LETNO POROČILO 2013 - ZRSZ · LETNO POROČILO 2013 Ljubljana, junij 2014. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE – Letno poročilo 2013 2 Za izdelavo slike je bilo uporabljeno

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE

LETNO POROČILO 2013

Ljubljana, junij 2014

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE – Letno poročilo 2013

2

Za izdelavo slike je bilo uporabljeno orodje Wordle.

Izdal: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Rožna dolina, Cesta IX / 6

Tel.: (01) 47 90 900

Fax.: (01) 47 90 262

E-pošta: [email protected]

Spletni naslov: http://www.ess.gov.si

Za izdajatelja: Mavricija Batič, v.d. generalne direktorice

Pripravila: Služba za analitiko


3

Statistična znamenja, krajšave, merske enote in druga pojasnila

KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE:

ADS Anketa o delovni sili

APZ Aktivna politika zaposlovanja

CS Centralna služba

CSD Center za socialno delo

DN denarno nadomestilo

DSP denarna socialna pomoč

EDS elektronski dokumentacijski sistem

EGP Evropski gospodarski prostor

EGS Evropska gospodarska skupnost

EK Evropska komisija

ES Evropski svet

ESS Evropski socialni sklad

EUR euro

EURES EURopean Employment Services

IC Izobraževalni center

KC Kontaktni center

Klasius Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja

MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

(N)CIPS (Nacionalni) center za informiranje in poklicno svetovanje

NPK Nacionalna poklicna kvalifikacija

OP RČV 2007-2013 Operativni program za razvoj človeških virov za obdobje 2007-2013

OS Območna služba

OŠ osnovna šola

RS Republika Slovenija

SKP Standardna klasifikacija poklicev

SURS Statistični urad Republike Slovenije

UD Urad za delo

VKO vseživljenjska karierna orientacija

ZUTD Zakon o urejanju trga dela

Zavod Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

ZUP Zakon o upravnem postopku

ZZZPB Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije


4

POSAMEZNE OBMOČNE SLUŽBE ZAVODA OBSEGAJO NASLEDNJE URADE ZA DELO:

Območna služba: Uradi za delo:

Celje Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Žalec

Koper Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana

Kranj Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič

Ljubljana Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Ljubljana, Logatec,

Ribnica, Vrhnika

Maribor Lenart, Maribor, Maribor II, Pesnica, Ruše, Slovenska Bistrica

Murska Sobota Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota

Nova Gorica Ajdovščina, Idrija1, Nova Gorica, Tolmin

Novo mesto Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje

Velenje Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec,

Velenje

Sevnica Brežice, Krško, Sevnica

Ptuj Ormož, Ptuj

Trbovlje Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje

REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE PO IZOBRAZBI: BREZPOSELNE OSEBE PO STOPNJAH IZOBRAZBE;

ŠIFRANT POKLICNE IN STROKOVNE IZOBRAZBE ZRSZ.

Stopnja

izobrazbe

Stopnja izobrazbe pred prenovo

sistema izobraževanja

Stopnja izobrazbe po prenovi sistema

izobraževanja

1 osnovnošolsko izobraževanje -

2

osnovnošolsko izobraževanje z

dveletnimi poklicnimi tečaji (USO

programi)

nižje poklicno izobraževanje

3 dveletno poklicno ali strokovno

izobraževanje nižje poklicno izobraževanje

4 triletno poklicno ali strokovno

izobraževanje srednje poklicno izobraževanje

5 štiri ali petletno srednje izobraževanje

gimnazijsko izobraževanje, srednje poklicno-

tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz.

drugo strokovno izobraževanje

6 dvo ali triletno višje izobraževanje višje strokovno izobraževanje

7

štiri ali večletno visokošolsko

izobraževanje, podiplomski študij

(magisterij)

visoko strokovno izobraževanje, univerzitetno

dodiplomsko izobraževanje, univerzitetno

podiplomsko izobraževanje (magisterij)

8 doktorat znanosti doktorat znanosti

B.Š. izobrazba, pridobljena z bolonjskim študijem

1 Zaradi spremembe Statuta Zavoda je bila organizacijska enota Zavoda, Urad za delo Idrija, z dnem 1. 1. 2012, premeščena iz

Območne službe Ljubljana v Območno službo Nova Gorica. Zavod je pričel skladno z novo teritorialno organiziranostjo

spremljati, prikazovati in posredovati tudi statistične podatke, in sicer na način, ki zagotavlja medletno primerljivost podatkov po

območnih službah.


5

STATISTIČNA ZNAMENJA:

- ni pojava

… ni podatka

0 podatek je manjši od 0,5 dane merske enote

0,0 podatek je manjši od 0,05 dane merske enote

1 ali * oznaka za opombo pod tabelo

Če pod tabelami viri niso navedeni, gre za podatke Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.


6

VSEBINA

1 PRAVNE PODLAGE DELOVANJA ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE IN NJEGOVA ORGANIZIRANOST .............................................................................. 11

1.1 Pravne podlage ........................................................................................................................... 11

1.2 Organiziranost ............................................................................................................................. 13

1.3 Uradi za delo ............................................................................................................................... 14

1.4 Območne službe ......................................................................................................................... 14

1.5 Centralna služba ......................................................................................................................... 14

1.6 Vodstvo Zavoda .......................................................................................................................... 16

1.7 Upravljanje Zavoda ..................................................................................................................... 16

2 VIRI FINANCIRANJA ZAVODA TER OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH FINANČNIH SREDSTEV .......................................................................................... 17

3 GIBANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOSTI ........... 21

3.1 Delovno aktivno prebivalstvo....................................................................................................... 21

3.2 Prosta delovna mesta in zaposlitve ............................................................................................. 23

3.2.1 Prosta delovna mesta ...................................................................................................... 23

3.2.2 Poklicna struktura prijavljenih prostih delovnih mest ....................................................... 26

3.2.3 Zaposlitve na prostih delovnih mestih.............................................................................. 28

3.3 Zaposlovanje tujcev v Sloveniji ................................................................................................... 28

3.4 Registrirana brezposelnost.......................................................................................................... 31

3.4.1 Spolna struktura registriranih brezposelnih oseb ............................................................ 36

3.4.2 Starostna struktura registriranih brezposelnih oseb ........................................................ 37

3.4.3 Izobrazbena struktura registriranih brezposelnih oseb .................................................... 37

3.4.4 Struktura registriranih brezposelnih oseb po trajanju brezposelnosti .............................. 39

3.4.5 Struktura registriranih brezposelnih oseb, ki so se zaposlile ........................................... 40

3.4.6 Registrirana brezposelnost po OS Zavoda ...................................................................... 41

3.5 Anketna brezposelnost ................................................................................................................ 42

3.5.1 Osnovni koncepti in opredelitve pojmov .......................................................................... 42

3.5.2 Gibanje aktivnosti prebivalstva v letu 2013 ..................................................................... 43

3.5.3 Primerjava med anketno in registrirano brezposelnostjo ................................................. 46

4 STORITVE ZAVODA ZA DELODAJALCE, BREZPOSELNE OSEBE IN ISKALCE ZAPOSLITVE .......................................................................................... 47

4.1 Doktrina dela z delodajalci .......................................................................................................... 47

4.2 Doktrina dela z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve ....................................................... 49

4.3 Rehabilitacijsko svetovanje in zaposlitvena rehabilitacija invalidov ............................................ 53

4.4 Sodelovanje v omrežju javnih služb za zaposlovanje EURES.................................................... 55

4.5 Večkanalno poslovanje ............................................................................................................... 57

4.5.1 Obiskanost spletne strani Zavoda ................................................................................... 58

4.5.2 Uporaba eStoritev Zavoda za fizične osebe .................................................................... 62

4.5.3 Uporaba eStoritev za delodajalce .................................................................................... 64


7

5 IZVAJANJE UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA ..................... 66

5.1 Aktivnosti, ki so se izvajale v letu 2013, v okviru 1. ukrepa: Usposabljanje in izobraževanje .... 67

5.1.1 Programi neformalnega izobraževanja (1.1.) .................................................................. 67

5.1.2 Programi formalnega izobraževanja (1.2.) ...................................................................... 72

5.2 Aktivnosti, ki so se izvajale v letu 2013, v okviru 3. ukrepa: Spodbude za zaposlovanje ........... 73

5.2.1 Subvencije za zaposlitev (3.1.) ........................................................................................ 73

5.2.2 Subvencije za zaposlitev – Povračilo dela plače (3.2.).................................................... 74

5.3 Aktivnosti, ki so se izvajale v letu 2013, v okviru 4. ukrepa: Kreiranje delovnih mest ................ 75

5.3.1 Spodbujanje delovne in socialne vključenosti (4.1.) ........................................................ 75

5.4 Aktivnosti, ki so se izvajale v letu 2013, v okviru 5. ukrepa: Spodbujanje samozaposlovanja ... 78

5.4.1 Pomoč pri samozaposlitvi (5.1.) in Subvencije za samozaposlitev (5.2.) ........................ 78

5.4.2 Aktivnosti, ki se nadaljujejo iz preteklih obdobij ............................................................... 80

6 ZAGOTAVLJANJE PRAVIC IZ NASLOVA BREZPOSELNOSTI ..................... 82

6.1 Denarno nadomestilo .................................................................................................................. 82

6.1.1 Strukturne značilnosti upravičencev do denarnega nadomestila .................................... 83

7 POKLICNA ORIENTACIJA IN ŠTIPENDIRANJE ............................................. 86

7.1 »Euroguidance center/NCIPS« ................................................................................................... 86

7.2 Štipendiranje ............................................................................................................................... 86

8 MODERNIZACIJA ZAVODA IN PROJEKTI V LETU 2013 ................................ 87

8.1 Projekt »Projektna pisarna - modernizacija ZRSZ« .................................................................... 87

8.2 Projekt »Kontaktni center« .......................................................................................................... 88

8.3 Projekt »Izobraževalni center ZRSZ« ......................................................................................... 89

8.4 Projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« ............................................. 90

8.5 Projekt »Spodbujanje zaposljivosti, izobraževanja in socialnega vključevanja delavcev

migrantov in njihovih družin« ................................................................................................................. 90

8.6 Projekt »Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo« ..................... 91

8.7 Projekt »Razvoj in promocija storitev ter pripomočkov za vseživljenjsko karierno orientacijo

brezposelnih, drugih iskalcev zaposlitve in neaktivnih« ........................................................................ 92

8.8 Projekt: »Za Pokolpje – aktivno in dejavno!« .............................................................................. 92

8.9 Projekt »Razvoj modela taksonomije poklicnih veščin in kompetenc s predhodno prilagoditvijo in

uvedbo nacionalnih poklicnih kvalifikacij SKP-08 in KLASIUS» ............................................................ 93

8.10 Projekt »Uvedba elektronskega dokumentacijskega sistema v ZRSZ« .................................... 94

8.11 Projekt »Nadgradnja aplikacije invalidi in izgradnja spletne aplikacije za zunanje izvajalce

storitev zaposlitvene rehabilitacije« ....................................................................................................... 95

8.12 Projekt »Agencija za socialno ekonomijo – SEA« ...................................................................... 95

8.13 Projekt »Incubator of self-employment of young unemployed« .................................................. 96

8.14 Projekt »EXPAK.AT.SI« .............................................................................................................. 96

8.15 Projekt »Mreža za spodbujanje podjetnosti mladih (POM)« ....................................................... 97

9 MEDNARODNO SODELOVANJE ..................................................................... 98

10 POVZETEK ...................................................................................................... 100

11 TABELARNI PREGLED ................................................................................... 102


8

SEZNAM SLIK V BESEDILU

Slika 1: Splošna shema organiziranosti Zavoda ................................................................................... 13

Slika 2: Območne službe Zavoda .......................................................................................................... 14

Slika 3: Izobrazbena struktura zaposlenih na Zavodu, 31. 12. 2013 .................................................... 15

Slika 4: Shema organiziranosti Zavoda po organizacijskih enotah Centralne službe ........................... 15

Slika 5: Delež prihodkov po namenih, leto 2013 ................................................................................... 17

Slika 6: Odhodki za delovanje Zavoda (v tisoč EUR) ............................................................................ 20

Slika 7: Struktura aktivnega prebivalstva v letu 2013 ............................................................................ 22

Slika 8: Stopnje rasti delovno aktivnega prebivalstva po OS Zavoda, dec. 2013/ dec. 2012 ............... 23

Slika 9: Prijavljena prosta delovna mesta po dejavnosti delodajalca v letu 2013, v % ......................... 24

Slika 10: Struktura prostih delovnih mest po stopnjah izobrazbe v letu 2013 ....................................... 25

Slika 11: Prosta delovna mesta po glavnih poklicnih skupinah SKP v letu 2013 .................................. 27

Slika 12: Gibanje registrirane brezposelnosti, 2009 – 2013 .................................................................. 32

Slika 13: Novoprijavljene brezposelne osebe po razlogih prijave, 2012 – 2013 ................................... 33

Slika 14: Stopnje rasti značilnih skupin registriranih brezposelnih oseb, Ø 2013/Ø 2012, v % ............ 35

Slika 15: Registrirana brezposelnost po stopnjah izobrazbe ................................................................ 38

Slika 16: Registrirane brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti, v % .......................................... 39

Slika 17: Stopnje anketne brezposelnosti (%), 2. četrtletje ................................................................... 43

Slika 18: Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji in drugih državah EU (%), maj 2013 .................. 45

Slika 19: Obiskanost spletne strani Zavoda, januar – junij 2013 ........................................................... 60

Slika 21: Gibanje števila upravičencev do DN in njihov delež (v %) med brezposelnimi osebami ....... 83


9

SEZNAM TABEL V BESEDILU

Tabela I: Prihodki za programe (v EUR) ............................................................................................... 17

Tabela II: Prilivi za programe ................................................................................................................. 18

Tabela III: Prihodki za delovanje Zavoda v letih 2012 in 2013 .............................................................. 19

Tabela IV: Odhodki za delovanje Zavoda v letih 2012 in 2013 ............................................................. 20

Tabela V: Delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji – letna povprečja .................................................. 21

Tabela VI: Veljavna delovna dovoljenja po vrsti dovoljenj, 31. 12. ....................................................... 31

Tabela VII: Gibanje registrirane brezposelnosti .................................................................................... 31

Tabela VIII: Priliv v in odliv iz registrirane brezposelnosti ..................................................................... 34

Tabela IX: Pregled odjavljenih iz evidence brezposelnih oseb po razlogih odjave ............................... 34

Tabela X: Značilne skupine registriranih brezposelnih oseb ................................................................. 36

Tabela XI: Struktura registriranih brezposelnih oseb, ki so se zaposlile ............................................... 40

Tabela XII: Registrirane brezposelne osebe po OS Zavoda ................................................................. 41

Tabela XIII: Mere aktivnosti prebivalstva po spolu in starosti v letu 2013, 2. četrtletje ......................... 44

Tabela XIV: Število prijavljenih prostih delovnih mest, napotenih brezposelnih oseb in brezposelnih

oseb, vključenih v zaposlitev v letu 2013 ............................................................................... 47

Tabela XV: Število obiskov pri delodajalcih v letu 2013 ........................................................................ 48

Tabela XVI: Storitve Zavoda pri iskanju zaposlitve in načrtovanju kariere v letu 2013 ......................... 52

Tabela XVII: Brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti, na dan 31. 12. 2013 ...................................... 54

Tabela XVIII: Obseg aktivnosti v zvezi z rehabilitacijskim in zdravstvenim zaposlitvenim svetovanjem,

2013 ....................................................................................................................................... 55

Tabela XIX: Razmerje med številom brezposelnih oseb in brezposelnih invalidov .............................. 55

Tabela XX: Izvajanje EURES aktivnosti, 2013 ...................................................................................... 56

Tabela XXI: Število pregledanih strani po posameznih rubrikah, 2013 ................................................ 62

Tabela XXII: Vključitve v ukrepe APZ, 2012 - 2013 .............................................................................. 66

Tabela XXIII: Število vključitev za celoten ukrep 5 v letu 2013 ............................................................. 79

Tabela XXIV: Prejemniki DN ................................................................................................................. 83

Tabela XXV: Letna primerjava strukturnih značilnosti prejemnikov DN za primer brezposelnosti ....... 84


10

SEZNAM TABEL V TABELARNEM PREGLEDU

Tabela 1: Delovno aktivno prebivalstvo po področjih dejavnosti ......................................................... 102

Tabela 2: Skupno prebivalstvo, delovno aktivno prebivalstvo in brezposelnost, 2013 ....................... 103

Tabela 3: Priliv v registrirano brezposelnost in odliv, 2013 ................................................................. 104

Tabela 4: Priliv v registrirano brezposelnost po razlogih, 2013 ........................................................... 106

Tabela 5: Pregled odjavljenih iz evidence brezposelnih oseb po razlogih odjave, 2013 .................... 109

Tabela 6: Brezposelne osebe po starosti in spolu – uradi za delo, 31. 12. 2013 ................................ 112

Tabela 7: Brezposelne osebe po starosti in spolu - statistične regije, 31. 12. 2013 ........................... 115

Tabela 8: Brezposelne osebe po izobrazbi – uradi za delo, 31. 12. 2013 .......................................... 116

Tabela 9: Brezposelne osebe po izobrazbi – statistične regije, 31. 12. 2013 ..................................... 119

Tabela 10: Brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti – uradi za delo, 31. 12. 2013 .................. 120

Tabela 11: Brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti – statistične regije, 31. 12. 2013 ............. 123

Tabela 12: Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji, 31. 12. 2013 ...................................... 124

Tabela 13: Poklici ali poklicne skupine po SKP, za katere je bilo prijavljenih največ prostih delovnih

mest, 2013............................................................................................................................ 129

Tabela 14: Prosta delovna mesta po SKP, 2013 ................................................................................ 131

Tabela 15: Število prijavljenih prostih delovnih mest po dejavnostih, 2013 ........................................ 132

Tabela 16: Izdana delovna dovoljenja po državljanstvu, 31. 12. 2013 ............................................... 133

Tabela 17: Veljavna delovna dovoljenja po državljanstvu, 31. 12. 2013 ............................................ 134


11

PRAVNE PODLAGE DELOVANJA ZAVODA RS ZA 1ZAPOSLOVANJE IN NJEGOVA ORGANIZIRANOST

PRAVNE PODLAGE 1.1

Pravne podlage, ki urejajo dejavnost in delo Zavoda:

Dejavnost Zavoda opredeljujejo Statut Zavoda (Uradni list RS, št. 34/2008, 58/2011 in 50/2012)

ter zakoni (kot v nadaljevanju), drugi podzakonski predpisi, dokumenti, programi ter notranji

splošni akti Zavoda.

Zakoni s področja trga dela, zaposlovanja in izobraževanja:

Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010, 40/2012 – ZUJF, 21/13, 63/13 in 100/13) s

podzakonskimi akti;

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/2006 –

uradno prečiščeno besedilo (ZZZPB-UPB1), 114/2006 – ZUTPG, 59/2007 – Zštip, 51/2010 –

odločba US in 40/2012 - ZUJ) se uporablja:

- za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom določbe 5., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č,

6.d, 6.e, 7. in 8. člena poglavja II. Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela Zakona o

zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno

prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US), ki se uporabljajo

do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in

študentom;

Zakon o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/2011);

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/2007 – uradno

prečiščeno besedilo, 29/2010, 57/2012 in 21/2013 – ZUTD-A);

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/2007 – uradno

prečiščeno besedilo 2, 14/2009 Odl. US: U-I-36/06-18, 84/2011 Odl. US: U-I-245/10-13, U-I-

181/10-6, Up-1002/10-7, 87/2011, 96/2012 – ZPIZ-2);

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/2011, 21/2013 – ZUTD-A);

Uredba o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po

pravilu »de-minimis« (Uradni list RS, št. 61/2004 in 22/2007);

Uredba Komisije (ES) št. 800/2008, z dne 6. avgusta 2008, o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za

združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih

izjemah);

Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006, z dne 15. decembra 2006, o uporabi členov 87 in 88

Pogodbe pri pomoči de minimis;

Drugi zakoni, ki urejajo finančno poslovanje.

Zavod je nosilec določenih nalog, opredeljenih s programi in drugimi dokumenti Vlade RS, kot npr.:

Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013;

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201184&stevilka=3535

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201187&stevilka=3724


12

Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanje za leto 2012–2015, sprejete na Vladi

RS dne 8. 12. 2011;

Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2012, sprejet na Vladi RS dne 8.

12. 2011;

Katalog ukrepov APZ (veljaven od 12. 3. 2014, z vsemi spremembami);

Program izobraževanja za brezposelne osebe za šolsko leto 2011/2012 sprejet na Vladi RS dne

28. 7. 2011);

Pravne podlage, ki določajo okvire za delo Zavoda na nivoju Evropske unije:

A) Strukturni skladi

- Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki

Sloveniji v programskem obdobju 2007 – 2013 (Uradni list RS, št. 17/09, 40/09, 3/10, 31/10 in

79/10, 4/13, v nadaljevanju: Uredba);

- Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006, z dne 11. julij 2006, o splošnih določbah o Evropskem skladu

za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe

(ES) št. 1260/1999 (OJ L 210/2006), z vsemi spremembami;

- Uredba (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 5. julij 2006, o Evropskem

socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999 (OJ L 210/2006), z vsemi

spremembami;

- Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006, z dne 8. december 2006, o pravilih za izvajanje Uredbe

Sveta (ES) št. 1083/2006, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj,

Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega

parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (OJ L 371/2006), z vsemi

spremembami;

- Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 5. julij 2006, o Evropskem

skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (OJ L 210/2006), z vsemi

spremembami.

B) Prosti pretok oseb in koordinacija sistemov socialne varnosti

- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES, z dne 29. april 2004, o pravici

državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju

držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS,

68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in

93/96/EGS (Uradni list RS št. 158, z dne 30. 4. 2004, str. 77);

- Uredba Komisije (ES) št. 635/2006, z dne 25. april 2006, o razveljavitvi Uredbe (EGS) št.

1251/70, o pravici delavcev, da ostanejo na ozemlju države članice, po tem, ko so bili tam

zaposleni (Besedilo velja za EGP);

- Uredba (ES) št. 883/2004, o koordinaciji sistemov socialne varnosti;

- Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 16. september 2009, o

določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004, o koordinaciji sistemov

socialne varnosti;

- Uredba (EU) št. 1231/2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na

državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega

državljanstva;


13

- Uredba (ES) št. 592/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 17. junij 2008, o spremembi

Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe,

samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (Besedilo velja za

EGP);

- Uredba Komisije (ES) št. 101/2008, z dne 4. februar 2008, o spremembi Uredbe Sveta (EGS)

št. 574/72, o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71, o uporabi sistemov

socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti;

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 101/2008, z dne 4. februar 2008, o spremembi Uredbe

Sveta (EGS) št. 574/72, o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71, o uporabi

sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v

Skupnosti;

- Uredba Komisije (ES) št. 311/2007, z dne 19. marec 2007, o spremembi Uredbe Sveta (EGS)

št. 574/72, o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71, o uporabi sistemov

socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se

gibljejo v Skupnosti;

- Odločba Komisije (2003/8/ES), z dne 23. december 2002, o izvedbi Uredbe Sveta (EGS) št.

1612/68, glede uravnoteženja ponudbe in povpraševanja po delovnih mestih (notificirana pod

dokumentno številko K(2002) 5236 – Besedilo velja za EGP).

ORGANIZIRANOST 1.2

Zavod je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda, ki deluje enotno za območje

Republike Slovenije. Ustanovljen je bil na podlagi 61. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za

primer brezposelnosti. V letu 2013 je imel Zavod sedež v Ljubljani, Rožna dolina, cesta IX/6.

Zavod deluje organizacijsko oz. funkcionalno na treh ravneh, in sicer na sedežu Zavoda, kjer sta

vodstvo in Centralna služba ter v območnih službah in uradih za delo po vsej Sloveniji.

Slika 1: Splošna shema organiziranosti Zavoda


14

URADI ZA DELO 1.3

Uradi za delo z neposredno povezavo z uporabniki zagotavljajo njihove pravice s področja

posredovanja zaposlitve in dela, zaposlitvenega svetovanja, uveljavljanja pravic iz zavarovanja za

primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov zaposlovanja ter poklicnega svetovanja mladini in odraslim.

OBMOČNE SLUŽBE 1.4

Območne službe Zavoda opravljajo strokovne in operativne naloge s področja dejavnosti Zavoda

na svojem območju, spremljajo in proučujejo gibanje zaposlenosti in brezposelnosti, svetujejo in nudijo

strokovno in operativno pomoč UD v okviru OS ter sodelujejo z delodajalci, izvajalci dejavnosti Zavoda

in regionalnimi oz. lokalnimi subjekti na trgu dela.

Slika 2: Območne službe Zavoda

CENTRALNA SLUŽBA 1.5

Centralna služba zagotavlja enotno metodologijo za strokovno in operativno izvedbo postopkov s

področja dejavnosti Zavoda ter vsem organizacijskim področjem v okviru Zavoda nudi informacijsko,

analitsko, pravno, kadrovsko, finančno, računovodsko in razvojno-organizacijsko podporo.


15

Slika 3: Izobrazbena struktura zaposlenih na Zavodu, 31. 12. 2013

Slika 4: Shema organiziranosti Zavoda po organizacijskih enotah Centralne službe

10

192

123 179

413

31

1,0

20,3

13,0

18,9

43,6

3,3

I. - IV. V. VI. VII/1. VII/2. VIII.

Št. Zaposlenih Delež, v %


16

VODSTVO ZAVODA 1.6

Vodstvo Zavoda zagotavlja organiziranje, vodenje in strokovni pristop pri izvajanju Zakona ter

drugih zakonov in predpisov, katerih določila tudi zadevajo dejavnost Zavoda.

Funkcijo generalne direktorice je v letu 2013 opravljala mag. Zlatka SRDOČ MAJER.

Funkcijo namestnice generalne direktorice je v letu 2013 opravljala Anka RODE.

Direktorji območnih služb v letu 2013 so bili:

Karmen Leskošek, direktorica OS Celje do 18.03.2013, mag. Alenka Rumbak od 19.03.2013

Jožica Rutar Brozina, direktorica OS Koper do 28.02.2013, mag. Nevenka Bandelj od

01.03.2013

Dragica Ribnikar, direktorica OS Kranj do 15.04.2013, mag. Drago Perc od 16.04.2013

Barbara Vrtačnik, direktorica OS Ljubljana

mag. Vlasta Stojak, direktorica OS Maribor do 18.03.2013, Mateja Muršak od 19.03.2013

mag. Cvetka Sreš, direktorica OS Murska Sobota

Lučila Hvala, direktorica OS Nova Gorica do 18.03.2013, Vesna Petric Uran od 19.03.2013

Tatjana Muhič, direktorica OS Novo mesto

mag. Tomaž Žirovnik, direktor OS Ptuj

Irena Pirc, direktorica OS Sevnica

Lijana Vidic Ristič, direktorica OS Trbovlje

Robert Rajšter, direktor OS Velenje do 10.11.2013, Nataša Detečnik od 11.11.2013

UPRAVLJANJE ZAVODA 1.7

Organa upravljanja Zavoda sta po Statutu Svet Zavoda in generalni direktor.

Svet Zavoda ima trinajst članov, v letu 2013 so ga sestavljali:

predstavniki delodajalcev, reprezentativnih za območje države:

- Tatjana ČERIN, Ivan Jani ULAGA in Jože SMOLE,

predstavniki sindikatov, reprezentativnih za območje države:

- Drago LOMBAR, Jakob POČIVAVŠEK in Goran LUKIČ

predstavniki Vlade Republike Slovenije:

- Damjana KOŠIR, Zoran KOTOLENKO, Janja ROMIH, Tanja VERTELJ, Urban KRAJCAR in Simona

POLJANŠEK

predstavnik Sveta delavcev Zavoda:

- Miran MURKO.

Svet Zavoda je vodil Jakob Počivavšek do 16.09.2013, Zoran Kotolenko od 16.09.2013.

Na Zavodu sta v letu 2013 delovala tudi Svet delavcev, ki ga je vodil Dejan BRAČKO, in Sindikat

Zavoda, ki ga je vodil Vojko KOSI.


17

VIRI FINANCIRANJA ZAVODA TER OBSEG IN STRUKTURA 2PORABLJENIH FINANČNIH SREDSTEV

Financiranje dejavnosti, ki jo izvaja Zavod, je v letu 2013 opredeljeval 134. in 137. člen Zakona. Viri

financiranja za denarna nadomestila, denarno pomoč in druge transfere brezposelnim se zagotavljajo

delno iz naslova prispevkov delojemalcev in delodajalcev od izplačanih plač, delno pa iz drugih virov

državnega proračuna.

Višina prispevne stopnje za zaposlovanje je v primerjavi s preteklimi leti ostala nespremenjena.

Realizirana sredstva, zbrana na podlagi prispevne stopnje, so v letu 2013 znašala 26.790.252 EUR

(vir: Poročilo Uprave za javna plačila) oz. 9,3 % sredstev, potrebnih za zagotovitev pravic iz

zavarovanja za čas brezposelnosti.

Slika 5: Delež prihodkov po namenih, leto 2013

*Sredstva za delovanje Zavoda

se razlikujejo od podatka iz

MFRACA v višini 58.432,55 €

(58.334,87 € predstavlja znesek

za investicije, katerega priliv

smo dobili 3.1.2013, nanaša pa

se na leto 2012 in je tudi na

ministrstvu zajet pod leto 2012;

97,68 € pa predstavlja dva

vračila v proračun za investicije,

ki se prav tako nanašajo na leto

2012).

Sredstva za financiranje ukrepov, aktivnosti in podaktivnosti, ki jih v okviru APZ izvaja Zavod, so

opredeljena na podlagi pogodbenih razmerij z MDDSZ.

Za varstvo brezposelnih oseb in izvajanje programov APZ ter štipendij so bila iz sredstev državnega

proračuna za leto 2013 in evropskih sredstev realizirana sredstva v višini 386.127.797 EUR

(evidentiranje v skladu z računovodskim načelom denarnega toka). V primerljivem obdobju leta 2012

so po enakem načelu evidentirana sredstva predstavljala 359.904.542 EUR.

Tabela I: Prihodki za programe (v EUR)

Vrsta prihodkov 2012 2013 Indeks

2013/2012

Prenos presežkov iz preteklega leta 9.889 21.338 215,8

Proračun tekočega leta 359.904.542 386.127.797 107,3

Prihodki skupaj: 359.914.431 386.149.135 107,3

Transferi brezposelnim,

70,2%

Štipendije, 0,6%

Aktivna politika zaposlovanja,

23,0%

Sredstva za delovanje Zavoda,*

6,3%


18

Tabela II: Prilivi za programe

Prorač.

postav. Vrsta odhodkov

2012

(v EUR)

Delež

(v %)

2013

(v EUR)

Delež

(v %)

Indeks

2013/

2012

10 - TRG DELA IN DELOVNI POGOJI (1001+1002+1003) 354.335.515 97,2 383.833.712 98,4 108,3

1001 - Urejanje sistema zap. in brezposelnosti: 458 0,0 0 0,0 1,8

4173 Koncesije na področju zaposlovanja 458 0,0 0 0,0 1,8

1002 - Varstvo brezposelnih: 296.655.984 81,4 289.232.531 74,1 97,5

1826 Transferji brezposelnim skupaj: 296.655.984 81,4 289.232.531 74,1 97,5

Denarna nadomestila 296.433.193 81,3 288.961.672 74,0 97,5

Denarna pomoč 877 0,0 0 0,0 0

Drugi transferji brezposelnim 221.914 0,1 270.859 0,1 122,1

9546 Posebni dodatek za socialno ogrožene 0 0,0 0 0,0 0,0

1003 - Aktivna politika zaposlovanja: 57.679.072 15,8 94.601.181 24,2 164,0

7023 Priprava brezposelnih na zaposlitev 625.388 0,2 625.866 0,2 100,1

4282 Usposabljanje in izobraževanje za zaposlitev 1.042.488 0,3 658.548 0,2 63,2

3551 Spodbude za zaposlitev brezposelnih oseb 19.594.371 5,4 27.756.532 7,1 141,7

3595 Spodbude delodajalcem za odpiranje novih DM 3.948.614 1,1 2.549.382 0,7 64,6

7677 Subvencioniranje DM pri izvajanju osebne asistence -

program ASISTENTKA / ASISTENT BOM 2.122.845 2.338.042 0,6 110,1

9455 Delno subvencioniranje polnega delovnega časa 0 0,0 0 0,0 0,0

9532 Delno povračilo nadomestila plače 0 0,0 0 0,0 0,0

9235 ESS OP – Razvoj zaposlitvenih možnosti 11.744.219 3,2 10.768.516 2,8 91,7

9247 SU – ESS OP – Razvoj zaposlitvenih možnosti 2.072.510 0,6 1.900.326 0,5 91,7

6849 ESS OP – Sredstva EU 10.805.449 3,0 25.755.159 6,6 238,4

6998 Slovenska udeležba – Sredstva EU 1.906.844 0,5 4.545.029 1,2 238,4

6935 ESS OP – Enake možnosti in soc. vključenost 300.294 0,1 0 0,0 0,0

9405 SU – ESS OP – Enake možnosti in soc. vključenost 52.993 0,0 0 0,0 0,0

6885 ESS OP – Reforma institucij ESS 2.537.503 0,7 15.048.214 3,9 593,0

9408 SU – ESS OP – Reforma institucij ESS 447.795 0,1 2.655.567 0,7 593,0

9691 ESPG – UDM – Mura 477.761 0,1 0 0,0 0,0


19

19 - IZOBRAŽEVANJE ( 1906 ) 5.569.027 1,5 2.294.085 0,6 41,2

1906 - Pomoči šolajočim 5.569.027 1,5 2.294.085 0,6 41,2

7054 Republiške štipendije 5.569.027 1,5 2.294.085 0,6 41,2

Projekti - modernizacija Zavoda 2.663.558 0,7 2.684.566 0,7 100,8

9236

*

ESS OP (2007-2013) - Projekti: KC, Svetoval. zap., IC,

Proj. pis., EDS, Koord.točka 2.085.551 0,6 2.100.169 0,5 100,7

9248

*

SU - ESS - OP (2007–2013) - Projekti: KC, Svetoval.

zap., IC, Proj. pis., EDS, Koord.točka 368.039 0,1 370.619 0,1 100,7

6849 ESS OP (2007–2013) - Projekti: VKO za BO 0 0,0 0 0,0 0,0

6998 SU - ESS - OP (2007–2013) - Projekti: VKO za BO 0 0,0 0 0,0 0,0

6885 ESS OP (2007–2013) - Projekti: Migranti, Pokolpje 178.474 0,0 181.712 0,0 101,8

9408 SU - ESS - OP (2007–2013) - Projekti: Migranti,

Pokolpje 31.495 0,0 32.067 0,0 101,8

Sredstva Direktorata za soc. varnost in Direktorata za inval. 1.855.037 0,5 1.416.985 0,4 76,4

3577 Zaposlitvena rehabilitacija invalidov 1.840.739 0,5 1.416.985 0,4 77,0

3562 Transferji za socialno ogrožene (DSP) - Direktorat za

soc. varnost 14.298 0,0 0 0,0 0,0

SKUPNI PRILIVI ZA PROGRAME 364.423.137 100,0 390.229.348 100,0 107,1

*Opomba: V letu 2012 dodan manjkajoči znesek za investicije (šifra 9236 in 9248).

Iz proračunske postavke PP - 4432 so bila za leto 2013 realizirana sredstva v višini 25.733.641 EUR,

realizirali pa smo tudi druge prihodke, in sicer v višini 5.798.372 EUR. Od tega zneska odpade na

prihodke iz naslova različnih projektov 5.442.863 EUR, na druge prihodke (prodaja blaga in storitev,

prihodki od najemnin, izdaja delovnih dovoljenj idr.) pa 355.509 EUR. Skupaj znašajo prihodki

31.532.013 EUR, ob upoštevanju investicijskih sredstev v višini 1.115.773 EUR pa 32.647.786 EUR.

Tabela III: Prihodki za delovanje Zavoda v letih 2012 in 2013

Vrsta prihodkov 2012 2013 Indeks

v EUR % v EUR % 2013/2012

Sredstva proračuna tekočega leta 28.176.071 83,2 25.733.641 78,8 91,3

Drugi prihodki 4.475.370 13,2 5.798.372 17,8 129,6

Prihodki 32.651.441 96,4 31.532.013 96,6 96,6

Investicijska sredstva 1.213.223 3,6 1.115.773 3,4 92,0

Prihodki - Skupaj 33.864.664 100,0 32.647.786 100,0 96,4


20

Poraba sredstev za financiranje strokovnih nalog in delovanja Zavoda iz vseh virov financiranja je

znašala 31.435.125, skupaj s sredstvi za investicije pa 32.550.898 EUR. Največji delež porabljenih

sredstev predstavljajo stroški dela zaposlenih, ki so znašali 24.312.061 EUR, materialni stroški pa so

bili realizirani v višini 7.123.064 EUR.

Tabela IV: Odhodki za delovanje Zavoda v letih 2012 in 2013

Vrste odhodkov 2012 2013 Indeks

v EUR % v EUR % 2012/2011

Stroški dela 25.751.421 76,5 24.312.061 74,7 94,4

Materialni in nematerialni stroški 6.681.818 19,9 7.123.064 21,9 106,6

Davek od pridobitne dejavnosti 1.929 0,0 0 0,0 0,0

Odhodki 32.435.168 96,4 31.435.125 96,6 96,9

Investicijska sredstva 1.213.223 3,6 1.115.773 3,4 92,0

Odhodki - Skupaj 33.648.391 100,0 32.550.898 100,0 96,7

Iz navedenega izhaja, da so za leto 2013 prihodki presegali odhodke, realiziran je bil pozitiven

poslovni izid v višini 96.888 EUR. Z upoštevanjem presežka iz leta 2012 pa rezultat znaša 151.168 €.

Slika 6: Odhodki za delovanje Zavoda (v tisoč EUR)

25.751,4

6.681,8

1,9

24.312,1

7.123,1

0,0

Stroški dela Materialni in nematerialni stroški Davek od prid. dejavnosti

2012 2013


21

GIBANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN 3BREZPOSELNOSTI

DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO 3.1

V letu 2013 se je gospodarska kriza, v katero je slovensko gospodarstvo ponovno prešlo ob koncu

leta 2011, poglabljala. Vladni varčevalni ukrepi in sanacija bančnega sektorja so vplivali na

pomanjkanje finančnih sredstev, namenjenih investicijam, manjšali sta se tudi državna in zasebna

potrošnja, zato se je posledično zmanjševala gospodarska aktivnost. Slovenija je postajala vse manj

konkurenčna. Kljub temu je zunanjetrgovinska menjava ostajala ključnega pomena, saj je izvoz zaradi

izboljšanja razmer v mednarodnem okolju postopno naraščal. Industrijska proizvodnja je imela v

primerjavi z letom 2012 manjši obseg. Razmere na trgu dela so se v poletnih mesecih nekoliko

izboljšale, vendar so ostale slabše kot pred letom. Zaostrila se je problematika zaposlovanja mladih,

saj je primanjkovalo novih delovnih mest.

V Sloveniji je bilo v letu 2013 v povprečju 793.597 delovno aktivnih oseb, kar je dobra 2 % manj kot v

letu 2012. Prvič po letu 2000, ko je bilo delovno aktivnih v povprečju 768.172, se je število le-teh zopet

spustilo pod mejo 800.000. Število delovno aktivnih je naraščalo vse od leta 2001 naprej, še posebej

močna rast je bila v letih 2007 in 2008. V letu 2009 so množična odpuščanja in stečaji povzročili večji

padec delovne aktivnosti, ki se je nadaljeval vse do leta 2013. Ob koncu leta 2012 je bilo delovno

aktivnih prebivalcev 792.948, ob koncu leta 2013 pa 791.323 (-0,2 %). Število delovno aktivnih je v

večini mesecev leta naraščalo, nekoliko je padlo le v juliju in avgustu, občutno zmanjšanje pa je sledilo

v decembru, ko je bilo delovno aktivnih kar 6.909 manj kot novembra. Kljub temu je bilo konec leta

2013 za 2.612 delovno aktivnih več kot v začetku istega leta.

Tabela V: Delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji – letna povprečja

Struktura v % Indeks

2009 2010 2011 2012 2013 2009 2013 2013/ 2009

2013/ 2012

Delovno aktivni 858.171 835.039 823.967 810.001 793.597 100,0 100,0 92,5 98,0

Zaposlene osebe 767.373 747.194 729.050 717.043 698.724 89,4 88,0 91,1 97,4

- pri pravnih osebah 699.436 685.733 671.812 662.552 647.585 81,5 81,6 92,6 97,7

- pri fizičnih osebah 67.937 61.461 57.238 54.491 51.139 7,9 6,4 75,3 93,8

Samozaposlene osebe 90.798 87.845 94.917 92.958 94.873 10,6 12,0 104,5 102,1

- samost. podj. posamezniki 51.452 52.987 54.575 54.357 55.175 6,0 7,0 107,2 101,5

- osebe, ki opravljajo pokl. dej. 7.056 6.837 6.684 6.466 6.220 0,8 0,8 88,2 96,2

- Kmetje 32.290 28.021 33.659 32.135 33.478 3,8 4,2 103,7 104,2

Vir: SURS


22

Med 793.597 delovno aktivnih oseb v letu 2013 je bilo 698.724 zaposlenih ter 94.873 samozaposlenih

oseb. Večina zaposlenih oseb (647.585) je bilo zaposlenih pri pravnih osebah, pri fizičnih osebah pa je

delalo 51.139 oseb. Med samozaposlenimi je bilo največ samostojnih podjetnikov posameznikov

(55.175), po številčnosti jim sledijo kmetje (33.478) ter osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost (6.220).

V primerjavi z letom 2012 se je povečalo število delovno aktivnih v kategorijah samostojni podjetniki

posamezniki (+ 1,5 %) ter kmetje (+ 4,2 %).

Slika 7: Struktura aktivnega prebivalstva v letu 2013

Vir: SURS

Po podatkih SURS-a je največ delovno aktivnih opravljalo svoje delo v predelovalnih dejavnostih (22,4

%) in v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (13,1 %). Najmanj delovno aktivnih

beležimo v dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo (0,1 %).

Kriza je tudi v zadnjem letu delovno aktivno prebivalstvo najbolj prizadela na področju gradbeništva,

saj se je število delovno aktivnih v tej dejavnosti od decembra 2012 do decembra 2013 zmanjšalo za

2,7 %. Konec decembra 2012 je bilo na področju dejavnosti gradbeništva delovno aktivnih 53.494

oseb, leto dni kasneje pa 52.036 oseb.

V podobni meri kot v dejavnosti gradbeništva se je v letu 2013 število delovno aktivnih oseb znižalo

tudi na področju dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (-2,5 %) in jih je bilo

konec decembra 2013 še 103.753. Sledi zmanjšanje delovno aktivnih v finančnih in zavarovalniških

dejavnostih (-2,3 %), gostinstvu (-2,3 %), dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne

socialne varnosti (-1,5 %), rudarstvu (-1,4 %), poslovanju z nepremičnimami (-1,3 %) ter predelovalnih

dejavnostih (-0,8 %). V ostalih dejavnostih se je število delovno aktivnih povečalo.

Delovno aktivnega prebivalstva je bilo v primerjavi z decembrom 2012 več predvsem v strokovnih,

znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+4,5 % oz. 2.121 oseb več), dejavnosti gospodinjstev z

zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo (+4,2 %), kmetijstvu in lovu, gozdarstvu,

ribištvu (+2,6 %) ter v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, saniranja okolja

(+2,2 %).

Zaposleni pri pravnih osebah;

70,9%

Zaposleni pri fizičnih osebah;

5,6%

Samozaposlene osebe; 10,4%

Registrirane brezposelne

osebe; 13,1%


23

Slika 8: Stopnje rasti delovno aktivnega prebivalstva po OS Zavoda, dec. 2013/ dec. 2012

Vir: SURS

Če pogledamo še stopnje rasti delovno aktivnega prebivalstva glede na območne službe Zavoda,

vidimo, da se je v večini OS število delovno aktivnih zmanjšalo, v tretjini OS pa povečalo.

Delovna aktivnost se je najbolj povečala v OS Ptuj, in sicer za kar 3,3 %, poleg le-te pa še v OS Celje

in OS Kranj (+0,5 %) ter v OS Novo mesto (+0,2 %). Najvišji padec delovne aktivnosti beležimo v OS

Murska Sobota (-2,2 %), sledi ji OS Koper (-1,0 %), v ostalih območnih službah pa je zmanjšanje

delovne aktivnosti manjše od enega odstotka.

PROSTA DELOVNA MESTA IN ZAPOSLITVE 3.2

Prosta delovna mesta 3.2.1

Podatkov o celotnem povpraševanju delodajalcev po delavcih za leto 2013 nimamo več na voljo, saj je

bila 12. aprila 2013 z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A)

ukinjena obvezna prijava prostega delovnega mesta pri Zavodu RS za zaposlovanje. Od 12. aprila

delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso gospodarske družbe v večinski lasti države, objavo

prostega delovnega mesta lahko zagotovijo sami in o tem Zavoda ne obveščajo.

V letu 2013 smo zato evidentirali le 111.301 prosto delovno mesto, od tega je bilo prostih delovnih

mest, za katera so delodajalci želeli sodelovanje Zavoda pri iskanju kandidatov, 45.642 (41,0 %), v

letu 2012 pa je bilo takih prostih delovnih mest 54.280. V obdobju od januarja do aprila 2013 so

delodajalci na Zavodu prijavili 49.962 prostih delovnih mest, kar je 15,1 % manj kot v enakem obdobju

leta 2012, od maja do decembra 2013 pa je Zavod prejel sporočilo o 61.339 prostih delovnih mestih,

kar je 44,7 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012, ko je bila prijava prostega delovnega mesta

še obvezna. V tem času se je spremenila tudi struktura prostih delovnih mest. Med prostimi delovnimi

mesti so se po uveljavitvi zakonske spremembe zmanjšali predvsem deleži prostih delovnih mest

-0,9

-0,8

0,0

3,3

0,2

-0,1

-2,2

-0,8

-0,2

0,5

-1,0

0,5

-0,2

Velenje

Trbovlje

Sevnica

Ptuj

Novo mesto

Nova Gorica

Murska Sobota

Maribor

Ljubljana

Kranj

Koper

Celje

Slovenija


24

delodajalcev iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, iz predelovalnih dejavnosti in trgovine,

povečali pa deleži prostih delovnih mest s področja izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva,

gradbeništva ter dejavnosti javne uprave in obrambe.

Prosta delovna mesta za zaposlitve za določen čas so predstavljala 80,6 % od vseh prostih delovnih

mest. Delež se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za 2,5 odstotni točki.

Povpraševanje delodajalcev po delavcih v letu 2013 se je glede na leto 2012 precej znižalo v skoraj

vseh dejavnostih, kar je tudi pričakovano zaradi že zgoraj omenjenih sprememb in dopolnitev ZUTD-A.

Edina dejavnost, kjer je bilo prijavljenih več prostih delovnih mest kot leto poprej, je dejavnost javne

uprave in obrambe in dejavnost obvezne socialne varnosti (+14,2 %). Delež prostih delovnih mest s

področja te dejavnosti sicer predstavlja 1,6 % vseh prijavljenih prostih delovnih mest v letu 2013.

Slika 9: Prijavljena prosta delovna mesta po dejavnosti delodajalca v letu 2013, v %

Najbolj se je povpraševanje po delavcih v letu 2013 zmanjšalo pri delodajalcih iz informacijskih in

komunikacijskih dejavnostih (-47,4 %), vendar je delež te dejavnosti v skupnem povpraševanju dokaj

nizek (1,5 % v letu 2013). Enak delež zmanjšanja povpraševanja po delavcih beležimo tudi v drugih

raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Najmanj se je povpraševanje po delavcih zmanjšalo na področju

izobraževanja (-17,2 %) ter zdravstva in socialnega varstva (-21,1 %).

Največ prostih delovnih mest so v letu 2013 prijavili delodajalci iz gradbeništva. Skupaj so iskali

24.495 delavcev, kar predstavlja več kot petino (22,0 %) vsega povpraševanja delodajalcev po

79,6%

78,2%

78,5%

78,8%

74,0%

85,5%

79,4%

83,4%

85,0%

106

486

652

678

624

836

1.274

1.671

1.689

1.784

6.058

6.671

6.256

10.026

8.095

9.626

11.349

18.925

24.495

Rudarstvo

Oskrba z el. energijo, plinom in paro

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo

Oskrba z vodo, rav. z odpl. in odp.,…

Poslovanje z nepremičninami

Kulturne, razvedrilne in rekreac. dej.

Drugo

Informacijske in komunikacijske dej.

Finančne in zavarovalniške dej.

Javna uprava in obramba; obv. soc.…

Zdravstvo in socialno varstvo

Gostinstvo

Promet in skladiščenje

Strokovne, znanstvene in tehnične dej.

Druge raznovrstne poslovne dej.

Izobraževanje

Trgovina, vzdrž. in popravila mot. vozil

Predelovalne dejavnosti

Gradbeništvo

Določen čas Nedoločen čas


25

delavcih v tem letu. Največ prostih delovnih mest je bilo prijavljenih na področju specializiranih

gradbenih del (13.886).

Na drugem mestu po številu razpisanih prostih delovnih mest so prosta delovna mesta v predelovalnih

dejavnostih, katerih število se je v letu 2013 zmanjšalo kar za 40,9 % na 18.925, delež teh dejavnosti

v skupnem povpraševanju pa se je znižal na 17,0 %. Največ prostih delovnih mest so imeli delodajalci

iz proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (5.624), več kot tisoč pa še delodajalci iz

panoge popravil in montaže strojev in naprav, proizvodnje živil, proizvodnje drugih strojev in naprav ter

proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas.

Na tretjem mestu je dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, kjer smo v letu 2013

zabeležili 11.349 prostih delovnih mest, kar je za 39,0 % manj kot v letu poprej. Med tremi dejavnostmi

z največjim številom prostih delovnih mest je ravno trgovina tista, v kateri je delež prostih delovnih

mest za določen čas najnižji (79,4 %).

Izobrazba za večino delodajalcev predstavlja enega od kriterijev za izbor kandidata in njegovo

zaposlitev na prostem delovnem mestu. Glede na zahtevano izobrazbo so delodajalci v letu 2013

najpogosteje iskali delavce s poklicno izobrazbo, delež teh prostih delovnih mest je bil višji od tretjine

(35,6 %). Veliko je tudi povpraševanja po delavcih, ki imajo dokončano OŠ ali manj (28,6 %), sledijo

jim prosta delovna mesta za osebe s srednjo strokovno ali splošno izobrazbo (17,9 %) ter za osebe z

VII. stopnjo izobrazbe ali več (14,3 %). Najmanjša ponudba del je bila v letu 2013 za osebe s

končanim bolonjskim študijem (0,5 %) ter za osebe z višjo strokovno izobrazbo (3,1 %).

Slika 10: Struktura prostih delovnih mest po stopnjah izobrazbe v letu 2013

V primerjavi z letom 2012 se je najbolj zmanjšalo povpraševanje po osebah z osnovnošolsko

izobrazbo ali manj (-39,1 %), s srednjo tehniško, strokovno oz. splošno izobrazbo (-37,1 %), s poklicno

izobrazbo (-32,4 %), najmanj pa se je zmanjšalo povpraševanje po kadru s terciarno izobrazbo (-26,6

%).

76,1%

72,2%

84,5%

84,6%

598

15.927

3.409

19.903

39.593

31.871

B.Š.

VII.+

VI.

V.

III.-IV.

I.-II.



26

Na posameznih stopnjah je bilo največ prostih delovnih mest za:

I.-II. stopnja izobrazbe: delavec brez poklica, pomožni delavec, gradbeni delavec, zidar za

zidanje in ometavanje, kuharski pomočnik, voznik cestnih motornih vozil, oblikovalec kovin,

pleskar, pomožni gradbenik, kovinarski delavec, cestno gradbeni delavec, živilskopredelovalni

delavec, krovec, gradbinec, tesar opažev, snažilka, natakarski pomočnik, varnostnik, pomožni

gostinski delavec, čistilec objektov;

III.- IV. stopnja izobrazbe: zidar, prodajalec, ključavničar, varilec, kuhar, tesar, voznik, natakar,

elektrikar, železokrivec, bolničar-negovalec, mizar, elektroinštalater, avtomehanik, šivilja,

slikopleskar, frizer, oblikovalec kovin, voznik avtomehanik, elektromonter;

V. stopnja izobrazbe: ekonomski tehnik, strojni tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok, zdravstveni

tehnik, elektrotehnik, gimnazijski maturant, tehnik zdravstvene nege, gradbeni tehnik, gostinski

tehnik, srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik, komercialist, elektrotehnik energetik,

elektrotehnik elektronik, lesarski tehnik, ekonomsko komercialni tehnik, kemijski tehnik,

računalniški tehnik, trgovinski poslovodja, farmacevtski tehnik, upravni tehnik;

VI. stopnja izobrazbe: ekonomist (VSŠ), inženir strojništva, inženir gradbeništva, inženir

elektrotehnike, komercialist (VSŠ), poslovni sekretar, ekonomist za komercialno dejavnost,

inženir računalništva, organizator dela, organizator poslovanja v turizmu (VSŠ), vzgojitelj

predšolskih otrok (VSŠ), ekonomist za denarništvo, finance in računovodstvo, pravnik,

plesalec, učitelj razrednega pouka, poslovni sekretar (višji) (VSŠ), ekonomist za analize in

planiranje, računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode (VSŠ) inženir

lesarstva, inženir informatike (VSŠ);

VII. stopnja izobrazbe: univerzitetni diplomirani ekonomist, univerzitetni diplomirani pravnik,

diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS), doktor medicine, diplomirani ekonomist (VS),

profesor razrednega pouka, profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike, univerzitetni

diplomirani inženir strojništva, diplomirana medicinska sestra (VS), univerzitetni diplomirani

inženir računalništva in informatike, profesor angleščine, profesor defektologije, univerzitetni

diplomirani inženir elektrotehnike, univerzitetni diplomirani socialni delavec, diplomirani

fizioterapevt (VS), diplomirani inženir strojništva (VS), profesor športne vzgoje, profesor

slovenščine, doktor dentalne medicine, univerzitetni diplomirani psiholog.

Poklicna struktura prostih delovnih mest 3.2.2

V sporočilu o prostem delovnem mestu delodajalec opiše dela in naloge, ki jih bo delavec opravljal, le-

te nato s pomočjo SKP razvrščamo v posamezne poklice. V letu 2013 so delodajalci prijavili največ

prostih delovnih mest za poklice iz skupine Poklici za neindustrijski način dela (30,4 %) ter skupine

Strokovnjaki, in sicer 16,4 % od vseh prostih delovnih mest. Poklici za preprosta dela so bili tretja

najbolj iskana poklicna skupina, za katero je bilo prijavljenih 15,6 % prostih delovnih mest, le nekoliko

manj prostih delovnih mest pa je bilo za poklice iz skupine Poklici za storitve, prodajalci (12,7 %). V

letu 2013 se je glede na leto 2012 zmanjšalo povpraševanje po vseh glavnih poklicnih skupinah SKP.

Na obseg prostih delovnih mest in njihovo poklicno strukturo je med drugim vplivala že omenjena

zakonska sprememba – spremembe in dopolnitve Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A).

Število prijavljenih prostih delovnih mest po poklicih iz poklicne skupine Zakonodajalci, visoki vladni

uradniki, menedžerji se je v letu 2013 zmanjšalo za 37,1 %. V tej skupini so bili najpogosteje iskani

menedžerji za trženje in prodajo (526 prostih delovnih mest), generalni direktorji in člani uprave družbe

(418) ter menedžerji za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih in za oskrbo z energenti (158).


27

Povpraševanje po poklicih iz skupine Strokovnjaki se je zmanjšalo za 25,5 %. Med poklici iz te

skupine, po katerih je bilo največ povpraševanja, so vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih

otrok (2.221 prostih delovnih mest), visokošolski učitelji in sodelavci na visokošolskih zavodih (1.240),

predmetni učitelji v osnovni šoli (981), učitelji razrednega pouka (839), strokovnjaki za oblikovanje,

izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov (819) ter pravni strokovnjaki (741).

Slika 11: Prosta delovna mesta po glavnih poklicnih skupinah SKP v letu 2013

Povpraševanje po poklicih iz skupine Tehniki in drugi strokovni delavci se je zmanjšalo za 38,2 %.

Komercialni zastopniki za prodajo (2.815 prostih delovnih mest), strokovni sodelavci za zdravstveno

nego (1.467), poslovni sekretarji (864), zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki (780) ter

tehniki za strojništvo (632) so med najbolj iskanimi poklici iz te glavne poklicne skupine.

Povpraševanje po poklicih iz skupine Uradniki se je glede na leto 2012 zmanjšalo za 41,6 %.

Delodajalci so najbolj povpraševali po tajnikih (2.067 prostih delovnih mest) ter po skladiščnikih in

uradnikih za nabavo in prodajo (1.130).

Upad povpraševanja za 39,3 % beležimo pri glavni poklicni skupini Poklici za storitve in prodajalci.

Največ povpraševanja je bilo po prodajalcih (3.770 prostih delovnih mest), ki se skupaj z natakarji

(3.110) uvrščajo v 10 najpogosteje zahtevanih poklicev v letu 2013, prodajalci so celo na četrtem

mestu. V tej glavni poklicni skupini je bilo precej povpraševanja še po kuharjih (1.740) in varnostnikih

(1.342).

Povpraševanje po poklicih iz poklicne skupine Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci je zaradi posebnosti

zaposlovanja na tem področju – prevladuje samozaposlovanje, še naprej številčno najmanjše. V letu

2013 je bilo za te poklice 17,9 % manj prostih delovnih mest, skupaj pa so delodajalci iskali le 473

delavcev. Največ prostih delovnih mest je bilo prijavljenih za vrtnarje in drevesničarje (201 prostih

delovnih mest) in gozdarje (138).

86,0%

83,3%

84,8%

83,0%

75,6%

75,2%

73,0%

17.346

9.089

33.862

473

14.100

4.829

11.010

18.246

2.346

Poklici za preprosta dela

Upravljalci strojev in naprav, ind.izdelovalci in sestavljalci

Poklici za neindustrijski način dela

Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci

Poklici za storitve, prodajalci

Uradniki

Tehniki in drugi strokovni sodelavci

Strokovnjaki

Zakonodajalci, visoki uradniki,menedžerji



28

Po obsežnosti pa izstopa glavna poklicna skupina Poklici za neindustrijski način dela, čeprav se je

število prostih delovnih mest zmanjšalo tudi v tej poklicni skupini, in sicer za 26,9 %. Delodajalci so

najbolj povpraševali po zidarjih (4.820 prostih delovnih mest), ki je bil v letu 2013 tudi najbolj iskan

poklic, varilcih (3.604), izvajalcih suhomontažne gradnje in štukaterjih (2.406), orodjarjih (2.319),

tesarjih (2.293), elektroinštalaterjih (2.003), elektromehanikih (1.561), pripravljavcih in monterjih

kovinskih konstrukcij (1.412), mehanikih in serviserjih kmetijskih, industrijskih in drugih strojev (1.114),

monterjih in serviserjih vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav (1.075), betonerjih (1.053) in pleskarjih

(1.012). Zidarji, varilci ter izvajalci suhomontažne gradnje in štukaterji se uvrščajo med 10

najpogosteje iskanih poklicev v letu 2013.

Med glavnimi poklicnimi skupinami je v letu 2013 glede na leto poprej povpraševanje upadlo tudi pri

skupini Upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljalci (-36,2 %). Med poklici v tej

skupini je bilo največje povpraševanje po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev (4.422 prostih

delovnih mest) ter vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil (937).

Poklici za preprosta dela so skupina, v kateri se je povpraševanje v letu 2013 najbolj zmanjšalo, in

sicer za kar 44,1 %. V tej poklicni skupini so delodajalci najbolj povpraševali po delavcih za preprosta

dela v predelovalnih dejavnostih (4.654 prostih delovnih mest), sledili so čistilci, strežniki in

gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (3.728), delavci za preposta dela pri

visokih gradnjah (3.333) – to so trije poklici, ki se uvrščajo med prvih deset. Precej povpraševanja je

bilo še po delavcih za preprosta dela pri nizkih gradnjah (1.427), drugih delavcih za preprosta dela

(1.250), in kuhinjskih pomočnikih (1.113).

Zaposlitve na prostih delovnih mestih 3.2.3

Podatkov o zaposlitvah na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih ne prikazujemo več, saj od

12. aprila 2013 prijava prostega delovnega mesta pri Zavodu RS za zaposlovanje ni več potrebna,

zato celovito spremljanje zaposlovanja na osnovi registrske številke prostega delovnega mesta ni več

mogoče.

ZAPOSLOVANJE TUJCEV V SLOVENIJI 3.3

Glede na stanje na trgu dela in zmanjšane možnosti zaposlovanja je bilo v letu 2013 pričakovati upad

obsega izdaje delovnih dovoljenj. Pričakovanja po zmanjšanju obsega izdanih delovnih dovoljenj so se

uresničila predvsem pri dovoljenjih za zaposlitev, saj je novo zaposlovanje tujcev možno le pod

pogojem, da za prijavljene potrebe po delavcih ni domačih ustreznih kandidatov. Pri osebnih delovnih

dovoljenjih in dovoljenjih za delo, ki se izdajajo neodvisno od stanja na trgu dela, pa beležimo celo

porast obsega izdanih dovoljenj.

V letu 2013 je Zavod izdal skupaj 17.638 delovnih dovoljenj in potrdil 3.395 prijav dela, ki v primerih

izvajanja kratkotrajnih storitev nadomeščajo delovna dovoljenja.

Od skupnega števila 17.638 delovnih dovoljenj je bilo le v 3.490-ih primerih dovoljenje izdano glede na

stanje na trgu dela, v vseh ostalih primerih (osebna delovna dovoljenja, dovoljenja za zaposlitev v

primerih podaljševanja dovoljenj, dovoljenja za zaposlitev brez kontrole trga dela, dovoljenja za delo)

pa se dovoljenja izdajajo neodvisno od stanja na trgu dela oziroma obsega domačih brezposelnih.

Največji delež izdanih dovoljenj še vedno predstavljajo dovoljenja za zaposlitev (7.865 dovoljenj),

vendar se je v primerjavi s predhodnim obdobjem obseg teh dovoljenj zmanjšal za 19,4 %, obseg

dovoljenj za nove zaposlitve tujcev pa kar za 38 %. Obseg izdanih dovoljenj za zaposlitev bi bil še


29

bistveno nižji, če vlagatelji v vlogah ne bi navajali pogoje dela (opravljanje storitev v tujini, prevozi v

tujini idr.), ki domače kandidate, ki sicer resno iščejo zaposlitev, odvračajo od sprejema takih

zaposlitev.

Od skupnega obsega izdanih dovoljenj za zaposlitev, je bilo za nove zaposlitve in prehode k drugemu

delodajalcu izdanih 2.701 dovoljenj, 3.196 dovoljenj pa za podaljšanje zaposlitev. V primerjavi z letom

2011 in 2012 opažamo nadaljevanje rasti obsega izdanih dovoljenj za zaposlitev brez kontrole trga

dela za večinske lastnike gospodarskih družb: v letu 2011 za 1.018 dovoljenj, v letu 2012 za 1.714

tovrstnih dovoljenj, v letu 2.013 pa že 1.937 tovrstnih dovoljenj, kar v primerjavi z letom 2011 pomeni

kar 90 % porast. Problem predstavlja predvsem dejstvo, da številni pooblaščenci in svetovalne firme

izkoriščajo to možnost, da tujcem na najcenejši in najenostavnejši način uredijo delovna in bivalna

dovoljenja, do katerih sicer po rednem postopku ne bi mogli priti. Zaradi velikega obsega tovrstnih

zlorab je Vlada RS v začetku letošnjega leta naložila Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in

enake možnosti, da v sodelovanju z Zavodom prouči pogoje za izdajo delovnih dovoljenj za lastnike in

zastopnike gospodarskih družb, ki so državljani tretjih držav in do 1. 3. 2014 vladi predloži rešitve, ki bi

preprečevale tovrstne zlorabe.

Največ dovoljenj za zaposlitev je bilo, podobno kot v preteklih letih, izdanih v predelovalni dejavnosti,

dejavnosti prometa in skladiščenja, gradbeništvu ter v gostinski dejavnosti. Skladno s tem tudi

kvalifikacijska struktura delavcev ostaja relativno nizka. Največ dovoljenj za zaposlitev je bilo izdanih

za nekvalificirane delavce (46,3 %), sledijo delavci na IV. stopnji izobrazbe (26,3 %), II. stopnji (9,9 %),

delež delavcev z visoko izobrazbo pa ostaja pod 7 %.

Delež osebnih delovnih dovoljenj se je glede na predhodno obdobje povečal kar za 31,5 % (6.103

dovoljenj), kar je razumljivo, saj je bila večina teh dovoljenj (4.241) izdana tujcem, ki so bili v zadnjih

dveh letih vsaj že 20 mesecev zaposleni v Sloveniji in imajo vsaj poklicno izobrazbo, kar je pogoj za

pridobitev osebnega delovnega dovoljenja, ki daje imetnikom možnost proste izbire delodajalca.

V letu 2013 je bilo izdanih 3.009 dovoljenj za delo, od tega 784 za sezonska dela v kmetijstvu, 142

za usposabljanje in izpopolnjevanje, 1.016 za poslovodne delavce, 1.013 za napotene delavce

(napoteni, nameščeni in gibanje oseb znotraj združb) in 54 dovoljenj za individualne pogodbe.

Zavod je tudi v letu 2013 aktivno deloval v smeri zagotavljanja domačih delavcev za opravljanje

sezonskih del v kmetijstvu in gozdarstvu in s tem vplival na zmanjšanje obsega izdanih dovoljenj za

sezonska dela. Glede na to, da po letu 2010 Vlada ni več določila letne kvote delovnih dovoljenj, kar je

po določilih Zakona temeljni pogoj za izdajo dovoljenj za sezonska dela v kmetijstvu, je Zavod v

sodelovanju z delodajalci, ki imajo največ potreb po sezonskih delavcih, seznanjal in motiviral

brezposelne osebe za sprejem tovrstnih del, za preostanek potreb po sezonskih delavcih pa je bilo

izdanih 784 dovoljenj za delo, kar predstavlja malenkostno zmanjšanje v primerjavi z letom 2012, ko je

bilo izdanih 822 tovrstnih dovoljenj. Večina teh dovoljenj je bila izdanih za pogodbena dela (755

dovoljenj), kar je s stališča narave sezonskega dela v kmetijstvu sicer razumljivo, predstavlja pa oviro

za še večji obseg angažiranja domačih delavcev.

Za določene kratkotrajnejše vrste dela (umetniški nastopi, servisne storitve, interventne storitve),

Zakon omogoča delo tujcev na podlagi potrjene prijave dela, ki v teh primerih nadomešča delovno

dovoljenje. Na tej podlagi smo v letu 2013 potrdili 3.395 prijav izvajanja kratkotrajnih storitev, največ za

nastope tujih estradnih umetnikov (3.030 prijav), preostalo pa za servisne in sejemske storitve.

Z uveljavitvijo Zakona o tujcih in Zakona o zaposlovanju in delu tujcev v letu 2011, je bil uveden

enoten postopek za izdajo modre karte EU, ki predstavlja enotno dovoljenje za prebivanje in delo in ki

omogoča visokokvalificiranim tujcem zaposlitev in delo. Zavod v postopku izdaje modre karte sodeluje

v predhodnem postopku, z izdajo soglasja za izdajo modre karte. Kljub pričakovanjem o večjem prilivu


30

tujih strokovnjakov in koriščenju te možnosti enotne ureditve dela in bivanja, pa je bilo v letu 2013

izdanih le 5 pozitivnih soglasij, kar je še manj kot v letu 2012, ko je bilo izdanih 9 takih soglasij.

Večina delavcev, za katera so bila izdana delovna dovoljenja in prijave dela, še vedno prihaja iz

območij nekdanje Jugoslavije (89 % oz. 18.651 delavcev), od ostalih držav pa v lanskem letu večji

delež predstavljajo še državljani Ruske federacije (588 delavcev), Ukrajine (549 delavcev) in Kitajske

(318).

Vloge za delovno dovoljenje so bile zavrnjene v 2.002 primerih, v večini primerov so bili razlog

zavrnitve neporavnani davki in prispevki iz naslova zaposlitve in dela, kar je eden od osnovnih pogojev

za izdajo dovoljenj za zaposlitev in delo, v nekaterih primerih pa je bila izdaja dovoljenja zavrnjena, ker

so bili delodajalci pravnomočno kaznovani zaradi kršitve delovnopravnih predpisov, kar po določilih

veljavnega Zakona o zaposlovanju in delu tujcev pomeni tudi prepoved zaposlovanja tujcev za

določeno časovno obdobje.

Zavod od Inšpektorata RS za delo kot nadzornega organa, tekoče pridobiva podatke o kršiteljih

delovnopravne zakonodaje, katerim je na podlagi ZZDT-1 za določeno časovno obdobje v

nadaljevanju prepovedano zaposlovanje in delo tujcev. Tudi v letu 2013 se je seznam kršiteljev v

povprečju povečeval, konec lanskega leta je bilo na seznamu kršiteljev že 988 podjetij, katerim je za

določeno časovno obdobje v nadaljevanju prepovedano zaposlovanje in delo tujcev.

Glede na to, da veljavni Zakon daje večji poudarek tudi na spremljanju izdanih in veljavnih delovnih

dovoljenj, smo v postopkih pred in po izdaji delovnih dovoljenj redno preverjali realizacijo veljavnih

delovnih dovoljenj. Zaradi opustitve obveznosti prijave dela smo v letu 2013 izpeljali 697 postopkov

razveljavitve delovnega dovoljenja.

Ker v postopkih zaposlovanja in dela tujcev prihaja do številnih kršitev zakonodaje, je Zavod tudi v letu

2013 aktivno sodeloval z nadzorstvenimi organi, predvsem policijo in tožilstvom, katerim smo v

postopkih odkrivanja kaznivih dejanj s področja urejanja dela in bivanja tujcev posredovali veliko

število podatkov (za preko 1500 tujcev) o izdanih delovnih dovoljenjih, z namenom učinkovitejšega

odkrivanja in preprečevanja kršitev na področju urejanja zaposlovanja in dela tujcev.

Konec leta 2012 je bil ratificiran Sporazum med Vlado RS in Svetom ministrov BIH o zaposlovanju

državljanov BiH, ki je stopil v veljavo meseca marca 2013. Sporazum uvaja nov organiziran način

zaposlovanja tujcev, ki ni prepuščen zgolj željam delodajalcev, ampak upošteva tudi smernice držav

pogodbenic pri urejanju tovrstnega zaposlovanja in predvideva aktivno sodelovanje nacionalnih

institucij za zaposlovanje že pri začetni izbiri delavcev. Zaposlovanje na podlagi Sporazuma je razen

izjem, ki jih določa Sporazum (zastopniki, sezonski delavci, državljani BIH, ki so bili ob uveljavitvi

Sporazuma že zaposleni v RS), možno le z aktivnim sodelovanjem obeh nacionalnih institucij s

področja zaposlovanja (Zavod za zaposlovanje v RS in Agencija za rad v BIH), kar uvaja sistem

organiziranega posredovanja in zaposlovanja tujcev, seveda pa to za delodajalce pomeni tudi

določene omejitve, saj ne morejo več povsem samostojno izbirati delavcev, ki bi jih želeli zaposliti.

Sporazum onemogoča pojave nezakonitega posredovanja delavcev, kar se je v praksi pri

zaposlovanju tujcev kar pogosto dogajalo, seveda pa zahteva tudi bistveno aktivnejšo vlogo nosilcev

izvajanja (Zavoda in ARZ).

Po začetnih težavah, ki so bile predvsem posledica slabega poznavanja urejanja postopkov na

podlagi Sporazuma s strani vlagateljev, se postopki izvajajo brez težav, kar je v veliki meri tudi rezultat

dobrega sodelovanja med Zavodom in ARZ BIH. Na podlagi Sporazuma je bilo v lanskem letu izdanih

661 delovnih dovoljenj, delodajalci pa so na Zavod posredovali 1.424 potreb/ponudb za posredovanje

3.500 delavcev iz BIH, kar pomeni, da se bo v prihodnjem letu obseg dovoljenj po Sporazumu še

precej povečal. Ob tem je potrebno opozoriti, da bi se učinki Sporazuma lahko pokazali v pravi luči le,


31

če bi tovrsten način zaposlovanja tujcev na podlagi Sporazumov veljal tudi za vse ostale države, kar

naj bi bile po zagotovilih Ministrstva tudi smernice za urejanje zaposlovanja in dela tujcev v

prihodnosti.

Konec leta 2013 je bilo veljavnih 27.103 delovnih dovoljenj, glede na konec leta 2012 se je zmanjšalo

za 17,1 %. Zmanjšalo se je število vseh vrst veljavnih delovnih dovoljenj. V največji meri se je

zmanjšalo število osebnih delovnih dovoljenj (-20,8 %), sledijo dovoljenja za zaposlitev (-17,8 %) ter

dovoljenja za delo (8,0).

Tabela VI: Veljavna delovna dovoljenja po vrsti dovoljenj, 31. 12.

Leto Skupaj Osebna delovna

dovoljenja Dovoljenja za

zaposlitev Dovoljenja za delo

Sporazum med RS/BIH o

zaposlovanju držav. BIH v RS

2006 50.734 29.871 14.501 6.362 -

2007 66.065 31.754 24.490 9.821 -

2008 90.696 37.196 44.329 9.171 -

2009 78.387 44.463 28.160 5.764 -

2010 73.913 56.627 12.343 4.943 -

2011 34.221 22.232 8.563 3.426 -

2012 32.710 21.711 8.359 2.640 -

2013 27.103 17.196 6.869 2.429 609

REGISTRIRANA BREZPOSELNOST 3.4

V letu 2013 je bilo na Zavodu v povprečju prijavljenih 119.827 brezposelnih oseb, ob koncu leta pa je

bilo registrirano brezposelnih 124.015. Povprečno število brezposelnih je bilo glede na leto 2012 višje

za 8,8 %, primerjava stanj konec leta pa pokaže 5,0 % porast. Stopnja registrirane brezposelnosti,

izračunana kot delež brezposelnih oseb med vsemi aktivnimi prebivalci Slovenije, je bila v letu 2013

13,1 %, kar je 1,1 odstotne točke več kot v letu 2012.

Tabela VII: Gibanje registrirane brezposelnosti

2009 2010 2011 2012 2013

Število registriranih brezposelnih oseb, 31. 12.

96.672 110.021 112.754 118.061 124.015

Rast (verižni indeks) 145,9 113,8 102,5 104,7 105,0

Povprečno število registriranih brezposelnih oseb

86.354 100.504 110.692 110.183 119.827

Rast (verižni indeks) 136,6 116,4 110,1 99,5 108,8

Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti (v %)*

9,1 10,7 11,8 12,0 13,1

*Vir podatkov: SURS


32

V primerjavi z letom 2012 so se razmere na trgu dela v letu 2013 še nekoliko poslabšale in ostale

zaostrene. Januarja se je število brezposelnih oseb zvišalo na 124.258, kar je najvišje število

brezposelnih po letu 1999. V naslednjih mesecih leta 2013 se je gibanje brezposelnosti ponovno

sezonsko obrnilo v negativno smer. Brezposelnost se je, kljub glede na primerljivo lansko obdobje

številčnejšemu prijavljanju novih brezposelnih oseb, medmesečno zmanjševala do septembra,

malenkostno je porasla le julija. V tem času se je okrepilo zaposlovanje brezposelnih oseb in njihovo

vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, zato je bilo odjav iz brezposelnosti več kot prijav.

Zaposlovanje se je v zadnjem tromesečju umirilo, poraslo pa je število tistih, ki so se na novo prijavili

na Zavodu. Brezposelnost se je zato ponovno zvišala na raven iz začetka leta.

Slika 12: Gibanje registrirane brezposelnosti, 2009 – 2013

Skupni priliv v brezposelnost je v letu 2013 znašal 108.344 oseb, kar je 1,4 % več kot v letu 2012.

Največ brezposelnih je kot razlog prijave navedlo iztek zaposlitve za določen čas (54.004). Število

novoprijavljenih s tem razlogom se povečuje že vse od leta 2010, v letu 2013 pa se je trend rasti še

nadaljeval. Število oseb, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas, je poraslo za dobrih 3

tisoč oseb oz. 6,1 %, povečal se je tudi delež te skupine med vsemi novoprijavljenimi. Najbolj, za 17,2

%, se je povečalo prijavljanje iskalcev prve zaposlitve, tako jih je bilo v letu 2013 povprečno 19.071.

Brezposelnih zaradi stečajev podjetij oz. trajno presežnih delavcev se je prijavilo 12,6 % manj kot v

letu 2012, nižji pa je bil še priliv brezposelnih iz drugih razlogov, ki se je zmanjšal za 8,7 %.

96.672

110.021 112.754

118.061 124.015

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

J09

M M J S N J10

M M J S N J11

M M J S N J12

M M J S N J13

M M J S N


33

Slika 13: Novoprijavljene brezposelne osebe po razlogih prijave, 2012 – 2013

Skupni odliv iz brezposelnosti je v letu 2013 znašal 102.390 oseb, kar je 0,8 % več kot v letu 2012.

Večina, 64.054 oseb oz. 63,5 %, se je zaposlila, 35.595 oseb je bilo odjavljenih iz razlogov, ki ne

pomenijo zaposlitve (upokojitve, šolanje, oseba se sama odjavi, oseba ni aktivna pri iskanju

zaposlitve, odklonitev zaposlitve itd.), 1.741 oseb pa je bilo prijavljenih v druge evidence, od teh 1.664

v evidenco začasno nezaposljivih. Glede na leto 2012 se je odliv iz razlogov, ki ne pomenijo

zaposlitve, zmanjšal za 16,8 %, od tega se je največ oseb odjavilo zaradi neaktivnosti pri iskanju

zaposlitve in zaradi upokojitve. Zaposlovanje brezposelnih oseb se je glede na leto 2012 povečalo za

11,5 %. K temu je prispevalo tudi 14.947 vključitev brezposelnih oseb v subvencionirane zaposlitve.

Ker se je v letu 2013 prijavilo več brezposelnih oseb kot se jih je odjavilo, je ob koncu leta

brezposelnost štela 5.954 oz. 5,0 % več brezposelnih oseb kot ob koncu leta 2012.

Največjo kategorijo med odjavljenimi zaradi razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, so predstavljale

osebe, ki so bile neaktivne pri iskanju zaposlitve (14.287 oseb oz. 38,3 %). Drugo največjo kategorijo

so predstavljale osebe, ki so prešle v neaktivnost (13.295 oseb oz. 35,6 %). To so osebe, ki so se

vključile v izobraževanje (1.297), se upokojile (8.511) ali se odjavile iz drugih razlogov, kot so

porodniška odsotnost, zaporna kazen nad 6 mesecev, nezaposljivost ipd. Po lastni volji se je odjavilo

4.847 oseb, njihov delež je bil 13,0 %. Zaradi odklonitve zaposlitve, zavrnitve vključitve v ukrepe APZ

oz. prekinitve le-te ter dela na črno je Zavod v evidenci prenehal voditi 485 oseb. Manjši del se je

odjavil zaradi preselitve v tujino (628), preostalih 2.053 oseb pa se je odjavilo zaradi drugih razlogov.

V letu 2013 je bilo iz evidence brezposelnih oseb v druge evidence prijavljenih 1.741 oseb, od tega

1.664 v evidenco začasno nezaposljivih. Evidenco začasno nezaposljivih oseb je Zavod vzpostavil po

uradni dolžnosti na podlagi postopka po 117. členu ZUTD-A. V tej evidenci se vodi osebe, za katere

se skladno z 9. členom ugotovi, da so začasno nezaposljive zaradi težav z odvisnostjo, z duševnim

zdravjem oziroma zaradi večjih socialnih ali drugih težav. Začasna nezaposljivost iz navedenih

razlogov ter pravice in obveznosti take osebe se opredelijo v zaposlitvenem načrtu brezposelne

osebe. Podlaga je mnenje medinstitucionalne komisije sodelavcev Zavoda in CSD o obstoju težav ter

možnih ukrepov za njihovo razrešitev in za izboljšanje zaposlitvenih možnosti.

10.088

4.848

50.911

24.739

16.272

8.496

5.145

54.004

21.628

19.071

Ostali razlogi

Sporazumno prenehanje delovnegarazmerja

Iztek zaposlitve za določen čas

Brezposelni zaradi stečaja in trajnopresežni delavci

Išče prvo zaposlitev

2013 2012


34

Tabela VIII: Priliv v in odliv iz registrirane brezposelnosti

2009 2010 2011 2012 2013

PRILIV I. - XII. 114.496 109.174 99.674 106.858 108.344

- iskalci prve zaposlitve 16.994 16.787 14.391 16.272 19.071

- brezposelni zaradi stečaja in trajno presežni delavci

31.620 27.018 23.908 24.739 21.628

- brezposelni (iztek zap. za dol. čas) 45.146 40.841 45.154 50.911 54.004

- ostali razlogi 20.736 24.528 16.221 14.936 13.641

ODLIV I. - XII. 84.063 95.825 96.941 101.551 102.390

VKLJUČENI V ZAPOSLITVE 48.553 57.004 61.010 58.320 65.054

- prva zaposlitev 6.016 7.521 7.846 7.312 7.688

- brezposelnih zaradi stečaja in trajno presežnih delavcev

10.840 13.556 15.146 13.881 15.298

- ostale zaposlitve 31.697 35.927 38.018 37.127 42.068

ODLIV IZ RAZLOGOV, KI NE POMENIJO ZAPOSLITVE

28.329 32.130 35.664 42.770 35.595

PRIJAVA V DRUGE EVIDENCE 7.181 6.691 267 461 1.741

- v evidenco začasno nezaposljivih - - 210 436 1.664

Tabela IX: Pregled odjavljenih iz evidence brezposelnih oseb po razlogih odjave

Razlogi odjave

Indeks

2011 2012 2013 I - XII 2012 I - XII 2011

I - XII 2013 I - XII 2012

Zaposlitve 61.010 58.320 65.054 95,6 111,5

Prehod v neaktivnost: 14.858 15.015 13.295 101,1 88,5

- od tega redno šolanje 1.523 1.055 1.295 69,3 122,7

- od tega upokojitve 9.718 10.523 8.511 108,3 80,9

- od tega ostali razlogi 3.617 3.437 3.488 95,0 101,5

Oseba se je sama odjavila 4.597 5.669 4.847 123,3 85,5

Kršitev obveznosti 13.576 19.495 14.772 143,6 75,8

Prijava v druge evidence 267 461 1.741 172,7 377,7

- od tega prijava v ev. začasno nezaposljivih 210 436 1.664 207,6 381,7

Preselitve v tujino 290 371 628 127,9 169,3

Ostalo 2.343 2.220 2.053 94,8 92,5

Skupaj 96.941 101.551 102.390 104,8 100,8


35

V letu 2013 je bilo v evidenci registrirane brezposelnosti Zavoda v povprečju 119.827 brezposelnih

oseb, kar je v primerjavi z letom 2012 za 8,8 % več. Prav v vseh mesecih leta 2013 je bilo število

brezposelnih višje kot v primerljivem mesecu leta 2012.

Od januarja do konca junija je število brezposelnih padalo, julija naraslo, avgusta je število

brezposelnih spet začelo padati, z oktobrom pa spet naraščati. Najbolj se je brezposelnost povišala z

novembra na december, z 119.313 brezposelnih na 124.015 brezposelnih oz. za 3,9 %. V največji

meri se je brezposelnost zmanjšala iz aprila na maj, za 2.756 oseb oz. 2,3 %.

V letu 2013 pri vseh značilnih skupinah registriranih brezposelnih osebah beležimo porast števila

brezposelnih. Nadpovprečno se je povečalo število iskalcev prve zaposlitve, brezposelnih oseb v

starostni skupini od 15 do 24 let in od 25 do 49 let ter žensk. Podpovprečno pa je naraslo število

brezposelnih z osnovno šolo ali manj (I. in II. stopnja), starejših nad 50 let, stečajnikov in trajnih

presežkov, v najmanjši meri pa se je povečalo povprečno število dolgotrajno brezposelnih (v povprečju

le za 0,4 %).

Slika 14: Stopnje rasti značilnih skupin registriranih brezposelnih oseb, Ø 2013/Ø 2012, v %

Zaradi različnega gibanja posameznih kategorij brezposelnih so se spremenili tudi deleži teh skupin v

skupni brezposelnosti. Porast števila iskalcev prve zaposlitve ter mladih v starosti od 15 do 24 let se je

odrazil v višjem deležu teh dveh skupin, povečal se je tudi delež žensk. Zmanjšujejo pa se tako deleži

starejših od 50 let, brezposelnih oseb brez strokovne izobrazbe, dolgotrajno brezposelnih ter tudi

invalidov.

0,4

2,7

1,1

1,9

10,7

15,5

21,1

9,9

8,8

Dolgotrajno brezposelni

I. in II. stopnja izobrazbe

Brezposelni zaradi stečaja, trajnopresežni delavci

Stari 50 let ali več

Stari 25 do 49 let

Stari 15 do 24 let

Iskalci prve zaposlitve

Ženske

Vsi


36

Tabela X: Značilne skupine registriranih brezposelnih oseb

Povprečno štev. Deleži posameznih kategorij (v %)

Leto registriranih

Ženske Iščejo Stari od Stari Brez

strokovne Brezposelni Invalidi

brezposelnih oseb prvo zaposlitev

15 do 29 let 50 let in več izobrazbe nad 1 leto

2009 86.354 49,1 14,3 28,2 30,3 39,4 36,5 14,1

2010 100.504 47,7 14,5 26,7 31,2 37,3 42,5 13,8

2011 110.692 47,0 14,0 24,0 35,2 35,7 45,3 14,5

2012 110.183 47,4 13,7 22,6 34,7 35,1 50,1 15,6

2013 119.827 47,9 15,3 24,0 32,5 33,2 46,2 14,7

Stopnjo registrirane brezposelnosti izračunava in objavlja SURS. V letu 2013 je bilo v povprečju

brezposelnih 13,1 % aktivnih prebivalcev Slovenije, 1,1 odstotne točke več kot v letu 2012. V januarju

2013 je bila stopnja brezposelnosti 13,6 %, v naslednjih mesecih se je, z izjemo v juliju, postopoma

zniževala vse do zadnjega četrtletja. V decembru je bila izračunana 13,5 % stopnja brezposelnosti. V

tem mesecu je bilo brezposelnih 13,0 % aktivnih moških ter 14,2 % žensk.

Spolna struktura registriranih brezposelnih oseb 3.4.1

Pred začetkom krize v letu 2008 je bilo med brezposelnimi več žensk kot moških, kar je bila predvsem

posledica zmanjševanja števila zaposlenih v določenih delovno intenzivnih panogah, npr. v tekstilni

industriji, razcvet pa so doživljale panoge, kjer je zaposlenih več moških (gradbeništvo, promet in

skladiščenje, kovinska industrija). V letu 2007 je bil delež žensk v brezposelnosti najvišji (54,9 %), v

letu 2008 se je začel zniževati, v letu 2009 je bil prvič po dolgem obdobju nižji od 50 %. V naslednjih

dveh letih se je še zmanjševal in dosegel leta 2011 najnižjo vrednost (47,0 %). Obratno je gibanje

deleža moških. Ta je začel naraščati v času gospodarske krize, ko so obsežni prilivi iz gradbeništva ter

predelovalnih dejavnosti (proizvodnja kovin, kovinskih izdelkov, obdelava in predelava lesa,

proizvodnja motornih vozil, drugih strojev in naprav, itd.) ter tudi iz dejavnosti prometa in skladiščenja,

vplivali na naraščanje števila ter deleža moških v brezposelnosti. V letu 2013 je delež brezposelnih

žensk porasel na 47,9 %. Delno ta porast lahko pripišemo temu, da je kriza začela vplivati tudi na

zaposlenost v storitvenih dejavnostih, kjer pa je delež žensk med brezposelnimi nadpovprečen.

V letu 2013 je bilo na Zavodu v povprečju prijavljenih 57.402 brezposelnih žensk. Na novo se je v tem

letu prijavilo 49.216 brezposelnih žensk, zaposlilo se je 27.943 brezposelnih žensk, iz drugih razlogov,

vključno s prijavami v druge evidence, pa se je odjavilo 16.745 žensk. V prilivu je bilo več žensk kot

moških med iskalci prve zaposlitve (52,6 %), manjši delež pa so predstavljale med brezposelnimi

zaradi stečajev (30,2 %), trajno presežnimi delavci (39,7 %) ter med brezposelnimi zaradi izteka

zaposlitve za določen čas (48,7 %). Delež žensk med brezposelnimi, ki so se zaposlili, je bil 43,0 %,

med odjavljenimi iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve 45,2 %, med prijavljenimi v druge evidence pa

je bilo žensk 37,8 %.


37

Starostna struktura registriranih brezposelnih oseb 3.4.2

Starejše osebe običajno težje najdejo zaposlitev. Delodajalci pri zaposlovanju pogosto dajejo prednost

mlajšim, bolj prilagodljivim kandidatom, poleg tega pa imajo vse večja pričakovanja glede kandidatove

izobrazbe, kompetenc in izpolnjevanja različnih pogojev, ki jih zahteva delovno mesto. Starejši večkrat

nimajo ustrezne izobrazbe, v hitro spreminjajočem se svetu pa jim primanjkuje specifičnih kompetenc,

zaradi česar so njihove možnosti za zaposlitev manjše. Ker zaposlitev običajno iščejo dalj časa, se z

daljšanjem brezposelnosti njihove možnosti še dodatno zmanjšujejo. Težave pri zaposlovanju imajo

tudi mladi iskalci prve zaposlitve, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih izkušenj kot tudi

primernih delovnih mest, še zlasti pa mladi težko najdejo zaposlitev za nedoločen čas.

Pred krizo je delež starejših, kljub zmanjševanju njihovega števila, v brezposelnosti naraščal. To je bila

posledica hitre gospodarske rasti, povpraševanje po delavcih je bilo veliko, prednost pri zaposlitvi pa

so v povprečju imeli mlajši iskalci zaposlitve. V začetku krize so starejši predstavljali malce več kot

tretjino brezposelnih, v prvih letih krize pa je delež nekoliko padel, saj je v brezposelnost prešlo veliko

oseb, ki še niso bile stare 50 let. Sčasoma so se mlajši zaposlili, starejši pa ostajali v brezposelnosti,

kar je vplivalo na rast deleža te skupine. V letu 2013 je bil delež starejših 32,5 %, kar je 2,2 odstotni

točki manj kot v letu 2012.

Delež mladih v starosti od 15 do 24 let se je od leta 2006 skoraj razpolovil; s 17,7 % se je zmanjšal na

9,0 % v letu 2013, čeprav se je glede na leto 2012 ta delež povečal (za 0,5 odstotne točke).

Zmanjšuje, a nekoliko počasneje, pa se tudi delež brezposelnih v starosti od 25 do 29 let. V letih 2006

je njihov delež bil še 16,9 %, do leta 2013 pa je padel na 15,0 %.

Od decembra 2012 do konca leta 2013 se je povečalo število brezposelnih v skoraj vseh starostnih

razredih, najbolj med mladimi od 25 do 29 let (+18,1 %), ter do 24 let (+14,8 %). Precejšnjo rast

beležimo tudi v starostnih razredih 60 let in več (+10,6 %), od 35 do 39 let (+10,0 %) ter od 30 do 34

let (+9,8 %). Število brezposelnih se je zmanjšalo le v starostnih razredih od 55 do 59 let (-10,7 %) in

od 50 do 54 let (-2,6 %).

Izobrazbena struktura registriranih brezposelnih oseb 3.4.3

Eden od dejavnikov pri iskanju zaposlitve je tudi izobrazba, in sicer pridobiva na pomenu zlasti smer

izobrazbe. Večje možnosti za zaposlitev imajo osebe z izobrazbo, po kateri obstaja na trgu dela

povpraševanje, medtem ko stopnja izobrazbe, ki je v preteklosti igrala veliko vlogo pri zaposlitvenih

možnostih (višja stopnja, večje zaposlitvene možnosti), danes ni več tako pomembna.

Največjo skupino brezposelnih predstavljajo osebe s I.-II. stopnjo izobrazbe, v letu 2013 jih je bilo na

Zavodu v povprečju prijavljenih 39.779, njihov delež v skupni brezposelnosti pa je bil 33,2 %. Večina

ostalih ima V. ter III.-IV. stopnjo izobrazbe; delež prvih je bil 26,8 %, drugih pa 24,6 %. Brezposelnih s

terciarno izobrazbo je bilo 15,4 %. Skladno z višanjem izobrazbene strukture prebivalstva se viša tudi

izobrazbena struktura brezposelnosti. V zadnjem desetletju je opazen porast terciarno izobraženih v

brezposelnosti; v letu 2001 je bil njihov delež v skupni brezposelnosti 4,6 % (ob podobni povprečni

brezposelnosti), leta 2007 je bil delež prvič višji od 10 % in se do leta 2013 ni več znižal pod to raven.

Na drugi strani se zmanjšuje delež brezposelnih oseb brez vsaj poklicne izobrazbe, pred desetimi leti

je bila taka skoraj vsaka druga brezposelna oseba, v zadnjih letih pa se delež te izobrazbene ravni

giblje pod 40 %. Deleža brezposelnih s poklicno oz. štiriletno srednjo šolo se bistveno ne spreminjata.


38

Slika 15: Registrirana brezposelnost po stopnjah izobrazbe

Konec decembra 2013 je bilo po posameznih stopnjah največ brezposelnih z naslednjo izobrazbo:

I. stopnja: delavec brez poklica, gradbeni delavec, lesarski delavec, pomožni tekstilec,

snažilka, kovinarski delavec, pomožni gostinski delavec, kmetijski delavec, skladiščno

transportni delavec, živilskopredelovalni delavec;

II. stopnja: obdelovalec kovin, obdelovalec lesa, voznik cestnih motornih vozil, zidar za zidanje

in ometavanje, konfekcijski pomočnik, pomožna šivilja, kuharski pomočnik, pomočnik peka in

slaščičarja, natakarski pomočnik, kmetovalec;

III. stopnja: šivalec tekstilij, lesar, ročni obdelovalec kovin, strojni obdelovalec kovin,

administrativni manipulant, šivalec gornjih delov obutve, bolničar, blagovni manipulant,

tehnični risar, poslovni manipulant;

IV. stopnja: prodajalec, avtomehanik, frizer, ključavničar, zidar, kuhar, mizar, natakar, šivilja,

strugar;

V. stopnja: ekonomski tehnik, gimnazijski maturant, strojni tehnik, gradbeni tehnik, vzgojitelj

predšolskih otrok, trgovinski poslovodja, tehnik zdravstvene nege, lesarski tehnik,

elektrotehnik elektronik, elektrotehnik;

VI. stopnja: komercialist (VSŠ), ekonomist (VSŠ), poslovni sekretar, poslovni sekretar (višji)

(VSŠ), inženir strojništva, ekonomist za komercialno dejavnost, inženir gradbeništva,

ekonomist za analize in planiranje, višji upravni delavec, organizator poslovanja v turizmu

(VSŠ);

VII. stopnja: diplomirani ekonomist (VS), univerzitetni diplomirani ekonomist, univerzitetni

diplomirani pravnik, diplomirani upravni organizator (VS), profesor razrednega pouka,

diplomirani organizator – menedžer (VS), univerzitetni diplomirani inženir arhitekture,

diplomirani organizator turizma (VS), profesor slovenščine, univerzitetni diplomirani socialni

delavec.

15.210

28.595

27.655

38.723

18.394

32.152

29.503

39.779

VI.+

V.

III. - IV.

I. - II.

Ø 2013 Ø 2012


39

Struktura registriranih brezposelnih oseb po trajanju brezposelnosti 3.4.4

Struktura brezposelnosti z vidika trajanja se je v času krize izboljšala, predvsem v letu 2009, vendar

predvsem na račun obsežnega prijavljanja novih brezposelnih oseb, ki so skrajšali povprečni čas

prijave na Zavodu. V letih 2010 in 2011 so se prilivi umirili, osebe, ki v prvem letu brezposelnosti niso

našle zaposlitve, pa so postale dolgotrajno brezposelne. V letu 2012 se je priliv v brezposelnost

ponovno precej povečal (+7,2%), prav tako tudi v letu 2013, čeprav v manjši meri kot leto prej (+1,4

%). Zmanjšalo se je število brezposelnih oseb s trajanjem brezposelnosti do 5 mesecev (3.285 oseb

manj oz. 6,9 %) ter od 24 do 35 mesecev (-7,9 %). Znatno se je povečalo število brezposelnih oseb s

trajanjem brezposelnosti od 6 do 11 mesecev (+ 21,3 % oz. 3.584 oseb več) ter nekaterih skupin

izrazito dolgotrajno brezposelnih, ki predstavljajo glavnino dolgotrajno brezposelnih: brezposelne oseb

od 12 do 23 mesecev (+21,8 % oz. 4.411 oseb več), za 8,6 % pa je poraslo tudi število dolgotrajno

brezposelnih od 3 do manj kot 5 let. Posledično se je povečal delež dolgotrajno brezposelnih v skupni

brezposelnosti; konec leta 2013 je bil 47,9 %, kar je več kot ob koncu leta 2012 (45,5 %) in manj kot

konec leta 2011 (50,2 %).

Konec leta 2013 je bilo manj kot eno leto brezposelnih 64.600 oseb, 0,5 % več kot konec leta 2012,

število dolgotrajno brezposelnih pa se je v enakem obdobju povečalo za 10,5 % oz. za 5.655 oseb;

konec leta 2013 jih je bilo 59.415. Število dolgotrajno brezposelnih se je povečalo v vseh starostnih

razredih (najbolj v skupini starih nad 60 let, za 28,5 %) in po vseh stopnjah izobrazbe. Težave, ki jih

imajo terciarno izobraženi pri iskanju zaposlitve, se kažejo tudi v rasti števila dolgotrajno brezposelnih

(+20,6 %).

Slika 16: Registrirane brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti, v %

Zaradi obsežnega priliva v času krize se je od leta 2008 povprečni čas brezposelnosti skrajševal, v

letu 2011 pa se je ta trend obrnil in se nadaljeval tudi v letu 2012. V letu 2013 se je povprečni čas

brezposelnosti od januarja do septembra povečeval, nato pa do konca leta skrajševal. Ob koncu leta

2013 je znašal 1 leto in 9 mesecev in 18 dni, kar je 22 dni več kot pred enim letom.

8,2

9,9

10,5

21,6

7,3

9,6

33,1

8,0

10,7

9,6

17,9

8,3

11,1

34,4

5 let in več

Od 3 do 4 let

Od 24 do 35 mes.

Od 12 do 23 mes.

Od 9 do 11 mes.

Od 6 do 8 mes.

Do 5 mes.

Ø 2013 Ø 2012


40

Struktura registriranih brezposelnih oseb, ki so se zaposlile 3.4.5

V letu 2013 se je zaposlilo 65.054 brezposelnih oseb, kar je 11,5 % več kot v letu 2012. K temu je

prispevalo tudi 14.947 vključitev brezposelnih oseb v subvencionirane zaposlitve.

Tabela XI: Struktura registriranih brezposelnih oseb, ki so se zaposlile

Spol Čakalna doba

Skupaj M Ž do 5 mes.

od 6 mes. do 11 mes.

od 12 mes. do 35 mes.

3 leta in več

2009 48.553 48,6 51,4 69,2 18,2 10,1 2,4

2010 57.004 51,3 48,7 57,4 24,0 17,2 1,4

2011 61.010 54,7 45,3 60,4 20,1 17,8 1,6

2012 58.320 55,1 44,9 59,7 18,8 18,4 3,1

2013 65.054 57,0 43,0 57,6 23,1 16,3 2,9

Starost v letih Stopnja izobrazbe

do 17 18 do

24 25 do

29 30 do

39 40 do

49 50 in

več I. - II. III. - IV. V. VI. VII. -VIII. B.Š.

2009 0,1 16,5 24,2 28,9 20,1 10,3 25,5 26,6 29,5 3,5 14,9 0,1

2010 0,0 15,4 24,2 29,3 20,7 10,4 24,2 26,5 29,7 3,6 15,6 0,4

2011 0,0 13,7 22,6 30,1 21,0 12,6 25,0 27,2 28,9 3,9 14,5 0,6

2012 0,0 11,6 21,9 30,1 21,0 15,4 23,6 26,2 29,5 4,4 15,2 1,0

2013 0,0 10,4 21,6 31,0 21,4 15,7 23,8 25,6 28,3 4,5 16,1 1,6

Spolna struktura brezposelnih oseb, ki so se zaposlile, je podobna strukturi skupne brezposelnosti.

Delež žensk v skupni brezposelnosti je do krize v letu 2008 naraščal, do istega leta pa je naraščal tudi

delež žensk med brezposelnimi, ki so našli zaposlitev. V zadnjih petih letih delež moških med

odjavljenimi iz evidenc brezposelnosti zaradi zaposlitve narašča, v letu 2010 je bil prvič po letu 2001

višji od 50 %, v letu 2013 pa je bilo med brezposelnimi, ki so se zaposlili, že 57,0 % moških.

Delež oseb, ki so bile pred zaposlitvijo brezposelne manj kot 6 mesecev, je bil v vsem zadnjem

desetletju nad 50 %. Najnižji je bil v letu 2003, ko je znašal 55,2 %, najvišji pa v letu 2009, ko je bil

69,2 %. V letu 2011 se je po zmanjšanju v letu 2010 pričel ponovno povečevati, porasel je na 60,4 %,

od leta 2012 pa se zopet znižuje (na 59,7 %). V letu 2013 se je delež oseb, ki so brez zaposlitve manj

kot 6 mesecev, znižal na 57,6 %. V večini let zadnjega desetletja se je delež brezposelnih, ki so se

zaposlili prej kot v enem letu, gibal na ravni od 75 do 85 %; preostali del zaposlitev so predstavljali

dolgotrajno brezposelni, od teh večinoma brezposelni manj kot 3 leta. Še vedno nizko je zaposlovanje

oseb, ki so brezposelne 3 leta in več. Njihov delež med zaposlitvami se je v letu 2013 glede na leto

2012 zmanjšal, čeprav je enkrat večji kot v letu 2010 in je znašal 2,9 %. Delež te skupine brezposelnih

v skupni brezposelnosti je konec leta znašal 19,1 %. Večinoma so to osebe z večjimi omejitvami pri

zaposlovanju (npr. osebe brez strokovne izobrazbe, starejši, oz. kombinacija večih dejavnikov).

Starostna struktura brezposelnih oseb, ki se zaposlijo, se je v zadnjem desetletju močno spremenila.

Zlasti močno je upadel delež mladih (mlajši od 25 let), na drugi strani pa naraščajo deleži drugih

starostnih kategorij, tudi starejših. V letu 2013 so v strukturi brezposelnih, ki so se zaposlili, največjo


41

skupino predstavljale osebe v starosti od 30 do 39 let (31,0 %), več kot petino odliva v zaposlitve pa

so predstavljali še stari od 25 do 29 let (21,6 %) ter od 40 do 49 let (21,4 %). Pozitiven trend

zaposlovanja je viden predvsem pri starejših brezposelnih nad 50 let, ki se je nadaljeval tudi v letu

2013. Zaposlilo se je 10.198 oseb, starih 50 let ali več, kar je 13,8 % več kot v letu 2012. Ker je bila

rast zaposlovanja te skupine nadpovprečna, se je dvignil tudi delež te skupine brezposelnih v

celotnem odlivu v zaposlitev – na 15,7 %. Le-ta od leta 2008 presega delež 10 %. Spremembe v

starostni strukturi brezposelnih, ki se zaposlijo, lahko pripišemo več dejavnikom, npr. kasnejšemu

vstopu mladih na trg dela, staranju prebivalstva in podaljševanju delovne aktivnosti ter ukrepom APZ,

ki spodbujajo zaposlovanje starejših.

Do sprememb prihaja tudi v izobrazbeni strukturi brezposelnih, ki se zaposlijo. V zadnjem letu se je

delež oseb brez strokovne izobrazbe povečal na 23,8 % (+0,2 odstotni točki) ter oseb s terciarno

izobrazbo (+1,6 odstotne točke) na 22,2 %. Terciarno izobraženih je bilo v letu 2013 še enkrat več kot

v letu 2001 (10,7 %).

Registrirana brezposelnost po OS Zavoda 3.4.6

Povprečno število brezposelnih se je v letu 2013 povečalo za 8,8 odstotkov. Število brezposelnih se je

v letu 2013 v povprečju znižalo le v OS Ptuj (-1,5 %), v vseh ostalih pa povečalo. Največji porast

brezposelnosti sta v povprečju zabeležili OS Ljubljana (+14,7 %) in OS Koper (+12,1 %).

Tabela XII: Registrirane brezposelne osebe po OS Zavoda

Območna služba

Število registriranih Indeks porasta Stopnja registrirane

brezposelnih oseb XII 2013 Ø 2013 brezposelnosti, v %*

XII 2013 Ø 2013 XII 2012 Ø 2012 XII 2013 Ø 2013

Slovenija 124.015 119.827 105,0 108,8 13,5 13,1

Celje 13.008 12.537 105,7 109,6 14,5 14,0

Koper 8.348 7.815 108,8 112,1 12,6 11,8

Kranj 9.053 8.561 105,3 108,8 10,3 9,8

Ljubljana 33.250 32.066 108,4 114,7 12,2 11,8

Maribor 16.373 16.031 104,0 105,0 16,0 15,7

Murska Sobota 9.238 8.749 102,7 100,3 18,9 17,8

Nova Gorica 5.942 5.847 103,0 110,8 11,9 11,7

Novo mesto 7.090 6.840 103,7 108,5 13,9 13,4

Ptuj 4.479 4.483 96,3 98,5 12,2 12,3

Sevnica 4.982 4.737 101,0 105,3 15,4 14,6

Trbovlje 4.428 4.223 108,4 109,6 15,7 15,1

Velenje 7.824 7.938 100,2 106,2 13,6 13,6

* Vir: SURS

Najnižja stopnja registrirane brezposelnosti je bila v letu 2013 v OS Kranj, v povprečju je bilo

brezposelnih 9,8 % aktivnega prebivalstva. Pod državnim povprečjem je bila stopnja še v OS Koper,

OS Ljubljana, OS Ptuj in v OS Nova Gorica, v ostalih sedmih je bila nad državnim povprečjem.


42

Najvišja stopnja registrirane brezposelnosti je bila v OS Murska Sobota (17,8 %), v okviru katere je

upravna enota z drugo najvišjo stopnjo: UE Lendava 20,8 %. Med občinami so še večje razlike,

najnižja povprečna stopnja brezposelnosti v letu 2013 je bila v občini Žiri (5,9 %), najvišja pa v občini

Dobrovnik (25,1 %).

ANKETNA BREZPOSELNOST 3.5

Osnovni koncepti in opredelitve pojmov 3.5.1

Anketa o delovni sili je najobsežnejše uradno anketiranje gospodinjstev v Sloveniji. Namen ADS je

pridobiti podatke o stanju in spremembah na slovenskem trgu delovne sile oziroma o velikosti,

strukturi in značilnostih aktivnega in neaktivnega prebivalstva Slovenije.

ADS se izvaja skladno z navodili Mednarodne organizacije za delo (ILO) in skladno z zahtevami

Statističnega urada Evropske unije (Eurostata), kar omogoča primerljivost z drugimi državami, ki

izvajajo takšne ankete, ter časovno primerljivost podatkov s predhodnimi leti.

ADS se v Sloveniji izvaja od leta 1993. Do leta 1996 se je anketiranje izvajalo enkrat letno, od leta

1997 poteka nepretrgoma kot rotirajoča panelna anketa. Rezultati ADS so ocene, ki temeljijo na

verjetnostnem vzorcu in se objavljajo četrtletno. Vzorec ADS je v 2. četrtletju leta 2013 zajemal

4.709 gospodinjstev, ki so po principu panelnega vzorca anketirana po petkrat, ter 2.491 prvič

anketiranih gospodinjstev.

Enota opazovanja so posamezniki, ki pretežno živijo v izbranem gospodinjstvu: vsaka (družinska

ali druga) skupnost oseb, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo svoje dohodke za poravnavanje

osnovnih življenjskih potreb (stanovanje, hrana in drugo). Upoštevani so tudi trenutno odsotni člani

gospodinjstva (brez drugega stalnega ali začasnega bivališča) in dijaki srednjih šol, ki živijo v

internatu. Iz ADS so izvzeti posamezniki, ki živijo v institucijah (vojaki, bolniki, zaporniki, ipd.) več

kot 12 mesecev, študenti, ki med študijem ne živijo doma, in posamezniki, ki stalno ali začasno

živijo v tujini.

Na opisanem konceptu ADS temeljijo opredelitve osnovnih pojmov:

delovno aktivno prebivalstvo so osebe, ki so v zadnjem tednu pred anketiranjem opravile kakršno

koli delo za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blaginjo, in tiste, k i so sicer

zaposlene ali samozaposlene, a so bile v referenčnem tednu z dela začasno odsotne;

anketno brezposelne so osebe, ki v zadnjem tednu pred anketiranjem:

- niso delale (niso bile zaposlene ali samozaposlene in niso opravile nikakršnega dela za

plačilo), vendar

- aktivno iščejo delo (v zadnjih štirih tednih so se zglasile na zavodu za zaposlovanje, poslale

prošnjo za zaposlitev, in podobno);

- so pripravljene sprejeti delo v naslednjih dveh tednih

- brezposelne osebe, ki so že našle delo, vendar ga bodo začele opravljati po anketiranju;

aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivni prebivalci in brezposelne osebe skupaj;

neaktivno prebivalstvo so osebe, stare 15 let ali več, ki niso razvrščene med delovno aktivno

prebivalstvo ali med brezposelne osebe;

stopnja aktivnosti je odstotni delež aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem prebivalstvu;


43

stopnja delovne aktivnosti je odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem

prebivalstvu;

stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu.

Gibanje aktivnosti prebivalstva v letu 20132 3.5.2

Obseg celotnega prebivalstva se je v letu 2013 povečal. Razmere na trgu dela so bile še vedno slabše

kot pred enim letom, glede na 1. četrtletje 2013 pa so se celo nekoliko izboljšale. Število delovno

aktivnega prebivalstva je bilo v letu 2013 za kar 17 tisoč manj kot v letu 2012. Brezposelnost je od 2.

četrtletja 2012 sicer naraščala, v 2. četrtletju 2013 pa se je znižala za 6,3 % glede na 1. četrtletje.

V letu 2013 je bilo po podatkih ADS v Sloveniji 2.059 tisoč prebivalcev, od tega jih je bilo delovno

sposobnih 1.761 tisoč. Med delovno sposobnimi je bilo 1.008 tisoč aktivnih in 753 tisoč neaktivnih

prebivalcev. Število prebivalcev je v primerjavi z letom 2012 poraslo za 0,2 %, delovno sposobnih je

bilo približno enako, pri tem pa se je obseg neaktivnega prebivalstva zmanjšal za 0,1 %.

Anketna brezposelnost je štela 104 tisoč oseb in se je v primerjavi z letom 2012 povečala za 26,8 %,

medtem ko je bilo delovno aktivnih prebivalcev 904 tisoč, kar je 1,7 % manj kot leto prej. Za 3,1 % se

je zmanjšala najobsežnejša kategorija delovno aktivnih, to so zaposlene osebe, v letu 2013 pa je bilo

več samozaposlenih oseb, njihovo število je bilo višje za 3,6 %. Prav tako se je glede na leto 2012

povečalo število pomagajočih družinskih članov zmanjšalo, v letu 2013 za 11,1 %. Po podatkih ADS je

bilo od 904 tisoč delovno aktivnih prebivalcev 748 tisoč zaposlenih, 116 tisoč samozaposlenih in 40

tisoč pomagajočih družinskih članov.

Delež žensk je bil med delovno aktivnim prebivalstvom 45,6 %. Ženske so prevladovale med

pomagajočimi družinskimi člani (60,5 %), med ostalima dvema kategorijama pa jih je bilo manj kot

moških, med zaposlenimi 47,1 %, med samozaposlenimi pa le 30,4 %.

Slika 17: Stopnje anketne brezposelnosti (%), 2. četrtletje

Vir: SURS

2 Podatki iz ADS se nanašajo na drugo četrtletje leta 2013 in drugih let. Tako je zagotovljena primerljivost s podatki iz let, ko je

anketiranje potekalo enkrat letno v času drugega četrtletja.

5,5

5,6

5,6

6,7

7,5

7,1

7,5

8,0

7,8

8,2

7,7

8,8

10,3

9,9

10,8

Ženske

Moški

Skupaj

2013 2012 2011 2010 2009


44

Največji del delovno aktivnih prebivalcev (21,9 %) se je glede na vrsto dejavnosti oz. glede na vrsto

dejavnosti delodajalca, pri katerem so bili zaposleni, uvrščal v predelovalne dejavnosti. Sledi dejavnost

trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (13,1 %). Pomembno področje aktivnosti pa so

predstavljala tudi področja izobraževanja (8,8 %), kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva (8,3 %),

gradbeništva (6,2 %) javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (6,1 %), prometa in

skladiščenja (5,6 %) ter zdravstva in socialne varnosti (5,5 %). V primerjavi z letom 2012 se je v

strukturi najbolj zmanjšal delež delovno aktivnih v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (-0,7

odstotne točke), največje povečanje pa je zabeležila dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravila

motornih vozil (+1,1 odstotne točke).

Mere aktivnosti prebivalstva so bile v letu 2013 naslednje: stopnja aktivnosti prebivalstva je bila 57,2

%, stopnja delovne aktivnosti 51,3 % in stopnja brezposelnosti 10,3 %. Zaradi še vedno slabih razmer

na trgu dela se je stopnja delovne aktivnosti znižala, zvišali pa sta se stopnja brezposelnosti in stopnja

aktivnosti.

Tabela XIII: Mere aktivnosti prebivalstva po spolu in starosti v letu 2013, 2. četrtletje

Skupaj Moški Ženske

Stopnje aktivnosti (%)

15 - 24 34,0 37,6 29,9

25 - 49 91,4 93,5 89,2

50 - 64 52,8 59,1 46,2

65 in več 4,8 7,1M 3,2M

Skupaj 57,2 63,1 51,6

Stopnje delovne aktivnosti (%) 15 - 24 25,8 29,8 21,2

25 - 49 82,5 84,8 80,0

50 - 64 48,3 53,9 42,6

65 in več 4,8 7,1M 3,2M

Skupaj 51,3 56,8 46,0

Specifične stopnje anketne brezposelnosti (%) 15 - 24 24,2 20,8M 29,0M

25 - 49 9,7 9,3 10,3

50 - 64 8,4 8,9 7,8M

65 in več N N N

Skupaj 10,3 9,9 10,8

Vir: SURS

Oznake:

M manj natančna ocena - previdna

uporaba

N za objavo premalo natančna ocena

Slovenija se med državami evropske osemindvajseterice uvršča med države z nižjo, podpovprečno

brezposelnostjo, saj je bila stopnja anketne brezposelnosti v evropski osemindvajseterici maja 2013

10,9 %, v Sloveniji pa 10,7 %.


45

Slika 18: Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji in drugih državah EU (%), maj 2013

4,6

5,3

5,8

6,6

6,6

6,8

7,0

7,3

7,7

7,9

8,0

8,1

8,5

10,4

10,5

10,7

10,8

10,9

11,4

11,8

12,2

12,9

13,9

14,2

15,9

16,9

17,0

26,4

27,6

Avstrija

Nemčija

Luksemburg

Nizozemska

Malta

Danska

Češka

Romunija

VelikaBritanija

Švedska

Estonija

Finska

Belgija

Madžarska

Poljska

Slovenija

Francija

EU 28

Latvija

Litva

Italija

Bolgarija

Irska

Slovaška

Ciper

Hrvaška

Portugalska

Španija

Grčija

Vir: Eurostat Opomba: sezonsko prilagojene stopnje brezposelnosti


46

Primerjava med anketno in registrirano brezposelnostjo 3.5.3

Registrski in anketni podatki o brezposelnosti se med seboj razlikujejo glede na način zbiranja

podatkov in opredelitve kategorij. Pri razlagi gibanj na trgu dela je zato smiselno uporabljati tako eno

kot drugo vrsto podatkov.

V drugem četrtletju leta 2013 je bilo na Zavodu registriranih nekaj več kot 118 tisoč oseb, anketno

brezposelnih pa je bilo 104 tisoč. Razlika med anketno in registrsko stopnjo brezposelnosti, ki je v

drugem četrtletju leta 2013 znašala 13,0 %, se je zmanjšala, vendar je še vedno predstavljala 2,7

odstotne točke.


47

STORITVE ZAVODA ZA DELODAJALCE, BREZPOSELNE 4OSEBE IN ISKALCE ZAPOSLITVE

DOKTRINA DELA Z DELODAJALCI 4.1

Doktrino dela z delodajalci Zavod uresničuje z izvajanjem storitev za delodajalce, ki vključuje:

informiranje, prijavo in objavo prostega delovnega mesta, posredovanje ustreznih kandidatov na

prosta delovna mesta, sodelovanje z delodajalci pri izboru kandidatov, organizacijo in sodelovanje na

zaposlitvenih in kariernih sejmih, strokovnih posvetih in drugih promocijskih aktivnostih, izvajanje

programov APZ, pomoč delodajalcem pri pripravi in uresničevanju programa razreševanja presežnih

delavcev ter razvoj in izvajanje drugih storitev glede na prepoznane potrebe delodajalcev.

Delo Zavoda z delodajalci tako obsega kritje aktualnih potreb delodajalcev po delavcih, načrtovanje

sodelovanja z izdelavo akcijskega načrta v primeru deficitarnih poklicev in strateško sodelovanje z

namenom dolgoročnejšega razvijanja in prilagajanja novih storitev Zavoda predvidenim spremembam

na trgu dela.

V letu 2013 se je zaposlilo 65.054 brezposelnih oseb, kar ocenjujemo kot uspešno. K temu je

pripomogla intenzivna aktivacija brezposelnih oseb, učinkovita podpora pri iskanju novih priložnosti na

trgu dela, proaktivni pristop k delodajalcem, učinkovito posredovanje kandidatov na prosta delovna

mesta ter intenzivno vključevanje v ukrepe APZ, ki pomenijo takojšnjo zaposlitev.

Tabela XIV: Število prijavljenih prostih delovnih mest, napotenih brezposelnih oseb in

brezposelnih oseb, vključenih v zaposlitev v letu 2013

Prijavljena prosta Zaposlitve s

posredovanjem Zavoda**

Območna delovna mesta

služba brez s sodelovanjem

tujcev * Zavoda

Slovenija 107.959 45.642 59.631

Celje 10.719 4.871 5.922

Koper 7.099 2.760 4.137

Kranj 7.763 3.001 5.127

Ljubljana 36.478 12.365 14.711

Maribor 16.173 7.785 8.926

Murska Sobota 5.192 3.061 4.288

Nova Gorica 3.895 1.516 2.788

Novo mesto 4.165 1.645 2.658

Ptuj 6.412 3.895 3.086

Sevnica 3.012 1.210 2.220

Trbovlje 1.610 684 1.605

Velenje 5.441 2.849 4.163

* V tem stolpcu so upoštevana vsa prosta delovna mesta, razen tistih, za katera so prijavitelji (delodajalci) označili, da želijo

zaposliti tujega državljana

** Zaposlitve s posredovanjem Zavoda - brez vključitev v javna dela


48

Na 45.642 delovnih mest, kjer so delodajalci želeli sodelovanje Zavoda, smo napotili 88.571

brezposelnih oseb. Na prosta delovna mesta smo napotovali le brezposelne osebe, ki so bile

motivirane za zaposlitev in so izpolnjevale tudi osnovne zahteve za zasedbo le-teh. S kandidati smo

po potrebi pred napotitvijo opravili dodatne razgovore in s tem preverili njihove kompetence, motivacijo

in izpolnjevanje dodatnih zahtev delodajalca. Učinkovitost posredovanja smo zagotavljali tudi z

organizacijo srečanj delodajalcev z iskalci zaposlitve, kjer delodajalci brezposelnim osebam

predstavijo delovna mesta in pogoje za zasedbo le-teh. V letu 2013 se je 3.607 brezposelnih oseb

udeležilo tovrstnih srečanj z delodajalci. Na prosta delovna mesta, ki smo jih prejeli preko mreže

EURES iz drugih držav, smo napotili 2.376 iskalcev zaposlitve.

Z željo povečati učinkovitost posredovanja smo na večjih uradih za delo v letu 2013 organizirali

pisarne za delodajalce, kjer smo delodajalcem zagotavljali nabor vseh storitev na enem mestu

(informiranje, sprejem informacij o prostem delovnem mestu, podpora pri zagotavljanju kadra, ki ga na

trgu primanjkuje ipd.). Z vzpostavitvijo pisarn za delodajalce smo odgovorili predvsem na potrebe

malih delodajalcev, ki nimajo lastne kadrovske službe in pri zaposlovanju novih sodelavcev

potrebujejo več strokovne podpore in usmerjanja. Z namenom zvišanja kakovosti storitev za

delodajalce pa smo v letu 2013 še dodatno usposobili svetovalce za delodajalce ter jih opremili s

sodobnimi znanji: poznavanja lastnosti posameznih panog dela, komunikacije in pogajanj z

delodajalci, priprave ustreznih ponudb glede na potrebe delodajalcev, izvedbe analize delovnega

mesta, izbora in napotitve ustreznih kandidatov. Svetovalce, ki opravljajo poglobljeno karierno

svetovanje, pa smo dodatno usposobili za izvajanje selekcijskega, vedenjskega intervjuja za namene

izbora ustreznih kandidatov.

Zaradi spremembe Zakona o urejanju trga dela, po katerem prijava prostega delovnega mesta za

podjetja iz privatnega sektorja ni več obvezna, in v želji, da kljub gospodarski krizi ohranimo število

delodajalcev, s katerimi sodelujemo pri napotovanju brezposelnih oseb na prosta delovna mesta, smo

v letu 2013 še povečali našo prisotnost na terenu in število planiranih obiskov presegli kar za 23,7 %

(izvedli smo 2.412 obiskov). Obiske delodajalcev smo načrtovali sistematično in jih glede na namen in

cilj obiska ločili na obiske za vzpostavljanje partnerstva, obiske za ohranjanje partnerstva in

interventne obiske.

Tabela XV: Število obiskov pri delodajalcih v letu 2013

Doseg 2012 Plan 2013 Doseg 2013 Primerjava v % glede na Območna

služba

2012 Plan 2013

Slovenija 1.825 1.950 2.412 132,2 123,7

Za delodajalce, ki se srečujejo s pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile smo organizirali

skupinske predstavitve prostih delovnih mest in mini zaposlitvene sejme, na katere smo povabili

brezposelne osebe, ki so pokazali interes za zaposlitev na predstavljenih prostih delovnih mestih. V

sodelovanju s posameznimi delodajalskimi združenji, ki se srečujejo s pomanjkanjem usposobljenega

kadra smo pripravili programe usposabljanj brezposelnih oseb, po meri delodajalcev za poklice

cevarja, oblikovalca kovin, teletržnika, fasaderja, izvajalca suhomontažnih gradenj in

elektroinstalaterja.

V letu 2013 smo aktivno sodelovali na 16 zaposlitvenih in kariernih sejmih. V luči sprememb

zakonodaje smo izvedli 19 posvetov za delodajalce po celotni Sloveniji z namenom predstavitve

novosti na področju delovno pravne zakonodaje (ZUTD-A in ZDR-1), stanja na trgu dela, aktualnih

ukrepih APZ in strategij sodelovanja z delodajalci. Za posamezna združenja oz. sekcije Gospodarske


49

zbornice Slovenije, Obrtno podjetniške ter z Zbornico računovodskih servisov smo izvedli 5

predstavitve naših storitev s ciljem, da se tudi na ta način približamo njihovim članom ter tako dobimo

dostop do čim več prostih delovnih mest.

Katalog poslovnih subjektov, kot interno orodje za spremljanje dela z delodajalci, smo nadgradili z

novo programsko rešitvijo, aplikacijo Stiki z delodajalci, ki omogoča podrobnejše spremljanje vseh

aktivnosti na področju sodelovanja Zavoda z delodajalci.

DOKTRINA DELA Z BREZPOSELNIMI OSEBAMI IN ISKALCI 4.2ZAPOSLITVE

Doktrina dela z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve namenja velik poudarek storitvam

vseživljenjske karierne orientacije, ki predstavljajo temelj za doseganje želenih ciljev na področju

zaposlenosti in zaposljivosti prebivalcev, kakor tudi pri posredovanju ustreznih delavcev na potrebe

delodajalcev.

S spodbujanjem prilagodljivosti ter učenja veščin vodenja kariere Zavod aktivno skrbi za

opolnomočenje prebivalcev za reševanje lastne brezposelnosti.

Poleg storitev VKO, brezposelne osebe in iskalce zaposlitve napotujemo na aktualna prosta

delovna mesta in organiziramo različna srečanja brezposelnih oseb z delodajalci, s katerimi

pospešujemo izbor ustreznih in motiviranih kandidatov. Tako zagotavljamo kritje aktualnih potreb

delodajalcev ter pridobivamo informacije o potrebah delodajalcev.

Načela doktrine dela in koncept varne prožnosti za brezposelne osebe izvajamo z naslednjimi

storitvami VKO:

Informiranje o trgu dela je storitev, ki zajema različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja,

izobraževanja, usposabljanja, finančnih pomočeh ter druge teme o trgu dela v Sloveniji in ostalih

državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji.

V letu 2013 smo strankam zagotavljali omenjene informacije preko vseh kanalov komunikacije, in

sicer: internetne strani Zavoda in elektronske storitve Zavoda, preko Kontaktnega centra in osebnih

informiranj na uradih za delo, v Kariernih središčih ter s pomočjo tiskanih informativnih gradiv.

Kontaktni center je v letu 2013 izvedel 110.807 storitev informiranja preko telefona ali elektronskih

sporočil. Na uradih za delo smo v letu 2013 izvajali informativne seminarje, ki se jih je udeležilo 31.711

brezposelnih oseb.

V letu 2013 smo aktivno sodelovali tudi na področju informiranja brezposelnih oseb o možnostih

zaposlovanja v EU, EGP in v Švicarski konfederaciji. V ta namen je bilo opravljenih 14.362 informiranj

in svetovanj za iskalce zaposlitve.

V Info točki za tujce smo preko različnih kanalov (osebno, telefonsko, preko elektronske pošte,

mobilno v samskih domovih) nudili informacije 27.665 migrantom in njihovim družinskim članom.

Pripomočki za samostojno vodenje kariere, iskalce zaposlitve vodijo skozi ključne točke, ki jih je

potrebno upoštevati pri načrtovanju in vodenju kariere. Zavod ves čas spremlja, razvija in sodeluje pri

razvoju pripomočkov za samostojno vodenje kariere.

V letu 2013 smo razvili štiri nove pripomočke za samostojno vodenje kariere in nadgradili Portal za

iskalce zaposlitve http://www.poiscidelo.si/ s storitvijo Moj svetovalec za brezposelne osebe.

http://www.poiscidelo.si/


50

Portal brezposelnim osebam poleg individualiziranega dostopa do številnih storitev Zavoda, kot so:

elektronska prijava v evidence Zavoda, oddaja zahtevka za denarno nadomestilo, možnost

predstavitve delodajalcu preko izdelave profila iskalca zaposlitve ter možnost naročanja in obveščanje

o prostih delovnih mestih, nudi tudi možnost komunikacije z osebnim svetovalcem, sporočanje novih

zaposlitvenih ciljev ali aktivnosti iskanja zaposlitve ter sporočanje rezultatov napotovanja na prosta

delovna mesta.

V letu 2013 se je v portal na novo registriralo 30.354 uporabnikov, skupno število registriranih

uporabnikov portala pa je naraslo na 103.824 osebe.

Iskalce zaposlitve smo preko vseh treh kanalov poslovanja (elektronsko, telefonsko, osebno) motivirali

za uporabo spletnih pripomočkov in drugih e-storitev, da bi tako povečevali svojo usposobljenost za

samostojno vodenje kariere in iskanje zaposlitve. Pomoč pri uporabi spletnih pripomočkov so

strankam osebno zagotavljali svetovalci v Kariernih središčih in telefonsko Kontaktni center.

Cilj osnovnega kariernega svetovanja je opolnomočiti posameznika za uspešno iskanje zaposlitve,

povečevati njegovo aktivnost, samostojnost in odgovornost za načrtovanje in vodenje kariere ter čim

hitrejšo zaposlitev. V procesu svetovanja se oblikuje dogovor o zaposlitvenih ciljih in aktivnostih za

čimprejšnjo zaposlitev, ki se zapiše v zaposlitvenem načrtu. Svetovalci Zavoda so v letu 2013 opravili

465.331 osnovnih kariernih svetovanj in naredili 380.527 zaposlitvenih načrtov.

Storitve osnovnega kariernega svetovanja smo dopolnjevali s storitvami v Kariernih središčih, ki so

bile namenjene predvsem podpori kandidatom pri aktivnemu iskanju zaposlitve.

V Kariernih središčih zagotavljamo pomoč pri iskanju zaposlitve, uporabi pripomočkov za samostojno

vodenje kariere, informacije in svetovanje, posredovanje na prosta delovna mesta ter organiziramo

krajše skupinske predstavitve ključnih veščin iskanja zaposlitve in vodenja kariere. Vse omenjene

storitve so dostopne strankam brez predhodnega naročanja in takrat, ko jo le-te potrebujejo. V letu

2013 smo podporo v Kariernih središčih nudili 140.869 osebam.

Brezposelnim osebam, pri katerih smo prepoznali potrebe po dodatnih aktivnostih za konkurenčen

nastop na trgu dela, smo pravočasno nudili različne motivacijske delavnice in delavnice veščin iskanja

zaposlitve, poglobljeno karierno svetovanje (poklicno, zdravstveno in rehabilitacijsko) ter jim preko

APZ programov omogočali pridobitev dodatnih znanj in poklicnih kvalifikacij.

V letu 2013 smo dodatno usposobili svetovalce za elektronsko izvajanje osnovnega kariernega

svetovanja in tako pričeli na vseh območnih službah izvajati interaktivno sodelovanje brezposelnih

oseb s svetovalci Zavoda, prek portala Poiščidelo.si. Ob koncu leta 2013 je bilo za elektronsko

poslovanje z brezposelnimi osebami usposobljenih že 180 svetovalcev.

V elektronsko poslovanje z Zavodom smo usmerjali predvsem aktivne iskalce zaposlitve, vešče

elektronskega poslovanja. V letu 2013 je bilo v tovrstni način sodelovanja z Zavodom vključenih že

10.140 brezposelnih oseb. Uporabniki so v e-poslovanju prepoznali dodano vrednost v enostavni in

hitri komunikaciji, ki prihrani čas in potne stroške.

Prihranek časa na strani svetovalcev pa je omogočil, da so se bolj posvetili brezposelnim osebam, ki

potrebujejo osebno svetovanje.

V storitev poglobljeno karierno svetovanje smo prednostno vključevali brezposelne osebe, pri

katerih smo zaznali dodatne potrebe po motivaciji, pridobitvi ustreznih poklicnih kvalifikacij ter

odpravljanju različnih situacijskih in zdravstvenih ovir pri zaposlovanju ter preprečevanju prehoda

brezposelnih oseb med dolgotrajno brezposelne in socialno prikrajšane.


51

V specialistično poglobljeno karierno svetovanje je bilo v letu 2013 vključenih 19.249 brezposelnih

oseb. Poleg svetovalnih veščin ter vrste svetovalnih intervenc, so svetovalci za poglobljeno karierno

svetovanje (psihologi) pri svojem delu uporabljali tudi psiho-diagnostične pripomočke in skupinske

oblike svetovanja.

Brezposelnim osebam smo v letu 2013 nudili tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje, kot pomoč

pri iskanju ustrezne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep APZ, s ciljem

povečanja zaposljivosti posameznika ob upoštevanju zdravstvenih ovir. Storitev smo s pomočjo

izbranih izvajalcev Zavoda (zdravniki specialisti medicine dela in specialisti psihiatrije) nudili 1.618

brezposelnim osebam.

Rehabilitacijsko svetovanje je oblika poglobljenega kariernega svetovanja, ki zajema vse od

ugotavljanja smiselnosti za začetek postopka ter izvajanje postopka za ugotavljanje invalidnosti in/ali

pravice do zaposlitvene rehabilitacije. V letu 2013 so rehabilitacijski svetovalci opravili 8.199 svetovanj

in realizirali 1.866 vključitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije. V namen zaposlitvene rehabilitacije je

bilo izdanih 43 odločb o podporni zaposlitvi, 94 odločb o zaščitni zaposlitvi in 190 odločb o

nezaposljivosti oseb.

Z namenom ugotavljanja začasne nezaposljivosti oseb z ovirami pri zaposlovanju, v skladu s 117.

členom ZUTD, so bile oblikovane medinstitucionalne komisije ZRSZ in CSD. V letu 2013 so

medinstitucionalne komisije UD ZRSZ in CSD obravnavale na novo 1.403 oseb in 2.477 oseb, pri

katerih so preverili razloge za začasno nezaposljivost zaradi uskladitve evidenc po ZUTD.

Učenje veščin vodenja kariere je storitev, ki vključuje različne skupinske oblike pridobivanja veščin

za spoznavanje lastnih interesov in kompetenc, možnosti in priložnosti v okolju ter učenja odločanja in

uresničevanja zaposlitvenih in kariernih ciljev.

Na podlagi Javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela so bile leta 2011

izbranim izvajalcem dodeljene koncesije za opravljanje storitve VKO – delavnice za obdobje treh let. V

letu 2013 se je delavnic VKO udeležilo 16.681 udeležencev. Največ brezposelnih oseb se je vključilo v

delavnico z naslovom »Učinkovit nastop na trgu dela« in sicer 10.067, sledi udeležba v delavnici

»Svetovalnica« s 5.305 udeleženci in delavnica »Kariera po petdesetem« s 1.309 udeleženci.

Kratkih modularnih delavnic in drugih skupinskih oblik dela, ki jih izvajajo svetovalci Zavoda v Kariernih

središčih z namenom spodbujanja aktivacije brezposelnih oseb in zagotavljanja podpore pri iskanju

zaposlitve, se je v letu 2013 udeležilo 29.713 oseb.


52

Tabela XVI: Storitve Zavoda pri iskanju zaposlitve in načrtovanju kariere v letu 2013

Storitve Zavoda leto 2013

SPLOŠNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE - VKO

Informiranje

informativni seminar 31.711

EURES individualno informiranje in svetovanje 427

EURES skupinsko informiranje in svetovanje 2.274

Osnovno karierno svetovanje

osnovno karierno svetovanje 465.331

zaposlitveni načrt 380.527

Poglobljeno karierno svetovanje

poklicni svetovalec 19.249

rehabilitacijski svetovalec 8.199

zdravstveno zaposlitveno svetovanje 1.618

INFORMIRANJE IN SVETOVANJE V KARIERNIH SREDIŠČIH

uporaba storitev v kariernem središču 140.869

skupinske oblike v kariernem središču 29.713

UČENJE VEŠČIN VODENJA KARIERE

Delavnice ZRSZ 462

Delavnica Kariera po petdesetem 1.309

Delavnica Učinkovit nastop na trgu dela 10.067

Delavnica Svetovalnica 5.305

POSREDOVANJE

napotnica 88.571

obvestilo 37.608

predhodno preverjanje 459.615

sodelovanje z delodajalci pri izboru kandidatov 3.607

V skladu z vodili Doktrine smo pri delu z brezposelnimi osebami poskrbeli za zgodnjo opredelitev in

čimprejšnjo aktivacijo oseb po prehodu v brezposelnost. Brezposelnim osebam smo nudili toliko

pomoči, kot je potrebujejo in na način, ki jim najbolj ustreza glede na njihove potrebe, tako za

reševanje trenutne brezposelnosti, kot tudi za nadaljevanje karierne poti. Sistematično podporo in

spremljanje posameznika zagotavljamo z načrtovanjem obravnave, določitvijo osebnega

svetovalca in naročanjem na dogovorjene termine, ki so odvisni od lastnosti in potreb

posameznika.

Neposredno zaposljive brezposelne osebe smo v letu 2013 usmerjali predvsem v samostojno vodenje

kariere in iskanje zaposlitve s pomočjo portala Poiščidelo.si. Z brezposelnimi osebami, zaposljivimi z

dodatnimi aktivnostmi, smo dogovorili aktivnosti glede na njihove potrebe in čimprejšnjo pot do

zaposlitve, medtem, ko smo brezposelnim osebam, zaposljivim z intenzivno obravnavo, pogosteje


53

zagotavljali poglobljeno karierno svetovanje in različne programe APZ ter daljše delavnice VKO in jih s

tem ohranjali aktivne in zaposljive.

Pomoč posamezniku intenziviramo glede na njegove potrebe in pri tem kombiniramo različne

aktivnosti VKO, ki jih posamezniku ponujamo preko treh kanalov poslovanja - elektronsko, telefonsko

in osebno.

Samo tako smo lahko ob visokem prilivu v evidenco brezposelnih oseb v letu 2013 zagotovili vire za

izvajanje vseh storitev VKO in posredovanja.

Skupaj z Izobraževalnim centrom smo pripravili delavnico za delo z delodajalci, svetovalce za

poglobljeno karierno svetovanje pa smo usposobili za izvajanje vedenjskih intervjujev in s tem za

boljše prepoznavanje kompetenc brezposelnih oseb.

REHABILITACIJSKO SVETOVANJE IN ZAPOSLITVENA 4.3REHABILITACIJA INVALIDOV

Rehabilitacijsko svetovanje je oblika poglobljenega kariernega svetovanja. Zajema informiranje in

svetovanje o pravicah invalidov, ugotavljanje in analiziranje posebnih potreb pri zaposlovanju, analizo

zmožnosti in sposobnosti osebe za vključitev v usposabljanje in zaposlitev, ugotavljanje potrebe po

poglobljenih oblikah obravnave v okviru zaposlitvene rehabilitacije, kot tudi izvajanje postopkov za

ugotavljanje invalidnosti in/ali pravice do zaposlitvene rehabilitacije in izdelave ocene zaposlitvenih

možnosti invalida.

Rehabilitacijski svetovalec skupaj z brezposelno osebo preuči smiselnost vloge za pridobitev statusa

invalida in/ali pravice do zaposlitvene rehabilitacije. Pri tem upošteva razpoložljive podatke o

posameznikovem delovnem in socialnem funkcioniranju, njegovih zmožnostih, potencialih, interesih in

ovirah ter možnostih za vključevanje v zaposlitev ali izobraževanje.

Brezposelno osebo, pri kateri obstaja velika verjetnost trajnih posledic telesne ali duševne bolezni

oziroma okvare in ima zaradi tega večje ovire pri zaposlovanju ter nima možnosti za uveljavljanje

pravic na podlagi drugih zakonov, vključi v postopke po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in

zaposlovanju invalidov. V procesu ocenjevanja invalidnosti in zaposlitvene rehabilitacije sodeluje z

rehabilitacijsko komisijo in izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. Rehabilitacijske komisije so v letu 2013

obravnavale 907 oseb, kar je na ravni števila obravnav v letu 2012.

Vključitev v zaposlitveno rehabilitacijo se začne po pridobitvi mnenja rehabilitacijske komisije.

Rehabilitacijski svetovalec pripravi rehabilitacijski načrt, v katerem skupaj z invalidom opredelita cilje

zaposlitvene rehabilitacije, vrsto in trajanje storitev ter način spremljanja. V letu 2013 je bilo realiziranih

1.866 vključitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije.

Rehabilitacijski načrt se spremlja in dopolnjuje na podlagi poročil izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije,

sodelovanjem na timih izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije in na podlagi svetovalnih obravnav.

Rehabilitacijsko svetovanje se zaključi z oceno zaposlitvenih možnosti osebe na podlagi evalvacije

vseh dotlej zbranih poročil in drugih informacij o osebi. Tako je bilo v letu 2013 izdanih 43 odločb o

podporni zaposlitvi, 99 o zaščitni zaposlitvi in 190 odločb o nezaposljivosti. Ugotavljamo, da se je

nekoliko povečalo število izdanih odločb o zaščitni zaposlitvi in odločb o nezaposljivosti, zmanjšalo pa

število izdanih odločb o podorni zaposlitvi.


54

Izjemnega pomena za kakovostno delo rehabilitacijskih svetovalcev je tudi njihovo permanentno

usposabljanje. V letu 2013 smo v sodelovanju z MDDSZ, ZPIZ, Univerzitetnim rehabilitacijskim

inštitutom Soča ter Združenjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije sodelovali pri organizaciji in

izvedbi Reha-dnevov poklicne/zaposlitvene rehabilitacije.

Vse aktivnosti so bile usmerjene v reševanje zaposlitvenih težav te populacije, predvsem pa v

povečanje zaposlovanja invalidov. Število brezposelnih invalidov se je v letu 2013 povečalo za 2,7 %,

kar pomeni, da so se večletni trendi naraščanja števila brezposelnih invalidov, za več kot 10 % letno,

umirili, še bolj pomembno pa je, da tudi v letu 2013 beležimo povečanje števila zaposlitev

brezposelnih invalidov. Tako se je v letu 2013 zaposlilo 2.937 invalidov oz. 9,0 % več kot v

predhodnem letu. Razlogi za povečanje števila realiziranih zaposlitev so povečano povpraševanje

delodajalcev po zaposlitvah invalidov (kar beležimo že od uvedbe kvotnega sistema dalje), nekoliko

večji obseg vključevanja invalidov v javna dela, kot tudi sistematično in kakovostno izvajanje

rehabilitacijskega svetovanja in drugih storitev za trg dela, vključno s storitvami zaposlitvene

rehabilitacije.

V letu 2014 je MDDSZ sprejelo novo Mrežo izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije za obdobje 2014 -

2020, ki je bila podlaga za izvedbo javnega natečaja za izbor koncesionarjev za izvajanje storitev

zaposlitvene rehabilitacije. V okviru možnosti je bil upoštevan predlog Zavoda za povečanje obsega

timov, tako da je v okviru koncesije za obdobje 2014-2020 predvideno delovanje 18 strokovnih timov

(prej 17). Podaljšano je obdobje, za katero se podeljuje koncesija, iz štirih na 7 let, minimalni obseg

tima je 0,3. Za izvajanje ZZRZI v okviru dejavnosti zavoda je izjemnega pomena povečanje normativa

za vključevanje invalidov v storitve (1.980 na letni ravni namesto dosedanjih 1.700), kot tudi določitev

razmerja med številom strokovnih timov in rehabilitacijskih svetovalcev (1:1).

V letu 2014 je bila pripravljena nadgradnja informacijskega sistema zavoda ZP net – Modul invalidi in

izvedena izgradnja spletne aplikacije za izvajalce ZR. Nadgradnja ZP-net – INV Zavodu omogoča

oddajo napotnic po elektronski poti, vpogled v stanje postopka, prikaz poročil o prisotnosti osebe,

prejem vsebinskih poročil, kot tudi vpogled v mrežo delodajalcev.

Tabela XVII: Brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti, na dan 31. 12. 2013

Vrsta invalidnosti Število brezposelnih invalidov Porast

XII 2012 XII 2013 Število %

Delovni invalidi in invalidi z ugotovljeno telesno okvaro

14.393 14.795 402 2,8

Kategorizirani mladostnik 834 831 -3 -0,4

Po ZUZIO IN ZZRZI* 2.219 2.294 75 3,4

Vojaški invalidi 8 14 6 75,0

Skupaj 17.454 17.936 482 2,8

*ZUZIO - Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ZZRZI - Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju

invalidov


55

Tabela XVIII: Obseg aktivnosti v zvezi z rehabilitacijskim in zdravstvenim zaposlitvenim

svetovanjem, 2013

Aktivnosti Število oseb

Sodelovanje pri zdravstveno zaposlitvenem svetovanju 1.618

Rehabilitacijsko svetovanje brezposelnim invalidom 4.844

Sodelovanje v timskih obravnavah 633

Delež brezposelnih invalidov med vsemi brezposelnimi je konec leta 2013 znašal 14,5 %, kar je le

malo manj kot leta 2012. Delež brezposelnih delovnih invalidov med vsemi invalidi ostaja na ravni

deleža v letu 2012.

Tabela XIX: Razmerje med številom brezposelnih oseb in brezposelnih invalidov

Leto

Število Število Delež Delež delovnih

brezposelnih Število zaposlenih invalidov med invalidov med

oseb invalidov invalidov brezposelnimi brezposelnimi

(v %) invalidi (v %)

XII 2009 96.672 13.132 1.629 13,6 80,4

XII 2010 110.021 14.920 1.618 13,6 80,9

XII 2011 112.754 16.873 2.107 15,0 81,1

XII 2012 118.061 17.454 2.694 14,8 82,2

XII 2013 124.015 17.936 2.694 14,5 82,2

Priprava mnenja in predloga Zavoda k predlogu za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Posebna naloga Zavoda je priprava mnenj za Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o

zaposlitvi, ki deluje pri ZPIZ-u. Po poslovniku o delu Komisije je predstavnik Zavoda predsednik

komisije.

V letu 2013 je bilo pri komisiji vloženih 658 vlog, kar je nekoliko manj od števila vloženih vlog v letu

2012. Predvidevamo, da je pomembno vlogo pri zmanjševanju vlog odigral tudi kvotni sistem

zaposlovanja invalidov oz. obveznost delodajalcev, da zaposlujejo invalide.

SODELOVANJE V OMREŽJU JAVNIH SLUŽB ZA ZAPOSLOVANJE 4.4EURES

Vsi javni zavodi za zaposlovanje držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije so člani omrežja

EURES (EURopean Employment Services).

Zavod na področju EURES-a zagotavlja uporabnikom v Sloveniji in iz držav EU/EGP:

informacije in svetovanje o trgu dela v državah članicah,

informacije in svetovanje o delovnih in življenjskih pogojih v državah članicah,

informacije o prostih delovnih mestih v državah članicah,


56

podporo tujim iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve v Sloveniji in slovenskim iskalcem pri

iskanju zaposlitve v drugih državah članicah,

podporo slovenskim delodajalcem pri pridobivanju kadra iz držav članic in tujim delodajalcem pri

pridobivanju slovenskega kadra.

V letu 2013 je 5 EURES svetovalcev opravilo 19.792 individualnih in skupinskih informiranj in

svetovanj, namenjenih iskalcem zaposlitve (14.362), delodajalcem (1948) in drugim osebam (3.482).

V primerjavi z letom 2012 je število informiranj in svetovanj nekoliko povečalo, še naprej pa se je

zmanjševalo povpraševanje slovenskih delodajalcev po delavcih iz EU.

Tabela XX: Izvajanje EURES aktivnosti, 2013

Število napotitev oz. število

informiranj / svetovanj

Delo z delodajalci

Napotitve tujih iskalcev zaposlitve k slovenskim delodajalcem 72

Prosta delovna mesta, ki so jih EURES svetovalci prejeli od slovenskih delodajalcev 79

Delo z iskalci zaposlitve

Napotitve slovenskih iskalcev zaposlitve k tujim delodajalcem 2.376

Prosta delovna mesta, ki so jih EURES svetovalci prejeli iz drugih držav 653

Poleg izvajanja rednih EURES storitev, ki niso sofinancirane s strani Evropske komisije, Zavod v

skladu z EURES smernicami Evropske komisije izvaja tudi aktivnosti EURES, ki so predvidene s

triletnim in letnim EURES projektom, ki ga v višini 95 % sofinancira Evropska komisija. Glavne

aktivnosti v letu 2013 so bile:

organizacija čezmejnega zaposlitvenega sejma v Mariboru, Novi Gorici in Slovenj Gradcu ter

Evropske vasi v okviru zaposlitvenega sejma Moje.delo v Ljubljani;

organizacija informativnih seminarjev o možnostih dela in življenja v EU, tudi v sodelovanju s

drugimi EU mrežami in kariernimi centri Univerz;

informiranje delodajalcev o možnih oblikah pomoči pri rekrutiranju delavcev iz EU (4 posveti za

delodajalce);

organizacija in izvedba EURES usposabljanja svetovalcev v Kariernih središčih ter drugih

internih usposabljanj;

vzpostavitev čezmejnih EURES stikov s Hrvaško (čezmejni seminar).

Zavod za zaposlovenje RS - EURES se je vključil v pilotni program »Tvoja prva EURES zaposlitev«,

ki omogoča mladim iskalcem zaposlitve finančno podporo - nadomestilo za zaposlitveni pogovor v

tujini in nadomestilo za selitev v drugo državo članico EU. Do sredine leta je bil ZRSZ – EURES

partner z vodilnim danskim partnerjem. V okviru tega projekta je izkoristilo podporo 50 slovenskih

iskalcev zaposlitve. V drugi polovici leta, ko je bil ZRSZ – EURES partner z vodilnim švedskim

partnerjem, se je število podvojilo. Glavne ciljne države zaposlitve so bile Nemčija, Avstrija in Velika

Britanija. Prevladovali so visoko izobraženi iskalci zaposlitve.

OS Koper in OS Nova Gorica sta sodelovali tudi v čezmejnem EURES partnerstvu med Slovenijo in

Italijo, imenovano EURADRIA, ki je namenjeno podpori dnevnim migrantom in združuje obmejne

zavode za zaposlovanje, sindikalne organizacije in združenja delodajalcev obeh držav.


57

Zavod v okviru omrežja EURES skrbi tudi za tekoče izpolnjevanje zahtev Evropske komisije po

zagotavljanju in ažuriranju informacij, predvsem za namen objave na spletni strani EURES in interni

strani za člane ter za informacije, povezane s komunikacijskimi aktivnostmi, ki jih koordinira Evropska

komisija.

V letu 2013 so se pričele tudi priprave na EURES reformo, ki predvideva novo zakonodajno podlago

delovanja EURES mreže, nove vsebinske poudarke in spremenjen vir financiranja.

VEČKANALNO POSLOVANJE 4.5

Zavod je ponudnik storitev, ki jih posreduje svojim uporabnikom z osebnim stikom, preko spletne strani

in preko telefona (kontaktni center). Usmeritev v večkanalno posredovanje storitev omogoča

uporabnikom oz. strankam izbiro sebi najprimernejšega kanala za komunikacijo z Zavodom. Skozi vse

kanale Zavod zagotavlja uporabnikom enako kvaliteto storitev, stranka pa lahko pri komuniciranju in

poslovanju z Zavodom uporablja več kanalov.

Pri posredovanju storitev preko več kanalov je pomembno:

kanali, skozi katere posredujemo storitve Zavoda, se med seboj dopolnjujejo; stranke lahko

uporabijo vzporedno več kanalov;

poveča se dostopnost storitev Zavoda – hkrati se poveča število opravljenih storitev na

uporabnika oz. stranko;

en kanal praviloma ne nadomešča drugega; do nadomestitve prihaja samo pri informativnih in

standardiziranih storitvah; kompleksne storitve je potrebno izvajati neposredno oz. v osebnih

stikih;

pri odločanju, kaj posredovati preko posameznega kanala, kdaj in komu je kanal namenjen ter

kdaj bo Zavod kanal vključil v svoj proces poslovanja s strankami, se upošteva doktrina dela z

brezposelnimi osebami in delodajalci (segmentacija strank glede na njihove potrebe);

več kanalov v poslovanju poveča število enot izvedenih storitev, zato se viri za delovanje

Zavoda ne zmanjšujejo, v prvi fazi razvoja se povečajo;

več kanalov v poslovanju Zavoda zahteva spremembo pri razporeditvi tako kadrovskih kot

finančnih virov;

ob uvajanju novih kanalov mora Zavod zgraditi tudi sistem pomoči uporabnikom (e pošta,

telefon…) in skrbeti za vzdrževanje ter razvoj storitev.

Eden izmed kanalov, preko katerega Zavod posluje in posreduje svoje storitve, sta internet in

elektronske storitve. Elektronske storitve Zavoda so oblika izvajanja poslovnih procesov, ki temelji na

uporabi sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije in je usmerjena h končnim uporabnikom

storitev Zavoda in drugim poslovnim partnerjem Zavoda. Namen je dosegati večjo razpoložljivost,

preglednost in kakovost storitev za uporabnike ter boljšo notranjo učinkovitost dela.

Med elektronske storitve uvrščamo:

Informativne storitve na spletni strani Zavoda, ki so na voljo vsem uporabnikom storitev

Zavoda. Zagotavljajo jim preprost in učinkovit dostop do informacij ter povečujejo preglednost in

izboljšujejo razumevanje temeljnih dejavnosti Zavoda.

Interaktivne storitve na spletni strani Zavoda, ki so na voljo vsem uporabnikom storitev

Zavoda in zagotavljajo preglednost trga dela v Sloveniji.


58

E-Poslovanje za stranke Zavoda, ki nadomešča osebni kontakt (elektronsko poslovanje z

registriranimi brezposelnimi osebami, delodajalci pri posredovanju zaposlitev, izdaji delovnih

dovoljenj, izvajalci programov zaposlovanja, idr.).

Izmenjava podatkov z drugimi državnimi in javnimi ustanovami.

Glavna novost pri elektronskih storitvah Zavoda je bila uvedba portala za iskalce zaposlitve

Poiščidelo.si v začetku leta 2012. Enotni informacijski prostor za iskalce zaposlitve - portal

»PoiščiDelo.si« je nastal v okviru projekta SIS-JS (Single Information Space for Job Seekers), ki ga je

Zavod izvajal v okviru programa PROGRESS, programa EU za zaposlovanje in socialno solidarnost.

Namen projekta je bil nadgraditi in razširiti večkanalno poslovanje Zavoda (osebni stik, elektronske

storitve, komunikacija preko telefona - Kontaktni center) ter storitve Zavoda približati iskalcem

zaposlitve.

Uvedba spletnega portala predstavlja veliko pridobitev za uporabnike. Iskalci zaposlitve imajo dostop

do vseh potrebnih podatkov za iskanje zaposlitve 24 ur na dan. Tako ti prevzemajo več odgovornosti

in so samostojnejši pri iskanju zaposlitve, komunikacija prek spleta pa je hitrejša in preprostejša.

Obiskanost spletne strani Zavoda 4.5.1

Spletna stran Zavoda, kot jo poznamo danes, je bila objavljena 14. junija 2010 in je rezultat projekta

Prenova spletnih strani v okviru Strategije razvoja in upravljanja storitev eZavoda do leta 2013. Načrt

spletne strani je v maju 2009 pripravilo podjetje Inovatif d.o.o., kreativno zasnovo, postavitev spletne

strani in orodja za upravljanje je izvedlo podjetje Renderspace d.o.o.

Zavod je v letu 2013 upravljal z naslednjimi spletnimi mesti:

s spletno stranjo http://www.ess.gov.si (t.i. »korporativna« spletna stran), dostop do spletne

strani nudijo tudi naslovi http://www.zavodzazaposlovanje.si http://www.zrsz.si

http://www.iskanjedela.si http://www.delonajdi.si

s spletno stranjo eSvetovanje http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/default.aspx

s portalom eStoritve ZRSZ za delodajalce https://apl.ess.gov.si/ePortal/

s portalom za fizične osebe PoiščiDelo.si www.poiscidelo.si/

s spletno stranjo Tujci http://www.info-tujci.si

Osrednje mesto na spletni strani imajo vsebine za Iskalce zaposlitve, Delodajalce in Trg dela.

V rubriki Iskalci zaposlitve dobijo uporabniki informacije v zvezi s prijavo na Zavod, DN in prostimi

delovnimi mesti, pa tudi kako napisati življenjepis, kakšno pomoč jim nudimo na Zavodu, informacije v

zvezi s programi zaposlovanja ter o zaposlitvi v tujini in o delu tujih delavcev pri nas. Tukaj najdejo tudi

iskalnik po prostih delovnih mestih, kjer lahko iščejo zaposlitev po območju, poklicu, izobrazbi in ključni

besedi. Iskalnik se dnevno osvežuje.

Najpomembnejša izboljšava v tej rubriki je prehod na dnevno objavo prostih del, za katera

delodajalci želijo objavo Zavoda. Z dnevno objavo aktualnih prostih delovnih mest, ki smo jo vpeljali

oktobra 2012, so pridobili predvsem iskalci zaposlitve, saj tako lahko dnevno spremljajo

povpraševanja delodajalcev in se hitreje odzivajo na potrebe delodajalcev, pomembna prednost pa je

tudi za delodajalce, saj bo to spodbuda za še hitrejše zaposlovanje oz. bolj učinkovito posredovanje

na aktualna prosta delovna mesta.

http://www.ess.gov.si/

http://www.zavodzazaposlovanje.si/

http://www.zrsz.si/

http://www.iskanjedela.si/

http://www.delonajdi.si/

http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/default.aspx

https://apl.ess.gov.si/ePortal/


http://www.info-tujci.si/


59

V letu 2012 so pomembna novost v tej rubriki tudi 10 knjižic za iskalce zaposlitve v elektronski

obliki Spleti svojo kariero, ki predstavljajo zbrana poglavja s področja načrtovanja in vodenja kariere

ter iskanja zaposlitve. Zbirka knjižic, ki je uporaben pripomoček za vse iskalce zaposlitve, je nastala v

okviru projekta Razvoj in promocija storitev ter pripomočkov za VKO brezposelnih, drugih iskalcev

zaposlitve in neaktivnih. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada.

V rubriki Delodajalci pa poleg informacij o prijavi prostega delovnega mesta, iskanju delavcev,

zaposlovanju in delu invalidov, finančnih spodbudah, zakonskem sporočanju podatkov in zaposlovanju

in delu tujcev, nudimo uporabniku tudi iskalnik po delavcih, kjer delodajalci lahko informativno iščejo

kandidate med brezposelnimi osebami, prijavljenimi na Zavodu. Iskalnik se dnevno osvežuje.

Na podstrani Trg dela pa objavljamo aktualne podatke o trgu dela, trg dela v številkah in publikacije

Zavoda (Mesečne informacije, Letna poročila, Analize).

Druge podstrani so:

STORITVE: kjer so objavljene informacije o elektronskih storitvah, zloženkah, obrazci, vse

informacije o Evropskem socialnem skladu, zaposlitvenih sejmih in štipendijah

NCIPS: Dostop do podstrani Centra za informiranje in poklicno svetovanje

EURES: Dostop do podstrani Eures, kjer so objavljene informacije za iskalce zaposlitve in

delodajalce, ki iščejo delo ali delavce v tujini ter informacije o slovenskem Euresu

TUJCI: Info točka ponuja informacije: o zaposlovanju, bivanju in urejanju statusa posameznikov

in družinskih članov, možnosti izobraževanja in usposabljanja, spremembah nacionalne

zakonodaje na področju zaposlovanja tujcev ter predstavitev Zavoda, naslovi in uradne ure.

Od 21. novembra 2012 so spletne vsebine Info točke za tujce na voljo ne le v slovenskem in

angleškem, temveč tudi v bosanskem, albanskem, ruskem in makedonskem jeziku. Jezikovne

različice vsebin spletnih strani Info točke za tujce so namenjene tujcem iz tretjih držav in ponujajo

informacije o: vstopu in bivanju v Republiki Sloveniji, možnosti zaposlitve in pridobitvi delovnih

dovoljenj, izobraževanju, pridobitvi poklicnih kvalifikacij ter druge. Jezikovne različice so dostopne s

pomočjo gumbov za preklop med jeziki v desnem zgornjem kotu. Vsaka spletna stran omogoča

prijazno tiskanje. Zagotovljena je tudi možnost prilagoditve velikosti črk za slabovidne in pošiljanje

prijatelju.

OBVESTILA: Zbrana so vsa obvestila, ki so razvrščena po področjih. Tu so objavljena obvestila

za iskalce zaposlitve, obvestila za delodajalce, sporočila za javnost.

KONTAKTI: Načini kontaktiranja Zavoda: po elektronski pošti, brezplačne telefonske številke in

Kontaktni center ali obisk na uradu za delo.

Od avgusta 2012 so uporabnikom na voljo spletne vsebine Zavoda tudi v angleškem jeziku, in sicer na

naslovu http://english.ess.gov.si/. Angleške strani so dostopne tudi iz naslovne slovenske spletne

strani s pomočjo gumba za preklop med jeziki. Vsebina spletnih strani Zavoda je tudi v angleški

različici usmerjena k dvema najpomembnejšima ciljnima skupinama: iskalcem zaposlitve in

delodajalcem, prevedene vsebine pa skušajo odgovoriti na najpogostejša vprašanja tujih iskalcev

zaposlitve in delodajalcev. Poleg dveh temeljnih rubrik vsebuje prevedena spletna stran še rubrike

ABOUT ESS, MEDIA in SITE MAP ter NON EU MIGRANTS, VICC/NCC in EURES. Vsaka spletna

stran omogoča prijazno tiskanje. Zagotovljena je tudi možnost prilagoditve velikosti črk za slabovidne

in pošiljanje prijatelju.


60

Slika 19: Obiskanost spletne strani Zavoda, januar – junij 2013

Statistiko spremljamo s programom Google Analytics. Ker je v juniju 2013 na področju spletnih strani

pričel veljati nov zakon, po katerem morajo uporabniki spletne strani potrditi, ali se strinjajo z uporabo

piškotov ali ne, je beleženje statistike jmočno moteno. Google Analytics namreč beleži le še tiste

obiskovalce, ki potrdijo uporabo piškotov. Po 22. juniju, ko je bila na spletno stran integrirana

sprememba, je obisk, kot ga beleži Google Analytics, strmo padel, kar gre pripisati novim razmeram.

Iz tega razloga je spletna analitika le še delen pokazatelj dejanskega obiska spletne strani in je tudi ni

mogoče primerjati s tisto iz leta 2012.

V letu 2013 smo na naši strani beležili 6.970.258 obiskov, kar je povprečno 19.096 obiskov na dan. V

tem obdobju smo imeli 1.398.869 različnih obiskovalcev na strani, ki so povprečno pri posameznem

obisku pregledal 6,95 strani. Povprečno so se na naši strani obiskovalci pri enem obisku zadržali 5

minut in 6 sekund. Med obiskovalci je bilo 17,3 % takšnih, ki so bili tu prvič.

Stopnja odbojnosti (bounce rate), ki pomeni odstotek tistih obiskovalcev, ki so prišli na naše spletno

mesto in ga tudi takoj zapustili, ne da bi pogledali še kakšno stran, je bila 19,6 %. Takšni obiskovalci

so na našo spletno stran verjetno prišli po naključju ali po pomoti. Ta odstotek je dokaj nizek, kar

pomeni, da je večina obiskovalcev s ključnimi besedami preko iskalnikov našlo tisto, kar so iskali.

Primerjava z letom 2012, kot že rečeno zaradi nove zakonodaje, ni mogoča. Lahko pa primerjamo

obdobje pred 22. junijem z enakim obdobjem v letu 2012. V primerjavi z letom 2012 smo v letu 2013

beležili za 15,8 % več obiska in 9,9% več različnih obiskovalcev na naši strani ter 8,8 % več

pregledanih strani. Primerjava med obema obdobjema nam pokaže, da je ob naraščanju obiskov in

obiskovalcev v letu 2013, hkrati padalo povprečno število strani, ki jih posamezen obiskovalec

pogledal pri posameznem obisku in tudi čas, ki ga je obiskovalec porabila za brskanje po naši strani.

Hkratni povečan obisk in zmanjšanje povprečnega časa na strani nam nakazuje, da uporabniki hitreje

kot v letu 2012 najdejo iskane vsebine. To je delno posledica tega, da so se uporabniki »navadili« na

našo spletno stran, prav gotovo pa smo tudi z nenehnim prilagajanjem in optimizacijo strukture in

vsebine spletnih strani le te veliko bolj približali uporabnikom.

Pomemben kazalnik tega, kako pomemben vir informacija za brezposelne osebe in delodajalce je

Zavodova spletna stran, pa je poleg števila obiskov tudi to, kolikokrat posamezen obiskovalec v

časovnem obdobju obišče stran in kako pogosto. 16,6 % obiskovalcev je obiskalo našo spletno stran

samo enkrat. Vsi ostali so se vračali.

2013

2012

2013

2012

2013

2012

2013

2012

2013

2012

2013

2012

2013

2012Delež novih obiskov

Obiski

Obiskovalci

Pregledane strani

Število pregledanih

strani/obisk

Povprečno trajanje obiska

Bounce rate

4.240.382,00

5.372.352,00

994.663

1.220.457

35.190.976

38.334.613

8,3

7,14

0:05:54

0:05:09

17,1%

18,8%

19,5%

19,1%


61

Slaba tretjina obiskovalcev je bilo takšnih, ki so nas obiskovali manj redno, od 2 do 14 krat v

letu,

Redno od 1,5 krat do 4 krat na mesec nas je obiskovalo 23 % obiskovalcev,

28 % obiskovalcev pa nas je obiskovala zelo redno, vsaj enkrat na teden, med njimi pa velja

zlasti izpostavite tiste, ki so našo stran v povprečju obiskali večkrat na teden, takšnih je bilo 16

% od vseh obiskovalcev.

Obiskovalci, ki so nas obiskali več kot enkrat, so se hitro tudi vrnili na našo stran. Kar polovica obiskov

je takšnih, ko se je oseba, ki je opravila ta obisk, na stran vrnila v manj kot enem dnevu, še dodatnih

14 % pa je takšnih, kjer je oseba ponovno prišla na našo spletno mesto en dan po prvem obisku. 87 %

obiskov pa je bilo takšnih, kjer je od zadnjega obiska minil manj kot teden dni. V povprečju je

med enim in naslednjim obiskom minilo 9 dni.

Na Zavodovih spletnih straneh so uporabniki največkrat iskali prosta delovna mesta in druge

informacije v zvezi z zaposlitvijo na podstrani iskalci zaposlitve. Od vseh pregledanih strani na spletnih

straneh Zavoda, jih je bilo kar 83 % na podstrani iskalcev zaposlitve. Med najbolj iskane vsebine pa

sodijo:

V veliki večini so torej uporabniki naših spletnih strani iskalci zaposlitve, ki tu iščejo predvsem

prosta delovna mesta, saj je 3/4 pregledanih strani v tej rubriki pripadalo prav vsebinam

povezanim z iskanjem po prostih delovnih mestih. Podstran iskalci zaposlitve je imela tudi

najnižjo stopnjo odbojnosti, kar pomeni, da so tisti obiskovalci, ki so prišli na to podstran

večinoma tu ostali in brskali po vsebini, dokler niso našli, kar so iskali. Pri iskanju po prostih

delovnih mestih, pa so največkrat uporabili hitri iskalnik. Ostale, za uporabnike najbolj zanimive

vsebine na tej podstrani (po vrsti glede na število pregledanih strani) so bile:

- programi zaposlovanja za brezposelne osebe,

- iskanje dela v tujini,

- kako se prijaviti na Zavod,

- vsebine povezane z DN,

- nasveti, kako napisati življenjepis.

Čeprav je bila podstran delodajalci za iskalci zaposlitve in vstopno stranjo na tretjem mestu po

številu pregledanih vsebin, so obiskovalci tu pregledali le 2,7 % od vseh pregledanih strani na

našem spletnem mestu. Delodajalci so največkrat iskali (po vrsti glede na število pregledanih

strani):

- informacije o finančnih spodbudah,

- o razpisih in ugodnostih pri zaposlovanju,

- nekoliko manj pogosto so uporabljali iskalnik po delavcih in informacije o zaposlitvi tujca.

Znotraj spletne strani Zavoda je uvrščena tudi spletna stran TUJCI, ki je nastala v okviru

projekta »Spodbujanje zaposljivosti, izobraževanja in socialnega vključevanja delavcev

migrantov in njihovih družin«. Spletna stran ima tudi svojo domeno www.info-tujci.si, dostopna

pa je tudi preko spletne strani Zavoda. Največkrat so uporabniki na tej podstrani iskali

informacije o delu v Sloveniji (delovna dovoljenja in pravice delavcev) ter informacije o vstopu in

bivanju (vizumi, državljanstvo, dovoljenja za prebivanje, prijava in odjava prebivališča, socialna

varnost).

Med ostalimi podstranmi na Zavodovih straneh so zelo obiskane tudi storitve. Uporabniki so v tukaj

največkrat iskali obrazce, elektronske storitve oz. povezave do le-teh ter informacije o štipendijah.

http://www.info-tujci.si/


62

Približno 1 % vseh pregledanih strani je pripadlo podstrani NCIPS. Obiskovalce so najbolj zanimale

informacije v zvezi s CIPSI in sicer interaktivni računalniški program Kam in kako, lokacije CIPS-ov po

Sloveniji in opisi poklicev, ki jih objavljamo na teh straneh.

Na podstrani O ZRSZ pa so uporabniki največkrat iskali informacije o naslovih in uradnih urah,

predstavitev Zavoda, informacije o organiziranosti in vodstvu Zavoda.

Tabela XXI: Število pregledanih strani po posameznih rubrikah, 2013

Rubrika Št. pregledanih

strani Delež (%)

Število

obiskov

Iskalci zaposlitve 40.190.110 83,0% 24.440.720

Vstopna stran 3.774.643 7,8% 2.749.434

Delodajalci 1.317.310 2,7% 903.554

O ZRSZ 720.136 1,5% 558.210

NCIPS 479.552 1,0% 327.674

EURES 371.253 0,8% 288.509

Obvestila 318.235 0,7% 250.271

Trg dela 278.729 0,6% 209.622

Storitve 202.038 0,4% 154.224

Kontakt 141.472 0,3% 107.587

Tujci 116.716 0,2% 83.762

Uporaba eStoritev Zavoda za fizične osebe 4.5.2

Interaktivne storitve, ki jih iskalci zaposlitve najdejo na spletnem mestu Zavoda, so:

Brskanje po prostih delovnih mestih: Iskalnik po prostih delovnih mestih je dostopen na

spletni strani Zavoda. Uporabnikom se za iskanje ni potrebno registrirati. Na voljo imajo hitri in

napredni iskalnik. Iskalnik je največkrat obiskana stran na Zavodovem spletnem mestu.

Naročanje na obvestila o prostih delovnih mestih na elektronsko pošto ali RSS:

Uporabniki se lahko naročijo na obvestila o prostih delovnih mestih, ki jih prejemajo na

elektronski naslov ali preko RSS. V letu 2013 smo imeli 35.898 novih naročil na prosta delovna

mesta. Ob koncu decembra 2013 je bilo 16.453 teh obvestil še aktivnih. Tem uporabnikom smo

poslali 2.764.206 elektronskih obvestil o prostih delovnih mestih.

V letu 2012 smo vzpostavili nov Portal za iskalce zaposlitve http://www.poiscidelo.si/, ki

iskalcem zaposlitve ponuja enoten in individualiziran dostop do številnih storitev Zavoda, kot so

elektronska prijava v evidence Zavoda, Predstavi se delodajalcu in izdelava profilov iskalcev

zaposlitve, po katerih lahko slednji iščejo registrirani delodajalci, naročanje na obveščanje o prostih

delovnih mestih. Uvedbo portala smo razdelili na dve fazi.

V prvi fazi uvedbe je portal predstavljal nadgradnjo že obstoječih eStoritev:

Iskanje dela: Prosta delovna mesta, Nasveti za zaposlitev, eSvetovanje

Predstavi se: Predstavi se delodajalcu, Življenjepis, Sporočila delodajalcev, Ogledi mojega

profila



63

Moji dokumenti: Seznam dokumentov, Prijava v evidenco BO/IZ, Vloga za nadomestilo,

Naročila potrdil

Glavna novost je, da uporabnik lahko po novem prek portala PoiščiDelo.si vnese svoje podatke

(osebne podatke, izobrazba, delovne izkušnje, kompetence…) v tako imenovani profil, iz katerega

lahko oblikuje različne življenjepise. Delodajalec išče po podatkih iz profila, ki jih oseba želi objaviti, in

ne več po življenjepisih. Tako kot do sedaj lahko delodajalec naveže povezavo z osebo prek

sporočila, ki se shrani v portalu PoiščiDelo.si: v storitvi Predstavi se delodajalcu - Sporočila

delodajalcev.

V drugi fazi pa smo uvedli svetovalni proces za brezposelne osebe preko portala. Glavna novost so

nove storitve (le-te bodo delovale v okviru zavihka Moji dogovori), ki omogočajo neposredno

elektronsko komunikacijo med iskalcem zaposlitve in svetovalcem, spremljanje in dopolnjevanje

zaposlitvenega načrta, elektronsko napotovanje na prosta delovna mesta ter pregled dosedanjih

vključitev v programe zaposlovanja. Poleg tega storitve v okviru zavihka Moji podatki uporabniku

Portala omogočajo vpogled v njegove osebne podatke, ki jih vodi Zavod, in sporočanje osebnemu

svetovalcu zaposlitve morebitne sprememb le-teh.

Portal PoiščiDelo.si je namenjen vsem, vendar lahko storitve Moji dogovori in Moji podatki uporabljajo

le uporabniki, ki so vpisani v evidence Zavoda (v evidenco brezposelnih oseb ali v evidenco iskalcev

zaposlitve). V letu 2013 se je na novo registriralo 30.354 oseb, tako smo ob koncu decembra imeli

prijavljenih 88.473 uporabnikov. Uporabniki so oblikovali 12.507 novih profilov, 5.306 od teh je bilo

aktivnih in dodanih v bazo iskalcev, po kateri so brskali delodajalci. V rubriki Iskanje dela, so

uporabniki v letu 2013 sprožili 249.187 poizvedb po prostih delovnih mestih, 13.839 teh poizvedb so si

uporabniki shranili in si s tem omogočili enostaven vsakodnevni pregled prostih delovnih mest.

V zavihku Moji dokumenti se uporabniki lahko elektronsko prijavijo v evidence Zavoda, pošljejo vlogo

za DN ali si naročijo različna potrdila. Preko te storitve so uporabniki oddali 8.862 prijav za evidenco

BO, 1.697 prijave za evidenco Iskalcev zaposlitve ter 2.189 vlog za DN. V letu 2013 smo fizičnim

osebam, ki so zahtevale potrdila preko PoiščiDelo.si, izdali: 5.644 potrdil iz evidenc registriranih

brezposelnih oseb, 192 potrdil o prejemanju DN, 4 potrdila o prejemanju štipendij in 104 povzetkov

obračuna dohodkov za dohodnino.

Storitve Moji dogovori in Moji podatki uporabljajo le uporabniki, ki so vpisani v evidence Zavoda. Od

vseh registrirano brezposelnih oseb ob koncu decembra 2013 jih je 10.170 uporabljalo portal

PoiščiDelo.si (8,2 %). Ti uporabniki so z Zavodom in svojim svetovalcem zaposlitve pretežno

komunicirali prek portala. Skupaj so objavili 3.156 profilov, 1.915 od teh je bilo aktivnih. Na svetovalce

zaposlitve so naslovili 16.033 vprašanj oz. sporočil.

Na portalu PoiščiDelo.si je uporabnikom dostopna tudi aplikacija eSvetovanje. Namen te spletne

storitve je ponuditi iskalcem zaposlitve internetno dostopno storitev za samostojno pomoč pri poklicni

orientaciji in iskanju zaposlitve. V eSvetovanju poskušamo uporabnika na prijazen način voditi po poti

od spoznavanja samega sebe preko spoznavanja spektra poklicev in določanja zaposlitvenih ciljev ter

veščin iskanja zaposlitve do konkretnih zaposlitvenih možnosti na trgu dela v Sloveniji. Spletna storitev

vsebuje štiri module: samoocena, kjer uporabnik lahko razišče svoje interese, lastnosti, kompetence,

zaposlitveni cilji, kjer uporabnik raziskuje zaposlitvene možnosti preko spoznavanja poklicev in

njihovih značilnosti in s pomočjo ponujenih orodij izbere zanimive poklice, ki jih opredeli kot svoje

zaposlitvene cilje. V modulu veščine iskanja zaposlitve se uporabnik poduči o načinih iskanja

zaposlitve, najde obrazce za pripravo prijave in življenjepisa, dobi napotke za zaposlitveni razgovor in

vrsto nasvetov za uspešno kandidiranje na prosta delovna mesta. V modulu trg dela pa se uporabnik

poduči o načinih iskanja zaposlitve, najde obrazce za pripravo prijave in življenjepisa, dobi napotke za

zaposlitveni razgovor in vrsto nasvetov za uspešno kandidiranje na prosta delovna mesta. Prijavljenim


64

uporabnikom sta na voljo še: Moja mapa in eSvetovalec. Uporabniki lahko torej uporabljajo skoraj vse,

kar eSvetovanje ponuja, brez registracije. Registrirati se morajo le, če hočejo imeti dostop do Moje

mape in eSvetovalca. Večina uporabnikov tako dostopa do eSvetovanja brez registracije.

Uporaba eStoritev za delodajalce 4.5.3

Elektronske storitve, ki jih delodajalci najdejo na spletnem mestu Zavoda, so:

Informativno iskanje po bazi aktivnih iskalcev zaposlitve, prijavljenih na Zavodu: Delodajalci

lahko v hitrem ali naprednem iskalniku po bazi aktivnih iskalcev zaposlitve, prijavljenih na

Zavodu, najdejo kandidate za zaposlitev. Iščejo lahko po poklicu, izobrazbi, območni službi ali

ključni besedi. Informacija je zgolj informativna in sicer dobijo število kandidatov, ki ustrezajo

njihovim pogojem po območnih službah ter napotke kam naj se obrnejo za več informacij.

Medtem ko je uporaba iskalnikov po iskalcih zaposlitve omogočena vsem uporabnikom brez

predhodne registracije, se morajo za uporabo eStoritev za delodajalce le-ti registrirati. Registrirajo se

lahko z veljavnim digitalnim potrdilom ali z uporabniškim imenom in geslom, pri čemer je uporabniško

ime njihov elektronski naslov, geslo pa jim po predhodnem preverjanju dodeli Zavod. Na računu

poslovnega subjekta lahko v eStoritvah deluje ena ali več pooblaščenih oseb. Pooblastila dodeljuje

administrator posameznega računa. V letu 2013 se je na novo registriralo 3.871 poslovnih subjektov.

Tako smo konec decembra 2013 imeli 43.861 registriranih poslovnih subjektov. Osebe, ki so bile

pooblaščene na njihovih računih, pa so bile v 9.590 primerih registrirane z digitalnim potrdilom, v

44.733 primerih pa z uporabniškim imenom in geslom.

Elektronske storitve, ki jih Zavod nudi delodajalcem, so:

Evidentiranje prostih delovnih mest. Storitev evidentiranje prostih delovnih mest

delodajalcem omogoča hitro in enostavno prijavo prostih delovnih mest oz. vrst dela, ponovitev

ali spremembo predhodnih prijav, kadar kandidat za zaposlitev ni bil izbran, razveljavitev

prijave, če delodajalec med ali po postopku za pridobitev kandidatov ugotovi, da so se razmere

spremenile in zato ne bo zaposloval. Ta storitev je najpogosteje uporabljena od vseh eStoritev

na Zavodu. V letu 2013 so delodajalci elektronsko izpolnili 53.541 obrazcev za prosta delovna

mesta, kar je 77,7 % od vseh prostih delovnih mest, kar je za dobre 3 odstotne točke več kot v

letu 2012. Poleg tega pa smo elektronsko prejeli tudi 2.213 odjav, 681 podaljšanj in 1.284

sprememb prostih delovnih mest.

Evidentiranje prisotnosti v javnih delih. Storitev se izvaja na način vnosa podatkov s strani

izvajalca programov javnih del o mesečni prisotnosti udeležencev javnih del, strošku prevoza

na/z dela in dnevih prisotnosti na delu. Na osnovi posredovanih podatkov Zavod izvede

centralni obračun plač. Obračunani podatki so izvajalcu na voljo na obrazcu specifikacija

obračuna.

Anketa Napoved Zaposlovanja (NAP-ZAP). Anketa, ki jo izvaja Zavod, je bila do 1. 1. 2010

obvezna za vse delodajalce, z veljavnostjo novega Zakona pa je udeležba pri anketi

prostovoljna. Z anketo, ki se izvaja dvakrat v letu, želi Zavod zbrati podatke o številu zaposlenih

v preteklem letu ter načrtovane zaposlitve in presežke v prihodnjem letu ter tudi, pri katerih

poklicih imajo delodajalci težave pri zaposlovanju.

eVpogled za delovna dovoljenja. Elektronska storitev eVpogled v vloge za delovna dovoljenja

poslovnemu subjektu omogoča prikaz podatkov o oddanih vlogah za delovna dovoljenja za

zaposlitve tujcev ter vpogled v stanja vlog od sprejema do rešitve za zadnje tri mesece. Po

elektronski poti lahko tako delodajalci naročijo potrdilo o vloženi vlogi, pridobijo informacije o

posamezni vlogi (stanje vloge: nerešeno/rešeno; status vloge: pripravljen, evidentiran,


65

odposlan) in vzpostavijo elektronski kontakt s svetovalcem, ki vlogo rešuje. Storitev je začela

delovati v oktobru 2010. V letu 2013 so delodajalci preko te storitve poslali 1.252 obvestil

svetovalcem, naročili 236 potrdil o vloženi vlogi in pridobili 16.230 informacij o posamezni vlogi.

Iskanje po profilih oseb. Delodajalcem je na voljo storitev iskanja v bazi iskalcev zaposlitve.

Iskalci zaposlitve, ki se sami odločijo za to možnost, uvrstijo svoj profil v spletno bazo iskalcev

zaposlitve. Delodajalci iščejo potencialne kandidate za zaposlitev prek izbranih kriterijev iskanja,

kot so delovne izkušnje, izobrazba in drugo. Za najdene iskalce zaposlitve lahko preberejo

podrobnejši življenjepis in ga shranijo. Z izbranimi iskalci zaposlitve lahko stopijo v stik

neposredno, če je iskalec objavil svoje kontaktne podatke, ali preko poštnega predala. V letu

2013 je so delodajalci sprožili 723 poizvedb med brezposelnimi osebami in jim poslali 2.939

elektronskih sporočil.


66

IZVAJANJE UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA 5

Aktivna politika zaposlovanja je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in

zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in

prožnosti delodajalcev. Ukrepi APZ pomenijo intervencijo, namenjeno neposrednemu odpravljanju

problemov na področju zaposlovanja in trga dela, ki pa morajo dosegati sinergijske učinke s

sistemskimi rešitvami in ukrepi drugih sektorskih politik.

Z Zakonom je opredeljenih pet ukrepov APZ, MDDSZ pa lahko ob nastopu večjih neskladij na trgu

dela in v kriznih obdobjih pripravi dodatne ukrepe. Ukrepi APZ so se v letu 2013 izvajali na podlagi

Smernic za izvajanje ukrepov APZ za obdobje 2012–2015, Načrta izvedbe ukrepov APZ za leti 2013

in 2014 ter Kataloga ukrepov APZ.

Zavod je v letu 2013 na podlagi Pogodbe o izvajanju in financiranju ukrepov na trgu dela za leti 2013

in 2014, aneksov k tej pogodbi ter pogodb o sofinanciranju programov v okviru Operativnega

programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 (v nadaljevanju: OP RČV 2007–2013),

sklenjenih z MDDSZ, izvajal štiri ukrepe APZ:

Ukrep 1: Usposabljanje in izobraževanje;

Ukrep 3: Spodbude za zaposlovanje;

Ukrep 4: Kreiranje delovnih mest;

Ukrep 5: Spodbujanje samozaposlovanja.

V letu 2013 je Zavod realiziral skupaj 40.711 vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja. V

letu 2013 beležimo 38,7 % povečanje vseh vključitev glede na leto 2012.

Tabela XXII: Vključitve v ukrepe APZ, 2012 - 2013

UKREP 2012 2013 Indeks

SKUPAJ 29.351 40.711 138,7

1. Usposabljanje in izobraževanje 12.368 18.777 151,8

1.1. Programi neformalnega izobraževanja 12.121 18.502 152,6

1.2. Formalno izobraževanje 247 275 111,3

3. Spodbude za zaposlovanje 2.050 4.989 243,4

3.1. Subvencije za zaposlitev 1.861 4.865 261,4

3.3. Povračila stroškov dela 189 124 65,6

4. Kreiranje delovnih mest 6.656 5.847 87,8

4.1. Spodbujanje delovne in socialne vključenosti 6.541 5.789 88,5

4.2. Socialno podjetništvo 115 58 50,4

5. Spodbujanje samozaposlovanja 8.277 11.098 134,1

5.1. Pomoč pri samozaposlitvi 5.250 6.805 129,6

5.2. Subvencije za samozaposlitev 3.027 4.293 141,8


67

AKTIVNOSTI, KI SO SE IZVAJALE V LETU 2013, V OKVIRU 1. 5.1UKREPA: USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE

Namen ukrepa je večanje zaposlitvenih možnosti bodisi s pridobitvijo višje ravni izobrazbe, bodisi s

pridobitvijo novih znanj in kompetenc za vstop na trg dela ter uspešen razvoj kariere. Ukrep je

namenjen brezposelnim osebam ter iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena. Programe v

okviru prvega ukrepa izvajajo delodajalci, izbrani na javnih povabilih ZRSZ (izvajalci programov

usposabljanja na delovnem mestu), izvajalci vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov

vzgoje in izobraževanja pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZKŠ)

(programi formalnega izobraževanja) ter izvajalci, vpisani v Register zunanjih izvajalcev aktivnosti

programov APZ.

V skladu z ZUTD od sredine leta 2011 postopek izbora zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ

poteka v okviru Registra zunanjih izvajalcev. Ker ima Zavod na podlagi leta 2009 izvedenega javnega

naročila do leta 2015 že sklenjene pogodbe z izvajalci programov Institucionalnega usposabljanja in

priprav na Nacionalne poklicne kvalifikacije (v nadaljevanju: NPK) za določene programe in

območja/lokacije, do zaključka sklenjenih pogodb ne bo podajal novih pozivov za vpis v Register, bo

pa le-ta v prihajajočih letih nedvomno predstavljal bogat nabor vsebin in izvajalcev aktivnosti ter bo

omogočal večjo odzivnost na potrebe trga dela.

Po začetni neodzivnosti izvajalcev za vpis v register z novo oblikovanimi programi usposabljanja v letu

2013 lahko ocenimo, da se je le ta bistveno izboljšala, saj se je začelo izvajati 20 novih programov na

programih institucionalnega usposabljanja. Ti programi so bili pripravljeni v sodelovanju z delodajalci

in sodelavci Zavoda in odgovarjajo na potrebe trga dela (deficitarni poklici in znanja).

V okviru 1. ukrepa je bilo v poročanem obdobju izvedenih 55,4 % vseh vključitev brezposelnih oseb v

ukrepe APZ, in sicer 18.777 vključitev brezposelnih oseb. Pozitivni učinek programov usposabljanja in

izobraževanja z vidika izhodov v zaposlitev je običajno izrazitejši na daljši rok. Ob hkratnem

upoštevanju že nekajletnega znižanega vlaganja delodajalcev v usposabljanje in izobraževanje

zaposlenih programi 1. ukrepa APZ predstavljajo pomemben ukrep države za dvig konkurenčnosti

slovenskega gospodarstva.

Programi neformalnega izobraževanja (1.1.) 5.1.1

Neformalno izobraževanje kot usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja obliko izobraževanja

odraslih, ki se lahko izvaja na različne načine, tudi kot usposabljanje na delovnem mestu.

Programi usposabljanja (1.1.1.)

Nacionalne poklicne kvalifikacije – Priprave na preverjanje in potrjevanje NPK in TPK (1.1.1.1.)

udeležencem zagotavljajo pridobitev javne listine o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki izkazuje

pridobljena strokovna znanja in spretnosti, ki so potrebna za opravljanje poklica ali posameznih

zadolžitev v okviru poklica.

Namen aktivnosti je povečanje zaposljivosti brezposelnih oseb, dvig kvalifikacijske ravni ter

zmanjšanje strukturnega neskladja na trgu dela. Brezposelna oseba pridobi mnenje svetovalca za

NPK o tem, katera znanja mora pred vključitvijo v postopek preverjanja in potrjevanja NPK še pridobiti.

Priprave praviloma vključujejo pridobitev tistih znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih oseba v

nadaljevanju potrebuje za pridobitev določene poklicne kvalifikacije.


68

V letu 2013 beležimo 1.856 vključitev brezposelnih oseb v 20 različnih programov priprav na NPK,

največ v programe: Varnostnik / varnostnica (536), Voznik / voznica v cestnem prometu (temeljna

poklicna kvalifikacija - 253), Socialni oskrbovalec/ oskrbovalka na domu (235), MIG / MAG – varilec /

varilka (145), Pomočnik / pomočnica kuharja / kuharice (116), Operater / operaterka na CNC stroju

(101), Izdelovalec/izdelovalka spletnih strani (65),TIG varilec/varilka (64), Računovodja /

računovodkinja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode (60), Gozdarski sekač /

gozdarska sekačica (52). Od 1.872 sklenjenih pogodb so ženske sklenile 645 pogodb (34,5 %).

V obdobju do konca leta 2013 se je izteklo 1.823 vključitev. Od tega je uspešno zaključenih 1.650

pogodb, kar predstavlja 90,51 %. S tem je v letu 2013 dosežen zastavljeni kazalnik o uspešnosti, ki

zahteva 80 % uspešnost vseh vključenih.

Aktivnost Nacionalne poklicne kvalifikacije – Potrjevanje NPK in TPK (1.1.1.2.) udeležencem

zagotavlja pridobitev javne listine o nacionalni poklicni kvalifikaciji ali spričevala o temeljni poklicni

kvalifikaciji, ki izkazuje pridobljena strokovna znanja in spretnosti, ki so potrebna za opravljanje poklica

ali posameznih zadolžitev v okviru poklica.

Izvajalci preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij so vpisani v register izvajalcev pri

Državnem izpitnem centru. Izvajalci temeljne poklicne kvalifikacije imajo pooblastilo s strani Ministrstva

za infrastrukturo in prostor. Ciljna skupina so brezposelne osebe.

V letu 2013 je bilo planiranih 1.000 vključitev, kar smo presegli z vključitvijo 1.721 brezposelnih oseb.

Med vključenimi je bilo več moških kot žensk, žensk smo zabeležili 34,1 %.

V letu 2013 beležimo vključitve v naslednje NPK-je oz. TPK-je: voznik v cestnem prometu (TPK),

varnostnik, socialni oskrbovalec, varilec, operater na CNC stroju, pomočnik kuharja, posrednik za

nepremičnine, računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode, hišnik, izdelovalec in

oblikovalec spletnih strani, maser, knjigovodja, maniker, cestni preglednik, gozdni sekač, turistični

informator in animator, vizažist.

Programi izpopolnjevanja (1.1.2.) brezposelnim osebam omogočajo širitev in poglobitev že

obstoječih znanj, spretnosti oz. kompetenc.

Namen vključitve v aktivnost Institucionalno usposabljanje (1.1.2.1.) je pridobitev spretnosti in

znanj, ki bodo brezposelnim osebam povečale zaposlitvene možnosti. Ciljna skupina so brezposelni,

predvsem tisti brez ustrezne izobrazbe, brez delovnih izkušenj, tisti s suficitarnimi poklici in osebe,

katerih delo je postalo nepotrebno. Zavod ima, na podlagi leta 2009 izvedenega javnega naročila,

izbrane številne programe in do leta 2015 že sklenjene pogodbe z izbranimi izvajalci programov

Institucionalnega usposabljanja.

Tako kot v preteklih obdobjih je bilo tudi v letu 2013 vključevanje v programe institucionalnega

usposabljanja največje znotraj prvega ukrepa APZ. Beležimo 7.242 vključitev (od tega 4.126 oz. 57 %

žensk). Programe je izvajalo 76 različnih izvajalcev, ki jim je bilo izdanih 5.919 naročilnic.

Namen aktivnosti PUM - Projektno učenje za mlajše odrasle (1.1.2.2.) je spodbujanje mlajših

odraslih, ki imajo status brezposelnih oseb ali drugih iskalcev zaposlitve, da si pridobijo veščine, ki

olajšajo pot do zaposlitve, ali se vrnejo v izobraževanje ter povečanje njihove splošne izobraženosti,

formiranja poklicne identitete in socialno-kulturnega delovanja.

Program financira MIZŠ, Zavod pa vključuje brezposelne osebe ter jim zagotavlja pravice do dodatka

za aktivnost in dodatka za prevoz.


69

Do 31.8.2013, kolikor je trajal ta program, se je vključilo 66 oseb, mlajših od 26 let. Med njimi je bilo

tudi 14 oseb, mlajših od 17 let. Največ oseb se je vključilo v OS Celje (16), 12 oseb se je vključilo v OS

Trbovlje, po 11 v OS Maribor in Murska Sobota, ostali pa v Kranju, Ljubljani, Novem mestu in Velenju.

Med njimi je bilo 58 oseb brez izobrazbe, ostali pa z nedokončano V.stopnjo.

Vključevali so se predvsem moški (42 oseb). Vključenih je bilo 11 dolgotrajno brezposelnih oseb.

Namen aktivnosti Vključitev brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe (1.1.2.3.) je

vključitev brezposelnih oseb v projekte, sofinancirane iz drugih virov sredstev, z namenom izboljšanja

zaposlitvenih možnosti, odpravljanja ovir pri iskanju zaposlitve, pridobivanja dodatnih znanj, veščin in

spretnosti.

V letu 2013 se je v razvojne in podporne programe vključilo 2.016 oseb, kar pomeni 2,5-kratno

preseganje planiranih vključitev za leto 2013.

V letu 2013 so se osebe največ vključevale v programe računalniškega opismenjevanja,

specialistične tečaje za iskalce zaposlitve v tujini, spodbujanje podjetništva, programe socialnega

podjetništva, programe na področju strojništva in kovinarstva, v programe pekarstva, slaščičarstva,

kulinarike in strežbe, programe s področja področju IKT, programe na elektro področju, programe

gradbeništva ter programe lesarstva in pridobivanja bio mase.

Največ vključenih oseb je imelo V. stopnjo izobrazbe (30,5 %), sledijo osebe brez izobrazbe (28,7 %)

ter s IV. stopnjo izobrazbe (21,1 %).

Med vključenimi osebami je bilo 52,7 % žensk, 51,6 % oseb s IV. in V. stopnjo izobrazbe, 58,7 % oseb

med 30 in 49 letom starosti, 42 % dolgotrajno brezposelnih ter 20,2 % iskalcev prve zaposlitve.

Aktivnost »Za Pokolpje – aktivno in dejavno!« (1.1.2.4.) se izvaja na podlagi Sklepa o dodatnih

začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Pokolpje ter

projekta OP RČV, ki ga je pripravil Zavod v letu 2011. Namen projekta je motiviranje, izobraževanje,

usposabljanje in spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, katerih zaposlitev

je ogrožena, s stalnim prebivališčem na območju Pokolpja, ter identificiranje in aktivacija oseb na

območju Pokolpja, ki so neaktivne oz. niso zaposlene, niti niso vpisane v evidenco brezposelnih.

V okviru treh projektnih aktivnosti so cilji projekta usmerjeni v vključevanje brezposelnih oseb v

izobraževanje in usposabljanje, ustvarjanje izhodov v zaposlitev ter v krepitev delodajalcev z

informacijami in znanji, ki bodo pripomogla k njihovi uspešnosti in h konkurenčnosti območja.

Aktivnosti, izvedene v letu 2013:

posredovanje aktualnih informacij 2.142 osebam v infotočkah (informiranje o vseh aktivnostih

projekta, pomoč pri iskanju podatkov na svetovnem spletu, pomoč pri pisanju vlog, ponudb in

življenjepisa, informiranje o prijavi na e-novice za prejemanje prostih delovnih mest in aktualnih

izobraževanj, pomoč pri registraciji v eStoritve Zavoda RS za zaposlovanje PoiščiDelo.si,

informiranje o možnostih zaposlovanja v tujini ter usmerjanje na infotočko za tujce, predstavitev

eSvetovanja in KIK-a, informiranje o spletnih straneh z vsebinami, ki se dotikajo področja

zaposlovanja, izobraževanja, javnih povabil in razpisov itd., informiranje glede vodenja in

uresničevanje korakov zaposlitvenega načrta, informiranje o programih aktivne politike

zaposlovanja, napotovanje na Klicni center, Infotočko za tujce in ostale storitve Zavoda,

podajanje informacij o aktualnih razpisih drugih institucij, informiranje o možnostih brezplačnega

izobraževanja, spremljanje objav prostih delovnih mest, ki niso objavljeni v prostorih ZRSZ), v

obdobju delovanja je infotočki obiskalo 4.958 oseb;

aktivacija neaktivnega prebivalstva Pokolpja za obisk infotočk in usposabljanj;


70

navezovanje stika z razvojnimi in izobraževalnimi institucijami RC Kočevje –Ribnica, ZIK

Črnomelj, RIC Bela krajina, Ljudska univerza Kočevje, PIK Kočevje, Kadis d.o.o.;

tedensko zbiranje in posredovanje razpoložljivih informacij o spodbudah za delodajalce na

področju Republike Slovenije in Evropske unije;

usklajevanje aktivnosti projekta z delom uradov za delo na območju Pokolpja ter strokovnimi

sodelavci s področja zaposlovanja na pristojnih območnih službah ter predstavitev aktivnosti

projekta na sestanku kolektiva Območne službe Novo mesto (organiziran sestanek);

navezovanje stikov s potencialnimi akterji za izvedbo okrogle mize in karierno – zaposlitvenega

sejma v Kočevju;

priprava vsebin za pet objav v lokalnih mesečnikih Utrip Kočevar in Belokranjec;

proaktivni obiski delodajalcev na terenu;

spremljanje, vnašanje in analiza končnih poročil udeležencev usposabljanj za dvig

konkurenčnosti brezposelnih oseb;

izvedba dveh okroglih miz in karierno – zaposlitvenih sejmov v Kočevju in Črnomlju (16. maj in

28. november 2013) ter spremljevalnega programa (predstavitve srednjih šol, delavnic in

predavanja);

večkanalno obveščanje delodajalcev o programih APZ (elektronska pošta, osebno, telefon);

dnevno usklajevanje dela in napotovanja večjega števila brezposelnih oseb ter iskalcev

zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena v usposabljanja za dvig konkurenčnosti brezposelnih

oseb z uradi za delo na območju Pokolpja;

usklajevanje z zunanjimi izvajalci; nudenje dodatnih informacij ter pomoč pri sami organizaciji

ter izvedbi usposabljanj;

priprava ustrezne dokumentacije za vključitev v usposabljanje, obveščanje udeležencev o

terminu in lokaciji usposabljanja;

organizacija štirinajstih motivacijskih predstavitev za vključitev v poglobljena usposabljanja v

Črnomlju, Kočevju, Metliki in Loškem Potoku;

izvedba devetnajstih mobilnih infotočk v Metliki in v Kočevju na drugih lokacijah, ki jih je obiskalo

152 oseb;

v obdobju poročanja smo v infotočkah pripravili 17 predstavitev za skupine do 10 oseb, ki jih je

obiskalo 109 oseb;

vključitev 748 oseb v usposabljanja za dvig konkurenčnosti brezposelnih oseb na lokacijah

Črnomelj, Kočevje, Metlika in Loški Potok ter vključitev, od katerih se jih je 197 že zaposlilo

(podatki za december 2013), do sedaj je bilo v usposabljanja vključenih 1.596 oseb in od tega

se jih je zaposlilo 478;

nudenje dodatnih informacij o poteku usposabljanj brezposelnim osebam, iskalcem zaposlitve,

katerih zaposlitev je ogrožena, svetovalcem na uradih za delo ter zunanjima izvajalcema;

priprava obrazcev za spremljanje (liste prisotnosti, končna poročila o udeležencih);

izvedba dveh evalvacij med udeleženci usposabljanj za dvig konkurenčnosti brezposelnih oseb;

sodelovanje pri izvedbi šestinosemdesetih Zaposlitvenih dnevih (predavanja, obisk delodajalcev

in ogledi dobrih praks na terenu), ki so potekali v sklopu usposabljanj;

izvedeni so bili postopki za podaljšanje pogodb in naročilnic zaradi podaljšanja projekta;


71

priprava predloga za terminsko podaljšanje in vsebinske spremembe projekta.

Izvajalci programov UŽU – Usposabljanje za življenjsko uspešnost (1.1.2.5.) so izobraževalne

organizacije, vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja pri

Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki do 31.8.2013 tudi financira stroške programa. Po

1.9.2013 se je izvedba programa v celoti financirala iz proračunskih postavk Ministrstva za delo,

družino, socialne zadeve in enake možnosti in je potekala v okviru programov institucionalnega

usposabljanja. Z namenom, da se zagotovi kontinuirana izvedba vseh treh do sedaj izvajanih

programov UŽU tudi po 1.9.2013, je Zavod dne 16.4.2013 v okviru Registra zunanjih izvajalcev

aktivnosti APZ objavil poziv za vpis v Register (1. faza). V času priprave tega poročila je bila priznana

sposobnost za izvajanje programov UŽU 39 izvajalcem, ki so bili v začetku septembra pozvani k

predložitvi cenovne ponudbe za izvedbo programov. Pogodbe z njimi so bile sklenjene konec

septembra oz. v začetku oktobra. Za tri območne službe – Kranj, Maribor in Trbovlje, je bil poziv za

predložitev ponudbe posredovan konec leta 2013 in začnejo z delom v letu 2014.

V obdobju poročanja smo vključili 165 udeležencev. Vključenih je bilo več žensk kot moških, in sicer

101 žensk in 64 moških. Največ vključitev je bilo v delavnice Most do izobrazbe ter Izzivi podeželja,

nekaj pa tudi v delavnico Moj korak.

Za obdobje od 1.9.2013 do 30.6.2015 prehaja PUM Projektno učenje za mlade 2013-2015 (1.1.2.6.)

v celoti v izvajanje na Zavodu. Za ta namen smo pripravili predlog operacije z namenom pridobitve

sredstev Evropskega socialnega sklada. Operacija je bila odobrena, vendar je bila pogodba

podpisana šele 23.10.2013. Program se bo pričel izvajati z 2.1.2014.

V tem času smo opravili posvet s potencialnimi izvajalci z namenom, da jih seznanimo z drugačnim

načinom izvajanja in financiranja. Na OS je potekala motivacija in izbor mladih brezposelnih oseb.

Programi usposabljanja na delovnem mestu (1.1.4.) potekajo pri delodajalcih s pretežnim obsegom

praktičnega usposabljanja.

Namen Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 (1.1.4.4.) je izboljšanje zaposlitvenih

možnosti vključenih brezposelnih oseb in povečanje njihove konkurenčnosti na trgu dela ter pr idobitev

in krepitev sposobnosti, znanj, veščin in spretnosti.

V usposabljanje na delovnem mestu se vključujejo brezposelne osebe, prijavljene v evidenci

brezposelnih oseb na ZRSZ najmanj 3 mesece. Usposabljanje na delovnem mestu traja 1 mesec, če

gre za usposabljanje na preprostih delovnih mestih, in 2 meseca, če usposabljaje poteka na

zahtevnejših delovnih mestih. Kadar se v usposabljanje vključujejo osebe, mlajše od 30 let,

usposabljanje lahko traja 3 mesece.

V letu 2013 se je vključilo 4.672 brezposelnih oseb, med njimi 2.686 žensk (57,5 %). Planiran odstotek

vključenih žensk (55,0 %) je bil tako v obdobju poročanja nekoliko presežen, planirano število

vključitev v program (6.422) pa je bilo glede na zadnjo veljavno odločbo organa upravljanja, izdano 7.

10. 2013, do konca leta 2013 že doseženo (realiziranih 6.443 vključitev na operaciji oz. 100,3 %

planiranih za obdobje 2012 - 2014).

Največ vključitev je bilo realiziranih na področju OS Ljubljana (1.139 ali 24,4 % vseh) in na področju

OS Celje (514 ali 11,0 % vseh), najmanj pa na področju OS Novo mesto (189 ali 4,0 % vseh) in na

področju OS Ptuj (197 ali 4,2 % vseh). Med vključenimi je bilo 1.448 iskalcev prve zaposlitve (31,0 %

vseh), 1.513 brezposelnih eno leto ali več (32,4 %), 732 trajno presežnih delavcev in stečajnikov (15,7

%) ter 105 invalidov (2,2 %). Vključenih prejemnikov denarnega nadomestila je bilo 265 (5,7 %),

prejemnikov denarno socialne pomoči pa 1.121 (24,0 %). Vključene osebe, stare do 25 let, so bile 903


72

(19,3 %), poleg teh so bile stare do 30 let še 1.674 osebe (35,8%), skupaj je bilo mladih do 30 let

vključenih kar 55,2 % vseh (2.577). V starosti od 40 do 49 let se je vključilo 639 oseb (13,7 %), starih

50 let in več pa je bilo 236 vključenih brezposelnih oseb (5,1 %). Delež vključenih mladih se je po

spremembi programa, ki je za njih omogočila daljše trajanje usposabljanja (sprememba z dne 3. 12.

2012), v letu 2013 v primerjavi z letom 2012, ko je znašal »le« 37,9 %, izjemno povečal, ne glede na

to, da se je v primerjavi s prvimi šestimi meseci leta 2013 (57,3 %) vendarle nekoliko ustalil.

Izobrazbena struktura vključenih se v splošnem izboljšuje, delež vključenih nižje izobraženih je manjši

na račun večjega deleža vključenih s srednjo stopnjo izobrazbe. V letu 2013 je imelo dokončano ali

nedokončano osnovnošolsko izobrazbo 598 vključenih ali 12,8 % vseh, 19,7 % vključenih (920) ima

končano nižje poklicno in srednje poklicno izobraževanje, največ ali 37,7 % (1761 vključenih)

gimnazijsko, srednje poklicno - tehnično, srednje tehnično oz. drugo strokovno izobraževanje (v letu

2012 32,4 %, 2011 34,5 % in v letu 2010 35,4 %), 6,4 % (301) vključenih višje strokovno

izobraževanje (v 2012 7,2 %, 2011 5,1 % in 2010 4,4 %), dobra petina vključenih ali 20,2 % (942) pa

ima končano visoko strokovno, univerzitetno dodiplomsko, univerzitetno podiplomsko izobraževanje ali

doktorat (v letu 2012 je bil njihov delež enak, v letu 2011 je bil 14,8 % in 2010 12,2 %), preostalih

3,2% vključenih (150) pa je zaključilo bolonjski program (leta 2012 1,8 %, 2011 0,6 % in leta 2010 0,5

%).

V letu 2013 se je glede na trajanje brezposelnosti največ vključitev realiziralo potem, ko je bila oseba

prijavljena v evidenci brezposelnih od 6 do 9 mesecev, in sicer 1.277 vključitev ali 27,3 % vseh. Po

pogostosti sledijo vključitve brezposelnih, prijavljenih od 3 do 6 mesecev, 1.165 ali 24,9 % vseh, in

prijavljeni v evidenci brezposelnih eno do dve leti – 20,8 % vseh. Po pogostosti jim sledijo brezposelni,

v evidenci prijavljeni od 9 do 12 mesecev (15,3 %). Preostalih 11,5 % vključenih je bilo v evidenci

brezposelnih prijavljenih nad 2 leti, med njimi je bilo 54 vključenih brezposelnih prijavljenih že več kot 5

let.

Programi formalnega izobraževanja (1.2.) 5.1.2

Formalno izobraževanje pomeni vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne

izobrazbe.

Spodbujanje formalnega izobraževanja (1.2.1.)

Programe formalnega izobraževanja v šolskem letu 2012/2013 (1.2.1.2.) in v šolskem letu

2013/2014 lahko izvajajo šole, ki so vpisane v register izvajalcev pri MIZKŠ, financira se iz IP.

Brezposelne osebe se v skladu s Katalogom ukrepov aktivne politike zaposlovanja vključujejo zgolj v

osnovnošolsko izobraževanje

V programe formalnega izobraževanja je bilo vključenih 275 brezposelnih oseb.

Ocenjujemo, da izvajanje programa pozitivno vpliva na povečanje zaposljivosti in fleksibilnosti

brezposelnih oseb, ki so brez osnovnošolske izobrazbe.


73

AKTIVNOSTI, KI SO SE IZVAJALE V LETU 2013, V OKVIRU 3. 5.2UKREPA: SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE

Ukrep je namenjen povečanju zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb ter se izvaja

pretežno v obliki subvencij za zaposlitev delodajalcem. V ukrep se lahko vključujejo tudi iskalci

zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

V poročanem obdobju je bilo v programih 3. Ukrepa skupaj 4.989 vključitev, od tega je 3.958 vključitev

v program Zaposli.me, namenjenih spodbujanju zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb.

Subvencije za zaposlitev (3.1.) 5.2.1

Spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih oseb (3.1.1.)

Namen aktivnosti Zaposli.me 2012/2013 (3.1.1.4.) je spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih

brezposelnih oseb iz ciljne skupine s pomočjo subvencije za zaposlitev za obdobje najmanj enega

leta. Cilj Zaposli.me 4-2012 je bil zaposliti 5.108 brezposelnih oseb.

Ciljna skupina na javnem povabilu Zaposli.me 4-2012 so bile osebe s statusom brezposelne osebe, ki

so izpolnjevale vsaj enega od naslednjih pogojev, in sicer da:

so invalidi oz. osebe, katerih invalidnost je priznana po nacionalni zakonodaji,

so starejše od 50 let in so vsaj 3 mesece prijavljene v evidenci brezposelnih oseb,

so dolgotrajno brezposelne osebe, kar pomeni, da so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb

vsaj 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih. Junija 2013 se je pri tej skupini črtalo »v zadnjih 16

mesecih«,

so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb vsaj 6 mesecev in imajo na dan objave javnega

povabila stalno prebivališče v Pokolpju in

so mlajše od 30 let in prijavljene v evidenci brezposelnih oseb vsaj 6 mesecev.

so iskalci prve zaposlitve in so pridobili strokovno ali poklicno izobrazbo pred manj kot dvema

letoma in so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb vsaj 6 mesecev,

so osebe, ki nimajo dokončanega srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega,

tehniškega izobraževanja oz. splošnega srednjega izobraževanja,

so pripadniki etnične manjšine Romov.

V obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 je bilo dejansko vključenih 3.958 oseb, kar predstavlja skoraj

100 % realizacijo glede na razpoložljiva sredstva za leti 2013 in 2014. Od vseh vključenih v je bilo v

letu 2013 55 % dolgotrajno brezposelnih, 47 % žensk (cilj programa je 55 %), 27 % trajno presežnih

delavcev in stečajnikov, 26 % starih 50 in več let (ob polletnem poročilu, ko še ni bil objavljen program

»50plus«, še 36%), 24 % iskalcev prve zaposlitve, 19 % stari do 25 let, 12 % prejemnikov denarne

socialne pomoči, 8 % prejemnikov denarnega nadomestila ter 6 % invalidov.

Po statističnih podatkih je bilo od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2013 vključenih 15.186 brezposelnih oseb iz

ciljne skupine, kar predstavlja 104 % glede na planirano število vključitev.

Program Zavod ocenjuje kot učinkovit, saj velika večina vključenih ohrani zaposlitev vsaj eno leto.


74

Namen operacije »50plus« (3.1.1.6.), ki je v Katalogu APZ uvrščena pod tretji ukrep, je spodbujanje

zaposlovanja in povečanje zaposlitvenih možnosti brezposelnih oseb iz ciljne skupine, motiviranje

delodajalcev za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb ter odpravljanje predsodkov, povezanih z

njihovim zaposlovanjem.

Ciljna skupina na javnem povabilu »50plus« so bile osebe s statusom brezposelne osebe, stare 50 let

in več, ki so bile vsaj 6 mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Delodajalci, ki so bili kot

nosilci projekta izbrani na podlagi javnega povabila, so vključili brezposelne osebe iz ciljne skupine (z

izdelanim zaposlitvenim načrtom z napotitvijo v program) v predhodno eno mesečno usposabljanje na

delovnem mestu in po uspešno opravljenem usposabljanju osebe zaposlili za polni delovni čas (oz.

krajši delovni čas v skladu z odločbo o invalidnosti) za obdobje najmanj 18 mesecev.

Po statističnih podatkih Zavoda je bilo v projektih v okviru operacije 50plus od 1.1.2013 do 31.12.2013

sklenjenih 672 pogodb z brezposelnimi osebami iz ciljne skupine, kar predstavlja 101,8 % glede na

planiranih 660 vključitev. Od vseh sklenjenih pogodb z osebami smo v letu 2013 zabeležili 42,4 %

žensk, 70,8 % dolgotrajno brezposelnih, 47,6 % trajno presežnih delavcev, 23,5 % prejemnikov

denarnega nadomestila, 8,0 % prejemnikov denarne socialne pomoči ter 7,0 % oseb s statusom

invalida.

Glede na izobrazbeno strukturo vseh oseb s sklenjeno pogodbo iz ciljne skupine, jih je bilo v obdobju

poročanja največ s V. stopnjo izobrazbe (215 vključenih oziroma 32,0 %), sledijo osebe s IV. stopnjo

izobrazbe (208 vključenih oziroma 31,0 %) ter osebe s I. stopnjo izobrazbe (126 vključenih oziroma

18,8 %).

Subvencije za zaposlitev – Povračilo dela plače (3.2.) 5.2.2

Povračilo prispevkov delodajalca (3.2.1.)

Aktivnost Povračilo prispevkov na podlagi ZRPPR1015 (3.2.1.2.) se izvaja z namenom ustvarjanja

novih delovnih mest ter ohranitve obstoječih ter odpravljanja posledic gospodarske in finančne krize v

Pomurju ter zaposlitve brezposelnih oseb, v skladu z Zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji v

obdobju 2010 do 2015 (ZRPPR1015) ter Uredbo o kriterijih in pogojih ter načinu uveljavljanja spodbud

za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015.

Pravico do povrnitve že izplačanih prispevkov lahko uveljavlja delodajalec, ki je davčni zavezanec po

Zakonu o dohodnini in oziroma po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in ima sedež v

Pomurski regiji ter za tiste ekonomske aktivnosti, ki jih dejansko opravlja v Pomurski regiji.

V letu 2013 je bila pravica do povrnitve prispevkov z odločbo priznana petindvajsetim (25)

delodajalcem za zaposlitev 117 brezposelnih oseb, od tega 111 oseb (95 %) v OS Murska Sobota in 6

oseb (5 %) oseb v OS Ptuj.

Največ prikrajšanih delavcev so zaposlili delodajalci, ki dejavnost opravljajo v občinah Murska Sobota

(80 oseb ali 68 %), glede na standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD 2008) pa jih je največ zaposlenih

v predelovalni dejavnosti (92 oz. 78,6 %), in sicer za opravljanje proizvodnega dela.

Večini delodajalcev (14 ali 56 %) so bila v letu 2013 sredstva dodeljena za zaposlitev ene

brezposelne osebe, štirim delodajalcem za zaposlitev dveh in trem delodajalcem za zaposlitev treh

brezposelnih oseb. Le posamezni so delodajalci, ki so zaposlili štiri, pet in sedem brezposelnih, enemu

izmed njih pa so bila sredstva dodeljena za povračilo stroškov zaposlitve kar sedemdesetih

prikrajšanih delavcev.


75

Po podatkih ZZZS je na dan 27. 1. 2014, razvidno naslednje stanje:

109 oseb (93,2 %) je še vedno zaposlenih, od tega 104 pri istih delodajalcih, pet oseb pa je po

zaključku dvoletnega minimalnega obdobja zaposlitve v rednem delovnem razmerju pri drugem

delodajalcu, ena izmed njih s polovičnim delovnim časom (20 ur tedensko).

8 oseb (6,8 %) se je po izteku dvoletnega obdobja zaposlitve prijavilo v evidenco brezposelnih

pri Zavodu in uveljavljalo pravico do denarnega nadomestila.

Izmed vseh zaposlitev, sklenjenih za najmanj 24 mesecev neprekinjeno, je bila le ena

predčasno prekinjena zaradi poslovnih razlogov, in sicer tri mesece pred izpolnitvijo pogodbeno

dogovorjenega minimalnega trajanja delovnega razmerja.

Aktivnost Povračilo prispevkov na podlagi ZSRR-2 se izvaja z namenom spodbujanja zaposlovanja

na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo. Ker je spodbuda regionalno naravnana, je njen cilj

spodbujanje zaposlovanja na območju, na katerem se je brezposelnost bistveno povečala, obenem pa

tudi ohranitev zaposlitve v ukrep vključenih oseb. Spremljanje zaposlitve oseb, ki so predmet tega

poročila in za katere so bila delodajalcem izplačana sredstva, poteka delno na podlagi stika z

delodajalci, pretežno pa na podlagi izmenjave podatkov med Zavodom RS za zaposlovanje ter

Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Prejem prvih vlog za priznanje po ZSRR-2 na Zavodu RS za zaposlovanje beležimo od 30. aprila 2013

dalje, skupaj pa jih je v letu 2013 na Zavod prispelo le štirinajst (14). Izmed vseh prejetih vlog jih je

pogoje za priznanje pravice izpolnjevalo osem, šest izmed njih v OS Novo Mesto in dve v OS

Ljubljana. Finančno spodbudo za zaposlovanje brezposelnih po ZSRR-2 je v obdobju poročanja

koristilo le malo delodajalcev, saj je večini bolj privlačna pomoč v obliki ugodnejših subvencijskih

ukrepov APZ. Kljub temu pa med upravičenci povračila prispevkov v obdobju poročanja ugotavljamo,

da je večina med njimi po preteku enoletne obvezne zaposlitve brezposelne osebe delovno razmerje

podaljšala. Na dan 31. 1. 2014 je namreč po podatkih ZZZS razvidno naslednje:

pet izmed sedmih oseb ohranilo zaposlitev pri istem delodajalcu,

ena oseba je po nekaj mesečnem podaljšanju pogodbe o zaposlitvi danes v delovnem razmerju

pri drugem delodajalcu,

eni osebi pa je delodajalec delovno razmerje po preteku enega leta podaljšal za štiri mesece,

nato pa se je oseba prijavila v evidenco brezposelnih in je prejemnica denarnega nadomestila.

AKTIVNOSTI, KI SO SE IZVAJALE V LETU 2013, V OKVIRU 4. 5.3UKREPA: KREIRANJE DELOVNIH MEST

Ukrep je namenjen spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljšanju usposobljenosti in

delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb. Izvaja se kot subvencioniranje začasnih zaposlitev

in je lahko povezano z usposabljanjem. Izvaja se zlasti pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem

sektorju.

Spodbujanje delovne in socialne vključenosti (4.1.) 5.3.1

Javna dela (4.1.1.)

Namen programa je izvajanje del v javnem interesu, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ter delovna

in socialna vključenost težje zaposljivih brezposelnih oseb. Javna dela se izvajajo na podlagi določb


76

49., 50., 51., 52., 53. in 116. člena ZUTD. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona

urejanju trga dela ZUTD – A (Ur. l. RS št. 21/13 z dne 13.3.2013) so se spremenila tudi določila o

izvajanju javnih del. Spremenil se je 50. člen, ki sedaj natančneje določa ponovno vključitev

brezposelnih oseb v javna dela. V tem členu je dodan tudi nov odstavek, ki določa, da lahko občina

sprejme program javnih del, če v celoti zagotovi sredstva za njegovo izvajanje.

Programi javnih del so izbrani na podlagi javnega povabila. Osebe se vključijo v program na podlagi

zaposlitvenega načrta in pogodbe o vključitvi. Izbrani izvajalci programov javnih del in brezposelne

osebe, ki so napotene v program, sklenejo posebne pogodbe o zaposlitvi.

V poročanem obdobju je vključevanje brezposelnih oseb v programe javnih del potekalo na podlagi

dveh javnih povabil, objavljenih novembra 2012 in aprila 2013. Prvo javno povabilo je bilo zaradi

razdelitve vseh sredstev predčasno zaprto, s sprejetim rebalansom proračuna za leto 2013 pa so bila

naknadno odobrena dodatna sredstva, ki so omogočila objavo novega javnega povabila in

nadaljevanje izvajanja.

V programe Javna dela 2013 (4.1.1.1.) so se, na podlagi javnega povabila, objavljenega dne

23.11.2012 in 3.4.2013, intenzivno vključevale naslednje skupine brezposelnih oseb:

prejemniki denarnega nadomestila ali prejemniki denarne socialne pomoči in so zadnjih šest

mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb;

starejši od 50 let, ki so zadnjih šest mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb;

mlajši od 30 let, ki so zadnjih šest mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb;

osebe s I. ali II. ravnjo izobrazbe oz. usposobljenosti, ki so zadnjih šest mesecev prijavljene v

evidenci brezposelnih oseb;

dolgotrajno brezposelne osebe, ki so več kot 2 leti prijavljene v evidenci brezposelnih oseb;

invalidi (kot invalidi se štejejo osebe po 3. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in

zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB2), podrobno so našteti v 3. členu

Navodil za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Uradni list RS, št. 10/05 in

43/05));

Romi, ki so zadnjih šest mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb;

starši invalidnih in dolgotrajno bolnih otrok, ki so zadnjih šest mesecev prijavljeni v evidenci

brezposelnih oseb;

osebe po prestani zaporni kazni, ki so zadnjih šest mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih

oseb;

osebe, ki živijo same in imajo enega ali več vzdrževanih članov, ki so zadnjih šest mesecev

prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (štejejo se osebe, ki ob prijavi v evidenco ali v

svetovalnem razgovoru izjavijo, da same preživljajo otroke, stare do 26 let, ki se šolajo

(dokazilo: potrdilo o šolanju). Za vzdrževanega otroka se šteje otrok, ki ne prejema preživnine

(ne od starša in ne od Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije),

torej kadar je drugi izmed staršev neznan (dokazilo: rojstni list) ali kadar je drugi od staršev umrl

in otrok po njem prejemkov za preživljanje ne prejema (dokazilo: odločba Zavod za pokojninsko

in invalidsko zavarovanje Slovenije) ali kadar otrok po drugem izmed staršev prejemkov za

preživljanje dejansko ne prejema (mnenje CSD)).

Zavod je v izbrane programe javnih del prednostno napotoval dolgotrajno brezposelne osebe, ki so

več kot 2 leti prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, starejše od 50 let, ki so zadnjih šest mesecev

prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, prejemnike denarnega nadomestila ali prejemniki denarne

socialne pomoči, ki so zadnjih šest mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb ter invalide.


77

V programe javnih del so se vključevale tudi brezposelne osebe, ki so bile v letu 2012 v program

javnega dela vključene manj kot eno leto, ker so pogoj ciljne skupine izpolnjevale ob prvi vključitvi.

Za programe javnih del v šolstvu, ki mirujejo v času poletnih počitnic velja, da osebe izpolnjujejo pogoj

ciljne skupine ob ponovni vključitvi v isti program, ker so pogoj ciljne skupine izpolnjevale ob prvi

vključitvi.

Do konca leta 2012 je bilo na javnem povabilu obravnavanih 2.280 ponudb, izbranih je bilo 1.530

ponudb za izvajanje programov javnih del, 139 ponudb ni bilo izbranih, od 3 so ponudniki odstopili.

Sredstva za prvo javno povabilo so znašala 22 mio EUR.

Javno povabilo je bilo s 1.3.2013 zaprto za vse OS zavoda, saj so bila sredstva v celoti razdeljena.

Glede na to, da je prispelo na javno povabilo bistveno več ponudb, kot je bila na razpolago sredstev,

je bilo zavrnjeno veliko število programov javnih del (720). Zavod je zato zaprosil MDDSZ za

pridobitev dodatnih sredstev, za izvajanje javnih del v letu 2013.

Do 7.10.2013, ko se je izteklo drugo javno povabilo, je skupaj prispelo 3.724 ponudb izvajalcev. Za

izvajanje programov javnih del je bilo izbranih 2.801 ponudb, 853 ponudb ni bilo izbranih. Glavni

razlog za neizbor ponudb prvega javnega povabila (720) je bila predčasna razdelitev kvot sredstev

posameznih območnih služb. Od 70 ponudb so izvajalci odstopili, v večini primerov zaradi napotovanja

ustreznih ciljnih skupin brezposelnih, v nekaj primerih pa tudi zaradi nezagotavljanja sredstev, za

izvedbo programa javnega dela, s strani naročnika ali izvajalca.

V 2.804 programov javnih del, ki jih izvaja 1.292 izvajalcev, je bilo v letu 2013 skupaj vključenih 5.539

brezposelnih oseb, med njimi 3.252 (58,7 %) žensk, 1.150 (20,8 %) invalidov, 2.058 prejemnikov DN

oz. DSP (37,2 %), dolgotrajno brezposelnih 2.297 (41,5 %), 1.677 (30,3 %) starejših od 50 let ter 618

(11,2 %) iskalcev prve zaposlitve. Glede na raven izobrazbe je bilo največje število vključenih s V.

ravnjo strokovne izobrazbe (1.874 oz. 33,8 %). Največ programov javnih del (28,9 %) se je izvajalo na

področju socialnega varstva.

Glede na planirano število vključitev je bilo le to preseženo za 25,9 %. Večje število vključitev

beležimo predvsem zaradi menjav udeležencev v programih.

Spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti na trgu dela (4.2.1.2)

V projekte, izbrane na MDDSZ, se je v obdobju poročanja vključilo 58 oseb, od tega kar 51 žensk. 9

oseb je bilo iskalcev prve zaposlitve. 20 vključenih je bilo dolgotrajno brezposelnih. Vključilo se je 22

prejemnikov denarne socialne pomoči na CSD in 10 prejemnikov denarnega nadomestila.

14 oseb se je vključilo v projekt Romano Kher, ki ga izvaja Zavod za socialni razvoj Murska Sobota, 20

oseb se je vključilo v projekte Spodrast (Mozaik, društvo za socialno vključenost Murska Sobota in

POMELAJ zadruga za razvoj podeželja) , V projekt Sipa (CENTERKONTURA družba za svetovanje,

socialni razvoj, usposabljanje in založništvo, d.o.o., Ljubljana) se je vključilo 18 oseb. 4 osebe pa so se

vključile v projekt Zelena dolina na OS Celje in OS Nova Gorica.

Stroški vključitve oseb se v celoti krijejo iz projektov.


78

AKTIVNOSTI, KI SO SE IZVAJALE V LETU 2013, V OKVIRU 5. 5.4UKREPA: SPODBUJANJE SAMOZAPOSLOVANJA

Ukrep je namenjen uresničitvi podjetniške ideje in ustvarjanju delovnih mest v mikro podjetjih, kot jih

določa zakon, ki ureja gospodarske družbe in spodbujanju opravljanja katerekoli samostojne

dejavnosti. Izvaja se kot pomoč pri samozaposlitvi (preveritev poslovne ideje in usposabljanje) in

subvencioniranja samozaposlitve. V ukrep se lahko vključijo brezposelne osebe in iskalci zaposlitve,

katerih zaposlitev je ogrožena, ki so pridobile mnenje o možnosti realizacije samozaposlitve in

smiselnosti vključitve.

Cilj ukrepa je, poleg pomoči osebam iz ciljne skupine v obliki individualne presoje njihovih poslovnih

idej in tri oz. petdnevne pripravljalne delavnice na podjetništvo, tudi ohranitev njihove neprekinjene

samozaposlitve v novoustanovljenih poslovnih subjektih za polni delovni čas za obdobje najmanj dveh

let. Leta 2013 se je ukrep, na podlagi »Pogodbe o financiranju programa Subvencije za

samozaposlitev 2010«, kasneje pa še pogodbe o sofinanciranju operacije »Samozaposlovanje 2014«,

izvajal pod različnimi šiframi iz Kataloga APZ:

a) V prvem polletju:

- Pomoč pri samozaposlitvi določata 2 aktivnosti, in sicer 5.1.1.3. Preveritev poslovne ideje ter

5.1.1.4. Delavnice za samozaposlitev.

- Subvencije za samozaposlitev pa 1 program pod šifro 5.2.1.2.

b) V drugem polletju:

- Pomoč pri samozaposlitvi določa 1 aktivnost, in sicer 5.1.1.5. Delavnice za samozaposlitev.

- Subvencije za samozaposlitev pa 2 programa pod šifro 5.2.1.2. ter 5.2.1.3.

Pomoč pri samozaposlitvi (5.1.) in Subvencije za samozaposlitev 5.4.1(5.2.)

Ciljna skupina za Pomoč pri samozaposlitvi so bile brezposelne osebe in iskalci zaposlitve, katerih

zaposlitev je ogrožena, ki so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci iskalcev zaposlitve,

katerih zaposlitev je ogrožena vsaj 3 mesece in v zadnjih petih letih od Zavoda niso prejeli sredstev iz

naslova subvencije za samozaposlitev, kot tudi v zadnjem letu dni niso bili samostojni podjetniki

posamezniki, oz. niso bile osebe, ki bi z osebnim delom samostojno opravljale dejavnost, niso bile

večinski družbeniki gospodarskih družb, niti niso bili direktorji oz poslovodne osebe in so seveda

uspešno opravile pomoči pri samozaposlitvi. Zgoraj navedena trimesečna prijava v evidencah Zavoda

je kot pogoj veljala v prvem polletju izvajanja ukrepa, v drugem polletju pa je veljala za iskalce

zaposlitve ožja ciljna skupina. Vključili so se namreč lahko le iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je

bila ogrožena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti in

so se prijavili kot iskalci zaposlitve. V primeru prijave v evidenco iskalcev zaposlitve v odpovednem

roku se je obdobje trimesečne prijave v evidenci brezposelnih oseb skrajšalo za čas prijave v evidenci

iskalcev zaposlitve. V primeru, da vključitev teh oseb v delavnico v času odpovednega roka ni bila

mogoča, so se v delavnico vključili po prijavi v evidenco brezposelnih oseb.

Pomoč pri samozaposlitvi so v letu 2013 izvajali zunanji izvajalci, katerim je bila priznana sposobnost

za izvajanje tega programa, so torej bili vpisani v Register zunanjih izvajalcev programov APZ in so bili

na podlagi posredovanega poziva k predložitvi ponudbe izbrani kot najcenejši izvajalci za izvedbo

obeh programov (posebej za preveritev poslovne ideje in posebej za delavnice za samozaposlitev). V

mesecu maju 2013 smo objavili javni poziv za vpis v Register zunanjih izvajalcev za prenovljen


79

program pomoči pri samozaposlitvi, tj. petdnevne delavnice Priprava na samozaposlitev s šifro 5.1.1.5.

Konec julija je potekalo sklepanje pogodb z izbranimi izvajalci, ter hkrati ponovno vključevanje oseb iz

ciljne skupine v program. Dvofazno pomoč pri samozaposlitvi smo torej združili v en program, tj. 4-

dnevno skupinsko usposabljanje z zadnjim, petim dnevom, ko so imeli udeleženci individualno

preveritev in presojo poslovne ideje.

Ciljna skupina za Subvencije za samozaposlitev pa so bile brezposelne osebe in iskalci zaposlitve,

katerih zaposlitev je ogrožena, ki so se udeležile in uspešno zaključile program pomoči pri

samozaposlitvi in so se za polni delovni čas (razen invalidi v skladu z odločbo o invalidnosti)

samozaposlile v novoustanovljenem poslovnem subjektu kot direktor in (so)lastnik podjetja (v

gospodarski družbi ali zavodu), kot samostojni podjetnik posameznik (s.p.) ali kot oseba, ki z osebnim

delom samostojno opravlja dejavnost na podlagi odločbe pristojnega organa oz. vpisa v register

samostojnih dejavnosti.

Višina subvencije za samozaposlitev je v prvem polletju znašala 4.500,00 EUR, za vse udeležence

prenovljenih delavnic Priprava na samozaposlitev (tj. aktivnosti 5.1.1.5.), ki so se izvajale v drugem

polletju 2013, pa 5.000,00 EUR. Samozaposleni bodo morali ohraniti samozaposlitev vsaj dve (2) leti,

v nasprotnem primeru bodo morali vrniti sorazmerni del subvencije za vsak neizpolnjen mesec in dan

pogodbeno dogovorjene ohranitve samozaposlitve.

Tabela XXIII: Število vključitev za celoten ukrep 5 v letu 2013

Šifra Naziv Št. oseb

5.1.1.3. Preveritev poslovne ideje 2.057

5.1.1.4. Delavnice za samozaposlitev 1.899

5.1.1.5. Delavnice za samozaposlitev 2.849

5.2.1.2. Subvencije za samozaposlitev 2012 4.093

5.2.1.3. Samozaposlovanje 2014 200

Skupaj Delavnice za samozaposlitev 4.748

Skupaj Pomoč pri samozaposlitvi 6.805

Skupaj Subvencije za samozaposlitev 4.293

Skupaj Ukrep Spodbujanje samozaposlovanja 11.098

Podatki kažejo, da je v letu 2013 po podpisanem zaposlitvenem načrtu samozaposlitev realiziralo 87,5

% vseh, katerim je bila pri osebnem/-i svetovalcu/-ki zaposlitve ugotovljena smiselnost vključitve v

program.

Glede na pravnoorganizacijsko obliko poslovnega subjekta je kar 94,3 % vseh samozaposlenih

ustanovilo s.p. – so začeli poslovati kot samostojni podjetniki posamezniki. Glede na vrsto dejavnosti

pa so samozaposleni v letu 2013 najpogosteje registrirali naslednje skupine dejavnosti po SKD: M -

strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, teh je 25,4 %; G - trgovino; vzdrževanje in popravila

motornih vozil v 15,5 % deležu in F – gradbeništvo v 10,2 % deležu.

Spodbudni so podatki o ohranjenih samozaposlitvah. Delež ohranitve samozaposlitve za pogodbeno

obdobje dveh let je 85 %, medtem ko je delež ohranitve samozaposlitve za pogodbeno obdobje enega

leta kar 94 %. Tistih, ki so prejeli subvencijo za samozaposlitev in poslujejo 5 let ali dlje, pa je še

vedno več kot polovica, natančneje 54 %. Uspešnost programa dokazuje/-jo tudi:


80

- število novoustanovljenih delovnih mest pri samozaposlenih. V obdobju 2007–2013 je 19 %

samozaposlenih ustvarilo več kot 2.600 novih delovnih mest.

- delež vključenih žensk. Cilj je bil v program vključiti 40 % žensk, medtem ko smo jih v sedmih letih

vključili 41,4 % (samo v letu 2013 kar 45,2 %). Ta delež, je glede na delež podjetnic med vsemi

slovenskimi podjetji (ki znaša l. 2009: 32,2 %) oz. med vsemi evropskimi podjetji (ki znaša leta

2010 le 30,5 %) bistveno višji.

- delež vračil subvencij za samozaposlitev, ki v povprečju v obdobju 2010 do 2013 znaša le 2,6 %.

Samozaposleni so predčasno, pred iztekom pogodbenega obdobja opustili dejavnost večinoma

zaradi finančnih razlogov, nedobičkonosnosti poslovanja, drugih poslovnih priložnosti ali

zdravstvenega stanja, upokojitve, ipd.

- rezultati opravljenih revizij in kontrol programa, v katerih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.

Aktivnosti, ki se nadaljujejo iz preteklih obdobij 5.4.2

3.1.1.1. Zaposli.me 2011/2012

3.1.1.5. Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoči za leto 2012

4.1.2.1.in 4.1.2.6. Priložnost zame

4.1.2.7. Prvi izziv

Zaposli.me 2011/2012 (3.1.1.1.)

Javno povabilo se je zaradi razdelitve vseh sredstev zaključilo 11. 1. 2012. V obdobju poročanja so se

iztekle enoletne zaposlitve še zadnjih vključenih v ta ukrep. Zavod je zaposlitve spremljal s križanjem

podatkov z ZZZS in intenzivnost pomoči s končnimi poročili, ki jih delodajalci posredujejo po izteku

subvencionirane zaposlitve.

Vseh vključitev v program je bilo 1.281 od planiranih 3.250 vključitev, kar predstavlja 39 %. Od vseh

vključenih je 52 % žensk, 84 % dolgotrajno brezposelnih, 37 % oseb starejših od 50 let, 13 % mlajših

od 25 let, 8 % invalidov. Pogodbe so zaključene, vendar za polovico vključitev (53 % vključitev) še ni

minilo 365 od zaključka subvencionirane zaposlitve, da bi lahko poročali od doseganju cilja glede

ohranitve zaposlitev 12 mesecev po zaključku. Cilj programa je ohraniti vsaj 30 % vključenih

zaposlenih in glede na trenutno že zaključene pogodbe ta cilj z 29 % skorajda dosegamo.

Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoči za leto 2012 (3.1.1.5.)

Na podlagi sprejetih ponudb je bilo v obdobju poročanja z izbranimi delodajalci sklenjenih 213 novih

pogodb o izvedbi programa in 233 novih pogodb z brezposelnimi osebami o vključitvi v program APZ.

Statistični podatki v obdobju poročanja kažejo naslednje značilnosti:

Izmed 233 v program vključenih oseb je 112 žensk (48 %) in 121 moških (52 %).

Največ vključitev v subvencionirano zaposlitev je bilo izvedenih v območnih službah Ljubljana

(65 oseb ali 28 % vseh, vključenih v obdobju poročanja), Celje (55 oseb ali 24 %) ter Maribor

(35 oseb ali 15 %), najmanj zanimanja delodajalcev za program, posledično pa nizko število

vključitev, beležimo v območnih službah Novo mesto (3 osebe ali 1,3 %), v Murski Soboti in

Novi Gorici pa po 4 osebe (1,7 po %).


81

Največ oseb (74 oz. 32 %) je bilo v program vključenih z dokončano ali nedokončano

osnovnošolsko izobrazbo, podoben delež (67 oseb ali 29 %) s srednješolsko izobrazbo, z 41

sklenjenimi pogodbami (18 %) sledi število vključenih oseb s poklicno izobrazbo (IV. stopnja

izobrazbe), 35 brezposelnih (15 %) pa se v program vključilo z zaključeno visokošolsko

izobrazbo.

Izmed vseh oseb, vključenih v obdobju poročanja, jih je največ (98 oseb ali 42 %) iz starostne

skupine od 30 do 39 let, dobra četrtina (62 oseb ali 27 %) pa v starosti od 25 do 29 let. Starejših

od 50 let je bilo v program vključenih trinajst (13 ali 5,6 %), izmed njih ena oseba starejša od 60

let.

Ob podpisu pogodbe je lastnost dolgotrajno brezposelne osebe izpolnjevalo kar 138 oseb (59

%), od tega jih je bilo največ brezposelnih od 12 do 23 mesecev (73 ali 31 %), 32 oseb (14 %)

od 24 do 35 mesecev, 22 oseb (9 %) od 3 do 4 leta, 3 osebe so bile v program vključenih po

predhodni brezposelnosti v trajanju od 5 do 7 let in kar 8 oseb (med njimi 6 žensk) po več kot 8

letih brezposelnosti.

Na podlagi vključitve v program je svojo prvo redno zaposlitev dobila četrtina brezposelnih (56

ali 24 %), izmed njih 37 žensk.

Med vsemi vključenimi udeleženci oseb v obdobju poročanja beležimo 12 (5 %) invalidov.

Priložnost zame (4.1.2.6., 4.1.2.1)

Program se izvaja, javno povabilo je že zaprto. V letu 2013 niso predvidene nove vključitve, kljub temu

je statistično vodenih 7 novih vključitev zaradi naknadnega vnosa podpisov pogodb v informacijski

sistem oziroma APZnet.

Prvi izziv (4.1.2.7.)

V času od 1.1.2013 do 31.3.2013 sklenili 231 pogodb z brezposelnimi osebami. Od tega je bilo:

45,8 % oz 108 žensk,

69,1 % oz. 163 iskalcev prve zaposlitve,

58,5 % oz. 138 iskalcev s V. st. izobrazbe.

.


82

ZAGOTAVLJANJE PRAVIC IZ NASLOVA BREZPOSELNOSTI 6

Zavarovanje za primer brezposelnosti in pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti so

medsebojno povezane. Samo zavarovanje v členih 54.–57. ZUTD določa vse osnovne parametre

zavarovanja za primer brezposelnosti, tako za obvezno, kot za prostovoljno zavarovanje. V nadaljnjih

členih od 58.–71. pa določa nabor, vsebino in pogoje za pravico pridobitve nadomestila za primer

brezposelnosti oz. koriščenja zavarovanja za primer brezposelnosti, v katerega je bil posameznik

vključen v času zaposlitve.

V okvir pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti se uvršča tudi pravica do plačila prispevkov za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje (68. člen ZUTD), ki predvideva plačilo prispevkov za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravičencem, ki jim po izteku denarnega nadomestila med

brezposelnostjo do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka največ eno leto

(oziroma dve leti za starejše zavarovance) in so brezposelni.

V aprilu 2013 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-

A). Med ključnimi spremembami na področju socialne varnosti velja omeniti predvsem:

- Pri ponovnem uveljavljanju pravice do DN upoštevanje celotne zavarovalne dobe za zavarovance,

ki so dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe.

- Za starejše prejemnike denarnega nadomestila – podaljšanje pravice do plačila prispevkov za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve z enega na dve leti. Pravico do plačila

prispevkov nad eno do največ dveh let je do konca septembra uveljavilo 70 zavarovancev.

- Možnost, da denarno nadomestilo v trajanju 2 mesecev pridobijo tudi brezposelni, mlajši od 30 let,

ki so bili zaposleni najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih. To pravico je od uveljavitve

spremembe zakona do konca septembra uveljavilo 1.353 mladih brezposelnih.

- Skrajšanje trajanja denarnega nadomestila za čas odsotnosti z dela v odpovednem roku in izplačilo

stroška nadomestila plače delodajalcu za dneve odsotnosti z dela. Od uveljavitve novele ZUTD do

konca leta 2013 je 1.965 delodajalcev Zavodu preko nove elektronske storitve sporočilo podatke

o odpovedi pogodbe o zaposlitvi 5.285 delavcem zaradi poslovnega razloga oziroma razloga

nesposobnosti. Zavod je čas trajanja denarnega nadomestila v prvem mesecu upravičenosti

skrajšal 215 zavarovancem, v povprečju za 4,1 dni.

DENARNO NADOMESTILO 6.1

Na število upravičencev do denarnega nadomestila v letu 2013 je vplival zelo povečan priliv ob koncu

leta 2012 in v januarju leta 2013. Decembra 2012 se je število upravičencev glede na prejšnji mesec

povišalo za 11,6 %, januarsko mesečno povečanje pa je bilo še višje in je znašalo 13,1 %. V

naslednjih mesecih pa je njihovo število postopoma upadalo. Ob koncu leta 2013 je bilo do denarnega

nadomestila upravičenih 29.895 oseb, kar je za 16,1% manj kot ob koncu leta 2012.

Njihov delež med brezposelnimi osebami konec leta 2013 je znašal 24,1% in je bil za 6,1 odstotnih

točk nižji od deleža konec leta 2012.

Po razlogih prenehanja pogodbe o zaposlitvi se je v letu 2013 zmanjšalo število upravičencev zaradi

poslovnih razlogov ter stečaja delodajalca, več pa je bilo novih upravičencev, katerim je potekla

pogodba o zaposlitvi za določen čas.


83

Slika 20: Gibanje števila upravičencev do DN in njihov delež (v %) med brezposelnimi osebami

V letu 2013 je pravico do denarnega nadomestila na novo pridobilo 50.192 upravičencev (6,9 % manj

kot v enakem obdobju leta 2012), od tega:

18.779 zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (19,3 % manj kot v

enakem obdobju leta 2012), od tega 14.791 iz poslovnih razlogov (11,9 % manj kot v enakem

obdobju leta 2012) in 2.759 zaradi stečaja delodajalca (28,3 % manj kot v enakem obdobju leta

2012),

28.425 zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas (5,9 % več kot v enakem obdobju leta

2012).

Tabela XXIV: Prejemniki DN

Leto Število

prejemnikov DN na dan 31. 12.

Indeks na predhodno leto v

%

Povprečni čas prejemanja DN, v

mesecih

Povprečno mesečno število prejemnikov DN

Delež prejemnikov DN v povprečni mesečni

brezposelnosti, v %

2009 31.162 187,0 9,6 27.346 31,7

2010 34.623 111,1 11,8 30.319 30,2

2011 35.463 102,4 7,9 36.344 36,2

2012 35.614 100,4 8,8 33.888 30,8

2013 29.895 83,9 32.981 27,5

Povprečno je mesečno denarno nadomestilo ob koncu leta 2013 za čas brezposelnosti prejemalo

32.981 oseb, kar je za 2,7 % manj od povprečja leta 2012, ko je bilo povprečno mesečno do denarnih

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

I09

III V VII IX XI I10

III V VII IX XI I11

III V VII IX XI I12

III V VII IX XI I13

III V VII IX XI

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0Število upravičencev DN Delež med brezposelnimi


84

nadomestil upravičenih 33.888 oseb. Obenem je bilo v povprečju mesečno 1.076 oseb upravičenih do

plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev.

Strukturne značilnosti upravičencev do denarnega nadomestila 6.1.1

Med prejemniki denarnega nadomestila je glede na starostno strukturo še vedno največ tistih v

starostnem razredu 50 let in več (50 % od vseh prejemnikov). Njihov delež se je sicer glede na konec

prejšnjega leta zmanjšal za 2 odstotni točki. Nekoliko se je zmanjšal tudi delež upravičencev do

denarnega nadomestila v starostnem razredu od 40 do 50 let, in sicer za 0,3 odstotne točke. Na drugi

strani se je nekoliko povečal delež mlajših upravičencev, za 0,3 odstotne točke v starostnem razredu

do 25 let ter za 1,1 odstotno točko v starostnem razredu od 25 do 30 let. Za 0,9 odstotne točke se je

povečal delež oseb v starostnem razredu od 30 do 40 let.

Tabela XXV: Letna primerjava strukturnih značilnosti prejemnikov DN za primer brezposelnosti

2009 2010 2011 2012 2013

Starost

18 do 24 let 2,6 1,8 2,3 2,5 2,8

25 do 29 let 7,0 5,2 6,4 7,4 8,5

30 do 39 let 17,7 14,0 15,9 18,5 19,4

40 do 49 let 23,7 15,7 18,2 19,6 19,3

50 let in več 49,1 63,2 57,2 52,0 50,0

Dosežena delovna doba

do 23 mesecev 2,9 1,7 3,2 3,6 4,7

2 do 4 let 5,9 5,1 6,7 6,8 6,5

5 do 9 let 8,3 7,2 8,6 11,5 13,7

10 do 19 let 14,7 12,3 12,8 15,2 15,1

20 do 29 let 25,3 18,4 18,8 17,4 17,3

30 let in več 42,8 55,3 49,8 45,5 42,7

Stopnja izobrazbe

I. – II. stopnja 35,7 31,9 30,2 29,6 28,1

III. – IV. stopnja 30,5 30,8 30,6 30,5 29,0

V. stopnja 23,6 25,3 25,4 25,3 26,7

VI. stopnja 4,0 4,9 4,8 4,9 5,1

VII.+VIII stopnja 6,2 7,0 8,6 9,3 10,2

B.Š. 0,1 0,1 0,3 0,5 0,8

Spremembe starostne strukture prejemnikov denarnih nadomestil so se odrazile tudi na strukturi

prejemnikov po delovni dobi. Povečal se je delež prejemnikov, ki imajo do dve leti delovne dobe (za

1,1 odstotne točke), delež oseb z 30 let in več delovne dobe pa je upadel za 2,8 odstotne točke.


85

V izobrazbeni strukturi,v primerjavi s prejšnjimi leti, ugotavljamo zniževanje deleža nižje izobraženih

oseb. Med upravičenci do denarnega nadomestila so tako ob koncu leta 2013 še vedno prevladovale

osebe s III. in IV. stopnjo izobrazbe, saj je bilo le-teh 29 %, upravičencev s I. in II. stopnjo je bilo 28,1

%, upravičencev s V. stopnjo izobrazbe je bilo 26,7 %, upravičencev s VI. stopnjo je bilo 5,1 % ter

upravičencev s VII. stopnjo izobrazbe in več je bilo 11 %.


86

POKLICNA ORIENTACIJA IN ŠTIPENDIRANJE 7

»EUROGUIDANCE CENTER/NCIPS« 7.1

Vse evropske države imajo vsaj en Euroguidance center. V Sloveniji je to Nacionalni center za

informiranje in poklicno svetovanje (NCIPS), ki državljanom zagotavlja informacije o možnostih

usposabljanja in izobraževanja v drugih evropskih državah. Mrežo financira Evropska komisija (preko

Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo), saj v njej vidi mehanizem za pospeševanje

pretoka učencev, študentov, učiteljev in mladih delavcev med evropskimi državami. Mreža

Euroguidance je bila vključena v program Leonardo da Vinci, v obdobju 2007 do 2013 deluje v okviru

programov vseživljenjskega učenja in ima kot povezovalni (transverzalni) program poseben status.

V letu 2013 smo:

posodobili računalniški program »Kam in kako« v elektronsko verzijo in to ločeno za mladino –

šole dobijo registracijsko kodo za dostop in odrasle, ki je na voljo preko spletne strani Zavoda.

Udeležili »Cross border« seminarja v mesecu maju in pripravili zbornik nacionalnih raziskav na

temo »Metode, tehnike in orodje za določanje kompetenc« in prispevek strokovnjaka s tega

področja.

Organizirali študijski obisk v okviru Academije za udeležence iz tujine in v okviru pridobljenih

sredstev v tujino poslali 8 udeležencev iz Slovenije.

Se udeleževali vseh predvidenih sestankov in delovnih skupin v okviru mreže Euroguidance,

IAEVG konference v Montpellier, Francija in mednarodne konference s področja kariernega

svetovanja v Ankari, Turčija.

Udeležili smo se tudi nekaj srečanj v okviru projekta Expack.

ŠTIPENDIRANJE 7.2

Zaradi uveljavitve in pričetka uporabe novega Zakona o štipendiranju, z dnem 1. 9. 2008, se je

odločanje o državnih štipendijah (prejšnje republiške štipendije) in štipendijah za nadarjene preneslo v

pristojnost centrov za socialno delo ter na Sklad za razvoj kadrov. Zavod je v letu 2013 dodeljeval in

izplačal štipendije upravičencem do Zoisove štipendije, po prej veljavni zakonodaji, in sicer do izteka

izobraževalnega programa, za katerega imajo sklenjeno pogodbo in izvajal zaključevanje obveznosti

štipendistov ter izterjave neupravičeno prejetih štipendij v preteklih letih.

Zavod je v letu 2013 povprečno mesečno izplačeval štipendije 599 Zoisovim štipendistom. Povprečno

število štipendistov je kar za več kot polovico manjše kot v letu 2012. Ob koncu decembra 2013 je bilo

na Zavodu še 242 aktivnih štipendistov. Vsi so bili študenti. Povprečna Zoisova štipendija v letu 2013

je znašala 296,39 EUR.


87

MODERNIZACIJA ZAVODA IN PROJEKTI V LETU 2013 8

V letu 2013 je Zavod na različne načine sodeloval pri izvedbi 15 projektov. Vsak projekt na svoj način

prispeva k razvoju in modernizaciji Zavoda. Posodabljanje, modernizacija Zavoda kot osrednje

institucije na trgu dela je bistvenega pomena. Del projektov modernizacije tako prispeva k

vsebinskemu in organizacijskemu prilagajanju dejavnosti zahtevam vse bolj dinamičnega trga dela, del

projektov pa prispeva k razvoju in uvajanju novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Poleg

projektov modernizacije Zavod sodeluje tudi v mednarodnih projektih, in sicer kot vodilni partner

projekta, kot sodelujoči partner ali pa sodeluje le pri določenih aktivnosti projekta brez pravno

formalnih in finančnih obveznosti.

Namen sodelovanja v mednarodnih projektih je predvsem izmenjava izkušenj in prenos dobrih praks iz

tujine ter skupna priprava strategij za izboljšanje učinkovitosti izvajanja regionalnih politik zaposlovanja

in obvladovanja sprememb na trgu dela.

Projekti so financirani iz različnih virov, in sicer iz Evropskega strukturnega sklada, integralnega

proračuna in iz drugih donacijskih shem. V nadaljevanju so predstavljeni projekti, v katerih je Zavod

imel vlogo vodilnega oz. sodelujočega partnerja.

PROJEKT »PROJEKTNA PISARNA - MODERNIZACIJA ZRSZ« 8.1

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, in

sicer v okviru 5. razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost« in 5.2

prednostne usmeritve »Reforma institucij na trgu dela«. Projekt je sofinanciran iz sredstev ESS

Projekt Projektna pisarna – modernizacija ZRSZ je projekt, ki ima v času izvajanja od januarja 2010 do

septembra 2015, poglavitni cilj zagotoviti celostno podporo projektnemu delu na Zavodu. Cilj se

realizira prek aktivnosti zagotavljanja podpore projektnem pristopu v vseh fazah projektnega dela,

zagotavljanja koordinacije projektov med seboj in v povezavi z redno dejavnostjo Zavoda, pridobivanju

ter prenosu znanja in izkušenj med projekti, izboljševanju sistema spremljanja in poročanja o projektih

ter zagotavljanju trajnostnega vidika projektov.

Namena operacije sta vzpostavitev projektne pisarne kot samostojne enote ZRSZ in razvoj

pridobivanja dodatnih finančnih virov za izvedbo projektov modernizacije ZRSZ.

V letu 2013 smo v okviru projekta Projektna pisarna – modernizacija ZRSZ izvajali naslednje stalne

naloge: priprava in oddaja zahtevkov za izplačila, pravna pomoč pri vodenju projektov in pri izvedbi

javnih naročil, spremljanje in prijava na razpise z namenom pridobivanja dodatnih finančnih virov ter

vsebinsko in finančno spremljanje izvajanja projektov v povezavi z redno dejavnostjo ZRSZ.

V letu 2013 smo poleg izvajanja navedenih stalnih nalog uresničili tudi naslednje cilje:

Izdelali smo nabor idej za razvojne projekte, ki bi jih v prihodnosti želeli izvajati na ZRSZ.

Zaposleni v projektni pisarni so bili vključeni v 15 različnih programov usposabljanja, delavnic,

seminarjev in e – učenja glede na naše potrebe po znanju.

Nadgradili in izvajali smo sistem rednega spremljanja razpisov in oddaje prijav na razpise:

pregledali smo več kot 400 razpisov, za 38 razpisov smo pripravili podrobnejše analize in kot

vodilni ali sodelujoči partner pristopili k prijavi 18 projektov.


88

PROJEKT »KONTAKTNI CENTER« 8.2

Projekt Kontaktni center je eden izmed večjih razvojnih projektov na ZRSZ, ki se izvaja v obdobju

2008 – 2014 v okviru OP RČV 2007-2013, 5. razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna

usposobljenost« in 5.2 prednostne usmeritve »Reforma institucij na trgu dela«. Projekt je sofinanciran

iz sredstev ESS in je bil zasnovan v letu 2008 z namenom uvedbe novega, dodatnega

komunikacijskega kanala za zagotavljanje informacij in svetovalne pomoči strankam in s tem

posodobitve zavodovega storitvenega modela.

V letu 2013 smo z realiziranimi aktivnostmi nadgrajevali kvaliteto delovanja Kontaktnega centra na

osnovah in tehničnih rešitvah, ki smo jih dosegli, razvili in implementirali tekom preteklih let izvajanja

projekta in kot take predstavljajo dodano vrednost nudenja storitev strankam Zavoda:

Sistematično in sproti smo spremljali delovanje interaktivne zavodske asistentke IZE, ki svojim

uporabnikom pomaga pri iskanju informacij na spletni strani in odgovarja na preprosta,

najpogostejša vprašanja, ki so povezana z delom in pristojnostmi Zavoda in na podlagi tega

nadgrajevali bazo znanja.

Bazo znanja smo nadgradili z vsebinami, ki jih pri svojem delu potrebujejo operaterji v

Kontaktnem centru in predstavljajo Katalog storitev Kontaktnega centra in jo pripravili za

uporabo zaposlenim na Zavodu.

Izgradili in uvedli smo aplikacijo za evidentiranje in spremljanje kontaktov strank, ki je dosegljiva

v okviru enega identifikacijskega sistema za uporabnike – operaterje v Kontaktnem centru in kot

taka pohitri dostop in predstavlja poenostavitev vzdrževanja aplikacijskega okolja.

Prenovili smo interne spletne strani, kjer so objavljene ključne informacije o delovanju

Kontaktnega centra, zaposleni na Zavodu se tako lahko podrobneje seznanijo z načinom dela in

vsebino nalog, ki jih izvajamo s strokovnimi orodji, ki smo jih razvili za podporo delu in za

delovanje interaktivne zavodske asistentke IZE. Prav tako so objavljeni podatki o obsegu

opravljenega dela v Kontaktnem centru.

Na podlagi predlogov strank s katerimi komuniciramo smo pripravili izhodišča za izboljšavo

storitev z vidika ustreznejšega informiranja strank, ki smo jih posredovali v pristojne službe.

Udeležili smo se zaposlitvenih sejmov v Mariboru in Kranju, festivala zaTE v Novem mestu in

promovirali delo Kontaktnega centra na sejmu Moje delo 2013 v Ljubljani.

Z namenom operaterjem Kontaktnega centra približati delo v neposrednem kontaktu s

strankami smo v sodelovanju z Območno službo Ljubljana organizirali praktična usposabljanja

iz različnih področij dela Zavoda (prenos relevantnih spoznanj iz dela Kontaktnega centra s

ciljem medsebojnega učenja, da se izboljšajo storitve za stranke).

Nadgrajevanje učinkovitega komuniciranja iz vidika kakovosti smo realizirali z izvedbo

izobraževanj iz področja Ravnanja s strankami v stiski, individualnega treninga za dvig

kakovosti in učinkovitosti telefonskih pogovorov in izobraževanja iz področja Krepitve

kompetenc za delo z delodajalci.

Z namenom nuditi kakovostne informacije tudi tuje govorečim strankam smo pričeli z izvajanjem

tečaja iz angleškega in nemškega jezika v sodelovanju z zunanjim izvajalcem.

Aktivnosti projekta so bile realizirane tako v tehničnem kot vsebinskem smislu, vse z namenom dviga

kvalitete nudenja storitev za stranke Zavoda.


89

PROJEKT »IZOBRAŽEVALNI CENTER ZRSZ« 8.3

Projekt je sofinanciran iz sredstev ESS in se izvaja v okviru 5.razvojne prioritete Institucionalna in

administrativna usposobljenost ter 5.2. prednostne usmeritve Reforme institucij na trgu dela OP RČV

2007-2013.

Namen in cilj projekta je vzpostavitev Izobraževalnega centra Zavoda. Glavni cilj je izobraževanje in

usposabljanje vseh zaposlenih z namenom dviga kompetenc zaposlenih in dviga kakovosti vseh

storitev, ki jih Zavod nudi uporabnikom. V času izvajanja projekta, od aprila 2010 do konca leta 2014,

bomo z aktivnostmi na projektu vplivali na razvoj kompetenc zaposlenih s ciljem boljšega

prepoznavanja potreb strank, učinkovitejšega izbora ustreznih ukrepov pomoči ter kreiranje novih

storitev ter ukrepov za povečanje zaposljivosti.

V letu 2013 smo na projektu Izobraževalni center:

Nadaljevali z izobraževanjem sodelavcev, izvedli 30 internih delavnic in usposobili sodelavce za

vodenje svetovalnega procesa s programi »Svetovalni proces na zaposlovanju«, »Svetovalni

intervju«, »Delo s skupino na zaposlovanju«, »Motivacijski intervju«, »Aktivacija svetovalnega

procesa«, »Metode in tehnike dela s skupino« in »Svetovalni in motivacijski intervju – modul za

vodje«.

Za dvig kompetenc za delo z delodajalci smo skupaj z zunanjimi izvajalci razvili in pripravili

delavnice »Uspešno motiviranje, izgrajevanje kompetenc in zaposlovanje mladih, žensk in

starejših v skladu s potrebami podjetij in organizacij na lokalnem trgu dela«, in vključili 50

udeležencev v programski sklop usposabljanj »Trendi in značilnost poslovnih okoljih ter trendi v

trženju, psihologija prodaje in pogajanj«, »Trening tržnega razgovora in pogajanj«,

»Načrtovanje dela z delodajalci – proaktiven pristop« in »Poslovni razgovor pri delodajalcu s

coachingom«, s ciljem bolj specialističnega dela z delodajalci.

Nadaljevali smo z izobraževanjem vseh sodelavcev na temo »Stres na delovnem mestu« in

»Komunikacija«.

Z zunanjimi izvajalci smo izvedli ponovitvena usposabljanja »Zdravje na delovnem mestu«.

Nadaljevali smo z eUčenjem na vseh eGradivih in razvili štiri nova e-gradiva: »Prijava tujca v

evidenco brezposelnih oseb v angleškem jeziku«, »Metode in tehnike za izbor kandidatov glede

na zahteve delovnega mesta« in »Podpora svetovalcem pri usposabljanju za izbor kandidatov«.

Za potrebe uvajanja novega klasifikacijskega sistema KLASIUS (KLAsifikacijski Sistem

Izobraževanja in Usposabljanja) v delovne procese zavoda za vse zaposlene, smo pripravili

novo eGradivo Klasius. Gradivo je bilo sestavljeno iz 6 - ih modulov:

- Klasius splošno,

- Klasius splošno (krajši modul),

- Klasius – modul Zpnet,

- Klasius – modul vnos PD in PS,

- Klasius – modul Splet,

- Klasius – modul tujci.

Za specifične potrebe zaposlenih smo izvedeli usposabljanje »Excel in PowerPoint – osnovni

modul«.

Za prenos znanja in veščin pridobljenega na delavnicah in eUčenju smo v letu 2013 pregledali

vse letne razgovore svetovalcev v Zavodu in na osnovi njih pričeli z aktivnostmi uvajanja


90

individualnih učnih načrtov in s tem povezanimi prilagojenimi treningi naslednjih ključnih veščin

za dvig kompetenc svetovalnega dela s strankami: »Svetovalni intervju«, »Svetovalni proces na

zaposlovanju«, »Delo s skupino na zaposlovanju« in »Ravnanje v težavnih situacijah«.

V individualizirane treninge je bilo vključenih 76 udeležencev.

Izvedli smo anketo »Zadovoljstvo zaposlenih s storitvami Izobraževalnega centra ZRSZ«, na

podlagi analize vprašalnikov na vzorcu več kot polovice zaposlenih, skupna povprečna ocena

vseh storitev, znaša 4,1.

PROJEKT »DO BOLJŠE KAKOVOSTI STORITEV Z VEČ SVETOVALCI 8.4ZAPOSLITVE«

Zavod izvaja projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«, ki je osredotočen na

uvajanje individualnega in bolj osebnega pristopa do brezposelnih oseb ter zmanjšanjem razmerja

med številom svetovalcev in številom brezposelnih oseb.

Projekt traja od junija 2009, do konca junija 2015 in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja

človeških virov za obdobje 2007–2013, in sicer v okviru 5. razvojne prioritete »Institucionalna in

administrativna usposobljenost« in 5.2 prednostne usmeritve »Reforma institucij na trgu dela«. Projekt

je sofinanciran iz sredstev ESS.

Namen projekta je dvojen. Prvi je dvig kakovosti storitev za prvo ciljno skupino projekta – uporabnike

storitev ZRSZ, ki so brezposelne osebe in delodajalci (z zagotavljanjem ugodnejšega razmerja med

številom brezposelnih oseb in posameznim svetovalcem zaposlitve, zagotoviti hitrejši, sodobnejši

svetovalni proces ter izboljšati sodelovanje z delodajalci). Drugi namen je zagotoviti neposredno

zaposlitev, usposobljenost in dvig kompetenc druge ciljne skupine – novo zaposlenih svetovalcev. Z

izvajanjem aktivnosti projekta bodo le-ti pridobili znanja, izkušnje in veščine, ki bo povečala njihovo

konkurenčnost na trgu dela po zaključku projekta.

V letu 2013 se je nadaljevalo stalno usposabljanje svetovalcev z udeležbo na notranjih, zunanjih

izobraževanjih in na izobraževanjih v okviru Izobraževalnega centra kot tudi na samem delovnem

mestu, ob neposrednem delu z uporabniki storitev Zavoda in ob podpori mentorja. Svetovalci so

uresničevali ključne naloge iz naslova projekta, in sicer svetovalno delo z brezposelnimi osebami in

krepitev vzajemnega odnosa z delodajalci.

PROJEKT »SPODBUJANJE ZAPOSLJIVOSTI, IZOBRAŽEVANJA IN 8.5SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA DELAVCEV MIGRANTOV IN

NJIHOVIH DRUŽIN«

Projekt se izvaja v okviru OP RČV 2007–2013, in sicer v okviru 4. razvojne prioritete »Enake možnosti

in spodbujanje socialne vključenosti« ter 4.1 prednostne usmeritve »Enake možnosti na trgu dela in

krepitev socialne vključenosti«. Projekt je sofinanciran iz sredstev ESS.

Info točka za tujce Zavoda predstavlja nov komunikacijski kanal namenjen posredovanju informacij

delovnim migrantom in njihovim družinskim članom, o pogojih za zaposlitev, delu, prebivanju in

usposabljanju ter izobraževanju na enem mestu, za njihovo lažje vključevanje v družbeno okolje v

Republiki Sloveniji.


91

Cilji projekta je delovanje v smeri preprečevanja izkoriščanja, diskriminacije v kadrovskih postopkih in

brezposelnosti migrantov, obenem pa omogočiti tudi boljšo dostopnost do novih zaposlitev oz. večjo

konkurenčnost delavcev migrantov na trgu dela. S povečevanjem števila obravnavanih oseb na

stacionarni in mobilni Info točki za tujce ter na osnovi večkanalnega poslovanja in s hitrim odzivanjem

na razmere na trgu dela se delavcem migrantom povečuje enakopravnejši položaj na trgu dela.

Nadaljevala se je III. faza projekta – delovanje Info točke za tujce, ki bo potekala do konca septembra

2015.

V letu 2013 smo:

Izvajali informiranja in svetovanja (večkanalno) 27.665 delavcem migrantom in njihovim

družinskim članom, distribuirali večjezično informativno gradivo (3 zgibanke, 2 plakata), ažurirali

spletno stran v petih tujih jezikih, izdali publikacijo »Prvih 500 po slovensko« v srbskem jeziku v

cirilici in bosansko- hrvaškem jeziku v latinici in sodelovali na kariernih dogodkih po vsej državi.

Izbrali Slovensko filantropijo kot izvajalca »Programa prostovoljstva Info točke za tujce ZRSZ«

ter izvedli usposabljanje prostovoljcev z izkušnjo migranta ali nudenja podpore migrantom za

izvajanje informiranja priseljencev za njihov lažji vstop na trg dela na lokalni ravni.

V sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja ZRC SAZU razširili mrežo, pripravili in

objavili »Smerokaz« - pregled vladnih in nevladnih ustanov, ki delujejo na področjih, povezanih

z migranti in njihovimi družinskimi člani, za informiranje še pred prihodom v Slovenijo in za

skupno izvajanje mobilne Info točke za tujce, zagovorništva pravic v samskih domovih in

deloviščih.

Izvedli študijski obisk v Republiko Srbijo z namenom izmenjave informacij o pogojih in postopku

zaposlovanja srbskih državljanov v Sloveniji in sodelovali na zaposlitvenem sejmu v Šabcu.

PROJEKT »NACIONALNA KOORDINACIJSKA TOČKA ZA 8.6VSEŽIVLJENJSKO KARIERNO ORIENTACIJO«

Vseživljenjska karierna orientacija je dejavnost, integrirana v šolske kurikulume, v delo kadrovskih

služb ter svetovalcev za izobraževanje in usposabljanje. Zaradi razdrobljenosti v različna področja se

je pojavila potreba po koordiniranju te dejavnosti in po enotni ureditvi tega področja. Projekt se izvaja

od jeseni 2010 do avgusta 2015, v okviru OP RČV 2007–2013, in sicer v okviru 5. razvojne prioritete

»Institucionalna in administrativna usposobljenost« in 5.2 prednostne usmeritve »Reforma institucij na

trgu dela« in je sofinanciran iz sredstev ESS.

V letu 2013 smo v okviru projekta:

Izvedli 5 izobraževanj za izvajalce karierne orientacije, ki se jih je udeležilo 58 svetovalcev

zaposlenih v Zavodu, v kariernih centrih na univerzah in pri koncesionarjih.

Pripravili osnutek medresorskih smernic VKO.

Pripravili promocijski dogodek, kjer smo predstavili dosedanje dosežke projekta in ponudbo

izobraževanja.

Predstavili projekt s prispevkom na dogodku Predstavitev študijskih programov UL, namenjen

šolskim svetovalnim delavcem.

Predstavili Terminološki slovarček 2011 in projekt v okviru projekta čezmejnega sodelovanja

Expak Avstrija – Slovenija.


92

V letu 2013 smo pripravili razpis za izbor izvajalca strokovnega izpopolnjevanja s področja VKO, ki ga

bi izvajal eden od visokošolskih zavodov. Ministrstvo nam razpisa ni potrdilo in vrnilo v pripravo.

PROJEKT »RAZVOJ IN PROMOCIJA STORITEV TER 8.7PRIPOMOČKOV ZA VSEŽIVLJENJSKO KARIERNO ORIENTACIJO

BREZPOSELNIH, DRUGIH ISKALCEV ZAPOSLITVE IN NEAKTIVNIH«

Projekt se izvaja v okviru OP RČV 2007–2013, in sicer v okviru 2. razvojne prioritete »Spodbujanje

zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih« ter 2.1 prednostne usmeritve »Spodbujanje zaposljivosti

iskalcev dela in neaktivnih«. Projekt je sofinanciran iz sredstev ESS. Namen projekta je zagotovitev in

krepitev aktivnosti VKO za brezposelne (BO), druge iskalce zaposlitve in neaktivne ter spodbujanje

posameznikov za aktiven pristop k reševanju lastne brezposelnosti. Projekt se je pričel izvajati leta

2011, prve aktivnosti se bodo končale leta 2013, zadnje avgusta 2015.

V letu 2013 smo v okviru projekta:

Pripravili in izvedli delavnice ''Drugače'' - Če želim, da bi bilo drugače, moram nekaj spremeniti,

svetovalna delavnica za (dolgotrajno) brezposelne osebe.

Pripravili več modularnih delavnic za ugotavljanje in razvijanje kompetenc iskalcev zaposlitve - 7

modularnih delavnic, za vsako kompetenco iz Kompetenčnega profila iskalcev zaposlitve ena.

Programiranje prenovljenih vsebin spletne aplikacije eSvetovanje z izvedeno drugo fazo

testiranja aplikacije.

Zaključek prilagoditve spletnega programa Kam in Kako za odrasle - postavljen na spletno

stran:

http://www.kaminkako.si/iwp/LoginPage.aspx?ReturnUrl=%2fiwp.

MFBT: prejeli smo poročilo o zaključeni 3. fazi priredbe MFBT za odraslo slovensko populacijo.

Izvajalec je zaključil zbiranje podatkov in vnos odgovorov ter kontrolo vnosa podatkov.

Razvita nova orodja za brezposelne osebe, npr. vprašalnik Moja časovna perspektiva (Time

Perspective Inventory, Zimbardo), Vprašalnik pripravljenosti na podjetništvo (Entrepreneurial

Readiness Inventory, Liptak), vprašalnik Moje veščine zaposljivosti (Employability skills

inventory, Liptak). Prikazovalniki za digitalno prikazovanje vsebin VKO na pilotnih lokacijah

CIPS Murska Sobota ter UD Ljubljana – Parmova, so bili v letu 2013 operativni in v polnem

zagonu. Razvijali smo tudi spletno podstran za mlade in spletni mobilni portal.

Promocija VKO: programiranje in izveden prenos spletne strani Spleti svojo kariero na strežnik

ZRSZ s strani izvajalca; oglaševanje na digitalnih prikazovalnikih v trgovskih centrih in

železniških postajah po Sloveniji; izdelava celostne grafične podobe Kariernega središča…

JN »Izvedba programa spodbujanja neaktivnih oseb…«: izvajalci program izvajajo po načrtu.

PROJEKT: »ZA POKOLPJE – AKTIVNO IN DEJAVNO!« 8.8

Namen projekta je motiviranje, izobraževanje, usposabljanje in spodbujanje zaposlovanja

brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, s stalnim prebivališčem na

območju Pokolpja ter identifikacija in aktivacija oseb na področju Pokolpja, ki so neaktivne oz. niso

zaposlene niti vpisane v evidenco brezposelnih.

http://www.kaminkako.si/iwp/LoginPage.aspx?ReturnUrl=%2fiwp


93

Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013,

4. razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«, 4. 1. Prednostne

usmeritve: »Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti. Projekt je sofinanciran iz

sredstev ESS.

Projekt obsega tri sklope aktivnosti, znotraj katerih so planirane posamezne naloge:

Vzpostavitev projektne pisarne,

Vključevanje oseb iz ciljne skupine v informiranje, izobraževanje in usposabljanje ter

Sodelovanje z delodajalci, identificiranje njihovih potreb in priložnosti novega zaposlovanja.

V letu 2013 je bilo v skladu s cilji projekta v usposabljanja za dvig konkurenčnosti brezposelnih oseb

vključenih 748 oseb, v sodelovanju z zunanjimi izvajalci je bilo organiziranih 86 zaposlitvenih dni,

predavanj in ogledov dobrih praks na terenu.

Poleg modularnega dela usposabljanj so vsaki drugi mesec potekale tudi poglobljene delavnice, v

obdobju poročanja smo izvedli 40 poglobljenih skupin. Na treh lokacijah smo izvedli delavnico

namenjeno romski etnični skupnosti z naslovom Korako angle.

Prav tako sta aktivno delovali tudi Infotočki v Črnomlju in Kočevju, kateri je v celotnem obdobju

izvajanja obiskalo 4.958 oseb, v obdobju poročanja pa 2.142 oseb. Obiskovalcem je ves čas na voljo

individualna pomoč pri pisanju ponudb in prijav na prosta delovna mesta, pomoč pri uporabi

svetovnega spleta in navezovanja kontaktov z delodajalci in institucijami v okolju. V infotočki je za

izvedbo omenjenih aktivnosti, za stranke na voljo vsa potrebna tehnična oprema. Infotočki sta redno

izvajali tudi mobilne enote na terenu (19 mobilnih enot na terenu je obiskalo 152 oseb) ter sprejemali

manjše skupine, za katere sta zaposleni izvedli krajše predstavitve (izvedenih je bilo 17 predstavitev,

ki jih je obiskalo 108 oseb).

Z namenom obveščanja in informiranja delodajalcev, brezposelnih ter neaktivnih oseb na trgu dela,

sta bila v Pokolpju organizirana karierna sejma v Kočevju in Črnomlju, s spremljevalnim programom in

okroglo mizo. Z mesečnimi objavami v medijih smo širšo javnost informirali o možnostih koriščenja

programov APZ ter drugih aktualnih zadevah v lokalnem okolju.

PROJEKT »RAZVOJ MODELA TAKSONOMIJE POKLICNIH VEŠČIN 8.9IN KOMPETENC S PREDHODNO PRILAGODITVIJO IN UVEDBO

NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ SKP-08 IN KLASIUS»

S projektom želimo razviti sistemski model taksonomije poklicnih veščin in kompetenc ter izdelati

taksonomijo kot novo sistemsko orodje za podporo strokovnemu delu. Projekt se je pričel dne

1.7.2010 in ima planiran zaključek septembra 2016. Z novim orodjem bo možno povezati informacije o

zahtevah prostih delovnih mest z vidika formalnih znanj, dodatnih znanj, veščin in kompetenc ter

informacije o formalnih in dodatnih znanjih, veščinah in kompetencah iskalcev zaposlitve.

Posredovanje zaposlitev ni edini vidik uporabnosti taksonomije poklicnih veščin in kompetenc, le-ta je

pomembna tudi za področje aktivne politike zaposlovanja in poklicne orientacije.

Sistemski model taksonomije zahteva predhodno prilagoditev Standardne klasifikacije poklicev (SKP),

ki je bila izvedena julija 2011 in uvedbo Klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja

(KLASIUS), ki je bil uveden s 1.1.2014. Tako so se v letu 2013 nadaljevale aktivnosti iz leta 2012 v

zvezi z uvedbo KLASIUS-a in sicer:


94

Priprava manjkajočih funkcijskih specifikacij sprememb za posamezne zaledne in spletne

aplikacije,

Programiranje novih funkcionalnosti.

Testiranje delovanja aplikacij v testnem okolju in testiranje delovanja prenosov podatkov.

Priprava navodil za uporabo novih funkcionalnosti in priprava pojasnil za uporabnike na

eStoritvah.

Priprava in izvedba usposabljanja zaposlenih za uporabo KLASIUS-a, ki je potekalo v obliki

eUčenja (zaposleni so opravili 1.517 izobraževanj).

Izvedba prehoda na produkcijo.

Aktivnosti na izdelavi modela taksonomije poklicnih veščin in kompetenc se v letu 2013 niso izvajale

zaradi obsega in kompleksnosti uvedbe KLASIUS-a. Konec leta 2013 je EK na spletnem portalu

objavila ESCO taksonomijo, ki bo v prihodnje zahtevala temeljito preučitev z vidika njene uporabe kot

osnovnega vira za polnjenje nacionalne taksonomije in posledično tudi zahtevala prilagoditev

nacionalnega modela.

PROJEKT »UVEDBA ELEKTRONSKEGA 8.10 DOKUMENTACIJSKEGA SISTEMA V ZRSZ«

Projekt se izvaja v okviru OP RČV 2007-2013, in sicer v okviru 5. razvojne prioritete »Institucionalna in

administrativna usposobljenost« in 5.2 prednostne usmeritve »Reforma institucij na trgu dela«.Projekt

je sofinanciran iz sredstev ESS.

V okviru projekta Uvedba elektronskega dokumentacijskega sistema v Zavodu se bo v največji možni

meri vzpostavilo brezpapirno poslovanje Zavoda s svojimi partnerji/strankami in v procesih znotraj

njega. Projekt se izvaja od oktobra 2010 do junija 2015. Cilj projekta je vpeljava brezpapirnega

poslovanja na Zavodu z vzpostavitvijo sistema za upravljanje poslovnih procesov, ki pretežno temeljijo

na procesiranju dokumentov (BPM), sistema za upravljanje elektronskih dokumentov oz. elektronski

dokumentacijski sistem (EDS) in elektronskega arhivskega sistema (EAS).

V letu 2013 smo v okviru projekta izvedli naslednje glavne aktivnosti:

Vzpostavili sistem EDS-GC (razvojna, testna in produkcijska linija) in navezavo EDS-GC na

šifrante in skupne registre ZRSZ.

Vzpostavili interno skeniranje in potrjevanje vhodne pošte na OS in CS ter podpisovanje

izhodne pošte z digitalnim certifikatom za procese podprte z EDS-GC.

Predčasno uvedli module EDS-GC Potni nalogi, Odsotnosti, Likvidacija računov, Pogodbe in

naročilnice, Podporo Glavni pisarni in tako podprli brezpapirno poslovanje za 5 ključnih

procesov Zavoda.

Povezali EDS-GC z aplikacijami ZRSZ, ki podpirajo likvidacijo računov, spremljanje prisotnosti

zaposlenih, obvladovanje pogodb in naročil in izvajanje programov zaposlovanja.

Z modulom Potni nalogi nadomestili aplikacijo za potne naloge in dopolnili aplikacijo Delovodnik

s funkcionalnostjo, ki preprečuje vnos v Delovodnik za zadeve, ki so bile uvožene v EDS-GC.

Izvajali testne uvoze in čiščenje podatkov za pogodbe in naročila ter programe zaposlovanja.

Na produkcijsko linijo EDS-GC uvozili podatke iz Delovodnika za pogodbe in naročila


95

Uvedli nove funkcionalnosti aplikacije EDS-GC za posredovanje dokumentacije zahtevkov za

izplačilo na MDDSZ.

Izvajali usposabljanja ključnih in končnih uporabnikov za module v produkciji ter se tako v letu

2013 z zaposlenimi Zavoda udeležili 137 izobraževanj in usposabljanj in usposobili skupno 906

udeležencev izobraževanj.

Zaključili analizo modula Izvajanje programov zaposlovanja in namestili modul na produkcijsko

linijo EDS-GC ter

nadaljevali analizo za module Izvajanje storitev za trg dela, Upravljanje potreb po delavcih,

Zagotavljanje materialnih pravic ter Izdajanje delovnih dovoljenj

Skladno s predlogom projekta za vzpostavitev delno centralizirane glavne pisarne sta bila dobavljena

in nameščena termični tiskalnik črtnih kod in optični čitalec (skener), s katerim zajemamo dokumente

na CS ZRSZ in OS Novo mesto. V izvedbi je nakup dodatnih skenerjev za vse območne službe

Zavoda, saj obstoječe multifunkcijske naprave niso primerne za izvajanje digitalizacije. Elektronski

dokumenti se trenutno hranijo v sistemu EDS-GC na strežnikih IS ZRSZ, vendar odločitev o načinu e-

hrambe dokumentov na ZRSZ še ni bila sprejeta. Priprava notranjih pravil in razvoj eStoritev se v letu

2013 nista izvajala zaradi zasedenosti zaposlenih ZRSZ z izvajanjem drugih prioritetnih aktivnosti.

PROJEKT »NADGRADNJA APLIKACIJE INVALIDI IN 8.11IZGRADNJA SPLETNE APLIKACIJE ZA ZUNANJE IZVAJALCE

STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE«

Namen projekta je bila izgradnja integriranega informacijskega sistema na področju zaposlitvene

rehabilitacije, ki bo zagotavljal spletne povezave med ZRSZ, MDDSZ in zunanjimi izvajalci

zaposlitvene rehabilitacije. Izgradnja informacijskega sistema je bila financirana iz sredstev

Integralnega proračuna, katera je zagotovil MDDSZ.

Velik del projekta je bil izveden že v letu 2012, saj je bila okviru projekta že junija 2012 zaključena

nadgradnja informacijskega sistema zavoda ZP.net – Modul invalidi in v mesecu oktobru 2012

zaključena izgradnja spletne aplikacije za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije.

Nov informacijski sistem tako omogoča elektronsko izmenjavo podatkov in dokumentov med izvajalci

zaposlitvene rehabilitacije in ZRSZ ter zagotavlja statistične podatke, ki jih potrebujeta MDDSZ in

ZRSZ.

Z namenom kvalitetne uvedbe novega informacijskega sistema je bilo v januarju 2013 izvedeno

poglobljeno usposabljanje uporabnikov.

Vzpostavitev operativnega delovanja in vzdrževanja informacijskega sistema je bila realizirana kot je

bilo načrtovano z dnem 1. 3. 2013.

PROJEKT »AGENCIJA ZA SOCIALNO EKONOMIJO – SEA« 8.12

Namen projekta SEA je razvoj inovativnega sistema, ki bo omogočal ranljivim osebam zaposlitveno

vključitev preko aktivnosti, ki bodo pripomogle k razvoju socialne ekonomije in skupnega sistema za

socialno in zaposlitveno vključevanje. Operativni cilji projekta so ustanovitev čezmejne agencije za

promocijo socialne ekonomije, oblikovanje mreže različnih storitev za vključevanje in ustanovitev novih


96

delovnih področij za socialna podjetja na okoljskem območju. Projekt se bo večinoma osredotočil na

čezmejno območje Gorice in Nove Gorice, rezultati in prenos dobrih praks pa bodo podlage za

delovanje na območju celotne države.

Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz

sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev ter se izvaja od 1. septembra

2011 do 31. avgusta 2014.

V letu 2013 je Zavod sodeloval v naslednjih aktivnostih:

Udeležba na sestankih za koordinacijo in upravljanje projekta in na delovnih sestankih po

posameznih delovnih sklopih ter priprava poročil o delu na projektu;

Skupaj s SLO partnerji na projektu soorganiziral informativne delavnice za brezposelne osebe

zainteresirane za ustanovitev socialnega podjetja.

Pripravljal potrebne podatke in podlage za raziskave in analize za razvoj socialnega

podjetništva, ki so v izdelavi na DS 4 in DS5.

Uporabljal programe APZ, ki so podpirali razvoj socialnega podjetništva (program Javna dela in

program Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva).

PROJEKT »INCUBATOR OF SELF-EMPLOYMENT OF YOUNG 8.13UNEMPLOYED«

Projekt je sofinanciran s strani Evropske Komisije, programa Progress, in je namenjen mladim

brezposelnim osebam, ki so v okviru ZRSZ, OS Ljubljana, na ukrepu Spodbujanje samozaposlovanja

uspešno zaključile presojo poslovne ideje in delavnico za samozaposlitev, t.j. aktivnosti Pomoč pri

samozaposlitvi, ter so se samozaposlile.

Tem osebam se je v okviru vključitve v inkubator za obdobje enega leta zagotavljala vsa potrebna

podpora za opravljanje samostojnega dela (od podpore za urejanje finančnega poslovanja do podpore

pri pridobivanju in sklepanju poslov). Hkrati so osebe pridobile veščine in znanja, da lahko sedaj, po

letu dni, delujejo brez podpore inkubatorja. Projekt namreč temelji na predpostavki, da se veliko

mladih ne odloči za samozaposlitev zaradi strahu, da ne bodo imeli dovolj dela, zaradi strahu pred

vodenjem, organiziranjem delovanja in zaradi strahu pred finančnim poslovanjem

V letu 2013 so se zaključili modeli podpore za izbrano ciljno skupino. Zavod je na željo vodilnega

partnerja v projekt napotil novo skupino oseb, za katere so bodo zagotovila krajša, 3 mesečna

podpora in pomoč v okviru projekta. V letu 2013 smo pripravili anketne vprašalnike, ki bodo podlaga

za evalvacijo ciljne skupine glede na kontrolno skupino.

PROJEKT »EXPAK.AT.SI« 8.14

Projekt avstrijsko-slovenska ekspertna akademija (v nadaljevanju EXPAK AT.SI) je čezmejni forum,

namenjen obvladovanju izzivov na trgu dela. Sofinanciran je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

in nacionalnih javnih virov, v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Avstrija-Slovenija 2007–2013.

V projektu sodelujejo Institut L&R Sozialforschung, BAB GmbH, IFA GmbH in Institut WISDOM na

avstrijski strani ter Ekonomski institut Maribor in Center za razvoj človeških virov Maribor na slovenski

strani.


97

Delo v projektu poteka v petih delovnih skupinah:

Določitev parametrov uspeha pri načrtovanju in uporabi ukrepov politike na trgu dela;

Potrebe in presežki kvalificirane delovne sile;

Sodelovanje s podjetji;

Prehod iz šole v poklic;

Skupno obvladovanje odprtja trgov dela.

V letu 2013 so potekale aktivnosti na vseh delovnih paketih v obliki delavnic, srečanjih delovnih

skupin, platforme in konferenc. Zaključeno je bilo sodelovanje v skupini “Prehod šola - poklic” z

zaključno mednarodno konferenco, organizirana je bila razvojna delavnica in konferenca na temo

»Sodelovanja s podjetji – strateško sodelovanje služb za zaposlovanje pri pridobivanju novih strank«

ter opravljen opis 10 suficitarnih in deficitarnih poklicev na obeh straneh meje. Izvedena zaključna

konferenca skupini “Skupno obvladovanje trgov dela”. Izvedeni sta bili dve delavnici v skupini

”Potrebe - presežki delovne sile” in izvedena skupina in dve srečanji delovnih skupin za pripravo

orodij za izbor izvajalcev programov za delo z brezposelnimi. V okviru EXPAK je potekalo operativno

sodelovanje med predstavniki podružnic AMS Štajerske in Koroške ter sodelavci OS Maribor, Murska

Sobota, Kranj in Velenje, vključno z uradi, ki neposredno mejijo drug na drugega.

PROJEKT »MREŽA ZA SPODBUJANJE PODJETNOSTI MLADIH 8.15(POM)«

Projekt Mreža za razvoj podjetništva mladih – POM je prijavljen na programa IPA SL-HR, ki se je začel

izvajati v letu 2011 in je bil zaključen marca 2013. Projekt POM je financiran iz sredstev EU, preko

instrumenta za predpristopno pomoč in nacionalnih javnih virov. Operacija se izvaja v okviru

operativnega programa IPA SL-HR 2007–2013.

Gre za sodelovanje dveh prekomejnih območij pri spodbujanju in informiranju mladih o podjetnosti ter

vzpostavitvi informacijskih točk na uradih za delo. Namen projekta je vzpostaviti podporno okolje za

dvig podjetnosti in čezmejnega sodelovanja mladih ter prispevati k večji gospodarski rasti in

konkurenčnosti na obeh straneh meje. V projektu sodelujejo slovenski partnerji ZRSZ (območne

službe Celje, Maribor, Ptuj in Sevnica) in Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA ter

hrvaški partnerji HZZ PS Varaždin, HZZ PS Čakovec, HZZ PS Krapina in Zara d. o. o.

V letu 2013 so bile izvedene naslednje aktivnosti:

Delovanje točk POM na vseh opremljenih lokacijah.

Zaključek programa za spodbujanje podjetništva z generiranjem in razvojem podjetniških idej.

11 udeležencev je izdelalo in predstavilo svoje poslovne načrte.

Zaključek programa za spodbujanje podjetnosti in kariere z izdelavo kariernega načrta.

9 udeležencev je izdelalo karierni načrt, 8 izmed teh udeležencev je izdelalo tudi načrt izboljšav

za dvig konkurenčnosti malega ali srednjega podjetja.

Izvedena je bila zaključna konferenca projekta z več kot 100 udeleženci.

Izdan je bil Zbornik prispevkov projekta »Mreža za razvoj podjetnosti mladih POM«.


98

MEDNARODNO SODELOVANJE 9

Najpomembnejši del mednarodnega sodelovanja se je odvijal pod okriljem Evropske Komisije, ki

zaradi obveznosti članic pri izvajanju skupne evropske strategije zaposlovanja že od leta 1997 dalje

koordinira mrežo javnih služb za zaposlovanje (JSZ) iz držav Evropske unije in skupnega Evropskega

gospodarska prostora (mreža HoPES). Vsebino sodelovanja mreže predstavlja letni program dela, ki

ga sprejemajo generalni direktorji javnih služb in Komisija. Večino sredstev za izvajanje programa

zagotavlja Komisija.

Zavod se je udeležil vseh sestankov evropske mreže JSZ, in sicer dveh rednih in enega izrednega

sestanka asistentov mreže ter dveh rednih in dveh izrednih sestankov na ravni generalnih direktorjev.

Redni sestanki so bili namenjeni načrtovanju in usmerjanju izvajanja aktivnosti mreže glede na ključne

poudarke dokumentov Komisije, zaključkov ministrskih svetov EPSCO ter tretjega cikla Evropskega

semestra na področju zagotavljanja zaposlitvenih ciljev EU 2020 (dokumenti iz t.i. zaposlitvenega

paketa, Letno poročilo o napredku in Skupno poročilo o zaposlovanju, specifična priporočila članicam

po pregledu nacionalnih programov reform idr.). Izredna sestanka sta se osredotočala predvsem na

vlogo JSZ pri izvajanju spodbud in garancij za zaposlovanje mladih ter obravnavi zaključkov poročil o

pripravljenosti JSZ za izvajanje ukrepov za mlade, ki jih je mreža posredovala Odboru za zaposlovanje

(EMCO) in preko njega EPSCO. Drugi pomembnejši temi rednih in izrednih sestankov pa sta bili

povezani z vsebino Odločb Komisije za implementacijo EURES reforme in za poglobljeno sodelovanje

JSZ znotraj EU/EGP. Zavezujoči dokumenti za implementacijo Eures reforme v članicah so bili

pripravljeni skladno z večino pričakovanj in zahtev JSZ, medtem ko Komisija postopek za sprejem

povsem nove Odločbe za poglobljeno sodelovanje JSZ vodi samostojno (razprave na Svetu, z

Evropskim parlamentom idr.) in je v okviru mreže opravila samo konzultacije; stranke v tem postopku

namreč niso JSZ, temveč države članice, zato Zavod pri pripravi stališč Slovenije sodeluje z MDSZ.

Predvidoma bo Odločba sprejeta do pomladi 2014, prinesla bo več sprememb v način delovanja

mreže ter razširila zavezujoče naloge ter opredelila sodelovanje z EMCO.

Po sprejemu skupne vizije razvoja evropskih JSZ do leta 2020 (dec. 2012) je bil v letu 2013 dan velik

poudarek na analizi doseženega razvoja na različnih področjih glede na dolgoročne cilje. V ta namen

smo zavodi opravili dve anketi po metodologiji samo-evalvacije. Zbrani rezultati so bili podlaga za 3

dokumente mreže, ki so bili nato posredovani na EMCO in kot gradiva za izredna srečanja

predsednikov in ministrov vlad na temo zaposlovanja mladih v Nemčiji in v Franciji, in sicer: poročilo o

usposobljenosti JSZ za implementacijo garancije za mlade, katalog aktivnosti JSZ v podporo izvedbi

garancije za mlade ter kriteriji za vzdržne sheme subvencioniranja zaposlitev.

Aktivno smo sodelovali tudi v programu medsebojnega učenja mreže PES2PES Dialogue, ki ga

financira Komisija. V okviru tega programa smo s posebno predstavitvijo sodelovali na dialoški

konferenci na temo Kadrovsko optimiziranje v JSZ – razvoj kompetenc ključnega kadra za delo s

strankami, intenzivno smo sodelovali v kolegialnem pregledu (Peer Review) na temo dokumentirano

spremljanje in evalviranje kot pogoj za razvoj JSZ ter se udeležili zaključne letne diseminacijske

konference, na kateri smo prav tako predstavili svoje izkušnje in koristi od sodelovanja v PES2PES

dogodkih v letih 2010 in 2011. Komisija je v okviru mreže izvajala več vrst obsežnih anket s ciljem, da

pridobi objektivni uvid v stanje JSZ za potrebe Evropskega semestra, rezultati pa so bili predstavljeni

tudi na sestankih mreže (vprašalnik prilagajanje JZS krizi, sistemi spremljanja učinkovitosti in

uspešnosti v JSZ idr.). V okviru stalnih delovnih teles na ravni EU smo v 2013 strokovni sodelavci

Centralne službe redno sodelovali s člani EMCO in EMCO Indicator Group iz MDDSZ in UMAR-ja, bili

smo vključeni v delovno skupino Eurostat-a LMP-Db in interdisciplinarno skupino pri Komisiji Skills

Panorama.


99

Drugo področje mednarodnega sodelovanja je potekalo v okviru svetovnega združenja JSZ

WAPES ter s posameznimi JSZ na podlagi posebnih sporazumov oziroma dogovorov. V WAPES -

regija Evropa - smo se jeseni 2012 vključili skupaj z JSZ iz Hrvaške, Moldavije in Armenije v proces

kolegialnega učenja na temo sodelovanja z delodajalci. Proces se je v letu 2013 nadaljeval v paru z

JSZ iz Moldavije in jeseni zaključil s konferenco, za katero smo pripravili gradivo in imeli na njej

predstavitev.

Na podlagi posebnega sporazuma o sodelovanju med JSZ JV Evrope so bili pod okriljem črnogorskih

gostiteljev v Budvi in v Baru organizirani redni direktorski sestanki s spremljajočimi strokovnimi

konferencami, za katere smo pripravili prispevke. Teme teh srečanj so bile: Posledice ekonomske

krize na zaposlovanje mladih, pomen veščin vodenja kariere za zaposljivost, vloga medijev pri

promociji APZ in pomen storitev za delodajalce pri doseganju višje produktivnosti. V okviru

bilateralnega strokovnega sodelovanja smo na Zavodu gostili kolege iz hrvaškega zavoda, s katerim i

smo obravnavali zlasti sodelovanje pri čezmejnem zaposlovanju po vstopu Hrvaške v EU ter

predstavnike zavoda za zaposlovanje iz Kosova, ki smo jim predstavili izvajanje storitev za iskalce,

delodajalce in programov zaposlovanja. Za projekt Info točka za migrante smo organizirali strokovni

obisk na srbskem zavodu za zaposlovanje, na povabilo latvijskega zavoda pa smo se udeležili njihove

strokovne konference na temo zaposlovanja mladih ter na njej predstavili izkušnje s programom PUM.

Zagotovili smo redni prenos informacij (pisna poročila, posebna srečanja, sestanki) o dogajanjih v

mreži evropskih JSZ, s strokovnih dogodkov mreže in z ostalih strokovnih dogodkov na druge

sodelavce v službah za zaposlovanje, za programe zaposlovanja in analitike ter na člane vodstva

Zavoda.


100

POVZETEK 10

Gospodarska kriza, v katero je slovensko gopodarstvo ponovno prešlo ob koncu leta 2011, se

je v letu 2013 še poglabljala. Prioriteta vlade o sanaciji bančnega sektorja je vplivala na primanjkljaj

finančnih sredstev, namenjenih investicijam, zaradi manjše potrošnje se je zmanjševala tudi

gospodarska aktivnost. Ključnega pomena v letu 2013 je bila zunanjetrgovinska menjava, saj je izvoz

zaradi izboljšanja razmer v mednarodnem okolju postopno naraščal. Razmere na trgu dela so se

tekom leta nekoliko izoboljšale, a so bile še vedno slabše kot pred letom dni. Leta 2013 je bilo v

Sloveniji v povprečju 793.597 delovno aktivnih oseb, kar je 2,0 % manj kot v letu 2012.

12. aprila 2013 je bila z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A)

ukinjena obvezna prijava prostega delovnega mesta pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Delodajalci, ki niso iz javnega sektorja ali niso gospodarske družbe v večinski lasti države, lahko

objavo prostega delovnega mesta zagotovijo sami, brez obvestila Zavoda. V letu 2013 so delodajalci

prijavili 111.301 prostih delovnih mest, od tega je bilo 41,0 % takih, za katera so delodajalci želeli

sodelovanje Zavoda pri iskanju kandidatov.

Ker se je v letu 2013 na novo prijavilo več brezposelnih oseb, kot se jih je odjavilo, je ob koncu leta

(124.015) brezposelnost štela 5,0 % več brezposelnih oseb kot ob koncu leta 2012. Število

brezposelnih oseb je od januarja do konca septembra padalo (z izjemo v juliju, ko je brezposelnost

narasla), v zadnji četrtini leta pa zopet začelo naraščati. Najbolj se je brezposelnost povečala z

novembra na december (+3,9 %), najvišje znižanje pa beležimo iz meseca aprila na mesec maj (-2,3

%). Zaradi različnega gibanja določenih kategorij brezposelnosti, se je precej spremenila struktura

brezposelnosti. V letu 2013 je v največji meri porasel delež iskalcev prve zaposlitve (+21,1 %),

nadpovprečno pa se je povečal tudi delež žensk ter brezposelnih oseb, starih od 15 do 24 let ter 25 do

49 let. Povprečno je bilo v letu 2013 brezposelnih 119.827 oseb oz. 8,8 % več kot v letu 2012.

Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v letu 2013 v povprečju 13,1 %, kar je 1,1 odstotne

točke več kot v letu 2012.

V letu 2013 se je zaposlilo 65.054 brezposelnih oseb, kar je 11,5 % več kot v letu 2012. Tolikšno

povečanje zaposlovanja lahko pripišemo tudi vključevanju brezposelnih oseb v subvencionirane

zaposlitve.

Višje število brezposelnih oseb je zahtevalo več naporov Zavoda pri zagotavljanju ustrezne

obravnave brezposelnih oseb. Poleg storitev VKO, brezposelne osebe in iskalce zaposlitve

napotujemo na prosta delovna mesta ter organiziramo različna srečanja brezposelnih oseb z

delodajalci, s katerimi pospešujemo izbor ustreznih in motiviranih kandidatov. Na 45.642 prostih

delovnih mest, kjer so delodajalci izkazali željo po sodelovanju z Zavodom, smo napotili 88.571

brezposelnih oseb.

Učinkovitost posredovanja smo zagotavljali tudi z organizacijo pisarn za delodajalce, kjer smo

delodajalcem zagotavljali nabor vseh storitev na enem mestu (informiranje, sprejem informacij o

prostem delovnem mestu, podpora pri zagotavljanjuu kadra, ki ga na trgu dela primanjkuje, ipd.). Z

namenom zvišanja kakovosti storitev smo dodatno usposobili svetovalce za delodajalce.

Organizirali smo tudi srečanja delodajalcev z iskalci zaposlitve in mini zaposlitvene sejme, kjer so

delodajalci brezposelnim osebam predstavili delovna mesta in pogoje za zasedbo le-teh. V letu 2013

se je tovrstnih srečanj z delodajalci udeležilo 3.607 brezposelnih oseb. Pripravili smo tudi 19 posvetov

za delodajalce po celotni Sloveniji, jih 2.412 krat individualno obiskali, da bi jih seznanili z vsemi

aktualnimi informacijami, ter sodelovali pri organizaciji 16 zaposlitvenih in kariernih sejmov. Za

posamezna združenja oz. sekcije Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno podjetniške ter z Zbornico

računovodskih servisov smo izvedli 5 predstavitev naših storitev.


101

Stanje na trgu dela in zmanjšane možnosti zaposlovanja so vplivale na izvajanje politike

zaposlovanja tujcev. V letu 2013 smo izdali skupaj 17.638 delovnih dovoljenj, od tega 6.103 osebnih

delovnih dovoljenj, 7.865 dovoljenj za zaposlitev, 3.009 dovoljenj za delo ter 5 soglasij k izdaji modre

karte EU. Na podlagi Sporazuma med Vlado RS in Svetom ministrov BIH o zaposlovanju državljanov

BIH je bilo v letu 2013 izdanih 661 delovnih dovoljenj.

V Info točki za tujce smo preko različnih kanalov (osebno, telefonsko, preko elektronske pošte) nudili

informacije 27.665 migrantom in njihovim družinskim članom.

Zavod pospešuje tudi prosti pretok delavcev in izvaja storitve znotraj omrežja javnih služb za

zaposlovanje EU. EURES svetovalci so v letu 2013 izvedli 19.792 individualnih in skupinskih

informiranj in svetovanj, namenjenih iskalcem zaposlitve, delodajalcem in drugim osebam.

V skladu z vodili Doktrine smo pri delu z brezposelnimi osebami poskrbeli za zgodnjo

opredelitev in čimprejšnjo aktivacijo oseb po prehodu v brezposelnost. Brezposelne osebe so

deležne tolikšne pomoči, kot jo potrebujejo, in na način, ki jim najbolj ustreza glede na njihove potrebe

in pri tem kombiniramo različne aktivnosti VKO. Iskalci zaposlitve se lahko o trgu dela informirajo prek

različnih kanalov: prek internetne strani Zavoda, elektronskih storitev Zavoda, preko Kontaktnega

centra in osebnih informiranj na uradih za delo, v Kariernih središčih ter s pomočjo tiskanih gradiv.

Neposredno zaposljive brezposelne osebe smo v letu 2013 usmerjali predvsem v samostojno vodenje

kariere in iskanje zaposlitve s pomočjo portala Poiščidelo.si. Z brezposelnim osebam, zaposljivim i z

dodatnimi aktivnostmi, smo dogovorili aktivnosti glede na njihove potrebe in čimprejšnjo pot do

zaposlitve, medtem ko smo brezposelnim osebam, zaposljivim z intenzivno obravnavo, pogosteje

zagotavljali poglobljeno karierno svetovanje in različne programe APZ ter daljše delavnice VKO in jih s

tem ohranjali aktivne in zaposljive.

Za brezposelne osebe, druge iskalce zaposlitve, iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je

ogrožena, zaposlene, delodajalce ter za osebe, opredeljene v 35. členu ZUTD (osebe, ki

prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali socialno varstvene prejemke, osebe iz

ranljivih skupin na trgu dela ter brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v noben ukrep APZ),

Zavod izvaja različne ukrepe APZ. Gre za nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju

zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela ter povečanju

konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev. Ukrepi APZ so se v letu 2013 izvajali na podlagi Smernic za

izvajanje ukrepov APZ za obdobje 2012–2015, Načrta izvedbe ukrepov APZ za leti 2013 in 2014 ter

Kataloga ukrepov APZ. V letu 2013 je bilo v ukrepe APZ na novo vključenih 40.711 brezposelnih

oseb.

Na področju socialne varnosti se število prejemnikov denarnega nadomestila zmanjšuje. V

povprečju je v letu 2013 DN prejemalo 32.981 oseb, kar je 2,7 % manj kot v letu 2012. Na novo je

pravico do DN pridobilo 50.192 oseb, kar je 6,9 % manj kot v letu 2012. Po 13,1 % povečanju števila

prejemnikov DN v januarju 2013 (glede na prejšnji mesec), je njihovo število tekom leta upadalo. Tako

je bilo konec decembra 2013 prejemnikov DN 29.895 oz. kar 25,8 % manj kot v začetku istega leta.


102

TABELARNI PREGLED 11

Tabela 1: Delovno aktivno prebivalstvo po področjih dejavnosti

Število Indeks

Razlika v št. delovno

aktivnih na dan

Število Indeks Razlika v št.

delovno aktivnih v

povprečnem številu (+/-)

Področje dejavnosti delovno delovno

aktivnih 31.12.2013

aktivnih Ø

2013

31.12.2013 31.12.2012 31.12. (+/-) Ø 2013 Ø 2012

Delovno aktivno prebivalstvo 791.323 99,8 -1.625 793.597 98,0 -16.404

A Kmetijstvo in lov,gozdarstvo, ribištvo

38.353 102,6 960 38.207 103,4 1.245

B Rudarstvo 2.644 98,6 -38 2.668 95,0 -141

C Predelovalne dejavnosti 176.983 99,2 -1.389 177.690 97,1 -5.235

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro

7.950 101,3 101 7.969 100,4 35

E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

9.677 102,2 208 9.604 99,8 -18

F Gradbeništvo 52.036 97,3 -1.458 54.250 90,7 -5.542

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil

103.753 97,5 -2.609 104.180 96,6 -3.655

H Promet in skladiščenje 46.203 101,7 751 46.227 99,9 -56

I Gostinstvo 30.684 97,7 -713 31.069 97,3 -875

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti

23.317 101,4 330 23.090 100,6 136

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti

22.404 97,7 -527 22.645 96,4 -848

L Poslovanje z nepremičninami 3.932 98,7 -51 3.971 98,6 -55

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

49.697 104,5 2.121 48.705 101,5 739

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

25.879 102,1 537 25.894 98,8 -308

O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti

48.879 98,5 -756 49.144 96,9 -1.559

P Izobraževanje 65.649 100,6 370 65.397 99,9 -71

Q Zdravstvo in socialno varstvo 55.676 100,6 345 55.575 100,3 140

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

13.785 100,6 82 13.612 98,1 -266

S Druge dejavnosti 13.302 100,7 90 13.175 99,7 -43

T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo

520 104,2 21 524 94,8 -29

Vir: SURS


103

Tabela 2: Skupno prebivalstvo, delovno aktivno prebivalstvo in brezposelnost, 2013

Območna Prebivalstvo Povprečno delovno aktivno prebivalstvo

Povprečna brezposelnost

Povprečna stopnja

brezposelnosti (%)

služba 1.7.2013

Vsi Ž Vsi Ž* Vsi Ž

Slovenija 2.059.114 1.039.456 793.597 357.600 119.827 57.402 13,1

Celje 199.082 100.127 78.255 34.352 12.537 6.264 14,0

Koper 147.905 74.124 58.000 25.677 7.815 3.532 11,8

Kranj 203.926 103.097 80.278 36.525 8.561 4.051 9,8

Ljubljana 569.219 290.682 224.780 104.820 32.066 14.687 11,8

Maribor 237.033 119.863 84.797 38.248 16.031 7.939 15,7

Murska Sobota 117.675 60.051 40.783 18.118 8.749 4.424 17,8

Nova Gorica 119.019 59.629 45.083 20.200 5.847 2.535 11,7

Novo mesto 111.225 55.224 44.975 19.665 6.840 3.193 13,4

Ptuj 85.715 42.988 33.091 14.747 4.483 2.237 12,3

Sevnica 70.860 35.205 27.681 11.640 4.737 2.230 14,6

Trbovlje 64.113 32.420 24.534 11.286 4.223 1.987 15,1

Velenje 133.342 66.046 51.345 22.323 7.938 4.323 13,6

Vir: SURS

*Podatek ne vključuje števila žensk, ki spadajo v kategorijo kmetov.


104

Tabela 3: Priliv v registrirano brezposelnost in odliv, 2013

Urad za delo Priliv

Odliv

Skupaj

Vključeni v zaposlitev

Slovenija 108.344 102.390 65.054

Območne službe

Celje 10.626 9.942 6.445

Koper 8.108 7.443 4.363

Kranj 9.686 9.214 5.426

Ljubljana 27.412 24.799 15.361

Maribor 15.387 14.773 9.990

Murska Sobota 7.846 7.611 5.343

Nova Gorica 5.039 4.852 3.033

Novo mesto 4.791 4.551 2.881

Ptuj 5.047 5.215 3.358

Sevnica 3.761 3.726 2.426

Trbovlje 3.171 2.851 1.878

Velenje 7.470 7.413 4.550

Urad za delo

Celje 3.882 3.611 2.263

Laško 837 745 497

Slovenska Konjice 1.071 1.062 700

Šentjur pri Celju 959 917 592

Šmarje pri Jelšah 1.709 1.584 1.051

Žalec 2.168 2.023 1.342

Ilirska Bistrica 600 564 342

Izola 929 903 480

Koper 3.120 2.812 1.688

Piran 1.105 908 553

Postojna 1.210 1.116 637

Sežana 1.144 1.140 663

Jesenice 1.594 1.530 931

Kranj 4.149 3.863 2.338

Radovljica 1.644 1.554 880

Škofja Loka 1.485 1.434 773

Tržič 814 833 504

Cerknica 772 732 488

Domžale 2.451 2.147 1.235

Grosuplje 1.508 1.550 965

Kamnik 1.445 1.383 848

Kočevje 1.028 872 621


105

Urad za delo Priliv

Odliv

Skupaj

Vključeni v zaposlitev

Ljubljana 17.790 15.948 9.791

Logatec 701 560 371

Ribnica 521 496 306

Vrhnika 1.196 1.111 736

Lenart 1.131 1.093 740

Maribor 10.023 9.361 6.288

Pesnica 1.192 1.260 766

Ruše 1.050 991 730

Slovenska Bistrica 1.991 2.068 1.466

Gornja Radgona 1.176 1.157 785

Lendava 1.551 1.496 1.083

Ljutomer 1.191 1.106 770

Murska Sobota 3.928 3.852 2.705

Ajdovščina 1.097 1.272 747

Idrija 546 444 272

Nova Gorica 2.647 2.469 1.587

Tolmin 749 667 427

Črnomelj 928 857 592

Metlika 428 422 274

Novo mesto 2.657 2.515 1.500

Trebnje 778 757 515

Ormož 1.076 1.184 872

Ptuj 3.971 4.031 2.486

Brežice 1.226 1.086 739

Krško 1.597 1.665 1.099

Sevnica 938 975 588

Hrastnik 529 458 324

Litija 751 747 451

Trbovlje 1.100 960 638

Zagorje 791 686 465

Dravograd 517 529 363

Mozirje 778 724 492

Radlje ob Dravi 1.062 1.035 650

Ravne na Koroškem 1.270 1.230 743

Slovenj Gradec 1.075 961 638

Velenje 2.768 2.934 1.664


106

Tabela 4: Priliv v registrirano brezposelnost po razlogih, 2013

Urad za delo

Iskalci Trajni Iztek

delovnega

Skupaj prve presežki in razmerja za Ostalo

zaposlitve stečajniki določen čas

Slovenija 108.344 19.071 21.628 54.004 13.641

Območne službe

Celje 10.626 1.865 2.036 5.306 1.419

Koper 8.108 1.194 1.801 3.976 1.137

Kranj 9.686 1.784 1.747 4.826 1.329

Ljubljana 27.412 5.582 6.503 11.272 4.055

Maribor 15.387 2.388 2.915 8.461 1.623

Murska Sobota 7.846 1.079 1.438 4.536 793

Nova Gorica 5.039 808 1.142 2.378 711

Novo mesto 4.791 1.041 965 2.216 569

Ptuj 5.047 800 636 3.269 342

Sevnica 3.761 696 569 2.046 450

Trbovlje 3.171 601 570 1.538 462

Velenje 7.470 1.233 1.306 4.180 751

Urad za delo

Celje 3.882 702 706 1.900 574

Laško 837 186 166 374 111

Slovenska Konjice 1.071 195 183 564 129

Šentjur pri Celju 959 191 195 468 105

Šmarje pri Jelšah 1.709 278 288 966 177

Žalec 2.168 313 498 1.034 323

Ilirska Bistrica 600 108 105 308 79

Izola 929 126 160 472 171

Koper 3.120 448 699 1.631 342

Piran 1.105 152 216 492 245

Postojna 1.210 217 241 596 156

Sežana 1.144 143 380 477 144

Jesenice 1.594 213 293 871 217

Kranj 4.149 799 750 2.066 534

Radovljica 1.644 311 288 789 256

Škofja Loka 1.485 328 240 695 222

Tržič 814 133 176 405 100


107

Urad za delo


delovnega



Cerknica 772 120 236 345 71

Domžale 2.451 513 558 1.018 362

Grosuplje 1.508 266 443 597 202

Kamnik 1.445 276 311 640 218

Kočevje 1.028 228 125 559 116

Ljubljana 17.790 3.754 4.201 7.112 2.723

Logatec 701 112 205 284 100

Ribnica 521 110 106 237 68

Vrhnika 1.196 203 318 480 195

Lenart 1.131 176 254 587 114

Maribor 10.023 1.608 1.909 5.390 1.116

Pesnica 1.192 150 251 682 109

Ruše 1.050 133 130 714 73

Slovenska Bistrica 1.991 321 371 1.088 211

Gornja Radgona 1.176 182 270 585 139

Lendava 1.551 214 232 958 147

Ljutomer 1.191 120 199 780 92

Murska Sobota 3.928 563 737 2.213 415

Ajdovščina 1.097 206 239 501 151

Idrija 546 103 136 267 40

Nova Gorica 2.647 406 587 1.220 434

Tolmin 749 93 180 390 86

Črnomelj 928 207 182 455 84

Metlika 428 87 84 208 49

Novo mesto 2.657 595 523 1.207 332

Trebnje 778 152 176 346 104

Ormož 1.076 166 124 711 75

Ptuj 3.971 634 512 2.558 267

Brežice 1.226 202 184 702 138

Krško 1.597 308 243 867 179

Sevnica 938 186 142 477 133


108

Urad za delo


delovnega



Hrastnik 529 97 78 282 72

Litija 751 163 171 280 137

Trbovlje 1.100 187 188 577 148

Zagorje 791 154 133 399 105

Dravograd 517 84 89 295 49

Mozirje 778 151 166 375 86

Radlje ob Dravi 1.062 152 226 601 83

Ravne na Koroškem 1.270 212 205 720 133

Slovenj Gradec 1.075 197 195 588 95

Velenje 2.768 437 425 1.601 305


109

Tabela 5: Pregled odjavljenih iz evidence brezposelnih oseb po razlogih odjave, 2013

Urad za delo

Vključeni Prehod Kršitev Prijava

Skupaj v v obveznosti v druge Ostalo

zaposlitev neaktivnost evidence

Slovenija 102.390 65.054 13.295 14.772 1.741 7.528

Območne službe 101.551 58.320 15.015 19.495 461 8.260

Celje 9.942 6.445 1.381 1.281 157 678

Koper 7.443 4.363 827 1.585 114 554

Kranj 9.214 5.426 1.303 1.630 153 702

Ljubljana 24.799 15.361 3.515 4.187 130 1.606

Maribor 14.773 9.990 1.617 1.987 269 910

Murska Sobota 7.611 5.343 867 620 214 567

Nova Gorica 4.852 3.033 715 491 130 483

Novo mesto 4.551 2.881 757 519 128 266

Ptuj 5.215 3.358 552 649 104 552

Sevnica 3.726 2.426 502 415 137 246

Trbovlje 2.851 1.878 481 255 27 210

Velenje 7.413 4.550 778 1.153 178 754

Urad za delo

Celje 3.611 2.263 488 531 111 218

Laško 745 497 125 84 10 29

Slovenska Konjice 1.062 700 156 115 9 82

Šentjur pri Celju 917 592 129 138 2 56

Šmarje pri Jelšah 1.584 1.051 209 211 7 106

Žalec 2.023 1.342 274 202 18 187

Ilirska Bistrica 564 342 90 75 7 50

Izola 903 480 92 258 15 58

Koper 2.812 1.688 287 591 27 219

Piran 908 553 96 178 11 70

Postojna 1.116 637 142 229 25 83

Sežana 1.140 663 120 254 29 74

Jesenice 1.530 931 215 259 26 99

Kranj 3.863 2.338 528 646 66 285

Radovljica 1.554 880 202 290 34 148

Škofja Loka 1.434 773 251 291 13 106

Tržič 833 504 107 144 14 64


110

Urad za delo




Cerknica 732 488 121 63 3 57

Domžale 2.147 1.235 280 451 8 173

Grosuplje 1.550 965 259 234 8 84

Kamnik 1.383 848 200 231 9 95

Kočevje 872 621 161 47 - 43

Ljubljana 15.948 9.791 2.148 2.945 75 989

Logatec 560 371 88 48 6 47

Ribnica 496 306 103 42 8 37

Vrhnika 1.111 736 155 126 13 81

Lenart 1.093 740 78 173 30 72

Maribor 9.361 6.288 1.101 1.317 102 553

Pesnica 1.260 766 135 240 29 90

Ruše 991 730 93 88 11 69

Slovenska Bistrica 2.068 1.466 210 169 97 126

Gornja Radgona 1.157 785 143 99 46 84

Lendava 1.496 1.083 207 85 36 85

Ljutomer 1.106 770 130 73 37 96

Murska Sobota 3.852 2.705 387 363 95 302

Ajdovščina 1.272 747 204 145 23 153

Idrija 444 272 67 52 8 45

Nova Gorica 2.469 1.587 341 273 85 183

Tolmin 667 427 103 21 14 102

Črnomelj 857 592 130 74 12 49

Metlika 422 274 94 11 5 38

Novo mesto 2.515 1.500 405 382 88 140

Trebnje 757 515 128 52 23 39

Ormož 1.184 872 121 100 9 82

Ptuj 4.031 2.486 431 549 95 470

Brežice 1.086 739 148 105 30 64

Krško 1.665 1.099 220 185 49 112

Sevnica 975 588 134 125 58 70


111

Urad za delo




Hrastnik 458 324 73 28 8 25

Litija 747 451 117 68 10 101

Trbovlje 960 638 167 100 8 47

Zagorje 686 465 124 59 1 37

Dravograd 529 363 51 64 24 27

Mozirje 724 492 114 28 21 69

Radlje ob Dravi 1.035 650 101 193 32 59

Ravne na Koroškem 1.230 743 122 248 26 91

Slovenj Gradec 961 638 132 86 29 76

Velenje 2.934 1.664 258 534 46 432


112

Tabela 6: Brezposelne osebe po starosti in spolu – uradi za delo, 31. 12. 2013

Urad za delo

Skupaj 15-24 25-29 30-39 40-49 50-59

60 let in več

Vsi Ž Vsi Ž Vsi Ž Vsi Ž Vsi Ž Vsi Ž Vsi Ž

Slovenija 124.015 59.380 12.507 5.393 20.016 11.242 29.023 15.804 24.564 12.322 34.194 14.158 3.711 461

Območne službe

Celje 13.008 6.504 1.405 613 2.101 1.215 3.034 1.759 2.692 1.389 3.487 1.483 289 45

Koper 8.348 3.854 642 297 1.223 670 2.055 1.082 1.621 760 2.495 995 312 50

Kranj 9.053 4.223 956 378 1.473 845 2.031 1.053 1.606 821 2.684 1.094 303 32

Ljubljana 33.250 15.426 2.794 1.186 5.764 3.145 8.520 4.385 6.448 3.045 8.572 3.524 1.152 141

Maribor 16.373 8.042 1.561 723 2.501 1.472 3.721 2.133 3.418 1.743 4.606 1.910 566 61

Murska Sobota 9.238 4.582 1.052 471 1.225 729 1.803 1.035 2.013 1.094 2.830 1.203 315 50

Nova Gorica 5.942 2.667 511 188 1.005 531 1.416 777 1.121 551 1.719 608 170 12

Novo mesto 7.090 3.289 933 406 1.048 542 1.614 872 1.453 717 1.910 737 132 15

Ptuj 4.479 2.173 554 214 724 444 907 552 868 449 1.302 504 124 10

Sevnica 4.982 2.360 574 249 759 414 1.081 556 1.068 549 1.359 574 141 18

Trbovlje 4.428 2.118 547 236 790 417 1.059 548 784 375 1.176 530 72 12

Velenje 7.824 4.142 978 432 1.403 818 1.782 1.052 1.472 829 2.054 996 135 15

Urad za delo

Celje 4.584 2.279 434 175 788 434 1.133 647 966 507 1.149 505 114 11

Laško 1.151 555 163 73 186 104 223 123 238 122 322 131 19 2

Slovenska Konjice

1.464 729 181 95 256 152 327 181 275 130 395 158 30 13

Šentjur pri Celju 1.206 627 134 64 198 126 277 170 253 138 324 127 20 2

Šmarje pri Jelšah 1.988 1.073 234 109 290 184 461 286 407 232 553 254 43 8

Žalec 2.615 1.241 259 97 383 215 613 352 553 260 744 308 63 9

Ilirska Bistrica 732 368 74 32 98 67 164 89 147 82 230 97 19 1

Izola 863 407 53 32 119 58 213 110 166 76 280 123 32 8

Koper 3.113 1.459 245 113 466 252 799 430 588 265 896 379 119 20

Piran 1.103 482 69 26 173 83 300 150 237 107 274 103 50 13

Postojna 1.299 626 119 58 208 135 288 151 235 119 400 159 49 4

Sežana 1.238 512 82 36 159 75 291 152 248 111 415 134 43 4

Jesenice 1.554 722 151 63 220 120 343 181 265 131 500 216 75 11

Kranj 3.928 1.832 353 132 636 361 976 495 737 382 1.097 449 129 13

Radovljica 1.430 670 174 75 237 130 285 149 247 130 438 181 49 5

Škofja Loka 1.387 644 196 74 270 164 281 158 224 105 384 140 32 3

Tržič 754 355 82 34 110 70 146 70 133 73 265 108 18


113

Urad za delo

Skupaj 15-24 25-29 30-39 40-49 50-59

60 let in več


Cerknica 990 444 111 48 139 73 168 86 195 101 343 134 34 2

Domžale 2.550 1.216 256 103 455 242 603 330 548 275 624 258 64 8

Grosuplje 1.958 911 218 91 337 195 498 273 379 158 493 193 33 1

Kamnik 1.644 767 154 64 274 152 371 195 330 158 475 194 40 4

Kočevje 1.735 967 238 120 269 167 421 250 342 206 439 218 26 6

Ljubljana 21.582 9.819 1.517 638 3.855 2.066 5.847 2.915 4.073 1.881 5.393 2.201 897 118

Logatec 708 320 81 30 110 60 148 78 167 78 193 74 9

Ribnica 589 276 98 35 99 59 152 83 108 50 122 49 10

Vrhnika 1.494 706 121 57 226 131 312 175 306 138 490 203 39 2

Lenart 819 371 113 57 130 73 177 98 164 70 211 70 24 3

Maribor 11.210 5.487 1.007 449 1.729 997 2.575 1.450 2.343 1.207 3.140 1.341 416 43

Pesnica 1.169 590 130 76 148 103 260 151 246 118 349 140 36 2

Ruše 957 475 100 46 155 84 205 123 182 95 290 122 25 5

Slovenska Bistrica

2.218 1.119 211 95 339 215 504 311 483 253 616 237 65 8

Gornja Radgona 1.312 659 129 44 183 117 260 143 278 167 419 176 43 12

Lendava 2.150 1.050 255 104 265 150 422 244 449 241 684 299 75 12

Ljutomer 1.213 636 125 65 169 107 242 152 251 145 392 160 34 7

Murska Sobota 4.563 2.237 543 258 608 355 879 496 1.035 541 1.335 568 163 19

Ajdovščina 1.422 657 117 40 232 121 296 181 279 155 467 156 31 4

Idrija 525 225 60 19 109 59 135 70 79 32 126 44 16 1

Nova Gorica 3.193 1.426 275 112 526 277 812 439 611 281 871 311 98 6

Tolmin 802 359 59 17 138 74 173 87 152 83 255 97 25 1

Črnomelj 1.750 838 228 102 229 130 391 203 361 195 506 202 35 6

Metlika 643 279 95 31 74 28 128 63 138 76 191 79 17 2

Novo mesto 3.640 1.658 472 213 584 292 866 471 737 344 916 332 65 6

Trebnje 1.057 514 138 60 161 92 229 135 217 102 297 124 15 1

Ormož 947 420 149 51 124 72 163 91 172 91 311 113 28 2

Ptuj 3.532 1.753 405 163 600 372 744 461 696 358 991 391 96 8

Brežice 1.720 811 172 64 247 142 392 203 397 206 451 187 61 9

Krško 2.125 985 263 121 331 177 462 224 445 221 569 236 55 6

Sevnica 1.137 564 139 64 181 95 227 129 226 122 339 151 25 3


114

Urad za delo

Skupaj 15-24 25-29 30-39 40-49 50-59

60 let in več


Hrastnik 765 391 102 49 150 77 188 106 134 68 182 87 9 4

Litija 1.125 524 105 42 205 111 243 140 210 101 335 128 27 2

Trbovlje 1.495 712 197 79 242 127 387 188 246 122 396 191 27 5

Zagorje 1.043 491 143 66 193 102 241 114 194 84 263 124 9 1

Dravograd 522 275 61 25 99 56 110 67 112 61 130 64 10 2

Mozirje 904 414 128 46 166 79 178 101 190 99 218 87 24 2

Radlje ob Dravi 1.048 567 141 69 148 97 211 123 237 146 295 130 16 2

Ravne na Koroškem

1.346 798 147 78 237 153 350 218 270 166 329 180 13 3

Slovenj Gradec 1.246 648 150 59 216 126 284 171 250 135 329 155 17 2

Velenje 2.758 1.440 351 155 537 307 649 372 413 222 753 380 55 4


115

Tabela 7: Brezposelne osebe po starosti in spolu - statistične regije, 31. 12. 2013

Statistična regija

Skupaj 15-24 25-29 30-39 40-49 50-59

60 let in več


Slovenija 124.015 59.380 12.507 5.393 20.016 11.242 29.023 15.804 24.564 12.322 34.194 14.158 3.711 461

Vzhodna Slovenija 72.511 35.898 8.184 3.633 11.607 6.733 16.260 9.202 14.601 7.616 19.964 8.475 1.895 239

Jugovzhodna Slovenija

9.676 4.686 1.301 582 1.530 841 2.266 1.245 1.919 982 2.487 1.015 173 21

Koroška 4.349 2.387 515 237 764 474 1.013 607 889 517 1.111 543 57 9

Notranjsko-kraška 3.101 1.482 308 144 484 301 656 337 573 303 975 389 105 8

Podravska 20.734 10.181 2.091 932 3.173 1.885 4.585 2.670 4.261 2.189 5.932 2.434 692 71

Pomurska 9.342 4.654 1.065 483 1.304 779 1.848 1.065 2.006 1.088 2.806 1.188 313 51

Savinjska 16.956 8.512 1.901 813 2.951 1.702 3.956 2.292 3.315 1.721 4.463 1.933 370 51

Spodnjeposavska 5.001 2.380 568 252 793 436 1.100 562 1.060 542 1.341 570 139 18

Zasavska 3.352 1.616 435 190 608 315 836 424 578 274 849 403 46 10

Zahodna Slovenija 50.523 23.046 4.210 1.690 8.209 4.401 12.443 6.460 9.767 4.626 14.093 5.648 1.801 221

Gorenjska 9.236 4.334 957 379 1.542 889 2.084 1.092 1.635 836 2.714 1.105 304 33

Goriška 6.084 2.733 512 186 1.071 565 1.476 809 1.130 555 1.722 606 173 12

Obalno-kraška 6.223 2.768 425 190 885 437 1.567 814 1.222 542 1.872 740 252 45

Osrednjeslovenska 28.980 13.211 2.316 935 4.711 2.510 7.316 3.745 5.780 2.693 7.785 3.197 1.072 131

Izven RS 981 436 113 70 200 108 320 142 196 80 137 35 15 1


116

Tabela 8: Brezposelne osebe po izobrazbi – uradi za delo, 31. 12. 2013

Urad za delo

Izobrazba

Skupaj I.-II. III.-IV V. VI. VII.-VIII. B.Š.

Slovenija 124.015 40.784 29.576 34.164 5.084 12.345 2.062

Območne službe

Celje 13.008 4.298 3.229 3.570 548 1.101 262

Koper 8.348 2.712 2.060 2.392 315 771 98

Kranj 9.053 2.887 2.152 2.594 343 907 170

Ljubljana 33.250 9.656 7.275 9.753 1.397 4.510 659

Maribor 16.373 4.926 4.189 4.693 799 1.519 247

Murska Sobota 9.238 3.936 2.228 2.041 324 615 94

Nova Gorica 5.942 2.016 1.351 1.570 200 679 126

Novo mesto 7.090 3.120 1.502 1.583 268 539 78

Ptuj 4.479 1.351 1.198 1.347 162 380 41

Sevnica 4.982 1.855 1.278 1.208 203 359 79

Trbovlje 4.428 1.667 1.020 1.233 150 294 64

Velenje 7.824 2.360 2.094 2.180 375 671 144

Urad za delo

Celje 4.584 1.523 1.068 1.261 209 416 107

Laško 1.151 368 298 331 47 79 28

Slovenska Konjice 1.464 537 352 397 56 98 24

Šentjur pri Celju 1.206 377 306 318 56 125 24

Šmarje pri Jelšah 1.988 674 557 496 71 162 28

Žalec 2.615 819 648 767 109 221 51

Ilirska Bistrica 732 251 198 186 25 61 11

Izola 863 309 209 237 31 70 7

Koper 3.113 949 755 950 124 299 36

Piran 1.103 322 254 376 38 101 12

Postojna 1.299 521 278 311 50 114 25

Sežana 1.238 360 366 332 47 126 7

Jesenice 1.554 593 412 392 48 85 24

Kranj 3.928 1.293 829 1.145 150 441 70

Radovljica 1.430 362 372 425 58 177 36

Škofja Loka 1.387 368 353 433 58 145 30

Tržič 754 271 186 199 29 59 10


117

Urad za delo

Izobrazba


Cerknica 990 316 264 277 43 79 11

Domžale 2.550 747 590 769 110 289 45

Grosuplje 1.958 598 497 567 78 197 21

Kamnik 1.644 497 419 505 58 141 24

Kočevje 1.735 816 467 322 38 74 18

Ljubljana 21.582 5.797 4.318 6.551 969 3.452 495

Logatec 708 225 180 199 24 71 9

Ribnica 589 176 158 160 22 58 15

Vrhnika 1.494 484 382 403 55 149 21

Lenart 819 266 232 216 20 71 14

Maribor 11.210 3.260 2.754 3.324 604 1.092 176

Pesnica 1.169 448 309 289 40 75 8

Ruše 957 275 303 259 30 80 10

Slovenska Bistrica 2.218 677 591 605 105 201 39

Gornja Radgona 1.312 510 311 325 39 111 16

Lendava 2.150 952 514 472 73 128 11

Ljutomer 1.213 457 324 287 47 85 13

Murska Sobota 4.563 2.017 1.079 957 165 291 54

Ajdovščina 1.422 455 342 402 55 143 25

Idrija 525 173 103 163 10 65 11

Nova Gorica 3.193 1.152 695 779 101 394 72

Tolmin 802 236 211 226 34 77 18

Črnomelj 1.750 855 392 357 59 75 12

Metlika 643 302 159 132 15 30 5

Novo mesto 3.640 1.547 696 846 150 353 48

Trebnje 1.057 416 255 248 44 81 13

Ormož 947 326 266 252 30 66 7

Ptuj 3.532 1.025 932 1.095 132 314 34

Brežice 1.720 533 479 457 81 142 28

Krško 2.125 899 502 476 77 141 30

Sevnica 1.137 423 297 275 45 76 21


118

Urad za delo

Izobrazba


Hrastnik 765 324 158 205 28 39 11

Litija 1.125 426 281 287 35 74 22

Trbovlje 1.495 551 355 419 45 111 14

Zagorje 1.043 366 226 322 42 70 17

Dravograd 522 158 136 152 19 40 17

Mozirje 904 233 230 310 45 73 13

Radlje ob Dravi 1.048 267 381 264 46 76 14

Ravne na Koroškem 1.346 418 344 359 68 131 26

Slovenj Gradec 1.246 398 303 350 57 116 22

Velenje 2.758 886 700 745 140 235 52


119

Tabela 9: Brezposelne osebe po izobrazbi – statistične regije, 31. 12. 2013

Statistična regija

Izobrazba


Slovenija 124.015 40.784 29.576 34.164 5.084 12.345 2.062

Vzhodna Slovenija 72.511 25.073 17.831 19.305 3.000 6.159 1.143

Jugovzhodna Slovenija

9.676 4.133 2.150 2.191 330 749 123

Koroška 4.349 1.265 1.189 1.197 204 411 83

Notranjsko-kraška 3.101 1.088 734 810 118 295 56

Podravska 20.734 6.172 5.379 6.030 960 1.910 283

Pomurska 9.342 3.922 2.201 2.116 324 671 108

Savinjska 16.956 5.408 4.180 4.770 744 1.498 356

Spodnjeposavska 5.001 1.839 1.257 1.229 199 391 86

Zasavska 3.352 1.246 741 962 121 234 48

Zahodna Slovenija 50.523 15.211 11.537 14.708 2.062 6.112 893

Gorenjska 9.236 2.892 2.181 2.656 367 965 175

Goriška 6.084 2.009 1.364 1.631 207 736 137

Obalno-kraška 6.223 1.895 1.573 1.839 232 621 63

Osrednjeslovenska 28.980 8.415 6.419 8.582 1.256 3.790 518

Izven RS 981 500 208 151 22 74 26


120

Tabela 10: Brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti – uradi za delo, 31. 12. 2013

Urad za delo

Trajanje brezposelnosti

Skupaj 0-2 meseca

3-5 mesecev

6-8 mesecev

9-11 mesecev

12-23 mesecev

24-35 mesecev

3-4 leta 5 let ali

več

Slovenija 124.015 28.086 16.081 10.496 9.937 24.599 11.093 13.347 10.376

Območne službe

Celje 13.008 2.787 1.517 1.171 1.027 2.800 1.120 1.480 1.106

Koper 8.348 2.143 1.265 726 714 1.681 647 677 495

Kranj 9.053 2.620 1.342 853 751 1.820 561 753 353

Ljubljana 33.250 6.960 4.542 2.939 2.876 7.008 2.932 3.735 2.258

Maribor 16.373 3.770 1.960 1.386 1.307 2.870 1.656 1.875 1.549

Murska Sobota 9.238 2.228 1.103 627 618 1.299 703 1.098 1.562

Nova Gorica 5.942 1.278 855 560 488 1.347 545 510 359

Novo mesto 7.090 1.256 784 555 500 1.565 842 801 787

Ptuj 4.479 1.276 589 335 298 794 387 441 359

Sevnica 4.982 1.101 574 367 333 917 507 579 604

Trbovlje 4.428 824 536 349 341 965 556 561 296

Velenje 7.824 1.843 1.014 628 684 1.533 637 837 648

Urad za delo

Celje 4.584 1.002 532 450 363 967 375 530 365

Laško 1.151 244 124 102 87 292 116 132 54

Slovenska Konjice 1.464 314 134 119 98 327 122 178 172

Šentjur pri Celju 1.206 248 154 97 94 267 127 123 96

Šmarje pri Jelšah 1.988 449 234 144 161 380 148 256 216

Žalec 2.615 530 339 259 224 567 232 261 203

Ilirska Bistrica 732 127 113 69 62 170 68 63 60

Izola 863 253 125 57 80 127 49 100 72

Koper 3.113 749 518 304 264 620 230 236 192

Piran 1.103 342 156 85 126 184 80 80 50

Postojna 1.299 347 185 101 87 280 125 100 74

Sežana 1.238 325 168 110 95 300 95 98 47

Jesenice 1.554 468 204 151 103 318 109 139 62

Kranj 3.928 1.052 607 386 360 779 217 323 204

Radovljica 1.430 498 210 114 119 262 83 121 23

Škofja Loka 1.387 397 222 137 110 317 90 86 28

Tržič 754 205 99 65 59 144 62 84 36


121

Urad za delo


Skupaj 0-2 meseca

3-5 mesecev

6-8 mesecev

9-11 mesecev

12-23 mesecev

24-35 mesecev

3-4 leta 5 let ali

več

Cerknica 990 189 127 75 108 285 69 91 46

Domžale 2.550 655 436 248 207 533 152 189 130

Grosuplje 1.958 382 252 156 167 405 222 192 182

Kamnik 1.644 358 253 152 122 383 127 188 61

Kočevje 1.735 253 158 137 144 317 201 292 233

Ljubljana 21.582 4.507 2.909 1.967 1.835 4.478 1.910 2.504 1.472

Logatec 708 158 119 57 107 149 52 47 19

Ribnica 589 136 75 50 57 130 49 55 37

Vrhnika 1.494 322 213 97 129 328 150 177 78

Lenart 819 315 110 75 56 111 61 55 36

Maribor 11.210 2.463 1.364 918 888 1.919 1.158 1.378 1.122

Pesnica 1.169 295 116 117 79 170 130 117 145

Ruše 957 232 131 87 89 160 85 102 71

Slovenska Bistrica 2.218 465 239 189 195 510 222 223 175

Gornja Radgona 1.312 345 148 89 89 215 94 145 187

Lendava 2.150 453 225 124 152 310 176 259 451

Ljutomer 1.213 322 138 119 92 182 86 120 154

Murska Sobota 4.563 1.108 592 295 285 592 347 574 770

Ajdovščina 1.422 262 191 124 110 392 139 124 80

Idrija 525 136 109 44 40 109 33 29 25

Nova Gorica 3.193 667 436 347 269 686 321 294 173

Tolmin 802 213 119 45 69 160 52 63 81

Črnomelj 1.750 248 161 117 96 435 225 210 258

Metlika 643 107 64 46 42 124 88 100 72

Novo mesto 3.640 717 460 286 278 779 408 364 348

Trebnje 1.057 184 99 106 84 227 121 127 109

Ormož 947 282 122 68 58 183 76 82 76

Ptuj 3.532 994 467 267 240 611 311 359 283

Brežice 1.720 358 214 129 117 302 183 202 215

Krško 2.125 493 235 150 131 381 218 244 273

Sevnica 1.137 250 125 88 85 234 106 133 116


122

Urad za delo


Skupaj 0-2 meseca

3-5 mesecev

6-8 mesecev

9-11 mesecev

12-23 mesecev

24-35 mesecev

3-4 leta 5 let ali

več

Hrastnik 765 141 88 61 52 169 92 107 55

Litija 1.125 196 119 81 96 227 159 168 79

Trbovlje 1.495 282 181 130 111 344 178 174 95

Zagorje 1.043 205 148 77 82 225 127 112 67

Dravograd 522 123 68 44 39 122 33 48 45

Mozirje 904 249 111 62 67 192 87 79 57

Radlje ob Dravi 1.048 241 122 85 100 196 67 114 123

Ravne na Koroškem 1.346 324 179 115 98 231 103 151 145

Slovenj Gradec 1.246 236 184 114 109 238 85 133 147

Velenje 2.758 670 350 208 271 554 262 312 131


123

Tabela 11: Brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti – statistične regije, 31. 12. 2013

Statistična regija


Skupaj 0-2 meseca

3-5 mesecev

6-8 mesecev

9-11 mesecev

12-23 mesecev

24-35 mesecev

3-4 leta 5 let ali

več

Slovenija 124.015 28.086 16.081 10.496 9.937 24.599 11.093 13.347 10.376

Vzhodna Slovenija 72.511 16.152 8.796 5.835 5.546 13.874 6.810 8.168 7.330

Jugovzhodna Slovenija 9.676 1.722 1.048 757 727 2.068 1.118 1.163 1.073

Koroška 4.349 983 579 380 361 827 301 454 464

Notranjsko-kraška 3.101 677 442 263 264 743 262 263 187

Podravska 20.734 4.960 2.543 1.713 1.596 3.645 2.041 2.318 1.918

Pomurska 9.342 2.244 1.131 643 627 1.322 707 1.103 1.565

Savinjska 16.956 3.799 2.043 1.447 1.382 3.604 1.485 1.887 1.309

Spodnjeposavska 5.001 1.120 589 366 337 913 502 579 595

Zasavska 3.352 647 421 266 252 752 394 401 219

Zahodna Slovenija 50.523 11.536 7.129 4.559 4.300 10.552 4.241 5.162 3.044

Gorenjska 9.236 2.639 1.372 878 768 1.855 586 778 360

Goriška 6.084 1.329 876 573 500 1.367 556 520 363

Obalno-kraška 6.223 1.610 931 550 562 1.241 459 517 353

Osrednjeslovenska 28.980 5.958 3.950 2.558 2.470 6.089 2.640 3.347 1.968

Izven RS 981 398 156 102 91 173 42 17 2


124

Tabela 12: Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji, 31. 12. 2013

Občina

Od vseh delež (v %)

Vsi Ženske Iskalci

prve zaposlitve

I.-II. st.

izob.

15-29 let

50 let in

več


Trajni presežki

in stečajniki

Invalidi

Ajdovščina 1.143 45,3 15,0 31,8 24,6 35,1 50,3 34,4 15,7

Apače 219 49,8 14,2 46,6 21,9 37,9 50,7 27,9 28,3

Beltinci 658 48,5 14,7 41,5 25,1 36,6 42,1 27,4 24,3

Benedikt 110 42,7 11,8 37,3 28,2 31,8 36,4 40,0 23,6

Bistrica ob Sotli 84 63,1 21,4 31,0 28,6 14,3 45,2 19,0 20,2

Bled 346 48,8 20,8 18,8 26,6 35,3 37,3 18,5 9,5

Bloke 115 34,8 14,8 32,2 22,6 37,4 50,4 37,4 13,0

Bohinj 194 44,3 13,9 29,4 24,2 38,1 23,7 16,5 8,2

Borovnica 288 46,2 10,4 32,3 20,8 38,5 49,7 34,4 14,6

Bovec 184 52,2 7,6 27,7 22,8 35,3 26,6 37,5 10,3

Braslovče 317 48,3 18,0 30,9 26,8 31,5 47,0 26,5 12,0

Brda 218 46,8 16,1 25,7 28,4 26,6 38,5 28,9 6,4

Brezovica 482 47,9 16,6 22,0 24,7 25,9 44,0 32,6 8,3

Brežice 1.715 47,9 15,6 31,0 24,8 29,9 52,0 20,9 16,4

Cankova 176 52,3 18,2 52,3 23,9 34,7 51,7 20,5 18,8

Celje 3.750 48,5 16,9 34,0 24,6 28,6 49,5 21,3 12,6

Cerklje na Gorenjskem 275 46,2 21,8 27,6 31,6 28,0 35,6 19,6 8,0

Cerknica 662 45,5 14,2 29,5 28,4 35,6 45,6 29,3 13,9

Cerkno 146 40,4 20,5 30,1 31,5 28,1 38,4 25,3 9,6

Cerkvenjak 82 50,0 17,1 37,8 28,0 25,6 35,4 17,1 14,6

Cirkulane 141 46,8 14,9 37,6 22,0 36,9 51,8 14,9 26,2

Črenšovci 392 50,0 23,5 49,2 30,9 28,8 51,0 16,6 17,1

Črna na Koroškem 142 62,0 16,9 32,4 33,1 23,2 47,2 16,2 28,2

Črnomelj 1.483 49,8 19,2 46,5 26,6 29,9 63,3 27,9 19,6

Destrnik 130 43,1 16,2 31,5 26,2 31,5 43,8 15,4 18,5

Divača 202 45,0 8,9 34,7 20,3 33,7 43,1 42,1 6,4

Dobje 49 59,2 16,3 36,7 28,6 22,4 44,9 34,7 22,4

Dobrepolje 153 45,1 19,0 26,8 34,6 25,5 45,8 26,1 13,7

Dobrna 94 52,1 18,1 25,5 37,2 26,6 54,3 23,4 16,0

Dobrova-Polhov Gradec 279 52,3 21,1 15,4 30,5 26,2 40,9 26,2 11,5

Dobrovnik 143 51,7 21,7 42,7 28,0 36,4 53,8 19,6 20,3

Dol pri Ljubljani 252 46,0 20,6 23,4 27,4 29,4 44,0 28,2 14,3

Dolenjske Toplice 207 46,9 19,3 43,5 28,0 35,7 59,9 29,0 19,3

Domžale 1.683 46,2 18,1 30,1 26,6 27,7 41,8 26,0 10,2

Dornava 142 48,6 17,6 28,9 29,6 28,2 40,1 15,5 19,7

Dravograd 534 53,2 17,2 30,7 30,7 26,2 47,2 19,9 17,6

Duplek 469 51,0 14,9 27,1 26,2 31,8 45,8 21,3 20,0

Gorenja vas-Poljane 230 49,6 22,2 22,6 38,7 25,2 31,3 20,9 10,0

Gorišnica 180 48,9 11,7 22,2 27,2 34,4 40,6 12,2 19,4

Gorje 119 48,7 14,3 23,5 30,3 34,5 33,6 26,1 6,7

Gornja Radgona 623 50,1 16,2 35,6 27,3 34,5 44,8 25,5 24,9

Gornji grad 131 42,0 23,7 23,7 37,4 32,1 53,4 22,9 13,0

Gornji Petrovci 153 43,8 12,4 43,8 22,2 40,5 43,1 22,9 19,6


125

Občina


Vsi Ženske Iskalci

prve zaposlitve

I.-II. st.

izob.

15-29 let

50 let in

več


Trajni presežki

in stečajniki

Invalidi

Grad 134 41,8 11,2 49,3 25,4 35,1 44,8 25,4 21,6

Grosuplje 1.094 46,3 22,9 32,4 27,6 28,6 51,4 26,4 9,0

Hajdina 167 57,5 17,4 22,8 32,3 25,7 40,7 18,6 14,4

Hoče-Slivnica 718 52,4 19,1 22,0 24,8 31,9 45,5 21,6 11,7

Hodoš 21 38,1 23,8 52,4 33,3 38,1 47,6 4,8 0,0

Horjul 84 51,2 21,4 21,4 32,1 28,6 42,9 31,0 9,5

Hrastnik 784 50,0 20,4 42,0 33,2 24,9 54,2 20,7 13,5

Hrpelje-Kozina 209 39,7 12,0 30,6 18,7 42,6 47,4 31,1 16,3

Idrija 422 42,7 19,7 32,9 32,2 25,6 37,4 22,7 10,7

Ig 299 39,1 16,4 26,4 24,1 34,1 39,5 29,8 12,4

Ilirska Bistrica 757 49,5 15,9 33,2 24,7 33,6 48,9 28,9 21,7

Ivančna Gorica 683 47,3 18,0 27,5 27,7 26,9 52,6 29,1 11,6

Izola 915 45,0 11,8 34,2 20,2 36,5 40,1 23,0 15,1

Jesenice 1.243 47,0 11,9 43,0 23,7 35,3 40,9 19,1 17,5

Jezersko 19 36,8 21,1 26,3 42,1 15,8 36,8 26,3 26,3

Juršinci 121 44,6 17,4 33,9 36,4 31,4 43,8 20,7 24,0

Kamnik 1.432 46,4 15,9 30,4 25,8 31,8 46,2 27,2 16,3

Kanal 325 43,4 12,0 36,3 26,5 30,2 43,4 20,9 13,2

Kidričevo 329 54,1 20,7 25,2 33,4 30,7 40,1 22,5 19,8

Kobarid 163 46,0 16,0 28,2 28,8 35,0 49,7 14,1 13,5

Kobilje 43 53,5 9,3 41,9 16,3 41,9 44,2 23,3 20,9

Kočevje 1.739 54,7 24,2 46,8 30,2 25,6 60,3 16,6 17,8

Komen 189 34,4 11,6 16,4 21,2 36,0 40,2 39,2 9,0

Komenda 237 46,8 15,2 25,7 27,0 29,1 42,6 27,4 11,4

Koper 2.875 46,7 13,5 31,0 21,7 33,5 42,7 24,4 14,2

Kostanjevica na Krki 143 45,5 18,2 35,0 28,0 25,9 54,5 22,4 17,5

Kostel 36 58,3 19,4 27,8 33,3 38,9 47,2 8,3 19,4

Kozje 200 57,5 16,5 29,0 30,5 23,5 50,0 18,0 17,0

Kranj 2.977 47,3 16,6 34,6 23,4 32,0 40,4 20,8 10,7

Kranjska gora 223 46,6 12,6 23,3 20,6 40,4 39,0 24,7 12,6

Križevci 203 53,7 11,8 31,0 30,0 31,0 44,3 20,7 23,2

Krško 2.037 45,8 18,9 41,9 28,8 28,8 51,4 19,5 18,2

Kungota 321 51,7 15,9 38,6 22,1 34,6 44,5 19,9 16,8

Kuzma 99 42,4 17,2 63,6 21,2 30,3 53,5 27,3 16,2

Laško 869 50,7 22,0 30,1 34,2 27,2 47,6 26,2 12,2

Lenart 371 53,4 17,8 25,3 29,9 29,6 35,6 24,0 20,5

Lendava 1.144 46,5 18,4 41,2 22,9 37,2 59,1 17,9 20,3

Litija 910 47,0 16,4 36,8 27,1 31,0 55,5 24,8 14,1

Ljubljana 16.531 44,8 19,0 28,8 22,7 30,6 50,0 25,5 10,2

Ljubno 155 40,6 19,4 30,3 34,2 30,3 45,8 21,9 10,3

Ljutomer 860 51,4 10,8 39,2 23,5 34,5 45,8 22,6 27,0

Log-Dragomer 158 43,0 19,0 24,7 19,6 34,2 47,5 25,9 9,5

Logatec 723 44,3 16,5 31,8 26,7 29,3 39,7 30,8 13,0

Loška dolina 240 48,8 13,3 36,7 22,1 40,0 55,0 36,3 18,3


126

Občina


Vsi Ženske Iskalci

prve zaposlitve

I.-II. st.

izob.

15-29 let

50 let in

več


Trajni presežki

in stečajniki

Invalidi

Loški Potok 100 45,0 19,0 33,0 30,0 22,0 38,0 26,0 4,0

Lovrenc na Pohorju 191 48,2 13,1 28,8 28,8 27,7 38,7 17,3 19,9

Luče 92 52,2 28,3 14,1 40,2 23,9 43,5 15,2 10,9

Lukovica 199 48,2 15,1 28,1 28,1 32,2 39,2 28,1 12,6

Majšperk 208 46,2 18,8 26,4 27,4 36,1 45,2 24,0 25,5

Makole 136 47,1 16,9 42,6 25,0 31,6 47,1 25,0 19,9

Maribor 8.467 47,7 17,6 30,4 22,9 32,5 51,8 19,0 13,2

Markovci 174 56,9 17,2 26,4 31,6 24,7 39,1 16,1 15,5

Medvode 710 46,2 18,9 28,3 25,2 33,2 46,5 29,4 11,3

Mengeš 356 51,1 19,4 27,5 30,1 27,8 37,9 28,4 11,8

Metlika 669 44,7 20,8 45,7 27,8 29,7 60,4 22,6 14,9

Mežica 187 62,6 19,3 29,4 32,6 25,1 44,9 18,7 20,3

Miklavž na Dravskem polju 395 52,2 18,0 20,3 26,6 33,9 45,3 24,6 13,4

Miren-Kostanjevica 278 41,0 14,4 32,7 23,7 29,9 45,7 34,5 11,9

Mirna 128 53,1 13,3 32,0 23,4 27,3 58,6 24,2 18,0

Mirna Peč 147 44,9 19,0 37,4 33,3 30,6 49,7 29,9 19,7

Mislinja 218 52,8 18,3 26,1 35,3 27,1 39,4 17,0 13,8

Mokronog-Trebelno 138 42,8 16,7 39,1 25,4 34,1 50,7 25,4 18,8

Moravče 190 50,5 15,8 35,3 30,5 26,8 44,7 34,7 15,8

Moravske Toplice 448 50,7 14,1 38,2 22,8 37,5 52,5 20,1 22,5

Mozirje 230 46,5 15,7 22,2 30,9 25,2 43,5 27,4 11,7

Murska Sobota 1.630 50,7 18,2 38,0 25,1 30,3 53,6 20,8 22,8

Muta 214 56,1 19,6 24,3 34,6 24,8 47,7 21,5 19,2

Naklo 184 41,3 20,1 22,8 26,1 28,8 35,9 27,2 6,0

Nazarje 155 52,9 17,4 34,2 34,2 19,4 40,6 32,3 11,0

Nova Gorica 1.802 46,3 16,5 36,7 24,9 29,6 47,1 26,9 11,5

Novo mesto 2.134 46,3 26,6 41,8 28,9 24,6 51,4 22,5 10,5

Odranci 114 50,9 7,9 39,5 26,3 31,6 32,5 21,1 14,9

Oplotnica 218 51,8 17,9 30,7 32,6 31,7 46,8 20,2 21,6

Ormož 756 44,8 17,1 34,3 30,4 34,4 41,9 16,1 19,4

Osilnica 30 76,7 10,0 46,7 23,3 26,7 30,0 33,3 6,7

Pesnica 462 51,7 14,1 34,0 24,2 35,1 47,0 18,8 14,9

Piran 1.101 42,1 10,9 29,6 20,6 31,0 36,1 24,8 10,1

Pivka 350 53,1 12,3 38,0 23,1 35,7 46,6 28,6 19,4

Podčetrtek 196 55,1 16,3 32,7 31,6 29,6 50,5 21,9 16,3

Podlehnik 122 47,5 14,8 39,3 27,0 37,7 54,1 20,5 31,1

Podvelka 181 52,5 13,8 27,1 25,4 27,6 50,3 24,9 27,1

Poljčane 264 43,6 16,7 28,4 22,0 36,7 51,1 25,0 16,7

Polzela 351 47,9 14,0 30,5 24,5 28,2 46,2 30,8 16,0

Postojna 977 47,4 15,6 39,3 26,3 33,4 44,0 28,2 13,1

Prebold 288 46,2 13,5 30,2 23,3 30,6 49,0 24,3 15,3

Preddvor 115 47,0 22,6 25,2 39,1 24,3 35,7 20,0 6,1

Prevalje 360 56,7 15,6 30,3 27,2 29,2 44,7 21,9 25,6

Ptuj 1.304 51,5 18,7 24,9 27,4 31,0 46,2 18,5 16,3


127

Občina


Vsi Ženske Iskalci

prve zaposlitve

I.-II. st.

izob.

15-29 let

50 let in

več


Trajni presežki

in stečajniki

Invalidi

Puconci 502 49,6 23,3 50,0 31,7 28,7 49,8 17,1 19,9

Rače-Fram 461 51,0 15,4 23,0 22,6 33,0 46,2 22,6 16,3

Radeče 384 44,3 17,4 33,3 25,3 31,3 57,3 39,6 11,2

Radenci 325 53,8 16,3 32,6 22,8 32,6 53,5 22,8 24,6

Radlje ob Dravi 450 53,3 14,2 25,8 28,2 28,4 44,2 23,3 22,2

Radovljica 816 46,9 19,6 26,5 30,6 32,2 37,0 20,3 9,8

Ravne na Koroškem 713 58,2 18,7 30,6 29,2 23,0 47,3 19,4 21,3

Razkrižje 83 51,8 16,9 30,1 27,7 36,1 37,3 15,7 21,7

Rečica ob Savinji 139 46,8 19,4 25,2 33,1 25,9 43,2 20,9 18,7

Renče-Vogrsko 204 43,6 15,2 32,8 28,9 36,8 49,0 24,0 9,8

Ribnica 429 48,3 28,4 29,4 36,8 19,6 47,3 17,7 13,1

Ribnica na Pohorju 83 48,2 18,1 24,1 25,3 31,3 42,2 18,1 24,1

Rogaška Slatina 727 51,2 14,3 31,1 26,3 31,2 48,8 25,3 20,6

Rogašovci 254 45,7 33,1 65,7 27,6 30,3 59,4 20,1 20,1

Rogatec 219 59,4 19,2 35,2 25,1 36,5 60,7 22,4 24,7

Ruše 508 50,0 13,0 30,7 24,0 35,0 45,9 18,7 15,0

Selnica ob Dravi 284 50,4 19,4 26,1 32,4 33,1 44,4 18,3 16,2

Semič 318 39,6 21,4 49,4 29,6 32,7 62,9 22,0 24,5

Sevnica 1.106 50,8 16,5 36,5 28,0 31,2 51,8 25,9 17,9

Sežana 732 42,3 11,9 27,5 20,9 35,7 42,9 37,0 9,0

Slovenj Gradec 1.098 51,5 17,3 30,8 28,3 28,1 49,4 25,0 24,1

Slovenska Bistrica 1.640 51,3 16,6 28,9 24,2 29,5 51,7 23,9 16,3

Slovenske Konjice 981 50,9 18,2 34,4 30,3 27,4 54,3 21,4 14,8

Sodražica 90 56,7 17,8 26,7 30,0 34,4 47,8 22,2 20,0

Solčava 18 38,9 22,2 16,7 27,8 22,2 50,0 11,1 11,1

Središče ob dravi 121 49,6 21,5 29,8 30,6 40,5 53,7 15,7 11,6

Starše 230 54,8 12,2 19,1 22,6 38,7 43,9 28,7 17,0

Straža 253 44,3 15,8 31,6 28,5 28,5 54,2 30,4 17,4

Sveta Ana 89 38,2 16,9 37,1 36,0 25,8 23,6 32,6 27,0

Sveta Trojica v Slovenskih Goricah 109 41,3 17,4 32,1 26,6 33,0 33,0 24,8 22,9

Sveti Andraž v Slov. Goricah 46 43,5 17,4 45,7 26,1 28,3 54,3 19,6 30,4

Sveti Jurij ob Ščavnici 193 47,2 14,0 45,1 26,4 32,1 47,7 21,2 24,9

Sveti Jurij v Slovenskih Goricah 90 36,7 13,3 37,8 33,3 24,4 24,4 16,7 26,7

Sveti Tomaž 131 48,9 23,7 32,8 29,8 26,7 41,2 13,7 21,4

Šalovci 108 53,7 21,3 54,6 28,7 28,7 48,1 21,3 19,4

Šempeter-Vrtojba 363 41,9 18,7 33,6 25,3 29,2 48,2 28,1 9,9

Šenčur 290 46,9 19,0 27,6 29,0 30,7 37,9 23,1 9,7

Šentilj 478 51,3 18,0 41,0 28,9 26,8 47,9 20,3 15,5

Šentjernej 373 46,1 23,9 46,4 31,9 30,6 50,1 20,4 14,2

Šentjur 1.172 52,6 19,8 29,9 28,8 28,0 51,2 25,3 14,0

Šentrupert 121 52,1 19,0 38,0 26,4 27,3 54,5 22,3 14,9

Škocjan 203 45,3 30,5 59,1 35,5 24,1 55,7 16,7 14,3

Škofja loka 878 47,8 20,8 27,7 31,8 29,3 38,0 19,1 11,2

Škofljica 439 46,2 18,7 19,1 25,1 32,8 46,2 33,3 8,2


128

Občina


Vsi Ženske Iskalci

prve zaposlitve

I.-II. st.

izob.

15-29 let

50 let in

več


Trajni presežki

in stečajniki

Invalidi

Šmarje pri Jelšah 671 52,5 18,3 34,9 27,4 27,7 48,1 23,2 18,3

Šmarješke Toplice 132 48,5 25,8 28,8 33,3 22,7 40,2 25,0 13,6

Šmartno ob Paki 142 53,5 21,1 27,5 30,3 26,8 40,8 16,9 12,7

Šmartno pri Litiji 285 46,7 17,5 35,1 26,3 36,1 54,4 31,6 17,9

Šoštanj 457 54,0 16,6 31,7 30,9 28,7 45,1 17,5 13,3

Štore 237 51,9 19,0 38,0 29,1 28,3 49,4 19,4 15,6

Tabor 105 47,6 15,2 28,6 26,7 33,3 46,7 23,8 18,1

Tišina 333 46,5 14,1 48,6 24,6 30,9 43,5 26,7 27,9

Tolmin 512 41,8 18,4 28,7 25,0 32,8 48,2 24,6 16,4

Trbovlje 1.496 47,8 18,6 36,6 28,5 28,1 53,1 20,7 11,8

Trebnje 694 49,4 26,2 38,3 30,5 29,3 55,9 22,0 11,8

Trnovska vas 58 36,2 19,0 37,9 27,6 15,5 32,8 19,0 10,3

Trzin 153 40,5 24,8 17,0 30,7 28,1 39,9 30,1 7,2

Tržič 818 47,7 14,5 33,4 26,0 36,9 42,2 22,2 12,3

Turnišče 302 54,6 17,2 40,1 25,8 29,5 16,9 7,3 6,7

Velenje 2.167 51,3 16,0 32,5 33,1 27,9 329,8 142,1 114,9

Velika Polana 121 59,5 21,5 42,1 24,8 35,5 2,9 0,9 1,3

Velike Lašče 161 39,8 18,6 28,6 25,5 30,4 63,6 30,6 19,8

Veržej 61 62,3 13,1 31,1 26,2 34,4 16,1 9,3 8,7

Videm 338 50,3 16,6 33,4 32,0 29,3 252,5 124,6 90,2

Vipava 324 49,1 17,9 31,8 27,5 31,5 48,5 26,6 13,3

Vitanje 100 46,0 24,0 43,0 32,0 27,0 19,1 7,1 5,2

Vodice 166 50,0 16,3 21,7 24,7 33,7 72,0 47,0 17,0

Vojnik 464 52,4 19,0 24,4 31,9 26,7 119,9 58,4 34,9

Vransko 163 40,5 11,0 30,1 24,5 33,1 14,7 9,3 4,1

Vrhnika 1.033 48,6 15,1 34,0 22,8 35,4 318,4 195,7 90,8

Vuzenica 169 61,5 14,2 24,3 26,6 32,0 8,7 4,6 4,6

Zagorje ob Savi 1.072 47,5 20,2 34,4 33,2 26,0 323,7 140,2 60,4

Zavrč 114 47,4 13,2 46,5 22,8 25,4 4,6 2,4 2,1

Zreče 324 54,0 17,9 35,2 30,2 31,5 158,8 68,4 44,7

Žalec 1.525 48,7 15,6 31,3 26,6 29,6 228,4 111,1 61,1

Železniki 209 45,5 16,3 27,8 33,5 32,1 5,4 3,7 1,2

Žetale 59 57,6 23,7 32,2 42,4 18,6 11,0 5,3 6,7

Žiri 125 42,4 26,4 16,8 40,8 31,2 79,7 45,8 20,3

Žirovnica 175 40,0 18,9 17,1 35,4 36,6 48,0 26,4 20,0

Žužemberk 252 39,3 12,7 42,1 22,6 32,5 79,4 51,4 34,3

Občina izven RS 981 44,4 34,5 51,0 31,9 15,5 92,9 69,4 17,1


129

Tabela 13: Poklici ali poklicne skupine po SKP, za katere je bilo prijavljenih največ prostih

delovnih mest, 2013

Koda SKP Glavna skupina poklicev ali poklic

Število prijavljenih

prostih delovnih mest

Delež prostih delovnih mest za določen čas (%)

1 Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji 2.346 50,5

1221 Menedžerji za trženje in prodajo 526 47,9

1120 Generalni direktorji in člani uprave družbe 418 40,2

1321 Menedžerji za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih in za oskrbo z energenti

158 49,4

1212 Menedžerji za kadrovske in splošne zadeve 127 40,2

1323 Menedžerji za proizvodnjo v gradbeništvu 125 48,8

2 Strokovnjaki 18.246 73,0

2342 Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok 2.221 75,8

2311 Visokošolski učitelji in sodelavci na visokošolskih zavodih 1.240 90,6

2332 Predmetni učitelji v osnovni šoli 981 82,7

2341 Učitelji razrednega pouka 839 86,7

2422 Strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov

819 68,7

3 Tehniki in drugi strokovni sodelavci 11.010 75,2

3322 Komercialni zastopniki za prodajo 2.815 70,3

3221 Strokovni sodelavci za zdravstveno nego 1.467 85,2

3343 Poslovni sekretarji 864 67,7

3321 Zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki 780 82,1

3115 Tehniki za strojništvo 632 79,9

4 Uradniki 4.829 75,6

4120 Tajniki 2.067 76,0

4321 Skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo 1.130 83,3

4223 Telefonisti 246 74,0

4311 Uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu 204 75,0

4131 Strojepisci in urejevalci besedil 197 46,7

5 Poklici za storitve, prodajalci 14.100 83,0

5223 Prodajalci 3.770 89,8

5131 Natakarji 3.110 80,0

5120 Kuharji 1.740 75,7

5414 Varnostniki 1.342 87,9

5321 Bolničarji negovalci v zavodih 702 91,0

6 Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci 473 84,1

6113 Vrtnarji in drevesničarji 201 91,0

6210 Gozdarji 138 88,4

6130 Kmetovalci na mešanih kmetijah 34 85,3

6114 Kmetovalci mešane rastlinske pridelave 31 0,0

6121 Živinorejci 26 96,2

7 Poklici za neindustrijski način dela 33.862 84,8

7112 Zidarji 4.820 86,2

7212 Varilci 3.604 88,6

7123 Izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji 2.406 84,7

7222 Orodjarji 2.319 88,8

7115 Tesarji 2.293 83,9


130

Koda SKP Glavna skupina poklicev ali poklic

Število prijavljenih

prostih delovnih mest

Delež prostih delovnih mest za določen čas (%)

8 Upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljalci

9.089 83,3

8332 Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev 4.422 83,2

8322 Vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil 937 70,0

8342 Upravljavci strojev za zemeljska dela 772 87,6

8121 Upravljavci procesnih strojev za pridobivanje in obdelavo kovin 343 98,8

8343 Upravljavci žerjavov, dvigal 336 77,1

9 Poklici za preprosta dela 17.346 86,0

9329 Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih 4.654 88,3

9112 Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah

3.728 80,3

9313 Delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah 3.333 90,5

9312 Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah 1.427 89,3

9629 Drugi delavci za preprosta dela 1.250 88,3

ZRSZ nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi, saj je dne 12. 4. 2013 pričel veljati Zakon o spremembah in

dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu.

Delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso gospodarske družbe v večinski lasti države, tako lahko objavo prostega delovnega

mesta zagotovijo sami, o tem pa ZRSZ ne obveščajo. Prav tako ni več mogoča primerjava s podatki iz preteklih obdobij.


131

Tabela 14: Prosta delovna mesta po SKP, 2013

Glavna skupina poklicev

SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE

Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji

2.346 179 177 176 1.139 229 64 114 78 51 44 25 70

Strokovnjaki 18.246 1.253 1.207 1.291 7.612 2.133 769 897 896 513 536 361 778

Tehniki in drugi strokovni sodelavci

11.010 969 737 736 4.508 1.377 534 403 470 396 246 110 524

Uradniki 4.829 537 431 367 1.857 622 171 171 156 156 134 52 175

Poklici za storitve, prodajalci

14.100 1.375 1.459 1.234 4.674 1.715 779 619 539 371 494 228 613

Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci

473 76 44 19 138 70 37 20 10 9 29 6 15

Poklici za neindustrijski način dela

33.862 3.885 1.382 1.726 8.786 7.307 1.626 754 877 4.240 906 486 1.887

Upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljalci

9.089 1.140 662 672 2.439 1.205 420 250 611 391 376 109 814

Poklici za preprosta dela

17.346 1.679 1.284 1.742 6.290 2.005 891 747 676 587 398 274 773






132

Tabela 15: Število prijavljenih prostih delovnih mest po dejavnostih, 2013

Področje Skupaj Stopnja izobrazbe

I.-II. III.-IV. V. VI. VII.-VIII. B.Š.

Skupaj 111.301 31.871 39.593 19.903 3.409 15.927 598

A 624 273 227 69 9 45 1

B 106 27 54 14 2 7 2

C 18.925 4.823 9.103 3.065 704 1.171 59

D 486 59 149 110 33 132 3

E 652 269 199 101 35 48 -

F 24.495 10.020 11.965 1.859 332 308 11

G 11.349 1.577 5.789 2.759 438 751 35

H 6.671 2.669 2.992 752 99 151 8

I 6.256 2.215 3.017 804 108 105 7

J 1.671 116 129 711 172 498 45

K 1.689 37 113 1.025 135 352 27

L 678 210 168 156 55 82 7

M 8.095 2.232 1.674 1.684 516 1.889 100

N 9.626 5.730 2.022 1.501 99 253 21

O 1.784 39 40 491 141 1.034 39

P 10.026 732 430 2.211 334 6.214 105

Q 6.058 555 872 2.013 75 2.443 100

R 836 77 136 271 71 269 12

S 1.178 166 499 285 46 166 16

T 81 45 11 18 3 4 -

U 15 - 4 4 2 5 -






133

Tabela 16: Izdana delovna dovoljenja po državljanstvu, 31. 12. 2013

Osebno Dovoljenje Dovoljenje Brez Sporazum med

RS/BIH o

Država delovno za za delovnega zaposlovanju Skupaj

dovoljenje zaposlitev delo dovoljenja držav. BIH v RS

Vsi 6.103 7.865 3.009 3.395 661 21.033

Bivše države iz območja SFRJ

5.886 6.641 2.389 3.074 661 18.651

BOSNA IN HERCEGOVINA 3.407 2.365 965 75 658 7.470

HRVAŠKA 896 1.459 642 2.232 2 5.231

SRBIJA 774 1.532 489 709 1 3.505

KOSOVO 458 905 141 2 - 1.506

MAKEDONIJA 335 329 131 40 - 835

ČRNA GORA 15 32 13 16 - 76

SRBIJA IN ČRNA GORA 1 19 8 - - 28

Ostale države 217 1.224 620 321 - 2.382

RUSKA FEDERACIJA 47 307 231 3 - 588

UKRAJINA 71 267 71 140 - 549

KITAJSKA 25 254 39 - - 318

ZDA 11 21 99 98 - 229

TAJSKA 5 73 - - - 78

INDIJA 2 58 7 - - 67

KOREJA, REPUBLIKA - 3 64 - - 67

TURČIJA 3 17 40 - - 60

OSTALO 53 224 69 80 - 426


134

Tabela 17: Veljavna delovna dovoljenja po državljanstvu, 31. 12. 2013

Osebno Dovoljenje Dovoljenje Brez Sporazum med

RS/BIH o

Država delovno za za delovnega zaposlovanju Skupaj

dovoljenje zaposlitev delo dovoljenja držav. BIH v RS

Vsi 17.196 6.869 2.429 21 609 27.124

Bivše države iz območja SFRJ

16.714 5.843 1.763 13 609 24.942

BOSNA IN HERCEGOVINA 9.119 2.150 402 1 607 12.279

SRBIJA 2.185 1.331 377 12 1 3.906

HRVAŠKA 2.008 1.161 524 - 1 3.694

KOSOVO 2.144 857 225 - - 3.226

MAKEDONIJA 1.213 298 214 - - 1.725

ČRNA GORA 43 28 17 - - 88

SRBIJA IN ČRNA GORA 2 18 4 - - 24

Ostale države 482 1.026 666 8 - 2.182

RUSKA FEDERACIJA 88 274 356 - - 718

UKRAJINA 192 208 106 8 - 514

KITAJSKA 63 213 51 - - 327

TAJSKA 11 55 1 - - 67

TURČIJA 9 15 39 - - 63

INDIJA 3 55 4 - - 62

ZDA 17 19 11 - - 47

DOMINIKANSKA REPUBLIKA

9 31 1 - - 41

JAPONSKA 3 14 24 - - 41

MOLDAVIJA, REPUBLIKA 12 24 2 - - 38

OSTALO 75 118 71 - - 264

Documents

LETNO POROČILO 2013 - ZRSZ · LETNO POROČILO 2013 Ljubljana, junij 2014. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE – Letno poročilo 2013 2 Za izdelavo slike je bilo uporabljeno