Macedonian Herald Voice of the United Macedonians

  • View
    236

  • Download
    8

Embed Size (px)

Transcript

  • 1Januari 2007 Makedonski Glasnik - Glasilo na Organizacijata Obedineti Makedonci vo Kanada

    UNITEDMACEDONIANS Established 1959Proudly Canadian

    Makedonski Glasnik Glasilo na OrganizacijataObedineti Makedonci vo KanadaMacedonian Herald Voice of the United MacedoniansOrganization of Canada

    JANUARIJANUARY 2007 GODINA 48, BROJ 1VOLUME 48, NUMBER 1 ISSN 1488-6006

    G O C E V AK O M I T S K A V E ^ E R

    SABOTA, 3TI FEVRUARI, 2007 GODINA 19:00 ~asot

  • 2 January 2007Macedonian Herald - Voice of the United Macedonians Organization of Canada

    Established 1959Proudly Canadian

    United Macedonians Organizationof Canada is the publisher ofMacedonian Herald as a voiceof the Macedonians in NorthAmerica.Editor-in-Chief: Dragi Stojkovski

    Macedonian Herald advertising price list :

    Business Card - $ 20.00 Quarter Page - $ 65.00 Half Page - $ 100.00 Full Page - $ 200.00 Back Page (full page) - $ 300.00 Front Page (quarter page) - $ 250.00

    Organizacijata ObedinetiMakedonci vo Kanada eizdava~ot na MakedonskiGlasnik kako glasilo naMakedoncite od SevernaAmerika.Glaven i odgovoren urednik:Dragi Stojkovski

    Prodol`uva na str. 7

    IN MEMORIAM@ALNA VEST

    Vo ranite utrinski~asovi na 20ti noemvri2006 godina, nenadejnopo~ina Boris Mangov,pretsedatel naOrganizacijata ObedinetiMakedonci vo Kanada.

    Boris Mangov be{eroden na 15ti oktomvri,1942 godina, vo selotoBanica, egejski del odMakedonija, od roditeliBlagoja i Pro{ka Mangovi,isto taka rodeni vo s.Banica.

    Kako malo detebe{e proteran od rodnotoselo vo 1947 zatoa {totatko mu Blagoja be{evklu~en vo partizanskotodvi`ewe i so celotosemejstvo se naselija voBitola (NRM), kade {tozavr{i osmoletka vo OUTodor Angelevski.

    Vo 1957 Boris sepreseli vo Nov Belgradkade tatko mu be{evraboten vo fabrikata zaname{taj Partizan, i kadezavr{i dve godinigimnazija.

    Na 20 januari, 1959zamina za Kanada soitalijanskiot brodSaturnija.

    Vo Toronto prvo sevraboti vo restorantotKamador a potoa dve godiniode{e na u~ili{te zaangliski jazik. Potoa, trigodini u~e{e zanaet~iskou~ili{te i postanamehani~ar za parno greewena nafta. Po u~ili{teto sevraboti vo General Motorskako op{t rabotnik ame|uvrmeno se zdobi sodozvola za proda`ba nanedvi`nosti i na toa polerabote{e honorarno 20godini prodavaj}iindustriski zdanija.

    Pove}e od dvaesetgodini Boris be{esopstvenik na firmata BMSelektiv, koja se bave{e soproizvodstvo na kabineti zakujna i nu`nici.

    Boris aktivno sevklu~i vo makedonskatazaednica vo Toronto odsamoto doseluvawe.

    Aktiven ~len be{e voMPCO Sv. KlimentOhridski vo Toronto odsamoto osnovawe vo 1964godina i ~len na nekolkuUpravi; pove}e od 15 godinibe{e pretsedatel naDramskata sekcija priMPCO Sv. KlimentOhridski vo Toronto;dolgogodi{en aktiven ~lenna organizacijataObedineti Makedonci voKanada, tri patipotpretsedatel i po~inakako aktuelen pretsedatel.Pretsedatel na ObedinetiMakedonci Boris be{e odmaj 2003 godnina.

    O`enet be{e soBlaga Mangova (Tanasovska),rodena vo s. Smilevo izaedno imaa tri vozrasnideca (Ile, \orgi i Simeroni)i {est vnuci.

    Otkako Blagapo~ina, Boris stapi vo brakso Olivera Bo`inovska.

    GOCE DEL^EV - @IVOT I DELO

    Goce (Georgi) Del~eve roden na 4 fevruari (23januari star stil) 1872godina, vo Kuku{, kakoprvo ma{ko dete, treto pored ~edo na brojnotosemejstvo Del~evi, koeimalo vkupno devet deca:bra}ata Mico, Milan iHristo, i sestrite Ru{a,Coca, Tina , Lika i Elena.Goce e roden vo relativnoimotno semejstvo, odtatko kuku{anec, NikolaDel~ev i majka SultanaNurxieva, so poteklo odkuku{koto selo Murarci.

    Goce izrasna vocentar koj bil poznat ikako politi~ko gnezdo,blagodarenie nadlabokite koreni koi voKuku{ gi ostavijapoznatite makedonskiprerodbenici DimitarMiladinov, Rajko@inzifov, PartenijZografski i Kuzman[apkarev.

    Goceviot kratokivotopis e odraz namakedonskite kopne`i zasloboda i dostoen `ivot.Vo eden kratok vremenskiperiod od deset godini(1894-1903), period kojcelosno go posveti nasvojot poroben narod, Goceprerasna vo vizioner,

    ideolog, organizator ipredvodnik na makedonskoton a r o d n o o s l o b o d i t e l n odvi`ewe od krajot nadevetnaesettiot i po~etokotna dvaesettiot vek. Gocenajdobro od site negovisorabotnici, ja spoznadu{ata na Makedonecot,uslovite vo koi Makedonijase nao|a{e i na~inot na kojosloboduvaweto e vozmono.Vo ovoj period se ra|a islednava poznata izreka naGoce: Osloboduvaweto naMakedonija se krie vovnatre{noto vostanie. Kojmisli inaku da se oslobodiMakedonija, toj i sebe si sela`e i drugite.

    Ponatamu vo istotopismo do Karanov, kade e igornata misla, Goce veli: VoMakedonija se razvivasistematska agitacija zaedno op{to vnatre{novostanie koe zema golemirazmeri i nema kat~e voMakedonija {to ne eopfateno.

    Istovremeno, vo edenrazgovor so general DanailNikolaev, Goce ja braninezavisnosta namakedonskata borba zasloboda kade veli: Nie,znaete koj sme nie: selanite,makedonskoto neselenie,narodot. Nie ne mo`eme da

    pravime politika, nitupak }e dozvolime na drugida pravat politika soMakedonija. Na{ataborba, toa e za nas `ivotili smrt. Nie nema dadozvolime drugi dare{avaat dali da`iveeme ili da umreme ikoga. Koga }e se podigavostanie, }e re{inarodot. Nema daostavime da nikomanduvate od ovdeka(Sofija, n.z), za da n#vnesete, kako {to seobidovte lani, vo igra navostanie.Ovie Gocevi misliodeknuvaat so zna~ewe ideneska koga pogolemiotdel od Makedonija e podtu|a ~izma, dodekaedinstveniot slobodendel, t.e. RepublikaMakedonija, se davi odbeskrajnite i nikoga{nezadovoleni barawa naalbanskite {ovinisti irasisti, in e p r i n c i p i e l n i t evlijanija name|unarodnata zaednica,istata taa zaednica kojae slepa na opravdanitebarawa na obespraveniteMakedonci

    Dragi Stojkovski

    685 McCOWAN ROADP.O. BOX 66517

    TORONTO, ONTARIO,CANADAM1J 3N8

    TEL: (416) 490-0181FAX: (416) 490-0398

    info@unitedmacedonians.orgwww.unitedmacedonians.org

    UPRAVATA NA ORGANIZACIJATA OBEDINETIMAKEDONCI VO KANADA IM GO ^ESTITA BO@I] I

    NOVATA 2007 GODINANA SITE MAKEDONCI VO SVETOT

    SO @ELBI ZA ZDRAVJE, SRE]A, NAPREDOK INACIONALNO OBEDINUVAWE

  • 3Januari 2007 Makedonski Glasnik - Glasilo na Organizacijata Obedineti Makedonci vo Kanada

    Vo prvata polovinana septemvri 1946 godinaMakedonija `ivee{e votreskavi~no is~ekuvawekoe ja gree{e du{ata na

    sekoj Makedonec. Po 43godini od ubistvoto voBanica, posmrtnite ostankina velikanot nam a k e d o n s k o t orevolucionerno dvi`ewe,Goce Del~ev, treba{e dastignat vo Skopje, glavniotgrad na {totuku oslobodenaMakedonija. So toa be{eispolneta negovata `elbada po~iva vo svojatatatkovina.

    Sekoj Makedonecsaka{e da gi vidiostankite na svojot idol.Tokmu zatoa mo{tite naGoce patuvaa celi tri denaod Sofija do Skopje.

    Povorkata sosarkofagot trgna od Sofijana 7 oktomvri i prekuPirinska Makedonija,Strumica i [tip na 10oktomvri stasa vo Skopje zapotoa posmrtnite ostankida bidat pogrebani vocrkvata Sveti Spas. Site{to slu{naa za dolgiot patna Goce izleguvaa napati{tata kade {topominuva{e povorkata,nosej}i cve}e v raka imolkum oddavaj}i mu po~itna ~ovekot koj dodeka be{e`iv stana legenda i simbolna makedonskata borba.

    Goce mo`ebinema{e nikoga{ da stasa voMakedonija ako negovotoprenesuvawe vo negovatatatkovina ne se sovpadna somo{ne dobrite odnosi me|utoga{na Jugoslavija iBugarija i ako ako toa nebilo celosno poddr`ano odnivnite prvi lu|e - Josip

    Bros Tito i Georgi Dimitrov.Bugarskiot lider toga{izjavuva{e dekaMakedoncite se posebnanacija i deka Goce Del~ev

    kako Makedonec treba dabide prenesen vo slobodnaMakedonija.

    Prviot pretsedatelna makedonskata vlada,Lazar Koli{evski, velideka idejata Goce da bideprenesen vo Makedonija serodila u{te vo vremeto kogabil vo zatvorot vo Pleven,Bugarija. Tamu sesprijatelil so bugarskiotrevolucioner Georgi ankov,koj podocna stanalorganizacionen sekretar naCK na BRP (k). Poosloboduvaweto go pokanilna gosti vo Skopje zaedno sopretsedatelot na Zemjo-delskata partijana Bugarija, GeorgiTrajkov. Toga{ gizapoznal sonegovata ideja, aTrajkov koj inakubil po potekloMakedonec, i^ankov vedna{ japrifatile.

    Kako {toi z v e s t u v areporterot naNova Makedonijaod Sofija,primopredavawetona posmrtniteostanki biloizvr{eno na 7oktomvri 1946godina. Napretstavnicite naM a k e d o n i j akoskite na Goce imgi predalerakovoditelite naI l i n d e n s k a t aorganizacija koi

    dotoga{ gi ~uvale vospecijalno sanda~e. za tojgolem nastan bil izraboteni poseben sarkofag odpoznatiot makedonskirezbar Nestor Aliksiev. Naprednata strana nasarkofagot bil izdlabenlikot na Goce Del~ev, nazadnata strana znameto naVMRO, a na rabovite grbotna Narodna RepublikaMakedonija i na FNRJ.

    Mo{tite najprvobile izlo`eni voMakedonskiot dom voSofija. Na zboguvawe soGoce do{le 5.000makedonski begalci {toiveele vo pove}e mesta voBugarija. Oficijalnotoprimopredavawe seizvr{ilo vo Narodniotteatar na Sofija kade {tobila odr`ana posebnaakademija. Nea ja otvorilMihail Smatrakalev, a vodelegacijata {to goispratile Goce se nao|ale inegovite soborci - MihailGerxikov i Du{e Deliivanovi akademikot Todor Pavlov.

    Novinarite navesnikot Nova Makedonijaza celo vreme }e go sledatpatuvaweto na Goce i odmestata kade {to }epominuva povorkata }e goprenesuvaat voodu{evu-vaweto na narodot koj tolkumnogu slu{al za Goce, iprvpat imal mo`nostneposredno da mu re~eblagodaram za s# {tonapravil za Makedonija.Organizatorite na dolgotopatuvawe nastojuvalelafetot na koj bil postavensarkofagot so mo{tite ipu{kata na Goce da pominepo pove}e mesta za da gividat {to e mo`no pove}elu|e. Po patuvaweto nizBlagoevgradsko, Sandansko iPetri~ko, na 9 oktomvripovorkata ja preminalagranicata i vlegla voslobodna Makedonija, me|u

    slobodniot makedonskinarod, kako {to }enapi{e reporterot naNova Makedonija.

    Golem brojstrumi-~ani pove}e odtri ~asa ~ekale naulicite za da mu oddadatpo~it na Goce i