MONITORING KAKOVOSTI PODTALNIC ZA LETO 2000ila in publikacije/podtalnice-mb.pdf · Monitoring kakovosti podtalnic za leto 2000 - programi A, B, C, D, E in H, zvezek 1 11-30-PODTALNICEmb.doc

DAT: 11-30-PR00MKP_01

M O N I T O R I N G K A K O V O S T I P O D T A L N I C

ZA L E T O 2 0 0 0

P R O G R A M I A , B , C , D , E I N H

ZV E ZE K 1

Maribor, februar 2001

11-30-PODTALNICEmb.doc ZZV Maribor - Inštitut za varstvo okolja Stran 2 od 106

Naslov: Monitoring kakovosti podtalnic za leto 2000 Programi A, B, C, D, E in H Izvajalec: Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Tehnološki center INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA Prvomajska ulica 1, 2000 MARIBOR Žiro račun: 51800-603-34142 Davčna številka: 30447046 Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE Vojkova 1 b 1000 LJUBLJANA Delovodniška številka: 30/498-00 Delovni nalog: pogodba št. 93593-26/00, z dne 17.07.2000 Šifra dejavnosti: 30 - monitoring podtalnih vod Referenčni izvod: DA Izvajalci naloge: Nosilec: Lojzka Osvald, univ.dipl.inž.kem.inž. Sodelavci: Stanko Brumen, univ.dipl.inž.kem.inž., spec. Marjana Babič, univ.dipl.inž.kem.inž. mag. Zdenka Cencič-Kodba, univ.dipl.kem. Bogdana Jeretin, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Ladislav Küčan, univ.dipl.inž.kem.tehnol. mag. Slavko Lapajne, univ.dipl.kem. Andreja Rošker-Šajt, univ.dipl.kem. Pia Rep, univ.dipl.kem. Darinka Štajnbaher, univ.dipl.kem. dr. Ernest Vončina, univ.dipl.kem., spec. Nataša Mirkovič, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Računalniška obd.: Aleš Sameja, univ.dipl.gosp.inž. Informator: Snežana Lobnik, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Maribor, 23.02.2001 ODDELEK ZA VODE, PREHRANO INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA IN PREDMETE SPLOŠNE RABE Koordinator: Predstojnik: mag. Slavko Lapajne, univ.dipl.kem. Stanko Brumen, univ.dipl.inž.kem.inž.,spec.


Leto izdaje: 2001

Naslov: Monitoring kakovosti podtalnic za leto 2000

Programi A, B, C, D, E in H

Bibliografski podatki: 2001, 5 zvezkov, loč.pag., 20 cit.lit.

Jezik: slovenski

Avtorji: S. Brumen, L. Osvald, S. Lapajne, E. Vončina, L. Küčan, M. Babič, D. Štajnbaher, Z. Cencič-Kodba, P.Rep, A. Rošker-Šajt, B. Jeretin Izvleček: Ena tretjina preiskane podtalnice je čiste in po slovenskih in evropskih kriterijih za pitno vodo dovolj kakovostne, da se lahko uporablja kot vir pitne vode. V preostalih dveh tretjinah je vsaj ena spojina, ki kvari kakovost in je vzrok odstopanj od smerničnih vrednosti EU. Največkrat sta to atrazin in desetilatrazin. Drugi kontaminanti, ki so presegli mejne vrednosti za pitno vodo, so še: nitrati, klorirana topila (tetrakloroetilen kot posamezna spojina in kot vsota s trikloroetilenom), kovine: železo, mangan, krom, svinec, cink, kadmij in tudi amonij in nitriti.

Deskriptorji: /PITNE VODE/ PODTALNICA/ MONITORING/ ANALIZA/ VZORČENJE/ KAKOVOST/ SLOVENIJA/ DRAVSKO POLJE/ PTUJSKO POLJE/ SORŠKO POLJE/ KRANJSKO POLJE/ APAŠKO POLJE/ MURSKO POLJE/ PREKMURSKO POLJE/ VIPAVSKA DOLINA/ DOLINA KAMNIŠKE BISTRICE/ DOLINA HUDINJE/ DOLINA BOLSKE/ VODIŠKO POLJE/ SPODNJA SAVINJSKA DOLINA


V S E B I N A 1 UVOD ................................................................................................................................................................. 7

2 METODOLOGIJA DELA................................................................................................................................ 8 2.1 VZORČENJE............................................................................................................................................. 8

2.1.1 ODVZEMNA MESTA ............................................................................................................................ 8 2.1.2 SEZNAM ODVZEMNIH MEST............................................................................................................. 9 2.1.3 NAČIN ODVZEMA VZORCEV ........................................................................................................... 10

2.2 KEMIJSKA ANALIZA ........................................................................................................................... 10 2.2.1 PROGRAM............................................................................................................................................ 10 2.2.2 METODOLOGIJA............................................................................................................................... 13 2.2.3 IZRAŽANJE REZULTATOV................................................................................................................ 13 2.2.4 ZAKONSKE OSNOVE......................................................................................................................... 13 2.2.5 ZAGOTAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI.............................................................................. 13

3 REZULTATI MERITEV IN ANALIZ .......................................................................................................... 14

4 OCENA STANJA KAKOVOSTI PODTALNIC PO PARAMETRIH ....................................................... 15 4.1 MERITVE NA TERENU ........................................................................................................................ 15 4.2 OSNOVNI PARAMETRI........................................................................................................................ 20 4.3 ONESNAŽENJA ..................................................................................................................................... 27 4.4 MIKROELEMENTI ................................................................................................................................ 30 4.5 FENOLNE SNOVI .................................................................................................................................. 30 4.6 PESTICIDI............................................................................................................................................... 31 4.7 LAHKOHLAPNE ORGANSKE SNOVI ................................................................................................ 34 4.8 IDENTIFIKACIJA ORGANSKIH SNOVI Z GC/MSD.......................................................................... 35

5 OCENA STANJA KAKOVOSTI PODTALNIC PO VODONOSNIH PODROČJIH IN 5.1 PREKMURSKO POLJE………………………………………………………………………………………………...… 36 5.1.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH……………………………………………….……………………...… 38 5.1.1.1 Benica……………………………………………………………………………………...……………..… 38 5.1.1.2 G. Lakoš………………………………………………………………………………………………….….39 5.1.1.3 Lipovci…………………………………………………………………………………………..……….… 40 5.1.1.4 Rankovci (črpališče pitne vode)……………………………………………………………………………. 41 5.1.1.5 Rakičan……………………………………………………………………………………………………… 42 5.2 MURSKO POLJE……………………………………………………………………………………………………..….. 44 5.2.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH…………………………………………………………………..……. 46 5.2.1.1 Veščica……………………………………………………………………………………………………… 46 5.2.1.2 Vučja vas (črpališče pitne vode)….………………………………………………………………………… 47 5.2.1.3 Zg. Krapje………………………………………………………………………………………………….. 48 5.3 APAŠKO POLJE…………………………………………………………………………………………………….…… 48 5.3.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH……………………………………………………………………….. 50 5.3.1.1 M.Segovci………………………………………………………………………………………………….. 50 5.3.1.2 Črnci………………………………………………………………………………………………………… 51 5.4. PTUJSKO POLJE………………………………………………………………………………………………………… 52 5.4.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH…………………………………………………………………………….. 54 5.4.1.1 Dornava……………………….……….……………………………………………………………….…… 54 5.4.1.2 Ormož V-6 (črpališče pitne vode)….…….………………………………………………………………… 54 5.4.1.3 Siget……..……………………….…………………………………………………………………………. 55 5.4.1.4 Sobetinci…..……………………………………..………………………………………………………….. 56 5.5 DRAVSKO POLJE……………………………………………………………………………………………………….. 57 5.5.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH……………………………………………………………………………. 61 5.5.1.1 Sp. Hajdina………………………………………………………………………………………………….. 61 5.5.1.2 Starše….………………………………………………………………………………………………..…….61 5.5.1.3 Brunšvik..………..………………………………………………………………………………………….. 62 5.5.1.4 Tezno……………………………………………………………………………………………………….. 64

Monitoring kakovosti podtalnic za leto 2000 - programi A, B, C, D, E in H, zvezek 1


5.5.1.5 Bohova……….……..…………………………………………………………………….………………… 65 5.5.1.6 Rače….……………………………………………………………………………………………………… 67 5.5.1.7 Lancova vas….……..………………………………………………………………………………………. 68 5.5.1.8 Šikole (črpališče pitne vode)………...……………………………………………………………………… 69 5.5.1.9 Kidričevo………………………………………………………………………………………….………… 70 5.5.1.10 Kungota…..………….…………………………………………………………………………………….. 70 5.5.1.11 Kamnica…………………………………………………………………………………………………… 71 5.6 DOLINA HUDINJE……………………………………………………………………………………………………….…..72 5.6.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH…………………………………………………………………….…… 72 5.6.1.1 Trnovlje…………….……………………………………………………………………………………….… 72

5.7 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA………………………………………………………………………….……………….72 5.7.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH…………………………………………………………………….…… 74 5.7.1.1 Breg (črpališče pitne vode)…………………………………………………………………………………… 74 5.7.1.2 Gotovlje.………………………………………………………………………………………………………. 75 5.7.1.3 Levec..………..…………………………………………………………………….……..……………………76 5.7.1.4 Medlog 1730………………………………………………………………………………………………….. 77 5.7.1.5 Medlog 1941…………………………………………………………………………….…….……………… 77 5.7.1.6 Šempeter 0840…………………………………………………………………………………………………78 5.7.1.7 Šempeter VŠ4/90 (nadomesta vrtina za Šempeter 0390)…………………………………………………….. 79

5.8 DOLINA BOLSKE……………………………………………………………………………………………………….…… 80 5.8.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH………………………………………………………………………..….82 5.8.1.1 Trnava……………………………………………………………………………………………………….… 82 5.8.1.2 Orla vas.…………………………………………………………………………………………………….…..82 5.8.1.3 Dolenja vas…..…………………………………………………………………….…………………..….……82 5.9 DOLINA KAMNIŠKE BISTRICE………………………………………………………………………………………..….. 84 5.9.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH…………………………………………………………………….……85

5.9.1.1 Homec (črpališče pitne vode)……………………………………………………………………………….… 85 5.9.1.2 Podgorje………………………………………………………………………………………………………. 86

5.9.1.3 Podgorica (črpališče vode)..……………………………………………………….……..…………………… 86 5.9.1.4 Zg. Jarše………………………………………………………………………………………………………..86 5.9.1.5 Mengeš…….…….……………………………………………………………………….…….……………… 87 5.10 VODIŠKO POLJE……………..………………………………………………………………………….………………….88 5.10.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH………………………………………………………………………..88

5.10.1.1 Polje pri Vodicah……….…..……..………………………………………………………………………… 88 5.11 SORŠKO POLJE…..……………………………………………………………………………..………….………………89 5.11.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH………………………………………………………………………...91

5.11.1.1 Drulovka………..……………………………………………………………………………………………..91 5.11.1.2 Godešič….……..……………………………………………………………………………………………. .92 5.11.1.3 Iskra Kranj……..………………………………………………………………………..………………….…93 5.11.1.4 Ladja…………………………………………………………………………………………………………..93 5.11.1.5 Meja 0320….……………………………………………………………………………….…………………93 5.11.1.6 Meja SOV 5374….……………………………………………………………………………………………93 5.11.1.7 Podreča….….……..…………………………………………………………………………………………..94 5.11.1.8 Sv.Duh…….……………….………………………………………………………………………………….95 5.11.1.9 Žabnica….…………………………………………………………………………………………………….95 5.12 KRANJSKO POLJE…..……………………………………………………………………………..………………….…….96 5.12.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH……………………………………………………………..…………..97 5.12.1.1 Cerklje………………………………………………………………………………………………………. 97 5.12.1 2 Dragočajna.………………………………………………………………………………………………….. 97 5.12.1.3 Moste…………..………………………………………………………………………..……………..…… 97 5.12.1.4 Voglje…………………………………………………………………………………………………………98 5.13 VIPAVSKA DOLINA..………………….………………………………………………………………………..……….….99

5.13.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH………………………………………………………………………100 5.13.1.1 Ajdovščina.……..…………………………………………………………………………….………………100 5.13.1.2 Miren…….….….……………………………………………………………………………………………. 100 5.13.1.3 Orehovlje..….…..………………………………………………………………………..………………..…. 101 5.13.1.4 Šempetere..…………………………………………………………………………………………………… 102 6 ZAKLJUČEK……………………………………..……………………………………………………………………..……103

7 LITERATURA………………………………………………………………………………………………………………..104



8 PRILOGE…………………………………………………………………………………………………………………… 107 PRILOGA 1: ZVEZEK 1

1.1 Povzetek rezultatov analiz (stran 1 – 15)……………………………………………………………….. 108 1.2 Območje podtalnice inodvzemna mesta ………………………………………………………………... 109 1.3 Nitrati – leto 2000………………………………………………………………………………………. 110 1.4 AOX – leto 2000………………………………………………………………………………………... 111 1.5 Pesticidi – leto 200……………………………………………………………………………………… 112

PRILOGA 2: ZVEZEK 2 - Rezultati analiz PREKMURSKO POLJE (stran 1 – 55) MURSKO POLJE (stran 56 – 86) APAŠKO POLJE (stran 87 - 107 PRILOGA 3: ZVEZEK 3 - Rezultati analiz DRAVSKO POLJE (stran 108 – 230) PTUJSKO POLJE (stran 231 – 273) PRILOGA 4: ZVEZEK 4 - Rezultati analiz DOLINA HUDINJE (stran 274 – 283) SPODNJA SAVINJSKA DOLINA (stran 284 – 354) DOLINA BOLSKE (stran 355 – 388) DOLINA KAMNIŠKE BISTRICE (stran 389 – 440) PRILOGA 5: ZVEZEK 5 - Rezultati analiz (stran 441 – 626) VODIŠKO POLJE (stran 441 – 450) SORŠKO POLJE (stran 451 – 545) KRANJSKO POLJE (stran 546 – 586) VIPAVSKA DOLINA (stran 587 - 626 PRILOGA 6: Disketa z rezultati analiz MKP za leto 2000



1 UVOD

Na osnovi pogodbe z naročnikom smo v letu 2000 raziskali kakovost dveh tretjin podtalnice iz celotnega nacionalnega programa monitoringa kakovosti podtalnih voda Slovenije.

Cilj študije je ocena kakovosti podtalnih voda na osnovi osnovnih karakteristik vode, identifikacija kontaminantov in ocena gibanja koncentracij nezaželjenih snovi in kontaminantov v primerjavi s preteklimi leti. Za namene študije smo v presledku treh mesecev odvzeli dve seriji vzorcev vode na predvidenih 59 odvzemnih mestih, na terenu smo izmerili fizikalne in fizikalno-kemijske parametre in v laboratoriju opravili s pogodbo določene analize. Za presojo kakovosti smo uporabili vrednosti smernic Evropske unije in Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode ter spoznanja iz dolgoletnega dela na področju voda.



2 METODOLOGIJA DELA

2.1 VZORČENJE

2.1.1 ODVZEMNA MESTA

V letu 2000 smo spremljali kakovost podtalnic na 59 odvzemnih mestih na 13 vodonosnih območjih, ki jih je naročnik razdelil v šest programskih sklopov :

Mesta za odvzem vzorcev so vsa leta ista, tako da se nadaljuje kontinuiteta raziskav kakovosti.

PROGRAM A: Dravsko in Ptujsko polje (11 + 4 odvzemna mesta)

PROGRAM B: Sorško in Kranjsko polje (9 + 4 odvzemna mesta)

PROGRAM C: Spodnja Savinjska dolina, dolina Hudinje in Bolske (7 + 1 + 3 odvzemna mesta)

PROGRAM D: Dolina Kamniške Bistrice in Vodiško polje (5 + 1 odvzemno mesto)*

PROGRAM E: Vipavska dolina (4 odvzemna mesta)

PROGRAM H: Mursko, Prekmursko in Apaško polje (3 + 5 + 2 odvzemna mesta)

*Na odvzemnem mestu Jarški Brod v dolini Kamniške Bistrice izvaja Monitoring kakovosti podtalnice Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Porazdelitev odvzemnih mest in lokacije smo predstavili:

- v tabeli 1: seznam odvzemnih mest z osnovnimi karakteristikami, ki jih je posredoval Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije;

- na sliki 1:območja podtalnic in odvzemna mesta – zvezek 1, priloga 2

- v zvezku 4 poročila Monitoring kakovosti podtalnic Slovenije za leto 1996: geografske karte odvzemnih mest, ki jih je pripravil in izdelal Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije.



2.1.2 SEZNAM ODVZEMNIH MEST

Tabela 1: Seznam odvzemnih mest

Polje Št. Ime in številka Šifra Geodetske koordinate Kota “0” točke nad Premer Globina x y morjem terenom (m) (m) 1. G. Lakoš 0271 P06840 5 157 410 5 609 270 162,62 0,47 1,20 4,57 Prekmursko 2. Lipovci 2271 P06360 5 165 170 5 591 150 181,77 0,82 1,00 5,85 polje 3. Rakičan 2500 P06300 5 168 370 5 581 850 185,80 0,55 1,00 6,00 4. Rankovci 3371 P06060 5 170 600 5 583 280 188,20 0,85 1,20 6,18 5. Benica 0111 P06960 5 153 020 5 615 890 152,62 0,40 1,20 4,14 Mursko 6. Veščica 0120 P10360 5 154 640 5 596 760 172,82 0,70 0,80 3,80 polje 7. Vučja vas 1011 P10060 5 162 220 5 584 580 0,45 1,30 11,20 8. Zg. Krapje 0400 P10240 5 158 460 5 591 940 178,24 0,50 1,00 4,00 Apaško 9. Črnci 0183 P02060 5 174 510 5 568 735 218,76 0,31 1,00 4,64 polje 10. M. Segovci 0120 P02120 5 171 920 5 570 800 216,66 0,50 1,00 4,63 11. Dornava 0370 P22120 5 143 510 5 573 320 218,50 0,35 1,00 5,15 Ptujsko 12. Sobetinci 0283 P22300 5 140 240 5 575 070 217,48 0,40 1,20 8,20 polje 13. Siget H-50 P22360 5 136 880 5 574 200 0,40 0,08 11,70 14. Ormož V-VI P22720 5 140 480 5 585 300 1,50 1,00 30,00 15. Sp. Hajdina 2831 P18920 5 141 580 5 567 230 224,01 0,65 1,00 3,80 16. Starše 2120 P18500 5 147 550 5 558 610 238,53 1,35 1,00 8,28 17. Brunšvik 1750 P18540 5 144 480 5 555 770 250,48 0,60 1,00 13,88 18. Rače 1250 P18420 5 145 800 5 552 430 262,15 0,35 1,00 11,70 Dravsko 19. Tezno 0721 P18020 5 153 620 5 552 320 268,25 0,00 1,00 15,85 polje 20. Bohova 0880 P18100 5 151 800 5 550 530 272,81 0,45 1,20 17,05 21. Lancova vas LP-1 P18960 5 138 180 5 565 040 0,00 0,08 18,50 22. Šikole 1581 P18620 5 141 150 5 555 400 -1,00 0,60 30,00 23. Kungota 2401 P18780 5 142 380 5 560 855 240,83 0,60 1,00 12,66 24. Kidričevo 2571 P18840 5 140 580 5 560 740 -3,00 1,40 30,00 25. Kamnica 0080 P14060 5 158 520 5 547 670 278,40 0,35 1,20 30,10 D. Hudinje 39. Trnovlje 0220 P34060 5 123 780 5 523 770 251,13 0,40 1,00 4,06 40. Breg 0311 P30360 5 124 880 5 506 680 0,40 1,00 8,55 41. Šempeter 0840 P30180 5 123 500 5 510 680 267,62 0,60 1,00 8,38 Spodnja 42. Levec VC-1772 P30660 5 122 240 5 516 880 245,54 0,30 0,08 8,60 Savinjska 43. Medlog 1841 P30721 5 123 040 5 517 740 246,78 0,80 0,80 6,20 dolina 44. Medlog 1730 P30720 5 121 150 5 517 280 243,44 0,40 1,00 3,20 45/1 Šempeter VŠ90 P30184 5 122 870 5 508 000 0,00 0,15 27,81 46. Gotovlje 0800 P30240 5 123 860 5 512 460 262,27 0,40 1,00 3,18 47. Trnava 0341 P26060 5 123 320 5 505 325 280,84 0,34 0,80 5,50 D. Bolske 48. Orla vas CB-2 P26120 5 124 430 5 506 400 0,40 0,08 12,00 49. Dolenja vas 0230 P26180 5 121 840 5 507 010 274,27 0,20 0,80 3,50 50. Podgorje 0100 P50060 5 118 040 5 568 000 357,50 0,55 0,80 14,02 Dolina 51/1 Mengeš P50240 5115150 5467060 338,18 Kamniške 52. Homec 0461 P50180 5 114 530 5 468 140 327,83 -2,36 1,20 36,24 Bistrice 53. Zg. Jarše D-0582 P50300 5 113 230 5 468 400 318,80 0,45 0,08 35,55 54. Podgorica 1881 P50360 5 105 820 5 468 160 280,15 -3,24 1,20 40,23 Vodiško p. 67. Polje pri Vodicah P46060 5 113 340 5 461 120 323,83 0,55 1,00 5,83 Sorško 68. Podreča 0300 P42600 5 114 140 5 455 030 352,40 0,02 1,30 27,53 polje 69. Meja 0320 P42360 5 116 600 5 452 240 366,50 0,60 1,20 37,05 70. Žabnica 0580 P42300 5 117 750 5 450 180 375,10 0,50 1,20 44,66 71. Godešič SOV-5174 P42660 5 114 150 5 451 145 357,81 0,50 0,25 70,60 72. Sveti Duh 0680 P42480 5 115 470 5 448 700 365,20 0,55 1,00 12,85 73. Drulovka S-3667 P42120 5 118 700 5 451 780 347,08 0,60 0,05 28,80 74. Ladja 0880 P42840 5 111 420 5 453 650 323,83 -0,03 1,40 12,60 75. Meja SOV-5374 P42361 5 114 680 5 452 670 357,51 0,46 0,25 83,57 76. Iskra Kranj 0381 P42060 5 120 225 5 450 670 3,00 77. Moste 0580 P38180 5 116 840 5 465 150 331,78 0,44 1,00 18,52 Kranjsko 78. Cerklje 0280 P38060 5 122 620 5 458 850 384,46 0,40 1,20 47,15 polje 78. Voglje P-01 P38120 5 120 270 5 457 140 378,57 1,00 0,10 50,00 80. Dragočajna D-0185 P38240 5 115 160 5 455 545 354,15 0,35 0,20 26,45 81. Šempeter 0220 P74120 5 087 520 5 384 840 70,36 0,82 1,20 23,58 Vipavska 82. Miren 0330 P74180 5 084 800 5 382 520 54,81 0,45 1,20 23,41 dolina 83. Ajdovščina 0710 P74060 5 082 880 5 415 000 105,84 0,00 1,50 5,80 84. Orehovlje 0420 P74240 5 083 546 5 382 740 51,78 1,00 1,20 23,78



2.1.3 NAČIN ODVZEMA VZORCEV

V letu 2000 smo odvzeli dve seriji vzorcev. Prvo konec maja in v začetku junija, drugo v mesecu v oktobru. Čas vzorčenja je določil Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. Odvzemna mesta so vrtine ali vodnjaki in so ista kot v preteklem letu. Nekaj vodnjakov je neaktivnih, zato so v slabšem stanju, nekaj se jih uporablja le občasno, največkrat le za zalivanje. Med odvzemnimi mesti so tudi aktivni vodnjaki, ki se uporabljajo za vodooskrbo vasi ali večjih naselij s pitno vodo. V Kidričevem in v Ladji se podtalnica črpa in koristi v industrijske namene. Vzorce podtalnice smo odvzeli v skladu s predpisi ISO 5667-11, način odvzema smo prilagodili opremljenosti odvzemnega mesta. Večino vzorcev smo odvzeli z mobilno črpalko 1 m pod gladino vode, ali na polovici v primerih, ko višina podtalnice ni dosegla 1.5 m. Pri vodnjakih z vgrajeno električno črpalko smo vzorce odvzeli na pipi, pri vodnjakih z ročno črpalko pa na iztoku črpalne cevi. V Drulovki je vrtina zelo ozka, zato smo oba vzorca odvzeli s specialno sondo. Sočasno z odvzemom vode smo izvedli terenske meritve naslednjih parametrov: pH, elektroprevodnosti, vsebnosti raztopljenega kisika in redoks potenciala. Kjer je možen dostop do vode, smo izmerili nivo podtalnice ter globine vrtin ali vodnjakov. Vzorce iz vrtin smo odvzeli po predčrpanju (pri manjših vrtinah po večkratni zamenjavi vode) in po ustalitvi fizikalnih parametrov. Na odvzemnih mestih z vgrajeno črpalko smo opravili vzorčenje po desetminutnem iztekanju vode. Tam, kjer so objekti ali okolica v zelo slabem stanju in so vode posledično stalno močno obremenjene z organskimi snovmi, smo organizirali popolno in večkratno zamenjavo vode ter očiščenje vodnjakov. Delo so opravili gasilci na odvzemnih mestih: Podgorje, Moste, Rače, G. Lakoš, Veščica in Benica.

Pripravo, konzerviranje, stabilizacijo, transport in hranjenje odvzetih vzorcev smo opravili po predpisih ISO 5667-3. Po teh določilih smo vzorce za določanje kovin filtrirali na mestu vzorčenja (membranska filtracija 0.45 µm).

Vzorčenje in meritve na terenu so izvedli za ta dela usposobljeni delavci.

2.2 KEMIJSKA ANALIZA

2.2.1 PROGRAM

Program preiskav je enak kot v preteklih devetih letih. Analize in meritve obsegajo naslednje skupine parametrov:

- fizikalne in fizikalno-kemijske parametre, ki jih zaradi hitre spremenljivosti določamo takoj na mestu vzorčenja

- osnovne parametre za karakterizacijo vode - onesnaženja (cianidi , mineralna olja, PCB in AOX) - mikroelemente (Cu, Zn, Cd, Cr, Cr6+, Pb in Hg) - fenolne snovi (skupne in hlapne) - pesticide in metabolite (29 pesticidov in metabolitov) - lahkohlapne organske snovi (18 kloriranih in 4 aromatska topila) - identifikacijo organskih snovi s pomočjo tehnike GC/MSD



Tabela 2: Fizikalno-kemijske in kemijske meritve ter preiskave

Zap. št.

Parameter Enota Podano kot

Merilni princip Referenčni standard

LOD LOQ

1 MERITVE NA TERENU 1.01 Temperatura zraka °C EL DIN 38404-C4 1 1.02 Temperatura vode °C EL DIN 38404-C4 0.1 1.03 Elektroprevodnost (25°C) µ/cm EL ISO 7888 1 1.04 Kisik mg/l O2 EL ISO 5814 0.1 1.05 Nasičenost s kisikom % EL izračun 1 1.06 Barva (lab.metoda) mg/l Pt SPEK ISO 7887 1 1 1.07 Motnost (lab. metoda) mg/l SiO2 TUR SIST EN ISO 7027 1 1 1.08 Redoks potencial mV EL DIN 38404-C6 -500 2 OSNOVNI PARAMETRI 2.01 Kem. potreba po kisiku (KMnO4) mg/l O2 VOL DIN 38409-H5 0.5 2.02 Skupni organski ogljik mg/l C IR SIST ISO 8245 0.3 0.5 2.03 Amoniak (prosti) mg/l NH3 ISE SM 4500 - NH3 F 0.01 0.01 2.04 Amonij mg/l NH3 ISE SIST ISO 6778 0.01 0.01 2.05 Nitriti mg/l NO2 SPEK SIST EN ISO 26777 0.003 0.007 2.06 Nitrati mg/l NO3 IC SIST ISO 10304 -1 0.9 2.2 2.07 Sulfati mg/l SO4 IC SIST ISO 10304 -1 0.5 1.0 2.08 Kloridi mg/l Cl IC SIST ISO 10304 -1 0.1 0.5 2.09 Ortofosfati mg/l PO4 SPEK SIST ISO 6878-1/4 0.02 0.02 2.10 Natrij mg/l Na ICP/MS DIN 38406-29 0.05 0.1 2.11 Kalij mg/l K ICP/MS DIN 38406-29 0.05 0.1 2.12 Mangan mg/l Mn ICP/MS DIN 38406-29 0.0005 0.005 2.13 Železo mg/l Fe ICP/MS DIN 38406-29 0.01 0.05 2.14 Ogljikova kislina mg/l CO2 VOL DIN 38409-H7 1 3 ONESNAŽENJA 3.01 Cianidi (skupni) mg/l CN SPEK SIST ISO 6703-1 0.005 0.05 3.02 Mineralna olja mg/l GC/MS Nest.m. GC/MS 0.005 0.005 3.03 Poliklorirani bifenili - vsota (6 Ballsch.) µg/l PCB GC/ECD DIN 38407-F2 mod. 0.050 0.10 3.04 AOX - Adsorbirani organski halogeni µg/l Cl CUL SIST ISO 9562 1.8 2 4 MIKROELEMENTI 4.01 Baker µg/l Cu ICP/MS DIN 38406-29 0.03 1 4.02 Cink µg/l Zn ICP/MS DIN 38406-29 0.1 1 4.03 Kadmij µg/l Cd ICP/MS DIN 38406-29 0.07 0.20 4.04 Krom 6+ µg/l Cr VI SPEK SIST ISO 11083 5 5 4.05 Krom (skupni) µg/l Cr ICP/MS DIN 38406-29 0.8 2 4.06 Krom III µg/l Cr izračun 4.07 Nikelj µg/l Ni ICP/MS DIN 38406-29 0.1 1 4.08 Svinec µg/l Pb ICP/MS DIN 38406-29 0.01 1 4.09 Živo srebro µg/l Hg ICP/MS DIN 38406-29 0.01 0.20 5 FENOLNE SNOVI 5.01 Fenolne snovi (skupno) µg/l SPEK SIST ISO 6439 0.5 0.5 5.02 Fenolne snovi (hlapne z vodno paro) µg/l SPEK SIST ISO 6439 0.5 0.5 6 PESTICIDI IN METABOLITI Modificirane metode: Modificirane metode: 6.01 2,4,5-T µg/l GC/MSD/SIM(pH2) DIN 38407-F14 mod. 0.03 0.05 6.02 2,4-D µg/l GC/MSD/SIM(pH2) DIN 38407-F14 mod. 0.03 0.05 6.03 2,4-DP µg/l GC/MSD/SIM(pH2) DIN 38407-F14 mod. 0.03 0.05 6.04 2,4-DB µg/l GC/MSD/SIM(pH2) DIN 38407-F14 mod. 0.04 0.05 6.05 Alaklor µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.03 0.05 6.06 Aldrin µg/l GC/ECD DIN 38407-F2 mod. 0.003 0.010 6.07 Atrazin µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.03 0.05 6.08 Bromacil µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.03 0.05 6.09 Cianazin µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.04 0.06 6.10 Desetil-atrazin µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.03 0.05 6.11 Desizopropil-atrazin µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.03 0.05 6.12 Dieldrin µg/l GC/ECD DIN 38407-F2 mod. 0.003 0.010 6.13 Dicamba µg/l GC/MSD/SIM(pH2) DIN 38407-F12 mod. 0.04 0.05 6.14 Endrin µg/l GC/ECD DIN 38407-F2 mod. 0.003 0.010



Tabela 2 - nadaljevanje: Fizikalno-kemijske in kemijske meritve ter preiskave

Zap. št.

Parameter Enota Podano kot

Merilni princip Referenčni standard

LOD LOQ

6.15 gama-HCH (Lindan) µg/l G C/ECD DIN 38407-F2 mod. 0.002 0.010 6.16 MCPA µg/l GC/MSD/SIM(pH2) DIN 38407-F14 mod. 0.03 0.05 6.17 MCPB µg/l GC/MSD/SIM(pH2) DIN 38407-F14 mod. 0.04 0.05 6.18 MCPP µg/l GC/MSD/SIM(pH2) DIN 38407-F14 mod. 0.03 0.05 6.19 Metalaksil µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F12 mod. 0.04 0.05 6.20 Metolaklor µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.03 0.05 6.21 Metazaklor µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F12 mod. 0.04 0.05 6.22 Prometrin µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.03 0.05 6.23 Propazin µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.03 0.05 6.24 Sebutilazin µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.03 0.05 6.25 Silvex µg/l GC/MSD/SIM(pH2) DIN 38407-F12 mod. 0.03 0.05 6.26 Simazin µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.03 0.05 6.27 Terbutilazin µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.03 0.05 6.28 Terbutrin µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F6 mod. 0.06 0.09 6.29 Acetoklor µg/l GC/MSD/SIM(pH7) DIN 38407-F12 mod. 0.04 0.05 6.30 Pesticidi (skupno) µg/l izračun 7 LAHKOHLAPNE ORG. SNOVI GC/HS DIN 38407-F5 mod. 7.01 Triklorometan µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 0.5 0.61 7.02 Tribromometan µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 0.7 1 7.03 Bromdiklorometan µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 0.5 1 7.04 Dibromklorometan µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 0.5 1 7.05 Triklornitrometan (Klorpikrin) µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 1 2 7.06 Tetraklorometan (Tetraklorogljik) µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 0.5 1 7.07 Diklorometan (Metilenklorid) µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 1 2 7.08 1,1-Dikloroetan µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 1 1 7.09 1,2-Dikloroetan µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 1 1 7.10 1,1-Dikloroetilen µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 1 1 7.11 1,2-Dikloroetilen µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 1 1 7.12 1,1,2,2-Tetrakloroetilen (Perkloretilen) µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 1 1 7.13 1,1,2-Trikloroetilen µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 1 1 7.14 1,1,1-Trikloroetan µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 1 1 7.15 1,1,2-Trikloroetan µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 1 2 7.16 1,1,2,2-Tetrakloroetan µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 1 1 7.17 Triklorfluorometan µg/l GC/HS DIN 38407-F5 mod. 5 5 7.18 Difluordiklorometan µg/l GC/HS DIN 38407-F9-1 mod. 5 5 7.19 Benzen µg/l GC/HS DIN 38407-F9-1 mod. 1 1 7.20 Toluen µg/l GC/HS DIN 38407-F9-1 mod. 2 2 7.21 Ksilen µg/l GC/HS DIN 38407-F9-1 mod. 2 2 7.22 Mezitilen µg/l GC/HS DIN 38407-F9-1 mod. 2 2 8 IDENTIFIKACIJA ORG. SPOJIN GC/MS GC/MS-interna m.

Merilni princip: EL elektrometrična določitev SPEK spektrofotometrija TUR turbidimetrija VOL volumetrija ISE ionselektivna elektroda IC ionska kromatografija IR katalitični sežig na IR detektorju CUL oksidacija s kisikom, mikrokulometrična titracija GC/ECD plinska kromatografija, ECD detektor GG/MSD/SIM (pH2, pH7) plinska kromatografija - masno selektivni detektor, tehnika izbranih ionov GC/MSD plinska kromatografija - masno selektivni detektor ICP/MS induktivno sklopljena plazma, MS QUA detektor GC/HS plinska kromatografija, head space



2.2.2 METODOLOGIJA

Za kemijsko analizo smo uporabili optimizirane merilne postopke. Metode smo optimizirali po navodilih Eurachema in statistično ovrednotili po določilih standarda ISO 8466-1. Podatki o delovnih značilnostih metod so zbrani v programu preiskav voda (tabela 2).

2.2.3 IZRAŽANJE REZULTATOV

Rezultate fizikalno - kemijske analize smo navedli po kriterijih iz tabele 3.

Tabela 3: Način izražanja rezultatov meritev

Izmerjena vrednost, Cx Rezultat izražen v obliki

Cx ≤≤≤≤ LOD [LOD] LOD < Cx ≤≤≤≤ LOQ < LOQ (navedemo številèno vrednost za LOQ) LOQ ≤≤≤≤ Ci Ci ± interval zaupanja

Opomba: - spodnja meja zaznavanja (LOD); (meja odločitve o prisotnosti oziroma odsotnosti merjene

snovi) - spodnja meja določanja (LOQ); (najnižja koncentracija merjene snovi, ki jo še lahko določimo

z zadovoljivo točnostjo in natančnostjo) - Ci, izmerjena koncentracija merjene snovi za parameter I; - interval zaupanja - statistièno ovrednotena merilna negotovost.

2.2.4 ZAKONSKE OSNOVE

Kot osnovo za vrednotenje rezultatov meritev in analiz ter presojo kakovosti smo vzeli slovenski predpis o kakovosti pitne vode - Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (1,2), ki je usklajen z večino vrednosti Smernic Evropske unije za pitno vodo (3). V izpisih rezultatov smo pod oznako NORMATIV navedli mejne vrednosti iz pravilnika (2).

Smernice EU in Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode ne vključujejo skupinskega parametra AOX. Zato smo kot kriterij uporabili vrednosti iz holandske liste. Po teh kriterijih se vode s koncentracijami <20 µg/l vrednotijo za malo obremenjene, s koncentracijami od 20-60 µg/l za zmerno obremenjene in s koncentracijami od 60-300 µg/l za močno obremenjene. Koncentracije večje od 300 µg/l so kritične.

2.2.5 ZAGOTAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI

Vzporedno s programom monitoringa smo izvajali tudi aktivnosti na kontroli in zagotavljanju kakovosti posameznih stopenj delovnega procesa. Odgovornosti za izvajanje posameznih aktivnosti zagotavljanja in kontrole kakovosti so opredeljene v poslovniku Inštituta za varstvo okolja - ZZV Maribor.



3 REZULTATI MERITEV IN ANALIZ

Rezultate meritev in analiz smo predstavili na več različnih načinov:

- kot časovne trende in kot gibanje najbolj značilnih parametrov po odvzemnih mestih v grafikonih v tekstu;

- kot povzetek rezultatov kemijske analize v tabeli 25 v prilogi zvezka 1;

- kot izpis iz LIMS z rezultati fizikalno-kemijskih analiz posameznih vzorcev v prilogah (zvezki 2, 3, 4 in 5). Rezultatom smo dodali še kromatograme skupnega ionskega toka identifikacije organskih spojin z GC/MSD;

- na geografskih podlagah kot stopnje obremenitve z nitrati, AOX in z vsoto pesticidov.



4 OCENA STANJA KAKOVOSTI PODTALNIC PO PARAMETRIH

4.1 MERITVE NA TERENU

Organoleptične lastnosti vode: videz, vonj, barva in motnost Vsi vzorci so brez vonja, največkrat bistri in le izjemoma vidno motni ali obarvani. Odvzemna mesta na katerih je motnost signifikantna glede na laboratorijske meritve in dosega ali presega 20 mg/l SiO2, navajamo v tabeli 4. Obarvanih vzorcev je manj. Slabše vizuelne lastnosti ima tako kot prejšnja leta največkrat voda v plitvih in netesnih vodnjakih. Območje izmerjene barve je med 3 in 11 mg Pt/l.

Tabela4: Motnost ≥ 20mg/l SiO2

Temperatura vode Zaradi velikih razlik v globini vodnjakov in vrtin, v njihovi izvedbi, v vodotesnosti, v debelini vodonosnika in v debelini prekrivne plasti so temperature voda precej različne in nestalne. Temperaturno območje je med 8,0 in 15,1 °C. Povprečna temperatura podtalnice v času prvega vzorčenja je 12.5 °C, v času drugega vzorčenja 13.6 °C.

Elektroprevodnost Izmerjene vrednosti elektroprevodnosti so zelo različne, vse od 287 do 1218 µS/cm, kar pomeni da je podtalnica na mestih vzorčenja nizko do zelo visoko mineralizirana. V 40% (tabela 5) je elektroprevodnost večja od 700 µS/cm. Vzroki so v dotekanju fekalnih, komunalnih ali izcednih voda iz odlagališč odpadkov ali v izpiranju intenzivno gnojenih kmetijskih površin. Odvzemna

Zap.št. Odvzemno mesto Datum Motnost> 20 mg/l SiO2

1 Benica 02-06-00 792 Benica 23-10-00 503 Cerklje 17-10-00 254 Dolenja vas 29-05-00 215 Dolnji Lakoš 02-06-00 206 Drulovka 16-10-00 277 Kungota 01-06-00 218 Lancova vas 01-06-00 259 Lipovci 31-05-00 2210 Lipovci 23-10-00 4811 Meja SOV-5374 16-10-00 10512 Mengeš 17-10-00 3813 Moste 17-10-00 2514 Podgorje 21-06-00 2515 Podgorje 16-10-00 8516 Rakičan 23-10-00 2217 Šempeter VŠ4/90 30-05-00 23

18 Trnava 11-10-00 2719 Voglje 17-10-00 48



mesta niso namensko grajena za spremljanje kakovosti podtalnice, zato so rezultati visokih elektroprevodnosti večkrat podobno kot temperatura vode, vsebnost organskih snovi, amonija, nitritov, fosfatov in kisika odraz lokalnih razmer in ne realnega stanja podtalnice.



Tabela 5: Elekroprevodnosti > 700 µS/cm

Zap.št. Odvzemno mesto Datum Elektroprevodnost (uS/cm)

> 700

1 Benica 02-06-00 7982 Benica 23-10-00 7853 Brunšvik 02-06-00 771

4 Brunšvik 13-10-00 786

5 Dolenja vas 29-05-00 7906 Dolenja vas 11-10-00 10297 Dornava 01-06-00 7398 G. Lakoš 23-10-00 7269 Gotovlje 29-05-00 810

10 Gotovlje 11-10-00 82111 Lancova vas 01-06-00 72312 Lancova vas 10-10-00 72913 Levec 29-05-00 88014 Levec 11-10-00 86215 Lipovci 31-05-00 79616 Lipovci 23-10-00 79217 Medlog 1730 30-05-00 76818 Miren 19-06-00 71519 Miren 09-10-00 75720 Moste 21-06-00 75221 Moste 17-10-00 81622 Orla vas 29-05-00 75023 Orla vas 11-10-00 70224 Podgorje 21-06-00 76025 Podgorje 16-10-00 75726 Rače 01-06-00 761

27 Rače 10-10-00 752

28 Rakičan 31-05-00 77629 Rakičan 23-10-00 84530 Siget H-50 02-06-00 70031 Siget H-50 10-10-00 74732 Sobetinci 01-06-00 91833 Sobetinci 13-10-00 87234 Sp.Hajdina 01-06-00 85635 Sp.Hajdina 13-10-00 83836 Sv.Duh 20-06-00 89037 Sv.Duh 16-10-00 87338 Šempeter 0220 19-06-00 73639 Šempeter 0220 09-10-00 80140 Šempeter 0840 29-05-00 82741 Šempeter 0840 12-10-00 80742 Tezno 01-06-00 78543 Tezno 10-10-00 79444 Trnava 29-05-00 80045 Trnava 11-10-00 106746 Veščica 31-05-00 121847 Veščica 23-10-00 1168



pH vrednost Po kislosti še vedno izstopata podtalnici Apaškega polja in Murskega polja. Povprečne vrednosti so višje kot v letu 1999, prav tako minimalne, ki izjemoma v Segovcih ne dosegajo mejne vrednosti za pitno vodo 6.5. V tabeli 6 smo navedli iztopajoče vzorce s pH vrednostjo manjšo od 6.8. Teh je v primerjavi s preteklim letom le ena tretjina.

Tabela 6: pH vrednosti ≤ 6.8

Kisik Koncentracije raztopljenega kisika so zelo različne, v območju od nekaj desetink mg/l (0.5 mg/l) do 9.9 mg/l. V eni tretjini vzorcev je nasičenost manjša od 50%, torej ne dosega mejne vrednosti za pitno vodo. Vzorce z zelo nizkimi koncentracijami (<3 mg/l) smo navedli v tabeli 7. Vzrok nizkih koncentracij kisika je onesnaženje z organskimi snovmi, kar je kot smo že navedli največkrat le lokalnega pomena. Drugi vzroki so še zatekanje fekalno-komunalnih vod (G.Lakoš) izcednih vod odlagališč odpadkov (npr.Dolenja vas), gnojenje predvsem z organskimi tekočimi gnojili (Meja) in tudi geološka podlaga okrog odvzemnega mesta (Ormož).

Zap.št. Odvzemno mesto Datum pH vrednost< 6.8

1 Benica 02-06-00 6,72 Benica 23-10-00 6,83 Bohova 10-10-00 6,74 Črnci 23-10-00 6,85 Dolenja vas 11-10-00 6,76 Medlog 1941 12-10-00 6,67 M. Segovci 23-10-00 6,48 Rače 10-10-00 6,69 Rakičan 23-10-00 6,710 Trnava 11-10-00 6,711 Zg.Krapje 23-10-00 6,4



Tabela 7: Kisik-koncentracije ≤ 3.0 mg O2/l

Redoks potencial Ekstremno nizke vrednosti redoks potenciala (< 300mV) smo navedli v tabeli 8 in so v korelaciji z organskimi obremenitvami in nizko vsebnostjo kisika. Tabela 8: Redoks potencial

Zap.št. Odvzemno mesto Datum Redoks pot. (mV)

< 300

1 Benica 23-10-00 2732 Breg 13-10-00 2853 Dolenja vas 11-10-00 1874 Meja SOV-5374 16-10-00 2155 Ormož V-6 13-10-00 2796 Podgorje 16-10-00 787 Rakičan 23-10-00 2678 Sp.Hajdina 13-10-00 2359 Šempeter 0840 12-10-00 261

Zap.št. Odvzemno mesto Datum Koncentracija

< 3 mg/l O2 %

1 Benica 02-06-00 1,8 162 Dolenja vas 29-05-00 1,6 183 G.Lakoš 02-06-00 0,7 94 Gotovlje 29-05-00 1,7 185 Gotovlje 11-10-00 1,0 106 Meja SOV-5374 16-10-00 1,3 147 Ormož V-6 13-10-00 1,6 188 Rakičan 23-10-00 2,6 249 Rače 01-06-00 3,0 3510 Sp.Hajdina 13-10-00 2,3 2811 Šempeter 0840 12-10-00 2,8 3012 Veščica 31-05-00 1,9 1613 Zg.Krapje 23-10-00 2,2 20



4.2 OSNOVNI PARAMETRI

Vsebnost organskih snovi - kemijska potreba po kisiku (KPK), določena s KMnO4 in skupni organski ogljik (TOC) Hidrološke razmere z malo padavinami so ugodno vplivale na obremenitev podtalnice z organskimi snovmi. Tako je v primerjavi z letom 1999 podtalnica v povprečju manj obremenjena, veliko manjši pa je tudi delež zelo obremenjenih vod s KPK >0.8 mg/l O2 ali 4 mg/l KMnO4 in s TOC >3 mg/l C. Kot kaže tabela 9 je obremenjenih trinajst vzorcev močneje, kar je trikrat manj kot v preteklem letu. Najslabše stanje je kot vedno v Benici, kjer je voda onesnažena do stopnje, ki presega za slovenske razmere visoko mejno vrednost 2,5 mg/l O2 ali 10 mg/l KMnO4 in TOC 4 mg/l.

Tabela 9: Kemijska potreba po kisiku - koncentracije ≥ 4 mg/l KMnO4 in koncentracije TOC >3 mg/l

Amonij, nitriti Amonij je v eni petini podtalnice. Koncentracije se gibljejo od sledov (0.01 mg/l NH4) do vrednosti, ki tudi za faktor 10 presegajo mejne vrednosti za pitno vodo. Z amonijem onesnažene vode, ki presegajo mejno vrednost za pitno vodo (0.10 mg/l NH4) navajamo v tabeli 10. Obremenitev z nitriti je še pogostejša, vendar so koncentracije največkrat manjše in le izjemoma enake ali večje od koncentracij amonija (0.007 do 1.2 mg/l NO2).

Zap.št. Odvzemno mesto Datum

> 4 mg/l KMnO4 mg/l O2 > 3 mg/l C

1 Benica 02-06-00 11,0 2,8 4,52 Benica 23-10-00 12,0 3,0 5,73 Dolenja vas 11-10-00 6,0 1,5 3,44 Dornava 10-10-00 4,5 1,1 2,95 Drulovka 20-06-00 6,5 1,6 1,1

6 G.Lakoš 02-06-00 4,5 1,1 1,8

7 G.Lakoš 23-10-00 5,0 1,3 2,9

8 Ormož 02-06-00 7,5 1,9 3,1

9 Podgorje 21-06-00 4,0 1,0 2,5

10 Sv.Duh 20-06-00 4,5 1,1 1,4

11 Trnava 11-10-00 11,0 2,8 3,912 Veščica 31-05-00 7,0 1,8 3,4

13 Veščica 23-10-00 6,0 1,5 3,5



Tabela 10: Amonij - koncentracije ≥ 0.1 mg /l NH4

Nitrati Koncentracijsko območje nitratov je zelo široko, od 3.1 do 138 mg/l NO3. Po kriterijih smernic EU kot tudi po kriterijih slovenskega pravilnika je v pitni vodi dovoljeno 50 mg/l nitratov. V tabeli 11 smo navedli vse vzorce, v katerih se je koncentracija približala mejni vrednosti. V tabeli 12 pa smo izmerjene koncentracije razvrstili v štiri obremenitvene razrede, stanje v slovenskem prostoru pa smo prikazali v prilogi 3 – zvezek 1. V času pomladanskega vzorčenja je bilo v podtalnici povprečno več nitratov, tako, da je obremenitev kar v 35% presegla mejno vrednost za pitno vodo, v času jesenskega vzorčenja pa za 26 %. V Lipovcih, in presenetljivo v maju tudi Veščici, je preko 100 mg/l NO3.

Po številu prekomerno obremenjenih odvzemnih mest in po povprečnih koncentracijah je podobno kot pretekla leta z nitrati najbolj obremenjena podtalnica na Dravskem in Prekmurskem polju, v dolini Bolske in Sp. Savinjski dolini.

Zap.št. Odvzemno mesto Datum Koncentracija > 0,1 mg/l NH4

1 Benica 02-06-00 1,092 Benica 23-10-00 0,903 Dolenja vas 11-10-00 0,144 Meja SOV-5374 16-10-00 0,205 Polje pri Vodicah 17-10-00 0,476 Rakičan 31-05-00 0,107 Zg.Krapje 23-10-00 0,15



Tabela 11: Nitrati - koncentracije ≥ 45mg /l NO3

Zap.št. Odvzemno mesto Datum Koncentracija (mg/l NO3)

> 45

1 Brunšvik 02-06-00 69

2 Brunšvik 13-10-00 61

3 Dornava 01-06-00 51

4 Dolenja vas 11-10-00 57

5 Godešič 22-06-00 75

6 Godešič 19-10-00 59

7 Gotovlje 29-05-00 54

8 Kidričevo 02-06-00 66

9 Kidričevo 13-10-00 54

10 Kungota 01-06-00 53

11 Kungota 10-10-00 46

12 Lancova vas 01-06-00 88

13 Lancova vas 10-10-00 74

14 Levec 29-05-00 80

15 Levec 11-10-00 57

16 Lipovci 31-05-00 138

17 Lipovci 23-10-00 119

18 M.Segovci 31-05-00 50

19 Medlog 1730 30-05-00 73

20 Medlog 1941 12-10-00 53

21 Orla vas 29-05-00 75

22 Rače 01-06-00 63

23 Rače 10-10-00 46

24 Rakičan 31-05-00 72

25 Rakičan 23-10-00 55

26 Sobetinci 01-06-00 62

27 Sp-Hajdina 01-06-00 77

28 Šempeter 0220 19-06-00 59

29 Šempeter 0840 29-05-00 93

30 Šempeter 0840 12-10-00 62

31 Šikole 02-06-00 57

32 Šikole 13-10-00 53

33 Trnava 29-05-00 68

34 Trnava 11-10-00 82

35 Veščica 31-05-00 133

36 Veščica 23-10-00 75

37 Žabnica 20-06-00 93

38 Žabnica 16-10-00 74



Tabela 12: Nitrati - koncentracijski razredi

Vodonosno območje Odvzem Število Nitrati - Koncentracijski razredi (mg/l NO3)

odvzemnih <25 26 - 50 51 - 100 > 100

mest n % n % n % n %

Prekmursko 00/1 5 1 20 2 40 1 20 1 20

polje 00/2 5 2 40 2 40 0 0 1 20

Mursko 00/1 3 1 33 1 33 0 0 1 33

polje 00/2 3 1 33 1 33 1 33 0 0

Apaško 00/1 2 0 0 2 100 0 0 0 0

polje 00/2 2 1 50 1 50 0 0 0 0

Ptujsko 00/1 4 1 25 1 25 2 50 0 0

polje 00/2 4 1 25 2 50 1 25 0 0

Dravsko 00/1 11 1 9 2 18 8 73 0 0

polje 00/2 11 2 18 5 45 4 37 0 0

Dolina 00/1 1 1 100 0 0 0 0 0 0

Hudinje 00/2 1 1 100 0 0 0 0 0 0

Sp.Savinjska 00/1 7 1 14 3 43 3 43 0 0

dolina 00/2 7 0 0 4 57 3 43 0 0

Dolina 00/1 3 0 0 1 33 2 66 0 0

Bolske 00/2 3 0 0 1 33 2 66 0 0

Dolina Kam. 00/1 5 2 40 3 60 0 0 0 0

Bistrice 00/2 5 4 80 1 20 0 0 0 0

Vodiško 00/1 1 1 100 0 0 0 0 0 0

polje 00/2 1 0 0 1 100 0 0 0 0

Sorško 00/1 9 6 67 1 11 2 22 0 0

polje 00/2 9 6 67 1 11 2 22 0 0

Kranjsko 00/1 4 1 25 3 75 0 0 0 0

polje 00/2 4 3 75 1 25 0 0 0 0

Vipavska 00/1 4 1 25 2 50 1 25 0 0

dolina 00/2 4 1 25 2 50 1 25 0 0

Podtalnice 00/1 59 17 29 21 36 19 32 2 3

skupno 00/2 59 22 37 22 37 14 25 1 1



Sulfati, kloridi Najvišje koncentracije sulfatov so na Murskem polju, najnižje (0.9 mg/l) v Vučji vasi in najvišje (216 mg/l) v Veščici. Najvišja koncentracija kloridov je manjša, 108mg/l v Veščici.

S sulfati in kloridi je daleč najbolj obremenjena podtalnica v Veščici. To je tudi edino odvzemno mesto v katerem je več sulfatov, kot jih sme biti v pitni vodi. V 13 % podtalnice je več kot 40 mg/l sulfatov. Te smo navedli v tabeli 13.

Tabela 13: Sulfati - koncentracije ≥ 40 mg/l SO4

Fosfati (orto) V eni tretjini podtalnice so prisotni ortofosfati. Koncentracije so zelo različne od 0.02 do 1.15 mg/l PO4. Največkrat so v korelaciji z organskimi snovmi, amonijem, nitriti, sulfati in tudi AOX. Najbolj obremenjene vzorce smo navedli v tabeli 14.

Zap.št. Odvzemno mesto Datum Koncentracija (mg/l SO4)

> 40

1 Benica 02-06-00 552 Benica 23-10-00 483 Črnci 31-05-00 514 Črnci 23-10-00 495 G. Lakoš 02-06-00 736 G. Lakoš 23-10-00 577 Lipovci 31-05-00 538 Lipovci 23-10-00 429 Rače 01-06-00 6110 Rakičan 31-05-00 5811 Rakičan 23-10-00 5612 Sp.Hajdina 01-06-00 5213 Veščica 31-05-00 21614 Veščica 23-10-00 14815 Zg.Krapje 31-05-00 6716 Zg.Krapje 23-10-00 48



Tabela 14: Fosfati - koncentracije >0.3 mg /l PO4

Natrij Povprečne koncentracije natrija so relativno nizke, 85 % v območju med 1.2 in 16.5 mg/l. Višje, vse do 50 mg/l in nestalne vrednosti, so znak onesnaženja in so v korelaciji s fosfati in drugimi pokazatelji komunalnega onesnaženja (Rače, Dolenja vas, Gotovlje, G.Lakoš, Veščica).

Kalij Koncentracije so največkrat nestalne v območju od 0.4 do 51 mg/l. V eni tretjini podtalnice so koncentracije večje od 5 mg/l (tabela 15), zelo visoke, vedno večje so v Račah.

Zap.št. Odvzemno mesto Datum Koncentracija > 0,3 mg/l PO4

1 Dolenja vas 29-05-00 1,19

2 Dolenja vas 11-10-00 0,70

3 G. Lakoš 02-06-00 0,38

4 G. Lakoš 23-10-00 0,52

5 Gotovlje 29-05-00 0,40

6 Gotovlje 11-10-00 0,89

7 Moste 17-10-00 0,55

8 Rače 01-06-00 1,50

9 Rače 10-10-00 3,67

10 Šempeter 0220 09-10-00 0,34

11 Veščica 31-05-00 0,64

12 Veščica 23-10-00 0,77



Tabela 15: Kalij - koncentracije ≥ 5 mg/l K

Železo, mangan Neustrezni materiali v vzorčevalnih objektih so najbolj pogost vzrok prisotnosti železa v vzorcih podtalnice. Drugi vzrok so geogene reduktivne razmere (Ormož). Območje izmerjenih koncentracij je pri železu od 0.05 do 12,0 mg/l. Vrtina Meja SOV (3 mg/l) in vodnjak Dolenja vas (12 mg/l).

Pri manganu je najvišja koncentracija 2.7 mg/l. Že vsa leta je z manganom daleč najbolj

Zap.št. Odvzemno mesto Datum Koncentracija

> 5 mg/l K

1 Benica 02-06-00 20,02 Benica 23-10-00 16,03 Bohova 01-06-00 5,34 Črnci 31-05-00 5,65 Dolenja vas 29-05-00 6,36 Dolenja vas 11-10-00 6,87 Drulovka 16-10-00 5,88 G. Lakoš 02-06-00 14,09 G. Lakoš 23-10-00 13,010 Gotovlje 11-10-00 13,011 Kungota 10-10-00 5,512 Levec 29-05-00 5,313 Levec 11-10-00 5,014 Medlog 1941 29-05-00 5,115 Moste 21-06-00 16,016 Moste 17-10-00 25,017 M.Segovci 31-05-00 9,718 M.Segovci 23-10-00 5,119 Ormož 02-06-00 5,220 Podgorje 21-06-00 7,121 Podgorje 16-10-00 6,022 Rače 10-10-00 51,023 Rakičan 31-05-00 10,024 Rakičan 23-10-00 6,625 Sobetinci 01-06-00 11,026 Sobetinci 13-10-00 14,027 Sv.Duh 20-06-00 5,828 Sv.Duh 16-10-00 5,629 Šempeter 0220 19-06-00 7,830 Šempeter 0220 09-10-00 13,031 Trnava 11-10-00 6,232 Veščica 31-05-00 15,033 Veščica 23-10-00 13,034 Zg.Krapje 31-05-00 10,035 Zg.Krapje 23-10-00 13,0



onesnažena voda v Račah. Koncentracije mangana in železa, ki so večje od mejne vrednosti za pitno vodo, navajamo v tabeli 16. Tako obremenjenih vod je 15 %.

Tabela 16: Mangan (mg/l Mn) in železo (mg/l Fe)

4.3 ONESNAŽENJA

Cianidi Cianidov, podobno kot prejšnja leta, ni v nobenem vzorcu.

AOX - Adsorbirani organski halogeni Organske halogene spojine so v večjem delu vzorcev podtalnice. Koncentracije so v večini primerov manjše od 20 µg/l Cl, kar po holandski listi pomeni še malo obremenitev. 14% vzorcev je zmerno obremenjenih s koncentracijami od 20 do 43 µg/l Cl (tabela 17). V Rakičanu se nadaljuje kritično stanje s 520 in 550 µg/l Cl.

Zaradi številnih halogenih organskih spojin, ki jih zajame AOX, se rezultati AOX vedno ne pokrivajo z rezultati analiz na ciljane klorirane spojine.

V tabeli 18 smo vse izmerjene koncentracije razvrstili v štiri razrede. Rezultati meritev adsorbiranih organskih halogenov (AOX) so prikazani tudi v prilogi 4-zvezek 1

Zap.št. Odvzemno mesto Datum Koncentracije

> 0,05 mg/l Mn > 0,20 mg/l Fe

1 Benica 02-06-00 0,99 0,72

2 Benica 23-10-00 0,90 0,56

3 Dolenja vas 29-05-00 0,40 12

4 Dolenja vas 11-10-00 0,28 0,52

5 Kungota 01-06-00 0,068

6 Meja SOV-5374 16-10-00 0,28 3,3

7 Moste 21-06-00 0,087

8 Ormož V-6 02-06-00 0,19

9 Ormož V-6 13-10-00 0,19 0,20

10 Podgorje 21-06-00 0,31

11 Podgorje 16-10-00 0,071 0,75

12 Rače 01-06-00 2,7

13 Rače 10-10-00 0,67

14 Rakičan 23-10-00 0,058 0,75

15 Sp.Hajdina 01-06-00 0,23

16 Sp.Hajdina 13-10-00 0,23

17 Veščica 31-05-00 1,1

18 Veščica 23-10-00 0,092



Tabela 17: AOX - koncentracije ≥ 20 µg Cl/l

Zap.št. Odvzemno mesto Datum Koncentracija (ug/l Cl) > 20

1 Benica 02-06-00 422 Benica 23-10-00 313 Dolenja vas 11-10-00 334 G.Lakoš 23-10-00 225 Homec 22-06-00 216 Levec 11-10-00 267 Lipovci 31-05-00 258 Lipovci 23-10-00 209 Medlog 1941 29-05-00 3510 Medlog 1941 12-10-00 2311 Moste 21-06-00 2312 Rakičan 31-05-00 52013 Rakičan 23-10-00 55014 Trnovlje 12-10-00 3615 Veščica 31-05-00 4216 Veščica 23-10-00 43



Tabela 18: AOX - koncentracijski razredi

Vodonosno območje Odvzem Število AOX - Koncentracijski razredi (ug/l Cl)

odvzemnih <2 2 - 2 0 21 - 40 > 40

mest n % n % n % n %

Prekmursko 00/1 5 0 0 2 40 1 20 2 40

polje 00/2 5 1 20 1 20 2 40 1 20

Mursko 00/1 3 0 0 2 66 0 0 1 33

polje 00/2 3 0 0 2 66 0 0 1 33

Apaško 00/1 2 0 0 2 100 0 0 0 0

polje 00/2 2 0 0 2 100 0 0 0 0

Ptujsko 00/1 4 0 0 4 100 0 0 0 0

polje 00/2 4 0 0 4 100 0 0 0 0

Dravsko 00/1 11 0 0 11 100 0 0 0 0

polje 00/2 11 0 0 11 100 0 0 0 0

Dolina 00/1 1 1 100 0 0 0 0 0 0

Hudinje 00/2 1 0 0 0 0 1 100 0 0

Sp.Savinjska 00/1 7 1 14 5 72 1 14 0 0

dolina 00/2 7 1 14 4 58 2 28 0 0

Dolina 00/1 3 1 33 2 66 0 0 0 0

Bolske 00/2 3 0 0 2 66 1 33 0 0

Dolina Kam. 00/1 5 2 40 3 60 0 0 0 0

Bistrice 00/2 5 0 0 5 100 0 0 0 0

Vodiško 00/1 1 0 0 1 0 0 0 0 0

polje 00/2 1 0 0 1 0 0 0 0 0

Sorško 00/1 9 3 33 6 67 0 0 0 0

polje 00/2 9 4 44 5 56 0 0 0 0

Kranjsko 00/1 4 2 50 1 25 1 25 0 0

polje 00/2 4 2 50 2 50 0 0 0 0

Vipavska 00/1 4 1 25 3 75 0 0 0 0

dolina 00/2 4 0 0 4 100 0 0 0 0

Podtalnice 00/1 59 11 19 42 71 3 5 3 5

skupno 00/2 59 8 13 43 73 6 10 2 4



Mineralna olja Mineralna olja so v 10 % vzorcev. Onesnaženje se je ponovilo na dveh mestih Dravskega polja, na Teznu in v Staršah. Koncentracije so 5 in 8 µg/l, torej so v obeh vzorcih manjše od mejne vrednosti za pitno vodo (10 µg/l).

Poliklorirani bifenili (PCB) S polikloriranimi bifenili je onesnažena podtalnica v Drulovki. Spojine smo identificirali, saj rezultati kvantitativne analize ne dosegajo spodnje meje določanja.

4.4 MIKROELEMENTI

V večjem delu podtalnice so mikroelemeni bakra, cinka in nikelja, na nekaj mestih pa tudi krom in sledovi svinca, kadmija in živega srebra. Koncentracije so se v primerjavi s preteklimi leti ponekod bistveno povečale, mejno vrednost za pitno vodo pa sta v času enega odvzema presegala cink v Rankovcih in krom na Teznu. Povišane koncentracije kovin so v podtalnici na naslednjih odvzemnih mestih:

- baker v koncentraciji 30 µg/l: Črnci;

- cink v koncentraciji 200 µg/l ali več: Črnci (310), Rankovci (7600), Starše (400), Sp.Hajdina (330), Dornava (290), Trnava, Dolenja vas (330), Šempeter 0840 (7100), Medlog 1941 (280), Trnovlje (440), Trnava (1200), Drulovka (470) in Podgorje (200);

- krom v koncentraciji 10 µg/l ali več:Rače (11), Tezno (77 in 36), Mengeš (17 in 18);

- nikelj v koncentraciji 10 µg/l ali več: Rankovci (14);

- svinec v koncentraciji 10 µg/l ali več: Dolenja vas (14), Šempeter 0840 (12);

- kadmij: Veščica (0.21), Starše (0.35), Šempeter 0840 (3.2,3.3) Medlog 1941 (1.3, 1.6), Drulovka (3.2);

- živo srebro: Orla vas (0.43).

4.5 FENOLNE SNOVI

Na nobenem mestu podtalnica ni obremenjena s fenolnimi snovmi. Lansko (1999) onesnaženje vode v Dolenji vasi se ni ponovilo.



4.6 PESTICIDI

Zelo mali del podtalnice (6.8%) je tako čist, da izmerjene koncentracije posameznih spojin pesticidov ne dosegajo meje zaznavanja (LOD). V Vipavski dolini in v dolini Hudinje je voda najbolj čista. Izmerjeni so največkrat le sledovi desetilatrazina v koncentracijah, ki so manjše ali enake spodnji meji določanja. Odvzemna mesta brez pesticidov v času vsaj enega odvzema navajamo v tabeli 19.

V polovici preiskane podtalnice (48 %) je prisotna vsaj ena od pesticidnih spojin v koncentraciji enaki ali že večji od mejne vrednosti za pitno vodo 0.1 µg/l, v eni četrtini (27%) pa mejno vrednost presega tudi vsota pesticidov, ki je v pitni vodi omejena z 0.5 ug/l. V primerjavi z letom 1999 je delež onesnažene podtalnice rahlo manjši.

Med 29 spojinami, ki smo jih ciljano določali, se v vodi še vedno, kljub uredbi o prepovedi uporabe atrazina na vodonosnih območjih, največkrat in tudi v največjih koncentracijah pojavljata atrazin in desetilatrazin. V večini vzorcev po koncentraciji prevladuje desetilatrazin. Desizopropilatrazin, prav tako razgradni produkt atrazina, je v manjšem številu vzorcev. Koncentracije atrazina so zelo različne: med 0.05 in 1.1 µg/l. Največ atrazina je v Kidričevem in v enem od obeh vzorcev iz Benice in iz Gotovlja.

Kvantitativno smo izmerili 11 spojin, ki jih navajamo v tabeli 20. Te so: atrazin, metabolita atrazina (desetilatrazin in desizopropilatrazin), simazin, propazin, prometrin, alaklor, metolaklor, cianazin, dieldrin in endrin. Izmerili smo še bentazon, ki ni vključen v program ciljanih analiz. Z dodatnimi analizami narejenimi na lastno pobudo, tako kot že v letu 1999, smo izmerili bentazon v Ormožu in v Dornavi, kjer je tovrstno onesnaženje že stalno. V primerjavi s preteklim letom je število najdenih spojin manjše.

Najslabše stanje, največ spojin v najvišjih koncentracijah, je kot vedno v podtalnici na Dravskem polju. Na Dravskem in Ptujskem polju so v večjem številu vzorcev poleg že omenjenih (atrazin, desetilatrazin in desizopropilatrazin) še metolaklor, simazin, prometrin in propazin. Velikokrat smo jih detektirali le z metodo identifikacije organskih spojin (GC/MSD). Razen navedenih pesticidov sta v Brunšviku stalno prisotna dva organoklorna insekticida, ki se že veliko let ne uporabljata. To sta dieldrin in endrin.

Visoke koncentracije pesticidov so v enem od obeh vzorcev v Benici, Kidričevem, Mostah, Podreči, Gotovljah, Krapjah in Levcu, zato smo tudi to podtalnico uvrstili med zelo onesnaženo.

Rezultate analiz predstavljamo v treh tabelah in v eni sliki. V tabeli 20 smo navedli koncentracije vseh izmerjenih pesticidnih spojin, v tabeli 19 so navedeni vzorci, v katerih so koncentracije pesticidov pod spodnjo mejo zaznavanja (LOD), v tabeli 21 pa smo vzorce razvrstili v štiri koncentracijske stopnje in to predstavili v prilogi 5 – zvezek 1.



Tabela 19:Pesticidi (< LOD) - program ciljanih spojin

Tabela 20:Seznam v podtalnici izmerjenih pesticidov in metabolitov

Zap.št. Odvzemno mesto Datum

1 Ajdovščina 19-06-00

2 Breg 30-05-00

3 Kamnica 31-05-00

4 Kamnica 13-10-00

5 Šempeter 0220 09-10-00

6 Trnovlje 30-05-00

7 Trnovlje 12-10-00

8 Veščica 31-05-00



Zap.št. Odvzemno mesto Datum Koncentracije v podtalnici izmerjenih pesticidov in metabolitov (konc. (ug/l) > LOQ)alaklor dieldrin endrin meto-

lakloratrazin desetil-

atrazindesizo-atrazin

simazin pro-pazin

prome-trin

bro-macil

MCPP aceto-klor

benta-zon

vsota

52 Orehovlje 19-06-00 0,05 0,0553 Orehovlje 09-10-00 0,05 0,0554 Ormož V-6 02-06-00 0,22 0,36 0,10 0,6855 Ormož V-6 13-10-00 0,06 0,11 0,07 0,2456 Podgorica 22-06-00 0,15 0,23 0,3857 Podgorica 19-10-00 0,14 0,22 0,3658 Podgorje 16-10-00 0,05 0,0559 Podreča 20-06-00 1,10 0,08 0,07 1,2560 Podreča 16-10-00 1,56 1,5661 P. pri Vodicah 21-06-00 0,08 0,10 0,1862 P. pri Vodicah 17-10-00 0,07 0,13 0,2063 Rače 01-06-00 0,34 0,27 0,18 0,07 0,08 0,9464 Rače 10-10-00 0,31 0,42 0,24 0,06 0,11 1,1465 Rakičan 31-05-00 0,33 0,58 0,07 0,9866 Rakičan 23-10-00 0,09 0,33 0,46 0,09 0,9767 Rankovci 31-05-00 0,21 0,2168 Rankovci 23-10-00 0,28 0,05 0,3369 Siget H-50 02-06-00 0,10 0,1070 Siget H-50 10-10-00 0,14 0,1471 Sobetinci 01-06-00 0,35 0,10 0,09 0,5472 Sobetinci 13-10-00 2,14 0,10 0,09 2,3373 Sp.Hajdina 01-06-00 0,07 0,13 0,2074 Sp.Hajdina 13-10-00 0,07 0,20 0,2775 Starše 02-06-00 0,13 0,17 0,3076 Starše 10-10-00 0,15 0,19 0,3477 Sv.Duh 20-06-00 0,05 0,09 0,1478 Sv.Duh 16-10-00 0,09 0,0979 Šempeter 0840 29-05-00 0,05 0,14 0,1980 Šempeter 0840 12-10-00 0,08 0,07 0,13 0,2881 Šempeter VŠ 4/90 30-05-00 0,17 0,39 0,5682 Šempeter VŠ 4/90 11-10-00 0,17 0,37 0,5483 Šikole 02-06-00 0,05 0,47 0,29 0,05 0,06 0,08 1,0084 Šikole 13-10-00 0,73 0,45 0,05 0,06 0,10 1,3985 Tezno 01-06-00 0,11 0,14 0,14 0,3986 Tezno 10-10-00 0,07 0,12 0,14 0,3387 Trnava 29-05-00 0,23 0,38 0,6188 Trnava 11-10-00 0,11 0,34 0,4589 Voglje 21-06-00 0,06 0,10 0,1690 Voglje 17-10-00 0,07 0,0791 Vučja vas 23-10-00 0,06 0,0692 Zg.Jarše 21-06-00 0,08 0,47 0,5593 Zg.Jarše 17-10-00 0,08 0,0894 Zg.Krapje 31-05-00 0,05 0,10 0,1595 Zg.Krapje 23-10-00 0,05 0,11 0,1696 Žabnica 11-05-99 0,07 0,24 0,3197 Žabnica 18-10-99 0,08 0,24 0,32



Tabela 21: Pesticidi (vsota) - Koncentracijski razredi

4.7 LAHKOHLAPNE ORGANSKE SNOVI

V 20% podtalnice so organske spojine iz skupine kloriranih topil: tetrakloroetilen, trikloroetilen, trikloroetan in dikloroetilen in/ali spojine triklorometan, tribromklorometan in dibromklorometan iz skupine trihalometanov. Z aromatskimi topili ni onesnažen noben vzorec. Najdene spojine izvirajo iz industrije ali iz odlagališč odpadkov, trihalometani pa so najverjetneje posledica kloriranja vode v hišnih vodnjakih in zatekanja komunalnih vod v podtalnico. Po pogostosti pojavljanja kloriranih topil izstopata Vipavska dolina in dolina Kamniške Bistrice. Izmerjene koncentracije so največkrat razmeroma nizke, od 1 do 4 Cg/l, višje od 10 µg/l so v Levcu in v Homcu. V Homcu stanje ni več kritično, ostaja pa v Rakičanu. Kljub upadanju v primerjavi s preteklimi leti vsota tetrakloroetilena in trikloroetilena (270 in in 320 µg/l) presega mejno vrednost za pitno vodo v povprečju za faktor 30. Razen navedenih topil je v vodi vedno prisotna spojina 1,2 dikloroetilen (110 in 140 µg/l). S tetrakloroetilenom je prekomerno obremenjena podtalnica v Levcu.

V tabeli 22 so vsa odvzemna mesta, v katerih smo ugotovili prisotnost lahkohlapnih organskih spojin, stopnjo obremenjenosti pa kaže priloga 4 – zvezek 1.

Vodonosno območje Odvzem Število Vsota pesticidov - koncentracijski razredi (ug/l)odvzemnih < LOD* < 0,10 0,11 - 0,50 0,51 - 1,00 1,01 - 2,00 > 2,00

mest n % n % n % n % n % n %Prekmursko 00/1 5 0 0 1 20 1 20 2 40 1 20 0 0polje 00/2 5 0 0 1 20 2 40 2 40 0 0 0 0Mursko 00/1 3 1 33 1 33 1 33 0 0 0 0 0 0polje 00/2 3 0 0 2 66 1 33 0 0 0 0 0 0Apaško 00/1 2 0 0 1 50 0 0 1 50 0 0 0 0polje 00/2 2 0 0 1 50 0 0 1 50 0 0 0 0Ptujsko 00/1 4 0 0 1 25 0 0 2 50 1 25 0 0polje 00/2 4 0 0 0 0 3 75 0 0 0 0 1 25Dravsko 00/1 11 1 9 0 0 5 46 3 27 1 9 1 9polje 00/2 11 1 9 0 0 5 46 1 9 3 27 1 9Dolina 00/1 1 1 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Hudinje 00/2 1 1 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Sp.Savinjska 00/1 7 1 14 1 14 3 44 1 14 1 14 0 0dolina 00/2 7 0 0 2 28 3 44 2 28 0 0 0 0Dolina 00/1 3 0 0 0 0 1 33 2 67 0 0 0 0Bolske 00/2 3 0 0 1 33 2 67 0 0 0 0 0 0Dolina Kam. 00/1 5 0 0 1 20 2 40 2 40 0 0 0 0Bistrice 00/2 5 0 0 2 40 2 40 1 20 0 0 0 0Vodiško 00/1 1 0 0 0 0 1 100 0 0 0 0 0 0polje 00/2 1 0 0 0 0 1 100 0 0 0 0 0 0Sorško 00/1 9 0 0 3 33 5 56 0 0 1 11 0 0polje 00/2 9 0 0 5 56 3 33 0 0 1 11 0 0Kranjsko 00/1 4 0 0 1 25 3 75 0 0 0 0 0 0polje 00/2 4 0 0 2 50 2 50 0 0 0 0 0 0Vipavska 00/1 4 1 25 3 75 0 0 0 0 0 0 0 0dolina 00/2 4 1 25 3 75 0 0 0 0 0 0 0 0Podtalnice 00/1 59 5 10 13 26 22 26 13 26 5 10 1 2skupno 00/2 59 3 6 19 38 24 30 7 14 4 8 2 4



Tabela 22: Seznam v podtalnici prisotnih kloriranih topil

4.8 IDENTIFIKACIJA ORGANSKIH SNOVI Z GC/MSD

Z metodo identifikacije organskih snovi smo največkrat potrdili slabšo kakovost in povečano vsebnost organskih snovi ter z drugimi metodami določene pesticide. Identificirali smo različne metabolite alaklora in metolaklora. Nekaj organskih spojin nismo uspeli identificirati, zato smo v rezultatih prikazali njihove masne spektre. Nekaj detektiranih spojin izhaja iz razkroja organskih spojin ali so posledica fekalnega onesnaženja. To so predvsem holesterol, fitosterolne spojine in proste maščobne kisline, kot sta miristinska ali palmitinska kislina.

V večjem delu vzorcev smo identificirali estre ftalne, pogosto pa tudi estri fosforjeve in adipinske kisline. V več vzorcih so snovi, ki izvirajo iz plastike in površinsko aktivnih snovi. Opozoriti pa moramo na spojine kot so nonilfenoli in izomerne spojine zaradi lastnosti, ki jih uvrščajo med hormonsko moteče snovi, na poliklorirane bifenile v Drulovki in na antiepileptik karbamazepin in metabolite v Staršah in v Dolenji vasi. Te spojine kažejo na večje in bolj kompleksne vire onesnaženja.

Zap.št. Odvzemno mesto Datum Tri-kloro-metan

Brom di-kloro-metan

Tetrakloro-metan

12-Di-kloro-etilen

1112-Tetra-kloro-etilen

112-Tri-kloro-etilen

111-Tri-kloro-etan

112-Tri-kloro-etan

Vsotaklorir.topil

1 Ajdovščina 19-06-00 1 1

2 Ajdovščina 09-10-00 1 1

3 Gotovlje 11-10-00 2 2 2 6

4 Homec 22-06-00 1 2 10 13

5 Homec 19-10-00 <1 3 12 15

6 Iskra Kranj 19-10-00 1 1

7 Levec 29-05-00 11 11

8 Levec 11-10-00 15,5 16

9 Medlog 1941 29-05-00 5 1 4 10

10 Mengeš 21-06-00 2 2

11 Mengeš 17-10-00 1 1

12 Miren 19-06-00 5 <1 5

13 Miren 09-10-00 4 1 5

14 Orehovlje 09-10-00 <2

15 Podgorica 22-06-00 <1

16 Podgorica 19-10-00 <1

17 Podreča 20-06-00 <1

18 Rakičan 31-05-00 <1,0 110 230 40 380

19 Rakičan 23-10-00 140 260 60 1 461

20 Šempeter 0220 19-06-00 <1 6 2 8

21 Šempeter 0220 09-10-00 2 2

22 Tezno 01-06-00 1 3 4

23 Tezno 10-10-00 1 3 4

24 Trnovlje 12-10-00 7 2 7 16

25 Zg.Jarše 21-06-00 <1

26 Zg.Jarše 17-10-00 <1



5 OCENA STANJA KAKOVOSTI PODTALNIC PO VODONOSNIH PODROČJIH IN ODVZEMNIH MESTIH

5.1 PREKMURSKO POLJE

Kakovost podtalnice Prekmurskega polja sledimo na petih mestih:

- V dveh hišnih vodnjakih, kjer se voda občasno črpa za lastne potrebe in se ne uporablja kot pitna voda (Rakičan in Benica);

- Rankovci in Lipovci sta krajevni črpališči, vendar se zaradi močnega onesnaženja z nitratipodtalnica v Lipovcih več ne koristi za potrebe vodooskrbe.;

- Odvzemno mesto Lakoš je vodnjak, ki se je pred leti koristil za osnovno šolo.

Na vseh mestih je podtalnica plitva, nivo je največkrat med 2.6 in 4.3 m. Kakovost je slaba, saj na nobenem odvzemnem mestu niso izpolnjene minimalne zahteve za pitno vodo.

Na štirih mestih (Rankovci, Rakičan, Lipovci in Benica) gre za preveliko onesnaženje s pesticidi, na dveh mestih z nitrati (Rakičan in Lipovci) in na enem mestu (Rakičan) z organskimi halogenimi spojinami (AOX) ter s kloriranimi topili. V Benici je podtalnica slabše kvalitete zaradi visokega onesnaženja z organskimi snovmi in amonijem, v G.Lakošu pa zaradi fosfatov in razmeroma visoke vsebnosti kalija.

Pesticidi, ki onesnažujejo podtalnico so atrazin in desetilatrazin, pogosto še drugi atrazinov metabolit desizopropilatrazin in metolaklor. V jesenskem vzorcu iz Rakičana je alaklor.

Podtalnico v Lipovcih, Rakičanu in v Benici, kjer so skupne koncentracije pesticidov na nivoju 1 µg/l ali več, zato uvrščamo v razred najbolj kontaminiranih vod v okviru nacionalnega monitoringa.

Trendi gibanja nitratov so še naprej ugodni. To velja predvsem za jesenske vzorce, ko so koncentracije manjše. Z nitrati je preko dovoljene vrednosti za pitno vodo onesnažena podtalnica v Rakičanu, izredno visoki pa sta koncentraciji v Lipovcih.

V Rakičanu je zdaj že dolgoletno ekstremno onesnaženje s kloriranimi topili: tetrakloroetilenom in trikloroetilenom, ki izstopa v nacionalnem monitoringu. V primerjavi s preteklimi leti so skupne koncentracije precej manjše (270 in 320 µg/l), kljub temu pa so v povprečju še vedno za faktor 30 večje od vrednosti, ki sme biti v pitni vodi. Izvor in obseg onesnaženja še vedno nista raziskana.



Slika 10: Prekmursko polje - Nitrati

��

��

��

��

��

��

��

Prekmursko polje Nitrati

15

0

520

550

25

20

14

22

42

31

0 100 200 300 400 500 600

Rankovci 00/2

Rankovci 00/1

Rakičan 00/2

Rakičan 00/1

Lipovci 00/2

Lipovci 00/1

G. Lakoš 00/2

G. Lakoš 00/1

Benica 00/2

Benica 00/1

Odv

zem

Nitrati (mg/l NO3)

��

��

��

��

��

��

Prekmursko polje Pesticidi

0,33

0,21

0,97

0,98

0,95

1,00

0

0

0,21

1,37

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6

Rankovci 00/2

Rankovci 00/1

Rakičan 00/2

Rakičan 00/1

Lipovci 00/2

Lipovci 00/1

G. Lakoš 00/2

G. Lakoš 00/1

Benica 00/2

Benica 00/1

Odv

zem

Pesticidi (ug/l)�� atrazin deset ilatrazin

�� pest icidi vsota

Slika 11: Prekmursko polje - Pesticidi



Slika 12: Prekmursko polje - AOX

5.1.1 OCENA KAKOVOSTI PO ODVZEMNIH MESTIH

5.1.1.1 Benica Kakovost vode v plitvem vodnjaku Benica je zelo slaba. Kvarijo jo: organske snovi, amonij, nitriti, fosfati, kalij, mangan, železo, organske halogene spojine, pesticidi in številni metaboliti, ki so stalni kontaminanti podtalnice v Benici. Število izmerjenih pesticidnih spojin je veliko, še posebej tistih detektiranih z metodo identifikacije organskih snovi z GC/MSD. Koncentracije so zelo različne, spremenljive, v območju od sledov do 1 µg/l posamezne spojine. Ob atrazinu in desetilatrazinu so v vodi še metolaklor, cianazin kot posebnost tega odvzemnega mesta, sledovi propazina in simazina ter številni razkrojni produkti metolaklora, alaklora in drugih acetanilidnih herbicidov. Voda je onesnažena tudi s stigmasterolom, ki potrjuje fekalno onesnaženje vode. Vir onesnaženja so so torej fekalne vode, zelo verjetno pa še izcedne vode nepoznanega divjega odlagališča odpadkov, na kar smo že opozorili v poročilih iz preteklih let.

��

��

��

��

��

��

Prekmursko polje AOX

42

27

72

55

138

119

31

23

7

3

0 20 40 60 80 100 120 140 160

Rankovci 00/2

Rankovci 00/1

Rakičan 00/2

Rakičan 00/1

Lipovci 00/2

Lipovci 00/1

G. Lakoš 00/2

G. Lakoš 00/1

Benica 00/2

Benica 00/1

Odv

zem

AOX (ug/l Cl)



5.1.1.2 G. Lakoš G. Lakoš je edino mesto na Prekmurskem polju, ki je brez pesticidov ali pa sta atrazin in desetilatrazin prisotna na nivoju spodnje meje določanja. Kljub temu je kakovost podtalnice v vodnjaku zelo slaba zaradi onesnaženja z organskimi snovmi, ki so verjetno fekalnega izvora. Tovrstno onesnaženje se najbolj odraža na odsotnost kisika, mineralizaciji vode (elektoprevodnosti) in po visokih vsebnostih organskih snovi, nitritov, kalija in fosfatov. Podobno sliko kaže na kromatografskem posnetku tudi identifikacija oganskih snovi z GC/MSD.

B ENIC A Vs ota pe sti cidov

R2 = 0,539

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

27-

okt.-

92

22-

jun

.-93

09-

nov.

-93

25-

ma

j-94

23-

sep.

-94

29-

jun

.-95

07-

sep.

-95

23-

ma

j-96

23-

sep.

-96

01-

jul-

97

28-

okt-

97

23-

jun

-98

22-

sep-

98

20-

ma

j-99

08-

okt-

99

02-

jun

-00

23-

okt-

00

Datum odvzem a

Vso

ta p

esti

cid

ov

(u

g

Vso t a pest . P o linom sko (Vso t a pest .)

Slika 13: Benica - Vsota pesticidov

GORNJI LAKOŠ Nitrati

R2 = 0,7328

0

50

100

150

200

250

300

27-

okt.-

92

22-

jun.

-93

09-

nov.

-93

25-

maj

-94

23-

sep.

-94

06-

jul.-

95

07-

sep.

-95

23-

maj

-96

23-

sep.

-96

01-

jul-

97

28-

okt.-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

20-

maj

-99

08-

okt-

99

02-

jun-

00

23-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg

/l N

O3)

Nitrati Polinomsko (Nitrati)

Slika 14: G. Lakoš 0271 - Nitrati Slika 14: G. Lakoš 0271 - Nitrati Slika 14: G. Lakoš 0271 - Nitrati



5.1.1.3 Lipovci Zaradi visokih koncentracij nitratov in pesticidov je voda zelo slabe kakovosti. Med 59 odvzemnimi mesti je podtalnica v Lipovcih najbolj onesnažena z nitrati in je tudi edina s povprečno vsebnostjo 130 mg/l NO3.

Povprečna koncentracija vsote atrazina in desetilatrazina je 1 µg/l. V vzorcu iz meseca maja smo detektirali še metolaklor ter metabolite metolaklora, v drugem vzorcu iz oktobra pa poleg atrazina in desetilatrazina še simazin, propazin in metabolite acetanilidnih herbicidov. V vodi so tudi spojine, ki jim nismo uspeli določiti identitete, njihovi masni spektri so priloženi.

Slika 15: Lipovci 2271 - Nitrati

Slika 16: Lipovci 2271 - Vsota pesticidov

LIPO VCI Nitrati

R2 = 0,5873

0

20

40

60

80

100

120

140

160

28-

okt.-

92

22-

jun.

-93

09-

nov.

-93

25-

maj

-94

22-

sep.

-94

06-

jul.-

95

08-

sep.

-95

23-

maj

-96

23-

sep.

-96

23-

jun-

97

28-

okt.-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

20-

maj

-99

08-

okt-

99

31-

maj

-00

23-

okt-

00Datum odvzema

Nitr

ati (

mg

/l N

O3)


LIPO VCI Vsota pesticidov

R2 = 0,6976

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

28-

okt.-

92

22-

jun.

-93

09-

nov.

-93

25-

maj

-94

22-

sep.

-94

06-

jul.-

95

08-

sep.

-95

23-

maj

-96

23-

sep.

-96

23-

jun-

97

28-

okt-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

20-

maj

-99

08-

okt-

99

31-

maj

-00

23-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(ug

/l)

Vsota pest . Polinomsko (Vsota pest .)



5.1.1.4 Rankovci (črpališče pitne vode) Pesticidi in nitrati, ki so pred leti presegali mejne vrednosti za pitno vodo, kažejo nadaljne trende upadanja. Sledovi atrazina so na nivoju spodnje meje določanja (LOQ) desetilatrazin pa je v poprečju 0.25 µg/l. Iz vrste in iz vsebnosti pesticidov ocenjujemo, da se na tem mestu, kjer se voda črpa in koristi za potrebe vodooskrbe, upoštevajo zahteve uredbe (16). Koncentracija desetilatrazina je kljub temu še višja od vrednosti, ki sme biti v pitni vodi.

V vzorcu iz meseca oktobra so mikroelementi: cink (7600 µg/l), nikelj (14 µg/l) in krom (2 µg/l). Vzrok tako visoke koncentracije cinka v povezavi z nikljem in kromom bi lahko bile v emisijah odpadnih vod iz galvanike.

RANKO VCI Nitrati

R2 = 0,4274

0

10

20

30

40

50

60

70

22-

APR

-91

04-

sep.

-91

28-

okt.-

92

23-

jun.

-93

10-

nov.

-93

25-

maj

-94

22-

sep.

-94

29-

jun.

-95

08-

sep.

-95

23-

maj

-96

23-

sep.

-96

23-

jun-

97

28-

okt.-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

20-

maj

-99

08-

okt-

99

31-

maj

-00

23-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg

/lNO

3)


Slika 17: Rankovci 0371 - Nitrati

RANKO VCI Vsota pesticidov

R2 = 0,6366

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

22-

APR

-91

04-

sep.

-91

28-

okt.-

92

23-

jun.

-93

10-

nov.

-93

25-

maj

-94

22-

sep.

-94

29-

jun.

-95

08-

sep.

-95

23-

maj

-96

23-

sep.

-96

23-

jun-

97

28-

okt-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

20-

maj

-99

08-

okt-

99

31-

maj

-00

23-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(ug

/l)


Slika 18: Rankovci 0371 - Vsota pesticidov



5.1.1.5 Rakičan Podtalnica je že vrsto let onesnažena z nitrati, pesticidi, organskimi halogenimi spojinami (AOX) in kloriranimi topili: tetrakloroetilenom in trikloroetilenom.

Koncentracije adsorbiranih organskih halogenih spojin so vso obdobje izvajanja monitoringa podobne in zelo visoke (povprečno 500 µg/l), v upadanju pa sta tetrakloroetilen in trikloroetilen. 295 µg/l je povprečna koncentracija v letu 2000. Drugih s ciljami analizami izmerjenih kloriranih spojin je relativno malo, zato se ne ve, katere so spojine, ki jih s ciljanimi analizami ne izmerimo, pomenijo pa velik primanklaj z ozirom na izmerjene vrednosti AOX.

V Rakičanu so problematični še nitrati in pesticidi: atrazin, desetilatrazin in desizopropilatrazin ter metolaklor v koncentraciji sicer manjši od LOQ ter razgradni produkti metolaklora. V drugem vzorcu iz oktobra je tudi alaklor (0.09 µg/l). Povprečna koncentracija pesticidov je 1 µg/l.

K slabši kakovosti podtalnice prispevajo še povišane koncentracije amonijaka, nitritov, sulfatov, kloridov in kalija.

RAKIČAN Nitrati

R2 = 0,4498

0

20

40

60

80

100

120

27-

okt.-

92

22-

jun.

-93

09-

nov.

-93

25-

maj

-94

22-

sep.

-94

06-

jul.-

95

08-

sep.

-95

23-

maj

-96

23-

sep.

-96

01-

jul-

97

28-

okt.-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

20-

maj

-99

08-

okt-

99

31-

maj

-00

23-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg/

l NO

3)


Slika 19: Rakičan 2500 - Nitrati



Slika 20: Rakičan 2500 - Vsota kloriranih topil

RAKIČAN Vsota kloriranih topil

R2 = 0,754

0

200

400

600

800

1000

1200 2

7-ok

t.-92

22-

jun.

-93

09-

nov.

-93

25-

maj

-94

22-

sep.

-94

06-

jul.-

95

08-

sep.

-95

23-

maj

-96

23-

sep.

-96

01-

jun-

97

28-

okt-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

20-

maj

-99

08-

okt-

99

31-

maj

-00

23-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta k

l.top

il (u

g/l)

Vsota kl.topil Polinomsko (Vsota kl.topil)

Slika 21: Rakičan 2500 - Vsota kloriranih topil in AOX

RAKIČAN AO X in vsota kloriranih topil

R2 = 0,754

R2 = 0,775

0

200

400

600

800

1000

1200

27-

okt.-

92

22-

jun.

-93

09-

nov.

-93

25-

maj

-94

22-

sep.

-94

06-

jul.-

95

08-

sep.

-95

23-

maj

-96

23-

sep.

-96

01-

jun-

97

28-

okt-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

20-

maj

-99

08-

okt-

99

31-

maj

-00

23-

okt-

00

Datum odvzema

Ko

ncen

trac

ija (

ug/l

)

Vsota kl.topil AOX

Polinomsko (Vsota kl.topil) Polinomsko (AOX)



5.2 MURSKO POLJE

Kakovost podtalnice Murskega polja spremljamo na treh mestih. Eno odvzemno mesto je črpališče pitne vode Vučja vas, drugi dve sta neaktivna vodnjaka. Podtalnica je podobno kot na Prekmurskem polju plitva, le nekaj metrov pod površino (2.8-3.8m) in je zelo revna na kisiku.

Po izmerjenih koncentracijah pesticidov jo lahko uvrstimo med kvalitetne podtalnice. Atrazin in njegovi razgradni produkti so samo v Krapju, na ostalih dveh mestih jih največkrat le detektiramo ali izmerimo v zelo nizkih koncentracijah na nivoju spodnjih mej določanja.

Koncentracije nitratov so zelo nizke v Vučji vasi (4.9 mg/l NO3), še zadovoljive v Krapju (povprečno 38 mg/l NO3) in visoke v Veščici, celo ekstremno visoke v vzorcu iz meseca maja (133 in 75 mg/l NO3).

V Vučji vasi je kakovost dobra z ozirom na rezultate vseh izmerjenih parametrov kot tudi glede na spojine detektirane na obeh kromatografskih posnetkih identifikacije organskih snovi z GC/MSD.

Daleč najslabše kakovosti je kot vedno podtalnica v Veščici, kjer rezultati osnovnih parametrov in številne detektirane spojine opozarjajo na vplive fekalnih vod in verjetno tudi na vpliv kakšnega odlagališča odpadkov. Slika 22: Mursko polje - Nitrati

��

��

��

��

��

��

Mursko polje Nitrati

39

37

5

5

133

75

0 20 40 60 80 100 120 140

Zg.Krapje 00/2

Zg.Krapje 00/1

Vučja vas 00/2

Vučja vas 00/1

Veščica 00/2

Veščica 00/1

Odv

zem

Nitrati (mg/l NO3)



��

��

��

MURSKO PO LJE Pesticidi

0,16

0,15

0,06

0 0,02 0,04 0,06 0,08 0,1 0,12 0,14 0,16 0,18

Zg.Krapje 00/2

Zg.Krapje 00/1

Vučja vas 00/2

Vučja vas 00/1

Veščica 00/2

Veščica 00/1

Odv

zem

Pesticidi (ug/l)

atrazin deset ilatrazin

�� pest icidi vsota

Slika 23: Mursko polje - Pesticidi

Slika 24: Mursko polje - AOX

��

��

��

��

��

��

Mursko polje AOX

10

14

2

4

42

43

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

Zg.Krapje 00/2

Zg.Krapje 00/1

Vučja vas 00/2

Vučja vas 00/1

Veščica 00/2

Veščica 00/1

Odv

zem

AOX (ug/l Cl)




5.2.1.1 Veščica V Veščici je voda obeh vzorcev visoko zasoljena in onesnažena z organskimi snovmi, z organskimi halogenimi spojinami (AOX), nitriti, nitrati, sulfati, kloridi, fosfati, natrijem in kalijem. Izmerjene vrednosti elektroprevodnosti so na nivoju odpadnih vod (povprečno 1200 µS/cm). V vodi so sledovi mikroelementov, v prvem vzorcu celo kadmij (0.21 µg/l). Od pesticidov smo identificirali samo razgradni produkt metolaklora. V vzorcu iz meseca maja je

veliko specifičnih organskih spojin, ki kažejo veliko onesnaženje vode.

Slika 25: Veščica 0120 - AOX

VEŠČICA AO X

R2 = 0,102

0

20

40

60

80

100

120

27-

okt-

92

22-

jun-

93

09-

nov-

93

25-

maj

-94

23-

sep-

94

06-

jul-

95

07-

sep-

95

23-

maj

-96

18-

sep-

96

01-

jul-

97

28-

okt-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

20-

maj

-99

08-

okt-

99

31-

maj

-00

23-

okt-

00

Datum odvzema

AO

X (

ug/l

Cl)

AOX Polinomsko (AOX)



5.2.1.2 Vučja vas (črpališče pitne vode) Podtalnica je čista, z nizko vsebnostjo organskih snovi in nitratov ter le sledovi desetilatrazina.

VUČJA VAS Nitrati

R2 = 0,1116

0

2

4

6

8

10

12

14

23-

apr-

91

05-

sep-

91

28-

okt-

92

23-

jun-

93

10-

nov-

93

25-

maj

-94

22-

sep-

94

06-

jul-

95

07-

sep-

95

23-

maj

-96

18-

sep-

96

23-

jun-

97

28-

okt-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

20-

maj

-99

08-

okt-

99

31-

maj

-00

23-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg

/l N

O3)


Slika 26: Vučja vas - Nitrati



5.2.1.3 Zg. Krapje V Zg. Krapju je pH vrednost nekoliko višja kot pred leti, vendar sta vzorca kot vedno obremenjena z organskimi snovmi, sulfati, nitriti, kloridi, kalijem in amoniakom.

Le na tem odvzemnem mestu na Murskem polju so pesticidi stalno prisotni. Največ je desetilatrazina (0.10 in 0.11 µg/l), atrazin je v sledovih kakor tudi desizopropilatrazin, drugi atrazinov metabolit.

5.3 APAŠKO POLJE

Na Apaškem polju sledimo kakovost podtalnice na dveh mestih, v Črncih in v Segovcih. Na obeh mestih je nivo vode visok (3.7-4.2 m). Na obeh mestih je voda rahlo kisla, vendar veliko manj kot v preteklih letih. Podtalnici se razlikujeta v kakovosti, predvsem v mineralizaciji in v vsebnosti pesticidov. Nitratov in pesticidov je na obeh mestih manj kot v preteklem letu. Nitrati dosegajo v povprečju 60% mejne vrednosti za pitno vodo, vendar so v Segovcih koncentracije višje in zelo spremenljive. V Segovcih je tudi več pesticidov, tako da atrazin in desetilatrazin presegata mejno vrednost za pitno vodo, prav tako vsota pesticidov. V Črncih so koncentracije pesticidov v primerjavi z oktobrom leta 1999 veliko ugodnejše in niso presegle 0.1 µg/l.

Slika 27: Zg. Krapje – Nitrati

ZG.KRAPJENitrati

R2 = 0,4939

0

20

40

60

80

100

120

28-

okt-

92

22-

jun-

93

09-

nov-

93

25-

maj

-94

22-

sep-

94

06-

jul-

95

08-

sep-

95

23-

maj

-96

18-

sep-

96

23-

jun-

97

28-

okt-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

20-

maj

-99

08-

okt-

99

31-

maj

-00

23-

okt-

00Datum odvzema

Nitr

ati (

mg/

l NO

3)

NO3 Polinomsko (NO3)



��

��

��

��

Apaško polje Nitrati

28

50

23

35

0 10 20 30 40 50 60

M. SEGOVCI 00/2

M. SEGOVCI 00/1

ČRNCI 00/2

ČRNCI 00/1

Odv

zem

Nitrati (mg/l NO3)

Slika 28: Apaško polje – Nitrati

Slika 29: Apaško polje -Pesticidi

��

��

��

��

��

Apaško polje Pesticidi

0,57

0,74

0,10

0,10

0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8

M. SEGOVCI 00/2

M. SEGOVCI 00/1

ČRNCI 00/2

ČRNCI 00/1

Odv

zem

Pesticidi (ug/l)�� atrazin deset ilatr

�� pestvsota




5.3.1.1 M. Segovci pH-vrednost je v vzorcih iz leta 2000 višja kot je bila v letu 1999 in v obdobju 1995 – 1996.

V letu 2000 je nižja vsebnost nitratov in pesticidov, precej nižji sta vrednosti v mesecu oktobru odvzetih vzorcev (skoraj polovična vrednost v primerjavi z majskimi vrednostmi).

Nitrati so v vzorcu, ki je bil odvzet v mesecu maju dosegli mejno vrednost.

Mejna vrednost za pesticide je priložena v obeh vzorcih (atrazin in desetilatrazin). Koncentracije desizopropilatrazina so nižje od dopustne vrednosti (0,1 µg/l).

��

��

��

��

Apaško polje AOX

17

11

8

14

0 5 10 15 20

M. SEGOVCI 00/2

M. SEGOVCI 00/1

ČRNCI 00/2

ČRNCI 00/1

Odv

zem

AOX (ug/l Cl)

Slika 30: Apaško polje – AOX



5.3.1.2 Črnci Na tem mestu je podtalnica predvsem v času prvega odvzema veliko manj kisla, višje mineralizirana in višje obremenjena s kalijem, manj pa z nitrati in veliko manj s pesticidi. Nitrati dosegajo v poprečju 60% v pitni vodi dovoljene vrednosti. Vsebnost desetilatrazina je enaka mejni vrednosti, atrazin pa ni večji od spodnje meje določanja. Kromatografska posnetka identifikacije organskih spojin z GC/MSD kažeta na obremenitev obeh vzorcev z večjim številom organskih spojin.

M.Segovci pH

R2 = 0,5011

5,0

5,5

6,0

6,5

7,0

7,5

8,0

27-

okt.-

92

23-

jun.

93

10-

nov.

-93

25-

maj

-94

23-

sep.

-94

29-

jun-

95

07-

sep.

-95

23-

maj

-96

23-

sep-

96

23-

jun-

97

28-

okt-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

24-

maj

-99

08-

okt-

99

31-

maj

-00

23-

okt.-

00

Datum odvzema

pH

pH Polinomsko (pH)

Slika 31: M. Segovci – pH

Črnci Nitrati

R2 = 0,837

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

27-

okt.-

92

23-

jun.

-93

10-

nov.

-93

25-

maj

-94

23-

sep.

-94

29-

jun.

-95

07-

sep.

-95

23-

maj

-96

23-

sep.

-96

01-

jul-

97

28-

okt.-

97

23-

jun-

98

22-

sep-

98

06-

jun-

99

08-

okt-

99

31-

maj

-00

23-

okt.-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg

/l N

O3)

Nitrat i Polinomsko (Nitrat i)

Slika 32: Črnci 0163 – Nitrati



5.4 PTUJSKO POLJE

Nadzor kakovosti podtalnice Ptujskega polja izvajamo na štirih mestih, v dveh hišnih vodnjakih - Dornava in Sobetinci, v vodnjaku črpališča pitne vode v Ormožu - V6 in v vrtini Siget. Gladina podtalnice je med 3.6 in 7.7 m, najvišja je v Sigetu, najglobja v Sobetincih.

Na dveh mestih je podtalnica onesnažena z nitrati, s pesticidi na vseh štirih. Atrazin in metabolit desetilatrazin sta v vseh vzorcih, z metolaklorom je onesnažena podtalna voda v Ormožu, Dornavi in daleč najmočneje v okviru celotnega monitoringa v Sobetincih. Simazin, propazin in bentazon se pojavljajo na posameznih mestih. Z alaklorom je obremenjen pomladanski vzorec podtalnice v Sobetincih. V Sobetincih so pesticidi prisotni v pogosto visokih in zelo spremenljivih koncentracijah. Najbolj onesnažen je vzorec iz meseca oktobra. Onesnaženje z 2,3 µg/l pesticidov, od tega je 2.1µg/l metolaklora, je najvišje v okviru monitoringa opravljenega v letu 2000. Bentazon je herbicid, ki ni vključen v program preiskav monitoringa, vendar smo ga v letu 1999 izmerili v podtalnici Ptujskega polja in nanj že opozorili. Rezultati meritev, ki smo jih opravili izven rednega programa, kažejo na rast koncentracij tako v Dornavi (0.41µg/l), kot v Ormožu (0.08µg/l).

Brez nitratov je podtalnica v Ormožu, v Sigetu dosega 74-88% mejne vrednosti za pitno vodo, na ostalih dveh mestih pa je vsaj v enem od obeh vzorcev že večja od 50 mg/l. V Sobetincih so koncentracije nitratov največje.

V vodnjaku Ormož, ki je v sklopu črpališča pitne vode KP Ormož se kakovost zelo spreminja, predvsem koncentracije organskih snovi, pesticidov in mikroelementov in se konstantno slabša.

Slika 33: Ptujsko polje - Nitrati

��

��

��

��

��

��

Ptujsko polje Nitrati

62

53

44

37

0

0

51

33

0 10 20 30 40 50 60 70

Sobetinci 00/2

Sobetinci 00/1

Siget H-50 00/2

Siget H-50 00/1

Ormož V-6 00/2

Ormož V-6 00/1

Dornava 00/2

Dornava 00/1

Odv

zem

Nitrati (mg/l NO3)



��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Ptujsko polje Pesticidi

2,33

0,54

0,14

0,10

0,24

0,68

0,45

1,16

0 0,5 1 1,5 2 2,5

Sobetinci 00/2

Sobetinci 00/1

Siget H-50 00/2

Siget H-50 00/1

Ormož V-6 00/2

Ormož V-6 00/1

Dornava 00/2

Dornava 00/1O

dvze

m

Pesticidi (ug/l)�� atrazin desetilatrazin

��pesticidi vsota

Slika 34: Ptujsko polje - Pesticidi

Slika 35: Ptujsko polje - AOX

��

��

��

��

��

��

��

��

Ptujsko polje AOX

4

13

4

2

16

11

8

4

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

Sobetinci 00/2

Sobetinci 00/1

Siget H-50 00/2

Siget H-50 00/1

Ormož V-6 00/2

Ormož V-6 00/1

Dornava 00/2

Dornava 00/1

Odv

zem

AOX (ug/l Cl)




5.4.1.1 Dornava Kakovost vode je slaba zaradi prisotnih pesticidov: atrazina, desetilatrazina, desizopropilatrazina, metolaklora in njegovih metabolitov, simazina, bentazona in propazina.

Koncentracije nitratov so spremenljive, 51 mg/l NO3 v juniju in precej manj v oktobru, 33 mg/l NO3. V junijskem vzorcu je veliko organskih spojin, ki smo jih detektirali z metodo identifikacije organskih snovi GC/MSD, nekaj je tudi neidentificiranih.

5.4.1.2 Ormož V-6 (črpališče pitne vode) Trend slabšanja kakovosti zaradi porasta vsebnosti pesticidov se nadaljuje. Na to opozarjajo rezultati prvega odvzema v mesecu juniju, ko je vsota pesticidov kar za 50 % presegla mejno vrednost za pitno vodo. V podtalnici, ki se koristi kot vir pitne vode, so pesticidi: metolaklor, atrazin, obe razgradni spojini atrazina in bentazon že drugo leto zapored.

Koncentracije nitratov so kot vedno zelo nizke (<2 mg/l NO3). Menimo, da so vzrok slabšanja kvalitete in sprememb preslabo kontrolirani procesi bogatenja podtalnice s površinsko-rečno vodo.

Slika 36: Dornava - Vsota pesticidov

DO RNAVA Vsota pesticidov

R2 = 0,651

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

12-

sep.

-91

20-

maj

-92

07-

okt.-

92

01-

jul.-

93

16-

nov.

-93

24-

maj

-94

16-

sep.

-94

20-

jun.

-95

05-

sep.

-95

16-

maj

-96

18-

sep.

-96

18-

jun-

97

29-

okt-

97

18-

jun-

98

06-

okt-

98

06-

jun-

99

11-

okt-

99

01-

jun-

00

10-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(ug

/l)




5.4.1.3 Siget Kakovost podtalnice je boljša kot na ostalih odvzemnih mestih na Ptujskem polju. Od kontaminantov zasledimo le desetilatrazin (0.10 in 0,14 µg/l). Koncentracije atrazina so tako nizke, da smo ga določili le s pomočjo metode identifikacije organskih snovi z GC/MS, tako kot metolaklor v vzorcu iz meseca junija. Nitrati dosegajo 74 - 88 % mejne vrednosti za pitno vodo.

O RMO Ž Vsota pesticidov

R2 = 0,5191

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1,0

09-

maj

-91

12-

sep.

-91

20-

maj

-92

07-

okt.-

92

01-

jul.-

93

11-

nov.

-93

24-

maj

-94

16-

sep.

-94

20-

jun.

-95

05-

sep.

-95

22-

maj

-96

18-

sep.

-96

19-

jun-

97

03-

nov-

97

18-

jun-

98

06-

okt-

98

25-

maj

-99

11-

okt-

99

02-

jun-

00

13-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov


Slika 37: Ormož V-6 - Vsota pesticidov

SIGET H-50 Nitrati

R2 = 0,4219

0

10

20

30

40

50

60

14-

maj

-91

12-

sep.

-91

01-

jun.

-92

07-

okt.-

92

08-

jul.-

93

16-

nov.

-93

24-

maj

-94

16-

sep.

-94

03-

jul.-

95

05-

sep.

-95

22-

maj

-96

25-

sep.

-96

18-

jun-

97

29-

okt.-

97

18-

jun-

98

06-

okt-

98

06-

jun-

99

12-

okt-

99

02-

jun-

00

10-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg

/l N

O3)


Slika 38: Siget - Nitrati



5.4.1.4 Sobetinci Kakovost podtalnice v Sobetincih se je v letu 2000 precej poslabšala in je glede vsebnosti pesticidov med najslabšimi v okviru nacionalnega monitoringa. Vsota pesticidov je oktobra dosegla 2,3 µg/l, kar je 4-krat več v mesecu juniju (0,54µg/l). Prerežni del prispeva metolaklor v koncentraciji 2,1 µg/l. Ostali, v nižjih koncentracijah prisotni pesticidi (od do 0,1 µg/l) so: atrazin, desetilatrazin, desizopropilatrazin, simazin in alaklor.

Relativno visoke so koncentracije nitratov, v povprečju 10 % nad mejno vrednostjo.

Slika 39: Sobetinci - Nitrati

SO BETINCI Nitrati

R2 = 0,2846

0

20

40

60

80

100

120

140

09-

maj

-91

12-

sep.

-91

20-

maj

-92

07-

okt.-

92

01-

jul.-

93

16-

nov.

-93

24-

maj

-94

07-

okt.-

94

20-

jun.

-95

05-

sep.

-95

16-

maj

-96

18-

sep.

-96

18-

jun-

97

29-

okt.-

97

18-

jun-

98

06-

okt-

98

24-

maj

-99

11-

okt-

99

01-

jun-

00

13-

okt-

00Datum odvzema

Nitr

ati (

mg

/l N

O3)


Slika 40: Sobetinci - Vsota pesticidov

SOBETINCI Vsota pesticidov

R2 = 0,2438

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

09-

maj

-91

12-

sep.

-91

20-

maj

-92

07-

okt.-

92

01-

jul.-

93

16-

nov.

-93

24-

maj

-94

07-

okt.-

94

20-

jun.

-95

05-

sep.

-95

16-

maj

-96

18-

sep.

-96

18-

jun-

97

29-

okt-

97

18-

jun-

98

06-

okt-

98

24-

maj

-99

11-

okt-

99

01-

jun-

00

13-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(ug

/l)

Vsota pest. Polinomsko (Vsota pest.)



5.5 DRAVSKO POLJE

Podtalnica Dravskega polja je po celotnem prostoru onesnažena s pesticidi in na večjem delu z nitrati. Na Teznu so razen navedenih spojin še klorirana topila (trikloretilen in tetrakloretilen) in krom VI. Med odvzemnimi mesti je dvoje črpališč, Šikole-črpališče pitne vode in Kidričevo-črpališče tehnološke vode. Na obeh črpališčih je voda močno onesnažena z nitrati in pesticidi.

V podtalnici Dravskega polja najdemo v Sloveniji največje število različnih pesticidov in metabolitov (10) in koncentracije so med največjimi. Ob atrazinu, desetilatrazinu in desizopropilatrazinu, ki se pojavljajo tudi na drugih področjih, so karakteristični vsaj za nekaj mest Dravskega polja tudi: alaklor, metolaklor, endrin, dieldrin, propazin, simazin in prometrin. Štiri najbolj onesnažena odvzemna mesta so: Brunšvik, Kidričevo, Šikole in Rače. Na vseh navedenih mestih je vsota pesticidov presegla 1 µg/l, v Račah celo 2 µg/l.

Stanje onesnaženosti podtalnice z nitrati je boljše kot le pred leti, še posebej v jesenskem času, ko je v 60 % podtalnice podtalnice že manj kot 50 mg/l nitratov. (V pomladanskem času je 70 % vzorcev presegalo dopustno vrednost).

Klorirana topila - trikloroetilen in tetrakloroetilen so le na odvzemnem mestu Tezno, čeprav so organske halogene spojine (AOX) prisotne v celotni podtalnici v koncentracijah od 2 do 19 µg/l.

VRBANSKI PLATO

Kakovost vode je zelo dobra. V celoti ustreza predpisom za pitno vodo.



Slika 41: Dravsko polje - Nitrati

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Dravsko polje Nitrati

41

27

57

53

42

34

77

44

63

46

88

74

53

46

66

54

19

9

69

61

34

22

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Tezno 00/2

Tezno 00/1

Šikole 00/2

Šikole 00/1

Starše 00/2

Starše 00/1

Sp.Hajdina 00/2

Sp.Hajdina 00/1

Rače 00/2

Rače 00/1

Lancova vas 00/2

Lancova vas 00/1

Kungota 00/2

Kungota 00/1

Kidričevo 00/2

Kidričevo 00/1

Kamnica 00/2

Kamnica 00/1

Brunšvik 00/2

Brunšvik 00/1

Bohova 00/2

Bohova 00/1

Odv

zem

Nitrati (mg/l NO3)



��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Dravsko polje AOX

4

19

11

3

4

2

9

9

15

11

4

5

8

3

3

8

6

5

4

10

6

5

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

Tezno 00/2

Tezno 00/1

Šikole 00/2

Šikole 00/1

Starše 00/2

Starše 00/1

Sp.Hajdina 00/2

Sp.Hajdina 00/1

Rače 00/2

Rače 00/1

Lancova vas 00/2

Lancova vas 00/1

Kungota 00/2

Kungota 00/1

Kidričevo 00/2

Kidričevo 00/1

Kamnica 00/2

Kamnica 00/1

Brunšvik 00/2

Brunšvik 00/1

Bohova 00/2

Bohova 00/1

Odv

zem

AOX (ug/l Cl)

Slika 42: Dravsko polje – AOX



��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Dravsko polje Pesticidi

0,33

0,39

1,39

1,00

0,34

0,30

0,27

0,20

1,14

0,94

0,22

0,20

0,81

0,73

1,59

1,78

0

0

2,15

2,27

0,35

0,33

0 0,5 1 1,5 2 2,5

Tezno 00/2

Tezno 00/1

Šikole 00/2

Šikole 00/1

Starše 00/2

Starše 00/1

Sp.Hajdina 00/2

Sp.Hajdina 00/1

Rače 00/2

Rače 00/1

Lancova vas 00/2

Lancova vas 00/1

Kungota 00/2

Kungota 00/1

Kidričevo 00/2

Kidričevo 00/1

Kamnica 00/2

Kamnica 00/1

Brunšvik 00/2

Brunšvik 00/1

Bohova 00/2

Bohova 00/1

Odv

zem

Pesticidi (ug/l)�� atrazin desetilatrazin

�� pesticidi vsota

Slika 43: Dravsko polje – Pesticidi




5.5.1.1 Sp. Hajdina Koncentracije pesticidov so med najnižjimi na Dravskem polju, kar kaže, da je bilo onesnaženje iz junija 1999 lokalnega značaja. Prevladuje metabolit desetilatrazin, katerega koncentracije so za faktor 1.2 in 2 večje od mejne vrednosti za pitno vodo. Propazin je v sledovih.

Pri nitratih je več kot 50 % razlika med prvim in drugim odvzemom. Tako je v junijskem vzorcu 77 mg/l NO3, v oktoberskem vzorcu pa 44 mg/l NO3.

V obeh vzorcih so prisotne kovine v nekoliko povišanih koncentracijah: železo in mangan ter mikroelementi cink, baker in nikelj.

5.5.1.2 Starše Podtalnica v Staršah je ena od tistih na vzhodnem delu Dravskega polja kjer nitrati že nekaj let ne dosegajo mejne vrednosti, kar pa ne velja za pesticide atrazin in desetilatrazin.

Z identifikacijo organskih spojin še vedno detektiramo estre fosforjeve kisline, antiepileptik karbamazepin in metabolite ter neidentificirane spojine. Takšna situacija se pojavlja že tretje leto, kar kaže na večji vir onesnaženja.

Slika 44: Sp. Hajdina - Nitrati

SP.HAJDINA Nitrati

R2 = 0,3213

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

12-

sep-

91

18-

maj

-92

07-

okt-

92

01-

jul-

93

11-

nov-

93

24-

maj

-94

16-

sep-

94

20-

jun-

95

05-

sep-

95

16-

maj

-96

16-

sep-

96

19-

jun-

97

03-

nov-

97

17-

jun-

98

05-

okt-

98

25-

maj

-99

11-

okt-

99

01-

jun-

00

13-

okt-

00

Datum odvzema

Nit

rati

(mg

/l N

O3)




5.5.1.3 Brunšvik V Brunšviku so koncentracije pesticidov najvišje, koncentracije nitratov pa med med najvišjimi na Dravskem polju. To je edino mesto z organoklornima pesticidoma, endrinom in dieldrinom in edino kjer prevladuje onesnaženje s prometrinom. V podtalnici je so še atrazin, desetilatrazin, metolaklor, simazin, sledovi desizopropilatrazina, propazina, prometrina in razgradni produkti metolaklora. V podtalnici prisotni pesticidi so navedeni v tabeli 23, delež posamezne spojine pa kaže slika 43. Od leta 1996 so skupne koncentracije na nivoju 1.8-3 µg/l, kar je polovica ekstremnih vrednosti iz obdobja 91-93. Najnižja koncentracija pesticidov je bila izmerjana v letu 1999. Kromatografska posnetka identifikacije organskih spojin kažeta številne identificirane in neidentificirane organske spojine, kar nazorno opozarja na veliko onesnaženje podtalnice v Brunšviku.

STARŠE Nitrati

R2 = 0,6157

0

10

20

30

40

50

60

70

11-

sep-

91

18-

maj

-92

07-

okt-

92

08-

jul-

93

11-

nov-

93

24-

maj

-94

16-

sep-

94

20-

jun-

95

06-

sep-

95

16-

maj

-96

16-

sep-

96

19-

jun-

97

29-

okt-

97

18-

jun-

98

06-

okt-

98

25-

maj

-99

11-

okt-

99

02-

jun-

00

10-

okt-

00

Datum odvzema

Nit

rati

(mg/

l NO

3)


Slika 45: Starše - Nitrati



Tabela 23: Brunšvik-pesticidi 2000

Zap.št. Pesticidi -

metaboliti junij 2000

(µg/l) oktober 2000

(µg/l) 1 alaklor <0.05 <0.05 2 metolaklor 0.07 0.06 3 atrazin 0.54 0.51 4 desetilatrazin 0.35 0.39 5 simazin 0.08 0.07 6 prometrin 1.1 1.0 7 dieldrin 0.06 0.06 8 endrin 0.01 0.01 9 propazin <0.05 <0.03 10 desizopropilatrazin <0.06 <0.03

BRUNŠVIK Vsota pesticidov

R2 = 0,7005

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

04-

jun.

-91

11-

sep.

-91

18-

maj

-92

08-

okt.-

92

01-

jul.-

93

16-

nov.

-93

24-

maj

-94

16-

sep.

-94

20-

jun.

-95

06-

sep.

-95

16-

maj

-96

16-

sep.

-96

24-

jun-

97

03-

nov-

97

18-

jun-

98

06-

okt-

98

25-

maj

-99

11-

okt-

99

02-

jun-

00

13-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(u

g/l)


Slika 46: Brunšvik - Vsota pesticidov



5.5.1.4 Tezno Na Teznu, na severnem delu Dravskega polja, je podtalnica obremenjena s kromom VI, adsorbiranimi organskimi halogeni spojinami (AOX), s kloriranimi topili in pesticidi. Koncentraciji adsorbiranih organskih halogenih spojin sta 4 in 19 µg/l, koncentracije kloriranih topil, trikloroetilena in tetrakloroetilena pa so na nivoju sledov, 1-3 µg/l.

Pesticidi značilni za to mesto so atrazin, desetilatrazin in metolaklor. Koncentracije posameznih spojin so med 0.11 in 0.14 µg/l.

Vsebnost kroma iz meseca junija je razmeroma visoka (77 µg/l), od tega je polovica v toksični obliki Cr VI. Stanje v oktobru je boljše, koncentracija so manjše za polovico.

Tako kot na večjem delu Dravskega polja so tudi na Teznu junijske koncentracije nitratov veliko večje od tistih v oktobru (41 in 27 mg/l NO3).

Brunšvik 00/1Pesticidi in metaboliti(koncentracije > LOD)

Endrin0,4%

Desetilatrazin15,5% Simazin

3,5%

Prometrin48,6%

Atrazin23,9%

Desizoatrazin2,2%

Dieldrin2,8%

Metolaklor3,1%

Slika 47: Vrsta pesticidov v vzorcu Brunšvik 00/1



5.5.1.5 Bohova Koncentracije nitratov so v Bohovi najnižje na Dravskem polju, atrazina in desetilatrazina pa je v vodi za faktor 1.5-2 več kot jih sme biti v pitni vodi.

TEZNO Vsota kloriranih topil

R2 = 0,6292

0

5

10

15

20

25

11-

sep-

91

20-

maj

-92

08-

okt-

92

08-

jul-

93

11-

nov-

93

24-

maj

-94

07-

okt-

94

03-

jul-

95

06-

sep-

95

22-

maj

-96

25-

sep-

96

18-

jun-

97

29-

okt-

97

17-

jun-

98

05-

okt-

98

24-

maj

-99

12-

okt-

99

01-

jun-

00

10-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta k

lori

ran

ih t

opil

(ug

/l)


Slika 48: Tezno - Vsota kloriranih topil

Slika 49: Tezno - Krom VI

TEZNO Krom VI

R2 = 0,2174

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

1100

1200

11-

sep-

91

20-

maj

-92

08-

okt-

92

08-

jul-

93

11-

nov-

93

24-

maj

-94

07-

okt-

94

03-

jul-

95

06-

sep-

95

22-

maj

-96

25-

sep-

96

18-

jun-

97

29-

okt-

97

17-

jun-

98

05-

okt-

98

24-

maj

-99

12-

okt-

99

01-

jun-

00

10-

okt-

00

Datum odvzema

Kro

m V

I (u

g/l)

Krom VI Polinomsko (Krom VI)



Kromatografski posnetek identifikacije organskih spojin z GC/MSD vzorca vode iz meseca junija kaže na večje onesnaženje, ki pa ga s ciljanimi analizami nismo zaznali. Izstopajo koncentracije mikroelementov, predvsem cinka in svinca.

Slika 50: Bohova - Nitrati

BOHO VA Nitrati

R2 = 0,4544

0

10

20

30

40

50

60

03-

jun-

91

11-

sep-

91

18-

maj

-92

08-

okt-

92

01-

jul-

93

11-

nov-

93

24-

maj

-94

16-

sep-

94

03-

jul-

95

06-

sep-

95

22-

maj

-96

16-

sep-

96

19-

jun-

97

03-

nov-

97

17-

jun-

98

05-

okt-

98

25-

maj

-99

11-

okt-

99

01-

jun-

00

10-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg

/l N

O3)


Slika 51: Bohova – Vsota pesticidov

BO HO VA Vsota pesticidov

R2 = 0,7548

0,00

0,10

0,20

0,30

0,40

0,50

0,60

0,70

0,80

0,90

11-

sep-

91

18-

maj

-92

08-

okt-

92

01-

jul-

93

11-

nov-

93

24-

maj

-94

16-

sep-

94

03-

jul-

95

06-

sep-

95

22-

maj

-96

16-

sep-

96

19-

jun-

97

03-

nov-

97

17-

jun-

98

05-

okt-

98

25-

maj

-99

11-

okt-

99

01-

jun-

00

10-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(ug

/l)

Vsota pesticidov Polinomsko (Vsota pesticidov)



5.5.1.6 Rače Kakovost podtalnice v Račah je zelo slaba. Koncentracije vseh kontaminantov (nitratov, pesticidov, organskih snovi, kalija, mangana, sulfatov in fosfatov) so relativno visoke, nekatere pa predstavljajo najvišje vrednosti med vsemi odvzemnimi mesti nacionalnega monitoringa.

V vodi je vrsta pesticidov, metabolitov in drugih nenavadnih organskih spojin, ki jih detektiramo z metodo identifikacije organskih spojin (GC/MSD). Visoke skupne koncentracije pesticidov kaže slika 51, posamezne spojine pa so: atrazin, desetilatrazin, desizopropilatrazin, simazin, prometrin, metolaklor z vrsto razgradnih spojin in propazin.

Nekaj spojin nismo uspeli identificirati, njihovi spektri so v prilogi rezultatov.

RAČE Vsota pesticidov

R2 = 0,0839

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

11-

sep-

91

20-

maj

-92

08-

okt-

92

08-

jul-

93

11-

nov-

93

24-

maj

-94

16-

sep-

94

03-

jul-

95

05-

sep-

95

16-

maj

-96

25-

sep-

96

18-

jun-

97

29-

okt-

97

17-

jun-

98

05-

okt-

98

24-

maj

-99

12-

okt-

99

01-

jun-

00

10-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(ug

/l)


Slika 52: Rače 1250 - Vsota pesticidov

Slika 53: Rače 1250 - Kalij

RAČE Kalij

R2 = 0,42

0

10

20

30

40

50

60

70

11-

sep-

91

20-

maj

-92

08-

okt-

92

08-

jul-

93

11-

nov-

93

24-

maj

-94

16-

sep-

94

03-

jul-

95

05-

sep-

95

16-

maj

-96

25-

sep-

96

18-

jun-

97

29-

okt-

97

17-

jun-

98

05-

okt-

98

24-

maj

-99

12-

okt-

99

01-

jun-

00

10-

okt-

00

Datum odvzema

Kal

ij (

mg/

l)

K Polinomsko (K)



5.5.1.7 Lancova vas Podtalnica je onesnažena z nitrati. Povprečna koncentracija je 80 mg/l NO3 in je najvišja na Dravskem polju.

Atrazin in desetilatrazin sta v obeh vzorcih, v sledovih še metolaklor. Nasprotno od nitratov so koncentracije pesticidov v tem letu najmanše na Dravskem polju.

Slika 54: Rače 1250 - Mangan

RAČE Mangan

R2 = 0,3914

0

2

4

6

8

10

12

14 1

1-se

p-91

20-

maj

-92

08-

okt-9

2

08-

jul-9

3

11-

nov-

93

24-

maj

-94

16-

sep-

94

03-

jul-9

5

05-

sep-

95

16-

maj

-96

25-

sep-

96

18-

jun-

97

29-

okt-9

7

17-

jun-

98

05-

okt-9

8

24-

maj

-99

12-

okt-9

9

01-

jun-

00

10-

okt-0

0

Datum odvzema

Man

gan

(mg/

l)

Mn Polinomsko (Mn)



5.5.1.8 Šikole (črpališče pitne vode) Podtalnica v Šikolah je ena od štirih s pesticidi najbolj onesnaženih odvzemnih mest na Dravskem polju. Herbicidi, ki jih najdemo v vodi so z izjemo alaklora isti kot v Brunšviku: atrazin, desetilatrazin, desizopropilatrazin, simazin, propazin in prometrin. Koncentracije so podobne, le prometrina je veliko manj. Obrememenitev z nitrati se manjša, vendar so vrednosti višje od dopustnih.

LANCO VA VAS Nitrati

R2 = 0,3694

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

12-

sep.

-91

05-

jun.

-91

01-

jun.

-92

07-

okt.-

92

08-

jul.-

93

11-

nov.

-93

24-

maj

-94

16-

sep.

-94

03-

jul.-

95

05-

sep.

-95

16-

maj

-96

25-

sep.

-96

18-

jun-

97

29-

okt.-

97

17-

jun-

98

05-

okt-

98

24-

maj

-99

12-

okt-

99

01-

jun-

00

10-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg/

l NO

3)


Slika 55: Lancova vas LP1 - Nitrati

LANCO VA VAS Vsota pesticidov

R2 = 0,5289

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

1,2

12-

sep.

-91

05-

jun.

-91

01-

jun.

-92

07-

okt.-

92

08-

jul.-

93

11-

nov.

-93

24-

maj

-94

16-

sep.

-94

03-

jul.-

95

05-

sep.

-95

16-

maj

-96

25-

sep.

-96

18-

jun-

97

29-

okt-

97

17-

jun-

98

05-

okt-

98

24-

maj

-99

12-

okt-

99

01-

jun-

00

10-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(ug

/l)


Slika 56: Lancova vas LP1 - Vsota pesticidov



5.5.1.9 Kidričevo Kakovost podtalnice je slaba in ne ustreza kriterijem za pitno vodo. Mejno vrednost pregajo nitrati (53.9 in 66.3 mg/l NO3), atrazin (1.1 in 1.0 ug/l) in desetilatrazin (0.57 in 0.54 µg/l). Prisotni so še drugi za Dravsko polje karakteristični pesticidi in metaboliti: (metolaklor, propazin in prometrin). Atrazina je še vedno daleč največ.

Slabo stanje kakovosti potrjujeta tudi kromatografska posnetka identifikacije organskih snovi. Razen navedenih spojin je prisotnih več metabolitov metolaklora in v vzorcu iz meseca junija več nenavadnih organskih spojin, nekaj tudi neidentificiranih.

ŠIKO LE Vsota pesticidov

R2 = 0,8107

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

04-

jun.

-91

12-

sep.

-91

18-

maj

-92

08-

okt.-

92

15-

jul.-

93

16-

nov.

-93

26-

maj

-94

22-

sep.

-94

03-

jul.-

95

06-

sep.

-95

16-

maj

-96

25-

sep.

-96

19-

jun-

97

03-

nov-

97

22-

jun-

98

06-

okt-

98

25-

maj

-99

11-

okt-

99

02-

jun-

00

13-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

esti

cido

v (u

g/l)

Vsota pesticidov Polinomsko (Vsota pesticidov)

Slika 57: Šikole 1581 - Vsota pesticidov

Slika 58: Kidričevo 2571 - Vsota pesticidov

KIDRIČEVO Vsota pesticidov

R2 = 0,3208

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

03-

jun.

-91

12-

sep.

-91

18-

maj

-92

07-

okt.-

92

01-

jul.-

93

16-

nov.

-93

24-

maj

-94

16-

sep.

-94

20-

jun.

-95

06-

sep.

-95

22-

maj

-96

16-

sep.

-96

19-

jun-

97

03-

nov-

97

18-

jun-

98

05-

okt-

98

25-

maj

-99

11-

okt-

99

02-

jun-

00

13-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(ug

/l)




5.5.1.10 Kungota Kakovost podtalnice je v Kungoti kot vedno slabe kvalitete zaradi visokih vsebnosti nitratov in pesticidov. Med pesticidi prevladujejo atrazin, desetilatrazin in metolaklor. V vzorcu iz meseca oktobra je poleg navedenih pesticidov še terbutilazin in več organskih spojin, ki ih nismo uspeli identificirati.

5.5.1.11 Kamnica Odvzemno mesto Kamnica leži na Vrbanskem platoju na levem bregu Drave. Kakovost je zelo dobra, saj sta oba vzorca brez pesticidov pa tudi koncentracije nitratov so nizke (19,0 in 8.8 mg/l NO3). Nizke koncentracije kisika (4.2 in 3.8 mg/l) in relativno visoke koncentracije cinka (80 in 69 µg/l Zn) so v okviru za to mesto značilnih vrednosti.

Slika 59: Kungota 2401 - Vsota pesticidov

KUNGO TA Vsota pesticidov

R2 = 0,449

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

1,2

1,4

1,6

1,8

2,0

04-

jun.

-91

11-

sep.

-91

20-

maj

-92

07-

okt.-

92

08-

jul.-

93

02-

DE

C-9

3

24-

maj

-94

16-

sep.

-94

03-

jul.-

95

05-

sep.

-95

16-

maj

-96

25-

sep.

-96

18-

jun-

97

29-

okt-

97

18-

jun-

98

05-

okt-

98

12-

okt-

99

24-

maj

-99

01-

jun-

00

10-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(ug

/l)




5.6 DOLINA HUDINJE


5.6.1.1 Trnovlje V dolini Hudinje je eno odvzemno mesto. Podtalnica je visoka, 2.58 m v maju v in 0.60 m v oktobru.

Na tem mestu ni pesticidov in v posameznih vzorcih tudi ne nitratov v koncentracijah nad mejo zaznavanja. Podtalnico stalno obremenjujejo mikroelementi, najbolj cink. Koncentracije so zelo spremenljive in padajo (440 in 150 µg/l Zn). Z ozirom na dosedanje poznavanje, ne pa z ozirom na nivo podtalnice, je posebnost onesnaženje vzorca iz meseca oktobra z organskimi halogenimi spojinami, spojinami trihalometanov (triklorometan in bromodiklorometan) in trikloroetanom iz vrste kloriranih topil.

5.7 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA

Monitoring kakovosti podtalnice poteka na sedmih odvzemnih mestih. Na petih je podtalnica zelo plitva, med 1.3 in 4.2 m, na dveh je globlja, med 7.0 in 8,8 m.

Na petih od sedmih odvzemnih mest je v posameznih vzorcih več pesticidov in nitratov kot jih sme biti v pitni vodi. V črpališču pitne vode Breg in na odvzemnem mestu Medlog 1730 so koncentracije nitratov še relativno nizke, med 25 in 62 % mejne vrednosti. Z nitrati je zelo obremenjena podtalnica v Šempetru 0840 in v Levcu kjer je mejna vrednost stalno presežena. V primerjavi s preteklimi leti so trendi gibanja ugodni. To velja predvsem za koncentracije v jesenskih vzorcih, ki so za eno tretjino manjše od tistih v maju.

Pesticidi atrazin , desetilatrazin, metolaklor in terbutilazin so na enem mestu, v Medlogu 1730. Povsem brez sledov pesticidov ni nobeno odvzemno mesto. Najmanjše koncentracije so v Medlogu 1941 in v junijskem vzorcu iz črpališča pitne vode Breg. Terbutilazin smo detektirali z metodo identifikacije organskih spojin z GC/MSD.

Na več mestih se kaže vpliv komunalnih odplak, kar kažejo višje vsebnosti organskih snovi, nitritov, fosfatov, kalija in identificirane organske spojine.

Nekaj mest je obremenjenih ali že onesnaženih z mikroelementi: cinkom (100-7100 µg/l), kadmijem (1.3-3.3 µg/l) in svincem (2.3-12 µg/l). Največ cinka, kadmija in svinca je v Šempetru 0840, preko 100 µg/l cinka pa je še v Gotovlju in v obeh Medlogih.

Organskih halogenih spojin in kloriranih topil je veliko manj kot pred leti. Slabo stanje z več kot 10 µg/l tetrakloroetilena je kot vedno v Levcu (11 in 16 µg/l).



��

��

��

��

��

��

��

��

Sp.Savinjska dolina in d.Hudinje Nitrati

0

5

45

40

93

62

31

53

73

26

80

57

54

28

12

30

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Trnovlje 00/2

Trnovlje 00/1

Šempeter ŠV 4/90 00/2


Šempeter 0840 00/2

Šempeter 0840 00/1

Medlog 1941 00/2

Medlog 1941 00/1

Medlog 1730 00/2

Medlog 1730 00/1

Levec 00/2

Levec 00/1

Gotovlje 00/2

Gotovlje 00/1

Breg 00/2

Breg 00/1

Odv

zem

Nitrat i (mg/l NO3)

Slika 60: Spodnja Savinjska dolina in dolina Hudinje - Nitrati

Slika 61: Spodnja Savinjska dolina in dolina Hudinje - Pesticidi

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Sp.Savinjska dolina in d.Hudinje Pesticidi

0

0

0,54

0,56

0,28

0,19

0

0,05

0,05

0,16

0,56

0,45

0,27

1,60

0,15

0

0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8

Trnovlje 00/2

Trnovlje 00/1



Šempeter 0840 00/2

Šempeter 0840 00/1

Medlog 1941 00/2

Medlog 1941 00/1

Medlog 1730 00/2

Medlog 1730 00/1

Levec 00/2

Levec 00/1

Gotovlje 00/2

Gotovlje 00/1

Breg 00/2

Breg 00/1

Odv

zem

Pest icidi (ug/l)��

atrazin desetilatrazin��

pesticidi vsota




5.7.1.1 Breg (črpališče pitne vode)

Kakovost podtalnice je spremenljiva in zaradi pesticidov pogosto ne izpolnjuje minimalnih kakovostnih zahtev za pitno vodo. Boljše kakovosti so praviloma vzorci pomladanskega odvzema. Do razlike prihaja pri nitratih in pesticidih. V času pomladanskih vzorčenj so koncentracije nitratov do trikrat manjše (12.4 in 30.1 mg/l NO3). Tudi koncentracije atrazina in desetilatrazina so manjše od 0.1 µg/l.

��

��

��

��

��

��

��

��

Sp.Savinjske dolina in d.Hudinje AOX

0

36

5

4

13

5

35

23

10

4

13

26

0

12

4

0

0 5 10 15 20 25 30 35 40

Trnovlje 00/2

Trnovlje 00/1



Šempeter 0840 00/2

Šempeter 0840 00/1

Medlog 1941 00/2

Medlog 1941 00/1

Medlog 1730 00/2

Medlog 1730 00/1

Levec 00/2

Levec 00/1

Gotovlje 00/2

Gotovlje 00/1

Breg 00/2

Breg 00/1

Odv

zem

AOX (ug/l Cl)

Slika 62: Spodnja Savinjska dolina in dolina Hudinje - AOX



5.7.1.2 Gotovlje Kakovost podtalnice na tem odvzemnem mestu je že vsa leta slaba zaradi nitratov, pesticidov, organskih snovi, fosfatov in kalija. Z nitrati in še zlasti s pesticidi je veliko bolj onesnažen vzorec iz meseca junija. Zelo visoka je koncentracija atrazina (1.1 µg/l) in vsote pesticidov (1.6 µg/l), pa tudi nitratov je dvakrat več kot v oktobru. Vrsta pesticidov se ni razširila, tako sta prisotna atrazin in desetilatrazin, metolaklor in metabolite pa smo v vodi le identificirali z metodo identifikacije organskih snovi z GC/MSD.

Slika 63: Breg - Vsota pesticidov

BREG Vsota pesticidov

R2 = 0,2377

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

1,2

22-

maj

-91

09-

okt.-

91

27-

maj

-92

11-

nov.

-92

07-

jul.-

93

13-

okt.-

93

23-

maj

-94

07-

sep.

-94

14-

jun.

-95

18-

sep.

-95

21-

maj

-96

16-

okt.-

96

17-

jun-

97

23-

okt-

97

15-

jun-

98

21-

sep-

98

17-

maj

-99

13-

okt-

99

30-

maj

-00

12-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(ug

/l)


BREG Nitrati

R2 = 0,1046

0

10

20

30

40

50

60

70

22-

maj

-91

09-

okt-

91

27-

maj

-92

11-

nov-

92

07-

jul-

93

13-

okt-

93

23-

maj

-94

07-

sep-

94

14-

jun-

95

18-

sep-

95

21-

maj

-96

16-

okt-

96

17-

jun-

97

23-

okt-

97

15-

jun-

98

21-

sep-

98

17-

maj

-99

13-

okt-

99

30-

maj

-00

12-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg

/l N

O3)

Nit rati Polinomsko (Nitrat i)

Slika 64: Breg - Nitrati



5.7.1.3 Levec Onesnaženje z dosedanjimi kontaminanti: nitrati, organskimi halogenimi spojinami, kloriranimi topili (tetrakloroetilen), kalijem in z mineralnimi olji je podobno tudi v letu 2000. Razlika v primerjavi s preteklim letom je pri pesticidih. Lanske visoke koncentracije atrazina in s tem vsote pesticidov se niso ponovile. Skupne koncentracije so za faktor 2 in 4 manjše, vendar še vedno visoke, večje od 0.5 µg/l.

GO TO VLJE Vsota pesticidov

R2 = 0,3162

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

1,2

1,4

1,6

1,8

09-

okt-

91

21-

maj

-92

10-

nov-

92

14-

jul-

93

12-

okt-

93

23-

maj

-94

07-

sep-

94

14-

jun-

95

18-

sep-

95

21-

maj

-96

16-

okt-

96

16-

jun-

97

23-

okt-

97

15-

jun-

98

21-

sep-

98

17-

maj

-99

13-

okt-

99

29-

maj

-00

11-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(ug

/l)


Slika 65: Gotovlje - Vsota pesticidov

LEVEC Nitrati

R2 = 0,3924

0

20

40

60

80

100

120

09-

okt-

91

21-

maj

-92

10-

nov-

92

14-

jul-

93

12-

okt-

93

23-

maj

-94

07-

sep-

94

14-

jun-

95

18-

sep-

95

21-

maj

-96

16-

okt-

96

16-

jun-

97

23-

okt-

97

15-

jun-

98

21-

sep-

98

17-

maj

-99

13-

okt-

99

29-

maj

-00

11-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg/

l NO

3)

Nit rat i Polinomsko (Nitrat i)

Slika 66: Levec - Nitrati



5.7.1.4 Medlog 1730 Koncentracije atrazina in desetilatrazina so nizke in ne presegajo mejnih vrednosti za pitno vodo. V vzorcu iz oktobra smo identificirali terbutilazin. Pri nitratih je velika, kar trikratna razlika med junijsko in oktobrsko koncentracijo (73.4 in 25.6 mg/l NO3).

5.7.1.5 Medlog 1941 V podtalnici je vrsta spojin: pesticidi (atrazin in desetilatrazin), organske halogene spojine, mineralna olja, trikloroetan iz skupine kloriranih topil, triklorometan iz skupine trihalometanov in mikroelementi baker, cink, kadmij in nikelj. Njihove koncentracije so v obeh vzorcih nizke in nikoli večje od mejnih vrednosti za pitno vodo.

Z nitrati je bolj obremenjen jesenski vzorec. Koncentracije v tem vzorcu so se za razliko od vseh prej navedenih spojin dvignile preko mejne vrednosti 50 mg/l NO3.

Slika 67: Levec - Vsota kloriranih topil

LEVEC Vsota kloriranih topil

R2 = 0,6522

0

5

10

15

20

25

30

09-

okt-

91

21-

maj

-92

10-

nov-

92

14-

jul-

93

12-

okt-

93

23-

maj

-94

07-

sep-

94

14-

jun-

95

18-

sep-

95

21-

maj

-96

16-

okt-

96

16-

jun-

97

23-

okt-

97

15-

jun-

98

21-

sep-

98

17-

maj

-99

13-

okt-

99

29-

maj

-00

11-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta k

l.top

il (

ug/l)




5.7.1.6 Šempeter 0840 Podtalnica izstopa po onesnaženju z nitrati, s cinkom, svincem in kadmijem. Mejno vrednost za pitno vodo presega desetilatrazin, ki ga je v vodi dvakrat več kot atrazina in svinec v vzorcu iz meseca maja. Med pesticidi je tudi metolaklor.

Slika 68: Medlog 1941 – Nitrati

MEDLO G 1941 Nitrati

R2 = 0,2239

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100 0

8-ok

t-91

21-

maj

-92

10-

nov-

92

07-

jul-

93

23-

maj

-94

07-

sep-

94

14-

jun-

95

18-

sep-

95

21-

maj

-96

16-

okt-

96

17-

jun-

97

23-

okt-

97

15-

jun-

98

21-

sep-

98

18-

maj

-99

13-

okt-

99

29-

maj

-00

12-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg

/l N

O3)




5.7.1.7 Šempeter VŠ4/90 (nadomestna vrtina za Šempeter 0390) Za razliko od preteklih let, ko je bilo več padavin, sta tokrat oba vzorca podobne sestave in kakovosti. Koncentracije nitratov so v območju 80-88% mejne vrednosti, vsota atrazina in desetilatrazina pa je mejno vrednost presegla za nekaj procentov (0.56 in 0.54 µg/l). Voda je brez mikroelementov in organskih onesnaženj razen sledov organskih halogenih spojin.

ŠEMPETER 0840 Nitrati

R2 = 0,493

0

20

40

60

80

100

120

140

160

08-

okt-

91

27-

maj

-92

11-

nov-

92

07-

jul-

93

13-

okt-

93

23-

maj

-94

07-

sep-

94

14-

jun-

95

18-

sep-

95

21-

maj

-96

14-

okt-

96

17-

jun-

97

23-

okt-

97

15-

jun-

98

21-

sep-

98

18-

maj

-99

13-

okt-

99

29-

maj

-00

12-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg/

lNO

3)


Slika 69: Šempeter 0840 - Nitrati



5.8 DOLINA BOLSKE

V dolini Bolske so tri odvzemna mesta. V Trnavi in v Dolenji vasi je gladina podtalnice visoka, med 2.7 in 3.7 m, v Orli vasi je globlja med 4.8 in 5.8 m. Mineralizacija vode je visoka, saj je vrednost elektroprevodnosti od 700 do 1070 uS/cm. Na vseh treh mestih je kakovost stalno slaba zaradi pesticidov, predvsem desetilatrazina in atrazina ter zaradi nitratov. Koncentracije desetilatrazina so nekajkrat višje od koncentracij atrazina in stalno večje od mejne vrednosti za pitno vodo. Metolaklora je več kot 0.1 µg/l samo v enem vzorcu.

Rezultati ciljanih analiz, še posebej pa oba posnetka identifikacije organskih spojin (GC/MSD) v prilogi rezultatov kažejo, da se kakovost vode v Dolenji vasi še naprej slabša in obremenjuje z vedno večjim številom specifičnih organskih spojin. Posebnost predstavljajo karbamazepin, ki spada med antiepileptike in razne žveplove ciklične spojine ter več neidentificiranih spojin.

Slika 70: Dolina Bolske - Nitrati

��

��

��

��

��

��

Dolina Bolske Nitrati

68

82

75

38

28

57

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Trnava 00/2

Trnava 00/1

Orla vas 00/2

Orla vas 00/1

Dolenja vas 00/2

Dolenja vas 00/1

Odv

zem

Nitrati (mg/l NO3)



Slika 71: Dolina Bolske - Pesticidi

��

��

��

��

��

��

��

��

Dolina Bolske Pesticidi

0,42

0,32

0,90

0,45

0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1

Trnava 00/2

Trnava 00/1

Orla vas 00/2

Orla vas 00/1

Odv

zem

Pesticidi (ug/l)�� atrazin deset ilatrazin

��pesticidi vsota

Slika 72: Dolina Bolske - AOX

��

��

��

��

��

Dolina Bolske AOX

0

13

13

8

17

33

0 5 10 15 20 25 30 35

Trnava 00/2

Trnava 00/1

Orla vas 00/2

Orla vas 00/1

Dolenja vas 00/2

Dolenja vas 00/1

Odv

zem

AOX (ug/l Cl)




5.8.1.1 Trnava Kakovost podtalnice je slaba. Pri prvem odvzemu zaradi nitratov, atrazina in desetilatrazina in pri drugem zaradi dodatnega onesnaženja z organskimi snovmi, amonijem, nitriti, cinkom in svincem.

5.8.1.2 Orla vas Odvzemno mesto v Orli vasi se nahaja v neposredni bližini reke Savinje. Gladina reke in s tem stopnja infiltracije se odražata na kakovosti podtalnice, ki je različna od vzorca do vzorca. Velika razlika je predvsem v koncentracijah obeh glavnih kontaminantov, nitratov (75 in 38 mg/l NO3 in pesticidov (0.90 in 0.32 µg/l), razlike pa so tudi pri mikroelementih. Tako je prvi vzorec iz junija obremenjen kar z 0.43 µg/l živega srebra.

5.8.1.3 Dolenja vas V podtalnici najdene in izmerjene spojine kažejo naverjetneje na onesnaženje z izcednimi vodami kakšnega odlagališča odpadkov.

Izmerjene vrednosti elektroprevodnosti, organskih snovi, amonija, nitritov, fosfatov, kalija, organskih halogenih spojin (AOX) in zelo velikega števila organskih spojin, detektiranih z metodo identifikacije organskih spojin (GC/MSD), so dokaz močnega večletnega onesnaževanja. Iz vrste najdenih antropogenih, predvsem heterocikličnih aromatskih spojin, sklepamo na dotok izcednih vod odlagališča odpadkov. Spojina karbamazepin, ki smo jo detektirali že v letu 1998, ponovno opozarja na posledice izpiranja na neprimeren način odloženih odpadkov, med katerimi so tudi farmakološke substance in zdravila.

Slika 73: Trnava - Vsota pesticidov

TRNAVA Vsota pesticidov

R2 = 0,7526

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

1,2

1,4

1,6

1,8

08-

okt.-

91

21-

maj

-92

10-

nov.

-92

14-

jul.-

93

12-

okt.-

93

23-

maj

-94

07-

sep.

-94

14-

jun.

-95

18-

sep.

-95

21-

maj

-96

15-

okt.-

96

16-

jun-

97

23-

okt-

97

15-

jun-

98

21-

sep-

98

17-

maj

-99

13-

okt-

99

29-

maj

-00

11-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

estic

idov

(ug

/l)




Slika 74: Dolenja vas - Nitrati

DO LENJA VAS Nitrati

R2 = 0,3284

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

08-

okt-

91

27-

maj

-92

10-

nov-

92

07-

jul-

93

13-

okt-

93

23-

maj

-94

07-

sep-

94

14-

jun-

95

18-

sep-

95

21-

maj

-96

14-

okt-

96

17-

jun-

97

23-

okt-

97

15-

jun-

98

21-

sep-

98

17-

maj

-99

13-

okt-

99

29-

maj

-00

11-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg/

l NO

3)


Slika 75: Dolenja vas - AOX

DO LENJA VAS AO X

R2 = 0,119

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

08-

okt-

91

27-

maj

-92

10-

nov-

92

07-

jul-

93

13-

okt-

93

23-

maj

-94

07-

sep-

94

14-

jun-

95

18-

sep-

95

21-

maj

-96

14-

okt-

96

17-

jun-

97

23-

okt-

97

15-

jun-

98

21-

sep-

98

17-

maj

-99

13-

okt-

99

29-

maj

-00

11-

okt-

00

Datum odvzema

AO

X (

ug/l

Cl)




5.9 DOLINA KAMNIŠKE BISTRICE

V Monitoringu kakovosti podtalnic Slovenije v dolini Kamniške Bistrice spremljamo kakovost podtalnice na petih odvzemnih mestih: Homec, Podgorje, Podgorica, Zg. Jarše in Mengeš.

Kakovost je slaba zaradi pesticidov, večkrat zaradi organskih halogenih spojin, kloriranih topil, in na enem mestu (Mengeš) zaradi v kroma VI. Obremenitev z nitrati je v območju od 15 - 39 mg/l NO3.

S pesticidi je obremenjena celotna podtalnica. Na štirih mestih so koncentracije desetilatrazina in na dveh atrazina večje od mejne vrednosti za pitno vodo. Na treh mestih so celo vsote pesticidov večje od mejne vrednosti za pitno vodo.(0.5 µg/l).

Najbolj obremenjeno odvzemno mesto je ko vedno Homec (0.74 µg/l). Spekter spojin je sicer manjši in pri kloriranih topilih se nadaljuje ugodni trend upadanja koncentracij.

Z nitrati je bila podtalnica relativno malo obremenjena. Koncentracije dosegajo 20 do 60% v pitni vodi dovoljene vrednosti, več le posamezni vzorci.

��

��

��

��

��

��

��

��

D.Kamniške Bistrice in Vodiško p. Nitrati

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Polje pri Vodicah 00/1

Polje pri Vodicah 00/2

Zg.Jarše 00/2

Zg.Jarše 00/1

Podgorje 00/2

Podgorje 00/1

Podgorica 00/2

Podgorica 00/1

Mengeš 00/2

Mengeš 00/1

Homec 00/2

Homec 00/1

Odv

zem

Nitrati (mg/l NO3)

Slika 76: Dolina Kamniške Bistrice in Vodiško polje - Nitrati




5.9.1.1 Homec (črpališče pitne vode) Zaradi visokih koncentracij atrazina, desetilatrazina in vsote pesticidov podtalnica ne izpolnjuje kakovostnih zahtev za pitno vodo. Organske halogene spojine, klorirana topila (trikloroetan, trikloroetilen, tetrakloroetilen) in mikroelementi baker, cink, nikelj in svinec pa so snovi, ki še dodatno slabšajo kakovost. Spekter pesticidnih spojin se manjša. Bromacila nismo izmerili, niti identificirali. Ugodni trendi upadanja koncentracij so pri pesticidih in pri kloriranih topilih.

��

��

��

��

��

��

��

��

��

D.Kamniš k e B is tr ice in Vodiš k o p. Pes tic idi

0 ,2 0

0 ,1 8

0 ,0 8

0 ,5 5

0 ,0 5

0 ,3 6

0 ,3 8

0 ,1 6

0 ,2 5

0 ,7 4

0 ,7 4

0 0 ,1 0 ,2 0 ,3 0 ,4 0 ,5 0 ,6 0 ,7 0 ,8

P o lje p r i Vo dicah 0 0 /1

P o lje p r i Vo dicah 0 0 /2

Z g.Jarše 0 0 /2

Z g.Jarše 0 0 /1

P o dgo r je 0 0 /2

P o dgo r je 0 0 /1

P o dgo r ica 0 0 /2

P o dgo r ica 0 0 /1

M en geš 0 0 /2

M en geš 0 0 /1

H o m ec 0 0 /2

H o m ec 0 0 /1

Od

vz

em

P est icidi (ug/l)�� at razin deset ila t raz in

��p est ic idi v so t a

Slika 77: Dolina Kamniške Bistrice in Vodiško polje – Pesticidi

��

��

��

��

S o r š k o po l je A O X

4

4

6

5

3

4

0

5

1 1

0

0

0

0

0

4

0

8

1 4

0 2 4 6 8 1 0 1 2 1 4 1 6

Ž a b n ic a 0 0 /1

Sv . D u h 0 0 /2

P o d r e č a 0 0 /2

M e ja SO V - 5 3 7 4 0 0 /2

M e ja 0 0 /2

L a d ja 0 0 /2

I s k r a K r a n j 0 0 /2

G o d e š ič 0 0 /2

D r u lo v k a 0 0 /2

Od

vz

e

A O X ( u g / l C l )

Slika 78: Dolina Kamniške Bistrice in Vodiško polje - AOX



5.9.1.2 Podgorje Na tem mestu so pesticidi le v sledovih , v podtalnici ni kloriranih topil. Kakovost kvarijo organske snovi, nitriti, kalij, fosfati, železo in mangan. Vendar ocenjujemo, da so le snovi lokalnega pomena kot posledica neustreznega vzorčevalnega objekta.

5.9.1.3 Podgorica (črpališče vode) V podtalnici so pesticidi: atrazin, desetilatrazin in sledovi metolaklora in metabolitov. Koncentracije nitratov so relativno nizke (17.2 do 19.9 mg/l NO3). Več organskih spojin industrijskega porekla smo detektirali v vzorcu iz oktobra.

5.9.1.4 Zg. Jarše

Vzorca se močno razlikujeta v vsebnosti pesticidov. V junijskem vzorcu je skupno 0.55 µg/l pesticidov, od tega je večji del desetilatrazina (0.47 µg/l). V vzorcu iz meseca oktobra je kar šestkrat manj pesticidov, prevladuje pa osnovna substanca atrazin. Med izmerjenima koncentracijama nitratov ni večje razlike (29.2 in 23.9 mg/l NO3).

HOMEC Vs ota k loriranih topil in AOX

R2 = 0,2979

R2 = 0,0752

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

01-

okt-

91

20-

ma

j-92

27-

okt-

92

13-

jul-

93

02-

nov-

93

06-

jun

-94

05-

sep-

94

28-

jun

-95

14-

sep-

95

15-

ma

j-96

17-

okt-

96

12-

jun

-97

27-

okt-

97

11-

jun

-98

12-

okt-

98

13-

ma

j-99

20-

okt-

99

22-

jun

-00

19-

okt-

00

Datum odvzema

(ug

/l)

Vso t a kl.t opil AOX

P olinomsko (Vsot a kl.t opil) P olinomsko (AOX) Slika 79: Homec - Vsota kloriranih topil in AOX



5.9.1.5 Mengeš

Kakovost podtalnice je slaba zaradi pesticidov, predvsem desetilatrazina, sledov trikloroetana in kroma VI, ki pomeni specifično onesnaženje za to mesto. Razen trikloroetana, ki smo ga kvantitativno določili, smo v drugem vzorcu identificirali več zelo hlapnih organskih spojin in estrov fosforjeve kisline, ki najververjetneje prihajajo iz istega vira kot krom.

ZG .JARŠ E Vs ota pe sti cidov

R2 = 0,3196

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

1,2

01-

okt.-

91

19-

ma

j-92

29-

okt.-

92

13-

jul.

-93

27-

okt.-

93

06-

jun

.-94

06-

sep.

-94

19-

jun

.-95

12-

sep.

-95

14-

ma

j-96

17-

okt.-

96

11-

jun

-97

21-

okt-

97

09-

jun

-98

14-

okt-

98

12-

ma

j-99

19-

okt-

99

21-

jun

-00

17-

okt-

00

Datum odvzem a

Vso

ta p

esti

cid

ov

(u

g

Vso t a pest . P o linom sko (Vso t a pest .)

Slika 81: Zg. Jarše - Vsota pesticidov



5.10 VODIŠKO POLJE


5.10.1.1 Polje pri Vodicah

Na Vodiškem polju je eno odvzemno mesto, zato smo ga pri grafičnih obdelavah priključili podtalnici doline Kamniške Bistrice. Vzorec iz meseca junija izpolnjuje kakovostne zahteve za pitno vodo. Rezultati nekaterih analiz jesenskega vzorca (NH4, NO2, ortofosfati, itd.) kažejo, da je verjetno prišlo do fekalnega onesnaženja. Koncentracija desetilatrazina je presegla 0,10 ug/l.



5.11 SORŠKO POLJE

Na Sorškem polju je devet odvzemnih mest. Podtalnica je globoka, nivo je na večini odvzemnih mest med 20 in 40 metri, višji je le v Drulovki in v Sv. Duhu (med 7.1 in 12.4 m).

Z ozirom na prejšna leta je v podtalnici manj organskih halogenih spojin in manj kloriranih topil. Slednja so v Iskri, sledovi pa še v dveh posameznih vzorcih (Ladja in Podreča). V Iskri je stanje veliko boljše kot pred leti, saj so koncentracije padle na nivo 1 µg/l ali še manj.

Vzrok slabše kakovosti so v največ primerih pesticidi. Destilatrazin je v vzeh vzorcih podtalnice, v večjem delu je tudi z atrazin. Na treh mestih je še metolaklor. V Godešiču in v Žabnici so koncentracije desetilatrazina za faktor 1.9 do 2.4 večje od mejne vrednosti za pitno vodo. Z metolaklorom je najbolj onesnažena podtalnica v Podreči. Izmerjeni koncentraciji 1.1 in 1.6 µg/l sta med najvišjimi v okviru nacionalnega monitoringa.

Koncentracije nitratov so visoke v Žabnici in v Godešiču (od 59 do 93 mg/l NO3), na ostalih mestih so v povprečju manjše od 20 mg/l NO3.

Stalno slabe kakovosti je podtalnica v Drulovki in zadnja leta na odvzemnem mestu Meja SOV 5374. V Drulovki gre za onesnaženje z industrijskimi antropogenimi spojinami, ki jih najbolje predstavlja kromatografski posnetek identifikacije organskih spojin. Vzrok slabe kakovosti na odvzemnem mestu Meja SOV 5374 je intenzivno zalivanje travnatih površin z gnojevko.



��

S o r š k o po l je N i tr a t i

9 3

7 4

3 4

3 3

1 4

1 2

1 6

0

1 4

1 5

1 5

1 7

6

6

7 5

5 9

2 3

1 2

0 1 0 2 0 3 0 4 0 5 0 6 0 7 0 8 0 9 0 1 0 0

Ž a b n ic a 0 0 / 1

Sv . D u h 0 0 /2

P o d r e č a 0 0 / 2

M e ja SO V - 5 3 7 4 0 0 /2

M e ja 0 0 /2

L a d ja 0 0 /2

I s k r a K r a n j 0 0 /2

G o d e š ič 0 0 /2

D r u lo v k a 0 0 /2

Od

vz

e

N i t r a t i ( m g / l N O 3 )

Slika 82: Sorško polje - Nitrati

��

��

��

��

��

��

S O R Š K O P O L J E P e s t i c i d i

0 , 3 1

0 , 3 2

0 , 0 9

0 , 1 4

1 , 5 6

1 , 2 5

0 , 0 9

0 , 1 3

0 , 0 7

0 , 0 6

0 , 0 5

0 , 0 7

0

0

0 , 2 7

0 , 2 6

0 , 1 7

0 , 1 9

0 0 , 2 0 , 4 0 , 6 0 , 8 1 1 , 2 1 , 4 1 , 6 1 , 8

Ž a b n i c a 0 0 / 1

Ž a b n i c a 0 0 / 2

S v . D u h 0 0 / 2

S v . D u h 0 0 / 1

P o d r e č a 0 0 / 2

P o d r e č a 0 0 / 1

M e j a S O V - 5 3 7 4 0 0 / 2

M e j a S O V - 5 3 7 4 0 0 / 1

M e j a 0 0 / 2

M e j a 0 0 / 1

L a d j a 0 0 / 2

L a d j a 0 0 / 1

I s k r a K r a n j 0 0 / 2

I s k r a K r a n j 0 0 / 1

G o d e š i č 0 0 / 2

G o d e š i č 0 0 / 1

D r u l o v k a 0 0 / 2

D r u l o v k a 0 0 / 1

Od

vz

P e s t i c i d i ( u g / l )�� a t r a z i n d e s e t i l a t r a z i n

��p e s t i c i d i v s o t a

Slika 83: Sorško polje - Pesticidi




5.11.1.1 Drulovka

Na odvzemnem mestu Drulovka je podtalnica že vsa leta onesnažena z organskimi snovmi, nitriti, amonijem, organskimi halogenimi spojinami, mikroelenti (bakrom, cinkom, kadmijem, nikljem in svincem), s pesticidi (atrazin in metolaklor) in predvsem s številnimi spojinami, ki jih ne določamo ciljano, temveč detektiramo z metodo identifikacije organskih snovi (GC/MSD). Med njimi so tudi spojine iz skupine polikloriranih bifenilov, ki spadajo med industrijska onesnaženja in so specifična za to odvzemno mesto.

��

��

��

��

��

S o r š k o po l je A O X

4

4

6

5

3

4

0

5

1 1

0

0

0

0

0

4

0

8

1 4

0 2 4 6 8 1 0 1 2 1 4 1 6

Ž a b n ic a 0 0 / 1

Sv . D u h 0 0 /2

P o d r e č a 0 0 / 2

M e ja SO V - 5 3 7 4 0 0 /2

M e ja 0 0 /2

L a d ja 0 0 /2

I s k r a K r a n j 0 0 /2

G o d e š ič 0 0 /2

D r u lo v k a 0 0 /2

Od

vz

e

A O X ( u g / l C l )

Slika 84: Sorško polje - AOX



5.11.1.2 Godešič (črpališče) Desetilatrazin in nitrati so prisotni v večjih koncentracijah kot je dovoljeno za pitno vodo. Za razliko od preteklih let je podtalnica brez sledov kloriranih topil in tudi koncentracije organskih halogenih spojin (AOX) so zelo nizke.

DRULO VKA PC B

R2 = 0,3967

0,00

0,02

0,04

0,06

0,08

0,10

0,12

24-

sep-

91

19-

ma

j-92

28-

okt-

92

14-

jul-

93

28-

okt-

93

06-

jun

-94

05-

sep-

94

19-

jun

-95

11-

sep-

95

13-

ma

j-96

14-

okt-

96

10-

jun

-97

21-

okt-

97

09-

jun

-98

14-

okt-

98

11-

ma

j-99

18-

okt-

99

20-

jun

-00

16-

okt-

00

Datum odvzem a

PC

B (

ug

/l

P CB P olinom sko (P CB)

Slika 85: Drulovka - PCB

GO DEŠ IČ Ni trati

R2 = 0,6447

0

10

20

30

40

50

60

70

80

29-

ma

j-91

03-

okt-

91

19-

ma

j-92

27-

okt-

92

06-

jul-

93

02-

nov-

93

06-

jun

-94

05-

sep-

94

21-

jun

-95

14-

sep-

95

15-

ma

j-96

17-

okt-

96

12-

jun

-97

27-

okt-

97

11-

jun

-98

12-

okt-

98

13-

ma

j-99

20-

okt-

99

22-

jun

-00

19-

okt-

00

Datum odvzema

Nit

rati

(m

g/l

NO 3

)

Nit rat i P olinomsko (Nit rat i)

Slika 86: Godešič - Nitrati



5.11.1.3 Iskra Kranj V podtalnici so sledovi trikloroetana in desetilatrazina na nivoju spodnjih mej določanja (LOQ). Tudi koncentracije nitratov so zelo nizke (6.2 mg/l NO3). V posameznih vzorcih se pojavljajo mikroelementi na nivoju sledov.

5.11.1.4 Ladja

V podtalnici je malo nitratov - povprečno 16 mg/l NO3. Prisotni so sledovi atrazina ter desetilatrazina. V junijskem vzorcu so sledovi trikloroetilena iz skupine kloriranih topil.

5.11.1.5 Meja 0320 Kakovost podtalnice na tem odvzemnem mestu je kot vedno dobra. Koncentracije nitratov so nizke (poprečno 14 mg NO3/l), atrazin in desetilatrazin pa nista dosegla mejne vrednosti za pitno vodo.

5.11.1.6 Meja SOV 5374 Motnost, minimalna vsebnost kisika in visoke koncentracije amonija, nitritov, železa in mangana kažejo na vnovično močno fekalno onesnaženje vzorca iz meseca oktobra. Atrazin in desetilatrazin sta v obeh vzorcih. Koncentracije so podobne (<0.05 do 0.9 µg/l).

IS KRA KRANJ Vsota k loriran ih topi l

R2 = 0,6366

0

10

20

30

40

50

60

29-

ma

j-91

24-

sep-

91

18-

ma

j-92

27-

okt-

92

06-

jul-

93

02-

nov-

93

06-

jun

-94

05-

sep-

94

19-

jun

-95

14-

sep-

95

15-

ma

j-96

17-

okt-

96

12-

jun

-97

27-

okt-

97

11-

06-9

8

12-

10-9

8

13-

ma

j-99

20-

okt-

99

22-

jun

-00

19-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta k

lori

ran

ih t

op

il (

ug

Vso t a kl.t opil P olinomsko (Vsot a kl.t opil)

Slika 87: Iskra Kranj - Vsota kloriranih topil



5.11.1.7 Podreča

Kakovost podtalnice je zelo slaba zaradi metolaklora, ki že štiri leta v času vsaj enega vzorčenja obremenjuje podtalnico z več kot 1 µg/l (1.1 in 1.6 µg/l). Izvor pesticidnih spojin kljub večletnemu onesnaženju ni raziskan in kot kažejo rezultati zadnje analize in identifikacije organskih spojin tudi ne usiha..

Koncentracije nitratov so nizke (poprečno 13 mg NO3/l).

PO DREČA Vsota pe sticidov

R2 = 0,2648

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

03-

okt-

91

18-

ma

j-92

28-

okt-

92

12-

jul-

93

27-

okt-

93

06-

jun

-94

06-

sep-

94

15-

jun

-95

11-

sep-

95

14-

ma

j-96

15-

okt-

96

10-

jun

-97

22-

okt-

97

10-

jun

-98

13-

okt-

98

11-

ma

j-99

18-

okt-

99

20-

jun

-00

16-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta p

esti

cid

ov

(u

g

Vso t a pest . P olinomsko (Vsot a pest .)

Slika 88: Podreča - Vsota pesticidov

Podreča 00/1 Pesticidi in metaboliti (koncentracije > LOD)

Metolaklor88%

Atrazin6%

Desetilatrazin6%

Slika 89: Vrsta pesticidov v vzorcu Podreča 98/2



5.11.1.8 Sv. Duh

Na tem mestu prihaja do lokalnega onesnaženja s fekalnimi vodami, kar se kaže na obremenjenosti z organskimi snovmi. Koncentracije nitratov, atrazina in desetilatrazina so relativno nizke.

5.11.1.9 Žabnica Žabnica je z nitrati najbolj onesnaženo mesto Sorškega polja. Posebno visoka je koncentracija iz meseca junija (92.8 in 74.3 mg/l NO3). Tudi koncentracije desetilatrazina presegajo mejno vrednost za pitno vodo.

ŽAB NIC A Ni trati

R2 = 0,5702

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

03-

okt-

91

18-

ma

j-92

29-

okt-

92

12-

jul-

93

27-

okt-

93

07-

jun

-94

06-

sep-

94

15-

jun

-95

11-

sep-

95

13-

ma

j-96

17-

okt-

96

10-

jun

-97

22-

okt-

97

09-

jun

-98

13-

okt-

98

11-

ma

j-99

18-

okt-

99

20-

jun

-00

16-

okt-

00

Datum odvzema

Nit

rati

(m

g/l

NO 3

)

Nit rat i P olinomsko (Nit rat i)

Slika 90: Žabnica - Nitrati



5.12 KRANJSKO POLJE

Na Kranjskem polju je podtalnica zelo globoka. V času vzorčenja je bil v Mostah najnižji nivo 16.3 metra, na ostalih treh mestih pa globlji, med 23.6 m v Dragočajni do 45.5 m v Cerkljah.

Na treh mestih je voda dobre kakovosti, tako z ozirom na nizke koncentracije nitratov kot tudi pesticidov. Pesticidi praviloma ne dosegajo v pitni vodi dovoljene vrednosti 0.1 µg/l, pri nitratih pa so povprečne koncentracije prav tako nizke in največkrat manjše od 25 mg/l NO3. Slabe kakovosti je podtalnica v Mostah. Za razliko od preteklih let je v obeh vzorcih nizka vsebnost atrazina in desetilatrazina, metolaklor pa presega mejno vrednost za pitno vodo le v drugem vzorcu. Voda je v letu 2000 brez za to odvzemno mesto specifičnega pesticida MCPP in v letu 1999 najdenega acetoklora, kalija in organskih halogenih spojin.

��

��

��

��

��

��

��

��

Kranjs k o polje N itrati

3 0

1 2

3 6

2 5

3 0

2 9

6

5

0 5 1 0 1 5 2 0 2 5 3 0 3 5 4 0

Vo glje 0 0 /2

Vo glje 0 0 /1

M o st e 0 0 /2

M o st e 0 0 /1

D rago čajn a 0 0 /2

D rago čajn a 0 0 /1

Ce rk lje 0 0 /2

Ce rk lje 0 0 /1

Od

vze

m

N it r a t i (m g/l N O 3 )

Slika 91: Kranjsko polje - Nirati




5.12.1.1 Cerklje Voda je brez, organskih halogenih spojin, kloriranih topil, vsebuje najmanj nitratov (6.2 in 5.3 mg/l NO3) in le sledove pesticidov (desetilatrazin in metolaklor) na nivoju spodnje meje določanja (LOQ). V sledovih so prisotni mikroelementi baker, cink, krom in nikelj. V vzorcu iz oktobra smo identificirali več organskih spojin, ki verjetno prihajajo v podtalnico iz bližnje farme fazanov.

5.12.1.2 Dragočajna Koncentracije nitratov so nizke, pri pesticidih pa desetilatrazin dosega ali rahlo presega mejno vrednost za pitno vodo. Prisotnih je nekaj organskih spojin, ki smo jih identificirali z GC/MSD.

5.12.1.3 Moste Zaradi nitritov, organskih snovi, fosfatov, kalija in organskih halogenih spojin je kakovost vode še vedno slaba. Visokih koncentracij pesticidov nismo izmerili, prav tako ne v preteklih letih karakterističnih spojin MCPP, 2,4D ali acetoklora. Ali je vir kontaminacije presahnil ali je bilo samo premalo padavin in s tem izpiranja bodo pokazale analize naslednjih odvzemov.

��

��

��

��

��

��

��

��

��

K R A N J S K O P O L J E P e s ti c i di

0 ,0 7

0 ,1 6

0 ,2 6

0 ,1 0

0 ,1 6

0 ,1 6

0

0

0 0 ,0 5 0 ,1 0 ,1 5 0 ,2 0 ,2 5 0 ,3

Vo glje 0 0 /2

Vo glje 0 0 /1

M o st e 0 0 /2

M o st e 0 0 /1

D r a go č a jn a 0 0 /2

D r a go č a jn a 0 0 /1

C e r k lje 0 0 /2

C e r k lje 0 0 /1

Od

vz

em

P e s t ic idi ( ug/l)�� a t r a z in de se t ila t r a z in

�� p e st ic idi v so t a

Slika 92: Kranjsko polje - Pesticidi



5.12.1.4 Voglje Povprečne koncentracije nitratov in pesticidov so zadovoljive. V podtalnici so sledovi organskih halogenih spojin in sled trikloroetana (0.6 µg/l).

VO GLJE Vsota k loriran i h topi l

R2 = 0 ,3498

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

14-

okt.-

91

20-

ma

j-9

2

29-

okt.-

92

12-

jul.

-93

28-

okt.-

93

07-

jun

.-9

4

05-

sep

.-94

15-

jun

.-9

5

12-

sep

.-95

14-

ma

j-9

6

15-

okt.-

96

11-

jun

-97

21-

okt-

97

10-

jun

-98

14-

okt-

98

12-

ma

j-9

9

19-

okt-

99

21-

jun

-00

17-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta k

lori

ran

ih t

op

il (

ug

Vso t a kl.t opil P olinomsko (Vsota k l.topil)

Slika 93: Voglje - Vsota kloriranih topil



5.13 VIPAVSKA DOLINA

V Vipavski dolini so štiri odvzemna mesta, en aktiven in trije neaktivni vodnjaki. V Ajdovščini je nivo podtalnice na petih metrih (4.9 in 5.2 m), na ostalih treh mestih je podtalnica globlja, med 22.1 in 22.6 metri.

Podtalnica Vipavske je zelo malo obremenjena s pesticidi. Atrazin je v dveh vzorcih, desetilatrazin na celotnem območju. Tudi koncentracije nitratov so zadovoljivo nizke, razen v Šempetru, kjer je junijska koncentracijav ponovno večja od 50 mg/l NO3.

Organske halogene spojine in lahkohlapne organske spojine: kloroform in klorirana topila (trikloroetilen, dikloroetilen in tetrakloroetilen) so na treh mestih, vendar so koncentracije največkrat nizke, na nivoju nekaj mikrogramov.

��

��

��

��

��

��

��

��

Vipavsk a dolina Nitrati

59

44

28

25

28

26

13

15

0 10 20 30 40 50 60 70

Šempeter 0220 00/2

Šempeter 0220 00/1

Orehovlje 00/2

Orehovlje 00/1

Miren 00/2

Miren 00/1

Ajdovščina 00/2

Ajdovščina 00/1

Od

vze

m

Nit rat i (mg/l NO3)

Slika 94: Vipavska dolina - Nitrati




5.13.1.1 Ajdovščina Na odvzemnem mestu Ajdovščina je voda najnižje mineralizirana in najmanj obremenjena z nitrati (12.8 in 14.6 mg/l NO3). Od pesticidov je v vodi le sled desetilatrazina, od lahkohlapnih organskih snovi pa sled kloroforma. Nizke koncentracije kloroforma so značilnost tega odvzemnega mesta.

5.13.1.2 Miren V podtalnici so organske halogene spojine, nizke koncentracije trikloroetilena in kloroforma, ter zelo nizke koncentracije desetilatrazina, na nivoju LOQ. Tudi nitratov je relativno malo, polovica v pitni vodi dovoljene vrednosti.

��

��

��

��

��

��

��

Vipavska dolina AOX

19

14

7

6

14

10

0

2

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

Šempeter 0220 00/2

Šempeter 0220 00/1

Orehovlje 00/2

Orehovlje 00/1

Miren 00/2

Miren 00/1

Ajdovščina 00/2

Ajdovščina 00/1

Odv

zem

AOX (ug/l Cl)

Slika 95: Vipavska dolina – AOX



5.13.1.3 Orehovlje Nitrati in pesticidi so okviru mejnih vrednosti za pitno vodo. Po številu pesticidnih spojin izstopa vzorec iz meseca junija. V njem smo identificirali razen izmerjenega atrazina in desetilatrazina še simazin in metolaklor ter njegove metabolite. Kakovost podtalnice v Orehovlju je večkrat slabša zaradi snovi, ki dotekajo v vodnjak s fekalnimi vodami.

MIREN AO X

R2 = 0,356

0

5

10

15

20

25

30

35

40

04-

okt.-

91

19-

maj

-92

09-

nov.

-92

17-

jun.

-93

20-

sep.

-93

30-

maj

-94

27-

sep.

-94

21-

jun.

-95

13-

sep.

-95

20-

maj

-96

24-

sep.

-96

09-

jun-

97

20-

okt.-

97

08-

jun-

98

15-

okt-

98

10-

maj

-99

14-

okt-

99

19-

jun-

00

09-

okt-

00

Datum odvzema

AO

X (

ug/l

Cl)


Slika 96: Miren – AOX

O REHO VLJE Nitrati

R2 = 0,353

0

10

20

30

40

50

60

70

80

04-

okt.-

91

19-

maj

-92

09-

nov.

-92

20-

sep.

-93

30-

maj

-94

27-

sep.

-94

21-

jun.

-95

13-

sep.

-95

20-

maj

-96

24-

sep.

-96

09-

jun-

97

20-

okt.-

97

08-

jun-

98

15-

okt-

98

10-

maj

-99

14-

okt-

99

19-

jun-

00

09-

okt-

00

Datum odvzema

Nitr

ati (

mg/

l NO

3)

Nit rat i Polinomsko (Nitrati)

Slika 97: Orehovlje - Nitrati



5.13.1.4 Šempeter V Šempetru je podtalnica slabše kakovosti zaradi organskih halogenih spojin, kloriranih topil (trikloroetilen, trikloroetan in tetrakloroetilen) in nitratov, ki so v vzorcu iz junija presegli 50 mg/l NO3.

Šempeter 0220 Vsota kloriranih topil

R2 = 0,6049

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

04-

okt.-

91

19-

maj

-92

09-

nov.

-92

17-

jun.

-93

20-

sep.

-93

30-

maj

-94

27-

sep.

-94

21-

jun.

-95

13-

sep.

-95

20-

maj

-96

24-

sep.

-96

09-

jun-

97

20-

okt-

97

08-

jun-

98

15-

okt-

98

10-

maj

-99

14-

okt-

99

19-

jun-

00

09-

okt-

00

Datum odvzema

Vso

ta k

lori

rani

h to

pil (

ug/l)


Slika 98: Šempeter - Vsota kloriranih topil



6 ZAKLJUČEK Po izmerjenih koncentracijah kontaminantov, to je pesticidov in metabolitov, nitratov in kloriranih topil, ki so v preteklih letih podtalnico najbolj obremenjevali, po njihovih koncentracijskih vrhovih, po številu izmerjenih in identificiranih spojin, še posebej tistih iz vrste pesticidov in metabolitov, ocenjujemo, da je kakovost podtalnice v letu 2000 za spoznanje boljša. Ta trditev še posebej velja za vzorce drugega odvzema iz meseca oktobra. Najbolj so k temu pripomogle ekstremno sušne razmere z malo padavinami in minimalnim izpiranjem onesnaženj iz površine in zemljine v podtalje.

Pesticidi

Pesticidi so sicer še vedno v večjem delu podtalnici. 18% vzorcev je brez kvantitativno zaznavnih sledov, v 42% pa so koncentracije manjše ali enake 0.10 µg/l, kar pomeni, da izpolnjujejo zahteve za pitno vodo. Med te spadajo v celoti podtalnica Vipavske doline, doline Hudinje in večji del podtalnice Kranjskega polja. Najslabše stanje, največ spojin v najvišjih koncentracijah, je še vedno v podtalnici na Dravskem polju.

Nitrati

Ena tretjina podtalnice je obremenjena z več kot 50 mg/l NO3 . Posebno visoke koncentracije so na območjih z intenzivnim kmetijstvom, predvsem v pomladanskem času. Jesenske koncentracije so v poprečju precej manjše, na mnogih mestih so celo prepolovljene. V Lipovcih so vrednosti še naprej najvišje, povprečno 125 mg/l NO3. Presenetljivo visoka koncentracija (133 mg/l NO3) je še v prvem vzorcu iz Veščice.

Klorirana topila

Kloriranih topil in organskih halogenih spojin je podtalnici veliko manj kot pred leti. Sledovi so pogosti v Vipavski dolini, v Levcu so koncentracije tetrakloroetilena presegle mejno vrednost za pino vodo, v Rakičanu pa so koncentracije kot že več let kritične, saj je vsota tetrakloroetilena, dikloroetilena in trikloroetilena še vedno med 380 in 460 µg/l.

Kovine

Manj ugodni trendi so pri kovinah. V večjem delu podtalnice smo izmerili prisotnost železa, mangana, bakra, cinka, kroma in niklja, na nekaj mestih tudi svinca in kadmija. Koncentracije so v večini primerov nizke, v manjšem številu posameznih vzorcev pa koncentracije nekaterih kovin iztopajo ali pa so tako visoke, da so presegajo mejno vrednost za pitno vodo. Na Teznu in v Mengšu se nadaljuje onesnaženje s kromom, v Mengšu se ob kromu pojavljajo še drugi mikroelementi.

Poliklorirani bifenili

Poliklorirani bifenili ostajajajo karakteristični kontaminant podtalnice v Drulovki.

Ostali kontaminanti

Kontaminanti, ki kvarijo kakovost podtalnice, njihove koncentracije pa se od odvzema do odvzema spreminjajo, so še organske snovi (KPK in TOC), amonij in nitriti, povišane koncentracije fosfatov, kalija in sulfatov, mineralna olja pa tudi železo in mangan, ki sta že omenjena pri kovinah.



Vzrok najbolj razširjenega onesnaženja podtalnice so emisije iz kmetijskih površin z intenzivnim kmetijstvom, s široko uporabo organskih in mineralnih gnojil ter zaščitnih rastlinskih sredstev.

Vzrok slabemu stanju so tudi odpadne vode urbanih območij in prometnih površin.

Med izvore kontaminacije štejemo še:

emisije škodljivih snovi industrije (klorirana topila in mikroelementi);

odlagališča odpadkov - divje, nepoznane ali tudi poznane deponije raznovrstnih odpadkov;

komunalno neurejenost prostora- neurejena kanalizacija in greznice.



7 LITERATURA

1 PRAVILNIK O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI PITNE VODE, UR. L. RS 46/97 Z DNE 31.7.1997 Z DOPOLNILI 52/97;

2 PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI PITNE VODE, UR. L. RS 7/28.01.2000;

3 98/83/EC, COUNCIL DIRECTIVE OF 3 NOVEMBER 1998 ON THE QUALITY OF WATER INTENTED FOR HUMAN CONSUMPTION, 1998;

4 ODLOČBA O PREPOVEDI OZIROMA OMEJITVI PROMETA IN UPORABE STRUPENIH SUBSTANC IN IZ NJIH IZDELANIH PREPARATOV, KI SE UPORABLJAJO KOT FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA (UR. L. RS ŠT. 13/99);

5 EURACHEM-THE FITNESS FOR PURPOSE OF ANALYTICAL METHODS-A LABORATORY GUIDE TO METHOD VALIDATION AND RELATED TOPICS-EDITION 1.0 –1998;

6 ISO 8466 - 1: WATER QUALITY - CALIBRATION AND EVALUATION OF ANALYTICAL METHODS AND ESTIMATION OF PERFORMANCE CHARACTERISTICS (1990);

7 QUANTIFYING UNCERTAINTY IN ANALYTICAL MEASUREMENTS, EURACHEM, VERSION 6 (1995);

8 ALTLASTENSANIERUNG - WEKAPRAXIS HANDBUCH;

9 BRUMEN S., LAPAJNE S., VONČINA E., POGAÈAR A.: UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PODTALNICE POMURJA 1983: ŠTUDIJA - MARIBOR: IVO-ZZV, 1983;

10 BRUMEN S., LAPAJNE S., VONÈINA E., OSVALD L., BABIČ M.: STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM UKREPOV ZA ZAVAROVANJE KAKOVOSTI PODTALNICE SORŠKEGA POLJA NA OSNOVI MERITEV ZA LETO 1987 IN 1988: ŠTUDIJI - MARIBOR: IVO-ZZV, 1988;

11 BRUMEN S., LAPAJNE S., VONČINA E., OSVALD L., BABIČ M., MEDVED M.: STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM UKREPOV ZA VAROVANJE KAKOVOSTI PODTALNICE DRAVSKEGA POLJA NA OSNOVI MERITEV: ŠTUDIJA - MARIBOR: IVO-ZZV, 1988;



12 BRUMEN S., LAPAJNE S., VONČINA E., OSVALD L., BABIČ M., MEDVED M.: STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM UKREPOV ZA ZAVAROVANJE KAKOVOSTI PODTALNICE MURSKEGA POLJA NA OSNOVI MERITEV, LETO 1988: ŠTUDIJA - MARIBOR: IVO-ZZV, 1989;

13 MEDVED M., BRUMEN S., OSVALD L.: PREGLED REZULTATOV PREISKAV PODTALNICE DRAVSKEGA POLJA NA PESTICIDE V OBDOBJU 1981-1989: ŠTUDIJA - MARIBOR: IVO-ZZV, 1990;

14 BRUMEN S., LAPAJNE S., VONČINA E., OSVALD L., ZORKO D., BABIČ M., MEDVED M.: KATASTER KAKOVOSTI PODTALNICE CELJSKE KOTLINE - 1. FAZA: ŠTUDIJA, ;MARIBOR: IVO-ZZV, 1991;

15 BRUMEN S., LAPAJNE S., VONÈINA E., OSVALD L., BABIČ M., ŠTAJNBAHER D., CENCIČ-KODBA Z.: MONITORING KAKOVOSTI VODNIH IZVIROV: ŠTUDIJE - MARIBOR: IVO-ZZV, 1991 – 1999;

16 BRUMEN S., OSVALD L., LAPAJNE S., VONÈINA E., BABIČ M., ŠTAJNBAHER D., CENCIČ-KODBA Z.; REP P., ROŠKER-ŠAJT A. V.:MONITORING KAKOVOSTI PODTALNIC ZA LETA 1991 DO 1999: ŠTUDIJE - MARIBOR: IVO-ZZV, 1992 – 1999;

17 WASSERGÜTE IN ÖSTERREICH - BUNDESANSTALT FÜR WASSERGÜTE;

18 SIGEL, H., METAL IONS IN BIOLOGICAL SYSTEMS, VOL. 18., CIRCULATIONS OF METALS IN THE ENVIRONMENT, MARCEL DEKKER, INC. NEW YORK.

Documents

MONITORING KAKOVOSTI PODTALNIC ZA LETO 2000ila in publikacije/podtalnice-mb.pdf · Monitoring kakovosti podtalnic za leto 2000 - programi A, B, C, D, E in H, zvezek 1 11-30-PODTALNICEmb.doc