Limba [i literatura rromani · cerin†ele ∂i con†inuturile din programa ∂colar‹ de clasa a VIII-a. Referen†i: Ionel Cordovan, prof. de limba rromani ∂i metodist rrom,

Ministerul Educa]ieiCercet`rii [i Inov`rii

I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o oxtoto siklœvipnasqo berÒ

Limba [i literatura rromani

Jupiter Borcoi * Nicolae Pandelic` * Gheorghe Sar`u

pentru anul VIII de studiu

Lucrare realizat` [i tip`rit` \n 8.000 de exemplare cu sprijinul Reprezentan]ei UNICEF \n România, cu fondurioferite de Comitetul Na]ional German pentru UNICEF.

ISBN: 978-973-1733-09-8Editura: VANEMONDE

I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o eftato siklœvipnasqo berÒ

*

Limba ∂i literatura rromani pentru anul VII de studiu

2009

Bucure∂ti: Editura VANEMONDE





Manualul a ap‹rut, ca material ∂colar auxiliar, Ún cadrul parteneriatului dintre Ministerul Educa†iei,

Cercet‹rii ∂i Inov‹rii ∂i Reprezentan†a UNICEF Ún România. Manualul respect‹ competen†ele,

cerin†ele ∂i con†inuturile din programa ∂colar‹ de clasa a VIII-a.

Referen†i:

Ionel Cordovan, prof. de limba rromani ∂i metodist rrom, Ún jude†ul Bihor

Elena Mota∂, prof. de limba rromani ∂i inspector rrom, Ún jude†ul Ia∂i

Autori: Jupiter Borcoi, Nicolae Pandelic‹, Gheorghe Sar‹u

Ilustra†ii ∂i copert‹: pictorul rrom Eugen Raportoru

Descrierea CIP a Bibliotecii Na†ionale a României

BORCOI, JUPITER

I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o oxtoto

siklœvipnasqo berÒ / Jupiter Borcoi, Nicolae Pandelic‹,

Gheorghe Sar‹u. - Bucure∂ti : Vanemonde, 2009

ISBN 978-973-1733-09-8

I. Pandelic‹, Nicolae

II. Sar‹u, Gheorghe

811.214.58(075.33)

Layout: Victoria Dumitrescu

DTP: Dan Gl‹van

ISBN 978-973-1733-09-8

Editura: VANEMONDE

2

3

Jupiter Borcoi * Nicolae Pandelic‹* Gheorghe Sar‹u


*

Limba ∂i literatura rromani pentru anul VIII de studiu

2009

Bucure∂ti: Editura VANEMONDE

4

O RROMANO HÌMNO

GELEM, GELEM1. Gelem, gelem lungone dromença,

Maladilem baxtale rromença,

A, rromalen, kaθar tume aven,

E caxrença, bokhale ©havença?

R.: Haj, haj, rroma!lenHaj, haj, ©hava!len... (duj var)

2. Sasas vi man bari famìlia,

Mudardæs la i kali legìa.

Sarren ©hindæs, vi rromen vi rromn„n,

MaÒkar lenθe vi tikne ©havorren.

R.: Haj, haj, rromalen...

3. Putar, Dev!la, te kale udara,

Te Òaj dikhav mirre familia,

Palem ka ‡av lungone dromença,

Thaj ka phirav baxtale rromença!


4. Opre, rrom!a, si o vaxt akana,

Ajde mança sa e lumæqe rroma!

O kalo muj thaj e kale jakha,

Kamava len sar e kale drakha.


O JEKHTO ∑KOLAQO DïVES

I Malìka aÂukerdæs o jekhto Òkolaqo dîves bare loÒaça. Voj si siklœvni anθ-i oxtoto klàsa thaj,

kana agordel, kamel te ‡al anθ-o fòro licevosθe. Sa i ræt voj ©i sutæs. BeÒlæs e jakhença putarde thaj

godîsardæs pes Òkolaθe. So kerela... so neve lila si te drabarel kadava berÒ? So kerdæs i Ralùka, pesqi

amalin, anθ-i vakànca? So gad te xurævel texàra?

- ∑un! BaÒavel o baÒno! Si texarin! Si te ‡av – phenel i ©hajorri. Xutel sig anθar o sovthan,

thovel pes, xulavel pesqe kale bala, liel e lilenqo gonorro.

- La©hi texarin! Na si o ©àso, mirri ©hajorrie, beÒ te xas, si tut kana te reses Òkolaθe – phenel

i daj.

- Na, na, si mùsaj te resav maj anglal Òkolaθe, na si manqe bokh. ¢umidav tut, daje! Thaj i

Malìka inklel p-o vudar sar i balval.

"Va, kadava berÒ si te siklœvav but miÒto, phenel lokhes i ©hajorri. Kadava berÒ avava i maj

la©hi siklœvni anθar i Òkòla. Kodolesqe, si mùsaj te aresav Òkolaθe anglal e kolaver siklœvne! Kon o

jekhto resel Òkolaθe avela vi o jekhto siklœvno anθar i klàsa" - godîsarel voj p-o drom.

- La©hi texarin! - Òunel palem amari siklœvni, kana resel paÒe e Òkolaqo vudar.

- La©hi vi tiri! Tha’ tu kon san, ke na prin‡anav tut?

- Sem i Simòna, thaj kadava milaj me thaj mirri famìlia avliæm khate, anθ-o gav. Sem anθ-i

oxtoto klàsa, thaj avilem maj anglal te prin‡anav i Òkòla. Tu sar bu©hos?

- Malìka, amboldel paÒmujeça i ©hajorri.

Kana avilæs e klasaqi siklærni, palal so akhardæs e klasaqo katalògo, phenel:

- Sar tume dikhlen, kadava berÒ si tumen jekh nevi kolèga, i Simòna. Te phenas laqe, ke sam

loÒale te prin‡anas la thaj ke si miÒtoavili anθ-i amari klàsa!

- MiÒto avilæn, Simòne! - phenen le ©have anθ-jekh vak.

- MiÒto arakhlem tumen, amboldel voj, vi me sem but loÒali te prin‡arav tumen!

K-o agor e orenqo, i Simòna avel paÒal pesqi amalin, i Malìka, thaj pu©hel la:

- Tu, kaj beÒes? AÒti te ‡as le duj khere. Kana kames, sikavav tuqe kaj beÒav me.

5

L1

- Kamipnaça, tha’ … me si te maj beÒav. Si man i òra e rromane ©hibæqi. Sar dikhlæn,

amenθe, anθ-i Òkòla, si vi rroma thaj siklœvas vi amari dajaqi ©hib, i rromani. Kana kames, texàra,

Òaj te ‡as khethanes khere.

"∑aj ke si ververes. Kon inklela agoresθe anθar i Òkòla, kodova avela o jekhto siklœvno anθ-i

pesqi klàsa" - godîsarel i Malìka.

I Simòna beÒel, godîsarel pes xancŸ thaj iril pes, paÒasavindoj:

- Dikhes, xatærdem me vareso tuθe. Vi me ‡anav rromanes, tha’ na siklilem Òkolaθe, nùmaj

khere dav dùma rromanes mirre familiaça. Kamav te pu©hav tut, Òaj te avav vi me kë-l rromane

©hibæqe ©àsuræ?

- Sar te na? MiÒto avilæn, Simòne! Me sem o sikærno rromane ©hibæqo thaj Òundem tumare

dùme. Av anθ-o rromano ©hibæqo kabinèto. AÂukeras tut!...

Le duj ©haja inklen agoresθe anθar i Òkòla.

- Nakh angle, Simòne, te cirdav o vudar. Na maj si khonik Òkolaθe.

- Nais tuqe!

P-o drom, i Malìka maj pu©hel:

- Simòna, tu ‡as licevosθe?

- Sar te na! Aves vi tu, na?

- ¸av vi me!

(o Åupter Borkoj)

6

LAVA MA∑KAR E LAVA...

cirdel o vudar – phandavel o vudar

del dùma – vakærel – sborizel

xatærel – xa©arel

(o) jekhto siklœvno – kon siklœl so

maj la©hes.

kabinèto – klasaqi livni

kamipnaça – loÒaça

klasaqo lil – katalògo

kodova – kodo

Òundem – aÒundem – dem kan

vakànca – Òkolaqo ©hinipen

PU¢HIMATA THAJ MANGIMATA KA-O TÈKSTO

1. Arakhen le biprin‡ande lava!

2. Ambolden o tèksto ga‡ikanes!

3. Sosθar kamelas i Malìka te resel i jekhto Òkolaθe?

4. Tumen so a©ara si tumen, vaj prin‡anen, kana ‡an Òkolaθe?

5. So siklile tume anθar e Malikaqi parami©i?

6. Xramosaren jekh parami©i anθar tumaro jekhto Òkolaqo dîves!

7. Phen, xarnes, kadaja parami©i tire kolegosqe!

8. Paruv e xramosaripnasqo lilorro tire kolegoça!

9. La©har e arakhle doÒa anθ-e xramosaripnasqo lilorro tire

kolegosqo!

10. Sikav tire kolegosqe e doÒa thaj phen lesqe kaj vov kerdæs doÒ!

7

Te anas amenqe godæθe!

1. Anθ-i rromani alfabèta si:

I. 34 bazutne grafème: a, ä, b, c, ©, ©h, d, e, f, g, h, x, i, Ÿ, j, k, kh, l, m, n, o, p, ph, r, rr, s, Ò, t, th, u,

v, Â, ‡, w (lenθar 3 si specìfiko balkanikane vokàle ä, ë, Ÿ).

II. 3 postpozicionàlo grafème - θ, -ç, -q ("tikne", sosqe von inklœn anθ-e lava nùmaj ka-o agor)

θ - [- θe] anθ-o kèzo lokatìvo

θ - [- θar] anθ-o kèzo ablatìvo

Drabaras:

θ = t - "laθar", "lesθar", "laθe", "lesθe" vaj

θ = d (numàj palal i grafèma "n") - "lenθar" "lenθe", "tumenθe" th. a.

ç = [- çar] vaj [- ça] anaθ-o kèzo sociatìvo vaÒ e ‡ivdisarde thaj bi‡ivdisarde butæ (thaj o kèzo

instrumentàlo vaÒ e bi‡ivdisarde butæ)

Drabaras:

ç = s - "laça", "tuça", "leça", thaj

ç = c (rumunikanes †) - palal i grafèma "n" - "lença", "tumença" th. a.

q = [- qo (-qi, -qe, -qe)] anθ-o kèzo genitìvo

[- qe] anθ-o kèzo datìvo

Drabaras:

q = k - "laqo", "lesqi", "lesqe" th. a.

q = g (kana si palal i grafèma "n") - "manqe", "lenqo", "lenqi", "lenqe".

III. Le diftònguræ: æ = ja (ia), î = ij (ii), œ = jo (io), º = ju (iu) - siklærnæ, luludî, barœl, terdºvel th. a.

2. Anθ-i rromani ©hibæqi morfològia ame siklœvas kadala vakæripnasqe riga:

11. Sa kadja, arakh kaθar tiro kolègo e thana kaj tu kerdæn doÒ!

12. Vakær tire kolegoça thaj alosar i maj Òukar parami©i anθar so

tume xramosarde!

13. La©haren khethanes le arakhle doÒa anθar tumari parami©i!

14. Sikaven thaj drabaren tumari parami©i tumare kolegurenqe thaj

tumare siklærnesqe!

- i navni

- o artìkulo

- i paÒnavni (o adÂektìvo)

- i sarnavni (o pronòmbro)

- i ginavni (o numeràlo)

- i kernavni (o vèrbo)

- i postpozìcia

- i prepozìcia

- i phandavni (i konÂùnkcia)

- i interÂekcìa

- i paÒkernavni (o advèrbo)

Le paruvale vakæripnasqe

riga

Le biparuvale vakæripnasqe

riga

I paÒparuvali vakæripnasqi

rig

TE SIKLŒVAS KHETHANES!

8

3. Sar vakæras la©hes? Na bistren kadala phenimata!

SO ¸ANAV, SO NA ¸ANAV?

1. Xramosaren maj dur, tumare lavença, palal so tume drabarde o tèksto!

a) I Malìka kamel te resel maj anglal, Òkolaθe, "sosqe..."

b) I Malìka phenel e Simonaqe, ke voj na ‡al khere, "sosqe si te..."

c) O siklærno rromane ©hibæqo akharel la Simona te...

d) I Malìka na sutæs..., sosqe...

e) I Simòna kamel te...

2. Arakhen e murÒikane thaj le ‡uvlikane navnæ anθar o tèksto!

3. Keren jekh khelipen palal kadava tèksto! Na bistren te alosaren e ròluræ palal le personàÂuræ:

i Malìka, i Simòna, o siklærno rromane ©hibæqo, i daj, e klasaqi siklærni, le kolèguræ th. a.

4. Keren duj grùpuræ, kaj te keren butî khethanes! Alosaren, maj palal, savo grùpo kerdæs e maj

Òukar rolosqo khelipen!

l Anθ-i Rumùnia, anθ-e siklæripnasqo sistèmo si:

- maj but sar 26.800 ©have, so siklœven i rromani ©hib, i història thaj e rromenqi kultùra,

anθ-e Òkòle, thaj maÒkar lenθe 320 ©have siklœven anθ-i rromani ©hib?

- maj but sar 263.000 ©have, save prin‡arden ke von si rroma?

- 5 barœrræ (angleÒkòle), kaj le ©havorre siklœven anθ-i rromani ©hib?

- opre-tele 450 siklærne vaÒ i rromani ©hib, i historia thaj le rromenqi kultùra?

- 42 inspèktoruræ vaÒ e rromenqo siklæripen?

l Von si koordinisarde kaθar o konsilìero vaÒ i rromani ©hib thaj vaÒ e rroma anθ-i Dirèkcia le

Minoriteturenqi ka-e Edukaciaqo, Rodipnasqo aj Inovaciaqo Ministèro?

l O 21 Februàro si o MaÒkarthemutno Dîves e Dajaqe ¢hibæqo (UNESCO) / International

Mother Language Day (UNESCO)

¸ANENAS KE...?

- La©ho dîves, rajni!e siklærni!e.

- La©ho dîves, ©havorrea! len.

- MiÒto arakhlem tumen!

- MiÒto avilæn!

- Fal man miÒto te dikhav tumen!

- So keren, sen miÒto?

- Sar si tire dada?

- Nais tuqe, si saste-veste!

- Lien jekh skamin thaj beÒen tele!

- La©hi texarin, daje!

- Sar sutæn, mirro kamlo ©havo?

- Av meselæθe!

- Kamav tuqe but sastimos thaj baxt!

- Te aves sasto-vesto!

- Mangav tut Òukar te des vast man!

- Sar te na, savorre ileça!

- A©h Devleça!

- ¸a Devleça!

O RROMANO THEM

- Mami!e, ame, e rroma, kaθar avas? - pu©hel i Amàlia.

I Agustìna, i phuri daj, paÒasal, dikhel karing i tikni ©hajorri, phandel maj miÒto o dikhlo

p-e pesqo Òero thaj phenel:

- Sar siklilæn vi tu, Òkolaθe. ¸anes ke, ka-i Òkòla, me arakhlem vi palal amari romani història.

Me siklilem, kana me phirdem ka-i Òkòla, ke e rroma aven anθar o purano them Ìndia, tha’ mirri daj

maj phenelas manqe vi aver parami©æ. Phenava vi tuqe jekh!

"Varekana, anθ-jekh purano vaxt, le rromen sasas len lenqo them, palal sas dino kaθar o

devel. Sode vaxt nakhlæs, fèri i phuv aÒtil te phenel. Kodole vaxtesθe, o tabòro sas p-i rig e paniesqi.

Le càxre sasas jekh paÒe averesθe. Le murÒa astarenas ma©hen vaj marenas e sivræça o sastrin, thaj

le ‡uvlæ kerenas xamos thaj arakhenas le ©havorrenθar thaj le phurenθar.

Anθ-jekh Òukar milajesqo dîves, le drabarnæ xatærde jekh baro pharimos:

- Le kale marutha ©horena bari xoli p-o amaro næmo! - phende von.

¢a©ipnasθe, palal trin dîvesa, Òirdæs te marel jekh bari balval. Le Devla ©hudine pani thaj jag

p-i phuv sa i ræt. Le grasta le rromenqe daranile, tha’ e manuÒa, bare ileça, line len anθre k-e càxre.

Texarinæθe, p-i vazi, sa sasas phagerdo.

- So kerasa akana? – pu©henas von.

- Le ©havorre si bokhale! - akharenas le rromnæ.

- Na daran, na daran phendæs o maj phuro rrom, lenqo bulibàÒa. Astarasa ma©hen anθar o

pani ‡i kana Òukœla thaj Òaj te xunavas palem i phuv.

Le manuÒa gele paniesθe, nävodurença, te astaren ma©hen. Sar ke dæsas but briÒind, thaj o

pani sas uÂo, tha’ ni© jekh ma©ho na dikhelas pes.

Pan‡ dîvesa rodine p-e plajinæ, khan©esqe. Khanikaj na sas so te xan, ni© le manuÒen, ni© le

grasten.

- Si te keras vareso! - phende von.

9

L2

- Thon e grasten vurdonenθe, ke ‡asa anθa aver them te rodas xaben, ‡i kana thavdena le panæ

opral amari phuv! - akharel o Phuro.

Le rroma phirde but berÒa anθa but thema vi phuvæ anθar sa i lùmja. Phirenas e caxrença,

a©havenas pen paÒe e panæ vaj p-e vazæ, xancŸ vaxt.

Kerenas vi butî, te kiden love. La©harenas kakavæ, petalonas grasten, la©harenas e vurdona,

sikavenas e manuÒen sar te sastæren le grasten thaj but aver. Palal maj but berÒa, kana kamle te irinen

pen anθ-o lenqo them, khonik na maj ‡anelas kaj si kadava than. Le drabarnæ phende ke lenqo them

sas lino panænθar thaj ke si p-o sa vaxt xasarde.

O vaxt nakhlæs, thaj e rroma siklile te ‡iven avere thanenθe, tha’ dikeren anθa lenqo dî o

purano than. Vi lenqi purani ©hib thaj a©ara. Na bistarde nivar ni© lenqe Òukar gilæ. Vi avdîves e rroma

roden penqo them, tha’, ‡i kaj arakhena les, o them e rromenqo si kothe kaj dikhle i jekhto khamesqi

dud.

(palemvakæripen kaθar o Åupter Borkoj palal o xramosaripen "O xasardo them" e Luminicaqo e¢oabasqi)

10


maruth – nòro

tha’ – ama

drabarni – ‡uvli so durdikhel angle,

kaj drabarel e baxtæqe lila

vazi – kŸmpo

‡ivel – traisarel

o tàboro – o rromano khethanipen




3. So butî ‡anenas te keren e rroma?

4. Tume, so rromane dîlæ ‡anen?

5. So siklile tume anθar e mamæqi parami©i?

6. Sosθar patæn ke e rroma na maj arakhle penqo them?

7. So aver parami©æ ‡anen anθar le rromenqo phiripen?

8. Xramosar kadaja parami©i, paruvindoj laqo agor!



kolegosqo!


tume xramosarde!




I. Te anas amenqe godæθe!

I NAVNI

I navni si e vakæripnasqi rig, savi anaværel ‡ivutre, butæ, naturaqe fenomènuræ.

Anθ-i rromani ©hib i navni prin‡anel le gramatikane kategorìe:

• O ling

• O gin

• O kèzo

• O artikùlo

O ling. Anθ-i rromani ©hib le navnæ Òaj te aven ka-o murÒikano ling thaj ka-o ‡uvlikano ling. O

nèutralo ling, sar anθ-i rumunikani ©hib, na si rromane ©hibæθe.

O gin. Anθ-i rromani ©hib le navnæ Òaj te aven ka-o jekhipen vaj ka-o butipen.O kèzo. Maj but sar anθ-i rumunikani ©hib - kaj si 5 kèzuræ - anθ-i rromani ©hib le navnæn si len 8

kèzuræ:

• Nominatìvo

• Akuzatìvo

• Genitìvo

• Datìvo

• Lokatìvo

• Ablatìvo

• Sociativ-Instrumentàlo

• Vokatìvo

O ARTÌKULO.

Anθ-i rromani ©hib, o artìkulo beÒel anglal i navni.

- O definìto artìkulo:

- O bidefinìto artìkulo:

II. Te palemdikhas o datìvo!

O DATÌVO

1. Le murÒikane navnæ, so anaværen ‡ivdisarde thaj bi‡ivdisarde butæ lien ka-o kèzo datìvo i

desinènca:

l -es-qe, ka-o jekhipen

l -en-qe, ka-o butipen

11


o ling jekhipen butipen

murÒikano o dad e / le / Ÿl / ol / äl / ël dada

‡uvlikano i daj e / le / Ÿl / ol / äl / ël daja

o ling jekhipen butipen

murÒikano jekh ©havo nìÒte ©have

‡uvlikano jekh ©hej nìÒte ©heja

O pu©hipen vaÒ e ‡ivdisarde navnæ:

l kasqe? "Dav i ©ar te xal e grastesqe!" / "Mukhav kadala lilorre e ©havenqe!"

O pu©hipen vaÒ e bi‡ivdisarde navnæ:

l sosqe? "Marav jekh karfin e vurdonesqe!" / "Phandav le doræ le tiraxenqe!"

2. Le ‡uvlikane navnæ, so anaværen ‡ivdisarde thaj bi‡ivdisarde butæ, lien, ka-o kèzo datìvo,

i desinènca:

l -æ-qe (-a-qe) ka-o jekhipen

l -æn-qe (-an-qe-) ka-o butipen

O pu©hipen vaÒ e ‡ivdisarde navnæ:

l kasqe? "Dav mirre ©enæ e ©hejaqe!" / "Dav guruvnæqe te xal ©ar!"

O pu©hipen vaÒ e bi‡ivdisarde navnæ:

l sosqe? "De pani e ©aræqe!" / "¢horel pani e luludænqe."

12

‡ivdisarde navnæ, ka-o murÒikano ling bi‡ivdisarde navnæ ka-o murÒikano ling

O kèzo jekhipen butipen jekhipen butipen

o rrom e rroma o gav e gava

e rromes e rromen o gav e gava

e rromesqo e rromenqo e gavesqo e gavenqo

e rromesqi e rromenqi e gavesqi e gavenqi

e rromesqe e rromenqe e gavesqe e gavenqe



‡ivdisarde navnæ, ka-o ‡uvlikano ling bi‡ivdisarde navnæ ka-o ‡uvlikano ling


Nom. i ©haj e / äl ©haja i phuv e / le phuvæ

Akuz. e ©haja e / äl ©hajan i phuv e / le phuvæ

Gen. e ©hajaqo e ©hajanqo e phuvæqo e phuvænqo

e ©hajaqi e ©hajanqi e phuvæqi e phuvænqi

e ©hajaqe e ©hajanqe e phuvæqe e phuvænqe

e ©hajaqe e ©hajanqe e phuvæqe e phuvænqe

Dat. e ©hajaqe e ©hajanqe e phuvæqe e phuvænqe

III. Te palemdikhas le aver kèzuræ!

Le navnæ ka-o murÒikano thaj ka-o ‡uvlikano ling, save anaværen butæ:

Le ‡ivdisarde navnæ k-o murÒikano thaj ka-o ‡uvlikano ling:


1. Xramosaren le ‡ivdisarde thaj le bi‡ivdisarde navnæ anθar o tèksto!

2. Pheren o tàbelo!

13

navnæ ka-o ‡uvlikano ling navnæ ka-o murÒikano ling


Nom i meseli e / le meselæ o gono e / le gone

Akuz. i meseli e / le meselæ o gono e / le gone

Gen. e meselæqo e meselænqo e gonesqo e gonenqo

e meselæqi e meselænqi e gonesqi e gonenqi

e meselæqe e meselænqe e gonesqe e gonenqe

e meselæqe e meselænqe e gonesqe e gonenqe

Dat. e meselæqe e meselænqe e gonesqe e gonenqe

Lok. e meselæθe e meselænθe e gonesθe e gonenθe

Abl. e meselæθar e meselænθar e gonesθar e gonenθar

Soc.-Instr. e meselæça e meselænça e goneça e gonença

Vok. - - -

navni ka-o ‡uvlikano ling navni ka-o murÒikano ling


Nom i ruvni e / le ruvnæ o ma©ho e / le ma©he

Akuz. e ruvnæ e / le ruvnæn e ma©hes e / le ma©hen

Gen. e ruvnæqo e ruvnænqo e ma©hesqo e ma©henqo

e ruvnæqi e ruvnænqi e ma©hesqi e ma©henqi

e ruvnæqe e ruvnænqe e ma©hesqe e ma©henqe

e ruvnæqe e ruvnænqe o ma©hesqe o ma©henqe

Dat. e ruvnæqe e ruvnænqe e ma©hesqe e ma©henqe

Lok. e ruvnæθe e ruvnænθe e ma©hesθe e ma©henθe

Abl. e ruvnæθar e ruvnænθar e ma©hesθar e ma©henθar

Soc.-Instr. e ruvnæça e ruvnænça e ma©heça e ma©hença

Vok. ruvni!e e ruvnæ!len ma©he!a ma©hea!len

3. Arakhen e la©he fòrme e lavenqe anθar e parantèze!

Le (rroma) la©harenas (kakavæ), petalonas (grast), la©harenas (e vurdonen), sikavenas

e (manuÒenqo) sar te sastæren le (grastenqe) thaj but aver.

Amaro purano (them) sas tasavdo (panænqe), anθ-jekh but purano (vaxt).

Le (rrom) dikeren anθa penqi (godi) o purano (thana) thaj vi i purani (©hibæ) thaj (a©ara).

Ame phenas (siklærnesqe) so rromane (dîli) Òundæm amare (phurenqe).

l anθ-i Rumùnia, palal o ginavipen anθar o berÒ 2002, nùmaj 535.250 manuÒa phende ke si

rroma, kadja ke avelas ke si nùmaj 2,5% anθar sa le savorre manuÒa?

l le sociologikane rodimata phenen ke si maj but sar jekh miliòno, so avelas maÒkar 4% thaj 6%

anθar o gin le ‡enenqo le themesqe?

l le maÒkarthemutne institùcie phenen ke si maÒkar 1 thaj 1,5 miliònuræ rroma, tha’ le rromenqe

Òerutne thaj e rromane organizàcie vakæren ke si maÒkar 2,5 thaj 3 miliònuræ rroma? Tume, so

patæn?

14

o petàlo i càxra o ma©ho

o gin ‡ jekhipen butipen jekhipen butipen jekhipen butipen

o kèzo ‚

Nom. o pètalo …. …. …. o ma©ho ….

Akuz. …. e pètala …. …. …. e ma©hen

Gen. …. …. …. e caxrenqo …. ….

e caxrenqi

e caxrenqe

….

Dat. …. …. …. …. …. ….

Lok. e caxræθe

Abl. e ma©hesθar

¸ANENAS KE...?

O VE∑ORRO/.../

- Daj!e, me ‡av ‡i p-o plajin k-i mami!

- ¸a, mirri!e gugli!e, ©hajorri!e, tha’ te na beÒes palem ‡i ka-i ræt parami©ænθe tire mamæça,

ke, dikh, si te avel o briÒind!

- Na, na, avav sig palpale!

I Larìsa si siklœvni anθ-i oxtoto klàsa thaj dujvar p-o kurko ‡al te dikhel so kerel pesqi mami.

I phuri, beÒel plajinesθe, ka-o agor le gavesqo, tha’ i Larìsa kamel but pesqe mamæ, thaj na dikhel

ke si pharo o drom.

- Misto arakhlem tut, mami!e.

- MiÒto avilæn, mirri!e luludœrri!e. Dikh, xatærdem ke si te aves thaj kerdem tuqe mariklæ

kiraleça.

- Mmm, so la©hi si... phenel i Larìsa, xandoj.

- Liem bakrænqo kiral kaθar o VeÒorro...

- Kaθar???

I mami paÒasal.

- O VeÒorro si jekh phuro rrom, savo barærel bakræ. AÂukær xancŸ, thaj phenava tuqe lesqi

parami©i…

... Anθ-jekh vaxt, anθ-jekh bibaxtalo reÂìmo, dæsas muj sar savorre rroma te aven ingerde

anθar o them, dur, anθ-jekh than but Òundo savorrenθar, ka-o Bùgo, anθ-i Transnìstria. But cirde

atùn© e rroma, thaj me kamav te phenav tuqe i parami©i e Radosqi.

O Ràdo sasas jekh ©havorro opre-tele efta berÒenqo, bila‡utno, tha’ savo sas prin‡ando maj

but sar jekh la©ho baÒavno.

But loÒale sasas lesqe dada leça, tha’ vi maj but loÒarenas pen kana kidenas pen aver rroma

anθar o gav, te Òunen les sar baÒavel anθar i skrìpka.

Lesqo dad, o Kulaj, kerelas butî sar sastræri, thaj paÒal o Ràdo maj sasas les pan‡ aver

©havorre.

15

L3

Akana, Òunindoj o vak sar ke le kanrale, le Òingale phirenas te lien e rromen kheral, o Kulaj,

sig læs la rromnæ thaj le ©havorren, vazdæs len anθ-o vurdon thaj bi te maj dikhel palpale, telærdæs

karing o veÒ te angaraven pen.Sar sas, sar na sas, tha’, ‡andoj anθar o veÒ, anθ-jekh ræt, læs te del o briÒind thaj, jekh p-o

aver, jekh veÒesqo balo, savo baÒelas, daravdæs e grasten, save, sar xastrajile e vurdonesθar, kerdine

pen bidikhle anθ-o veÒ sar nìÒte druna.

Bidaravno, o Kulaj, e tovereça, e ©ugnæça, e jagaça, soça arakhlæs, naÒavdæs e bales, tha’

akana a©hilæsas anθ-o veÒ bi grastenqo, thaj vi maj but, ni© o Ràdo na dikhlæs pes khanikenθe.

Sa i ræt thaj o palutno dîves rodine e Rados, o dad thaj lesqe duj phrala maj bare, bi te beÒen,

tha’ kadava sar kana dæsas anθ-i phuv.

Arakhle, maj palal, le grasten, thaj kamle - na kamle, le dukhavde ilença gele maj dur. Thaj,

©a©ipnasθe, intæl o veÒ, anθ-jekh gavorro, amare manuÒes sasas les jekh amal, o Òerutno manuÒ e

gavesqo, savo na dæs les p-el vasta le Òingalenqe: "Man si man trebaipen lesθar, trebal man jekh

sastræri anθ-o gav"- phendæsas kadava.

Palal, so loÒale sasas ke xastrajile e xanralenθar, kadja xolæriko sasas savorre anθar lenqi

famìlia bi le Radosqo.

Maj sasas, dujvar, o Kulaj pesqe ©havença thaj avere manuÒença te roden e ©havorres anθ-o

veÒ, tha’ khan©esqe…

Kadja, nakhle enæ dîvesa ‡i kana avel jekh phuro ka-o Kulaj thaj phenel:

- Rrom!a, Òundem tire pharipnasθar! Te nakhes manθar p-o plajin. I‡, semas veÒesθe te anav

nìÒte kaÒta thaj maladilem jekhe rajorreça. Akana si vov xancŸ nasvalo thaj sovel, tha’ fal man ke

kames te dikhes les.

Sig, sar i ©irikli, areslæs amaro rrom p-o plajin ka-o kher e phuresqo, thaj kana dikhlæs e

Rados ‡ivdo, e skripkaça paÒal lesθe, læs te xutel, te dîlavel, te khelel loÒaθar, ke phenesas ke na si

©a©o…

O Ràdo phendæs palal kodoja, ke, palal so pelæs anθar o vurdon, kana vazdæs pes e skripkaça

angalæθe, rodæs len thaj akhardæs len, tha’ khan©esqe.

- Thaj so xalæn tu enæ dîvesa, mirre ©have!a, kaj sutæn, so kerdæn?

- Eee, phirdem so phirdem thaj arakhlem phabaja thaj xuxurra. Dikh, sas man o amnàri /

jagalo manθe, astardem i jag thaj peklem len kadja sar dikhlem tuθe. Palal kodoja, maladilem jekhe

buznorræça, but Òukar, savi dæs man thud.

- Va, va, maj phendæs o ©havo, dîvesesθe duÒavas la, kadja sar siklilem e dajaθar, thaj ræte

sovasas vi le duj te tatæras amen.

Kodola save Òundine i parami©i e buznœrræça na dine patîv e Rados, tha’ vov maj phenel vi

avdîves so Òukar nakhavdæs pesqe laça anθ-o veÒ, enæ dîvesa, ‡i kana te arakhel les o phuro.

Sa Òunindoj i parami©i e ©havorresqi, lesqe amala anθar o gav phende lesqe "VeÒorro", thaj

kadja a©hilæs lesqo anav vi avdîves …

(o Åupter Borkoj)

16

1. Te zoræras amare ‡anglimata!

I. O Ablatìvo

I desinènca anθ-o kèzo ablatìvo si –θar, thaj si la o manaj / sènso - "anθar" / "anθar kasθe" / "anθar

sosθe".

O kèzo ablatìvo sikavel:

l Kasθar vaj kaθar lies vareso:

Tu læn amalenθar. / Voj lias phralesθar.l Kaθar Òirdel i àkcia:

E rroma gavenθar telæren te ‡an anθ-o fòros.

l I komparàcia:

Voj si i maj Òukar laθar. / Le ©heja si maj Òukar raklænθar.

17




3. Sosθar naÒlæs o rrom anθ-o veÒ?

4. Sar xasardilo o Ràdo anθ-o veÒ?

5. So siklile tume anθar e Radosqi parami©i?

6. Sosθar patæn ke e rroma sasas ingerde ka-o Bùgo?

7. So aver parami©æ ‡anen anθar le rromenqo Dukhavipen /

Samudaripen?

8. Xramosar kadaja parami©i maj dur thaj phen so godîsares ke

maj kerde e rroma!



kolegosqo!


tume xramosarde maj dur!





amnàri – barr saveça astares i jag

Òingalo – xanralo (bangi forma:

kanralo)

bila‡utno – so na la‡al, kerel pherasa

reÂìmo – politikano Òerutnipen

sig – ìto

angaraven pen – garaven pen


l E akciaqi kàuza:

Von meren bokhaθar. l O subijèkto vaj i butî so sikavel o la‡av, i traÒ th.a.:

Te na daras guruvenθar. l O subijèkto vaj i butî so kerel i àkcia:

O udar si putardo e dadesθar. / Le rroma sas naÒavde kanralenθar.l O subijèkto vaj i butî kasθar manges vareso vaj pu©hes vareso:

Mang love phralenθar! l O ©hand / mòdo sar si kerdi i àkcia:

Von si phangle vastenθar.

1. E ‡ivdisarde navnæ ka-o murÒikano ling:

2. E bi‡ivdisarde navnæ ka-o murÒikano ling:

18

o kèzo jekhipen butipen

Nom. o ©havorro e / äl ©havorre

Akuz. e ©havorres e ©havorren

e ©havorresqo e ©havorrenqo

Gen. e ©havorresqi e ©havorrenqi

e ©havorresqe e ©havorrenqe

e ©havorresqe e ©havorrenqe

Dat. e ©havorresqe e ©havorrenqe

Lok. e ©havorresθe e ©havorrenθe

Abl. e ©havorresθar e ©havorrenθar


Nom. o muj e muja

Akuz. o muj e muja

e mujesqo e mujenqo

Gen. e mujesqi e mujenqi

e mujesqe e mujenqe

e mujesqe e mujenqe

Dat. e mujesqe e mujenqe

Lok. e mujesθe e mujenθe

Abl. e mujesθar e mujenθar

3. E ‡ivdisarde navnæ ka-o ‡uvlikano ling:

4. E bi‡ivdisarde navnæ ka-o ‡uvlikano ling:


1. Arakhen e la©he fòrme e lavenqe anθar e parantèze!

O VeÒorro, barærel (le Òukar bakræ). I phuri daj kerdæs (mariklenθe) vaÒ (i Òukar ©hajorri) kana avela (Òkolaθe).(Le phure rromen) sas but dukhavde anθ-o Dujto MaÒkarthemutno Maripen.

I balval thaj o briÒind daravden (grastenθe). I phuri daj drabarel (parami©ænqe lil).

19


Nom. i bakri e bakræ

Akuz. e bakræ e bakræn

e bakræqo e bakrænqo

Gen. e bakræqi e bakrænqi

e bakræqe e bakrænqe

e bakræqe e bakrænqe

Dat. e bakræqe e bakrænqe

Lok. e bakræθe e bakrænθe

Abl. e bakræθar e bakrænθar


Nom. i rroj e / äl rroja

Akuz. i rroj e rroja

e rrojaqo e rrojanqo

Gen. e rrojaqi e rrojanqi

e rrojaqe e rrojanqe

e rrojaqe e rrojanqe

Dat. e rrojaqe e rrojanqe

Lok. e rrojaθe e rrojanθe

Abl. e rrojaθar e rrojanθar

2. Xramosaren maj dur anθ-o tàbelo:

3. Keren jekh esèvo, p-e duj - trin Òtartorresqe patrinæ, anθar e rromenqo ‡ivipen, palal o Dujto

MaÒkarthemutno Maripen! Te avel tumenqe maj lokhes, si mùsaj te vakæren maj bute

manuÒença, phurença anθar tumari famìlia thaj anθar tumaro komunitèto. Sa kadja, Òaj te

keren butî khethanes, tumare kolegurença kana xramosaren o esèvo!

l o Kidipen vaÒ o nazistikano partìdo kaθar o Nürnberg dæs e "Nºrnbergikane Thamæ" (i thami /

i kris vaÒ o germanikano themutnipen, kaj te arakhel o rat vi o germanikano patîvipen),

legislàcia savi ©hindæs e bazutne xakaja kodolenqe, save na sasas germàncuræ vaj nordutne

selæqe?

l anθ-o berÒ 1933, anθ-jekh prezidentosqi kris vaÒ o arakhipen e themesqo, e rroma sasas

anavime sar "biuÂi sel" (Gaunerpopulation), so kerdæs te aven but dukhavde kaθar e nazìsturæ

anθar i Germània thaj avere themenθar?

l anθ-i Rumùnia sas prin‡ardo o ©a©ipen ke 36.000 rroma sas bi©halde anθ-i Transnìstria, sas

mudarde, tha’ o ©a©o gin le mulenqo na si ‡anglo?

l but rroma sas mudarde bi te avel kerdo lenqe vareso lilorro / dokumènto thaj kadja si te

nakhavas len anθ-o gin le biprin‡ande manuÒenqo, le mulenqo, anθar o Dujto MaÒkarthemutno

Maripen?

20

i Òukar ©hej o kalo bal o barvalo rajo gin ‡ jekhipen butipen jekhipen butipen jekhipen butipen

o kèzo ‚

Nom. … le Òukar …. …. …. ….

©heja

Akuz. …. …. …. …. le barvale

rajen

Gen. …. …. e kale balesqo … …. ….

e kale balesqi

e kale balesqe

e kale balesqe

Dat. …. …. …. …. ….….

Lok. e Òukar …. …. …. ….….

©hejaθe

Abl. …. …. …. …. e barvale ….

rajesθar

¸ANENAS KE...?

O GODÆVER ¢HAVORRO

Sasas jekhvar trin rroma. Kadala trin rroma kerdesas bare ©orimata anθ-e penqe dîvesa.

Anθ-jekh dîves, von thoven e jakha p-o jekh baro vi Òukar kher thaj ©orde kothar jekh gono pherdo

sovnakutne lovença. ∑unindoj amare trin rroma kä si rodinde le Òingalenθar, godîsarde pen von te

garaven o ©ordo sovnakaj. Akana, kaj te garaven les?

Kadja, telærde von anθ-o veÒ. Kothe, arakhle jekhe phures, kaj ‡ivelas anθ-jekh kherorro.

Amare trin ©ora xatærdile e phureça te garavel lenqe love jekh pherdo berÒ.

Xramorsarde jekh kontràkto maÒkar penθe. Anθa lesθe phenelas pes kä na d-aÒtin te lien o

sovnakaj le phuresθar ‡i kana ©i avena sa le trin ©ora khethanesθe. Dine la©ho dîves e phuresqe thaj

telærdine. Kana resle duje Òela metrurenθe maj intæl, jekh anθar le trin ©ora phenel:

- Vaj manqe, phrala!len, bistardem mirri kangli p-e phuresqi sinìa!

- ¸a palpale! - phenel jekh aver. Sigær, akana rætœl.

O jekhto ©or gelæs parpale e phuresθe thaj phenel lesqe:

- Puhre!a, kerdæm aver godîmos. Mirre amala kamen te garavas o gono e lovença anθ-aver than.

O phuro godîsarel pes vi vov xancŸ thaj phenel:

- Sar? Paruvden tumare ginimata?

- Va! Kana ci patæs, inkli avri thaj pu©h len!

Inklel o phuro avri thaj pu©hel:

- So phenen, te dav les?

Le anglutne duj ©ora ambolden:

- De les, de les te avel sig!

O ©oxano ©or liel o gono thaj naÒel leça. E kolaver duj ©ora aÂukeren so aÂukeren thaj den

godî kä lenqo amal a©hilo te piel vareso pimos e phureça, kodolesqe gele maj dur p-e penqe droma.

Kana agordilo o berÒ, e ©ora avile te mangen e phuresθar penqe love.

Amboldindoj o phuro phenel lenqe:

- Ma’ na-i man love, dinem len tumenqe!

21

L4

- Xoxaves, phure!a, amen ©i dæn amen khan©! Akharas tut anθ-i kris.

E krisæqo dasno pu©hel e phures:

- Phure!a, si tut e love te des len?

- Na-i man. Kaθar?

- ¢i ‡anav. Si tu Òov dîvesa te rodes e love! Kana ©i arakhesa len, o phandaipen xal tut!

But xolærdo, o phuro telærdæs karing o kher. So te kerel? Kaθar te liel e love? P-o drom, anglal

lesθe inklel jekh ©havorro. Pherasno, o ©havorro pu©hel e phures:

- Phure!a, sosθar san xolævdo?

- ¸a kaθar, tiknorre!a, na-i so te ‡anes tu.

O tikno ©i mukhel pes.

- Phen manqe, Òaj te dav vast tut te na maj aves kadja xolæriko?

Dikhindoj kadæ, o phuro vakærel e tiknoresqe sa i parami©i. O tiknorro asal thaj bangærdinoj

e phures phenel lesqe vareso e kanesθe. O phuro loÒœl thaj telærel, asavindoj.

So phendæs o ©havoro e phuresqe?Arakhena tume palal e Pu©himata thaj mangimata ka-o tèksto!

(o Nikolae Pandelikä)

Arakhle i klidin e parami©iaqi vaj na? Te na – dikhen kathe!

O ©havoro phendæs e phuresqe te prin‡arel kä o sovnakaj si lesθe thaj ©i del les palpale ka-e duj

rroma ‡i kana ©i avena sa le trin rroma khethanes, sar si xramome anθ-o kontràkto phandlo maÒkar

lenθe. Kaj te arakhen von le trintone ©ores, kaj naÒlæs e lovença?

22




3. So siklile tume anθar kadaja parami©i?

4. Xramosaren jekh esèvo palal i Òerutni idèa vaj so tume siklilen

palal so drabarden o tèksto!



tume xramosarde!

7. La©haren khethanes le arakhle doÒa anθar tumare tèksturæ!

8. Sikaven thaj drabaren tumaro tèksto tumare kolegurenqe thaj



d-aÒtin – aÒtin

krisæqo dasno – o maj baro krisinitòri

godimos – godîsaripen

sinìa-mesèli – skafedi

xolævdo – xolærdo

kä – ke, so

1. Te palemdikhas e diminutìvuræ!

E substantìvuræ si len kadala diminutìvuræ:

Kasave agorimata d-aÒti te aven len vi:

- le adÂektìvuræ lolo > lolorro, lole > lolorre

loli > lolœrri, loli > lolœrri

- le ginavnætrin> trinorro

Òtar > Òtarorro

- le paÒkernavnæ / le adverbùrædur > durorro

2. Te palemdikhas o vokatìvo!

E murÒikane navnæ anθ-o vokatìvo.

E murÒikane navnæ, save si len ka-o nominatìvo, k-o jekhipen, sar agorimata jekh konsonànta, i

paÒkonsonànta -j, i vokàla –o vaj –i, i desinènca ka-o vokatìvo, ka-o jekhipen, si –(e)a (anθar o

xarnæripen Òaj te avel –a), thaj ka-o butipen i desinènca si –(e)a!le(n) n:

Kana le ‡uvlikane navnæ si len, ka-o nominatìvo, k-o jekhipen, sar agorimata jekh konsonànta, ipaÒkonsonànta -j, i vokàla –i vaj -a, i desinènca k-o vokatìvo, ka-o jekhipen, si –e, thaj ka-o butipensi i desinènca –æ!le(n) / -ea!le(n):

23

Nom. Vok. Nom. Vok.

jekhipen - sap sap(e)!a saporro saporr(e)!a

butipen - sapa sap(e)a!le(n) saporre saporr(e)a!le(n)

jekhipen - raÒaj raÒaj(e)!a dòktori doktor(e)!a, doktori!na

butipen - raÒaja raÒaj(e)a!le(n) dòktoræ doktor(e)a!le(n)

Nom. Vok. Nom. Vok.

jekhipen - phen phen!e bakri bakri!e

butipen - phenæ phenæ!le(n) daja bakræ!le(n)

jekhipen - sasuj sasuj!e Âàmba Âàmb!e

butipen - sasuja sasuja!le(n) Âàmbe Âàmbea!len,


murÒikane navnæ ‡uvlikane navnæ

jekhipen butipen jekhipen butipen

gav gav-orro gava gav-orre len len-œrri lenæ len-œrræ

dad dad-orro dada dad-orre bori bor-œrri boræ bor-œrræ

raj raj-orro raja raj-orre daj daj-orri daja daj-orræ

naj naj-orro naja naj-orre baj baj-orri baja baj-orræ

salo sal-orro sale sal-orre sali sal-œrri salæ sal-œrræ

gono gon-orro gone gon-orre dori dor-œrri doræ dor-œrræ

3. E abstràkto navnæLe abstràkto navnæ Òaj te avel len o agoripen -pen vaj -mos, sar si: Òukaripen – Òukarimos, ternipen– ternimos, xramosaripen – xramosarimos, barvalipen – barvalimos, dukhavipen – dukhavimos,loÒaripen – loÒarimos th. a.

Sar dikhel pes, ka-o butipen, le navnæ so agorden pen anθ-o – pen vaj – mos, si len sa kodoja fòrma– mata (ka-o nominatìvo).

SO ¸ANAV, SO NA ¸ANAV?1. Xramosaren le diminutìvuræ, vaÒ le ‡uvlikane navnæ, anθ-o vokatìvo, ka-o jekhipen thaj ka-o

butipen:- i ©hej, i rakli, i phuri, i daj;- i bakri, i ©irikli, i khajni, i guruvni;- i Òukar rromni, i gudli mami;- i kali grastni, i parni ©irikli.

2. Xramosaren e diminutìvuræ, vaÒ le murÒikane navnæ, ka-o vokatìvo, vi k-o jekhipen, vi ka-obutipen:- o ©havo, o raklo, o phuro, o dad;- o bakro, o ‡amutro, o baÒno, o guruv;- o Òukar rrom, o gudlo pàpus;- o kalo grast, o parno khuro.

3. Keren i deklinàcia vaÒ le abstràkto navnæ barvalipen – barvalimata, khethanipen – khethanimata,Òukarimos – Òukarimata!

4. Amboden kadala lava: "O godæver thol i ©hib p-o ilo, o dilo sikavel o ilo p-i ©hib".

l anθ-o komunistikano reÂìmo, anθ-i Rumùnia, palal o berÒ 1960, sas musajutnes ke le phirale /phirutne rroma te beÒen anθa le khera dine kaθar le thanutne autoritèturæ, save, butvar, kadalakhera sasas rigæθe e forurenqi vaj le gavenqi?

l sosqe le phirutne rroma na sasas siklærde te beÒen anθa khera, butvar von mukhenas te beÒenanθ-o kher le grasten, thaj paÒe vazdenas penqe le càxre?

24

i navni o loÒaripen o loÒarimos

o kèzo jekhipen butipen jekhipen butipen

Nom o loÒaripen e loÒarimata o loÒarimos e loÒarimata

Akuz. o loÒaripen e loÒarimata o loÒarimos e loÒarimata

Gen. e loÒaripnasqo e loÒarimatenqo e loÒarimasqo e loÒarimatenqo

e loÒaripnasqi e loÒarimatenqi e loÒarimasqi e loÒarimatenqi

e loÒaripnasqe e loÒarimatenqe e loÒarimasqe e loÒarimatenqe

e loÒaripnasqe e loÒarimatenqe e loÒarimasqe e loÒarimatenqe

Dat. e loÒaripnasqe e loÒarimatenqe e loÒarimasqe e loÒarimatenqe

Lok. e loÒaripnasθe e loÒarimatenθe e loÒarimasθe e loÒarimatenθe

Abl. e loÒaripnasθar e loÒarimatenθar e loÒarimasθar e loÒarimatenθar

Soc. e loÒaripnaça e loÒarimatença e loÒarimaça e loÒarimatença

Instr. / Vok. - - - -

¸ANENAS KE...?

O BA∑AVNO

25

L5

Man si man but phares,

Kana dikhav le phures,

So beÒel te aÒunel

Le ©haves sar baÒavel.

Sas vi vov jekhvar Òundo,

O maj la©ho baÒavno,

Le ga‡en loÒardæs len,

Le rromen rovlærdæs len!

Akana si les phares...

Lesqo vast kovlo si les,

Le naja na maj aÒtin…

Von izdran sar i patrin...

Tha’ o rrom... si loÒalo

Gilabel pesqo ilo!

Dikhel pesqe ©havorres

So baÒavel vi maj zores!

(o Åupter Borkoj)


aÒunel – Òunel

baÒavel – kerel mùzika ka-jekh

instrumènto

gilabel pesqo ilo – si but loÒalo

loÒarel – kerel loÒ varekasqe

zores – zorales

26

Te palemdikhas o vèrbo / i kernavni!

O vèrbo si jekh paruvali vakæripnasqi rig, savi sikavel i àkcia vaj o isipen.

E ‡enutne mòduræ.

O Indikatìvo

a. O akanutno vaxt: formisarel pes andar e kernavnæqi darrin thaj le agorimata: -av, -es, -el, -as, -en,

-en vaj -av, -as, -al, -as, -an, -an. O akanutno vaxt sikavel akcìe, save keren pen anθ-e vakæripnasqo

momènto:

b. O imperfèkto sikavel le biagorde kerde akcìe.

O imperfèkto kerel pes anθar i fòrma kaθar o akanutno vaxt thaj anθar i desinènca –as:




3. Sosθar patæn ke o phuro rrom si loÒalo?

4. So xatæren anθar kadala dùme: "Le ga‡en loÒardæs len / Le

rromen rovlærdæs len"?

5. So ‡anen tume anθar le baÒavnenqe næmo?

6. So aver butîkerimata ‡anen ke e rroma keren?

7. Vakær tire kolegoça te arakhen le maj la©he lava, sinonìmuræ, sar

te adaptisaren i poezìa!

8. Zumaven te keren adaptàcia anθ-i rumunikani ©hib!



kolegosqo!

11. La©haren khethanes le arakhle doÒa anθar tumari poezìa!

12. Drabaren tumari poezìa tumare kolegurenqe thaj tumare

siklærnesqe!


rodel

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me rodav ame rodas

o II-to ‡eno tu rodes tume roden

o III-to ‡eno vov / voj rodel von roden

xal

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me xav ame xas

o II-to ‡eno tu xas tume xan

o III-to ‡eno vov / voj xal von xan

c. O perfèkto sikavel agorde akcìe. Vov formisarel pes anθar e kernavnæqi darrin thaj kadala

desinènce:

PaÒal le kernavnæ so keren o perfèkto anθ-i desinènca –dem (le maj but), si vi le kernavnæ so agorden

pen, ka-o perfèkto, anθ-i desinènca: -lem, -tem, -jem (arakhel, avel, sovel, rovel, xal, kamel, xastral

th. a.).


1. Thon i la©hi fòrma e kernavnænqi anθa kadala propozìcie!

E baÒavnes (sas...) les but loÒarimata kana (dikhl...) pesqe ©haves.

O phuro rrom (si, sas, sasas) o maj la©ho baÒavno anθar pesqo gav.

Von (gilabel) sa o drom kana (‡asa) Òkolaθe.

O ‡ukel (baÒlæm), thaj (xutelas) i bar kana (Òunel) man.

2. Nakhaven ka-o imperfèkto thaj ka-o perfèkto kadala kernavnæ: kinel, ©hudel thaj mangel! 3. Ambolden kadala godæver lava: "E bala parnœn, i godî barœl"!

27

rodel

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me rodav-as ame rodas-as

o II-to ‡eno tu rodes-as tume roden-as

o III-to ‡eno vov / voj rodel-as von roden-as

xal

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me xav-as ame xas-as

o II-to ‡eno tu xas-as tume xan-as

o III-to ‡eno vov / voj xal-as von xan-as

jekhipen butipen

o I-to ‡eno - dem [-dœm, -dom, -d„m, - dºm] - dæm

o II-to ‡eno - dæn - de(n)

o III-to ‡eno - dæ(s) - de(n)

kerel

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me kerdem ame kerdæm

o II-to ‡eno tu kerdæn tume kerde(n)

o III-to ‡eno vov / voj kerdæ(s) von kerde(n)

dikhel

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me dikhlem ame dikhlæm

o II- to ‡eno tu dikhlæn tume dikhle(n)

o III- to ‡eno vov / voj dikhlæ(s) von dikhle(n)

4. Klasaqi butî:- Xramosaren jekh tèksto, kaj te labæren kadala lava: phrala, duti, phuri, merel.- Drabaren kadava tèksto tumare kolegurenqe thaj tumare siklærnesqe!

5. Aver klasaqi butî:a. Drabaren o jekhto kotor anθar kadava tèksto!

I phralikani duti O jekhto kotor Amenθe anθ-o gav, ‡ivelas jekh but pherasutno phuro, o Petràke. Les maj sasas les jekhphral, o Mihaj, maj terno, saves ©i maj dikhlæsas les sar d-ajekh trine berÒenθar.¢a©ipnasθe ke kodova sas vun‡ilo lesqe lovença, pan‡e Òelença, tha’ ni© kadja te na majavel te dikhel pesqe phrales e maj bares!... Bi©haldæs vov vi poÒtaqo lilorro, tha’khan©esqe. So godîsarel o Petrake, so ni© thaj, anθ-jekh dîves, kerel pes mulo. I rromni sig(sig) gelæs te del telefòno ka-o Mihaj anθ-o gav, te phenel lesqe i bari bibaxt.

b. Xramosaren so xatærde anθar o tèksto!c. Xramosaren so patæn ke avela maj dur anθ-i parami©i! d. Phenen so patæn ke avela maj dur anθ-i paramici vi tumare kolegurenqe thaj tumare

siklærnesqe!e. Drabaren vi o dujto kotor anθar o tèksto!

O dujto kotor/.../ Thaj avilæs o Mihaj, e vurdoneça, but xolæriko thaj liel te rovel, bare asvinença

sar palal jekh but kamlo phral. Anθ-o kher, i Agustìna, jekh phuri rromni, prin‡ardidrabarni thaj patîvali, beÒelas vi voj paÒal o mulo but xolærdi… Maj sasas rroma, tha’ sarsasas but tato anθ-o kher, beÒenas avri, p-i ©ar, thaj denas dùma jekhaθar, averæθar, sar silenqo a©ar.

Sar rovelas o Mihaj thaj dæs te ©umidel o vast e mulesqo, dikh sar perel o ©a©o vastopral o kolin e Petrakesqo!

- Vaj manθar! – liel te cipil i Agustìna, te na azbas les ! Kana si tut khajekh vun‡ilipenlesθe, akana si o vaxt te des les palpale ke bare pharimata avena tut thaj baro bezex, te nades e mules so mangel vov!

O Mihaj, vi la‡ærdo vi darano, godîsarel pes xancŸ thaj phenel:-Va, va, ©a©es, bisterdemas! Thaj ankalavel anθar o poso©i duj Òela love aj thol len

anθ-o vast e mulesqo thaj vazdel les palpale p-o kolin.Nùmaj ke ni© jekh, ni©i duj vi o kolaver vast, o zervo, perel opral o kolin sar barr. - Vaj manθar! Vaj manθar! - baÒel i Agustìna. So kerdæn, phrala, so kerdæn! Baro

vun‡ilipen si tut lesθe, kana peren e vasta opral o kolin e mulesqo! Godîsar tut miÒto thajdikh so si te des les palpale, ke baro bezex avela p-o tiro Òero!

O Mihaj, zŸlto ka-o muj, bare daraça, kerel pes ke maj godîsarel pes thaj majankalavel jekh Òel thaj, thovindoj e love anθ-o zervo vast e mulesqo, kerel pesqe truÒul thajvazdel les palpale p-o kolin /.../".

f. Xramosaren so xatærde anθar o dujto kotor e tekstosqo!g. Sikaven, sa kadja, sar tume xramosarde so patæn ke avela maj dur anθ-i parami©i?h. Xramosaren so patæn ke avela maj dur anθ-i parami©i thaj phenen vi tumare kolegurenqe

thaj tumare siklærnesqe! Sosθar patæn kadaja?i. Drabaren vi o trinto kotor anθar o tèksto!

28

O trinto kotor/.../ Savorre sar savorre, tha’, kana pelæs vi o ©a©o punro e mulesqo, o Mihaj -

izdralindoj sar i patrin - liel te akharel: - Va, va, phral!a, ‡anav, tha’ ©i maj si man love, beÒ xancŸ te bikinav jekh grast thaj

dava tut vi e kolaver duj Òela. Nùmaj ke o pherasutno Petràke, dindoj pes tele opral imeseli, phenel:

- Na, na, phral!a, mukh manqe e grastes vaÒ kodola duj Òela love thaj avela miÒto.Tha’ vi maj miÒto fal man akana ke dikhlem tut! - maj phenel o Petràke asaindoj.

Baro asavipen sas maÒkar e rroma kana Òundine kadaja parami©i! Thaj, kodolesqe keo Petràke sasas jekh la©ho rrom, jekh dîves thaj jekh ræt a©hiline e rroma save avilinesasmulesθe, te baÒaven, te xan, te pien ke phenesas ke si abæv!

MaÒkar e duj phrala na sas ni© xoli, tha’ kadaja parami©i ©i bisterdine la but vaxt erroma anθar o gav /.../". (o Åupter Borkoj)

j. Xramosaren so xatærde anθar o trinto kotor e tekstosqo!k. Sar tume xramosarde ke avela maj dur anθ-i parami©i?l. Sikaven vi tumare siklærnesqe so siklile tume anθar kadaja parami©i! K-aÒti te keren butî

maj lokhes, labæren kadava tabèlo!

6. Sa kadja, palal kadaja metòda, drabaren vi aver tèksturæ thaj keren butî khethanes!

l o terno rromano aktòro, o Sorin Sandu Aurel, si vi poèto, vi traduktòro? Vov kerdæs o rromanoamboldipen le poezienqo, xramosarde kaθar o raj Àtico Villas – Boas da Mota – anθar iBrazilia -, kaj sas anθ-i Rumùnia, ka-e BukureÒtosqi Universitèta, profèsoro anθar ibrazilianikani literatùra.Kadava lil, Ciganos [Phirutne poèmuræ], inklisto ka-i Editùra "Coresi", anθ-o berÒ 2008, Òtare©hib„nθe.

29

Xramosaren so xatærde anθar

o drabardo tèksto!

1….

2….

3….

Xramosaren so patæn ke

avela maj dur anθ-o tèksto!

1…

2.

3….

Xramosaren sar si i parami©i

palal so drabaren p-o jekh

kotor anθar o tèksto!

1…

2…

3….

¸ANENAS KE...?

SUNO FALÆ MAN

30

L6

Maladindoj tut pa o drom,

Falæs ma’, kä tu avesa man,

Vaxteça, areslem tœ rrom,

Anθ-o mo ‡ivipen tu avilæn.

O vaxt nakhlo thaj tu andæn

Duje devlikane ©haven

Mo dud tu sanas, bistardæn,

Khethanutne sune mekhlæn.

Kòrkorro sem pharimatença,

Sar ©i godîsardem ©i jekhvar...

Pharo mo ‡ivipen si bi rromnæça...

Av palem, khos tu mirre asvæ!

I ræt perel pa mirro kolin

Jakhença phandade dikhav tut, ¢haj!e Òukari!e, sar ©erxain!

Anzar o vast! Te azbavav tut.

Tha’ tu asas, dikhes dromesθar,

Sar kana ©i maj prin‡anes tu man.

Kamavas te aves tire telæripnasθar

Tu ‡as... angle, sar ©i Òunesas man..



andæn – biandæn ©erxain – o baro ©erxen

Te palemdikhas o vèrbo!

E ‡enutne mòduræ. O Indikatìvo.

Avræl o akanutno vaxt, o imperfèkto vi o perfèkto - verbosqe vaxta save ame palemdikhlæm len maj

anglal – maj si aver duj verbosqe vaxta ka-o indikatìvo: o avutno vaxt vi o po but sar perfèkto.

1. O avutno vaxt sikavel le akcìe, save kerena pen anθ-o avutnipen. Anθ-i rromani ©hib si duj mòduræ /

©handa sar te keras o avutno vaxt:l O xarno (sintètiko) avutno vaxt, kaj kerel pes thovindoj i desinènca –a paÒal i fòma anθar o

akanutno vaxt:

l O analìtiko avutno vaxt (i buxli fòrma), kaj kerel pes thovindoj o lav kam / ka anglal i fòmaka-o akanutno vaxt:

31



2. Ambolden i poèzia ga‡ikanes!

3. Savi si i Òerutni idèa anθar kadava poèmo?

4. Sar ambolden kadava poeziaqo kotor:

"Tha’ tu asas, dikhes dromesθar,Sar kana ©i maj prin‡anes tu man.Kamavas te aves tire telæripnasθarTu ‡as... angle sar ©i Òunesas man..."

5. Save si le xarakterìstike le poeziaqe "Suno falæ man"?

6. Save si le motìvuræ thaj i tèma e poeziaqi?

7. Keren butî khethanes, duj po duj, thaj zumaven te keren e

poeziaqo nakhavipen anθ-i rumunikani ©hib!

8. Drabaren so tume kerde butî khethanes tumare kolegurenqe thaj



rodel

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me rodav-a ame rodas-a

o II-to ‡eno tu rodes-a tume roden-a

o III-to ‡eno vov / voj rodel-a von roden-a

‡al

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me ka ‡av ame ka ‡as

o II-to ‡eno tu ka ‡as tume ka ‡an

o III-to ‡eno vov / voj ka ‡al von ka ‡an

2. O po but sar perfèkto: sikavel i àkcia so sas kerdi anglal aver nakhle àkcie.O po but sar perfèkto kerel pes anθar o perfèkto thaj i desinènca –as:


1. Nakhaven ka-o avutno vaxt thaj ka-o maj but sar perfèkto kadala kernavnæ:

bikinel, ©umidel, khelel!2. Thon i la©hi fòrma e kernavnænqi anθar parantèze!

Akana, o terno rrom (roven) palal jekh Òukar ©hej.

O ©havo (kamlen) te (azbala) i oprutni ©erxain.

Vov (Âukeren) sar i ©haj te (prin‡aren) les.

Voj (‡an) angle thaj na (dikhelas) palpale.

3. Ambolden kadala godæver dùme: "Butvar, godîsaras amen amare barvalipnasθe, nùmaj palalso xasaras les."

4. Keren jekh esèvo palal i tèma "I rromani famìlia thaj e maÒkar‡enutne relàcie"!

Parami©i anθar o Bàrbu o Lävutàri

Sasas anθ-o berÒ 1847, kana o baro kompozitòri o Frànz Liszt nakhlæs anθar i Rumùnia, kajdæs maj but koncèrturæ. Jekhesθe anθar kadala sas akhardo vi o Bàrbu o Lävutàri, jekh baÒavno,rrom, but prin‡ando anθ-i pesqi vrjàma.

Palal so vov thaj pesqo taràfo baÒavde, o Frànz Liszt dæs len jekh burnikh gàlbenuræ thajphendæs:

- Ah, so Òukar si! Te pias vi le duj, lavutarona!Maj palal phendæs palem:- Kerdæn man te prin‡anav tiri mùzika, kerava vi tut te prin‡anes mirri!Anθ-i kodoja ræt, o baro kompozitòri baÒavdæs ka-o klàviro jekh nevi thaj but Òukar gili, aj

le bare raja but marde e vasta. O phuro rrom phendæs vi vov:- Sas but Òukar, mirro raj, thaj, kana kames, mangav tut te mukhes amen te baÒavas vi ame

tiri dîli. I parami©i phenel ke o lävutàri thaj pesqo taràfo baÒavde sa i dîli, bi te xasaren nijekh tòno

vaj paÒtòno, nijekh trìlo, Sa kadja, sar o Frànz Liszt baÒavdæs maj anglal. Kana agordine, kadava, butopralazbajlo, anindos jekh taxtaj molæça phendæs:

- Pi, lavutarona, mirro raj, pi, ke o Del kerdæs tut artìsto, thaj tu san maj baro sar manθe!

32

siklærel

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me siklærdem-as ame siklærdæm-as

o II-to ‡eno tu siklærdæn-as tume siklærden-as

o III-to ‡eno vov / voj siklærdæ-sas von siklærden-as

¸ANENAS KE...?

O KA∑TÀRI THAJ PESQO SUNO

O Phuro sas jekh but prin‡ardo kaÒtàri anθ-o pesqo gavorro. Lesqo ©a©o anav na maj ‡anelas

les khonik, savorre phenenas lesqe o Phuro. Anθ-o pesqo ‡ivipen kerdæsas but kaÒtesqe butæ, tha’ so

maj but kerdæsas muzikaqe instrumènturæ. O Phuro ‡anelas te kerel i maj la©hi skrìpka thaj i maj

la©hi kòbza, tha’ vi le maj Òukar duruvlæ thaj nàjuræ. Tha’ akana kamelas jekh muzikaqo instumènto

sar na maj dikhlæsas pes, savo te del le maj Òukar baÒa, kadja sar Òundæs vov varekana anθ-jekh suno.

Kodolesqe, trebulas les jekh kaÒt kaj te ankalavel le devlikane baÒa, jekh kaÒt sar o arcàro, o

fàgo vaj o pendex. Kana sasas but tikno, o Phuro Òundæsas kaθar pesqo pàpus ke le maj la©he

muzikaqe instrumènturæ inklen anθar o kaÒt savo sas malado kaθar i strafin thaj e dudæθar anθar i

maruthenqi jag. Nakhlæs o vaxt thaj o Phuro sa godîsarelas sar si te avel kadava instrumènto.

Texarinæθe, e Phuresqe sasas les te ‡al karing veÒ. UÒtilæsas jekhe dikhipnaça, jekhe Òukare

suneça anθ-e pesqi godî, thaj ‡anelas ke kadava si ©a©es. O dikhipen sasas sar jekh kaÒtesqo fælo,

savo kerelas le maj Òukar baÒa! Si dur o veÒ, tha’ o kaÒtari kerel pesqe truÒul, liel pesqo tover thaj

telærel, loÒalo. "Si mùsaj te resav ad„s. Mirro ilo phenel ke si te arakhav kadava rukh, vi te rodava sa

o veÒ"- godîsarel pes vov. ¸i ræt le marutha patærdenas o devel sar jekh kali kuri. E maruthenqo

baÒavipen Òunelas pes zorales thaj but paÒe, tha’ o phuro kamlæs te ‡al maj angle p-e pesqo drom.

O Phuro ‡alas angle, anθar o veÒ so sikavelas sar kana sasas maÒkaral rætæθe. XancŸvar

mi©œlas sode jekh dudæqi u©hal, kaθar i jag so xunavelas o ©èro. Le baÒa Òunenas pen maj zorales

thaj i dud dikhelas pes sa maj paÒe. Jekhevaraθar, Òundæs pes jekh baro baÒibaÒ thaj jekh bari dud

xutilæs maÒkar e marutha, a©havindoj duje phirenθe anglal o Phuro, anθ-jekh sano thaj na dòsta u©o

rukh.

"- Baro san Devl!a", phenel vov. O Phuro na traÒal. Xatærdæs. Prin‡ardæs o dikhipen saveça

uÒtilæs texarinæθe thaj khon‡arel pesqe o tover. Kodova sas o o rukh! Jekh pendex azbajlo balvalæθar

thaj tatærdo khamesθar. Jekh pendex azbajlo kaθar i devlikani jag!

33

L7

Anθar o pendex o Phuro kerdæs pesqo jekhto cimbàlo. Lesqe baÒa anenas godî e balvalæθar vi le

briÒindesqe baÒipnasθar, von tatærenas o dî kasqe delas kan, kadja sar le khamesqe phraja tatærdenas

o pendex p-o drom anθar o veÒ.

(o Åupter Borkoj)

Te palemdikhas o vèrbo!

E ‡enutne mòduræ

¸i akana, ame palemdikhlæm anθar e ‡enutne mòduræ nùmaj o Indikatìvo. Avræl lesθe maj si vi oKonÂunktìvo, e Mangipnasqo – kondicionàlo mòdo vi o Imperàtivo. O KonÂunktìvo kerel pes, thovindoj i konÂunkcìa "te" anglal e verbosqe fòrme kaθar o akanutnovaxt:

34


kaÒtàri – kaÒtalo; kodova kaj ©hinel o

kaÒt

kòbza – muzikaqo instrumènto, sar

jekh gitàra

dikhipen – suno

duruvli – phurdipnasqo instrumènto

mi©œl – dudærel

maruth – nòro




3. Savo sas e kaÒtaresqo suno?

4. So siklilen anθar e kaÒtaresqi parami©i?

5. Sar ambolden kadala dùme: "Jekh pendex azbajlo kaθar idevlikani jag"?

6. Vakær tire kolegoça, arakhen thaj xramosaren savo patæn ke si o

garavdo sènso / o manaj anθar e kaÒtaresqi parami©i!



kolegosqo!


10. Drabaren tumare tèksturæ tumare kolegurenqe thaj tumare

siklærnesqe!


dikhel

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me te dikhav ame te dikhas

o II-to ‡eno tu te dikhes tume te dikhen

o III-to ‡eno vov / voj te dikhel von te dikhen

E mangipnasqo – kondicionàlo mòdo sikavel o kamipen te avel kerdi jekh àkcia. Les si les duj fòrme:

ka-o akanutno vaxt vi ka-o perfèkto:

a. o akanutno vaxtSar vi o imperfèkto, e Mangipnasqo – kondicionàlo mòdo, ka-o akanutno vaxt, kerel pes

thovindoj ka-e verbosqe fòrme kaθar o akanutno vaxt (kaθar o indikatìvo) i desinènca -as:

b. o perfèktoSa kadja, vaÒ e mangipnasqo - kondicionàlo mòdo, ka-o perfèkto, Òirdas kaθar i fòrma e

perfektosqi anθar o indikatìvo, thovindoj i desinènca -as:

O Imperatìvo sikavel jekh mangipen vaj jekh kamipen, thaj sar vi anθ-i rumunikani ©hib les si les

duj fòrme, ka-o jekhipen vi ka-o butipen:


1. Nakhaven ka-o konÂunktìvo thaj ka-e mangipnasqo mòdo kadala kernavnæ:

phiravel, ©orel thaj ‡al.

35

azbal

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me te azbav ame te azbas

o II-to ‡eno tu te azbas tume te azban

o III-to ‡eno vov / voj te azbal von te azban

mangel

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me mangav-as ame mangas-as

o II-to ‡eno tu manges-as tume mangen-as

o III-to ‡eno vov / voj mangel-as von mangen-as

kerel

jekhipen butipen

o I-to ‡eno me kerdem-as ame kerdæm-as

o II-to ‡eno tu kerdæn-as tume kerden-as

o III-to ‡eno vov / voj kerdæs-as von kerden-as

jekhipen butipen

o II-to ‡eno (tu) ker! (tume) keren!

(tu) ‡a! (tume) ‡an!

(tu) mang! (tume) mangen!

(tu) an! (tume) anen!

(tu) khel! (tume) khelen!

(tu) phag! (tume) phagen!

2. Thon ka-o imperatìvo le maladile kernavnæ maj tele, thaj keren propozìcie lença (palal o

telutno modèlo):

O ©havorro ‡al Òkolæθe. – ©havorre!a ‡a Òkolæθe!O dad andæs manqe jekh skrìpka.

O ©havo sovel p-i ©ar.

O baÒno xutel p-i bar thaj baÒel.

Tume avilæn ka-o abæv te Òunen i Òukar mùzika.

I Òukar ©hej ‡al ka-o klùbo thaj khelel rromane dîlæ.

O ‡ukel avel te xal e kòkala.

O cimbalìsto baÒavel le maj Òukar dîlæ.

3. Keren i xarakterizàcia vaÒ o Òerutno personàÂo anθar o tèksto!

l jekh anθar le maj la©he cimbalìsturæ sasas o Tòni Iordàke, rrom, biando anθ-o berÒ 1942, anθ-ogav BŸldana, o Âudèco DŸmbovica? O Toni Iordake, Òtare berÒenθe, siklilæs te baÒavel but Òukarp-o cimbàlo dino pesqe dadesθar, thaj ka-o berÒ 1954 areslæs te avel prin‡ando anθ-i sa i lùmja.Anavime sar "E cimbalosqo Devel", vov si prin‡ando vaÒ pesqi muzikaqi tèxnika thaj vaÒ o gine cimbalosqe marimatenqo - 25 var p-i sekùnda!

36

¸ANENAS KE...?

37

O KALO, MURRO AMAL

O Robert avel Òkolaθar. Angle so te ‡al khere a©havel ka-o kako Dinu. Si mùsaj te dikhel le

Kales. O Kalo si pesqo amal, o Òukar grast e phuresqo, anavime kadja, sosqe si kalo sar o angar.

Varekana o Robert anel e Kalesqe vareso guglipen, thaj palal kodoja, grastærel les. Vi o ©havo vi o

grast si but loÒale kana naÒen p-i vazi.

- Avdîves si mùsaj te paruvav lesqe pètala! - phenel o kako Dinu. Kana kames te des vast

man…

- Sar te na… amboldel loÒalo o ©havorro.

O satræri u‡arel le grastesqe khura, khon‡arel le pètala anel le ©handre.

- Akana si te inkeres lesqo punro. Te inkeres les miÒto, te marav o pètalo. O ©havo, but

ilærdo thaj opralazbajlo, liel angalæθe e grastesqo punro thaj pu©hel:

- Kako, tha’ dikh le pètala si lole, thabaresa e grastes!?

- Hm, na dara, ©i dukhal les i khur, kadja maren pen le pètala te beÒen maj miÒto. Maj si les

xancŸ. O kako mardæs jekh po jekh le Òtar pètala. O Kalo beÒel Òando sar kana na si khan©. O ©havo

khinilæs. Lesqe vasta izdran, tha’ ©i phenel ni© vov khan©. Dikhel karing pesqo amal. Anθa lesqe kale

jakha fal les ke dikhel jekh asvin:

- Le jekh kotor guglipen, na dara maj si xancŸ, phenel vov lokhes.

- Si kerdo! - phenel o phuro. De lesqe drom. ∑aj te des les te piel pani. O Robert naÒel sig

xaningaθe, anel jekh kŸkävi panieça thaj sar-nisar, kana te del le grastes te piel, ©horel o pani p-e

lesqe punre. Jekh parno vras vazdel pes opral le tate pètala. Ni© jekh, ni©i duj, but daravdo, o Kalo,

xutel opre duje punrença thaj naÒel sar i balval. Kon te a©havel les? O ©havorro a©hilæs sar barresqo

kilo.

O grast xutel jekh bar, xutel duj thaj aresel anθ-e luludænqi barœrri k-e rromesqi perutni.

Othe, aver. Duj bare ‡ukela len te baÒen zorales thaj te sikaven penqe danda karing o Kalo.

Maj si les jekh bar. Palem xutel o ©orro grast i bar thaj aresel p-o drom. Le autovurdona a©haven sig

sar aÒtin vi von.

L8

Lokhes, paÒol vi o Robert. O grast dikhel karing lesθe but daravdo. Palem kamel te naÒel.

- Dikh, Kale!a, phenel o ©havo. Vov zinzarel lokhes o vast kaj si les jekh kotor guglipen.

O grast na maj naÒel, mukhel e ©haves te astarel les kaθar o salivàri. Le manuÒa p-o drom

paÒasan.

- Ame na aÒtilæm te astaras les!

- O Kalo si murro amal! - phenel vov barikano. Nùmaj o kako Dìnu na asal. Godîsarel so

phenela e phuræqe, lesqi perutni, kaj a©hilæs bi lulug„nqi anθ-e pesqi bar.

(o Åupter Borkoj)

Le bi‡enutne mòduræ

1. O infinitìvo: Anθ-i rromani ©hib na si i fòrma vaÒ o modo infinitìvo. Kodolesqe, le kernavnæ si

prezentisarde, anθa lila, palal i fòrma so si len anθ-o kèzo indikatìvo ka-o akanutno vaxt - o trinto

‡eno ka-o jekhipen: (vov / voj) dikhel, sovel, kerel, ‡al, beÒel, azbal, khelel th. a.

38


barikano – loÒalo – mŸndro

salivàri – käpästro

grastærel – grastarærel – ‡al inklisto

p-o grast

vazi – kŸmpo

khur – e grastesqo punro – i ungìa

vras – abùro

perutno – paÒutno, kaj beÒel paÒe




3. Sosθar naÒlæs o grast?

4. Sosqe patæn ke o grast na naÒlæs e ©havesθar?


6. Xramosar vi tu jekh tèksto anθar i rèlacia maÒkar e kherutne

‡ivutre thaj le manuÒa, kadja sar tu prin‡anes len!



kolegosqo!

9. Vakær tire kolegoça thaj roden te buxlæren le teksturæ so tume

xramosarde!


11. Sikaven thaj drabaren tumari parami©i vaj tèksto tumare

kolegurenqe thaj tumare siklærnesqe!


2. O gerundìvo sikavel e akciaqe trujalimata.

Anθ-i rromani ©hib o gerundìvo si kerdo anθar e kernavnæqi darrin thaj le sufiksuræ –indos [–indoj,

–indor]:l ker / el + – indos [–indoj, –indor] = kerindos [kerindoj, kerindor] l kam / el + –indos [–indoj, –indor] = kamindos [kamindoj, kamindor] l ‡a / l + –indos [–indoj, –indor] = ‡andos [‡andoj, ‡andor]

3. O particìpo si o mòdo kaj le kernavnæ sikaven le nakhle akcìe Anθ-i rromani ©hib o particìpo Òirdel

kaθar e kernavnæqi darrin, thaj i desinènca ka-o perfèkto (o III-to ‡eno, butipen), kaθar ©hinas i

agorutni vokàla thaj thovas i desinènca: –o (vaÒ o murÒikano ling), –i (vaÒ o ‡uvlikano ling), –e (k-o

butipen vaÒ o murÒikano thaj ‡uvlikano ling). I fòrma ka-o particìpo Òaj te avel la le afiksuræ –d vaj

–l (so maj but) vi –t, -n, –j vaj –g. Ekzèmplo:

Akanutno vaxt Perfèkto Particìpio (von) keren (von) kerde kerd + –o, –i, –e, –e = kerdo / kerdi / kerde / kerde

(von) suten (von) sute sut / o, ~ -i, -e, -e

(von) phagen (von) phagle phagl / o, ~ -i, -e, -e

O particìpo vaÒ le tematikane kernavnæ si kerdo andar:

e kernavnæqi darrin + (-nd) + il / o, -i, -e, -e (vaj: j(l) / o, -i, -e, -e).

Akanutno vaxt ‡ Perfèkto ‡ Particìpio (vov / voj) xal (von) xale xal / o, -i, - e, -e

(vov / voj) ‡al (von) gele gel / o, -i, - e, -e

(vov / voj) azbal - (von) azbandile azbandil / o, -i, - e, -e

- (von) azbanile azbanil / o, -i, - e, -e

- (von) azbajile azbajil / o, -i, - e, -e

VaÒ le kernavnæ, save si line avrutne ©hibænθar, o particìpo Òaj te agordel pes anθ-i desinènca –me

(-ime, -ome) kana Òirden kaθar o akanutno vaxt:

e kernavnæqi darrin + (-u vaj -o) + -me

Akanutno vaxt ‡ Particìpio vaj Perfèkto ‡ Particìpio praxol praxome praxosarde praxosard / o, -i, - e, -e

4. O supìno

O supìno kerel pes palal e navnænqi fòrma ka-o genitìvo (i abstràkto fòrma e navnæqi):

i kernavni i navni ‡ genitìvo ‡ o supìno

dikhel dikhipen - dikhipnasqo / dikhimasqo - dikhipnasqo

- dikhipnasqi / dikhimasqi - dikhipnasqi

- dikhipnasqe / dikhimasqe - dikhipnasqe

- dikhipnasqe / dikhimasqe - dikhipnasqe

39


1. Nakhaven ka le bi‡enutne mòduræ kadala kernavnæ:

kamel, phandel thaj xastral.2. Arakhen 5 kernavnæ ka-o gerundìvo thaj den len tumare kolegosqe te nakhavel len ka-o

supìno. Keren butî khethanes te la©haren tumare doÒa. Phenen vi e kolaver kolengurenqe vi e

siklærnesqe so tume kerde butî khethanes!

3. Keren i xarakterizàcia vaÒ o Òerutno personàÂo anθar o tèksto!

l anθar e rroma, petalàræ, phenel pes ke von si mùsaj te aven vi ‡ivutrenqi "dòktoræ", sosqe sibut ku© sar te ‡anen miÒto le ‡ivutrenqo phiravipen? Von Òaj te dikhen kana jekhe grastesθe,xeresθe vaj guruvesθe si les o manaj te uÒtavel banges, kana lesqi khur si maj bari vaj maj tiknithaj kana trebul sastærdi. Kana thon o pètalo, phenel pes ke i khur si te avel kadja uÂi sar "teaÒtis te pies pani laθar"?

l sa kadja, vi anθar le ‡ambàÒa, e rroma so kinen thaj bikinen grasten, phenel pes ke Òaj te kerenanθar jekh kiÒlo thaj slàbo (sano) grast o maj Òukar thaj o maj zoralo grast so Òaj te cirdelvurdonesθe sar duj?

40

¸ANENAS KE...?

I DELIA GRIGORE

Biandi anθ-o fòro Gala†i, anθ-o berÒ 1972, i

Delia Mädälina Grigore agordel, anθ-o berÒ 1990,

ka-o umal filologìa - hìstoria o licèvo "Zoia

Kosmodemianskaia" anθar o BukurèÒti.

Palal o o berÒ 1995, kana liel i licènca anθ-i

filologìa, k-i Universitèta BukurèÒti, kerel butî sar

muzeogràfo ka-o Themutno Muzèo e Gavesqo

"Dimitrie Gusti", thaj nakhavel maj but

universitàro kùrsuræ ka-i Fakulèta e Avrutne

¢hibænqi thaj Literaturenqi.

Anθar o berÒ 1998, si universitàro asistènto

thaj, maj palal, anθar o berÒ 2002, resel lèktoro

ka-i sèkcia I ¢hib thaj i Rromani Literatùra k-i Fakultèta e Avrutne ¢hibænqi thaj Literaturenqi anθar

i Universitèta BukureÒti. Sa anθ-o kadava vaxt i siklærni Delia Grigore xramosarel maj but lila, thaj

studiimata anθar e rroma:

- E rromenqo phiripen, maÒkar o identitàro modèlo thaj e ‡ivipnasqi strategìa – anθ-i rivìsta

"Aradul cultural", o fòro Arad, 1999;

- O lil Rromanipen – e familiaqo patîvipen e rromenθe, 2001, Ed. "Salva†i copiii / Xastran e©havorren", BucurèÒti;

- O kotor, e rromane tradicìe. Anglutnipen anθ-i rromani tradicionàlo kultùra, anθ-o Òkolutno

lil I hìstoria thaj le rromenqe tradìcie; - O kapìtulo O indikano barvalipen anθ-i tradicionàlo rromani kultùra, anθ-o lil Kùrso anθar

i kultùra thaj i indikani civilizàcia, ed. RO MEDIA, BukureÒti, 2003, thaj but aver.

Sar prezidènto ka-e Rromenqo Cèntro vaÒ e Pùbliko Polìtike "Aven Amença", anθar o berÒ

2000, i Delia Grigore koordonisardæs maj but aktivitèturæ thaj projèkturæ so roden e diskriminaciaqo

©hinipen, thaj o siklæripen anθar le rromenqe komunitèturæ.

Participisarel ka le MaÒkarthemutne Konferìnce thaj malavimata so dikhen e rromenqe thaj e

minoriteturenqe xakaja thaj xramosarel maj but artìkuluræ anθa rivìste thaj Âurnàluræ anθar sa o

them. Kadja sas kerdi, anθar o kontràkto e Evropikane Kònsiloça, i Evropikani Strategìa vaÒ e

¢havorrenqo Siklæripen sar Akciaqo Plàno vaÒ e Ministrurenqo Komitèto kaθar o Evropikano

Konsìlo (2004-2005). Sar xramosarni, i Delia Grigore xramosardæs maj but poèmuræ sar si Droma,Patîv, Koripen thaj but aver.

(o amboldipen: Jupiter Borcoi)

41

42


1. So aver siklærne, rroma, prin‡anen anθar amaro them vaj aver

thema?

2. So aver lila xramosardæs i siklærni Delia Grigore?

3. So ‡anen anθar e rromenqo ¢èntro vaÒ e Pùbliko Polìtike "Aven

Amença"?

4. Keren jekh vesto vakæripen, tumare siklærneça thaj tumare

kolegurença anθar le maj prin‡ande rroma Rumuniaθar thaj le

maj bare organizàcie. Kana na ‡anen, pu©hen vi tumare

siklærnes!


RROMANE POÈMURÆTe drabaras kadala poèmuræ!

DROMAMe punrença praxome anθ-i phuv,

aÂukerav le kaÒta te phabon‡i ka-o ilo le veÒesqo.

Darav te ‡av p-el droma,te na phagav e jakha

kaj soven tele,maÒkar amare dîvesa xasajile.E rromnæ beÒen paÒ-o drom

aj roven e ©hungrænça putarde.Darav te ‡av p-el droma,te na Òunen man e mule

kaj a©hile opre,maÒkar amare càxre bistarde.

E rroma nakhen p-o drom:jekh, duj, trin... but.

birætæqe d„sa.Me vastença praxome anθ-o paj,

AÂukerav te meren e iva.(i Delia Grigore)

PATïVJertisaren man, phralalen:

si dòsta Òudro kothethaj savorre mangen manθar te gilabav.

Nasvali san? So rodes?Na-i man khan©!

Lav o taxtajaj piav.

Alosardem:Te na ©hinen me ©hungræ.Jertisaren man, phenælen:

si dòsta tato kathethaj savorre mangen manθar te khelav.

Nasvali san? So rodes?Na-i man khan©!Mo rat si koro:

Khonik na-i maxrime kathe.(i Delia Grigore)

KORIPEN

Tumen kaj n-aÒti te dikhen

aven te rodas khethanes

kaj si amaro paj:

anθar savi phuv,

anθar savo kham,

anθar savo ©honut.

La‡ipen tumenqe! - phenel o phuro:

Te na roven akana!

Dikhen: so dur si i jag!

Mo roværdo dî xatærel

sosqe amari baxt xasajlæm:

præ but ©oxane maÒkar amenθe.

Òaj te?...

¢i ‡anav so kerav kathe:

mukh man te ‡av khere

aj te ©umidav

o udar me phuræqo.

(i Delia Grigore)


1. Save si le Òerutne idèe anθar kadala poèmuræ?

2. So xatærimata thaj emòcie si tumen kana drabaren kadala poèmuræ?

3. Keren butî khethanes, anθa trin grùpuræ, te arakhen o sasto sènso anθar le trin poèmuræ!

4. Drabaren vi tumare koleguerenqe thaj tumare siklærnesqe so tume kerde butî khethanes!

5. Zumaven te keren adaptàcia palal kadala poèmuræ, anθ-i rumunikani ©hib!

l o rromano skùlptoro, o Mircea L‹c‹tu∂, kaj beÒel anθ-i Vièna, xramosarel vi poèzie rromanetematikaça? Das tumenqe, kathe, jekh Òukar poèzia, C‹ru†a din inima mea [O vurdon anθarmirro ilo], kaj sas amboldini rromane ©hibæθe kaθar o raj inspèktoro le rromane edukaciaça, oLucian Cherata, anθar o Âudèco Dolj.

43

O vurdon anθar mirro ilo(kaθar o Mircea L‹c‹tu∂)

Me beÒlem ka-o rŸndo thaj sa aÂukerdem

ni-jekh phuvesqi mu‡di ©i liem

thaj ka-o fiesavo maràzo

©hinavas anθa manθe

jekh ©erosqo kotor le ©iriklænça le sa

thaj maravas la anθ-ël karfæ

p-e ilosqe paÒave

kerindoj les uÂi vurdonesqi u©hardi

palal maj cŸrdavas p-i truj varesode merimata

thaj palem kerelas man phuvesqo kamimos

thaj aÂukeravas te del man anθar jekh luludî or

jekh rukh

te kingærav les haj vov te del pherræ

thaj nevosθar ©hinavas ©erosqe kotora thaj

thovdem len p-ël grasta

maravas ël marutha le harapnikoça cŸrdavas len

semas bidikhlo thaj durærdo sar jekh pani

kaj dikhelas pes o veÒ

telal e ©erosqe vaza

fèri rovipen aÒunelas pes vi khelipen

de kana ‡i kana maj meravas vi me

atùn© fèri atùn© me primisaravas saniphuv

kothe anθa e kokalenqo parnipen

savaxt a©helas avri jekh maruth

sar jekh ‡ukel anθar te rovel ma’.

(rromano amboldipen: Lucian Cherata)

¸ANENAS KE...?

K-O ABÆV

Anθ-o gav si baro kidipen. Rroma, biprin‡arde, phiren p-o drom but loÒale. Von si but Òukar

xurævde, thaj anθa lenqe vasta si but luludæ. Si vi but vurdona p-o drom.

I Luludî nakhel paÒe lenθe thaj del lenqe la©ho dîves. E rroma ambolden laqe.

- So keren?

- Avilæm ka-o abæv.

Jekh terno ©havo dikhel laθe, paÒasal, thaj phenel:

- Haj vi tu amença!

I Luludî asal, ©i phenel khan©, mukhel o Òero tele thaj ‡al maj dur.

Khere, i daj aÂukerel la:

- Avilæs o baro d„s. I Alina prandel pes! Si i maj la©hi tiri amalin. Si mùsaj te xuræves o maj

Òukar gad thaj i maj Òukar còxa. Godîsarav man so dinimata te ingeras laqe?.

I phuri daj avel vi voj:

- Dikh, andem tuqe kadaja Òukar angrustik. Thov la p-o naj! Te aves vi maj Òukar ka-o abæv…

- Nais tuqe, mami!e.

I phuri daj paÒasal:

- Te aves baxtali!

Ka-o abæv i Luludî gelæs pesqe phraleça. Von ingerde e boræqe sovnakutne ©enæ, sar dinipen

thaj but luludæ.

- Nais tuqe, Luludie!

- Te aves but baxtali, te del tut o Del sastimos thaj baxt. Kamav tuqe o maj barvalo kher, jekh

barvali famìlia thaj le maj Òukar ©havorre!

I Alina paÒasal, tha’ anθa laqe strafinæle jakha si duj khelavale asvinæ.

- ¢ajlœl tut i mùzika? - Òunel i Luludî jekh gilabavdo vak paÒe laθe.

- Va, sar te na, amboldel voj sig.

- Le baÒavne si manθar, anθar o fòro, thaj manglem lenqe te baÒaven kadaja gili… vaÒ tuθe.

I Luludî iril o Òero thaj dikhel e terne ©haves so akhardæsas la ka-o abæv.

44

L9

- Mangav tuqe Òukar, ...kheles mança? maj phenel sig, jekhe izdralne vakeça o ©havo.

Loli mujesθe sar i jag, i Luludî dikhel karing pesqo phral thaj phenel lokhes:

- Kana rugis man Òukar... va, sar te na!

Si o jekhto abæv kaj avel i Luludî. Thaj vi laqo jekhto khelipen.

- Me sem o Kòsti, sem studènto! - phenel barikano o ©havo.

- Manqe phenel manqe Luludî, me sem ka-o licèvo, tha’ godîsarav man vi me te ‡av k-i

fakultèta, nùmaj ke si manqe phares te alosarav…

- Kana des man tiro telefonosqo gin, Òaj te maj das dùma... Òaj te dav vast tut vi

siklœvipnasθe...

Khere, i daj thaj i mami vakæren ©oral:

- O Kòsti si anθar jekh barvali famìlia. Lesqo dad si komersànto, lesqi daj bikinel luludæ…

- Lesqo pàpu sas krisinitòri...

I Luludî kerel pes ke na Òunel khan©. Vazdel pes thaj ‡al anθa pesqi livni. "Trebul te kerev

mirri tèma. Si man texàra jekh ekzàmeno. Si mùsaj te læv jekh bari nòta... te siklœvav vi vaÒ i

fakultèta..."

(o Åupter Borkoj)

45


abæv – bæv

©enæ – zlaga

©oral – ©orikanes

komersànto – bikinitòri

gilabavdo vak – vak Òukar sar jekh dîli

mangav tuqe Òukar – mangav tut Òukar

prandel pes – prandizel pes

krisinitòri – rrom savo kerel kris




3. Anθar so rromenqe næmo si o Kòsti?

4. So rromane a©ara prin‡aren anθar o tèksto?

5. Xramosar jekh tèksto so te phenel anθar le rromenqe a©ara

anθar tiri komunitèta, ka-o abæv!



kolegosqo!

8. Vakær tire kolegoça thaj zumaven te keren jekh korkoro tèksto

anθar so a©ara inkeren e rroma anθ-i tumari komunitèta.

9. La©haren khethanes le arakhle doÒa anθar tumaro tèksto!

10. Drabaren tumaro tèksto tumare kolegurenqe thaj tumare

siklærnesqe!

I. I kardinàlo ginavni si e vakæripnasqi rig so sikavel o gin, sòde butæ vaj ‡ene si anθ-o vakæripen.

E kardinàlo ginavnæ Òaj te aven:

a) sade ginavnæ, kerde anθar jekh lav: jekh, duj, trin, deÒ, biÒ, sarànda, Òel, mìja th. a.

b) buxle ginavnæ, kerde anθar duj vaj maj but lava: deÒuÒtar, biÒ thaj efta, duj Òela pan‡vardeÒ thajenæ, trin mìje duj Òela thaj duj th. a.

Ekzèmpluræ: Efta ‡ene avilen avdîves k-i Òkòla.

Vov kindæs deÒuduj anre.

Peìnda ©havore siklœn anθa le duj klàse.

II. I ordinàlo ginavni sikavel i òrdina, savo si o than palal o gin jekhe butæqo vaj akciaqo. I fòrma vaÒ

i ordinàlo ginavni, ka-o ‡uvlikano vi ka-o murÒikano ling, kerel pes anθar i kardinàlo ginavni thaj o

sufìkso – to:

jekh + -to > jekhto; duj + -to > dujto; trin + -to > trinto… Òel + -to > Òelto

VaÒ o "jekhto" maj si vi i fòrma "anglutno"

Kana i ordinàlo ginavni si paÒe jekh navni, keras i deklinàcia nùmaj vaÒ e navnæ, thaj i

ordinàlo ginavni liel i desinènca – e:

E Òovtone ©haves dem les jekh lil.

E oxtone kheresθe dikhlem jekh Òukar ©hej

E Òeltone manuÒenθar pu©hlem sar si e rroma Rumuniaθar.

I deklinàcia:


1. Thon i la©hi fòrma e lavenqi anθa kadala propozìcie!

a) Le ©have anθar i (deÒ klàsa) ‡an Teatrosθe, te Òunen (jekh) baÒavno.

b) Palal (Òtar berÒa) ‡asa k-i fakultèta.

c) O (jekh ©havo) dæs man duj muzikaqe lila!

d) Anθ-o (Òov) thaj (eftato dîves) ame na ‡as Òkolaθe.

46


O kèzo ‡uvlikano ling murÒikano ling ‡uvlikano thaj murÒikano ling

Nom. trinto trinto trinto

Akuz. odærde trintonæ trintones trintonen

biodærde butæ trinto trinto trinto

Gen. trintonæqo trintonesqo trintonenqo

trintonæqi trintonesqi trintonenqi

trintonæqe trintonesqe trintonenqe

trintonæqe trintonesqe trintonenqe

Dat. trintonæqe trintonesqe trintonenqe

Lok. trintonæθe trintonesθe trintonenθe

Abl. trintonæθar trintonesθar trintonenθar

Soc.-Instr. trintonæça trintoneça trintonença

Vok. - - -

2. Keren i deklinàcia vaÒ kadala sintàgme: "i dujto ©hej", "o jekhto baÒavno".

l palal e rromenqo abævæqo a©ar, le xanamika si te den le ternenenqe, save prandizen pen,dinimata? Butvar, kadala si sovnakutne butæ, purane sovnakutne love, gàlbenuræ, tha’ vi averbutæ? A©aresqe si ke i ‡uvli ‡al palal o murÒ, thaj sa le dinimata si te resen anθa lenqo kher. Lega‡e, so na prin‡anen e rromane a©ara, ambolden sar ke e rroma kinen le boræn, kodja so na si©a©es! Sa le dinimata resen k-i nevi famìlia, e terne te ‡an maj dur, te resen barvale thajprin‡ande maÒkar e rroma.

47

¸ANENAS KE...?

O SASTRÆRI

48

L10

Anθ-i jag zores phurdel

Vov o sastrin kovlærel.

But pramatæ te kerel

Ga‡enqe te bikinel.

O piÒot thaj i kovànca

Si pesqe barvalimata.

I sivri thaj o silajPhiravel len varekaj.

Ìto, o sastrin vrasarel

O ga‡o te akharel:

- Rroma, dikh mirre grasta

Na maj si len pètala!

(o Åupter Borkoj)

Tovera, tha’ vi katæ

Vurdona thaj xunavnæ,

Sajærdæs vi le ©huræ…

Maj trebun les angara!

Dikh! Avel vi o ©havo

Le mujeça kalorro:

- Dade, andem angara

Te maj keras pramatæ!


kovànca – amòni, nikovàla

piÒot – sastræresqi phurdin

pramatæ – sastrutne butæ so kerel len o

sastræri

silaj – silàvi

sajarel – sanærel

sivri – ©okàno, ki©ìki

I. I ‡enutni sarnavni, ka-o genitìvo:

II. I ‡enutni sarnavni, ka-o ablatìvo:

III. E sikavale sarnavnæ

Anθ-i rromani ©hib le sikavale sarnavnæ Òaj te sikaven: I. o paÒipen thaj II. o duripen. Ame Òaj te

prin‡anas len palal le palutne kritèrie:

a) Le sikavale sarnavnæ so sikaven o paÒipen si len anθ-e lavesqi darrin i vokàla – a, kadava, kadaja,kado, akava, kadala, th. a; thaj kana sikaven o duripen si len anθ-e lavesqi darrin i vokàla – o:

kodova, kodo, kodoja / godoja, okova th. a (anθ-o kŸkävaritiko dialèkto Òaj te avel vi i vokàla –u:

kukola, kukoja th. a.)

49


1. Arakhen le biprin‡arde lava!

2. Ambolden i poèzia ga‡ikanes!

3. Zumaven te keren adaptàcia anθ-i rumunikani ©hib.

4. Prin‡aren sastræræ anθar tumaro gav vaj anθar tumaro fòros? So

butæ keren von?

5. So siklile tume anθar e sastræresqi poèzia?

6. Xramosar so ‡anes anθar le xarakteristiko butikerimata vaÒ e

rroma anθar amaro them.

7. Vakær tire kolegoça thaj zumzven te keren jekh kòrkorro tèksto

anθar so butî keren le rroma anθar i Rumùnia!

8. La©haren khethanes le arakhle doÒa anθ-o tumaro tèksto!

9. Drabaren tumaro tèksto tumare kolegurenqe thaj tumare

siklærnesqe!


jekhipen butipen

o pu©hipen I-to ‡eno II-to ‡eno III-to ‡eno I-to ‡eno II-to ‡eno III-to ‡eno murÒ. / ‡uvl. murÒ. / ‡uvl.

kasqo murro tiro lesqo / laqo amaro tumaro lenqo / lenqo

kasqi murri tiri lesqi / laqi amari tumari lenqi / lenqi

kasqe murre tire lesqe / laqe amare tumare lenqe / lenqe

kasqe murre tire lesqe / laqe amare tumare lenqe / lenqe

o gin I-to ‡eno II-to ‡eno III-to ‡eno III-to ‡eno ‡uvlikano murÒikano

jekhipen manθar tuθar laθar lesθar

butipen amenθar tumenθar lenθar lenθar

b). Sar dikhen anθar le ekzèmpluræ maj opral, vi le prefìksuræ le sikavale sarnavnænqe si verver:

c). I deklinàcia:

SO ¸ANAV, SO NA ¸ANAV?1. Thon ka-o ablatìvo thaj k-o genitìvo le sintàgme: kadaja ©hajorri thaj kodova rukh.2. Keren pan‡ propozìcie kadale lavença: kodolesθe, kodolença, kukola, adaja, adalænqe.3. Sar ambolden kadava lava?

"O piÒot thaj i kovànca Si pesqe barvalimata. I sivri thaj o silajPhiravel len varekaj."

l anθ-o Dujto MaÒkarthemutno Maripen, kana e rroma Rumuniaθar sas bi©halde anθ-iTransnìstria, palal o òrdino dino kaθar o mareÒàlo Antonescu, sas vi rroma save na sasbi©halde? MaÒkar lenθe sas vi sastræræ so sas a©havde khere, kaθar le autoritèturæ, sosqe na saskon te kerel butî anθa kadala komunitèturæ. Maj but, gavesθe, le sastræræ sasas but pu©hle vaÒlenqi butî: petalomasqe grasta, la©harimasqe vurdona thaj aver sastrutne butæ.

50

murÒikano ‡uvlikano


Nom. kodova kodola adaja adala

Ak. ‡iv. kodoles kodolen adala adalæn [adal„n]

bi‡iv. kodova kodola adaja adala

Gen. kodolesqo kodolenqo adalaqo adalænqo

kodolesqi kodolenqi adalaqi adalænqi

kodolesqe kodolenqe adalaqe adalænqe

kodolesqe kodolenqe adalaqe adalænqe

Dat. kodolesqe kodolenqe adalaqe adalænqe

Lok kodolesθe kodolenθe adalaθe adalænθe

Abl. kodolesθar kodolenθar adalaθar adalænθar

Soc.-Instr. kodoleça kodolença adalaça adalænça

O paÒipen O duripen

i sikavali murÒikano ‡uvlikano murÒikano+ i sikavali murÒikano ‡uvlikano murÒikano+

sarnavni k-o k-o ‡uvlikano sarnavni k-o k-o ‡uvlikano

jekhipen jekhipen ka-o jekhipen jekhipen ka-o

butipen butipen

ada- -va -ja -la odo- -va -ja -la

kada- -va -ja -la kodo- -va -ja -la

gada- -va -ja -la godo- -va -ja -la

kaka- -va -ja -la kuko- -va -ja -la

aka- -va -ja -la oko- -va -ja -la

¸ANENAS KE...?

O GILAVNO

Kana avel o milaj thaj e Òkolaqo ©hinipen, o Pepìto ‡al gavesθe, k-e pesqe phure dada. I mami

thaj o pàpus si duj butîkerne manuÒa. Len si len duj grasta, jekh guruvni, thaj but papinæ thaj khajnæ.

Kodolesqe o Pepìto na beÒel nisar, ©ajlœl les te phirel e grasteça, te grastarærel les, te del e guruvnæ

te xal ©ar, vi te duÒel la thaj but aver.

- Pepìto, de nìÒte kukina le khajnæn, ke, dikh, so bokhale si von! - phenel lesqe i mami.

- MiÒto!

Texarinæθar o Pepìto si xancŸ xolæriko, thaj... na del le khajnæn te xan.

- Dikh so bokhale si mirre khajnœrræ! - phenel palem i mami, kana agordel i butî anθ-i bar.

Si mùsaj te maj des len nìÒte kukina!

- MiÒto, miÒto! - phenel o Pepìto tha’... palem na del len te xan.

Maj palal i phuri akharel e ©havorres:

- Haj te xas. Dikh, kerdem tuqe bokolæ thaj nìÒte anre maj kovle, kadja sar ©ajlœn tut!

- ¢i xav, na si manqe bokh, amboldel o ©havorro.

I mami, dikhel ka-o ©havorro, godîsarel pes xancŸ, paÒasal thaj pu©hel:

- Sar dikhav, san but xolæriko p-e mirre khajnœrræ. So kerde von tuqe?

- Na le khajnæ, maj but le duj baÒne! amboldel o ©havorro. Sa i ræt na aÒtilem te sovav lenθar!

- Xatærav akana, phenel i phuri. Kadja si, von baÒen sa i texarin. Tha’, Òaj, palal so phenava

tuqe e baÒnesqi parami©i, na maj doÒalæresa len kadja but... Miença thaj miença berÒença maj anglal,

o BaÒno, o Kham thaj o ¢honut ‡ivenas anθ-e ©erosqo thagaripen sar trin phrala. O maj loÒalo

maÒkar lenθe sas o BaÒno. Gilabelas sa o vaxt le maj Òukar dîlæ so aÒtin te anen i loÒ anθ-e

manuÒenqo ilo. Ni© o kham na sas sar jekh xolæriko. Vov anelas o tatipen p-i phuv thaj anθ-o dî e

manuÒenqo. Ama, varekana, xolæriko sas o ¢honut. Xatærdæsas ke, butvar, le manuÒa, kana avelas e

rætæqo a©hipen, sasas but loÒale te Òunen e baÒnesqo baÒavipen.

Anθ-jekh dîves, o ¢honut xolœl p-o ©oro BaÒno "sosqe na baÒavelas sar kamelas vov", thaj

ni© jekh ni© duj, del les dab, kadja zorales, ke ©hudel les anθar o devel ‡i p-i phuv.

51

L11

Kana avilæs o Kham te dikhel so kerdæs o BaÒno, sosθar na maj Òunel pes lesqo baÒavipen

thaj Òundæs so thaj sar sas, godîsardæs pes te kerel kris.

- ¢honute!a, tu kaj san varekana kadja ‡ungalo, thaj vi krisarno, te ‡anes ke ni© mança na maj

‡iveça paÒutnes, avdîvesesθar angle! - akhardæs o Kham.

- MiÒto, me sem kadja sar phenes tu, tha’ tu kaj san sa vaxt dudælo thaj tatæres e ile savorrenqe

trujal tuθar, sosqe kames te doÒalæres man?

- MiÒto! Na maj kerav tuqe kris. Ama, avdîvesesθar, tu avesa e rætæqo Òerutno thaj me p-o

dîves. Amare droma rigærena pen sa vaxt. Thaj o BaÒno ‡anela kadaja thaj uÒtela pes kana avava me

texarinæθar, baÒela loÒaθar thaj marela le phaka, tha’ kana avesa tu naÒela te garavel pes.

Thaj kadja a©hilæs ‡i ad„s.

Kana xatærel o BaÒno ke avel o Kham, marel e phaka thaj ìto, naÒel te baÒel i texarin ‡i kana

uÒtin pen sa e manuÒa ; thaj kana xatærel ke avel o ¢honut, naÒel te sovel, te na maj dikhel kodoles,

savo ©hudæs les anθar o devel.

I purani parami©i maj phenel ke kana sas ©hudino o BaÒno anθar o devel, lesqe Òukar dîlæ

a©hile anθ-e ©erosqo thagaripen. Von si le strafinæle ©erxaja so dudæren e rætæqo kalipen.

Nùmaj le manuÒa but la©he ileça aÒtin te Òunen len. Kadaja si e ©erxajenqi mùzika...

- Akana na maj inkerav xoli p-e ©orre baÒne! - phenel o Pepìto. ¸av te maj dav len kukina!

(o Åupter Borkoj)

52


bokoli – rromano manro - pìta

butîkerne – manuÒa so keren butî la©hes

©èro – devel

doÒalærel – kerel doÒ khanikasqe

ìto - sigkhajni – kaxni

na si manqe bokh – na-i man bokh

strafinælo – dudælo




3. Sosθar sas xolæriko o Pepìto p-e khajnæ?

4. Sar phiravdæs pes o ¢honut pesqe amaleça?

5. Sosqe patæn ke o Kham na kerdæs kris e ¢honutosqe?

6. So siklile tume anθar e BaÒnesqi parami©i?

7. Xramosar vi tu jekh tèksto anθar o amalipen vaj anθar tire amala!


9. La©har e arakhle doÒa anθ-e xramosaripnasqo lilorro tire kolegosqo!

10. Vakær tire kolegoça thaj alosar i maj Òukar parami©i anθar le tèksturæ

so tume xramosarde!




I nisavutni sarnavni

Le nisavutne sarnavnæ, anθ-i rromani ©hib, si:

a) le nisavutne sarnavnæ kerde anθar i pu©hutni sarnavni thaj o prefìkso vare- [or-]:

vare + kon ‡ varekon [orkon]

+ so ‡ vareso [orso]

+ savo ‡ varesavo [orsavo, orsawo]

b) i nisavutni sarnavni sa, [sæ], biparuvali ka-o murÒikano thaj ‡uvlikano ling, jekhipen thaj butipen;

c) i nisavutni sarnavni savorro [saworro> sarro(sorro) > sawo> sa];d) le nisavutne sarnavnæ kerde anθar i pu©hutni sarnavni -savo thaj o prefìkso fite(Ò):

fiteÒsavo, fiteÒsavi, fiteÒsave, fiteÒsavee) i nisavutni sarnavni "aver"f) i nisavutni sarnavni "svàko"

I deklinàcia

i nisavutni sarnavni "svàko"

53


jekhipen butipen

O kèzo murÒikano ‡uvlikano murÒikano ‡uvlikano

Nom. aver aver aver aver

Akuz. bi‡iv. aver aver aver aver

‡iv. avres avræ avren avræn

Gen. avresqo avræqo avrenqo avrænqo

avresqi avræqi avrenqi avrænqi

avresqe avræqe avrenqe avrænqe

avresqe avræqe avrenqe avrænqe

Dat. avresqe avræqe avrenqe avrænqe

Lok. avresθe avræθe avrenθe avrænθe

Abl. avresθar avræθar avrenθar avrænθar

Soc.-Instr. avreça avræça avrença avrænça

Vok. - - - -

O kèzo ‡uvlikano murÒikano ‡uvlikano murÒikano

Nom. svàko svàko svàko svàko

Akuz. bi‡iv. svàko svàko svàko svàko

‡iv. svakonæ svakones svakonæn svakonen

Gen. svakonæqo svakonesqo svakonænqo svakonenqo

svakonæqi svakonesqi svakonænqi svakonenqi

svakonæqe svakonesqe svakonænqe svakonenqe

svakonæqe svakonesqe svakonænqe svakonenqe

Dat. svakonæqe svakonesqe svakonænqe svakonenqe

Lok. svakonæθe svakonesθe svakonænθe svakonenθe

Abl. svakonæθar svakonesθar svakonænθar svakonenθar

Soc.-Instr. svakonæça svakoneça svakonænça svakonença

Vok. - - - -


1. Thon e la©he fòrme e lavenqe anθar e parantèze!

O Kham na kerdæs kris e (kolaver amal).

I khajnænqi doÒ sas (khonik).

(Savorro) ©hejan dav len p-o jekh luludî.

2. Keren jekh khelipen palal kadava tèksto! Na bistren te alosaren le ròluræ palal le personàÂuræ:

i phuri daj, o ©havo, o Kham, o ¢honut, o BaÒno th. a.

3. Keren duj grùpuræ, kaj te keren butî khethanes! Alosaren, maj palal savo grùpo kerdæs o maj

Òukar rolosqo khelipen!

l anθ-o 2-to decèmbro si te baredîvesaras "e BaÒavipnasnqo d„s", sosqe anel amenqe godæθe sar,jekhe d„seça maj anglal, anθ-o 1-to decèmbro 1599, maj but rromane, baÒavne gilabadenthemutne ìmnuræ, kana o Mihàj Viteàzul areslæs anθ-o fòro Alba-Iulìa? Anθa kadava kontèksto,si te liparas le maj prin‡arde rromane gilavnen vi baÒavnen, sar sasas: o Dona DùmitruSiminìkä, o Bàrbu o Lävutàri, o Tòni Iordàke, o Färämìcä Làmbru, o Ion Onorìu, o Ilie Udìlä,thaj but aver, sar: o Zavajdòk, i Romìka Pu©èanu, i Gàbi Lùnka, i Mioàra Linkàn thaj aver.

54

¸ANENAS KE...?

I BAXT THAJ I GODï

Anθ-jekh Òukar milajesqo dîves, p-e themesqo drom phirenas i Baxt thaj i Godî. Sar sas but

tato avri thaj paÒolas i ræt, i Godî phenel:

- Phej!e, dikh paÒol i kali ræt akana thaj ©i d-aÒtæs te ‡as maj angle. Me kamavas te sovas ‡i

texarinæθe ka te na malavas vareso nasulimata p-o drom. I Baxt amboldel:

- Si tut ©a©imos. But khini sem vi me. Dikh! Me sovava kothe p-o maÒkar e doremesqo.

- Na-i miÒto! - phenel i Godî, si maj miÒto te ‡as maj dur e dromesθar. Te na uÒtavel amen

vareso phirno…

I Baxt, Òerali, ©i kamel thaj sovel anθ-o drom. I Godî durœl, sòde ©hudes e barreça, thaj thol

pesqo Òero tele, te sovel p-i ©ar.

Ka-o maÒkar e ratæqo, kaθar jekh abæv avel jekh barvalo manuÒ pesqe vurdoneça. Vov tradel

sig le duj e zorale thaj Òukare grasten.

Sar angaravdæsas vi o ©honut, kana resle paÒe i Baxt, le grasta daradile thaj sig irisarden o

vurdon thaj lien te naÒen p-i vazi. Sar, nisar, tha’ na maj dikhle vi e ©orre Godæ thaj nakhle e vurdoneça

opral laθe. ∑aj ke kodolesqe le manuÒa vi te avel len but Godî, but mangen te avel len vi Baxt.


Tha’ vi I GODï THAJ I BAXT

Anθ-jekh milajesqo dîves paÒe rætæθe p-e themesqo drom phirenas i Godî thaj i Baxt. Von

nakhen paÒal jekh manuÒ kaj xunavelas i phuv pesqe guruvença.

Dikhindoj les i Baxt, e rromes, bokhalo thaj khino, phenel karing i Godî:

- Dikh, phej!e. Me kamav te dav kadale rromes jekh piri sovnakajeça!

I Godî del palpale:

- Na de les but love, kë paÒe lesθar si but manuÒa save kamena te mudaren les anθar e love.

I Baxt palem na kamel te aÒunel laqe phenæθe, thaj, marindoj pesqe vasta, kerel te inklel

55

L12

anglal o rrom jekh piri pherdi sovnakajeça. Kana dikhel o rrom astardœl te cipisarel:

- Rroma!len, ©hava!len, aven te dikhen manθe. Dikhen so arakhlem! Dikhen o sovnakaj!

I Godî phenel karing i Baxt:

- So keres akana? Avena le manuÒa lesθe thaj, sar ‡anes, liena lesqe love thaj mudarena les!

I Baxt but traÒavdi, phenel:

- Xastra man, phenœrri!e, phen manqe so te kerav ke akana mudaren les le kolaver!

*

I Godî marel pesqe vasta thaj so te dikhen? O rrom sig garavel o sovnakaj thaj kerel pes ke

phiradœl pes, sar kana kerdæsas jekh pheras. Le kolaver manuÒa asan vi von:

- Xoxavne!a, kaj sas te arakhes love p-i amari ©orri vazi?


I. I nanajutni sarnavni, anθ-i rromani ©hib, si: khonik (nikon), khan©, nijekh (ni©jekh).

56


phej!e – phen!e

daradile – daranile – traÒanile

Òerali – savi na patæl, kaj kerel palal pesqi godî

xancŸ – cŸra, zàla(ga), xàri(ca)

vurdon – kalæÒka




3. So siklile tume anθar kadala parami©æ?

4. So si i maj ku©: i baxt vaj i godî e manuÒesqe? Xramosaren jekh

tèksto kaj tume te phenen sosθar si maj ku© jekh vaj aver!



kolegosqo!


8. Sikaven thaj drabaren tumare tèksturæ tumare kolegurenqe!

9. Sar ambolden kadala purane lava: "Svàko butî si la duj riga"?

khan© khonik Nom. khan© khonik

Akuz. khan© khanikas

Gen. khan©esqo khanikasqo

khan©esqi khanikasqi

khan©esqe khanikasqe

khan©esqe khanikasqe


57

II. I sikavutni sarnavni, anθ-i rromani ©hib, si "kolaver [okolaver]"


1. Thon e la©he fòrme e lavenqe anθar e parantèze:

I Baxt na dæs patîv e (kolaver amal).

Kana avel i bibaxt na si i doÒ (khonik).

I godî na dæs vast laqe (khan©).

2. Keren i deklinacìa vaÒ i nanajutni sarnavni "nijekh".

3. Keren duj grùpuræ: jekh grùpo kodolenθar, save phenen ke si maj ku© te avel tut baxt thaj o

aver, save phenen ke i godî si i maj ku©. Zumaven te sikaven sosθar, thaj te keren kadja ke vi

tumare kolèguræ te phenen sa kadja sar tumenθe!

4. Klasaqi butî:

1. Drabaren palem o jekhto kotor anθar o dino tèksto - "I godî thaj i Baxt"!

2. Xramosaren so xatærde anθar o tèksto!

3. Xramosaren so patæn ke avela maj dur anθ-i parami©i!

4. Phenen so patæn ke avela maj dur anθ-i paramici vi tumare kolegurenqe thaj tumare

siklærnesqe!

5. Drabaren vi o dujto kotor anθar o tèksto!

6. Xramosaren so xatærde anθar o dujto kotor anθar o tèksto! Xramosaren, sa kadja, sar tume

patæn ke avela maj dur anθ-i parami©i?

Dat. khan©esqe khanikasqe

Lok. khan©esθe khanikasθe

Abl. khan©esθar khanikasθar

Soc.-Instr. khan©eça khanikaça

Vok. - -

jekhipen butipen

O kèzo ‡uvlikano murÒikano ‡uvlikano murÒikano

Nom. kolaver kolaver kolaver kolaver

Akuz. bi‡iv. kolaver kolaver kolaver kolaver

‡iv. kolavræ kolavres kolavræn kolavren

Gen. kolavræqo kolavresqo kolavrænqo kolavrenqo

kolavræqi kolavresqi kolavrænqi kolavrenqi

kolavræqe kolavresqe kolavrænqe kolavrenqe

kolavræqe kolavresqe kolavrænqe kolavrenqe

Dat. kolavræqe kolavresqe kolavrænqe kolavrenqe

Lok. kolavræθe kolavresθe kolavrænθe kolavrenθe

Abl. kolavræθar kolavresθar kolavrænθar kolavrenθar

Soc.-Instr. kolavræça kolavreça kolavrænça kolavrença

Vok. - - - -

7. Drabaren vi o trinto kotor anθar o tèksto!

8. Xramosaren so xatærde anθar o trinto kotor e tekstosqo?

9. Sa kadja, sar tume xramosarde so patæn ke avela maj dur anθ-i parami©i?

10. Phenen vi tumare siklærnesqe so siklile tume anθar kadaja parami©i!

Te keren butî maj lokhes, labæren kadava tabèlo!

l Sa kadja anθar e Craiova-qi zòna, kaθar avel o parami©àri, o Nicolae Pandelic‹, beÒel jekhterno talantime poèto, o Marian Ghi†‹, savo xramosardæs vi editisardæs e poezienqo lil"Δoaptele Mâinii Drepte" [E paÒvakærimata le ¢a©e Vastesqe]?O lil inklislo anθ-o berÒ 2008, ka-i Craiova. Sikavas tumenqe kathe jekh anθar pesqe poèzie:

58

Xramosaren so xatærde anθar

o drabardo tèksto!

1….

2….

Xramosaren so patæn ke

avela maj dur anθ-o tèksto!

1…

2.

Xramosaren sar si i parami©i

palal so drabaren p-o jekh

kotor anθar o tèksto!

1…

2…

¸ANENAS KE...?

Sompatrèto tiraxença Kon ‡anel maj la©hes sar nikonSo xatæravMe, savo avav dural, me, kodova kaj Telærel resindojJekh tikno palalavilipen jekhe minutosqoMaÒkar o ©a©o punro vi o zervo punroJekh ©haralo korkorripenLino vun‡ilesθe kodolesθar kaj phirdæs maj anglal manθarBi te phenel ni© jekh lavAÒtivas te patæv ke, sathaj, me sem!

ka-o 26 dekèmbro, o b. 2007

(Sajekh Marìa, sajekhe stadæça)

[o rromano amboldipen: Gheorghe Sar‹u]

PHERDILE SUNE!(O Angel Nästase)

"Anθ-i januàro 1949, avavas p-i lùmæ anθ-jekh

baÒavnenqi - ri©hinærenqi famìlia, o Òtarto ©havorro

mirre dadenqo. Murro dad avilæsas, anθ-o trintonaj

o berÒ 1945, anθar i Rusìa, kaj sas phandado duj

berÒa sar prizonèro, anθ-o Maripen.

Anθ-o mirro gavorro, Pädurèni, anθar o Âudèco

Bakäu, sa e rroma sasas but ©orre.Vi ke mirre dades

sasas les 1,5 hektàræ phuv, dine palal o 6 trintonaj

1945, na sasas dòsta te patærel amaro ©orrŸmos, maj

but ke nakhlæmas but phares anθar i bari bokh so

sas anθa berÒa 1946-1947.

O Angel Nästase, murro dad, jekh but prin‡ardo baÒavno anθa le forosqe trujalimata, maj

kerelas vareso love, sosqe baÒavelas kaj le bolimata, khelimata thaj aver. Mirri daj, i Aleksandrìna,

khethanes mirre trine phralença maj bare thaj mirre dadeça, kana na ‡anas te baÒaven, kerenas butî

amare phuvæθe thaj vi le gavutnenθe, saven sasas len maj but phuv.

Sa i famìlia kerdæs butî but phares te kidel lovorro lovorreça te kinel le duje maj bare

phralenqe, o Mihàj thaj o Geòrge, but la©he instrumènturæ p-i kodoja vræma, o jekhto akordiòno thaj

jekh saksofòno. Anθ-jekh tikno vaxt, von siklile te baÒaven but la©hes kaj le instrumènturæ.

Kadja, i orkèstra mirre dadesqi reslæs i maj pu©hli thaj akhardi te baÒavel kaj le khelimata thaj

kidimata kerde anθ-o Bakäu.

Lokhes, lokhes, o ekonomikano statùto mirre familiaqo pruvdæs pes. Sa anθ-o kadava tìmpo

voj Òirdæs te avel respektisardi, na nùmaj le rromenθar, tha’ vi le ga‡enθar.

O suno mirre dadesqo thaj mirre dajaqo sas sar le ©have thaj le ©haja te agorden o siklæripen,

vi te avel len nùmaj o licèvo vaj e profesiaqi Òkòla. Le trin ©have sasas biande anglal o Maripen thaj

kerde nùmaj Òtar klàse, tha’ anθa berÒa 1976 - 1986 agorden vi von o siklæripen. Me thaj le kolaver

duj phenæ, so samas biande palal o Maripen, agordinæm i Òkòla.

Me dinem ka-o licèvo Ròman – Vòdä, sar o dujto siklærno, thaj agordem i VIII-to klàsa but

la©hes.

Maj dur, gelem ka-o Themutno Kolègio "Geòrge VrŸn©èanu" anθar o Bakäu thaj k-e

Matematikaqi Fakultèta, jekhto var anθ-o fòro Bakäu, thaj maj palal ka-o IàÒi.

Anθ-e licevosqo vaxt thaj maj palal k-i fakultèta na sas manqe nivar la‡av te prin‡anav ke

sem rrom, vi ke maj sa o vaxt paÒe manθe Òunavas manuÒa so phenenas lokhes: "Dikhes kodoles? Si

rrom!" Kadala dùme denas man vi maj but zor te siklœvav maj la©hes, te sikavav ke numàj anθ-i godî

kodole manuÒenqi si o anglokrisaripen, sar ke ame, e rroma, na aÒtis te agordas o siklæripen.

DeÒupan‡e berÒenθar Òirdem te baÒavav khethanes mirre dadeça thaj mirre phralença ka le verver

malavimata thaj khelimata. Kadaja butî siklilem la maj but anθar o respèkto vaÒ e familiaqi tradìcia.

59

Palal so agordem i fakultèta semas bi©haldo k-i jekh Òkòla, gavesθe, kaj kerdem butî biÒ

berÒa, sar siklærno.

Anθa kadava vaxt liem savorre siklæripnasqe gràduræ thaj semas vi Òkolaqo dirèktoro palal o

berÒ 1990. Kerdem butî sar matematikaqo siklærno anθ-o fòro Bakäu, thaj anθar o berÒ 1999 semas

anaværdo sar Òkolutno inspektoro vaÒ e rromenqo siklæripen ka-o Òkolutno Inspektoràto.

Anθa kadava vaxt aÒtilem te pa©avav Òela famìlie rromenqe anθar o Âudèco te den penqe

©havorren Òkolaθe. Anθa but rromenqe komunitèturæ organizisardem e siklæripnasqo la©haripen vi

anθar le maj phure. Anθa varesave rromane tradicionàlo komunitèturæ aven k-i Òkòla vi le dada vi le

©have ka-o progràmo I Dujto Òànsa / Òajutnipen.

Sa kadja, maj but sar 6000 ©havorre siklœn e dajaqiri rromani ©hib k-i Òkòla. Maj dur, kamav

te dav zor sa e ©havorren te nakhaven penqe anglekrisarimata thaj te zoræren penqo pativipen. Sar

siklærno, phenav vi mirre kolegurenqe anθar o rromanipen thaj zumavav te phagerav le

anglekrisarimata so dikhen e ©havorrenqo siklæripen.

Kadja, sar mirre ©have thaj vi mirre phralenqe sas siklærde te prin‡anen penqo næmo thaj i

etnìa, te respektisaren sa le manuÒen, kadja vi von, savorre rroma..."

(o amboldipen: Jupiter Borcoi)

I PA∑AVNI

I. Anθ-i rromani ©hib si:

1. e rromane ©hibæqe paÒnavnæ:

a) le paÒnavnæ so si len "i buxli fòrma", sosqe si len Òtar desinènce: -o, -i, - e, - e.la©h / o, ~ i, ~e, ~e; bar / o, ~ i, ~e, ~e

b) le paÒnavnæ so si len i "tang fòrma", sosqe si len i desinènca anθ-jekh konsonànta, biparuvali:

but, Òukar, godæver, nasul th. a.

60



2. Kon si inspèktoro vaÒ e rromenqo siklæripen anθ-o tumaro

Âudèco?

3. So butî kerel vov vaÒ e rromane siklœvne?

4. Anθar savo suno vakærel o inspèktoro Angel Nästàse?

5. Keren jekh vesto vakæripen, tumare kolegurença thaj tumare

siklærneça anθar e siklæripnasqi situàcia e rromenqo anθ-i

Rumùnia!



bisovno – so na sovel – so na-i les lindri

bakrænqi ger – bakrænqo phuknælo nasvalipen

xatæren – xatæren –xa©aren

pimasqo drab – tutùno- thuvali

pire – pesqe, penqe

podîmas – tiraxa, papù©a

2. Le avrutne paÒnavnæ, line avere ©hibænθar:

a) biparuvale, so si len jekh biparuvali desinènca palal o gin vaj o ling: bordo, gri th. a.

b) Le paÒnavnæ save si len i khethani desinènca -o, ka-o nominatìvo, lien i desinènca – a (k-o butipen,

o murÒikano thaj ‡uvlikano ling): gàlbeno / ÂŸlto, dŸlgo / lùngo, zèleno.Von lien, anθ-i flèksia, i desinènca –ne, kaj e savorre kèzuræ (avræl o akuzatìvo, k-e butæ).

TE PALEMDIKHAS!

O phuro thaj le draba

Akana but vaxt kana sas arakhle le pimasqe draba, o tutùno, pe kadala phuvæ, sig inkliste vile bikinitòræ e drabænqo te bikinen pire butæ. Von phenenas anθar lesθe ke si but la©ho thaj Òaj tekerel but miÒtimata: anθar e bakrænqi ger, anθar o inkærimos e poxtanenqo tha’ vi te cirdes o thuv teaves maj sastesto. Thaj jekh anθar lenθe maj phendæs:

- Kon kinela draba manθar lesqo podîmos na kidela lesqe punre, le ©ora na ©orena les, thajnivar na phurœla!

Kidine pen sa le gavutne thaj zumavde te ambolden thaj te xatæren le lava e bikinitoresqe.Dikhindoj von ke ©i Òaj te arakhen o amboldipen, telærdine anθ-o veÒ jekhe phuresθe, kaj ‡ivelasothe kòrkorro, thaj manglen lesqe te dudærel len.

O phuro, Òunel lenθe, paÒasal thaj phenel:- Va si ©a©imos e bikinitores ke kodova kaj kinela pimasqe draba, o podîmos na si te kidel

les, kodolasqe kä na maj resena les le love te kinel pesqe, thaj phirela punrnango, e ©ora na-i te ©orenles, kodolesqe ke vov xasala savorre rætæ thaj von patæna les bisovno, thaj ©a©es si vi ke na phurœla,sosqe vov merela ternipnasθe...(o Nikolae Pandelikä)

61




3. So aver nasulimata maj aÒtin te keren e pimasqe draba?


5. Xramosaren jekh tèksto thaj phenen so tume patæn ke Òaj te avel

kerdo, kaj le manuÒa te na maj lien nasul draba (thuvalæ thaj vi

aver)!



kolegosqo!

8. Vakær tire kolegoça thaj roden te buxlæren le tèksturæ so tume

xramosarden!


10. Sikaven thaj drabaren tumaro tèksto tumare kolegurenqe vi



1. Arakhen pan‡ paÒnavnæ save si xarakterìstiko vaÒ e nasul draba!

2. Xramosaren jekh tèksto kaj te phenen sosqe si la©he vaj bila©he le nasul draba?

3. Sar xatæren kadala purane lava:"AÂutisar tut kòrkorro te aves aÂutisardo kaθar o Del!"

l o raj siklærno vi rromano inspèktoro, o Àngel Nästàse, sas jekh anθar e autòræ e lilesqe Tradi†iiale rromilor din spa†iul românesc [E rromenqe tradìcie anθar i rumunikani ària], kaj inklisloanθ-o berÒ 2004?

Kadale lilesθe, o raj Àngel Nästàse xramosardæs palal e ursàræ (e rri©hinàræ). Kadja, arakhas ke –

xasarindoj pes lenqi purani pofèsia, kana khelavde le rri©hinen te khelen ka-o Òunipen e muzikaqo –

e sas rri©hinàræ astarde te keren tòko (nùmaj) mùzika, te baÒaven vi te dîlaven ka-e biava, ka-e

muzikaqe spektàkuluræ.

62

¸ANENAS KE...?

O DINIPEN

Si decèmbro, thaj o iv parnærdæs sa avræl. Vi o fòro si xurævdo baredîvesesθe. PaÒol o

Krä©ùno thaj o Nevo BerÒ. I Adìna si but loÒali. Khere, aÂukeren la laqo dad aj laqi dej thaj laqi

mami. ¸anel ke si o vaxt kana keren pen le dinimata. Ama, maj si duj dîvesa Òkolaqe. Ad„s, si te ‡al

orenθe rromane ©hibæqe.Von, le licevosqe siklœvne, khon‡aren jekh progràmo vaÒ le baredîvesa le

Krä©unosqe. La si la te phenel jekh poezìa.

E rromane ©hibæqo siklærno aÂukerel len anθ-i klàsa. Palal so palemdikhel o progràmo so si

len te inkeren les ka-o Tèatro, phenel:

- ¢a©es ke tume kerden butî but vaÒ kadava spektàkulo thaj me patæv ke tumare dada aj deja

avena but barikane te dikhen tumen ka-o Tèatro! Te na bistren te keren pòze vaÒ amari rivìsta.

Sar ‡anen, voj si p-o amaro organizaciaqo sàjto thaj si te avel printisardi nùmaj ke maj trebul

amen nìÒte love. ∑aj ke palal o Nevo BerÒ avena amen dòsta love vi te das avri i rivìsta.

Palal so maj godîsarel pes xancŸ, maj phenel:

- Avdîves si o agorutno dîves anθar kadava berÒ kana si amen rromane ©hibæqe ©àsuræ.

Sar dikhen, i ∑ejka na avilæs kadava kurko Òkolaθe. Me dem telefòno laqe daden, tha’ na

‡anav, sosqe na ambolden manqe. Tume ‡anen vareso, laθar? Sar ‡anen, oj si te prezentisarel tumaro

spektàkulo.

- Va... phenel i Adìna. Akana jekh kurko phendæs manqe ke voj si nasvali. I‡ semas laθe

khere. Ni© avdîves na aÒtil te avel voj Òkolaθe, tha’ sìguro avela ka-o spektàkulo ka-o Teàtro!

- ...Voj kerela tumenqe jekh surprìza, maj phenel i Adìna.

- MiÒto, phenel paÒasavindoj o siklærno, nùmaj ke o ©udipen, i surprìza, Òaj te avel sar te

mukhel tut te prezentisares o spektàkulo!

Ka-o Teàtro avile but manuÒa. Siklærne thaj siklœvne anθar sa le Òkòle. Jekh p-o jekh, von

prezentisaren penqe grupurença Kre©unosqe a©ara, khelimata, poezìe.

Le ©have avile xurævde but Òukar. Le ©hajorræ xurævde le krecome thaj dŸlgo còxe, but

luludænça. Anθa lenqe kale bala thovdine but luludæ, thaj sovnakutne angrustika p-e penqe naja. Ni©

63

L13

le murÒa na mukhle pen maj tele. Si len lole keÂlane gada, kale thaj buxle kàlce thaj neve tiraxa. Von

phende rromane kolìnde thaj poèzie thaj gilabaden rromane dîlæ. O Sàukä, siklœvno ka-e Muzikaqo

Licèvo, baÒavdæs duj Òukar rromane dîlæ anθar i skrìpka. Lenqo spektàkulo sas but demavdo.

- Naisaras tumenqe but Òukar! - phenel i ∑ejka. Thaj kodolesqe ke kadava si jekh baro dîves,

kamav te phenav tumenqe ke ame dæm avri o jekhto gin anθar amari rivìsta. Si i rivìsta anθar i kultùra

thaj e rromenqo siklæripen, kerdi le siklœvnenθar anθar amaro fòro, koordinisarde kaθar amaro

rromane ©hibæqoro siklærno!

O "Rromano lilorro" si anθ-i rromani thaj i rumunikani ©hib thaj kamas te rigæras vi

tumenqe!

Maj palal, o siklærno, but loÒalo, pu©hel e ©haven:

- Sar kerde kadaja, thaj sosθar na phende manqe?

- Ame ‡anas so Tume but kerden butî te ankalavas amari rivìsta. Kodolesqe, kamlæm te keras

tumenqe jekh surprìza. Amare dada dine love te aÒtis te keras kadaja. Kadava si amaro dinipen vaÒ

tumenθe, raja siklærnea, phenel i ∑ejka. But berÒa angle!

- Naisarav tumenqe! Vi tumenqe jekh loÒalo Nevo BerÒ!

(o Åupter Borkoj)

64


còxa – fŸsta

©udipen – surprìza

demavel – marel anθar vasta

dinipen – dàro

organizàcia – birajikano khethanipen / o

civìlo societèto

sàjto – elektronikano than

sìguro – ©a©es

skrìpka – lavùta




3. Sosθar na avilæs i ∑ejka Òkolaθe?

4. Sar sas organizisardo o spektàkulo ka-o Teàtro?

5. Sosqe le ©have na phende penqe siklærnesqe ke von ankalavde i

rivìsta?

6. So siklile tume anθar e siklœvnenqi parami©i?

7. Xramosar vi tu jekh tèksto anθar le aktivitèturæ so tu keres k-ël

rromane ©hibæqe òre!



kolegosqo!

10. Vakær tire kolegoça thaj baræren thaj keren jekh kòrkorro tèksto

anθar le aktivitèturæ so tume keren k-ël rromane ©hibæqe ©àsuræ!

11. La©haren khethanes le arakhle doÒa anθar tumaro tèksto!



I. Anθ-i rromani ©hib,vaÒ i paÒnavni, si amen trin komparaciaqe nivèluræ (gràduræ):

a) pozitìvo,

b) komparatìvo

c) superlatìvo.

a) O pozitìvo gràdo si les kasave fòrme: bar / o, ~i, ~e, ~e, u© / o, ~i, ~e, ~e, Òukar, zèleno th. a.

b) O komparatìvo gràdo si les trin fòrme:

1. O barrabarrutno komparatìvo "sajekh" kerel pes kana thovas i sintàgma "sa kadæ... sar":

Voj si sa kadæ Òukar sar laqi phen. Vov si sa kadæ barvalo, sar o thagar.

2. O oprutno komparatìvo

- O oprutno sintetikano komparatìvo kerel pes e sufiksoça – (e)der:

Vov si jekh baxtaleder ©havo. Kadaja si i gugleder phabaj.

- O oprutno analitikano komparatìvo kerel pes e adverburença "maj" vaj "po":

Me sem maj barvalo sar lesθe.Voj si po Òukar laθar.

3. O telutno komparatìvo si kerdo kana thovas anglal "maj cŸra / xancŸ / zàlaga sar..."

O ©havo si maj xancŸ godæver sar i ©hej.Voj si maj cŸra Òukar laθar.

c) O superlatìvo

1. O oprutno relatìvo superlatìvo kerel pes e lavença o maj, i maj, le maj, o po, i po, e / le po, paÒal

i paÒnavni:

Voj si i maj Òukar bori. Vov lias le po bare ambrola.

2. O absolùto superlatìvo kerel pes e varesave adverburença, sar si: but, præ, dòsta, th. a.:

Tu san but la©ho. Ame sam dòsta barvale.


1. Nakhaven le paÒnavnæ "baro" thaj "kalo" anθar savorre komparaciaqe gràduræ!

2. Xramosaren le paÒnavnæ save si xarakterìstiko vaÒ le Kre©unosqe dîvesa!

3. Xramosaren jekh tèksto anθar le Kre©unosqe dîvesa, an-kaj te utilizisaren / te labæren le

paÒnavnæ, save tumaro kolègo xramosardæs len maj angle! Drabaren kadava tèksto tumare

kolegurenqe thaj tumare siklærnesqe.

65


l anθ-o vaxt maÒkar e duj marimata anθ-i Rumùnia sas printisarde maj but rivìste thaj Âurnàluræ,so sikavenas e rromenqo ‡ivipen?

l Sar ekzèmplo, anθ-o fòro Turnu Severin, anθ-o berÒ 1933, sas pritisardi i rivìsta "Maidanul"(O ©u©o than), anθ-o gav Kàlbor - FägäraÒ, maÒkar e berÒa 1934-1935 i rivìsta "Neamul†ig‹nesc" (O rromano endaj) thaj anθ-i Krajòva "O Rom" (O Rrom) anθa o berÒ 1934.

l sa kadja, anθ-o BukurèÒti, maÒkar e berÒenθe 1934-1941, inklistæs i rivìsta "Glasul Romilor"(O vak e rromenqo) publikisardi kaθar i Asociàcia "I Generàlo Ùnia e Rromenqi anθ-iRumùnia" thaj i rivìsta "O Rom", kaj o folklorìsto C. S. Nicolaescu Plop∂or xramosardæs majbut lilorre, le savenqo anav sas sa kodova, "O Rom".

66

¸ANENAS KE...?

E DO∑ALE LOVE

Sasas jekh var, akana but berÒa, jekh phuro kaj telærdæs anθ-o veÒ te liel pesqe kaÒta.

Dikhindoj jekh baro rukh godîsarel:

- Kadava kaÒt aresel man te pherav o vurdon thaj astardilo te ©hinel les. Agorindoj

©hinipnasqo rukh, dikhel anθ-o maÒkar e kaÒtesqo jekh kŸkavi pherdi sovnakutne lovença. Kana

dikhlæs la, e phures læs les jekh bari traÒ. Vov Òirdel te naÒel thaj te akharel:

- Dikh, o mulipen! Dikh o mulipen! Nùmaj ke sa p-o kodova drom avenas penqe vurdoneça

duj phrala. Kana resle von paÒal o phuro pu©hen les:

- So si phure!a, so maladæs tut?

- Dikhen, kothe telal o rukh, si o mulipen. Le phrala paÒon lokhes thaj kana dikhlen kadja but

sovnakaj phenen e phuresqe:

- Kadja si manuÒa, kadava si o mulipen! NaÒ sig!

A©hile von, le duj phrala, thaj o maj baro, but barikano, phenel:

- O Del dikhlæs amen, phral!a, akana sæm but barvale! Dikhlæn sar xoxavdæm e phures?

Maj palal, phenel palem:

- ¸a sig khere thaj le vareso xabe. But butæqo si amen.

O tikno phral naÒel ìto, resel khere thaj phenel pesqe rromnæqe:

- Ker sig vareso xaben thaj te thos anθa lesθe zurale meripnasqe draba, kamav te mudarav

jekhe ‡ukles!

Opre-tele duje ©asurenθe, avilo o tikno phral e xabeça. Arakhel pesqe phrales pherdo paj,

khino, thaj phenel lesqe:

- Mekh vi man te maj xunavav, phral!a. Dikh, andem tuqe te xas. Xanavindoj vov te inkalavel

o sovnakaj, o baro phral, ©oral, del les dab anθ-o Òero thaj mudarel les.

Godîsarel pes o baro phral:

- Akana sem but barvalo, te xav vi me xancŸ thaj te ingerav mirre love khere. Xal jekh kotor,

duj thaj merel. Kadja a©hilen sa e love, khanikasqe, paÒe o rukh.

67

L14

Jekh rrom, so dikhlæsas e phures ke naÒelas maj angle, aresel paÒal o rukh, dikhel e duje

phralen thaj phenel vi vov:

- ¢a©ipnasθe, dikh kaj beÒelas o mulipen!


I pronominàlo paÒnavni

I pronominàlo paÒnavni si kana paÒal i navni si jekh pronòmbro, thaj si len sa kodova gin thaj ling:

Murro dad kerel piræ.

Tiri daj ©hinel o Òax.

Tiro kher si o maj baro thaj o maj u©o kher.

68


inkalavel – ankalavel

ingerav – ingerav

©oral – ©orikanes – angaravdes

xabe’ – xaben - xamos

sovnakaj – sumnakaj

sovnakutne love – purane love




3. Savi sas e lovenqi doÒ?

4. Sosθar naÒlæas o phuro kana dikhlæs e love?


6. Xramosaren jekh parami©i, kaj te paruven e parami©æqo agor!



kolegosqo!


tume xramosarde!


11. Sikaven thaj drabaren tumari parami©i tumare kolegurenqe vi



Sa kadja, vaÒ e bi‡ivdisarde navnæ, ka-o akuzatìvo, si amen:

Akuzatìvo jekhipen butipen– ka-o murÒikano ling - murro lil - murre lila

– ka-o ‡uvlikano ling - murri meseli - murre meselæ


1. Arakhen le xarakterìstiko paÒnavnæ vaÒ e duj phrala anθar o tèksto!

2. Thon anθa buxle propozìcie le paÒnavnæ so arakhlæs len tumaro kolègo!

3. Keren i deklinàcìa vaÒ kadala sintàgme: "tiri Òkòla" thaj "laqo lilorro".

l palal e rromenqi tradìcia na si miÒto te lies le love so arakhes len p-o drom? Phenel pes ke vonÒaj te aven armandine vaj te phiraven o nasulipen e averesqo. Sa kadja, kana kames te xastrasjekhe nasulipnasθar si miÒto te ©hudes jekh lovo jekhe dromenqo truÒulesθe te pokines tiribibaxt.

69

murÒikano ‡uvlikano


Nom. murro phral murre phrala murri bibi murre bibæ

Akuz. murre phrales murre phralen murre bibæ murre bibæn

Gen. murre phralesqo murre phralenqo murre bibæqo murre bibænqo

murre phralesqi murre phralenqi murre bibæqi murre bibænqi

murre phralesqe murre phralenqe murre bibæqe murre bibænqe

murre phralesqe murre phralenqe murre bibæqe murre bibænqe

Dat. murre phralesqe murre phralenqe murre bibæqe murre bibænqe

Lok. murre phralesθe murre phralenθe murre bibæθe murre bibænθe

Abl. murre phralesθar murre phralenθar murre bibæθar murre bibænθar

Soc. Instr. murre phraleça murre phralença murre bibæça murre bibænça

Vok. murre!a phral!a murreà!len murri!e bibi!e murræ!len

phrala!len bibæ!len

¸ANENAS KE...?

SAR KERES, KADÆ ARAKHES

"Savore manuÒa lien e ©havenθar so dine penqe dadenqe"

Jekh rrom sasas prandime jekhe rromnæça but Òukar thaj khethanes sasas len jekh ©havorro

efta berÒenqo. E rromnæ ©i pla©olas lan kä o phuro beÒel lença anθ-o kher thaj phenel e rromesqe:

- Me na kamav tire dades amença anθ-o kher, Ÿnger les kaj kames. O rrom liel pesqe dades

thaj thol les anθ-e grastenqi Òtàla.

Kothe, bi©halelas lesqe te xal thaj te piel. Kadja nakhle maj but d„sa, kana o phuro, but

xolævdo, rovelas thaj delas armaj pesqe phurimata.

Kana avilæs o ivend, thaj vi o baro Òil, o rrom anel pesqe godî e phuresθar thaj phenel pesqe

©havesqe:

- ¢have!a, ‡a thaj ingær e phuresqe jekh ponæva te pakærel pes laça, avela lesqe Òil.

O ©havo liel jekh ponæva, ©hinel la anθ-e dujenθe thaj ingærel jekh paÒ e phuresqe. O dad

dikhel thaj, kana avel anθar i Òtàla, pu©hel les:

- Sosθar ©i ingærdæn sa i ponæva e paposqe thaj mukhlæn kathe jekh paÒ?

O ©havorro amboldel sig pesqe dedesqe:

- Mukhlem jekh paÒ ponæva te avel vi man anθar tuθe kana phurœsa!

Kana o rrom Òundæs kadala lava, gelo thaj andæs e phures palem anθ-o kher.

"So tut na ©ajlœl tut, avresqe na ker!"


70

L15


armaj – arman

Ÿnger – inger

Òtàla – gràÂdo

pakærel – patærel

ponæva – kàpa

I. E rromenqo folklòro, vi kana Òela berÒenθar na sas xramosardo, vov sas bi©haldo, tradino

mujutnes. Kadja, e rroma na bisterde penqe purane dîlæ thaj parami©a, le biavesqe thaj bolipnasqe

a©ara, le drabarimata thaj e rromane phenimata. Sa kadja, le hìstorikane parami©æ si te anen amenqe

godæθe ke o rromanipen na sas bisterdo nivar. MaÒkar le Òerutne koncèpturæ so si respektisarde thaj

prin‡arde anθar e rromane khetanimata si: i rromano patîv, o phralipen, i rromani kris, o taxtaj, ouÂipen, i famìlia th. a.

II. Purane godîmata:

"Jekh Òel rroma, jekh Òel droma."

"Na si ©a©o rrom kodova savo dur le rromenθar cirdel pes."

"Kon la‡al pesqe ©hibæθar la‡al pesqe dajaθar."

"O patîvalo rrom, vi bokhaθar te merel, na bistrel i patîv."

"But ©have, but baxt."

"O rrom e rromes na aÒtil te xoxavel les."

"O rromano kòkalo na phagel les nikon."

"O manuÒ bi rromnæqo si sar jekh kher kaj na beÒel khonik."

"O ©a©o rrom vi anθar o barr ankalavel pani."

"Vi e kale kaxnæθar sa parno inklœl o anro."


1. Keren jekh putardo vakæripen anθar o rromano koncèpto "uÂo - biuÂo", kadja sar si prin‡ando

anθ-i tumari rromenqi komunitèta. Zumaven te arakhen le sènsuræ / o manaj e lavenqo "uÂo"

thaj "maxrime"!

2. Sar ambolden kadala dùme: "Kas na-i les jekh phuro te kinel pesqe jekh"?

3. Sar ambolden kadala purane lava: "AÂutisar tut kòrkorro te aves aÂutisardo kaθar o Del"?

4. Kheresqi tèma:

Khethanes, p-o duj, keren jekh malavipen phure rromença anθar tumari komunitèta!

71





4. Xramosaren jekh esèvo anθar sar si te phiravas amen amare

dadença!


6. La©har le arakhle doÒa anθ-e xramosaripnasqo lilorro tire

kolegosqo!

7. Sikaven thaj drabaren tumaro tèksto tumare kolegurenqe vi



Zumaven sar anθa tumaro vakæripen te lien lenθar lava anθar le purane rromane a©ara, dîlæ,

parami©æ thaj, generalosθe, o purano rromenqo isipen. Xramosaren sa so tume Òunen thaj

xatæren. Maj palal, khethanes e avere kolegurença, vi tumare siklærneça, xramosaren jekh

thanutni hìstoria e rromenqi anθar tumari komunitèta.

l maÒkar le dada aj le daja thaj le kirve, save bodine lenqe ©havorres, si jekh baro phandipen,zorærdo vi maj but kana bolipnasθe pien khethanes anθar o "taxtaj"? A©aresθe, o kirvo siprin‡ando sar o dujto dad e ©havorresqo. Sa kadja, le rromenθe si prin‡ando e "phuvæqobolimos" thaj "e jagaqo bolimos". Patæl pes vi le duj si te anen e ©havoresqe Òukaripen,barvalipen thaj baxt.

72

¸ANENAS KE...?

E ¢HAJAQI KRIS

I Sòmna sas but loÒali kana dæs agor, la©hes, k-ël savorre ekzàmenuræ vaÒ te resel Òkolutni

mediatòra. AberÒ, avilæs laθe jekh siklærno thaj phendæs laqe:

- Dikh, anθ-i amari Òkòla si amen maj but pharimata. Le siklœvne na aven varekana orenθe,

khere na prè siklœn, thaj ni© le daden na dikhas butvar te aven k-i Òkòla. Tu san siklærdi, si tut licèvo

thaj te kames Òaj te aÂutisares amen. Mangas tuqe te keres butî sar Òkolutni mediatòra.

- Sar te na? - dæs amboldipen i Sòmna.

Anθ-e pesqo gavorro si maj but rroma sar ga‡e. Kadja si vi Òkolaθe. Maj but sar dopaÒ anθar

le siklœvne si ©havorre. I Sòmna ‡anel savorren. Vi rromen vi ga‡en.

¢a©es ke, milajesθe, but rroma traden anθ-aver thana te keren butî. So te keren? O gav si

durærdo forosθar, khere na-i len kaj te keren butî. Le ©havorre, vi te a©hen khere e phurença, naÒen

butvar anθ-o veÒ te kiden xuxurra vaj paniesθe te astaren ma©ho. I Sòmna phendæs lenqe thaj

bi©haldæs len k-i Òkòla, tha’ palal jekh d„s, duj, palem dikhelas len ka-o pani.

Akana voj siklilæs sar te phiravel pes lença, sar te vakærel vi e dadença, te amboldel k-ël

siklærne, save si le pharimata anθ-e lenqi komunitèta.

Le ©havorre prin‡aren la thaj siklile ke si mùsaj te ‡an Òkolaθe te resen bare manuÒa.

Maj but vi le dada avile Òkolaθe. But siklœn, akana, anθ-o progràmo "I Dujto Òànsa", sar

phendæs lenqe i Sòmna.

Anθ-jekh dîves, voj akharel le ©havorren te khon‡aren jekh progràmo vaÒ o 8-to Aprìlo, e

rromenqo MaÒkarthemutno Dîves. Le ©have gilaben, but loÒale, e rromane dîlæ…

- So si kathe, so keren? So ©ingar si kadaja? - pu©hel jekh siklærno so del sar i balval

p-e klasaqo vudar.

- Na si ©ingar, raja siklærne!a, si le dîlæ so si te dîlavas len... o kurko kaj avel si amaro dîves

thaj kamas te prezentisaras jekh progràmo...!

- Va, va, tha’ maj lokhes... phenel o siklærno. Daravden man!

- MiÒto, na ‡anglem ke Òunel pes kadja zorales, amboldel la‡ardi i Sòmna.

73

L16

Palal so o siklærno inklel p-o vudarì i Sòmna maj Òunel, sar vov, xolæriko, phenel

averesqe:

- Dikh, ©i Òundem sar le rromnæ, so si len lùngo thaj rangærde còxe, si te keren butî anθ-i

Òkòla!?

Anθ-o dujto d„s, i Sòmna avel Òkolaθe xurævdi sar jekh murÒ: kàlca, u©e kheræ thaj jekh buxli

päläria p-e pesqo Òero.

- Si Òukar tire gada..., tha’ sar mukhlæn tire raxamæ, tiri còxa? - pu©hen e siklærnæ.

- Kodolesqe ke si manuÒa so na patæn ke le rromnæ Òaj te keren butî anθ-i Òkòla. Palal mirro

krisaripen, kana dikhen man xurævdi verver, Òaj te patæn ke na sem rromni thaj na maj phenena

khan©, amboldel voj paÒasavindoj.

Le siklærne ‡anen ke i Sòmna del dùma ©a©es. Vi anθ-i Òkòla maj si manuÒa save si len

anglekrisimata thaj na si lokhes te paruves kadaja butî.

Le ©havorre keren pherasa:

- Rajni!e Sòmne, kana dikhlæm tut falæs amen ke aves anθar i Amèrika!

(o Åupter Borkoj)

74


anglekrisimata – kana keres kris bi te

prin‡anes miÒto jekh manuÒ, jekh àkcia vaj

jekh butî

©ingar – baÒibaÒ

del amboldipen – amboldel, phenel palpale

siklærdi – so siklilæs k-i Òkòla

Òànsa – kismèta, baxt

Òkolutni mediatòra – ‡uvli savi kerel o

phand maÒkar le manuÒa anθar i Òkòla thaj

i komunitèta




3. Sosθar akhardæs o siklærno k-i Sòmna?

4. Sar ambolden kadala dùme "I raxami na kerel e manuÒes"?


6. Xramosar vi tu jekh tèksto anθar i relàcia maÒkar le sikærne thaj

e rroma anθar tumari Òkòla!



kolegosqo!


xramosarde!


11. Sikaven thaj drabaren tumari parami©i vaj tèksto tumare

kolegurenqe thaj tumare siklærnesqe!

I PA∑KERNAVNI

I paÒkernavni si i paÒparuvali vakæripnasqi rig so beÒel maj butvar paÒal jekh kernavni, vaj jekh

paÒnavni thaj sikavel e xarakterìstike e akciaqe.

I paÒkernavni Òaj te avel:

a) palal i fòrma:

1. le sade paÒkernavnæ: cŸra, tikno, rromanes, ga‡ikanes, tele, opre th. a.

2. buxlærde pasnavnæ: khanikaj, maÒkar kodola, khethanes th. a.

b) palal o xatæripen:

1. thanesqe paÒkernavnæ: khere, kathe, kothe, opre th. a.

2. vaxtesqe paÒkernavnæ: akana, kana, atùn©, Âojne, savatone thaj aberÒ, aivend, amilaj, aræt,avdîves th. a.

3. modosqe paÒkernavnæ:

- so sikaven sar si kerdi i àkcia: lokhes, sigo, ©a©es, but th. a.

- so keren i komparàcia: sar, maj.- so sikaven sode si / i kantitèta: kam, but, xancŸ, præ th. a.

- save sikaven o nanaipen vaj i afirmàcia: na, ni©, ©i, ni, va, kadæ th. a.

Le paÒkernavnæ Òaj te aven kerde anθar:

1. i navni + o sufìkso –e: kher + - e > kherei navni + o sufìkso –ne: sàvato + - e > savatonei navni + o sufìkso –al, so sikavel kaθar Òirdel i àkcia: kher + - al > kheral; maÒkar +- al > maÒkaral.

2. i paÒnavni + o sufìkso –es: ©a©o + - es > ©a©es, la©ho + -es l > la©hes, ga‡ikano + - es > ga‡ikanes. 3. e prepozicìe + o sufìkso –e: opral + - e > opre, telal + - e > tele, anglal+ - e > angle, telal + - e > tele,

- prepozìcie + o sufìkso –al: maÒkar+ - e > maÒkaral.


1. Arakhen pan‡ modosqe paÒkernavnæ anθar o tèksto!

2. Xramosaren jekh esèvo, kaj te prezentisaren jekh diskriminaciaqo kèzo so tume prin‡anen,

thaj kaj te te labæren le paÒkernavnæ so tumaro kolègo xramosardæs len maj angle. Drabaren

o esèvo tumare kolegurenqe thaj tumare siklærnesqe.

3. Keren 4 grùpuræ so te keren butî khethanes p-i tèma: "O 8 Òtartonaj, o MaÒkarthemutno

Rromano Dîves!"

a). Mangimata:

I 1- to grùpa - Xramosaren jekh esèvo vaÒ e Òkolaqi gazèta!

I 2- to grùpa - Xramosaren jekh e-maìlo karing tumare amala anθar i Òkòla!

I 3-to grùpa - Keren jekh informaciaqo artìkulo so te bi©halen les ka-o thanutno Âurnàlo!

I 4 –to grùpa - Keren jekh afìÒo, kaj te prezentisaren o MaÒkarthemutno Rromano Dîves

vaÒ e manuÒa anθar tumari komunitèta.

b). Prezentisaren so tume kerden butî tumare kolegurenqe thaj tumare siklærnesqe!

Keren butî khethanes vi p-aver tème palal kadaja metòda. Na bistren maj anglal te

alosaren: i tèma, e xramosaripnasqi fòrma, kasqe xramosaren thaj kon xramosarel!

75


l maÒkar e terne poèturæ le rromenqe o maj talantime poèto sas o Gelu M‹gureanu? Bibaxtæθar,vov mulo na bute vrjamaθar, ka-e 41 berÒa, p-o 5 jùlio 2009, anθ-o fòros Satu Mare, kaj vovbeÒelas 6-e berÒenθar aj kerelas butî vaÒ e rroma. Vov biandilo anθ-o Bacæu, isindoj anθar errome, save xasarde i rromani vakærdini ©hib. Tha’, savorre kadalença, vov sas but la©hesmolisardo / dikhlo kaθar e ga‡ikane bare xramosarne, dinindoj lesqe maj but prèmiuræ. Kathe,arakhena jekh anθar pesqe poezienqe lila, Fereastra de dincolo [I felæstra intæl], savo inklistoanθ-o berÒ 2004, ka-o Bacæu, isindoj editisardo kaθar o "Kher le Xramosarnenqo".

Dikhen vi tume o xoripen pesqe poeziaqo!

"Phaglem manqe o gad tesikavav tuqe ke vi man si manOdî, tha’ tu na dikhlæn desar

varesave kale vi jekh ilo kermærindoj

an-jekh duruvlirateça, na dikhlæn desar tiri

pesqi jakh..."


76

¸ANENAS KE...?

LILORRE K-ËL AMALA

77

L17

Texàra si jekh dîves baro Ke avel o BerÒ Nevo!Ame bi©halas lila K-el savorre amala…

Me bi©halav lilorreK-ël savorre ©havorre;K-i mirri gudli mami Bi©halav vi-ekh luludî.

K-o murro phuro pàposMangav lesqe sastimos;Thaj vi k-i Òandi bibi Te avel sa loÒali!

Maj palal vi k-i kirvi -Te na inkerel xoli,Thaj ka-o barvalo kirvo So anela dinipo’.(o Åupter Borkoj)

O dad xramosarel vi vov Thaj asal, si pherasno: Jekhtones ka o sastro, Te avel but baxtalo!

Murro phral savorro dîves Sa dikhel ©orikanes.Kasqe xramol patrinorri?K-i kirvi? Na, k-i bori!

Vi i daj si xramosarni Na bistrel, si xarani!Voj bi©halel k-i sasuj Lilorre, na jekh, tha’ duj!

Mirri phen, kon te ‡anel? Kasqe voj xramosarel?∑aj ke si la jekh ©havoSo avela ‡amutro?!


©orikanes – angaravdes, ©oral

dinipo – dinipen

luludî – lulugi, luluzi

xramol – xramosarel, kalærel

pàpos – pàpu, o phuro dad

patrinœrri – poÒtaqo lilorro

Òandi – la©he ileça

LE BIPARUVALE VAKÆRIPNASQE RIGAI PREPOZÌCIA E prepozìcie anθ-i rromani ©hib Òaj te aven:1. palal i orìgina:

- ©hibæqe: anθa, anθar, anglal, palal, opral th. a.;- sas kerde anθar i kompozìcia, anθar sade prepozìcie ‡i k-i, ‡i k-o, ‡i k-ël th. a. vaj i

derivàcia kaθar le paÒkernavnæ: opral, telal, maÒkaral th. a.2. palal o leksikàlo ander:

- kaj / ka-e so si les o abstràkto xatæripen: bi, anθa, anθar th. a.- kaj / ka-e so si les o konkrèto xatæripen: maÒkar, opral, telal th. a.

3. palal i fòrma:- sade: bi, ‡i; thaj vi le sade prepozìcie palal save si artikulisarde le navnæ: anθ-o (anθ-i, anθ-e),

anθar o (anθar i, anθar e, anθar e), anglal o (anglal i, anglal le, anglal le), p-o (p-i, p-e,p-e) tha. a.;

- kidine: ‡i k-o (‡i k-i, ‡i k-e, ‡i k-e) th. a.4. palal o gramatikàno kèzo, si dikhle po but ka-o genitìvo, lokatìvo thaj ka-o ablatìvo:

- Genitìvo: bi- bidara / qo (-qi, -qe, -qe), bigodæ / qo (-qi, -qe, -qe) th. a.- Lokatìvo: anθa (anθa + laθe > anθa laθe), kaj dikhel pes o dujvaripen e prepoziciaqo anθa

thaj e pestpoziciaqo –θe. Kana le prepozìcie beÒen anglal i navni, kadala lien e fòrme kaθar o nominatìvo: anθ-i bar, anθ-o gav, anθ-e fòruræ, tha. a. Aver prepozìcie: kaj (le xarne formença ka-o, ka-i, ka-e / k-o, k-i, k-e, k-e), maÒkar (maÒkari bar, maÒkar o kher, maÒkar e gava);

- Ablatìvo: anθar: – anθar manθe / tuθe / lesθe / laθe, anθar amenθe / tumenθe / lenθe, vaji sintetikani / i ©a©utni fòrma: manθar, tuθar, lesθar laθar, amenθar, tumenθar, lenθar;

78



2. Ambolden i poezìa ga‡ikanes!

3. Zumaven te keren adaptàcia anθ-i rumunikani ©hib!

4. Kasqe xramosaren lila e ©have kana avel o Nevo BerÒ?

5. Alosaren kasqe, xramosaren vi tume jekh lilorro: vaÒ tumaro o

maj la©ho amal vaj amalin, k-e tumare dada, vaÒ siklærne thaj

siklærnæ, k-e aver manuÒa so tume prin‡anen len!



kolegosqo!

8. Vakær tire kolegoça thaj roden te buxlæren le tèksturæ, save tume

xramosarde len!


10. Sikaven thaj drabaren tumaro lilorro tumare kolegurenqe thaj



Kana i prepozìcia beÒel anglal e navnæ, kadala lien e fòrme kaθar o nominatìvo: anθar iÒkòla, anθar i bar, anθar e fòruræ, tha. a.

SO ¸ANAV, SO NA ¸ANAV?1. Xramosaren le prepozicìe anθar i poezìa! 2. Keren propozìcie kaj te labæren le prepozìcie so arakhle len maj anglal!3. Xramosaren jekh esèvo anθar tumari i maj Òukar ræti e Neve BerÒesqi!4. Prezentisaren so tume kerden butî tumare kolegurenqe thaj tumare siklærnesqe!

l anθa but rromenqe komunitèturæ i ‡enutni sarnavni so dikhel o "rajikano" vakæripen na siutilizisardo? Kodokesqe, butvar, Òunas ke, vi phure vi ©havorre, akharen pen palal penqo anav.

l E Òunde akharimata si: raj!a, rajni!e, mami!e, papon!a, bibi!e, kakon!a, tha’ vi von si but xancŸlabærde. Butvar, le tikne ©havorre na akharen daj!e, dade!a / dade!, von phenen p-o anav, p-orromano anav, so si prin‡ando anθ-i komunitèta.

l i jekhto rromani inspektòra vaÒ i edukàcia le rromenqi, ka-o Ministèro la Edukaciaqo anθar iRumùnia, sas i siklærni i Ìna Ràdu? Kothe, kerdæs butî oxto ©hona, anθ-o berÒ 1990, thaj –anθar septèmbro 1990 – voj geli sar kulturàlo inspèktora ka-e Kulturaqo Ministèro, kaj a©hiliaver oxto ©hona. Palal kadala, voj geli-θar sar inspektòra, dikhindoj i Òkolarizàcia le rromenqianθ-o Âudèco Ilfov vi sar siklærni rumunikane ©hibæqi, anθ-o gav Δtef‹ne∂ti, kaj voj beÒel viakana, palal so inklisti ka-i pènsia.Voj xramosardæs poezienqe lila, sar sine kadala duj:

Anθar lenθe, amboldæm jekh poezìa, anaværdi Gili:

79

¸ANENAS KE...?

Gili(kaθar i Ìna Ràdu)

Jekh gili an-manθe sa vaxt sovelPhenelas sa e lumjaqe pesqo bibaxtipenO dukhavipen e dîvesesqo so avelVi o kerkipen, kaj khosel po Òukaripen.

Jekh mangipnasqi vi e rovipnasqi gili,Le purane robosqi si kadaja gili,Kodoja kaj inklœl manqe an-drom si i gili,Jekh gili, kaj keravas la te na a©hel ‡ivdi!


O LÙRDO

O Trìka sasas jekh phuro rrom. Les sasas les oxto ©have. Anglal vov phirelas katunaça anθ-ël

gava. A©havelas anθ-jekh than kaj kerelas butî jekh kurko, duj thaj ‡alas maj dur. Maj palal, kana

prandisajlo, kerdæs pesqe jekh kherorro. Anθ-o komunistikano rezìmo sas dini jekh kris so na

mukhelas e rroma te maj aven phirne.

Nakhlæs o tìmpo, le ©have barile thaj kerden penqe vi von khera. Amenθe, anθ-o gav, si o

Kòsta thaj o Biku, o maj baro thaj o maj tikno phral. Le duj si sastræræ, thaj beÒen khethanes anθ-

jekh kher.

Von keren butî le duj, tha’ nùmaj o Biku, o maj terno, phirel anθar le gava, le vurdoneça, te

bikinel so von keren butî. Kodolesqe, kadava si maj but gelo kheral.

Anθ-jekh dîves, avilæs o kanralo:

- La©ho dîves, Kòsta! So keres?

- Nais tuqe. MiÒto, e butæça.

- Kon si anθar tiri famìlia o Feràru Kostèl?

- Me sem!

- Dikh, si tut lilorro so te ‡as ka-o lurdipen..

- Va, ‡ava, raja komandantona, sar te na!

O rrom xatærel sosqe. Vi vov, vi lesqo maj tikno phral bu©hon sa kadja, Feràru Kostèl.

O Trìka, penqo dad, Òaj ke kamelas but kadava anav, Òaj ke bisterdæs ke maj si les jekh ©havo

sa Kostèl.

- Feràru Kostèl! - akharel o käpitàno.

- Kathe sem, te train!

- Sode berÒa si tut, rroma? - pu©hel les sig o käpitàno, kana vazdel le jakha.

- Sarànda!

- Thaj kaθar aves, so rodes kathe? O raj Òirdel te asal but zorales.

80

L18

- Dikhen si man lilorro, tha’ ©i ‡anav sosθar bichaldæs man o kanralo kathe, na ‡anav ni© te

drabarav miÒto! - kerel pes but xolæriko o rrom.

- Tu kerdæn lurdipen?

- Na, raj!a, me sem but nasvalo, si man pan‡ ©havorre, sem phuro.

- Si mùsaj te avel tut lilorro!

- Na-i man! - akharel o rrom.

- Na traÒa, rrom!a, Òaj ke si jekh doÒ. ¸a khere, ke akharasa tut maj palal!

- Nais tuqe, raj!a. ¸anes, si man khere pan‡ ©havorre so aÂukeren man! - maj phenel o rrom.

Palal trin ©hona, palem avel lilorro, thaj o Kòsta kerel pes, palem, but xolæriko:

- Te trais, raj!a komandantona!

- La©ho dîves! ¢i ‡anav kaj si i doÒ. Maj si varekon so si les kadava anav anθ-o tiro gav?

- Eee, sas o phuro, murro pàpos, sa Kostèl phenasas lesqe, tha’ mulæs akana deÒ berÒa, o Del

te jertisarel les, amboldel o rrom.

O raj angaravel pesqo paÒasavipen:

- ¸a khere, rrom!a. Si amari doÒ. Bi©halasa tuqe o lilorro p-i poÒta.

- Te ‡anes, raj!a, ke me ©i maj avava. Si man pan‡ ©havorre khere.

- MiÒto, miÒto, ‡a rrom!a.

¢a©ipnasθe, palal aver trin ©hona avilæs e rromesqe, p-i poÒta, o lilorro sar ke vov, o Kòsta,

kerdæs o lurdipen.

Vov phenel karing o Biku:

- Le phral!a, o lilorro! Kana pu©hela tut varekon te phenes ke sanas o maj la©ho lùrdo!

(o Åupter Borkoj)

81


käpitàno – Òerutno anθ-o lurdipen

komandànto – o Òerutno le kanralenqo

kris – legìa

lurdipen – xelavdipen – àrmia

lùrdo – xelavdo, katàna

paÒasavipen – asal lokhes

sarànda – ÒtarvardeÒ

traÒavdo – daravdo




3. Kasqe sas i doÒ ke o Kòsta aÒtilæs te xoxavel e käpitanos?


5. Xramosaren o tèksto maj dur, thaj phenen so tume patæn ke

kerde le duj phrala anθar amari parami©i?

6. La©haren khethanes, tumare kolegoça, le arakhle doÒa anθar

tumare tèksturæ!



I KONÅÙNKCIA (I PHANDAVNI)

E konÂùnkcie Òaj te aven rigærde:

a) palal i fòrma:

- sade: thaj, ama, ke, te;- kidine (kerde anθar duj vaj maj but lava): tha’ vi, k-aÒti te, ‡i kana;

b) palal lenqi fùnkcìa:

- koordonaciaqe konÂùnkcie:

- kopulatìvo (asociaqe / biasociaqe) konÂùnkcie: thaj, tha’ vi, ama;- adversatìvo konÂùnkcie: thà, tha’, pala; - disÂunktìvo konÂùnkcie: vaj, or;- konkluzìvo konÂùnkcie: palal, kadja;

- telkidipnasqe konÂùnkcie:

- Òajale konÂùnkcie: sar, palal sar;- agorutne konÂùnkcie: k-aÒtite, kä, ke;

c) palal i orìgina:

- anθar i rromani ©hib (vaj purane anglalbalkanikane konÂùnkcie): pal, kidæ / kadæ te, kadæ sar th. a.;

- line avere ©hibænθar: ama, hen, ke, or (anθar i turkikani thaj rumunikani ©hib);

- kerdine – fòrme ka o datìvo le (paÒutne vaj duripnasqe) sikavutne sarnavn„nqe: kadalesqe, kodolesqe, adajaqe, godolenqe th. a.

I INTERÅÈKCIA

- interÂèkcie le akharipnasqe intonaciaça, so sikaven le manuÒikane xatærimata – entuziàsmo,

emòcia, zorphenimata:

ah!, oh!, aj!, eej, haj!, hej! vaj! ah!, oh!;- akharipnasqe interÂèkcie:

mo!, ©he!(<©haje!) vaj eko!(<dikh!);Palal i fòrma, le interÂèkcie Òaj te aven:

- sade, kana si kerde anθar jekh ekspresiaqo jekhipen:

mo!, ©he!, ah!, oh!, haj! th. a.

- kidine, kana si kerde anθar po cŸra duj ekspresiaqe jekhimata:

dikh-θa!, sun-θa! th. a.


1. Arakhen le konÂùnkcie anθar o tèksto thaj keren propozìcie lença!

2. Keren jekh khelipen palal kadava tèksto! Na bistren te alosaren le ròluræ palal le personàÂuræ:

o Kòsta, o kanralo, o käpitàno, thaj aver personàÂuræ anθar o tèksto. Sa kadja, Òaj te paruven

o vakæripen / o dialògo thaj te thon nesave interÂèkcie.

3. Keren duj vaj trin grùpuræ kaj te keren butî khethanes! Alosaren, maj palal, savo grùpo kerdæs

o maj Òukar rolosqo khelipen!

82


l palal jekh rromano a©ar, biandipnasθe, le ©have sasas bolde anθ-jekh pani so thavdel, kana sasaslen 6-7 kurke? Butvar, o ©havorro sasas makhlo ©ikeneça. Patæl pes ke kadaja kerel les zoralo.

l jekhe rromes si les trin anava? Kadala si: - O jekhto anav, so del pes kana si biando o ©havorro, si prin‡ando nùmaj e dejaθar, sosqe texoxavel e nasulipen.- O dujto anav si dino bolipnasθe thaj si labærdo anθ-i komunitèta.- O trinto anav Òaj te avel dino e ©havesqe kana si boldo anθ-i khangeri. Kadava na si butprin‡ardo rromenθar, thaj si labærdo kana vakærel pes e ga‡ença.

l sasas vi rromane artìsturæ, save – komunistikane berÒenθe – na mukhle penqo rromanipen,lenqo rromano identitèto, ©i xasarde i rromani gudli dajaqi ©hib? MaÒkar lenθe si vi o aktòroo Moca Rudolf, anθar o fòros Târgu Mure∂, savo si na nùmaj aktòro, tha’ vi parami©àri,dramatùrgo. Vov biandilo ka-o 2 dekèmbro 1948, anθ-i transilvanikani diz Târgu Mure∂,isindoj vakærno karpatikane dialektosqo.Sikavas tumenqe jekh lil xramosarimatenqo, kaj inklislo anθ-o berÒ 2007, ka-o Cluj Napoca,lil e savesqo anav si O pic‹tur‹ de via†‹ [Jekh ‡ivipnasqi pi©in].

Kadale lilorresθe, o autòro vakærel jekhe realistikane ©handesθe, bi te kerel "©u©e"

Òukarærimata, bi te avel patètiko, palal / anθar o importantipen e "ratesqo", palal o respektisaripen e

vokaciaqo, anθar / palal i zor e rromane komunitetosqi te zorærel, te pekœl o vesto spìrito, o rromano

odî. Si amen so te siklœvas lesθar, anθar pesqe ‡ivipnasqe phirimata, trujalimata!

[o prezentisaripen: Gheorghe Sar‹u]

83

¸ANENAS KE...?

84

O TERNO, LE LOVE THAJ O PHURO

Sasas jekh var jekh terno, savo kerdæsas butî jekhe thagaresθe, trin berÒa, pe trin sovnakutnelove. O Iòno, ke kadja bu©holas o terno, dinæs la©ho dîves e thagaresqe thaj læs o drom karing o kherkaj a‡ukerenas les pesqe phure.

Sasas ivend, Òil thaj sa sasas u©harado iveça. Sigærindoj te aresel khere, o Iòno dikhlæs saranθar o plaj avel karing lesθe jekh phuro, savo delas pes p-i xistravlin jekhe paÒaça balaj.

Aresindoj anθ-o plaj, o Iòno pu©hlæ nìÒte ©havorren so si e phureça, kana na-i dilo, tha’ e©havorre phende anθ-jekh kŸrlo kä o phuro na si dilo, vov si o maj godæver manuÒ anθar sa o gav,nùmaj kä lesθe si o lav thaj o lovo.

AÒunindoj kadala, godîsardæs o Iòno te del e phures jekh lovo sovnakutno thaj te aÒunel vivov sar godîsarel o phuro, te drabarel vi lesqe o avutnipen.

A‡ukærdæs te vazdel o plaj, ankalavdæs o lovo thaj dæs les e phuresqe. O phuro læs o lovo,vardisardæs les anθ-ël jakha thaj phendæs:

- A©h tu te phenav me! Thaj telærdo. Xolærdo but ke na xatærdæs khan©, o Iòno maj ankalavdæsjekh lovo. O phuro liel les thaj phenel:

- NaÒ e grastnæθar, ke mudaren tut le khure! Thaj palem telærdo o phuro pesqe balajaça.Bidudærdo o Iòno phendæs pesqe: "Kana sa dinem e love si mùsaj te ‡anav sosθar!" Thaj del e phuresvi o trinto ÂŸltono lovo, mangindoj lesqe te maj phenel lesqe jekh. O phuro liel o lovo thaj phenel:Dasnæres sa so kames te keres!

Sar ke o Iòno na xatærdæs so phendæs o phuro, kadava irisajlo thaj phendæs lesqe:- Phendem tuqe sa so si te keres te avel miÒto. Akana ‡anes sar te phiraves tut, te na aven tuθe

le pharimata. A©h tu te phenav me! Kamlem te phenav kä na si miÒto te ‡as palal i rromni vaj te keresso voj phenel. NaÒ e grastnæθar, kä mudaren tut le khure! Te na lies rromni ©havença, ke avela tutbut pharimata!

Dasnæres sa so kames te keres! Kä nùmaj anθ-o tiro kher san vesto te keres sa so kames, vike avesa ©orro vaj maj valo. (o Nikolae Pandelikä)

L19

85

I. O ATRIBÙTOSi i sekundàro propoziciaqi rig, savi beÒel paÒal i navni thaj sikavel sar si kadaja.E atributosqe pu©himata si: savo?, savi?, save?, kasq / o, -i, -e, -e?, kozom?, kobor?, kèci?O atribùto Òaj te avel sikavdo:

- anθar jekh paÒnavni: O godæver rrom maj anglal aÒunel.- anθar jekh paÒnavni, savi avili anθar jekh navni:

E thagaresqi rakli na avili. E murÒesqe bala barile.

- anθar jekh ginavni kaj, phiravel pes sar jekh paÒnavni: Pan‡ manuÒa telærden. Duj manuÒa avile.

- anθar jekh sarnavni: Amaro them si baro.Aver ekzèmplo: I phuri rromni drabarel lila. / O baro ©havo ‡al khere. / O vun‡ilo manuÒ sa vrjàma na-i les love.

II. O MESÀÅODikhlen anθ-o opralutno tèksto sar o Iòno xatærdæs phares le garavde dùme so phendæs len o phuro.Kodolesqe si te ‡anas sar vakæras thaj sar Òaj te avel kerdo mesàÂo.O verbàlo mesàÂo si kana vakæras vaj xramosaras vareso anθa jekh ©hib, savi si prin‡ardi savorrenθar,le kodolenθar so participisaren ka-o vakæripen. Si mùsaj te rodas sar amaro mesàÂo te avel xatærdo, teavel phendo xancŸ lavença, sar e Òunitòræ te inkeren godæθe le Òerutne thaj le ku© lava.




3. Sar ambolden le lava "Lesθe si o lav thaj o lovo"?

4. Sosθar na xatærdæs o terno e phuresqe phenimata?

5. Xramosaren so tume siklile anθar kadaja parami©i!


xramosarde!


8. Sikaven thaj drabaren tumaro tèksto tumare kolegurenqe tumare

siklærnesqe!


balaj – balani

dasnæres – stäpŸnisares, rajares, xulajares

kŸrlo – vak

thagar – Ÿmpäràto

ÂŸlto – sovnakutno


86

O biverbàlo mesàÂo si kana kerel pes anθar le korposqe riga, bi te vakæras thaj le kolaver manuÒa site xatæren vareso:

- e korposqe sikavimata (kana sikavas le najença, le vastença vaj dindoj anθar o Òero, irindojle zenæ, thaj aver);

- e mujesqe sikavimata (kana bangæras le vuÒta, ankalavas i ©hib, vaj keras aver sikavimata,bi te das dùma);

- e korposqi pozìcia (palal sar beÒas, vòrta vaj le Òereça tele, le vastença zenænθe vaj dikhindojavere rigaθe) vi voj sikavel e manuÒesqe savo si amaro interèso vaÒ lesqo mesàÂo.

- o specìalo sistèmo savo si labærdo kaθar e kaÒuke, save "vakæren" anθar le vastenqesikavimata vaj o alfabèto Braille, kerdino vaÒ e kore.O intælverbàlo mesàÂo si kana paÒal o verbàlo thaj biverbàlo mesàÂo labæras vi o ak©ento, o telutnovaj o oprutno tòno, i pàuza anθ-o vakæripen, thaj o rìtmo – maj sig vaj maj lokhes. Sa kadala, khethanes, keren o xamime mesàÂo thaj Òaj te aÂutisaren amen te tradas jekh sasto thaj okamlo mesàÂo karing o amaro Òunitòri vaj Òunitòræ.

SO ¸ANAV, SO NA ¸ANAV?1. Arakhen o atribùto anθar kadala propozìcie:

Sa le ©have den patîv e phure rromes. O phuro manuÒ cirdel pes p-o iv e balajaça. O ©a©ipen anθar le phuresqe dùme na sas xatærdo ©havesθar. Le purane rromane lava garaven le bare ©a©imata.

2. Keren i xarakterizàcia e Òerutne personaÂurenqi anθar o tèksto! 3. Drabaren o tèksto thaj sikaven kaj tume labærden i propozicìa thaj i fràza!4. Keren trin grupùræ save te phenen i parami©i anθar o opralutno tèksto, labærindoj o biverbàlo

mesàÂo. Alosaren le Òerutne personàÂuræ: o phuro, o Iòno, o thagar, le ©havorre. Ka-o agor,alosaren o grùpo, savo dæs o maj la©ho biverbàlo mesàÂo!

l e rromane siklærne, save siklæren i rromani ©hib vi i història le rromenqi anθ-e Òkòle, si buttalantime manuÒa? Kasavo ‡eno si vi o raj, o Ion Micu†‹, anθar o fòros Ploie∂ti, savoxramosarel poezìe, baÒavel ka-o saksofòno, kerel gràfika. Pesqo poezienqo lil R‹d‹cini[Darrinæ] sas ilustrisardo pesθar. Po but pesqe poezienθar si kerde sar akrostìhuræ thaj si lenfilozofàlo xaraktèro, dikhasa lenθe but rodimata le poetosqe, dikhindoj o isipen, o patæipenDevlesθe, pu©himata save dikhen i òrdina e universosqi.

Jekh anθar pesqe poezìe si i poezìa Fòrme [sar akrostìho, inklel Darrinæ, rumunikane versiaθe]

¸ANENAS KE...?

Fòrme [Darrinæ]Phuvæqe kerme save pien anθar e xorimata,KaÒtutne vasta, save kiden, save tasaven,Lokhes inzaren pen telal phuvæ. Si len ‡ivipen, si len vaxt, astaren vi fòrma.Boldine kræn‡e, lenqo andrutno paniAnθ-o u©ipen e plajesqo, anθar xaræ, telal panæ,

Inkeren amen, trujaren amen, phagan amen vi cirden amen,Avindoj anθre, amare od„sθe, viDinindoj amenqe... meripen.


87

¸AV VI ME ∑KOLAΘE!

Maj si duj kurke ‡i kana agordav i Òkòla! Me thaj murro phral sam sa anθ-jekh klàsa vi kaname sem jekhe berÒeça maj tikni. Me kamlem but te avas le duj anθa jekh klàsa... Texarinæθe, anθ-iamari bar sasas baro phiripen: mirri phen, e bibæqe ©have thaj ©haja, e perutne ©havorre amençakidenas pen savorrença te ‡as khethanes Òkolaθe.

Xurævdi Òukar e calença vaÒ i xurdelin, dikhavas xolæça karing lenθe. Phiravenas savorreÒkolaqe càle, neve tiraxa thaj Òkolaqe gonorre. Anθar o kher inklistæs murro phral but Òukar xurævdoÒkolaqe.

Akana, a©hilem kòrkorri k-i xurdelin, bi mirre phralesqo. Na maj sas mança. Òirdem te rovav.- Sosθar roves, Marg!e? Pu©hlæs man i rajni siklærni. - Murro phral... si dur, k-i Òkòla, amboldem laqe paÒrovindoj. I rajni paÒasal:- Na si dur, numàj ke vov si Òkolaθe, si xancŸ maj baro. Khere, o Adrian avel but loÒalo:- Dikh, sas man dino avdîves jekh lil, kaθar siklœvava te drabarav, thaj aver te ginav... dikh vi

le Òtartorre...- AÒtiv te avav vi me tuça Òkolaθe?- Phenava e dajaqe te pu©hel e raja, Òaj ke... O dad thaj i daj vakæren:- Si but ruÒli amari tiknœrri, phenel i daj. Palem arakhlem la k-i xurdelin, rovindoj. So avelas

te zumavas te xramosaras la Òkolaθe?- ∑aj ke aÒtila. Si putardi godæθe. Thaj miazel mança – phenel o dad barikano.

¢i aÒivas te inkerav man. NaÒlem te lav len angalæθe, e daja vi e dades.- Si ©a©es, ingeren man Òkolaθe? - pu©hav me.Anθ-i avutni texarin, uÒtilem i jekhto. A‡ukeravas but te kanglærel man mirri daj, te ©ungrærel

mirre bala thaj te phandel mirre dorœrræ. "Avdîvesesθar avava siklœvni", - godîsaravas.E ©have paÒonas lokhes jekh jekheça p-i vùlica e gonorrença anθ-e zeja.- Dikhen tumari nevi klasaqi amalin! - akharel murro phral.

L20

88

But rodutne jakha dikhenas karing manθe. Areslem paÒal i Òkòla. E Òukar ©havenqe vakaÒunenas pen anθ-e Òkolaqi bar. Jekhvar, Òundæs pes jekh biprin‡ando baÒ.

- Na dara, si i Òunavni phenel o Adrian.BeÒlem tele meselæθe, paÒal mirro phral. Dikhlem trujal. Prin‡anavas e butæ anθar mirre

phralesqe parami©æ. Dikhlem neve muja: siklœvnæ, sar manθe, dikhenas manθe thaj asanas. ¢a©eskerasa amalipen.

Putardem e lila thaj aÂukerdem te astaras amen butæθe, barikani e thanesθar kaj beÒavas! (i Margarèta Åìmba)

O KOMPLEMÈNTOSi sekundàro propoziciaqi rig, savi beÒel paÒal jekh kernavni thaj sikavel sar si kerdi i àkcia.E komplementosqe pu©himata si: so?, kas?, sar?, kana?Ekzèmpluræ: O ©havorro andæs le lila.; I daj akharel e phrales.; Vov gelæs i‡ Òkolaθe.E komplemènturæ Òaj te aven sikavde / nakhavde:

- anθar jekh navni: Me kindem o lil. / Tu ©hindæn manro. / Me akhardem le dades.

- anθar jekh sarnavni: Tu sikavdæn les? / Akhar vi len!- anθar jekh kernavni ka-o supìno: Si man keripnasqi!- anθar sintàgme kerde le prepoziciença anθar, anθa, kaj: anθar o, anθar i, ka-o th. a.

Reslo vi vov ka-o rukh.- anθar modosqe, thanutne aj vaxtesqe paÒkernavnæ: khethanes, rromanes, akana, texàra,

ràno, i‡ over, ivende, milaje.


barikani – loÒali

Òunavni – kampàna

xurdelin – barœrri le ©havorrenqi

vak – glàso, krŸlo

zeja – zenæ




3. Sosθar sas xolæriko i tikni ©hajorri?

4. Sosθar le dada na dinesas la anglutnes Òkolaθe?

5. Xramosaren jekh esèvo anθar i relàcia maÒkar e phrala anθar le

rromenqe famìlie.

6. Vakær tire kolegoça thaj roden te buxlæren le tèksturæ, save tume

xramosarde len!





89

E komplemènturæ saj te aven:I. bitrujalutne komplemènturæ:

a. o dirèkto komplemènto (Me ©hinav kiral.);b. o bidirèkto komplemènto (De le bokhalesqe te xal! / De pani kä-l grasta!);c. a‡entosqo komplemènto (O udar si putardo la balvalæθar.).

II. trujalutne komplementuræ:a. e thanesqo trujalutno komplemènto (Vov gelo ‡i kothe.);b. e vaxtesqo trujalutno komplemènto (Kurke me ‡av khangeræθe.);c. e ©handesqo trujalutno komplemènto (Tume vakæren avre ©handesθe.);d. e kauzaqo trujalutno komplemènto (Von mule bokhaθar.);e. e resæqo trujalutno komplemènto (O kak telærdæs pal-o lon.);f. e instrumentosqo trujalutno komplemènto (Voj ©hindæs purum e ©huræça.);g. e sociatìvo trujalutno komplemènto (Avile vi von pesqe dajaça.) th. a.

SO ¸ANAV, SO NA ¸ANAV?1. Arakhen o komplemènto anθar kadala propozìcie:

O phral ingerdæs e tiknæ ©hajoræ Òkolaθe.I siklærni dæs la lila thaj maj but Òtartorre.I ©hej si godæver sar laqo dad.

2. Arakhen le thanesqe trujalutne komplemènturæ anθar o tèksto!3. Keren propozicìe le lavença so tumaro kolègo arakhlæs len maj anglal!4. Xramosaren jekh esèvo anθar e edukaciaqi situàcia e rromenqi anθar tumari komunitèta!

l vi amare rromane siklœvne aj siklœvnæ, save siklœven Òkolenθe i rromani ©hib, xramosaren vipublikisaren poezìe? Sar ekzèmplo, i Izabela Tiberiade, si jekh ©haj anθar o fòros Craiova, kajankalavdæs jekh poezienqo lilorro, Începutul frumuse†ii [O astaripen e Òukaripnasqo]. O lilinklisto anθ-o berÒ 2008.

Te lias jekh anθar pesqe kreàcie, i poezìa Tu siklærdæn man:

Tu siklærdæn manTu siklærdæn man te azbav o u©ipen e ©erosqo,Tu siklærdæn man sar te azbav i jag,Tu siklærdæn man te prin‡arav i jag.

Tu siklærdæn man te jubisarav,Te aÒti te rovav vaj te paÒasav.Tu siklærdæn man te beÒav, te patæv,Te jertisarav, te dikhav,Tu siklærdæn man paÒe sa, Tha’kon san tu?

[o amboldipen: Gheorghe Sar‹u]

¸ANENAS KE...?

90

MIRRI MAMI, I DRABARNI!

I Agustìna, mirri mami, si i maj prin‡ardi rromni anθar o gav. Sa o dîves voj na beÒel khere.

Phirel p-e droma anθ-o gav. Phandel pesqo dikhlo palal o Òero, liel i rovli anθ-o vast, thol le

drabaripnasqe lila anθ-o poso© thaj telærel. Si la, na si la butî, tha’ i phuri rromni na beÒel jekhe

thanesθe. Vi ga‡e vi rroma akharen laθe:

- La©ho dîves, mami!e Agustìno!

- Nais tuqe, amboldel voj.

Butvar, kana si len vareso pharimos, akharen la anθ-o kher. I phuri zinzarel le lila vaj ©hudel

le kukina thaj phenel po jekh drabaripen. Maj palal, ankalavel anθar o poso© jekh thavorro, jekh

kokalorro, bura vaj jekh kotor angar palal sar xatærel ke si i doÒ. Sa le ga‡e den la patîv.

Butvar, i Agustìna dæs len vast te putaren le nasulimata!

Ni© voj na inklel e ©u©e vastença. Trin, Òtar anre, jekh kotor kiral, thud, jekh baÒnorro vi aver.

Love na kamel i drabarni.

O Tòni, beÒel baræθe. Si xolæriko.

- So keres, ©have!a? Sar dikhav, na si khere tire grasta!?

- MiÒto phenes, Agustìno, del palpale thaj paÒasal o rrom.

- Sar, so kerdæn, naÒle le grasta?

- Von na naÒle, ke bikindem len, nùmaj ke o raj, so a©hilæs vun‡ilo, na kamel te maj del man

sa le love. Phenel ke i grastni so dem lesqe na cirdel zoræça o vurdon, ke akana na-i les love, tha’

dikh ke si maj but sar trin ©hona thaj ©i del mirre love. So te kerav lesqe, ke si baro raj n-aÒtiv te

phenav khan©.

I mami, Òunel e rromes thaj ‡al maj dur. Si la vareso anθ-i pesqi godî.

Palal jekh kurko, avel laθe o raj:

- ∑un, phuri!e, ©i ‡anav sosθar jekh kurkesθar mirri rajni kerel but ©ingar mança. Si sa vaxt

xolæriko, na maj kerel manqe ni© xaben thaj vakærel mança kana thaj kana. Sosθar, so te avel? ∑aj ke

‡anes vareso drabaripen te la©hares kadaja, ke dava tut so kames.

L21

91

I Agustìna marel le lila, dikhel lenθe, thaj vazdel le bare jakha. Dikhel e rajesθe thaj phenel

lokhes:

- Anθ-i tiri bar si jekh avrutno ‡ivutro. Sar-nisar, tha’ si mùsaj te pokines les. Nùmaj kadja

Òaj te phageres i ©ingar anθ-o tiro kher!

- Na-i man, phuri!e, avrutne ‡ivutre, phenel o raj, me na ©orav!

- Palal mirre lila kadaja si. ∑aj ke arakhesa les. Sa le lila phenen ke si les Òtar punre thaj jekh

dŸlgo pori. Dikh miÒto, raj!a, thaj av manθe palal trin dîvesa!

Khere, o raj andæs pesqe godî ke si les o vun‡ilipen e rromesθe: "Kadava si o ‡ivutro Òtare

punrença so na pokindem les" godîsarel vov thaj sig gelæs ka-o Tòni.

- Le, rrom!a, tire love thaj te aves baxtalo!

Nùmaj ke i rajni sar kana sas vi maj xolæriko. Palal trin dîvesa, o vun‡ilo palem avel k-i phuri.

- Eee, akana dikhav maj miÒto, phenel voj angle so o raj te putrel o muj. Na i grastni sas

doÒali. O ©a©o avrutno ‡ivutro si o khuro, sosqe na pokindæn, anglal, e grastnæ, kana voj kerdæs e

khures, si mùsaj te pokines vi les!

So thaj sar sas, tha’ palal so pokindæs vi le khures, anθ-o kher ka-o raj na maj sas ©ingar!

- Sar keres, mam!e, tire drabarimata? - pu©hlem la vi me.

I mami na amboldel. PaÒasal, del anθar o Òero, liel pesqe lila thaj ‡al palem anθ-o gav.

(o Åupter Borkoj)


avrutno – avræl, avere rigæθar

©ingar – bixa©aripen, skandàlo

del palpale – amboldel

putaren le nasulimata – phageren len

o vun‡ilo – kodova, kas si les vun‡ilipen

kanikasθe




3. Kaθar ‡anglæs i phuri ke o raj sas vun‡ilo rromesθe?

4. Sosθar pokindæs o raj vi e khures?

5. Xramosaren so tume siklile anθar kadaja parami©i!


xramosarde!




92

I SINTÀKSASi i gramatikani rig so sikavel e lavenqi fùnkcia thaj e propozicienqi anθ-o vakæripen, thaj la©harelo lavenqo than anθ-i propozìcia thaj le propozicienqo anθ-i fràza.I sintàksa studiisarel le propoziciaqe riga. Kadala Òaj te aven: l ∑erutne propoziciaqe riga:

- O subijèkto; - O predikàto.

l Palutne / sekundàro propoziciaqe riga: - O atribùto;- O komplemènto.

I PROPOZÌCIASi o maj tikno sintaktikano jekhipen, kaj si la jekh kòrkorro predikàto thaj sikavel jekh idèa, jekhkrisaripen, jekh xarni àkcia th. a.Ekzèmplo: Me gilabav. / Tu kheles Òukar. / Vov si rrom. / Ame ‡as Òkolaθe th. a. I buxli propozìcìaAnθ-e propozìcie, paÒal o subijèkto thaj o predikàto, arakhas vi aver propoziciaqe riga:

Me gilabav jekh dîli.Amaro baÒno baÒel.Ame xas manro.

E aver propoziciaqe riga, kathe, sine kadala: i dîli, amaro, manro.Jekh kasavi propozìcia kerdi anθar subijèkto, predikàto vi anθar aver propoziciaqe riga (vaj anθaraver propoziciaqe riga) si jekh buxli propozìcia.I FRÀZASi o sado sintaktikano jekhipen, so si kerdo anθar duj vaj maj but propozìcie phandle maÒkar lenθeanθar le koordinipnasqe / phandipnasqe vaj telkoordinipnasqe rapòrturæ. Le propozìcie keren jekhipen te sikaven jekh vaj maj but idèe, àkcie.Ekzèmplo: Tu ‡as Òkolaθe1 / thaj tiro phral beÒel khere2 / te siklœl.3 /

Vov andæs manqe love1 / te ‡av fòrosθe2 / te kinav xaben.3 /Sar dikhel pes, anθ-jekh fràza e propozicienqo gin si barrabarr e predikaturenqe gineçaPalal o ròlo, anθ-i fràza si:1. Òerutne propozìcie, kodola save na umbladœn e averenθar.2. sekundàro (telutne) propozìcie - kodola save n-aÒti te inklœn kòrkorro. Von pheren, sastæren iregènto propozìcia, kaθar umblal (kaθar jekh Òerutni vaj, sa kadja, kaθar jekh sekundàro propozìcia):

¸a avri /1 te dikhes /2 sosθar e ‡ukela baÒen /3.Si te sikavas ke jekh regento propozìcia anθ-jekh fràza Òaj te avel jekh:a) Òerutni propozìcia (kana na umblal le averenθar):O pero /1, kaj keren butî but rroma /2, si kothe /1 - kaj i P1- avindoj la o regènto lav pero – si, mujal /karing i telutni propozìcia P2, jekh regènto):b) telutni propozìcia (kana voj umblal avere regentone lavesθar arakhlo anθ-jekh aver propozìcia,tha’ voj si regènto anθ-i relàcia avere propoziciaça).

E telutne propozìcie, avindoj len korespondència ka-o nivèlo le propoziciaqe rigenqo, bu©hon- jekhe korelativone ©handesθe - telutne subijektìvo propozìcie, telutne atributìvo propozìcie, telutnekompletìvo propozìcie, telutne trujalutne propozìcie.


93

K-o frazikano nivèlo, jekh telutni propozìcia si la i sintaktikani fùnkcia la propoziciaqi rigaqi, savæça

arakhel pes anθ-i korespondènca ka-o nivèlo e propoziciaqo.


1. Xramosaren pan‡ Òerutne propozìcie thaj pan‡ sekundàro propozìcie anθar o tèksto!

2. Keren i xarakterizàcia e Òerutne personaÂurenqi anθar o tèksto!

2. Sar si i phuri rromni, i drabarni? Tha’ o gavutno?

4. Drabaren o tèksto thaj sikaven kaj tume labærden i propozìcia thaj i fràza!

l anθ-i komunistikani èra, Rumuniaθe, na sas tromaldo o vesto prin‡aripen e rromane etniaqo?But rroma sasas "aÂutisarde" te khosen penqo rromano identitèto. Kadjal, but talantime rroma– te na aven prasajle le averenθar – garavde pen ke von si rroma. Kerde fakultèturæ, bistarde edajaqi rromani ©hib... resle "la©he" rumunikane vaj magjarikane intelektuàluræ. Jekh lenθar -kaj kerdæs pesqe duj fakultèturæ – si vi o rromano poèto, o J.T. Price, telal pesqo xoxavno anav.Vov si ekonomikano dirèktoro thaj xramosarel "modèrno fàbule", sar si vi kadava pesqo lilFabule absurde [Bimandaipnasqe fàbule], kaj inklisto anθ-o berÒ 2007.

Te lias telal jakh jekh anθar pesqe kreàcie!

Anθ-jekh vrjàma,Jekh beng pherdo gŸndurenθar, beÒelas sa vaxtKa-o Òero jekhe phurtæqo,Telal jekh barrva‡,Kajθar maj beÒenas e lumjaqe prasavne! Sem patîvalo – phenelas o BiuÂo, Liindoj lenθar o prin‡aripen;Agoresθe, mirre aÂutipnaça tume nakhen po lokhesAnθar o baro pani!Naisarde,Sa maj but lienas kadaja kafàvaThaj ispidenas pen te baræren i pokin lovenθe3i odobor but ke.Jekhe dîvesesθe,Varekon, savo n-aÒtilas te sovel,Phendæs te pokinel anθar o meripen!


¸ANENAS KE...?

O DRABARNO

Sasas jekhvar jekh thagar, savesqe phenelas pes o Lolo Thagar. Les sasas les sa so kamelasthaj sa kadalença sasas xolœme ke sasas paÒa-o phurimos thaj na sasas les ©have. Anθ-jekh dîves, ithagarni aÒundæs ke jekh phuro drabarno d-aÒtil te del lan vareso te a©hel khamni, thaj telærdi ‡i lesθe.

O phuro drabardæs laqe thaj dinæ lan jekh phabaj te xal lan texarinæθe. Pala’ xancŸ vaxt, ithagarni xatærdili khamni thaj palal enæ ©hona biandæs jekh Òukar ©hej, savæ bu©holas la Maria.

I ©haj sasas Òukar thaj godæver, thaj kana kerdæ deÒupan‡ berÒa o thagar godîsardæs kä simiÒto te ingerel la k-i khangeri, kaj te siklœl lil, le devlikane lava thaj sar te phiradœl pes sar jekh ©a©ithagarni so avela.

I livni e Mariaqi, palal kris e khangeræqi, sasas ©orrovani thaj sasas anθa laθe nùmaj jekhsovthan, jekh meseli, jekh skamin thaj jekh ©àso so marelas savorro d„s, jekh pendùla.

Nakhle duj berÒa thaj i thagarni phenel:- Bare!a thagar!a, nakhle berÒa thaj ame ©i dikhlæm amare ©heja, ©i patæs kä avilo o vaxt te

‡as te dikhas lan?- MiÒto phenel o thagar. Texàra ka ‡as e khangeræθe. Kana resle, arakhle e ©ha xolævdi, thaj voj ©i kamelas te sikavel kä si xolævdi. Sæ o vaxt

phiravelas pesqo Òero anθar-jekh rig anθ-aver. Daravdo, o thagar dinæ lav anθ-o them sar ke konarakhela te kerel miÒto pesqe ©haja si te del jekh-paÒ anθar i avlin thaj e ©heja sar rromni.

Akana paÒal o them e thagaresqo ‡ivelas jekh terno rrom, drabarno, savo sas but godæver.AÒunindoj o thagar anθar lesθe akhardæs les.

O ©havoro beÒlo lavaripnasθe e ©hajaça thaj xatærdæs sosθar sas voj nasvali. Voj paruvelas pesqo Òero anθa jekh rig anθ-aver, kodolesqe ke voj sa o vaxt aÒunelas i

pèndula thaj kana vov a©havdæs o vaxtan, ni© voj na maj delas anθar o Òero. Atòska, o thagar, loÒalo, dinæ e ©heja sar rromni palal o godæver drabarno thaj kerdæs jekh

baro abæv. ∑aj ke kodolesqe phenel pes ke "O manuÒ savo ‡ivel kòrkorro anθ-jekh veÒ veÒol" vaj "Kon

‡ivel kòrkorro xasarel vi pesqe sikavimata". (o Nikolae Pandelikä)

94

L22

E rroma Rumuniaθar Palal i tradicionàlo butî so von kerde vaj keren, le maj prin‡ande rromenqe næmuræ anθar i Rumùniasi:- baÒavne – instrumentìsturæ, avile maj but anθar e ri©hinærenqo næmo vaj anθar le vätràÒa;- boldènæ, rroma, save, anglal, kerenas artizanàlo luludæ anθar verver materiàluræ, thaj ad„s vonbikinen luludæ, vaj si komersànturæ, generalosθe;- kŸkavàræ – rroma so keren penqi tradicionàlo butî, verver xarkumaqe kherutne butæ. - kärämizàræ, e rroma save, palal i tradìcia, kerenas ©ikaqe kärämìzæ, bi te thabaren len, Òukærdekhamesθe. Akanutnes maj si xancŸ gava kaj e rroma, so cirden pen anθar le ri©hinaræ / ursàræ, vätraÒæthaj rudàræ maj keren kadaja butî;- xanotàræ, e rroma, save xanovenas, ar©i©ærenas le sastrutne piræ, kŸkavæ, verver sastrutne butæ thajkodola save, anθ-o palutno vaxt, kiden thaj bikinen le sastrutne vaj bisastrutne materiàluræ;- xoraxane rroma, save den dùma vi xoraxanes thaj vi inkeren le xoraxane tradìcie, von ‡iven majbut anθa fòruræ anθar i Dobrò‡a;- gàboræ - le hungarìtiko rroma so maj anglal kerenas butî sar sastræræ, maj but i tiniki‡erìa, thaj saveakana bikinen verver butæ: ponæve, kherutne butæ th. a.- lovàræ - le magæritikane rroma, so den dùma vi magæritikani ©hib, thaj save anglal sasas ‡ambàÒa,rroma kaj kinenas thaj bikinenas grasta;- ri©hinàræ - save, anglutnes, phiravenas anθar le dìza e ri©hes. Sa kadja, anθ-o akanutno vaxt vonkeren verver butîkerimata: si sastræræ, baÒavne vaj keren verver kaÒtutne butæ;

95


©orrovani – ©orri

©ha – ©heja

xolævdi – xolæriko

khamni – phari

lavaripnasθe – vakæripnasθe

veÒol – xasarel pesqi godî




3. Sosθar sas bi©haldi e thagaresqi ©hej k-i khangeri?

4. So si te xatæras anθar kadaja parami©i?

5. Sar si dikhle le korkorrutne manuÒa, kodola so vakæren maj

xancŸ anθ-o societèto?

6. Xramosaren jekh esèvo palal kadala lava: "O a©hipen si

sovnakutno"! Kana?





- rudàræ vaj kaÒtale, rroma so xasarde e dajaqi rromani ©hib thaj keren verver kaÒtutne butæ thajartizanàlo kaÒtesqe butæ; - rupunàræ - e rroma save si but prin‡arde papal le sovnakutne thaj ruputne butæ, kaj von keren len:angrustæ, ©enæ, bricàre, ko©aka thaj but aver. - sastræræ - e rroma save kerenas verver sastrutne butæ, save keren thaj la©haren vurdona, petalongrasten, guruven, aver kherutne ‡ivutre. Akanutnes, palal o idustriàlo barvalipen, kadaja tradicionàlobutî si maj xancŸ pu©hli, vi gavenθe.- vätràÒa, e rroma, save na maj den dùma rromanes thaj si but paÒarde e ga‡enθar, kulturalones thajsocialones.

SO ¸ANAV, SO NA ¸ANAV?1. Anθar so næmo si e rroma anθar tumari komunitèta? 2. Savo si e ©hibæqo diàlekto, kaj von (thaj vi tume) vakæren les?3. So aver næmuræ rromenqe maj prin‡anen?4. So butîkeren von?5. Klasaqi butî:

a. Xramosaren p-i jekh patrinœrri jekh pu©hipen anθar sosθe tume kamen te arakhen palalrroma anθar amaro them thaj vi aver thema!

b. Den tumari patrinœrri jekhe kolegosqe, so kamel te del ambold tumare pu©hipnasqe. Sakadja, vi tume – kana ‡anen te ambolden pu©himatenθe tumare kolegurenqe – lien lenθarvi i xramosardi patrinœrri!

c. Kana anθ-i klàsa agorden savorre pu©himata, dikhen kas si maj but patrinœrræ, kon dæs majbut amboldimata!

l o rromano poèto, o Sorin Sandu Aurel, amboldæs rromane ©hibæθe, I somnal liturgìa, kaj sasinkerdi anθ-o dekèmbro 2008, ka-i Bari Khangeri "Radu Vodæ" – anθar o Bucure∂ti – kaθar obaroraÒaj e BukureÒtosqo, o epìskopo o Varsanùfie o Prahovæno? Le Òukar devlikane dîlæ sidîlabade le terne raÒajenθar anθar o kòruso "E manuÒa le Devlesqe" thaj aÒti te aven Òundeanθar kadava kompaktdìsko!

96

¸ANENAS KE...?

TE SIKLŒVAS VI MAJ BUT! Alosaripnasqe tèksturæ

I ADMÌSIA E RROMANE SIKLŒVNENQI ANθ-E LICÈVURÆ VAJ ANθ-E SAM-URÆ P-E

SPECIÀLO THANA LE RROMENQE

97

Ku© ©havalen aj ©hajalen!

Sar tume ‡anen, akana, kana tume agordena i VIII-to klàsa, tume si te ‡an ka-o licèvo, te siklœven

maj dur. E Edukaciaqo, Rodipnasqo aj le Inovaciaqo Ministèro del tumenqe speciàlo thana te

andrexramosaren tumen ka-i IX-to klàsa. E rromane organizàcie den vi von vast tumen, te xatæren

save si e phirda keripnasqe, sar tume te resen te alosaren jekh kasavo than.

Maj tele, ame dasa tumenqe jekh miazutni prezentàcia, kerdi kaθar i organizàcia Romani CRISS,

jekh tèksto nakhavdo rromanesθe kaθar o raj o Gheorghe Sar‹u, aÂutisardo kaθar i MonicaFleican.

"Dadeà!len aj deja!len, ©havea!len aj terne rroma!len!l O societèto del tumenqe i Òànsa te avel tumen jekh sociàlo vi ekonomikano stàtuso!l Nùmaj tumenθar umblavel sar tume sikaven tumaro personalitèto, inkerindoj tumenqe vi

tumare tradìcie vi i ©hib!l I kris arakhel tumen anglal e diskriminàcie vi segregàcie / ulavimata le averenθar, Òkolæθe!l E thanutne vi e centràlo zoræ si len legàlo vi i moràlo obligàcia te del tumenqe normàlo

kondìcie, k-aÒti te lien o than kaj si tumaro anθ-o societèto!l E Òkolaqe manuÒa si anglekerde, motivisarde vi responsìblo / godorvale te del le siklœvnenqe

but la©he edukaciaqe prestàcie.l Svakone berÒesθe, E Edukaciaqo, e Rodipnasqo aj le Inovaciaqo Ministèro del thana anθ-e

licèvuræ vi ka-i S. A. M. vaÒ e siklœvne rromane etniaqe. Informàcie palal savorre kadala aÒtite aven arakhle orkana / kana kamen kaθar o sekretariàto e Òkolaqo vi kaθar o siklærno -responsìblo e klasaqo".

Maj dur, thavdel jekh kotor anθar o pliànto inkalavdo e organizaciaθar i Romani CRISS. Kasave

informàcie si la©he na nùmaj kadava berÒ, tha’ vi anθ-e avutne berÒa. Tume si te drabaren len vi

te buxlæren len vi maÒkar e tire phrala thaj phenæ, maÒkar tire amala!

Kana / Te tu alosardæn kadava drom, si te keres kadala phirda, te phires palal kadava

kalendàro:

98

"Lian i decìzia te ‡as ka-o licèvo vaj ka-i SAM, p-o jekh than anθar e thana dine le rromenqe?

Te / kana va, atùn©, ‡i k-i dàta 20 aprìlo 2009, si te thos jekh ‡enutno mangipen ka-o

Sekretariàto le Generalone ∑kolaqo kaj siklœs, anθ-o savo te sikaves kaj kames te siklœves p-e

speciàlo thana dine kaθar E Edukaciaqo, e Rodipnasqo thaj le Inovaciaqo Ministèro e rromane

siklœvnenqe, ka-o Licèvo vaj ka-i SAM.

E Òkolaqo Sekretariàto si les o vun‡ilipen te del tuqe i lìsta le siklæripnasqe jekhimatenqi

anθar o thanipen vi / vaj o Âudèco kaj beÒes, k-aÒti te alosares kaj te siklœves.

Kana kames te des konkùrso p-e speciàlo thana dine le rromenqe, anθ-i periòda 11-16 jùnio

2009, si te pheres tuqe e xramosaripnasqo dosièro kadale dokumenturença:l Andrexramosaripnasqo mangipen, kaj lies les vaj kaθar o direktoràto le Òkolaqo kaj agordæn

i VIII-to klàsa, vaj kaθar Åudecosqi Admisiaqi Komìsia vaj le BukureÒtosqi;l ‡enutno lil (kana si tut) vi e biandipnasqo ©ertifikàto, anθ-i ©a©ærdi kòpia); l ©a©aripen e notença line k-e jekhutne themesqe tèze;l matrìkolo lil vaÒ e V-to - VIII-to klàse (e ginavipnaça le generalone mediaqo);l E sastipnasqi fìÒa;l Xramosardi rekomendàcia, anθar i rig e prezidentosqi jekhe civikone, kulturalone vaj

politikane organizaciaqo le rromenqi, thamikanes odærdi, kaj ©a©ærel ke tu san e rromenqietniaθar.

Te avel tut jekh kasavi rekomendàcia, na si te aves anθar kodoja organizàcia!

E mangimata vaÒ o andrexramosaripen p-e speciàlo thana le rromenqe lien pen kaθar e

Âudecosqi Admisiaqi Komìsia vaj le BukureÒtosqi ‡i k-i dàta 16 jùnio 2009, i òra 16,00 (e

mangimata ©hutine / registrisarde palal kadaja dàta ©i si line anθ-o ginavipen).l Anθ-i periòda 18-20 jùnio 2009, e Åudecosqi Admisiaqi Komìsia vaj le BukureÒtosqi kerel o

dinipen / o ulavipen le specialone thanenqo kodole rromane kandidaturenqe, save thovdine /mekhle jekh andrexramosaripnasqo mangipen. O dinipen le specialone thanenqo kerel pespalal sar thavden / xulœn e admisiaqe mèdie vi palal e alosarimata avile anθar i rig lekandidaturenqi.

O ulavipen le specialone thanenqo kerel pes publikone kidipnasθe (anθ-i situàcia kana e speciàlo

thana le rromenqe na savorre sas line, von avena dine vaÒ o la©haripen le specialone situacienqo)".

I jekhto admisiaqi etàpa anθ-e licevosqo vi profesionàlo themutno siklæripen: (vaÒ e siklœvne save

©i pherde 18 berÒa ‡i ka-o 13 septèmbro 2009 vi vaÒ kodola, save ©i alosarde vi ni©

andrexramosarde pen p-e speciàlo thana le rromenqe ‡i k-i dàta 16 jùnio 2009, i òra 16,00).l 18-25 jùnio 2009: o pheripen le alosaripnasqe fiÒenqo kaθar e agorutne le VIII-tone klasaqe

vi kaθar penqe dada aj daja.l 3 jùlio 2009: O ulavipen p-o kompùtero le thanenqo anθ-e licevosqo vi profesionàlo themutno

siklæripen (vaÒ e agorale le VIII-tone klasaqe). l 4 jùlio 2009: O afiÒaripen anθ-e siklæripnasqe gimnaziàlo jekhimata le listenqo le

agorutnença, save line jekh than aj aven anθar kodola Òkòle. Sa kadja, prezentisarel pes i lìsta

Kana na reslæn te andrexramosares tut ‡i k-i dàta 3 jùnio 2009 ka-o licèvo vaj ka-i SAM, majsi tut jekh Òànsa! Atùn©i, av ka-i dujto admisiaqi etàpa anθ-e licevosqo vi e profesionàlo themutnosiklæripen!

Kadaja etàpa si organizisardi vaÒ kodola kandidàturæ, save ©i pheren 18 berÒa ‡i ka-o 13

septèmbro 2009, tha’ vi vaÒ kodola rromane siklœvne, save ©i alosarde vaj ni© andrexramosarde pen

p-e speciàlo thana le rromenqe, ‡i ka-o 16 jùnio 2009, ©i line rig ka-o jekhto ulavipen le thanenqo

vaj line rig, tha’ a©hile birepartizime palal i jekhto Admisiaqi etàpa). Keripnasqe phirda:

Te xasardæn vi kadala duj anglutne etàpe, maj si tut jekh palutni Òànsa: i trinto admisiaqietàpa anθ-e licevosqo aj le profesionàlo themesqo siklæripen!

Kadaja etàpa si kerdi vaÒ e kandidàturæ kaj na pheren 18 berÒa ‡i k-i dàta 13 septèmbro 2009,

vaÒ rromane siklœvne, save na line rig kaj ni jekh ulavipen le thanenqo, na sas ulavde p-e thana anθ-e

anglutne etàpe, na andrexramosarde pen anθ-i periòda sikavdi anθ-i metodologìa vaj save agordine

penqi Òkolutni situàcia palal e anglutne etàpe). Dikhen o telutno kalendàro!

99

le biline / bimangle thanença, anθ-e siklæripnasqe licevosqe thaj profesionàlo jekhimata anθaro Âudèco vaj o Municìpio BukurèÒti.

l 6 jùlio 2009: O afiÒaripen - kaθar svàko siklæripnasqo licevosqo thaj profesionàlo jekhipen -e listaqo le kandidaturenqi, save sas repartizime an-kodova Òkolutno jekhipen.

O kalendàro vaÒ i dujto admisiaqi etàpa anθ-e licevosqo vi e profesionàlo themutno siklæripen: l 6 -10 jùlio 2009: O andrexramosaripen anθ-i dujto admisiaqi etàpa ka-o licèvo vi ka-i SAM

(anθ-i kadaja etàpa aÒti te aven vi e siklœvne rromane etniaqe, save na alosarde te lien jekhspeciàlo than).

l 13 jùlio 2009: O ulavipen, anθar o kompùtero, le kandidaturenqo anθar i dujto etàpa eadmisiaqi.

l 6-16 jùlio 2009: O anipen le andrexramosaripnasqe dosierurenqo, le ©a©e (originalone)siklœvipnasqe dokumenturença, ka-e siklæripnasqe jekhimata, kaj von sas line sar siklœvne.

l 1 àugusto 2009: O afiÒaripen e thanesqo kaj keren pen e pròbe vi e grafikosqo dikhindoj eaÒtimatenqe pròbe vaj o ekzàmeno dikhindoj e ‡anglimata le modernone vaj e dajaqe©hib„nqe;

l 1-5 septèmbro 2009: O thavdipen le aÒtimatenqe probenqo vaj le probenqo, kaj dikhen e‡anglimata anθar i modèrno vaj anθar e dajaqi ©hib;

l 1-10 septèmbro 2009: O ulavipen le thanenqo le agorutnenqe le Vlll-tone klasaqe, save na linerig kaj nì© jekh ulavipen le thanenqo, na sas ulavde p-e thana anθ-e anglutne etàpe, naandrexramosarde pen anθ-i sikavdi periòada anθ-i metodologìa vaj save agordine penqiÒkolutni situàcia palal e anglutne etàpe;

l 12 septèmbro 2009: O tradipen le rezultaturenqo, dikhindoj o ulavipen le thanenqo karing oThemutno Admisiaqo Cèntro.

RAJKO DJURI¢LIL KAθAR O DR. RAJKO DJURI¢ e Loredanaqe le Mihaly-osqi

"¢haj!e Loredan!e,

O Jekhto rromano Kongrèso sas inkerdo p-o 8 aprìlo 1971, anθ-o Lòndono. I iniciatìva te

ovel kerdo o kongrèso dia o Slobodan Berberski, rrom, poèto anθar o Beogràdo, khethanes e

rromençar anθar i Bari Britània, ¢ehoslovàkia, Frància, ∑pània thaj aver phuvæ, thaj o kongrèso sas

inkerdo.

O Slobodan Berberski sas alosardo prezidentosqe, o Grattan Puxon, Âurnalìsto anθar o

Lòndono, sas generàlo sekretàri, o Jan Cibùla, dòktoro mèdiko anθar o Bern (∑vejcària) -

viceprezidènto, o Juan de Dios Ramirez, Âurnalìsto anθar i Barcelòna, sar mèmbro le Prezidiumosqo

th. a.

100

Te inkeren godî!

Jekhtovar, kana sas dine le rromenqe speciàlo siklœvipnasqe thana, ka-o licèvo, sasas anθ-o

berÒ 1990, kana, k-e trin Pedagogikane ∑kòle (e sas Pedagogikane Licèvuræ), sas dine 55 thana, te

aven anglekerde, maÒkar e berÒa 1990-1995, le anglutne rromane ©havorrenqe siklærne, vaÒ e

anglutne Òtar klàse!

Palal, anθar o berÒ 2000, sas buxlærdi i palèta le thanenqi thaj sas dine kasave thana k-e

savorre licevosqe sèkcie, k-e sa specializàcie, kaj kamen te andrexramosaren pen e rromane

siklœvne ka-i enæto klàsa. Svakone berÒesθe, po 2500-3000 rromane ternorre lien kasave thana thaj

nakhen ka-i IX-to klàsa. Av vi tu!

P-o akava kongrèso, ande i decìzia te avel o 8 aprìlo o

Internacionàlo dîves e rromenqo, o rromano hìmno te ovel i

dîli "Gelem, gelem", o rromano stjàgo (zèleno – o simbòlo e

phuvæqo, vùnato – o simbòlo e devlesqo, maÒkaral -i loli ròta,

o simbòlo la Indiaqo, o ‡ivdipen, sar boldel pes sar i ròta, so

si o simbòlo anθ-o hinduìzmo thaj budìsmo).

Me semas atòska studènto p-i filosofìa, teologìa thaj

fizikaqi himìa ka-o Univerzitèto anθ-o Belgràdo. Semas

responsàbilo palal e pu©himata, save dikhenas i edukàcia, i

rromani ©hib vi o holokàusto thaj personàlo sekretàro le

prezidentosqo. Jekhto dàta p-o kongrèso avile ‡ene Indiaqe,

sar o Wahendra RiÒi thaj vaver.

O jekhto kongrèso sas les jekh simbolikano manaj, tha’ akava kongrèso putardæ o drom e

rromenqe anθ-i UN [I organizacia le Unisarde Themenqi], karing e evropaqe institùcie. Kadava

kongrèso ©irdæ trujal pesθe i rromani inteligència.

Palal akava kongrèso, anθ-i Genèva sas O dujto rromano kongrèso, p-e savo sas alosardo o

Dr. Jan Cibula. Kothe, avilo vi o aktòro Yul Brinner, kaj sas alosardo sar onorìfiko prezidènto. Otrinto rromano kongrèso sas ka-o Gœttingèno, anθ-i Germània, thaj o alosardo prezidènto sas o ∑aitBali©. O Òtarto rromano kongrèso sas kerdo anθ-o 1990, anθ-i VarÒàva, thaj me semas alosardo

prezidènto thaj a©hilem ‡i ka-o berÒ 2000. Napal, o Emil ∑©uka sas alosardo sar prezidènto ka-opan‡to rromano kongrèso (2000) thaj palal lesθe avile vi aver, ka-o Òovto rromano kongrèso, kerdo

anθ-o berÒ 2004, ka-o Lanciano – Itàlia, vaj ka-o eftato rromano kongrèso, anθar o berÒ 2008, kaj o

rromano xramosarno, o Bajram Haliti, sas alosardo generàlo sekretàro e Rromane Uniaqo.

Me dikhlem atòska, maÒkar e berÒa kana semas prezidènto, kaj vùni ga‡e na mangen le

rromen, save si akadèmikuræ, le ‡angle manuÒen, le manuÒen save roden ©a©ipen. E ga‡ikane

politi©àræ roden maÒkar e rroma analfabèturæ, saven von tretiren sar "©a©e rromen"! Von dikhle, kaj

kasave "©a©e rroma" majlokhes bikinen o ©a©ipen e rromenqo thaj putaren o vudar "e gypsy

industri".

Sar dikhes, svàko revolùcia maj anglal si uÂi thaj ©a©i; napal voj liel te xal pesqe ©haven thaj

kòrkorro pes. Akalesθar, me xramosardem anθ-i pustik "I rromani istòria" thaj "I istòria le

holokaustosqi le rromenqo". Liduj si ka-o raj Sar‹u. But baxt thaj sastipen!"

15 Màrco 2009, ka-o Belgràdo

Devleça!

O Rajko Djuri©

101

O Slobodan Berberski

(1919-1989)

Te inkeren godî!

O palutno, o eftato rromano kongrèso, sas organizisardo maÒkar e dîvesa 23 aj 25 oktòbro 2008,

ka-o Zagreb, anθ-i Kroàcia.

LIL KAΘAR O DR. RAJKO DJURI¢ le rajesqe leSarau-esqe

"Bari si manqe i patîv te lekharav anθar o GheorgheSar‹u, savo lilæ pesqe butæça jekh baro than anθ-i història e

rromenqi. Vov putardæ e rromenqe o vudar e Universitetosqo

anθ-o Bucure∂ti thaj kerdæ katèdra e rromologiaqi. Lesqi

iniciatìva thaj butî kerde o suno e rromenqo ©a©ipen te ovel!

Akava ©a©ipen, sar o kham, sikavdæ o than thaj o drom

e rromenqo, sar anθ-i Rumùnia, geja vi anθ-e but vaverphuvæ, thaj bute terne rromenqe putardæ e jakha thaj e godî.

But rroma studirisarde jekhto var i rromani ©hib, i

rromani literatùra, i rromani història, i rromani kultùra. Telal o vast e Sarau-esqo, o rromano spìrito

vazdæ pes anθar o pràxo, ‡ivdilo thaj lilæ te barœl.

Kana dikhel pes sode rromane sikavne keren avdîves butî anθ-e Òkòle, anθ-e institùcie, save

keren butî rromane la©himasqe anθ-i Rumùnia, kozom ‡i akana inkliste pustika, le savenqo autòrithaj redàktori sasas Sar‹u, kozom simpoziùma, seminàræ, nilajesqe Òkòle sesas organizuime tala’

lesqo vast, atòska Òaj phendœl pe’: baxtali si i phuv anθ-i savi gasavo manuÒ, sar kaj si o Sar‹u,

bijandilo thaj baxt si e Rromenqe kaj gasavo manuÒ, sar o Sar‹u, arakhadilo maÒkar lenθe!

Lesqi butî sikavel lesqo baro ‡anglipen thaj buxlo horizònto, les sar but la©he organizatores

thaj pedagògo, tha’ sar manuÒes, savo o manuÒikanipen prin‡arel thaj praktikuil.Mirri bari patîv lesqe godolesqe so kerdæ sar manuÒ thaj profèsoro! Sar manuÒ, saves si les

than anθ-i història e Rromenqi /.../"

Beograd, 25.04.2009

102

Rajko Djuri©

Morre phralesqe,

e Georgesqe le Sarauesqo

gili Òunav

ileça rovav

ka merav...

gili Devlesqe

dur morr’ ilesqe

aÒunav sar me

Merav.

Merav thaj gilabav,

Mekav i gili

Te ovel baxt tiri!

(Rajko Djuri©, ka-o BukurèÒti, 10.12.2006)

Savorrenqe

[le rromane lautarenqe kaθar o restaurànto ZàriÒtea]

BaÒal geja sar morr’ ilo

Marel

Sar an manθe i vodî phabal

Morr’ ‡ivdipe’ sikav,

angleder so merav:

sa te ‡anav –

sa so sasas, so te ovel.

BaÒal!

O Devel pe phuv te xulœl

Tuqe o vast te unzarol,

Upre, pe lesqo than te ‡as,

Thaj me thaj o Del te rovas!

Rajko Djuri© (BukurèÒti, ka-o restaurànto

ZàriÒtea, 10.12.2006)

O BAJRAM HALITI, rromano xramosarno anθar iSèrbia

O Bajram Haliti si bijando p-o 21 maj, anθ-o berÒ1955, ka-o Gnjilane, anθar o Kosovo.

Vov si prin‡ardo na nùmaj sar rromano rivistenqo ajteleviziaqo Âurnalìsto, sar jekh zoralo aktivìsto, tha’ vi sarjekh la©ho rromano poèto. Pesqe poezienqe lila - sar jekhmaÒkarthemutno prin‡aripen - line maj but prèmiuræ, sar sikodola line ka-o internacionàlo konkùrso rromane kreaciaqo,"Amico Rom", jekh rromani artistikani kompetìcia, kajthavdel pes svakone berÒesθe, ka-o Lanciano, jekh fòros

anθar i Itàlia, aj si organizisardi kaθar aver rromano poèto vi muzicìsto, o Santino Spinelli. O Bajram Haliti si vi o editòro e rromane rivistaqo "Ahimsa", thaj, anθar o berÒ 2008, ka-o

eftato Rromano Kongrèso, vov sas alosardo generàlo sekretàro e Rromane Uniaqo. Pesqe poezienθe xatæren pen sa vrjàma indikane elemènturæ, i relàcia maÒkar e rroma vi i

Ìndia si svakovar jekh kondicionàlo isipen. Na bute vrjamaθar, pesqo poèmo "Tadz Mahal" sasamboldino asamikane indikane ©hibæθe kaθar o Dr. Parag Kr. Bhattacharyya thaj sas publikisardoanθ-jekh Òel mìe kotora.

Das maj tele jekh anθar pesqe poèzie, anaværdi Xoli.

XOLI

(kaθar o Bajram Haliti)

103

O Bajram Haliti

(b. 1955)

An-o konc-làgeri AuÒvic-BirkenawAvdîves si XoliI Fèsta e rangenqi si.

Rodav tutTe u©harav tut E maj la©he prakritaqe rangençarThaj kamlipnaça...An-amaro konc-làgeriAvdîves si Xoli...

Tu, e bare balenqi,Tu, e xaræle jakhenqi,Sar o rat, lole vuÒtenqiU©utni!e,O kamlipen garavesTelal e Veneraqo taxtaj.

Cìrdav kaθar e jakha i perdàva,Tu na san xurævdiAn-e mulikane Òeja,Na-i sandùko e mulenqo...

Ajræt si amaroGaravipnasqo ratæqo xapenPo barrastalo skamin avilem.

Andar o pràxoInkalav i sastrunali suv, tati,

Thovav laAn-tiro ÒeroNakhavav o Drab.

Ajræt, ni kamavTe phabarav tuqe i paluni memeliE sterilizuime thava Te phandav.

O, Devl!a,Vazde la anθar o mulikano suno,Mekh t-a©hel amençar!

Xoli si avdîves...I Fèsta e rangenqiThaj o maj baro dîves k-e Rroma.Bibaxt bari,An-o konc-làgeriI sasti phuv ratvalili.

O Constantin Strobescu

O MÀRKOAvenas duj jekhe bradæça pherdi pap-eça vi jekhe makhnæça te astaren afìÒuræ, akharindoj k-e verver

spektàkuluræ anθ-o amaro fòros, sæ vræma kulturàlo fòros. Jekhe dîvesesθe, dikhlem bare ©udaça,

p-e barranga / zìduræ jekh karikatùra manuÒesqi, kas sas les anθ-o vast jekh tover ratvalo – "O

Mudarno, o Tìto". I imàgina delas Òòkos vi daravelas. Semas dòsta tikno te xatærav. ∑undemas,

vakærindoj pes palal "o perutno Tìto". Na dikhlemas les nijekhvar. Na ‡anavas ke o perutno anθar o

vèsto, o dizidènto tradno / Òerutno, reselas "O Mudarno". E afìÒuræ sasas astarde p-e zìduræ, khosle

pen anθar e briÒinda vi e balvalæθar, na randæs len nikon. Aver kasave na maj sas astarde. Palal cŸra

berÒa, maÒkar o BukurèÒti vi o Bèlgrado sasas palemline e normàlo relàcie. Aver afìÒuræ akharenas

ka-i promòcia jekhe jugoslavikane filmosqi anθ-o fòros JàÒi. Anθ-i nasul sàla e sas ©irkosqi "Sidoli",

beÒle - paÒal thanutne oficiàluræ - vi diplomàturæ, e realizatòruræ vi e Òerutne aktòruræ le filmosqe,

kaj sasas te avel sikavdo. BeÒavas anglal, maÒkar o ekràno vi e savorre kadala personàÂuræ, avindoj

man te aÒti te patæs - jekh favorutno akharipen, tha’ na sasas man maj but sar deÒujekh berÒa. Liindoj

anθ-o dikhipen so avelas te avel kothe, trebulas te ankalaven man anθar i sàla, te arakhen man anθar

mirro tikno berÒipen vi mirre jakha, tha’ dòsta sasas von paxojsarde anθ-e lenqi postùra vi anθ-e

raxamæ, save abæ arakhenas len anθar o Òil e salaqo. Dikhlem, kadæ, o maj zoralo thaj - si te prin‡arav

- jekh anθar le maj la©he fìlmuræ, save me dikhem len varekaj. I àkcia sasas ka-o agor jekhe

serbikane partizanurenqi grupaqo, anθ-e palutne dîvesa le maripnasqe. Astarde le soldaturenθar, von

sasas ingerde anθ-jekh xar, trujalisardi le rukhenθar thaj, kothe, ©hinenas lenqe Òere, sar anθ-jekh

rituàlo le a©hipnasqo vi le lokhæripnasqo - vaÒ svàko vìktima jekh aver mudarno. Nùmaj jekh ratvalo

tover, o kroatikano tover. Vi e manuÒesqi dràma. Jekh ©irikli xurændili kothar, anθar e zèlena suvale

rukha, rodindoj xastraipen karing o u©ipen e devlesqo. Sasas ke astarenas laqe xurævipnasθar e terne

odæ, phagle anθar i truj e xaræqi. PaÒe e ©hinde a©hilipnasθar jekhe rukhesqo, jekh terno sèrbo

aÂukerelas o "xastraipen". Sasas te avel vìktima jekhe mudarnesqi, paÒe ©havorro, tha’ na sas te avel

kadja! O Màrko n-aÒtisardæs, ©hindæs pes thaj naÒlæs dilærdo te ©hadel maÒkar e rukha… Lesqo than

sas lino averesθar, jekh bimilaqo mudarno, aj pesqi u©halin vi i u©halin pesqe keripnasqi, zinzærindoj

pes intæl i rig e ekranosqi, karing o plafòno e salaqo, vi voj – i u©halin - sar sasas te xasarel pes anθ-

jekh fatàlò hipèrbola e nasulipnasqi. Inklistem avri anθ-o Òil, jekh Òil maj la©ho sar kodova Òil so

sasas anθre, e daræca / e traÒaca e ratvale toveresqi thaj vi kodole xatæripnaça e ©hadipnasqo le

©havesqo, kana vov naÒlo... Khan© na paruvdilo / na paruvdæs pes atun©aθar thaj, ©a©es phenav

tumenqe, i imaginàcia sas la jekh dòsta but tikno ròlo ka-aÒti te phanden pen e butæ! E plakàturæ, e

104

Jekh rumunikano xramosarno kerdæs jekh paramì©i palal e bixatærimata, save Òaj te inklœn maÒkar

e manuÒa, anθar e politikane kàuze vaj, vi maj nasul, maÒkar e thema. Kadava tèksto sas

amboldino po but biÒe ©hib„nθe thaj vakærel amenqe palal / anθar e bixatærimata maÒkar verver

nàcie anθar o vaxt / vrjàma kana i sas Jugoslàvia sasas tradini kaθar o Tìto. So si i manipùlacia le

manuÒenqi, sar resel pes e manuÒa te aven ‡ungale, sar bimanuÒa, sar ‡ukela, le averença, sar

resen te mudaren le averen, arakhasa kadale tekstosθar. Vi maj but, kadava ‡ungalipnasqo ©hand,

te akceptisares vaj na varekas, buxlærdæs pes vi avere themenθe, vi amenθe, sar ekzèmplo, anθ-i

kodoja anglutni komunistikani perìoda.

afìÒuræ anθar e ÒovardeÒ - eftavardeÒ berÒa sikaven amenqe le but prin‡arde krisalo herovos, le

Winnetou-os, anθ-jekh kolorime, rangærdi filmosqi koprodùkcia, anθ-i but ‡angli jugoslavikani

prèeria, kaj kerenas e fìlmuræ. PaÒal o àrko / o cirdalo vi e vranovde tîlorre, vov phiravelas jekh

Òukar... tomahawk! O Hujli, jekh brigadìro le enævardeÒe berÒenqo, Òudrærel amenqe o rat anθ-e vène /

ratesqe thava, anθ-jekh horror pòza, mekhlo brigaça, e arakhipnaça karing pesqo serbikano trofèos,

lino anθar o ‡ungalipen e toverosqo, kaj marel vi prasal kaθar o imaginàro le filmosqo anθar e nasul

rodimata mirre ©havorripnasqe…

Palal but berÒa, reslem ka-o kher e Markosqo. LoÒajlo, falas les ke avela vræma te dikhas amen, falas

ke ame prin‡anasas amen... O Devel dias vi lesqe vi ‡ivipen, vi loÒa. Sasas les Òtar ©have thaj kerdæs

butî te barærel len anθ-e manuÒenqo kamipen. Andæs man anθa o maj "baro kher", sar phenen e

slàvuræ le maj importantone thanesqe, o than kaj keren pen e meselæ e xabematença, anθ-jekh bari

sòba po avre ©handesqi, sar kodola kheresqe sòbe / sàle, kaj sine dine le turisturenqe, jekh than kaj

arakhel pes o svìnto odî anθar pesqo odî e manuÒesqo, kaj ‡ivel / trail planinæθe. Astarde le

zidurenθar síne e patrèturæ pesqe ©havenqe, terne, zorale, trin ©have vi jekh ©haj. Nùmaj jekh patrèto

na-i les kali dori. O Devel dias, o Devel lias! Jekh vurdonesqo akcidènto lias jekhe ©haves.

Jekhe berÒeça maj anglal, kerdæsas pes pà©a. Jekh vurdon "Alfa Romeo" naÒelas, nevo, karing

Zàgrebo, phraleça vi phenæca, jekh but precìzo jag puÒkaqi a©havdæs len; avelas anθar jekh anθar le

pùÒke dine le serburenqe kaθar o kroàto Tìto.

Vi kana s-ol duj vakæras i italianikani ©hib, o Màrko loÒarel pes ke me xatærav i kroatikani ©hib, "ihrvatska", thaj vi maj phenel vov manqe ke, anglal te avel les le savorre nasulimata, opral veÒa vi

mirìfiko lenæ, opral kadala azbajle e nasulesθar thema, maj nakhle amerikane rakète e naveça le

indianikane toveresqo...

Dekèmbro 2007

O rromano amboldipen (2009): kaθar o profesòro, o Gheorghe Sar‹u

105

MARCEL KURTIADE (COURTHIADE) NAKHLE 990 BER∑ ! BIANDILI JEKH NÀCIA

** *

E historikane publikàcie Òaj ulavdœn anθa duj grùpe: pe jekh rig si rodlærimasqe butæ, kaj sikavdœn

neve arakhimàta thaj argumentàcia (butvar vi polemìka) pal-o ©a©ipen jekhe teoriaqo, tezaqo ja

hipotezaqo thaj pe aver rig si publikàcie, save ‡anaven buxles e manuÒen pal-odova so arakhlilo

anθar-e rodlærimasqe butæ. N-aÒti sol duj te oven anθa jekh publikàcia, sar n-aÒti vi te rodes drom

maÒkar o veÒ, vi te lingres tuça bute manuÒen.

Sar durile e proto-rroma anθar i India? E Indiaqi origìna e rromenqi

Savorre avdîves ‡anen so e rromani nàcia avel anθar i India. Vi e anglune rroma so aresle anθ-i

Evròpa kòrkorre mothovde so si von Indiaqe manuÒa, sar sikaven verver but purane dokumèntura de

kaθar-o berÒ 1422 (xronìka e forosqi Forli, Itàlia). Ni avile an-i Evròpa sar bi‡angle manuÒa, sas len

an-i godî lenqi història aj o drom so phirde. Maj palal, aÒundile aver tèze pal-e rromenqi origìna thaj

e India cerra bisterdili sar dadesthan e rromenqo – si te mothovas maj palal pala’ kaja tèma. E rroma

maj phenensas so aven e Indiaθar nùma’ e bare ga‡e ni pakæje len, ni aÒunde len seriòz sa ‡i kana

jekh doÒ sikavdæs palem e ©a©utni origìna e rromenqi. Kaja doÒ sas e konfùzia maÒkar-e vòrba

CINGANA thaj e vòrba CINGHALA anθ-i diskùsia maÒkar jekh ungriko raÒaj thaj trin terne

studèntura Indiaθar, save maladile an-i Holàndia. Kaja doÒ ‡angavdæs o seripen pal-e rromenqi

©a©utni origìna Indiaθar thaj e komparàcia maÒkar i rromani lèksika thaj i lèksika e ©hibaqi

hindustani duÒlardæs o pu©hipen.

I India anglal so durile laθar e proto-Rroma

Pal-i India angl-o durœpen e rromenqo laθar, Òaj te phenas but, no vasno si akathe te liparas so o

nivèli e kulturaqo sas but opre sar filozòfia, mùzika, literatùra, polìtika thaj kola. An-o 7-to ÒeliberÒ,

jekh thagar anθar o ThaneÒvar, o HarÒa Vardhan, kidlæs sa e phuvæ e nordutne Indiaqe (maj but

diplomaciaça) te kerel jekh baro prathagaripen thaj vazdlæs o fòro Kanau‡ (paÒ-o adîvesutno fòro

Lakhnau, nadur anθar i Agra, kaj si o Ta‡ Mahal), kaj te ovel politikano Òerutno fòro e Indiaqo.

©a©imasθe, pal-e HarÒasqo meripen, lesqo prathagaripen ulavdilo kotora - kotora no o Kanau‡ a©hilo

sar kulturàlo, spirituàlo thaj dombikano (artìstiko) Òerutno fòro ‡i ka-o 11-to ÒeliberÒ. Òaj te phenas

so odothe avensas manuÒa so kamensas te siklœn mùzika, devlikano teàtro (sar khelensas paÒ-e la©he

thana thaj avera khangeræ), thaj verver profèsie kasave. O fòro, so sas 6-kilometrenqo u©o paÒ-i len

Gànga, sas pin‡ardo vi pal-e la©he sunga (parfìmuræ) so kerelsas thaj bikinelsas ‡i but dur. But

barvalo sas kodlesqe so but manuÒa anensas sovnakaja thaj ku©barra vaÒ e devela – o Òerutno devel

e forosqo sas e Kali Dùrga, prin‡ardi vi sar ©haj Bangi (sanskritikanes, Kanja Kub‡a – so dias maj

palal e forosqo anav Kanau‡).

106

Anθ-e palutne berÒa, inklisle maj but teòrie, dikhindoj i història le rromenqi. Amaro profèsoro, o

raj o dr. Marcel Courthiade, anθar o Parìzo, phenel ke e rroma cirden pen anθar o Kanau‡. Dikhen

sosθar alosardem aj redaktisardem duj-trin kotora anθar pesqe artìkuluræ, save vakæren e rromane

historiaθar. (Gheorghe Sar‹u)

O Afganistàno an-o 11-to ÒeliberÒ thaj e Mahmudosqe ràzie an-i India

An-o berÒ 999, jekh manuÒ, o Mahmùdo anθar o Gàzni (jekh fòro na dur p-e mismerig kaθar-o

Kabùlo – ‡i avdîves Òaj te dikhen les p-i màpa) kerdilo sultàno e Afganistanosqo. Lesqo sas vi o

Xorasàno kaθar-e Kaspiàno Deræv ‡i k-i len Amu Daria. Kaj te vàzdel pesqo them, sas siklo te phirel

an-i India, te mudarel aj te thabarel sa pe pesqo drom, aj maj but te lurel (te ©orel zoræça) sa e

sovnakaja, e ku©barra, sa so mol sas but kaj te anel sa anθa pesqo fòro. MaÒkar o b. 1001 thaj o b.

1027, o Mahmùdo xutlæ 17 var p-i India, kerindoj 17 ràzie, na te liel phuvæ ja te anel nevi relìgia ja

polìtika, sar uÒarelsas pes, sadaj te lurel mangin. anθa sarkon fòro so liel sas, vov mudarel sas e

murÒen thaj butvar vi e ‡uvlijen, nùma kana astardæs o Kanau‡, an-o b. 1018, andæs len savorren,

53.000 manuÒen but bare kvalifikaciaça anθar verver butæ (mùzika, teàtro, arxitektùra, stratègia thaj

kola), phirindoj, phandavde zin‡irençar, ‡i ka-o Gàzni. Andæs peça vi 385 vastin„n (slònura) thaj

3.000.000 sovnakune dirhama (sar avdîves maj but desar duj miliàrdura rupune / èvrora) – ga©i

barvalo sas o fòro Kanau‡. ¢a©imasθe, astardæs bute manuÒen vi anθar o fòro Mathùra, so perelsas

vi vov an-o thagaripen e Kanau‡osqo thaj andæs len an-o Gàzni. E lovençar so ©ordas / lurdæs anθar

o Kanau‡, o Mahmùdo vazdlæs jekh bari ‡amìa (e <Devlesqi Manglærdi>) – so lesqe kerde

arxitèktura anθar o Kanau‡, jekh universitèta thaj jekh sar - muzeum – sar mothovel o FirìÒta, aÒundo

purano historiàno e Indiaqo. Lesqo res astarindoj e Kanau‡esqe manuÒen sas te vàzdel o anav e

forosqo Gàzni, so sas les ambìcia te kerel lesθar <e sundalesqo Òerutno fòro>.

Sar maladile e indiaqe manuÒa e evropaqe dasençar? E anglutne rroma an-e Evròpa

O TruÒulmaripen n-as jekh but patîvalo maripen: e "Gesta" mothovel amenqe sar verver grùpe

paruvensas penqe durusta thaj nakhensas kaθar jekh rig p-i aver. But manuÒa ni patænsas e averen.

Maj but paruvensas e Armènuræ aj Siriànuræ, tha’ vi e Egiptànuræ zumavde te phandlœn e dasençar

mamuj-e Sel©uklìe. Dur lenθar sas i patîv. Jekh relàcia sas but vasni: sig pala’ so Evropaqe dasa

(fran‡a) beÒlærdile an-e PaÒutni àzia, e Venècia lias te kerel kinbikin e Sel©ukliençar, an-e zeja e

Romaqe Papasqe, so ni kamelsas. Tha’ e love sas maj bare thaj phandile kaj te kinen aj te bikinen

an-e PaÒutne Aziaqe fòruræ kaj sas but mangina anθar-e durutni Àzia. Interesànto fàkto si so e

107

anglutne rroma so si prin‡arde an-i Evròpa arakhlœn an-e Veneciaqe phuvæ p-o (derævæqo) drom:

Kipros, Navplio aj Motòni an-i Grèkia, Krìti aj ionikane muruÒoja thaj vi e Raguzaqe Repùblika (o

fòro Dubrovnik thaj nesave phuvæ trujal). ∑aj patæs so e anglutne rroma aresle an-i Evròpa pe kodova

drom thaj ande o anav "Egiptànuræ" ‡i k-i Venècia, kodolesqe so anθa lenqe kana "Egiptànuræ" sas

sades lenqo anav an-e Evropaqe ©hibæ. E konfùzia sas và‡e maj bari, kodolesqe so sas 600-e

berÒenθar maj anglal vi ©a©e Egiptànuræ an-o Balkàno (avdîves prin‡arde sar Balkano-Egiptànuræ vaj

AÒkalìe) thaj odolesqe so e rroma, sar vi e Egiptànuræ, prin‡arensas e magìa sar psixologikani

profèsia (dorakæripen, drabaripen thaj kola) – so n-aÒti biralsas i khangeri. Ni ‡anel pes so ondilo

kadale rromençar, Òaj bilile maÒkar ga‡enθe, Òaj maÒkar neve rroma so avile pala’ lenθe an-i Evròpa

an-o 14-to ÒeliberÒ, kana o tikno turkikano endaj Osmàno barilo thaj peravdæs e Sel©uklien, pala’ 200

berÒa Konyaqo devlèto, anθa savo ‡ivde aj butisàjle rroma maÒkar vi avera ètnie. Athòska avile

kadala "neve" rroma an-e Evròpa, nakhindoj prdal-o Balkàno. Von ni ‡anensas i història e Egiptosqi

(ja n-as lenqe interesànto, ja ‡anensas so "Egiptànura" n-as lenqo anav an-e avera ©hiba) thaj kana e

Evropaqe manuÒa pu©hle len "kaθar aven?", sas lenqe naturàl te phenen "anθar-i India" thaj

odolesθar arakhas sa e dokumèntacia maÒkar o berÒ 1422 thaj o berÒ 1630, kaj rroma phenen so aven

Indiaθar. Maj palal, palem bisterdœl e rromenqi ©a©utni origìna Indiaθar thaj buxlœl palem e paramì©i

e Egiptosqi, verver interpretaciençar, kodolesqe so kana e rroma phenensas "Indiaθar" n-as reàkcia

maÒkar ga‡enθe (i Ìndia sas và‡e biprin‡ardi) thaj kana phenensas "Egipstosθar", foran sas but Âal aj

simpatìa lenqe e ga‡enθar: sas prin‡ardo o them vi anθar i Bìblia, vi anθar verver TruÒulmarimàta.

Normàl si so i paramì©i u©hardæs sig o ©a©ipen, tha’ palem Òaj patæs so i Ìndia ni bisterdili sa. Madikh

so 150 berÒa na-i lipardi an-e pustika, Òaj patæs so e ‡antre manuÒa liparensas la an-o dîvàno kana

densas dùma jekh avreça.

Akana si e rroma an-i Evròpa thaj Òirdel e dokumentàcia savi mothovel berÒ pal-o berÒ sar sas lenqo

‡ivipen pe amaro kontinènto…

Phralikanes

o Dr Marcel Kurtiade / Courthiade

MaÒkarthemutni Rromani Ùnia & INALCO

l Vi anθ-i Rumùnia inkliste varesode lila, save vakærenanθar / palal i història le rromenqi? Anθ-o berÒ 1998,inkliste duj kasave lila, jekh xramosardo kaθar o ViorelAchim, o aver - kaθar o Gheorghe Sar‹u. NakhleberÒesθe, anθ-o 2008, ka-i Editùra "Sigma" inklisto o lilRromii. Incursiune Ún istoria ∂i limba lor [E rroma.Nakhavipen anθar lenqi història vi ©hib]. Kothe, arakenpen maj but informàcie, save dikhen i relàcia maÒkar irromani ©hib vi e neve indikane ©hibæ vakærdine anθ-opurano them le rromenqo, Indiaθe.

108

¸ANENAS KE...?

109

A

abæv, ~a. s. m. v. biav a©ar, ~ a s. m. obicei, ~uri.

a©hel vb. intr. 1. a r‹mâne. 2. a t‹cea. 3. a Únceta,

a se opri.

ad„s adv. azi, ast‹zi.

amboldel vb. 1. a Úntoarce. 2. a Únvârti. 3. a

r‹suci. 4. a traduce.

astarel vb. 1. a apuca, prinde, a lua (ceva). 2. a

Úncepe s‹..., aprinde s‹..., a se apuca s‹... 3. a †ine

(unul la altul). 4. a fixa (un gard etc.).

aÒunel vb. v. Òunel.

B

bangærel vb. I. a strâmba, a Úndoi. II. tr. (∂i fig.) ase strâmba.

barval / o, -i, -e, -e adj. bog / at (-at‹, -a†i, -ate).

barr, ~a. s. m. 1. piatr‹, pietre. 2. cetate, cet‹†i.

baÒavn / o, -e s. m. l‹utar, ~i; instrument / ist, -i∂ti.

biav, ~a. s. m nun / t‹, -†i.

bila‡avd / o, -i, -e, -e adj. neru∂in / at (-at‹, -a†i,

-ate).

butîkern / o, -e s. m. muncitor, ~i.

C

cambàl / o, -uræ s. m. †ambal, ~e.

cìrdel vb. 1. a trage. 2. ~ pes a (se) trage.

càxr / a, -e s. f. cort, ~uri.

còxa / a, -e s. f. fust / ‹, -e.

¢

©ajl / o, -i, -e, -e adj. s‹tul (-‹, -i, -e).

©en, ~æ s. f. cerc / el, -ei.

©erxan, ~æ s. f. stea, stele.

©èro(s), ~uræ s. m. cer, ~uri. v. ∂i Devel ©ingar, ~a. s. f. scandal, ~uri.

©oral adv. 1. ho†e∂te. 2. pe furi∂, pe ascuns.

©orr / o, -i, -e, -e adj. 1. s‹rac (~‹, ~i, ~e); am‹r /

ât (-ât‹, -â†i, -âte). 2. mizerabil (~‹, ~i, ~e).

¢H

©he interj. fa!

©hinærel vb. 1. a rupe. 2. a sfâ∂ia, 3. a t‹ia, 4. a

toca.

©humid / i, -æ. s. f. palm / ‹, -e.

©hungr / i, -æ. s. f. 1. coadæ, cozi, cosi† / ‹, -e. 2.

(fig.) rând, ~uri, coad‹, cozi.

D

dandarel vb. a mu∂ca.

deræv, ~a. s. f. mare, m‹ri.

Devel, ~a. s. m. 1. Dumnezeu. 2. cer, ~uri.

demavel vb. a aplauda, a bate din palme.

dini / pen [-mos], -mata. s. m. cadou, ~uri; dar,

~uri.

diskriminàci / a, -e s. f. discrimin / are, -‹ri.

dîvesarel vb. a s‹rb‹tori o zi.

dòsta adv. destul, suficient.

drabarn / i -æ s. f. 1. femei / e, -i care ghice∂te /

ghicesc viitorul. 2. vr‹jitoare, vr‹jitoare.

drun, ~a. s. f. s‹geat‹, s‹ge†i.

durmilaj, ~a. s. m. toamn‹.

duruvl-i, ~æ s. f. 1. bute, bu†i. 2. fluier, ~e.

duÒel vb. a mulge.

E

edukàcia s. f. educa†ie.

ekzàmen / o, -uræ s. f. examen, ~e.

e-mail / o, -uræ s. m. e-mail, -uri.

enævardeÒto num. ord. invar. al nou‹zecilea, a

nou‹zecea.

etnikan / o, -i, -e, -e adj. etnic (~æ, ~i, ~e).

Rromano - rumunikano dikcionàro(e lava vi e fòrme maladile anθ-o Òkolutno lil)

110

F

famìli / a, ~e. s. f. famili / e, ~i.

fiteÒsav / o, -i, -e, -e pron. nehot., adj. nehot.fiecare.

fòr / o, -uræ s. m. ora∂, ~e; târg, ~uri.

G

gad, ~a. s. m. c‹ma∂‹, c‹m‹∂i.

gàlben / o, -a I. adj. galben. II. s. m. gàlben / o,-uræ galben (moneda de aur), ~i.

gavorr / o, -e s. m. (dim.) s‹tule†, ~e; s‹tuc, ~uri.

gavutn / o, ~i, ~e, ~e. I. adj. s‹t / esc (-easc‹,

-e∂ti, -e∂ti); rural (~æ, ~i, ~e). II. s. m. gavutn / o,-e. 1. sæte / an, -ni. 2. †‹ran, ~i.

giv, ~a. s. m. grâu.

glàÂ / a, -e s. f. sticl / ‹, ~e.

god / î, -æ s. f. 1. creier, ~e. 2. minte, min†i;

gândir / e, -i.

grastàr / i, -æ. s. m. herghelegi / u, ~i; græjdar, ~i.

gugli / pen [-mos], -mata. s. m. 1. dulcea†‹,

dulce†uri. 2. dulce, dulciuri.

guruvn / i - æ s. f. vac / æ, ~i.

X

xaben, xa(be)mata s. m. 1. mâncare, mânc‹ruri.

2. aliment, ~e. 3. prânz, ~uri; dejun, ~uri.

xa©arel vb. a pricepe; a percepe; a sim†i; a

Ún†elege.

xakaj, ~a. s. m. drept, ~uri (la ceva).xamime adj. invar. amestec / at (-at‹, -a†i, - ate).

xanamik, ~a. s. m. cuscr / u, ~i.

xarnærel vb. a scurta.

xarr, ~a. s. f. vale, væi.

xastral vb. a scæpa, a salva.

xer, ~a. s. m. mægar, ~i.

xoxavi / pen, [-mos], [-mata] s. m. minciun / æ, ~i.

xol / i, ~æ s. f. 1. (anat.) fiere; bil / æ, -e. 2. mâni /

e, -i.; supær / are, -æri; necæjir / e, -i.

xor adj. adânc (~æ, ~i).

xoraxaj, ~a. s. m. 1. turc, ~i. 2. rrom spoitor,

rromi spoitori, cositorar, ~i.

xulavi / pen[-mos], -mata. s. m. 1. Úmp‹r†ir / e –i. 2.

desp‹r†ir / e, -i. 3. piept‹n‹tur / ‹, -i. 4. deosebir / e, -i.

xunavn / i, -æ. s. f. sap / ‹, -e.

xuræl vb. a zbura.

H

hej! interj. hej!

històri / a, -e s. f. istori / e, -i.

I

idè / a, -e s. f. idee, idei.

il / o, -e. [a] s. m. inim / æ, -i.

ingerel vb. tr. 1. a duce. 2. a purta. 3. a conduce.

intæl 1. prep. dincolo (de); peste. 2. adv. de

dincolo de, dintr-acolo.

inzarel vb. a Úntinde.

ìta interj. iat‹!

izdral vb. a tremura.

i‡ adv. ieri.

¨

Ÿl art. hot., m. f., pl., nom. (var. pentru art. (l)e =

le = e = Ÿl) Ÿl grasta = (l)e grasta = le grasta.

J

jag, ~a. s. f. foc, ~uri.

jekhi / pen [-mos], -mata. s. m. 1. unitate, unit‹†i

(numeric / ‹, -e). 2. coeziun / e, -i. 3. (num‹rul)singular. 4. uniun / e, -i.

jekhtone num. ord. jekhto la caz. obl.; le ~manuÒen pe primii oameni.

jekhvar num. adv. o datæ.

K

kabinèt / o, -uræ s. m. cabinet, ~e.

kadava pron., adj. dem., m., sg., nom. acesta.

kadæ adv. 1. a∂a; la fel; 2. atunci.

kajekh pron., adj. nehot. vreunul, vreuna [da-

jekh].

kakav / i, -æ. s. f. c‹ld / are, -‹ri.

kalærd / o, (-i, -e, -e). adj. Únnegr / it,(-it‹, -i†i, -ite).

111

kami / pen [-mos], -mata. s. m. dorin† / ‹, -e;

vrere, vreri; dor, ~uri.; iubir / e, -i; dragoste.

karing I. prep. cætre, spre, (Ún)spre. II. adv.Úncotro, unde.

kaÒtutn / o,(-i, -e, -e). adj. din lemn.

kanral / o, -e. 1. s. m. (fig) poli†i / st, -∂ti. 2. adv.kanral / o, (~i, ~e, ~e). spin / os (-oas‹, -o∂i, -oase).

kingærel vb. 1. a umezi. 2. a uda. 3. a muia.

kothar adv. de acolo.

kothe adv. acolo.

kovànc / a, -e s. f. nicoval / æ, -e.

kris, ~a. s. f. 1. lege, legi. 2. judec / at‹, -‹†i. 3.

rândui / al‹, -eli. 4. tribunal, ~e.

kurk / o, -e. s. m. 1. s‹pt‹mân / ‹, -i 2. duminic /

‹, -i.

KH

kham, ~a. s. m. soare, sori.

khanikaj adv. nicæieri.

khethanes adv. Ún comun, Úmpreun‹.

khonik pron. neg. nimeni.

khur, ~æ s. f. 1. c‹lcâi, ~e. 2. copit / ‹, -e. 3. toc,

~uri (Únc‹l†‹minte).

L

labærd / o (-i, -e, -e). adj. utiliz / at (-at‹, -a†i,

-ate); folos / it (-it‹, -i†i, -ite).

la©hari / pen [-mos], -mata. s. m. 1. Úmbun‹t‹†ir /

e, -i.; amelior / are, -‹ri. 2. repar / are, -‹ri.

lavutàr / i, -æ. s. m. l‹utar, ~i; instrument / ist, -i∂ti.

la‡an / o, (-i, -e, -e). adj. ru∂in / os, (-oas‹, -o∂i,

-oase); timid, (~æ, ~i, ~e).

ling, ~a. s. m. (lingv.) gen, ~uri.

loÒal / o, -i, -e, -e adj. bucur / os (-oas‹, -o∂i, -

oase); vesel (~æ, ~i, ~e).

luludœrr / i, -æ. s. f. (dim.) floricicæ, floricele.

lùrd / o, -e s. m. sold / at, -a†i.

M

màm / i, -æ. s. f. bunic / ‹, -i.

mard / o, (-i, -e, -e). adj. b‹t / ut, (-ute, -u†i, -ute).

maruth, ~a. s. m. nor, ~i.

maÒkarthemutn / o , -i, -e, -e adj. interna†ional

(~‹, ~i, ~e).

melal / o, -i, -e, -e adj. murdar (~‹, ~i, ~e).

mest / o, -i, -e, -e adj. liber (~‹, ~i, ~e).

muxl / i, -æ. s. f. cea†‹.

N

naÒavd / o, -i, -e, -e adj. (iz)gon / it (-it‹, -i†i, -ite).

naværel vb. a numi, a denumi.

navn / i, -æ s. f. substantiv, ~e.

nijekh pron. neg. nimeni.

O

opralutn / o, -i, -e, -e adj. de sus, superi / or

(-oar‹, -ori, -oare).

opre-tele adv. aproximativ.

organizàci / a, -e s. f. organiza†i / e, -i.

orsar adv. oricum.

P

palikerel vb. a mul†umi.

pàp / us, -uræ s. m. bunic, ~i; mo∂, ~i.

paÒasal vb. a zâmbi, a surâde.

patîv s. f. cinste, respect, onoare, stim‹,

considera†ie.

pètalo, pètala s. m. potcoav‹, ~e.

piÒot, ~a. s. m. foi, ~uri.

printisarel vb. a tip‹ri.

PH

phandi / pen [-mos], mata s. m. 1. legare, leg‹ri;

leg‹tur / ‹, -i. 2. pu∂c‹ri / e, -i.

pheras, ~a. s. m. 1. glum / ‹, -e. 2. cuvânt,

cuvinte. 3. vorb / ‹, -e.

phov, ~ æ s. f. sprâncean‹, sprâncene.

R

rangærel vb. a colora; a ilustra.

res, ~a. s. f. scop, ~ uri; †el, ~uri.

rigærel vb. a Úmp‹r†i, a delimita.

run‡ s. f. curent electric.

112

RR

rroj, ~a. s. f. lingur / ‹, -i.

rromanesθe adv. rromanes, Ún manier‹ rrom‹.

S

sad / o, -i, -e, -e adj. simplu (~æ, ~i, ~e).

salivàr / i, -æ. s. m. c‹p‹stru.

sanærel vb. a sub†ia.

sarsav / o, -i, -e, -e adj. pron. nehot. fiecare,

oricare.

sasuj, ~a. s. f. soacr / ‹, -e.

sastrær / i, -æ. s. m. 1. fierar, ~i. 2. potcovar, ~i.

silaj, ~a. s. m. cle∂t / e, -i.

stad / î, -æ s. f. ∂apc‹, ∂epci; c‹ciul / ‹, -i; p‹l‹ri / e, -i.

strafin, ~a. s. f. fulger, ~e.

∑

Òajarel vb. a face posibil, a permite.

Òand / o, -i, -e, -e adj. calm (~æ, ~i, ~e), blând

(-‹, blânzi, ~e), lini∂tit (~‹, lini∂ti†i, ~e).

Òingal / o, -i, -e, -e I. adj. corn / ut (-ut‹, -u†i,

-ute). II. s. m. 1. jandarm, ~i. 2. poli†ist, poli†i∂ti.

Òopn / i, -æ. s. f. scar‹, sc‹ri.

Òunel vb. a auzi, a asculta, a audia.

T

tàbor / o, -uræ s. m. tab‹r‹, tabere; ∂atr / ‹, -e.

telutn / o, -i, -e, -e adj. inferi / or (-oar‹, -ori, -

oare), de jos.

telal prep. sub.

tover, ~a. s. m. secur / e, -i.; top / or, -oare.

traÒ, ~a. s. f. 1. fric‹. 2. temer / e, -i.

truj, ~a. s. f. roat‹, ro†i.

trujarel vb. a Úncercui, a Únconjura, a da roat‹ /

ocol.

TH

tham / i, -æ s.f. leg / e, -i.

thanutn / o, -i, -e, -e adj. subst. I. loca / l (~æ, ~i,

~e). II. s. m. localni / c, -i.

them, ~a. s. m. †ar‹, †‹ri.

U

u© / o, -i, -e, -e adj. Únalt, (Únalt‹, Únal†i, Únalte).

uÂærel vb. a cur‹†a; a face curat.

V

varekana adv. cândva; câteodat‹.

vastn / o, -i, -e, -e adj. import / ant, (-ant‹, -an†i,

-ante).

vàz / i, -æ. s. f. câmp, ~uri; livad‹, livezi.

vras, ~a. s. m. abur, ~i.

vun‡il / o, -i, -e, -e adj. dat / or (-oare, -ori,

-oare).

Z

zlag, ~a s. f. cercel, cercei.

zumavi / pen [-mos], –mata s. m. prob / ‹, -e;

Úncerc / are, -‹ri.

Å

Âukerd / o, -i, -e, -e adj. a∂tept / at, (-at‹, -a†i,

-ate).

Âutisarel vb. a ajuta.

¸

‡amutr / o, -e s. m. giner / e, -i.

‡ivutr / o, -e s. m. fiin† / ‹, -e; animal, ~e; viet / ate,

-‹†i.

‡ut, ~a. s. m. evreu, evrei.

‡ut / o, -e s. m. perech / e, -i.

113

A

acas‹ adv. khere.

acestea / ace∂tia pron., adj. dem. kadala [var:adala, akala, gadala, kadola, kala].

acoperi vb. 1. (el / ea acoper‹) u©harel. 2. (a pune

acoperi∂ul) ©hatlærel.

actual (~æ, ~i, ~e) adj. akanutn / o (-i, -e, -e).

acuza vb. doÒalærel.

adânc (~æ, ~i, ~e) adj. xor (inv.).aduna vb. kìdel.

al‹turi adv. paÒal, paÒe.

alun, ~i. s. m. (i) pendexlin, ~a.

aplauda (el / ea aplaud‹) vb. 1. demavel [var:demel]. 2. marel e vasta.

ast‹zi adv. avdîves [var: adîves].

auz / it (-it‹, -i†i, -ite) adj. (a)Òund / o (-i, -e, -e).

›

‹ia pron. kodola.

‹la pron. kodova.

‹sta pron. kadava.

‹∂tia pron. kadala.

B

b‹trân (~æ, ~i, ~e). adj. phur / o (-i, -e, -e).

bea vb. piel [var: pel].

blestem, ~e. s.n. arman, ~æ / armaja.

bog / at (-at‹, -a†i, -ate) adj. barval / o (-i, -e, -e).

botez, ~uri. s.n. (o) boli / pen [-mos], -mata.

buliba∂ / ‹, -i s. m. e rromenqo Òerutno.

C

caia, -caele (cui de potcoav‹) s. f. ©andr / o, -e.

capr / ‹, -e s. f. (i) buzn / i, -æ.

car, ~e. s. n. (o) vurdon, ~a.

c‹rbun / e, -i. s. m. (o) angar, ~a.

c‹tre prep. karing.

cinst / it (-it‹, i†i, ite) adj. patîval / o (-i, -e, -e).

citi (el / ea cite∂te) vb. drabarel, ©itil, gin(av)el.

coleg, ~i. s. m. 1. kolèg / o, -uræ. 2. (o) amal, ~a.

cort, ~uri. s.n. 1. (la c‹ld.) ©àxr / a, -e. 2. (laursari, dar ∂i la c‹ld.) katùn / a, -e.

D

dac‹ conj. te, kana.

dansator, ~i. s. m. kheln / o, -e.

datori / e, -i. s. f. dut / î, -æ.

de∂t / ept (-eapt‹, -ep†i, -epte) adj. godæver (inv.).doar adv. nùma(j), fèri / fèrdi.

dumneavoastr‹ pron. pers. Tume; DomniileVoastre; Tumare Rajimata.

du∂m‹ni / e, -i. s. f. (o) biamali / pen [-mos], -mata.

E

egal (~‹, ~i, ~e). adj. barrabarr (inv.).eliber / are, - ‹ri s. f. (o) vestæri / pen [-mos],

-mata.

existen† / ‹, -e s. f. 1. (o) isi / pen [-mos], -mata.

2. (o) traja / o, - uræ.

extern, (~‹, ~i, ~e). adj. avrikan / o, (-i, -e, -e).

F

farfuri / e, -i. s. f. 1. (castron) ©ar / o, -e. 2. (o) tiàri, -æ.

farmec, ~e. s. n. (i) Òuk, ~æ.

folosi (el / ea folose∂te) vb. 1. labærel. 2. istemal.

fr‹†e∂te adv. phralikanes(θe).

fulger, ~e. s. n. 1. (i) strafin, ~a. 2. e Devlesqi jag.

G

gazet / ‹, -e. s. f. Âurnàl / o, -uræ.

geam, ~uri. s. n. valin, ~æ.

gr‹dini† / ‹, -e s. f. (Únv‹†.) 1. angliÒkòla, -e. 2. (i)

xurdelin. 3. (dim. <bar) barœrr / i, -æ.

gr‹un / te, -†i s. m. (i) kukin, ~a.

guvern, ~e. s. n. 1. (o) govèrn / o, -uræ. 2. (o) raji /

pen [-mos], -mata.

Rumunikano - rromano dikcionàro(e lava vi e fòrme maladile anθ-o Òkolutno lil)

114

H

hain, (~‹, ~i, ~e). adj. ‡ungal / o (-i, -e, -e).

harnic, (~‹, ~i, ~e). adj. butærn / o (-i, -e, -e).

h‹†uri s.n., pl. cirditòræ.

I

iap‹, iepe s. f. (i) grastn / i, -æ.

iepur / e, -i. s. m. (o) ÒoÒoj, ~a.

ilegal (~‹, ~i, ~e). adj. 1. bithamikan / o, (-i, -e,

-e). 2. bilegàlo (invar.).izgoni (el / ea izgone∂te) vb. naÒærel; naÒavel;

pàldel.

Î

Úmp‹r / at, -a†i s. m. (o) thagar, ~a; ra‡n / o, -e.

Úndr‹zn / e† (-ea†‹, -e†i, -e†e) adj. 1. tromal / o,

(-i, -e, -e). 2. ilva‡ (inv.).Úndurer / at (-at‹, -a†i, -ate). adj. dukhavd / o (-i, -e, -e).

Únjur‹tur / ‹, -i s. f. (o) kuÒi / pen [-mos], -mata.

J

jura (el / ea jur‹) vb. 1. xal solax. 2. xasovel.

justi†ie s. f. (o) thami / pen [-mos].

L

lacrim / ‹, -i s. f. (i) asvin, ~æ [pl. asva].

leg / e, -i. s. f. (i) legì / a, -e; (o) kanòn / o, -uræ;

(i) kris, ~a.; (i) tham / i, -æ.

localnic (~‹, ~i, ~e). adj. thanutn / o, (-i, -e, -e).

lovitur / ‹, -i s. f. (i) ©amedin / i, -æ; (i) dab, ~a.

M

m‹r‹cin / e, -i. s. m. kanr / o, -e.

m‹sur / are, -‹ri s. f. (o) mapi / pen [-mos], -mata.

m‹tura (el / ea m‹tur‹) vb. Òilavel / ÒŸlavel, Òulavel.

mir / are, -‹ri s. f. (o) opralazbali / pen [-mos],

-mata.

murdar, (~‹, ~i, ~e). adj. melal / o (-i, -e, -e).

N

na∂, ~i. s. m. kirv / o, -e.

necinst / it (-t‹, -i†i, -ite) adj. ‡uklæn / o (-i, -e, -e).

necredinci / os (-oas‹, -o∂i, -oase) adj. bipatîval /

o (-i, -e, -e).

numi (el / ea se nume∂te) vb. anaværel pes;

bu©hol.

O

obliga (el / ea oblig‹) vb. dutîsarel.

odihni vb. (el / ea se odihne∂te) dinglœl.

omorÚ (el / ea omoar‹) vb. mudarel.

opri (el / ea opre∂te) vb. 1. a©havel. 2. terdœvel.

oricare pron. nehot. varesav / o (-i, -e, -e).

osta∂, ~i. s. m. 1. xelavd / o, -e. 2. lùrd / o, -uræ.

P

pagub / ‹, -e s. f. (o) ziand, ~a.

pantalon, ~i. s. m. (i) kàlc / a, -e; (e) xoleva.

pantof, ~i. s. m. (i / o) tirax, ~a.

p‹durar, ~i. s. m. (o) veÒar / i, -æ.; veÒn / o, -e.

pedeaps‹, pedepse s. f. (i) pun / i, -æ.

pl‹cint / ‹, -e s. f. marikl / i, -æ.

prejudec / at‹, -‹†i s. f. (o) anglokrisi / pen

[-mos], -mata.

R

rapid adv. sig.

r‹spuns, ~uri. s. n. (o) angledi / pen [-mos], -mata.

repara (el / ea repar‹) vb. la©harel.

rezultat, ~e. s. n. (o) resi / pen [-mos], -mata.

ru∂ine s. f. (i) la‡ [var. (o) la‡avo].

S

s‹geat‹, s‹ge†i s. f. (i) drun, ~a.

s‹rb‹t / oare, -ori s. f. (o) barodîves, ~a.

sclav, ~i. s. m. 1. (o) sklàv / o, -uræ. 2. bimestutn /

o, -e.

scop, ~uri. s. n. (i) res, ~a.

scump (~‹, ~i, ~e). adj. ku© (inv.).

Δ

∂ans / ‹, -e s. f. kismèta /, -e; (o) baxti / pen

[-mos], -mata; (i) phendl / i, -æ; (i) Òàns / a, -e.

∂terge (el / ea ∂terge) vb. khosel.

115

T

târg, ~uri. s. n. 1. (o) pàzar / i, -æ. 2. (i) diz, ~a.

totdeauna adv. savaxt.

traduce (el / ea traduce) vb. 1. amboldel. 2.

nakhavel. 3. irinel (i ©hib).

tremura (el / ea tremur‹) vb. 1. rasinel. 2. izdral.

tunde (el / ea tunde) vb. muravel.

turm / ‹, -e s. f. (o) ©hund, ~a.

™

†ar‹, †‹ri s. f. (o) them, ~a; (i) phuv, ~a [-æ].

†igar‹, †ig‹ri s. f. (i) drabul / i, -æ; (i) thuval / i,

-æ; (i) cirdutn / i, -æ.

U

a ucide (el / ea ucide) vb. mudarel.

uita (el / ea uit‹) vb. bistrel / bistarel.

umbr / ‹, -e s. f. (i) u©hal, ~a.

V

vecin (~‹, ~i, ~e). adj. perutn / o (-i, -e, -e).

ve∂nic (~‹, ~i, ~e). adj. savaxtutn / o (-i, -e, -e).

vrabie, vr‹bii s. f. (i) ©irikl / i, -æ.

vreun, vreo adj. pron. nehot. kha-jekh; da-jekh.

Z

zid, ~uri. s. n. 1. (o) zìd / o, -uræ. 2. (o) duvar, ~a.

3. (o) barrang, ~a.

O ANDER

O rromano hìmno, Gelem, gelem ...................................................................................................... 4

O jekhto Òkolaqo dîves ...................................................................................................................... 5

O rromano them ................................................................................................................................. 9

O VeÒorro ........................................................................................................................................ 15

O godæver ©havorro ......................................................................................................................... 21

O baÒavno ........................................................................................................................................ 25

Suno falæ man .................................................................................................................................. 30

O kaÒtàri thaj pesqo suno ................................................................................................................. 33

O Kalo, murro amal ......................................................................................................................... 37

I Delia Grigore ................................................................................................................................. 41

K-o abæv .......................................................................................................................................... 44

O sastræri .......................................................................................................................................... 48

O gilavno ......................................................................................................................................... 51

I Baxt thaj i Godî, tha’ vi i Godî thai i Baxt ..................................................................................... 55

Pherdile sune! .................................................................................................................................. 59

O dinipen ......................................................................................................................................... 63

E doÒale love .................................................................................................................................... 67

Sar keres, kadæ arakhes .................................................................................................................... 70

E ©hajaqi kris ................................................................................................................................... 73

Lilorre k-ël amala ............................................................................................................................ 77

O lùrdo ............................................................................................................................................. 80

O terno, le love thaj o phuro ............................................................................................................. 84

¸av vi me Òkòlaθe! ........................................................................................................................... 87

Mirri mami, i drabarni ..................................................................................................................... 90

O drabarno ....................................................................................................................................... 94

Te siklœvas vi maj but! Alosaripnasqe tèksturæ (o prezentisaripen thaj e alosarimata si kerde kaθar

o Gheorghe Sar‹u) ........................................................................................................................... 97

Rromano – rumunikano dikcionàro ............................................................................................... 109

Rumunikano - rromano dikcionàro ................................................................................................ 113

116

Ministerul Educa]ieiCercet`rii [i Inov`rii





Lucrare realizat` [i tip`rit` \n 8.000 de exemplare cu sprijinul Reprezentan]ei UNICEF \n România, cu fondurioferite de Comitetul Na]ional German pentru UNICEF.

ISBN: 978-973-1733-09-8Editura: VANEMONDE

Documents

Limba [i literatura rromani · cerin†ele ∂i con†inuturile din programa ∂colar‹ de clasa a VIII-a. Referen†i: Ionel Cordovan, prof. de limba rromani ∂i metodist rrom,