28
MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V LJUBLJANI AVTORJI dr. Jernej Tiran Znans tve no ra zi sko val nicen terSlo ven skeaka de mi jezna no stiinumet no sti,Geo graf skiinšti tutAn to naMelika, Gos po skauli ca13,SI–1000Ljub lja na,Slo ve ni ja jer nej.ti ran @zrc-sazu.si dr. David Bole Znans tve no ra zi sko val nicen terSlo ven skeaka de mi jezna no stiinumet no sti,Geo grafskiinšti tutAn to naMelika, Gos po skauli ca13,SI–1000Ljub lja na,Slo ve ni ja da vid.bole @zrc-sazu.si Peter Kumer Znans tve no ra zi sko val nicen terSlo ven skeaka de mi jezna no stiinumet no sti,Geo graf skiinšti tutAn to naMelika, Gos po skauli ca13,SI–1000Ljubljana,Slo ve ni ja pe ter.ku mer @zrc-sazu.si DOI:10.3986/GV88103 UDK:911.375.62:728(497.4Ljubljana) COBISS:1.01 IZVLEČEK Morfološka tipologija stanovanjskih območij v Ljubljani V pris pev kujepred stav lje namor fo loškati po lo gi jasta no vanj skihob močijv Ljub lja ni.Iz de la lismojona pod la gitrehpr vinmor fo loškezgrad beme sta:časa,ob li keinrav nina tančno sti.S kar ti ra njemv geo graf- skihin for ma cij skihsi ste mih,pod pr tims te ren skimde lom,raz ličnimipo dat kov ni miinzgo do vin ski miviri, smoopre de li li16značil nihmor fo loškihobmočijsta no vanj skihob jek tov,jihpro stor skoza me ji liinopi sa- li.Me to do lo gi jazado ločanjemor fo loškezgrad bejepo ten cial noupo rab natudizadru gaslo ven skame sta, re zul ta titi pi za ci jepasolah koiz ho diščezaur ba ni stičnonačrto va nje,ovred no te njepretekle gainda našnje- gapro stor ske garaz vo jame staterana li zev ur ba niz muinur ba nigeo gra fi ji. KLJUČNEBESEDE ur ba nageo gra fi ja,mor fo loškazgrad ba,sta no vanj skaob močja,ti po lo gi ja,Ljub lja na ABSTRACT Morphological typology of residential areas in Ljubljana ThearticlepresentsanewmorphologicaltypologyofresidentialareasinLjubljana.Itwascreatedusing threefundamentalprinciplesofurbanmorphology:time,form,andresolution.Bymappinginthegeo- graphicalinformationsystemssupportedbythefieldwork,variousdatasourcesandhistoricalsources,we defined16residentialmorphologicalareaswithaccuratedelimitationanddescriptions.Themethodolo- gyformappingurbanmorphologyisalsopotentiallyusefulforotherSloveniancities,whilethetypification resultscanbeausefulbasisforurbanplanning,theevaluationofpreviousandcontemporaryspatialdevel- opmentinLjubljana,andfutureanalysisinurbanismandurbangeography. 37 Geografski vestnik 88-1, 2016, 37–64 Razprave RAZPRAVE

MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

  • Upload
    others

  • View
    6

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJV LJUBLJANIAVTORJIdr. Jer nej Ti ranZnans�tve�no�ra�zi�sko�val�ni�cen�ter�Slo�ven�ske�aka�de�mi�je�zna�no�sti�in�umet�no�sti,�Geo�graf�ski�inšti�tut�An�to�na�Melika,Gos�po�ska�uli�ca�13,�SI�–�1000�Ljub�lja�na,�Slo�ve�ni�jajer�nej.ti�ran�@zrc-sazu.si

dr. Da vid BoleZnans�tve�no�ra�zi�sko�val�ni�cen�ter�Slo�ven�ske�aka�de�mi�je�zna�no�sti�in�umet�no�sti,�Geo�grafski�inšti�tut�An�to�na�Melika,Gos�po�ska�uli�ca�13,�SI�–�1000�Ljub�lja�na,�Slo�ve�ni�jada�vid.bole�@zrc-sazu.si

Pe ter Ku merZnans�tve�no�ra�zi�sko�val�ni�cen�ter�Slo�ven�ske�aka�de�mi�je�zna�no�sti�in�umet�no�sti,�Geo�graf�ski�inšti�tut�An�to�na�Melika,Gos�po�ska�uli�ca�13,�SI�–�1000�Ljubljana,�Slo�ve�ni�jape�ter.ku�mer�@zrc-sazu.si

DOI:�10.3986/GV88103UDK:�911.375.62:728(497.4Ljubljana)COBISS:�1.01

IZVLEČEKMor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja niV pris�pev�ku�je�pred�stav�lje�na�mor�fo�loška�ti�po�lo�gi�ja�sta�no�vanj�skih�ob�močij�v Ljub�lja�ni.�Iz�de�la�li�smo�jo�napod�la�gi�treh�pr�vin�mor�fo�loške�zgrad�be�me�sta:�časa,�ob�li�ke�in�rav�ni�na�tančno�sti.�S kar�ti�ra�njem�v geo�graf�-skih�in�for�ma�cij�skih�si�ste�mih,�pod�pr�tim�s te�ren�skim�de�lom,�raz�ličnimi�po�dat�kov�ni�mi�in�zgo�do�vin�ski�mi�viri,smo�opre�de�li�li�16�značil�nih�mor�fo�loških�območij�sta�no�vanj�skih�ob�jek�tov,�jih�pro�stor�sko�za�me�ji�li�in�opi�sa�-li.�Me�to�do�lo�gi�ja�za�do�ločanje�mor�fo�loške�zgrad�be�je�po�ten�cial�no�upo�rab�na�tudi�za�dru�ga�slo�ven�ska�me�sta,re�zul�ta�ti�ti�pi�za�ci�je�pa�so�lah�ko�iz�ho�dišče�za�ur�ba�ni�stično�načrto�va�nje,�ovred�no�te�nje�pretekle�ga�in�da�našnje�-ga�pro�stor�ske�ga�raz�vo�ja�me�sta�ter�ana�li�ze�v ur�ba�niz�mu�in�ur�ba�ni�geo�gra�fi�ji.

KLJUČNE�BESEDEur�ba�na�geo�gra�fi�ja,�mor�fo�loška�zgrad�ba,�sta�no�vanj�ska�ob�močja,�ti�po�lo�gi�ja,�Ljub�lja�na

ABSTRACTMorp ho lo gi cal typo logy of re si den tial areas in LjubljanaThe�article�presents�a�new�morphological�typology�of�residential�areas�in�Ljubljana.�It�was�created�usingthree�fundamental�principles�of�urban�morphology:�time,�form,�and�resolution.�By�mapping�in�the�geo-graphical�information�systems�supported�by�the�fieldwork,�various�data�sources�and�historical�sources,�wedefined�16�residential�morphological�areas�with�accurate�delimitation�and�descriptions.�The�methodolo-gy�for�mapping�urban�morphology�is�also�potentially�useful�for�other�Slovenian�cities,�while�the�typificationresults�can�be�a�useful�basis�for�urban�planning,�the�evaluation�of�previous�and�contemporary�spatial�devel-opment�in�Ljubljana,�and�future�analysis�in�urbanism�and�urban�geography.

37

Geografski vestnik 88-1, 2016, 37–64 Razprave

RAZPRAVE

Page 2: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

KEY�WORDSur�ban�geo�graphy,�ur�ban�morp�ho�logy,�re�si�den�tial�areas,�typo�logy,�Ljub�lja�na

Ured�ništvo�je�pris�pe�vek�pre�je�lo�12.�apri�la�2016.

38

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

Page 3: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

1 Uvod

Me sto je za ple ten in kom plek sen družbeni in pro stor ski po jav. To se naj bolj vid no od se va v nje -go vi mor fo loški zgrad bi ozi ro ma ob li ko va no sti mest ne ga pro sto ra. Mor fo loško zgrad bo ra zu me mokot raz po re di tev mor fo loških ele men tov v pro sto ru, ki sku paj tvo ri jo gra je no oko lje, v ka te rem se zr -ca lita zdajšnje in nek da nje mest no živ lje nje (Vrišer 1984; Vresk 2002). Mor fo loška zgrad ba je si cernaj sta bil nejši, naj bolj tr doživ ele ment mest ne zgrad be, mor fo ge ne za – pro ces na sta ja nja in preob li -ko va nja fi zične struk tu re me sta – pa bis tve no počas nejši pro ces od funk cij ske in so cial ne preo braz be(Ilešič 1979).

V li te ra tu ri se naj po go ste je po jav lja jo na sled nji ele men ti mor fo loške zgrad be: last no sti stavb, kotso sta rost, ga ba rit, šte vi lo sta no vanj skih enot, ob li ka in grad be ni ma te rial, mest ni tlo ris, razmer je medpo zi da ni mi in ne po zi da ni mi ali za pr ti mi in od pr ti mi po vršina mi, skle nje nost za zi da ve, po ložaj stavbgle de na pro met ni co ter ure je nost par cel v ulične blo ke (Vrišer 1984; Hof mei ster 1994; Car ter 1995;Re ber nik 2000; 2008; Čer pes, Ble jec in Koželj 2008). Ele men ti mor fo loške zgrad be so to rej do kaj raz -no vrst ni, nji ho vi sez na mi pa med av tor ji zelo raz lični. Po sle dično se tudi ti pi za ci je (po stop ki čle ni tvev ho mo ge ne mor fo loške tipe) in ti po lo gi je (re zul ta ti čle ni tve) med se boj raz li ku je jo in so tudi re gio -nal no po go je ne (Re ber nik 2008). V Slo ve ni ji sta se z mor fo loško zgrad bo na pri me rih raz ličnih mestin na se lij uk var ja la pred vsem Drozg (1995; 1997; 1998b; 2008) in Re ber nik (1994; 1997; 2000), ki stati po lo gi je iz de la la na pod la gi kom bi na ci je zgodovin sko-geo graf ske ga in kvan ti ta tiv ne ga pri sto pa.

Ljub lja na ima za ra di dol ge zgo do vi ne in ve li ko sti po zi da ne ga ob močja v pri mer ja vi z os ta li mi slo -ven ski mi me sti zelo pe stro mor fo loško zgrad bo, ki je bila do slej naj bolj te me lji to ana li zi ra na v dvehra ziskavah. Re ber nik (2000) je na pod la gi treh mor fo loških ele men tov (mest ni tlo ris, tip za zi da ve intip stavb) do ločil 10 značil nih sta no vanj skih mor fo loških ob močij, Di mi trov ska An drews, Mi he lič inSta nič (2001) pa so na pod la gi sta ro sti, funk ci je in za zi dalnega si ste ma opre de li li 15 značil nih ho mo -ge nih mest nih ob močij, ki da je jo me stu iden ti te to in hkra ti raz kri va jo nje gov zgo do vin ski raz voj. Obe mara zi ska va ma je skup no, da ima ta višjo ra ven ge ne ra li za ci je in ne opre de lju je ta ne ka te rih značil nih mor -fo loških območij. Kom plek snejše, so dob nejše in pro stor sko bolj na tančne štu di je mor fo loške zgrad beLjub lja ne tako za en krat še ni ma mo.

Na men član ka je iz de la ti na tančnejšo mor fo loško ti po lo gi jo sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni, kibo upo rab na za načrto va nje in prostor ske ana li ze. Pri tem smo si za sta vi li dva ci lja: • opre de li tev me to do loških iz ho dišč za kar ti ra nje mor fo loške zgrad be, po ten cial no upo rab nih tudi za

dru ga slo ven ska me sta, ter• do ločitev in ana li za mor fo loških ob močij me sta.

2 Me to de

Upo rab ljen me todološki pri stop te me lji na treh pr vi nah. Prva je čas. Mor fo loška zgrad ba me sta jelah ko ra zum lje na le v zgo do vin skem kon tek stu, saj so nje ne pr vi ne pod vpli vom stal ne preo braz be (Ver -nez Mou don 1997). Gaut hiez (2004) go vo ri o tako ime no va nem zgo do vin sko-geograf skem pri sto pupri preučeva nju mor fo loške zgrad be me sta, kjer je po mem ben čas na stan ka do ločene mor fo loške eno -te – stav be, uli ce, trga ali dru ge ga po zi da ne ga ob močja. Čas na stan ka je na mreč kon stan ta, kjer so zado ločena zgo do vin ska ob dob ja značilne določene ur ba no-mor fo loške ob li ke (Levy 1999). V naši ti pi -za ci ji je bil te melj ni po dat kov ni vir za to pr vi no sta rost stavb (Re gi ster ne pre mičnin 2014), ki smo gakom bi ni ra li z dru gi mi viri, ki opi su je jo zgo do vin ski in ur ba ni stični raz voj me sta ter nje go vih mor fološkihob močij (Po točnik 1929; Vo gel nik 1938; Mi he lič 1983; 2010; No vak 1991; Ga zvo da 2001; Zu pančič 2005;Ba ti sta 2010; Ko selj 2010; Fik fak 2012; Čer ni goj 2015; Ma lešič 2015; Režek Kam bič 2015).

Dru ga pr vi na pričujoče mor fo loške ti pi za ci je je ob li ka, ki jo po dob no kot Ver nez Mou don (1997)ra zu me mo s tre mi te melj ni mi fi zičnimi ele men ti: stav ba mi, z nji mi po ve za ni mi od pr ti mi pro sto ri in

39

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

Page 4: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

40

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

uli ca mi. Po sto pek ti pi za ci je gle de na ob li kov ne last no sti je te me ljil na te ren skem delu in na sled njih vhod -nih podatkih (Barv ni di gi tal ni … 2014; Re gi ster ne pre mičnin 2014):• šte vi lo sta no vanj v stav bi,• tip stavb gle de na ob li ko, ve li kost in etažnost ter čle nje nost fa sa de,• po ložaj stavb gle de na pro met ni co in• po ložaj stavb gle de na so sed nje stav be.

Tret ja pr vi na, na ka te ri je te me ljil me to do loški pri stop, je ra ven na tančno sti in z njo po ve za ne stop -nje ge ne ra li za ci je. Mor fo loško zgrad bo lah ko ra zu me mo in preučuje mo na raz ličnih pro stor skih rav neh,na pri mer na rav ni stav be ozi ro ma par ce le, uli ce ozi ro ma uličnega blo ka ali me sta. V nas prot ju z Re -ber ni ko vo ti pi za ci jo (2000) in zem lje vi dom mor fo loških ob močij me sta, ki je bolj ge ne ra li zi ran ozi ro mamanj na tančen, smo ti pi zi ra li manjše eno te mest ne ga tki va in za os nov no eno to upo ra bi li eno to ure -ja nja pro sto ra iz izved be ne ga dela Občin ske ga pro stor ske ga načrta (OPN) Mest ne občine Ljub lja na (2014).Za kon o pro stor skem načrto va nju (2007) jo opre de lju je kot »… ob�močje�z enot�ni�mi�značil�nost�mi�pro�-sto�ra,�na�ka�te�rem�se�do�loči�na�men�ska�raba�in�do�pust�na�izra�ba�pro�sto�ra�ter�ome�ji�tve,�po�ve�za�ne�z vars�tvomoko�lja,�ohra�nja�njem�na�ra�ve�in�vars�tvom�kul�tur�ne�de�diščine…«. OPN je upo rab no iz ho dišče za do ločanjemor fo loške zgrad be, saj so eno te ure ja nja pro sto ra mor fo loško do kaj ho mo ge ne. Ven dar pa eno te opre -de lju je jo pri hod njo (na mensko) rabo in po ne kod ne od se va jo nuj no zdajšnje (de jan ske) rabe; zato smojih upo ra bi li zgolj za iz ho dišče in jih po ne kod de li li na dve ali več mor fo loških ob močij. To smo sto -ri li tam, kjer je ja sno vid na ločnica med mor fo loškimi tipi in se ti po jav lja jo v do volj ve li kem ob se gu(sli ka 1). V Tr no vem smo na pri mer eno to TR–339 raz de li li na več mor fo loških ob močij, saj smo zno -traj eno te pre poz na li dva mor fo loška tipa: ob močja pro sto sto ječih eno sta no vanj skih hiš in ob močjaatrij skih hiš. Ne sta no vanj ske po vršine pa smo v ne ka te rih pri me rih združili s sta no vanj ski mi, če smougo to vi li, da gre za nji ho va funk cio nal na zem ljišča (ze le ni ce, vr tički, pri pa da joče pro met ne po vršine).

Pričujoča mor fo loška ti pi za ci ja se osre do toča na sta no vanj ska ob močja. Zato smo med ti pi zi ranjemločili ob močja s pre težno sta no vanj sko rabo od ob močij s pre težno ne sta no vanj sko rabo (Cen tral -ni … 2015; Evi den ca … 2015). Med ne sta no vanj ska ob močja smo uvr sti li ze le ne po vršine, ob močjasto ri tve nih, re krea cij skih in izo braževal nih de jav no sti, pro met ne po vršine, in du strij ske in po slov ne coneter de gra di ra na zem ljišča.

S po močjo na ve de nih pr vin, podat kov nih vi rov in te ren ske ga dela smo iz ved li kar ti ra nje mor fološkezgrad be v geo graf skem in for ma cij skem si ste mu s pro gram skim pa ke tom Arc�Map�10.3. S pre kri va njemkar to graf skih slo jev smo ugo to vi li tudi šte vi lo pre bi val cev, ki živi jo v po sa mez nih morfoloških ob -močjih. Po dat ki so z dne 31. 12. 2014 in ve lja jo za pre bi val ce s stal nim pre bi va liščem (Cen tral ni … 2015;Evi den ca … 2015). Re zul tat ti pi za ci je je ti po lo gi ja mor fo loško ho mo ge nih sta no vanj skih ob močij, kismo jih us trez no poi me no va li, preučili nji ho ve značil no sti in ana li zi ra li nji ho vo pro stor sko raz me -sti tev.

3 Mor fo loška ob močja

S ti pi za ci jo smo opre de li li 16 ti pov sta no vanj skih ob močij s spe ci fično kom bi na ci jo mor fo loškihele men tov. Tipe smo raz vr sti li v štiri sku pi ne gle de na šte vi lo stanovanj skih enot: ob močja eno sta no -vanj skih hiš (po glav je 3.1), ob močja večsta no vanj skih hiš (po glav je 3.2), mešana eno- in večsta no vanj skaob močja (po glav je 3.3) in ob močja blo kov ske grad nje (po glav je 3.4). Mor fo loški tipi so po drob ne je opi -sa ni v na da lje vanju in kar to graf sko pri ka za ni na sli ki 3.

Na sta nek in raz voj mor fo loških ob močij v Ljub lja ni pri ka zu je mo na sli ki 2. Ob dob jem, v ka te rihso po sa mez ni tipi na sta ja li, ni mo goče na tančno do ločiti let ni co nji ho ve ga na stan ka in za to na, zato je

Sli�ka�1:�Iz�ho�diščna�pro�stor�ska�eno�ta�za�ti�pi�za�ci�jo�je�bila�eno�ta�ure�ja�nja�pro�sto�ra,�ki�smo�jo�po�ne�kodnada�lje�de�li�li�na�več�mor�fo�loških�ob�močij.�p

Page 5: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

41

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

TR-339

TR-396

TR-501

TR-306

TR-228

TR-250

TR-338

TR-326

TR-441

TR-515

PR-25

TR-244

TR-394

TR-253

TR-291TR-336

TR-395

PR-26

Avtorji vsebine in zemljevida: David Bole, Jernej Tiran in Peter Kumer. Vir podatkov: Občinski prostorski načrt … 2014. © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Legenda:

enota OPN

nekdanja predmestja večstanovanjskih hišvrstne hišeatrijske in verižne hišestarejša območja prostostoječih enostanovanjskih hišnovejša območja prostostoječih enostanovanjskih hiš

blokovske stanovanjske soseskeobmočja sodobne blokovske gradnjeurbanizirane vasinestanovanjsko

oznaka enote OPNTR-228

m0 50 100

Page 6: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

42

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

1800

delavske kolonije

vrstne hiše

atrijske in verižne hiše

starejša območja prostostoječih enostanovanjskih hiš

novejša območja prostostoječih enostanovanjskih hiš

polurbanizirane vasi

mešana eno – in večstanovanjska območja

medvojne večstanovanjske hiše

povojna blokovska gradnja

blokovske stanovanjske soseske

sodobna blokovska gradnja

območje karejske zazidave mestnega središča

nekdanja predmestja večstanovanjskih hiš

staro mestno središče

urbanizirane vasi

1900 2000

območja meščanskih vil

Sli�ka�2:�Kro�no�loški�pri�kaz�na�stan�ka�mor�fo�loških�ti�pov�v Ljub�lja�ni.

Pre�gled�ni�ca�1:�Šte�vi�lo�pre�bi�val�cev�po�po�sa�mez�nih�mor�fo�loških�ti�pih.

mor fo loški tip šte vi lo pre bi val cev s stal nim pre bi va liščem (2014)

blo kov ske sta no vanj ske so se ske 71.451no vejša ob močja pro sto sto ječih eno stano vanj skih hiš 53.624po voj na blo kov ska grad nja 40.519so dob na blo kov ska grad nja 19.975sta rejša ob močja pro sto sto ječih eno sta no vanj skih hiš 13.945vrst ne hiše 10.227atrij ske in ve rižne hiše 10.017po lur ba ni zi ra ne vasi 7038nek da nja pred mest ja večsta no vanjskih hiš 6789mešana eno- in večsta no vanj ska ob močja 6485ob močje ka rej ske za zi da ve mest ne ga sre dišča 4189de lav ske ko lo ni je 3950sta ro mest no sre dišče 3754ur ba ni zi ra ne vasi 3548ob močja meščan skih vil 2697med voj ne večsta no vanj ske hiše 1415

Page 7: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

43

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

Sli�ka�3:�Mor�fo�loška�zgrad�ba�Ljub�lja�ne.�p str.�44–45

pri kaz bolj ilustra tiv ne ga značaja. Ob dob je, ko so se ob močja bolj ali manj le do gra je va la ali po jav ljalav manjšem ob se gu, smo oz načili s črt ka no črto. Vid no je, da začetek in ko nec ob dob ja nji ho ve gradnjevečino ma sov pa da z zgo do vin ski mi ob dob ji in z nji mi po ve zanimi družbeno-po li tičnimi si ste mi terur ba ni stičnimi kon cep ti, ki jih po drob ne je opi su je mo v na da lje va nju.

Naj več, 71.451 ozi ro ma sla ba četr ti na pre bi val cev Ljub lja ne živi v blo kov skih sta no vanj skih so se -skah, skup no pa v ob močjih blo kov ske grad nje živi 131.945 pre bi val cev, kar je sla ba po lo vi ca. Ve li košte vi lo lju di, 53.624 ozi ro ma prib ližno pe ti na, pre bi va v no vejših ob močjih pro sto sto ječih eno sta no -vanj skih hiš. Os ta li mor fo loški tipi so pre bi vals tve no pre cej slabše za sto pa ni (preglednica 1).

3.1 Ob močja eno sta no vanj skih hiš

3.1.1 Sta rejša ob močja pro sto sto ječih eno sta no vanj skih hiš

Starejša ob močja pro sto sto ječih eno sta no vanj skih hiš so večino ma na sta la v ob dob ju med obe mavoj na ma, ven dar so se izob li ko va la po sto po ma in se do gra je va la tudi v poz nejših ob dob jih (Re ber -nik 2000). Pre vla du je nes kle nje na za zi da va, ki jo vmes po go sto prekinja jo os ta li mor fo loški tipi. Naj -po go stejši pred stav nik tega mor fo loškega tipa je mest na eno sta no vanj ska hiša (sli ka 4), ki jo Drozg (2013)oz načuje kot bi va lišče ti stih meščanov, ki niso bili do volj pre možni za vilo, a bolj pre možni za mo di -fi ci ra no kmečko hišo. V Ljub lja ni ima ta tip hiše običajno kva dra ten tlo ris s šti ri kap no pi ra mi da stostr mo stre ho, si me trično raz po re je ni mi okni in dve ma etažama. Ne ka te ra ob močja, kjer je bil so cial -ni po ložaj last ni kov boljši, hiša spo mi nja na poe no stav lje no raz ličico vile, ven dar z manjšima sta no -vanj sko po vršino in oko li co stav be. V manjšem ob se gu se po jav lja jo tudi dvojčki. Naj večja in naj boljznačilna ob močja tega tipa so v Rožni do li ni, na Ko de lje vem, Ko le zi ji in po ne kod v Šiški. Dru god, zla -sti za Bežigra dom in v Ze le ni jami, pre vla du je skrom nejša raz ličica mest ne eno sta no vanj ske hiše. Topo seb no ve lja za tista območja, ki so na sta la ta koj po 2. sve tov ni voj ni, kjer so hiše manjše, z manj stavb -ne ga okras ja in kjer je nji ho va go sto ta večja. Ta mor fo loška območja se v so dob no sti med se boj raz -li ku je jo po ohra nje no sti in ur ba ni stični ure je no sti, sko raj vsa pa so preo bražena; na ob močju Rožnedo li ne in Ko de lje ve ga ob pre no vah po go sto na sta ja jo so dob ne vile ali manjši vila blo ki, ob Kam niškiuli ci za Bežigra dom pa so se hiše po večeva le in do zi da va le brez pra ve ga kon cep ta, tako da so po ne -kod na sta la skle nje na večsta novanj ska po slop ja. Opaz na je težnja, da se hiše ob pre no vah spre mi nja -jo iz eno sta no vanj skih v večsta no vanj ske.

3.1.2 No vejša ob močja pro sto sto ječih eno sta no vanj skih hiš

No vejša ob močja pro sto sto ječih eno sta no vanj skih hiš so zelo raz šir jen mor fo loški tip v Ljub lja ni,saj v njih živi prib ližno pe ti na pre bi val cev (pre gled ni ca 1) in pred stav lja jo sko raj po lo vi co vseh na se -lje nih stavb. Med stavb ni mi tipi pre vla du je nova mest na sta no vanj ska hiša, ki se je po ja vi la v 60. le tih20. sto let ja. Hiša je pro sto sto ječa, pra vi lo ma dvoe tažna in pod kle te na, z dvo kap no streho in pra vil nimkva drat nim tlo ri som. Od mest ne eno sta no vanj ske hiše se raz li ku je pred vsem po nižjem na klo nu stre -he in no vih stavb nih čle nih, kot sta na pri mer te ra sa in ga raža (Drozg 2013). Ta tip hiše se je raz mah nils po voj nim pri se lje va njem po dežel ske ga pre bi vals tva v Ljub lja no v ob dob ju pos pešene ur ba ni za ci je inin du stria li za ci je. Raz šir jen je po ce lot ni Slo ve ni ji in ima po go sto ne ga ti ven pri zvok za ra di uni form neob li ke (»koc ka« (sli ka 5) ali »trans for ma tor«) in od sot no sti ur ba ni stične za sno ve so sesk, brez upošte -va nja na rav nih in kul tur nih da no sti (Fik fak 2012). Ta ob močja pre vla du je jo na mest nem obrob ju, napri mer v Bi zo vi ku, Bro du, Za lo gu in Šen tvi du. V ta mor fo loški tip uvrščamo tudi ne ka te ra ob močjada našnjih eno sta no vanj skih hiš, ki so bila prvotno ba ra kar ska na se lja (del Ga lje vi ce, Ra ko va Jelša, Sibiri -ja), in mor fo loško izra zi to preo bražena pr vot na ob močja sta rejših mest nih hiš, ki se mešajo z no vejšimi

Page 8: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

44

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

Mos

te

Šent

vid

Bežigr

ad

Sava

Šišk

aZa

log

Page 9: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

45

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

Leg

enda

Mor

folo

ški t

ip

star

o m

estn

o sr

edišč

e

obm

očje

kar

ejsk

e za

zida

ve m

estn

ega

sred

išča

nekd

anja

pre

dmes

tja v

ečst

anov

anjsk

ih h

dela

vske

kol

onije

obm

očja

meš

čans

kih

vil

vrst

ne h

iše

atrij

ske

in v

eriž

ne h

iše

star

ejša

obm

očja

pro

stos

toje

čih

enos

tano

vanj

skih

hiš

nove

jša o

bmoč

ja p

rost

osto

ječi

h en

osta

nova

njsk

ih h

med

vojn

e ve

čsta

nova

njsk

e hi

še

povo

jna

blok

ovsk

a gr

adnj

a

blok

ovsk

e st

anov

anjsk

e so

sesk

e

sodo

bna

blok

ovsk

a gr

adnj

a

urba

nizi

rane

vas

i

polu

rban

izira

ne v

asi

meš

ana

eno-

in v

ečst

anov

anjsk

a ob

moč

ja

Avto

rji v

sebi

ne in

kar

togr

a":

Jern

ej T

iran,

Dav

id B

ole,

Pete

r Kum

erV

ir: B

arvn

i dig

italn

i ...

2014

; Obč

insk

i pro

stor

ski n

ačrt

... 2

014

© G

IAM

ZRC

SA

ZU

01

20,

5km

Rudn

ik

Vič

Cen

ter

Ljubljanica

Page 10: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

46

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

Sli�ka�4:�Mest�na�eno�sta�no�vanj�ska�hiša.�Ob�pre�no�vahse�umi�ka�dru�gim�stavb�nim�ti�pom. PE

TER�

KU

MER

Sli�ka�5:�Eno�stav�ni,�kva�drat�ni�tlo�ris�in�uni�form�nost�nove�mest�ne�sta�no�vanj�ske�hiše�je�raz�log,�da�se�je�jeprije�la�negativ�na�oz�na�ka�»koc�ka«.

DAV

ID�B

OLE

Page 11: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

eno-, pa tudi večsta no vanj ski mi hišami (Tr no vo, Ra kov nik in deli Ko de lje ve ga). K temu mor fološkemutipu prište va mo tudi no vejše eno sta no vanj ske hiše, na sta le v zad njih dvaj se tih le tih, ki so ar hi tek turnozelo raz no li ke in hkra ti ne tvo ri jo večjih skle nje nih mor fo loških ob močij. To so na pri mer no vejše hišev neo hi sto ričnem slo gu ter prit lične in mon tažne (ka ta loške) hiše, ki se večino ma po jav lja jo po sa mičnoin za pol nju je jo praz ne pro sto re v me stu. Za te mo der ne hiše so značilni stan dar di zi ra ni ele men ti, kiomo gočajo raz lične kom bi na ci je in pri la go di tve po tre bam in žel jam kup cev, kot grad be ni mate rial sepo go ste je upo rab lja ta ste klo in ko vi na, stre he pa so večino ma rav ne, eno kap ne ali ukriv lje ne, dvo kap -ne so red kejše (Drozg 2013).

3.1.3 Vrst ne hiše

Za prvo na se lje vrst nih hiš v Ljub lja ni ve lja jo hiše ob Der mo to vi uli ci iz 30. let 20. sto let ja, ki jihje zgra di la Vza jem na za va ro val ni ca, va nje pa so se vse li li mest ni urad ni ki (Zu pančič 2005). Raz mahvrst nih hiš po 2. sve tov ni voj ni je po ve zan z us ta no vi tvi jo sta no vanj skih za drug v 50. le tih 20. sto -let ja, ki so spod bu di le ka ko vost nejšo in di vi dual no grad njo, tudi kot od go vor na toge re pub liške sta -no vanj ske nor ma ti ve. Mor fo loško gre za eno nad strop ne vrst ne hiše bo di si v rav nem nizu bo di siv ne ko li ko bolj raz gi ba ni stavb ni črti, ki so pra vi lo ma dvo stran sko orien ti ra ne: ena fa sa da na uli co,dru ga na za seb ni vr tiček (Mi he lič 1983). Hiše se po jav lja jo v manjših ka re jih, ki so za pol nje va li pro -ste po vršine v mest nem tki vu, po ne kod tudi v ob li ki trojčkov ali čet verčkov. Po iz grad nji vrst nih hišv Jaršah (leta 1952), še po se bej pa na Lan gu so vi uli ci na Mir ju (1955) ter Pe ričevi uli ci za Bežigra -dom (1957), se je ta mor fo loški tip močno raz širil. Ko nec 60. let ga je začela iz po dri va ti grad nja v ob -li ki atrij skih in ve rižnih hiš. Ob močja vrst nih hiš naj de mo po vsej Ljub lja ni, v naj večjem ob se gu zaBežigra dom (med Du naj sko in Slo venčevo ce sto; slika 6), v Šiški (med Ce lovško in Vod ni ko vo cesto)in na Ko de lje vem.

47

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

Slika�6:�Vrst�ne�hiše�se�naj�večkrat�po�jav�lja�jo�v manjših�ka�re�jih�v rav�ni�stavb�ni�črti,�kot�na�pri�merna�Bri�nju�za�Bežigra�dom.

PETE

R�KU

MER

Page 12: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

48

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

3.1.4 Atrij ske in ve rižne hiše

V tem mor fo loškem tipu pre vla du je jo prit lične atrij ske hiše (sli ka 7) v ob li ki črke L z ogra je nimvr tom, h ka te re mu so obr nje ni bi val ni pro sto ri, in ve rižne hiše, ki so v nas prot ju od vrst nih hiš od mak -nje ne dru ga od dru ge in med se boj no po ve za ne s prit ličnimi ob jek ti, v ka te rih so na vad no po možnista no vanj ski pro sto ri (Mi he lič, Hu mar in Nikšič 2015). Na sta nek atrij skih in ve rižnih hiš je spod bu -dil na tečaj za eno družin sko hišo, ki je bil raz pi san vzpo red no z raz sta vo »Sta no va nje za naše raz me re«leta 1956. Na njem sta bila kot naj po memb nejši ti po loški no vo sti na gra je na pro jek ta za eno družin skohišo v nizu z ogra je nim vr tom in pro jekt za prit lično hišo v ob li ki črke L (Mi he lič 1983). Ta mor fo -loški tip je močno po ve zan s pri za de va nji za grad njo hiš, ki bi pre bi val cem omo gočale vi so ko ka ko vostbi va nja, ugo di le želji po bi va nju v eno družin ski hiši z vr tom in hkra ti do se ga le ra cio nal no izra bo zem -ljišča (Ivanšek 1988). Atrij ske in ve rižne hiše so zgra je ne po ur ba ni stičnem načrtu ter s so sed nji mi stav ba mitvo ri jo ho mo ge no in ure je no ce lo to. Nji ho va grad nja je bila spr va ome je na na manjše samo stoj ne kom -plek se (na pri mer na No vi nar ski uli ci za Bežigra dom), od kon ca šest de se tih do začetka osem de se tihlet so jih gra di li v sklo pu večjih sta no vanj skih so sesk (na pri mer Mur gle, Ko se ze, Drav lje) (Mi he lič 1983),v so dob no sti pa se zo pet po jav ljajo na manjših ob močjih, zla sti na mest nem obrob ju (na pri mer To -mačevo, Šmart no pod Šmar no goro).

3.1.5 Območja meščan skih vil

Ob močja meščan skih vil so po se ben mor fo loški tip, ki je začel na sta ja ti v zad njem de set let ju 19.sto let ja. Prve vile so bile večsta no vanj ske in so cial no mešane (na pri mer vila Wet tach na Tomšičevi ulici),

Sli�ka�7:�Atrij�ske�hiše�na�Rud�ni�ku�z obod�no�za�zi�da�vo�za�go�tav�lja�jo�ra�cio�nal�no�izra�bo�zem�ljišča�in�omo�gočajovi�so�ko�ka�ko�vost�bi�va�nja.

DAV

ID�B

OLE

Page 13: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

49

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

Sli�ka�8:�Rožna�do�li�na�je�eno�naj�bolj�značil�nih�ob�močij�meščan�skih�vil,�ki�jih�zaz�na�mu�jejo�raz�gi�ba�nefa�sa�de�s šte�vil�ni�mi�iz�zid�ki.

PETE

R�KU

MER

poz nejše, zgra je ne v 20. in 30. le tih prejšnje ga sto let ja, pa večino ma eno sta no vanj ske. Vile sle di jo raz -ličnim ar hi tek tur nim slo gom (hi sto ri zem, se ce si ja, funk cio na li zem, mo der ni zem), na splošno pa jihzaz na mu je jo raz gi ba ne fa sa de z za mi ki in iz zid ki ter šte vil ni de ko ra tiv ni stavb ni členi (Drozg 2013;Režek Kam bič 2015). Vile se gle de na čas na stan ka opaz no raz li ku je jo po ob li ki stre he: vile, zgra je nepo načelih hi sto riz ma in se ce si je, ima jo str mo in lom lje no stre ho, vile, zgra je ne po načelih funk cio -na liz ma in mo der niz ma, pa rav no. Stavbe so pra vi lo ma po stav lje ne sre di par ce le, ob krožajo pa jih ob sežnaokra sna ze le ni ca ali vrt in po možni ob jek ti. Ob močja meščan skih vil naj de mo na obrob ju mest ne gasre dišča: naj večje in naj bolj raz košne so na Vr tači, v vzhod nem delu Rožne do li ne (sli ka 8) in na Mir -ju. Ob svojem na stan ku so bile (in so še ved no) značilno so cial no geo graf sko ob močje s pre vla do višjegasred nje ga in vi so ke ga družbe ne ga raz re da (Re ber nik 2000). Vil ska ob močja so v so dob no sti pre cejpreobražena: po ne kod na nje spo mi nja jo le še po sa mez ne hiše, šte vil ne vile pa so iz eno sta no vanj skihspre me nje ne v večsta no vanj ske hiše ali pa ni ma jo več sta no vanj ske rabe (v njih so po go sto ve le po sla -ništva).

3.1.6 Ur ba ni zi ra ne vasi

Ta mor fo loški tip ob se ga nek da nje vasi, ki so s pro stor sko širi tvi jo me sta po sta le nje gov del in sona me sto ob de lo val nih zem ljišč sko raj v ce lo ti ob da ne z no vejšim mest nim tkivom. Funk cij sko in morfo -loško so večino ma močno preo bražene. Na nek daj pre vla du jočo kme tij sko de jav nost spo mi nja vaškitlo ris, ki ga oz načuje jo pro sto sto ječa za zi da va po načelu »po sa mič v gruči«, brez vid no do ločlji ve ga reda,po sta vi tev stavb ob pro metnici na raz ličen način (Drozg 1995), del no izob li ko va no sre dišče in (nekdanja)kme tij sko-gos po dar ska po slop ja ob sta no vanj skih hišah. Naj bolj značilni pri me ri so Drav lje, Šte pa nja vas,

Page 14: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

50

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

Vič pri go stil ni Žabar, Selo (uli ca Mire Mi he ličeve) in Vižmar je. Večinoma pre vla du je osred njeslovenskitip kmečke hiše, ki je kom bi na ci ja alp ske in pa non ske hiše, ki je značilno ma siv na, zi da na s str mo dvo -kap no stre ho, širo ki mi na pušči in ve li ki mi okni (Drozg 1998a). Z dru gi mi gos po dar ski mi ob jek ti na vad nosto ji v gruči. Na južnem obrob ju Ljub lja ne se po jav lja so dob nejša raz ličica bar jan ske kmečke hiše, prit -lične pra vo kot no zi da ne hiše s frčado v man sar di in vzpo red no po sta vi tvi jo gle de na ce sto. V ta mor fo loškitip smo uvr sti li tudi nek da nji pred mest ji Kra ko vo in Tr no vo, ki pa ima ta spe ci fičen za zi dal ni si stem.To še po se bej ve lja za Kra ko vo (sli ka 9), kjer stav be sto ji jo te sno dru ga ob dru gi, se s krajšo stra ni codržijo ce ste, za hišami pa se raz pro sti ra jo dol gi vr to vi.

3.1.7 Po lur ba ni zi ra ne vasi

To so nek da nje sa mo stoj ne vasi na obrob ju Ljub lja ne, ki so z ad mi ni stra tiv no širi tvi jo Ljub lja ne innje ne ga vpli va kot za po sli tve ne ga sre dišča po sta le njen del. V nas prot ju od ur ba ni zi ra nih vasi so funk -cij sko in mor fo loško manj preo bražene, večje po po vršini, ob da ne z ob de lo val ni mi zem ljišči in še ved noživo kme tij sko de jav nost jo. Vaški tlo ris je do kaj do bro ohra njen, naj večkrat s pro sto sto ječo za zi da vopo načelu »po sa mič v nizu«: hiše so z daljšo ali krajšo (čelno) fa sa do obr nje ne pro ti ce sti in med se -boj raz meščene v do kaj pra vil nem redu (Drozg 1995). Ta mor fo loška ob močja ima jo del no izob li ko va nosre dišče in šte vil na kme tij sko-gos po dar ska po slop ja ob sta no vanj skih, re la tiv no do bro ohranje nih kmečkihhišah. Naj več mor fo loških enot tega tipa je na vzhod nem obrob ju Ljub lja ne. Nje go vi naj bolj ti pični pred -stav ni ki so ob močja na se lij na te ra si reke Save na se ve ru in se ve ro vz ho du Ljub lja ne (na pri mer Kleče,Sav lje, To mačevo (sli ka 10), Šmartno ob Savi, Jarše) ter na se lij pod Go lov cem na ju govz ho du (na pri -mer Bi zo vik, Do bru nje, So stro). Temu mor fo loškemu tipu smo prišteli tudi sa mo stoj ne kme ti je, ki jihprav tako naj de mo na obrob ju Ljub lja ne, pro stor sko pa so pre cej raz pršene.

Sli�ka�9:�Kra�ko�vo�ima�ohra�nje�no�sred�nje�veško�par�cela�ci�jo�in�ga�ba�ri�te�hiš.

PETE

R�KU

MER

Page 15: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

3.2 Ob močja večsta no vanj skih hiš

3.2.1 Sta ro mest no sre dišče

Sta ro mest no sre dišče je naj sta rejši del Ljub lja ne, ki se je raz vil pod graj skim gričem na obeh bre -go vih reke Ljub lja ni ce. Osred nji del tega mor fo loškega ob močja tvo ri »sred nje veška Ljub lja na«, ki seje raz vi la vzdolž Sta re ga in Mest ne ga trga na de snem bre gu Ljub lja ni ce (sli ka 11) ter No ve ga trga nanje nem le vem bre gu in je bila od preo sta le ga mesta vse do kon ca 18. sto let ja ločena z ob zid jem (Šarac 2013).Ob močje te melj no oz načuje jo sta re stav be, saj so tri četr ti ne iz 19. sto let ja ali sta rejše, in sred nje veškitlo ris: stav be so raz meščene v vr sti, se držijo dru ga dru ge ter so z isto stra njo obrnje ne pro ti ozki inob zi da ni pro met ni ci. Za zi da va je tako izred no str nje na. Pre vla du je jo večsta no vanj ske dvo- in tri nad -strop ne stav be, iz os nov ne ga ga ba ri ta pa iz sto pa jo po sa mez ne cerk ve, pa lače in sa mo sta ni. Večino stavbkra si jo ba ročna pročelja in ar kadna dvo rišča. Zu naj mest ne ga ob zid ja so se na vse stra ni raz raščala nek -da nja pred mest ja (Kar lovško, Po ljan sko, Šem pe tr sko in Ka pu cin sko pred mest je, Gra dišče) (Po točnik1929). Pred mest ja ima jo po do ben par cel ni vzo rec in način za zi da ve kot sred nje veško je dro, po rušitviob zid ja pa so se z njim or gan sko zra sla. Čeprav so za pred mest ja značilne nižje, od eno- do dvo nad -strop ne stav be, smo jih s sred nje veškim je drom združili v isti mor fo loški tip.

3.2.2 Ob močje ka rej ske za zi da ve mest ne ga sre dišča

Kot značilen mor fo loški tip smo oz načili pre del Ljub lja ne, ki se je v dru gi po lo vi ci 19. sto let ja začelširi ti za hod no in se ver no od sred nje veškega je dra do želez niške pro ge. Naj večji pečat temu ob močjuje dala ur ba ni stična re gu la ci ja z mrežnim (or to go nal nim) si ste mom raz šir je nih ulic, par kov nih po vršinin rob no (ka rej sko) za zi da vo (sli ka 12), ki se je še bolj uve lja vi la po ve li kem ljub ljan skem po tre su leta 1895

51

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

Sli�ka�10:�To�mačevo�je�ti�pična�po�lur�ba�ni�zi�ra�na�vas�z do�bro�ohra�nje�nim�vaškim�tlo�ri�som.

ALE

Š�SM

REKAR

Page 16: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

52

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

Sli�ka�11:�Gor�nji�trg�zaz�na�mu�je�sred�nje�veški�tlo�ris�z izred�no�strn�je�no�za�zi�da�vo.

PETE

R�KU

MER

Sli�ka�12:�Ob�močje�ka�rej�ske�za�zi�da�ve�mest�ne�ga�sre�dišča�se�po�naša�z bo�ga�ti�mi�ar�hi�tek�turnimi�slo�gi.

PETE

R�KU

MER

Page 17: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

53

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

Sli�ka�13:�Značilna�obu�lična�str�nje�na�za�zi�da�va�ob�Kar�lovški�ce�sti,�ne�koč�po�memb�ni�mest�ni�vpad�ni�ci.

DAV

ID�B

OLE

(Mi he lič 2010). Ulične blo ke za pol nju je jo večnad strop ne stav be z bo ga to okrašeni mi uličnimi fa sa dami,pra vi lo ma raz de lje ni mi v več ho ri zon tal nih pa sov s pou dar je nim vhod nim de lom, v raz ličnih ar hi tekturnihslo gih (neo kla si ci zem, neo re ne san sa, hi sto ri zem, se ce si ja), med tem ko so dvo riščne fa sa de ob li ko va -ne pre cej bolj funk cio nal no, brez okras ja (Režek Kam bič 2015). Po letu 1930 je zaz na ti vedno večji vplivmo der niz ma (sta no vanj ski blok Šahov ni ca na Vr tači, Mali ne bo tičnik na Igriški uli ci), ki se kaže v pre -lo mu s tradi ci jo, med dru gim v poe no sta vi tvi stavb ne ob li ke in zmanjšanem šte vi lu or na men tov (Ko selj2010). Ob močje je pod močnimi mo der ni stičnimi vpli vi na sta ja lo tudi po 2. sve tov ni voj ni z iz grad -njo no ve ga po slov ne ga mest ne ga sre dišča. V ne ka te re ulične kareje so se po letu 1960 »vri ni le« tudipo sa mez ne sta no vanj ske stolp ni ce (Šte fa no va, Ker sni ko va in Pražako va uli ca). Z vi di ka značil no sti po -sa mez nih stavb gre za zgo do vin sko, ar hi tek tur no in mor fo loško raz no li ko, a po pre vladu joči ka rej skiza zi da vi pre poz navno ob močje, v čigar ne sta no vanj skih po slop jih so da nes naj po memb nejše po li tične,uprav ne in kul tur ne funk ci je v državi (na pri mer Državni zbor, mi ni strs tva, so dišča).

3.2.3 Nek da nja pred mest ja večsta no vanj skih hiš

V času, ko se je začelo ob li ko va ti novo mest no sre dišče, so začela ra sti in se me stu pri ključeva ti tudibližnja pred mest na na se lja, ki so v nas prot ju od nek da njih pred mest nih vasi zrasla ob vseh po memb -nejših ljub ljan skih vpad ni cah. Nji ho vi za met ki so na sta li že v sred nje veškem ob dob ju, ko so se va njena se lje va li pre težno obrt ni ki, nji ho vo širi tev pa je spod bu dil prvi su nek in du stria li za ci je v dru gi po -lo vi ci 19. sto let ja (No vak 1991). In du strij ski obra ti, kot so To bačna to var na, Pi vo var na Union ali Mest naklav ni ca, so se umeščali na pro met no do bro do stop na ob močja v ne po sred no bližino mest ne ga sre -dišča. Za ra di reševa nja sta no vanj ske ga prob le ma de lav cev jim je sle di la iz grad nja dvo- do tri nad strop nihvečsta no vanj skih po slo pij bo di si v ob li ki ka re jev (Ta bor, Ilir ski blo ki v Spod nji Šiški) bo di si v ob li ki posa -mez nih rob nih, po ne kod tudi nižjih, eno nad strop nih sta no vanj skih hiš v str nje ni za zi da vi ali modificira nih

Page 18: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

kmečkih hiš ob mestnih vpad ni cah (Ce lovški, Tržaški, Kar lovški (sli ka 13) in Po ljan ski ce sti), ki so za -pol ni le pro stor pro ti mest ne mu sre dišču. Čeprav so do da našnjih dni ne ka te re stav be po rušili, so os tan kiteh pred me stij do kaj do bro ohra nje ni ter večina teh stavb, kljub dotra ja no sti in sla bi ka ko vo sti bi val -ne ga oko lja, še da nes ohra nja svo jo bi val no funk ci jo.

3.2.4 De lav ske ko lo ni je

Večsta no vanj skim stav bam ob vpadni cah so v ob dob ju in du stria li za ci je sle di le de lav ske ko lo ni je(sli ka 14). Tudi te so bile umeščene v bližino in du strij skih in dru gih obra tov. Ne ka te re ko lo ni je so nasta -le spon ta no, brez pra ve ur ba ni stične za sno ve na močvir na tih in za grad njo manj pri mernih zem ljiščih(na pri mer v Si bi ri ji) ter so bile v času na stan ka ba ra kar ska na se lja z zelo sla bi mi bi val ni mi raz me rami,brez vo do vo da in ka na li za ci je (Vo gel nik 1938). Ne ka te re ko lo ni je so gra di le za dru ge za de lav sko pre -bi vals tvo, zato se ome nja jo tudi kot za družne ko lo ni je (Di mi trov ska An drews, Mi he lič in Sta nič 2001).Že nji ho va ime na na ka zu je jo raz log nji ho ve ga na stan ka, na pri mer Ca ri nar niška ko lo ni ja ob Vil har -je vi ce sti, Želez ničar ska ko lo ni ja v Ze le ni jami in Hra nil niška ko lo ni ja na Hra nil niški ulici. Mor fo loškogre za večsta no vanj ske eno- in dvo nad strop ne stav be, po stav lje ne v uličnem nizu, ki sku paj tvo ri jo ar -hi tek tur no-ur ba ni stično ce lo to. Nji ho va zu na nja ob li ka je pre pro sta, v tlo ri su pra vo kot na s po go stopri zi da ni mi pro sto ri za shra nje vanje drv, na prav in stro jev. Stre he so kri te z ope ko, zi do vi so ma siv ni,z dvo del ni mi okni, vra ta v hišo vo di jo z dvo riščne stra ni (Ba ti sta 2010). Po mor fo loških značil no stihso dru gačne ko lo ni je šti ri sta no vanj skih prit ličnih »za sil nih« hiš na Ger bičevi ulici, Ob Ljub lja ni ci inSa mo vi uli ci, ki so na sta le kot na do mest na so cial na grad nja za ba ra kar ska na se lja (Zu pančič 2005). Neka -te re ko lo ni je so za ra di raz no vrst nih po se gov last ni kov v so dob no sti močno preo bražene. Eno sta no vanj skede lav ske ko lo ni je, ki so arhi tek tur no tudi naj bolj ka ko vost ne (na pri mer vrt na ko lo ni ja pro sto sto ječih

54

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

Sli�ka�14:�De�lav�ska�ko�lo�ni�ja�na�Uli�ci�Vide�Pregarčeve�je�na�sta�la�med�le�to�ma�1920�in�1940�ter�je�edenizmed�naj�bolj�ohra�nje�nih�pri�me�rov�tega�mor�fo�loškega�tipa�v Ljub�lja�ni.

PETE

R�KU

MER

Page 19: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

hiš sta no vanj ske za dru ge Stan in dom ter vrst ne hiše Vza jem ne za va ro val ni ce ob Der mo to vi uli ci), smouvr sti li v drug mor fo loški tip.

3.2.5 Med voj ne večsta no vanj ske hiše

V ta tip uvrščamo ve li ke večsta no vanj ske hiše, zgra je ne med 20. in 40. leti 20. sto let ja. Gre za kolek -tiv no na jem niško sta no vanj sko grad njo, ki se je po ja vi la kot od go vor na med voj no po manj ka nje sta no vanj.De jan sko so bila zgra je na le ma lošte vil na, na manjših, pro stor sko raz drob lje nih ob močjih (Mi he lič 1983).Za prvi takšen pri mer velja Mek si ka na Nje goševi uli ci (sli ka 15), ob sežna večsta no vanj ska stav ba v ka -rej ski za zi da vi, zgra je na oko li osred nje ga dvo rišča po vzo ru du naj ske so cial ne sta no vanj ske grad nje.Mor fo loško po dob na je tudi »Rdeča hiša« na Po ljan ski ce sti, ki ima na se verni stra ni do da na dva trak -ta. V ta mor fo loški tip uvrščamo tudi tako ime no va ne Duki ćeve blo ke, ki so z blo ki, raz po re je ni mi obro bo vih stavb ne ga oto ka še ved no bližje kla sični obod ni zi da vi, po sa mez ne večsta no vanj ske stav be,večinoma v ob cest ni za zi da vi ob Du naj ski in Ce lovški ce sti (na pri mer Ga le tov blok) ter Fon do ve blo -ke za Bežigra dom, prvo sta no vanj sko na se lje pro sto sto ječih blo kov v Ljub lja ni. Mor fo loški tip ima poar hi tek tur no-ur ba ni stični za sno vi značil no sti zgod nje ga funk cio na liz ma.

3.3 Ob močja eno- in večsta no vanj skih hiš

Ob močja brez raz poz nav ne ga tlo ri sa s pre ple tom eno- in večsta no vanj skih stavb, kjer de lež enihali dru gih ni večji od 75 %, smo opre de li li kot po se ben mor fo loški tip (sli ka 16). Za zi da va pra vi lo mane sle di geo me tričnim vzor cem, raz vid ni sta sti hij ska grad nja in pre plet stavb iz raz ličnih zgo do vin -skih ob do bij. Za ne ka te ra ob močja je v zad njih de set let jih značilno tudi spre mi nja nje eno sta no vanj skih

55

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

Sli�ka�15:�Mogočna�Mek�si�ka�je�prvi�pri�mer�med�voj�ne�ko�lek�tiv�ne�sta�no�vanj�ske�grad�nje�v Ljub�lja�ni.

PETE

R�KU

MER

Page 20: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

hiš v večsta no vanj ske. Prib ližno po lo vi ca stavb je na sta la pred 2. sve tov no voj no, po go ste so nek da njekmečke hiše. Okrog po lo vi co stavb pred stav lja jo pro sto sto ječe eno sta no vanj ske hiše, četr ti no večstano -vanj ski ob jek ti, preostalo četr ti no pa vrst ne, dvo sta no vanj ske ali bi vanj sko opuščene stav be. Naj več tehob močij je ob mest nih vpad ni cah (Ce lovški, Du naj ski ali Tržaški ce sti) ali na »rob nih« in za bi va njemanj pri mer nih ob močjih, na pri mer na obrob ju Ljub ljan ske ga bar ja ter pod vzpe ti na mi Graj ske ga hriba,Go lov ca in Šišen ske ga hri ba. Na teh ob močjih se po go sto pre ple ta ta sta no vanj ska in ne sta no vanj skaraba. Tako se na Dol gem mo stu ob Tržaški ce sti po leg kmečkih hiš iz pred 2. sve tov ne voj ne po jav ljajonove mest ne sta no vanj ske hiše iz 60. let, vme sni pro sto ri pa se za pol nju je jo z manjšimi tr gov ski mi inpo slov ni mi stav ba mi, v zad njem de set let ju tudi z večsta no vanj ski mi hišami ozi ro ma manjšimi vila bloki.

3.4 Ob močja blo kov ske grad nje

3.4.1 Po voj na blo kov ska grad nja

V tip po voj ne blo kov ske grad nje uvrščamo ob močja sta no vanj skih blo kov, stol pičev in stolp nic, kiso bili zgra je ni med le tom 1945 in prib ližno sre di no 60. let 20. sto let ja. V pr vem de set let ju po voj ni sosta no vanj ska na se lja gra di li v ne po sred ni bližini to varn po pred voj nih funk cio na li stičnih vzor cih. Značilenstavb ni tip je ti pi zi ran, podol go vat, od dvo- do šti ri nad stro pen pro sto sto ječi sta no vanj ski blok, po stav -ljen v sme ri zem ljiške par ce la ci je v sme ri se ver–jug (Mi he lič 1983). Edi ni večji takšni blo kov ski na se ljista bili Li to stroj, na se lje za to var niške de lav ce, in po leg nje ga naselje mest ne ga ljud ske ga od bo ra ob Ce -lovški. Bolj po go sta so bila manjša ob močja blo kov in šti ri nad strop nih stol pičev, ki so bila pro stor skoraz drob lje na (na pri mer Bičevje, Dre ni ko va uli ca, Šišen ska ce sta in Pru le). Po seb nost sta naj sta rejšeslo ven sko študentsko na se lje v Rožni do li ni in Sav sko na se lje (sli ka 17), ki sta na sta ja li po sto po ma. Zametki

56

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

Sli�ka�16:�Naj�bolj�»mešan«�in�ne�pre�gle�den�mor�fo�loški�tip�oz�načuje�pre�plet�eno-�in�večsta�no�vanj�skihstavb�iz�raz�ličnih�zgo�do�vin�skih�ob�do�bij,�kot�na�pri�mer�na�Ce�sti�na�Loko.

PETE

R�KU

MER

Page 21: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

Sav ske ga na se lja se ga jo v čas ta koj po 2. sve tov ni voj ni, ko so bile zgra je ne eno nad strop ne večsta novanj -ske hiše, poz ne je pa se je in ten ziv no do gra je va lo z različnimi stavb ni mi tipi, tudi s sta no vanj sko stolp ni co,ki se je v Slo ve ni jo raz širi la s Šved ske. V Ljub lja ni so jih pr vič zgra di li ko nec 50. let v Roškem na se lju,nato v Sav skem na se lju, poz ne je pa po vsod, kjer so na sta ja le vr ze li za ra di po di ra nja starih hiš. Grad -nja po sa mičnih stolp nic je bila po go sto pred met kri tik, saj so jih po ne kod na sil no vri ni li v mest no sil hue toali po stav lja li brez ja sne ga ur ba ni stičnega kon cep ta (Mi he lič 1983).

3.4.2 Blo kov ske sta no vanj ske so se ske

S kri ti ka mi pr vih po voj nih sta no vanj skih na se lij in pod močnimi skan di nav ski mi vpli vi se je po -sto po ma uve lja vil koncept sta no vanj ske so se ske, ki je z Ge ne ral nim ur ba ni stičnim pla nom leta 1965po sta la te melj na or ga ni za cij ska ob li ka mest ne zgrad be (Ma lešič 2015). Os nov ni značil no sti tega kon -cep ta sta raz de li tev so se ske na četr ti in so seds tva ter za zi da va z raz ličnimi stavb ni tipi: a) stolp ni ce obpro met ni žili, b) nižji pro sto sto ječi blo ki, bo ga to oze le nje ni ter oprem lje ni z otroškimi igrišči in spre -ha jal ni mi pot mi ter c) niz eno sta no vanj skih hiš (Mi he lič 1983). Za prvi preiz kus tega teo re tičnega mo de lave lja BS 6 na Bri nju, ki pa se po ob li kov nih značil no stih stavb ne raz li ku je od po voj ne blo kov ske grad -nje. Prvi ur ba ni stično-ar hi tek tur no bolj am bi cioz no za sno va ni so se ski sta ŠS 6 v Šiški iz kon ca 60. letin BS 7 (Ru ski car) za Bežigra dom iz 70. let 20. sto let ja. Najbolj opaz ni mor fo loški no vo sti sta tako ime -no va na la mel na za sno va stolp nic in blo kov v ob li ki črk U, I, L in Z, ki ok le pa jo ze le ni ce in otroška igrišča(Ro zin Šarec s so de lav ci 1976) ter upo ra ba bolj tra di cio nal nih mor fo loških ob lik v tlo ri snih za sno vah,kot so uli ca, trg in za prt stavb ni blok. Kon cept za zi da ve na os no vi za pr te ga ali pol za pr te ga stavb ne gablo ka ar ti ku li ra in tim ni pro stor na se lja, po večuje za seb nost in raz bi ja mo no to nost. Po nov ljen je bil v raz -ličnih inačicah: ne ka te ra ob močja od se va jo težnjo po znižanju višin ske ga ga ba ri ta, manjši go sto ti sta no vanj,

57

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

Sli�ka�17:�Za�po�voj�no�blo�kov�sko�grad�njo�je�naj�bolj�značilen�podol�go�vat,�šti�ri�nad�stro�pen�pro�sto�sto�ječista�no�vanj�ski�blok�(pri�mer�je�iz�Sav�ske�ga�na�se�lja).

PETE

R�KU

MER

Page 22: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

58

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

iz boljšanju nji ho ve ka ko vo sti in večanju sta no vanj ske po vršine (na pri mer VS 4, Dra velj ska gmaj na,BS 3; sli ka 18), za ne ka te ra pa je značilna ve li ka go sto ta sta no vanj (nad 200 pre bi val cev/ha) in višji ga -ba rit stavb (na pri mer Tr no vo, Šte panj sko na se lje, Nove Fužine). Kot ti po loška no vost se sre di 70. letpo ja vi te ra sa sti blok, ki združuje pred no sti sta no vanj ske ga blo ka in eno sta no vanj ske hiše (zgra jen v Ko -se zah). Nas ploh blo kov ske sta no vanjske so se ske v pri mer ja vi s po voj no blo kov sko grad njo oz načuje tavečja ka ko vost in pri vlačnost bi val ne ga oko lja (Mi he lič 1983).

3.4.3 So dob na blo kov ska grad nja

V 80. le tih 20. sto let ja je ide ja sta no vanj ske so se ske kot te melj ne or ga ni za cij ske ob li ke mest ne zgrad -be po sto po ma za mr la. Pre hod iz plan ske ga v tržno gos po dars tvo leta 1991 je zaradi vpli va za seb ne gaka pi ta la pri ne sel spre mem be tudi v načinu grad nje, ki so se na ka zo va le že ko nec 80. let z za zi dal nimnačrtom Zu pančičeve jame, edi ne ga pri me ra post mo der ni stičnega ur ba niz ma v Ljub lja ni (Čer ni goj 2015).Po ja vi se so dob na blo kov ska grad nja, ki jo na splošno zaz na mu je jo ve li ka iz ko riščenost stavb ne parce -le (ve lik de lež pro met nih ter maj hen de lež od pr tih in ze le nih po vršin), majh ni raz mi ki med stav ba mi,zelo raz gi ba ne fa sa de s šte vil ni mi iz zid ki in iz to ki ter so dob ni ma te ria li, kot sta ko vi na in ste klo (Ga -zvo da 2001; Drozg 2007; Bole 2015). Za ra di vi so ke cene zem ljišč so so dob ni blo ki gra je ni na manjšihpo vršinah, po go sto na nek da njih de gra di ra nih ob močjih – nek da nje vo jašnice, in du strij ska ob močjain sive cone (Re ber nik 2007). So dob no blo kov sko grad njo oz načuje jo raz lični mor fo loški tipi; naj boljpo gost je vila blok, dva- do šti ri nad strop na stav ba na vad no kva drat ne ga tlo ri sa z manjšim šte vi lom sta -no vanj v nad strop ju (Čer pes, Ble jec in Koželj 2008; Mi he lič, Hu mar in Nikšič 2015), ki se po jav lja jopo sa mično (na pri mer Vila Grad ob Roški ce sti, Kon do mi nij Tr nov ski Pri stan) ali zno traj večjih sta -no vanj skih so sesk (na pri mer Po lje 1, 2 in 3, Bežigraj ski dvor, Nove Po lja ne), po ne kod tudi v kom bi na ci ji

Sli�ka�18:�So�se�ska�BS�3�je�ti�pičen�pri�mer�sta�no�vanj�-ske so�se�ske,�ki�jo�se�stav�lja�jo�stolp�ni�ce�ob�pro�met�nice�sti�ter�nižji�sta�no�vanjski�blo�ki�v la�mel�ni�za�sno�vi. PE

TER�

KU

MER

Page 23: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

z večjimi blo ki v ob cest ni za zi da vi in manjšimi v pro sto sto ječi (Ze le na jama). Zno traj tega mor fo loškegatipa ločimo tudi neo mo der ni stične pro sto sto ječe blo ke (na pri mer so se ska Ze le ni gaj na Brdu, del Mo -ste ca), kom plek se ob jek tov iz jem no ve li kih di men zij (me ga struk tu re), kot so Ce lovški dvori, Eko sre br nahiša (sli ka 19) ali Tr nov ska vra ta ter ob močja no vejše ka rej ske za zi da ve v mest nem sre dišču (Kot ni ko -va, Tru bar jev kvart). Ne ka te ra ob močja so dob ne blo kov ske grad nje so mor fo loško uni kat na, kot na pri merstav ba R5 ne kon ven cio nal ne tri kot ne obli ke v južnem delu Zu pančičeve jame, ki se jo je pri je lo ime»Ska kal ni ca«, te ra sa sti vila blo ki v Pod borštu v Črnučah ali ob močja pre ki nje ne obod ne za zi da ve z ob -jek ti v ob li ki črke U (Nova Gr bi na).

4 Raz pra va

Med po stop kom ti pi zi ra nja smo na le te li na šte vil ne iz zi ve, ki jih ni bilo ved no mogoče ned voum -no rešiti. Prvi je bil do ločitev po sa mez nih mor fo loških ti pov ob upošte va nju po stav lje nih iz ho dišč; pa zi lismo, da bo šte vi lo ti pov to likšno, da bo ti po lo gi ja pre gled na, ra zum lji va in hkra ti ne pre več poe no stav -lje na. Z vi di ka he te ro ge no sti morfoloških ti pov iz po stav lja mo ob močja blo kov ske grad nje; zno traj nji ho vihpo sa mez nih ti pov tako lah ko ločimo do dat ne pod ti pe, ki se raz li ku je jo gle de na ob li ko ozi ro ma stavb -no ti po lo gi jo, a nji ho va po drob nejša obrav na va pre se ga na men tega član ka. Kljub temu pa smo za vsakmor fo loški tip pre poz na li skup ne mor fo loške značil no sti, ki jih ločuje jo od dru gih ti pov.

Pri rav ni na tančno sti smo skušali biti čim bolj do sled ni, ven dar pa to ni bilo ved no mo goče ali smisel -no. Ne ka te re mor fo loške oz na ke tako v ce lo ti veljajo za po sa mez no mor fo loško eno to (zla sti ob močjablo kov ske grad nje, vrst ne hiše), ne ka te re pa za njen pre težni del (zla sti ob močja pro sto sto ječih eno -sta no vanj skih hiš, (pol)ur ba ni zi ra ne vasi). Ne ka te ra to vrst na ob močja so mor fo loško zelo he te ro ge na

59

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

Sli�ka�19:�Eko�sre�br�na�hiša�je�pri�mer�so�dob�ne�me�gastruk�tu�re,�s ka�te�ro�so�za�pol�ni�li�praz�no�zem�ljiščeob Du�naj�ski�ce�sti.�Zaz�na�mu�je�ta�jo�ve�li�ka�go�sto�ta�sta�no�vanj�in�po�manj�ka�nje�jav�nih�ze�le�nih�po�vršin.

PETE

R�KU

MER

Page 24: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

oziroma jih tvo ri jo stav be raz lične ob li ke in sta ro sti, zato ra ven obrav na ve na rav ni po sa mez ne stav beni bila smi sel na ter je bila po treb na večja stop nja ge ne ra li za ci je. S tem so po ve za na tudi ne ko li ko oh -lap nejša poi me no va nja mor fo loških ti pov.

Po se ben iz ziv je pred stav lja lo uvrščanje po sa mez nih enot v mor fo loške tipe. Tako je bilo ne ka te raob močja meščan skih vil zelo težko ločiti od sta rejših ob močij eno sta no vanj skih hiš, saj so izra zi to preo -bražene in stavb no izred no raz no li ke. Ena ko ve lja za raz li ko va nje med no vejšimi in sta rejšimi ob močjipro sto sto ječih eno sta no vanj skih hiš, v sled njih je na mreč ti pičnih sta rejših mest nih hiš po ne kod le šeza vzo rec. V ne ka te rih pri me rih smo na le te li na di le mo, ali sle di ti zgo do vin ske mu ali ob li kov ne mu kri -te ri ju: tako bi vrst ne hiše na Der mo to vi uli ci po času in oko liščinah na stan ka lah ko uvr sti li tudi medde lav ske ko lo ni je. Ur ba ni stično-ar hi tek tur ni kon cep ti, ki so vpli va li na sta no vanj sko grad njo, so se mno -go krat pre cej pre kri va li, zato je bilo ne ka te ra ob močja zelo težko ned voum no uvr sti ti v en mor fo loškitip. Iz med takšnih pri me rov iz po stav lja mo sta no vanj sko so se sko Bri nje, ki je po ob li ki stavb bližje po -voj ni blo kov ski grad nji, po ur ba ni stični za sno vi pa kon cep tu sta no vanj ske so se ske, in Sav sko na se lje,ki ima da nes vse ele men te sta no vanj ske so se ske, a se je do gra je va lo po sto po ma, pre vla du joči stavb nitipi pa ima jo značil no sti ta kojšnje ga po voj ne ga ob dob ja.

Tre ba je pou da ri ti, da je vsak po skus mor fo loške ti pi za ci je zelo kom plek sna na lo ga. Ome ni li smože, da so to vrstne ra zi ska ve nuj no re gio nal no po go je ne, nji ho va uni ver zal nost, splošna ve ljav nost terteo ret ska in me to do loška ve ro do stoj nost pa je ome je na. Pričujoča mor fo loška ti po lo gi ja Ljub lja ne, v ka -te ri mor fo loško zgrad bo ra zu me mo v ne ko li ko širšem, geo graf skem kon tek stu, ne samo kot ob li kopo sa mez nih stavb, pač pa tudi nji ho vih pri pa da jočih ulic ali so sesk, zato ni edi na pra vil na. Ena ko veljatudi za poi me no va nja mor fo loških ti pov. Za ve da mo se, da ni nuj no, da bo spre je ta tudi v dru gih strokahali med dru gi mi avtor ji, ki ima jo na mor fo loško zgrad bo dru gačne po gle de.

Za ko nec raz pra ve na va ja mo še kri tičen pre tres mor fo loške zgrad be in pre te kle ga mest ne ga razvo -ja. Tako kot večina mest je tudi Ljub lja na po svo ji mor fo loški zgrad bi spe ci fična. Po sa mez na mor fo loškaobmočja so v pov prečju do kaj majh na in pro stor sko raz drob lje na; ne ka te ra niso ho mo ge na, tem več sopre plet raz ličnih stavb nih ti pov, v ka te rih se zr ca li jo raz lična zgo do vin ska ob dob ja. Ob pro stor ski rastime sta je na pri mer prišlo do spa ja nja z vaškimi naselji ob glav nih mest nih vpad ni cah, kar ugo tav lja jotudi dru gi av tor ji (Turk Ni skač, Klaus in Sta rec 2010). Po mem ben ele ment da našnje po do be Ljub lja -ne so zato tudi os tan ki vaških je der in kmečkih hiš v ne po sred ni bližini mest nih vpad nic in blo kov skihstanovanj skih so sesk, na pri mer v Spod nji Šiški, Šte pa nji vasi in Vod ma tu. Naštete po seb no sti niso nuj -no ne kaj sla be ga, saj pred stav lja jo pro tiu tež tako ime no va ne mu ge ne ričnemu ur ba niz mu (Mi lič 2006),po sle dični iz gu bi av ten tično sti in ved no večji po dob no sti z os ta li mi me sti (Zu kin 2010). Z ana li zo morfo -loške zgrad be smo po tr di li, da se ljub ljan sko mest no tki vo v zad njih ne kaj de set let jih po sto po ma preo bražain iz gra ju je navz no ter, zla sti s so dob no blo kov sko grad njo na manjših pro stih po vršinah in de gra diranihur ba nih ob močjih. Takšen raz voj je skla den s pa ra dig mo traj nost ne ga ur ba ne ga raz vo ja (kljub po manj -ka nju ze le nih po vršin za ra di vi so ke ga koe fi cien ta izra be zem ljišča), ven dar lah ko ogro zi raz poz nav nostmest ne zgrad be, ki je po mne nju Di mi trov ske An drews, Mi he ličeve in Sta niča (2001) že zdaj pre cejnačeta za ra di sla be ga fi zičnega sta nja stavb ob vpad ni cah, sti hij ske za zi da ve na južnem obrob ju mesta,vi zual no neu re je nost jo in he te ro ge nost jo po sa mez nih ob močij ter ne pri mer nim po se ga njem v vaškaje dra. V tej luči je za ni mi vo raz mišlja nje Koželja (2004), ki meni, da novo sta no vanj sko tki vo da nesv vse manjši meri kon sti tui ra kraj/me sto ali ga celo raz gra ju je. Zato me ni mo, da bo tre ba v pri hod njestre me ti k takšnemu ur ba ni stičnemu raz vo ju, ki bo stre mel k rav no ves ju med raz vo jem in ohra nja njemznačil nih mor fo loških ob močij, ki so po mem ben ele ment iden ti te te Ljub lja ne.

5 Sklep

S kar ti ra njem v geo graf skih in for ma cij skih si ste mih, pod pr tim s te ren skim de lom ter raz ličnimipo dat kov ni mi in zgo do vin ski mi viri smo v ra zi ska vi opre de li li 16 sta no vanj skih mor fo loških ob močij

60

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

Page 25: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

v Ljub lja ni ter jih na tančno pro stor sko za me ji li in opi sa li. Pri iz de la vi mor fo loške ti po lo gi je smo sledi lipo stav lje nim me to do loškim iz ho diščem, ki te me lji jo na treh pr vi nah: času, obliki in rav ni na tančnosti.Pričujoča mor fo loška ti po lo gi ja je v pri mer ja vi s pred hod ni mi pro stor sko bolj na tančna, ima nižjo stopnjoge ne ra li za ci je in opre de lju je ne ka te re nove mor fo loške tipe.

Z ana li zo smo ugo to vi li, da po šte vi lu pre bi val cev pre vla du jejo blo kov ske sta no vanj ske so se ske inno vejša ob močja pro sto sto ječih eno sta no vanj skih hiš, ven dar pa se v po memb nem ob se gu po jav lja jotudi dru gi mor fo loški tipi, kot so (pol)ur ba ni zi ra ne vasi in nek da nja pred mest ja večsta no vanj skih hiš,ki zaz na mu je jo današnjo po do bo Ljub lja ne. Mor fo loške eno te so si cer v pov prečju do kaj majh ne in pro -stor sko raz drob lje ne; šte vil ne niso ho mo ge ne, tem več so pre plet raz ličnih mor fo loških ti pov, v ka te rihlah ko pre poz na mo raz lična zgo do vin ska ob dob ja.

Pred stav lje na mor fo loška ti po lo gi ja ima, po dob no kot pred hod ne ti po lo gi je, ne ka te re ome ji tve inpo manj klji vo sti, po ve za ne z upo rab lje no me to do lo gi jo. Med naj večjimi iz zi vi iz po stav lja mo poi me no -va nje mor fo loških ti pov, pri mer no rav ni na tančno sti, do ločitev šte vi la mor fo loških tipov in uvrščanjeenot v mor fo loške tipe. Za ve da mo se, da naša ti po lo gi ja ni edi na pra vil na in ni nuj no, da bo širše sprejetav dru gih stro kah. Kljub temu me ni mo, da pred stav lja na pre dek v pri mer ja vi z doz dajšnji mi ti po lo gija -mi, upo rab lje na me to do lo gi ja pa je po ten cial no upo rab na tudi za dru ga slo ven ska me sta. Oce nju je mo,da so re zul ta ti ti pi za ci je upo rab ni pri ur ba ni stičnem načrto va nju, saj vse bu je jo na tančne po dat ke o gra -je ni struk tu ri. Obe nem so ko rist na pod la ga za na dalj nje ana li ze v ur ba niz mu in urbani geo gra fi ji (napri mer pro stor ska se gre ga ci ja, ka ko vost bi val ne ga oko lja), saj gre za pro stor ske eno te, ki so po leg mor -fo lo gi je pra vi lo ma ho mo ge ne tudi po so ci oe ko nom ski se sta vi pre bi vals tva in last no stih sta no vanj. Dob lje nire zul ta ti so ne po sred no uporabni tudi za ovred no te nje pre te kle ga in da našnje ga pro stor ske ga raz vo -ja, tudi kot stro kov na pod la ga za spre mi nja nje občin ske ga pro stor ske ga načrta.

6 Viri in li te ra tu ra

Barv ni di gi tal ni or to fo to po sne tek DOF 050. Geo det ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2014.Ba ti sta, E. 2010: Ze le na jama. DEDI – di gi tal na en ci klo pe di ja na rav ne in kul tur ne de diščine na Slo -

venskem. Med mrežje: http://www.dedi.si/de dis ci na/235-ze le na-jama (25. 5. 2016).Bole, D. 2015: Spre mi nja nje pro met ne rabe zem ljišč. Geo ri tem 25. Ljub lja na.Car ter, H. 1995: The Study of Ur ban Geo graphy. New York.Cen tral ni re gi ster pre bi vals tva, Sta nje na dan 31.12.2014. Mi ni strs tvo za no tra nje za de ve. Ljub lja na, 2015.Čer ni goj, N. 2015: Zu pančičeva jama. AB: Ar hi tek tov bil ten 45, 203-204.Čer pes, I., Ble jec, G., Koželj, J. 2008: Ur ba ni stično načrto va nje: raba pro sto ra, ti po lo gi ja sta no vanj ske

grad nje, pro met, par ce la ci ja. Ljub lja na.Di mi trov ska An drews, K., Mi he lič, B., Sta nič, I. 2001: Raz poz nav na struk tu ra me sta: pri mer Ljub ljane.

Ur ba ni iz ziv 12-2.Drozg, V. 1995: Mor fo lo gi ja vaških na se lij v Slo ve ni ji. Geo grap hi ca Slo ve ni ca 27. Ljub lja na.Drozg, V. 1997: Ne ka te re značil no sti us tro ja Ma ri bo ra. Geo graf ski vest nik 69.Drozg, V. 1998a: Kmečka hiša. Geo graf ski at las Slo ve ni je. Ljub lja na.Drozg, V. 1998b: Tlo ri si slo ven skih mest. Geo graf ski vest nik 70.Drozg, V. 2007: Tri pa ra dig me no vo dob ne ga raz vo ja slo ven skih mest. Dela 27. DOI: http://dx.doi.org/

10.4312/dela.27.7.135-147Drozg, V. 2008: Načini za zi da no sti v Ma ri bo ru. Po dat kov ni sloj. Ma ri bor.Drozg, V. 2013: Tipi no vo dob ne eno sta no vanj ske hiše. Re vi ja za geo gra fi jo 8-1.Evi den ca hišnih šte vilk, Sta nje na dan 31.12.2014. Geo det ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2015.Fik fak, A. 2012: Ure ja nje pro sto ra na se lja – so dob na sta no vanj ska hiša. Ur ba ni stično-pla ner ska de lavnica

Muta 2011/2012. Muta.Gaut hiez, B. 2004: The hi story of ur ban morp ho logy. Ur ban Morp ho logy 8-2.

61

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

Page 26: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

Ga zvo da, D. 2001: Vlo ga in po men ze le ne ga pro sto ra v no vejših slo ven skih sta no vanj skih so se skah.Ur ba ni iz ziv 12-2. DOI: http://dx.doi.org/10.5379/ur ba ni-iz ziv-2001-12-02-004

Hof mei ster, B. 1994: Stadt geo grap hie. Braunsch weig.Ilešič, S. 1979: Po men fi ziog nom sko-mor fo loškega kri te ri ja v da našnji geo gra fi ji mest. Geo grap hi ca Slove -

ni ca 10. Ljub lja na.Ivanšek, F. 1988: Eno družin ska hiša: od pro sto sto ječe hiše k niz ki zgoščeni za zi da vi. Ljub lja na.Ko selj, N. 2010: Mo der na slo ven ska ar hi tek tura – Ra di kal ne, so cial ne in kon tek stual ne prak se. AB: Arhi -

tek tov bil ten 40, 185-187.Koželj, J. 2004: Ti po lo gi ja mest ne sta no vanj ske ar hi tek tu re in nje na so vi snost z mor fo lo gi jo mest ne ga

pro sto ra. Raz šir je ni pro sto ri umet no sti: slo ven ska umet nost 1985–1995. Ljub lja na. Levy, A. 1999: Ur ban morp ho logy and the prob lem of the mo dern ur ban fa bric: some que stions for

re sarch. Ur ban Morp ho logy 3-2.Ma lešič, M. 2015: Na sta nek in rast ljub ljan skih sta no vanj skih so sesk. AB: Ar hi tek tov bil ten 45, 203-204.Mi he lič, B. 1983: Ur ba ni stični raz voj Ljub lja ne. Ljub lja na.Mi he lič, B. 2010: Slo ven ski ur ba ni zem 1900–1980. AB: Ar hi tek tov bil ten 40, 185-187.Mi he lič, B., Hu mar, M., Nikšič, M. (ur.) 2015: Ur ba ni stični ter mi no loški slo var. Ljub lja na.Mi lič, M. 2006: Kri za slo venskega ur ba niz ma. AB: Ar hi tek tov bil ten 37, 173-174.Mo der ni stične so se ske v Ljub lja ni. Mu zej za ar hi tek tu ro in ob li ko va nje. Ljub lja na, 2015.No vak, M. 1991. Za mud niški vzor ci in du stria li za ci je: Slo ve ni ja na obrob ju Evro pe. Znans tve no in publi -

ci stično sre dišče, Ma ri bor.Občin ski pro stor ski načrt Mest ne občine Ljub lja na – iz ved be ni del (po dat kov ni sloj). Od de lek za urejanje

pro sto ra Mest ne občine Ljub lja na. Ljub lja na, 2014.Po točnik, A. 1929: Ljub lja na. Zvonček 29-5.Re ber nik, D. 1994: Mor fo loška in so cial no geograf ska struk tu ra Ce lja. Geo graf ski vest nik 66.Re ber nik, D. 1997: Mo del mor fo loške in so cial no geo graf ske zgrad be ur ba ne ga pro sto ra na pri me ru

Ce lja, Ko pra in Ptu ja. Dela 12.Re ber nik, D. 2000: Mor fo loška zgrad ba. Ljub lja na: geo gra fi ja me sta. Ljub lja na.Reber nik, D. 2007: Traj nost ni pro stor ski raz voj in no vejši pro ce si v pro stor skem raz vo ju Ljub lja ne. Dela

27. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.27.2.17-38Re ber nik, D. 2008: Ur ba na geo gra fi ja. Geo graf ske značil no sti mest in ur ba ni za ci je v sve tu. Ljub lja na.Re gi ster ne pre mičnin, Sta nje na dan 15. 12. 2014. Geo det ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2015.Režek Kam bič, M. 2015: Meščan ska sta no vanj ska ar hi tek tura v Ljub lja ni 1870–1914 (poz ni hi sto ri zem

in se ce si ja). AB: Ar hi tek tov bil ten 45, 203-204.Ro zin Šarec, L., Mušič, V., Re pič Vo gel nik, K., Ble jec, M., Le be ničnik, M., Vovk, M. 1976: Po sle di ce in

učinki vi so ke in niz ke sta no vanj ske grad nje na sta no vanj sko oko lje. Ra zi sko val no po ročilo, Ur ba -ni stični inšti tut Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na.

Šarac, D. 2013: The inf luen ce of wars on sett le ment for ma tion and de ve lop ment: The case of Ljub ljana,Slo ve nia. Ur ba ni iz ziv 24-2. DOI: http://dx.doi.org/10.5379/ur ba ni-izziv-en-2013-24-02-001

Turk Ni skač, B., Klaus, S., Sta rec, S. 2010: Ur ba no živ lje nje ob kme ti jah ali ru ral no živ lje nje ob stolpnicah?Di le ma ja sne ločnice med ur ba nim in ru ral nim. Ur ba ni iz ziv 21-1. DOI: http://dx.doi.org/10.5379/ur ba ni-iz ziv-2010-21-01-003

Ver nez Mou don, A. 1997: Ur ban morp ho logy as an emer ging in ter dis ci pli nary field. Ur ban morp hology 1.Vo gel nik, A. 1938: Sta no vanj ske raz me re v de lav skih ko lo ni jah na po dročju me sta Ljub lja ne. Kro ni ka

slo ven skih mest 5-1. Ljub lja na.Vresk, M. 2002: Grad in ur ba ni za ci ja: Os no ve ur ba ne geo gra fi je. Za greb.Vrišer, I. 1984: Ur ba na geo gra fi ja. Ljub lja na.Za kon o pro stor skem načrto va nju. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 33/2007. Ljub lja na.Zu kin, S. 2010: Na ked City: The Death and Life of Aut hen tic Ur ban Pla ces. New York.Zu pančič, B. 2005: Uso de ljub ljan skih stavb in lju di. Ljub lja na.

62

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni

Page 27: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

7 Sum mary: Morp ho lo gi cal typo logy of re si den tial areas in Ljub lja na(tran sla ted by Živa Ma lo vrh)

The city is a complicated and complex social and spatial phenomenon. This is most visibly reflectedin its urban morphology or how the cityscape is shaped. Urban morphology is the spatial dispersionand the interrelation between the morphological elements in the city space that together form a cityscapethat reflects city life of today and of the past (Vrišer 1984; Vresk 2002). The elements of the urbanmorphology are quite diverse and different authors group them together differently (Vrišer 1984;Hofmeister 1994; Carter 1995; Rebernik 2000; 2008; Čerpes, Blejec in Koželj 2008). Consequently, indi-vidual categorizations in morphological areas vary significantly and must also be regionally conditioned(Rebernik 2008).

Ljubljana’s long history, significance, and size cause it to have a very diverse morphological struc-ture that has been so far more thoroughly analysed by two studies. Rebernik (2000) used the basis ofthree morphological elements (town plan, type of building-up, and type of buildings) to determine10 residential morphological areas. Dimitrovska Andrews, Mihelič, and Stanič (2001) used buildingage, function, and building-up system to determine 15 homogeneous city areas that provide an iden-tity for the city, as well as develop its historic character. Both studies have a higher level of generalizationand both do not define certain morphological areas. The purpose of the article is therefore to create anew, more precise morphological typology of the residential areas in Ljubljana, which can be a usefulfoundation for urban planning and spatial analysis. To this end, two goals were set:• To define a methodological ground for mapping the urban morphology that can also be used on other

Slovenian cities and• To pinpoint, analyse, and describe the morphological city areas.

The typification was based on three fundamental principles of urban morphological research: time,form, and resolution. The basic data source for time was the building age as well as other sources thatdescribe the historical and urbanist development of the city and its morphological areas. The form wasanalysed based on the number of units per building, type of building (height, shape, and size of build-ing, number of floors, shape of facade), the buildings’ position relative to the traffic vein, and the buildings’position relative to neighbouring buildings; for this, we relied on the digital ortophoto image (2014),Real estate register (Register … 2014), and our own field work. The resolution was analysed by attempt-ing to typify smaller units of the city structure and adopting the basic unit of space management fromthe Municipal spatial plan of the City Municipality of Ljubljana (Občinski … 2014).

By mapping in the geographical information systems, we defined 16 residential morphological areaswith accurate delimitation and descriptions. According to the type of building, we grouped them into4 groups: • neighbourhoods of single-family houses (older neighbourhoods of single-unit detached houses, newer

neighbourhoods of single-unit detached houses, older terraced houses, newer terraced houses, quar-ters of urban villas, urbanized villages, and semi-urbanized villages),

• areas of apartment buildings (historical city centre, newer city centre, older suburbs of apartmentbuildings, older working class neighbourhoods, between-war block apartment buildings),

• mixed single- and multi-unit buildings,• and high-rise housing estates (post-WWII older apartment buildings, neighbourhoods with newer

apartment buildings and contemporary apartment buildings).We found Ljubljana to be a city with numerous (semi)urbanized villages and older suburbs of apart-

ment buildings, while on average, the morphological units are quite small and fragmented. Some ofthem are heterogeneous, an intertwining of numerous morphological types with many recognizablehistoric styles. The majority, 71,451 or approximately one quarter of inhabitants live in neighbourhoodswith newer block apartment buildings, while 131,945 inhabitants live in high-rise housing estates, addingup to about one half. Approximately one fifth (53,624) live in newer neighbourhoods of single-fami-

63

Geografski vestnik 88-1, 2016 Razprave

Page 28: MORFOLOŠKA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ V …

ly detached houses, while the rest of the morphological types are not as heavily represented, but stillhave a great impact on the contemporary image of Ljubljana.

We faced numerous problems and challenges during the process of typification: it was not possi-ble to classify and name certain areas unambiguously and we had to use different approaches to processthe resolution. It was also a challenge to define the number of types, having to take care that the numberof types will still allow the typology to be clear, straightforward, and not overly simplified. However,the new morphological typology of residential areas in Ljubljana is spatially more accurate and com-plex in comparison to previous ones. The methodology for mapping urban morphology is also potentiallyuseful for other Slovenian cities, while the typification results can be a useful basis for urban planning,future analysis in urbanism and urban geography and the evaluation of previous and contemporaryspatial development in Ljubljana.

64

Jer nej Ti ran, Da vid Bole, Pe ter Ku mer Mor fo loška ti po lo gi ja sta no vanj skih ob močij v Ljub lja ni