,00 EUR. Športno društvo je zavezanec za obračun davka na dodano vrednost in podjetju izstavi račun v enkratnem znesku v vrednosti 12.200,00 EUR, od tega 2.200,00 EUR DDV. Po pogodbi o sponzoriranju športno društvo podjetje reklamira na dresih igralcev, na vseh svojih športnih prireditvah in v prostorih športnega društva. Podjetje plača račun športnemu društvu v valutnem roku iz transakcijskega računa pri banki.

a.) Knjiženje pri plačniku sponzorskih sredstev (uporabljeni kontni načrt za gospodarske družbe)


V dobro

1. P-RAČ

Prejem računa za reklamne storitve skladno s pogodbo o sponzoriranju - obveznost do dobavitelja 12.200,00 220

stroški reklame 10.000,00 417

terjatev za odbitni davek na dodano vrednost 2.200,00 160

2. TRR Plačilo računa športnemu društvo po pogodbi o sponzoriranju 12.200,00 220 110

89

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovb.) Knjiženje pri prejemniku sponzorskih sredstev (uporabljeni kontni načrt za društva)


V dobro

1. I-RAČ

Račun za reklamne storitve skladno s pogodbo o sponzoriranju - terjatev do kupcev, razen članov 12.200,00 120

prihodki od storitev 10.000,00 706

obveznost za obračunani davek na dodano vrednost 2.200,00 262

2. TRR Prejem plačila po pogodbi o sponzoriranju na transakcijski račun 12.200,00 110 120

90

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPRIMER 2: Sponzorska pogodba podjetja s turističnim društvom malim davčnim zavezancem

Podjetje je sklenilo sponzorsko pogodbo s turističnim društvom v letnem znesku 5.000,00 EUR. Turistično društvo ni zavezanec za obračun davka na dodano vrednost, saj svojo dejavnost financira pretežno iz sredstev občine in prostovoljnih prispevkov svojih članov ter krajanov in podjetij v kraju (donacije). Po pogodbi o sponzoriranju turistično društvo podjetje reklamira na svojih prireditvah (razstavah, srečanjih, proslavah in drugih priložnostnih prireditvah). Turistično društvo izda račun v znesku 5.000,00 EUR. Podjetje plača račun turističnemu društvu v valutnem roku iz transakcijskega računa pri banki.


V dobro

1. P-RAČ

Prejem računa za reklamne storitve skladno s pogodbo o sponzoriranju - obveznost do dobavitelja, stroški reklame

5.000,00 417 220

2. TRR Plačilo računa turističnemu društvo po pogodbi o sponzoriranju 5.000,00 220 110

PRIMER 3: Podjetje sponzorira športno društvo za ritmično gimnastiko s pisarniškim materialom

91

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPodjetje za proizvodno papirja sklene z društvom ljubiteljev vokalne glasbe pogodbo o sponzoriranju, v kateri se zavezuje, da bo društvu dalo v zameno za reklamne storitve na športnih prireditvah pisarniški papir v vrednosti 2.440,00 EUR. Podjetje ima zaloge proizvodov vodene po metodi zožene lastne cene in društvu dobavi papir v vrednosti 2.000,00 EUR. Lastna cena papirja je 2.000,00 EUR. Ko podjetje izroči papir društvu, izda račun in obračuna davek na dodano vrednost po splošni stopnji, hkrati prejme račun za vrednost opravljenih reklamnih storitev v vrednosti 2.440,00 EUR. Društvo ne obračuna davka na dodano vrednost saj se financira pretežno z donacijami in dotacijami občine in zaradi tega ni zavezanec za davek na dodano vrednost. Podjetje medsebojno pobota dobavljeni papir za opravljene reklamne storitve društva.


V dobro

1. IRAČ Izdaja računa športnemu društvu po pogodbi o sponzoriranju za dobavljeni papir, terjatev do kupca 2.440,00 120

prihodki od prodanih proizvodov 2.000,00 760

obračunani davek na dodano vrednost 440,00 260

2. PRAČPrejem računa za reklamne storitve po sponzorski pogodbi,obveznost do dobavitelja, stroški reklamnih storitev

2.440,00 417 220

3. TEM Medsebojni pobot terjatve in obveznosti do društva 2.440,00 220 120

PRIMER 4: Podjetje sponzorira judo klub z uporabo kombija

Podjetje je z lokalnim judo klubom sklenilo pogodbo o sponzoriranju, v kateri je opredelilo medsebojne pravice in obveznosti. Judo klub se je zavezal reklamirati podjetje na svojih prireditvah, na koledarjih, dresih in športnih srečanjih, podjetje v zameno da na razpolago kombi, ki ga judo klub potrebuje za prevoz tekmovalcev na športna tekmovanja ob vikendih. Pogodbena vrednost sponzorske pogodbe je 5.000,00 EUR, saj stranki dogovorita, da je cena dnevnega najema 50,00 EUR. Ob koncu vsakega meseca podjetje na podlagi evidence o dejanskem koriščenju kombija klubu izda račun za koriščenje kombija v tekočem mesecu.

92

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovDruštvo podjetju skladno z določili pogodbe izda 2 računa v dveh polletnih zneskih. Medsebojne terjatve in obveznosti podjetje in klub pobotata. Judo klub velik delež sredstev za delovanje kluba pridobi s sponzoriranjem zato je zavezanec za davek na dodano vrednost.

V tekočem mesecu je klub koristil kombi 8 dni: 8 x 50,00 EUR = 400,00 EUR


V dobro

1. IRAČ Izdaja računa judu klubu po pogodbi o sponzoriranju za uporabo kombija v tekočem mesecu - terjatev do kupca 488,00 120

prihodki od prodanih storitev 400,00 760

obračunani davek na dodano vrednost 88,00 260

2. PRAČ Prejem računa za reklamne storitve po sponzorski pogodbi - obveznost do dobavitelja 3.660,00 220

odbitni davek na dodano vrednost 660,00 160

stroški reklamnih storitev 3.000,00 417

3. TEM Medsebojni pobot terjatve in obveznosti do društva* 488,00 220 120

*Podjetje in klub pobote urejata mesečno, tako kot podjetje izdaja račune.

PRIMER 5: Podjetje sponzorira atletinjo, ki ima status športnice

Podjetje je sklenilo z atletinjo, ki ima status športnice pogodbo o sponzoriranju. Športnica se zavezuje, da bo na svojih športnih oblačilih nosila ime podjetja in da bo na vseh športnih prireditvah objavljen njen sponzor na reklamnih plakatih. Podjetje se zaveže po pogodbi športnici plačati znesek 3.000,00 EUR na njen transakcijski račun pri banki. Športnica ima za zagotavljanje sredstev za svojo športno dejavnost registrirano dejavnost kot samostojna

93

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovpodjetnica posameznica in za sponzorska sredstva po pogodbi izstavi račun. Ker ni zavezanka za davek na dodano vrednost, saj ne presega letnega prometa obdavčljivih prihodkov nad 50.000,00 EUR, izstavi račun v vrednosti 3.000,00 EUR in davka na dodano vrednost ne obračuna.


V dobro

1. TEM Obračun samostojni poklicni športnici po pogodbi o sponzoriranju, stroški reklamnih storitev 3.000,00 417 220

2. TRR Izplačilo sponzorstva samostojni poklicni športnici iz transakcijskega računa podjetja 3.000,00 220 110

Uporabljeni konti:


160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi

260 – Obveznosti za obračunani DDV

265 – Obveznosti za davčni odtegljaj

285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti


630 – Proizvodi v lastnem skladišču

700 – Vrednost prodanih poslovnih učinkov


4.7.6 Stavbna pravica S-T/6

94

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPravni vidik

Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uživati nepremičnino. Običajno se uporablja v primeru gradnje poslovnega prostora na tujem zemljišču, pri čemer je lastništvo nad zgradbo ločeno od lastništva nad zemljiščem – izjema od načela enotnosti zemljišča in objekta.

Trajanje

Stavbna pravica ne sme trajati več kot devetindevetdeset let.

Nastanek

Za nastanek stavbne pravice se zahteva poleg veljavnega pravnega posla (pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice), iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico, še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.

Vsebina pogodbe

Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora vsebovati:

ime lastnika nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako nepremičnine, natančen opis stavbne pravice, čas trajanja stavbne pravice in nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine.

Prenehanje

Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris stavbne pravice se lahko zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena.

Predčasno prenehanje

Stavbna pravica lahko predčasno preneha na podlagi pravnega posla, s katerim se lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice sporazumeta o prenehanju. Lastnik nepremičnine lahko zahteva, da stavbna pravica preneha, če imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila ali če izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega. Sodišče ob prenehanju stavbne pravice določi primerno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice.

Posledice prenehanja

95

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovS prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine. Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine.

Računovodski vidik

Pridobitev stavbne pravice podjetje praviloma evidentira med neopredmetenimi sredstvi, če so za to izpolnjeni pogoji iz slovenskega računovodskega standarda 2 – neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve.

Pogoji za pripoznanje

Stavbna pravica kot neopredmeteno sredstvo se pripozna v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja, če:

a. je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in b. je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Vrednost

Stavbna pravica, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo tudi nevračljive nakupne dajatve ter vsi neposredno pripisljivi stroški pripravljanja sredstva za nameravano uporabo (na primer davek na promet nepremičnin, stroški vpisa v zemljiško knjigo in podobno).

Amortizacija

Knjigovodska vrednost stavbne pravice se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortiziranje se začne, ko je neopredmeteno sredstvo na razpolago za uporabo (praviloma je to z vpisom v zemljiško knjigo). Za neopredmetena sredstva se praviloma uporablja enakomerno časovno amortiziranje. Ker je stavbna pravica dana za določeno obdobje, iz tega izhaja tudi doba amortiziranja. Če je torej stavbna pravica dana za 50 let, znaša stopnja amortiziranja 2 odstotka letno. Amortizacija, obračunana za vsako obračunsko obdobje, se pripozna kot strošek oziroma poslovni odhodek tega obdobja.

Stavbna pravica v bilanci stanja

ZGD-1 in SRS 20 določata, da se pravice na nepremičninah in druge podobne pravice, ki se na podlagi SRS 2 pripoznavajo in merijo kot neopredmetena sredstva, v bilanci stanja izkazujejo v postavki zemljišča in zgradbe. To pomeni, da bomo stavbno pravico na kontih in v registru izkazovali kot neopredmeteno sredstvo, zanjo uporabljali SRS 2, le v bilanci stanja jo bomo izkazovali skupaj z opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

96

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovOdprava pripoznanja

Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi ter izbriše iz knjigovodskega razvida in iz bilance stanja ob odtujitvi ali kadar se od njegove uporabe in kasnejše odtujitve ne pričakujejo nikakršne gospodarske koristi. Stavbno pravico je potrebno po poteku časa, za katerega je bila ustanovljena, izločiti iz poslovnih knjig. Enako velja tudi za zgradbo, ki je bila zgrajena na tujem zemljišču, ker po poteku stavbne pravice preide v last lastnika zemljišča.

Davčni vidik

DDV

Stavbna pravica je obdavčena v skladu s 14. členom Zakona o davku na dodano vrednost kot storitev odstopa premoženjske pravice. Obdavčena je tako ustanovitev stavbne pravice, kot tudi prenos stavbne pravice. Stopnja davka na dodano vrednost je splošna davčna stopnja.

Pojasnilo DURS

Dilemo, ali gre pri stavbni pravici za dobavo blaga ali storitev, odpravlja tudi pojasnilo DURS, št. 42301-1/2007-4, z dne 21.1.2008, ki pravi, da se od 1. januarja 2007, ko se je začel uporabljati ZDDV-1, prenos stvarnih pravic obravnava kot opravljanje storitev in ne več kot dobava blaga.

Kaj pa če je lastnik zemljišča fizična oseba, ki podjetju podeli stavbno pravico?

Če stavbno pravico podeli lastnik nepremičnine, ki ni zavezanec za DDV, je promet obdavčen z Zakonom o davku na promet nepremičnin po stopnji 2%.

Davčna osnova

Davčna osnova je v skladu s 36. členom Zakona o davku na dodano vrednost vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj od kupca za dobavo blaga oziroma storitev.

Vstopni DDV

Glede pravice do odbitka DDV velja splošno pravilo iz 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost, ki določa, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

97

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovAmortizacija

Če podjetje izkazuje pridobljeno stavbno pravico med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi, se mu v skladu s 33. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb amortizacija prizna kot odhodek v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja in najvišjo amortizacijsko stopnjo 10%, ki velja za druga vlaganja.

Pri določitvi amortizacijske stopnje mora podjetje upoštevati določila slovenskih računovodskih standardov, po katerih je stopnja amortiziranja odvisna od dobe koristnosti neopredmetenega sredstva, kar pa je v primeru stavbne pravice praviloma enako dobi, za katero je stavbna pravica ustanovljena. Torej strošek amortizacije ne bo davčno priznan po stopnji 10%, če iz pogodbe izhaja, da je bila stavbna pravica ustanovljena za na primer 20 let in je torej pričakovana doba koristnosti 20 let.

Povezane osebe

Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve. Prihodki se upoštevajo najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, odhodki pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.

Dohodnina

V primeru, da je lastnik zemljišča, na katerem se ustanovi stavbna pravica fizična oseba, je dohodek iz naslova stavbne pravice obdavčen po Zakonu o dohodnini, ki pa ne vsebuje posebne obravnave dohodka, ki ga zavezanci dosegajo iz transakcij pri ustanovitvi, prenosu oziroma prenehanju stavbne pravice. Iz pojasnila DURS, št. 42301-1/2007, z dne 25.1.2008 izhaja, da bi bilo možno dohodke iz tovrstnih transakcij, glede na njihovo vsebino, obravnavati po dveh poglavjih zakona o dohodnini in sicer kot dobiček iz kapitala ali kot drugi dohodek.

Pojasnilo DURS

Lastnik zemljišča ustanovi stavbno pravico na ime druge osebe. Ločiti je potrebno dve situaciji:

a) stavbna pravica se ustanovi na nepozidanem zemljišču:

1. (i) Imetnik stavbne pravice lastniku zemljišča plačuje solarij (v enkratnem znesku ali obročno). Solarij se obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2 in sicer ne glede na to kdo solarij plačuje (prvi ali naslednji imetnik stavbne pravice, če je bila stavbna pravica prenesena na drugega).

2. (ii) Imetnik stavbne pravice zgradi objekt na zemljišču. Solarij, ki ga plačuje lastniku zemljišča, se obdavči kot navedeno pod točko (i) zgoraj. Ko stavbna pravica

98


preneha in imetnik zgradbo odsvoji lastniku zemljišča, je imetnik stavbne pravice zavezanec za dohodnino od dobička iz kapitala (opomba avtorice: če je fizična oseba). Davčna osnova se ugotovi kot razlika med vrednostjo zgradbe ob pridobitvi in vrednostjo zgradbe ob odsvojitvi (brez zemljišča).

b) stavbna pravica se ustanovi na pozidanem zemljišču:

Imetnik stavbne pravice lastniku zemljišča plačuje solarij (v enkratnem znesku ali obročno). Izhajamo iz predpostavke, da se solarij nanaša tako na zemljišče, kot tudi na zgradbo, kar pomeni, da naj bi se solarij razdelil na dva dela (del, ki se plačuje za zemljišče in del, ki se plačuje za zgradbo).

Del solarija, ki se plačuje za zemljišče, se obdavči kot drug dohodek po 105. členu ZDoh-2. Če dogovorjeni solarij za zemljišče ni znan, predlagamo, da se izhaja iz predpostavke, da je bila prenesena stavbna pravica za pozidano zemljišče za dobo 99 let (maksimalna doba po Stvarno-pravnem zakoniku), in solarij predstavlja na letnem nivoju 1/99 tržne vrednosti zemljišča na dan ustanovitve stavbne pravice (oziroma tržna vrednost zemljišča ob ustanovitvi stavbne pravice/99/12, če se solarij plačuje mesečno). Na tak način izračunana ocenjena vrednost solarija predstavlja tudi tržno vrednost solarija za zemljišče, ki se uporabi kadar dogovorjeni solarij ne presega navedene vrednosti.

Del solarija, ki se plačuje za zgradbo, se obdavči kot dobiček iz kapitala. Ko se stavbna pravica ustanovi, se šteje, da je lastnik nepremičnine odsvojil zgradbo imetniku stavbne pravice (brez zemljišča) in je kot tak zavezanec za dohodnino od dobička iz kapitala. Davčna osnova se ugotovi kot razlika med vrednostjo zgradbe ob pridobitvi in vrednostjo zgradbe ob ustanovitvi stavbne pravice (brez zemljišča). Vrednost zgradbe ob pridobitvi se ugotavlja na enak način kot v drugih primerih pridobitve zgradbe. Vrednost zgradbe ob ustanovitvi stavbne pravice je enaka tržni ceni zgradbe ob odsvojitvi.

Povzetek pojasnila

Iz pojasnila DURS torej izhaja sledeče:

1. plačilo nadomestila za stavbno pravico na zemljišču fizične osebe je obdavčeno kot drugi dohodek v skladu s 105. členom Zakona o dohodnini. Podjetje ob nakazilu fizični osebi plača davčni odtegljaj po stopnji 25%, fizični osebi pa se dohodek vključi v letno dohodnino in obdavči po dohodninski lestvici;

2. če se stavbna pravica ustanovi na pozidanem zemljišču fizične osebe, je plačilo nadomestila obdavčeno delno kot drugi dohodek (del, ki se nanaša na zemljišče) in delno kot dobiček iz kapitala (del, ki se nanaša na zgradbo);

3. ob prenehanju stavbne pravice, ko se zgradba odsvoji lastniku zemljišča, to ni več predmet obdavčitve z dohodnino za lastnika zemljišča – fizično osebo.

PRIMER 1: Mesečno zaračunavanje stavbne pravice

99

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPodjetje, lastnik zemljišča, s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice dovoli gradnjo bencinske črpalke na svojem zemljišču. Pogodba je sklenjena za obdobje 20 let in vpisana v zemljiško knjigo. Nadomestilo za stavbno pravico se plačuje mesečno na podlagi izdanih računov v znesku 2.440,00 eur z obračunanim DDV po splošni davčni stopnji.


V dobro

1. IRAČ Izdani račun za stavbno pravico, kratkoročne terjatve do kupcev 2.440,00 120

prihodki od prodaje storitev 2.000,00 760

obveznost za plačilo DDV 440,00 260

2. TRR Plačilo računa na TRR. 2.440,00 110 120

Knjiženje pri prejemniku računa:


V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za stavbno pravico, kratkoročne obveznosti do dobavitelja 2.440,00 220

stroški najemnin 2.000,00 413

terjatve za odbitni DDV 440,00 160

2. TRR Plačilo računa dobavitelju iz TRR. 2.440,00 220 110

Opomba: Menimo, da je plačilo nadomestila za stavbno pravico še najbližje stroškom v zvezi z najemninami, zato smo uporabili konto 413 – najemnine.

100


PRIMER 2: Enkratno plačilo stavbne pravice

Podjetje sklene pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice s fizično osebo – lastnikom zemljišča, za obdobje 30 let. Nadomestilo se plača v enkratnem znesku v vrednosti 150.000,00 eur. Davek na promet nepremičnin in stroške vpisa v zemljiško knjigo po pogodbi plača podjetje. Davek na promet nepremičnin znaša 2% od vrednosti pogodbe, kar je 3.000,00 eur. Račun odvetnika za pravno svetovanje in pripravo pogodbe znaša 1.830,00 eur z obračunanim DDV po splošni davčni stopnji.


V dobro

1. POG Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice, premoženjske pravice 150.000,00 003

kratkoročna obveznost do lastnika zemljišča 112.500,00 285

obveznost za davčni odtegljaj 37.500,00 265

2. PRAČ Prejeti račun za pravno svetovanje in pripravo pogodbe, obveznost do odvetnika 1.830,00 220

premoženjske pravice 1.500,00 003

terjatev za odbitni DDV 330,00 160

3. TEM Odločba za plačilo davka na promet nepremičnin. 3.000,00 003 266

PRIMER 3: Obročno plačilo stavbne pravice

101

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPodjetje sklene pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice s fizično osebo – lastnikom zemljišča, za obdobje 30 let. Celotna vrednost nadomestila znaša 150.000,00 eur. Nadomestilo se plačuje v letnih obrokih in sicer do konca januarja za tekoče leto. Davek na promet nepremičnin v skladu s pogodbo plača podjetje. Davek na promet nepremičnin znaša 2% od vrednosti pogodbe, kar je 3.000,00 eur.


V dobro

1. POG Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - premoženjske pravice 150.000,00 003

druge dolgoročne poslovne obveznosti (do lastnika zemljišča) 150.000,00 989

2. TEM Prenos na kratkoročne obveznosti 5.000,00 989

kratkoročna obveznost do lastnika zemljišča 3.750,00 285

obveznost za davčni odtegljaj 1.250,00 265

3. TEM Odločba za plačilo davka na promet nepremičnin 3.000,00 003 266

PRIMER 4: Stavbna pravica od občine za ureditev parkirišča

Podjetje sklene z občino pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice na zemljišču, na katerem si lahko uredi parkirišče, za obdobje 20 let. Občina mesečno izdaja račune za stavno pravico v znesku 244,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Podjetje prejme od izvajalca del račun za ureditev parkirišča (površinska obdelava in asfaltiranje – gradbene storitve) v znesku 30.000,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji, ker gre za obrnjeno davčno obveznost v skladu s 76.a členom ZDDV-1. Za obračun amortizacije se upošteva doba koristnosti 20 let in tako znaša letna amortizacijska stopnja 5%.

Št. Dok. Besedilo Znesek V V

102


breme dobro

1. PRAČ Prejeti račun od občine za stavbno pravico, obveznost do dobavitelja 244,00 220

stroški najemnin 200,00 413

terjatev za odbitni DDV 44,00 160

2. PRAČPrejeti račun za ureditev parkirišča - zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti in obveznost do dobavitelja

30.000,00 021 220

samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 6.600,00 160 260


Opomba: Za davčne namene je najvišja amortizacijska stopnja za zgradbe 3%, zato mora podjetje v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb izločiti del odhodkov iz naslova amortizacije v znesku 600,00 EUR in bo kot odhodek priznana v naslednjih davčnih obdobjih ali pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva.

PRIMER 5: Gradnja nepremičnine na zemljišču v lasti fizične osebe

Lastnik podjetja sklene s svojim podjetjem pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice na zemljišču, na katerem bo podjetje zgradilo poslovne prostore, za obdobje 30 let. Nadomestilo za stavbno pravico znaša 85.000,00 EUR, stroški vpisa v zemljiško knjigo pa 5.000,00 EUR brez obračunanega DDV. Podjetje začne amortizirati premoženjsko pravico iz naslova stavbne pravice takoj po vpisu v zemljiško knjigo. Gradnja poslovnega prostora nato traja 2 leti in ob usposobitvi za uporabo je do konca trajanja stavbne pravice še 28 let, zato podjetje oceni dobo koristnosti zgradbe na 28 let in obračunava letno amortizacijsko stopnjo v višini 100/28=3,57%. Skupna vrednost prejetih računov za gradnjo zgradbe znaša 252.000,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji, ker gre za obrnjeno davčno obveznost v skladu s 76.a členom ZDDV-1.

103



V dobro

1. POG Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice 85.000,00 003 989

2. PRAČ Prejeti račun za stroške vpisa v zemljiško knjigo 5.000,00 003 220

3. TEM Mesečni obračun amortizacije stavbne pravice 250,00 430 008

4. PRAČ Prejeti računi za gradnjo zgradbe, nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi 252.000,00 027 220


5. TEM Prenos zgradbe med sredstva, razpoložljiva za uporabo – vrednotenje po modelu nabavne vrednosti. 252.000,00 021 027

6. TEM Mesečni obračun amortizacije zgradbe 750,00 431 035

7. TEM Odprava pripoznanja stavbne pravice po poteku obdobja trajanja 90.000,00 008 003

8. TEM Odprava pripoznanja zgradbe po poteku obdobja trajanja stavbne pravice. 252.000,00 035 021

PRIMER 6: Nadomestilo za povečanje tržne vrednosti nepremičnine

V pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice je določeno, da po koncu trajanja lastnik plača imetniku stavbne pravice nadomestilo v višini polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine. V skladu s cenilnim zapisnikom znaša tržna vrednost povečanja nepremičnine

104

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov100.000,00 eur, polovica torej 50.000,00 eur. Podjetje plača tudi 2% davek na promet nepremičnin.


V dobro

1. IRAČ Izdani račun za nadomestilo, terjatev do lastnika nepremičnine 50.000,00 120

davek na promet nepremičnin 1.000,00 266

prevrednotovalni poslovni prihodki 49.000,00 769

2. TRR Priliv na bančni račun iz naslova nadomestila ob prenehanju stavbne pravice. 50.000,00 110 120

Opomba: Promet je oproščen plačila DDV v skladu s 7. točko 44. člena zakona o davku na dodano vrednost, ki določa, da je plačila DDV oproščena dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, predenj so objekti prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve.

Primer 7: Prodaja zemljišča s stavbno pravico

Podjetje A ima stavbno pravico na zemljišču podjetja B in je na tej podlagi na zemljišču zgradilo poslovni prostor. Naknadno je na podlagi pogodbe o prodaji in računa kupilo še zemljišče za vrednost 40.000,00 EUR + 22% DDV. Podjetje ima v celoti pravico do odbitka DDV. Zemljišče bo vrednotilo po modelu nabavne vrednosti. Pri prodajalcu zemljišča (naložbena nepremičnina) znaša nabavna vrednost zemljišča ob prodaji 50.000,00 EUR.

Na podlagi pojasnila DURS, št. 4230-623183/2013-2 z dne 11.12.2013 je prodaja zemljišča, na katerem je objekt, ki je na podlagi podeljene stavbne pravice v lasti kupca, obdavčena kot prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča, zato je treba upoštevati določbe 8. točke 44. člena ZDDV-1 in torej obračunati DDV po splošni stopnji.

105

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovKnjiženje pri podjetju A – kupcu zemljišča


1. PRAČ Prejeti račun za zemljišče, na katerem je stavbna pravica 48.800,00 220

odbitni DDV 8.800,00 160

zemljišče 40.000,00 020

Knjiženje pri podjetju B – prodajalcu zemljišča


1. IRAČ Izdani račun za prodajo zemljišča – naložbene nepremičnine 48.800,00 120

nabavna vrednost zemljišča 50.000,00 010

prevrednotovalni poslovni odhodki 10.000,00 720

- obračunani DDV 8.800,00

260

Uporabljeni konti:


008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja

021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti

106

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja

265 – Obveznosti za davčni odtegljaj

266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij


413 – Najemnine

430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev

431 – Amortizacija zgradb

769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki

989 – Druge kratkoročne poslovne obveznosti

4.7.7 Stečaj S-T/12

Uvod

Definicija

Podjetnik po Zakonu o gospodarskih družbah je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik je odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Vpis v register

Samostojni podjetnik posameznik se je pred začetkom opravljanja dejavnosti dolžan vpisati v Poslovni register Slovenije. V skladu s 52. členom Zakona o finančni upravi se samostojni podjetnik posameznik vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.

Omejitve pri vpisu

Od 01.01.2016 naprej v skladu s 10.a členom ZGD-1 podjetnik ne bo mogla postati oseba, ki:

1. ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in je vpisana v kazensko evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje;2. ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev

107

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovobračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;3. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;4. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;5. ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Pravne podlage za računovodenje

Za samostojne podjetnike posameznike se glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil, uporabljajo zakon, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski računovodski standard 30, slovenski računovodski standardi in pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Računovodski vidik

Zakon o gospodarskih družbah

ZGD-1

Temeljna izhodišča za vodenje poslovnih knjig pri samostojnem podjetniku določa Zakon o gospodarskih družbah. Za podjetnike v osnovi veljajo enaka splošna pravila računovodenja kot za družbe in sicer:

- družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo; - poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne določa drugače. Vse družbe morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Kontni okvir določi razrede kontov od 0 do 9 in skupine kontov od 00 do 99; - najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem; - če se nad družbo ali podjetnikom začne postopek likvidacije ali stečaja, je treba zadnji dan pred začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.


Izjemoma lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v

108

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovskladu s posebnim standardom, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:

- da povprečno število delavcev ne presega tri, - da so letni prihodki nižji od 50.000 EUR, - da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se v skladu z merili iz prejšnjega odstavka določi na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila.

Podjetniku ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, če po zakonu o dohodnini ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Enako velja za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.

Normiranec

Tretja možnost glede vodenja poslovnih knjig je po normiranih odhodkih. Podjetniku ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, če po zakonu o dohodnini ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Enako velja za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.

Obvestilo DURS

Zavezanci morajo v skladu s Pravilnikom poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo ali normirani odhodki) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.


Slovenski računovodski standardi Samostojni podjetniki posamezniki prav tako kot gospodarske družbe za računovodenje uporabljajo slovenske računovodske standarde (v nadaljevanju SRS). SRS so razdeljeni na standarde, ki urejajo gospodarske kategorije (Standardi I), standarde zunanjega računovodskega poročanja (standardi II) in standarde posebnosti za organizacije v posameznih dejavnostih (Standardi III). Standardi I obravnavajo metodiko vsebinskega izkazovanja posameznih gospodarskih kategorij (opredmetenih osnovnih sredstev, zalog, terjatev, prihodkov, odhodkov, itd), standardi II obravnavajo metodiko oblikovnega predstavljanja gospodarskih kategorij pri zunanjem poročanju (oblike bilance stanja, izkaza poslovnega izida in podobno za zunanje poslovno poročanje). Standardi III pa obravnavajo posebnosti računovodenja v organizacijah posameznih vrst in tako imamo poseben SRS tudi za samostojne podjetnike. SRS 30Slovenski računovodski standard 30 – računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih, je povezan z Uvodom v Slovenske računovodske standarde in okvirom SRS

109

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovter s Slovenskimi računovodskimi standardi od 1 do 17 ter 20 do 23. Samostojni podjetniki posamezniki navedene standarde uporabljajo neposredno pri pripoznavanju, odpravi pripoznanja, merjenju in vrednotenju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju prihodkov, odhodkov, poslovnega izida, denarnih tokov ter gibanja kapitala. Poleg določb navedenih standardov pa podjetniki dodatno upoštevajo še določila SRS 30.Pravila za pripoznavanje, začetno računovodsko merjenje, prevrednotovanje in odpravljanje pripoznanj so za samostojne podjetnike enaka kot za ostale organizacije. SRS 30 opredeljuje le tiste posebnosti, ki so značilne za samostojne podjetnike.

Računovodske usmeritve

Podjetnik sprejema računovodske usmeritve s sklepi. Sklepi se hranijo 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Že sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi.

Osnovna sredstva

Osnovno sredstvo se v skladu s SRS 1 – opredmetena osnovna sredstva, lahko pridobi z nakupom, lastno izdelavo, zamenjavo, finančnim najemom, brezplačnim prevzemom in podobno, lahko pa tudi s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, kot to določa SRS 30.Podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje. Od drugih oseb brezplačno pridobljena osnovna sredstva pa se po dnevu priglasitve ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega premoženja iz gospodinjstva.Vrednost opredmetena osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila in ne sme presegati poštene vrednosti sredstva. Ugotavljanje nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, pridobljenih na druge načine, je določeno v SRS 1 in SRS 2.Modeli vrednotenjaZa merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva mora organizacija za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model revaloriziranja. Izbrano usmeritev uporablja za celotno skupino opredmetenih osnovnih sredstev. Model revaloriziranja organizacija lahko izbere le za prevrednotenje zemljišč in zgradb.Po modelu nabavne vrednosti je treba opredmeteno osnovno sredstvo razvidovati po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Upoštevanje oslabitev sredstev je obvezno.Pri modelu revaloriziranja je treba zemljišča in zgradbe razvidovati po revaloriziranem znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan revaloriziranja, zmanjšana za vsak kasnejši amortizacijski popravek vrednosti in kasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Revaloriziranje mora biti dovolj redno, da se knjigovodska vrednost ne razlikuje pomembno od tiste, ki bi se ugotovila z uporabo poštene vrednosti na dan bilance stanja. (Več o tem pri geslu Nepremičnine)Poslovne obveznostiKratkoročne poslovne obveznosti so tudi kratkoročne obveznosti do zaposlenih (razen do podjetnika), obveznost za doplačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po davčnem obračunu in obveznosti za prispevke za socialno varnost podjetnika.

Stroški dela

110

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovČe podjetnik zaposluje delavce, za knjigovodske namene uporablja splošni SRS 13 – Stroški dela in stroški povračil. Podjetniki pa niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne pogodbe, ki opredeljujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne veljajo. Kot stroški podjetnika v zvezi z opravljanjem njegovega dela se v poslovnih knjigah pripoznajo le tisti, ki so opredeljeni v predpisih (na primer v Zakonu o dohodnini).

Podjetnikov kapital

Podjetnikov kapital je lastni vir financiranja podjetnika. Sestavljen je iz prenosov stvarnega premoženja, presežkov iz prevrednotenja in čistega poslovnega izida. Dnevno se lahko tudi spreminja ob vsakem pritoku denarnih sredstev iz gospodinjstva in ob vsakem odtoku denarnih sredstev v gospodinjstvo.

Negativni kapital

Podjetnikov kapital je negativen, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih v poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja. To pomeni, da upniki financirajo tudi njegovo gospodinjstvo.

Poslovni izidPoslovni izid podjetnika kot razlika med prihodki in odhodki je podjetnikov dohodek ali negativni čisti poslovni izid in se od poslovnega izida družb razlikuje za neobračunane stroške dela podjetnika. Poslovni izid vključuje torej tudi plačilo za opravljeno delo podjetnika v okviru opravljanja dejavnosti.Denarna sredstvaPodjetnik lahko prosto razpolaga z denarnimi sredstvi. Podatke o pretokih med svojim podjetjem in gospodinjstvom razkriva v okviru predpisane skupine podjetnikovega kapitala. Če za knjiženje pretokov v gospodinjstvo in iz njega ni ustreznih knjigovodskih listin, jih mora sestaviti sam. Knjigovodske listinePodjetnik sestavlja knjigovodske listine tudi za knjiženje stroškov (električne energije, ogrevanja, beljenja in podobnega), posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo, če svojih sredstev ne izkazuje v poslovnih knjigah, jih pa hkrati uporablja za poslovne in zasebne namene. Notranja temeljnica stroškov je pisni obračun stroškov, ki se nanašajo na uporabo zadevnega sredstva (ustrezni del stroškov), in s prikazom načina obračunavanja posamezne vrste stroškov. (Vir: Slovenski računovodski standardi 2016, Uradni list št. 95/2015, dostopno na PISRS) Letno poročilo

Rok za sestavo

Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta

Predložitev

Podjetniki, razen podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo v treh mesecih po koncu koledarskega leta

111

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovposlati AJPES podatke iz letnih poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za državno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene.

Sestavine letnega poročila

Letno poročilo podjetnikov, katerih podjetje ustreza merilom za majhne družbe, je v skladu s 60. členom Zakona o gospodarskih družbah sestavljeno vsaj iz:

- bilance stanja, in - izkaza poslovnega izida. Letno poročilo samostojnih podjetnikov, katerih podjetje ustreza merilom za mikro družbe, je prav tako sestavljeno iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, vendar pa je členitev izkazov poenostavljena. Členitev najdete v prilogi II k SRS 30.

Bilanca stanja

Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

Izkaz poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

Členitev izkazov

Členitev bilance stanja podjetnika je odvisna od njegove velikosti v skladu s SRS 20 – Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje. Pri podjetniku se v okviru obveznosti do virov sredstev drugače izkazuje kapital (glej SRS 30). Podjetnik sestavlja izkaz poslovnega izida, kot je določen v SRS 21 – Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje, pri čemer se ne uporabljata postavki davek iz dobička in odloženi davki. Poslovni izid kot razlika med prihodki in odhodki je podjetnikov dohodek ali negativni čisti poslovni izid, če je odhodkov več kot prihodkov.Izkaz denarnih tokovSrednje veliki oziroma veliki podjetnik sestavi tudi izkaz denarnih tokov v skladu s SRS 22 – Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje.Izkaz gibanja kapitalaSrednje veliki oziroma veliki podjetnik sestavi tudi izkaz gibanja kapitala v skladu s SRS 23 – Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje.

Revizija

Revizija letnih poročil samostojnih podjetnikov ni predpisana.

Poslovne knjige O poslovnih knjigah po novem nimamo več samostojnega računovodskega standarda, pač pa določila najdemo med pravili skrbnega računovodenja (PSR, vir SIR). Uporaba pravil

112

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovskrbnega računovodenja ni obvezna, je pa priporočljiva. Vrste poslovnih knjigPSR 2 - Poslovne knjige (računovodski razvidi) poslovne knjige deli na glavno knjigo in pomožne knjige. Pomožne poslovne knjige so analitične evidence (razčlenjevalni razvidi) in druge pomožne knjige. Samostojni podjetnik s sklepom opredeli, katere poslovne knjige bo vodil. Zagotoviti mora vpogled v poslovne knjige tako, da so razvidni časovno zaporedje vpisov poslovnih dogodkov v poslovne knjige (dnevnik knjiženja) in spremembe sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov, razvrščene po ustreznih kontih.Razčlenjevalni razvidi vsebujejo razčlenitvene (analitične) konte, ki pojasnjujejo temeljne konte glavne knjige, na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala, proizvodov, kupcev, dobaviteljev in tako naprej. Druge pomožne knjige, na primer register opredmetenih osnovnih sredstev, blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in druge po potrebah, pa dopolnjujejo temeljne konte glavne knjige.vprasanje

Katere poslovne knjige mora samostojni podjetnik obvezno voditi?

Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih pa samo, če se verodostojni podatki, ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomožnih knjig, ne zagotavljajo drugače. Register opredmetenih osnovnih sredstev pa je obvezen.

Knjigovodske listine

Knjigovodske listine po novem obravnavajo pravila skrbnega računovodenja – PSR 1 (vir SIR). Njihova uporaba ni obvezna, je pa priporočljiva. Knjigovodske listine so praviloma v posebni določeni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke. Uporabljajo se za zapisovanje poslovnih dogodkov ter prenašanje knjigovodskih podatkov. Lahko so tudi v obliki elektronskih zapisov.Knjigovodske listine (v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno.Vrste listinKnjigovodske listine so lahko izvirne ali izpeljane. Izvirne knjigovodske listine se sestavljajo na kraju in v času nastanka poslovnih dogodkov, izpeljane pa v knjigovodstvu na podlagi izvirnih knjigovodskih listin ali v zvezi s preknjižbami v poslovnih knjigah, na primer zbirniki ali razdelilniki.Vsebina listinIzvirne knjigovodske listine o poslovnih dogodkih sestavljajo na kraju in v času njihovega nastanka osebe, ki sodelujejo pri njih. Organizacija v svojem splošnem aktu opredeli vsebino vsake vrste knjigovodskih listin. Te naj vsebujejo najmanj:- identifikacijsko oznako ter zaporedno številko listine,- podatke o izdajatelju in o odgovornih osebah,- podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodskih listin,- datum ali obdobje nastanka poslovnega dogodka,- podatke o poslovnem dogodku,- v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka,- opredelitev oseb, pooblaščenih za zagotavljanje resničnosti in verodostojnosti knjigovodskih listin,- sestavine, ki so glede na vrsto listine predpisane z veljavnimi predpisi.(vir: Pravila skrbnega računovodenja (2016), Slovenski inštitut za revizijo, dostopno na

113

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovspletni strani SIR).

Knjigovodske listine se sestavljajo za knjiženje:

- prihodkov (tudi prihodkov iz usredstvenja lastnih proizvodov in storitev), - stroškov posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo (stroškov kurjave, elektrike, vode, telefona, sprotnega in investicijskega vzdrževanja ter podobnih), - pretokov v gospodinjstvo in iz njega, če ni ustreznih listin, ter - stroškov nabave kmetijskih pridelkov, če prodajalec ni dolžan izdati ustrezne listine. Enostavno knjigovodstvo

Podjetniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, če zadoščajo merilom iz zakona o gospodarskih družbah, ki smo jih na začetku že predstavili. Pri tem upoštevajo SRS 30, razen rešitev, ki se nanašajo na poslovne knjige v enostavnem knjigovodstvu.


- drugačne poslovne knjige, - podjetnik lahko ugotavlja stroške materiala po metodi posrednega ugotavljanja porabe s popisom, - stroški amortizacije se lahko izkažejo kar v izkazu poslovnega izida, - poslovni izid se ugotovi le računsko po predpisani shemi izkaza poslovnega izida, - terjatve do podjetnika oziroma podjetnikov kapital se ugotovijo le računsko kot razlika med stanjem popisanih sredstev in obveznosti.


- knjiga prihodkov in odhodkov, - evidenca terjatev do kupcev, - evidenca obveznosti do dobaviteljev, - knjiga ostalih terjatev, - knjiga ostalih obveznosti in - register opredmetenih osnovnih sredstev.

Evidenca pretokov

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo v skladu s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, voditi evidenco knjigovodskih listin pretokov (denarnih in nedenarnih transakcij) iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja in iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje.

Vsebina evidence


114

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovIzjema

Če fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, zagotavljajo podatke iz evidence knjigovodskih listin transakcij v poslovnih knjigah na drugačen način, jim navedene evidence ni treba voditi. To pomeni, da lahko samostojni podjetniki v svojem dvostavnem knjigovodstvu zagotovijo podatke na kontu pretokov denarnih sredstev med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom (konto 919) in kontu prenosov vrednosti stvarnega premoženja (konto 918).

Posebna evidenca

V skladu s pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo samostojni podjetniki, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, voditi tudi evidenco nabave in porabe pijač in živil.

Evidenca pijač

Evidenca nabave in porabe pijač mora biti dnevno vodena in mora zagotavljati naslednje podatke:

- nazive po vrstah pijač glede na ceno in mersko enoto, - zaporedno številko knjiženja, - datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi, - količino vsakokratne nabave, - nabavno in prodajno ceno z označbo datumov spremembe cen, - datum in količino vsakodnevne porabe v merskih enotah. 5. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnostVrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, poleg zakona o gospodarskih družbah in slovenskih računovodskih standardov določa tudi Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/06, 52/07, 21/13 in 101/15).

Obvestilo FURS

Zavezanci morajo v skladu s tem pravilnikom o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.

Posebna evidencaV skladu s pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo samostojni podjetniki, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, voditi tudi evidenco nabave in porabe pijač in živil.

115

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovEvidenca pijačEvidenca nabave in porabe pijač mora biti dnevno vodena in mora zagotavljati naslednje podatke: – nazive po vrstah pijač glede na ceno in mersko enoto, – zaporedno številko knjiženja, – datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi, – količino vsakokratne nabave, – nabavno in prodajno ceno z označbo datumov spremembe cen, – datum in količino vsakodnevne porabe v merskih enotah. Šteje se, da je pijača porabljena takrat, ko zavezanec enoto izprazni. Iz evidence mora biti razvidno začetno stanje na dan 1. januarja, vsakodnevno stanje in končno stanje na dan 31. decembra.Evidenca živilEvidenca nabave in porabe živil se vodi po nabavni vrednosti in mora vsebovati naslednje podatke: – zaporedno številko, – datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi, – nabavno vrednost iz knjigovodske listine. Poraba živil se ugotavlja sproti na podlagi dnevno izdanega dokumenta o izdaji oziroma porabi posameznega živila. Iz evidence mora biti razvidno začetno stanje na dan 1. januarja, vsakodnevno stanje in končno stanje na dan 31. decembra. Nahajališče evidencEvidenci nabave in porabe pijač in živil morata biti vedno v gostinskem obratu. Zavezanec za vodenje evidenc mora zagotoviti, da so evidence dostopne, tudi ko sam ni navzoč v gostinskem obratu. Stroški porabeStroški porabe živil in pijač se ugotavljajo mesečno na način, določen s slovenskimi računovodskimi standardi.Evidenca pretokovFizične osebe, ki opravljajo dejavnost, razen tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo voditi evidenco knjigovodskih listin pretokov (denarnih in nedenarnih transakcij) iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja in iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje. Vsebina evidenceEvidenca mora vsebovati zaporedno številko knjigovodske listine v evidenci, številko knjigovodske listine, datum in vrednost transakcije med podjetjem in gospodinjstvom lastnika podjetja. Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Evidenca knjigovodskih listin se zaključuje s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe. IzjemaČe fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, zagotavljajo podatke iz evidence knjigovodskih listin transakcij v poslovnih knjigah na drugačen način, jim navedene evidence ni treba voditi. To pomeni, da lahko samostojni podjetniki v svojem dvostavnem knjigovodstvu zagotovijo podatke na kontu pretokov denarnih sredstev med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom (konto 920) in kontu prenosov vrednosti stvarnega premoženja (konto 910).Gotovinsko poslovanjePravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu, ki je določal način dvigovanja gotovine in vplačevanja gotovine na transakcijski račun zasebnika, za zasebnike ne velja več. To pomeni, da zasebniki niso več dolžni vplačevati prejete gotovine na

116

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovtransakcijske račune, kakor tudi ne obračunati vplačil in izplačil najmanj enkrat mesečno z izvajalcem plačilnega prometa. Negotovinsko poslovanjeGlede obveznega nakazovanja plačil na transakcijske račune pa velja, da mora fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve nakazati na račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo presega 420,00 EUR. To pa ne pomeni, da ji fizična oseba – kupec, ne sme plačati v gotovini višjega zneska.

Normirani odhodki

Pogoji za normiranca

48. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2), določa, da lahko zavezanec pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000 EUR ali če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, če ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.

Priglasitev

Davčni zavezanec opravi priglasitev v skladu s 308. členom Zakona o davčnem postopku najpozneje do 31. marca leta, za katero se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.

Novi zavezanec

Prav tako lahko priglasi upoštevanje normiranih odhodkov tudi zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti, v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta. Priglasitev za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov zavezanec opravi hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa.

Ne šteje se, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, če je v 18. mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov:

1. ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti;2. ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;

117

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov3. prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ali4. začel opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.

V primerih iz prejšnjega odstavka se v prihodke štejejo tudi:

1. prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti,2. prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,3. prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in4. prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca, doseženi v obdobju iz tretjega in šestega odstavka tega člena. Za prihodke oseb iz prejšnjega stavka se upoštevajo prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju.

Prenehanje normiranca

Zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogoja glede višine prihodkov iz dejavnosti, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Zavezanec pa lahko preneha uporabljati normirane odhodke ne glede na višino prihodkov, če o tem obvesti davčni organ v roku in na način, ki ga določa zakon, ki ureja davčni postopek.

Vodenje evidenc

V skladu s 3. členom Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, lahko vodijo zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, le evidenco izdanih knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev in druge evidence po predpisu, ki ureja njihovo organizacijo oziroma področje, na katerem delujejo.

Zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki je davčni zavezanec za davek na dodano vrednost, mora poleg evidenc iz prejšnjega odstavka voditi tudi evidence, potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost

Splošna pravila


Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu, ki je določal način dvigovanja gotovine in vplačevanja gotovine na transakcijski račun zasebnika, za zasebnike ne velja več. To pomeni, da zasebniki niso več dolžni vplačevati prejete gotovine na transakcijske račune, kakor tudi ne obračunati vplačil in izplačil najmanj enkrat mesečno z izvajalcem plačilnega prometa.


Glede obveznega nakazovanja plačil na transakcijske račune pa velja, da mora fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve nakazati na račun

118

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovpravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo presega 420,00 EUR. To pa ne pomeni, da ji fizična oseba – kupec, ne sme plačati v gotovini višjega zneska.

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma od 15. dne po objavi v Uradnem listu, datum objave v Uradnem listu je 17.3.2013, omejuje gotovinsko plačevanje na 5.000,00 EUR, omenjeno pa velja tako za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga, kot tudi za dejavnost prodaje storitev.

6. Kontni okvir in kontni načrtKontni načrt za glavno knjigo zasnuje podjetnik sam na podlagi kontnega okvira, ki ga pripravi Slovenski inštitut za revizijo (vir SIR). Podjetnik ga ustrezno razčleni, pri čemer lahko upošteva tudi priporočen kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, ki ga je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo decembra 2015 in se uporablja od 01.01.2016.vprasanjeKakšne so bistvene razlike med kontnim okvirom in načrtom za gospodarske družbe in za samostojne podjetnike?Od 01.01.2016 velja enotni kontni okvir in kontni načrt za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, pri čemer pa se nekateri konti uporabljajo samo za gospodarske družbe, drugi pa samo za samostojne podjetnike. Bistvene razlike so naslednje:1. samostojni podjetnik uporablja določene specifične konte, kot na primer za stroške prispevkov za socialno varnost podjetnika, obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost podjetnika, povračila stroškov podjetnika in podobno,2. podjetnik ima za knjiženje odhodkov na voljo samo eno različico izkaza poslovnega izida, ki je enaka različici I pri gospodarskih družbah in tako se konti poslovnih odhodkov in nabavne vrednosti prodanih materiala in blaga nekoliko razlikujejo,3. konti, ki se nanašajo na podjetnikov kapital, se razlikujejo od kontov kapitala v gospodarskih družbah;4. podjetnik lahko prosto prenaša sredstva iz podjetja v gospodinjstvo in obratno, čemur so namenjeni posebni konti v razredu 9,5. podjetnik v razredu 8 samo ugotovi in prenese poslovni izid, ni pa kontov za razporeditev dobička na različne sestavine kapitala, kot pri družbah,6. namesto davka od dohodkov pravnih oseb podjetnik ugotavlja davek od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki ga ne izkazuje v razredu 8,

7. podjetnik pri dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložbah nima kontov za naložbe v delnice in deleže družb v skupini, pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb,8. tudi pri dolgoročnih in kratkoročnih posojilih podjetnik nima kontov za prejeta in dana posojila družbam v skupini, pridruženim družbam in skupaj obvladovanim družbam,9. v skupini kontov 09 podjetnik ne izkazuje terjatev za odloženi davek. Davčni vidik

Dohodek iz dejavnosti

Osnovna pravila za obdavčitev samostojnih podjetnikov določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v poglavju o dohodku iz dejavnosti. Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti.

119

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovDohodek iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov

Davčna osnova

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti, ki se ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov, je seštevek dejanskih prihodkov, zmanjšanih za normirane odhodke v višini 80%. V tem primeru torej davčni zavezanec ne more uveljavljati nobenih dodatnih stroškov, tudi ne prispevkov za socialno zavarovanje zavezanca, plač zaposlenih in podobno.

Davčna stopnja

Od dohodka iz dejavnosti, ki se ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji 20 % in se šteje kot dokončen davek (torej se ne všteva v letno davčno osnovo).

Izračun dohodnine

Izračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se opravi z davčnim obračunom na letni ravni, ki ga opravi zavezanec sam

Davčne olajšave


- vlaganja v raziskave in razvoj,- za zaposlovanje,- za zavezanca invalida,- za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,- za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga plačuje kot delodajalec,- za donacije in - za investiranje.

Novost v letu 2015

Zakon o spremembah zakona o dohodnini - novela ZDOH-2NV Uradnem listu Republike Slovenije, št. 50 z dne 4. 7. 2014 je bil objavljen Zakon o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2N), ki začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2015. Spremembe na podlagi novele ZDoh-2N se nanašajo na 3. točko III. poglavja Zakona o dohodnini – ZDoh-2, ki določa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. S spremembo 48. člena se dviguje prihodkovni limit, ki je določen kot pogoj za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Tako se za ta sistem lahko priglasi zavezanec, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, in po spremenjeni določbi tudi zavezanec v primeru, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presega 100.000 eurov in

120

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovje bila pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev. Nadalje se s spremembo 59. člena ZDoh-2 dviguje višina normiranih odhodkov pri ugotavljanju davčne osnove iz 70 % na 80 % davčno priznanih prihodkov.

Vir: Spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije, 11.07.2014

Vprašanja in odgovori v zvezi z opredelitvijo pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov – novela ZDoh-2NV zvezi s spremenjenim tretjim odstavkom 48. člena ZDoh-2 davčne zavezance zanima:

- ali je določbo, po kateri mora biti pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, možno razumeti tako, da se kot to osebo lahko šteje samozaposleno osebo (samostojni podjetnik posameznik – s.p., zasebnik in druga fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost), ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev (15. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2), ali pa mora biti pri fizični osebi, ki opravlja dejavnost, zaposlena še ena oseba, ki je zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Če mora imeti zavezanec za izpolnjevanje tega pogoja zaposleno še eno osebo, se dodatno postavi vprašanje, ali mora biti zavezanec tudi sam obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni delovni čas, ali pa lahko opravlja dejavnost iz naslova katere ni zavarovan za polni delovni čas.


- ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje tudi oseba, ki je zaposlena pri zavezancu in nastopi materinski in starševski dopust (porodniški dopust), ter je pri zavezancu obvezno zavarovana za polni delovni čas v skladu z ZPIZ-2.


- ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje zavezanec oziroma zaposlena oseba, ki je (samo)zaposlena za 4 ure, za 4 ure pa prejema pokojnino.


- ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje zavezanec

121

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovoziroma zaposlena oseba, ki je upravičena do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost ali do sorazmernega dela delnega plačila za izgubljeni dohodek zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (dodatna zavarovalna podlaga 072 ali 074).


V zvezi s spremembo prihodkovnega limita se postavlja vprašanje glede prenehanja izpolnjevanja pogojev iz tretjega in šestega odstavka 48. člena ZDoh-2. V štirinajstem odstavku 48. člena ZDoh-2 je določeno, da mora davčni zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogojev iz tretjega ali šestega odstavka tega člena, izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in pričeti voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Zavezanec je na podlagi priglasitve pričel z ugotavljanjem davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov prvič za davčno leto 2013. Za davčno leto 2013 je presegel prihodkovni limit 50.000 evrov. V primeru, da bo zavezanec tudi za davčno leto 2014 presegel prihodkovni limit 50.000 evrov, vendar v vsakem posameznem letu manj kot 100.000 evrov, se postavlja vprašanje, ali bi ta zavezanec moral v skladu s štirinajstim odstavkom 48. člena ZDoh-2 izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in za davčno leto 2015 ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Prihodkovni limit se preverja za vsako posamezno leto posebej po pogojih, ki se uporabljajo za davčno leto, za katero se ugotavlja izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2014 se torej preverja po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2014 (pogoji veljavni pred spremembo novele ZDoh-2N), izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2015 pa se bo preverjalo po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2015 (pogoji veljavni po sprejetju novele ZDoh-2N). Na podlagi navedenega tak zavezanec v letu 2015 lahko ostane v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pod pogojem, da je pri zavezancu v koledarskem letu 2014 vsaj ena oseba obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.Vir: Pojasnilo FURS, št. 4212-6631/2014-2 z 12. 8. 2014

Dohodek iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov

Davčna osnova

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če zakon ne določa drugače. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če Zakon o dohodnini ne določa drugače.

Stroški podjetnika

Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca in jih zavezanec plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot odhodek. Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca, se priznajo pod pogoji in do višin, kot veljajo za delojemalce, in sicer:

122

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov- stroški v zvezi s službenimi potovanji,- stroški prehrane med delom,- stroški prevoza na delo in z dela,- stroški dela na terenu.

Nepriznani odhodki



2. dohodnina po tem zakonu,

3. davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost,

4. samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku.

Prenosi sredstev


Stvarno premoženje



Primerljive tržne cene

Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima osebama. V tem primeru pa se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo primerljive tržne cene. Metode za določanje primerljive tržne cene so opredeljene v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.

vprasanje

123

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovAli lahko samostojni podjetnik kot fizična oseba svojemu podjetju zaračunava najemnino za uporabo lastnih prostorov za opravljanje dejavnosti?

Samostojni podjetnik ne more sklepati najemne ali kupoprodajne pogodbe sam s seboj kot fizično osebo. To izhaja tudi iz pojasnila DURS, št. 4212-36/2008, z dne 01.08.2008, kjer je pojasnjeno, da je v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja in ker lastnikovo podjetje nima pravne osebnosti, ne more z nosilcem dejavnosti sklepati dvostranskih pravnih poslov (npr. najemne pogodbe, kupoprodajne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi itd.).


Kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, se pri ugotavljanju davčne osnove šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti, razen prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prinesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti. V skladu s 146. členom ZDoh-2 pa se ob prenehanju opravljanja dejavnosti poleg že omenjenega za prihodek ne šteje prihodek, dosežen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, pridobljene v podjetje pred 1. januarjem 2005. Več o tem v posebnem poglavju o prenehanju dejavnosti.

Preoblikovanje podjetnika

V določenih primerih preoblikovanja samostojni podjetnik lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:

1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka in so izpolnjeni določeni pogoji;

2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni določeni pogoji.

Davčne olajšave


- olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (v višini 100% zneska vlaganj v raziskave in razvoj),- olajšavo za zaposlovanje (za osebe, mlajše od 26 let in starejše od 55 let),- olajšavo za zaposlovanje invalidov,- olajšavo za zavezanca invalida,- olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,

124

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov- olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (od vključno leta 2013 tudi za zavezanca),- olajšavo za donacije in- olajšavo za investiranje (40% investiranega zneska v določeno opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva).


V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2J) lahko zavezanec od 01.01.2012 uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40% investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja


1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in

2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.


Olajšava za raziskave in razvoj

Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 100% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem letu, vendar največ v višini davčne osnove. Priznana so vlaganja v:

1. notranje raziskovalno - razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno – razvojne dejavnosti zavezanca;2. nakup raziskovalno – razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije). Olajšavi za raziskave in razvoj ter za investiranje se izključujeta, torej samostojni podjetnik ne more uveljavljati obeh olajšav za nabavo iste opreme.

Olajšava za zavezanca invalida

Zavezanec, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in ne zaposluje delavcev, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100% telesno okvaro ali zavezanec – gluha oseba pa v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec opravljanja dejavnosti.

Ostale olajšave

Poleg navedenih olajšav lahko samostojni podjetnik uveljavlja še druge olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini v členih od 61 do 66:

125

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov- olajšavo za zaposlovanje,- olajšavo za zaposlovanje invalidov,- olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,- olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in- olajšavo za donacije.

Prav tako lahko zavezanec v davčnem obračunu uveljavlja tudi splošno olajšavo zase in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane.

Davčna stopnja in akontacija davka

V letnem davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, se davek iz dejavnosti izračuna na podlagi dohodninske lestvice, kot jo določa Zakon o dohodnini.

Rok za oddajo

Davčni obračun samostojni podjetnik posameznik sestavi za koledarsko leto in predloži davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če rok za oddajo poteče na dela prost dan, se prestavi na prvi naslednji delovni dan.

Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva

Samostojni podjetniki pogosto vlagajo v opredmetena osnovna sredstva, katerih lastniki so, vendar pa le-teh ne izkazujejo v poslovnih knjigah. Pri tem se pojavlja vprašanje, ali se lahko takšna vlaganja izkazujejo v poslovnih knjigah kot vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti in ali so odhodki, povezani s takšnimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi davčno priznani ali ne?

V nadaljevanju predstavljamo strokovno razlago Slovenskega inštituta za revizijo in pojasnilo DURS, ki sta si bistveno različna. Prvo pravi, da si samostojni podjetnik posameznik, ki za doseganje prihodkov uporablja opredmetena osnovna sredstva, ki so v lastni njega kot fizične osebe, lahko pripozna stroške, ki se nanašajo na uporabo sredstva za podjetniško dejavnost, na podlagi pisnega obračuna stroškov. Obračun stroškov mora imeti naravo verodostojne knjigovodske listine in je tako podlaga za pripoznanje sorazmernih stroškov v poslovnih knjigah (na primer ustrezni del stroškov kurjave, elektrike, vode, telefona, sprotnega in investicijskega vzdrževanja in podobno). Podlaga za takšno ravnanje je v Slovenskem računovodskem standardu 14, ki določa, da se stroški materiala in storitev pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.

Kljub temu, da se strinjamo z omenjeno strokovno razlago, pa podajamo tudi pojasnilo DURS, ki pa govori nasprotno, da takšni stroški niso davčno priznani. Upamo, da si bo bralec tako lažje ustvaril svoje mnenje.

Pojasnilo DURS

Iz pojasnila DURS, št. 4212-4452/2011, z dne 12.01.2012 izhaja, da če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti kot fizična oseba in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne izkazuje v poslovnih knjigah, se stroški vlaganj v poslovni prostor štejejo za

126

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovdavčno nepriznane odhodke

DURS svoje stališče pojasnjuje tako, da podjetnik v skladu z Zakonom o gospodarski družbah – ZGD-1 ločeno vodi knjige in ugotavlja poslovni rezultat (podjetnikov dohodek) za svoje podjetje. Iz navedenega predpisa izhaja, da je vodenje poslovnih knjig obvezno, razen pod točno določenimi pogoji, ter da se poslovne knjige vodijo za podjetje (poslovno sfero). Poslovne knjige se lahko vodijo le na podlagi ustreznega evidentiranja poslovnih dogodkov (knjigovodskih listin). Računovodstvo malih samostojnih podjetnikov ureja Slovenski računovodski standard 39 (2006), ki povzema pravila računovodskega obravnavanja poslovnih dogodkov, ki se pri podjetniku pojavljajo pogosteje. Pri računovodskem obravnavanju ostalih poslovnih dogodkov se uporabljajo pravila iz splošnih SRS (2006), pri tem pa je potrebno upoštevati tudi 5. točko Uvoda k SRS (2006); tj. temeljne računovodske predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja.

Določila SRS

Na podlagi 6. točke Uvoda k SRS (2006) samostojni podjetniki sredstva pripoznajo v računovodskih razvidih, če je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi njih povečale gospodarske koristi in če imajo ceno ali vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Pri tem je opredmeteno osnovno sredstvo v skladu s SRS 1 (2006) sredstvo, ki ga ima samostojni podjetnik v lasti ali finančnem najemu ali ga na drug način obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pričakovanjih uporabljal v te namene v več kot enem obračunskem obdobju. Tudi osnovno sredstvo, ki ga ima samostojni podjetnik v lasti kot fizična oseba in ga uporablja pri opravljanju dejavnosti, tako izpolnjuje pogoje za pripoznanje po določbah računovodskih standardov, če je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi njega povečale gospodarske koristi in če ima ceno ali vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti

Poslovni prostor

Izhajajoč iz navedene opredelitve so na primer izpolnjeni vsi pogoji, da se poslovni prostor v lasti fizične osebe, ki opravlja dejavnost in ga uporablja za dejavnost, pripoznana kot osnovno sredstvo in zato vlaganj v ta sredstva ni ustrezno obravnavati kot vlaganja v osnovna sredstva v tuji lasti. Podjetje fizične osebe, ki opravlja dejavnost, in fizična oseba nimata ločene pravne osebnosti. Ker ne gre za ločeni pravni subjektiviteti, se pravno formalno sredstva, ki jih ima v lasti fizična oseba, ne glede na to, ali jih uporablja v privatni ali poslovni sferi, obravnavajo kot last fizične osebe. Ko fizična oseba iz svojega podjetja financira vlaganje v lastna opredmetena sredstva, ki niso zavedena v poslovnih knjigah podjetja, torej ne gre za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti

Prenos v podjetje

Če gre na primer za poslovni prostor, ki ustreza definiciji opredmetenega osnovnega sredstva iz SRS (2006) 1.1. in sta izpolnjena pogoja za pripoznanje le tega po SRS (2006) 1.7., je po določbah SRS (2006) treba evidentirati spremembo uporabe poslovnega prostora oziroma prenos iz privatne v poslovno sfero, pri tem pa način evidentiranja poslovnega dogodka ni obvezen. Če ima samostojni podjetnik sicer vzpostavljen sistem poslovnih knjig in knjigovodskih listin v skladu s SRS (2006), se za prenose sredstev med gospodinjstvom in podjetjem lahko vzpostavi enak način evidentiranja prenosov iz privatne v poslovno sfero kot

127

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovvelja za evidentiranje vseh drugih poslovnih dogodkov. Smiselno je, da samostojni podjetnik, ki sicer vodi register opredmetenih osnovnih sredstev, v vzpostavljenih pomožnih evidencah evidentira tudi opredmetena osnovna sredstva, prenešena iz gospodinjstva v podjetje.

ZDoh-2

Obveznost ločevanja med poslovno in privatno sfero fizične osebe izhaja tudi iz 50. člena ZDoh-2, ki opredeljuje prenose sredstev med podjetjem in gospodinjstvom in njihovo davčno obravnavo.

Če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne prenese iz svojega gospodinjstva (tj. iz privatne sfere) v podjetje (tj. v poslovno sfero), stroški vlaganj v poslovni prostor ne predstavljajo vlaganj v podjetje podjetnika, temveč predstavljajo financiranje njegovega gospodinjstva. Stroški, ki se nanašajo na financiranje podjetnikovega gospodinjstva pa so stroški, ki imajo značaj privatnosti (zasebnosti), zato se davčno ne priznajo kot odhodki. Za davčno nepriznane odhodke štejejo tudi vsi ostali stroški, ki se nanašajo na poslovni prostor (tj. stroški električne energije, ogrevanja, telefona, beljenja), saj gre za stroške, ki nastajajo pri uporabi sredstva, ki je v privatni (zasebni) sferi podjetnika. Veljavna davčna ureditev torej razlikuje dohodke, ki jih dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti v svojem organiziranem podjetju, od ostalih dohodkov fizične osebe, ki jih ta dosega v okviru svojega gospodinjstva. Tako se z vidika davčnega priznavanja odhodkov stroški vlaganj v sredstva, ki so v privatni sferi, ne morejo obravnavati kot da gre za stroške vlaganj v sredstva, ki so v poslovni sferi.

vprasanje

Ali mora samostojni podjetnik v poslovnih knjigah evidentirati tudi poslovni prostor, če ta predstavlja le eno sobo (na primer pisarno) v hiši ali stanovanju? Po kakšni vrednosti naj evidentira takšen prostor? Ali je potem amortizacija tega prostora davčno priznan odhodek?

Kot izhaja iz omenjenega pojasnila DURS, je treba vsako osnovno sredstvo evidentirati v poslovnih knjigah, če želi samostojni podjetnik uveljavljati kakršne koli stroške oziroma vlaganja, ki se nanašajo na osnovno sredstvo. Če gre na primer za en prostor v okviru hiše ali stanovanja, se evidentira sorazmerni del glede na celotno nepremičnino. Ker se prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom štejejo za transakcije med povezanimi osebami, se uporabi primerljiva tržna cena. Amortizacija takšnega poslovnega prostora predstalja davčno priznane odhodke, vendar če je bilo stvarno premoženje pridobljeno med opravljanjem dejavnosti, se za stroške amortizacije hkrati pripoznajo tudi prihodki iz naslova brezplačno pridobljenega sredstva in je davčni učinek enak nič.

primer_knizenja

Del stanovanja kot poslovni prostor

Samostojni podjetnik, ki opravlja računovodske storitve, uporablja za opravljanje dejavnosti dve sobi v privatni hiši in ločene sanitarije. Hišo je pridobil pred začetkom opravljanja dejavnosti in znaša njena tržna vrednost na dan 01.01.20X2 150.000,00 EUR. Del poslovnih prostorov glede na velikost v m2 predstavlja 20% celotne hiše, kar znaša 30.000,00 EUR. Do konca leta 20X1 poslovni prostor ni bil evidentiran v poslovnih knjigah, samostojni podjetnik

128

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovpa je uveljavljal sorazmerni del obratovalnih stroškov za ogrevanje, elektriko, vodo in komunalne storitve. Glede na omenjeno pojasnilo DURS je podjetnik na dan 01.01.20X2 evidentiral sorazmerni del nepremičnine v poslovne knjige. Amortizacijo bo obračunaval po stopnji 3% letno. Obratovalne stroške evidentira med poslovne odhodke v višini 20% od vrednosti računov za celotno hišo, za kar si sestavi interno knjigovodsko listino. Strošek elektrike za januar 20X2 tako znaša 20,00 EUR, strošek ogrevanja 50,00 EUR, strošek vode in odvoza odpadkov pa 6,00 EUR. V mesecu maju 20X2 je zamenjal okna in prebelil poslovne prostore. Za zamenjavo oken je prejel račun v vrednosti 1.500,00 EUR brez obračunanega DDV, za beljenje pa račun v znesku 330,00 EUR brez obračunanega DDV (obrnjena davčna obveznost v skladu s 76.a členom ZDDV-1).



30.000,00 021 918


75,00 431 035

3. TEM Obratovalni stroški za mesec januar

76 919

elektrika 20 402Ogrevanje 50 402Komunalne storitve

6 419

4. PRAČ Prejeti račun za zamenjavo oken – deli nepremičnin

1.500,00 021 220

Samoobdavčitev s skladu s 76.a členom ZDDV-1

330 160 260

5. PRAČ Prejeti račun za beljenje poslovnega prostora – stroški vzdrževanja

300 412 220

Samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1

66 160 260

Akontacije davka

129

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPredhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti se v skladu z 298. členom Zakona o davčnem postopku za davčno leto plača v znesku, ki je enak znesku akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine od tega dohodka.

Način plačevanja

Predhodna akontacija se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Če znesek predhodne akontacije presega 400 EUROV, se plača v mesečnih obrokih, sicer pa v trimesečnih. Obroki dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti.

Prispevki za socialno varnost samozaposlenih zavarovancev (mednje štejemo samostojne podjetnike, ki opravljajo dejavnost) se obračunajo in plačajo do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih v letu 2013

(od oddaje davčnega obračuna za leto 2012 do oddaje davčnega obračuna za leto 2013)

Oprostitev plačila PIZ

Zavarovanci – samozaposlene osebe, so v skladu s 15. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 50 % zneska prispevka, obračunanega od zavarovalne osnove. V naslednjih 12 mesecih so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 % zneska prispevka, obračunanega od zavarovalne osnove. Navedeno v skladu s pojasnilom DURS, št. 4251-340/2013-3 01-610-00, z dne 13. 2. 2013, velja samo za samozaposlene osebe, ki so se prvič vpisale v kateri koli register samostojnih dejavnosti po 01.07.2013.

Osebe, ki so bile ob uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) na šolanju in so opravljale samostojno dejavnost, se morajo od prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem je začel veljati ta zakon, obvezno zavarovati, če še naprej opravljajo samostojno dejavnost. Rok za uskladitev statusa se je za osebe , ki so bile dne 31.12.2012 na šolanju in so na ta dan opravljale samostojno dejavnost, podaljšal do 31.12.2015.

Samostojni podjetnik po temeljnici knjiži mesečne prispevke za socialno zavarovanje in plačilo le teh.

130

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovSamostojni podjetnik je v letu 2016…



1.047,29 484 267


1.047,29 267 110

Zavarovalna osnova od 1.1.2014 naprej

V skladu z 2. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevkov dobiček zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. Tako ugotovljen dobiček za ugotovitev zavarovalne osnove se zniža za 25%. V prehodnem obdobju 2014 in 2015 se ugotovljen dobiček za ugotovitev zavarovalne osnove v letu 2014 zniža za 30 % in v letu 2015 za 28 %.

Minimalna osnova

Če dobiček zavarovanca ne preseže 60% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na prejšnji odstavek 60% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček ne preseže 90% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova 90% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Prehodno obdobje

V letu 2014 do 2017 bo prehodno obdobje glede določitve najnižje zavarovalne osnove in sicer bo najnižja osnova za plačilo prispevkov (razen za prispevke za zdravstveno zavarovanje) v letu 2014 minimalna plača, v letu 2015 54% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Vstop v zavarovanjeZa zavarovance, ki so vstopili v zavarovanje po 01.01.2014, je zavarovalna osnova 60% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, razen če so bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi (torej kot samozaposlene osebe). V prehodnem obdobju od leta 2014 do leta 2017 je zavarovalna osnova naslednja:

131

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov- v letu 2014 minimalna plača, ki je veljala za leto 2013 (torej 783,66 EUR);- v letu 2015 54% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,

preračunane na mesec in nato se v letih 2016 in 2017 ta odstotek povečuje za dve odstotni točki letno (torej v letu 2016 znaša 56%, v letu 2017 pa 58%).

Zdravstveni prispevkiV skladu z 51. členom ZZVZZ se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačujejo od bruto osnove za pokojninsko zavarovanje, ki pa ne sme biti nižja od 60% zadnje znane povprečne letne plače v Republiki Sloveniji. Navedeno velja od 01.02.2014. Torej ne glede na to, če bo samostojni podjetnik v skladu z ZPIZ-2 plačeval prispevke od minimalne plače, bo zdravstvene prispevke moral plačevati minimalno od 60% povprečne plače (razen za mesec januar 2014).Maksimalna osnovaNajvišja zavarovalna osnova znaša 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.Dopolnilna dejavnostOsebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, mesečno plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Skladno s 1. odstavkom 143. člena ZPIZ-2 se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plača v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod. Navedeni zneski so določeni s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 95/2014), ki določa, da mesečni znesek pavšalnega prispevka od 01.01.2015 dalje znaša 31,85 eurov. Osnova za plačevanje zdravstvenega prispevka pa v skladu s 55.a členom ZZVZZ od 01.02.2014 znaša 25% povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta, stopnja pa 6,36%. Tako bo v letu 2016 znašal pavšal za zdravstveno zavarovanje 24,50 eurov mesečno, za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa v višini 0,53 % od osnove, ki je enaka povprečni bruto plači v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta in za obračunsko obdobje od januarja 2016 dalje mesečni prispevek znaša 8,17 EUR.Prijava na M12Samostojni podjetniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost oziroma opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so od 01.02.2014 dolžni vložiti prijavo v zdravstveno zavarovanje na obrazcu M12. V zdravstveno zavarovanje se vključijo s podlago 050, razlog za zavarovanje je šifra 10. Če so registrirali dejavnost pred 1.2.2014 se na M-12 obrazec vpiše datum pričetka 1.02.2014, če so registrirali dejavnost po 1.2.2014 pa se na M-12 obrazec vpiše dejanski datum registracije dejavnosti .

Prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika

Prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika je mogoče na različne načine:

- prenehanje dejavnosti zaradi upokojitve,- prenehanje dejavnosti zaradi smrti samostojnega podjetnika,- prenehanje dejavnosti zaradi trajne nezmožnosti za delo,- prenehanje dejavnosti s prenosom na drugo fizično osebo,- preoblikovanje dejavnosti v družbo,- prenehanje dejavnosti z osebnim stečajem,- prenehanje dejavnosti s prisilno poravnavo,- drugo.

132

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovOd vrste prenehanja so odvisni tudi postopki prenehanja in davčna obravnava prenehanja.

Postopek prenehanja dejavnosti

Priglasitev prenehanja dejavnosti pri pristojnem uradu

ZGD

V skladu s 75. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) mora podjetnik prenehanje opravljanja dejavnosti prijaviti na AJPES (oziroma preko VEM točk, ki se nahajajo tudi na upravnih enotah, na območnih obrtnih zbornicah, območnih gospodarskih zbornicah, davčnih uradih ali preko internetnega portala e-VEM, če ima digitalno potrdilo, s katerim se lahko identificira) najmanj tri dni pred prenehanjem. Poleg tega mora podjetnik vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletnih straneh Ajpes objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost in ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Poleg objave na spletnih straneh Ajpes lahko podjetnik tudi na druge načine obvesti o prenehanju dejavnosti (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih).

Izbris po uradni dolžnosti

AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije:

1. na podlagi obvestila registrskega organa, da se je podjetnik statusno preoblikoval v kapitalsko družbo,

2. na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če ji dedič podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predloži izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje,

3. na podlagi obvestila pristojnega sodišča o začetku postopka stečaja nad podjetnikom, v skladu z zakonom, ki ureja stečaj,

4. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom prepovedal podjetniku opravljati dejavnost, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, podjetnik pa ne opravlja nobene druge dejavnosti,

5. drugo.

Odjava iz obveznega zavarovanja

Podjetnik se z dnem prenehanja dejavnosti odjavi iz obveznega zavarovanja na Zavodu za zdravstveno zavarovanje z obrazcem M1/M2. Prispevke za zadnji mesec, ko je bil še zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti, plača v roku 15 dni po koncu meseca, v katerem je prenehal z opravljanjem dejavnosti.

Končni obračun DDV

V skladu z 8. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) se za dobavo blaga,

133

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovopravljeno za plačilo, šteje tudi zadržanje blaga s strani davčnega zavezanca ali njegovih pravnih naslednikov, ko preneha opravljati obdavčljivo ekonomsko dejavnost, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi blaga. Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne glede na to, ali gre za odplačni ali neodplačni prenos ali kot vložek v podjetje, se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena. V tem primeru se za potrebe DDV prevzemnik šteje za pravnega naslednika prenosnika.

Davčna osnova

V primeru zadržanja blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti davčno osnovo predstavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku zadržanja blaga.

vprasanje

Kako se izračuna lastna cena proizvodov, ki jih ima zasebnik na zalogi ob prenehanju dejavnosti?

Lastna cena blaga se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov. Slovenski računovodski standard 4 – Zaloge, opredeljuje zoženo lastno ceno, ki obsega proizvajalne stroške v ožjem pomenu (proizvajalni stroški, ki nastajajo v procesu proizvajanja), posredne stroške nakupovanja in posredne stroške splošnih služb, ne pa tudi neposrednih stroškov prodajanja in stroškov izposojanja; če obsega tudi stroške izposojanja, govorimo o polni lastni ceni.

Roki za predložitev

V primeru prenehanja identifikacije za namene DDV je davčni zavezanec dolžan predložiti obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je prenehala identifikacija za namene DDV. Za določene primere pa veljajo posebni roki za predložitev obračuna DDV in sicer

- davčni zavezanec, ki mu preneha status podjetnika ali zasebnika z dnem začetka postopka osebnega stečaja, mora predložiti obračun DDV najpozneje v 60 dneh po poteku davčnega obdobja;- davčni zavezanec, nad katerim je bil začet postopek prisilne poravnave oziroma postopek likvidacije, mora predložiti obračun DDV davčnemu organu v 20 dneh po poteku davčnega obdobja;- ob končanju postopka likvidacije oziroma stečajnega postopka mora davčni zavezanec predložiti obračun DDV na dan poteka davčnega obdobja;- v primeru smrti davčnega zavezanca mora pooblaščenec za zastopanje ali pravni naslednik davčnega zavezanca ali skrbnik njegovega premoženja, kot je določen v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, obračun DDV predložiti davčnemu organu v 60 dneh po smrti davčnega zavezanca.

Davčno obdobje

Za davčnega zavezanca, nad katerim se začne postopek prisilne poravnave, postopek

134

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovlikvidacije ali stečajni postopek, se davčno obdobje konča na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave, postopka likvidacije ali stečajnega postopka. Ob končanju postopka likvidacije se davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o razdelitvi premoženja oziroma na dan pred sprejetjem sklepa o končanju postopka prisilne likvidacije. Ob končanju stečajnega postopka se davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o končanju stečajnega postopka. V primeru smrti davčnega zavezanca se davčno obdobje konča z dnem smrti davčnega zavezanca. Če se opravljanje dejavnosti po smrti davčnega zavezanca nadaljuje, se davčno obdobje konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti tega davčnega zavezanca.

Odbitek DDV

Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago. Kljub navedenemu pa lahko davčni zavezanec v zadnjem obračunu DDV upošteva tudi račune, ki jih je prejel po koncu davčnega obdobja, če se dobave blaga oziroma storitev nanašajo na davčno obdobje pred prenehanjem dejavnosti. Na primer računi za elektriko, telefon, komunalne storitve, računovodstvo in podobno, ki jih davčni zavezanec prejme za koledarski mesec praviloma v začetku naslednjega meseca po mesecu, na katerega se nanašajo

Dodatni podatki

Davčni organ pri zadnjem obračunu DDV običajno zahteva tudi dodatne podatke glede obračuna DDV od zalog in osnovnih sredstev oziroma dokazila, da davčni zavezanec na dan prenehanja dejavnosti ni razpolagal z zalogami materiala, blaga ali proizvodov in da v registru osnovnih sredstev ni imel nobenega osnovnega sredstva, ki bi ga prenesel v gospodinjstvo in bi še imelo tržno vrednost.

Davčni obračun akontacije davka od dohodka iz dejavnosti

Zakon o davčnem postopku v 296. členu določa, da se v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti (torej z dnem, ki je zapisan na sklepu o izbrisu iz poslovnega registra).

Smrt zavezanca

V primeru smrti davčnega zavezanca se ločeno izračuna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca in za obdobje, ki se začne s prvim dnem po smrti davčnega zavezanca in konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti

Statusno preoblikovanje

V primeru statusnega preoblikovanja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, se obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča na obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, razen v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja

135

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovpodjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register.

Rok za predložitev

Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom, mora predložiti davčni obračun davčnemu organu v 60 dneh po zaključku obdobja, za katero mora predložiti davčni obračun (torej v 60 dneh od prenehanja opravljanja dejavnosti). Ne glede na prejšnji stavek davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti zaradi stečaja v prvem mesecu davčnega leta, predloži davčni obračun za preteklo leto in tekoče leto hkrati, najpozneje v 60 dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi stečaja. V primeru postopka prisilne poravnave sestavi davčni zavezanec davčni obračun v skladu s postopkom, določenim za davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb pri postopku prisilne poravnave.

Rok v primeru smrti

V primeru smrti davčnega zavezanca se mora predložiti davčni obračun davčnemu organu za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca, v 60 dneh po smrti davčnega zavezanca, in za obdobje, ki se konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, v 60 dneh po dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti. Če po dnevu smrti davčnega zavezanca do zadnjega dneva davčnega obdobja, ki je koledarsko leto, še ni prišlo do prenehanja opravljanja dejavnosti z izbrisom iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, se predloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti tudi za to obdobje in za vsako morebitno naslednje obdobje koledarskega leta, ki sledi do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti, in sicer do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

primer

Davčni zavezanec je umrl 15.10. 2010. Do 31.12.2010 še ni bil končan postopek prenehanja dejavnosti. V tem primeru je potrebno narediti 1. davčni obračun za obdobje od 01.01.2010 do 15.10.2010 (rok za oddajo je 60 dni, torej 14.12.2010), 2. davčni obračun za obdobje od 16.10.2010 do 31.12.2010 (rok za oddajo je 31.03.2011) in 3. davčni obračun za obdobje od 01.01.2011 do dneva prenehanja dejavnosti (rok za oddajo je 60 dni od dneva prenehanja).

Preoblikovanje v družbo

Davčni zavezanec predloži davčni obračun za obdobje do dneva statusnega preoblikovanja davčnemu organu v 30 dneh od vpisa statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. Obvezna priloga davčnemu obračunu je sklep o prenosu podjetja in akt o ustanovitvi družbe oziroma pogodba o prenosu podjetja. Davčni zavezanec po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja ne sestavi več davčnega obračuna, razen v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. V tem primeru predloži zavezanec tudi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na zadnji dan koledarskega leta, ki sledi obračunskemu dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika, in sicer najpozneje v 30 dneh po poteku roka za redne davčne obračune, ki je 31. marec. Tak davčni obračun se po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register popravi tako, da se izključijo podatki o poslovanju podjetja podjetnika za obdobje po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika, in sicer v 30 dneh po vpisu

136

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovstatusnega preoblikovanja v sodni register

primer

Datum preoblikovanja podjetnika je 30.11.2010. Če je izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register do 31. marca 2011, se ne oddaja več davčni obračun za obdobje od 01.12.2010 do 31.12.2010. Če do tega dne ni izveden vpis v sodni register, mora davčni zavezanec predložiti davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje od 01.12.2010 do 31.12.2010 najkasneje do 30.04.2011. Nato pa se tak davčni obračun v roku 30 dni od vpisa statusnega preoblikovanja v sodni register popravi, pri čemer se izključijo podatki o poslovanju podjetja podjetnika za obdobje po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja.

Zaključni davčni obračun

V zaključnem davčnem obračunu izkaže podjetnik vse prihodke in odhodke, ki se nanašajo na poslovanje do dneva prenehanja dejavnosti, poleg tega pa mora upoštevati tudi morebitne prenose sredstev iz podjetja v gospodinjstvo. 51. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) namreč določa, da se kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, pri ugotavljanju davčne osnove šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti, razen:

- prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti; - prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti.

Prenos sredstev v gospodinjstvo

Odtujitve sredstev se štejejo za transakcije med povezanimi osebami, zato je treba ugotoviti razliko med knjigovodsko in tržno vrednostjo sredstev. Če je tržna vrednost sredstev, ki se prenašajo v gospodinjstvo, višja od knjigovodske vrednosti, se mora za izračunano razliko izračunano razliko povečati davčna osnova pri izračunu akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti. Če je tržna vrednost nižja od knjigovodske vrednosti, to ne vpliva na davčno osnovo. Navedeno se ugotavlja za neopredmetena sredstva, nepremičnine ter opremo in druga opredmetena osnovna sredstva. Pri nepremičninah je običajno potrebna uradna cenitev vrednosti, ki jo opravi pooblaščeni cenilec vrednosti, ni pa to zakonsko predpisano in lahko davčni zavezanec uporabi tudi druga dokazila o tržni vrednosti.

primer


Davčni zavezanec je prenehal z opravljanjem dejavnosti dne 30.11.2010 zaradi zaposlitve. Na dan prenehanja dejavnosti je imel v svojih poslovnih knjigah nepremičnino – mehanično delavnico, ki jo je prenesel iz gospodinjstva v dejavnost ob začetku opravljanja dejavnosti, v vrednosti 20.000,00 EUR, osebno motorno vozilo, ki ga je kupil v okviru dejavnosti in znaša knjigovodska vrednost 6.000,00 EUR in zaloge materiala, ki znašajo 500,00 EUR.

137

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovZa mehanično delavnico torej ne rabi ugotavljati razlike med tržno in knjigovodsko vrednostjo, za osebno motorno vozilo pa mora, pri čemer lahko uporabi na primer informativno tržno vrednost po Eurotax ali ponudbo za odkup pri preprodajalcu in podobno. Recimo, da znaša tržna vrednost vozila 6.500,00 EUR, torej mora za 500,00 EUR povečati davčno osnovo v obračunu akontacije davka od dohodka iz dejavnosti pod zaporedno št. 3.1 – povečanje prihodkov zaradi transfernih cen med povezanimi osebami. V bilanci stanja, ki je priloga k davčnemu obračunu, izkaže vozilo v vrednosti 6.000,00 EUR in tudi v izkazu poslovnega izida razlika v znesku 500,00 EUR ni prikazana. Za zaloge materiala se ne ugotavlja razlika med tržno in knjigovodsko vrednostjo, jih je pa treba upoštevati pri končnem obračunu DDV

Investicijska olajšava

Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo za investiranje, prej kot v treh letih po letu vlaganja, oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z davčno priznanimi amortizacijskimi stopnjami, ki jih določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, če je to krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva

Posebna davčna obravnava

Ne glede na prejšnji odstavek pa zavezanec v skladu s 4. odstavkom 51. člena ZDoh-2 lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:

1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka (v nadaljnjem besedilu: novi zasebnik) in so izpolnjen naslednji pogoji:

a) novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji,

b) novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,

c) novi zasebnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,

2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni naslednji pogoji:

138

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkova) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba je rezident,

b) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem preoblikovanju podjetnika, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,

c) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju oziroma delu podjetja, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,

d) fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi, pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.

Davčna obravnava se prizna, če je priglašena pri davčnem organu, kjer je zavezanec vpisan v sodni register, najpozneje do roka za predložitev davčnega obračuna in so izpolnjeni zakonski pogoji.

Neizpolnjevanje pogojev

Novemu zasebniku se davčna osnova, ugotovljena za davčno leto, v obdobju pet let po prevzemu podjetja ali dela podjetja, v katerem pride do neizpolnjevanja pogojev iz naslova prenosa dejavnosti na drugo fizično osebo, poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim odstavkom 51. člena ZDoh-2 niso šteli za prihodke. Če pride v obdobju petih let po prenehanju opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev iz 1. ali 2. točke četrtega odstavka 51. člena, se prihodki, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso šteli za prihodke zavezanca, ki je prenehal, obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe, razen če je šlo za prenehanje dejavnosti zaradi smrti oziroma je zavezanec po prenehanju opravljanja dejavnosti umrl.

Prenos dejavnosti na naslednika

Samostojni podjetnik je izpolnil pogoje za upokojitev in dejavnost bo nadaljeval njegov sin. Pri tem imata dve možnosti:

1. davčno nevtralni prenos dejavnosti na naslednika;2. sin registrira dejavnost, oče mu proda opremo, nepremičnino, zaloge in drugo po dogovoru, nato oče preneha z opravljanjem dejavnosti.

Izbira je odvisna predvsem od tega, kaj se jima z ekonomskega vidika bolj splača. Postopek davčno nevtralnega prenosa je zahtevnejši in naslednik mora še pet let po prenosu poročati o izpolnjevanju določenih pogojev iz 51. člena ZDoh-2. Po drugi strani pa se ohranijo morebitne davčne olajšave za investiranje iz obdobja zadnjih treh let pred prenosom dejavnosti, ni obdavčitve z dohodnino zaradi razlike med knjigovodsko in tržno vrednostjo

139

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovnepremičnin in opreme, ni potrebno obračunati DDV od prodaje opreme in zalog nasledniku in nato čakati na povračilo DDV in podobno.

vprasanje

Prenos izgube

Ali se lahko s postopkom prenosa dejavnosti na drugo fizično osebo prenese tudi davčna izguba?

V skladu s 60. členom ZDoh-2 izgube ni mogoče prenesti na novega zasebnika oziroma pravno osebo, kadar zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti.

Primer prenehanja dejavnosti zaradi upokojitve

primer

Samostojni podjetnik je dosegel pogoje za upokojitev, zato se je odločil, da bo prenehal opravljati dejavnost. Na dan izbrisa iz poslovnega registra dne 31.03.2011 ima v bilanci stanja naslednja sredstva in obveznosti:

- nepremičnina (mizarska delavnica) po knjigovodski vrednosti 15.000,00 EUR- oprema (stroji in orodja) po knjigovodski vrednosti 3.000,00 EUR- terjatve do kupcev v vrednosti 1.500,00 EUR- denarna sredstva na poslovnem računu v vrednosti 400,00 EUR- kratkoročne aktivne časovne razmejitve v vrednosti 100,00 EUR- podjetnikov kapital v vrednosti 19.100,00 EUR- kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v vrednosti 300,00 EUR- druge kratkoročne obveznosti v vrednosti 600,00 EUR

Obračun DDV

Podjetnik je bil zavezanec za DDV s trimesečnim davčnim obdobjem. Končni obračun DDV sestavi za obdobje 01.01.2011 do 31.03.20X1 in ga odda najkasneje do 30.04.20X1. Mizarska delavnica ni predmet DDV, ker je bila kupljena med opravljanjem dejavnosti z 2% davkom na promet nepremičnin. Za opremo je najel cenitev vrednosti, iz katere izhaja, da je nabavna vrednost podobne opreme 2.000,00 EUR, kar je osnova za obračun DDV po splošni stpnji. V končni obračun DDV lahko upošteva tudi prejete račune v mesecu aprilu 20X1, ki se nanašajo na dobave blaga in storitev do 31.03.20X1, kot na primer prejeti račun za elektriko za mesec marec 20X1 v znesku 122,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.

Obračun akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti

Samostojni podjetnik mora v roku 60 dni od prenehanja opravljanja dejavnosti predložiti obračun davka od dohodkov iz dejavnosti za obdobje od 01.01.20X1 do 31.03. 20X1 – torej do 30.05.2011. V davčnem obračunu upošteva vse prihodke in odhodke v skladu s predpisi, prav tako pa mora povečati davčno osnovo za razliko med knjigovodsko in tržno vrednostjo sredstev, če je slednja višja. V našem primeru mora torej ugotoviti tržno vrednost nepremičnine in opreme, za kar je najel cenilca vrednosti. Na podlagi cenilnega zapisnika je

140

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovtržna vrednost nepremičnine 17.000.00 EUR, kar je za 2.000,00 EUR višje od knjigovodske vrednosti in tržna vrednost opreme 2.000,00 EUR, kar pa je za 1.000,00 EUR nižje od knjigovodske vrednosti

Samostojni podjetnik torej v davčnem obračunu poveča davčno osnovo za 2.000,00 EUR iz naslova razlike v vrednosti nepremičnine, razlika v vrednosti opreme pa ne vpliva na davčni obračun. K davčnemu obračunu mora priložiti tudi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida na 31.03.20X1. V bilanci stanja izkaže vsa sredstva in obveznosti po knjigovodski vrednosti, v izkazu poslovnega izida pa tudi ne upošteva razlike med knjigovodsko in tržno vrednostjo nepremičnine in opreme.

Primeri knjiženja za samostojne podjetnike posameznike

primer_knizenja

PRIMER 1: Knjiženje prenosa nepremičnine ob začetku opravljanja dejavnosti

Samostojni podjetnik je začel opravljati dejavnost (zaključna dela v gradbeništvu) s 01.02.20X9. Ker za svojo dejavnost potrebuje skladišče, je med opredmetena osnova sredstva ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel gospodarsko poslopje, katerega je zgradil kot fizična oseba leta 2000. Gospodarska vrednost skladišča v skladu s cenitvenim poročilom znaša 30.000 EUR. Za vrednotenje zgradbe je podjetnik izbral model nabavne vrednosti. Dobo koristnosti zgradbe je ocenil na 40 let in obračunava mesečno amortizacijo.


podjetnik ob začetku opravljanja dejavnosti prenese skladišče med opredmetena osnovna sredstva

30.000,00 021 902


62,50 431 035

primer_knizenja

PRIMER 2: Knjiženje prenosa opreme ob začetku opravljanja dejavnosti

Samostojni podjetnik je začel opravljati dejavnost (taxi službo) s 01.03.20X9. Za ta namen je ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel v svoje podjetje osebno vozilo, ki ga je kupil novembra 20X8 za 15.000,00 EUR (gospodarska vrednost vozila). Dobo koristnosti vozila je ocenil na 5 let.

141

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovŠt. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Samostojni

podjetnik ob začetku opravljanja dejavnosti prenese vozilo med opredmetena osnovna sredstva

15.000,00 040 902

2. Mesečni obračun amortizacije

250,00 432 050

PRIMER 3: Knjiženje prenosa nepremičnine med opravljanjem dejavnosti

Samostojna podjetnica je začela opravljati dejavnost (frizerske storitve) leta 20X6 v najetih poslovnih prostorih.

Različica 1:Pridobitev nepremičnine pred začetkom opravljanja dejavnosti

Leta 20X9 je prenesla del lastne stanovanjske hiše v podjetje in je prostore preuredila za opravljanje dejavnosti. Stanovanjsko hišo je podedovala leta 20X2. Ocenjena vrednost prostorov, ki so bili preneseni v podjetje, znaša 25.000,00 EUR. Podjetnica bo poslovne prostore vrednotila po modelu nabavne vrednosti. Za ureditev prostorov (preureditev vodovodnih napeljav, elektrike, pleskanje, itd.) je podjetnica plačala račun izvajalcu storitev v višini 6.000 EUR z obračunanim DDV po splošnji stopnji. Podjetnica je zavezanec za DDV. Ocenjena doba koristnosti poslovnih prostorov je 50 let.


zgradbe v podjetje po začetku opravljanja dejavnosti.

25.000,00 027 918

2. TEM Prejeti račun za ureditev prostorov, obveznost do dobavitelja

6.100,00 220

Povečanje vrednosti zgradbe

5.000,00 027

Odbitni DDV 1.100,00 1603. TEM Usposabljanj

e prostorov za uporabo

30.000,00 021 027

142

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov4. TEM Mesečni

obračun amortizacije

50,00 431 035

Različica 2: Pridobitev nepremičnine po začetku opravljanja dejavnosti

Podjetnica je v letu 20X8 zgradila prizidek k lastni stanovanjski hiši in prizidek na 01.03.20X9 na podlagi ocenjene vrednosti prenesla v podjetje. Ocenjena vrednost prizidka znaša 30.000,00 EUR. Podjetnica bo poslovne prostore vrednotila po modelu nabavne vrednosti. Dobo koristnosti poslovnih prostorov je ocenila na 50 let.



30.000,00 021 918


50,00 431 035

V kolikor samostojni podjetnik poslovni prostor vključi v poslovne knjige po začetku opravljanja dejavnosti, poslovni prostor pa je pridobil oziroma zgradil v času opravljanja dejavnosti, se prenos osnovnega sredstva obravnava kot brezplačno pridobljeno sredstvo, strošek amortizacije pa se prizna kot odhodek pod pogojem, da so za znesek obračunane amortizacije povečani dolgoročno odloženi prihodki (pojasnilo DURS, št. 4212 36/2008, z dne 01.08.2008). Ker se v knjigovodstvu prihodki iz tega naslova posebej ne evidentirajo priporočamo, da samostojni podjetnik vodi posebno evidenco o davčnih prihodkih iz naslova prenosov stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje med opravljanem dejavnosti.

PRIMER 4: Knjiženje prenosa nepremičnine iz dejavnosti v gospodinjstvo

Samostojni podjetnik je med opravljanjem dejavnosti prenesel nepremičnino – gostinski lokal iz podjetja v gospodinjstvo, ker ga več ne potrebuje pri opravljanju dejavnosti. Knjigovodska vrednost gostinskega lokala znaša 90.000,00 EUR. Od tega nabavna vrednost 100.000,00 EUR in popravek vrednosti iz naslova amortiziranja 10.000,00 EUR. Zgradbo je vrednotil po modelu nabavne vrednosti. Tržna vrednost nepremičnine po cenilnem zapisniku znaša 120.000,00 EUR.

Različica 1: Nepremičnina je bila prenesena iz gospodinjstva v podjetje pred začetkom opravljanja dejavnosti


podjetnik prenese zgradbo iz podjetja v gospodinjstv

90.000,00 902 035

143


o po knjigovodski vrednosti


100.000,00 035 021

Opomba: Na kontu 902 ostane saldo v dobro v znesku 10.000,00 EUR kot razlika med nabavno in knjigovodsko vrednostjo ob izločitvi zgradbe, ki še naprej predstavlja začetni podjetnikov kapital

Različica 2: Nepremičnina je bila prenesena iz gospodinjstva v podjetje med opravljanjem dejavnosti, vendar pridobljena s strani fizične osebe pred opravljanjem dejavnosti.



90.000,00 918 035


100.000,00 035 021

Opomba: Knjiženje bi bilo enako tudi v primeru, če bi bila nepremičnina, pridobljena s strani fizične osebe med opravljanjem dejavnosti, prenesena v podjetje med opravljanjem dejavnosti.

Različica 3: Nepremičnino je kupilo podjetje med opravljanjem dejavnosti



90.000,00 918 035

2. TEM Izločitev zgradbe iz poslovnih

100.000,00 035 021

144


knjig

Opomba: V vseh treh primerih se transakcija v skladu z Zakonom o dohodnini šteje za transakcijo med povezanimi osebami, zato mora podjetnik v davčnem obračunu povečati davčno osnovo za razliko med tržno in knjigovodsko vrednostjo, torej za 30.000,00 EUR.

PRIMER 5: Primer prenosa gotovine iz gospodinjstva v dejavnost (na poslovni bančni račun)

Samostojni podjetnik je ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel iz gospodinjstva na svoj poslovni bančni račun 5.000,00 EUR.


denarnih sredstev iz gospodinjstva na poslovni bančni račun

5.000,00 110 902

PRIMER 6: Primer knjiženje prehoda iz enostavnega na dvostavno knjigovodstvo

Samostojni podjetnik je z novim letom prešel iz enostavnega na dvostavno knjigovodstvo. Podjetnikov kapital po zadnji bilanci stanja znaša 150.000,00 EUR.

Različica 1: Knjiženje kapitala na ustrezne različne konte kapitala, pri čemer podjetnikov dohodek iz preteklih let znaša 120.000,00 EUR, davek od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti 20.000,00 EUR in prenosi vrednosti stvarnega premoženja med opravljanjem dejavnosti 50.000,00 EUR.

Opomba: Davek od dohodka iz dejavnosti se od 01.01.2013 ne izkazuje ločeno, pač pa podjetnik izkaže neto dohodek na kontu 935.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. OTV Otvoritvene

knjižbe pri prehodu na dvostavno knjigovodstvo – kapital – stvarno premoženje

50.000,00 918

- podjetnikov dohodek

100.000,00 935

145

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovRazličica 2: Kapitala ni bilo mogoče ustrezno razčleniti.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. OTV Otvoritvena

knjižba pri prehodu na dvostavno knjigovodstvo – kapital

150.000,00 902

Opomba: Prikazano je samo knjiženje kapitala, zato temeljnica ni usklajena.

PRIMER 7: Primer knjiženja dviga gotovine (iz poslovnega računa)

Samostojni podjetnik je dvignil gotovino iz svojega poslovnega računa v znesku 400,00 EUR.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TRR Dvig

gotovine iz poslovnega računa

400,00 919 110

PRIMER 8: Primer knjiženja prenosa gotovine iz dejavnosti (iz poslovnega računa) v gospodinjstvo (na privatni račun)

Samostojni podjetnik je prenesel denar iz svojega poslovnega bančnega računa na privatni račun v znesku 2.000,00 EUR (namen ni pomemben).


denarnih sredstev iz poslovnega bančnega računa na privatni račun

2.000,00 919 110

PRIMER 9: Primer knjiženja prenosa gotovine iz dejavnosti (iz blagajne) v gospodinjstvo

Samostojni podjetnik je kupcu – fizični osebi izdal račun za opravljene storitve v višini 1.220,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Kupec je račun plačal v gotovini. Podjetnik je denar prenesel v svoje gospodinjstvo.

Različica 1: Samostojni podjetnik vodi blagajniško knjigo


za 1.220,00 120

146


opravljanje storitve, terjatve do kupcaPrihodki od prodaje storitev

1.000,00 760


220,00 260

2. BLP Plačilo računa z gotovino

1.200,00 100 120


1.220,00 919 100

Različica 2: Samostojni podjetnik ne vodi blagajniške knjige



1.220,00 120


1.000,00 760


220,00 260


1.220,00 919 120

PRIMER 10: Knjiženje plačila pogostitve poslovnega partnerja z gotovino samostojnega podjetnika

Samostojni podjetnik je z gotovino plačal račun za pogostitev poslovnega partnerja (reprezentanca) v znesku 60,00 EUR.

Različica 1: Obveznost do dobavitelja se zapre v dobro konta 919 – pritoki in odtoki denarnih sredstev

147

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovŠt. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. PRAČ Prejeti račun

za reprezentanco, obveznost do dobavitelja

60,00 417 220

2. PRAČ Samostojni podjetnik je račun plačal s svojim denarjem

60,00 220 919

Različica 2: Poenostavljeno knjiženje v dobro konta 919 – pritoki in odtoki denarnih sredstev


za reprezentanco

60,00 417 919

Opomba: Priporočamo, da podjetnik za pretoke, ki se nanašajo na gotovinska plačila računov s strani podjetnika, povračila stroškov podjetnika in podobne, uporabi poseben analitični konto in jih tako loči od "pravih" denarnih pretokov, kot so dvigi in pologi gotovine in prenosi denarnih sredstev iz oziroma na bančni račun podjetja.

PRIMER 11: Knjiženje povračila stroškov samostojnega podjetnika

Samostojni podjetnik si po opravljeni službeni poti izdela obračun potnih stroškov. Za določitev višine povračil stroškov na službeni poti uporabi Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Za službeno pot nad 12 ur mu tako pripada dnevnica v višini 21,37 EUR in kilometrina za 200 prevoženih km v višini 0,37 EUR na prevoženi kilometer v znesku 74,00 EUR. Povračil stroškov na službeni poti si podjetnik posebej ne izplačuje

Različica 1: Preko konta pretokov



95,37 919


Opomba: Konta 486–D in 486-K predstavljata analitična konta v okviru povračil stroškov podjetnika za dnevnice in kilometrino. Lahko bi se vsa povračila stroškov podjetnika knjižila tudi na konto 486.

148

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovRazličica 2: Preko ostalih kratkoročnih poslovnih obveznosti



95,37 285


2. TEM Izplačilo potnih stroškov iz poslovnega bančnega računa

95,37 285 110

Opomba: Menimo, da je knjiženje na konto 285 nekoliko sporno, kajti to bi pomenilo, da podjetnik izkazuje obveznosti do samega sebe. Praviloma se vse transakcije med podjetjem in podjetnikom kot fizično osebo evidentirajo znotraj razreda 9 – podjetnikov kapital.

PRIMER 12: Knjiženje preplačila davka

Samostojni podjetnik plačuje mesečno akontacijo davka od dohodka iz dejavnosti na podlagi davčnega obračuna preteklega leta v višini 500,00 EUR. Akontacijo davka plačuje iz poslovnega bančnega računa. Na podlagi davčnega obračuna za tekoče leto podjetnik ugotovi davčno obveznost v višini 4.000,00 EUR.




500,00 935 263


500,00 263 110

4. TEM Obveznosti za plačilo akontacije davka od dohodka iz dejavnost za

500,00 935 263

149


december5. TEM Terjatev za

preveč plačane akontacije davka od dohodka iz dejavnosti

2.000,00 (935)162

811


Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Plačilo


500,00 162 110

2. TRR Plačilo akontacije davka od dohodka iz dejavnost za februar

500,00 162 110


4.000,00 935


500,00 263


5.500,00 162

Terjatev do države za preveč plačane akontacije davka

2.000,00 162

Opomba: Tudi ta način knjiženja plačanih akontacij je možen, vendar podjetnik težje

150

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovspremlja pravočasnost plačevanja akontacij, ker med letom ne izkazuje obveznosti za zapadle akontacije

PRIMER 13: Knjiženje obveznosti za plačila davka od dohodka iz dejavnosti

Samostojni podjetnik plačuje mesečno akontacijo davka od dohodka iz dejavnosti na podlagi davčnega obračuna preteklega leta v višini 500,00 EUR. Akontacijo davka plačuje iz poslovnega bančnega računa. Na podlagi davčnega obračuna za tekoče leto podjetnik ugotovi obveznost za plačilo davka od dohodka iz dejavnosti v višini 7.000,00 EUR.




500,00 935 263


500,00 263 110


500,00 935 263

5. TEM Obveznosti za doplačilo premalo plačane akontacije davka od dohodka iz dejavnost

1.000,00 935 263


Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TRR Plačilo

akontacije davka od dohodka iz

500,00 162 110

151


dejavnost za januar

2. TRR Plačilo akontacije davka od dohodka iz dejavnost za december

500,00 162 110


7.000,00 935


500,00 263


5.500,00 162

Obveznosti za doplačilo premalo plačane akontacije davka od dohodka iz dejavnost

1.000,00 263

PRIMER 14: Knjiženje uporabe osebnega vozila, evidentiranega v poslovnih knjigah, za privatne namene

Samostojni podjetnik ima med osnovnimi sredstvi tudi osebno vozilo, ki ga uporablja tako za službene kot tudi za zasebne namene. Čez leto vodi evidenco o uporabi vozila, iz katere so jasno razvidni prevoženi kilometri za službene in zasebne namene in na podlagi te evidence konec leta izloči sorazmerni del stroškov, ki se nanašajo na zasebno uporabo vozila. Delež zasebne uporabe na podlagi evidence znaša 30%.

Celotni letni stroški za osebno vozilo so znašali:

amortizacija 5.000,00 EUR

gorivo 3.000,00 EUR

152

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovzavarovanje 600,00 EUR

vzdrževanje 800,00 EUR

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Sorazmerno

zmanjšanje stroška amortizacije

1.500,00 (432),919

2. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška goriva

900,00 (402),919

3. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška zavarovanja

180,00 (415),919

4. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška vzdrževanja

240,00 (412),919

PRIMER 15: Obračun prispevkov za nosilca dejavnosti

Samostojni podjetnik obračuna prispevke za socialno varnost od zavarovalne osnove, ki znaša 1.288,31 EUR. Skupni znesek prispevkov tako znaša 492,14 EUR. Prispevke plača najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec, v enakem roku je dolžan pristojnemu davčnemu organu predložiti obračun prispevkov preko spletne aplikacije e.davki.

Različica 1: Zbirno knjiženje prispevkov za socialno varnost



492,14 484 267

2. TEM Plačilo prispevkov zavezanca iz transakcijskega računa s.p

492,14 267 110

Različica 2: Analitično knjiženje prispevkov za socialno varnost



313,71 484-P 267-P

- prispevki za 173,28 484-ZZ 267-ZZ

153


pokojninsko in invalidsko zavarovanje- prispevki za zdravstveno zavarovanje

2,58 484-S 267-S

- prispevki za starševsko varstvo

2,57 484-Z 267-Z


492,14 110

313,71 267-P173,28 267-ZZ2,58 267-S2,57 267-Z

Opomba: Priporočamo analitično knjiženje posameznih vrst prispevkov, kot so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za zdravstveno zavarovanje, prispevki za starševsko varstvo in prispevki za zaposlovanje, da podjetnik lažje usklajuje stanje v glavni knjigi z davčnimi evidencami.

PRIMER 16: Knjiženje ugotovitve poslovnega izida (dobička) pri malem samostojnem podjetniku

Samostojni podjetnik je v obračunskem obdobju izkazal 500.000,00 EUR poslovnih prihodkov, 25.000,00 EUR ostalih prihodkov, 450.000,00 poslovnih odhodkov, 30.000,00 EUR finančnih odhodkov in 7.000,00 EUR ostalih odhodkov. V obračunu davka od dohodka iz opravljanja dejavnosti ob upoštevanju določil Zakona o dohodnini je samostojni podjetnik izkazal davčno osnovo v višini 42.000,00 EUR in obračunal davek od dohodka iz opravljanja dejavnosti v višini 14.568,00 EUR. Med letom je plačal davek od dohodka iz dejavnosti v višini 6.000,00 EUR in plačane akontacije knjižil na konto 162.


V dobro

1a. TEM Ugotovitev poslovnega izida – prenos prihodkov

525.000 76-79

1b. TEM Ugotovitev poslovnega izida – prenos odhodkov

487.000 70 -75

1c. TEM Ugotovitev podjetnikovega dohodka - dobiček

38.000 800

2. TEM Ugotovitev čistega podjetnikovega dohodka – dobička

38.000 800 801

3. TEM Podjetnikov dohodek obračunskega obdobja 38.000 801 935

154

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov4. TEM Obračunani davek od dohodka iz dejavnosti 14.568 935 2635. TEM Poračun med letom plačanih akontacija davka

iz dejavnosti6.000 263 162

Vir: Slovenski inštitut za revizijo, Dunajska 106, Ljubljana (http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf)

4.7.8 Storno računa S-T/2

Definicija

Storno računa pomeni, da predhodno izdan račun prekličemo oziroma storniramo. Razlog je lahko pomotoma izdan račun napačnemu podjetju, izdan račun brez dokazila o dobavi blaga ali opravljeni storitvi, izdan račun, ki ga kupec zavrne s pravno podlago, in podobno. Storno računa uporabimo običajno takrat, ko napake ni mogoče popraviti z dopolnilnimi dokumenti (dobropisom ali bremepisom).

Računovodski vidik

Storno računa v računovodstvu knjižimo na iste konte kot smo knjižili račun, le da so zneski s predznakom minus. Tako v poslovnih knjigah vzpostavimo stanje, kot da računa sploh ne bi knjižili – ga izničimo.

Davčni vidik

Z davčnega vidika je potrebno posebno pozornost posvetiti stornu izdanih računov, saj na ta način poleg prihodkov običajno znižujemo tudi davčne obveznosti. Na eni strani storno izdanega računa vpliva na višino davčnih prihodkov, na drugi strani pa na obveznost za obračunan davek na dodano vrednost. Zato poskrbimo, da imamo pri stornu računa ustrezne priloge in dokazila, zakaj je do tega prišlo.

155

http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf

http://www.si-revizija.si/standardi/slovenski-racunovodski-standardi-2016

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovČe je podjetje že poslalo račun kupcu, ga lahko stornira le, če je kupec z dopisom vrnil izvirni račun in je njegovi zavrnitvi mogoče ugoditi. Sicer mora podjetje za popravek obračunanega DDV prejeti pisno izjavo kupca, da je popravil odbitek vstopnega DDV.


Podjetje je izdalo kupcu račun za naročnino na strokovno revijo v znesku 109,50 EUR z obračunanim DDV po nižji stopnji, čeprav je kupec naročnino na revijo predhodno pisno odpovedal. Prejemnik računa je račun za naročnino z dopisom zavrnil.


1. IRAč Izdani račun za naročninno 109,50 120

Neto vrednost naročnine 100,00 760

Obračun DDV po nižji stopnji 9,50 260

2. IRAČ Storno izdanega računa za naročnino (109,50) 120

Neto vrednost naročnine (100,00) 760

Obračunan 9,5% DDV (9,50) 260

Opomba: Za popravek obračunanega DDV v tem primeru zadošča, da imamo pisno zavrnitev računa s strani naslovnika, ki si ga tako očitno ni upošteval kot vstopni DDV.

Podjetje kupcu zaračuna popravilo izdelka v znesku 244 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Kupec račun zavrne z obrazložitvijo, da je izdelek še v garanciji in predloži dokazilo.


156


1. IRAč Izdani račun za popravilo 244,00 120

Neto vrednost popravila 200,00 760

Obračun DDV po splošni stopnji 44,00 260

2. IRAČ Storno izdanega računa za popravilo (244,00) 120

Neto vrednost naročnine (200,00) 760

Obračunan DDV po nižji stopnji (44,00) 260

Uporabljeni konti:

120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi

260 – Obveznosti za obračunani DDV


4.7.9 Štipendija S-T/5

Definicija

Štipendija je denarna pomoč za šolanje, ki jo podeljuje država, podjetje, družbe, skladi in druge organizacije dijakom srednjih šol, študentom višjih in visokih šol, fakultet, akademij ter študentom podiplomskega magistrskega in doktorskega študija doma in v tujini. Temeljna oblika štipendiranja je kadrovsko štipendiranje dijakov in študentov. Kadrovske štipendije podeljujejo organizacije in delodajalci skladno s svojimi kadrovskimi potrebami.

Področje štipendiranja v Sloveniji ureja Zakon o štipendiranju (ZŠtip -1 ,Ur.l. RS št. 56/2013

157

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovz dne 2.7.2013), ki v 8. in 12. členu določa, da se kadrovska štipendija lahko dodeli državljanom Republike Slovenije (pa tudi drugim osebam naštetim v 12. členu zakona), ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 22 let, ter upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 27 let, in v Republiki Sloveniji ali tujini niso:

- v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,- niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,- poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

Kadrovske štipendije delodajalci dodeljujejo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca.

Pravni akt, ki ureja razmerja med podjetjem in štipendistom, je pogodba o štipendiranju, ki je običajno sklenjena v pisni obliki in ureja medsebojne pravice in obveznosti štipendista in podjetja. Takšna pogodba običajno zajema naslednja določila:

- trajanje pogodbe, - vrsto študija in trajanje študija, - višino štipendije, - obveznosti štipendista (opravljanje izpitov, predložitev potrdil o šolanju in

opravljenih izpitih, opravljanje prakse, minimalni čas sklenitve delovnega razmerja v podjetju),

- pravice in obveznosti štipendista v primeru prekinitve pogodbe v primeru, če le to odpove štipendist ali če jo odpove podjetje,

- obveznosti štipendista do podjetja, če prekine študij in podobno.

Zakon o štipendiranju (Zštip-1) nalaga vsem štipenditorjem v Sloveniji, da morajo redno poročati o podeljenih štipendijah Javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendije. Poročati morajo vsi, ki podeljujejo štipendije po drugih predpisih in ne po Zakonu o štipendiranju, med drugim torej:- delodajalci, ki podeljujejo kadrovske ali druge štipendije,- samostojni podjetniki,- javni in zasebni zavodi in fundacije,- občine,- organi državne uprave,- in drugi.

V letu 2015 morajo štipenditorji poročati dvakrat – do 15. septembra 2015 je potrebno oddati podatke za šolsko oziroma študijsko leto 2014/2015, do 31.12.2015 pa za šolsko oziroma študijsko leto 2015/2016.

Štipenditorji morajo poročati preko posebne spletne aplikacije. Za prijavo v aplikacijo mora imeti zaposleni ustrezen certifikat pravne osebe (digitalno potrdilo), ki ga je izdal kateri od pristojnih organov. V spletno aplikacijo je potrebno vnesti naslednje podatke za vsakega štipendista:- štipendistu (ime, priimek, EMŠO, naslov in občina prebivališča)- šolanju (kje se šola, izobraževalna ustanova in program, vrsta in področje izobraževanja, letnik in status)

158

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov- štipendiji.

Poročanje je obvezno in za prekršek opustitve poročanja so zagrožene globe od 150 do 600 EUR.

Računovodski vidik

Stroški po pogodbah s štipendisti (dijaki srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol) se pripoznajo kot strošek obračunskega obdobja, na katero se nanašajo v skladu s sklenjeno pogodbo. Štipendije se običajno študentom nakazujejo mesečno na transakcijske račune pri bankah ali hranilnicah. Izplačevanje kadrovskih štipendij v gotovini ni dovoljeno. Štipendije se običajno izplačuje mesečno, vendar je možen tudi drugačen način izplačila (če se izplača v enkratnem znesku za daljše obdobje, je potrebno razmejevanje stroškov skladno s pogodbo oziroma glede na šolsko oziroma študijsko leto in poslovno leto v podjetju).

Davčni vidik

Višina kadrovske štipendije zakonsko ni predpisana, predpisana pa je minimalna kadrovska štipendija v primeru, ko delodajalci uveljavljajo sofinanciranje kadrovskih štipendij skladno z 69. členom ZŠtip-1. 70.člen ZŠtip-1 določa, da kadrovska štipendija, ki jo delodajalec uveljavlja za sofinanciranje, ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov za četrti dohodkovni razred kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.Štipendija navzgor ni omejena, je pa v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) v 106. členu naslednje določilo:

"V davčno osnovo od drugih dohodkov se ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana za mesečno obdobje osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do višine minimalne plače povečane za 60%. Pri določanju višine minimalne plače se upošteva minimalna plača kot je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo."

Štipendija, ki presega v tej določbi predpisan znesek, se všteva v davčno osnovo za dohodnino v višini, ki presega ta znesek. Za študij v Sloveniji se tako v osnovo za dohodnino všteva del mesečnega zneska štipendije, ki presega mesečni znesek minimalne plače za

159

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovdoločeni mesec. Za študij v tujini se v osnovo za dohodnino všteva del mesečnega zneska štipendije, ki presega 160% mesečnega zneska minimalne plače za določeni mesec.

Davčno priznani odhodki

Glede davčnega priznavanja stroškov štipendije z vidika davka od dohodkov pravnih oseb je potrebno upoštevati določilo 29. člena ZDDPO-2, ki pravi, da se za ugotavljanje davčne osnove davka od dohodkov pravnih oseb priznavajo le odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov.

Da bi lahko stroške štipendiranja upravičili kot poslovno potreben strošek oziroma odhodek je potrebno v podjetju zagotoviti naslednje:

- kadrovske štipendije se običajno podeljuje skladno s trenutnimi in predvsem bodočimi potrebami po zaposlenih v podjetju. Te potrebe se izkazujejo v poslovnem načrtu ali kakšnem drugem internem aktu podjetja (sistematizacija delovnih mest), z dolgoročno politiko podjetja ter tudi s trenutno poslovno dejavnostjo podjetja, ki lahko že nakazuje smer bodočega razvoja podjetja in s tem povezane potrebe po kadrih,

- prav tako je pomembno, da se kadri, ki jih podjetje štipendira, izobražujejo na tistih šolah in programih, na katerih bodo pridobili znanja, s katerimi bodo potem pripomogli k razvoju podjetja, od katerega je štipendist prejel štipendijo.

Iz prakse dela davčne uprave izhaja, da je potrebno poleg ustreznosti smeri študija in dejavnosti podjetja upoštevati še naslednji pogoj: v pogodbi o štipendiranju mora biti dogovorjena doba, za katero se je štipendist dolžan zaposliti pri podjetju štipenditorju.

Kaj je potrebno upoštevati pri podeljevanju štipendije?

V pojasnilu DURS, št. 4210-140/2010-2 z dne 27.10.2010 v zvezi z davčnim priznavanjem stroškov štipendiranja davčni organ pojasnjuje:

"Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10) v prvem odstavku 29. člena določa temeljno načelo priznavanja odhodkov, in sicer se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Nadalje v drugem odstavku tega člena ZDDPO-2 določa, da odhodki niso potrebni za pridobitev prihodkov ob izpolnjevanju posameznih pogojev, in sicer če:

niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,

imajo značaj privatnosti, niso skladni z običajno poslovno prakso.

S tretjim odstavkom 29. člena ZDDPO-2 zakonodajalec pojasnjuje, da odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na

160

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovpretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih nepogostih dogodkov. Za tako opredeljene odhodke, ki niso skladni z običajno poslovno prakso, se zahteva, da se obravnavajo in presojajo posamično.

To pomeni, da se v primeru, ko je eden od navedenih treh pogojev izpolnjen, odhodki davčno ne priznajo. Določeni pogoji in podlage za dodeljevanje kadrovskih štipendij (t.j. ureditev štipendiranja v splošnih aktih delodajalca in opredelitev medsebojnih razmerij, pravic in obveznosti iz naslova štipendiranja v pogodbi o štipendiranju) predstavljajo tudi podlago za pripoznavanje pravic oziroma obveznosti iz naslova štipendiranja v poslovnih knjigah zavezanca ter za pripoznanje odhodkov v izkazu poslovnega izida oziroma davčnem obračunu zavezanca.

Tako se štipendija, ki jo delodajalec izplačuje študentu ali dijaku za študij, ki je povezan s poslovanjem podjetja, študent oziroma dijak pa se bo na podlagi pogodbe o štipendiranju po koncu študija v podjetju zaposlil, lahko upošteva kot davčno priznan odhodek delodajalca, vendar pod pogojem, če bo izplačana v višini, ki je skladna z običajno poslovno prakso posamezne dejavnosti.

Po določbi 10. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 125/08, 110/09 in 43/10) morajo zavezanci za davek navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahteve, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Štipenditor bo tako moral v primeru, če bo štipendijo izplačal v višjem znesku kot je običajno za posamezen študij, za namene davčnega priznavanja odhodkov predložiti davčnemu organu dokazila, s katerimi bo utemeljil višino štipendije."

Prijava kadrovskih potreb ni več obvezna, zato lahko podjetja svoje potrebe po kadrih in razpise za štipendije objavijo v internih glasilih, preko spletnih strani ali drugih javnih občil ali pa jih celo sploh ne objavijo, a kljub temu izberejo ustreznega štipendista. Ko podjetje izbere kandidata, ki ga bo štipendiral, z njim sklene pogodbo o štipendiranju, v kateri se uredijo pravice in obveznosti štipendista in podjetja.

Kljub temu, da prijava oziroma razpis kadrovskih štipendij ni zakonsko predpisan, pa lahko podjetja razpišejo štipendije tudi preko Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje (odslej Sklad). Sklad na podlagi Zakona o štipendiranju izvaja neposredno in posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij (več informacij najdete na http://www.sklad-kadri.si/kadrovske/), preko katerega podjetjem in ostalim upravičenim organizacijam sofinancira 50% dodeljene štipendije, vendar največ do višine 30% minimalne plače.

Sklad na začetku vsakega leta najprej objavi javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih, ki jih nato objavi v skupnem zbiru na spletni strani sklada. V nadaljevanju nato sklad objavi še javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij neposredno delodajalcem, na katerega se prijavijo delodajalci z že izbranimi potencialnimi štipendisti. Na podlagi razpisnih pogojev ob izpolnjevanju pogojev iz razpisa in sklenitvijo pogodbe s štipendistom in Skladom podjetje pridobi pravico do delnega sofinanciranja štipendije. Sklad podjetju povrne del stroškov štipendije (50% oziroma največ 30% minimalne plače) na osnovi zahtevka in dokazil o izplačilu, ki ga podjetje pošlje Skladu.

161

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPrimeri poslovnih dogodkov:

PRIMER 1: Primer štipendije brez obveznosti davčnega odtegljaja

Podjetje in študent ekonomije sta sklenila pogodbo o štipendiranju za čas študija za dobo 5 let. Študent prejema štipendijo v višini 400,00 EUR mesečno, vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec na svoj transakcijski račun pri banki.

PRIMER 2: Primer štipendije sofinancirane iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje

Podjetje in študent ekonomije sta sklenila pogodbo o štipendiranju za čas študija za dobo 3 let. Podjetje je sklenilo z Javnim skladom RS za razvoj kadrov in štipendiranje pogodbo o sofinanciranju kadrovske štipendije. Študent prejema štipendijo v višini 400,00 EUR mesečno, vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec na svoj transakcijski račun pri banki. Podjetje enkrat mesečno vloži zahtevek za delno vračilo štipendije v višini 200,00 EUR in prejme nakazilo na transakcijski račun.

Različica 1:


štipendije400,00 483 285

2. TRR Nakazilo štipendije na transakcijski račun študenta

400,00 285 110

3. TRR Sofinanciranje štipendije – nakazilo po zahtevku

200,00 110 768

Različica 2:

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Obračun 400,00 483 285

162


štipendije, obveznost do štipendistaObračun štipendije – terjatev do sklada

200 164 768

2. TRR Nakazilo štipendije na transakcijski račun študenta

400,00 285 110

3. TRR Sofinanciranje štipendije – nakazilo po zahtevku

200,00 110 164

PRIMER 3: Primer štipendije z obveznostjo davčnega odtegljaja

Podjetje je sklenilo s študentom arhitekture pogodbo o štipendiranju za čas študija za dobo 5 let za študij v Sloveniji izven kraja stalnega prebivališča, v višini 1.001,58 EUR neto. Podjetje nakaže študentu štipendijo na transakcijski račun pri banki vsakega 1. v mesecu za pretekli mesec.

Izračun davčne osnove:

Neto štipendija: 1.000,00 EUR

Neobdavčena višina štipendije: 790,73 EUR*

Davčna osnova: 209,27 EUR

* Ker je 209,27 EUR neto znesek z dohodnino obdavčene štipendije je bruto štipendija 279,03 EUR (209,27/75*100) in dohodnina od 279,03 EUR osnove znaša 69,76 EUR (279,03*25%).Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1. TEM Obračun štipendije 1.069,76 483

Obveznost do študenta 1.000,00 285

Obveznost za dohodnino 69,76 266

2. TRR Nakazilo neto zneska štipendije 1.000,00 285 110

Plačilo dohodnine 69,76 266 110

*790,73 je znesek trenutno veljavne minimalne plače

163


PRIMER 4: Štipendija za študij v tujini

Podjetje je sklenilo s študentom arhitekture pogodbo o štipendiranju za čas študija za dobo 5 let za študij v tujini, v višini 900,00 EUR neto. Podjetje nakaže študentu štipendijo na transakcijski račun pri banki vsakega 1. v mesecu za pretekli mesec. Ker pogodbena vrednost štipendije ne presega 160% (7748,10 *1,6 = 1.196,96EUR) minimalne plače, kot to določa 1. točka 106. člena ZDoh-2, od štipendije ni potrebno obračunati nobenih dajatev.

Uporabljeni konti:

164 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij

483 – Štipendije dijakom in študentom



768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije,…)

4.7.10 Takse S-T/13

Definicija

Taksa je oblika zbiranja prihodkov države, ki sega daleč v zgodovino. Takse so poznali že v sužnjelastniških časih (v Rimu in Atenah), ter kasneje v fevdalnih državah. Takse so se najprej pojavile kot sodne takse, takse za vstop v svetišča, kamor so se prinašali darovi za bogove, takse za uporabo vode …

Skozi zgodovino se je pojavljajo veliko različnih vrst taks za raznovrstne namene. Tako kot drugi finančni inštrumenti ima danes pojem taksa zelo širok pomen in nima splošno veljavne vsebine. Obstaja več različnih definicij taks. Ne glede na to za kakšno vrsto taks gre, pa imajo takse naslednje značilnosti:

- takse niso cene, ker njihovo višino ne regulira tržišče, ampak organ oblasti, ki takso določi s pravnim aktom (zakonom, predpisom, uredbo),

- takse so delno nadomestilo za stroške javnih storitev, ki jih je naročil koristnik storitve prostovoljno,

164


- takse so državni prihodki, ki predstavljajo denarno nadomestilo za storitve, ki jih državni organi nudijo fizičnim in pravnim osebam.

Takse so denarni prihodki države. Ena bistvenih značilnosti taks je, da obveznost plačila takse ni omejena le na državljane države, ki takšno obveznost predpisuje, ampak pri taksah velja teritorialno načelo. Prihodki od taks služijo financiranju javnih potreb in so deklarativni prihodki države. Obvezniki plačila taks so fizične in pravne osebe. Vendar pa se takse v nekaterih svojih značilnostih bistveno razlikujejo od davkov. Takse so namreč po definiciji nadomestilo za storitev, ki jo država nudi obvezniku plačila takse. Taksa je prihodek države, ki jo fizične in pravne osebe plačajo prostovoljno, vendar je ta prostovoljnost precej relativna: če hoče na primer državljan registrirati vozilo, mora plačati takso, z neregistriranim vozilom se ne sme voziti; vendar pa je takso potrebno plačati šele, ko državljan poda vlogo za registracijo vozila.

Element prisile pri plačilu takse se izraža v tem:

- obveznost plačila takse in njeno višino je določil državni organ, - neke pravice in dejanja se lahko izvedejo le, če obveznik za plačilo takse, sproži

določen postopek in - da se neplačane takse lahko izterja prisilno.

Pravnik vidik

Obveznost plačila taks v Sloveniji urejata predvsem Zakon o sodnih taksah (Ur.l RS št. 20/2004 z dne 4.3.2004) in Zakon o upravnih taksah (Ur. L. RS št. 8/2000 z dne 31.1.2000).

Poleg sodnih in upravnih taks poznamo še druge takse (kot na primer turistična taksa, požarna taksa, taksa za odstranjevanje izrabljenih vozil, taksa za obremenjevanje voda ..), katerih obveznost in višina je predpisana v ustreznih pravnih virih.

Računovodski vidik

Za plačnika takse je taksa skladno s SRS strošek drugih storitev, ki se računovodsko evidentira v skupini 419 – Stroški drugih storitev, kadar predstavljajo plačilo za neko opravljeno storitev javnega organa (tak način knjiženja je redkejši). Nemalokrat pa takse niso direktno povezane z opravljeno storitvijo, temveč imajo bolj značaj dajatve (na primer različne takse za obremenjevanje okolja, cestne takse in podobno), zato jih knjižimo kot druge stroške v skupini 48. V kolikor je taksa le ena sestavina kalkulacije nam zaračunane storitve

165

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovali dobave (npr. porabljena voda glede na količino, storitev komunalnega podjetja in morebiti še taksa), v tem primeru takse ne knjižimo posebej, ampak celoten nam zaračunan strošek knjižimo v enem znesku na ustrezen konto (npr. na stroške porabe vode, na komunalne storitve in podobno).

Kadar odvetniki ali druga podjetja (na primer komunalna podjetja) ali podjetniki zaračunavajo takso v svojem imenu za tuj račun, zaračunano takso računovodsko obravnavajo kot druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun in jih izkažejo v okviru skupni 245 – Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun. Te obveznosti se zmanjšajo, ko se taksa plača prejemniku takse (občinski ali državni proračun).

Odvetniki pri opravljanju odvetniških storitev za svoje stranke založijo tudi plačilo sodne takse. Pri računovodskem obravnavanju založenih taks za svoje stranke založeno takso računovodsko obravnavajo kot drugo kratkoročno terjatev v skupini 165 – Druge kratkoročne terjatve in ko stranki takšno takso zaračunajo, takse računovodsko ne obravnavajo kot prihodek ampak zmanjšanje drugih kratkoročnih terjatev.

Davčni vidik

Takse z davkom na dodano vrednost niso obdavčene, saj so takse prihodki državnih organov, ki skladno 5. točko 5. člena ZDDV-1 niso zavezanci za davek na dodano vrednost in se storitve državnih organov ne štejejo med transakcije obdavčljive po ZDDV-1.

Skladno z 5. točko 36. člena ZDDV-1 se v davčno osnovo za obračun davka na dodano, kadar gre za po zakonu obdavčljive transakcije vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV.

Vendar pa 6. točka 36. člena ZDDV-1 določa, da se v davčno osnovo ne vštevajo zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij. Kar pomeni, da odvetnik ali komunalno podjetje, ki svojemu kupcu zaračuna na računu za svojo storitev tudi sodno oziroma komunalno takso, od le te ne obračuna davka na dodano vrednost, vendar mora voditi podrobne evidence o tem, da gre za dajatev, ki se pobira za državni oziroma občinski proračun.

Za podjetje oziroma podjetnika je plačilo takse (sodne, upravne, komunalne ..) davčno priznan strošek skladno s pravili glede pripoznavanja stroškov in odhodkov v SRS in skladno z 29. členom ZDDPO-2, v kolikor gre za stroške oziroma odhodke, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti oziroma so posledica opravljanja dejavnosti.


166


PRIMER 1: Podjetje plača sodno takso direktno sodišču

Podjetje ima terjatve do svojega kupca v višini 4.500,00 EUR, ki jih kupec kljub številnim pozivom ni plačal. Podjetje naroči odvetniku, ki podjetje zastopa, da vloži zoper dolžnika izvršbo. Odvetnik pošlje podjetju poziv za plačilo sodne takse v višini 40,00 EUR. Po uspešnem zaključku izvršbe odvetnik izstavi račun za svojo opravljeno storitev v znesku 244,00 EUR, od tega po splošni stopnji obračunani davek na dodano vrednost v znesku 44,00 EUR. V izvršilnem postopku podjetje prejme plačilo v znesku 5.145,00 EUR, od tega znaša 4.500,00 EUR glavnica, 200,00 EUR stroški odvetnika, 4,00 EUR sodna taksa in 405,00 zamudne obresti.

Različica I


V dobro

1. TRR Plačilo sodne takse po pozivu odvetnika za vložitev izvšilnega postopka 40,00 480* 110

2. PRAČ Prejem računa za odvetniške stroške

obveznost dod obavitelja 244,00 220


stroški odvetniških storitev 200,00 416

3. TRR Plačilo po izvršilnem postopku

prejem denarja na transakcisjki račun 5.145,00 110

zmanjšanje terjatve 4.500,00 120

167


prihodki od zamudnih obresti 405,00 777

storno odvetniški stroškov (200,00) (416)

storno sodne takse za izvršbo (40,00) (480)

* sodno takso lahko obravnavamo tudi kot storitev javnega organa in jo knjižimo v skupini 419 – Stroški drugih storitev.

Različica II


V dobro

1. TRR Plačilo sodne takse po pozivu odvetnika za vložitev izvšilnega postopka 44,00 480 110

2. PRAČ Prejem računa za odvetniške stroške obveznost do dobavitelja 244,00 220



3. TRR Plačilo po izvršilnem postopku, prejem denarja na transakcijski račun 5.145,00 110

zmanjšanje terjatve 4.500,00 120

prihodki od zamudnih obresti 405,00 777

prihodki iz naslova stroškov v zvezi z izvršbo 240,00 768

168


(odvetnik + sodna taksa)

Različica I je dopustnejša, kadar je postopek izvršbe in uspešno opravljena izvršba realizirana v enakem poslovnem obdobju, vendar strokovno boljša je rešitev po različici II, saj tako ZGD-1 kot SRS prepovedujejo pobotavanje postavk prihodkov in odhodkov. Podjetje pa se sicer samo odloči kako knjižiti in spremljati stroške in prihodke, ki jih ima v zvezi z izterjavo spornih in težje izterljivih terjatev (podatki o stroških izterjave so namreč za poslovodstvo tudi zelo pomemben podatek pri sprejemanju poslovnih odločitev).

PRIMER 2: Odvetnik založi sodno takso in jo skupaj s svojo storitvijo zaračuna stranki

Podjetje ima terjatve do svojega kupca v višini 4.500,00 EUR, ki jih kupec kljub številnim pozivom ni plačal. Podjetje naroči odvetniku, ki podjetje zastopa, da vloži zoper dolžnika izvršbo in zanj založi tudi sodno takso v znesku 40,00 EUR. Po uspešnem zaključku izvršbe odvetnik izstavi račun za svojo opravljeno storitev v znesku 200,00 EUR in založeno sodno takso v znesku 40,00 EUR, obračunani davek na dodano vrednost po splošni stopnji od odvetniške storitve v znesku 40,00 EUR. Skupni znesek računa odvetnika je 280,00 EUR.

Knjiženje pri odvetniku:


V dobro

1. TRR Plačilo sodne takse iz transakcijskega računa, zmanjšanje sredstev na transakcijskem računu 40,00 110

terjatev za založeno sodno takso 40,00 165

2. IRAČ Izdani račun za odvetniške storitve (vložitev izvršilnega predloga), terjatev do kupca 280,00 120

prihodki od storitev 200,00 760

zmanjšanje terjatve za založeno sodno takso 44,00 165

169


obveznost za obračuani DDV 44,00 260

Knjiženje pri naročniku izvršbe:


V dobro

1. PRAČ Prejem računa za odvetniško storitev in založeno sodno takso, obveznost dod obavitelja 284,00 220



stroški sodne takse za izvšilni postopek 40,00 480

PRIMER 3: Račun komunalnega podjetja z obračunano okoljsko takso

Komunalno podjetje podjetju A d.o.o. izstavi račun za porabljeno vodo po števcu v skupnem znesku 16,03 EUR. Struktura računa je naslednja:

porabljena voda (osnova za DDV) – 14,52 EUR

okoljska dajatev – 0,28 EUR

obračunani DDV (po nižji stopnji) – 1,38 EUR.

Knjiženje pri komunalnem podjetju:


1. IRAČ Izdani račun za dobavo vode - terjatev do kupca 16,18 120

170


prihodki od storitev 14,52 760

obveznosti za pobrano okoljsko dajatev 0,28 266

obveznost za obračuani DDV 1,38 260

Knjiženje pri podjetju A d.o.o.:


1. PRAČ Prejem računa za porabljeno vodo, obveznost do dobavitelja 16,18 220


stroški komunalnih storitev 14,80 419

Uporabljeni konti:



165 – Ostale kratkoročne terjatve


260 – Obveznost za obračunani DDV


416 – Stroški intelektualnih in osebnih storitev

419 – Stroški drugih storitev

480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov


171

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki

777 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih

4.7.11 Tečajne razlike S-T/7

Definicija

Tečajne razlike se pojavljajo pri sredstvih in obveznostih, ki so izražene v tuji valuti.

Računovodski vidik

Terjatve

Terjatve, izražene v tuji valuti, se v skladu s slovenskim računovodskim standardom 5 na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Povečanje terjatev povečuje finančne prihodke (konto 777), zmanjšanje terjatev pa povečuje finančne odhodke (konto 746).

Kratkoročni dolgovi

Kratkoročni dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Povečanje kratkoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke (777), zmanjšanje kratkoročnih dolgov pa redne finančne prihodke (745).

Dolgoročni dolgovi

Dolgoročni dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Povečanje dolgoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke, zmanjšanje dolgoročnih dolgov pa redne finančne prihodke.

Ali mora podjetje za preračun v domačo valuto obvezno uporabiti referenčni tečaj Evropske centralne banke (ECB), ki ga objavlja Banka Slovenije, ali lahko tudi katerega drugega?

172

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovZ valutnim tečajem je v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi mišljen srednji tečaj Banke Slovenije, ki pa ga je nadomestil referenčni tečaj ECB, iz utemeljenih razlogov pa se lahko uporabi tudi ustrezni tečaj poslovne banke.

Denarna sredstva

Prevrednotenje denarnih sredstev, kot so gotovina v blagajni, denar na računih pri banki in podobno, se opravi le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost; vendar se v prvem primeru pojavi redni finančni prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi (konto 775), v drugem primeru pa redni finančni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi (konto 743), ne pa prevrednotovalni finančni prihodek oziroma prevrednotovalni finančni odhodek.

Finančne naložbe

Preračuni finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preračuni ostalih finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo.

1. Tako se finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, prevrednotijo konec leta po referenčnem tečaju ECB in se razlike knjižijo na prihodke oziroma odhodke.

2. Finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek kapitala, se konec leta prav tako prevrednotijo po referenčnem tečaju ECB in se tečajne razlike pripoznajo v razredu 9 – Presežek iz prevrednotenja.

3. Finančne naložbe, vrednotene po nabavni vrednosti, pa se ne prevrednotujejo zaradi tečajnih razlik.

Davčni vidik

Za davčne namene se tečajne razlike priznajo kot davčni prihodki in odhodki, če so obračunane v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.

Primeri knjiženj:

PRIMER 1: Obveznosti do dobaviteljev v tujini

Podjetje prejme račun od tujega dobavitelja izven EU za 50.000,00 USD na odloženo plačilo. Ob uvozu je bil referenčni tečaj ECB Banke Slovenije 1 EUR = 1,4706 USD. Tako znaša

173

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovobveznost 34.000,00 EUR. Ob plačilu je znašal prodajni tečaj pri poslovni banki 1 EUR = 1,4400 USD.

PRIMER 2: Terjatve do kupcev v tujini

Podjetje izda račun za prodajo proizvodov v Švico v švicarskih frankih v znesku 30.000,00 CHF na odloženo plačilo. Na dan izdaje računa je znašal tečaj 1 EUR = = 1,5000 CHF. Na bilančni presečni dan se terjatev preračuna po referenčnem tečaju ECB, ki znaša 1 EUR = 1,5300 CHF. Ko kupec plača račun, znaša tečaj 1 EUR = = 1,5100 CHF.

PRIMER 3: Dolgoročno posojilo v tuji valuti

Podjetje je v začetku leta 20X9 najelo dolgoročno posojilo pri domači poslovni banki v višini 200.000,00 švicarskih frankov. Na dan najema posojila je znašal referenčni tečaj ECB 1 EUR = 1,4850 CHF. Posojilo se začne vračati šele v letu 20X0. Na bilančni presečni dan podjetje preračuna vrednost posojila po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki znaša:

Različica 1: 1 EUR = 1,5200 CHF

Različica 2: 1 EUR = 1, 4600 CHF

174


PRIMER 4: Devizni račun

Podjetje ima na deviznem računu pri banki 150.000,00 USD. Nakupni tečaj je znašal 1 EUR = 1,4700 USD. Referenčni tečaj ECB na bilančni presečni dan znaša 1 EUR = 1,5100 USD.

Uporabljeni konti:

112 – Devizna sredstva na računih

741 – Odhodki iz posojil, prejetih od bank

743 – Odhodki iz drugih finančnih obveznosti

745 – Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti

746 – Odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

775 – Finančni prihodki iz posojil, danih drugim

777 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih

972 – Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi

4.7.12 Trgovsko blago S-T/3

Definicija

Kadar govorimo o trgovskem blagu, mislimo na nabavljene ali uvožene proizvode, ki so v nespremenjenem stanju namenjeni nadaljnji prodaji.

175

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovNabavna cena in nabavna vrednost

Nabavna vrednost blaga je skladno s SRS 4 količinska enota zaloge blaga, ki se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, sestavljeni iz nakupne cene, uvoznih in drugih nevračljivih nakupnih dajatev ter neposrednih stroškov nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

Računovodski vidik

Sestavine nabavne cene trgovskega blaga so:

vrednost po obračunih dobavitelja, dajatve (ki se ne povrnejo) v okviru nabavne cene, neposredni (odvisni) stroški nabave.

Nevračljive dajatve po SRS 4 so:

carina pri uvozu, davek na dodano vrednost, ki ga ni mogoče šteti kot odbitnega, in morebitne druge dajatve pri nabavi.

Neposredni stroški nabave

Neposredni stroški nabave so:

prevozni stroški, stroški nakladanja, stroški prekladanja in razkladanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški posebej zaračunane embalaže, stroški spremljanja blaga, stroški storitev posredniških agencij in podobni stroški nabave, ki bremenijo kupca.

Neposredni stroški nabave so tisti, ki nastanejo od mesta prevzema do mesta uskladiščenja, če bremenijo kupca (trgovinsko gospodarsko družbo) in jih povzročajo drugi.

Neposredni odvisni stroški nabave

176

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovČe v trenutku oblikovanja cene niso znani dejanski neposredni stroški nabave, se lahko obračunajo tudi v načrtovanih povprečnih velikostih. Te se določijo v odstotku od nabavne vrednosti ali pa v znesku na mersko enoto. Načrtovani neposredni stroški nabave, ki jih povzročijo drugi, se knjižijo v dobro pasivnih časovnih razmejitev, dejansko nastali (dokazujejo jih knjigovodske listine kot računi prevoznikov, špediterjev, tovorni listi in druge) pa v breme kratkoročnih časovnih razmejitev.

Med obračunskim obdobjem (v letu dni) lahko iz primerjave med zneski obračunanih (predvidenih) neposrednih stroškov nabave in zneski dejansko nastalih neposrednih stroškov nabave ter na podlagi načrtov oziroma pričakovanj na primer mesečno spreminjamo prej načrtovano stopnjo oziroma znesek neposrednih stroškov nabave. Na koncu leta moramo razlike s konta časovnih razmejitev poračunati z zneski na kontih poslovnih odhodkov (z nabavno vrednostjo prodanega materiala in blaga).

Vrednotenje zalog

Zaloge blaga lahko podjetje vodi po nabavnih ali prodajnih cenah odvisno od računovodske usmeritve zapisane v njegovih aktih. V pravilniku o računovodstvu podjetje tudi opredeli izbrano metodo vrednotenja zalog: po metodi zaporednih cen (FIFO) ali metodi tehtanih povprečnih cen vključno z metodo drsečih povprečnih cen.

Tako kot pri ostalih vrstah zalog je tudi zaloge trgovskega blaga potrebno prevrednotiti zaradi oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške, potrebne za to, da pride do prodaje. Razlogi za znižanje vrednosti zalog trgovskega blaga so predvsem:

iztržljiva vrednost zaloge blaga je nižja od nabavne, zalog ni mogoče prodati zaradi spremembe prodajnega programa (to velja zlasti za

prodajalne), zaloge so poškodovane zaradi nepravilnega skladiščenja oziroma neodkritih napak pri

prevzemu v skladišče, ni prišlo do izvedbe pogodbenega dogovora po predvideni prodajni vrednosti.

Vrednost zalog blaga je potrebno odpisati (oslabiti) pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk posebej. Oslabitev zalog blaga poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s kratkoročnimi sredstvi in zmanjša vrednost zalog blaga, če se vodijo po nabavnih cenah. Oslabitev zalog blaga povečuje prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s kratkoročnimi sredstvi in zmanjšuje vrednost zalog blaga in vračunano razliko v ceni, če se zaloge vodijo po prodajnih cenah. Če pa se zaloge vodijo po prodajnih cenah z vračunanim DDV, je pri oslabitvi vrednosti takšnih zalog potrebno tudi zmanjšanje DDV v takšnih zalogah.

SRS določajo, da se predvideni in presežni kalo pri blagu knjiži med poslovne odhodke (nabavna vrednost prodanega blaga). Kalo tako zmanjšuje zalogo blaga in povečuje nabavno

177

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovvrednost prodanega blaga. Davek na dodano vrednost obračunan od presežnega kala pa evidentiramo v skupini 480 – dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov.

Davčni vidik

Promet blaga je obdavčen z davkom na dodano vrednost kot to določa ZDDV-1. Predmet obdavčitve z DDV so naslednje transakcije povezane z blagom:

promet blaga v Sloveniji, pridobitev blaga iz EU in uvoz blaga.

Pri prodaji blaga je podjetje dolžno obračunati DDV po predpisani stopnji in drugih pogojih predpisanih z ZDDV-1 (zavezanec za DDV, obdavčen promet blaga, nastanek obdavčljivega dogodka). Ob nakupu blaga si sme podjetje davčni zavezanec upoštevati odbitni DDV na podlagi splošnih pravil iz ZDDV-1 in izpolnjevanju predpisanih pogojev (opravljanje obdavčljive dejavnosti, poslovna raba blaga, prejem ustrezne knjigovodske listine).

Pri ravnanju z blagom med transportom in skladiščenjem prihaja do primanjkljajev blaga zaradi kemičnih in fizičnih lastnosti blaga (razsip, razlitje, poškodovanje, uničenje in podobno). Takšne primanjkljaje štejemo za normalne izgube pri blagu. Na osnovi pravilnika o izvajanju ZDDV-1 so primanjkljaji in uničenja blaga zaradi kala blaga neobdavčeni v dejanskem obsegu nastalega primanjkljaja blaga, če le ti ne presegajo običajnega kala, ki ga določi strokovno združenje in ga objavi v Uradnem listu RS. Takšni pravilniki določajo v % normalni kalo za posamezne skupine blaga.

Trgovska podjetja imajo pri nabavi blaga skladno z ZDDV-1 pravico do upoštevanja odbitnega davka na dodano vrednost v obračunu DDV. Skladno z ZGD-1 in SRS morajo tud trgovska podjetja najmanj enkrat letno s popisom ugotoviti dejanske ali finančne razlike v zalogah blaga, odvisno od tega, kako vodijo poslovne knjige. Če trgovsko podjetje vodi zaloge blaga razčlenjeno po vrstah blaga, potem tudi popisne razlike ugotavljajo in obravnavajo razčlenjeno po vrstah blaga. V nekaterih manjših trgovinah na drobno (trafike, cvetličarne, mali prodajalci ipd.) je takšno razčlenjeno ugotavljanje običajno nemogoče, saj takšne trgovine ne vodijo razčlenjenih evidenc blaga (nimajo analitičnih kartic blaga) ampak morda členijo zaloge le na skupine blaga po stopnjah obračunanega davka na dodano vrednost (blago brez DDV, blago po znižani stopnji in blago po splošni stopnji). V takšnih trgovskih podjetjih se ugotavljajo in obravnavajo popisne razlike le vrednostno (po davčnih stopnjah).

Pri ugotavljanju primanjkljajev se DDV ne obračunava od normalnega kala, ki ga določi pristojno združenje za trgovino pri gospodarski zbornici s posebnim pravilnikom. Zaradi tega je priporočljivo, da trgovska podjetja vodijo razčlenjene evidence blaga najmanj po skupinah blaga iz takega pravilnika.

178

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovOd primanjkljajev blaga in od presežnega kala mora trgovsko podjetje obračunati in plačati DDV po predpisani stopnji. Davčna osnova je v primeru primanjkljajev in presežnega kala vrednost blaga, ki bi jo podjetje doseglo na trgu v času uporabe za neposlovne namene. Skladno z 2. točko 36. člena ZDDV-1 je davčna osnova pri prometu blaga v zasebne in druge namene nabavna cena zadevnega ali podobnega blaga, v katero ni vštet DDV oziroma lastna cena blaga. Obveznost za obračun DDV nastane v davčnem obdobju, v katerem je nastal obdavčljiv dogodek. Ker se pri primanjkljajih in presežnem kalu ne ve, kdaj sta dejansko nastala, se šteje, da je promet blaga nastal na dan ugotovitve primanjkljaja ali presežnega kala.

Neidoče blago

Kadar trgovsko podjetje neidočemu (nekurantnemu) blagu zmanjša vrednost, zmanjšanje vrednosti blaga ni zavezano v obračunu DDV, saj ima podjetje še vedno blago na zalogi (sicer manj vredno blago, ki je še vedno namenjeno prodaji). Če trgovsko podjetje ne najde kupca za neidoče zaloge (odkupiti jih ni pripravljeno niti podjetje, ki se ukvarja z odkupom odpadnega blaga) in jih zato uniči, mora obračunati DDV. Ker pa DDV obračuna od tržne vrednosti, ki je ni, znaša obračunani DDV nič. Podjetje mora v primeru uničenja nekurantnega blaga zagotoviti še dokaze, da je bilo blago dejansko uničeno (popis količin, zapisnik komisije, fotografije).

Davčno nepriznani odhodki

Davek na dodano vrednost obračunan od presežnega kala in presežni kalo nad obsegom, ki ga določi strokovno združenje, je skladno z ZDDPO-2 davčno nepriznan odhodek podjetja.

Davčno priznani odhodki

Prevrednotenje zalog blaga zaradi oslabitve je skladno z ZDDPO-2 davčno priznan odhodek.

Povezane osebe

Pri prodaji in nabavi blaga med povezanimi osebami je potrebno upoštevati še davčno zakonodajo, ki ureja poslovanje med povezanimi osebami. Odhodki se namreč priznavajo le do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen. Prihodki morajo biti za davčne potrebe izkazani najmanj v višini primerljivih tržnih cen.


V praksi lahko podjetja izbirajo med različnimi možnostmi knjiženja zalog blaga. Podlage za knjiženje so različne za knjiženje zalog blaga v glavni knjigi in knjiženje zalog blaga v analitičnih evidencah. Pri evidentiranju zalog blaga in njihovega gibanja je pomembno, da so analitične evidence zalog blaga usklajene z evidencami zalog blaga v glavni knjigi. Nekatera knjiženja se tako opravijo na osnovi prejetih računov dobaviteljev, določene knjižbe pa na podlagi internih prejemnic materiala. Razlike in odstopanja, ki se ob tem pojavljajo se izkazujejo na kontih skupine 659, 290 in 224.


179


PRIMER 1: Zaloge blaga v skladišču po nabavnih cenah brez uporabe kontov obračuna nabave blaga

Podjetje A d.o.o. prejme od svojega dobavitelja podjetja B d.o.o. račun za prevzeto blago v skladišču v vrednosti 18.300,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost od prometa blaga po splošni stopnji. Podjetje B d.o.o. je zavezanec za davek na dodano vrednost in podjetje A d.o.o. ima pravico do odbitka celotnega vstopnega davka na dodano vrednost. Ob prevzemu blaga v skladišče podjetje A d.o.o. k nabavni vrednosti blaga doda 2% neposrednih stroškov nabave blaga za stroške prevoza. Kasneje podjetje A d.o.o. prejme račun prevoznika za to blago v višini 366,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost od prometa storitev po splošni stopnji.

1. različica: knjiženje po prejetem računu za blago direktno na zalogo blaga v skladišču

1 = račun dobavitelja za blago 18.300,00

1a – vstopni DDV račun za blago 3.300,00

1b = račun dobavitelja za blago 15.000,00

2 + 2% neposrednih stroškov nabave 300,00

3 = prejeti račun od prevoznika blaga – obveznost do dobavitelja 366,00

3a – vstopni DDV 66,00

3b = prejeti račun od prevoznika blaga – neposredni stroški nabave 300,00

4 = nabavna vrednost blaga (1+2) 15.300,00


1. PRAČ Prejeti račun za blago 18.300,00 220

- odbitni DDV 3.300,00 160

- nabavna vrednost blaga 15.000,00 660

2. OBR Obračun nabave blaga – vračunani odvisni stroški 300,00 660 290

180

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov3. PRAČ Prejeti račun za prevoz blaga 366,00 220

- odbitni DDV 66,00 160

- obračunani neposredni stroški nabave blaga 300,00 290

2. različica: knjiženje po prejetem računu za blago preko konta 224 – obveznosti do dobaviteljev za nezaračunano blago in storitve

1 = dobavnica dobavitelja za blago 15.000,00

1a + 2% vračunanih stroškov prevoza 300,00

1b = nabavna vrednost blaga (15.000,00 + 300,00) 15.300,00

2 = prejeti račun od dobavitelja za že prevzeto blago 18.000,00

2a – vstopni DDV 3.000,00

2b = prejeti račun za blago 15.000,00

3 = prejeti račun od prevoznika blaga – vračunani stroški prevoza 300,00


3b = prejeti račun od prevoznika blaga – obveznost 360,00


1. OBR Obračun nabave blaga – obveznost za nezaračunano blago 15.000,00 224

- vračunani neposredni stroški nabave blaga 300,00 290



181


- odbitni DDV 3.300,00 160


3. PRAČ Prejeti račun za prevoz blaga 366,00 220


- obračunani neposredni stroški nabave blaga 300,00 290

Druga različica knjiženja je v praksi zelo uporabna v primeru ločenega knjiženja analitičnih evidenc trgovskega blaga nepovezano s knjižbami v glavni knjigi. Uporaba vmesnega konta 224 omogoča kontrolo nad tem, kaj je bilo na zalogo blaga dejansko uskladiščeno in knjiženo v analitičnih evidencah in za katere dobave blaga smo račun dobavitelja že prejeli. Saldo na kontu 224 v breme ali dobro nam hkrati izkazuje neusklajenost med analitičnimi evidencami zalog blaga in zalog blaga knjiženih v glavni knjigi. Takšen način knjiženja je zelo uporaben tudi v mnogih primerih avtomatskega knjiženja v sodobnih avtomatiziranih programih, saj nam prav saldo na kontu 224 omogoča nadzor nad tem ali smo v določenem obdobju poknjižili vse knjigovodske listine, ki smo jih v podjetju prejeli.

3. različica: knjiženje na podlagi podatkov iz blagovnega knjigovodstva in na obveznosti za nezaračunano blago, prejeti računi na konte zalog

Naročimo blago za 15.000,00 EUR, planirano stroške prevoza 300,00 EUR. Dejansko dobavitelj blaga zaračuna le 200,00 EUR.


1. PRE Nabava blaga po prejemnici 15.000,00 660 224

- odvisni stroški nabave materiala 300,00 660 224

182


2. PRE Obračun nabave blaga 15.300,00 224 659

3. PRAČ Prejeti račun za nabavo blaga 18.300,00 220

- fakturna vrednost blaga 15.000,00 650

- odbitni davek na dodano vrednost 3.300,00 160

4. PRAČ Prejeti račun za prevoz 244,00 220

- fakturna vrednost prevoza 200,00 651

- odbitni davek na dodani vrednost 44,00 160

5. TEM Poračun razlike na kontu 224 100,00 651, (702)

- zmanjšanje stroškov blaga 100,00 651, (702)

Ta različica je primerna za računalniško podprte poslovne procese, kjer se podatki iz naročilnice prenesejo direktno v podatke na prejemnici in se torej nabava obremeni za načrtovane ali pogodbeno dogovorjene zneske, kasneje prejeti računi na vrednost= obračun blaga pa praviloma nimajo vpliva oziroma dajejo nabavni službi dodatno takojšnjo informacijo o razlikah med naročenim in dejansko zaračunanim. Daje torej neke dodatne informacije za notranje potrebe poročanja, kontrole, naknadne analize.

183

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPRIMER 2: Zaloge blaga v skladišču po nabavnih cenah z uporabo kontov obračuna nabave blaga

Podjetje A d.o.o. je od podjetja B d.o.o prejelo račun za trgovsko blago v vrednosti 61.000,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji. Podjetje B d.o.o. je davčni zavezanec za davek na dodano vrednost in podjetje A d.o.o. ima pravico do odbitka celotnega vstopnega davka na dodano vrednost. Na osnovi preteklih izkušenj in izračuna povprečnih odvisnih stroškov nabave blaga za preteklo poslovno leto za to skupino trgovskega blaga, podjetje vračuna 4% neposrednih stroškov nabave blaga. Kasneje prejme račun prevoznika za dostavo blaga v višini 2.440,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji.

1 = račun dobavitelja za blago – obveznost 61.000,00

1a – vstopni DDV 11.000,00

1b = račun dobavitelja za blago – nabavna vrednost blaga 50.000,00

2 = nabavna vrednost blaga 50.000,00

2a + 4% vračunanih neposrednih stroškov nabave blaga 2.000,00

= nabavna vrednost blaga (50.000,00 + 2.000,00) 52.000,00

1 = račun dobavitelja za prevoz blaga – obveznost 2.440,00


1b = račun dobavitelja za prevoz blaga – neposredni stroški nabave 2.000,00



- odbitni DDV 11.000,00 160


2. OBR Obračun nabave blaga – nabavna vrednost blaga 52.000,00 660 659

- vračunani predvideni neposredni stroški nabave blaga

2.000,00 651 290

184


3. PRAČ Prejeti račun za prevoz blaga 2.440,00 220


- obračunani neposredni stroški nabave blaga 2.440,00 220

PRIMER 3: Zaloge blaga v skladišču po prodajnih cenah in njihova prodaja

Podjetje A d.o.o. je kupilo od podjetja B d.o.o. 100 kosov trgovskega blaga v vrednosti 3.660,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji. Podjetje B d.o.o. je zavezanec za davek na dodano vrednost in podjetje A d.o.o. ima pravico do odbitka celotnega vstopnega davka. K nabavni vrednosti blaga podjetje doda 2% neposrednih odvisnih stroškov nabave blaga. Kasneje prejme račun prevoznika za dostavo blaga v višini 100,00 EUR. Podjetje prevoznik ni zavezanec za davek na dodano vrednost. Podjetje vodi zaloge po prodajnih cenah in pri sestavljanju nabavne kalkulacije upošteva 10% razlike v ceni. Podjetje vodi zaloge po metodi zaporednih cen (FIFO). Podjetje je v obračunskem obdobju prodalo kupcem 50 kosov blaga v vrednosti 1.705,00 EUR + 22% davek na dodano vrednost.

Kalkulacija cene blaga:

Izračun nabavne vrednosti prodanega blaga:

- prodaja 50 kosov po ceni 34,10 EUR za kos = prodajna vrednost 1.705,00 EUR - obračun DDV (20 % od 1.705,00 = 341,00 EUR - terjatev do kupca 2.046,00 EUR (1.705,00 + 341,00) - nabavna vrednost prodanega blaga = 50 × 31,00 = 1.550,00 EUR

185


PRIMER 4: Zaloga blaga v prodajalni po maloprodajnih cenah in njihova prodaja

Trgovsko podjetje A d.o.o. od podjetja B d.o.o. prejelo 60 kosov blaga in račun zanj v vrednosti 12.200,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji. Podjetje B d.o.o. je zavezanec za davek na dodano vrednost in podjetje A d.o.o. ima pravico do celotnega odbitka vstopnega davka. Neposredni stroški nabave blaga so stroški prevoza in znašajo 610,00 EUR po prejetem računu prevoznika zavezanca za davek na dodano vrednost. Podjetje sestavi nabavno kalkulacijo blaga, pri kateri upošteva 20% razliko v ceni in davek na dodano vrednost po splošni stopnji. V obračunskem obdobju podjetje proda svojim kupcem blago v skupni vrednosti 5.124,00 EUR za gotovino, kar je tretjina nabavljene količine.

Kalkulacija cene blaga:

račun dobavitelja 12.200,00

- odbitni DDV 2.200,00

- nakupna vrednost blaga 10.000,00

+ vračunani stroški prevoza blaga 500,00

= nabavna vrednost blaga 10.500,00

+ 20% vračunane razlike v ceni 2.100,00

= prodajna vrednost blaga 12.600,00

+ 22% davka na dodano vrednost 2.772,00

= maloprodajna vrednost v prodajalni 15.372,00

Izračun nabavne vrednosti prodanega blaga:

prodaja 20 kosov po ceni 210,00 EUR za kos = prodajna vrednost 4.200,00 EUR

186


obračun DDV (22% od 4.200,00 = 924,00 EUR terjatev do kupca 5.124,00 EUR (4.200,00 + 924,00) nabavna vrednost prodanega blaga = 20 x 175,00 = 3.500,00 EUR


V dobro


- odbitni DDV 2.200,00 160


2. OBR Obračun nabave blaga – vračunani predvideni stroški nab.blaga 500,00 651 290

- zaloga blaga 15.372,00 663

- zaloga blaga - obračun 10.500,00 659

- zaloga blaga – obračunani DDV 2.772,00 664

- zaloga blaga – vračunana razlika v ceni 2.100,00 669

3. PRAČ Dobaviteljev račun za prevozne stroške – obveznost do dobav. 610,00 220


- obračunani neposredni stroški nabave 500,00 290

4. IRAČ Prodaja blaga – terjatev do kupca 5.124,00 120

187


- prihodki od prodaje blaga 4.200,00 762

- obveznost za obračunani DDV 924,00 260

5. OBR Obračun prodaje blaga – nabavna vrednost prodanega blaga 3.500,00 702

- vračunani DDV 924,00 664

- vračunana razlika v ceni 700,00 669

- zmanjšanje zaloge blaga 5.124,00 663

188


PRIMER 5: Zaloga blaga po nabavnih cenah z uporabo kontov obračuna nabave blaga– prejem blaga iz uvoza

Podjetje A d.o.o. je od svojega dobavitelja iz Srbije nabavilo blago v vrednosti 25.000,00 EUR. Ker je dobavitelj iz Srbije, je za blago potrebno opraviti carinski postopek uvoza blaga. Za blago je potrebno plačati uvozne dajatve – carino po stopnji 7% in DDV po splošni stopnji. Carinska uprava pošlje obračun carinskih dajatev in obračunanega DDV ob uvozu blaga v Slovenijo v skupni vrednosti 7.635,00 EUR (znesek carine je 1.750,00 EUR, znesek DDV od uvoženega blaga znaša 5.885,00 EUR). Blago do skladišča dostavi špediter, ki za svojo storitev in posredovanje pri uvozu blaga izstavi račun v vrednosti 1.220,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji. Podjetje razpolaga z vso potrebno dokumentacijo (EUL, obračun carinske uprave, račun dobavitelja in račun špediterja), da lahko pripravi obračun in pravilno ugotovi nabavno ceno nabavljenega blaga.

1 = račun dobavitelja za blago 25.000,00

2 + račun Carinske uprave 7.635,00

2a - odbitni DDV pri uvozu 5.885,00

2b = carinske dajatve 1.750,00

3 = račun špediterja 1.220,00

3a - odbitni DDV 220,00

3b = vrednost storitve špediterja 1.000,00

4 = skupaj neposredni stroški nabave (2b + 3b) 2.750,00

5 = nabavna vrednost blaga (1+4) 27.750,00


V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za blago 25.000,00 650 221

2. OBR Obračun carinskih dajatev in DDV ob uvozu blaga v Slovenijo 7.635,00 261

- carina 1.750,00 651

189


- odbitni DDV 5.885,00 160

3. PRAČ Dobaviteljev račun za prevozne stroške – obveznost do dobav. 1.220,00 220


- obračunani neposredni stroški nabave 1.000,00 651

4. OBR Obračun nabave blaga 27.750,00 224 659

PRIMER 6: Zaloga blaga po nabavnih cenah z uporabo kontov obračuna nabave blaga– pridobitev blaga iz EU

Trgovsko podjetje je od svojega dobavitelja iz Nemčije nabavilo blago po nabavni vrednosti 75.000,00 brez obračunanega davka na dodano vrednost. Podjetje glede na pretekle izkušnje vračuna 3% odvisnih stroškov. Naknadno prejme račun za prevoz in nakladanje ter razkladanje blaga v višini 2.440,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji. Podjetje knjiži na konte obračuna nabave blaga na podlagi prejetega računa in na zalogo blaga po podatkih blagovnega knjigovodstva na podlagi prejete dobavnice blaga. Podjetje obračuna tudi davek na dodano vrednost od pridobitve blaga iz Skupnosti in si prizna odbitni DDV. Podjetje v obračunskem obdobju proda celotno količino nabavljenega blaga z 20% razliko v ceni. Celotno količino blaga izvozi v države izven Skupnosti. Ob koncu leta podjetje poračuna saldo na kontu vračunanih odvisnih stroškov nabave blaga s konti poslovnih odhodkov (nabavno vrednostjo prodanega blaga).


1. PRE Zaloga blaga v skladišču 75.000,00 660 224

190

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov2. PRE Vračunani odvisni stroški blaga v skladišču 2.250,00 660 290

3. PRAČ Prejeti račun dobavitelja za pridobitev blaga iz Skupnosti 75.000,00 224 221

4. TEM Obračun DDV od pridobitev iz Skupnosti 16.500,00 160 260

5. PRAČ Prejeti račun za prevoz, nakladanje in razkladanje blaga 2.440,00 221

191


- vračunani odvisni stroški nabave blaga 2.000,00 290


6. IRAČ Prodaja blaga – terjatev do kupca - prihodki od prodaje blaga na tujem trgu 92.700,00 121 763

77.250,00 702/711 660

8. TEM Uskladitev kontov vračunanih odvisnih stroškov blaga 250,00 (702)/(711)

290

PRIMER 7: Prodaja blaga iz skladišča

Trgovsko podjetje ima na zalogi 100 kosov blaga po nabavni vrednosti 52.000,00 EUR. V obračunskem obdobju je prodalo domačemu kupcu 50 kosov blaga po prodajni vrednosti 45.000,00 EUR in obračunalo davek na dodano vrednost po splošni stopnji.

192


- prihodki od prodaje blaga 45.000,00 762

- obveznost za obračunani DDV 9.900,00 260

2. TEM Zmanjšanje zalog blaga 26.000,00 702/711 660

PRIMER 8: Nakup blaga s pavšalnim nadomestilom

Trgovsko podjetje nabavi od kmeta, ki ima dovoljenje za pavšalno nadomestilo jabolka: Cena za odkup jabolk znaša 5.000,00 EUR. Trgovec mora skladno z ZDDV-1 obračunati 8% pavšalnega nadomestila in kmetu plačati znesek povečan za pavšalno nadomestilo v višini 5.400,00 EUR, Pavšalno nadomestilo si trgovsko podjetje poračuna kot odbitni davek na dodano vrednost v obračunu DDV in sicer v davčnem obdobju v katerem je račun kmetu plačan.


V dobro

1. PRAČ Prejem obračuna od kmeta in obračun pavšalnega nadomestila– obveznost do kmeta 5.400,00 220

- zaloga trgovskega blaga 5.000,00 660

- odbitni DDV (pavšalno nadomestilo) 200,00 160

2. TRR Plačilo kmetu iz transakcijskega računa podjetja 5.400,00 220 110

193


PRIMER 9: Vračilo neustreznega blaga dobavitelju

Trgovsko podjetje na podlagi reklamacije, ker blago ne ustreza po količini in kvaliteti, vrne blago domačemu dobavitelju. Dobavitelj mu za vrnjeno vrednost blaga izda dobropis v višini 1.830,00 EUR z davkom na dodano vrednost po splošni stopnji.


V dobro

1. PRAČ Prejem dobropisa za vrnjeno blago dobavitelju – obveznost do dobavitelja (1.830,00) (220)

- zaloga trgovskega blaga (1.500,00) (660)

- odbitni DDV (330,00) (160)

PRIMER 10: Vračilo neustreznega blaga tujemu dobavitelju iz Skupnosti

Trgovsko podjetje na podlagi reklamacije, ker blago ne ustreza po količini in kvaliteti, vrne blago tujemu dobavitelju. Dobavitelj mu za vrnjeno vrednost blaga izda dobropis v višini 5.000,00 EUR.


V dobro

1. PRAČ Prejem dobropisa za vrnjeno blago dobavitelju – obveznost do dobavitelja (5.000,00) (221)

- zaloga trgovskega blaga (5.000,00) (660)

- zmanjšanje odbitka vstopnega DDV in (1.100,00) (160) (260)

194


obračunanega DDV

PRIMER 11: Prenos blaga med skladišči

Trgovsko podjetje blago iz veleprodajnega skladišča prenese v prodajalno. Zaloge v veleprodajnem skladišču vodi po nabavni vrednosti, v prodajalni na drobno po prodajni ceni z vračunanim davkom na dodano vrednost. Nabavna vrednost blaga v skladišču je 10.000,00 EUR. Prodajna vrednost z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji je 13.420,00 EUR. Dosežena razlika v ceni je po dogovoru izkazana v celoti kot razlika, ki jo je dosegla prodajalna. Premiki blaga znotraj podjetja se evidentirajo na podlagi internih knjigovodskih listin (medskladiščnice) in niso zavezani obračunu davka na dodano vrednost. Ker gre v tem primeru za prenos med različnima vrstama skladišč (maloprodajno in veleprodajno) se premik poknjiži tudi v glavni knjigi.


1. TEM Premik blaga v prodajalno

- zaloga trgovskega blaga v prodajalni 13.420,00 663

- zaloga trgovskega blaga v skladišču 10.000,00 660

- razlika v ceni v prodajalni 1.000,00 669

- vračunani DDV 1.420,00 664

PRIMER 12: Prenos blaga med skladišči

Trgovsko podjetje, ki ima več lokacijsko ločenih skladišč prenese blago po nabavni vrednosti 3.600,00 EUR iz enega skladišča v drugo skladišče. Zaloge vodi po nabavni vrednosti in v

195

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovglavni knjigi ne vodi ločenih evidenc po skladiščih. Premik med skladišči se evidentira na podlagi medskladiščnice v analitičnem blagovnem knjigovodstvu. V glavni knjigi ni potrebe po knjiženju takšnega poslovnega dogodka, ker se vrednost zaloge blaga ne spremeni, spremeni se samo lokacija zaloge.


1. TEM Premik blaga iz enega skladišča v drugo skladišče

- zaloga trgovskega blaga v skladišču A 3.600,00) (660)

- zaloga trgovskega blaga v skladišču B 3.600,00 660

PRIMER 13: Primanjkljaj blaga, ki presega dovoljeni kalo – zaloge podjetje vodi po prodajnih cenah brez DDV

V trgovskem podjetju je inventurna komisija ugotovila primanjkljaj 10 kosov blaga. Vseh 10 kosov blaga je primanjkljaj, ki presega dovoljeni kalo predpisan s pravilnikom združenja. Prodajna cena enega kosa blaga je 50,00 EUR. Vračunana razlika v ceni tega blaga je 10%.

Vrednost ugotovljenega primanjkljaja:

prodajna vrednost blaga (10 × 50,00) 500,00 EUR

vračunana razlika v ceni 50,00 EUR

= nabavna vrednost primanjkljaja 450,00 EUR

+ DDV (22% od 450,00 EUR) 99,00 EUR

SKUPAJ 549,00 EUR


1. TEM Ugotovljeni primanjkljaj blaga – nabavna vrednost

196


- vračunana razlika v ceni 450,00 70DN,71DN

50,00 669

500,00 660

2. TEM Obračun DDV od primanjkljaja, ki presega dovoljeni kalo 99,00 480DN 260

PRIMER 14: Primanjkljaj blaga, ki presega dovoljeni kalo – zaloge podjetje vodi po prodajnih cenah z vračunanim DDV

V prodajalni podjetja vodijo blago po vrstah. Pri skupini živila je popisna komisija ugotovila primanjkljaj v nabavni vrednosti 3.000,00 EUR. Pri tej skupini živil podjetje vračuna 10% razlike v ceni in obračuna davek na dodano vrednost po znižani davčni stopnji, da dobi prodajno ceno blaga. Iz pravilnika o normalnem kalu za to vrsto dejavnosti in to skupino blaga izhaja, da je dovoljeni kalo 3% od nabavne vrednosti v obračunskem obdobju nabavljenega blaga. V obračunskem obdobju je podjetje nabavilo v skupini živila blago po nabavni vrednosti 50.000,00 EUR.

Izračun DDV od primanjkljaja nad normalnim

nabavna vrednost primanjkljaja 3.000,00 EUR

+ vračunana razlika v ceni (10%) 300,00 EUR

prodajna vrednost brez DDV 3.300,00 EUR

+ DDV (9,5% od 3.300,00) 313,50 EUR

vrednost zaloge blaga 3.613,50 EUR

Normalni kalo: 1.500,00 EUR (3% od 50.000,00 EUR)

Presežni kalo: 1.500,00 EUR (3.000,00 - 1.500,00 EUR)

DDV od presežnega kala (9,5%): 142,50 EUR

197



Ugotovljeni primanjkljaj blaga

- nabavna vrednost davčno priznani del – dovoljeni kalo 1.500,00 70/71

- nabavna vrednost davčno nepriznani del – presežni kalo 1.500,00 70DN/71DN


- vračunani DDV (9,5%) 313,50 664

- zaloga v skladišču 3.613,50 663

2. TEM Obračun DDV od primanjkljaja, ki presega dovoljeni kalo 142,50 480DN 260

198


PRIMER 15: Presežki pri blagu

Popisna komisija je v trgovskem podjetju ugotovila pri blagu A (po splošni davčni stopnji) 3.000,00 EUR, pri blagu B (po znižani davčni stopnji) 850,00 EUR. Podjetje vodi blago po prodajni ceni z vračunano razliko v ceni. Razlika v ceni pri blagu A je 15% in pri blagu B 10%.

Izračun sestavin ugotovljenega presežka

Vsebina Stopnja Blago A (22 % DDV Stopnja

Blago B (9,5 % DDV

SKUPAJ

PRESEŽEK: 3.000,00 850,00 3.850,00

a.) v presežek vračunani DDV 18,0328% 540,98 8,6758% 73,74 614,72

b.)v presežek vračunana razlika v ceni (osnova za izračun = presežek - DDV

13,0435% 320,74 9,0909% 70,57 391,31

nabavna vrednost presežka 2.138,28 705,69 2.843,97


1. TEM Povečanje zalog blaga za ugotovljeni presežek 2.843,97 (70,71)

- vračunana razlika v ceni blaga A 320,74 669A

- vračunana razlika v ceni blaga B

70,57 669B

199


- vračunani DDV 22% 540,98 664A

- vračunani DDV 9,5% 73,74 664B

- zaloga v prodajalni 3.850,00 663

PRIMER 16: Odpis uničenega trgovskega blaga

Popisna komisija je v trgovskem podjetju, ki se ukvarja s prodajo na drobno in vodi zaloge po prodajnih cenah z vračunanim DDV, ugotovila, da je pijači obdavčeni po splošni stopnji davka na dodano vrednost potekel rok trajanja. Komisija je predlagala, de se pijača odpiše in uniči.

Po splošnem pravilu velja, da se pri odpisih blaga obračunava DDV, ker pa je pri uničenju blaga, tržna vrednost (davčna osnova ) nič, je DDV nič (0 x 22% = 0). Prodajna vrednost pijače za odpis je 500,00 EUR.

Kalkulacija:

vrednost pijače po ceni z vračunanim DDV 500,00 EUR

vračunani DDV 90,16 EUR vračunana razlika v ceni (22,5 % od nabavne cene) 75,28 EUR

= nabavna vrednost blaga 334,56 EUR


1. TEM Odpis neuporabnega blaga – nabavna vrednost 334,56 70,71

- vračunani DDV 90,16 664


200


- zaloga blaga 500,00 663

PRIMER 17: Uničenje zalog v prodajalni in zahtevek do zavarovalnice

V prodajalni je poplavilo del prodajnih prostorov in uničilo večjo količino izdelkov na prodajnih policah. Komisija je ugotovila da znaša škoda z vračunanim davkom na dodano vrednost po znižani davčni stopnji 15.000,00 EUR. Podjetje vodi zaloge po prodajnih cenah z 10% vračunano maržo. V poplavah poškodovano trgovsko blago so komisijsko uničili in kasneje od zavarovalnice prejeli sklep o delni povrnitvi škode v višini 13.000,00 EUR. Zavarovalnica je odškodnino nakazala na transakcijski račun podjetja.

Izračun

vrednost uničenega trgovskega blaga po ceni z vračunanim 9,5 % DDV 15.000,00

-vračunani DDV (8,6758%) 1.301,37

-vračunana razlika v ceni (9,775 % od 15.000,00 – 1.301,37) 1.339,04

=vrednost blaga za nadomestitev 12.359,59


1. TEM Odpis neuporabnega blaga – nabavna vrednost 12.359,59 70,71

- vračunani DDV 1.301,37 664

- vračunana razlika v ceni 1.339,04 669

- zaloga blaga 15.000.00 663

2. TEM Sklep zavarovalnice o povrnitvi nastale škode 13.000,00 165 786

3. TEM Nakazilo odškodnine 13.000,00 110 165

201


Analitične evidence pri blagu

Namen

Analitične evidence, ki jih lahko imenujemo tudi pomožne poslovne knjige dopolnjujejo konte glavne knjige in zagotavljajo podrobnejše podatke o stanjih in gibanjih posameznih vrst blaga po količini in vrednosti. Take evidence imenujemo tudi analitične blagovne evidence.

Usklajevanje

Analitične evidence blaga je potrebno najmanj na dan bilance stanja in inventurnega popisa blaga uskladiti s konti zalog v glavni knjigi. Priporočljivo je vmesna usklajevanja narediti že večkrat med poslovnim letom (na primer vsaj enkrat mesečno). Predvsem je potrebno zagotavljati dovolj pogoste in ažurne kontrole prejemnic blaga v skladišče s konti zalog blaga v glavni knjigi, da ne prihaja do različnega upoštevanja popustov, odvisnih stroškov nabave blaga in drugih sprememb ter odstopanj. Vsota zalog blaga po posameznih analitičnih karticah blaga mora biti enaka zalogi blaga v določenem skladišču. Vsota vseh istovrstnih skladišč blaga se mora ujemati s stanjem na kontih glavne knjige.

Metode vrednotenja

Slovenski računovodski standardi za vrednotenje zalog blaga dovoljujejo uporabo različnih metod vrednotenja blaga. Če se cene na novo nabavljenih količinskih enot blaga iste vrste razlikujejo od količinskih enot v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporabljajo naslednje metode:

metoda zaporednih cen (FIFO) metoda tehtanih povprečnih cen ali metoda drsečih povprečnih cen.

Pri uporabi metode tehtanih povprečnih cen in metode drsečih povprečnih cen v praksi prihaja do nekaterih nejasnosti oziroma nelogičnosti ter nerazumevanja razlik med obema metodama. Kadar govorimo o tehtanih povprečnih cenah, je vedno govora o tem, da povprečno ceno izračunamo tako, da imajo posamezne vrednosti, ki vstopajo v izračun povprečja različne ponderje oziroma različno težo.

Metoda tehtanih povprečnih cen se od metode drsečih tehtanih cen razlikuje predvsem v tem, da se pri metodi tehtanih povprečnih cen, v obračun vedno zajema celotno obdobje do trenutka obračuna in je tako v tem pogledu vezana na časovni interval (to je obdobje obračuna), med tem ko se pri metodi drsečih tehtanih upoštevajo zgolj enote, ki so v določenem trenutku razpoložljive za porabo ali odtujitev.

Če namreč pri metodi drsečih tehtanih cen ne ravnamo tako (da pri porabi zalog blaga upoštevamo zgolj enote, ki so v določenem trenutku razpoložljive za porabo ali odtujitev) se

202

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovnamreč zgodi, da imamo na zalogi količino 0, vrednost zaloge pa lahko kljub temu izkazuje neko negativno ali pozitivno vrednost, kar pa niti vsebinsko niti matematično ni sprejemljivo.

PRIMER 18: Vrednotenje zalog trgovskega blaga po metodi FIFO

Trgovsko podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo tehničnega blaga ima na začetku leta 20X9 na zalogi 50 hladilnikov po nabavni ceni 750,00 EUR. Poslovni dogodki povezani s prodajo in nakupom hladilnikov si v obračunskem obdobju sledijo tako:

1. 25. 1. 20X9 prodaja 30 hladilnikov 2. 27. 2. 20X9 nakup 50 hladilnikov po nabavni ceni 800,00 EUR 3. 10. 3. 20X9 prodaja 35 hladilnikov 4. 16. 4. 20X9 nakup 20 hladilnikov po nabavni ceni 770,00 EUR 5. 25. 5. 20X9 prodaja 40 hladilnikov

Značilnost metode FIFO, ki jo imenujemo tudi metoda zaporednih cen, je da se pri gibanju zalog trgovskega blaga upošteva takšno zaporedje, da se najprej porabijo tiste zaloge, ki so bile najprej nabavljene. To pa pomeni, da se poraba zalog trgovskega blaga obračunava po prvih dejanskih cenah, končna zaloga trgovskega blaga pa po zadnjih cenah.

Temeljnica Količina v kosih

Količina v kosih

Količina v kosih

Cena za kos v EUR

Vrednost v EUR

Vrednost v EUR

Vrednost v EUR

Prejem Izdaja Zaloga V breme V dobro Saldo

Začetno stanje 50 750,00 37.500,00

1. izdajnica 30 20 750,00 22.500,00 15.000,00

2. prejemnica 50 70 800,00 40.000,00 55.000,00

3. izdajnica 20 750,00 15.000,00

15 35 800,00 12.000,00 28.000,00

203


4. prejemnica 20 55 770,00 15.400,00 43.400,00

5. izdajnica 35 800,00 28.000,00

5 15 770,00 3.850,00 11.550,00

SKUPAJ 70 105 55.400,00 81.350,00


1. IZD Izdaja trgovskega blaga iz skladišča 22.500,00 702 660

2. PRE Prevzem trgovskega blaga v skladišče 40.000,00 660 220




PRIMER 19: Vrednotenje zalog trgovskega blaga po metodi drsečih povprečnih cen

204

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovTrgovsko podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo tehničnega blaga ima na začetku leta 20X9 na zalogi 50 hladilnikov po nabavni ceni 750,00 EUR. Poslovni dogodki povezani s prodajo in nakupom hladilnikov si v obračunskem obdobju sledijo tako:


Za metodo drsečih povprečnih cen je značilno, da se ob vsakem prejemu blaga v skladišče izračuna nova drseča povprečna nabavna cena kot razmerje med celotno vrednostjo zaloge trgovskega blaga z vrednostjo novega prejema in celotnim številom kosov trgovskega blaga na zalogi s številom novo nabavljenih kosov. Drseča povprečna nabavna cena trgovskega blaga se stalno spreminja, zato se tudi imenuje drseča povprečna cena. Izdaja zaloge trgovskega blaga se tako pri tej metodi vrednotenja zalog obračunava (razknjiži) po zadnji drseči povprečni ceni, prav tako je tudi končna zaloga trgovskega blaga ovrednotena po zadnji drseči povprečni ceni.


Količina v kosih

Količina v kosih

Cena za kos v EUR

Vrednost v EUR

Vrednost v EUR

Vrednost v EUR

Temeljnica Prejem Izdaja Zaloga Cena za kos v EUR V breme V dobro Saldo

Začetno stanje 50 750,00 37.500,00

1. izdajnica 30 20 750,00 22.500,00 15.000,00

2. prejemnica 50 70 800,00 40.000,00 55.000,00

3. izdajnica 35 35 785,71 27.499,85 27.500,15

4. prejemnica 20 55 770,00 15.400,00 42.900,15

5. izdajnica 35 20 780,00 27.300,00 15.600,15

205


SKUPAJ 70 100 55.400,00 77.299,85







PRIMER 20: Vrednotenje zalog trgovskega blaga po metodi tehtanih povprečnih cen

Trgovsko podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo tehničnega blaga, ima na začetku leta 20X9 na zalogi 50 hladilnikov po nabavni ceni 750,00 EUR. Poslovni dogodki povezani s prodajo in nakupom hladilnikov si v obračunskem obdobju sledijo tako:


206

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPri uporabi metode tehtanih povprečnih cen moramo ob vsakem prejemu trgovskega blaga v skladišče izračunati novo tehtano povprečno nabavno ceno, ki je enaka razmerju med vrednostjo začetne zaloge trgovskega blaga z vrednostjo vseh novih nabav in številom kosov trgovskega blaga v začetni zalogi z vsemi novo nabavljenimi kosi. Izdaja trgovskega blaga se tako ovrednoti po zadnji tehtani povprečni nabavni ceni. Podrobneje glejte opis tehnike obračuna porabe ter pasti te metode pri geslu material. To metodo odsvetujemo, saj ob nepravilni rabi vodi v negativno ali pozitivno stanje zalog (vrednostno), četudi je količina zaloge enaka nič.


Količina v kosih

Količina v kosih

Cena za kos v EUR

Vrednost v EUR

Vrednost v EUR

Vrednost v EUR

Prejem Izdaja Zaloga V breme V dobro Saldo

Začetno stanje 50 750,00 37.500,00

1. izdajnica 30 20 750,00 22.500,00 15.000,00

2. prejemnica 50 70 800,00 40.000,00 55.000,00

3. izdajnica 35 35 775,00 27.125,00 27.875,00

4. prejemnica 20 55 770,00 15.400,00 43.275,00

5. izdajnica 35 20 774,17 27.095,95 16.179,05

SKUPAJ 70 100 55.400,00 76.720,83


1. IZD Izdaja trgovskega blaga iz 22.500,00 702 660

207


skladišča





PRIMER 21: Odškodnina za izgubo blaga na poti

Podjetje prejme račun za prevoz blaga, ki ga je kupilo od dobavitelja. Dobaviteljev račun za 10 kosov blaga znaša 1.220,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni davčni stopnji. Od prevoznika prevzamemo 8 kosov blaga. Ker 2 kosa manjkata, ju zaračunamo prevozniku.


V dobro

1. PRAČ Prejem računa za 10 kosov blaga 1.220,00 220

- zaloge (8kos) 800,00 650

- odbitni DDV (za 8 kos) 176,00 160

- terjatev do prevoznika (za 2 kosa nimamo pravice odbitka vstopnega DDV, saj blago ni bilo uporabljeni

244,00 165

208


za namene obdavčljivih transakcij)

Za možne različice knjiženja glejte geslo M-O/7 Odškodnina.

Uporabljeni konti:



121 – Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini

160 – Kratkoročne terjatve za vstopni DDV


221 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v tujini

260 – Obveznost za obračunani DDV

290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki

650 – Vrednost blaga po obračunih dobaviteljev

651 – Odvisni stroški nabave blaga

659 – Obračun nabave blaga

660 – Blago v lastnem skladišču

663 – Blago v lastni prodajalni

664 – DDV, vračunan v zalogah blaga

669 – Vračunana razlika v cenah zalog blaga

702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga

762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu

763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu

4.7.13 Trošarine S-T/11

209


Definicija

Trošarine so vrsta prometnih davkov oziroma davkov na porabo, ki se plačujejo od alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije (v nadaljnjem besedilu: trošarinski izdelki), ki se na območju Republike Slovenije sprostijo v porabo. Obračunavanje in plačevanje trošarin določa Zakon o trošarinah (Ur.l.RS, št. 35/10 – ZTro-UPB7, 85/2010).

Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na območju Republike Slovenije ali vnesenih z ozemlja držav članic Evropske unije v Slovenijo ali trošarinskih izdelkov, ki se uvozijo v Evropsko unijo.

Trošarinska obveznost

Trošarinska obveznost nastane, ko so:

1. trošarinski izdelki proizvedeni v Sloveniji; 2. trošarinski izdelki uvoženi v Unijo; 3. trošarinski izdelki vnešeni z ozemlja drugih držav članic oziroma Unije v Slovenijo.

Trošarinska obveznost se lahko ob določenih pogojih prenese od proizvajalca oziroma uvoznika na imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika.

Kdaj nastane obveznost za obračun trošarine?

Obveznost za obračun trošarine nastane takrat, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo. Za sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo se šteje:

vsaka odprema trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali/in iz obrata oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, razen če so trošarinski izdelki odpremljeni:

drugemu trošarinskemu skladišču oziroma drugemu obratu oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov,

carinskemu skladišču (razen prosto carinski prodajalni), prosto carinski coni, v carinskem tranzitnem postopku oziroma v izvoz ter

vsak zaključek proizvodnje v obratu trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja.

Uvoz

Pri uvozu trošarinskih izdelkov, ki se sprostijo v porabo, se trošarina obračuna in plača, kot da bi bila uvozna dajatev, razen, če je plačilo trošarine odloženo v skladu z Zakonom o trošarinah. Pri uvozu trošarinskih izdelkov se plačilo trošarine odloži, če je za njih takoj po

210

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovvnosu v Unijo dovoljena začasna hramba ali je zanje začet carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja (razen skladiščenja v prosto carinskih prodajalnah), uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza, ali so vnešeni v prosto carinsko cono.

Odlog plačila

Plačilo trošarine se odloži, če:

1. se proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov opravlja v trošarinskem skladišču;

2. so trošarinski izdelki skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika; 3. se trošarinski izdelki gibljejo pod pogoji, določenimi z Zakonom o trošarinah.

Gibanje pri odlogu

Trošarinski izdelki se v Sloveniji lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:

1. iz trošarinskega skladišča v drugo trošarinsko skladišče; 2. iz trošarinskega skladišča v obrat oproščenega uporabnika in izjemoma iz obrata

oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče; 3. iz trošarinskega skladišča v izvoz; 4. pri uvozu v obrat oproščenega uporabnika; 5. pri uvozu v trošarinsko skladišče.

Trošarinski izdelki se med Slovenijo in drugimi državami članicami lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine v skladu s pogoji, ki so določeni v 2. odstavku 7. člena Zakona o trošarinah.

Trošarinski dokument

Gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine je dovoljeno samo, če jih spremlja trošarinski dokument. Pošiljatelj, ki odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine v drugo državo članico, mora zapečatiti tovorke ali prevozno sredstvo, če le-tega pristojni carinski organ v skladu z veljavno zakonodajo pripozna kot primernega za zapečatenje. Navedeno velja za vsako gibanje trošarinskih izdelkov med Slovenijo in drugimi državami članicami, tudi če je zanje z zakonom predpisana trošarina po stopnji 0% ali v znesku 0 eurov.

EMCS

Za namene spremljanja gibanj v režimu odloga plačila trošarine med državami članicami Evropske Unije je od 1.1.2011 obvezna uporaba elektronskega trošarinskega dokumenta (e-TD). Gospodarskim subjektom je za te namene na voljo informacijski sistem EMCS, ki omogoča poslovanje z elektronskimi trošarinskimi dokumenti. Elektronski trošarinski dokument izpolni in predloži v sistem EMCS pošiljatelj trošarinskih dokumentov v državi članici, iz katere so ti izdelki odpremljeni. Po prejemu trošarinskih izdelkov pa mora prejemnik v namembni državi članici zaključiti gibanje trošarinskih izdelkov s predložitvijo Poročila o prejemu v sistemu EMCS.

211

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovTrošarinsko skladišče

Proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila se lahko opravlja le v trošarinskem skladišču, za katerega delovanje je carinski organ izdal trošarinsko dovoljenje.

Kdo lahko zaprosi za trošarinsko dovoljenje?

Trošarinsko dovoljenje

Za trošarinsko dovoljenje lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi izdelki v skladu s predpisanimi pogoji in ima sedež v Sloveniji;

2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva; 3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti; 4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma likvidacije; 5. predloži izjavo o instrumentu zavarovanja plačila trošarine; 6. izpolnjuje pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih

izdelkov.

Obveznosti imetnika

Imetnik trošarinskega dovoljenja mora:

1. zagotoviti ustrezno varovanje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču; nadzirati vse postopke, vključno z odpremljanjem in prejemanjem trošarinskih izdelkov; ugotavljati izgube oziroma primanjkljaje; raziskati kakršnokoli nepravilnost v poslovanju trošarinskega skladišča;

2. zagotoviti vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora; 3. voditi evidence zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini in evidenco gibanja

trošarinskih izdelkov za vsako trošarinsko skladišče ter nadzornemu carinskemu organu predložiti mesečni obračun trošarine ter mesečni popis zalog;

4. obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo trošarinskega dovoljenja;

v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti ali ustanovitve in delovanja novih trošarinskih skladišč, zaprositi carinski organ za spremembo trošarinskega dovoljenja.

Vračilo trošarine

Pravico do 100-odstotnega vračila plačane trošarine ima:

212


1. imetnik trošarinskega dovoljenja, ki je trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo v Sloveniji, vnesel v trošarinsko skladišče;

2. uvoznik, ki vrača uvožene izdelke, od katerih je plačal trošarino, v tretjo državo oziroma na tretje ozemlje;

3. izvoznik, ki izvozi trošarinske izdelke, ki jih je nabavil s plačilom trošarine; 4. oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino ali je bila

trošarina zanje plačana ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice, uporabljeni pa so bili za namene iz 44. člena in 55. člena Zakona o trošarinah;

5. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih porabila kot sestavino za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov;

6. trošarinski zavezanec, ki je trošarinske izdelke prodal, v skladu s predpisanimi pogoji, osebi iz 31. člena Zakona o trošarinah brez obračunane trošarine, sam pa je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino, oziroma je trošarino plačal ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice;

7. pooblaščeni ali začasno pooblaščeni prejemnik, ki trošarinske izdelke, od katerih je plačal trošarino, v nespremenjenem stanju pošlje v trošarinsko skladišče;

8. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino, jih umaknila iz tržišča, ker so postali neužitni oziroma neuporabni in jih uničila pod nadzorom carinskega organa;

9. proizvajalec trošarinskih izdelkov brez trošarinskega skladišča za proizvedene trošarinske izdelke v zalogi, za katere je plačal trošarino, vendar so postali neužitni oziroma neuporabni in jih je uničil pod nadzorom carinskega organa.

Plačevanje trošarine

Alkohol

Trošarina se plačuje od: piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač ter etilnega alkohola.

Trošarinska osnova

Trošarinska osnova za vina, vmesne in fermentirane pijače je količina trošarinskih izdelkov, merjena v hektolitrih; za pivo in etilni alkohol pa prostorninska vsebnost alkohola na en hektoliter.

Znesek trošarine

Trošarina se plačuje v višini:

1. 10,00 EUR za 1% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva; 2. 0 EUR za en hektoliter mirnega vina; 3. 0 EUR za en hektoliter penečega vina; 4. 0 EUR za en hektoliter drugih fermentiranih pijač; 5. 100,00 EUR za en hektoliter vmesnih pijač; 6. 1000,00 EUR za 100% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega

alkohola.

Oprostitve

213

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovUporaba alkohola in alkoholnih pijač je oproščena trošarine, če se uporablja kot surovina v:

proizvodnji zdravil; proizvodnji kisa iz tarifne oznake 2209 00; proizvodnji živil, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladnih izdelkih iz tarifne

oznake 1806 ne presega 8,5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov oziroma, pri drugih živilskih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov;

v proizvodnji neprehrambenih izdelkov; v proizvodnji arom in brezalkoholnih pijač, katerih vsebnost alkohola ne presega 1,2

vol.% ter izdelkov, ki kot končni izdelki ne vsebujejo alkohola. Tobačni izdelki

Trošarina se plačuje od cigaret, cigar in cigarilosov, in tobaka za kajenje.

Trošarinska osnova

Trošarinska osnova za tobačne izdelke je 1000 kosov in drobnoprodajna cena oziroma kilogram izdelka. Trošarina za cigarete se plačuje kot specifična trošarina, ki je določena v znesku za 1000 kosov in kot proporcionalna trošarina, ki je določena v odstotku od drobnoprodajne cene cigaret.

Znesek trošarine

Trošarina za cigarete se določi v odstotku od tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret, specifična trošarina pa v višini 20 % od skupne davčne obremenitve cigaret v razredu tehtane povprečne drobnoprodajne cene, ki vključuje trošarino in davek na dodano vrednost od teh cigaret. Od 1. julija 2012 znaša specifična trošarina 30 %, od 1. oktobra 2012 znaša 40 %, od 1. januarja 2013 pa 50 % od skupne davčne obremenitve cigaret v razredu tehtane povprečne drobnoprodajne cene.

Trošarina za cigarete se določi tako, da znaša:

najmanj 57%, od 1. januarja 2014 pa najmanj 60% tehtane povprečne drobnoprodajne cene enega zavojčka cigaret, sproščenih v porabo, in

najmanj 86 EUR, od 1. julija 2012 najmanj 90 EUR, od 1. oktobra 2012 najmanj 94 EUR in od 1. januarja 2013 najmanj 97 EUR za 1000 kosov cigaret iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret.

Znesek specifične trošarine in stopnjo proporcionalne trošarine iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije na osnovi tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret, ki velja na dan 1. januarja za tekoče leto.

Drobnoprodajna cena je cena, ki jo določi proizvajalec imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma davčni zastopnik oziroma pooblaščeni ali začasno pooblaščeni prejemnik oziroma uvoznik. Drobnoprodajna cena vključuje trošarino in davek na dodano vrednost.

Prodaja tobačnih izdelkov po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih, ni dovoljena.

214


Kaj je potrebno storiti v primeru spremembe trošarine?

Sprememba trošarine

V skladu s 4. odstavkom 35.a člena Zakona o trošarinah in Uredbo o določitvi zneska specifične in stopnje proporcionalne trošarine za cigarete, so dolžne osebe, ki imajo zunaj trošarinskih skladišč na zalogi cigarete:

opraviti popis zalog cigaret in sestaviti zapisnik o popisu cigaret po vrstah, količinah in vrednostih in ga predložiti carinskemu organu, ki je krajevno pristojen glede na sedež plačnika, najpozneje 15. dan po popisu;

plačati razliko trošarine po predloženem obračunu najkasneje 60. dan po popisu.

Osebe, ki morajo opraviti popis zalog in plačati trošarino so:

proizvajalci in uvozniki, ki imajo cigarete na zalogi izven trošarinskega skladišča; trgovci in gostinci, ki imajo zaloge cigaret.

Energenti in električna energija

Trošarina se plačuje od energentov in električne energije, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje. Zakon o trošarinah v 53. členu natančno opredeljuje, kaj se šteje za energente.

Trošarinska osnova

Trošarinska osnova je količina električne energije v megavatnih urah oziroma količina energentov v kilogramih, kubičnih metrih, litrih ali gigajoulih kalorične vrednosti, kot je določeno pri posamezni trošarini. Če je količinska enota za trošarino določena v litrih oziroma kubičnih metrih, se liter oziroma kubični meter merita pri temperaturi +15 stopinj C.

Pravica do vračila

1. Za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu in strojegradnji, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih, imajo kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost, pravico do vračila trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za plinsko olje za pogonski namen v obdobju, za katero se zahteva vračilo trošarine.

Posebna evidenca

V skladu z Odredbo o vračilu trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko- komercialni namen (Uradni list RS, št. 40/1999 in 38/2001), mora upravičenec količino mineralnega olja, za katero uveljavlja vračilo trošarine, dokazati z računi o nabavi ter s podatki o namenu porabe, ki jih mora voditi v posebni evidenci. V posebni evidenci mora upravičenec navesti:

215


vrsto in število strojev; tehnične podatke o motorju stroja ter podatek proizvajalca o povprečni porabi goriva

na uro delovanja motorja; po datumih vpisane ure delovanja motorja; količino mineralnega olja po datumu nabave.

Zahtevek za vračilo

Upravičenec vloži zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do zadnjega dne tekočega meseca za pretekli mesec na obrazcu TRO-I z ustreznimi dokazili. Carinski organ vrne trošarino v višini 50% dejansko plačane trošarine za porabljeno količino mineralnega olja v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka za vračilo.

2. Za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), imajo kupci pravico do vračila trošarine v višini 70% trošarine, ki je predpisana za plinsko olje za pogonski namen. Več o tem v geslu I-L/21 Kmeti.

3. Za energente, katerim je dodano biogorivo, ima upravičenec pravico do vračila plačane trošarine ali do oprostitve plačila trošarine sorazmerno deležu dodanega izdelka, vendar največ 5%.

4. Za plinsko olje, ki se dokazljivo porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, imajo kupci – osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedež v Uniji ali državah članicah Efte – pravico do vračila dela plačane trošarine. Vračilo se določi v višini razlike med zneskom povprečne trošarine, ki jo za posamezni koledarski mesec ugotovi minister, pristojen za finance, in najnižjim dovoljenim zneskom, ki ga določa 7. člen Energetske direktive (od 01.01.2010 najnižji dovoljen znesek znaša 330 EUR za 1000 litrov).

Pogoji

Šteje se, da je plinsko olje porabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni namen, če je porabljeno za:

prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi registriranimi motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, ki so namenjeni izključno cestnemu prevozu blaga in z največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone, ali

prevoz potnikov, linijski ali izredni, z motornimi vozili kategorije M2 ali M3, kakor jih določa Pravilnik o ES-homologaciji motornih vozil (Uradni list RS, št. 84/02, 80/04, 75/05, 86/06 in 82/07).

Evidence in zahtevek

Upravičenec za vračilo trošarine od pogonskega goriva je dolžan voditi evidence o nakupu in porabi plinskega olja. Vračilo plačane trošarine uveljavlja na podlagi pisnega zahtevka, ki ga vloži pri carinskem organu, in dokazil o registraciji vozila, za pogon katerega je bilo plinsko olje porabljeno, ter računov o nakupu plinskega olja, ki vključujejo registrsko oznako za zadevno vozilo, carinski organ pa glede na okoliščine primera lahko zahteva predložitev še drugih dokazil. V imenu in za račun upravičenca lahko vloži vlogo tudi njegov pooblaščenec, ki se mora na zahtevo carinskega organa izkazati s pisnim pooblastilom. Zahtevek za vračilo

216

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovtrošarine se lahko vloži za nakup plinskega olja za pogon v posameznem koledarskem mesecu ali v posameznem koledarskem trimesečju ali v posameznem koledarske letu. Vračila ni mogoče zahtevati za gorivo, kupljeno z gotovino. Pristojni carinski organ odloči o zahtevku v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka in izvede vračilo plačane trošarine v 15 dneh po vročitvi odločbe o vračilu. Glejte tudi opombo na koncu poglavja.

Računovodski vidik

Knjigovodstvo trošarinskega zavezanca

Izdani račun

Trošarinski zavezanec mora za vsako sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo izdati račun oziroma drug dokument, ki izkazuje odpremo trošarinskih izdelkov. Pri trošarinskih izdelkih, ki so odpremljeni oproščenemu uporabniku, mora biti na računu oziroma drugem dokumentu navedeno, da gre za odpremo brez plačila trošarine na podlagi dovoljenja oproščenega uporabnika z navedbo številke in datuma izdaje dovoljenja. Trošarinski zavezanec mora izdati račun oziroma drug dokument v dveh izvodih. Prvi izvod mora dati prejemniku trošarinskih izdelkov. Drugi izvod, kot tudi druge dokumente, ki so pomembni za določitev višine trošarinske obveznosti, pa zadrži in hrani v skladu z Zakonom o trošarinah.

Knjigovodske evidence

Trošarinski zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za obračunavanje in plačevanje trošarine, še posebej pa o:

1. izdelanih količinah trošarinskih izdelkov;2. količinah trošarinskih izdelkov na zalogi, v proizvodnji, v skladiščih ali v drugih

poslovnih prostorih;3. prodanih količinah izdelkov, za katere je bila plačana trošarina po predpisanih

stopnjah;4. prodanih količinah izdelkov, za katere ni bila plačana trošarina;5. količinah trošarinskih izdelkov za lastno rabo;6. količinah trošarinskih izdelkov, za katere je bilo plačilo trošarine odpuščeno;7. zneskih obračunane in plačane trošarine.

Uvoznik

Trošarinski zavezanec-uvoznik je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti predvsem podatke o: uvozu trošarinskih izdelkov, zalogi trošarinskih izdelkov, odpremi trošarinskih izdelkov ter o obračunu in plačilu trošarine.

Hramba dokumentacije

Trošarinski zavezanec mora hraniti izdane in prejete račune, trošarinske dokumente, dokumente o opravljenem izvozu in uvozu, iznosu, vnosu, nakupu, prodaji, dokumente, na podlagi katerih je uveljavljal oprostitev trošarine, obračune trošarine in vse knjigovodske listine, ki se kakor koli nanašajo na proizvodnjo, skladiščenje, odpošiljanje, prejemanje, hrambo, nakup, prodajo, prevoz, izvoz oziroma uvoz, iznos oziroma vnos trošarinskih

217

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovizdelkov in so pomembni za obračunavanje in plačevanje trošarine, 10 let po poteku leta, na katero se te listine nanašajo. Ob izpolnjevanju določenih pogojev je možna hramba tudi v elektronski obliki.

Zaloge

V skladu s Slovenskim računovodskim standardom 4 – Zaloge, se količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga ob začetnem pripoznanju vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Če torej nastopi obveznost za obračun trošarine pri nabavi trošarinskih izdelkov, se trošarina šteje v nabavno vrednost zaloge blaga oziroma materiala. Če ob nabavi podjetje uveljavlja odlog plačila trošarine, se lahko trošarina vključi v vrednost zaloge blaga takrat, ko nastopi obveznost obračuna.

Podjetje prejme račun za trošarinske izdelke iz Anglije in jih uskladišči v trošarinsko skladišče. Obveznost za obračun trošarine še ni nastala, zato se nabavna vrednost ne poveča za znesek trošarine. Nato podjetje proda trošarinski izdelek iz trošarinskega skladišča kupcu v Sloveniji, pri čemer nastopi obveznost za obračun trošarine. Za znesek trošarine se poveča nabavna vrednost blaga. To pomeni, da je blago v trošarinskem skladišču ovrednoteno po nabavni vrednosti brez vključene trošarine (ločen analitični konto), nato se knjigovodsko prenese na drug analitični konto zalog, kjer se vrednost zalog poveča za obračunano trošarino in se ob prodaji prenese na poslovne odhodke iz naslova nabavne vrednosti prodanega blaga.

Terjatve in obveznosti

Terjatve in obveznosti iz naslova trošarin knjižimo na konte razreda 16 – Druge kratkoročne terjatve in 26 – Obveznosti do državnih in drugih inštitucij. Kadar podjetje od države zahteva vračilo trošarine, to knjiži na konto 162 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij. Ko pa podjetje izkaže obveznost za plačilo trošarine, uporabi konto 261 – Obveznosti za DDV, carino in druge dajatve od uvoženega blaga, če gre za trošarino od uvoženega blaga, v ostalih primerih pa konto 266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij.

Davek na dodano vrednost in trošarine

Davčna osnova za DDV

36. člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa, da se v davčno osnovo vštevajo, če že niso všteti:

a. trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV; b. postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih

dobavitelj ali izvajalec zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve.

218

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovDDV se torej obračuna in plača tudi na znesek trošarine. Pri tem je pomembno, kdaj nastopi obveznost za obračun trošarine. Če na primer ob uvozu trošarinskega izdelka podjetje izpolnjuje pogoje za odlog plačila trošarine, se trošarina ne vključi v davčno osnovo. Se pa vključi kasneje, ko nastopi obveznost za plačilo trošarine (na primer pri sprostitvi blaga v prost promet).

PRIMER 1: Trošarinsko skladišče

Podjetje prejme račun za trošarinske izdelke (etilni alkohol) iz Anglije v vrednosti 10.000,00 EUR in jih uskladišči v trošarinsko skladišče. Obveznost za obračun trošarine še ni nastala, zato se nabavna vrednost ne poveča za znesek trošarine. Nato podjetje proda trošarinski izdelek iz trošarinskega skladišča kupcu v Sloveniji po prodajni ceni 6.100,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji (nabavna vrednost pred obračunom trošarine znaša 3.000,00 EUR). Podjetje obračuna trošarino v znesku 500,00 EUR. Za znesek trošarine se poveča nabavna vrednost blaga.


V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za trošarinske izdelke od tujega dobavitelja 10.000,00 650 221

obračun in odbitek DDV 2.200,00 160 260

2. TEM Obračun nabave blaga za trošarinsko skladišče 10.000,00 660-T 659

3. IRAČ Izdani račun za blago iz trošarinskega skladišča kupcu v Sloveniji 6.100,00 120

5.000,00 762

1.100,00 260

4. TEM Prenos blaga iz trošarinskega skladišča v veleprodajno skladišče

3.000,00 660-V 660-T

219


obračun trošarine 500,00 660-V 266

5. TEM Obračun nabavne vrednosti prodanega blaga 3.500,00 702 660-V

Opomba: Podjetje vodi zalogo v trošarinskem skladišču na posebnem analitičnem kontu 660-T, kjer nabavna vrednost ne vsebuje trošarine. Ob prodaji prenese zalogo na veleprodajno skladišče in obračuna trošarino (analitični konto 660-V).

PRIMER 2: Obračun trošarine pri vnosu blaga v Slovenijo

Podjetje, ki ni v režimu odloga plačila trošarine, pridobi trošarinske izdelke iz drugih držav članic Unije. Prejeti račun za nabavo blaga znaša 20.000,00 EUR. Trošarinska obveznost nastane ob vnosu izdelkov v Slovenijo in znaša 4.400,00 EUR. Podjetje obračuna DDV po splošni stopnji si ga prizna kot odbitni DDV.


1. PRAČ Nabava trošarinskih izdelkov v Uniji 24.400,00 650

obveznost do tujega dobavitelja 20.000,00 221

obveznost za trošarino 4.000,00 266

samoobdavčitev z DDV 5.280,00 160 260

PRIMER 3: Sprememba trošarine pri cigaretah

V skladu z Uredbo o spremembah Uredbe o določitvi zneska specifične in stopnje proporcionalne trošarine za cigarete se je dne 1.4.2011 spremenila trošarina za cigarete.

220

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovTrgovsko podjetje, ki prodaja tudi cigarete, je imelo na dan 31.3.2011 na zalogi cigarete, zato je bilo dolžno popisati zalogo cigaret in plačati razliko trošarine. Spremenjena višina trošarine za cigarete je od 1.4.2011 znašala:

1. specifična trošarina 20,4000 EUR za 1000 kosov cigaret

proporcionalna trošarina pa 45,1515% od drobnoprodajne cene zavojčka cigaret

Če je drobnoprodajna cena zavojčka 20 cigaret nižja od 2,64 EUR, se ne glede na prej napisano plačuje trošarina v višini 80,0000 EUR za 1000 kosov cigaret.

Podjetje na podlagi popisa količin cigaret izračuna razliko trošarine s pomočjo pripomočka za izračun, ki je objavljen na spletni strani Carinske uprave Republike Slovenije. V pripomoček se vnašajo količine cigaret po vrstah cigaret v 1000 kosih (na primer če je zaloga 80 škatlic po 20 cigaret, to znese 1000 kosov in v stolpec za količino podjetje vnese 1,6 pri ustrezni vrsti cigaret). Tako izračunana razlika znese 260,00 EUR. Skupno povečanje drobnoprodajnih cen pa znese 600,00 EUR.

Različica 1: Povečanje vrednosti zalog v prodajalni – vrednotenje po nabavnih cenah


V dobro

1. TEM Obračun razlike trošarine za cigarete, obveznost za plačilo trošarine 260,00 663 266

2. TRR Plačilo trošarine 260,00 266 110

Različica 2: Povečanje vrednosti zalog – vrednotenje po drobnoprodajnih cenah z DDV


1. TEM Obračun razlike trošarine za cigarete, 600,00 663

obveznost za plačilo trošarine 260,00 266

povečanje vračunanega DDV v zalogah 100,00 664

povečanje vračunane razlike v ceni 240,00 669

221


Različica 3: Razlika trošarine direktno v odhodke (če podjetje nima možnosti razliko trošarine vključiti v vrednost zaloge cigaret)


V dobro

1. TEM Obračun razlike trošarine za cigarete, obveznost za plačilo trošarine 260,00 266

nabavna vrednost prodanega blaga 260,00 702

PRIMER 3: Vračilo trošarine od pogonskih goriv

Podjetje, ki opravlja registrirano dejavnost avtoprevozov blaga, za mesec marec 2011 prejme račun za nabavo pogonskega goriva (plinskega olja) v vrednosti 3.600,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Količina nabavljenega goriva pri tem znaša 2.800 litrov. Višina vračila za mesec marec 2011 znaša 18,05 EUR za 1000 litrov plinskega olja, kar za 2.800 litrov znese 50,54 EUR.


V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za pogonsko gorivo 3.600,00 220

neto vrednost goriva 3.000,00 402

222


odbitni DDV po splošni stopnji 600,00 160

2. TEM Mesečni zahtevek za vračilo trošarine, zmanjšanje stroškov energije 50,54 (402)

terjatve do države za vračilo trošarine 50,54 162

PRIMER 4: Vračilo trošarine za industrijsko-komercialni namen

Gradbeno podjetje prejme račun za nabavo mineralnih olj za pogon gradbenih strojev v vrednosti 9.760,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Podjetje vloži mesečni zahtevek na obrazcu TRO-I z vsemi dokazili za vračilo trošarine za mineralno olje, ki se porabi za pogon strojev v gradbeništvu. Znesek zahtevka za mesec april 20X1 znaša 1.700,00 EUR. Carinski organ dejansko prizna vračilo trošarine za 1.600,00 EUR.


1. PRAČ Prejeti račun za mineralna olja 9.760,00 220

neto vrednost energenta 8.000,00 402

odbitni DDV po splošni stopnji 1.760,00 160

2. TEM Mesečni zahtevek za vračilo trošarine, zmanjšanje stroškov energentov 1.700,00 (402)

terjatve do države za vračilo trošarine 1.700,00 162

3. TEM Popravek vračila trošarine na podlagi priznanega vračila

100,00 (162)

223


402

4. TRR Prejeto vračilo trošarine na bančni račun 1.600,00 110 162

Uporabljeni konti:

160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV

164 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij


402 – Stroški energije

Vračilo trošarine za proizvodnjo električne energije z lastnimi agregati

V skladu s 55. členom Zakona o trošarinah velja oprostitev na celoten znesek trošarine za energente, ki jih osebe pri opravljanju dejavnosti porabijo za proizvodnjo električne energije.

Upravičenci do oprostitve plačila trošarine za energente so tudi osebe, katerih osnovna dejavnost ni proizvodnja električne energije, a v določenih okoliščinah (npr. izpad električne energije zaradi motenj v oskrbi z električno energijo) z lastnimi agregati proizvajajo električno energijo, ki jo porabijo za pokrivanje lastnih potreb – za opravljanje svoje osnovne dejavnosti, za katero potrebujejo nemoteno dobavo električne energije. Kot proizvajalci električne energije so trošarinski zavezanci za električno energijo za pokrivanje lastnih potreb.

Proizvajalci električne energije morajo pred oddajo zahtevka za vračilo trošarine pri krajevno pristojnem carinskem uradu glede na sedež družbe vložiti prijavo v register trošarinskih zavezancev, v primeru da v registru še niso priglašeni ter obrazec za obračun trošarine od proizvedene električne energije.

Zahtevek za vračilo trošarine (obrazec ni predpisan) se skupaj z dokazili (račun za nabavljeno pogonsko gorivo, podatki o porabi energentov in proizvedeni električni energiji) vloži pri krajevno pristojnem carinskem uradu kot mesečni zahtevek (do zadnjega dne tekočega meseca za pretekli mesec) ali kot letni zahtevek do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.

4.7.14 Uporabnina U-Ž/7

224


Pravni vidik

Če storitev nima značilnosti najema oziroma zakupa, je pa povezana z uporabo oziroma koriščenjem nepremičnine, opreme in podobno ter se za uporabo plačuje določeno nadomestilo, govorimo o uporabnini.

Najemnina

Za razločevanje med najemnino in uporabnino si lahko pomagamo s 73. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki določa, da je temeljna značilnost pogodbe o najemu oziroma zakupu nepremičnin, da je najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo) dana pravica neovirano zasedati točno določeno nepremičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo.

Uporabnina

O uporabnini torej govorimo, ko lahko hkrati več oseb uporablja isto nepremičnino ali opremo (npr. športni objekti), ali ko je plačilo vezano na uporabo (npr. število kopij pri fotokopirnem stroju) in podobno.

Računovodski vidik

Prihodki od storitev

Podjetje, ki daje nepremičnine ali opremo v uporabo, izkazuje dosežene prihodke med prihodki od najemnin (konto 765). Menimo namreč, da je uporabnina po vsebini še vedno najemnina, le za namene obdavčitve z davkom na dodano vrednost se razlikujeta. Tako se lahko podjetje samo odloči, če želi "pravo" najemnino knjižiti ločeno od uporabnine, kar lahko stori s pomočjo analitičnih kontov.

Stroški

Podjetje, ki prejme račune za uporabnino nepremičnin ali opreme, izkazuje stroške med stroški najemnin (konto 413). Tudi v tem primeru pa se lahko podjetje samo odloči, če želi stroške "prave" najemnine knjižiti ločeno od stroškov uporabnine, kar lahko stori s pomočjo analitičnih kontov.

225


Obdavčitev z DDV

Če storitev nima značilnosti najema oziroma zakupa nepremičnin, je pa povezana z uporabo oziroma koriščenjem nepremičnine, pri čemer to predstavlja njen postranski oziroma spremljajoči del ( na primer: uporaba športnih objektov, rezervacija mize v restavraciji, postavitev prodajnega avtomata znotraj nepremičnine, uporaba WC…), je obdavčitev odvisna od vsebine storitve.

Nižja stopnja DDV

Po nižji stopnji se DDV v skladu z 41. členom ZDDV-1 in Prilogo I plačuje od uporabe športnih objektov ter dajanja nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in drugih nastanitvenih obratih ter oddajanje prostorov za šotore, prikolice in podobne premične objekte.

Splošna stopnja DDV

Po splošni stopnji se DDV obračunava od vseh drugih storitev uporabe, ki ne predstavljajo najema oziroma zakupa in niso obdavčene po nižji stopnji.

Pojasnilo DURS

Pri razločevanju, kaj se šteje za najem nepremičnine, ki je oproščen plačila DDV in kaj ne, si lahko pomagamo tudi s pojasnilom DURS, št. 4230-120/2007-2, z dne 5.12.2007, na temo obdavčitve najema dvorane za organizacijo predavanja. Iz pojasnila izhaja, da je pri določitvi narave obdavčljive transakcije treba biti pozoren na vse okoliščine, v katerih je določena transakcija opravljena. Treba je torej preveriti, ali je glavni predmet določene posamezne pogodbe in s tem sklenjenega posla, pasivna uporaba prostorov ali zemljišča nepremičnine proti plačilu, vezanemu na potek časa, ali opravljanje storitve, ki bi jo bilo mogoče opredeliti drugače, ali ima storitev navadno za posledico samo pasivno aktivnost dajanja na razpolago nepremičnine, ali vključuje tudi veliko število komercialnih aktivnosti, kot je npr. nadzor, upravljanje in stalno vzdrževanje s strani izvajalca storitev, priprava drugih objektov itd. Na podlagi sodne prakse Sodišča ES v pojasnilu zaključujejo, da pojem "najem nepremičnin" iz 2. točke 44. člena ZDDV-1 zajema transakcije:

s katerimi družba sočasno z različnimi pogodbami do preklica dodeli družbam, s katerimi je povezana, pravico uporabe na isti nepremičnini proti plačilu nadomestila,

plačilo je določeno predvsem na podlagi uporabljene površine, glavni predmet pogodbe je pasivna uporaba prostorov ali zemljišča nepremičnine proti

plačilu, plačilo je vezano na potek časa,

226


plačilo ni vezano na opravljanje storitve, ki bi jo bilo mogoče opredeliti drugače (kot je pravica do uporabe zemljišča za golf, pravica uporabe mostu proti plačilu cestnine, pravica postavitve avtomatov za cigarete v gospodarske prostore).

Najem dvorane

Glede na navedeno je v pojasnilu zaključeno, da je najem dvorane za predavanje obdavčen z DDV po splošni stopnji, ker je davčni zavezanec vzel dvorano v uporabo za določen dan, ob tem pa mu je bila nudena tudi tehnična izvedba. V tem primeru tako niso izpolnjeni vsi pogoji za oprostitev DDV (ne gre samo za pasivno uporabo nepremičnine, ni sklenjena najemna pogodba za daljše obdobje, višina plačila ni sorazmerna s trajanjem in kaže še na nudenje nekaj več, kot zgolj samo prostor, izključitev, drugih,…).

Bančni avtomat

Tudi v primeru namestitve bančnega avtomata gre po mnenju Ministrstva za finance za dajanje prostora v uporabo oziroma koriščenje za postavitev bančnega avtomata znotraj tega prostora in se obračuna DDV po splošni stopnji.

Dohodnina

V skladu s 75. členom Zakona o dohodnini je dohodek iz oddajanja premoženja v najem dohodek, dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin v najem. Za oddajanje premoženja v najem se šteje:

1. vsako oddajanje premoženja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerim najemodajalec prepusti najemniku določeno premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe premoženja, najemnik pa mu je zato dolžan plačati ustrezno najemnino ali drugo nadomestilo;

2. drugi primeri uporabe premoženja, kadar tisti, katerega premoženje uporablja nekdo drug ali ima pravico do uporabe premoženja nekdo drug ali ima nekdo drug pravico, da od njega zahteva opustitev določenih dejanj, ki bi jih imel sicer pravico izvrševati na svojem premoženju, prejme ustrezno nadomestilo, če zakon ne določa drugače.

Z vidika dohodnine torej ni pomembno, ali gre za najem ali uporabo, če je prejemnik dohodka fizična oseba, je dohodek obdavčen z dohodnino. Dohodnine pa se ne plačuje od oddajanja premičnin v najem, razen oddajanja opreme, bivalnika ali prevoznega sredstva v najem.


227

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPRIMER 1: Najem seminarske dvorane

Podjetje, ki organizira seminar, je najelo seminarsko dvorano za 100 ljudi. Prejeti račun za najem/uporabo dvorane znaša 610,00 eur z vračunanim DDV po splošni stopnji. V primeru najema seminarske dvorane je težko razmejiti, ali gre za najem ali uporabo. Z vidika zakona o davku na dodano vrednost gre za uporabo, ki je obdavčena z DDV po splošni stopnji, z računovodskega vidika pa običajno govorimo o najemu in prejeti račun knjižimo na stroške najemnin.

Knjiženje pri najemojemalcu:


1. PRAČ Prejeti račun za najem dvorane, obveznost do dobavitelja 610,00 220

strošek najema/uporabe dvorane 500,00 413


Knjiženje pri najemodajalcu:


1. IRAČ Izdani račun za najem dvorane, terjatev do kupca 610,00 120

prihodki od najemnin 500,00 765


PRIMER 2: Najem fotokopirnega stroja

228

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPodjetje ima v najemu fotokopirni stroj, za katerega plačuje mesečno najemnino v višini 200,00 eur brez DDV in uporabnino od vsake posamezne kopije, kar znaša za mesec oktober 150,00 eur brez DDV. Skupna vrednost računa tako znaša 357,00 eur in obračunan DDV po splošni stopnji v znesku 77,00 eur.



V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za najem fotokopirnega stroja, obveznost do dobavitelja 427,00 220

strošek najema opreme 200,00 413-N

strošek uporabe opreme 150,00 413-U




1. IRAČ Izdani račun za najem fotokopirnega stroja, terjatev do kupca 427,00 120

prihodki od najemnin 200,00 765-N

prihodki od uporabnin 150,00 765-U


229


PRIMER 3: Uporaba športne dvorane

Športno društvo, zavezanec za DDV, daje v najem enkrat tedensko športno dvorano podjetju, katerega zaposleni jo uporabljajo za rekreacijo. Mesečna najemnina športne dvorane znaša 109,50 eur z obračunanim DDV po nižji stopnji, obračnanim po nižji stopnji.



1. IRAČ Izdani račun za najem športne dvorane, terjatev do kupca 109,50 120

prihodki od najemnin 100,00 765

obračunan DDV po nižji stopnji 9,50 260



V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za najem športne dvorane, obveznost do dobavitelja in davčno nepriznani stroški storitev. 109,50 413-

DN 220

Opomba: V skladu s 3. odstavkom 39. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se za boniteto ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je med drugim uporaba prostorov za oddih in rekreacijo. Takšni odhodki pa niso davčno priznani v skladu s 30. členom ZDDPO-2.

PRIMER 4: Uporaba spletne programske aplikacije

230

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPodjetje prejme račun za mesečni najem programa na spletu za vodenje računovodstva v znesku 240,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za uporabo spletne aplikacije, obveznost do dobavitelja 244,00 220



PRIMER 5: Najem parkirišča

Podjetje je za izvedbo prireditve na dan, ko trgovsko podjetje ni bilo odprto, najelo parkirišče (asfaltirano ploščad). Trgovsko podjetje je za uporabo parkirišča (nepremičnine) izdalo račun v znesku 244,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.



1. IRAČ Izdani račun za najem parkirišča, terjatev do kupca 244,00 120

prihodki od najemnin in uporabnin 200,00 765

obveznost za obračunani DDV 44,00 260

Knjiženje pri najemojemalcu – uporabniku:

Št. Dok. Besedilo Znesek V V

231


breme dobro

1. PRAČ Prejeti račun za uporabo parkirnega prostora, obveznost do dobavitelja 244,00 220



PRIMER 6: Najem vodnega avtomata

Podjetje prejme račun za najem vodnega avtomata v znesku 18,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za najem vodnega avtomata, obveznost do dobavitelja 18,30 220



Uporabljeni konti:

413 – Najemnine

765 – Prihodki od najemnin

232


4.7.15 Upokojenci U-Ž/11

Definicija

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. Č. RS št. 96/12) določa zavarovance – fizične osebe, ki se morajo obvezno pokojninsko zavarovati. Takšne fizične osebe so predvsem delavci v delovnem razmerju, samozaposlene osebe, družbeniki in kmetje. V nekaterih primerih se morajo pokojninsko in invalidsko zavarovati tudi osebe na nekaterih drugih podlagah kot so drugo pravno razmerje, posebni primeri zavarovanja in v primeru, ko to določajo drugi predpisi. Takšni primeri so predpisani v 18. do 20. členu ZPIZ-2.

Fizične osebe, ki so skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obvezno pokojninsko zavarovane po izpolnitvi z zakonom predpisanih pogojev, pridobijo pravico do pokojnine. Pokojnina je lahko:

starostna, predčasna, invalidska, vdovska, delna vdovska, družinska in delna.

ZPIZ-2 je na področju upokojevanja in opravljanja dejavnost prinesel pomembno novost: upokojenci, ki poleg prejemanja pokojnine opravljajo še dejavnost, se morajo namreč prav tako vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. ZPIZ-1 je namreč dopuščal pod določenimi pogoji, da so upokojenci prejemali celotno pokojnino in hkrati opravljali še dejavnost kot popoldanski s.p.. Takšne možnosti ZPIZ-2 ne pozna več in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo v primeru, da se upokojenec, ki opravlja dejavnost in se do konca leta 2013 ne bo sam prijavil v zavarovanje, to storil po uradni dolžnosti s 1. januarjem 2014 in mu ustavil izplačevanje pokojnine.

Vendar pa ZPIZ-2 po novem določa, da imajo upokojenci možnost opravljati dejavnost in zadržati izplačilo polovice pokojnine, če se kot zasebniki zavarujejo vsaj za polovico polnega delovnega časa.

Lahko pa se upokojenci zavarujejo tudi za daljši čas, a se jim v tem primeru izplačuje sorazmerno manjša pokojnina. Ponovno zavarovani upokojenci lahko tako prejemajo pokojnino v odstotku od odmerjene pokojnine, ki je različen glede čas opravljanja dela v okviru opravljanja dejavnosti in sicer:

50 % pokojnine, če delajo 4 ure dnevno ali se zavarujejo za 20-24 ur tedensko, 37,5 % pokojnine, če delajo 5 ur dnevno, ali se zavarujejo za 25-29 ur tedensko,

233


25 % pokojnine, če delajo 6 ur dnevno ali se zavarujejo za 30-34 ur tedensko, in 12,5 % pokojnine, če delajo 7 ur ali se zavarujejo za 35-39 ur tedensko.

Za čas zavarovanje morajo upokojenci plačevati prispevke za socialno varnost od sorazmernega dela zavarovalne osnove, ki za leto 2013 in 2014 znaša najmanj polovico minimalne plače. Več o pokojninskih osnovah najdete v geslu P-R/13 Plače in geslu S-T/4 Samostojni podjetniki posamezniki.

ZPIZ-2 pod enakimi pogoji kot zgoraj opisano nudi možnost, da ponovno sklenejo delovno razmerje ali opravljajo poslovodno funkcijo v lastnem podjetju (v sorazmernem delovnem času in delnem izplačilu pokojnine).

Upokojenci smejo sklepati podjemne in avtorske pogodbe, pogodbe o prokuri in poslovodenju, lahko so imenovani na različne funkcije v zasebnih in javnih pravnih osebah, lahko opravljajo delo upraviteljev, cenilcev, strokovnih izvedencev in po spremembah zakona o urejanju trga dela lahko pod določenimi pogoji opravljajo vsakovrstna začasna in občasna dela, ne da bi takšni prejemki na navedenih podlagah vplivali na izplačilo njihove pokojnine.

Začasna in občasna dela

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je začel veljati 12. aprila 2013, je uvedel novo obliko dela in sicer začasno ali občasno delo ali trajnejše omejeno delo upravičenca. Upravičenec za takšno vrsto dela je lahko le upokojenec, ki ni pridobil pravice do dela starostne ali predčasne pokojnine skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se v sorazmernem delu izplačuje zavarovancu v sorazmerju s skrajšanjem ur opravljanja dela (upokojenec, ki v določenem deležu ur ostane v delovnem razmerju). Določbe o začasnem ali občasnem delu so pričele veljati 1. julija 2013.

Upokojenci lahko opravljajo začasno ali občasno delo na osnovi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, kot posebnega pogodbenega razmerja, ki ga skleneta delodajalec in upokojenec. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo vsa splošna pravila iz Zakona o delovnih razmerjih kot so: prepoved diskriminacije, prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, pravica do odmora in počitka ter odškodninska odgovornost. Tudi pri sklepanju pogodbe o začasnem ali občasnem delu med delodajalcem in upokojencem je potrebno spoštovati predpise iz področja varnosti na delovnem mestu in zdravja. Če pride do spora med upokojencem in delodajalcem na podlagi tako sklenjene pogodbe, je za reševanje sporov pristojno delovno sodišče.

Pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojenca mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

naziv, sedež, matično in davčno številko delodajalca, ime, priimek, rojstni datum, matično in davčno številko upokojenca, vrsto dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo, obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela, predvideno številu ur začasnega ali občasnega dela, datum sklenitve pogodbe, urno postavko za opravljeno delo in predvideni skupni znesek dohodka.

234

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovZakonska omejitev opravljanja začasnega ali občasnega dela je predpisana in sicer sme biti največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščene ure se ne morejo prenašati v naslednji koledarski mesec. Predpisana je tudi višina najnižje urne postavke, ki znaša 4,20 EUR, največji znesek dohodka upokojenca v posameznem koledarskem letu ne sme presegati 6.300,00 EUR. Oba predpisana zneska se usklajujeta skladno z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji.

ZUTD-A določa tudi omejitev opravljanja začasnega in občasnega dela, ki se v posameznem koledarskem mesecu lahko opravi in sicer v odvisnosti od števila zaposlenih delavcev pri delodajalcu, ki z upokojenci sklepa takšne pogodbe.

To število je enako številu vseh pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas (za določen ali nedoločen čas) na dan, ko delodajalec z upokojencem sklene pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Omejitve pri delodajalcih so glede na število zaposlenih pri delodajalcu naslednje:

0 delavcev največ 60 ur, od vključno 1 do 10 delavcev največ 100 ur, več kot 10 do vključno 30 delavcev največ 150 ur, več kot 30 delavec do vključno 50 delavcev največ 400 ur, več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev največ 750 ur, in nad 100 delavcev največ 1.050 ur.

Pri nekaterih delodajalcih so predpisane tudi določene izjeme od teh omejitev in sicer:

pri nevladnih organizacijah (pravnih osebah zasebnega prava in društvih), ki delujejo v javnem interesu, je omejitev do dvakratnika ur glede na število zaposlenih delavcev in

pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev, je pri predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji, je maksimalno število ur 1.500 za največ tri mesece (o tem odloča ministrstvo za delo).

Delodajalec ima še naslednje z zakonom predpisane dolžnosti:

za upokojence je dolžan voditi evidenco prihoda in odhoda na delo ter zagotavljati evidenco o opravljenih urah začasnega ali občasnega dela,

upokojencu mora zagotoviti izplačilo dohodka za opravljeno delo v koledarskem mesecu najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu (izjemoma, če je število opravljenih ur začasnega ali občasnega dela manjše od 10 in upokojenec nadaljuje z delom pri istem delodajalcu mu sme delodajalec izplačati honorar za opravljeno delo za oba meseca hkrati, vendar najkasneje do 18. v mesecu v naslednjem mesecu),

od prejemkov izplačanih upokojencu mora obračunati posebno dajatev v višini 25 % od bruto prejemka v posebnem obračunu, ki ga davčnemu organu predloži na dan izplačila dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo,

dajatev je delodajalec dolžan plačati na dan izplačila dohodka z nakazilom v proračun Republike Slovenije in sicer v poseben proračunski sklad predpisan z 129. členom Zakona o uravnoteženje javnih financ, ki je namenjen za štipendiranje študentov skladno z Zakonom o štipendiranju.

235

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovV primeru, da delodajalec krši posamezne določbe ZUTD-A, ki ureja začasno ali občasno delo, so zagrožene globe in sicer v členih od 176. do 176.c (globe znašajo od 500 do 1.000 EUR za odgovorno osebo in od 3.000 do 6.000 EUR za pravno osebo).

Računovodski vidik

Stroški začasnega in občasnega dela upokojencev se skladno s SRS 14.27 štejejo med stroške storitev in jih zato računovodsko obravnavano v okviru skupine 418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje.

Davčni vidik

Začasno ali občasno delo kot posebno pogodbeno razmerje, ki se sklepa med delodajalcem in upokojencem, ki ima status upokojenca v Republiki Sloveniji se opravlja po civilno pravni pogodbi in dohodek iz tega naslova se davčno obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, ki jih skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2 zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. Po določbah desetega odstavka 127. člena ZDoh-2 se akontacija iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača po stopnji 25 %.

Osebe, ki v okviru kakšnega drugega pogodbenega razmerja opravljajo delo za plačilo, so skladno z drugo alinejo prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, pri opravljanju tega dela obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni:

če na podlagi tega dela niso vključene v zavarovanje po 18. ali 16. členu ZPIZ-2 in kadar se plačilo za opravljeno delo ali storitev šteje za dohodek, ki ni oproščen plačila

dohodnine in ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

Iz tega naslova se plačuje prispevek za posebne primere zavarovanj po stopnji 8,85 %. Osnova za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja. Zavezanci za plačilo tega prispevka so pravne in fizične oseb pri katerih zavarovanec iz druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 dosegajo dohodke (prvi odstavek 154. člena ZPIZ-2). Po pojasnilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se upokojenci pri opravljanju začasnega ali občasnega dela zavarujejo za posebne primere zavarovanja po navedeni določbi, zato mora delodajalec ob izplačilu dohodka obračunati in plačati prispevek za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 %.

Upokojenci, ki opravljajo začasno ali občasno delo, so pri tem delu, skladno s 34. členom ZUTD-A, zavarovani za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 12. točki 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Pravne in fizične osebe, pri katerih ti

236

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovupokojenci delajo, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki v letu 2013 znaša 4,55 evrov mesečno in se usklajuje enkrat letno, glede na podatek o povprečni slovenski plači.

Od 1. februarja 2014 so skladno z zadnjimi spremembami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prejemniki dohodkov iz naslova začasnega in občasnega dela zavezani plačilu prispevka za zdravstvo po stopnji 6,36% od bruto dohodka.

Novela ZZVZZ-M namreč širi krog oseb, ki so obvezno zavarovani za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Obveznot zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni nastopi z dnem vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za delo oziroma storitve, na podlagi katerega oseba prejema plačilo, in preneha z dnem prenehanja tega pravnega razmerja. Prijava za zavarovanje se vloži pri pristojnem ZZZS na obrazcu M12, ki jo mora vložiti delodajalec, pri katerem oseba dela po pogodbi o začasnem in občasnem delu.

Po pojasnilu Ministrstva za finance, glede na to, da se začasno ali občasno delo opravlja po civilnopravni pogodbi, obstaja po določbah Zakona o posebnem davku na določene prejemke tudi obveznost izplačevalca dohodka za obračun in plačilo 25 % posebnega davka od posameznega bruto izplačila. Tako je veljalo od 1.7.2013 do 26.7.2013, saj je bila z ZUTD-B v Ur.l. RS št. 63/2013 objavljena sprememba, ki od 27.7.2013 ukinja plačilo posebnega davka na določene prejemke od začasnega in občasnega dela upokojencev.

V 27. e členu ZUTD-A pa je predpisana posebna dajatev od dohodkov za začasno ali občasno delo upokojencev. Od prejemkov, izplačanih iz naslova opravljanja začasnega ali občasnega dela delodajalci obračunajo dajatev v višini 25 %. Zavezanec za plačilo te dajatve je delodajalec. Obračun dajatve od začasnega ali občasnega dela se odda skupaj z obračunom davčnega odtegljaja za dohodke po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega razmerja – obrazec REK-2.

Delodajalec, ki je plačnik davka, mora na dan izplačila dohodka za začasno ali občasno delo upokojenca davčnemu organu dostaviti REK-2 obrazec. Na zbirnem obrazcu izplačevalec izbere vrsto dohodka 1516- dohodek iz začasnega ali občasnega dela, na individualnem REK-obrazcu pa izbere vrsto dohodka 1230-preostali dohodki iz drugega pogodbenega razmerja.

Obdavčitev dohodka iz začasnega ali občasnega dela od 1.1.2015 naprej je naslednja:

Akontacija dohodnine se izračuna od dohodka zmanjšanega za 10% normiranih stroškov

Prispevek za zdravstvo (osnova je bruto dohodek)

Prispevek PIZ

Prispevek ZZ delodajalca za posledice poškodbe pri delu in poklicne bolezni

Dajatev od začasnega ali občasnega dela

25% 6,36% 8,85% 4,63 EUR 25%V breme delojemalca V breme delodajalca (osnova je bruto dohodek)


237

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPRIMER 1: Obračun in izplačilo upokojencu po pogodbo o začasnem ali občasnem delu

Podjetje je z upokojencem sklenilo pogodbo o začasnem ali občasnem delu. Urna postavka določena v pogodbi je 5,00 EUR. Upokojenec je v tekočem mesecu opravil 50 ur. Delodajalec mu obračuna dohodek od začasnega ali občasnega dela, obračuna vse predpisane dajatve in nakaže njegov honorar na njegov transakcijski račun pri banki. Na dan nakazila neto honorarja poroča davčnemu organu na predpisanih obrazcih in plača tudi vse prispevke in davke.

Obračun dohodka:

50 ur × 5,00 EUR = 250,00 EUR

6,36% prispevek za zdravstvo 15,90 EUR

10 % normirani stroški 25,00 EUR

davčna osnova za dohodnino 209,10 EUR

akontacija dohodnine (25 % od 209,10) 52,28 EUR

neto prejemek upokojenca

(250,00 − (15,9+ 52,28))

Obračun dajatev delodajalca:

Davčna osnova 250,00 EUR

Prispevek PIZ (8,85 % od 250,00) 22,13 EUR

Prispevek ZZ (pavšal) 4,63EUR

Dajatev od začasnega ali občasnega dela (25 % od 250;00) 62,50 EUR

Skupaj davki in prispevki delodajalca 89,21 EUR

Skupaj stroški delodajalca za začasno ali občasno delo 339,21 EUR


V dobro

1. TEM Obračun začasnega ali občasnega dela po pogodbi z upokojencem - stroški storitev 250,00 418

- obveznost za zdravstveni prispevek upokojenca 15,90 2662

- obveznost do upokojenca 181,82 285

- obveznost za akontacijo dohodnine 52,28 265

238


2. TEMObračun prispevkov in davkov delodajalca po pogodbi za začasno ali občasno delo z upokojencem - prispevek PIZ

22,13 418

- pavšalni prispevek ZZ 4,63 418

- dajatev od začasnega ali občasnega dela 62,50 418

- obveznosti za prispevke izplačevalca od začasnega ali občasnega dela 26,76 262

- obveznosti za posebno dajatev od začasnega ali občasnega dela 62,50 266

. TRR Izplačilo po pogodbi o začasnem ali občasnem delu z upokojencem iz transakcijskega računa 339,21 110

- neto nakazilo upokojencu 181,82 285

- plačilo zdravstvenega prispevka upokojenca 15,90 262

- plačilo akontacije dohodnine 52,28 265

- plačilo prispevkov delodajalca (PIZ,ZZ) 26,76 262

- plačilo posebne dajatve delodajalca od začasnega ali občasnega dela 62,50 266

Uporabljeni konti:


262 – Obveznost za prispevke

265 – Obveznost za davčni odtegljaj



418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje

4.7.16 Varovanje U-Ž/1

Definicija

Varovanje je storitev, ki je v sodobnem poslovnem in zasebnem življenju izrednega pomena. V poslovnem svetu so storitve varovanja potrebne na različnih področjih: varovanje objektov

239

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovin sprejemno varnostna služba, varnostna služba v prodajalnah, varovanje prevozov denarja in drugih pošiljk, varovanje prireditev, varovanje in nadzor na daljavo.

Računovodski vidik

V računovodskem smislu je varovanje strošek storitve pri prejemniku storitve in prihodek od storitev pri izvajalcu storitve varovanja. Pri samem opravljanju storitve varovanja se pojavljajo še številni drugi poslovni dogodki povezani s storitvijo varovanja (investiranje v opremo za nadzor in varovanje, potrošni material potreben za izvajanje varovanja ipd.).


Knjiženje pri podjetju A d.o.o.

Knjiženje pri podjetju B d.o.o.

Uporabljeni konti:



762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu

040 – Oprema in druga opredmetena dolgoročna sredstva

240

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi


4.7.17 Vinjeta U-Ž/4

Pravni vidik

Zakon o cestninjenju (ZCestn, Uradni list RS, št. 24/2015), ki je začel veljati 25.04.2015, ureja obveznost plačevanja cestnine po prevoženi razdalji ali glede na določen čas uporabe cestninskih cest. Vinjeta je nalepka, ki ob predpisani namestitvi na vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, dokazuje, da je bila za vozilo plačana cestnina za uporabo cestninskih cest za določen čas. Vinjete se izdajo za različne cestninske razrede in za obdobje posameznega koledarskega leta, šest zaporednih mesecev, en mesec ali sedem zaporednih dni (letna, polletna, mesečna in tedenska vinjeta).

Cestnino plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi vinjeto za ustrezen cestninski razred in veljavno vinjeto na predpisan način nalepi na sprednje vetrobransko steklo vozila.

Vrste vinjet

Nakup in predpisan način uporabe vinjete v Sloveniji omogoča vožnjo vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, po vseh cestah, ki jih določa Zakon o javnih cestah, in sicer v naslednjem obdobju:

a. letna vinjeta: v koledarskem letu, ki je označeno na vinjeti, in v decembru predhodnega leta ter v januarju naslednjega leta;

b. mesečna vinjeta: od dneva nakupa vinjete do preteka dneva, ki ima isto številko, en mesec po dnevu nakupa vinjete, oziroma do preteka zadnjega dneva v mesecu, če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni;

c. tedenska vinjeta: sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob nakupu vinjete.

d. polletna vinjeta: se uporablja samo za enosledna motorna vozila (motorna kolesa) s priklopnim vozilom ali brez njega, in sicer v obdobju od dneva nakupa vinjete do preteka dneva, ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa vinjete, oziroma do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu, če v šestem mesecu takšnega dneva ni.

241

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovRačunovodski vidik

Potni stroški

Potni stroški v zvezi s službenimi potovanji se v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 15 – Stroški dela in stroški povračil zaposlencem, obravnavajo kot stroški storitev.

Pripoznavanje

Slovenski računovodski standard 14 – Stroški materiala in storitev določa, da se stroški storitev pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.

Stroške cestnin oziroma vinjet torej evidentiramo med stroški storitev, pri čemer vinjete za službena vozila knjižimo na konto 419 – stroški drugih storitev, vinjete za privatna vozila pa med povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom na konto 414.

Časovne razmejitve

Ker nakup letne vinjete pomeni plačilo cestnine za koledarsko leto vnaprej, moramo stroške ustrezno razmejevati v skladu s SRS 12 – Kratkoročne časovne razmejitve. Gre torej za kratkoročno odložene stroške, ki predstavljajo usredstvene (aktivne) časovne razmejitve. Kratkoročno odločeni stroški so ob svojem nastanku zneski, ki še ne bremenijo dejavnosti in še ne vplivajo na poslovni izid. Predvsem moramo biti pozorni, če na primer konec koledarskega leta kupimo vinjeto za službeno vozilo, ki bo veljala za prihodnje koledarsko leto. Takšen račun knjižimo na konto aktivnih časovnih razmejitev 190 – Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki in v naslednjem letu postopno ali v enkratnem znesku prenašamo med stroške storitev.

Davčni vidik

Dohodnina

Skladno z drugim odstavkom 5. člena Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/2008) se za povračilo stroškov na službenem potovanju šteje tudi povračilo stroškov za takse (letališke takse, peronske karte in podobno), povračilo stroškov za gorivo, če se uporablja službeno

242

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovvozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage. Omenjeno velja, če so stroški dokumentirani s potnim nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

Mnenje MF

Glede tega je Ministrstvo za finance izdalo mnenje št. 421-177/2008, z dne 8.7.2008, po katerem se povračilo nakupa vinjete, ki ga delodajalec izplača delojemalcu, ki ga napoti na službeno potovanje z lastnim avtomobilom, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in sicer pod pogojem, da je dokumentirano s potnim nalogom (iz katerega je razvidno, da je na službenem potovanju smiselna uporaba cestninske ceste) in z računom. Delavcu se v koledarskem letu v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov nakupa ene letne in največ dveh polletnih vinjet.

Opomba: Ker polletne vinjete za avtomobile ne obstajajo več, menimo, da se lahko pojasnilo uporablja tako, da letni strošek za nakup vinjet ne sme presegati cene letne vinjete.

Dodatno pojasnilo DURS

V zvezi s tem pa je bilo izdano še pojasnilo DURS, št. 4200-88/2008-2, z dne 30.7.2008, v katerem dodatno pojasnjujejo, da se obravnava nakup vinjete v skladu z mnenjem MF, če je bila vinjeta nabavljena na dan službenega potovanja ali kadarkoli pred službenim potovanjem. Povračilo stroškov vinjete se torej zaposlenemu ne všteva v davčno osnovo tudi, če je zaposleni za svoj avtomobil že nabavil vinjeto, kasneje pa je bil s tem avtomobilom napoten na službeno potovanje, na katerem je smiselna uporaba cestninske ceste.

Vinjeta in boniteta

Iz omenjenega pojasnila MF izhaja tudi, da v primeru, ko zaposleni uporablja službeno vozilo z vinjeto tudi v zasebne namene, vinjeta ne predstavlja dodatne bonitete za zaposlenega, pač pa je nakup vinjete že vključen v davčno osnovo, ki velja v skladu s drugim odstavkom 43. člena Zakona o dohodnini za uporabo vozila za privatne namene.

Kdaj je strošek za nakup vinjete davčno priznan odhodek?

V skladu s 29. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;

2. imajo značaj privatnosti; 3. niso skladni z običajno poslovno prakso.

243

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovGlede davčnega priznavanja odhodkov za nakup vinjete torej velja splošno pravilo, pri presoji pa si lahko pomagamo tudi s predhodno omenjenimi pravili dohodninske zakonodaje. Če se strošek za nakup vinjete ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, je praviloma davčno priznan odhodek. Če pa se nakup vinjete obravnava kot boniteta, je izdatek prav tako priznan davčni odhodek pod pogoji iz 30. člena ZDDPO-2.

ZDDV-Stopnja obdavčitve

V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) so cestnine obdavčene s splošno stopnjo DDV 22%.

Vstopni DDV

Glede pravice do odbitka vstopnega DDV moramo upoštevati 63. člen ZDDV-1, ki na splošno določa obseg pravice in sicer ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

Omejitve odbitka DDV

Pri tem pa ne smemo spregledati omejitev pravice do odbitka iz 66. člena ZDDV-1, ki pa davčnemu zavezancu prepovedujejo odbiti vstopni DDV od osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanja v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, ter kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov.

Vstopni DDV

Nakup vinjete predstavlja plačilo za uporabo cest, kar lahko opredelimo kot plačilo za storitev tesno povezanih z vozili. Torej je pravica do odbitka vstopnega DDV odvisna od tega, za katero vrsto vozila je bila vinjeta nabavljena. Če gre na primer za tovorna vozila, katerih dovoljena masa ne presega 3.500 kg, potem ima podjetje pravico do odbitka vstopnega DDV. V skladu z zakonom pa podjetje nima pravice do odbitka vstopnega DDV od vinjet za osebna vozila, razen ko gre za vozila, s katerimi podjetje opravlja dejavnost prevozov potnikov in blaga, jih oddaja v najem ali zakup, uporablja v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje in podobno.

PRIMER 1: Nakup letne vinjete za službeni vozili

Podjetje je v mesecu januarju 20X4 kupilo dve letni vinjeti za službeni vozili. Ena je za tovorno vozilo do največje dovoljene mase , druga pa za osebno vozilo. Cena vinjete za

244

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovtovorno vozilo znaša 220,00 EUR z obračunanim 22% DDV, cena vinjete za osebno vozilo pa 110,00 EUR z obračunanim 22% DDV. Vinjeto za tovorno vozilo je kupil zaposleni z gotovino, vinjeto za osebno vozilo pa direktor s službeno plačilno kartico. Podjetje račune za cestnino mesečno prenaša med stroške cestnin.


V dobro

1. TEM Kratkoročne obveznosti za povračilo stroškov zaposlenemu za nakup vinjete za tovorno vozilo 220,00 255

- kratkoročno odloženi stroški 180,33 190

- odbitni davek na dodano vrednost 39,67 160

2. PRAČ Račun za nakup vinjete za osebno vozilo; obveznost do izdajatelja plačilne kartice 110,00 285

- kratkoročno odloženi stroški 110,00 190

3. TEM Mesečni prenos na stroške cestnin 24,20 190

- strošek cestnine za tovorno vozilo 15,03 419

- strošek cestnine za osebno vozilo 9,17 419

Opomba: Med poslovnim letom ni obvezno, da podjetje mesečno razmejuje stroške cestnin. To je pomembno predvsem ob zaključku poslovnega leta in izdelavi obračuna poslovnega izida ter obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.

PRIMER 2: Letna vinjeta za privatno vozilo

245

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPodjetje zaposlenim, ki so pogosto napoteni za službeno pot s privatnim vozilom in je smiselna uporaba cestninske ceste, priznava en krat letno povračilo za nakup letne vinjete, pri čemer mora zaposleni k obračunu potnih stroškov predložiti račun za nakup vinjete. Na tej podlagi je zaposleni predložil obračun potnih stroškov za službeno pot iz Maribora v Ljubljano v skupnem znesku 213,18 EUR – znesek kilometrine znaša 92,50 EUR, polovična dnevnica znaša 10,68 EUR in račun za letno vinjeto znaša 110,00 EUR. Podjetje obračun potnih stroškov izplača na bančni račun zaposlenega.


1. TEM Obračun potnih stroškov – obveznost do zaposlenega 213,18 255

- kilometrina 92,50 414

- dnevnica 10,68 414

- vinjeta 110,00 414

2. TRR Izplačilo potnih stroškov na bančni račun zaposlenega. 213,18 255 110

Opomba: Podjetje mora zagotoviti analitično evidenco o plačanih vinjetah zaposlenim za posamezno koledarsko leto.

PRIMER 3: Tedenska vinjeta za privatno vozilo

Podjetje zaposlenim, ki so občasno napoteni za službeno pot s privatnim vozilom in je smiselna uporaba cestninske ceste, priznava povračilo za nakup tedenske vinjete, pri čemer mora zaposleni k obračunu potnih stroškov predložiti račun za nakup vinjete (v skladu z internim pravilnikom lahko zaposleni predloži tudi račun za nakup letne vinjete, vendar se mu v vsakem primeru prizna samo znesek v višini tedenske vinjete). Na tej podlagi je zaposleni predložil obračun potnih stroškov za službeno pot iz Ljubljane v Koper v skupnem znesku 103,38 EUR – znesek kilometrine znaša 77,70 EUR, polovična dnevnica znaša 10,68 EUR in račun za tedensko vinjeto znaša 15,00 EUR. Podjetje obračun potnih stroškov zaposlenemu nakaže na bančni račun.

246

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovŠt. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1. TEM Obračun potnih stroškov – obveznost do zaposlenega 103,38 255

- kilometrina 77,70 414

- dnevnica 10,68 414

- vinjeta 15,00 414

2. TRR Izplačilo potnih stroškov na bančni račun zaposlenega. 103,38 255 110

Uporabljeni konti:





414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom


4.8.5 VzdrževanjeDefinicijaS pojmom vzdrževanje običajno razumemo aktivnosti, s katerimi se zagotavlja, da neko sredstvo nemoteno deluje v skladu z namenom uporabe in/ali zakonskimi predpisi.

RAČUNOVODSKI VIDIKV računovodstvu se srečujemo z vzdrževanjem v naslednjih primerih:- vzdrževanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev,- vzdrževanje zemljišč in zgradb (lastnih ali v finančnem oziroma poslovnem najemu),

247

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov- vzdrževanje naložbenih nepremičnin,- vzdrževanje opreme, nadomestnih delov in drobnega inventarja,- drugo.

Investicijsko vzdrževanjeStroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

Tekoče vzdrževanjeStroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

Redni servisPredvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

Nadomestni deliKadar podjetje samo pravi določena vzdrževalna dela, lahko nabavi tudi samo nadomestne dele, storitev popravila pa opravijo zaposleni. Nadomestni deli, namenjeni popravilom ali vzdrževanju, se obravnavajo kot material za vzdrževanje, ki se ob nabavi prenese v vrednost zalog materiala, po vgraditvi pa se njihova vrednost zmanjša v breme stroškov materiala. Več o tem najdete v članku "Nadomestni deli".

Razmejevanje stroškovPodjetje lahko stroške večjih vzdrževalnih del tudi razmejuje znotraj poslovnega leta, da so medletne bilance bolj realne. Pri tem lahko stroške vzdrževanja vračunava vnaprej preko pasivnih časovnih razmejitev (konto 290) ali razmejuje po dejanskem nastanku preko aktivnih časovnih razmejitev (konto 190).

Kdaj se šteje, da vlaganja v osnovna sredstva povečujejo njegove prihodnje koristi?Vlaganja v osnovna sredstva povečujejo njegove bodoče koristi v primerjavi z ocenjenimi ob nakupu sredstva, če povečujejo uporabno vrednost sredstva (če na primer s strojem v prihodnje naredimo več izdelkov ali enako količino izdelkov v krajšem času ali za proizvodnjo potrošimo manj materiala, če pri zgradbi dogradimo nekaj, česar prej ni bilo, kot na primer predelne stene, jo naredimo bolj energetsko učinkovito z dodatno izolacijo, vgradimo dodatni vir ogrevanja, na primer toplotno črpalko itd.). Nasprotno pa ne gre za vlaganja, ki povečujejo prihodnje koristi, če se na primer zamenja nekaj, kar je pred tem že obstajalo, če se je opravil večji remont sredstva, ki je bil nujno potreben za nadaljnjo uporabo sredstva in se doba koristnosti sredstva ali uporabna vrednost pri tem nista spremenili itd. Vsekakor je priporočljivo, da si podjetje določi interna pravila glede razmejevanja med stroški tekočega vzdrževanja in investicijskim vzdrževanjem na primer tako, da določi vrednostno mejo, nad katero se sploh ugotavlja, z kakšno vrsto vlaganj gre. Do tega mejnega zneska pa se vsi stroški knjižijo na tekoče vzdrževanje.

DAVČNI VIDIK

DDPOZa presojo, ali so stroški vzdrževanja davčno priznani, podjetje upošteva 29. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki,

248

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovpotrebni za pridobitev obdavčenih prihodkov. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:- niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;- imajo značaj privatnosti;- niso skladni z običajno poslovno prakso.Za dokazovanje, da je nek strošek vzdrževanja poslovno potreben, je zelo pomembno, da iz računa jasno izhaja, za kakšno vrsto vzdrževanja je šlo (natančna specifikacija storitve) in na katero opredmeteno osnovno sredstvo, neopredmeteno sredstvo, drobni inventar in podobno se vzdrževanje nanaša (na primer pripis zaporedne številke iz registra osnovnih sredstev).

Ali so stroški vzdrževanja osebnega vozila, ki ga zaposleni uporablja tudi za zasebne namene, davčno priznani odhodek?

Uporaba osebnega vozila za zasebne namene predstavlja boniteto, ki je obdavčena po Zakonu o dohodnini. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb pa določa, da se stroški bonitet priznajo kot odhodek v obračunanem znesku, če so obdavčeni z dohodnino. V primeru obračuna bonitete za osebno vozilo so tako davčno priznani tudi vsi stroški, ki se nanašajo na vzdrževanje osebnega vozila.

Obdavčitev z DDVStoritve vzdrževanja so v skladu s 25. členom Zakona o davku na dodano vrednost obdavčene tam, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme storitve, sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče.Kraj opravljanja storitev vzdrževanja, ki jih prejme oseba, ki ni davčni zavezanec, je kraj, kjer ima izvajalec storitev sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene iz stalne poslovne enote izvajalca, ki ni v kraju, kjer ima izvajalec sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima izvajalec storitev stalno poslovno enoto.

Davčni zavezanec – avtoprevoznik, s sedežem dejavnosti v Sloveniji, je imel okvaro tovornega vozila v Franciji, kjer je bilo opravljeno tudi popravilo s strani francoskega davčnega zavezanca. V navedenem primeru se šteje, da je kraj opravljanja Slovenija, ker ima prejemnik storitve – avtoprevoznik, sedež svoje dejavnosti v Sloveniji. Pri tem ni več pomembno, ali je vozilo odpeljal iz Francije ali ne.

NepremičnineKo gre za storitve vzdrževanja na nepremičninah, velja posebno pravilo, da je kraj opravljanja storitev vzdrževanja tam, kjer se nepremičnina nahaja.

Hrvaški davčni zavezanec opravi storitve vzdrževanja na nepremičnini, ki je v lasti slovenskega davčnega zavezanca. Kraj opravljene storitve je na Hrvaškem in ne v Sloveniji, kjer ima sedež naročnik storitve. Zato se obračuna hrvaški davek na dodano vrednost.

Stopnja DDVDDV od storitev vzdrževanja se obračunava in plačuje po splošni stopnji od davčne osnove, razen ko gre za obnovo in popravila stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ki se obdavči po nižji stopnji DDV. Nižja stopnja DDV se uporablja tudi za

249

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovčiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev.

SamoobdavčitevDDV mora v skladu s 76. členom Zakona o davku na dodano vrednost plačati vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je pa identificirana za namene DDV, katerima se opravijo storitve vzdrževanja (razen vzdrževanja nepremičnin), če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji.DDV mora v skladu s 76.a členom zakona o davku na dodano vrednost plačati tudi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu opravi gradbena dela (vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami), davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji. Med čiščenje kot gradbena dela spada v skladu s pojasnilom DURS, št. 4230-356/2009-1, le čiščenje novogradenj pred prevzemom.

Upravljavci nepremičninPravilo obrnjene davčne obveznosti po 76.a členu ZDDV-1 ne velja, kadar gradbene storitve naroča davčni zavezanec preko oseb, ki delujejo v njegovem imenu in za njegov račun. V tem primeru DDV obračuna izvajalec storitev. Davčni zavezanec, upravljavec nepremičnine, mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij. Zneske, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika, vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke.

Odbitek DDVZ vidika Davka na dodano vrednost moramo biti pozorni na določilo 66. člena ZDDV-1, ki omejuje pravico do odbitka vstopnega DDV od osebnih avtomobilov ter goriv, maziv, nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih z njimi, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevozov s taksiji, dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi ter kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza in osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov. Med storitve, tesno povezane z naštetimi sredstvi, štejemo tudi storitve vzdrževanja.

Vzdrževanje tujih nepremičnin

DohodninaČe podjetje vzdržuje poslovni prostor, ki ga ima v najemu od fizične osebe, mora biti pozorno tudi na določila iz Zakona o dohodnini, ki opredeljujejo, kaj se šteje za obdavčene dohodke fizičnih oseb. Pri tem je zelo pomembno, da so razmerja med najemnikom in najemodajalcem natančno urejena v najemni pogodbi (tudi glede morebitnih vlaganj, vzdrževanja in podobno). Če ima podjetje kot najemodajalec pravico, da si preuredi poslovni prostor po lastnih potrebah ali se morda z najemodajalcem sporazumeta, da bo le-ta namesto najemnine vložil sredstva v obnovo nepremičnine, je to lahko obdavčeno z dohodnino.

NajemninaČe je v najemni pogodbi določeno, da podjetje kot najemojemalec vloži določena sredstva v obnovo nepremičnine, ki je v lasti fizične osebe in se vložena sredstva štejejo kot vnaprej plačana najemnina za določeno obdobje, potem je znesek vlaganj potrebno obdavčiti kot velja

250

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovza dohodke iz oddajanja premoženja v najem.

Vzdrževanje tujih sredstevČe pa podjetje vlaga v poslovni prostor, ker ima sklenjeno najemno pogodbo za daljše časovno obdobje in tovrstna vlaganja predstavljajo naložbo v tuja osnovna sredstva, ki jo bo podjetje amortiziralo, v skladu s pojasnilom DURS, št. 4236-46/2006-2, z dne 21.12.2006, v trenutku vlaganj ne nastopi obveznost za obdavčitev z dohodnino, ampak šele po izteku najemne pogodbe, če ni dogovorjeno, da najemodajalec najemniku plača vrednost vloženih sredstev, ovrednotenih po takratni pošteni vrednosti. V tem primeru je fizična oseba kot lastnik nepremičnine prejela dohodek v naravi, od katerega mora najemodajalec plačati dohodnino po stopnji 25%, kot velja za druge dohodke.

Primeri poslovnih dogodkov:PRIMER 1: Popravilo fotokopirnega strojaPodjetje prejme račun za popravilo fotokopirnega stroja v višini 122,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


1. PRAČ Prejeti račun za popravilo stroja, obveznost do dobavitelja

122,00 220



PRIMER 2: Nakup nadomestnega dela in popravilo v lastni režijiPodjetje kupi nadomestni del za stroj in samo opravi popravilo. Znesek računa za nadomesti del znaša 610,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Popravilo opravi zaposleni vzdrževalec.


1. PRAČ Prejeti račun za nadomestni del, obveznost do dobavitelj

610,00 220

neto vrednost materiala 500,00 403


PRIMER 3: Popravilo stroja opravi tuj davčni zavezanecPodjetju opravi popravilo tiskarskega stroja podjetje – davčni zavezanec iz Nemčije. Pri tem izda račun za popravilo v višini 2.500,00 EUR brez obračunanega DDV.

251

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovŠt. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za popravilo iz EU, obveznost do tujega dobavitelja

2.500,00 412 221


PRIMER 4: Popravilo tovornega vozila v tujini

Davčni zavezanec – avtoprevoznik, s sedežem svoje dejavnosti v Sloveniji, je imel okvaro tovornega vozila v Franciji, kjer je bilo opravljeno tudi popravilo s strani francoskega davčnega zavezanca. Delavec je račun v vrednosti 400,00 EUR brez obračunanega DDV plačal s službeno kartico.


1. PRAČ prejeti račun za popravilo tovornega vozila v tujini, stroški, vzdrževanja in obveznost do izdajatelja kartice

400,00 412 285


PRIMER 5: Servis osebnega vozilaPodjetje prejme račun za redni servis na službenem osebnem vozilu. Znesek računa je 360,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


1. PRAČ Prejeti račun za servis osebnega vozila (DDV se ne odbija).

360,00 412 220

PRIMER 6: Popravilo osebnega vozila in odškodnina

Podjetje prejme račun za popravilo službenega osebnega vozila, ki je bilo poškodovano v prometni nesreči. Vrednost popravila znaša 900,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.Različica 1: Zavarovalnica povrne znesek v višini 800,00 EUR (brez odbitne franšize).Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za popravilo osebnega vozila (ni pravice do odbitka DDV)

900,00 412 220

2. TEM Terjatev do zavarovalnice 800,00 165 786

252


3. TRR Nakazilo odškodnine na TRR 800,00 110 165

Različica 2: Zavarovalnica nakaže direktno dobavitelju znesek odškodnine v višini 800,00 eur. Podjetje plača samo razliko.


1. PRAČ Prejeti račun za popravilo osebnega vozila (ni pravice do odbitka DDV)

900,00 412 220

2. TEM Zapiranje obveznosti v višini odškodnine, ki jo plača zavarovalnica.

800,00 220 786

3. TRR Plačilo razlike dobavitelju 100,00 200 110

PRIMER 7: Popravilo osebnega vozila v tujini

Slovenskemu davčnemu zavezancu se pokvari osebno vozilo v Avstriji. Avstrijski davčni zavezanec opravi popravilo vozila in izda račun za 300,00 EUR brez obračunanega DDV. Račun zaposleni plača z gotovino, za kar mu podjetje vrne denar iz blagajne.Št. Dok. Besedilo Znesek V

bremeV dobro

1. PRAČ Prejeti račun za popravilo osebnega vozila v tujini, 300,00 412 285

samoobdavčitev v skladu s 25. členom ZDDV-1 (podjetje nima pravice do odbitka DDV, zato se povečajo stroški vzdrževanja).

66,00 412 260

2. BLAG Izplačilo zneska za plačilo popravila vozila zaposlenemu.

300,00 285 100

PRIMER 8: Popravilo prenosnega telefona

Podjetje prejme račun za popravilo prenosnega telefona v znesku 244,00 EUR. Podjetje je prenosni telefon ob nabavi knjižilo kot takojšen odpis drobnega inventarja, vendar ima evidenco o drobnem inventarju v uporabi, s katero dokazuje davčno potrebne odhodke popravil.Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za popravilo telefona, obveznost do 244,00 220

253


dobavitelja



PRIMER 9: Vzdrževanje programske opreme

Podjetje prejme račun za letno vzdrževanje programske opreme v mesecu januarju v znesku 3.600,00 EUR z obračunanim DDV. Zaradi realnosti in primerljivosti vmesnih poslovnih izidov podjetje strošek razmeji po mesecih, kar znaša 250,00 EUR mesečno.Št. Dok. Besedilo Znesek V

bremeV dobro

1. PRAČ Prejeti račun za vzdrževanje programske opreme, obveznost do dobavitelja

3.660,00 220

strošek vzdrževanja 1. meseca 250,00 412

kratkoročno odloženi stroški 2.750,00 190


2. TEM Mesečni prenos na stroške vzdrževanja 250,00 412 190

PRIMER 10: Redno letno vzdrževanje proizvodne linije

Podjetje mesečno vračunava stroške vzdrževanja za redni letni servis proizvodne linije. Predvideni stroški so ocenjeni na 5.400,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji. Podjetje v mesecu septembru prejme račun za opravljeno storitev vzdrževanja v znesku 7.320 EUR z DDV, DDV je 1.320 EUR.Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V

dobro

1. TEM Vnaprej vračunani stroški vzdrževanja 450,00 412 290

2.-8 . TEM …

9. PRAČ Prejeti račun za vzdrževanje proizvodne linije, obveznost do dobavitelja

7.320,00 220

prenos vnaprej vračunanih stroškov 3.600,00 290

254


razlika stroškov za prvih 8 mesecev in 9. mesec 900,00 412

kratkoročno odloženi stroški 1.500,00 190

odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 1.320,00 160

10-12 TEM Mesečni prenos na stroške vzdrževanja 500,00 412 190

PRIMER 11: Vzdrževanje lastnih poslovnih prostorovPodjetje v lastnih poslovnih prostorih zamenja dotrajan parket na hodniku in v pisarnah. Znesek računa za delo in material znaša 5.000,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji. Storitev je bila opravljena proti koncu poslovnega leta, vendar podjetje ni vnaprej mesečno vračunavalo stroškov.


1. PRAČ Prejeti račun za vzdrževanje lastnih poslovnih prostorov,

5.000,00 412 220

samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1

1.100,00 160 260

PRIMER 12: Čiščenje poslovnih prostorov

Podjetje prejme račun za redno mesečno čiščenje poslovnih prostorov v skladu s pogodbo v znesku 300,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za čiščenje poslovnih prostorov, obveznost do dobavitelja

305,00 220

Stroški vzdrževanja 250,00 412


PRIMER 13: Tekoče vzdrževanje zgradbe

Podjetje je v poslovnem objektu opravilo več vzdrževalnih del in sicer:zamenjava vodovodnih inštalacij – prejeti račun od dobavitelja v znesku 5.000,00 EUR (DDV, obračunan po splošni stopnji v znesku 1.100,00 EUR ni obračunan na podlagi 76.a člena ZDDV-1;obnova sanitarij (zamenjava keramičnih ploščic, dobava in montaža umivalnika in wc školjke) – prejeti račun od dobavitelja v znesku 2.000,00 EUR (DDV, obračunan po splošni

255

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovstopnji, v znesku 440,00 EUR ni obračunan na podlagi 76.a člena ZDDV-1);pleskanje prostorov – prejeti račun od dobavitelja v znesku 1.000,00 EUR (DDV, obračunan po splošni stopnji, v znesku 220,00 EUR ni obračunan v skladu s 76.a členom ZDDV-1);struženje in lakiranje parketa – prejeti račun od dobavitelja v znesku 800,00 EUR (DDV, obračunan po splošni stopnji, v znesku 176,00 EUR ni obračunan v skladu s 76.a členom ZDDV-1);čiščenje prostorov ob dokončanju del – prejeti račun od dobavitelja v znesku 488,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji


1. PRAČ Prejeti račun za zamenjavo vodovodnih inštalacij

5.000,00 412 220


1.100,00 160 260

2. PRAČ Prejeti račun za obnovo sanitarij 2.000,00 412 220


440,00 160 260

3. PRAČ Prejeti račun za pleskanje prostorov 1.000,00 412 220


220,00 160 260

4. PRAČ Prejeti račun za struženje in lakiranje parketa 800,00 412 220


176,00 160 260

5. PRAČ Prejeti račun za čiščenje, obveznost do dobavitelja

480,00 220



Opomba: Med čiščenje kot gradbena dela, za katera v skladu s 76.a členom ZDDV-1 velja, da DDV plača prejemnik storitve, spada v skladu s pojasnilom DURS, št. 4230-356/2009-1, le čiščenje novogradenj pred prevzemom.

Deli opredmetenih osnovnih sredstevPRIMER 14: Zamenjava strešne kritine

256

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPodjetje je zamenjalo dotrajano streho na lastnih poslovnih prostorih, ki jih je kupilo pred osmimi leti. Po 1. 1. 2006 vodi dele nepremičnin, ki imajo različne dobe koristnosti, ločeno. Vrednost zamenjave strešne kritine po računu dobavitelja znaša 20.000,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji. Podjetje je prosilo za pomoč pooblaščenega cenilca, ki je ocenil, da je znašala vrednost strehe pred osmimi leti, ko je podjetje kupilo nepremičnino, 5.000,00 EUR. Podjetje je nepremičnino amortiziralo po stopnji 3% in tako je popravek vrednosti za staro streho ob zamenjavi znašal 1.20,00 EUR.


V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za zamenjavo strešne kritine, obveznost do dobavitelja, del opredmetenega osnovnega sredstva – nepremičnine

20.000,00 021 220


2. TEM Odprava pripoznanja stare strehe 5.000,00 021

popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja 1.200,00 035

prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z opredmetenimi osn. sr.

3.800,00 720

Kot je opredeljeno v pojasnilu 5 k uvodu v SRS 2006 – Deli opredmetenih osnovnih sredstev, podjetju pred 1. 1. 2006 ni bilo potrebno dele opredmetenih osnovnih sredstev z različnimi dobami koristnosti voditi ločeno. Vendar pa v primeru, da po 1. 1. 2006 nabavi del tega opredmetenega osnovnega sredstva, se nova nabava lahko izkazuje kot del osnovnega sredstva, hkrati pa se za sorazmerni del zmanjša vrednost obstoječega opredmetenega osnovnega sredstva – odpravi pripoznanje ocenjene preostale knjigovodske vrednosti nadomeščenega dela opredmetenega osnovnega sredstva, ne glede na to, ali je bil nadomeščeni del amortiziran posebej.

Vzdrževanje nepremičnin v najemuPRIMER 15: Manjša vzdrževalna dela v najetih prostorih

Podjetje ima pravico v skladu z najemno pogodbo opraviti manjša vzdrževalna dela, kot so pleskanje sten, brušenje in lakiranje parketov, obnova sanitarij in podobno. Podjetje tako prejme račun za pleskanje sten v znesku 1.500,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji.Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za manjša vzdrževalna dela v najetih prostorih,

1.500,00 412 220

samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 330,00 160 260

257


PRIMER 16: Zamenjava centralne kurjave v najetih prostorih

Podjetje ima s fizično osebo sklenjeno najemno pogodbo za poslovni prostor, v kateri sta se najemnik in najemodajalec dogovorila, da bo najemnik obnovil centralno kurjavo (peč in instalacije). Podjetje prejme račun za obnovo centralne kurjave v znesku 18.300,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji. Doba koristnosti je ocenjena na 15 let.

Različica 1: V najemni pogodbi je dogovorjeno, da bo v primeru prekinitve najemnega razmerja najemodajalec najemniku povrnil vrednost vloženih sredstev, ovrednotenih po takratni pošteni vrednosti. Najemno razmerje se je prekinilo po desetih letih in poštena vrednost vlaganj na podlagi cenilnega zapisnika znaša še 4.800,00 EUR z vključenim DDV po splošni stopnji (knjigovodska vrednost pa 6.000,00 EUR).


1. PRAČ Prejeti račun za obnovo centralne kurjave, obveznost do dobavitelja

18.000,00 220

vlaganja v nepremičnine v tuji lasti 18.000,00 026



3. IRAČ Izdani račun najemodajalcu za pošteno vrednost vloženih sredstev, terjatev do najemodajalca

4.880,00 120

prevrednotovalni poslovni prihodki 4.000,00 769

obveznost za obračunani DDV 880,00 260

4. TEM Odprava pripoznanja usredstvenih stroškov naložb v tuje nepremičnine, izločitev nabavne vrednosti

18.000,00 026

izločitev popravka vrednosti 12.000,00 036


Različica 2: V najemni pogodbi ni dogovorjeno, da bo v primeru prekinitve najemnega razmerja najemodajalec najemniku povrnil vrednost vloženih sredstev, ovrednotenih po takratni pošteni vrednosti. To pomeni, da bo v skladu z zakonom o dohodnini najemodajalec

258

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovprejel dohodek v naravi – povečano vrednost nepremičnine in bo takratna poštena vrednost vlaganj obdavčena z vidika dohodnine kot drugi dohodek. Podjetje kot izplačevalec bo tako dolžan obračunati in plačati akontacijo dohodnine v višini 25% od poštene vrednosti vlaganj, torej od 4.800,00 EUR. S tem bodo najemodajalcu nastali dodatni stroški!


1. PRAČ Prejeti račun za obnovo centralne kurjave, obveznost do dobavitelja

18.000,00 220

usredstveni stroški naložb v tuje nepremičnine 18.000,00 026



3. TEM Odprava pripoznanja usredstvenih stroškov naložb v tuje nepremičnine, izločitev nabavne vrednosti

18.000,00 026

izločitev popravka vrednosti 12.000,00 036


4. TEM Obračun akontacije dohodnine od drugih dohodkov v naravi

1.600,00 480 265

Uporabljeni konti:


021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti

035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja

044 – Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti

054 – Popravek vrednosti vlaganj v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti


290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki

412 – Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem

720 – Prevrednotovalni poslovni odhodki

786 – Prejete odškodnine

259


4.7.19 Vzorci U-Ž/6

Definicije

Vzorci so brezplačno trgovsko blago ali proizvodi, ki so namenjeni kupcem ali potencialnim kupcem kot promocijski material (na primer ob predstavitvi novih izdelkov, izdelkov na novih trgih, za namene pospeševanja prodaje določenih izdelkov in podobno).

Med vzorce lahko štejemo tudi razstavne eksponate, ki se nahajajo v prodajalnah, poslovnih prostorih ali drugje, kjer so na razpolago za ogled kupcem oziroma potencialnim kupcem.

Računovodski vidik

Podjetje lahko za poslovne vzorce nameni trgovsko blago, ki ga vodi na kontih zalog blaga, proizvode, ki jih vodi na kontih zalog proizvodov ali zaloge materiala, če je že ob prejemu vedelo, da gre za poslovne vzorce in ne za prodajno blago.

Razstavni eksponati

Razstavne eksponate podjetje praviloma še naprej vodi na zalogah proizvodov ali blaga in jih knjiži med odhodke, ko so prodani (običajno po nižji ceni) ali uničeni, če niso več primerni za prodajo. Priporočamo, da podjetje proizvode ali blago s prenosnico prenese na posebno skladišče in jih evidentira ločeno od proizvodov in blaga za prodajo. V glavni knjigi lahko razstavne eksponate prav tako knjiži na posebne analitične konte znotraj kontov zalog proizvodov (skupina 63) in blaga (skupina 66) ali pa tudi ne, odvisno od potreb in internih pravil knjiženja.

Ali lahko podjetje razstavne eksponate, ki se bodo predvidoma uporabljali dlje časa (več kot leto dni), knjiži med opredmetena osnovna sredstva?

Če se kot razstavni eksponat uporabi proizvod ali blago iz zaloge, ki ga bo podjetje kasneje lahko prodalo, ni primerno knjiženje med opredmetena osnovna sredstva, ampak ostane med zalogami proizvodov oziroma blaga. Če se za izdelavo razstavnega eksponata poleg zaloge proizvodov oziroma blaga uporabi tudi določen potrošni material in naroči delo zunanjega izvajalca, lahko podjetje potrošni material knjiži med stroške materiala, storitev izvajalca med stroške drugih storitev, blago oziroma proizvod pa prav tako ostane na zalogah za morebitno kasnejšo prodajo. Menimo, da bi le izjemoma lahko razstavni eksponat evidentirali med

260

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovopredmetena osnovna sredstva, če gre res za dalj časa trajajočo uporabo in je izdelan (samo) za namene razstavitve. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkažemo tudi take vrste vzorcev, ki so proizvodi podjetja, izdelani prilagojeno namenu razstave (z nekaterimi drugačnimi elementi kot jih imajo izdelki za prodajo, npr. s prozornim ohišjem, da kupci vidijo delovanje aparata). V opredeljevanju vzorca, ali gre za blago ali za osnovno sredstvo je potrebno vedno upoštevati opredelitev sredstva po SRS in jih primerjati z našim namenom uporabe vzorca. Zato naj spomnimo, opredmeteno osnovno sredstvo je v skladu s SRS 1 sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bo po pričakovanjih uporabljalo v več kot enem obračunskem obdobju.

V nekaterih izjemnih primerih je možno stroške vzorcev šteti v nabavno vrednost osnovnega sredstva (recimo vzorce, izdelane v fazi preizkušanja opreme, štejemo med neposredne stroške pridobitve). Stroški izdelovanja vzorcev se lahko celo pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, kadar so ti stroški sestavni del stroškov razvoja, ki jih lahko pripoznamo kot neopredmeteno sredstvo po SRS 2.2 in 2.13. Tudi v nekaterih drugih primerih je možno vzorce med neopredmetena sredstva (glej tudi MRS 38), kadar kupimo na primer recepte, formule, modele, vzorce, prototipe, ki nam služijo pri naši redni proizvodnji novih proizvodov.

Kako računovodsko vrednotiti razstavne eksponate, ki jih bomo prodali po nižji ceni, kot sicer prodajamo redne proizvode ali blago?

Proizvodi in blago, ki jih izkazujemo med zalogami, in jih nameravamo kasneje prodati, so začetno vrednoteni po njihovi stroškovni ali nabavni ceni, vendar se ob uporabi za namene razstave tudi delno poškodujejo, obrabijo, izgubijo svojo prvotno brezhibnost. So rabljeni, morebiti že tudi delno zastareli ali "iz mode", zato jih ne moremo prodati po enaki ceni kot nove, nemalokrat jih moramo prodati pod knjigovodsko vrednostjo. V takem primeru nam dajejo računovodski standardi (glej SRS 4.6, 4.19 do 4.24) podlago za prevrednotenje zalog. Knjigovodsko vrednost zalog torej lahko zmanjšamo (v času, ko služijo namenu vzorca ali ob koncu namena vzorca, torej pred prodajo, obvezno pa na bilančni presečni dan), za razliko pa pripoznamo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z obratnimi sredstvi (v skupini 72), od takega znižanja vrednosti zalog pa ni potrebno obračunati davka na dodano vrednost.

Davčni vidik

Neposlovna raba

V skladu s 7. členom Zakona o davku na dodano vrednost se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne

261

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovnamene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago, ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.

Poslovni vzorci

Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka pa se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo.

Kako naj podjetje presodi, ali gre za razumne količine ali ne, zakon ne določa. Razumna količina je odvisna od vrste izdelkov in okoliščin posameznega primera (komu in na kakšen način se daje). Pomembno je, da ima podjetje uporabo vzorcev opredeljeno v pravilniku in da zagotavlja evidence o tem, koliko, kje in kdaj je porabilo vzorcev ter za kakšen namen.

Pojem "vzorec"

V praksi je problem, ker v zakonodaji nikjer ni opredeljeno, kaj se šteje za vzorce. Sodišče evropskih skupnosti je v zvezi z navedeno problematiko v sodbi C-581/08 z dne 30. septembra 2010 podalo svojo opredelitev, po kateri je vzorec reklamni primerek izdelka, katerega namen je promocija njegove prodaje in ki omogoča, da se lahko ocenijo značilnosti in kakovost tega izdelka, ne da bi prišlo do končne potrošnje, ki ni neločljivo povezana s tako promocijsko akcijo. Pojma "vzorec" ni mogoče omejiti z nacionalnimi predpisi kar na splošno na reklamne primerke, dane v obliki, ki ni na voljo za prodajo, ali na samo prvi primerek iz serije enakih reklamnih primerkov, ki jih davčni zavezanec da istemu prejemniku, ne da bi ti predpisi omogočali upoštevanje narave izdelka, ki ga predstavljajo, in edinstvenega gospodarskega konteksta vsake transakcije, v katerem se razdeljujejo ti reklamni primerki. Davčni status prejemnika vzorcev (ali je davčni zavezanec ali ne) pri tem nima vpliva.

Glede na določila Zakona o davku na dodano vrednost se pojavlja vprašanje, kako zagotoviti, da bo trgovsko blago, ki se nameni za poslovne vzorce, v takšni obliki, da ni mogoče, da bi ga kupci prodajali?

Če se daje kot vzorec brezplačno blago, ki se hkrati tudi prodaja, mora imeti oznako "Ni za prodajo". Napis je lahko na blagu, na embalaži ali na obvezni deklaraciji, če gre za uvoženo blago. Ne glede na našo zakonodajo pa je Sodišče Evropskih skupnosti reklo, da vzorcev ni pravilno omejiti samo na reklamne primerke, dane v obliki, ki niso na voljo za prodajo. To bi pomenilo, da se mora reklamni izdelek razlikovati od izdelka, ki se prodaja, kar pa v določenih primerih ni mogoče, ker glede na naravo nekega izdelka vzorec ne ustreza natančno končnemu izdelku, če ni hkrati v njegovi končni obliki (na primer glasbeni izdelki v obliki zgoščenk). Vprašanje pa je tudi, kakšen smisel ima omejiti prodajo vzorcev, saj če vzorec proda davčni zavezanec, od prodajne vrednosti plača davek na dodano vrednost. Torej ne pride do neobdavčitve končne potrošnje, razen morda v redkih primerih, ko bi vzorec prodala oseba, ki ni davčni zavezanec.

262

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovNaslednja dilema je, ali je lahko neobdavčena dobava vzorcev, kadar ista oseba prejme več enakih reklamnih izdelkov, ali se lahko kot dajanje vzorcev opredeli le prvi dani predmet. Tudi to je odvisno od narave izdelka, ki ga vzorci predstavljajo, in od tega kako jih prejemnik uporabi. Pri določenih izdelkih namreč šele uporaba več enakih reklamnih primerkov prejemniku omogoči, da preizkusi izdelek v celoti oziroma da se prepriča o njegovi učinkovitosti (na primer razne kreme, prehranski dodatki, itd.).

Davčna osnova

Pri dobavah poslovnih vzorcev, kadar niso izpolnjeni pogoji za neobdavčitev, davčno osnovo predstavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadržanja blaga.

Odbitek DDV

Ob nabavi poslovnih vzorcev ima podjetje pravico do odbitka DDV v skladu z splošnimi pravili iz 62. in 63. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago in če je to blago uporabil oziroma bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

Pridobitev iz EU

Ker dajanje poslovnih vzorcev v Sloveniji ni obdavčeno z davkom na dodano vrednost, prejemnik – slovenski davčni zavezanec ne opravi samoobdavčitve.

Pojasnilo MF

Pojasnilo MF, št. 423-24/2007, z dne 23.11.2007 v zvezi s pridobitvijo blaga brez plačila iz druge države članice pravi, da davčni zavezanec, ki ima sicer sedež podjetja v drugi državi članici, v Sloveniji opravi tako imenovano "fiktivno" pridobitev blaga za potrebe svojega podjetja, pri čemer je v drugi državi članici opravil t.im. "fiktivno" dobavo blaga, ki je bila oproščena plačila DDV v tej državi članici. Za te namene se mora tak davčni zavezanec identificirati za namene DDV v Sloveniji in obračunati DDV od davčne osnove v skladu s 4. odstavkom 36. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Pravica do odbitka DDV bo odvisna od nadaljnje rabe tega blaga. Menimo, da v primeru brezplačne dobave poslovnih vzorcev, ko so izpolnjeni pogoji iz 7. člena Zakona o davku na dodano vrednost in se takšna dobava ne šteje za dobavo blaga v smislu obdavčitve z DDV, tuji dobavitelj ne rabi identificirati za DDV v Sloveniji.

Ali je dajanje poslovnih vzorcev lahko povezano tudi z obveznostjo za obračun dohodnine?

Dohodnina

263

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovV določenih primerih je dajanje poslovnih vzorcev lahko povezano z dohodnino. Zakon o dohodnini določa, da je dohodek iz zaposlitve tudi boniteta, ki predstavlja vsako ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Za boniteto pa se ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji. Bonitete, ki se ne zagotavljajo redno ali pogosto, se ne vključijo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 eurov. Tudi ne gre za boniteto, če zaposleni prejme vzorec kot kupec ali potencialni kupec (ne na podlagi zaposlitve) pod enakimi pogoji, ki veljajo za vse ostale kupce oziroma potencialne kupce. Tudi v ostalih primerih, ko so prejemniki vzorcev fizične osebe, ki pa niso zaposleni, je treba morebitno obdavčitev presojati z vidika podlage za prejem vzorca. Če gre prvenstveno za razmerje med prodajalcem in kupcem oziroma potencialnim kupcem, potem menimo, da ni osnove za obdavčitev z dohodnino.

Primer 1: Proizvodi kot vzorci

Podjetje, ki proizvaja kozmetiko, izdela serijo proizvodov za namene promocije v obliki poslovnih vzorcev. Lastna cena 1000 kosov vzorcev znaša 50,00 EUR. Podjetje ima izdelan pravilnik glede rabe poslovnih vzorcev in vodi evidenco o porabi po zastopnikih. V mesecu maju je razdelilo 70.000 kosov vzorcev, kar znaša 3.500,00 EUR.

Različica 1: I. različica izkaza poslovnega izida


1. TEM Poraba poslovnih vzorcev, drugi poslovni odhodki (vzorci) 3.500,00 703

zmanjšanje zaloge proizvodov 3.500,00 630

Različica 2: II. Različica izkaza poslovnega izida


1. TEM Poraba poslovnih vzorcev, stroški prodajanja (vzorci) 3.500,00 712

zmanjšanje zaloge proizvodov 3.500,00 630

264


Primer 2: Trgovsko blago kot vzorci

Trgovsko podjetje se je odločilo promovirati novo vrsto blaga. Embalažo je opremilo z napisom "Ni za prodajo" in vzorce poslalo svojim kupcem in potencialnim kupcem. Namen akcije je pisno dokumentiralo in vodi evidenco o poslanih vzorcih in odzivu strank na akcijo. Nabavna vrednost tako razdeljenega blaga znaša 6.500,00 EUR (brez DDV), vrednost posameznega komada pa 65,00 EUR.

Različica 1: I. različica izkaza poslovnega izida

Različica 2: II. različica izkaza poslovnega izida

Primer 3: Nakup poslovnih vzorcev

Podjetje pri tujem dobavitelju iz Skupnosti kupi poslovne vzorce za svoje trgovske potnike, ki so manjših dimenzij kot izdelki za prodajo in pakirani v prenosnih torbah. Prejeti račun od dobavitelja znaša 4.000,00 EUR brez obračunanega DDV. Ker to niso vzorci v smislu 7. člena Zakona o davku na dodano vrednost, podjetje ob pridobitvi obračuna DDV – samoobdavčitev in knjiži na zaloge materiala. Ob izročitvi zastopnikom ne obračuna DDV, ker gre za uporabo za lastne potrebe znotraj podjetja.

Različica 1:

Različica 2: Razmejevanje stroškov poslovnih vzorcev

Trgovski potniki morajo v skladu s pravilnikom vzorce uporabljati najmanj 6 mesecev, zato podjetje stroške razmeji preko konta časovnih razmejitev.

265



V dobro

1. PRAČ Prejeti račun od tujega dobavitelja, zaloge materiala in obveznost do dobavitelja 4.000,00 300 221

samoobdavčitev z DDV 880,00 160 260

2. PRAČ Prejeti račun za prevoz, obveznost do dobavitelja 240,00 220

odvisni stroški nabave materiala 200,00 301

odbitek DDV 44,00 160

3. TEM Obračun nabave materiala – vzorcev 4.200,00 310 309

4. TEM Izdaja vzorcev trgovskim potnikom, zmanjšanje zaloge materiala – vzorcev 4.200,00 310

drugi stroški materiala 1/6 700,00 407

Kratkoročno odloženi stroški 5/6 3.500,00 190

5. TEM Mesečni prenos na stroške 700,00 407 190

PRIMER 4: Brezplačno pridobljeni poslovni vzorci

Podjetje prejme račun od domačega dobavitelja za 1000 kosov glasbenih zgoščenk po ceni 4,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji, zraven pa je dobavitelj dobavil tudi 50 glasbenih zgoščenk brezplačno kot poslovne vzorce.

266

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovRazličica 1: Podjetje vzorcev ne knjiži v poslovne knjige


1. PRAČ Prejeti račun za blago, obveznost do dobavitelja 4.880,00 220

nabavna vrednost blaga 4.000,00 650


Različica 2: Podjetje knjiži v poslovne knjige tudi brezplačno prejete vzorce


V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za blago, obveznost do dobavitelja 4.880,00 220

nabavna vrednost blaga 4.000,00 650


Zaloga reklamiranega materiala in drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki 200,00 310 768

2. TEM Poraba poslovnih vzorcev, drugi stroški materiala in zmanjšanje zaloge materiala 200,00 407 310

Menimo pa, da tak način knjiženja brezplačno prejetih vzorcev ni primeren, saj umetno povečujemo prihodke in kasneje ob delitvi vzorcev še odhodke. Namen brezplačno prejetih vzorcev je najbrž brezplačno nadaljnje razdeljevanje vzorcev, zato v računovodskih izkazih ne bi smeli imeti vrednostnega učinka. Ker pa je prav, da jih evidentiramo, zato da imamo tudi evidenco in dokazila o brezplačni nadaljnji delitvi (predvsem iz vidika DDV), jih lahko v knjigah izkažemo tudi po simbolični vrednosti, kot to zahteva program za vodenje knjig (na primer na posebni šifri artikla zgoščenka-vzorec, cena posamičnega artikla pa je 0,01 €).

267

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovEventuelno bi jih lahko izkazovali tudi na izvenbilančnih kontih, saj njihova nabava ne prinaša niti bodočih gospodarskih koristi (kar je pogoj za pripoznanje sredstva) niti obveznosti.

PRIMER 5: Razstavni eksponat – pohištvo

Podjetje ima v pohištvenem salonu razstavljeno blago – razstavne eksponate, ki jih kasneje proda po znižani ceni. Blago iz zaloge blaga v skladišču prenese na zaloge blaga v trgovini (v analitičnih evidencah vodi blago na posebnem skladišču). Nabavna vrednost blaga znaša 500,00 EUR. Po določenem času podjetje blago iz razstavnega eksponata proda po znižani ceni.

Različica 1: Prodajna cena je višja od nabave cene in znaša 732,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


V dobro

1. TEM Prenos blaga iz skladišča v trgovino 500,00 663 660

2. IRAČ Izdani račun za prodajo blaga – eksponata 732,00 120

prihodki od prodaje blaga 600,00 762


3. TEM Zmanjšanje zaloge blaga v trgovini in poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida) 500,00 702 663

Različica 2: Prodajna cena je nižja od nabavne cene in znaša 360,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


V dobro

268

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov1. TEM Prenos blaga iz skladišča v trgovino 500,00 663 660

2. IRAČ Izdani račun za prodajo blaga – eksponata 732,00 120



3. TEM Zmanjšanje zaloge blaga v trgovini in poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida) 500,00 702 663

Opomba: Če podjetje že ob prenosu blaga med poslovne vzorce ve, da bo prodajna cena nižja od nabavne, hkrati odpiše vrednost blaga v breme konta 702 do vrednosti, ki se pričakuje, da bo dosežena s prodajo.

Različica 3: Razstavni eksponat ni več primeren za prodajo in se uniči.


V dobro

1. TEM Prenos blaga iz skladišča v trgovino 500,00 663 660

3. TEM Zmanjšanje zaloge blaga v trgovini in poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida)

500,00 703 663

269


PRIMER 6: Razstavni eksponat – kopalnica

Podjetje ima v salonu keramike postavljene različne razstavne eksponate, ki prikazujejo ureditev kopalnic. Pri tem vzame iz zaloge blaga v lastnem skladišču kopalniško opremo (kad, umivalnik, straniščno školjko, keramične ploščice in ostali pomožni material), storitev izdelave pa naroči pri zunanjem izvajalcu. Blago, ki ga bo kasneje lahko prodalo po znižani ceni, prenese s prenosnico na skladišče vzorcev, v glavni knjigi pa na posebni analitični konto (vrednost blaga brez obračunanega DDV znaša 600,00 EUR). Blago, ki se z vgradnjo v razstavni eksponat potroši, podjetje z izdajnico razknjiži med odhodke (vrednost znaša 150,00 EUR), storitev zunanjega izvajalca pa med stroške drugih storitev (vrednost storitve znaša 488,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji). Blago se kasneje proda za 366,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.


V dobro

1. TEM Prenos blaga na zalogo vzorcev v trgovini na podlagi prenosnice 600,00 663-V 660

2. TEM Prenos materiala na druge poslovne odhodke (I. različica izkaza poslovnega izida) 150,00 703 660

3. PRAČ Prejeti račun za storitev izdelave eksponata, obveznost do dobavitelja 488,00 220

stroški drugih storitev 400,00 419


4. IRAČ I

zdani račun za prodajo blaga iz eksponata, terjatev do kupca 366,00 120


270



5. TEM Nabavna vrednost prodanega blaga iz eksponata 600,00 702 663-V

Opomba: Konto 663-V predstavlja analitični konto zaloge blaga v trgovini za razstavne eksponate.

Uporabljeni konti:


300 – Vrednost surovin in materiala po obračunih dobaviteljev

301 – Odvisni stroški nabave surovin in materiala

310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču

407 – Drugi stroški materiala


630 – Proizvodi v lastnem skladišču

660 – Blago v lastnem skladišču

663 – Blago v lastni prodajalni

702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga

703 – Drugi poslovni odhodki

712 – Stroški prodajanja

4.8.8 Zasebnik U-Ž/8

Definicija

Med zasebnike štejemo samostojne podjetnike posameznike in druge zasebnike, ki opravljajo poklicno dejavnost ali druge neodvisne dejavnosti. O samostojnih podjetnikih posameznikih pišemo v posebnem geslu S-T/4 Samostojni podjetniki posamezniki, tukaj pa so obravnavani ostali zasebniki. Fizične osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost, so odvetniki, notarji,

271

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovpoklicni športniki, samostojni novinarji, zasebni zdravstveni delavci, kulturni delavci in podobni. Fizične osebe, ki opravljajo druge neodvisne dejavnosti, pa so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

Registrski organ

Registrski organ za druge zasebnike praviloma ni AJPES, pač pa so se dolžni registrirati oziroma vpisati v prepisano evidenco glede na njihovo dejavnost. Odvetniki se registrirajo pri odvetniški zbornici, notarji pri notarski zbornici, poklicni športniki pri Ministrstvu za šolstvo in šport, samostojni novinarji in kulturni delavci pri Ministrstvu za kulturo, zasebni zdravstveni delavci pri Ministrstvu za zdravje, itd.

Pregled registrskih organov za druge zasebnike:

odvetniki – Odvetniška zbornica (Imenik odvetnikov) notarji – Notarska zbornica (Imenik notarjev) izvršitelji – Ministrstvo za pravosodje (evidenca izvršiteljev) zasebni zdravstveni delavci – Ministrstvo za zdravje (register zasebnih zdravstvenih

delavcev) zasebni športni delavci in poklicni športniki ter zasebni vzgojitelji in učitelji –

Ministrstvo za šolstvo in šport samostojni novinarji in samozaposleni v kulturi – Ministrstvo za kulturo zasebni raziskovalci – Javna agencija za raziskovano dejavnost RS detektivi – Detektivska zbornica (Evidenca detektivov) ribiči in fizične osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji – Ministrstvo za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sobodajalci – Ajpes

Poslovni register

V poslovni register so vpisani vsi zasebniki, razen fizične osebe, ki opravljajo druge neodvisne dejavnosti, kot so fizične osebe, ki opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

Davčni register

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v Poslovni register Slovenije, se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije. Druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in niso vpisane v Poslovni register Slovenije (AJPES), na podlagi 52. člena Zakona o finančni upravi predložijo finančnemu uradu prijavo za vpis podatkov o opravljanju dejavnosti v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti. Fizične osebe, ki so nosilci osnovne kmetijske oziroma osnovne gozdarske dejavnosti, prav tako opravijo priglasitev pri pristojnem finančnem uradu.

Računovodski vidik

272

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPoslovne knjige

Zasebniki, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, vodijo poslovne knjige le za davčne namene, ali pa se odločijo za ugotavljanje osnove za davek iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov, če za to izpolnjujejo določene pogoje.

V skladu s 31. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) so zasebniki za davčne namene dolžni voditi poslovne knjige in evidence. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, določa vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Omenjeni pravilnik določa, da se za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil, uporabljajo zakon, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski računovodski standard 39, slovenski računovodski standardi in pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Knjigovodstvo

Zasebniki morajo o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig ( dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni organ najkasneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.

Fizične osebe, ki so nosilci osnovne kmetijske oziroma osnovne gozdarske dejavnosti, se odločijo, ali bodo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljali na osnovi katastrskega dohodka ali na osnovi dejanskih prihodkov in odhodkov in o tem obvestijo davčni organ.


SRS 39

Zasebniki, ki vodijo poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva, pri tem upoštevajo Slovenski računovodski standard 39 – Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih ter kot dopolnitev splošne slovenske računovodske standarde za tiste poslovne dogodke, ki jih SRS 39 posebej ne obravnava. Določila SRS 39 so podrobneje predstavljena v geslu Samostojni podjetniki.

Ali morajo zasebniki, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, izdelati letno poročilo in ga predložiti na AJPES oziroma kam drugam?

273

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovZavezanci za sestavitev letnega poročila po SRS 39 so mali podjetniki in drugi zasebniki, razen tistih, ki ugotavljajo osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov. Letno poročilo po SRS 39 obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Vendar pa zasebniki ne predložijo letnega poročila na AJPES, pač pa so dolžni oba računovodska izkaza (bilanco stanja in izkaz poslovnega izida) predložiti davčnemu organu skupaj z obračunom akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.

Kontni okvir

Kontni načrt za glavno knjigo zasnuje zasebnik sam na podlagi kontnega okvira, ki ga pripravi Slovenski inštitut za revizijo. Zasebnik ga ustrezno razčleni, pri čemer lahko upošteva tudi priporočen kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, ki ga je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo avgusta 2012 in se uporablja od 01.01.2013.


Zasebniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, če zadoščajo merilom iz zakona o gospodarskih družbah. Pri tem upoštevajo SRS 39, razen rešitev, ki se nanašajo na poslovne knjige v enostavnem knjigovodstvu.

73. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da lahko podjetnik (opomba: velja tudi za druge zasebnike) izjemoma vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s posebnim standardom, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:

da povprečno število delavcev ne presega tri, da so letni prihodki nižji od 50.000 eurov, da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na

prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.


drugačne poslovne knjige, podjetnik lahko ugotavlja stroške materiala po metodi posrednega ugotavljanja porabe

s popisom, stroški amortizacije se lahko izkažejo kar v izkazu poslovnega izida, poslovni izid se ugotovi le računsko po predpisani shemi izkaza poslovnega izida, terjatve do podjetnika oziroma podjetnikov kapital se ugotovijo le računsko kot razlika

med stanjem popisanih sredstev in obveznosti.


knjiga prihodkov in odhodkov, evidenca terjatev do kupcev, evidenca obveznosti do dobaviteljev,

274


knjiga ostalih terjatev, knjiga ostalih obveznosti in register opredmetenih osnovnih sredstev.

Normirani odhodki

Zasebniki ne vodijo poslovnih knjig, če se odločijo za ugotavljanje osnove za davek od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov in za to izpolnjujejo določene pogoje (glej poglavje Davčni vidik). Kljub temu pa v skladu s 1. odstavkom 3. člena Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vodijo evidenco knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev . Navedeno pa ne velja za fizične osebe, ki so nosilci osnovne kmetijske oziroma osnovne gozdarske dejavnosti.

V evidenco knjigovodskih listin se vpisujejo knjigovodske listine, ki dokazujejo poslovne dogodke v zvezi s prihodki, pripoznanimi v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ali zakonom, ki ureja dohodnino. Evidenca knjigovodskih listin mora vsebovati:

zaporedno številko vpisa, datum vpisa, številko knjigovodske listine, datum knjigovodske listine, opis poslovnega dogodka, znesek iz knjigovodske listine, znesek pirhodkov po SRS ali Zdoh in znesek popravka prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov (zmanjšanja in

povečanja).

Evidenca lahko vsebuje tudi druge podatke. Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Z zaporedno številko, s katero je listina vpisana v evidenco, mora zavezanec označiti tudi listino in jo v takem vrstnem radu priložiti k evidenci. Za knjigovodsko listino, ki se vpisuje v to evidenco, se šteje listina, ki izpričuje poslovni dogodek in se sestavi praviloma na kraju in ob času njegovega nastanka. Evidenca izdanih knjigovodskih listin se zaključuje s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe.

Evidenca osnovnih sredstev mora vsebovati zaporedno številko osnovnega sredstva, vpisanega v evidenco, opis osnovnega sredstva, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve, podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva. V evidenco osnovnih sredstev se vpisujejo vse prejete listine, ki se nanašajo na nabavo osnovnih sredstev, in tiste, ki vplivajo na povečanje nabavne vrednosti, v skladu s slovenskim računovodskim standardom 39. Za pridobitev oziroma odtujitev osnovnega sredstva se šteje tudi prenos iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje oziroma iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja.

Evidence za DDV

Zasebniki, ki so se odločili za ugotavljanje osnove za davek od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov ter tiste fizične osebe, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za katere se davčna osnova od dohodka ugotavlja na podlagi

275

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovpavšalne ocene dohodka in so davčni zavezanci za davek na dodano vrednost, morajo voditi tudi evidence, potrebne v skadu s predpisi, ki urejajo obračunavanje in plačevanje DDV.

Evidenca pretokov

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, razen tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo voditi evidenco knjigovodskih listin pretokov (denarnih in nedenarnih transakcij) iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja in iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje.

Vsebina evidence


Izjema

Če fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, zagotavljajo podatke iz evidence knjigovodskih listin transakcij v poslovnih knjigah na drugačen način, jim navedene evidence ni treba voditi. To pomeni, da lahko zasebniki v svojem dvostavnem knjigovodstvu zagotovijo podatke na kontu pretokov denarnih sredstev med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom (konto 919) in kontu prenosov vrednosti stvarnega premoženja (konto 918).


Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu, ki je določal način dvigovanja gotovine in vplačevanja gotovine na transakcijski račun zasebnika, ne velja več. To pomeni, da zasebniki niso več dolžni vplačevati prejete gotovine na transakcijske račune, kakor tudi ne obračunati vplačil in izplačil najmanj enkrat mesečno z izvajalcem plačilnega prometa.


Glede obveznega nakazovanja plačil na transakcijske račune pa velja, da mora fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve nakazati na račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo presega 420 EUR. To pa ne pomeni, da ji kupec ne sme plačati v gotovini višjega zneska. Zasebnik pa sme z gotovino, ki jo je prejel recimo od iztržka, plačati s plačilnimi nalogi na bančnem ali poštnem okencu obveznosti do dobaviteljev v neomejenem znesku. Več o omejitvah gotovinskega poslovanja glejte pri geslu Denar.

Zastaranje

Terjatve iz naslova izdanih računov zasebnikov, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, v skladu s 346. členom Obligacijskega zakonika zastarajo v petih letih.

276


Dohodnina

V skladu s 46. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se za dohodek iz dejavnosti šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic. Izključen je dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katerega veljajo posebna določila o obdavčitvi. Prav tako je izključen tudi dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice.

Davčna osnova

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se lahko ugotavlja na dva načina:

1. z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov2. z upoštevanjem normiranih odhodkov

Dejanski prihodki in odhodki

Davčna osnova je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če zakon ne določa drugače. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če Zakon o dohodnini ne določa drugače. Prihodki in odhodki se upoštevajo ob njihovem nastanku.

Prihodki

Med prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti se štejejo tudi prihodki iz poslov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, če opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh poslov.

Stroški zasebnika

Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zasebnika in jih zasebnik plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot odhodek. Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca, se priznajo pod pogoji in do višin, kot veljajo za delojemalce (Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja), in sicer:

stroški v zvezi s službenimi potovanji, stroški prehrane med delom, stroški prevoza na delo in z dela, stroški dela na terenu.

277

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovNepriznani odhodki



2. dohodnina po tem zakonu,3. davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z

zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost,4. samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku.

Prenosi sredstev


Stvarno premoženje



Normirani odhodki

48. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) določa, da lahko zavezanec pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini 80 % ustvarjenih prihodkov, če:

priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in

njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000 eurov ali

če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, če ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.

278

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovDavčna stopnja

Akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zavezance, ki so obdavčeni na podlagi normiranih odhodkov, znaša 20 % in se šteje kot dokončen davek (ne gre v letno dohodnino). Akontacija dohodnine se za davčno leto določi v višini dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, po zadnjem obračunu akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Akontacija dohodnine se plačuje na podlagi zadnjega davčnega obračuna v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Izračun dohodnine

Izračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se opravi z davčnim obračunom na letni ravni, ki ga opravi zavezanec sam.

Davčne olajšave


vlaganja v raziskave in razvoj, za zaposlovanje, za zavezanca invalida, za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga plačuje kot delodajalec, za donacije in za investiranje.

Novost v letu 2015

Zakon o spremembah zakona o dohodnini - novela ZDoh-2N

V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 50 z dne 4. 7. 2014 je bil objavljen Zakon o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2N), ki začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2015.

Spremembe na podlagi novele ZDoh-2N se nanašajo na 3. točko III. poglavja Zakona o dohodnini – ZDoh-2, ki določa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

S spremembo 48. člena se dviguje prihodkovni limit, ki je določen kot pogoj za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Tako se za ta sistem lahko priglasi zavezanec, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, in po spremenjeni določbi tudi zavezanec v primeru, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presega 100.000 eurov in je bila pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev.

279

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovNadalje se s spremembo 59. člena ZDoh-2 dviguje višina normiranih odhodkov pri ugotavljanju davčne osnove iz 70 % na 80 % davčno priznanih prihodkov.

Vir:Spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije, 11.07.2014

Vprašanja in odgovori v zvezi z opredelitvijo pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov – novela ZDoh-2N

V zvezi s spremenjenim tretjim odstavkom 48. člena ZDoh-2 davčne zavezance zanima:

ali je določbo, po kateri mora biti pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, možno razumeti tako, da se kot to osebo lahko šteje samozaposleno osebo (samostojni podjetnik posameznik – s.p., zasebnik in druga fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost), ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev (15. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2), ali pa mora biti pri fizični osebi, ki opravlja dejavnost, zaposlena še ena oseba, ki je zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Če mora imeti zavezanec za izpolnjevanje tega pogoja zaposleno še eno osebo, se dodatno postavi vprašanje, ali mora biti zavezanec tudi sam obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni delovni čas, ali pa lahko opravlja dejavnost iz naslova katere ni zavarovan za polni delovni čas.


ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje tudi oseba, ki je zaposlena pri zavezancu in nastopi materinski in starševski dopust (porodniški dopust), ter je pri zavezancu obvezno zavarovana za polni delovni čas v skladu z ZPIZ-2.


ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje zavezanec oziroma zaposlena oseba, ki je (samo)zaposlena za 4 ure, za 4 ure pa prejema pokojnino.


ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje zavezanec oziroma zaposlena oseba, ki je upravičena do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost ali do sorazmernega dela delnega plačila za izgubljeni dohodek zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (dodatna zavarovalna podlaga 072 ali 074).

280



V zvezi s spremembo prihodkovnega limita se postavlja vprašanje glede prenehanja izpolnjevanja pogojev iz tretjega in šestega odstavka 48. člena ZDoh-2. V štirinajstem odstavku 48. člena ZDoh-2 je določeno, da mora davčni zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogojev iz tretjega ali šestega odstavka tega člena, izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in pričeti voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Zavezanec je na podlagi priglasitve pričel z ugotavljanjem davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov prvič za davčno leto 2013. Za davčno leto 2013 je presegel prihodkovni limit 50.000 evrov. V primeru, da bo zavezanec tudi za davčno leto 2014 presegel prihodkovni limit 50.000 evrov, vendar v vsakem posameznem letu manj kot 100.000 evrov, se postavlja vprašanje, ali bi ta zavezanec moral v skladu s štirinajstim odstavkom 48. člena ZDoh-2 izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in za davčno leto 2015 ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Prihodkovni limit se preverja za vsako posamezno leto posebej po pogojih, ki se uporabljajo za davčno leto, za katero se ugotavlja izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2014 se torej preverja po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2014 (pogoji veljavni pred spremembo novele ZDoh-2N), izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2015 pa se bo preverjalo po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2015 (pogoji veljavni po sprejetju novele ZDoh-2N). Na podlagi navedenega tak zavezanec v letu 2015 lahko ostane v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pod pogojem, da je pri zavezancu v koledarskem letu 2014 vsaj ena oseba obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Vir: Pojasnilo FURS, št. 4212-6631/2014-2 z 12. 8. 2014

Obračun prispevkov za socialno varnost

Zasebniki spadajo med zavezance, ki nimajo plač, vendar so kljub temu dolžni plačevati prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zavarovalne ali druge osnove, določene v skladu s predpisi o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če z zakoni ni drugače določeno. Plačujejo tudi prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Na podlagi prvega odstavka 15. člena (samozaposlene osebe) ZPIZ–2, se obvezno zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno dejavnost ali drugo dovoljeno dejavnost.

Zavarovalna osnova od 1. 1. 2014 naprej

V skladu z 2. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevkov dobiček zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne

281

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovosnove, preračunan na mesec. Tako ugotovljen dobiček za ugotovitev zavarovalne osnove se zniža za 25 %. V prehodnem obdobju 2014 in 2015 se bo ugotovljen dobiček za ugotovitev zavarovalne osnove v letu 2014 znižal za 30 % in v letu 2015 za 28 %.

Minimalna osnova

Če dobiček zavarovanca ne preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na prejšnji odstavek 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček ne preseže 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Prehodno obdobje

V letu 2014 do 2017 bo prehodno obdobje glede določitve najnižje zavarovalne osnove in sicer bo najnižja osnova za plačilo prispevkov (razen za prispevke za zdravstveno zavarovanje) v letu 2014 minimalna plača, v letu 2015 54 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Vstop v zavarovanje

Za zavarovance, ki so vstopili v zavarovanje po 01.01.2014, je zavarovalna osnova 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, razen če so bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi (torej kot samozaposlene osebe). V prehodnem obdobju od leta 2014 do leta 2017 je zavarovalna osnova naslednja:

v letu 2014 minimalna plača, ki je veljala za leto 2013 (torej 783,66 EUR); v letu 2015 54 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki

Sloveniji, preračunane na mesec in nato se v letih 2016 in 2017 ta odstotek povečuje za dve odstotni točki letno (torej v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa 58 %).

Zdravstveni prispevki

V skladu z 51. členom ZZVZZ se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačujejo od bruto osnove za pokojninsko zavarovanje, ki pa ne sme biti nižja od 60 % zadnje znane povprečne letne plače v Republiki Sloveniji. Navedeno velja od 01.02.2014. Torej ne glede na to, če bo samostojni podjetnik v skladu z ZPIZ-2 plačeval prispevke od minimalne plače, bo zdravstvene prispevke moral plačevati minimalno od 60 % povprečne plače (razen za mesec januar 2014).

Maksimalna osnova

Najvišja zavarovalna osnova znaša 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

282


Glede primerov knjiženja po sistemu dvostavnega knjigovodstva se uporabljajo primeri iz gesla S-T/4 Samostojni podjetniki posamezniki ter posebno poglavje za samostojne podjetnike posameznike v prvem delu priročnika I - Samostojni podjetniki posamezniki – primeri knjiženja po posameznih kontih.

Davčne olajšave


olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (v višini 100% zneska vlaganj v raziskave in razvoj),

olajšavo za zaposlovanje (za osebe, mlajše od 26 let in starejše od 55 let), olajšavo za zaposlovanje invalidov, olajšavo za zavezanca invalida, olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (od vključno leta 2013 tudi

za zavezanca), olajšavo za donacije in olajšavo za investiranje (40% investiranega zneska v določeno opremo in

neopredmetena dolgoročna sredstva).

Več o olajšavah najdete v geslu Samostojni podjetnik in v geslu Investicija (regionalne davčne olajšave).


V skladu z Zakonom o dohodnini lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja.


1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov

na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI. Zavezanec lahko za leta 2009 do 2013 uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, in za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V.


283


4.7.20 Zavarovanje U-Ž/2

Zavarovanje je pravni posel, pri katerem se z zavarovalno pogodbo zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega. Dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje (zavarovalni primer), mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov.

Računovodski vidik

V računovodskem smislu stroške zavarovanja štejemo med stroške storitev. V skupini kontov 415 knjižimo zavarovalne premije za zavarovanje opredmetenih osnovnih sredstev in drugih naložb, zalog in drugega premoženja, odgovornosti in tudi oseb (premije za zavarovanje delavcev pred posledicami nesreč pri delu pri pravni osebi, nezgod pri opravljanju rednih delovnih nalog za pravno osebo tudi drugje, na poti od stanovanja do delovnega mesta in pri vračanju domov, pri opravljanju dolžnosti po nalogu pravne osebe, kot so udeležba na sestankih, službena potovanja in podobno).

Življenjsko zavarovanje

V praksi poznamo več vrst življenjskega zavarovanja, kot so naložbena življenjska zavarovanja, managerska življenjska zavarovanja, življenjsko zavarovanje z udeležbo v dobičku, istočasno s plačilom življenjskega zavarovanja se plačuje še del nezgodnega zavarovanja in podobno. Za pravilno računovodsko in davčno obravnava premij življenjskega zavarovanja je zato potrebno temeljito preučiti sklenjeno zavarovalno pogodbo in nato poiskati rešitev ali rešitve za konkretni primer.

V osnovi gre pri življenjskem zavarovanju za periodična plačila v daljšem časovnem obdobju in v primeru doživetja po preteku zavarovanja prejme zavarovalec tako nabrana in oplemenitena sredstva vrnjena. Podjetja sklepajo za svoje zaposlene, poslovodje in druge osebe življenjska zavarovanja iz različnih razlogov, tudi kot jamstvo za svoje posle in obstoj podjetja ali kot jamstvo pri zadolževanju. Upravičenec do izplačila je lahko tako zavarovalec kot zavarovanec.

Pri večini življenjskih zavarovanj plačuje zavarovalec premije v mesečnih ali letnih obrokih za obdobje praviloma nad 10 let ali pa plača neki znesek kot enkratno vplačano premijo. Zavarovalec je udeležen pri vsakoletnem dobičku različnih vrst zavarovanj zavarovalnice po kriterijih, ki jih sprejme zavarovalnica. Vsakoletni delež udeležbe se pretvori v dodatno

284

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovzavarovalno vsoto iz naslova donosa, ki se izplača ob nastopu zavarovalnega primera skupaj z izplačilom zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja.

Računovodski vidik življenjskega zavarovanja

V takšnem primeru se plačane premije življenjskega zavarovanja ne obravnavajo kot strošek oziroma odhodek podjetja, saj izpolnjujejo pogoje iz SRS 3.8 za pripoznanje naložbe: verjetno je, da bodo od plačanih premij pritekale gospodarske koristi, nabavno vrednost take naložbe pa je mogoče zanesljivo izmeriti. Ker se bodo premije plačevale za daljše obdobje od enega leta oziroma pričakujemo donos iz take naložbe v obdobju daljšem od enega leta, jih skladno z določili standarda obravnavamo kot dolgoročno naložbo.

Plačila premij zavarovanja knjižimo v skupini 068 – druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala, nakazilo za doživetje pa kot zapiranje te dolgoročne terjatve oziroma naložbe ter donos iz naložbe med finančne prihodke v skupini 773 – finančni prihodki iz drugih naložb.

Davčni vidik

Upravičenec je zavarovalec

Ni davčnih posledic po Zakonu o dohodnini.

Upravičenec je zavarovanec

V primeru, da je upravičenec zavarovanec, se plačilo zavarovalne premije zaposlenemu obravnava kot boniteta.

V primeru, da se zavarovalna pogodba spremeni tako, da upravičenec za izplačilo zavarovalne vsote postane fizična oseba, je potrebno znesek finančne naložbe v trenutku spremembe pogodbe preknjižiti med odhodke podjetja in zaposlenemu takšno plačilo zavarovalne premije zanj obravnavati kot boniteto, ter obračunati in plačati vse z zakonom predpisane dajatve.

PRIMER 1: Knjiženje življenjskega zavarovanja – upravičenec je podjetje

Podjetje za svojega poslovodjo z zavarovalnico sklene življenjsko zavarovanje za dobo 10 let. Zavarovalna premija zapade v plačilo vsako leto 15. januarja za tekoče leto in znaša 2.500,00 EUR. Po poteku zavarovalne dobe prejme podjetje na svoj transakcisjki račun 28.375,00 EUR iz naslova življenjskega zavarovanja svojega poslovodje.

285


PRIMER 2: Knjiženje življenjskega zavarovanja – upravičenec je zaposleni

Podjetje za svojega poslovodjo z zavarovalnico sklene življenjsko zavarovanje za dobo 10 let. Zavarovalna premija se plačuje mesečno in znaša 100,00 EUR na mesec. Poslovodja prejema bruto plačo v višini 5.000,00 EUR. Podjetje mu ob izplačilu plače upošteva plačano zavarovalno premijo življenjskega zavarovanja kot boniteto in mu od zneska premije obračuna vse z zakonom predpisane davke in prispevke. Poslovodja uporablja tudi službeno vozilo za zasebne namene, boniteta iz naslova uporabe službenega vozila znaša 250,00 EUR mesečno, pripada mu malica v višini 5,00 EUR na dan.

Obračun dajatev:

Bruto plača 5.000,00

Boniteta zavarovalna premija 100,00

Boniteta uporaba vozila 250,00

Bruto osnova 5.350,00

Prispevki delojemalca (22,10%) 1.182,35

Dohodnina (po lestvici) 1.301,16

Prispevki delodajalca (16,10%) 861,35

Neto plača 2.866,49

Malica (20 x 5,00) 100,00

286


PRIMER 3: Prejem računa za zavarovalno premijo za opredmetena osnovna sredstva

Podjetje je prejelo na podlagi pogodbe o zavarovanju račun za letno zavarovalno premijo 24.000,00 EUR za zavarovanje opredmetenih osnovnih sredstev. Nato vsak mesec bremeni stroške zavarovanja prek kontov časovnih razmejitev za 1/12 plačanega zneska

PRIMER 4: Knjiženje računa za zavarovanje zgradbe proti vlomu, požaru in v primeru drugih naravnih nesreč

Podjetje je v mesecu maju z zavarovalnico sklenilo pogodbo o zavarovanju svoje poslovne zgradbe za primer, vloma, požara, poplave in nekaterih drugih škodnih primerov. Zavarovalna polica je sklenjena za 1 leto od 10. maja tekočega leta, do 10. maja naslednjega poslovnega leta. Podjetje prejme račun za zavarovalno premijo v višini 3.500,00 EUR in jo plača v valutnem roku iz transakcijskega računa podjetja. Podjetje pri knjiženju računa za zavarovalno premijo razdeli stroške premije na tekoče poslovno leto in prihodnje poslovno leto tako, da upošteva v tekočem letu 8/12 stroškov premije v višini 2.333,33 EUR in 4/12 premije knjiži na aktivne časovne razmejitve v višini 1.166,67 EUR

Knjiženje v tekočem poslovnem letu

287


Knjiženje v naslednjem poslovnem letu (običajno v mesecu januarju)

Uporabljeni konti:

250 – Kratkoročne obveznosti za vračunane in neobračunane plače

251 – Kratkoročne obveznosti za neto plače in nadomestila plač

253 – Kratkoročne obveznosti za prispevke iz bruto plač in nadomestil plač

254 – Kratkoročne obveznosti za davke iz bruto plač in nadomestil plač

255 – Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja

258 – Obveznosti za prispevke izplačevalca

415 - Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški poslov in zavarovalne premije

470 – Plače zaposlencev

473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz na delo in z njega, za prehrano, za ločeno življenje) in drugi prejemki zaposlencev

474 – Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev

4.7.21 Znamke U-Ž/3

Definicija

288

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPoštna znamka je potiskan kos papirja z označeno imensko vrednostjo, državo in poštnim podjetjem, ki jo je izdalo. Sodi v kategorijo poštnih vrednostnic, saj se uporablja za označevanje plačila pošenih storitev na pošiljkah. Ena od glavnih pojavnih značilnosti poštne znamke je perforacija ali luknanje, ki omogoča lažje in hitrejše ločevanje poštne znamke iz prodajne pole.

Poštne znamke so lahko redne ali priložnostne.

Redne poštne znamke

Redne poštne znamke so enostavnejše izvedbe (cenejši papir, manj barv ali ena sama) in manjše velikosti, v prodaji in uporabi so daljše časovno obdobje. Tiskajo se v velikih nakladah in večkrat (ponatisi).

Priložnostne poštne znamke

Priložnostne poštne znamke so namenjne zaznamovanju pomembnih obletnic, svetovnih in domačih dogodkov ter prikazovanju različnih motivov iz sveta narave, športa, osebnosti .... Praviloma so bolj zahtevne izvedbe (boljši papir, večbarvni tisk) in so večje velikosti. Tiskajo se samo enkrat v manjših nakladah.

Računovodski vidik

Znamke se računovodsko obravnavajo kot strošek storitev v okviru skupine konta 419 – stroški drugih storitev. Če podjetje kupi večjo količino poštnih znamk in jih uporabi šele v daljšem časovnem obdobju, jih računovodsko obravnavamo kot krattkoročne časovne razmejitve in jih do trenutka porabe evidentiramo v skupini 192 – vrednotnice.

Davčni vidik

Poštne znamke so skladno s 5. točko 44. člena ZDDV-1 oproščene plačila DDV. Vse poštne storitve pa niso oproščene. Oproščene so le univerzalne poštne storitve po Zakonu o poštnih storitvah, ker tako določa 17. točka 1. odstavka 42. člena ZDDV-1. Obdavčene pa so npr. storitev pošiljanja s povratnico, odkupnino, vrednostna pisma, paketi nad 10 kg, poslovni paketi in storitve na poslovni paket (npr. odkupnina, dostava ob določeni uri) ter mnoge druge. Obdavčene so tudi naslovljene publikacije (npr. pošiljanje naslovljenih glasil in revij).

Primer poslovnega dogodka:

289


PRIMER 1: Nakup večje količine poštnih znamk


V dobro

1a PRAČ Prejeti račun za znamke 870,00 220

1b PRAČ - znamke na kratkoročnih časovnih razmejitvah 870,00 192

2 TRR Plačilo računa za znamke iz transakcijskega računa podjetja 870,00 220 110

3 TEM Poraba 1.000 znamk – prenos med stroške 290,00 419 192

PRIMER 2: Nakup poštnih znamk pri poštnem okencu z gotovino

Podjetje A je kupilo 100 znamk v vrednosti 0,29 EUR za znamko. Račun za znamke je bil plačan z gotovino iz blagajne.

Različica I:


1a PRAČ Prejeti račun za znamke 29,00 220

1b PRAČ - stroški poštnih storitev 29,00 419

2 TEM Pokrivanje računa za znamke iz blagajne 29,00 220 100

290


Različica II:


1 TEM Knjiženje izdatka po blagajni za poštne storitve 29,00 419 100

Uporabljeni konti:

192 – Vrednotnice



160 – Kratkoročne terjatve za vstopni DDV

4.7.22 Zunajbilančna sredstva in obveznosti U-Ž/9

Slovenski računovodski standardi uporabljajo pojem zunajbilančna sredstva in obveznosti, zakon o gospodarskih družbah govori o zabilančnih sredstvih in obveznostih, v praksi uporabljamo tudi izvenbilančna sredstva in obveznosti, ta izraz uporablja tudi zakon o računovodstvu. Vse našteto je eno in isto, v vseh primerih gre za taka sredstva in obveznosti, ki jih izkazujemo zunaj ali izven bilance stanja oziroma za bilanco stanja. In tako se v tej povezavi pojavljajo potem še zunajbilančni ali izvebilančni ali zabilančni konti, kamor ta sredstva in obveznosti knjižimo, in pa zunajbilančni razvid, kakor imenujejo standardi poslovno knjigo, ki bi naj zajemala knjiženje poslovnih dogodkov, ki jih ne izkazujemo v računovodskih izkazih.

Kaj so zunajbilančna sredstva in obveznosti? To so sredstva in obveznosti, ki ne izpolnjujejo pogojev za pripoznanje po splošnih določilih SRS, torej jih ne moremo izkazati kot sredstva in obveznosti v bilanci stanja. Na zunajbilančnih kontih se lahko pojavljajo postavke, ki neposredno na postavke v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida ne vplivajo, lahko pa vsebujejo zelo pomembne poslovne informacije bodisi za odločanje bodisi računovodjem za njihovo prihodnje evidentiranje, kontroliranje, informiranje, tudi načrtovanje in ocenjevanje bodočih stanj in dogodkov. Postavke na zunajbilančnih kontih lahko čez nekaj časa po

291

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovnastopu novih poslovnih dogodkov postanejo bilančna sredstva in obveznosti, lahko se njihova višina poveča ali zmanjša, lahko pa ugasnejo.

Praviloma na zunajbilančnih kontih izkazujemo pogojna sredstva in pogojne obveznosti. V praksi pa se na zunajbilančnih kontih najde še marsikaj, kar računovodje nismo vedeli kje pribeležiti, a smo to hoteli, da se sled ne zgubi, da se ne zgubi neka informacija ali da se nanjo ne pozabi, čeprav bi v te namene morebiti bilo bolje uporabljati razred 5, ki velja kot prost, to pomeni, da lahko vanj knjižimo vse, kar želimo in potrebujemo za našo organizacijo, pa ni zajeto na bilančnih kontih.

Pogojne obveznosti

Po računovodskih standardih je pogojna obveznost

a. možna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj je odvisen od (ne) pojavitve enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki se ne obvladujejo v celoti, ali

b. sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za njeno poravnavo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, ali ker njenega zneska ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti.

V kolikor bi namreč bili izpolnjeni pogoji za pripoznanje, bi takšno obveznost izkazali bodisi kot rezervacijo bodisi kot dolg.

Pogojno sredstvo pa je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj je odvisen od (ne) pojavitve enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki ga (jih) podjetje ne obvladuje v celoti.

Primeri pogojnih obveznosti:

obveznosti iz pogodb o pristopu k dolgu, neizkoriščen del kredita.

Po čem se pogojne obveznosti razlikujejo od rezervacij in od obveznosti?

Rezervacije so sedanje obveznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnavale v prihodnjem, čeprav negotovem trenutku, vendar pa je njihovo velikost mogoče zanesljivo oceniti. Kot vidimo, se od pogojnih obveznosti zelo malo razlikujejo, med pogojnimi obveznostmi in rezervacijami je zelo tanka črta. Razlikujejo se zgolj v tem, kako zanesljiva je ta računovodska ocena, kako zanesljivo se da bodisi izmeriti znesek bodisi ugotoviti verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov. Največja stopnja gotovosti in zanesljivosti pa je pri obveznosti, zanjo je predpostavka za pripoznanje prav ta, da obstaja verjetnost, da bo potreben odtok gospodarskih koristi.

292


Pojasnimo razliko med pogojno obveznostjo, rezervacijo in obveznostjo s praktičnim primerom. Vzemimo, da je Mama podjetje d. o. o. dala poroštvo za najeto bančno posojilo družbe Hči podjetje d. o. o. s hipoteko. To poroštvo je za Mama podjetje d. o. o. zgolj pogojna obveznost, zato je ne izkaže v bilanci, temveč na izvenbilančnih kontih ter v pojasnilih k računovodskim izkazom, saj je to le možna obveza, ni pa verjetno, da jo bo treba kdaj poravnati. Če se poslovanje obrne v smer, da posojila Hči podjetje d. o. o. ne bi več mogla odplačevati oziroma bi zašla v likvidnostne težave in bi nastopila verjetnost, da bo Mama podjetje d. o. o. to obveznost morala poravnati, postane to rezervacija. Rezervacija torej pomeni obstoj verjetnosti, da bo prišlo do odtoka gospodarskih koristi. V trenutku, ko bi banka pozvala Mamo podjetje d. o. o., da plača obveznost namesto Hči podjetje d. o. o., sicer bo unovčila hipoteko, pa se ta dogodek spremeni v obveznost, to je dolg.

-> Zunajbilančna sredstva in obveznosti v bilanci stanja

Bilanca stanja

SRS 22 določa, da se postavke zunajbilančnega razvida vnašajo v bilanco stanja, vendar za seštevkom bilančnih postavk. Če pogledamo statistične izkaze stanja, vidimo, da je postavka zabilančna sredstva za seštevkom sredstev, za aktivo, zabilančne obveznosti pa se nahajajo ob koncu pasive. Zabilančna sredstva in zabilančne obveznosti nimajo vpliva na vsoto aktive in pasive, torej ne vplivajo na bilančno vsoto.

Če pogledamo bilanco stanja, kot je predpisana s shemo po ZGD, ali bilanco stanja, kot jo predpisuje SRS 24, v teh bilančnih shemah ni vrstice za zabilančna sredstva niti za zabilančne obveznosti. Zakaj tako?

V shemi ZGD zunajbilančnih postavk ni, ker jih ni v direktivi, od koder je shema prepisana in ker jih ni v ZGD, jih ni v SRS (glej Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktivo Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb in direktivo 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih). Ne glede na to, je možno glede na določilo SRS 22.15 postavke v bilanci stanja razširiti še za zunajbilančna sredstva in zunajbilančne obveznosti (bilanca stanja v širšem pomenu), ni pa to nujno. Namreč niti direktive, niti mednarodni niti slovenski standardi tega ne zahtevajo, zahtevajo pa najmanj njihovo razkritje. Zabilančna sredstva in obveznosti torej

a. izkažemo v svoji ločeni vrstici v razširjeni bilančni shemi in/ali

293


b. pojasnimo v pojasnilih k računovodskim izkazom oziroma v razkritjih v letnem poročilu, in sicer

1. – v ločenem poglavju zabilančna sredstva in obveznosti ali 2. – na mestu (pri sredstvu ali obveznosti), na katero se zabilančne postavke

nanašajo (npr. hipoteke pri nepremičninah, izdane menice pri obveznostih).

Popolnoma vseeno je, kje jih bomo izkazali in razkrili, pomembno pa je, da tega ne opustimo, saj tako zahtevajo tako evropski kot slovenski predpisi in ker gre za pomembne informacije uporabnikom računovodskih poročil, še posebej ko gre za primere pogojnih obveznosti, ki lahko v naslednjem trenutku postanejo obveznost družbe in s tem se bonitetna slika podjetja bistveno spremeni.

65. člen ZGD-1 določa, da je kot zabilančne potencialne obveznosti treba izkazati obveznosti iz poroštev in drugih jamstev, ki niso izkazane kot obveznosti v bilanci stanja. Te potencialne obveznosti je treba razčleniti po vrstah jamstev z navedbo morebitnih stvarnih jamstev. Ločeno je treba izkazati obveznosti iz naslova poroštev in drugih jamstev do družb v skupini. Kot razberemo iz zakonskega besedila, za ustrezno pojasnilo zabilančnih obveznosti ne zadošča zgolj ena dodatna vrstica v bilančni shemi, temveč je za z zakonom skladno razkritje potrebno bodisi zabilančnih obveznostih nameniti toliko vrstic, kot je vrst poroštev in jamstev, ali pa temu nameniti ločeni odstavek v pojasnilih. Da se ne bi izgubljala izrazna moč bilance stanja in da se bilančna shema ne bi preveč razširila, priporočamo drugo možnost.

V zvezi s poročanjem o zunajbilnačnih sredstvih in obveznostih v računovodskem poročilu naj omenimo še obvezno poročanje za srednje in velike družbe po 69. členu ZGD-1, ki od njih zahteva pojasnilo o vrsti in poslovnem namenu operacij družbe, ki niso izkazane v bilanci stanja, in njihov vpliv na družbo. To razkritje je potrebno, če so tveganja ali koristi, ki iz njih izhajajo, pomembni in če je razkritje teh tveganj ali koristi nujno za oceno finančnega stanja družbe. Po istem členu pa morajo vse družbe, ne glede na svojo velikost, poročati o višini obveznosti, zavarovanih s stvarnim jamstvom. V obeh členih zakona torej lahko razberemo, da je nujno računovodsko poročanje o izvenbilančnih (pogojnih) obveznostih, potrebno pa je tudi poročanje poslovodstva v poslovnem poročilu, saj mora med drugim razkriti vsa bistvena tveganja in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena. To sedaj ne pomeni, da bomo na primer o danih jamstvih za posojila povezane družbe nadrobno poročali tako v računovodskem kot tudi poslovnem poročilu, dovolj je nadrobno poročanje na enem mestu, na drugem pa le omeniti, da smo poročali tam in tam. Bistveno pa je, da tega poročanja ne izpustimo.

Morebiti ni odveč omeniti še to: ni potrebno razkrivanje vsega, kar smo knjižili na izvenbilančnih kontih, razkrivamo zgolj dana poroštva, jamstva ter druge pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

Knjiženje na zunajbilančnih kontih

Konti in knjiženje

Knjiženje zunajbilančnih sredstev in obveznosti izvajamo na kontih v okviru predpisane skupine 99 – Zunajbilančni konti.

294

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovKonti od skupine 990 do 994 so aktivni zunajbilančni konti, konti 995 do 999 pa pasivni zunajbilančni konti. Vsako zunajbilančno sredstvo ali obveznost knjižimo v enakem znesku v breme in v dobro, torej na aktivni in pasivni zunajbilančni konto oziroma na par dveh kontov, tako da v okviru zunajbilančnih kontov vedno ohranjamo bilančno ravnovesje. Zato si glede na vrsto pogojnega sredstva ali pogojne obveznosti vedno odpiramo dva zunajbilančna konta, kamor potem knjižimo dogodke v zvezi s tem.

Po priporočenem kontnem načrtu Slovenskega inštituta za revizijo uporabljamo naslednje konte:

Aktivni zunajbilančni konti

1. 990 – Najeta, izposojena in zakupljena (tuja) sredstva 2. 991 – Menice in drugi vrednostni papirji, prejeti za zavarovanje plačil 3. 992 – Blago, prejeto v komisijsko in konsignacijsko prodajo 4. 993 – Vrednotnice, izdane za obračunavanje znotraj pravne osebe 5. 994 – Drugi aktivni zunajbilančni konti

Pasivni zunajbilančni konti

1. 995 – Lastniki najetih, izposojenih in zakupljenih sredstev 2. 996 – Dolžniki, ki so zavarovali plačila z menicami in drugimi vrednostnimi papirji 3. 997 – Obveznosti iz blaga, prejetega v komisijsko in konsignacijsko prodajo 4. 998 – Nominalna vrednost vrednotnic, izdanih za obračunavanje znotraj pravne osebe 5. 999 – Drugi pasivni zunajbilančni konti

Primeri knjiženja poslovnih

Podjetje prejme od strateškega dobavitelja delovni stroj na reverz, ki ga uporabi kot razstavni eksponat v dvorani ob vstopu v podjetje. Vrednost stroja oceni na 7.000,00 EUR, po treh mesecih razstave bo stroj bodisi vrnilo dobavitelju bodisi odkupilo in prodalo.

Podjetje najame fotokopirni stroj v vrednosti 9.000,00 EUR v poslovni najem. Ker ga mora ob koncu leta popisati in popisne liste vrniti najemodajalcu in ker tudi sam dela inventuro, želi najeta sredstva popisati ločeno od lastnih (po računovodskih standardih ne bi bilo potrebno evidentiranje na izvenbilančne konte, saj ne gre za pogojno sredstvo).

295


Podjetje ob prodaji trgovskega blaga od kupca A zahteva 3 lastne bianco menice za zavarovanje plačil.

Podjetje mora dobavitelju B izstaviti menico v višini 15.000,00 EUR za zavarovanje plačila.

Podjetje najame bančno posojilo v višini 10.000,00 EUR, za jamstvo da hipoteko nad nepremičnino, katere knjižna vrednost je 28.317,00 EUR.

Podjetje za najem bančnega posojila zastavi svoje naložbe v delež odvisnega podjetja. Vrednost najetega posojila je 30.000,00 EUR.

296


Družba A da banki jamstvo za zavarovanje bančnega posojila povezane družbe B, in sicer hipoteko nad lastno nepremičnino (knjižbe enake ne glede na vrsto danega jamstva). Pogojne obveznosti so nastale pri družbi A in ne pri posojilojemalki družbi B, zato velja knjiženje za osebo A:

Podjetje ima odobreno posojilo v višini 10.000,00 EUR, ki ga lahko koristi postopoma. Do bilančnega presečnega dne je koristilo 8.000,00 EUR.

Proti družbi kot dolžniku potekajo tožbe v višini 20.000,00 EUR.

297

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.Konti, knjižbe, protiknjižbe4. Leksikon gesel poslovnih dogodkovPodjetje prejme garancije: investicijske garancije izvajalcev za opravljene investicije v višini 50.000 EUR ter prejete garancije za dobro opravljeno storitev dobaviteljev v višini 14.000,00 EUR.

Priporočamo knjiženje na analitične konte po vrstah garancij, lahko tudi po partnerjih, ki so izdali garancije.

Podjetje odpiše terjatev do osebe B, ki je šla v stečaj. Podjetje terjatve v višini 500,00 EUR nima zavarovane in ocenjuje, da nima možnosti poplačila. Ker se v davčnem obračunu odhodek za odpis terjatev prizna šele po zaključenem stečajnem postopku, podjetje rezervira bodoči davčni odhodek v svojih knjigah, da uveljavi znižanje davčne osnove v letu zaključka stečaja.

Podjetje bi lahko knjiženje izvedlo tudi v okviru razreda 5, ali pa v kakšni drugi evidenci in ne nujno na bilančnih kontih. Če bi šlo za pomembnejše zneske, bi bilo potrebno knjižiti odložene davke.

298

Documents

LEKCIJA 3: OPRAVLJANJE STORITEVimg.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/kaz/4_7_10.docx · Web viewNotranja temeljnica stroškov je pisni obračun stroškov, ki se nanašajo na uporabo zadevnega