of 20 /20
mestna knjižnica ljubljana

Ljubljana wwi

Embed Size (px)

DESCRIPTION

http://www.mklj.si/images/dokumenti/ljubljanske_zgodbe/kulturna-dediscina/ljubljana_WWI.pdf

Citation preview

Page 1: Ljubljana wwi

mes

tna

knjiž

nica

ljub

ljana

Page 2: Ljubljana wwi

2 Ljubljana v času prve svetovne vojne

SPLOŠNO O PRVI SVETOVNI VOJNI

Prva svetovna vojna je trajala od avgusta 1914 do pozne jeseni 1918. Vojno je sprožil atentat na prestolonaslednika avstrijske monarhije Franca Ferdinanda in njegove žene Sofije v Sarajevu 28. junija 1914, na Vidov dan. Že desetletja pred tem sta se izoblikovali zvezi držav, ki so se spopadale med seboj za čim več no-vih ozemelj, kolonij, za vpliv in nova tržišča. To sta bili velika antanta (Združeno kraljestvo, Francija, Rusija, pozneje so se antanti pridružile še Italija, Romunija in Grčija) in centralne sile (Nemčija, Avstro-Ogrska, osmanski imperij, Bolgarija). V Srbiji in drugod po Balkanu pa so pred začetkom vojne vladale napete politič-ne razmere. Rekli so, da je Balkan kot sod smodnika, ki bo vsak čas eksplodiral.

Srbska črna vojska pri strelnih vajah: Srbi kličejo pod orožje že 50-letne kmete iz Makedonije.

Vir: Tedenske slike, let. 1, št. 16, 25. 11. 1914. Digitalna knjižnica Slovenije.

Page 3: Ljubljana wwi

3Ljubljana v času prve svetovne vojne

Ali veš?

Na Slovenskem je kmalu po izbruhu vojne, oktobra 1914, izšla prva skupina 16-ih vojnih razglednic, poimenovana Vojna v podobah. Pozneje so jo preime-novali v Vojsko v slikah. Umetniki so izdelovali razglednice in kartice z božičnimi, novoletnimi in velikonočnimi podobami, kombinirane z vojnimi motivi. Zadnja skupina razglednic je izšla marca 1918. Vojska v slikah se je nadaljevala z dekla-racijskimi razglednicami v času Majniške deklaracije (1917).

Vojna razglednica iz serije Vojska v slikah. Vir: M. Glavan, Simon Gregorčič na soški fronti. Izdala in založila Goriška knjižnica Franceta Bevka,

2012. Fond Slovanske knjižnice

?

Page 4: Ljubljana wwi

4 Ljubljana v času prve svetovne vojne

?

Vojna Srbiji je bila napovedana 28. 7. 1914. Kmalu potem so Beograd napadli z letali. Vojni spopadi so potekali na več frontah: zahodni (zahodna Evropa), vzho-dni (Prusija, Galicija …), na Balkanu (Srbija, Albanija, Solun, Galipoli), v afriških kolonijah velesil, ob Črnem morju in na Bližnjem vzhodu. Od konca maja 1915 pa se je odprlo še italijansko bojišče: na Tirolskem in ozemlju ob reki Soči, saj je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski. Soško fronto je zaznamovalo dvanajst soških bitk. Na območju fronte so še vedno ohranjeni številni jarki, kaverne in ostanki utrdb na Klužah, pogosto pa ljudje naletijo na neeksplodirane bombe in drugo orožje.

Ali veš?

V bitkah na soški fronti se je vojskovalo mnogo Bošnjakov, ki so jih postavili na najbolj izpostavljene obrambne položaje in so pogosto prvi krenili v protinapad. Bili so vzdržljivi gorjanci z bojevniško tradicijo. Niso prenašali, da bi jih premagal nekdo, ki je zgolj številčnejši. Bošnjaki so imeli s seboj svojega mujezina, ki je klical k molitvi. Leta 1916 so v Logu pod Mangartom postavili tudi mošejo, v kateri so izvajali verske obrede.

V 6. soški bitki avgusta 1916 so Italijani zasedli Gorico in Doberdobsko planoto. Nadvse pomembna je bila dvanajsta bitka, ki je potekala konec oktobra 1917, ko je avstro-ogrska vojska pri Kobaridu odbila italijansko (t.i. »čudež pri Kobaridu«). Boji so potem potekali ob reki Piavi v severni Italiji.

Rusija se je po začetku oktobrske revolucije 1917 umaknila iz vojne in je 3. marca 1918 s centralnimi silami sklenila mir v Brest-Litovsku. S tem je izgubila Ukraji-no, Belorusijo, Finsko in baltske države.

Page 5: Ljubljana wwi

5Ljubljana v času prve svetovne vojne

Ali veš?

Ruska kapelica na Vršiču spominja na tragičen dogodek s konca februarja 1916, ko so ruski vojni ujetniki gradili cesto čez Vršič v Trento, ki bi oskrbovala avstro-ogrsko vojsko v dolini Lepene in na Dupli planini. Gradnja je potekala čez prelaz Mojstrovko. Gradnja ceste je bila zaradi plazov precej zahtevna. Konec februarja 1916 se je z Mojstrovke sprožil velik plaz in zasul tako ruske ujetnike kot tudi avstrijske stražarje. Umrle sojetnike so Rusi pokopali na vojnih pokopališčih v Kranjski Gori in Trenti.

Mesto Stryj ob reki istega imena v Galiciji, kjer so potekali divji boji z Rusi. Vir: Tedenske slike, let. 1, št. 16, 25. 11. 1914. Digitalna knjižnica Slovenije.

?

Page 6: Ljubljana wwi

6 Ljubljana v času prve svetovne vojne

Prvo svetovno vojno so zaznamovali novi načini uničenja nasprotnikov (plin in bojni strupi, bombna letala, mitraljezi) in ogromno število človeških žrtev ter vojnih invalidov na obeh straneh. Napovedovali so tudi, da se bo vojna zelo kmalu končala, že ob božiču 1914. Vendar so se zadnji boji zavlekli vse do srede 1919, čeprav je bila vojna uradno končana novembra 1918. Prvi svetovni vojni upravičeno pravimo velika vojna, saj je bilo vanjo vpletenih 36 od tedaj 54 držav sveta. Mobiliziranih je bilo okoli 70 milijonov vojakov, od teh jih vsaj 10 milijo-nov ni preživelo, drugi pa so bili ranjeni, ujeti ali pogrešani.

Slika prikazuje francosko mesto Lens (zahodna fronta), v bližini katerega so se nahajali premogovniki. Vojna je napravila ogromno škode.

Vir: Tedenske slike, let. 4, št. 19, 9. 5. 1917. Digitalna knjižnica Slovenije.

Page 7: Ljubljana wwi

7Ljubljana v času prve svetovne vojne

Med prvo svetovno vojno je novembra 1916 umrl avstrijski monarh Franc Jo-žef I., nasledil ga je sin Karl. 1918 pa je Avstro-Ogrska dokončno izdihnila. Že med vojno so se južni slovanski narodi odločali, v kakšno državno tvorbo naj se združijo. Slovenci, Hrvati in Srbi so se 29. oktobra 1918 združili v novi Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki pa se je že 1. 12. 1918 preoblikovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vladali so ji Karađorđevići.

Vir: Slovenec : političen list za slovenski narod, posebna izdaja 30. oktobra 1918. Digitalna knjižnica Slovenije.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je ustanovljena.

V prvi svetovni vojni se je borilo veliko slovenskih vojakov, mnogi so bili uvrščeni v 17. železni polk, imenovali so jih tudi »kranjski Janezi«. Pomembni so bili tudi 27. domobranski polk, 87. polk s celjskega območja, 97. polk (vojaki z Goriške, Tolmina in iz Trsta), pa številni bataljoni. Velika večina Slovencev se je borila v pehoti.

Page 8: Ljubljana wwi

8 Ljubljana v času prve svetovne vojne

Ali veš?

Na Ljubljanskih Žalah od leta 1939 stoji kostnica z grobiščem žrtev 1. svetovne vojne po načrtih Edvarda Ravnikarja. Ob kostnici je tudi spomenik Kranjskega Janeza. Grobove preostalih avstro-ogrskih vojakov, srbskih, ruskih in romunskih vojnih ujetnikov so uredili ob kostnici.

Večina našega ozemlja je bila pod III. korpusom. 47. pešpolk se je bojeval na kra-ški planini Doberdob, o čemer sta nastala dva romana: Doberdob Prežihovega Voranca in Doberdob – slovenskih fantov grob Amandusa Pepernika. Preživeli borci so nam zapustili številne zapisane spomine na soško fronto.

S soške fronte: Straža v sprednjem strelskem jarku; poleg pes, ki raznaša poročila in povelja. Vir: Tedenske slike, let. 4, št. 44, 31. 10. 1917. Digitalna knjižnica Slovenije.

?

Page 9: Ljubljana wwi

9Ljubljana v času prve svetovne vojne

Ali veš?

Dnevniki slovenskih vojakov iz prve svetovne vojne pripovedujejo, da so se fantje in možje pred odhodom na bojišča zbirali tudi v šempetrski vojašnici v Ljubljani - na današnji Roški cesti. Nekdanji borci omenjajo, da jih je mnogo spadalo v oddelek »črne vojske«. Črnovojniki so bili obvezniki, stari načeloma med 32 in 42 let in manj primerni za bojišče. Hinko Smrekar in Ivan Cankar sta vojno izkušnjo opisala v delih Črnovojnik (1919) in Podobe iz sanj (1917), drugi pa so doživetja naslikali ali dokumentirali v spominih. Med uradnimi vojnimi slikarji soškega bojišča je bil Ivan Vavpotič. Maksim Gaspari, Hinko Smrekar in Anton Koželj so risali vojne razglednice.

Henrik Smrekar: Črnovojnik (1919). Ljubljana: Umetniška propaganda. Znani umetnik je opisal in narisal, kaj se mu je dogajalo kot črnovojniku.

Vir: Slovanska knjižnica Ljubljana.

?

Page 10: Ljubljana wwi

10 Ljubljana v času prve svetovne vojne

Srbski general Stevan Švabić je novembra 1918 z vojaškimi enotami ustavil pro-diranje italijanskih vojakov proti Vrhniki in Ljubljani. Že konec oktobra 1918 pa so v prestolnici slovenski častniki z vojaki razorožili avstro-ogrske vojaške posto-janke in zavzeli Ljubljano. Zahtevali so ustanovitev Narodne vlade za Slovenijo. 29. 10. 1918 so v Ljubljani potekale manifestacije in slavnosti za priključitev k Jugoslaviji. Vojaške enote pod poveljstvom generalov Rudolfa Maistra in Franja Malgaja so od novembra 1918 do maja 1919 branile severno mejo na Koroškem in Štajerskem.

VOJNE RAZMERE V LJUBLJANI IN OKOLICI

Mesta v zaledju front so bila zelo vpeta v vojno dogajanje: v mesta so prihajale skupine beguncev, ki jih je vojska evakuirala z domov ob frontah. Za prebivalce mest in krajev so veljali vojaški zakoni. Z njimi so omejili politično življenje, državljanske pravice ter povečali vlogo vojske v javnem življenju. Ukrepi oblasti so zajemali preganjanje na-sprotnikov države in sistema ter same vojne.

Ali veš?

Bojna letala so poleg drugih slovenskih krajev napadla tudi Ljubljano: to se je zgodi-lo 18. 2. 1916. Ljubljana je bila glavno slovensko mesto in prvi cilj po prebitju soške fronte. Italijanska propaganda je bombardiranje Ljubljane označila kot prvi napad na odprto sovražno mesto. Prva bomba je padla na trgu Sv. Jakoba, druga na predel Žabjak, tretja čisto blizu Cukrarne, četrta na Barje, nato so napadli še Savlje in Zalog.

?

Page 11: Ljubljana wwi

11Ljubljana v času prve svetovne vojne

V Ljubljani je od 6. marca 1915 poslovalo vojaško sodišče na temelju naglega sodstva (»preki sod«) za Kranjsko. To je bilo sodišče etapnega poveljstva V. arma-de, ki je imelo pristojnost soditi tudi civilnim osebam za dejanja, ki so ogrožala vojskujočo se Avstrijo. Smrtne obsodbe so izvrševali na vojaškem strelišču pod Golovcem.

Med znanimi osebnostmi tistega časa so bili preganjani in obtoženi tudi lju-bljanski župan Ivan Hribar, profesor Fran Ilešič in Ivan Cankar, ki je leta 1913 v okrilju slovenske delavske stranke širil zamisel o zvezni republiki jugoslovanskih narodov.

Med vojno je bila precej neizprosna tudi cenzura: na Slovenskem je bilo prepo-vedano izdajati liberalna glasila: Zarjo, Rudarja, Dan, Glas juga, Naš glas, Slo-venski dom. Cenzura je posegla v številna literarna dela, zato so se pisci izražali v prispodobah in niso naravnost podajali idej.

Ali veš?

Izraz »zeleni kader« je označeval dezerterje, ki so zbežali iz avstro-ogrske armade in se zbirali po gozdovih. S tem so slabili avstro-ogrsko moč in pripravljali temelje armadam novih držav. Pri nas je bilo središče zelenega kadra v Trnovskem gozdu. Nove člane so novačili v Cukrarni, kjer so se zbirali tisti, ki so bili po okrevanju znova pripravljeni za boj. Okrevajoči vojaki so se dnevno zbirali na Ambroževem trgu.

?

Page 12: Ljubljana wwi

12 Ljubljana v času prve svetovne vojne

Spomini s potovanja po Kranjski dr. H. Coste. Meksikajnarska vojašnica, predtem sladkorna rafinerija v Ljubljani.

Med prvo svetovno vojno pa je bilo v njej tudi okrevališče za vojake s front. Vir slike: Mestni muzej Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljane)

Kot glavni zapor je med prvo svetovno vojno služil Ljubljanski grad: v to jetnišnico so zapirali politično sumljive osebe, pa tudi vidne predstavnike umetnosti in politike. Ne-varen se je zdel vsak, ki je imel stike s Srbi, Črnogorci ali pa je bil le osumljen, da se mu zdijo simpatični. Med interniranimi so bili tovarnarji, študenti, doktorji prava, profesor-ji, duhovniki... Grad je bil v zelo slabem stanju, higienske razmere so bile neprimerne, zdravju škodljive. Ljubljanski grad je 26. 5. 1915 postal zbirno mesto za vojne ujetnike ter cesarsko-kraljeva karantenska postaja. Leta 1919 so bili na gradu zaprti avstrijski vojni ujetniki s koroške fronte, Nemci in nemškutarji ter druge sumljive osebe in skupi-ne civilistov iz Štajerske in s Koroške. Internirance so zasliševali v zalednih poveljstvih v Ljubljani, Celju in Mariboru.

Page 13: Ljubljana wwi

13Ljubljana v času prve svetovne vojne

Ljubljanski grad. Čas nastanka slike: 1910 – 1925 Vir: Zbirka fotografij Frana Vesela. Digitalna knjižnica Slovenije.

V Ljubljani so uredili zgradbe za potrebe vojske in vojaških bolnišnic. Bolnišnični prostori so bili v Deželni bolnici na Zaloški cesti, v Deželni prisilni delavnici na Po-ljanskem nasipu, Deželnem inštitutu za gluhoneme (Trg sv. Jakoba), v stavbah ljudskih šol (Prule, Vič, Moste, Zavod sv. Stanislava v Šentvidu), pri uršulinkah in nemškem viteškem redu in v tovarnah (Tobačna na Tržaški cesti), v Alojzijevišču, Marijanišču na Poljanski cesti ter Leonišču (Zaloška cesta), v »kolera barakah« (Pokopališka cesta), vojašnicah in drugod.

Page 14: Ljubljana wwi

14 Ljubljana v času prve svetovne vojne

Vaza z zastavo Rdečega križa, narejena v dobrodelne namene. Vir: Slovenci + prva svetovna vojna 1914 – 1918. M. Štepec (ur.), Ljubljana : Muzej novejše

zgodovine, 2010. Fond Slovanske knjižnice.

Ženske in vojni ujetniki so hodili delat v vojaške delavnice, ki so proizvajale za potrebe vojaških enot na fronti. Na območju Ljubljane so od leta 1915 delova-le vojaške delavnice 5. armade, ki so proizvajale za potrebe vojaštva v Posočju. Nahajale so se v Vodmatu, Mostah, Šiški in Šentvidu. V teh delavnicah so popra-vljali kolesa vojaških vozov, izdelovali vrvi, čevlje, sode, popravljali sedla. Ženske so tkale, šivale, prale in likale. Med vojno je bilo vse gospodarstvo v monarhiji podrejeno vojaškim potrebam.

Page 15: Ljubljana wwi

15Ljubljana v času prve svetovne vojne

Sodarska delavnica v Ljubljani.

Vir fotografije: M. Štepec, Vojne fotografije 1914 – 1918 : iz fotografskih zbirk Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije. Ljubljana, 2008. Fond Slovanske knjižnice.

Za otroke in mladino, katerih očetje so se borili daleč stran, so zaradi zaprtih šol organizirali celodnevna varstva v dnevnih zavetiščih. Te je v ljubljanski občini in na obrobju ustanovilo Društvo sv. Vincencija Pavlanskega za ubožno preskrbo in mla-dinsko varstvo na Kranjskem. Zavetišča so upravljale in otroke vzgajale duhovne in posvetne osebe. Otrokom od 6 do 14 let, pa tudi mlajšim, so nudili vzgojo, hrano in obutev. Leta 1915 in 1916 je v Ljubljani delovalo Dnevno deško zavetišče v Ro-kodelskem domu na Komenskega ulici 12, od konca 1916 in leta 1917 pa so odprli še Dnevno zavetišče na Bleiweisovi cesti 6, v Florjanski ulici 27 ter v Spodnji Šiški. Zunaj območja občine je delovalo zavetišče v šolski kuhinji v Mostah.

Za preskrbo s hrano in z obutvijo so ljubljanske mestne oblasti na čelu z županom Ivanom Tavčarjem organizirale dobrodelne akcije za pridobivanje finančnih sredstev.

Page 16: Ljubljana wwi

16 Ljubljana v času prve svetovne vojne

Ali veš?

Ena od dobrodelnih akcij v Ljubljani leta 1915 se je imenovala Brambni ščit v železju. Na Mestnem trgu pred Magistratom je stal velik lesen ščit, v katerega so tisti, ki so plačali za žebelj, le-tega zabili vanj. Ščit naj bi ostal zgodovinski spomenik bojnih časov in danes ga hranijo v Mestnem muzeju v Ljubljani. Ščit je popolnoma prekrit z žeblji, ki so izraz velike solidarnosti meščanov.

Živila v omejenih količinah so ljudje kupovali z nakaznicami po znižanih cenah v vojnih prodajalnah. Obstajale so nakaznice za različna živila: kruh, kavo, sladkor, olje, moko… Vdove borcev so lahko zaprosile za denar, s katerim bi preživljale sebe in otroke - ustanovili so namreč številne sklade za prispevke, namenjene vdovam, sirotam in družinam vojakov s soške fronte (soški fond).

V Ljubljano so med vojno prihajali begunci: nekateri so bili brez sredstev za pre-življanje, drugi pa so imetje prevažali na vozovih. Prvi begunci so bili iz Galicije in Bukovine, po odprtju soške fronte pa so v Ljubljano prispeli primorski begunci iz krajev ob Soči. Nekateri begunci so bili izobraženi ali vešči raznih poklicev. Namestili so jih po raznih zavodih, pri obrtnikih, kmetih in drugih prebivalcih, revne begunske družine pa so živele tudi v vagonih in barakah. Nekatere so napotili pomagat v vojaške bolnišnice, drugi so bili upravičeni do podpore in zdravstvene pomoči v nujnih primerih. 1915 je bil ustanovljen Urad za preskrbo beguncev. Deželna delavska izkazovalnica je pošiljala vojne ujetnike na delo v tovarne, na kmetije in drugam.

?

Page 17: Ljubljana wwi

17Ljubljana v času prve svetovne vojne

Glasbena Matica v Ljubljani je za goriške begunce z območja soške fronte občasno priredila dobrodelne koncerte. Zgornji plakat je iz leta 1917.

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije.

Fran Milčinski starejši, avtor povesti Butalci, Ptički brez gnezda ter mnogih drugih zgodb, je v svojem medvojnem dnevniku takole popisal petek 7. avgusta 1914, ko je z družino bival v Ljubljani: »Govorice o aretacijah. … Micka je kupila pri Majdiču 100 kil moke za 54 kron. Se zmenila v Lukovici za krompir. »Bomo že živeli,« pravi Micka, »če ne bo službe in plače, bomo kaj drugega delali.« Splošni promet po žele-znicah ustavljen. En sam počasni poštni vlak, ki pa se ga le one civilne osebe lahko poslužujejo, ki potujejo v javnem interesu. Avto Ljubljana – Celje bi bil moral skoraj ustaviti vožnjo zaradi pomanjkanja bencina. Na prošnjo županstva v Ljubljani dovo-ljenje, da so kupili vagon bencina v Vidmu. Dr. Ilešiču baje prepovedano ganiti se iz Ljubljane; vso srbsko in rusko literaturo mu vzeli.«(Iz. F. Milčinski, Dnevnik 1914 – 1920, str. 17. Ljubljana : Slovenska matica, 2000)

Page 18: Ljubljana wwi

18 Ljubljana v času prve svetovne vojne

LITERATURA ZA MLADE RAZISKOVALCE:

• BRODNIK, Vilma.: Dobrodelnost v Ljubljani med prvo svetovno vojno. V: Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, let. 38, 1990, št. 1-2, str. 56 – 64.

• BRODNIK, Vilma: Preskrba beguncev in vojnih ujetnikov v Ljubljani med prvo svetovno vojno. V: Kronika, let. 37, 1989, št. 3, str. 226 – 230.

• FORTUNAT-ČERNILOGAR, Danijela: Soška fronta 1915 – 1917. Mednarodna razstava 26. 5. – 30. 9. 2007. Tolmin, 2007.

• GLAVAN, Mihael: Simon Gregorčič na soški fronti. Nova Gorica : Goriška knjižnica Franceta Bevka, 2012.

• HACIN, Janko: Vsi ti mladi fantje. Ljubljana : Slovenska matica, 2002. • KEBER, Katarina, ŠIMAC, Miha: »Patriae ac humanitati« : zdravstvena organizacija v zaledju

soške fronte. Ljubljana : Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 2011. • MATIĆ, Dragan: Vojaški zapor na Ljubljanskem gradu od 15. 8. 1914 do vstopa Italije v 1.

svetovno vojno. V: Kronika, let. 38, 1990, št. 3., str. 127 – 134. • MILČINSKI, Fran: Dnevnik 1914 – 1920. Ljubljana : Slovenska matica 2000. • MOJE življenje v svetovni vojni : fotodnevnik vojaka (1914-1918) = La mia vita nella grande

guerra : fotodiario di un soldato (1914-1918) / Peter Naglič ; [uvodno besedilo, spominske zapise uredil Blaž Vurnik ; prevod Ivan Marković, Patrizia Zonta ; fotografije Peter Naglič, Matevž Paternoster].

• PAŠIĆ, Ahmed: Bošnjaki na soški fronti. Jesenice : Kulturno-športno društvo Bošnjakov Biser, 2007. • PIŠKUR, Milena: Ljubljanske Žale : vodnik po pokopališču. Ljubljana : Družina, 2004. • SIMIĆ, Marko: Po sledeh soške fronte. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 1996.• SITAR, Sandi: Letalstvo in Slovenci 1. Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna. Ljubljana :

Založba Borec, 1985, zlasti str. 255 – 302. • SLOVENCI + prva svetovna vojna 1914 – 1918. Uredil Marko Štepec. Ljubljana : Muzej no-

vejše zgodovine Slovenije, 2010. • SLOVENSKA kronika XX. stoletja, 1. knjiga, 1900 – 1941. Ljubljana : Nova revija, 1995.• SVOLJŠAK, Petra, SKOČIR, Rudi: Prvi med junaki je naš kranjski Janez. Ljubljana : Mladika

(Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke ; 1), 1997. • ŠTEPEC, Marko: Vojne fotografije 1914 – 1918 : iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodo-

vine Slovenije. Ljubljana : Defensor, 2008.• ZLOBEC, Andrej: V viharju prve svetovne vojne. Ljubljana : samozaložba D. Kunaver, 2010.

Page 19: Ljubljana wwi

19Ljubljana v času prve svetovne vojne

PRVA SVETOVNA VOJNA V POUČNIH KNJIGAH ZA OTROKE IN MLADINO

• CASELLI, Giovanni: Življenje skozi stoletja. Domus, Mladinska knjiga, 1988 (Zbirka Okno v svet). Str. 56-57.

• ČUDOVITA mala enciklopedija 4. Zgodovina: 2. del. Tehniška založba Slovenije, 2009. Str. 34-35. • ELIA, Domenico: Velike bitke. Ilustrirali Francesco Spadoni, Oliver Mensa in Lorenzo Paganel-

li. Ark, 2009. Str. 101-108.• GOMBRICH, Ernst, H.: Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce. Državna založba Slovenija,

Panatal, 1991. Str. 260-263.• KERRIGAN, Michael: Kako so živeli. Mladinska knjiga, 2008 (Poti do znanja). Str. 119. • KLEMENČIČ, Vlado: Iz starih in novih časov: zgodovinska čitanka. Ilustriral Hinko Smrekar.

Mladinska matica, 1939. (Knjižnica Mladinske matice). Str. 85-95. • MACDONALD, Beverley: Zapisano s krvjo: kratka zgodovina civilizacije (z vsemi krvavimi po-

drobnostmi). Ilustr. Andrew Weldon. Miš, 2008 (Zbirka Spoznanja). Str. 35. • SAJOVIC, Bogdan: Smuk skozi slovensko zgodovino. Ilustr. Aljana Primožič. Mohorjeva druž-

ba Celje, 1999. Str. 47-52. • ŠOLSKI zgodovinski atlas. DZS, 1994. Str. 40-41.• ŠTIH, Matija Mitja: 101 prizor iz slovenske zgodovine. Ilustr. Alja Piry. Zavod sv. Stanislava,

2008. Str. 44-45. • TEK skozi čas. Mladinska knjiga, 2011. Str. 218-225. • UMEK, Evelina: Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci. Ilustr. Živa Pahor. Mla-

dika, 2000., str. 55. • VODNIK po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev. Tehniška založba

Slovenije, 2005. str. 84-85.• VOVKO, Andrej: Nasmejana zgodovina: popotovanje skozi čas v 189 nasmehih. Ilustr. Božo

Kos. Mladinska knjiga, 1996 (Zbirka Vesela šola). Str. 142-157. • ZGODOVINA človeštva. Učila, 1996 (Moja prva enciklopedija). Str. 106. • ZGODOVINA sveta. Educa, 1997 (Zbirka enciklopedija za mlade). Str. 84-85. • ŽEŽELJ, Mirko: Preteklost v podobah. Ilustr. Dalibor Parać, Ferdo Kulmer in Živko Haramija.

Državna založba Slovenije, Školska knjiga, 1958. Str. 76-77. • ŽVANUT, Maja: Ljubljana: ilustrirana zgodovina. Ilustr. Matjaž Schmidt. Viharnik, 2008. Str. 54.

Page 20: Ljubljana wwi

Februar 2014

Pripravil: mag. Gašper Hudolin, Slovanska knjižnica – Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke pri Mestni knjižnici Ljubljana,

Seznam poučnih knjig za otroke in mladino je pripravila: Pionirska knjižnica – Center za mladin-sko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana.

Naslovnica: Posnetek prikazuje italijansko letalo »Caproni«, ki je bombardiralo Ljubljano. Slovenski letalci so ga sestrelili blizu Mirne. Letalo je imelo top in tri strojne puške. Opazovalca so ubili, pilota pa ujeli.

Vir: Tedenske slike, let. 3, št. 15, 12. 4. 1916, slika z naslovnice. Digitalna knjižnica Slovenije.