Lucija Nova vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan ... · Lucija Nova vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan Sveti Peter Lokalno glasilo Občine Piran · Brezplačen izvod

Lucija Nova vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran · Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo - Oktober 2011 - št. 19

stran 3Zlati grb Občine Piran letos Miri Ličen Krmpotić

stran 17Domoznanski četrtki v Piranu so zopet tu

stran 7Slavnostna predaja reševalnega vozila

stran 25Petdeset let kiparskega simpozija

In occasione del 15 ottobre, Festa del Comune di Pirano, il Sindaco del Comune di Pirano Peter Bossman ha il piacere di invitare la S.V. alla solenne manifestazione centrale “Qui è casa mia” con il conferimento del riconoscimento lo Stemma d’oro del Comune di Pirano che avrà luogo domenica 16 ottobre 2011 alle ore 19.00 nell’Auditorium di Portorose.

Ob 15. oktobru, prazniku Občine Piran, Vas župan Občine Piran Peter Bossman vljudno vabi na osrednjo slovesno prireditev “Tu je moj dom” s podelitvijo priznanja Zlati grb Občine Piran, ki bo v nedeljo, 16. oktobra 2011, ob 19. uri v Avditoriju Portorož.

Solni cvet - Oktober - stran 2

uvodnikkazalo

Pred vami je nova, praznično obarvana številka Solnega cveta. Pohvale, ki ste nam jih izrazi-li ob izidu prejšnje številke in število prispevkov, ki smo jih prejeli tokrat, nas še bolj zave-zujejo, da vam na izčrpen način prikažemo, kaj vse se dogaja v naši občini. Veseli me, ko iz vas veje pozitivna energija, pri-pravljenost sodelovati in sou-stvarjati življenje v naši občini. Kmalu bo minilo eno leto, kar sem prevzel županovanje. Moje vodilo je dialog in kot župan sem se srečal z velikim številom občank in občanov, kar mi je dalo bogat vpogled v vaše želje, pričakovanja in predloge. Veli-kokrat poudarim, da sem pono-

sen, da sem vaš župan. Bodimo ponosni na kraj, kjer živimo in na svoje dosežke. Pred nami je veliko izzivov in prepričan sem, da si bomo čez čas skupaj česti-tali za rezultate. Soglašam z že-ljami letošnje prejemnice zlate-ga grba občine Piran Mire Ličen Krmpotić, ki je v intervjuju, ki sledi v nadaljevanju, dejala, da si želi, da bi tukaj živeli ljudje, ki bi imeli svoj kraj radi in bi se spoštovali. Povejmo ponosno in na glas: Tu je moj dom. Dra-ge občanke in občani, čestitam vam ob prazniku Občine Piran.

Župan Peter Bossman

Največja izbira priznanih blagovnih znamkOkulistični pregledi

Obala 26, 6320 Portorož (pri tenis igrišču) tel.: 05 677 67 40

Spoštovane bralke in bralci Solnega cveta,

KazaloAKTUALNO

3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zlati grb Občine Piran letos Miri Ličen Krmpotić5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Dnevi Evropske kulturne dediščine napolnili Piran5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . V Portorožu podelili najvišje nagrade za domači film6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pomen pravilnega prezračevanja prostorov7 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slavnostna predaja reševalnega vozila8 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nepalec že 7 let na kolesu 8 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slavnosto posadili vrtnico Portorož9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Projekt REVITAS10 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nevsakdanji ulov piranskih ribičev11 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Župan Bossman prvi v regiji podpisal sporazum z NVO

IZ KNJIGE BREZČASJE12 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Igor Bizjan: Piranske vinjete

KRAJEVNE SKUPNOSTI13 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sejem soli, olja, vina in spominkov13 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Predstavljamo istranko Milko Tončič

DRUŠTVA14 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . TD Taperin Sečovlje se povezuje z različnimi društvi14 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PGD Sečovlje na dnevih zaščite in reševanja 15 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Multikulturno o prostovoljstvu 16 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Društvo istrskega prijateljstva 17 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Domoznanski četrtki so zopet tu18 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trikratne regijske prvakinje v pikadu 18 . . . . . . . . . . . . . . . . . Brezplačne jesenske priložnosti za nevladne organizacije

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE20 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Peter Ventin obiskal OŠ Cirila Kosmača20 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Teden otroka v mladinskem EPI Centru Piran 21 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis EKO listine21 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Petek = drugačen dan21 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podružnična šola Sveti Peter22 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Delo z mladimi na OŠ Sečovlje 22 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18. mednarodni UNESCO tabor23 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . »Palčkov tabor« tokrat na morju23 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prišla je teta jesen

ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNITÀ DEGLI ITALIANI24 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Il pittore piranese Cesare Dell’Acqua

UMETNOST25 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Petdeset let kiparskega simpozija 26 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Piranski slikar Gani Llalloshi26 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razstava primorskega likovnika Vladimirja Makuca27 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podeljene nagrade EX-TEMPORA Piran 201127 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uspeh lucijskega pesnika 28 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Fotografske mojstrovine Ubalda Trnkoczya28 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sijajni mladi ustvarjalci v Tovarni29 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nihče te ne razume?30 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mona Lisa, gremo se kopat!31 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rekonstrukcija »čudežne« ikone

ZGODOVINA32 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razstava inkunabul32 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Piranski župani od 1173 - 1797

SOLINE33 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Boljši časi za Jernejev kanal?

ZDRAVJE34 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Učimo se razumeti avtizem

ŠPORT34 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uspešna sezona piranskih rokometašic35 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Plavalni maraton proti plinskim terminalom 35 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prvi atletski pokal mesta Piran

Izdajatelj:Občina Piran,Tartinijev trg 2, 6330 Piran,Izšlo:v Piranu, Oktober 2011Odgovorna urednica:Slavica TucakovVsa nepodpisana besedila:Slavica Tucakov

Vse nepodpisane fotografije:arhiv občine PiranOblikovanje, prelom:Matris Design Tisk:Grafika Soča, d.o.o.Naklada: 8.000 izvodov

Lokalno glasilo Občine PiranSolni cvet - L’ Affioreto 19


aktualnoaktualno

pomagala pri raznih restavra-torskih delih, tako da mi ni bil tuj. Že kot gimnazijka sem prihajala sem na ex-tempore. Po študiju pa sem se v Piranu naselila.

Zakaj ravno Piran?Včasih se vprašam tudi sama, zakaj, ker ni bilo lahko priti do nekih normalnih prostorov ne za delo, ne za življenje, am-pak ... Piran mi je bil od nek-daj všeč. Zdelo se mi je, da tu lahko nekaj naredim. Čeprav po vseh teh letih človek včasih dobi občutek, da je Don Kihot. Želela sem dati mestu svoj pri-spevek, a če ljudje ne delamo skupaj, je vse zastonj. No, zdi se mi, da so se stvari vseeno malce premaknile, vpra-šanje kako in kam, ampak ver-jetno čas nujno prinaša novo, drugačno. Seveda pa sem ves ta čas tudi sodelovala z večino kolegov iz sveta kulture.

oče Vinko odstopil prostor na podstrešju ene najstarejših cerkva - sv. Štefana, kjer si je uredila prikupen atelje. Njen prispevek kulturnemu življenju Občine Piran je vsekakor vse-stranski in neprecenljiv. Ravno v podstrešnem ateljeju cerkve sv. Štefana sva z Miro poklepe-tali o njenem delu in pogledu na Piran.

Gospa Mira, najprej seveda čestitke za zasluženo priznanje. Ste ga pričakovali, vas je presenetilo, kaj vam pomeni?Hvala lepa. Pričakovala ga ni-sem, ker človek navadno ne računa na take stvari. Sem pa vesela, ker po dolgih letih dela in prizadevanj vidim, da moj trud vseeno ni tako neopazen. Sem ste prišli po študiju.V Piran sem sicer prihajala že prej, kot študentka, ker sem

skupinski razstavi Ex-tempore Piran v Piranu, leto kasneje pa je imela svojo prvo samostojno razstavo v Ljubljani. Odtlej je imela več kot petdeset samo-stojnih razstav in sodelovala na več kot dvesto skupinskih in mednarodnih razstavah doma in v tujini. 1997 je prejela pre-stižno nacionalno Steletovo priznanje za konzervatorstvo, leta 2009 pa še Priznanje Mirka Šubica s strani Društva resta-vratorjev Slovenije. Mira je čla-nica društev Insula in ZDSLU, bila pa je tudi med iniciatorji društva Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran in projektov Jaslice ter Križev pot v piranskih cer-kvah, kjer je še vedno aktivna

kot organizatorka in razstavljal-ka. Je ena redkih slovenskih ustvarjalk, ki je sodobni likovni izraz uveljavila v sicer tradi-cionalni cerkveni umetnosti. Veliko svojega časa je namenila ravno restavratorskemu delu na področju profane in sakralne dediščine v samem mestu Piran in slovenski Istri. V Piranu je tako restavrirala skoraj vse slike iz stolnice sv. Jurija, prenavljala pa je tudi dela v vseh preostalih piranskih cerkvah. Ker je bilo z ogromnimi platni veliko dela, ji je nekdanji piranski župnik

Občina Piran bo ob svojem prazniku 15. oktobra že tra-dicionalno podelila priznanje Zlati grb Občine Piran. Letos je bila odločitev, da le tega prej-me piranska likovna ustvarjal-ka in restavratorka Mira Ličen Krmpotić, soglasna. Predlaga-telj, Obalne galerije Piran, je v svoji obrazložitvi zapisal, da je Mira Ličen Krmpotić uvelja-vljena primorska in slovenska vsestranska likovnica, kar do-kazuje tudi v letu 2010 prejeta najvišja nagrada ZDSLU, ki je že desetletja umeščena v krog najpomembnejših skrbnic tra-dicije slovenskega in predvsem primorskega sakralnega in pro-fanega slikarstva.

Mira Ličen Krmpotić (rojena leta 1950) je slikarstvo študira-la na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1973 diplomirala pri profesor-ju M. Sedeju, leta 1975 pa kon-čala še specialko za restavrator-stvo. Po študiju se je preselila v Piran, kjer še vedno živi in dela. Ustvarja v različnih tehnikah slikarstva, v risbi, grafiki, teh-niki vitraža in fuzije, mozaika, slikanja na tekstil ter keramiko, v zadnjih letih pa še v tehniki oblikovanja steklenih objektov. Leta 1972 je prvič sodelovala na

Zlati grb Občine Piran letos Miri Ličen Krmpotić

Mira Ličen Krmpotić (foto: Nataša Cvišič)

Atelje letošnje prejemnice Zlatega grba Občine Piran (foto: Nataša Cvišič)


aktualnoaktualno

Atelje, v katerem sva, je prav tako neke vrste nagrada za vaš trud.Ah ne, takrat sem bila prepro-sto v stiski, ker še nisem imela urejenega stalnega prostora. Tistega, v katerem sem bila, je občina prodajala in ker si ga nisem mogla privoščiti, pa tudi čisto primeren ni bil, sem iskala nekaj drugega. Oče Vinko mi je takrat ponudil ta prostor, ki pa ga je bilo treba najprej urediti. Prostor je bil sicer lep, a vsak, ki ga je videl, me je vprašal, če se mi je zmešalo. Tla so vibrirala, ni bilo elektrike, vode, zame-njati je bilo treba streho, okna, ampak, ko sem ga videla, nisem veliko razmišljala, ker sem ta-koj vedela, da je to prostor, kjer hočem delati. Neka pozitivna energija je tukaj, tako da sem se takoj prijetno počutila.

Kako to, da ste tako veliko svojega dela posvetili sakralni dediščini? Prav gotovo je v našem okolju sakralne dediščine zelo veliko, tako da se ji vsak, ki se kakorko-li ukvarja z dediščino, ne more izogniti, z enakim strahospo-štovanjem pa sem seveda delala tudi na spomenikih profanega izvora kot so razne palače. Večji problem je ta, da jo malokdo dobro pozna. Sakralna dedišči-na ni samo tisto, kar se vidi na pročeljih, ampak tudi vse tisto, kar je v notranjosti. Predvsem tu mislim, da je neznanja precej.

Zakaj pa mislite, da je temu tako?Ne vem, malo je res, da smo odrasli v obdobju, ko je bilo to malo zanemarjeno. Več tru-da bi bilo potrebno, ker smo konec koncev le dediči naše celotne civilizacije. Tudi od osebnega iskanja je odvisno, kaj je ljudem pomembno. Pri tem se vedno spomnim na Frančiškov križ iz sv. Damija-na, na katerem ima vsak detajl svoj pomen, vsak delček je bil pomemben in ljudje so dobro poznali ikonografijo.

je Piran kot turistično mesto zanimiv tudi zaradi sakralne umetnosti, ki pa je obiskoval-cem ne znamo ponuditi. Projekta Jaslice v piranskih cer-kav in Križev pot po piranskih cerkvah sta med tistimi, s kate-rimi skušamo to sakralno de-diščino približati tudi neveru-jočim in na ta način prispevati k turistični ponudbi in odziv je pozitiven

V Piranu je veliko galerij in umetnikov, kakšna je po vašem mnenju kulturna podoba Pirana? Čudna. Piran je sam po sebi ogromen kulturni potencial, včasih pa ima človek občutek, da je to le cokla. Mislim, da so se stvari v zadnjem času prema-knile in da se bo ta podoba še razvila.

Kakšnega velikega zaslužka si-cer ne gre pričakovati na tem poročju, je pa vsekakor mesto nekakšno zatočišče za umetni-ke, kar mu lahko da poseben šarm in posredno izboljša turi-stično ponudbo. Sama poznam veliko umetnikov, ki se obča-sno vračajo v Piran, ker ga čuti-jo kot nekaj posebnega. Treba bi bilo nekako stopi-ti skupaj, čeprav tudi sama ne vem točno, kako, ker je v ozadju vedno nekakšen strah, nekakšna ločevanja v smislu »ta je dober, ta je slab, to je na nivoju, to je pod nivojem« in potem vse dobre namere pro-padejo, kar pa ne pomeni, da se vse zmeče v isti koš in da je vse slabo ali vse vrhunsko.

V današnjem času to nima več nobenega pomena, kot da bi se upirali „drobnarijam“. Po drugi strani pa je prišla na plano po-treba po nečem, kar je osnov-no, bistveno. S tega vidika so spremembe prinesle tudi veliko pozitivnega. Sakralna dediščina (fizična in duhovna) je del naše civilizacije in mislim, da bi se ji bilo ne-spametno izogibati. Kamorkoli greste, si jo ljudje ogledujejo in mislim, da je to odzraz člove-škega iskanja, hrepenenja po nečem lepem, dobrem, vzviše-nem, po pozitivnih normah, po ljubezni navsezadnje. Kako združujete sodobno likovno umetnost s cerkveno, ki je v svojem bistvu še vedno tradicionalna? Sakralni prostor je živ in vsak čas prinese nekaj sodobnosti. Pomembno je, da se najde har-monija med enim in drugim, da stvari zapojejo skupaj, četu-di na nov način.

V Piranu ste restavrirali veliko predmetov sakralne dediščine. Katere med njimi štejete med svoje najpo-membnejše in vam osebno najljubše restavratorske dosežke?Najbolj pri srcu sta mi cerkvi Marije Tolažnice in Marije Snežne, čeprav sem tam bolj opravljala tako imenovana „ga-silska dela“. Sta zelo intimni in likovno zaključeni, zato mi-slim, da bi ju morali urediti kot bonbonček. No, najbolj dragoceno delo, ki sem ga naredila, pa je sv. Jurij. Tam je toliko stvari, da delam na njem praktično ves čas. Če bi še enkrat toliko delala, kot sem do sedaj, še ne bi bilo vse končano. Žal so vsa dela odvisna pred-vsem od financ in žalostno je, da imamo v Piranu veliko dragocenosti, ki jih preprosto ne moremo obnoviti tako, da bi jih lahko kasneje tudi raz-stavljali in tržili. Navsezadnje

„Živa veriga“ je bila dokaz, da Pirančani zmoremo stopiti sku-paj in nekaj narediti, če je prava motivacija in osebno me je ta dogodek izredno razveselil, saj je pokazal, da imamo v Piranu veliko pozitivnih ljudi. Včasih je dovolj en pozdrav, nasmeh, pa je zid že porušen.

Kakšne prihodnosti si želite za Piran kot mesto in kot prizorišče umetnosti in kulture?Moja vizija Pirana je gotovo, da bi bil čim lepši, čim boljši, bolj harmoničen, ne samo na zunaj, ampak tudi navznoter, ker je oboje povezano. Da bi res tukaj živeli ljudje, ki bi ga imeli radi in bi se spoštovali. Potem se bodo tudi vse ostale stvari rešile. Si-cer nimam nekakšnih posebnih želja, seveda pa Piran vidim kot

mesto, kjer sta kultura in ume-tnost doma in bi od njiju lahko tudi živelo. Tudi v preteklih de-setletjih je bila v Piranu vedno želja po posebnem poudarku na kulturi in umetnosti, veliko je bilo tudi narejenega, pa vendar vedno v nekem boju za obstanek in potrditev in v statusu negoto-vosti, brez prave samozavesti in kampanjsko. Čas je, da bi stvari dobile bolj urejeno obliko. Pod-laga za to pa mora biti vsekakor neka vizija, koncept, program, ki je strokovno podkrepljen in pripravljen. To pa pomeni tudi usklajeno sodelovanje vseh in-stitucij in strokovnjakov s tega področja.

Nataša Cvišič

foto: Nataša Cvišič


aktualnoaktualno

V Piranu poletnega turističnega živ-žava noče in noče biti ko-nec. Lepo vreme še kar privablja nekajdnevne goste, sonce pa je ob številnih prireditvah zlasti čez vikende prav tako magnet za enodnevne goste. Minulo so-boto jih je tako na Tartinijev trg prišlo na Sejem starin, domače obrti in darov narave ter pestro dogajanje ob Dnevih Evropske kulturne dediščine toliko, kot na višku sezone. Svoje stojni-ce z najrazličnejšo ponudbo je postavilo 80 razstavljavcev in zadovoljni so bili, saj se je med množico obiskovalcev našlo kar precej zapravljivih. In ker je pi-ranski Anbot sejem popestril s prireditvijo Anbot daš, tri bote

blazina, ki so jih lahko odnesli domov, mame so si lahko seši-le nakupovalno torbo iz starega blaga, delali so se mozaik.Popoldne sta se na trgu s svoji-mi deli predstavili Likovni klub Solinar in Likovna ter kerami-čarska skupina Skupnosti Ita-lijanov Giuseppe Tartini, Foto klub Portorož, Društvo Faros, zvečer pa še Mladinski pihalni orkester Piran, Folklorno dru-štvo Val Piran, Mandolinistična skupina Skupnosti Italijanov, Twirling klub Piran, Vokalna

dobiš, s katero so obeležili Dne-ve evropske kulturne dediščine, je vsak zvedavi lahko našel zase še kako zanimivo dogajanje. Na trgu so namreč potekale Anbotove delavnice, na katerih so iz škatel za čevlje s servietno tehniko predelovali v darilne škatle, iz dišavnic so nastajale dišeče punčke in dekoracije, tam narejena knjižna kazala so postala unikatna s kaligrafskimi napisi, prikazana je bila masaža glave, ki odžene slabe misli in sprosti, spoznati je bilo moč je-senske darove narave in njihovo predelavo, kogar je zanimalo, je izvedel vse o tem, kako se loti-ti obnavljanja starega pohištva, otroci so za slajše spanje risali na

skupina Giuseppe Tartini, Ba-letna skupina Metulj, ŠK Flip Piran in KTD Čikule Čakule Piran. Pirančani, ki so aktivni v najrazličnejših dejavnostih so se tako predstavili someščanom in gostom mesta tako pestro, kot že dolgo ne. Ob tem je bil mar-sikdo presenečen, da lahko nji-hova dejavnost, ki jo opravljajo za svoje veselje ali hobi, tako prijetno popestri turistično po-nudbo mesta.

Janez Mužič, podpalmo.si

Anbot daš, tri bote dobiš

Dnevi Evropske kulturne dediščine so napolnili Piran

V portoroškem Avditoriju se je 1. oktobra s podelitvijo nagrad za aktualne dosežke na področju slovenske filmske ustvarjalnosti zaključil 14. Festival slovenskega filma. Za najboljši celovečerni film je bil proglašen igrani film Arheo režiserja Jana Cvitkoviča, ki je žirijo, kot so dejali, pre-pričal z nepričakovano izkušnjo čistega filma. Jan Cvitkovič je prejel tudi vesno za najboljšo re-žijo, direktor fotografije tega fil-ma Jure Černec pa za najboljšo fotografijo. Nagrado občinstva je prejel film Kruha in iger v re-žiji Klemna Dvornika. V okviru tekmovalnega programa si je občinstvo lahko ogledalo 10 ce-lovečernih filmov, od tega 9 slo-

venskih filmov in enega igranega koprodukcijskega. Predstavljen je bil tudi en srednjemetražni dokumentarni film, 17 kratkih filmov, od tega trije animirani, in 25 študentskih filmov. V pre-glednem programu do predvajali 7 celovečernih in 7 srednjeme-tražnih dokumentarnih ter igra-nih filmov. Festival se je zaključil brez večji govorov, vendar je bilo ob nekaterih zahvalah prejemni-kov nagrad kljub zelo obsežni in kakovostni prikazani filmski produkciji čutiti, da se sloven-skemu filmu v časih ekonomske krize ne piše dobro. Do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Avditorija je pozdra-vil župan Peter Bossman, ki je

val slovenskega filma je bil tudi letos za Portorož velik tridnevni dogodek, saj ga je obiskalo 360 akreditiranih gostov, od tega 18 posebnih gostov s področja filmskega ustvarjanja iz tujine, spremljalo ga je 80 akreditira-nih novinarjev, filme pa si je z vstopnicami ogledalo približno 3.300 gledalcev.


14. Festival slovenskega filma

V Portorožu podelili najvišje nagrade za domači film

tudi podelil nagrado občinstva, slovesnosti pa se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki je podelil vesno za najboljši študentski film. Festi-

Vesno za najboljši celovečerni film je dobil film Arheo (foto: Janez Mužič)

Delavnice društva ANBOT


aktualnoaktualno

V Zvezi kulturnih društev Karol Pahor Piran, Območni izpostavi JSKD Piran in Sku-pnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran smo že v letu 2010 načrtovali organizacijo prireditev na Tartinijevem trgu v Piranu na kateri bi se lahko predstavila in družila piranska

Z uvedbo obračunavanja porabe energije za ogrevanje skladno z dejansko porabo, se bo marsika-teri uporabnik stanovanj v blo-kih odločil za 'temeljito varčeva-nje'. Zato bomo v tem kratkem prispevku na kratko predstavili pomen pravilnega prezračenja prostorov.Ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v pro-storu, pa naj bo to bivalni ali delovni prostor, sta odvisna od

in sejmov starin. Tako smo v soboto 24. septembra 2011 pripravili celodnevni zanimiv in pester kulturni program na Tartinijevem trgu s skupnim naslovom »En bot daš, tri bote dobiš«.Vabilo za sodelovanje smo posredovali vsem piranskim kulturnim društvom in sku-pinam, nanj pa so se odzvali: Mladinski pihalni orkester Piran, Plesna skupina Metulj, KD Lutka, Twirling klub Pi-ran, Folklorna skupina Val senior, Foto klub Portorož, Likovni klub Solinar, Vokal-na skupina Giuseppe Tartini, Madolinistična, likovna in ke-ramičarska skupina Skupnosti Italijanov ter Kulturno in tu-ristično društvo Čikole čako-le, Plesno akrobatska skupina Flip in društvo FAROS.14 piranskih društev je združi-lo moči in pozitivno energijo ter številnemu občinstvu pri-pravilo pester in zanimiv pro-gram. Razen nastopa KD Lut-ka, ki je bil že v dopoldanskem času v Mestni knjižnici Piran, smo z dogajanjem pričeli ob 15 uri, ko so bile na ogled razstave likovnih del in kera-mike članov Likovnega kluba Solinar in Skupnosti Italijanov

zraka. Takšna mora biti menjava zraka za doseganje prave kon-centracije kisika v zraku. Naj naštejemo nekaj vrednosti za potrebno število izmenjav zra-ka za nekatere onesnaževanju najbolj izpostavljene prostore v stanovanjih in hišah:• WC: 4 do 5 h -1,• kopalnica: 5 do 8 h -1,• kuhinja (odvisno od

št. aparatov): 15 do 25 h -1,• garderoba: 3 do 6 h -1.

kulturna društva. V lanskem letu ideje sicer iz objektivnih razlogov nismo uspeli realizi-rati, jo pa nismo opustili tem-več nadgradili z dogovorom o sodelovanju tudi z društvom Anbot, ki je organizator tra-dicionalne prireditve Dneva evropske kulturne dediščine

vrste dejavnikov, kot so tem-peratura, osvetljenost, gibanje zraka, hrup in podobno, med njimi pa je eden najpomemb-nejših dejavnikov kakovost zra-ka. V zraku mora biti zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroženo. Človek potrebuje na uro za nor-malno dihanje približno 0,4 m3

Anbot daš, tri bote dobiš

Piranska kulturna društva združila moči in pozitivno energijo

Energetsko svetovalna pisarna Piran

Pomen pravilnega prezračevanja prostorov

ter predstavitvene stojnice. Za popestritev programa je poskr-bel tudi Foto klub Portorož s postavitvijo zanimive kulise ri-biča ob kateri so se obiskovalci lahko brezplačno fotografirali. Za tiste, ki fotoaparata niso imeli pri roki so poskrbeli čla-ni kluba ter jim fotografije po-sredovali po elektronski pošti. Z nastopi vseh ostalih skupin smo pričeli ob 18,00, priredi-tev pa zaključili ob 21,00 uri s projekcijo fotografij članov Foto kluba Portorož. Nastopi-lo je preko 120 članov društev različnih starosti od 7 pa vse do 60 let kar je za prvo orga-nizacijo tovrstne prireditve nedvomno lepo število. Orga-nizatorji ocenjujemo, da si je našo popoldansko prireditev ogledalo preko 1500 gledalcev s čimer smo seveda zadovoljni, do prihodnjega septembra, ko načrtujemo ponovno orga-nizacijo prireditve, pa bomo program obogatili in organi-zacijsko izboljšati. Želimo si tradicionalne prireditve s po-udarkom na ljubiteljstvu, pro-stovoljstvu, medgeneracijskem sodelovanju ter spoznavanju in druženju.

Elizabeta Fičur

Najbolj obremenjujejo zrak različne vonjave, ki jih oddaja človek, ki biva v prostorih. S šte-vilom ljudi v prostoru povečuje tudi koncentracija vonjav, ki ra-ste približno v enakem razmerju s koncentracijo ogljikovega dio-ksida. Vrednost za maksimalno dopustno koncentracijo CO2 je 0,1% in predstavlja dovolj natančno mero za spremljanje koncentracije vonjav v prostoru. Da bi to vrednost v prostoru do-segli, je potrebno zagotoviti 25 m3/h na osebo svežega zraka. To pomeni, da bi v prostoru povr-šine 20 m2 in višine 2,5 m mo-rali zamenjati polovico zraka, če je v prostoru 1 oseba ali število izmenjav je 0,5 na uro.

Plesno akrobatska skupina Flip


aktualnoaktualno

Če bi bilo v tem prostoru 6 oseb bi morali zamenjati zrak 3 krat na uro ali n = 3 h-1.Relativna vlaga prostorov naj bi se gibala v mejah med 35 in 80%. Nižja zračna vlaga pomeni “suh zrak“, ki lahko vsebuje tudi večjo količino prahu, kar pov-zroča obolenja dihal in različne prehladne bolezni. Preveč vlage v zraku pa pomeni “soparno kli-mo“ in kjer se vlaga lahko izloča na hladnih površinah notranjih zidov, kar ima za posledico na-stanek kondenzata in različnih plesni. V stanovanje vnašamo različne snovi, ki vsebujejo or-ganske spojine, ki se ne dolga leta izločajo iz različnih barv, lakov, zaščitnih premazov za les, lepil, smol in drugih. Najpogo-stejši onesnaževalec je formalde-hid, ki se izloča iz različnih veza-nih plošč in lakov, potem pa še nekateri kot pentaclorfenol (raz-lične lesne zaščite), različni ben-zoli (barve, lepila, laki), akrilati (barve, laki), vinilkloridi iz pla-stičnih materialov in še mnogi drugi. Zrak v bivalnih prostorih vsebuje tudi različne bakterije, viruse in druge mikroorganiz-me, ki lahko ob ugodnih po-

gojih, posebej povišani relativni vlagi, povzročajo razne bolezni. V zadnjem času se precej govori tudi o radonu. Za zmanjševanje običajne naravne koncentraci-je radona v bivalnih prostorih zadostuje redno zračenje pro-storov. Če pa je koncentraci-ja radona povečana, moramo zagotoviti tesnenje predvsem kletnih prostorov in izvesti pri-silno prezračevanje. Med najve-čje onesnaževalce spada gotovo cigaretni dim. Za prostore kjer bivajo kadilci je potrebno količi-no svežega zraka povečati na 30 m3/h na osebo oziroma zago-toviti ustrezno večjo izmenjavo zraka. Stanovanja, kjer prebivajo kadilci, porabijo zaradi intenziv-nejšega zračenja tudi do 30% več toplotne energije za ogre-vanje pozimi, kot stanovanja z nekadilci.

Naravno prezračevanjeRazlična netesna mesta v stavbi, kot so okenske in vratne pripire, špranje pri roletnih omaricah in netesno vgrajeno stavbno pohištvo, omogočajo nekontro-lirano vdiranje zraka v bivalne prostore. Količine zraka in šte-vilo izmenjav zraka pri takih razmerah zelo težko določimo. To prezračevanje je odvisno od temperaturne razlike, jakosti in smeri vetra in se neprestano spreminja. Glede na tesnost stavbe je število izmenjav zelo različno in znaša po izkušnjah in nekaterih meritvah pri nor-malno tesni stavbi od 0,1 do 0,4 h-1. Seveda taka količina zraka ne zagotavlja čistega zraka, zato je potrebno netesna mesta čim-bolj zmanjšati s tesno vgradnjo stavbnega pohištva in dodatnim tesnenjem okenskih in vratnih

špranj. Zadostne količine zra-ka moramo torej zagotoviti na druge, čimbolj kontrolirane na-čine. Najbolj razširjena metoda je zračenje z odpiranjem oken, katerega učinkovitost je razvi-dna iz spodnje risbe. Na zgornji sliki so prikazani časi in načini zračenja za primer, ko želimo ce-loten zrak v prostoru zamenjati enkrat. Energetsko svetovalna pisarna Piran deluje v poslovnih prostorih Centra za pospeševa-nje podjetništva Piran d.o.o., Liminjanska 96 Lucija, 6320 Portorož (v poslovni stavbi Območne obrtno podjetniške zbornice Piran), obisk po je mo-goč po predhodni najavi na te-lefonski številko (031) 311 254.Vabljeni po brezplačno svetova-nje!

Ekipa ENSVET Piran

V četrtek, 15. septembra 2011 je na Letališču Portorož po-tekala slavnostna predaja re-ševalnega vozila za potrebe Prehospitalne enote Obala. V sodelovanju z neprofitnim dru-štvom Motoristi za Motoriste, ki ima status društva v javnem interesu na področju prometne varnosti, je na Letališču Porto-rož dozorela odločitev, zbiranja potrebnih sredstev za nakup motornega kolesa Yamaha Su-per Ténere 1200. Prehospitalna enota Obala, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Koper, že

dor in ostalih podpornikov in prijateljev projekta: Aerodrom Portorož, Motomania ter Ya-maha Delta Team, je bil v če-trtek motor predan v uporabo.

skoraj deset let uporablja mo-torno kolo Honda VFR, ki je že precej iztrošeno, poleg tega pa tudi ni najbolj primerno za vožnjo izven urejenih prome-tnih površin, za dostop na ure-jena kopališča ali premagovanje manjših ovir, npr. robnikov pločnika. S pomočjo donator-jev: Mestna občina Koper, Ob-čina Piran, MZM - motoristi za motoriste, Adriatic Sloveni-ca, Luka Koper, Istrabenz Tu-rizem, Porsche Koper, Delfin Hotel ZDUS, Terme Krka Ta-laso Strunjan, Moto klub Kon-

Velika pridobitev Prehospitalne enote Obala

Slavnostna predaja reševalnega vozila

Motor je pridobitev ne samo za Obalo, ampak za vse, ki jo v to-plejšem delu leta obiščejo in za katere skrbi lokalno zdravstvo in z njim PHE.

Ob zaključku akcije so si donatorji segli v roke


aktualnoaktualno

V času, ko turisti zapuščajo Oba-lo, je konec septembra Piran do-bil nadvse neobičajnega gosta. Nepalec Dhakeswor Chhetri, ki je v sedmih letih, ko je zapustil svojo domovino, prekolesaril že okoli 55.000 kilometrov, se je po obisku Ljubljane odločil, da skoči še v Piran. Tu ga je poleg radovednežev na Tartinijevem trgu pričakala sonarodnjakinja Sapana Gandharb, ki se je rodi-la v bližini Kathmanduja in že enajst let živi ter ustvarja v pi-ranskem ateljeju keramike Igor-ja Krmpotića.

Svetovni dan turizma, ki smo ga s praznovanjem obeležili v nede-ljo, 25. septembra 2011 v Por-torožu je bil odlično obiskan. Župan Peter Bossman je slavno-stno posadil vrtnico Portorož in podelil priznanje grb odličnosti v turizmu, ki sta ga letos prejela dva nagrajenca. Številni obiskovalci so se v Por-torožu predajali vonjavam in okusom vrtnic. Ob prazniku svetovnega dneva turizma, ki ga je letos organiziralo Turistično

Slovenija je 51-ta država, ki jo je obiskal. »Kolesarim za mir, to mi je ne-kako postal način življenja in s kolesa bom stopil doma v Ne-palu, ko bom imel 60 let.« je povedal sedaj 55-letni socialni delavec in svojevrsten borec za mir, ki ga tako čaka na kolesar-

ko je župan Občine Piran Peter Bossman s pomočjo direktorja Turističnega združenja Jadrana Furlaniča in strokovnjakinje na področju vrtnic Brede Bavdaž Čopi slavnostno posadil vrtni-co Portorož v rožni vrt, kjer bo maja naslednje leto zacvetela s svojimi žareče oranžnimi cveto-vi. Portoroška vrtnica, ki ja bila vzgojena v priznani nemški hiši vrtnic Kordes, bo uradno regi-strirana in tradicionalno krščena v letu 2012. Turistično združe-nje je prve štiri sadike vrtnice Portorož podarilo občini Piran, Aerodromu Portorož, Fakulteti za turistične študije Turistici in

Kolesarski popotnik Dhakeswor Chhetri je iz Nepala krenil s kolesom na pot leta 2004. Pot ga je vodila v Indijo, Bangladeš, Burmo, na Tajska, v Laos, na Kitajsko, Japonsko in nato nazaj preko Pakistana, Irana in Sirije v Izrael. Tu se je usedel na leta-lo za Nemčijo in sedaj kolesari po Evropi. Tako je preko Češke, Madžarske, Slovaške in Avstrije prišel v četrtek do Ljubljane, v petek pa je prevozil še 130 km do Pirana. Pot bo nadaljeval v Italijo in nato naprej po osta-lih državah starega kontinenta.

združenje Portorož, so namreč predstavili številne izdelke na temo vrtnic. Na novi priredi-tveni lokaciji v rožnem vrtu so ponujali mamljive kulinarične dobrote (na primer ocvrte cve-tne liste vrtnice), vrtnični čaj in koktejle, kozmetiko iz vrtnic, prikazana je bila tudi wellness ponudba in umetniški izdelki na temo vrtnic. Mnogi obiskovalci so tudi izkoristili priložnost za nakup sadik za svoje vrtove.Prireditev je dosegla svoj vrh,

Neobičajen gost

Nepalec že 7 let na kolesu

Ob svetovnem dnevu turizma

Slavnostno posadili vrtnico Portorož

skem potovanju še precej doži-vetij. Kolo, ki ga vozi, je drugo, podarili pa so mu ga na Japon-skem. Je povsem serijsko, le da ima na njem dva potovalna kovčka za res najnujnejšo oseb-no prtljago.


hotelu Kempinski Palace.Že tradicionalno so ob svetov-nem dnevu turizma podelili tudi občinsko priznanje Grb odličnosti v turizmu. Letos sta bila nagrajenca kar dva, in si-cer dolgoletni turistični delavec Marjan Jakič, ki je bil med dru-gim od leta 1993 do 1995 dr-žavni sekretar za turizem, in Po-lona Senčar iz turistične agencije Maona, ki že vrsto let s svojimi projekti, kot sta oživitev Tartini-jeve violine in organizacija raz-stave Sijajni pop, bogati turistič-no ponudbo piranske občine.

Turistično združenje Portorož

Neobičajnega gosta iz Nepala je dočakala sonarodnjakinja (foto: Janez Mužič)

Župan in direktor TZ Portorož skupaj zasadila vrtnico Portorož


aktualnoaktualno

V petek, 30.9.2001 je bila v okviru projekta “Revitas” Ope-rativnega programa IPA Slo-venija - Hrvaška 2007 - 2013 pripravljena tiskovna konfe-renca katere so se udeležili vsi partnerji sodelujoči v projektu s slovenske in hrvaške strani, predsedniki krajevnih skupnosti in predsednik TZP Jadran Fur-lanič.

O projektu so na tiskovni kon-ferenci spregovorili koordina-torji partnerjev in izpostavili skupne ter posamezne cilje. Načrte in cilje Revitasa so pred-stavili: Ivana Štrkalj, MOK, vo-dilni partner projekta, Mladen Dodig, dosedanji koordinator projekta na Občini Piran, Kri-stina Vojič Krajcar, Turistično

združenje Istarske županije in Dalibor Macan, vodja občinske uprave SantvinčenatNa tiskovni konfereci so bili predstavljeni cilji tega mednaro-dnega projekta, ki se ukvarja z revitalizacijo istrskega podeželja in turizma v istrskem podeželju. Vodilni partner projekta REVI-TAS je Mestna občina Koper v široko zastavljenem partner-

stvu, ki zajema Občino Piran in Občino Izolo, Istrsko županijo, Zavod za varstvo kulturne de-diščine, Občino Svetvinčenat, mesto Poreč, mesto Buzet, me-sto Vodnjan in Turistično zvezo istrske županije. Projekt se bo izvajal kar 30 mesecev, vse do konca meseca februarja 2012. Celotna skupna vrednost pro-

jekta je 1.840.362,92 €, od teh pa kar 85% vrednosti predsta-vlja evropsko sofinanciranje IPA sredstev. Preostanek 15% vrednosti pa morajo zagotoviti hrvaški partnerji samostojno, medtem, ko slovenskim par-tnerjem priskoči na pomoč še delno država v višini 10%. Vsem partnerjem predstavlja ve-lik problem avansiranje sredstev, kar pomeni, da se že porabljena sredstva vračajo šele z optimi-stičnim enoletnim zamikom. Splošni čezmejni cilji projekta so zaustavitev propadanja is-trskega podeželja ob ohranitvi kulturne dediščine in vzpodbu-di razvojnih in turističnih inte-griranih produktov; oblikovanje čezmejne turistične destinacije Istre ter spodbujanje trajnostne-ga razvoja turizma na istrskem podeželju, ki bo temeljil na kulturnem in naravnem boga-stvu tega območja. Zastavljeni cilji se bodo dosegli s pomočjo oblikovanja modela revitaliza-cije istrskega zaledja, s pripravo priročnikov tradicionalne suho-zidne gradnje, z izvedbo obnove in izboljšav na infrastrukturnih objektih ter čezmejno kulturno izmenjavo dogodkov, izkušenj in izobraževanj.

Projekt REVITAS zajema nasle-dnje aktivnosti:• izdelava metodologije revi-talizacije podeželja preko stro-kovnih ekskurzij in skupnih čezmejnih delavnic.• ohranjanje izvirne suho-zidne gradnje s pomočjo raz-iskovalnega dela, večdnevnih delavnic in praktičnih napotkov z izdelavo DVD-ja.• revitalizacija tematskih poti, razgledišč, počivališč in njihovo vključevanje v integrirano turi-stično ponudbo.• revitalizacija starih mestnih jeder na istrskem podeželju: obnova trga v Topolovcu in ob-nova kvadratnega stolpa kaštela Morosini Grimani v Svetvin-čentu• organizacija čezmejnih se-minarjev za voditelje info cen-trov.• organiziranje tridnevnega seminarja za turistične vodiče, delavce v turističnih agencijah, podjetnike in lokalno upravo.• vzpostavitev 10 info točk in 6 info centrov v slovenski in hrvaški Istri: v občinah Koper, Piran, Izola, Poreč, Buzet in Sve-tvinčenat.• organizacija 20-ih čezmej-nih dogodkov v info centrih za promocijo Istre kot edinstvene in celovite turistične destinacije.• razvoj turističnih promocij-skih proizvodov (DVD, brošu-re, razglednice, plakati itd)• izvedba in označitev treh vrsti poti: peš poti, kolesarskih poti ter konjeniških poti v za-ledju Istre.

Projekt REVITAS

Za revitalizacijo istrskega podeželja in turizma v istrskem podeželju

Novinarska konferenca o projektu REVITAS


aktualnoaktualno

Porazdelitev aktivnosti in fi-nančnih sredstev med projek-tnimi partnerji:Mestna občina Koper (590.338,20 €): vodilni partner projekta, odgovorna za finanč-no, administrativno in tehnič-no izvedbo projekta kot celote; odgovorna za dela v MOK; info center v Svetem Antonu, obno-vo trga v Topolovcu, ureditev in označitev treh vrst poti v kopr-skem zaledju (pešpoti, kolesar-ske in konjeniške poti);Istrska županija (310.920,69 €): odgovorna za koordinacijo hr-vaških partnerjev, promocijo in diseminacijo projektnih rezulta-

tov, izdelavo vseh promocijskih materialov, organizacijo izobra-ževalnih aktivnosti, postavlja-nje izobraževalnih tabel in info točk;Občina Izola (231.648,00 €) in Občina Piran (99.861,00 €): občini sta odgovorni za ureditev tematskih poti, info centrov ter info točk;Zavod za varstvo kulturne dedi-ščine Slovenije, območna enota iz Pirana (82.100 €) in Mesto Vodnjan (100.064,14 €): skupaj sta odgovorna za vsebine suho-zidne gradnje, mesto Vodnjan pa še dodatno za kolesarske in pešpoti v svoji občini;

Mesto Poreč (68.238,31 €), Me-sto Buzet (102.960,52 €), Obči-na Svetvinčenat (212.047,59 €): projektni partnerji so odgovorni za postavitev in ureditev info centrov in info točk na svojem območju ter organizacijo vseh promocijskih dogodkov;Turistična zveza Istrske županije (42.194,48 €): organizira razvoj integralnih produktov, zagota-vlja strokovno podporo in ra-zvoj spletne strani.V Občini Piran so bile opravlje-ne že naslednje aktivnosti:• ureditev info centra v Sve-tem Petru z vso opremo,• organizacija ekskurzije na

Solinarski praznik za čezmejne partnerje, kot primer dobre pra-kse (maj 2011),• organizacija prireditve »Se-jem čezmejnih starih običajev v Svetem Petru« (september 2011),• v pripravi je ureditev 3 po-čivališč ob kolesarskih ali peš poteh v zaledju,• popravilo 1 km pešpoti pri deponiji v Dragonji,• postavitev enotnih tabel za celo Obalo za pešpoti, kolesar-ske in konjeniške poti.

Nevsakdanji ulov

Ribičem prijemaV zadnjih nekaj tednih sta imela kar dva piranska športna ribiča precej nevsakdanji ulov. Najprej je starosta slovenskega športnega ribištva, ki je bil med drugim let 1983 član državne reprezentan-ce, ki je v Franciji osvojila naslov svetovnega ekipnega prvaka, Bojan Loboda na večernem lovu s čolna kake pol milje od parki-rišča na Fornačah z globine 18 m presenečen potegnil 16-ki-logramskega morskega goloba. Plen je zanimiv, ker gre za ribo hrustančnico, ki živi pretežno na morskem dnu in spada med ribe, kot je tudi morski bič, ki je pred petimi leti nesrečno ubil

Stevena Irwina, nadvse prilju-bljenega »lovca na krokodile« iz avstralske televizijske nadalje-vanke o naravi. »Pred precej leti sem ujel celo 21 kg težkega goloba, tako vem, da je treba zelo previdno z njim in mu takoj odrezati rep. Videl sem že ribiča brez prsta, ki mu ga je odrezala golobova nazobčana igla, ki mu sicer komaj opazno štrli nad dolgim repom.« je bil ob našem srečanju poučen do svojih mlajših kolegov iz piran-skega ribiškega športnega dru-štva Oradela, ko jim je opisoval svojo pustolovščino.Kot je povedal Valter Žiža,

oskrbnik piranskega akvarija, kjer imajo na ogled podobnega, a manjšega vijoličastega mor-skega biča (Dasyatis violascea), je bil navadni morski golob (Myliobatis aquila) v sloven-skem morju nekoč razmeroma pogosta vrsta, danes jih je mno-go manj, sploh pa je redko, da se ujame na trnek. Brancin velikan, ki so mu izme-rili 80 cm in natehtali 6,30 kg, pa je razveselil Pirančana Trpeta Šuto, prav tako iz športnega Ri-biškega društva Oradela. Kot že nič koliko krat je iz čolna v zgo-dnjih popoldanskih urah ne da-leč stran od rta piranske Punte lovil ribone, ko je tako zagrabil, da se je palica v hipu upognila kot še nikoli. Kot je povedal, je borba z morskim vitezom, kot brancinu radi rečejo ribiči, pred-vsem pa napetost zaradi strahu, da ga bo z majhnega trnka št. 4 in laksa 22 izgubil, je trajala kakih 20 minut, nato pa se je orjak le znašel v čolnu. Trpe, ki je lahko upravičeno ponosen, da mu ga je uspelo izvleči na čoln

s tako majhnim trnkom, ga je ujel na košček sardelice. Lov na brancina je še zlati raz-burljiv s podvodno puško, pri-ljubljena trofeja pa je tudi za športne ribiče trnkarje. Je izra-zita riba roparica in za mnoge gurmane najbolj okusna bela riba. Zraste do enega metra v dolžino in lahko doseže celo preko 10 kg, kar pa je v naših vodah velika redkost.


PORTOROŽ

[email protected]

tel: 05 677 04 38 gsm: 041 724 302

AVTOBUSNI PREVOZI

Pirančan Trpe Šuto je ujel kar 80 cm velikega brancina (foto: Janez Mužič)


aktualnoaktualno

V torek 27. septembra 2011 je župan Občine Piran Peter Bossman podpisal sporazum z nevladnimi organizacijami v Občini Piran. To je prvi sporazum med lokal-no skupnostjo in NVO v regiji, ki se odvija v sklopu Foruma NVO Obalno-kraške regije 2011, ki se je začel danes in bo potekal do četrtka 29. septem-bra v Kopru, Piranu in Sežani. Župan Peter Bossman je izrazil zadovoljstvo nad idejo Središča Rotunda in poudaril, da je »naš cilj izboljšati kakovost življenja občank in občanov”. Župan

je spomnil, da je leto 2011 evropsko leto prostovoljstva in da želimo s podpisom tega sporazuma še bolj spodbuditi prostovoljstvo v lokalni sku-pnosti. »V današnjem načinu življenja ima prostovoljstvo še poseben pomen. Povsod vidi-mo v ospredju borbo za uspe-hom in materialnim statusom, ob tem pa se pogosto pozablja na ljudi, ki so pomoči potrebni in nimajo enakih možnosti. Ne pozabimo, da s tem, ko poma-gamo drugim bogatimo tudi sami sebe. In predvsem takega bogastva si želimo čedalje več

tako v naši občini kot širše«, je zaključil Bossman.Mag. Bojan Mevlja, direktor Središča Rotunda in vodja pro-jekta Stičišče NVO Obalno-kra-ške regije je izrazil zadovoljstvo, da se je župan Peter Bossman odzval klicu nevladnih organi-zacij in podpisal prvi tovrstni sporazuma v regiji, ki bo izbolj-šal sodelovanje med nevladni-mi organizacijami in občino. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo temu zgledu sledile tudi druge občine Obalno-kraške regije. Sporazum je namenjen razvoju tesnega, učinkovitega in enakopravnega sodelovanja pri izboljševanju kakovosti ži-vljenja občank in občanov in

predstavlja splošen okvir za kre-pitev sodelovanja med občino in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na njenem obmo-čju. Sporazum vsebuje osnovna načela medsebojnega odnosa, hkrati pa predstavlja zavezo vseh za spodbujanje in podpo-ro prostovoljstvu v lokalni sku-pnosti, partnersko sodelovanje pri zagotavljanju višje kakovosti življenja občank in občanov in skupno oblikovanje lokalnih politik, ki vplivajo na delovanje nevladnih organizacij.Podpisniki sporazuma: Občina Piran, Središče Rotunda Ko-per, Društvo za trajnostni ra-zvoj Istre, Društvo Morigenos, Društvo tabornikov Rod Sergej Mašera Piran, A-HELP, Zavod za svetovanje na področju zdra-vstvenega in socialnega varstva Portorož, Terra Viva, raziskave in izobraževanje v ekologiji, TD Taperin, Sečovlje, Društvo upokojencev Piran, Združenje borcev za vrednote NOB Obči-ne Piran.

Prostovoljstvo v lokalni skupnosti

Župan Bossman prvi v regiji podpisal sporazum z nevladnimi organizacijami v občini

Župan Peter Bossman med podpisom sporazuma (foto: Benjamin Pezdir)

Zadovoljni podpisniki sporazuma (foto: Benjamin Pezdir)


iz knjige “brezčasje”iz knjige “brezčasje”

IV. V bližnjo gostilnico v centru Pirana pridejo občasno, močni, mogoče najbolj vplivni ljudje v občini, ki sami sebe ironično imenujejo gradbeni lobi. Vi-soki, plečati dobro hranjeni, z močnimi avtomobili in vilami so Piranu naredili veliko škode, a za to ni bil nihče kaznovan. Malega človeka maltretirajo zaradi majhne spremembe na objektu, fasadi in nam grenijo življenje, namesto, da bi branili arhitekturni spomenik, so z na-mišljenih pozicij stroke lobirali za kapitalske interese. Nekate-ri smo za branjenje mandrača plačali visoko ceno, grožnje, ustrahovanja in šikaniranja, medtem, ko se glavnim krivcem za ruševine ni skrivil las z glave. Upam, da obstaja zagrobna pra-vičnost, cvrli se bodo v peklu, odrinjeni na stran in pozablje-ni, zavezanih rok ne bodo smeli masturbirati, medtem ko bodo drugi gostje, uživali v mesenih radostih in se naslajali z telesi deviških Nimf. Nekje mora ob-stajati univerzalna pravičnost, nekje morajo veljati isti zakoni za vse!!!

V. Včeraj me je po dolgem času poklicala N., ki je uspela v ve-likem svetu. Postala je nepo-grešljiva oseba na križarki, ki

zaposluje preko tisoč ljudi. Ne vem zakaj, ampak rada ima moje zapiske, spoštuje moj ži-vljenjski stil, popolnoma pre-dan svobodnjaštvu. Dejstvo, da nikoli nisem imel šefa jo globo-ko fascinira. Od ginjenosti nad srečanjem, me je držala za roke in mi globoko gledala v oči. Kaj hujšega za lokalnega posebneža A., po njegovih besedah uspe-šnega podjetnika, ki je popival v sosednjem lokalu. Slaven je, da v družbi žali in zasmehuje ljudi, da bi bil sam videti po-membnejši. Začel je tuliti in neprimerno komentirati najino srečno snidenje, češ ali sem jo že podrl. Vprašala me je, če je zaripli bolan na živcih. Odgo-voril sem, da je hudoben vedno kadar ni v središču pozornosti. Zaradi prevelike količine po-pitih hudičevih zvarkov, mu je odpovedala hidravlika, Pipi ka-put, zato je patološko ljubosu-men, če kdo sedi z lepo, mlado punco kot je ona. Zavzdihnila je, da je na domači grudi hudo pomanjkanje normalnih mo-ških, starejši so zapiti in otope-li, mlajši pa zaradi pesticidov v hrani, vse bolj poženščeni. Se-daj pa izbiraj, žalostno sklene.

VI.Postopam po Piranu s knjigo v roki in me pokliče K. Ti bereš knjige, ti si zgrešil stoletje. Po-

glej v kakšnem raju razuzdano-sti živim in se takoj logira na smokvo. Postavi me pred kame-ro prenosnega računalnika in začne tuliti, poglej ženska hoče, da si slečeš majico, da vidi, če te je kaj skupaj. Čez nekaj časa je neznana ženska na drugi stra-ni že pripravljena, da pred ka-mero jadrno vrže svojo strgačo na prst. Takoj se odmaknem, vsi tulijo, tepec, knjige so out, poglej mi takoj kavsamo preko ekrana. Pogledal sem žareče, ev-forične izraze, na obrazih in si mislil, internet je res kot sem zapisal raj za psihopate in stra-hopetce. Ja, svet bo šel k hudi-ču!

VII.Sonce, sonce. Sedeti v lepem vremena v desetem nadstropju bloka je greh. Piran je moja dnevna soba, cel dan sedim ob morju, berem poezijo. Vsakda-nji problemi in pohlepne želje, kje bi se moral uveljaviti in kaj novega posedovati, zbledijo ob kodranju vode. Pisanje postaja zatišno, jeza ne para drobovja, morski zrak zdravi. Sedim ob morju, v najpomemb-nejšem delu dneva, Sonce poča-si tone v vodo, dan je končan. Nikoli se več ne bo ponovil. Na tihomorskih otokih, sedijo zvečer ob morju in meditativno razmišljajo. Uživajo opojne sub-stance in se predajajo nostalgič-nim spominom. Blagoslovljen trenutek, spust v notranjost ni tako stresen kot vsakdanje bu-ljenje v ekran slabih, napihnje-

nih novic. Koliko nepotrebnih, stresnih sporočil nezavedno vsrkavamo vsak dan. Najbrž, vsi po božji neprevidnosti dobiva-mo tisto, kar si zaslužimo, tisto kar sevamo se odbija od drugih in se nam vrača v podobni ener-gijski intenziteti. Naš um od slikava podzavest. Učna doba se nam zdi, je občutno predolga Večina zla je storjeno iz spodob-nih namenov, ki nekje na poti v usodnem trenutku zatavajo v skalo nemira, izgubljenega po-gleda. Mogoče je vse slabo, ki ga dnevno poklanjamo najbližjim, samo uvod v razsvetljenje, ki neusmiljeno zahteva ceno. Na-por biti človek ne prenese senti-mentalizma.

Društvo Obzorje nudi svetovanje vsem ljudem v duševni stiski. Tel. dobite v uredništvu!

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno

mnenja uredništva.

Igor Bizjan

Piranske vinjete


krajevne skupnostikrajevne skupnosti

V okviru praznovanja občinske-ga praznika v naši Krajevni sku-pnosti Piran, ki bo v soboto 15. oktobra, skupaj z Občino Piran pripravljamo tradicionalni » Se-jem soli, olja, vina in spomin-kov«, katerega delno sofinancira EU iz Operativnega programa IPA SLO-HR 2007 - 2013 v sklopu projekta »Heritage live« Tako kot lani bo prireditveni prostor na Tartinijevem trgu, kjer se bo odvijal bogat kultur-

Zelenjavna tržnica v starem mestnem jedru Pirana je pri-zorišče sobotnega obrednega nakupa domačega sadja in ze-lenjave. Ob poplavi sadja in zelenjave z vseh koncev sveta, ki jo trgovci včasih ponujajo po kar ugodni ceni, številne Piran-čanke, Pirančani, obiskovalci in turisti raje posežejo po do-mačih mediteranskih pridelkih naših istrskih kmetovalcev, saj si obetamo, da je bistveno bolj zdravo kot sadje in zelenjava z drugega konca sveta. Na tržnici

ni program s pričetkom ob 12 uri. Program bodo tako zaokro-žili - zabeležili nastop Twirling kluba iz Pirana, Baletne skupine Metulj, učencev Glasbene šole Piran, Folklorne skupina Val, La banda a fiati iz Buj, Društva Svitek iz Sv. Petra in Šavrinski godci.Obiskovalci bodo na stojnicah lahko spoznali in okušali tipične istrske dobrote in produkte - od vin, oljčnih olj, soli, peciv in

kulinarike, ki bogatijo naš kraj in zagovljajo njegovo pristnost. Različna društva, ustanove, Po-licijska postaja Piran bodo pred-stavila svoja znanja in dela ter marljivost svojih stvaritev. Ob dobrotah, ki jih bodo pripravile krajevne skupnosti naše občine, Združenje Skupnost Italijanov

»Giuseppe Tartini« Piran, bo le dodatek k zaokroženosti našega bogatega prostora. Ob tej priložnosti vabimo vse občanke in občane ter ostale, da se nam pridružijo k praznovanju občinskega praznika.

KS Piran

srečujemo ljudi in obraze različ-nih kultur in navad. Nekateri pridejo in odidejo, nekateri pa smo že desetletja prisotni, na tej ali na oni strani stojnice, ki se šibi pod domačimi dobrotami.Že več kot trideset let tam sre-čujem gospo Milko Tončič, ona pa ima že 50 letni staž na piran-ski zelenjavni tržnici. Pri njej smo kupovali prvi krompirček, grah, bučke in paradižnik za naše otroke, sedaj pa za vnuke. Čeprav je letos maja praznova-la 80 let, trdna Istranka rojena

v Malem Mlunu pri Buzetu, še vedno sama skrbno nabere, očisti in pripravi »robo« za na tržnico. Pridelata jo skupaj s sinom Valterjem s katerim živi na Seči. S starimi izkušnjami in novim znanjem gre boljše. Od vedno ima najokusnejši radič, čeprav na tržnici najdeš tudi lepšega. Ob sobotnih srečanjih nikoli ne pozabi omeniti še naše starše, ki so kupovali pri njej. Ko sem jo neke sobote vprašala, koliko časa še misli delati in ali nemara ni že čas za upokojitev, je samo zamahnila z roko in odgovori-la: »Če samo sediš doma rataš bolan. Ne moren ja brez moj-ga Pirana. Ma sen bla ben lepa ko sen bla mlada, znaš, ma zdaj jih man 80, noge popuščajo, znaš. Sen vidla tvojo vnukinjo, je taka kot je bla tvoja Marja-na. Se spomnim tvojga tasta ko je kupoval pri meni, je hotu vedno najboljše zanjo«. In ker tudi jaz želim najboljše za mojo vnukinjo, še vedno kupujem tudi pri noni Milki, čeprav ve-liko dobrega domačega sadja in zelenjave kupim tudi pri drugih kmetovalcih s piranske tržnice.Vsi oni nam omogočajo, da ku-pimo zdravo domače sadje in zelenjavo, zato si želim, da bi

tudi njim uspelo doseči časti-tljivi delovni staž gospe Milke. Kdaj drugič pa napišem še kaj tudi o njih.

Milica Maslo,Pirančanka

KS Piran

Sejem soli, olja, vina in spominkov

Piranska zelenjavna tržnica

Predstavljamo istranko Milko Tončič

Tudi letos se nam obeta tradicionalni sejem

Sobotni obredni nakup sadja in zelenjave


društvadruštva

Letošnji september je bil za TD Taperin Sečovlje v znamenju povezovanja in sodelovanja z različnimi društvi in ustano-vami v kraju in izven, tudi na Hrvaškem.

V TD Taperin Sečovlje si pri-zadevamo, da istrsko kulturno dediščino ohranjamo in pro-moviramo na različne načine, med drugim tudi s povezova-njem z različnimi društvi in ustanovami na hrvaški strani. Prizadevamo si, da bi bilo biva-nje in delovanje v zadovoljstvo ljudi na obeh straneh meje, ki je pravzaprav ni.Sodelovanje se je pričelo že v času izgradnje poti zdravja in prijateljstva - Parenzane leta 2002, ko smo skupaj s Turi-stičko zajednico Buje prvič na-vezali stike in jih negujemo še danes, največ na povezovanju mladih. Njihov slogan je Otro-ci smo kot ptice, ne poznamo meja. Tako je pred šestimi leti podmladek TD Taperin Se-čovlje pričel sodelovati z Itali-jansko šolo iz Buj, Podružnico Momjan in od takrat naprej mladi zgledno sodelujejo. Vsaj dvakrat letno se srečajo in pri-pravijo skupne aktivnosti. Vsa pohvala gre predvsem mentor-

Na letošnjih dnevih zaščite in reševanja 2011 v Kopru je v sklopu gasilskega tekmovanja potekalo tudi regijsko tek-movanje, kjer so si sečoveljski gasilci izborili možnost nasto-pa na državnem tekmovanju 2012. Tekmovanja so se udeležili s tremi ekipami in sicer člani A,

kateri so zasedli 1. mesto, čla-nice B, katere so zasedle 1. me-sto in še starejše gasilke, katere so zasedle 2. mesto.

Vsem čestitamo in jim želimo podobne uvrstitve tudi drugo leto na državnem tekmovanju.

PGD Sečovlje

jem Neli, Giusepini in Marinu ter nekaterim članom TD, ki jim pri tem pomagajo. To pri-jateljstvo so ponovno potrdili 21. septembra, ob svetovnem dnevu miru in v okviru ENO

projekta, ko so učenci turistič-nega krožka OŠ Sečovlje (in hkrati podmladek TD) skupaj z učenci OŠ iz Momjana posa-dili oljko pred OŠ v Momjanu. Otroško sajenje dreves povezu-je otroke vsega sveta v skupni skrbi za okolje, simbolizira mir in kontinuiteto življenja. Dogodka sta se udeležila tudi piranski podžupan, g.Bruno Fonda in podžupanja Buj, ga. Marianna Jelicich. Za prizadevne mentorje OŠ Buje, ki skrbijo, da se te vezi ohranjajo, smo zaprosili Aero-drom Portorož v Sečovljah, da jim omogoči panoramski po-let nad našimi kraji. Prijazno osebje letališča in predsednik Aerokluba Portorož, g. Dragi-ša Djordjević-Stanisavljević so jim omogočili to enkratno do-živetje 12. septembra. Sprejel jih je direktor letališča, g. Ro-bert Krajnc, pridružil se jim je tudi župan, g. Peter Bossman, ki je to sodelovanje in delova-nje društva pohvalil.

Skupina članov TD Taperin Sečovlje, tako starejši kot pod-mladek se je septembra udeleži-la tudi tradicionalnega prazni-ka grozdja v Bujah, kamor nas je že julija povabila Italijanska skupnost Buje. V sprevodu so predstavili solinarjevo življenje nekoč, saj so prav soline dajale kruh tudi mnogim družinam iz hrvaškega dela Istre. Konec septembra pa je naše soline obiskalo društvo Baška dediščina, ki je želela navezati stike z našim društvom.

Zato smo jim na vhodu v soline Lera pripravili prisrčno dobro-došlico ter jih pospremili na spoznavanju naših krajev. Za tako pestro delo v društvu gre zahvala prav vsem članom in članicam, ki s svojim prosto-voljnim delom bogatijo svoj in naš vsakdan. Mesec september smo zaključili s podpisom Spo-razuma med občino Piran in NVO piranske občine.V naslednjih mesecih nas lahko obiščete na stojnicah ob raz-ličnih prireditvah in vabljeni na 5. Martinov pohod, ki bo 12.11.2011.Več o nas si lahko preberete na novi spletni strani TD Taperin Sečovlje www.taperin.si.

Mirela Flego

TD Taperin Sečovlje

Povezovanje in sodelovanje z različnimi društvi doma in čez mejo

Dnevi zaščite in reševanja

Sečoveljski gasilci so si izborili nastop na državnem tekmovanju 2012

Sečoveljski gasilci na dvenih zaščite in reševanja (foto: Ariana Buzleta)

Piranski podžupan Bruno Fonda z otroci posadil drevo


društvadruštva

V prostorih OZ Rdečega križa Piran se je 6. septembra 2011 odvijal poseben dogodek. Di-jaki 1. letnika gimnazije z ita-lijanskim učnim jezikom An-tonio Sema Piran so sodelovali na delavnici o prostovoljstvu. O dobroti, humanosti in o pre-danosti prostovoljstvu smo se pogovarjali v slovenščini, itali-janščini, hrvaščini in anglešči-ni. Dijaki so namreč različnih narodnosti. Dogajanje nam bo vsem osta-lo dolgo v spominu in menim, da smo že pridobili nove pro-stovoljce. Ni važen jezik, ki ga govorimo, važno je iskreno in čuteče srce in čut za prostovolj-no delo.

Preberite si, kaj so dijaki zapi-sali v slovenščini, angleščini in italijanščini:Ljudje po celem svetu trpijo zaradi hudih bolezni in po-manjkanja hrane in vode. Zato je veliko ljudi, ki prostovoljno pomagajo in skušajo nekomu polepšati dan, leto ali tudi ži-vljenje.

Ljudje po celem svetu rabijo pomoč, tudi v Sloveniji. Slove-nija je majhna in veliko je lju-di, ki nimajo prostora, kjer bi se počutili kot doma. Prav zato so dobrodošli različni prosto-voljci.Ljudje v stiski rabijo pomoč, in menim, da bi jim moral vsak nekako pomagati, pa čeprav se zavedajo, da ne bodo prejeli denarja v zameno, temveč na-smeh in zahvalo osebe, kateri pomaga, sebi pa zadovoljstvo, da je naredil nekaj dobrega.On Tuesday the 6th of Septem-ber we went to the local Red Cross office at Piran, where we listened to a presentation about volunteering.

They also showed us two short videos about the work of the Red Cross, before explaining us the importance of volun-teering and how simple it is. We learned how the Red Cross helps people following essenti-ally the criteria of impartiality, neutrality, independence, uni-ty, universality and humanity.

Afterwards we were divided into groups, each was to make a wall poster conveying the ideas, which had been explain-ed to us earlier. We were given many magazine cuttings, pens, glue and large sheets of card with which to work. Each gro-up chose the subjects to present according to the pictures they had taken. There was very little time to make the posters whi-ch were presented one by one to rest of the group. I was sur-prised at how different and in-teresting each presentation was even if some were better than others. All in all I had a good time and enjoyed my visit to the Red Cross. I also think that the experience has made me more aware the reality of the problems in the world and how everyone can lend a helping hand if they just wanted to.Giornata alla Croce Rossa di PiranoIl 6.9.2011 abbiamo visitato la Croce Rossa di Pirano. Ci hanno spiegato come lavora-

no e come fanno ad aiutare la gente. Sentir palare di volon-tariato mi ha fatta emozionare. Mi ha fatto capire che c’è gente molto generosa che fa di tutto per aiutare gli altri, ho trovato questo veramente commovente e bello. Ci hanno fatto vedere un video, il quale mi ha colpita particolarmente. Si vedevano immagini di persone colpite da calamità naturali ecc. aiutate da volontari di tutto il mondo, nel vedere quelle immagini è nata dentro di me una voglia enor-me di aiutare. Dopo la visione dei video ci hanno fatto fare dei cartelloni. Loro ci hanno forni-to il materiale e noi dovevamo dividerci in gruppi e fare i car-telloni. È stato divertente per-ché tutti avevamo tantissime idee.Secondo me è stata una giornata memorabile. Basata su un tema coinvolgente e pieno di significato.

Marija Jereb in David Bizjak, prostovoljca

Rdečega križa

Važno je čuteče srce

Multikulturno o prostovoljstvu

Ločujmo odpadke

Di�erenziamo i ri�uti,Varujmo naravo

tuteliamo l'ambiente

Delavnica o prostovoljstvu


društvadruštva

Tudi letošnje jeseni smo pri-pravili kulturno družabno srečanje, tokrat v Restavraciji GOKART Lucija. Dogodek je mednarodnega značaja, čeprav spodaj podpisana menim, da gre za Istrsko srečanje. Temelj-no programsko vodilo društva pa je - raziskovati in negovati pestro istrsko kulturno dedišči-no v široki paleti vsega, kar je spremljalo naše prednike, ki so živeli na polotoku Istra.Čeprav drugi vikend v sep-tembru, smo morali pričetek kulturnega programa za uro pomakniti, ker je bilo zelo vroče! Ampak, boljše tako, kot obratno, smo si dejali. V kul-turnem programu so se najprej predstavili TRIO Šavron - Ra-kar - Zonta z starimi istrskimi napevi, na starih istrskih glas-bilih. Občinsko jih je toplo sprejelo in že zopet smo lahko ugotovoli, kako zelo se nas do-takne etno glasba, kateragakoli ljudstva, tokrat seveda istrskega. Šavrinski godci - organizirani kot sekcija v Kulturnem dru-štvu »France Bevk« iz Šmarij nad Koprom pa so nas navdušili z živahnimi, tudi hudomušnimi napevi istrske krajine tako v ita-lijanskem kot tudi slovenskem jeziku. Dve mladi dekleti, Lore-na Delbello in Tina Pincin, sta recitirali pesmi osemdesetletni-ka, slikarja, pesnika, kulinarika iz prelepe Strunjanske doline, Riharda Kneza. Ki piše pesmi različne tematike, od aktualno-političnih do vseživljenjskih si-tuacij istrskega človeka.Obiskovalci kulturno-družab-nega srečanja smo si lahko ogle-dali čudovite, res lepe, lesene skulpture, ki jih iz kosov lesa - najbolj pogosto oljkinega lesa - izdeluje Fabio Sorgo. Fabio živi na Seči, in njegove izdelke mo-ramo, hočeš nočeš, občudovati,

ker so izredno vsebinsko zgo-vorne, ob tem pa čudovito lepo preparine. Kdove koliko truda, časa in ljubezni je porabljeno za sleherno skulpturo.Prireditvi so se ljubeznivo od-zvali iz Kulturno umetniškega društva »PAZIN« iz Pazina. Foklorna skupina, z glasbeni-ki na starih istrskih glasbilih je tega dne štela petindvajset oseb, sicer jih je v društvu preko pet-deset. In razveseljivo je pred-vsem to, da je članstvo med pe-timi in šestdesetimi leti starosti. Zelo zgovoren primer ohranja-nja kulturnega izročila predni-kov. Nam v Luciji, so prijatelji iz Istre, tokrat predstavili paleto folklornih plesov, tudi najstarej-šega istrskega plesa BALUNA. »Resnično čudovito popoldne«, mi je dejala Lucijčanka, ki se je udeležila prireditve. Pomemb-no pa je tudi, da so si Šavrinski godci in pazinci izmenjali info podatke za prihodnje sodelova-nje in tokrat moram priznati, srečanje je bilo mednarodnega značaja!A ljudje imamo radi tudi zaba-vo. Kako drugače reči izredne-mu prisluhu in sodelovanju na tomboli, ki smo jo ravnotako pripravili tega dne? Hvala vsem donatorjem nagrad!Tombolo je duhovito vodila Ondina Lusa, članica Italijan-ske skupnosti Piran. In tudi njej prisrčna hvala! Prijazno so nas sprejeli gostite-lji, družina Čeligo, ki nam je ponudila prostor pa še slašči-ce. Nenazadnje, hvala vsem, ki ste se udeležili in hvala Sandru Blaškiču, ki nam je velikodu-šno, donatorsko godel glasbo, da smo se lahko tudi vsi ostali malce zavrteli.

Dragica Mekiš, Društvo istrskega prijateljstva

Kulturno - družabno srečanje

Društvo istrskega prijateljstva

PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN 2011

Petek, 14.10.20119.00 - 12.00: »Moj kraj« - ure Medgeneracijsko povezovanje in ustvarjanje z otroci osnovni šol Občine Piran in društvom Faros15.00: Družinska ura, Tartinijev trg, Piran16.00: Otroški program, TPC Lucija

Sobota, 15.10.201110.00 - 17.00: »Sejem soli, olja, vina in spominkov«, Tartinijev trg, Piran11.00: Spominska svečanost v počastitev padlih partizanskih pomorščakov, Trg prekomorskih brigad, Portorož17.00: 50 let Forma vive, Forma viva, Seča

Nedelja, 16.10.19.00: »Tu je moj dom«, Osrednja prireditev v okviru Občinskega praznika, Avditorij Portorož

Vse prireditve so brezplačne!

PROGRAMMA DELLE MANIFESTAZIONI IN OCCASIONE DELLA FESTA DEL COMUNE DI PIRANO 2011

VeNerdì 14 ottobre 20119.00 - 12.00: ”Il posto dove vivo” - Creazione di legami intergenerazionali tra i bambini delle scuole elementari del Comune di Pirano e i membri dell’Associazione “Faros”15.00: Un’ora dedicata alle famiglie, piazza Tartini, Pirano16.00: Programma per bambini, Centro commerciale e d’affari, Lucia

Sabato 15 ottobre 201110.00 - 17.00: Fiera del sale, dell’olio, del vino e dei souvenir, piazza Tartini, Pirano11.00: Cerimonia commemorativa in ricordo dei partigiani marittimi caduti, piazza delle Brigate d’oltremare, Portorose17.00: 50 anni di Forma viva, Forma Viva, Sezza

domeNIca 16 ottobre 201119.00: "Qui è casa mia ", Manifestazione centrale in occasione della Festa comunale, Auditorium di Portorose

Ingresso gratuito a tutte le manifestazioni!


društvadruštva

Ali smo v Piranu še zadovoljni, srečni, polni pričakovanj? Ali smo nase in naše mesto še po-nosni in ga imamo radi ali ga sploh ne vidimo več? Ali do-stojanstvo mestu plahni in za-kaj? Ali res postajajo Pirančani vedno revnejši? Zakaj se upra-vitelji bojijo transparentnega načrta, strategije razvoja mesta? Zakaj toliko konfliktov in težav v mestu? Kdo vleče niti iz ozad-ja, kdo je v ospredju? Veliko je še vprašanj, ki so ključna za razvoj mesta, a vseh odgovorov ne moremo najti le v knjigah, šolah, časopisih, go-stilnah, na tečajih. Zato so ponovno tu Domo-znanski četrtki v obliki okro-glih miz, kjer se bomo ob strokovnih izhodiščih in po-gledih iz različnih zornih ko-tov medsebojno seznanili z mnogimi prepomembnimi in tudi neprijetnimi temami in tabuji iz našega okolja. Morda

bomo potem o svojem mestu in meščanih vedeli več, bolje razumeli njegovo raznolikost in tradicijo ter lažje soodločali o usodi mesta, o usodi občine in nas samih.Piran namreč ni kateroko-li mesto in meščani nismo le statistične številke. Nasprotno. Piran je družinsko mediteran-sko mestece in Pirančani smo velika družina, ki se med seboj dobro poznamo in nam je mar za slehernega člana in naše pri-jatelje. Skozi vso zgodovino so Pi-rančani preživeli zaradi visoke stopnje pripadnosti družini in njenemu stanovanju - mestu. Ta pripadnost nas je ohranila, naredila velike in samosvoje. Odstranjen tlakovec, bitva, dvigalo za čolne, vodnjak, uničena erta, izguba priveza, oddaljevanje od morja, neper-spektivnost, vsakovrstne neži-vljenjske in nepremišljene ovire

itd. povzročajo tisto najhujše, trganje niti pripadnosti mestu in okolju.Nobenega dvoma ni, da smo za ta prostor in kakovost bivanja v njem odgovorni predvsem do-mačini sami. Ne zavodi, dekre-ti, občinska pravila in vodstva ne karkoli drugega ne more mesto ohraniti in zaščititi tako, kot to lahko njegovi ozaveščeni prebivalci. Čeprav bomo na teh srečanjih govorili večinoma o Piranu in o njegovi vpetosti v našo občino, pa bodo razgrnjeni problemi v marsičem primerljivi z Izo-lo, Koprom, drugimi istrskimi mesti … Zato smo prepričani, da bodo Domoznanski četrtki dobrodošli tudi udeležencem od drugod. Organizator Domoznanskih četrtkov v Piranu je MEDI-TERANUM, Zavod za revita-lizacijo mediteranske kulture Piran, Ulica svobode 81, 6330 Piran (e-mail: [email protected]) v sodelovanju in v

prostorih Inštituta za dediščino Sredozemlja ZRS Univerze na Primorskem, v Bolniški ulici 20.Vsi tisti, ki si želite prejemati informacije o Domoznanskih četrtkih ali projektih zavoda MEDITERANUM (izidi pu-blikacij, razstave, festivali, sre-čanja,…) nam posredujte vaš e--mail ali klasičen naslov, kamor naj vam pošiljamo informacije in vabila.Dobrodošli vsi, ki želite kaj več izvedeti o Piranu in prostoru Istre, in vsi, ki vam ni vseeno za ta življenjski prostor.P.s.: K sodelovanju vabimo vse, ki so pripravljeni pomagati pri organiziranju in vodenju Do-moznanskih četrtkov.V Piranu so hiše iz različnih časov, različnih barv, slogov, velikosti, ki stojijo tesno druga ob drugi in so si v oporo. Za-mislimo si, kako bo lepo, ko jih bomo ljudje posnemali.

Slobodan Simič Sime

Kulturno - družabno srečanje

Društvo istrskega prijateljstva

Sezona 2011/2012

Domoznanski četrtki v Piranu so zopet tu

Koledar Domoznanskih četrtkov v Piranu za sezono 2011/2012:

13. oktober 2011 Psi, umazanija in ljubezen10. november 2011 Za domačine vezov ni!08. december 2011 Ali je Piranska dediščina

res zaščitena?12. januar 2012 Zakaj Piran še vedno nima

neodvisne in strokovne strategije razvoja?

09. februar 2012 Kaj moramo narediti meščani in kaj oblast, da bo vsem v mestu bolje?

08. marec 2012 Plusi in minusi vikendov in vikendašev

12. april 2012 Kaj narediti, da bo več meščanov živelo s in od turizma?

10. maj 2012 Kam so šla vsa drevesa? Piranski prostor in naravna dediščina.

Vsi domoznanski četrtki se pričnejo ob 18. uri in trajajo okoli 2 uri!

Domoznanski četrtki privabijo veliko število ljudi


društvadruštva

Upokojenke DU Piran: Kožar Breda, Saule Jožica, Vuzem Marija, Štibilj Marija in Pili-povič Vera se lahko pohvalijo z trikratnim naslovom regijskih prvakinj v pikadu na tekmova-njih društev upokojencev Južne Primorske. Naslove prvakinj so osvojile leta 2009 v Piranu, 2010 v Se-žani in 2011 v Postojni. S tem uspehi so si priborile nastope na državnih prvenstvih Zveze društev upokojencev Slovenije. Letos 20. oktobra so nastopale v Slovenj Gradcu in osvojile 12. mesto. Da njihovi uspehi niso naključ-ni, ampak sad dobrih treningov je dokaz, da pridno vadijo vsa-ko sredo v prostorih krajevne skupnosti Lucija, skupaj z mo-škimi kolegi DU Piran. V svojo sredino vabijo tudi druge zainteresirane upoko-

Sodelovanje med podjetji in ne-vladnimi organizacijami (NVO so društva, zavodi in ustanove) temelji predvsem na donaci-jah in sponzorstvih, le redko pa preraste v partnerstvo pri izvajanju aktivnosti ali v nu-denje storitev podjetjem. Zato po vsej Sloveniji poteka akcija Dober tim se gradi v NVO, v okviru katere bomo tudi v Stiči-šču NVO Obalno-kraške regije podjetjem ponudili izvedbo »te-ambuidinga« v nevladnih orga-nizacijah. Teambilding je sklop aktivnosti, namenjenih krepitvi vezi med člani timov, predvsem pa spodbujanje medsebojne ko-munikacije, zaupanje in moti-vacije med člani. Vse člane dru-štev, zavodov in ustanov, ki jih sodelovanje zanima, prosimo, da svoje želje in potrebe sporo-čijo na: [email protected]. Več informacij o akciji izve-sta na www.mojadruzba.si.

jence in upokojenke, da se jim pridružijo ob sredah med 9. in 11. uro v prostorih KS Lucija.DU Piran se lahko pohvali z dobrimi športnimi dosežki na regijskih prvenstvih DU Juž-ne Primorske, saj so njihovi športniki v letu 2009 osvojili skupno 2 mesto, leta 2010 sku-pno 3 mesto in letos skupno 2 mesto ter kopico pokalov v posameznih panogah (šahu, re-ševanju križank, balinanju, pi-kadu indr.). Skrita želja članov in članic DU Piran je, da bi v letu 2012 na igrah DU Južne Primorske osvojili končno prvo mesto. Upamo, da nam bo z tr-dno voljo in dobrim treniranje, česar nam ne manjka, to tudi uspeho.

Zdravko TaškarReferent za šport in rekreacijo

DU Piran

Poleg povezovanja z gospodar-stvom pa si nevladne organiza-cije želijo tudi večje medijske prepoznavnosti. Za vse, ki bi radi svoje društvo bolje pove-zali z mediji, pripravljamo 24. novembra 2011 od 9. do 14. ure, v Središču Rotunda, Ko-per (Destradijev trg 11, Ko-per), brezplačno izobraževanje na temo odnosov z mediji. Na konkretnem primeru bomo načrtovali obveščanje medijev: pripravili bomo novinarsko konferenco, napisali sporočilo za javnost in odkrivali drobne skrivnosti novinarskega pisanja. Več o brezplačnem pravnem, računovodske in projektnem svetovanju ter novostih v Stiči-šču NVO Obalno-kraške regije poiščite na spletnem naslovu: www.sticisce.si

Marjetka Pezdir KofolSredišče Rotunda

Društvo upokojencev Piran

Trikratne regijske prvakinje v pikadu

Stičišče NVO Obalno-kraške regije

Brezplačne jesenske priložnosti za nevladne organizacije

Lepo je deliti.

V preteklih dveh letih smo dobrosrËnost 28.514 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi sredstvi smo omogoËili nakup 37.478 dodatnih prehranskih paketov in pomagali številnim družinam

in posameznikom v socialni stiski.

Hvala, ker ste delili.

“Prve stvari smo zaËeli deliti z drugimi že v otroštvuin od takrat si jih z enako dobrim obËutkom delimo vedno veË.”

Zaradi vse težjih socialnih razmer, je tudi letos veliko ljudi, ki so se znašli v socialni stiski. Zato se z akcijo Lepo je deliti ponovno obraËamo na vse, ki ste po svojih

moËeh pripravljeni pomagati.

Že z majhnim prispevkom lahko pomagate!

Svoj prispevek lahko nakažete s plaËilnim nalogom BN 02 na TRR: 03100-1111112208, referenca 00-937037 ali pa pošljete SMS s kljuËno besedo “SKUPAJ” na 1919.

Hvala za dobrosrËnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. RdeËi križ SlovenijeVeË informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj

Mobitel in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za RdeËi križ Slovenije. Uporabniki z SMS sporoËilom donirate 1EUR.

Jože

Suh

adol

nik

Jože

Suh

adol

nik

StudioKVADRAT

oblik

ovan

je in

pro

dukc

ija

Ekipa DU Piran: Kožar Breda, Saule Jožica, Vuzem Marija, Štibilj Marija, Pilipovič Vera

Lepo je deliti.

V preteklih dveh letih smo dobrosrËnost 28.514 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi sredstvi smo omogoËili nakup 37.478 dodatnih prehranskih paketov in pomagali številnim družinam

in posameznikom v socialni stiski.

Hvala, ker ste delili.

“Prve stvari smo zaËeli deliti z drugimi že v otroštvuin od takrat si jih z enako dobrim obËutkom delimo vedno veË.”

Zaradi vse težjih socialnih razmer, je tudi letos veliko ljudi, ki so se znašli v socialni stiski. Zato se z akcijo Lepo je deliti ponovno obraËamo na vse, ki ste po svojih

moËeh pripravljeni pomagati.

Že z majhnim prispevkom lahko pomagate!

Svoj prispevek lahko nakažete s plaËilnim nalogom BN 02 na TRR: 03100-1111112208, referenca 00-937037 ali pa pošljete SMS s kljuËno besedo “SKUPAJ” na 1919.

Hvala za dobrosrËnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. RdeËi križ SlovenijeVeË informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj

Mobitel in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za RdeËi križ Slovenije. Uporabniki z SMS sporoËilom donirate 1EUR.

Jože

Suh

adol

nik

Jože

Suh

adol

nik

StudioKVADRAT

oblik

ovan

je in

pro

dukc

ija


vzgoja in izobraževanjevzgoja in izobraževanje

Naša šola je na letošnjem, že 18. mednarodnem UNES-CO taboru Korenine in krila (KiK) z mnogimi zanimivimi aktivnostmi obogatila življenje tako domačim kot gostujočim mentorjem, učencem in dija-kom. Ena izmed dejavnosti je bilo iskanje osebnosti za KiK-ovo nagrado miru in nominiranec naše šole je bil gasilec, Peter Ventin. Da bi ga bolje spozna-li, smo ga povabili našo šolo, ki je pravzaprav tudi njegova, saj je tu preživel svoja osnov-nošolska leta. Z njim so se pogovarjale devetošolke Zarja, Veronika in Manca.Peter je za svoje hrabro deja-nje, ko je med hudimi popla-vami rešil tri človeška življenja, prejel nagrado Osebnost Pri-morske 2010. To pa ni bil edi-ni razlog za naše povabilo, saj smo vedeli, da je človek velike-

Letošnji teden otroka (3. - 9. 10. 2011) je potekal pod na-slovom Pojdiva s knjigo v svet, posvečen 50. obletnici bralne značke. V Športnem in mladin-

ga srca. Z veseljem se je odzval našemu vabilu in z navduše-njem pripovedoval o gasilstvu, s katerim se je srečal ravno v obdobju osnovne šole. Da je postal prostovoljni gasilec, je bilo skorajda neizogibno, saj je sledil vzoru starejšega brata in to je bilo za živahnega fanta, ki nikdar ni obstal pri miru, kot naročeno. Pred približno šti-rimi leti je prestopil med po-klicne gasilce Gasilske brigade Koper. V svojem prostem času je še vedno prostovoljni gasilec in poveljnik PGD Piran ter član Potapljaške sekcije gasil-cev. Ko govori o gasilstvu, se mu na lica prikrade skrivnosten izraz in pogled mu zaide nekam v daljavo. »Če bi izbiral še en-krat, bi ponovno postal gasi-lec,« so iskrene njegove besede. Ko je stekel pogovor o rešenih življenjih, ni pozabil poudari-

ti, da je to sad timskega dela in da je bila njegova prisotnost zgolj naključje. Ja, Peter Ventin je skromen človek, ki je našel svoje po-slanstvo. Zato si želi, da bi v Piranu vzgojili podmladek prostovoljnih gasilcev in gasilk ter pripomogli k boljšemu ži-vljenju vseh. Povedal je, da so gasilci med seboj zelo poveza-ni, da so skupaj v težkih in ve-selih trenutkih, da se znajo za-bavati in so vedno pripravljeni pomagati. Gasilstvo ni le služ-ba ali prostočasna dejavnost, je način življenja.Poslovili smo se z obojestran-

sko obljubo, da se bomo po-novno srečali in tesno sodelo-vali pri vzgoji mladih gasilcev. Ob tem je Peter Ventin mla-dim namenil preprosto spo-ročilo: »Če nekaj narediš, tudi nekaj dobiš. Ni vse v denarju, treba je tudi prostovoljno pri-spevati za dobro drugih. Vsak prostovoljec vidi, da so njego-va dejanja na nek način popla-čana.« Petru Ventinu se zahvaljujemo za obisk ter mu želimo veliko sreče in uspehov.

Vika KuštrinOŠ Cirila Kosmača Piran

skem centru Piran - Mladin-skem EPI centru Piran smo se odločili, da z delavnicami ta vi-soki jubilej obeležimo tudi mi. V dopoldanskem času smo na

literarno-likovne delavnice po-vabili učence prve tirade OŠ Cirila Kosmača Piran in po-družnice v Portorožu. Z otroki smo se pogovarjali o knjigah, ki jih radi berejo, o ravnanju s knjigami, o tem, kako knji-go predstaviti sovrstnikom, o tekmovanju za bralno značko. Na delavnicah je nastalo tudi precej zanimivih izdelkov: pla-kati - reklame za knjige, bralna znamenja, učenci pa so ob upo-rabi vnaprej pripravljenih sličic tudi sami sestavili pravljice in jih pripovedovali sošolcem. V popoldanskem času pa smo na Tartinijevem trgu organizirali ustvarjalne delavnice in dru-ženje ob družabnih in drugih igrah. Vreme in dobra družba sta zagotavljala prijeten po-poldan. Teden je minil hitro,

zagotovo tudi zaradi posebnih dogajanj, ki so popestrila otro-ški vsakdan.

Anka Mikeln Rušnjak,Patricija LoviščekŠIMC, Mladinski

EPI Center Piran

OŠ Cirila Kosmača Piran

Obiskal nas je Peter Ventin

Mladinski EPI Center Piran

Teden otoka 2011

Gasilec Peter Ventin je nominiranec OŠ Cirila Kosmača Piran za KiK-ovo nagrado miru

Z delavnicami obeležili 50. obletnico bralne značke



S projektom »Ekošola kot način življenja« smo dve leti gradili vrednote za odgovorno ravna-nje z okoljem in naravo. Pri-pravili smo svečano prireditev, da vsi sodelujoči v projektu, izvedemo še zadnji, sedmi ko-rak. V čast nam je, da smo go-stili podžupanjo, g. Meiro Hot, predstojnico urada za družbe-ne dejavnosti g. Lado Tancer, predsednika društva DOVES Slovenije g. Fiorenza Lupierija, predsednika KS Lucija, g. Fran-ka Fičurja, predstavnik Okolja Piran g. Alena Radojkoviča in predstavnik Surovina d.o.o. Prav vsi povabljeni gostje ter predsednik sveta staršev g. Raj-ko Gržinič, ravnateljica Zdenka

Fatorič in glavna koordinatorka Eko vrtca Blažena Dolničar, so Eko-listino tudi podpisali. Po-vedali smo, kaj vse smo naredi-li, kaj bomo delali še naprej, se pohvalili, da smo v dveh letih izvedli veliko projektov, akcij, se marsikaj naučili in veliko stvari spremenili pri našem delu. De-lovni, ustvarjalni in aktivni smo bili vsi; otroci, starši, vzgojitelji, kuharice, hišnika, čistilki ter gostje, ki so nam neposredno ali posredno pomagali. Prireditev je popestrila skupina otrok pod mentorstvom vzgojiteljic Jerice in Tine, s petjem in plesom. Vse prisotne so prav prisrčno očarali. Eko-listino so izdelali otroci, ki so sedaj že v šoli, pod

mentorstvom vzgojiteljice In-grid Fikfak. Z eko-listino, ki je izjava o našem poslanstvu, smo se obvezali, da bomo tudi naprej skrbeli za okolje, nara-vo, zdravje, medsebojne odno-se ter, da bomo otroke vzgajali tako, da jim bo skrb za okolje in naravo postalo del življenja. Ker pa vsega sami ne zmoremo, smo povabljene prosili, da naše

Na podružnični šoli OŠ Ciri-la Kosmača Piran v Portorožu tudi letos nadaljujemo s svojo dobro prakso. Za naše učence podaljšanega bivanja so petki prav posebni dnevi. Pravimo jim drugačni petki. En tak drugačen petek smo preživeli na policijskem plovilu, ki nas je pričakalo na Bernardinu, pri Lepi Vidi. Policisti so nam razkazali čoln in nam poveda-li marsikaj zanimivega. Lepo

nam je bilo. Pri organizaciji obiskov in dejavnosti na šoli so nam v veliko pomoč tudi star-ši, ki sami aktivno sodelujejo, pomagajo pri organizaciji takih obiskov in prizbiranju različnega materiala. Za vse to se jim iskreno zahva-ljujemo.

Lorena LovrečičOŠ Cirila Kosmača Piran,

podružnica Portorož

Vrtec Morje Lucija

Podpis EKO-listine

Podružnična šola OŠ Cirila Kosmača Piran v Portorožu

Petek = drugačen dan

In potem so Živa, Leon G., Aleksander, Kevin, Karla, Taris, Leon P. in Treys pogumno za-korakali v šolo. Seveda so bili z njimi tudi njihovi starši, ki jih je tudi zanimalo kako je v šoli. V učilnici so jih pričakali dru-gošolci Iris, Din, Timotej, Sara in Natalija. Ravnateljica jih je pozdravila in jim nadela rutice, da bodo v prometu bolje vidni. Potem smo se spomnili na pole-tne počitnice in morje. Starši so se spremenili v ribice, morskega konjička, raka in hobotnico ter uprizorili pravo predstavo o reše-vanju male srebrne ribice. Otro-ci so s ponosom in navdušenjem opazovali svoje starše, kako so veselo poskakovali pred njihovi-mi očmi. Predstava se je srečno končala in mala srebrna ribica

je bila rešena. »V slogi je moč!« in tako si želimo, da bi bilo tudi skozi vse šolsko leto; da bi vsi med seboj uspešno sodelovali!

Učiteljice Podružnične šole Sv. Peter

Podružnična šola Sveti Peter

Prvi šolski dan je prebudil naše prvošolčke iz sanj

poslanstvo nadaljujemo skupaj še naprej. S podpisom Eko-li-stine so tudi to storili. Prire-ditev smo zaključili s pogosti-tvijo vseh otrok, zaposlenih in gostov, ob domačem pecivu, ki so ga spekle kuharice in bio ja-bolčnem soku.

Leonora Drgan, pom. ravnateljice

EKO LISTINAMi otroci in naše vzgojiteljice ter ostali delavci vrtca obljubljamo: • da bomo vedno imeli radi morje in pazili,

da ne mečemo vanj smeti in strupov,• jedli bomo zdravo hrano iz morja,• potovali bomo po morju, plavali,

se potapljali in skakali v čisto vodo,• skrbeli bomo za okolje, ločevali odpadke,

varčevali z energijo in vodo,• turistom bomo pokazali našo lepo, čisto obalo,• vedno si bomo pomagali in se imeli radi.

Učenci na policijskem plovilu



Na OŠ Sečovlje že od leta 2000 deluje turistični krožek. Vsako leto je število vpisa v ta krožek večji, kar nas zelo veseli (letos že 39 vpisanih). S tem dokazu-jemo, da imamo radi naš kraj, ljudi, zanimajo nas naše kore-nine.

Od samega začetka smo tesno povezani z lokalnim Turistič-nim društvom Taperin Sečovlje kot podmladek, saj aktivno sodelujemo na vseh akcijah, prireditvah in druženjih, ki jih društvo realizira (v društvu imamo tudi 10 srednješolcev).Letos smo se prvič udeležili Dneva grozdja v Bujah. In ker

Učenci OŠ Cirila Kosmača Pi-ran so to na poseben način iz-kusili v času 18. mednarodnega UNESCO tabora. Od 18. - 23. septembra so sodelovali v raz-ličnih delavnicah in se povezo-vali v posebnih dejavnostih z vrstniki in mentorji iz 11 držav: Finske, Malte, Poljske, Avstrije,

Madžarske, Romunije, Srbije, Hrvaške, Črne gore, Makedo-nije in Slovenije. Izvedeli so, kako raznolikost posameznikov lahko vpliva na njihov način življenja. Spoznali so uspešno slepo študentko Aleksandro Surlo, plesali v delavnici balet-ke Antonie Novotny, ki kljub

okvari sluha pleše v SNG Ope-ra in Balet v Ljubljani, srečali in spoznali so otroke z Downovim sindromom, avtiste, idr. Za kratek čas so izkusili, kako je, če v tvojem svetu vlada tema in ne vidiš ničesar; kako težko je prositi za pomoč, če si nem ali ne poznaš jezika. Spoznali so,

živimo ob solinah, so že po na-ših oblačilih lahko prepoznali, da so prav soline tiste, ki dajo našemu društvu dušo.Zelo smo veseli, da so nas po-vabili na ta tradicionalen do-godek, praznik grozdja in se jim iskreno zahvaljujemo, saj

je bila nova izkušnja, druženje in navezovanje poznanstev res nekaj posebnega. Povorka, kjer je bilo prikazano življenje in delo kmeta ob trgatvi, živali, ki so imele izredno pomembno vlogo v preteklosti (osli, boška-rini), so preplavili ulice Buj. Is-trsko mestece se je dvigalo nad dolino in se bohotilo s preču-

dovitimi stavbami ter cerkvijo, ki nas je vse prevzela. Dišalo je po moštu, istrski kulinariki, …, ulice so preplavili zvoki doma-čih pihalnih orkestrov. Priho-dnje leto doživite ta poseben dan tudi vi, ne bo vam žal!Od nekdaj smo bili ljudje, ki živimo ob Dragonji, med se-boj povezani s sorodstvenimi, prijateljskimi ali službenimi vezmi. In to smo še danes, po-sebno člani podmladka, ki smo pred petimi leti navezali stike z učenci iz Momjana, podružnič-ne šole z italijanskim jezikom Buje, povezani s prijateljskimi vezmi. Začeli smo s projek-tom Otroci smo kot ptice, ne poznamo meja; nadaljevali s Parenzana nas povezuje in or-ganizirali srečanja med otroki. Skupaj smo imeli pohode, po-učne ekskurzije, ustvarjalne de-lavnice; formalna druženja so prerasla v iskrena prijateljstva.Ob Svetovnem dnevu miru smo skupaj v Momjanu posa-dili oljko. Dogovorili smo se, da bodo prihodnje leto prišli oni k nam in skupaj bomo posadili drevo pred našo šolo.

Ker se zavedamo, da živimo v turistični občini, imamo v šoli tudi izbirni predmet turistična vzgoja, ki je učencem zelo zani-miv (letos 19 učencev) . Vsakič se veselijo povezave z lokalnimi podjetji (Soline d.o.o., KPSS, Aerodrom Portorož,..), turistič-nimi kmetijami in ustanovami ter z Občino Piran. V tem šolskem letu smo imeli poučno ekskurzijo v Portorož, kjer smo izvedli intervju med turisti. Spoznali smo, da so turisti nad Portorožem navdu-šeni; všeč jim je narava, morje, hrana in prijazni ljudje. Pogre-šajo večerno zabavo s plesom.V družinskem hotelu Mar-ko smo spoznali lastnico, go. Mirando, ki se že od otroštva ukvarja s turizmom. In prav to je tisto, kar ji da pečat, saj je prijaznost pri njih na prvem mestu. Moramo vam zaupati, da je bil ogled hotela nepoza-ben, saj je zelo urejen, gostom ponujajo široko paleto razve-drila, seminarje, bankete in tudi sprostitev v našem zaled-ju. Najbolj pa smo se navdušili nad sobo s pogledom na morje in pravljičnim parkom, ki te sprosti in navdihne s tišino. In ker ga. Miranda in njeni delav-ci delajo s srcem, so nas pogo-stili tako, da smo bili vsi za eno uro kraljeviči in kraljične.

Neli Romanello

Delo z mladimi

Turistični krožek OŠ Sečovlje in podmladek TD Taperin Sečovlje

18. mednarodni UNESCO tabor

Vsak od nas je nekaj posebnega in vsi mi imamo veliko skupnega

kako pomembno je imeti ob sebi nekoga, na kogar se lahko obrneš, mu zaupaš in se zaneseš nanj, ter da pri tem ne igrata nobene vloge ne narodnost ne veroizpoved. Medkulturna raznolikost posameznikov je sobivanje domačih in 90 gostu-jočih učencev le še popestrila. Na lastni koži so preizkusili, da »mir deluje«, če si dovzeten za drugačnost ljudi. Svoj posluh za sočloveka je izkazal tudi pi-ranski župan, ki si je vzel čas za pogovor z delegacijami šol ude-leženk. S tem je še potrdil, da je



Sedem otrok iz »Male hiše« v Pilštajnu na Kozjanskem so z vzgojiteljicama Ado in Simono povabili v Portorož prijatelji iz Male hiše. Otrokom, ki živijo v težkih družinskih razmerah, v katerih jim primanjkuje osnov-nih življenjskih potrebščin za normalen razvoj in vzgojo, in so nemalokrat žrtve nasilja, je na-kup in obnovo Male hiše doniral Lions klub Ljubljana Ilirija in jim tako v hiši zavetja nudi vsaj kratek čas varnosti in ljubezen. V t.i. Palčkovih taborih izvajajo program, ki je raznolik in je na-menjen ciljni skupini otrok med

Vsako leto na začetku jese-ni praznujemo Teto Jesen. Z leti je to praznovanje postala tradicija v našem vrtcu.Veliko smo hodili na izlete v naravo in načrtno vnesli več gibanja kot ga je sicer v vsakodnevnem programu in tako pridobili različne gibalne izkušnje.Sredi meseca septembra so naši otroci začeli zbirati različ-

izdelke. Na takšen način otro-ku lažje privzgojimo skrb in spoštljiv odnos do narave. Priprave in izvedba Tete Jeseni so potekale po načrtu, katere-ga smo si predhodno zastavili.Vsaka skupina je imela svojo zadolžitev, tako da bi popol-dansko srečanje potekalo čim bolj sproščeno in v ustvarjal-nem vzdušju. Otroci so težko čakali na dan, ko bodo s starši naredili Teto Jesen. V Sečovelj-skem vrtcu so otroke razveseli-li z lutkovno predstavo Debela

ne vrste jesenskih plodov, zato so na vratih igralnic sledila ra-zna obvestila in zapisi o dejav-nostih otrok. Načrtno smo z otroki opazovali spremembe v naravi, pestrost barv in razno-likost plodov. Le to smo do-segli tako, da smo veliko časa preživeli prav v naravi, sami nabirali plodove iz katerih smo v igralnicah izdelovali različne

vikendi, počitnicami in prazni-ki. Problematiko otrok rešujeta vzgojiteljici na način, da otroke učijo vedenjskih vzorcev in po potrebi opozarjajo tudi Centre za socialno delo glede potrebnih aktivnosti. Hiša predvsem deluje kot dom, kjer otroci pomagajo pri hišnih opravilih, se skupaj učijo, spoznavajo, da je življenje lahko drugačno in hodijo skupaj na izlete. Donatorji so jim za konec tedna kot Palčkov tabor omogočili tridnevno bivanje v Portorožu. Bivali so pri prijate-ljih Male hiše, se kopali, zabavali in brezskrbno uživali vse, kar jim

nudi morje. Obiskali so Sv. Peter in v knjigo spominov med dru-gim zapisali: »Všeč mi je tišina in svež zrak, prekrasne so rastline, ribice, vse je preprosto neverje-tno. Tu je raj na zemlji, prijetno in čuteče.« Otroci so okolico vsr-kavali in bili sproščeni. Ogledali so si ladje v portoroški Marini, svoje sanje poglobili med vožnjo po morju z leseno barko. Veter jim je vel v lica, ko so na ladji

uživali hrano z ražnja, sladice pa so zaključile že kar utrudljiv dan. Preživeli so vsaj kratek čas v zdravem okolju, okusili, da je morje slano, saj je bil med njimi tudi tak, ki je prvič videl morje. Zahvala gre vsem, ki so prispeva-li dobro voljo in več, da je mala skupinica pozabila težave in skr-bi vsaj za dan ali dva.

Tatjana Voj

»Palčkov tabor« tokrat na morju

Sečoveljski vrtec

Prišla je teta jesen

v družbi pomemben prav vsak posameznik.Obstoječo medkulturno razno-likost so najbolj zgovorno raz-krivale narodne noše udeležen-cev in tradicionalne kulinarične dobrote, ki so jih gostje prinesli s seboj. Raznolikost kultur, ki so v različnih obdobjih pisale zgodovino mesta, pa so vsi lah-ko odkrivali na orientacijskem pohodu. In kaj imamo skupnega? Otro-kove pravice, željo po druže-nju, ljubezen do glasbe, plesa, športa idr.Predvsem pa pravico

do prostora za mizo - bodisi na pojedini ali v debati!Vsega tega smo se naučili ude-leženci UNESCO tabora v samo petih dneh, saj je vsake-mu od nas bil ponujen prostor za mizo.Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji in izvedbi 18. Mednarodnega UNESCO tabora. Posebna za-hvala pa gre Tonci Novotny in Aleksandri Surla, za pomoč pri izvedbi dejavnosti za učence na taboru.

Z. Matović

repa. Nato pa so s skupnimi močmi izdelali Teto jesen, ka-tera jih nasmejano opazuje na igrišču vrtca. Z jesenskimi plodovi, ki so jih otroci pridno prinašali v vrtec, so pripravili čisto pravo tržnico. «Baranta-li« so z branjevkami in okušali jesenske dobrote. V popoldan-skem času pa so se s starši od-pravili na prvi jesenski pohod po našem kraju.

Lara Fojan Zanutto, Vrtec Sv. Peter

Piranski župan izkazal posluh za sočloveka (foto: Martin Bobič)


In una modesta abitazione di Pi-rano, situata non lungi dal por-ticciolo, il 22 luglio 1821 vide la luce Cesare Dell’Acqua, che ben presto avrebbe manifestato le sue doti artistiche tanto da diventare celebre a livello inter-nazionale. Sebbene il suo nome si possa annoverare tra i più importanti pittori di storia in Europa, oltre ad essere un fine acquerellista, nella sua città na-tia è misconosciuto. È proprio vera la massima latina “nemo propheta in patria sua”, nel no-

stro caso, però, dobbiamo ram-mentare anche l’indifferenza e un certo distacco da parte della nuova Pirano la quale per lungo tempo ha rimosso, per non dire occultato, la storia della patria di Tartini e con essa i suoi illu-stri figli che hanno contribuito in vario modo allo sviluppo ci-vile della loro terra. Per questo motivo il centenario della scom-parsa, nel 2005, passò inosserva-to, mentre sia Bruxelles, la sua città d’adozione, sia Trieste lo ricordarono solennemente con esposizioni delle sue opere, in-contri di studio e quant’altro. Se non fosse stato per la Società di studi storici e geografici e la Co-munità degli Italiani “Giuseppe Tartini” che promossero una se-rata dedicata al pittore, nel corso della quale fu presentato il do-

cumentario realizzato dall’ami-co Franco Viezzoli, presidente della Famea Piranesa di Trieste, introdotto con grande compe-tenza dal prof. Franco Firmiani, storico dell’arte e grande cono-scitore di Dell’Acqua, nessuno lo avrebbe ricordato. Cesare Dell’Acqua nacque nella nostra città per pura fatalità, suo padre, Andrea, difatti, capodi-striano, nel 1809 trovò impiego come giudice al Tribunale di Pi-rano e di conseguenza si spostò nella terra di San Giorgio. Morì

nel 1826. La vedova, la triestina Caterina Lengo, lasciò la località e si diresse a Capodistria con il bambino di cinque anni appena ove rimase sino al 1833 quindi si trasferì a Trieste. Nella città di San Giusto trovò impiego pres-so la ditta Parisi & C. Ben pre-sto manifestò le sue doti di buon disegnatore. Fu apprezzato dallo scultore veneziano Pietro Zan-domenighi e, grazie all’inte-ressamento di Pietro Kandler, poté frequentare l’Accademia di Belle Arti della città lagunare (1842-1847), in cui ebbe come maestri Ludovico Lipparini, Odorico Politi, Michelangelo Grigoletti. Le sue qualità artisti-che non passarono inosservate, fu apprezzato dai collezionisti e già nel periodo degli studi ebbe le prime commissioni da parte

del principe Federico Lichten-stein e dell’arciduca Giovanni d’Austria. Conseguito il titolo accademico accompagnò il ba-rone ungherese Ludovico Luigi Reszan, che era il suo protet-tore, in un viaggio a Vienna, a Monaco di Baviera nonché a Parigi. Nel 1848 trapiantò la sua dimora a Bruxelles (lì era già residente il fratello Eugenio). Nella capitale belga si impegnò nella pittura di storia e fu segui-to da Louis Gallait. Nel 1855 sposò Carolina Van der Elst dal cui matrimonio nacquero Eva (1856) e Alina (1857). Come mai decise di traferirsi lontano dai lidi patri? La risposta ci viene fornita da Franco Firmiani nel-la sua introduzione al volume firmato assieme a Flavio Tossi, “Il pittore Cesare Dell’Acqua 1821-1905 fra Trieste e Bruxel-les” (Trieste 1992): “La generale depressione dei centri a lui più familiari contribuì a far matu-rare nel giovane la decisione di andarsene. Dove puntare? Le idee chiare ce le aveva; inoltre, pure la possibilità di disporre di una base a Bruxelles presso il fratello che vi risiedeva, giocava a favore del progetto che più gli stava a cuore. In cuor suo, la destinazione ideale del viaggio era Parigi, e Parigi era comun-que più facilmente raggiungi-bile vivendo in Belgio. Fatalità volle che nel bel mezzo del suo primo soggiorno parigino scop-piasse l’insurrezione di febbraio. Con quegli inizi il 1848 non prometteva bene. Tutto concor-

reva dunque a predestinargli il Belgio come sua seconda patria; da quell’anno fino alla fine della vita lo sarebbe di fatto divenuta. In quel Paese, a cui la stabilità del regno, amministrato da un governo liberale, consentiva di restare ai margini del movimen-to rivoluzionario dilagante in Europa, la sua indole pacifica e cordiale trovò una sede adegua-ta. Al resto avrebbe provveduto una volontà d’arte ferrea in ac-cordo con un invidiabile spiega-mento di mezzi”. Gli anni compresi tra il 1852 e il 1877 furono caratterizzati da un’importante attività. Lavorò soprattutto per committenti triestini di rilievo: la Comunità greco-orientale, il barone Pa-squale Revoltella, il Municipio, l’arciduca Massimiliano d’Au-stria. Nel Castello di Miramare si possono tuttora ammirare i lavori realizzati nel corso di un decennio circa: “L’imperatore Leopoldo I visita il convento dei Francescani a Grignano” (1857), “L’imperatrice Livia as-siste alla vendemmia del vino Pucino” (1858), “La Deputazio-ne messicana offre a Massimilia-no la corona imperiale” (1864), “La partenza della coppia im-periale per il Messico” (1866), “L’allegoria dell’edificazione di Miramare” (1867), “L’arri-vo dell’imperatrice Elisabetta a Miramare” (1865), “I primi abitanti di Grignano vedono passare la nave degli Argonauti” (1867). Nel capoluogo giuliano realizzò anche importanti pittu-re decorative per la villa di Le-opoldo Vianello (1879-1881). Per il comune dipinse una tela di ampie dimensioni raffiguran-te le fortune economiche della città, intitolata “La prosperità commerciale di Trieste” e tutto-

Il pittore piranese Cesare Dell’Acqua

Qualche nota in occasione del 190esimo della nascita

comunità degli italianiitalijanska skupnost


Mednarodni kiparski simpo-zij Forma viva praznuje letos visok jubilej. Petdeset let. Pet-deset let ohranjanja tradicije klasičnega kiparskega pristopa. Petdeset let preverjanja tradi-cionalnih materialov in priza-devanja po njihovi reafirmaciji v sodobni likovni umetnosti. Petdeset let raziskovanja mo-numentalnih dimenzij. Petde-set let snovanja na prostem, v krogu umetnikov iz vseh kon-cev sveta. Še kako prav je imel kipar Jakob Savinšek, ko je ta-krat prireditvi nadel preprosto, a nadvse učinkovito ime: For-ma viva. »Živa oblika« plastič-nega snovanja velikih formatov na odprtem namreč ostaja izziv tudi za sodobne ustvarjalce. Začelo se je leta 1961 na Seči pri Portorožu (kamen) in v Kostanjevici na Krki (les). Po-budnika kiparskega simpozija, slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek, sta zamisel kolektivnega ustvarjanja prine-sla iz sosednje Avstrije, kjer je v kamnolomu St. Margarethena leta 1959 avstrijski kipar Karl Prantl s somišljeniki organizi-ral prvo tako srečanje. Kmalu se je izbira klasičnih gradiv razširila s ponudbo ustvarjanja v drugih materialih, v Ravnah na Koroškem (1964) so izbra-li jeklo, v Mariboru (1967) pa beton.

Petdesetletnica Forme viva bo posvečena avstrijskemu kiparju Karlu Prantlu (1923-2010), očetu vseh simpozijev.V nasprotju s kasnejšimi po-dobnimi manifestacijami v svetu je Forma viva izstopala z razvejeno podobo štirih de-lovišč, ki so bila s kiparskimi materiali tesno vpeta v krajev-ne posebnosti. Portorož in Ko-stanjevica sta glede na izbrano gradivo in prostor postopno oblikovala kiparski galeriji na odprtem, medtem ko je bila simpozijska plastika na Rav-nah na Koroškem in v Mari-boru zasnovana za umestitve v specifičen urbani prostor. Če-prav se je skupinski projekt šti-rih lokacij z leti izčrpal, kar je povzročilo postopno zamiranje dogajanja na nekaterih prizori-ščih, se je v Portorožu kontinu-iteta ohranila. V drugi polovici devetdesetih let prejšnjega sto-letja je simpozij vnovič zagnala Kostanjevica (1998), desetletje zatem pa so se za ta korak od-ločili še v Ravnah na Koroškem (2008), pod okriljem tamkaj-šnjega Koroškega muzeja. Po napovedih naj bi leta 2012 tudi Maribor prireditev vklju-čil v program Evropske kultur-ne prestolnice.Obalne galerije Piran in Galerija Božidar Jakac sta si praznovanje okrogle oble-tnice zamislili kot vsebinsko in

organizacijsko enoten projekt. V nasprotju s tradicionalno bienalno izmenjavo dogaja-nja se simpozija v Portorožu in Kostanjevici letos odvijata hkrati. V Kostanjevici so tri-je povabljeni umetniki Karen MacherNesta (Peru), Denis Krašković (Hrvaška) in Rein-hold Neururer(Avstrija) poleti že končali z delom, medtem ko se bo v Portorožu (Graziano Pompili, Italija; Jose Villa So-beron, Kuba; Donald Porcaro, ZDA) klesanje v kamnu sredi septembra šele začelo. V kostanjeviški galeriji so ob simpoziju pripravili obsežno dokumentarno razstavo s ka-talogom Forma viva.50 let, v katerem je v besedilu in fo-tografijah zajetih petdeset let kiparske prireditve. Ob koncu portoroškega srečanja se obeta izid publikacije, kot dopolni-tev leta 1983 izdane knjige z naslovom Forma viva 1961-1981 (avtorja Stane Bernik in Špelca Čopič). Razlogi za izdajo drugega dela monogra-fije izhajajo iz pobud, ki jih z vzpostavljanjem kontinuirane kiparske dejavnosti v Sloveniji sedaj kažejo že vse štiri lokaci-je, in v želji, da tudi obdobje simpozijev med leti 1982 in 2011 dobi zaokroženo podobo v enakovredni publikaciji. Prireditev, ki poteka pod ča-stnim pokroviteljstvom Danila Türka, predsednika Republi-ke Slovenije, je sta omogočili Ministrstvo za kulturo RS in Občina Piran. Generalni spon-zor je Splošna plovba Portorož. Ostali sponzorji: Kamen Pazin, BOSH. Medijski partner pa Primorske novice.Zaključek simpozija v soboto, 15. oktobra 2011 ob 17. uri

Majda Božeglav-Japeljmuzejska svetovalka,

Obalne galerije Piran

Forma Viva Portorož 2011

Petdeset let kiparskega simpozija ra presente nella sala del Con-siglio comunale. Importanti fu-rono pure gli ingaggi in Belgio, i suoi lavori andarono nelle case di importanti famiglie nonché nelle Collections Royales del-la Casa regnante. Nel 1856 il Nostro fu tra i soci fondatori della “Société Belge des Aqua-rellistes”, nel 1870 divenuta “Société Royale”. L’anno dopo all’“Exposition Générale des Beaux-Arts de Bruxelles” otten-ne la medaglia d’oro per l’olio “Gli abitanti di Brescia accol-gono i profughi dopo la distru-zione di Milano da parte di Fe-derico Barbarossa”. Arrivarono anche le onoreficenze: nel 1863 divenne Cavaliere dell’Ordine di Leopoldo e successivamente anche Ufficiale dell’Ordine del-la Guadalupe. A riprova degli importanti traguardi raggiunti ricordiamo che partecipò ad appuntamenti internazionali di rilievo: nel 1873 lo troviamo all’Esposizione Universale di Vienna e nel 1874 all’Interna-zionale di Londra. Espose pure negli Stati Uniti (1882, 1893) e in Australia (1887, 1888). Non fu ignorato nemmeno dall’Ita-lia. Dagli Uffizi di Firenze, nel 1874, ricevette l’invito da parte della Galleria dei pittori celebri con la richiesta di inviare un au-toritratto, vent’anni più tardi, nel 1895, fu nominato a mem-bro del Comitato di Patrocinio della Prima Esposizione Inter-nazionale d’Arte della Città di Venezia. Si spense il 16 febbraio 1905.L’unica opera presente in Istria è il “Ritratto della sorella Virgi-nia” (1876, olio su tavola, cm. 20x14,5) offerta al nipote Carlo Combi. La “Donna in costu-me orientale che gioca con due scimmiette” (olio su tavola) che Dell’Acqua donò al Comune di Pirano, nel 1892, in occasione dei preparativi per le celebrazio-ni del bicentenario tartiniano, è irreperibile ormai tantissimi decenni.

Kristjan Knez

Graziano Pompili med ustvarjanjem

umetnostitalijanska skupnost


umetnostumetnost

Gani Llalloshi, slikar in grafik, ki živi in dela v Piranu, že več kot dvajset let aktivno soustvar-ja slovensko sodobno likovno stvarnost kot raziskovalec in iskalec maksimalnih možnosti likovnega izraza in sporočila. Po končani diplomi na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost leta 1989 v rodni Pri-štini je študij nadaljeval na lju-bljanski ALU, kjer je dokončal slikarsko in grafično specialko, izpopolnjeval se je še v Parizu in v Berlinu. Vsaka njegova sa-mostojna razstava kakor tudi sodelovanje na skupinskih pred-stavitvah pomeni avtorjev oseb-ni nagovor gledalcu: z diskretno izzivalno, včasih tudi z atraktiv-no provokativno podobo, pona-vadi mimetično upodobljeno, a umeščeno v premišljen vsebin-

V mesecu oktobru, ko Občina Piran praznuje svoj praznik, v Obalnih galerijah Piran or-ganiziramo razstavo del enega najpomembnejših slovenskih in primorskih sodobnih grafi-kov in slikarjev, VLADIMIR-JA MAKUCA. To bo pregle-dna razstava slik, male plastike in del na papirju, ustvarjenih v obdobju od 2000 do 2011. Javnosti bo prvič dan celo-vit vpogled v tisti umetnikov opus, ki je bil navdahnjen prav v Slovenski Istri. Leta 2003 je

Makuc kot udeleženec Med-narodnega kiparskega simpo-zija v kamnu, na Formi vivi Portorož ustvaril skulpturo, ki danes bogati javni prostor pri portoroškemu Monfortu. Leta 2005 pa ga je - kot udeleženca multimedijske delavnice Geni-us loci Lera - atraktivni ambi-ent Sečoveljskih solin ponovno vzpodbudil: v svojem ljubljan-skem ateljeju vsa ta leta v raz-ličnih likovnih zvrsteh ustvarja na konkretno tematiko Istre, njenih naravnih in civilizacij-

skih specifik. Nastal je umetni-ški opus, po kvaliteti enkraten in vrhunski hommage našemu ambientu, ki ga bomo prvič celovito predstavili v obeh raz-staviščih. Vladimir Makuc (rojen leta 1925 v Solkanu, leta 1954 diplomiral iz slikarstva na lju-bljanski ALU in 1956 končal še specialko za restavratorstvo) sodi med najeminentnejše slovenske likovnike. Prejel je najpomembnejše nacionalne nagrade (leta 1962 nagrada

Prešernovega sklada, 1979 Pre-šernova nagrada, 1987 nagra-do Riharda Jakopiča in druge), nagrajen je bil na mednaro-dnih likovnih manifestacijah doma in v tujini (na primer na ljubljanskem Mednarodnem grafičnem bienalu in na po-dobnih tovrstnih manifesta-cijah v Aleksandriji, Zagrebu, Luganu, Celovcu, Firencah, Mulhousu, Krakovu, Bitoli, Anconi, Chamalieresu, Kai-ru, Piranu in drugod). Imel je veliko osebnih razstav, večkrat tudi v razstaviščih Obalnih ga-lerij Piran, sodeluje na skupin-skih predstavitvah nacionalne umetnosti in drugih priredi-tvah doma in v tujini. Celoten Makučev opus se odli-kuje s polnostjo pretanjene izraznosti: poetičnost in lirič-

ski koncept, izzove gledalca v poglobitev in odkrivanje novih dimenzij in interpretacij, ki pre-segajo zgolj vizualno prepoznav-no figuraliko. Zato je vsakršna njegova javna predstavitev tudi vedno novo presenečenje za ljubitelje likovne umetnosti kot tudi za stroko. Ob znanih starejših ciklih “Hi-story”, “Ekran”, FreeMarket (leta 2003 v Mestni galeriji Pi-ran), This is not tv (leta 2009 v Galeriji Loža), pa letošnjega »Fly fly white bird« in drugih, je v letu 2010 ustvaril serijo štirih slik v tehniki akrilov na platnu, ki pa so po izraznosti in po veli-kosti monumentalna, že na prvi pogled drugačna in neprimerlji-va, in pomenljivo poimenovana Unter Balkans Himmel/Pod balkanskim nebom (iz likovne

zbirke Interservis d.o.o. Ljublja-na). Pričujoči opus bo v organizaciji Obalnih galerij Piran in v sode-lovanju z Banko Koper prvič na Primorskem predstavljen v Galeriji Banke Koper. Slike so opredeljene z močnim in živim koloritom kot nosilcem poseb-ne atmosfere, iz katere - kljub prepoznavnim upodobljenim motivom - veje posebno močna ekspresivna nota v smislu inti-mne izpovedi. V vsebinskem in sporočilnem smislu je v ospred-ju njegovo osebno videnje ta-kratne družbeno-politične situ-

acije konkretnega geografskega prostora v kontekstu vpetosti v svetovno golobalno sfero. Skriv-nostno pomenljive upodobitve izbranih skupin živali s svojimi metaforičnimi pomeni, umešče-ne v simbolno sugestivno in ve-dno intenzivno barvno slikarsko polje, slehernega obiskovalca zaustavijo v razmislek, ga izzo-vejo v različne emocionalne in mentalne interpretacije in doži-vljanja, kar avtorja ponovno za-pisuje med pomembne sodobno angažirane likovnike.

Nives Marvin

Piranski slikar GANI LLALLOSHI

Opus Unter Balkans Himmel / Pod balkanskim nebom

Razstavišče Monfort Portorož

Pregledna razstava slik, skulptur in del na papirju primorskega likovnika Vladimirja Makuca

Pod balkanskim nebom, 2010, akril/platno, 200 x 300 cm


umetnostumetnost

Po izboru mednarodnih stro-kovnih žirij je dobitnik Grand Prix keramike Simcha Even--Chen iz Izraela, slikarskega Grand Prixa Branko Kolarič iz Rovinja, nagrade za najboljši akvarel Sabina Šinko, nagrade za najboljše delo avtorja starega do 35 let v obliki samostojne razstave v Galeriji Herman Pe-čarič pa Katja Smerdu. Da osta-ja Ex-tempore Piran priljubljena likovna manifestacija dokazuje

nost preprostih oblik, njihova ubranost in eleganca ter nekje groteskno, nostalgično in trp-ko razpoloženje ostajajo kot njegove likovno opredmetene vizije prihodnosti, interpreti-rane z znanji, izkušnjami, mo-drostjo in zrelostjo v avtentični likovni govorici. Soustvarja sodobno slovensko umetnost z avtorsko določljivim sim-bolnim in pomenskim črtnim znakovnim obrazcem, umešče-nem v mir in tišino primorske pokrajine in s svojskim žlah-tnim koloritom.Otvoritev razstave Makučeve etude bo v četrtek, 13. okto-bra ob 18. uri v koprski Loži (dela na papirju) in ob 19. uri v razstavišču Monfort Portorož

tudi število prijavljenih udele-žencev: na slikarski ex-tempore se je prijavilo kar 323 likovni-kov (strokovna žirija je izbrala 100 slik, ki so predstavljena na razstavi v razstavišču Monfortu do 9. oktobra), na ex-tempore keramike pa 68 (strokovna žiri-ja je izbrala 31 del, ki so bila na ogled v Galeriji Herman Pečarič do 3. oktobra).

Nives Marvin

Podeljene nagrade EX-TEMPORA PIRAN 2011

Slikarski Grand Prix v Rovinj, Grand Prix keramike v Izrael

(s posebno postavitvijo slik in skulptur po zamisli ak. kiparja Mirsada Begića). Predstavitev avtorja in projekta bo doku-mentirana v spremljajočem katalogu z zapisi Brede Ilich Klančnik, Nives Marvin in Andreja Medveda. Slavnostni govornik bo g. Jožef Školč, raz-stavo pa bo odprl g. Peter Bos-sman, župan Občine Piran. Pregledna razstava slik, skulp-tur in del na papirju primor-skega likovnika VLADIMIR-JA MAKUCA bo na ogled od 13. oktobra do 20. novembra 2011 v razstavišču Monfort v Portorožu in v Galeriji Loža v Kopru.

Nives Marvin

V filmu »Lahko noč, gospodič-na«, ki smo ga imeli priložnost prvič videti na letošnjem Festi-valu slovenskega filma v Porto-rožu, je bilo slišati tudi pesem Marka Matičetovega, pesnika iz Lucije. Pesem je umeščena v enega ključnih momentov filma, ko glavna junakinja Hana (Polona Juh) obišče svojega ljubimca Leva (Jana Cvitkoviča), za ka-terega ve, da jo je prejšnjo noč prevaral z drugo žensko, on pa ne ve, da ona to ve. Hana ne

izgublja časa z razlago, kako je izvedela, kar ve, temveč prime v roke Markovo pesniško zbir-ko »Boš videl« in svojemu zdaj že nekdanjemu ljubimcu Levu ganljivo prebere tele verze pe-smi »Je rekla«:

Samo molčiš, je rekla.Si bil tiho, ko je to rekla.Nisi rekel ničesar, ko je to rekla.Nisi imel kaj reči.Nimaš kaj reči.(Razen tega, česar ne rečeš.)

Na to pesem, ki sprva ni bila predvidena v scenariju tega filma, ki ga je napisal Metod Pevec, je po Markovih besedah naletela igralka Polona Juh šele med samim snemanjem filma, ko je prebirala Markovo poe-zijo in se ji je zdela navedena pesem ravno pravšnja za dano situacijo v filmu.

V filmu »Lahko noč, gospodična« pesem Lucijčana Marka Matičetovega

Vladimir Makuc na Mednarodnem kiparskem simpoziju Formai viva Portorož 2003

Župan podeljuje Veliko odkupno nagrado Občine Piran ak. slikarju Ljubotu Radovacu

Dve pesniški zbirki


umetnostumetnost

Samostana sv. Frančiška v Pi-ranu letos obeležujejo 710 let in v sklop prireditev ob tej spoštljivi obletnici sodi tudi fotografska razstava Mir in dobro Ubalda Trnkoczya, ki so jo odprli v soboto, 1. okto-

Od letošnjega junija dalje se je bilo nemogoče izogniti obisku palače Trevisini, ki je doma-če in tuje obiskovalce s svojo novo, izvirno, samozavestno in „sijajno“ podobo množič-no pritegnila na ogled razstave grafičnih del najpomembnej-ših „pop art“ umetnikov, kot so Andy Warhol, Roy Lichten-stein, Robert Rauschenberg,

John Chamberlain, Tom Wes-selmann in James Rosenquist. Razstava Sijajni Pop art je bila odprta do 9.oktobra, njen bogat spremljevalni program, poimenovan The Factory, pa se je zaključil v sredo 28.09. s projekcijo filma „I shot Andy Warhol“. Ravno spremljevalni program Factory je dal razstavi poseben

in izviren pečat. Pripravilo in realiziralo ga je Kulturno ume-tniško društvo “Esko“, njegov glavni namen pa je bilo druže-nje, ustvarjalnost in promocija še neuveljavljenih mladih pri-morskih umetnikov. Poleg Luke Mrdakoviča, idej-nega vodje projekta, ki nam je v kratkem pogovoru predstavil zamisel in potek programa, so pri njegovem nastanku in re-

alizaciji sodelovali še: Grega Trbovc, prav tako idejni vodja projekta, Vasko Vidmar kot vodja slikarske delavnice, Da-nijel Gregorič kot vodja de-lavnice grafitov ter Jani Turk in Maja Bjelica, ki sta vodila fotografsko delavnico. Vseh so-delujočih mladih ustvarjalcev je bilo kar okrog 50.Piranski Factory je dobil svoje ime po umetniškem ateljeju

bra, v Križnem hodniku tega samostana ter bo na ogled do konca novembra. Trnkoczy, ki je velik prijatelj tega sa-mostana, je, kot so zapisali ob razstavi, tudi tokrat z izjemno tankočutnostjo, s širokimi mi-

selnimi ozadji, z veliko ljubez-nijo in s spoštovanjem ujel v objektiv svojega fotografskega aparata Križni hodnik samos-tana tako pronicljivo, kot še nikoli do slej.

Ubald Trnkoczy je že večkrat predstavil svoje fotografije, v katerih lovi vzdušje samostans-kih zidov in Križnega hodnika, v katerem tudi zadnja leta red-no preseneti s kako svojo razs-tavo. Tokrat je v tem hodniku postavil na ogled samo fotogra-fske upodobitve njega samega in razstavo naslovil s pozdra-vom Frančiška Asiškega Mir in dobro. Ob razstavi bratje minoriti pravijo, da naj ob fotografijah odpremo oči in da bomo tako z lahkoto ugledali evangelij-

ske svete, ki so srčika življenja Frančiškovih bratov. “Odpri ušesa in ob fotografijah pris-luhni tihoti križnega hodnika - hitro boš v srcu zaslišal od-mev Frančiškovega pozdrava.” vabijo na razstavo, ki prikazuje umetniško fotografsko upodo-bitev estetike prostora križnega hodnika in obenem lovi duho-vni sveta, ki tam biva že stoletja.Otvoritev razstave, ki se je je poleg redovnikov, redovnic in številnih Pirančanov udeležil tudi župan Peter Bossman, je popestril nagovor igralca Pa-vleta Ravnohriba, Mešanega pevskega zbora društva Sele iz avstrijske Koroške in gvardja-na Slavka Stermška, ki je med drugim poudaril, da Ubald Tr-nkoczy s svojimi fotografijami širi obzorje o izredni arhitektu-ri križnega hodnika, ki ga gle-da z veliko mero umetniškega občutka. Tokrat pa temu doda-ja še duhovno sporočilo Mir in dobro.


Mir in dobro

Fotografske mojstrovine Ubalda Trnkoczya v Križnem hodniku

Kulturno umetniško društvo “Esko“

Sijajni mladi ustvarjalci v Tovarni

Razstavo si je prišel ogledati tudi župan (foto: Janez Mužič)


umetnostumetnost

V petek devetega septembra zvečer so se mnogi prebivalci Pirana in okolice zbrali v Cafe centralu Grand Hotela Portorož na otvoritvi razstave kolažev pi-ranskega slikarja Marka Jezer-

nika. Marko je v Piranu zelo priljubljen, saj je znan po svoji družabnosti in pripravljenosti na sodelovanje pri najrazlič-nejših umetniških projektih, ki združujejo in povezujejo me-

ščane Pirana. Med razstavlje-nimi kolaži je tako kar nekaj takih, na katerih so se lahko prepoznali številni obiskovalci prireditve. Večer, ki ga je s svojim značil-nim entuziazmom in hudomu-šnostjo povezovala gostiteljica Irena Dolinšek, je minil v pri-jetnem in sproščenem vzdušju. Za glasbeno podlago je poskr-bela pevka Darja Švajger, ki jo je na klavirju spremljal Sašo Fajon, razstavo je uradno od-prla podžupanja Meira Hot, o svojem pogledu na Marko-vo delo pa je spregovoril tudi „piranoslovec“ Slobodan Simič Sime. Poleg kolažev, na katerih so se ob Pirančanih znašli še britan-ska kraljica, Tito, Vincent van Dog in druge znane, prave ali izmišljene osebnosti iz zgodo-

vine in sedanjosti, so si obisko-valci lahko ogledali tudi video predstavitev številnih dejavno-sti galerije Marka Jezernika na Bolniški ulici v Piranu, za kate-ro je svoj glas prispeval radijski voditelj Alen Končar. Vsak obiskovalec je prejel po-sebno izdajo časopisa Laker’s Retro Mirror, ki ga je v ta na-men izdala, javnosti doslej neznana, obalna podružnica nacionalne Agencije za odkri-vanje nezemljanov. V njem so na nevsakdanji način predsta-vljeni Markovi kolaži „Glo-bus Slovenije“, „Tajni Agenti“, „Rdeče Ustnice“ in drugi. Kot se za vsak pravi časopis spo-dobi, premore tudi križanko, ki jo je prispeval Marjan Ša-bič, znani piranski ljubiteljski enigmatik. Marko je s svojimi kolaži navdihnil tudi gostitelje razstave, Hotele LifeClass, ki so za pogostitev pripravili prav poseben kolaž iz slaščic. Ogled le-tega ni več mogoč, ker so ga obiskovalci otvoritve v slabi uri brez zadržkov - pojedli.

Andya Warhola, podstrešju stare stavbe sredi New Yorka, kjer so se zbirali in ustvarjali protagonisti pop arta. Tako kot v New Yorku, je tudi piranski Factory pod isto streho zbral mlade primorske slikarje, gra-fitarje, fotografe, oblikovalce, glasbenike in modne oblikoval-ce ter jim omogočil sodelovanje na delavnicah in javno predsta-vitev njihove ustvarjalnosti.V štirih mesecih so organiza-torji enkrat na mesec pripravi-li po eno delavnico s področja slikarstva, fotografije ter grafi-tov, ob zaključku pa so vsa dela predstavili na razstavi. Obiskovalci Sijajnega Popa so si tako poleg del znanih ume-tnikov pop arta lahko ogledali in kupili tudi dela obetavnih mladih ustvarjalcev, ki so se v svojem umetniškem izražanju za to priložnost poklonili pop kulturi in postmodernizmu.

Vsak teden so bile na spore-du spremljevalnega programa projekcije filmov, posnetih v newyorški tovarni, dopolnjeva-li so ga koncerti, na katerih so glasbeniki izvajali glasbo značil-no za obdobje tovarne, pripra-vili pa so tudi modno revijo in gledališko predstavo.Po mnenju mlade skupine ustvarjalcev je zanje vsekakor največja nagrada to, da so pri-tegnili pozornost piranske ob-čine, ki je njihov trud takoj po zaključku projekta nagradila s prostori v bivšem Epicentru, kjer si bodo uredili prijeten prostor za druženje, ustvarja-nje, „okolju prijazne“ akustične koncerte in razstave mladih, še neuveljavljenih umetnikov, predvsem z likovnega področja. Tudi v prihodnje si želijo pove-zovati novo generacijo mladih primorskih umetnikov, saj so s projektom Factory dokazali, da

jih je na obali veliko in da so pripravljeni sodelovati.Glede na to, da je celotna raz-stava Sijajni pop art prvi tako obsežen projekt v Piranu, so or-ganizatorji z odzivom javnosti in obiskom zelo zadovoljni, saj si je v štirih mesecih Sijajni Pop s spremljajočimi prireditvami ogledalo preko deset tisoč obi-skovalcev. Celoten projekt je dobra iz-

kušnja, ki prinaša pomembno sporočilo - ob ambiciozni orga-nizaciji in kvalitetnem progra-mu je v Piranu mogoče izpeljati tudi najbolj zahtevne kulturne dogodke. Tako za prihodnje leto že načrtujejo naslednjo razstavo. Tokrat si želijo pred-staviti slovenske in francoske impresioniste.

Nataša Cvišič

Nihče te ne razume?

Razstava kolažev piranskega slikarja Marka Jezernika

Razstavo je uradno odprla podžupanja Meira Hot (foto: Ubald Trnkoczy)

Luka Mrdakovič in Vasko Vidmar KUD »ESKO«


umetnostumetnost

Marko, kdo v Piranu je po tvojem mnenju Nezemljan?V znastvenofantastični grozljiv-ki Osmi potnik (v izvirniku Al-lien- dobesedno »Tujec«) člane posadke tovorne vesoljske ladje na samotnem planetu smrto-nosno naslovno bitje prisili v boj za preživetje. Ikonično ne-zemeljsko bitje in z njim po-vezano scenografijo je ustvaril švicarski nadrealistični umetnik H.R. Giger. Jaz sem bil, za raz-liko od njega, v Piranu samo tajni agent M, Agencije za od-krivanje nezemljanov, ki si jo je zamislila moja nečakinja Gaja. Zadolžen sem bil za Primorsko in »hrvaški del« piranskega za-liva. V času mojega aktivnega delovanja je bilo opaziti nekaj »nezemljanov« samo v bližini

meje s Hrvaško. Na srečo pa se je kasneje po poglobljeni anali-zi tudi za te izkazalo, da so iz krvi in mesa in po vrhu vsega še Slovenci.

Kako sodeluješ z obalnimi kulturnimi institucijami?Ne da bi se hvalil, odlično! Niti najmanj me ne ovirajo.

Kako dolgoletno vztrajanje na Bolniški vpliva na tvoje življenje? Ja, vprašanje je na mestu. Od-kar sem zapustil celino in se preselil na Obalo, še nikoli ni-sem bil tako dolgo v bolniški! Vsemu navkljub pa sem se od-ločil, da v bolniški vztrajam do penzije. Od tam naprej pa je vse odvisno od Zdravja in Pirana.

Koliko papirnatih robčkov, ki sestavljajo zgornjo plast tvojih kolažev, si porabil med ustvarjanjem?Odgovor je zelo enostaven! Ku-pil sem 12 paketov, v vsakem paketu je 10 robčkov, vsak rob-ček ima 4 plasti, kar znese 480

kosov v velikosti 20x20cm. Za tiste kolaže, ki so bili narejeni že prej in so bili nekateri od njih posojeni za razstavo, pa še dodatnih 480 - 500 kosov. Tako, pa smo blizu 1000 kosov.

Nataša Cvišič

Piran je mesto, ki vedno prese-neča. To lahko potrdi vsak, ki se je v soboto, desetega avgusta točno opoldne odpravljal na kopanje in ni niti slutil, kakšne-mu dogodku bo priča. Na kon-cu pomola pri Hotelu Piran je na slikarskem stojalu počivalo veliko platno s podobo Mona Lise, ustvarjeno v značilni “špa-geti” tehniki piranskega slikarja Repyja Repije, v njegovi bližini pa je gruča ljudi hitela nazdra-vljati s svežo, primerno ohlaje-no vodo, s katero jim je prija-zno postregel kar sam umetnik. Med njimi smo opazili njego-vega kolega, slikarja Marka Jezernika, predsednika Društva meščanov mesta Piran Marjana Masla, mojstra vseh obrti Fa-hirja Tutnjića - Fakija, galerista Radomirja Gojiča, akademsko restavratorko Mašo Gostinčar, glasbenika Saša Fajona, foto-grafe in snemalce, manjkal pa ni niti piranski župnik, gospod

Zorko Bajc. Mimoidoči so z zanimanjem opazovali napis na slikarskem platnu: »Mona Lisa, gremo se kopat«, ko je v nadaljevanju nenavadnega umetniškega dogodka Repy Re-pija v elegantnem loku v morje odvrgel nekaj manjših platen, že čez nekaj trenutkov pa je za veliki finale odločno zgrabil po-dobo Mona Lise, vzel zalet po spolzkem pomolu in v stilsko nesporno dovršenem skoku “na glavo” skupaj s svojo umetni-no pristal v morju. Za njim so naposled v vodo, vsak na svoj način poskakali še ostali možje (v tehniki, dolžini in elegantno-sti skoka je nedvomno izstopal prav prej omenjeni predsednik Društva meščanov Pirana, go-spod Marjan Maslo) ter za-plavali ob namočenih platnih. Pogled na plavalce, ki so nad morsko gladino dvignili platna in za trenutek gledalcem na obali pričarali privid plavajoče

galerije, je po vsej plaži sprožil glasen smeh, aplavze in vzklike odobravanja. S skupnimi močmi so udele-ženci vsa platna naposled varno spravili nazaj na kopno in jih posušili na soncu. Hitra strokovna ocena njiho-vega stanja je pokazala, da niso utrpela nikakršnih poškodb. Prisotni so nenavaden umetni-ško-športni dogodek ponovno nagradili z aplavzom, Repy pa je ožji krog sodelavcev povabil na kavo, ob kateri so glasno in soglasno ugotovili, da je dogo-dek odlično uspel.

O kopanju z Mona Liso so na dolgo in široko poročali na soci-alnih omrežjih doma in v tujini, zato je Repy, ki se te dni mudi v Berlinu, svojo varovanko takoj naslednji dan namočil še v so-sednjem Portorožu, nekaj dni kasneje pa sta plavala še v sladki vodi blejskega jezera.

Glede na to, da je za njun na-slednji podvig že napovedan vzpon na Triglav, pa morda v tujini kuje načrte tudi za med-narodno turnejo.

Nataša Cvišič

Nenavaden umetniški dogodek

Mona Lisa, gremo se kopat!

Plavalci so nad morsko gladino dvignili platna (foto: Maša Gostinčar)


zgodovinazgodovina

Koprski škof Pavel Naldini (1686-1713) je leta 1701 v “Cerkveni krajepis ali Opis mesta in škofije Justinopolis (Koper)” zapisal tole zanimivo zgodbo:“Pred mnogimi leti je na zi-dovih špitalskih sob v Piranu visela podoba Device Marije, ki jo je neki grški umetnik naslikal na približno palec de-belo, dve pedi široko in nekaj manj kot tri pedi visoko le-seno tablo. Na sredini je bila upodobljena Devica s svojim oblečenim in bosonogim De-tetom v naročju, ki je v svoji desnici trdno držalo steklenič-ko za pitje, ki ji v Istri ljudje rečejo tettina. Mati je otroka z desnico obje-mala, z levico pa mu ponujala cvet. Sinje ogrinjalo na njenih ramenih je prekrivalo tudi gla-vo, na kateri je imela zlat di-adem, podoben bogati kroni, ki sta ga držala dva prikupno oblečena angelčka. Celoten prizor je bil postavljen pod obok, podprt z dvema kamni-tim podobnima stebroma. Konec maja leta 1692 se je v Piranu za kratek čas ustavila družina kalvinskih krivover-cev, vendar že spreobrnjena v sveto vero, ki je po naključju bivala v omenjeni sobi. Tik pred odhodom je spreobr-njenčeva žena prednici na-božne ustanove povedala, da je dvakrat videla, kako se je slika v sobi, kjer so bivali, za-čela potiti. Previdna prednica ji ni verjela, ker si je mislila, da so si tujci kaplje znoja iz-mislili, da bi si pridobili njeno naklonjenost. Toda, ko je več dni zatem po srečanju z nekim gostom puščavnikom odšla v omenjeno sobo v špitalu, je na prsih svete podobe sama opa-zila kapljico potu, po velikosti

podobno semenu granatnega jabolka, tako da je z drhtečim glasom kriknila. Ko je puščav-nik še z dvema gostoma takoj pritekel, da bi ji pomagal, se je na prsih in vratu svete podo-be pokazalo več kapljic znoja in pet od njih je po velikosti in belini spominjalo na velike bisere. S tem pa še ni bilo konec čudeža, saj se je v naslednjih dveh mesecih, in sicer v juni-ju in juliju, večkrat ponovil z mnogimi kapljami znoja na rokah, obrazu ali drugod po sveti podobi. Ko so o tem obvestili škofijsko pisarno v Kopru, je njen primestni de-kan doktor Tomaž Gregolini, izjemen župnik in kapiteljski kanonik, zahteval, da sve-to podobo zaprejo v zaboj z močnimi deskami in nato s pomočjo overjenih pričevanj ugotovijo resničnost obstoja domnevnega potu. Ko so na osnovi pričevanj raz-ličnih ljudi, med katerimi so bili tudi kanoniki, kleriki in laiki, tako po svojih krepostih kot po svojem položaju vredni popolnega zaupanja, dejansko ugotovili, da kaplje potu ob-stajajo, so začeli iskati vzroke zanje. Tako so sveto podobo ob prisotnosti škofa, asistenci duhovščine ter dveh odličnih zdravnikov vzeli iz zaboja in po natančnem pregledu ugo-tovili, da kapelj potu ni mo-goče utemeljeno pripisati ne vlagi starega, že trhlega lesa, ki pa je bil dobro osušen, ne hladu v sobi, saj je vanjo sijalo južno sonce, kakor tudi ne ka-kšni drugi zlonamerni zvijači, ker o njej ni bilo nobene sledi. Sveto podobo so postavili na glavni oltar špitalske cerkve sv. Mihaela, kjer je spoštljivo shranjena v srebrni celici z

lepo izdelano ograjico; tam jo ljudstvo množično obiskuje, nanjo obeša zaobljubne po-dobe in ji s spoštovanjem iz-roča svoja srca. Na ta način je Gospod Bog izrazil svojo voljo za razcvet piranskega prebival-stva in povečal ugled starega špitala. “ Zanimiva zgodba o “čudežni” srednjeveški ikoni je pritegni-la pozornost Društva mešča-nov mesta Piran, na pomoč pa jim je priskočil piranski župnik Zorko Bajc, ki je po Naldinijevem opisu takoj pre-poznal del lesene ikone, ki je bila včasih razstavljena v nek-danji cerkvi sv. Mihaela in ki jo prav zaradi te, nekdaj tako popularne in spoštovane “ču-dežne” slike, danes poznamo kot cerkev Marije Tolažnice. Od ikone, ki naj bi nastala že v 13. stoletju, se je do danes žal ohranila le desna polovi-ca, leva pa je izginila nezna-no kam. Na srečo se je pred kratkim našla tudi črnobela fotografija, na kateri je upo-

dobljena v celoti. Člani Dru-štva meščanov mesta Piran so se zato odločili, da bodo Žu-pniji Piran priskočili na po-moč in skušali zbrati finančna sredstva, potrebna za preizkus pristnosti ohranjenega in za reprodukcijo manjkajoče-ga dela ikone, saj gre po vsej verjetnosti za eno najstarejših slikarskih del v Piranu.

Sprva načrtujejo izdelavo di-gitalne reprodukcije, ki bo ponazorila končni rezultat re-konstrukcije, potem pa bodo začeli tudi z javnim zbiranjem sredstev za potrebna restavra-torska dela. Če bodo njihova prizadevanja uspešna, bo po-doba, ki premore tako zani-mivo zgodovino in neobičajen motiv, razstavljena v župnij-skem muzeju, še bolj prijetno pa bi bili presenečeni, če bi se našel izvirni manjkajoči del, ki bi ga vrnili v piransko žu-pnišče.

Nataša Cvišič

Zanimiva zgodba

Rekonstrukcija “čudežne” ikone

Ohranjeni del »čudežne« srednjeveške ikone (foto Maša Gostinčar)


zgodovinazgodovina

V torek 4. oktobra, na god sv. Frančiška Asiškega, je bila v prostorih Minoritskega sa-mostma v Piranu otvoritev zanimive razstave Inkunabule Piranskega arhiva in Mino-ritskega samostan Piran. Pri-sotnost srednjeveških knjig je bila tudi v Istri povezana z ustanavljanjem in delovanjem samostanov.Sprva so ljudje, predvsem menihi, prepisovali besedila na roke. V 15. stoletju je bila potreba po knjigah vse večja. Pojavile so se lesorezne (tabu-larne) knjige, ki so nekakšen vmesni člen med rokopisno

Razstava

Inkunabule Piranskega arhiva in minoritskega samostana Pirana

in tiskano knjigo. To so tako imenovani prvi tiski ali inku-nabule. Le-te so srednjeveškim rokopi-som podobne v pisavi, načinu okraševanja in ureditvi teksta, vezavi in velikosti. Največ in-kunabul je prišlo k nam iz Ita-lije, zlasti Benetk. Leta 1469 so V Benetkah odprli prvo ti-skarno oziroma natisnili prvo knjigo in tako odprl pot števil-nim tiskarjem. Kmalu so Benetke postale evropsko središče tiskarstva. Inkunabule pričujočega kata-loga vsebujejo naslednje ele-mente oziroma opise: Avtor,

Naslov, Vsebina, Leto tiskanja, Kraj tiskanja, Tiskar, Oblika tiskanja, Pisava, Jezik, Ilustra-cije, Zunanja podoba knjige, Pisna podlaga, Številčenje stra-ni in obseg, Vezava, Format, Ohranjenost, Izvor, Literatura in Opombe.Na razstavi je na ogled pet-najst raritetnih inkunabul oziroma prvotiskov iz 2. po-lovice 15. stoletja, od katerih nedvomno izstopa inkunabula papeža Gregorja I. Moralia iz leta 1484. Razstava bo v Mi-noritskem samostanu na ogled do konca leta 2011, nato še v Piranskem arhivu do kulturne-ga praznika 8. februarja 2012. Avtorji razstave so Alberto Pucer (tudi kataloga), Marjan Rožac in p. Marjan Vogrin. Razstavo spremlja lično obli-kovan katalog, delo Roberta Titana.

Alberto Pucer

Že od sedemdesetih let 9. sto-letja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu, vključno s Piranom, še samostojno razvi-jala in oblikovala lastno upra-vo in zakonodajo. Piran je leta 1192 oblikoval svojo komuno, sami so izbi-rali sodnike, konzule, rektorje in podestate oziroma župane. Že leta 1274 so Pirančani iz-oblikovali in sprejeli svoj prvi mestni statut, ki ga je nasle-dnje leto potrdil arengo (zbor meščanov) in izoblikoval me-stno upravo, ki se je kasneje pod Benetkami dopolnjevala in spreminjala.V drugi polovici 13. stoletja je začelo prihajati do dokaj nape-tih situacij. Patriarhova oblast

v Istri je namreč začela pešati, čeprav je bila še toliko močna, da je krojila politiko mest, a ne dolgo. Kmalu so naša obalna istrska mesta morala priznati oblast Serenissime. Piran se je Benet-kam vdal leta 1283. Januarja tega leta je namreč beneški Veliki svet sprejel “predajo” Pirana, ki je dobil naziv »vda-nostnega« mesta. Beneška republika je tako postala go-spodarica nad celotnim pasom zahodne Istre.Kronološki pregled piranskih županov (podestatov) od leta 1173 pa do propada Beneške republike leta 1797 najdete na www.piran.si.

Alberto Pucer

Arhivske inkunabule po številu vsebin

1. Gregorius I.: Moralia, 1480 / 1484 2. Antonisu Florentinus: Confessionale summula 14813. Antonius Florentinus: Confessionale, 1479 4. Johannes de Monte: Exposito, 1500 5. Petrus Comestor: Historia scolastica, 1500 6. Josephus Flavius: De bello judaico 1481 7. Angelus de Clavasio:

Summa pro utilitate confessorum, 1489 8. Johannes de Sacro Busto:

Sphera mundi, 14889. Johannes Müller Königsberg Regiomontan:

(Kalendar ?), 148210. Sermones estivitate beati Vincencii, ?

Inkunabule Minoritskega samostana Piran

1. Johannes Duns Scotus.: Sententiarum, 1490

2. Johannes Chrysostomus: (Homiliae) Due in secundo volumine continentur, (1503)

3. Johannes Chrysostomus : (Opera) Opuscula, 1503

4. Robertus Carazolus de Licio (Roberto Caracciolo de Lecce): Sermones Roberti de sanctis, 1490

5. Silvester de Prierio: Aurea Rosa, -

Kronološki pregled

Piranski župani od 1173 - 1797

Inkunabule


solinesoline

Jernejev kanal leži znotraj Kra-jinskega parka Sečoveljske soli-ne, zaradi redkih in ogroženih življenjskih okolij, kot sta npr. rečno ustje in sestoji metličja, pa je uvrščen celo med evrop-sko najpomembnejša območja

LIFE+ je finančni instrument EU, ki je namenjen izključ-no varstvu okolja. Podpira izvajanje okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu ra-zvoju in tiste, ki predstavlja-jo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in narave v državah EU. Je tudi glavni finančni mehanizem za izva-janje projektov v območjih Natura 2000, kamor so uvr-ščene tudi Sečoveljske soline.

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstve-nih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovr-stnost za bodoče rodove.

Po drugi strani pa se v obmo-čjih Natura 2000 lahko izva-jajo vse tiste aktivnosti, ki za vrste in življenjska okolja niso moteče.Današnja podoba Jernejevega kanala je zelo žalostna. Sto-tine nelegalno postavljenih pomolov iz raznih gradbe-nih materialov in različnih stilov, veliko potopljenih ali za plovbo neprimernih plovil, odloženi in odvrženi odpadki ter oljni madeži na vodni gladi-ni potrjujejo, da je ta kanal ena okoljsko največjih sramot v pi-ranski občini. K temu dodajmo še desetine nepravilno parkira-nih avtomobilov, kot v posmeh znaku, ki parkiranje prepove-duje in grozi celo z odvozom s pajkom in številne počitnikarje, ki preživljajo svoj dopust na plovilih, za kar ne plačujejo niti turistične takse. V okviru projekta LIFE+ MANSALT, ki je namenjen ohranjanju pestrosti vrst in življenjskih okolij v KPSS in ki ga izvaja upravljavec parka, podjetje Soline, je pozornost namenjena tudi obnovi leve brežine Jernejevega kanala, s če-mer bo zagotovljen nadzor nad vodnim režimom v solinah. Po sprejetem prostorskem aktu pa je desna brežina tega kanala namenjena ureditvi priveznih mest za plovila. Občini Piran je država podelila pravico, da iz-vede takšno ureditev priveznih mest, ki ne bo ogrozila združbe metličja in ustja kanala.

za ohranjanje narave, ki sesta-vljajo omrežje Natura 2000. Slovenija se je s pridružitvijo EU zavezala, da bo območja Natura ohranjala tako, da tam ne bo dopustila nobenih pose-gov, ki bi ogrozili njihov obstoj.

Pri načrtovanju ureditvenih del na desni brežini kanala bo treba upoštevati, da metličje uspeva le v pasu brežine, ki je v območju plimovanja, oziroma, da se v to območje ne bo smelo posegati z nobenimi gradbenimi ali dru-gimi posegi. Primerna rešitev je torej v postavitvi lesenega mo-stovža, ki bo ohranjal nedota-knjeno brežino na eni strani in omogočal priveze za plovila na drugi strani, hkrati pa bo služil kot atraktivna sprehajalna pot. O zahtevah, ki jih je treba upo-števati pri urejanju priveznih mest v Jernejevem kanalu smo že obvestili Občino Piran, ta pa jih bo posredovala projektan-tom del. Ob tem še dodajamo, da izboljšanja kaotičnega stanja v kanalu ni pričakovati, dokler se ne bo tam izvajal vsakodnev-ni nadzor in kaznovanje kršite-ljev določil zakonskih podlag s področja vožnje in ustavljanja motornih vozil, občinskega od-loka o turistični taksi, predvsem pa preprečeval nadaljnje »črne gradnje« privezov za plovila in zagotavljal spoštovanje okoljske zakonodaje.

KPSS

Krajinski park Sečovljske soline

Boljši časi za Jernejev kanal?

Kronološki pregled

Piranski župani od 1173 - 1797

»Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije«

Morsko metličje (foto: Arhiv KPSS)

Neurejeni privezi in brežine v kanalu Sv. Jerneja (foto: Arhiv KPSS)

Inkunabule


športzdravlje

Starševstvo, ki je položeno v našo naravo, je nekaj povsem naravnega in povezano z veli-ko prijetnimi čutenji. Včasih, še posebej kadar ima otrok takšne ali drugačne posebne potrebe, pa je povezano tudi z veliko skrbmi, negotovosti, nemoči in drugimi težjimi občutji. Otrok s posebnimi potrebami močno spremeni družinsko in zakonsko vzduš-je. Resnejša, kot je prizadetost, večji izziv predstavlja staršem. Staršem teh otrok je potrebno in nujno nuditi vso mogočo podporo pri spoznavanju, da je njun otrok drugačen. Spre-jemanje pa se zgodi na čustveni ravni, ko starši predelajo svoje pomisleke, razočaranja, žalost, jezo. Da to dosežejo, potre-bujejo čas, oporo, pogovor in razumevanje. Potrebujejo

Sezona 2010/2011 je bila za piranske rokometašice zelo uspešna saj so kadetinje posta-

le državne prvakinje, mladinke pa podprvakinje Slovenije. V četrtek, 8. septembra 2011 je

podžupanja Občine Piran Mei-ra Hot rokometašice obiskala na treningu, jim v imenu župana in občine čestitala na odličnih rezultatih, jim povedala, da je občina ponosna na njih in jim zaželela veliko uspeha tudi za naprej. RK Piran je 27. in 28. avgu-sta 2011 že četrtič organiziral MEDNARODNI TURNIR PRIJATELJSTVA na katerem so poleg domače ekipe sodelo-vale še ekipe ŽRK KRKA Novo mesto, ŽRK VEPLAS Velenje, RK KRIM MERCATOR B ter

ŽRK ARENA PULA (Hrvaška) in SG WITASEK (Avstrija). Mlade rokometašice Pirana imajo tako v svojih vrstah kar 6 slovenskih reprezentatk (4 mladinke, ki so se pred kratkim vrnile z Evropskega prvenstva, kjer so osvojile 15. mesto in 2 kadetinji). RK Piran tako ostaja - skupaj s Celjem, najuspešnejši pri delu z mladimi.V tekmovalni sezoni 2011/12 bo tako prvič po štirih letih igra-nja v članski konkurenci igral ne le z dijakinjami, ampak tudi že s študentkami (še vedno pa bo to ena najmlajših ekip v ligi, saj je povprečna starost ekipe nekaj več kot 17 let). Njihov cilj je iz-boljšati uvrstitev prejšnje sezone in doseči mesto nekje v sredini lestvice; letos bodo tudi tekmo-vale v Pokalnem tekmovanju. Rokometašicam iskreno čestita-mo za uspehe!

varen prostor, kjer lahko izra-zijo kako se v resnici počutijo, kako težko jim je. Potrebujejo oporo pri premagovanju vseh težav, saj se ti ob tem znajde-jo nemočni. Starše je potreb-no seznaniti z možnostmi in potmi, ki jih ima njun otrok pri premagovanju težav, da bo lahko uspešen tako v vzgojno--izobraževalnem procesu kot v vsakdanjem življenju samem. Tudi pri avtizmu je tako. V Sloveniji naj bi imelo avti-zem približno en odstotek pre-bivalstva, kar pomeni 20.000 ljudi. Število oseb z avtistič-nimi motnjami se tudi na Obali vztrajno povečuje, s tem pa tudi potreba po ustrezni obravnavi teh ljudi. V ta na-men se mi je porodila zamisel ustanovitve (manjkajoče) sku-pine za samopomoč staršem

otrok s spektrom avtističnih motenj. V medsebojnem pogovoru in poslušanju imajo starši mo-žnost izmenjati izkušnje in nuditi drug drugemu oporo. Skupina pomaga staršem, da lažje sprejmejo dano situacijo, se naučijo izražati svoje občut-ke, pomaga pri uvidu v otro-kove težave in pri postavitvi realnih pričakovanj.Srečanja potekajo redno en-krat tedensko, največ uro, ve-dno ob istem času in v istem prostoru v zaupnem odnosu. Dobimo se vsako sredo med 19. In 20. uro v prostorih Kluba 21 v hotelu Talaso Stru-njan. Voditelj psiholog uvodo-ma predstavim temo srečanja. Sledi glavni krog odzivov star-šev, kjer lahko vsak pove svoje misli, težave, voditelj pa hkrati spodbujam, da starši raziščejo različne možne odzive na kon-kretno situacijo. Zaželjeno je, da na srečanja udeleženci pri-hajajo s čim več vprašanji, ki jim težijo in na katera želijo strokovno pomoč. Kot vodja

včasih napovem predstavitev oz. teme, ki jih bomo obrav-navali vnaprej z namenom, da se člani lahko pripravijo, spet drugič pa med potekom se-stanka spontano zaslutim, da ima nekdo hude težave, in ga pozovem, naj si olajša dušo z izpovedjo. Pozovem ga, naj spregovori o svoji problema-tiki, bodisi o poteku svojega življenja ali pa o trenutni sti-ski. Poslušalci po predstavitvi povejo, kaj so občutili in kako so/ali bi sami ravnali v podob-nih situacijah. Rdeča nit pa je in ostane družina in otrok z MAS. Ob času in po potrebi udele-žencev se lahko v skupino pri-družijo tudi otroci tudi z na-menom, da se lahko tako med seboj spoznajo in povežejo. V to smer so predvidena izven skupinska srečanja v obliki kosil oz. večerji ali kratkih iz-letov.

Erika Lobenwein, univ. dipl. psiholog

(kontakt: [email protected])

Podporna skupina za starše otrpk z MAS

ZURA - Zdaj! učimo se razumeti avtizem

Uspešna sezona

Podžupanja na treningu obiskala zlate kadetinje in srebrne mladinke RK Piran

Zlate kadetinje in srebrne mladinke RK Piran v družbi podžupanje


športšport

14 ter U 16. Mednarodno tek-movanje je bilo odprtega tipa, udeležilo pa se ga je dobrih 100 mladih iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Na novem atletskem stadionu v Sečovljah, kjer imajo 200

metrsko stezo in vse ostale naj-sodobnejše pogoje za atletske panoge, vključno s skokom v višino in daljino, so odvisno od starostnih kategorij tekmovali v teku na 60 m, 100m, 200 m, 600m, 1.000m, v štafeti, sko-

ku v daljino in skoku v višino. Vodja tekmovanja je bil Andre-ja Bartole, organizatorji pa pra-vijo, da si bodo prizadevali, da bo tudi zaradi tako velike ude-ležbe tekmovalcev pokal postal tradicionalen. Rezultati so ob-javljeni na spletni strani http://www.timingljubljana.si.


Atletska sekcija Športnega dru-štva Piran je 25. septembra na novem atletskem stadionu v Sečovljah izvedla tekmovanje za prvi atletski pokal mesta Pi-ran za mlajše deklice in dečke, pionirje in pionirke U 12, U

V lepem sončnem vremenu je bilo na plaži hotela Piran zelo živahno. Letošnjega maratona se je udeležilo 66 plavalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Maraton je potekal tik ob na-ravnem rezervatu Rt Madona. Udeleženci maratona so želeli na svojstven način tako izraziti protest proti izgradnji plinskih terminalov in z plavanjem do-kazati, kako dragocen je vsak košček slovenskega morja in obale, ki ju moramo ohraniti neokrnjena, takšna kot sta. Vsi udeleženci maratona so uspešno preplavali dolžino 1500 metrov, prvi med moški-mi je bil ROK MIHOVEC, PK TRIGLAV KRANJ, ki je progo preplaval z časom 16,22 sec. Drugi je bil ANŽE TAVČAR,

PK ILIRIJA z časom 16,37, tretje mesto pa je pripadalo AN-DREJU PRIBACU, VIGILI DEL FUOCO TRST, progo je preplaval v času 18,25 sec. Med ženskami je prvo mesto osvojila MAJA PAHOR, PK KOPER in prišla na cilj v času 20,42. Drugo mesto je pripadalo TJA-ŠI MARINKO, PK ILIRIJA z časom 21,03 sec. in kot tretja je priplavala URŠA KVEDER čla-nica kluba gostiteljev PK BISER PIRAN z časom 21,35 sec. Na maratonu je prisostvoval tudi župan Občine Piran, Peter Bosssman, ki je vse udeležence pričakal na cilju ter jim čestital. Najstarejši MILINI VRTUN-SKI in najmlajši udeleženki, med katerima je kar 66 let sta-rostne razlike, KAJI PAHOR je

župan podelil nagrado in meda-ljo za vztrajnost in pogum. Pogostitev in razglasitev najbolj-ših je potekala na terasi Hotela TARTINI in je privabila števil-ne obiskovalce našega primor-skega bisera, po katerem nosi ime tudi plavalni klub BISER Piran. 2. BISEROV PLAVALNI Ma-raton so podprla tudi številna podjetja in posamezniki. To so Hotel TARTINI Piran, Hoteli METROPOL Portorož, LIFE CLASS hotels&spa Por-torož, TOP LINE, GASSPAR

nepremičnine, Adriatic Safari d.o.o., Naša pekarna Portorož, HARTIS Portorož, MBS PRO Koper, AUTOMATIC Servis Izola in VARNOST Maribor. Vsem se organizator iskreno zahvaljuje! Da se je tudi leto-šnji Biserov plavalni maraton uspešno in varno zaključil, so v največji meri prispevali številni člani kluba skupaj z družinski člani. Prav vsi so tako na najlepši možen način dokazali da skupaj zmoremo najboljše.

PK Biser Piran

Atletski stadion v Sečovljah

Prvi atletski pokal mesta Piran

Plinski terminali - NE HVALA!

2. biserov plavalni maraton

Letošnjega maratona se je udeležilo 66 plavalcev


oglasioglasi

a Sicciole

DOMAČIH KULINARIČNIH

Documents

Lucija Nova vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan ... · Lucija Nova vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan Sveti Peter Lokalno glasilo Občine Piran · Brezplačen izvod