Hatem el’Easam veli: “Koj }e gi ostavi ~etiri raboti dodeka nastapat ~etiri raboti }e vleze vo Xennet: Spiewe do grob; falewe do vaga, odmor do sirat i u`ivawe do Xennet.”

Allahoviot Pratenik s.a.v.s., bil pra{an od nekoj ~ovek: "[to mo`e da me oddale~i od Allahovata lutina?" Rekol:

- "Nemoj da se luti{!" (Ahmed)

غضب من يباعدني ماذا الله رسول : ياr وسئلأحمد[. ]رواهتغضب)) قال: ((ال وجل؟ عز الله

Se prenesuva deka Zul-karnejn rhm. sretnal eden melek od Allahovite meleki i pobaral od nego: “Nau~i sme so nekoe znaewe so koe }e mi se zgolemi veruvaweto.” Melekot odgovoril:

- "Nemoj da se luti{ oti {ejtanot najpove}e ima mo} nad ~ovekot koga toj e obzemen so lutina; na lutinata vozvrati i so vozdr`livost, smiri ja so stalo`enost i ~uvaj se od brzawe bidej}i koga brza{ }e gre{i{; bidi ednostaven i ne`en i so bliskiot i so dale~niot a nemoj da bide{ nasilnik i tvrdoglav!"

آدم قال: ياابن أنه السالم عليه عيسى وعن الدنيا في وكن كنت، ما حيث الله اتق الضعيف

،Bالمساجد واتخذ ضيفا ،Bالبكاء، عينيك وعلم بيتا .غد برزق تهتم وال الفكر، وقلبك الصبر، وجسدك

Isa a.s. rekol: “O ~oveku slab, pla{i se od Allah kade i da si, na ovoj svet bidi kako

3

gostin, xamijata zemi ja kako tvoj dom, o~ite nau~i gi na pla~, teloto na strplivost, srceto na razmisluvawe i ne se gri`i za utre{niot rizk.”

EBU UBEJDE

“Prenesuva Amr ibn Auf el-Ensari r.a. raska`uva deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s., go ispratil ashabot Ebu Ubejde ibn el-Xerrah r.a. vo Bahrejn da go donese porezot od nemuslimanite. Allahoviot Pratenik s.a.v.s. so `itelite na Bahrejn be{e sklu~il primirje i za nivni namesnik go postavil el-‘Ala ibn el-Hadremi. Po izvesno vreme Ebu Ubejde se vratil so porezot od Bahrejn. Slu{nale `itelite na Medina za toa i vo golem broj do{le za namazot za sabah zaedno so Pejgamberot a.s.. Otkako isklawal namaz tie zastanaa pred nego, a Pejgamberot a.s. se nasmea koga gi vide i potoa re~e: “Mislam deka slu{navte deka Ebu Ubejde do{ol so ne{to (bogatstvo) od Bahrejn. Rekoa: “Da, Allahov Prateniku. Toga{, toj im re~e:

عليكم أخشى الفقر ما فوالله يسركم ما وأملوا كما عليكم الدنيا تبسط أن عليكم أخشى ولكني

كما فتنافسوها قبلكم كان من على بسطت أهلكتهم كما وتهلككم تنافسوها

“Izraduvajte se i nadevajte se za ona {to vi sleduva, se kolnam vo Allah ne se pla{am za vas od siroma{tija tuku se pla{am za vas deka ovoj svet koj }e gi iska`e svoite riznici kako {to na onie pred vas im se otvori ovoj svet i potoa }e se natprevaruvate za nego kako {to tie porano se natprevaruvaa i }e ve

4

uni{ti kako {to gi uni{til niv.” (Muttefekun alejhi)

* * *

Imam [afi edna{ rekol: “Site lu|e se sli~ni na umreni osven onie koi poseduvaat znaewe… a site onie koi poseduvaat znaewe spijat osven onie koi pravat dobri dela.. a site onie koi pravat dobri dela sebe si se zala`uvaat osven onie koi vo toa se iskreni.. a onie koi se iskreni sekoga{ se zagri`eni za svojata sostojba.

* * *

Se prenesuva deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s., rekol: “[to velite za onoj va{ prijatel koj ako go po~estite, go nahranite i go oble~ete a toj ve odvede vo najlo{ pat, dodeka ako go poni`ite, ogladnite i nanesete bolka ve odvede na najdobar pat!” Rekoa: “Allahov prateni~e, toj e najlo{ prijatel na zemjata.” Re~e: “Se kolnam vo Onoj vo ~ii race e moj `ivot, toj prijatel e va{ata du{a koja se nao|a vo vas!” (Tefsir Kurtibi)

* * *

Namesnikot na Egipet Amr ibn el-As r.a. edna{ java{ vakva mazga a ti si na polo`ba {to ima{ mo`nost da java{ najdobro prevozno sredstvo vo celiot Egipet.?! Toj odgovoril: “Ne me razo~aruva kakvo prevozno sredstvo javam, nitu kakva `ena poseduvam koga taa mi e

5

poslu{na, nitu kakov drugar imam koga toj mi ja ~uva tajnata, tuku, me razo~aruva i zagri`uva lo{ite osobini i rasipaniot moral.”

* * *

SVEDO[TVOTO NA KAMILATA

Za nekoj dovolen primer e i ovoj za da najde hidajet i patokaz. Allahoviot Pratenik s.a.v.s., vo edna prilika gi sobral svoite ashabi da im raska`uva za islam. Toga{ nai{ol eden bedevija vodej}i ja svojata kamila za oglamnik. Beduinot gi pra{a ashabite: Koj e ovoj ~ovek?” Tie mu rekoa: “Ovoj e Allahov Pratenik!” Toj mu prijde na Allahoviot Pratenik s.a.v.s., i mu re~e: “Ej Muhammede, nema da ti poveruvam se dodeka ovaa moja kamila ne posvedo~i deka ti si Bo`ji pratenik. Allahoviot Pratenik s.a.v.s., i prijda do kamilata nare~ena Zab i i re~e: “O Zab, komu ~ini{ ibadet?” A kamilata progovori: “Jas mu ~inam ibadet na Allah x.{. koj gi sozdal nebesata i zemjata, mene i sé {to e okolu mene. Pratenikot a.s. ja pra{a: “Koj sum jas?” A kamilata izgovori: Ti si Bo`ji pratenik, onoj koj }e posvedo~i vo tebe }e bide spasen, a onoj koj nema toa da go napravi }e propadne. Na ovoj beduin ne mu ostanalo ni{to drugo osven da izgovori {ehadet i da stane musliman.

* * *Mudrost vo povikuvawe

6

Tabiinot Sile ibn E{jem el-Adevi dodeka bil so svoite drugari na pat poradi nekoja rabota, pominale pokraj nekoe mom~e vo prekrasna obleka koja bila predolga duri i se vlekla po zemja i deluvalo kako nadueno i otmeno.Negovite prijateli sakale da go ukorat i `estoko da go izgrdat so lo{i zborovi za toa delo, no Sile im rekol: “Pu{tete me mene, jas taa neprijatna sostojba }e ve po{tedam!Potoa se dobli`il do mom~eto i mu se obratil kako na najdobar prijatel:“Sine na mojot brat, bi sakal ne{to da te zamolam?” Mom~eto na toa zastanalo i rekol: “Amixa, ka`i {to saka{!” Sile mu rekol: “Sakav da te zamolam malku da ja podigne{ oblekata. Taka pomalku bi se valkala i bi bila ~ista. Osven toa, kaj Allah toa e znak na pobo`nost i dosledna praksa sprema Pejgamberot!Na toa mom~eto se zasramilo i rekol: “Sekako, so zadovolstvo taka }e postapam!”Mom~eto taka i postapilo. Na toa Sile im se obratil na svoite prijateli: “Vaka e podobro i po primerno, otkolku ona {to vie sakavte da go storite. Bidej}i ako go izgrdevte i napadnavte i toa vas bi ve napadnalo i izgrdilo, a negovata obleka i natamu bi bila spu{tena i }e se vlekla po zemja.”

* * *

7

I pokraj ovaa jasna vistina nekoi znaele da ostanat gluvi i slepi. Eden od niv bil Ebu Xehl. Edna{ zemal kamen~iwa i oti{ol kaj Allahoviot Pratenik s.a.v.s., da go proveri dali navistina e bo`ji pratenik. Koga se sretnal so nego mu rekol: “Ti tvrdi{ za sebe deka si Bo`ji Pratenik, pa ako si bo`ji pratenik pogodi {to se krie vo mojata raka. Allahoviot Pratenik s.a.v.s., mu veli: “Dali saka{ jas da ti ka`am {to se nao|a vo tvojata raka ili pak posakuva{ ona {to e vo tvojata raka da ti ka`e koj sum jas?” Ebu Xehl razmisli: Ova {to mi go ponudil Muhammed e pote{ko. Toa e nevozmo`no. I re~e: “Ovie kam~iwa vo mojata raka neka ka`at koj si ti.” I toga{ Allahoviot Pratenik s.a.v.s., re~e: “Allah x.{. e kadar da napravi pove}e od toa. I eden po eden od kam~iwata po~na da izgovara {ehadet. V~udoviden od toa Ebu Xehl gi frli kam~iwata i pobegna i pak odbi da stane musliman.

* * *

Imam Gazali rekol: "Na sekoj del od teloto dol`en si da dade{ zekat:

- Zekat na srce e: 'Razmisluvawe za Allah, Negovata mo}, mudrost i veli~ina.'

- Zekat na o~ite: 'Da sogleduva{ pouki i da go soboruva{ pogledot pred zabraneti raboti.'

- Zekat na u{ite: 'Da slu{a{ zvukovi koi }e te spasat od Ognot.'

- Zekat na jazikot: 'Zboruvawe koe }e te pribli`i do Vozvi{eniot Allah.'

8

- Zekat na racete: 'Vozdr`uvawe od lo{o i prifa}awe na dobro.'

- Zekat na nozete: '^ekorewe kon hranata na srceto i selamet na verata."

Ashabot na Allahoviot Pratenik s.a.v.s., po ime Abdurrahman ibn Afv r.a., rekol: 'Bevme staveni na isku{enie so nepovolnosti, pa sme se strpile. A potoa bevme isku{uvani so blagosostojba i ne sme se strpile. Zaradi toa, Vozvi{eniot Allah objavil: 'O vernici, neka va{ite bogatstva i va{ite deca ne ve zabavat od se}avawe na Allah. A onie koi toa go napravat, }e bidat izgubeni." (El-Munafikun, 9)

POBO@NIOT VERNIK

Spomnuva Ibn Kuddame vo svojata kniga "Tevvabuun"od Abdulvahid ibn Zejd koj raska`uva: 'Bevme na pat. Nevremeto ne isfrli na eden morski breg. Na nego ima[e eden ~ovek [to mu se klawa[e na kip. Go pra[avme: '^oveku, komu se klawa[?" So glavata zamavna kon kipot. Mu rekovme: 'Nie sme mnogubrojna dru`ina i nema nitu eden od nas koj mu se klawa na kip kako [to se klawa[ ti!"Re~e: 'Dobro, no vie komu se klawate?"Rekovme: 'Na Allah!"^ovekot re~e: '{to e Allah?"

9

Rekovme: Allah e Onoj ~ij prestol e vo nebo.. vlast na Zemja.. presuda me\u `ivite i mrtvite.. "Re~e: 'Kako go doznavte toa?"Rekovme: 'Toj Gospodar ni isprati blagoroden pejgamber i ne izvesti za nego.."Re~e: 'Pejgamberot [to napravi?"Rekovme: 'Ja izvr[i svojata misija.. potoa Allah mu ja zede du[ata…"Re~e: 'Dali vi ostavi nekakov znak (dokaz)?"Rekovme: 'Sekako, Bo`ja kniga!"Re~e: 'Poka`ete mi ja Bo`jata kniga.. za[to smetam deka taa treba da bide dobra."Mu go donesovme mushafot (bo`jata kniga).Re~e: 'Vakvo ne[to ne sum videl."Mu pro~itavme nekolku suriwa od Kur„anot. Dodeka ~itavme toj pla~e[e, potoa re~e voodu[even: 'Onoj [to ]e go slu[ne ovoj govor ne smee da postapuva sprotivno."Potoa go primi islam. Go povedovme so nas. Go nau~ivme islamski propisi i nekolku suriwa. Go povedovme so nas na brod.. I koga padna no]ta..legnavme da spieme.Toj ne pra[a: 'Lu\e, Ovoj bog kon kogo me upativte.. koga ]e se stemni dali spie?"Rekovme: 'Ne, Allahov robu, Toj e postojan i nema potreba za spiew."Re~e: 'Kolku lo[i robovi ste vie! Sakate da spiete a va[iot Gospodar ne spie .." Dodeka toj samiot po~na da se klawa i moli a nie spievme. Koga stignavme vo na[iot grad im rekov na drugarite: 'Ovoj e sve` vo islam.. i tu\inec vo

10

ovoj grad, da mu soberema pari~ni sredstva." Otkako sobravme mu gi podadovme.A toj pra[a: '{to e ova?"Rekovme: 'Sredstva da ti se najdat pri potreba."Toj za~udeno re~e: 'La ilahe illallah! (Nema drug Bog osven Allah) Jas bev na morski breg i se klawav na kip a Toj (Allah) ne me zaboravi i zagubi.. Zar sega da me zaboravi a jas Go poznavam i obo`avam." I zamina samiot da zarabotuva.

Prenesuva Ebu Umame deka Allahoviot Pejgamber s.a.v.s. rekol: "Kako }e bide so vas koga }e zbesnat va{ite `eni, }e se rasipe va{ata mladina i go napu{tite xihadot na Allahoviot pat!"

شبابكم، وفسق نساؤ{ك{م، طغى إذا أنتم كيف جهادكم؟ وتركتم

Ashabite rekoa: "Zar mo`no e toa da se slu~i, Allahov Pejgamberu ?"Re~e: "Da", se kolnam vo Onoj vo ^ii race e mojot `ivot, u{te polo{o }e se slu~i!"Rekoa: "A {to e polo{o od toa?"Re~e: "Kako }e bide so vas koga nema da nareduvate dobro i nema da odvra}ate od lo{o?" Rekoa: "Zar i toa }e se slu~i, Allahov Pejgamberu?" Re~e: "Da", se kolnam vo Onoj vo ^ii race e mojot `ivot, }e se slu~i u{te polo{o od toa?"

11

Rekoa: "Kako }e bide so vas koga dobroto }e go smetate za lo{o a lo{oto za dobro?"Rekoa: "Zar i toa }e se slu~i, Allahov Pejgamberu?"Re~e: "Da, `imi Allah u{te polo{o }e bide. Vozvi{eniot Allah rekol: 'Se kolnam vo sebesi, }e im pratam takvo isku{enie {to blagiot }e bide vo kolebawe."

Vo drugo predanie stoi: "Kako }e bide so vas koga }e nareduvate kon lo{o a }e odvra}ate od dobro?"

Ibn el-Kajjim veli: "Koj go spoznae svojot Gospodar, }e go zasaka."

Bile doneseni pred halifata Omer ibn el-Hattab r.a. riznicite (bogatstvata) na persiskiot kral Kisra. Omer po~nal da go gleda i da pla~e vrz nego, a pokraj nego bil Abdurrahman ibn Avf i mu re~e: 'O vladetelu na pravovernite, ovoj den e den na radost i veselba. Toga{ halifata mu re~e: "Da, me|utoa ova bogatstvo ne mu go dal Allah na nieden narod a da ne frlil me|u niv neprijatelstvo i omraza."

N ل�كن أج�ل الله يعطه المال) لم (أي هذا إن و�والبغضاء) العداوة بينهم الله ألقى إال قط قوما

Zna~i, bogatstvoto sekoga{ bilo pri~ina ili faktor za me|usebno neprijatelstvo i omraza me|u lu|eto.) Hajatus-Sahabe)

12

POMO[ NA BRAT MUSLIMAN

Potvrdeno e deka Ibn Abbas r.a. bil vo 'itikaf vo xamija. Nekoj ~ovek vlegol vo xamija a na nego bile zabele`livi tragi na gri`a i maka. Toga{ Ibn Abbas r.a. mu re~e: '[to e so tebe, brate?"^ovekot: "Imam dolg koj mu pominal rokot za ispla]awe a jas ne mo`am da go isplatam."Ibn Abbas r.a. mu re~e: "Dali posakuva{ mesto tebe da zboruvam so ~ovekot komu mu dol`i{ da te po~eka se dodeka bide{ vo sostojba da mu go vrati{."^ovekot: 'Da".Ibn Abbas r.a. go zede za raka i izleze nadvor od xamija. ^ovekot za~udeno mu se obratil na Ibn Abbas: 'O Ibn Abbas, zar zaboravi deka deka si vo 'itikaf i deka ~ovekot vo itikaf ne smee da izleguva od xamija. Ibn Abbas r.a.: "Ne, ne zaboraviv tuku go slu{nav Allahoviot Pejgamber s.a.v.s. kako veli: ' ( أحب أثبتها حتى أخي حاجة في أمشي ألن

شهراB المسجد في أعتكف أن من إلى )"Da odam so mojot brat da mu ja zavr{am potreb- ata mi e pomilo otkolku da se zatvoram vo xamija eden mesec." (Taberani, sahih)

Hasan el-Basri veli: "Ako se kupuva{e pamet, lu|eto }e se natprevaruvaa vo negovata cena. No kolku e ~udno ~ovek so svoi pari da

13

kupuva ne{to (alkohol) {to mu go rasipuva umot."

Mudriot Lukman rekol: "Navistina, praviot nau~nik lu|eto gi povikuva kon svoeto znaewe so svoeto mol~ewe i odnesuvawe."

Jahja bin Ebu Kesir rekol: "nauka ne mo`e da se postigne so odmoreno telo."

Isa a.s. rekol: "Koj ne se raduva na sre}ata na drugite lu|e, toj i vo xennet koga bi vlegol ne bi mo`el da bide sre}en."

BARAWE POMO[ SAMO OD VOZV[ENIOT ALLAH

Koga pravel halifata Hi{am ibn Abdulmelik hax kru`ej}i tafav go zdogledal Salim ibn Abdullah kako pravi tafav nosej}i gi svoite vle~ki vo race, a na nego imal obleka koja ne vredela pove}e od trinaeset dirhemi.

Toga{ Hi{am mu re~e: 'O, Salim, dali ima{ nekoja potreba da ti ja zavr{am?"

14

- 'Zarem ne se srami{ od Allah x.{. da mi se iznuduva{ so izvr{uvawe na potrebi a jas sum vo Ku}ata (bejtullah) na Onoj kaj kogo se site potrebi!?"

Toga{, Hi{am zamol~el. Koga izlegle nadvor od Allahovata ku}a (Kabe) Hi{am mu re~e: "Dali posakuva{ ne{to?"

- 'Za koi potrebi zboruva[ za ovosvetskite ili onosvetskite," – pra[a Salim

Hi[am odgovori: 'Za ovosvetskite potrebi."

Salim re~e:

من الدنيا حوائج سألت ما هو إال إله ال الذي واللهمنك؟ أسألها فكيف وتعالى، تبارك يملكها الذي

- 'Se kolnam vo Allah koj nema drug Bog osven Nego, ne pobarav od ovosvetskite potrebi od Onoj [to gi poseduva, pa kako ]e gi baram od tebe koj ne poseduva[ ni[to?"

Fudejl ibn Ijad rekol: 'Dve raboti srceto go pravat surovo: prekumerno zboruvawe i preterano jadewe."

15

«Koga Sulejman a.s. sin na Davud a.s. go izgradil Bejtul-Makdis (mesxidu-Aksa) pobaral od Allah x.[. tri raboti: pobaral mudrost koja ]e bide vo sklad so Allahovata mudrost, pa mu e dadena. Pobaral vlast kakva [to nema da mu treba na nikoj posle nego, i mu e dadena. Pobaral od Allah x.[. sekoj koj ]e dojde vo toj mesxid so iskren nijet da isklawa namaz, da izleze bez grev isto kako koga go rodila majka mu»

Edna[ Musa a.s. mu rekol na Vozvi[eniot Allah: 'O, Gospodaru, kako e mo`no toa da ne te obzema nitu son nitu spiewe?" Allah x.[. mu re~e: 'O Musa, zamisli da ima[ vo race ~inija so voda i te obzeme spiewe ili son.. [to ]e se slu~i so ~inijata, o Musa?"

Musa a.s. re~e: '}e padne ~inijata od race i ]e se skr[i." Toga[ Vozvi[eniot Allah mu re~e:

' Se kolnam vo Mojata veli~ina i vozvi[enost, o Musa; ako me obzeme[e samo za mig spiewe ili son ]e se sru[ea nebiwata vrz zemjata."

{TO GO VOZNEMIRUVA {EJTANOT

16

Eden od golemite evlii, Ebu Jezid el-Bistami, edna no] go fatil sonot i nemo`el da stane za sabah-namaz. Tolku mnogu pla~el i stradal duri najposle slu[nal glas koj mu se obra]a: 'O Ebu Jezid! Ti go prostiv tvojot propust. Poradi blagoslovot na tvojot pla~ ti dadov sevab kako 70 000 namazi."

Po nekolku meseci, pak go fatil sonot. Mu do[ol [ejtanot i dopiraj]i go za noga go razbudi velej]i mu:

- 'Stani za malku ]e ti pomine namaz!" Ebu Jezid mu odgovori:

-'O ti prokletniku, kako uspea ti da ja napravi[ ovaa rabota? Ti posakuva[ sekomu da mu pomine namazot, zo[to mene me razbudi?"

{ejtanot mu re~e:

- 'Toj den koga go ispu[ti namazot na sabah, pla~ej]i postigna sevab od 70 000 namazi. Denes, imaj]i go ova vo predvid te razbudiv za da dobie[ sevab samo od eden namaz, za da ne bide[ nagraden so sevab na 70 000 namazi!"

Omer ibn el-Hattab r.a. rekol: 'Naskoro selata ]e propadnat iako ]e bidat naseleni?"

17

Rekoa: 'Kako toa?" Re~e: 'Koga gre[nicite ]e gi nadvladeat dobro~initelite!"

POSTUVAWE NA MUSLIMANOT

Allahoviot Pratenik s.a.v.s. rekol: 'Na Sudniot den ]e dojdat dvajca lu\e pred Allah x.[. Edniot od niv ]e re~e: 'O Allah, isplati mi ja nepravdata od mojot brat. Allah ]e mu re~e na nasilnikot: 'Isplati mu ja nepravdata na tvojot brat!" Toj ]e re~e: 'O Gospodaru moj, moite dobri dela zavr[ile." Allah ]e: 'Mu zavr[ile dobrite dela na tvojot brat." Obespraveniot ]e re~e: 'Neka gi ponese moite lo[i dela i neka se stavat na negoviot kantar?" Allah ]e re~e: 'Dali posakuva[ nekoe drugo dobro delo? " Obespraveniot ]e re~e: 'A [to toa, Gospodaru moj?" Allah ]e mu re~e: 'Kreni ja glavata nagore… ]e ja podigne i ]e vidi palata, me\u najdobri [to e mo`no da bide, pa ]e pra[a: 'Za kogo e ovaa, Gospodaru moj?" 'Za pejgamber?" 'Za [ehid?" Vozvi[eniot Allah ]e re~e: 'Naprotiv, taa e za tebe!" ^ovekot ]e re~e: 'Kako za mene, Gospodaru?" Vozvi[eniot Allah ]e re~e: 'So tvoeto prostuvawe na tvojot brat!" ^ovekot ]e re~e: 'Mu prostiv, Bo`e!.. Mu prostiv, bo`e!.." Toga[, Allah x.[. ]e re~e: 'Zemi go tvojot brat za raka i vlezete dvajcata vo Xennet!" (Hakim, 4/576)

18

Imam Muhasibi veli: 'Se kolnam vo Allah, ako vremeto se kupuva[e so pari, ]e go potro[ev siot moj imot bez da za`alam da kupam slobodno vreme so cel da go potro[am vo slu`ba na muslimani."

Mu rekoa: 'Od kogo ]e go kupe[e?"

Re~e: 'Od onie koi imaat slobodno vreme."

Omer ibn el-Hattab r.a. veli: 'Koga da spijam?" - Ako spijam preku no], ]e go zapostavam hakkot (pravoto) sprema Allah x.[., a ako spijam preku den ]e gi zapostavam pravata na muslimanite. Pa koga da spijam?"

ABDULLAH IBN MES„UD I PIJANICATA

Abdullah b. Mes'ud r.a. vo edna prilika pominuval pokraj mladi~ koj bil vo pijana sostojba i koj peel nekoi svoi pesni. Abdullah pominuvaj]i pokraj nego rekol: 'Kolku ubav glas, kamoli sre]a so Kur„an da go razubavuva!" Toj mladi~ videl kako lu\eto posebno go po~ituvaat na Ibn Mes„ud r.a. pa pra[al: 'Koj e ovoj?" Mu rekle: 'Pa toj e ashab na Allahoviot Pratenik s.a.v.s., za kogo Pejgamberot a.s. rekol: 'Koj saka da u~i Kur„an kako e spu[ten neka u~i kako [to toa

19

go pravi Ibn Mes„ud." '{to re~e toj predmalku za mene?" Rekoa: 'Kolku ubav glas, kamo sre]a so Kur„an da go razubavuva!" Toga[, toj mladi~ go povikal Ibn Mes„ud i tr~al zad nego velej]i mu so pla~ na o~i: 'Ti si ashab na Allahoviot Pratenik s.a.v.s. i taka ubavo zboruva[ za mene." Ibn Mes„ud r.a. go pregrnal i go pomiluval po race i obajcata pla~ele. Lu\eto se nasobrale okolu niv i mu zabele`ale na Ibn Mes„ud velej]i mu: 'Zarem go pregrnuva[ i saka[ a mirisot na alkohol mu izleguva od usta?!"

Ibn Mes„ud r.a. im rekol: 'Jas go sakam, kako da ne go sakam i ve zemam vas za svedoci deka i Allah go saka zaradi ovie negovi solzi."

Se prenesuva deka vo vreme na hilafetot na Omer ibn el-Hattab r.a. `iveel nekoj ~ovek koj se hranel so kamata. Edna[ pominuval pokraj deca i koga tie go videle po~nale da se ismejuvaat so nego i velej]i: 'Poglednete go ovoj [to se hrani so haram." ^ovekot poglednal kon nebo i rekol: 'Gospodaru moj, osramoten sum pordai moite grevovi i od denes siot svoj imot go vlo`uvam na Allahoviot pat. I Te molam, Gospodaru moj, oslobodi me od grevot i prosti mi!!!.

Nekolku meseci potoa stanal pobo`en ~ovek. Decata go naterale da razmisli kako Allah x.[.

20

go osramotil poradi grevot. Odel po ulica i slu[nal grupa na mladi~i koi vperuvale prst vo nego i govorele: 'Ovoj e Allahov milenik i pobo`en ~ovek." Zaplakal i rekol: 'Gospodaru moj, gi iznese na videlina moite dobri dela. Slaven da si Ti! Kolku samo brzo doa\a Tvojata milost posle Tvojata lutina!"

MUDROSTA NA OSMAN BIN AFFAN R.A.

Osman bin Affan r.a. rekol: '^etiri raboti nivnata nadvore[nost e vrlina, a nivnata vnatre[nost obvrska:

- Me[awe so dobrite lu\e e vrednost, a nivno sledewe e obvrska;

- ^itawe na Kur„an e vrednost, no rabotewe spored nego e obvrska;

- Posetuvawe na grobi[ta e vrednost, no podgotovka za smrtta e obvrska;

Posetuvawe na bolen e vrednost, no zemawe poraka (testament) od nego e obvrska."

Isto taka rekol: 'Slasta na ibadetot ja najdov vo ~etiri raboti:

1- Vo izvr[uvawe na Allahovite farzovi;

21

2- Vo napu[tawe na Allahovite zabrani;

3- Vo nareduvawe kon dobro sakaj]i da postignam Allahova nagrada i

4- Odvra]awe od zlo pla[ej]i se od Allahovata lutina."

Dahhak bin Muzahim mu rekol na eden ~ovek: {to pravi[ so alkohol? Re~e: 'Ja varam hranata so nego". Toga[ Dahhak mu re~e: 'Ona [to ti ja dropi i vari verata i tvojot um e pove]e od hranata."

ALKOHOL MAJKA NA SITE ZLA

Prenesuva Nesai i Ibn Hibban deka Osman bin Affan r.a. stanal kako govornik na hutba i rekol: 'O lu\e, izbegnuvajte go alkoholot; bidej]i toj a majka na site zla! Ima[e eden pobo`en ~ovek od onie koi bea pred vas. ^esto odel vo xamija. Go sretnala edna lo[a `ena, pa i naredila na svojata sluginka da go natera da vleze kaj nea doma. Taka i napravila i potoa vratata ja zaklu~ila. Pred nejze imala stomna so alkohol i malo dete. Pa mu rekla nemu: 'Nema da mo`e[ da izleze[ ottuka se dodeka ne se napie[ edna ~a[a od alkoholov, ili da legne[ so mene ili da go ubie[ ova malo dete, a

22

ako ne toa ]e go nateram da zapla~e i koga lu\eto ]e se nasoberat ]e re~am: 'Ovoj vlegol kaj mene doma, a tebe koj ]e ti poveruva?" ^ovekot toga[ potpadnal pod nejzino vlijanie i re~e: 'Da napravam blud, ne toa ne go pravam; da ubijam nevina du[a i toa ne go pravam; pa odlu~i da ispie edna ~a[a alkohol. Otkako ispi i re~e dodaj mi u[te malku i taa mu dodade. Se kolnam vo Allah, ne se osvestil se dodeka ne napravil blud so `enata i go ubil deteto."

Potoa Osman re~e: 'Izbegnuvajte go, navistina, toj e majka na site zla - Vallahi - Ne se spojuvaat veruvaweto i alkoholot vo srceto na ~ovekot, osven eden da go napu[ti drugiot."

{TO GO OSTARE PEJGAMBEROT A.S.

Eden den Allahoviot Pratenik s.a.v.s. bil sednat koga pominal kraj nego Omer bin el-Hattab r.a. i poglednal vo kosata na Pejgamberot a.s., a toa bilo pri krajot na pejgamberoviot `ivot, pa videl nekolku beli vlakna vo kosata na Pejgamberot a.s. pa mu re~e: 'Si ostarel, Allahov Prateniku?" - pra[awe vo vid na [ega - Pejgamberot a.s. re~e: 'Da, Omere! Me ostare sureto Hud..." Omer r.a.: 'A zo[to Allahov Prateniku?" Re~e: 'Vo nego ima eden ajet koj me ostare!"

23

'A koj e toj ajet, o, Prateni~e?" Re~e: 'Allahovite zborovi: 'Bidi istraen kako [to ti e naredeno i onoj koj pokajal so tebe." Yق]مN ت Yس Nآ ٱفNمN ك

Nت Yم]رf NابN وNمNن أ مNعNكN ت " .

Abdullah ibn Mes„ud r.a. rekol: 'Vernikot nema da postigne vistinsko veruvawe se dodeka vremeto ne mu bide poskapoceno od pari."

Ahmed ibn Hanbel veli: 'Primer na muslimanot koga se moli na Allah x.[. kaj mene sli~i na ~ovek koj tone vo srede more i se fatil za [tica, a branovi od site strani go udiraat a toj se uveril deka mu nema spas."

U~enite i mudrecite velat: 'Navistina, Vozvi[eniot Allah za ~ove[tvoto ispratil dva vida na kniga: kniga koja se ~ita, a toa e Kur„anot; i kniga koja se gleda a toa svemirot so cel lu\eto da nemaat dokaz pred Allah x.[."

SONOT NA MALIK IBN DINAR

24

Toj e eden od golemite tabiini.. bil golem rasipnik so ogromni grevovi. Samiot raska`uva za sebesi: Ne ostaviv grev a da ne go po~iniv... taka `iveev podolgo vreme voznemiruvaj]i gi lu\eto i odzemaj]i go nivniot imot... se dodeka eden den dojde eden ~ovek na pazar da kupi slatki i mu veli na prodava~ot: 'Daj mi i dodaj, bidej]i imam tri ]erki, a Allahoviot Pratenik s.a.v.s. donesol radosna vest za onoj koj ]e ima tri ]erki i gi vospita tie ]e mu bidat za[tita od ogan. Veli: Na srce mi padna qubov kon ]erki, pa posakav da se o`enam i da mi se rodi ]erka."

Raska`uva: 'Posakav da se o`enam no se pra[av sebesi: koj ]e mi da dade mene devojka a jas sum tolku golem gre[nik? Pa malku se oddale~iv od ~inewe na grevovi. I navistina se o`eniv i po izvesno vreme dobiv ]erka na koja i dadov ime Fatima. Tolku ja zasakav duri kolku [to raste[e taa tolku mi raste[e i veruvaweto a mi se namaluva[e gre[eweto. Taa porasna tri godini. Eden den piev alkohol i taa me fati za raka i od usta mi ja trgna ~a[ata so alkohol i mi ja frli, duri pomisliv deka toa be[e rakata na Allah.

Potoa se slu~i ~udo..nenadejno umre. Pa se vrativ na patot na gre[ewe vo pogolema mera otkolku [to bev pred toa. Ne mo`ev da se osvestam od alkohol. Edna ve~er rekov vo sebe ]e pijam tolku mnogu za da zaboravam se. Tolku mnogu se napiv duri padnav vo besoznanie. Dodeka bev vo besoznanie vidov

25

~uden son. Vidov kako da stanal kijamet i golem u`as. Lu\eto nasobrani pred Allah x.[.. Sonceto se dobli`ilo do glavite na lu\eto; nekoi vo pot od niv do glu`dovi, nekoi vo pot do kolena, nekoi vo pot do ramena, nekoi kako plivaat vo pot... Potoa po~na sekoj po ime da bide povikuvan da zastane pred Gospodarot, se dodeka go slu[nav svoeto ime. Zastanav pred izlo`uvaweto, koga odedna[ edna golema zmija so otvorena usta tr~a kon mene. Po~nav da begam a taa da tr~a zad mene, vidov eden star i slab ~ovek komu mu rekov: 'Spasi me od ovaa zmija! Mi odgovori: 'Sinko, jas sum slab, ne mo`am da te spasam tuku gledaj da pobegne[ na ovaa strana mo`ebi ]e se spasi[. U[te posilno tr~av se dodeka pred mene izleze ogan a zad mene be[e zmijata.. zastanav da pla~am od mojata sostojba se dodeka vidov star i iznemo[ten ~ovek koj pla~e zaradi mene i mi poka`a na druga strana da pobegnam za da se spasam. Koga vidov pred sebe eden golem rid, na negoviot vrv ima[e mali deca koi umrele a svoite roditeli gi ostavile na ovoj svet... nekoi i viknaa na ]erka mi: 'O, Fatima, spasi go tatko ti... Fatima dojde me prepozna i jas ja prepoznav me fati za desna raka a so levata raka ja spre~i zmijata da dopre do mene. Potoa, Fatima mi sedna vo skut kako [to mi sede[e na duwaluk a jas treperam pa i rekov: 'O ]erko moja, [to e ovaa zmija? Mi re~e: 'Taa zmija se tvoite lo[i dela! Rekov: 'A koj be[e stariot ~ovek? Re~e: 'Tvoite dobri dela koi bea tolku slabi [to nemo`ea da te odbranat od zmijata. Ako jas ne bev umrena

26

ne znam koj ]e te spase[e vo ovoj den. Potoa mi vikna: O tatko, zarem ne dojde vreme za onie koi veruvaat da im omeknat srcata koga [e se spomne Allah i ona ]to se objavuva od vistina.." (Kur„an, 57:16)

Se razbudiv vikaj]i: Da, dojde vreme Gospodaru, dojde vreme Gospodaru!.. Se izbawav i potr~av za xamija za sabah-namaz, koga vlegov vo xamija imamot go u~e[e istiot ajet: 'Zarem ne dojde vreme za onie koi veruvaat da im omeknat srcata koga [e se spomne Allah i ona ]to se objavuva od vistina.." (Hadid, 16) Sfativ deka toa e Allahova opomena za mene i sfativ deka ako od denes ne se pokajam i vratam na Negoviot pat, mo`ebi, potoa pove]e nema da me primi. Potoa stanal me\u najgolemite pobo`nici.

GRADINATA NA EBU DEHDAH

Ashabot Ebu Dehdah be[e od bogatite lu\e. Ima[e gradina vo Medina so [estotini palmini drva. Eden odej]i vo zijaret na Allahoviot Pratenik s.a.v.s., vo toj mig mu se objavija Allahovite zborovi:

ر�ض{ ٱل�ذ�ي ذ�ا م�ن ضاB ٱلل�ه� ي{ق� ر� ناB ق� س� ه{ ح� اع�ف� ي{ض� ل�ه{ ف� Bع�افا ةB أ�ض� ك�ث�ير�

27

'Onoj koj [e mu pozajmi na Allah - pa, Allah vo izobile [e mu zgolemi i udvoi.." (El-Bekare, 245) Se za~udil od ovoj ajet i go pra[a Pratenikot a.s.: Zarem Allah bara od nas kredit (zaem)? Re~e: 'Da, O Ebu Dehda!" Re~e: 'O Allahov Prateniku, pru`i ja rakata... Pratenikot a.s. ja pru`i rakata i Ebu Dehdah ja stavi svojata raka vrz negovata raka i re~e: 'o, Allahov Prateniku, mojata gradina so palmi koja ja poseduvam ja davam kredit na Allah.. potoa zamina.

Koga se dobli`il do svojata gradina Ebu Dehdah ja vide svojata `ena kako se igra sos svoeto dete vo senkite na palminite drva i i povika: O Ummu Dehdah .. Taa re~e: Ti se odzvivam, moj ma`e! I re~e: 'Izlezi od gradinata ti i deteto.. Gradinata ja dadov kredit za Allah x.[.. Taa vedna[ izleze duri deteto ima[e urma vo usta a taa mu ja izvadi od negovata usta. Zatoa [to, ve]e nemaat pravo na urmite otkako stanala kredit za Allah.

KIFL OD BENU ISRAIL

Prenesuva Ibn Omer r.a. deka go slu[nal Allahoviot Pratenik s.a.v.s. kako raska`uva: 'Imal nekoj ~ovek po ime Kifl od Benu Israil koj nemalo grev [to ne go po~inil, taka edna[ mu do[la edna `ena na koja i dal [eeset zlatnika za da ima intimen odnos so nea. I koga zastanal

28

vrz nea kako [to zastanuva ~ovek vrz svojata `ena pred takov ~in, `enata se zatresla i zaplakla.

Kifl i re~e: '{to te raspla~e, zarem te prinudiv?"

@enata: 'Ne, me\utoa, jas ova delo nikoga[ porano ne sum go napravila?"

Kifl: 'Toga[, zo[to go pravi[ ova koga ve]e ne si go napravila porano?"

@enata: 'Potreba me natera na ova!"

Koga Kifl gi slu[na nejzinite zborovi ja ostavi i i re~e: 'Odi si i zlatnicite zadr`i neka bidat tvoi, potoa re~e: Se kolnam vo Allah, Kifl ve]e nikoga[ nema da napravi grev kon Allah x.[. i istata taa ve~er se preseli na Ahiret. Utredenta na negovata vrata ostana zapi[ano: 'Allah mu prostil na Kifl." (Ahmed)

DOVATA NA ABDULLAH IBN XAH{ R.A.

Abdullah ibn Xah[ eden od ashabite na Resulullah a.s. na denot voo~i bitkata na Uhud zastanal pokraj Sa„d ibn Muaz r.a. Toga[, Sa„d mu re~e na Abdullah: 'Sega jas ]e pravam dova a ti izgovaraj 'Amin" (O Allah primi ja

29

dovata), potoa ]e pravi[ dova ti a jas aminam na tvojata dova. Zastana Abdullah ibn Xah[ i Sa„d ibn Muaz po~na da dovi: Allahum moj, Te molam utre da mi odredi[ eden krupen nevernik protiv kogo ]e se boram i toj protiv mene ]e se bori i jas da go ubijam." Ova e dovata na Sad ibn Muaz r.a. a Abdullah vika[e "Amin".

Potoa slede[e dovata na Abdullah ibn Xah[: 'Allahu moj, Te molam utre da mi odredi[ eden krupen nevernik da se boram protiv nego i toj da se bori protiv mene, potoa pak da mi odredi[ nekoj silen nevernik protiv kogo ]e se boram i toj ]e se bori protiv mene i ]e mi go raspolovi stomakot, ise~e uvoto i otkine nosot i taka raskinat da Ti dojdam na Sudniot den i ti da me pra[a[: "Zo[to ti se slu~i ova o Abdullah!?" A jas da ti odgovoram: 'Poradi Tebe, o Gospodaru moj. I Ti da mi re~e[: 'Iskreno si rekol!"

NEVIDENA TRPELIVOST

Urvete bin Zubejr padnal od kow i nogata mu se povredila i o[tetila do taa mera [to lekarite odlu~ile deka nogata vedna[ treba da mu se prese~e za da bolesta ne se pro[iri niz celoto telo i bide pri~ina za smrt. Vo istiot moment koga treba[e da mu se se~e nogata mu doa\a vest deka edniot sin mu umrel. Toga[, Urvete

30

im naredil nogata da mu ja prese~at dodeka ]e bide vo namaz za da ne oseti. Koga se osvestil re~e: 'Allahu moj, Tebe ti pripa\a fala, ako si zemal toga[ si ostavil; ako si isku[al toga[ si izle~il; mi dade ~etiri organi a si zede eden organ,pak Tebe fala; mi dade ~etiri sinovi a si zede eden, pak Tebe fala!"

Alija ibn Ebu Talib r.a. mu pora~al na E[„as ibn Kajs: 'O, E[a„as, ako pravi[ sabur ona [to ti e odredeno ]e te~e i ti ]e bide[ nagraden; a ako se razo~aruva[ molivot na sudbinata ]e pi[uva a ti ]e bide[ kaznet."

UPORNOSTA NA HABIB IBN ZEJD R.A.

Ovoj e ashab koj imal trieset godini. @ go ispratil do samoproglaseniot la`en pejgamber Musejleme el-Kezzab. Habib re~e: 'Slu[am i se pokoruvam, o Allahov Prateniku!" Po~nal da se podgotvuva za najte[koto soo~uvawe bidej]i se izlo`uva na opasnost i smrt. Majka mu go ispra]a so pla~ewe pri razdelba i osetila deka pove]e nema da go vidi na ovoj svet, tuku ]e se sretne so nego vo xennet.

Stigna Habib kaj Musejleme, ovoj go pra[a: 'Koj si be ti?" Re~e: 'Habib ibn Zejd." Musejleme: '{to te dovede kaj nas?" Re~e: 'Dojdov so pismo od kaj @!" Musejleme: 'Zarem svedo~i[ deka e pejgamber?" Re~e: 'Da,

31

svedo~am deka e Allahov pejgamber. Musejleme: 'Dali svedo~i[ deka jas sum Allahov pejgamber?" Habib: 'Ne slu[am ni[to!" Musehleme: 'Dali svedo~i[ deka jas sum Allahov pejgamber?" Habib: 'Ne slu[am ni[to!" Musejleme: 'Dali svedo~i[ deka Muhammed e Allahov pejgamber?" Habib: 'Da, svedo~am deka Muhammed e Allahov pejgamber!" Musejleme: 'Dali svedo~i[ deka jas sum Allahov pejgamber?" Habib: 'Ne slu[am ni[to!"

Toga[. Musejleme se naluti i mu naredi na eden od negovite vojnici: 'Ise~i del meso od negovoto telo, i toj ise~e i od ranata po~na da frla krv. Toga[, Musejleme pak postavi pra[awe: 'Veruva[ li deka Muhammed e Allahov pejgamber?" Habib odgovori: 'Da, veruvam deka Muhammed e Allahov pejgamber?" Musejleme: 'A dali veruva[ deka jas sum Allahov pejgamber?" Habib: 'Pa ve]e ti rekov deka moite u[i ne slu[aat ona [to go zboruva[!" Musejleme pak naredi da mu se otse~e del od negovoto telo. I taka del po del bilo se~eno teloto na uporniot Habib a toj samo izgovaral: 'E[hedu enne Muhammeden resulullah!" I taka negovoto telo postepeno so ovie zborovi ja ispu[ti du[ata vo Allahovite race.

Koga negovata majka slu[na za nastanot do nejziniot sin re~e: 'Za takvi situacii sum go podgotvila, a Allah go molam da go nagradi najdobra nagrada!"

32

Suvejd ibn Seid veli: 'Go vidov Abdullah ibn Mubarek vo Mekka kako dojde do bunarot Zemzem i pred da se napie[e od nego se svrte kon kible i re~e: 'Allahu moj, mi raska`al Ebu Minval od Muhammed ibn Munkedir od Xabir r.a. deka @ rekol( }اء م� م� م�ز� ا ز� ر�ب� ل�م� ه ش��{ ل��� )) Vodata zemzem koristi za ona so koja namera ]e se pie". A jas pijam za da ne bidam `eden na Sudniot den!"

TEVBETO NA MALIK IBN MAIZ R.A.

Maiz ibn Malik r.a. be[e me\u mladite ashabi, `enet od `itelite na Medina. Eden den [ejtanot go navede na zabraneto delo, toe e da se zagleda vo eden devojka vo Medina, so koja se osamil a [ejtanot bil kako tret me\u niv dvajca. Taka go navel se dodeka ne po~inil blud so nea. Koga se vratil Maiz vo sebe uvidel deka napravil haram pa zaplakal. Samiot se prekoruval i se upla[il od Allahovata kazna duri grevot mu go izgore srceto. Zatoa otide kaj lekuva~ot na du[ite, Allahoviot Pratenik a.s. i zastana pred nego i vikna: 'Allahov prateni~e, napraviv blud.. o~isti me (zna~i primeni Allahova sankcija vrz mene). Resulullah a.s. se svrte od nego. Potoa, Maiz mu prijde od drugata strana i mu re~e: 'Allahov prateni~e, napraviv blud.. pa o~isti me!" Pratenikot a.s. mu re~e: 'Te[ko tebe, odi si i baraj pro[ka kaj Allah x.[..!" Po kratko vreme Muaz pak dojde kaj Resulullah a.s. i mu re~e: 'Allahov

33

prateni~e, o~isti me!" Pak, Pratenikot a.s. mu re~e da se vrati i da bara pro[ka i pokajanie kaj Allah x.[. Pak po izvesno vreme se vrati i mu re~e: 'O~isti me, Allahov Prateniku!" Toga[, Pratenikot a.s. mu re~e: 'Te[ko tebe, [to znae[ [to e blud?" Potoa naredi da go otrgnat i izvadat od kaj nego. No, Maiz r.a. pak se vrati po nekolku pati. @ ja vide upornosta na Maiz a.s. pa gi pra[a ashabite: 'Dali go fatilo ludilo na Maiz?" Tie rekoa: 'Ne sme zabele`ile kaj nego takvo ne[to, toj e zdrav i priseben?" Pak, Pratenikot a.s. pra[a: 'Da ne se napil so alkohol?" Stana eden ~ovek se dobli`i do Maiz i go mirisna, no nema[e nikakov miris od alkohol. Toga[, Pratenikot a.s. se svrte kon Maiz i go pra[a: 'Dali znae[ ti [to e blud?" Maiz re~e: 'Da, blud zna~i da i prijde[ na tu\a `ena, t.e. da legne[ so tu\a `ena kako so svoja!" Pratenikot a.s. mu rekol: '{to saka[ da re~e[ so ovoj zbor?" Maiz r.a.: 'Da me o~isti[!" Pratenikot a.s. prifati i naredi da se kamenuva. Be[e kamenuvan do smrt.Otkako mu klawaa xenaze i go pogrebaa pomina @pokraj nego i slu[na kako dvajca zboruvaat me\u sebe, edniot mu veli na drug: 'Pogledni go ovoj Allah go pokri a samiot se otkri i be[e kamenuvan kako ku~e!" Pratenikot a.s. zamol~e se dodeka pominuvaa do edno pcovisano magare koe sonceto go izgorelo a toa zasmrdelo a teloto naduvalo, toga[ Pratenikot a.s. gi povika tie dvajca i tie se odzvaa. Toj im re~e: 'Slezete dole i jadete od mr[ata na ova pcovisano magare!" Rekoa:

34

'O Allahov verovesniku, Allah da ti prosti.. koj mo`e da jade od ova? @ im re~e: 'Ona [to prethodno zboruvavte za va[iot brat e polo[o od jadewe na mr[a.. Maiz se pokajal so pokaenie koe ako se podele[e na eden narod ]e gi opfate[e. Se kolnam vo Onoj vo ~ii race e mojot `ivot , navistina, toj sega pliva vo xennetskite reki!"

Bilal ibn Sa„d rekol: 'Da ima[ prijatel koj sekoga[ koga ]e te sretne ]e te potseti na Allahovite blagodeti kon tebe e podobro otkolku da ima[ prijatel koj sekoga[ koga ]e te sretne da ti stavi zlatnik vo raka."

IBADET {EESET GODINI

Ashabot Ebu Zerr r.a., prenesuva deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s. rekol: ' Imal nekoj pobo`nik vo Benu Israil koj [eeset godini gi provel vo ibadet vo svojot bo`ji hram. Eden den koga padnal do`d, posakal da izleze od svojot hram, da pro[eta spomnuvaj]i go Allah x.[., i taka da stekne pove]e dobri dela. Izlegol od svojata bogomolja nosej]i so sebe dve kifli. Dodeka taka odel nai[ol na edna `ena so koja stapil vo razgovor i taka malku po malku bil zaveden se dodeka ne po~inil blud so nea. Potoa oti[ol na nekoj izvor da se iskape. Toga[ mu pri[ol nekoj siromav baraj]i od nego sadaka-mislostina. Pobo`nikot mu poka`al so glava kon dvete kifli da gi zeme so sebe. Po izvesno vreme pobo`nikot umrel. Na sudniot den do[lo do vagawe na negovite dela , pa na

35

ednata strana na vagata go stavile negoviot ibadet od [eeset godini a na drugata strana negoviot napraven blud i bludot prevagnal. Toga[ na vagata na stranata na dobrite dela go dodale sevapot na dvete podeleni kifli na siromavot i toga[ prevagnale dobrite dela i taka mu bilo prosteno."

FARAONOVA PRESUDA

Se prenesuva deka faraon, otkako se proglasil za bog velej]i: 'Jas sum va[iot najgolem Gospodar", mu do[ol Xibril vo lik na ~ovek i go pra[al: {to veli[ za gospodarot koj na svojot rob mu dade bogatstvo, polo`ba i blagodeti i go postavi nad site lu\e, a potoa toj rob saka da bide vladar i nad svojot Gospodar?" Koja e negovata kazna?"

Faraon rekol: 'Negova kazna e da go potopat vo voda so cel drugite da zemat pouka od negoviot primer!"

Od Allah x.[. stignala odredba: 'O Xibrile, zapomni ja ovaa presuda za onoj den koga ]e go potopime vo more spored negovata presuda."

Vlegol halifata Osman bin Affan r.a. kaj Ibn Mes„ud r.a. koga bil bolen i mu rekol: 'Od [to se `ali[?" Ibn Mes„ud r.a. re~e: 'Od moite grevovi!" Osman: '{to posakuva[?" Ibn Mes„ud: Milosta na mojot Gospodar!"

36

Osman: 'Da ti povikame lekar da te pregleda?"Ibn Mes„ud: 'Lekarot me razbole!"Osman: 'Dali posakuva[ nekoja `elba da ti ispolnime?"Ibn Mes„ud: 'Ona [to prethodno mi go spre~i pa i denes nemam potreba za nego."Osman: 'Da go ostavime za tvojata familija?"Ibn Mes„ud: 'Jas gi pou~iv ne[to ako se pridr`uvaat za nego nema da osiroma[at, go slu[nav Allahoviot Pratenik s.a.v.s. kako veli: 'Koj ]e go prou~i sekoj den i ve~er sureto el-Vaki„a, nema nikoga[ da stane siromav."

Koga do[ol pobo`niot Hatem el-Esam kaj imam Ahmed, toj mu re~e: 'O Hateme, izvesti me kako da bidam so~uvan od lu\eto?

Hatem mu re~e: 'Bezbeden od lu\eto mo`e[ ad bide[ so tri raboti:

1- Da ima dava[ od tvojot imot a da ne im zema[ od nivniot imot;2- Da gi izvr[uva[ nivnite prava a da ne gi bara[ od niv tvoite prava;

3- Da gi podnesuva[ nivnite isku[enija vrz tebe i da ne gi voznemiruva[!"

Se prenesuva deka halifata Abdulmelik ibn Mervan koga vleguval nekoj ~ovek od dale~ni mesta kaj nego najprvin go predupreduval so

37

zborovite: 'Po[tedi me od ~etiri raboti i potoa ka`i [to saka[:

- Nemoj da me la`e[, bidej]i lagata ima kratki noze;

- Nemoj da mi odgovora[ za ne[to [to ne te pra[av, bidej]i ona [to te pra[av dovolno mi eda go znam;

- Nemoj da mu veli~a[ i fali[ bidej]i jas samiot najdobro se znam sebesi od tebe; i

- Nemoj da me tera[ da imam lo[o mislewe za moite podanici, bidej]i tie imaat pogolema potreba za blagost od moja strana."

Se sostanale Kis ibn Saide i Eksem ibn Sajfi i edniot mu re~e na drugiot: 'Kolku mani si na[ol kaj ~ovekot?"Re~e: 'Tie se pove]e otkolku [to mo`e[ da gi izbroi[, no jadov edno svojstvo ako se ~ovekot se pridr`uva za nego ]e mu gi pokrie ostanatite mani.Re~e: 'Koe e toa svojstvo?"Re~e: '^uvawe na jazik!"

HAXXAX I BEDUINOT

Zloglasniot Haxxax ibn Jusuf es-Sekafi zaminal na hax i koga se stacioniral me\u Meka i Medina pobaral ru~ek a na svojot pridru`nik mu re~e: 'Odi i pobaraj nekoj [to ]e jade so

38

mene!" Pridru`nikot po~nal da bara nekogo i se taka se dodeka me\u ridovite ne naide na eden ov~ar i mu ja prenese porakata: 'Odzvij se na povikot na emirot!" Koga zastanal pred Haxxax ibn Jusuf ovoj mu re~e: 'Izmij gi racete i ru~aj so mene!" Beduinot re~e: 'Me povika eden koj e podobar od tebe i se odzvav na negoviot povik!" Haxxax pra[a: 'Koj e toj?" Re~e: 'Me povika semilostiviot da postam i jas postam." Haxxax toga[ mu re~e: 'Denes rasipi pa utre posti." Beduinot: 'Ako mi dade[ garancija do utre deka ]e bidam `iv?" Haxxax: Toa ne[to ne e vo moi race?" Beduinot: 'Pa ti kako bara[ od mene da rasipam denes a ne nema[ garancija za mene do utre?" Haxxax: 'No ovaa e dobra harana." Beduinot: 'Ti ne ja pravi[ hranata dobro, tuku zdravjeto !"

Ali bin Ebu Talib r.a. rekol: 'Komu od vas Vozvi[eniot Allah mu dade bogatstvo toga[ neka gi vr[i slednive raboti: neka ja povrzuva rodninata, neka bide gostoprimliv, neka osloboduva robovi, neka im pomaga na patnici i bedni, siroma[ni i muxahidi, i neka se strpuva pri nesre]i; so ovie osobini ]e go postigne dostoinstvoto na ovoj svet i ugledot na onoj svet."

Eden mudrec rekol: '^etiri raboti se dobri a ako se najdat kaj drugi se u[te podobri:

39

- sramot od ma`ite e dobar no od `enite u[te podobar;

- pravednosta od sekoj ~ovek e dobra no od sudiitei vladarite u[te podobra;

- pokajuvaweto od starecot e dobro no od mladi~ot u[te podobro;

- dare`livosta od bogata[ite e dobra no od siroma[nite u[te podobra."

Sufjan es-Seuri veli: Vlegov kaj Xafer es-Sadik i mu rekov: 'O vnu~e Pejgamberov, si se zatvoril doma i ne se me[a[ so lu\eto?"

Re~e: 'O Ibn Sa„d, vo izloiraweto e osamenost a vo osamenosta e mirot, a ona [to ti e odredeno ]e ti dojde, O Sufjan, dene[nive lu\e se rasipani, prijatelite se promenile, pa oddale~uvawe od lu\eto e pomirno za moeto srce!"

@itelite na Kufa se po`alile kaj halifata Omer ibn el-Hattab r.a. na nivniot namesnikot Sa„d ibn Ebu Vekkas r.a. Pa zatoa, Omer r.a. go isprati Muhammed ibn Seleme da odi i da ja razgleda situacijata, taka [to da [eta niz xamiite i da gi pra[uva lu\eto za odnesuvawe na Sa„d. Site xematlii ka`uvale samo dobro za nego se dodeka do[ol vo edna xamija na plemeto Abes. Vo nea izvesen Usame ibn Zejd el-Abesi re~e: 'Se kolnam vo Allah, ne sude[e

40

pravedno vo sporovi i ne dele[e ednakvo na lu\eto!"

Toga[, Sa„d r.a. rekol: 'O bo`e, ako la`e a la`e dj mu dolg `ivot i trajna siroma[tija i nemoj da go so~va[ od branovite na isku[enijata!"

Potoa ovoj Ibrahim viden e kako golem starec odi potpren na bastun i veli: 'Starec slep kogo go pogodila kletvata na pobo`en dobar rob."

NAMERATA NA VLADAROT

Izlegol vladarot {ervan na lov. Po pat go zafatil `ed, poglednal naokolu i videl edna gradina vo nea edno dete. Pobaral od nego voda, deteto re~e: 'Nemame voda!" Vladarot: 'Toga[, podaj mi edno jabolko!" Deteto mu podade, i vladarot ja kasna a toa be[e vkusno i so~no, pa mu se vrodi namera vo sebe da ja odzeme i prisvoi gradinata. Potoa, pak mu re~e na deteto: 'Daj mi u[te edno jabolko." No ovojpat koga kasna jabolkoto be[e kiselo i neprijatno, pa za~udeno pra[a: 'Dali ova jabolko e od prvata jabolknica?" Deteto odgovori potvrdno. Vladarot pra[a: 'Kako se promeni vkusot?" Deteto: 'Sigurno i namerata na vladarot se promenila." Vladarot se vratil od svojata namera da ne im ja odzeme gradinata. Potoa pak pobara jabolko. No ovoj pat jabolkoto be[e prevkusno i podobro od prvoto, pa pra[a: 'Kako se popravi? Deteto: 'Bidej]i namerata na vladarot se popravi!"

41

Abdullah ibn Omer r.a., rekol: „Nemojte da gledate vo ne~ij namaz, nitu vo negoviot post, tuku gledajte vo iskrenosta na negoviot govor koga }e progovori, vo negovoto ~uvawe na emanet koga }e mu se doveri i vo negovata pobo`nost koga ovosvetskoto u`ivawe }e mu se ponudi." ([uabul-iman, 4/326)

Alija r.a. rekol: “Vlasta mo`e da opstojuva so neverstvo (kufr) no ne nemo`e da trae so nepravda (zulum).”

SOVETOT NA IBRAHIM IBN EDHEM

Eden pobo`nik po ime [ekik el-Belhi trgnal na pat zaradi trgovija i zarabotka. Pred poa|awe se zboguval so svojot prijatel Ibrahim ibn Edhem i mu ka`al deka podolgo }e se zadr`i na patuvaweto. Me|utoa, ne pominalo dolgo vreme a toj se vratil. Koga vo xamija go videl Ibrahim ibn Edhem, za~udeno go pra{al: “Zo{to tolku brzo si se vratil?” [ekik odgovoril: “Po pat vidov edna ~udna rabota, pa sum odlu~il da da se vratam nazad.” “Pa hajr neka e! [to si videl, raska`i mi?” – pra{a Ibrahim.

“Patuvaj}i – zapo~nal [ekik so svojata prikazna – se umoriv i re{iv da se odmoram vo edna pusta neplodna zemja. Tuka zabele`av edna

42

slepa i nemo}na ptica, pa rekov vo sebe: - Kako `ivee ovaa ptica vo ova zafrleno mesto, nitu gleda nitu pak se dvi`i? Ne pomina dolgo vreme koga doleta edna druga ptica nosej}i i hrana na prvata ptica. Toa se povtorilo nekolku pati na den. Rekov: - “Onoj koj ja izdr`uva ovaa nemo}na ptica vo vakva neplodna i pusta zemja, i mene }e me opskrbi! I toga{ se popi{maniv od patot i se vrativ nazad.”

“[to si ~uden prijetele! – mu odgovoril Ibrahim ibn Edhem. «Zarem si prifatil da bide{ slepa i nemo}na ptica koja `ivee od tu|a pomo{!? Zo{to ne si posakal da bide{ onaa druga ptica koja se trudi samata da zaraboti hrana, a potoa im pomaga na slepite i nemo}nite!? Zarem ne znae{ deka gornata raka e podobra od dolnata?«

Koga [ekik gi slu{nal ovie zborovi na Ibrahim, ja baknal negovata raka potoa rekol: “Ti si na{iot u~itel”. I taka povtorno se vratil na svojata trgovija i rabotewe.

]EST SVOJSTVA

[est svojstva se mo{ne ubavi, no u{te poubavi se ako najdat kaj odrednive li~nosti:

- pravednosta kaj vladarot,

- dare`livosta kaj bogata{ot,

- zafalnosta kaj siromaviot,

- pobo`nosta kaj u~eniot,

43

- kaewe kaj mladiot ~ovek i

- sram kaj `enata.

Islamski folozof/

MOMENTI KOGA DOVATA SE PRIMA

Spored potvrdeni blagorodni tekstovi dovata se prima vo slednive vremiwa:

- Lejletul-kadr,

- Vo mesecot na Ramazan,

- Vo xumanskata no},

- Vo bajramskata no},

- Vo poslednata tretina na no}ta,

- nautro vo vremeto na zorata,

- Vo poslednite ~asovi na Xuma,

- Vo vremeto pome|u ezan i ikamet,

- Vo vremeto na nekoja nesre}a,

- Posle propi{aniot namaz,

- Posle u~ewe na Kur'anot,

- Pri pravewe na sexde,

- Pri vrnewe na do`d,

- Pri trgnuvawe vo borba na Allahoviot pat,

- Vo momenti koga srceto e ~isto,

- Vo vremeto na iftarot,

44

- Vo vreme me|u pladne i ikindija,

- Vo tekot na patuvawe,

- Vo vreme na te{ki okolnosti."

Mudriot Lukman rekol: "Navistina, praviot nau~nik lu|eto gi povikuva kon svoeto znaewe so svoeto mol~ewe i odnesuvawe."

Jahja bin Ebu Kesir rekol: "Nauka ne mo`e da se postigne so odmoreno telo."

Isa a.s. rekol: "Koj ne se raduva na sre}ata na drugite lu|e, toj i vo xennet koga bi vlegol ne bi mo`el da bide sre}en."

SLAVEWE NA ALLAH

Se prenesuva deka nekoj pobo`en ~ovek raska`al: Sretnav vo Indija eden ribolovec koj sekoga{ koga }e ulove{e nekoja riba i ja podava{e na negovata }erka, dodeka taa ja pu{tala povtorno vo voda bez toj da znae. Koga zavr{il so ribolovewe, se za~udil kako nema niedna riba od ulovenite pa ja zapra{al svojata }erka: “Kade se ribite koi gi uloviv?” Rekla: “Te slu{nav koga re~e deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s. rekol: ‘Ribata nema da se fati

45

za jadica osven koga }e zaboravi da go spomene Allahovoto x.{. ime’, pa mrazev da jade{ ne{to {to ne go spomenuva Allah x.{..

Vo drugo predanie stoi deka sekoja riba go slavela Allah vo nejzinite race, zatoa }erkata rekla: “Sekoja riba {to ja fativ ja slu{nav kako go slavi Allah (veli Subhanallah). Ribolovecot se pokajal i prestanal so ribolovewe.

* * *

UBAVA POSTAPKA SVET OSVOJUVA

Mus’ab ibn Umejr bil prviot ambasador na Allahoviot Pratenik s.a.v.s. vo Medina da gi pou~uva i povikuva `itelite na Medina vo islam. Mus’ab r.a. ja vr{el svojata misija. No ova go nalutilo Sad ibn Ubade, eden od prvencite na Medina. Ja zasikal sabjata i nameril da go ubie Musaba. Koga go sretnal, mu se zakanil: “Prestani ve}e da go {iri{ islamot ili }e te ubijam!”Mus’ab r.a. mu odgovoril na na~in na koj treba na site da ni bide lekcija. Ovoj u{te prodol`il da mu se zakanuva. Musab mu re~e: “Zarem nema da sedne{ nekoja minuta i da poslu{a{ {to imam da ka`am?! Ako ti se dopa|a prifati go, a ako ne, }e prestanam so mojata misija!” Pa Sad sednal. Musab r.a. po~nal da zboruva za Allah x.{. za Negoviot pratenik, se dodeka liceto na Sad ne po~nalo da sjae kako mese~ina pa re~e: “[to treba da napravam da

46

stanam musliman?” Otkako Musab mu objasnil {to treba, toj re~e: “Ima eden ~ovek vo Medina, ako toj stane musliman, site vo Medina }e stanat muslimani, a toj e Sad ibn Muaz”. Koga Sad ibn Muaz slu{nal {to se slu~ilo, `estoko se nalutil. Zaminal da go ubie Musaba zaradi rabotite koi gi pravel. Koga vlegol kaj Musaba mu rekol: “Ili }e prestane{ so ova {to go propoveda{, ili }e te ubijam!” Musab mu re~e: “Zo{to ne sedne{ nekoja minuta so nas pa da slu{ne{ {to imam da ka`am!” Ako ti se dopadne prifati go, a ako ne, jas }e prestanam so ova!” Pa sednal Sad. Musab r.a. zboruval za Allah x.{., za Negoviot Pratenik a.s. se dodeka liceto na Sad ne se promenilo pa re~e: “[to da napravam da stanam musliman?”Pogledajte {to pravi ubavata zbor. Sad ibn Muaz taa no} zaminal kaj svoeto pleme i im rekol: “Se va{e mi e haram se dodeka ne stanete muslimani!” Taa no} sekoja ku}a zaminala na spiewe so zborovite “La ilahe illallah”, a seto toa zaradi nekolku ubavi zborovi.

VISTINSKI PRIJATEL

Edna{ Ibrahim ibn Edhem imal blizok prijatel. Po izvesno vreme treba{e da se razdelat, koga dojde toa vreme prijatelot go pra{a:

47

- Prijateli sme podolgo vreme. Ako vo tekot na toa vreme si zabele`al nekoja gre{ka kaj mene, ka`i mi ja za da ne ja povtoram."

Ibrahim ibn Edhem mu re~e:

- Bratko, jas ne zabele`av kaj tebe nikakva gre{ka. Sekoga{ te gledav so o~i na prijatel zatoa kaj tebe gledav samo dobro. Ako saka{ da gi zapoznae{ gre{kite pra{aj drug."

* * *

Imam Gazali rekol:

"Lu|eto se delat na tri vida:

1- Nekoi lu|e se kako hrana. Sekoj ima potreba za niv.

2- Nekoi lu|e se kako lekovi. Ni trebaat koga imame potreba za niv.

3- Nekoi lu|e se kako bolest. Nikoj nema potreba za niv. Treba da se ~uvame i da gi izbegnuvame niv."

****

Nekoj go pra{al imam [afija: "Koga ~ovekot stanuva u~en?" Toj odgovori: "Toga{ koga }e bide vo sostojba da gi sogleda svoite sopstveni nedostatoci."

* * *

TEVBETO NA MLADI^OT OD MEDINA

48

Ovaa e od naj~udnite storii za koja ako nejziniot u~esnik ne mi ja napi{e{e mene nema da poveruvav deka toa mo`e da se slu~i. Mladi~ot na ovaa storija veli deka e od `itelite na Medina Munevvera: Jas sum mladi~ vo 37 godina, `enet, imam deca, gi po~iniv site grevovi koi Allah x.{. gi zabranil. Namazot ne go klawav vo xemat osven vo retki okolnosti koga sakav da se pofalam i istaknam pred drugite. Pri~ina za toa e {to jas se dru`ev so rasipano dru{tvo. I {ejtanot mi be{e pridru`nik seto vreme. Imam dete od sedum godini koe se vika Mervan, no e gluvo i nemo, me|utoa e doeno so iman od dojkata na negovata majka. Edna ve~er bevme jas i sin mi doma, planirav {to da pravam ve~erta so moite drugari, kade }e odime. Vremeto be{e posle Ak{am namaz, a sin mi Mervan mi re~e so jasen i{aret koj go razbirav i mi poka`uva: Tatko moj, zo{to ne klawa{? Potoa gi krena racete kon nebo i po~na da me predupreduva deka Allah x.{. me gleda. Ponekoga{ sin mi gleda{e kako gi pravam nekoi zabraneti raboti, pa jas se za~udiv od negovite zborovi, i po~na sin mi da pla~e pred mene, pa go pribrav do mene, no toj pobegna. Po izvesno vreme otide vo kupatilo zede abdest, iako ne znae{e dobro da zema, no negovata majka go u~e{e. Taa i mene me sovetuva{e da se vratam na prav pat, no se be{e zaludno. Taa go znae{e Kur'an napamet. Potoa mojot sin gluv i nem vleze kaj mene i po~na da mi zboruva so i{aret da go po~ekam malku.. a toj po~na da klawa pred

49

mene, potoa stana i mi donese Mushaf (Kur'an) i go stavi pred mene i direktno bez da vrti stranici go stavi prstot na eden kuranski ajet od sure Merjem 44 ajet:

اف{ إ�ن¤ي أ�ب�ت� ي�ا ك� أ�ن أ�خ� م�ن م¤ن� ع�ذ�اب¦ ي�م�س� ح� الر� ت�ك{ون� ي�ط�ان� ف� ل�ي§ا ل�لش� و�

Vo prevod zna~i: "O tatko moj, jas se pla{am deka }e te dopre kazne od Milostiviot i }e postane{ na ]ejtan drugar." I po~na da pla~e i jas po~nav da pla~am so nego. Sin mi stana i mi gi is~isti solzite od oko, potoa me bakna po ~elo i race i mi re~e so i{aret me|u mene i nego: Klawaj namaz od tatko moj, pred da bide{ staven vo zemja i }e vkusi{ te{ka kazna. Jas, Vallahi! Bev za~uden i ispla{en samo Allah x.{. znae najdobro. Sin mi gleda{e vo mene iznenadno i mi re~e: Ajde da odime vo golemata xamija, misli na Pejgamberovata xamija. Jas mu rekov: Da, }e odime vo najbliskata xamija do nas! Sin mi odbi osven da odime vo Pejgamberovata xamija. Go zedov i otidovme vo nea, a jas mnogi se pla{ev. A sin mi postojano me gleda{e.Vlegovme vo Revda (mesto vo xamija) a taa be{e polna so xemat. Po~na namaz na jacija a imamot na xamijata po~na da gi u~i ajetite:

ا ي�ا ن{وا ال�ذ�ين� أ�يه� ط{و�ات� ت�ت�ب�ع{وا ال� آم� ي�ط�ان� خ{ الش�ط{و�ات� ي�ت�ب�ع� و�م�ن ي�ط�ان� خ{ إ�ن�ه{ الش� م{ر{ ف�

اء ي�أ� ش� ح� ب�ال�ف�نك�ر� ال�م{ ل�و�ال� و� ل{ و� ت{ه{ ع�ل�ي�ك{م� الل�ه� ف�ض� م� ح� ا و�ر� ك�ا م� ز�

50

د­ م¤ن� م�نك{م �ب�دBا أ�ح� ل�ك�ن� أ ك¤ي الل�ه� و� اء م�ن ي{ز� الل�ه{ ي�ش� و�م�يع¦ 21: {النور ع�ل�يم¦ س�

O vernici, nemojte da gi sledite stapalkite na ]ejtanot, koj go sledi {ejtanot, pa toj nareduva zlo i odvratno...

Jas bev vo namaz e ne mo`ev da se vozdr`am od pla~ewe, i sin mi Mervan do mene pla~e{e zaedno so mene, duri izvadi marama i po~na da mi gi ~isti solzite. Taka se zadr`av vo xamija cel ~as. Duri na kraj sin mi re~e ajde da odime, ne se pla{i!Se vrativme doma, a taa no} mi be{e od najgolemite no}i vo mojot `ivot. Bidej}i se rodiv od novo, se sobraa `ena mi i decata i site po~naa da pla~at bez da znaat zo{to pla~am jas. Mervan im re~e: tatko mi klawa{e vo xamija na Pejgamberot a.s. @ena mi se izraduva mnogu na ovaa vest, bidej}i Mervan e plod na nejzinoto vospituvawe. Potoa i raska`av za ona {to se slu~i me|u nego i mene. I rekov: Te molam vo ime na Allah, da mi ka`e{ pravo dali ti mu re~e ili poka`a da go otvori Mushaf na taa stranica na toj ajet? Se zakolna vo Allah x.{. deka "Ne". Potoa mi re~e: Zafali mu se na Allah na ova upatstvo (hidajet).

Jas sega od taa no} i navamu -el-Hamdulillah- ne ispu{tam namaz so xemat vo xamija. Gi napu{tiv site lo{i drugari, bidej}i jas go vkusiv lezetot na imanot. Da me vidi{ }e go zabele`i{ toa vo moe lice. Po~nav da `iveam sre}no so qubov i razbirawe so `ena mi i decata. A

51

posebno so sin mi Mervan koj e nem i gluv, kogo najpove}e go sakam.

حماد قال: أخبرني الواسطي سعيد بن مسلم عن زيد وذكر إلى غ��زاة فى قال: «خرجنا أخبره أباه زيد: أن بن جعفر بن

العتمة، عند الناس فنزل أشيم، بن الجيش: صلة وفى كابل، غفل��ة ف��التمس عمل��ه، فقلت: ألرمقن اض��طجع ثم فص��لوا قريبا غيضة فدخل وثب العيون قلت: هدأت إذا حتى الناس،

أس��د وج��اء يص��لي، ق��ام ثم فتوض��أ، أثره، على فدخلت منا، ع��ده أو التفت ف��تراه ش��جرة فى فص��عدت من��ه، دن��ا ح��تى

ثم س��لم ثم فجلس يفترس��ه، قلت: اآلن س��جد فلم��ا جروا؟ ل��ه وإن آخر. فولى مكان من الرزق اطلب السبع، قال: أيها

يص��لي ك��ذلك زال فما منه. قال الجبال أقول: تصدع لزئيرا، لم بمحام��د تع��الى الل��ه فحم��د جلس، الص��بح عند كان حتى

من تج��يرني أن أس��ألك إنى ق��ال: اللهم ثم بمثله��ا، أس��مع ق��ال: ثم الجن��ة، يس��ألك أن يج��ترىء أن يصغر ومثلى النار، من وبى وأص��بحت الحش��ايا، على ب��ات كأن��ه وأص��بح رج��ع

عالم». به الله شىء الفترة

SAN PORED HADZERUL ISMAILA

Prenosi se da je Sulejman bin Jesar da se Allah na njega smiluje, krenuo jednog dana iz Medine kako bi obavio hadždž. Sa njim je bio i jedan njegov ahbab koji je krenuo sa njim na put. Išli su tako sve dok ne stigoše do jedne doline u Hidžazu. Tu njegov ahbab odluči da ode u obližnju čaršiju ne bi li nešto prodao. Sulejman ustade i ispravi se ispraćajući svog ahbaba. Bio je visokg stasa, lijep u licu, blagih očiju, crna valovita gusta kosa mu je padala do

52

ramena, brada gusta i crna, dok su mu zubi kao biseri svjetlucali iz ustiju. Pošto njegov ahbab ode sjede u šator da ruča.

Dok je tako sjedio ugleda ga jedna beduinka sa brda te se zaputi ka njemu. Došavši do njega stade. Na licu je imala burku, (pokrivalo za lice), a na rukama rukavice, bez ikakvog dvoumljenja priđe mu i skide svoju burku sa lica, kao da se mjesec ukaza, te mu reče: “Nasladi se”. Pomisli da i ona želi sa njim da jede, te ustade da joj da ono što je preostalo od njegovog putničkog ručka, ali ga ona presiječe te mu reče: “Ne neću to, nego hoću ono što svaka žena želi od muškarca”.Pogleda je začuđeno. Stajala je pred njim dok se sunce zrcalilo u njenim crnim krupnim očima, stajala je tako u svojoj očaravajućoj ljepoti i mamila ga... Bila mu je nadomak ruke. Samo je trebalo da pruži svoju ruku i već bi joj dotakao lice, osjetio pod prstima mehkoću kose. Gledao je u nju još koji momenat, te odjednom poge glavu i reče: “Mora da te je Šejtan meni poslao”?Zatim se odmaknu malo u stranu, sjede na zemlju i zagnjuri lice u šake plačući.Žena ga je gledala sa još većim čuđenjem nego li je on maločas u nju gledao. Zar ima i ovoga? Zar ima neko da može da odoli mojoj ljepoti? Pitala se, mlada beduinka stavljajući burku na lice.Još jednom baci pogled na Sulejmana koji je jednako plakao, postaja još malo, okrenu se i ode. Crna gusta brada mu je bila sva vlažna od

53

suza. Nije se ni pomakao da vidi da li je otišla ili još uvijek stoji pred njim. U daljini se vidjela samo jedna crna tačka koja se polahko smanjivala sve dok ne iščeznu sa vidika.Ubrzo se vrati i njegov saputnik i vidje Sulejmana natečenih očiju od plača, a i glas mu je bio premuko, te ga upita:- ”Šta te je to rasplakalo”?Sulejman odmahnu rukom, kao da je to nevažno, kao da želi da ga ostavi na miru, ali njegov saputnik je bio uporan pa mu reče:- ”Nešto je se zasigurno krupno i ozbiljno desilo dok sam ja bio odsutan”?- Reći ću ti reče Sulejman kad se malo smirim. Njegov saputnik je strpljivo sjedio pored njega čekajući da mu Sulejman kaže šta ga je to tako rasplakalo. Pitao se zar ima nešto da čovjeka poput Sulejmana rasplače.Kada se Sulejman umiri, suze prestadoše teći, plač utihnu, započe jedva čujnim glasom svoju priču.Dok si ti moj ahbabu, otišao u čaršiju da trguješ, ja sam ovdje ostao u šatoru. Ne prođe dugo vremena kad se preda mnom pojavi jedna žena. Na licu je imala burku i na rukama rukavice. Pomislih da nije možda pastirica koja čuva svoje stado u blizini, ili je gladna pa je došla u moj šator. Čim je ušla u šator osjetio sam da me čudno gleda. Prišla je blizu mene i odjednom skinula svoju burku sa lica. Učini mi se kao da me puni mjesec obasja, nikad nisam vidio takvu ljepotu. Reče mi samo dvije riječi:”Nasladi se”.

54

Pomislih da hoće da jede, ali me ona presiječe, rekavši da ne želi ni da jede ni da pije, nego želi mene, želi muškarca, želi da počini sa mnom grijeh. Pobojah se Uzvišenog Allaha, da takvo nešto učinim, da se predam tom kratkom uživanju pa da poslije propadne sve dobro koje sam učinio. Odmakoh se od nje, sjedoh na zemlju i počeh iz straha od Allah da plačem. Ona je otišla, a ti me zateče evo u ovom halu.Dok mu je ovo govorio, Sulejman je držao pogetu glavu, gledajući u pijesak, kad začu pored sebe kako njegov ahbab poče da plače. Njegov plač je bio još gorčiji i još jači od Sulejmanovog. Sulejman se trže te pogleda u svog ahbaba čudeći se šta mu bi sada. - Šta je bilo, zašto ti plačeš? Njegov ahbab podiže glavu i kroz plač mu reče:- ”Ja sam preči od tebe da plačem. Jer vallahi da sam ja bio doveden u takvu kušnju, bojim se da ne bih odolio, niti bih imao sabura kao ti”.Zatim Sulejman ponovo briznu u plač, grcajući i kupajući svoju bradu vrelim suzama. Kada je Sulejman stigao do Mekke, učinio je sa’j i tavaf, zatim je došao do kamena Ismaila a.s., umotao se u svoj ogrtač i leže pored njega. Očni kapci su postajali sve teži i teži, sve dok ne utonu u san.U snu ugleda pred sobom jednog stasitog i lijepog čovjeka od kojeg se širio lijep i ugodan miris. Sulejman do tada ne viđe ljepšeg čovjeka od njega, te ga upita:

55

- Allah ti se smilovao, ko si ti?- On odgovori: Jusuf.- Iskreni Jusuf- upita Sulejman.- Da- potvrdi Jusuf a.s.- Zaista je čudno ono što se dogodilo između tebe i žene tvog vlasnika Aziza- reče mu Sulejman.- Ono što se desilo sa tobom i beduinkom s brda je još čudnije.

GIBET

Pozvan je jedanput lbrāhim ibn Edhem na gozbu, no, čim sjede za sofru, ljudi počeše da gibete (tračaju, govore loše o nekom u njegovoj odsutnosti), pa reče: "Kod nas je običaj da se meso jede poslije hijeba, a vi odmah počeli s mesom!" (Risāle Kušajrijje)

VREDNOST na QUBOV VO IME NA ALLAH

Se prenesuva kako Allah x.{. vo edna prilika go zapra{al na Musa a.s.: “Dali nekoga{ si napravil ne{to za Mene?” Musa a.s. re~e: “Bo`e, za Tebe klawav, postel, delev sadaka i zekat!” Vozvi{eniot Allah re~e: “Namazot ti e dokaz, sadakata za{tita, postot xennet, a zekatot nur (svetlina). No ka`i {to li~no samo za mene si napravil?”

56

Musa a.s. re~e: “Bo`e, upati me na delo koe }e bide samo za Tebe!” Vozvi{enit re~e: “O Musa, zarem nikoga{ zaradi Mene ne si imal prijatel, zarem zaradi Mene nikoga{ neprijatelot ne si go gonel!” I Musa a.s. dozna deka najvredno delo e qubov vo ime na Allah i omraza samo zaradi Nego. (Ihjā'u 'ulūmid-din, Kitāb ādābil-ulfe vel-uhuvve ves-suhbe)

Vozvi{eniot Allah veli: “I so Negoviot blagodet vie ste stanale bra}a” (Ali Imran, 103)A blagorodniot Allahoviot Pratenik s.a.v.s., rekol: “Komu Allah mu posakuva dobro, mu podaruva ikren prijatel. Koga }e zaboravi, go potsetuva; a koga pomo{ }e pobara, mu pomognuva.” Na drugo mesto Resulullah a.s. veli: “Koj vo ime na Allah se zbratimi, Allah za eden stepen vo Xennet }e go vozdigne, stepen koj so nitu edno drugo delo ne bi mo`el da go dostigne.” A Hazreti Alija r.a. rekol: “Dr`ete se za prijatelot! Tie vi se sigurnost i na ovoj i na onoj svet.”

مش��ى : "من وس��لم علي��ه الل��ه صلى الحبيب قول كحج���ة" فهي الجماع���ة في مكتوب���ة ص���الة إلى

(حسن)..Koj }e odi vo xamija da izvr{i propi{an namaz, toa e isto kako hax (da izvr{il.” (Hasen – dobar)

57

Tomas Carlyle je rekao: ”Kolekcija dobro izabranih knjiga ima vrijednost jednog univerziteta.”

Ashabot Abdullah ibn Amr ibn el-As r.a. rekol: "Kaj kogo se najdat pet svojstva toj }e postigne sre}a i na ovoj i na idniot svet:

- Odvreme navreme da gi izgovara zborovite: "La ilahe illallah, Muhammedun Resulullah",

- Koga }e bide isku{an so ne{to da izgovori: "Inna lillahi ve inna ilejhi raxiun", i zborovite "La havle vela kuvvete illa billah",

- Koga }e mu bide daden nekoj blagodet od Allah da izgovori: "El hamdulillah rabbil-alemiin",

- Koga }e zapo~ne so nekoja rabota da izgovori: "Bismillahir Rahmanir Rahim,

- Koga }e po~ini nekoj grev da izgovori: "Estegfirullah el-azim ve etubu ilejhi"."

Halifata Osman ibn Affan r.a. rekol: "Vistinskiot vernik sekoga{ se nao|a me|u {est strava:

- Strav od Allah da ne mu go odzeme imanot,

- Strav od melekite ~uvari da ne mu napi{at ne{to so {to }e bide posramoten na Sudniot den,

58

- Strav od {ejtan da ne mu gi rasipe delata,

- Strav od melekot na smrtta da ne mu ja zede du{a nenadejno dodeka toj e nespremen,

- Strav od duwalukot da ne go zabavi (zaluta) od pripremata za Ahiret, i

- Strav od svoeto semejstvo da ne go ottrgnat od spomnuvawe na Allah x.{."

59