Nacionalna identiteta kot imperialna zapuina: uvod v slovensko etnomitologijo

  • View
    215

  • Download
    1

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Nacionalna identiteta se ne rodi sama iz sebe, iz svoje domnevne notranje, avtohtone moči, in tudi ne iz nasprotovanja imperiju, ki mu je ljudstvo podvrženo. Je bolj eksogena kakor endogena, ker je temeljno določena z imperialnim okvirjem, v katerem se poraja (oziroma, ki jo poraja). Za nameček je narodotvorni proces, proces oblikovanja nacionalne identitete, proces neštetih replikacij. Nacionalna gibanja preteklih dveh stoletij so kakor dvorana zrcal, kjer se ista slika postoteri in kjer se agentje izgradnje nacionalne identitete ozirajo po praksah agentov sosednih, tudi »sovražnih« narodov, si sposojajo njihove postopke ter oponašajo drug drugega. Imperij ni Herderjev »trojanski konj« in ni »protinaravna spaka«, ki je po naravni nujnosti obsojena na razpad, na razkroj na nacije kot naravne elemente te protinaravne konstrukcije. Sodobna preučevanja imperija ugotavljajo, da je linearni razvoj od imperija k naciji utvara romantičnega nacionalizma. Imperij in nacija le prehajata drug v d

Text of Nacionalna identiteta kot imperialna zapuina: uvod v slovensko etnomitologijo

  • 9 789612 377991

    ISBN 978-961-237-799-1

    ISBN 978-961-237-799-1

    Bojan Baskar je od leta 2003 redni profesor za socialno antropologijo in mediteranistiko na Univerzi v Ljubljani (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta). Etnografske in historinoantropoloke razi-skave je opravljal na razlinih obmojih Me-diterana, s poudarkom na vzhodni jadranski obali, pri emer je sodeloval tudi v ve med-narodnih raziskovalnih projektih in skupinah. Zadnji terenski raziskovalni projekt je vodil v rni gori. Poleg primerjalnega preuevanja imperijev njegovi temeljni raziskovalni inte-resi segajo na podroja antropologije hrane in prehranjevanja, etnoekologije, tudijev nacionalizma in rasizma ter epistemologije druboslovja. S teh podroij je publiciral ve-liko lankov in pogavij v znanstvenih zborni-kih ter monogra jo Dvoumni Mediteran. tu-dije o regionalnem prekrivanju (Koper, 2002).

    Nacionalna identiteta se ne rodi sama iz sebe, iz svoje domnevne notranje, avtohtone moi, in tudi ne iz nasprotovanja imperiju, ki mu je ljudstvo podvreno. Je bolj eksogena kakor en-dogena, ker je temeljno doloena z imperialnim okvirjem, v katerem se poraja (oziroma ki jo po-raja). Za nameek je narodotvorni proces, proces oblikovanja nacionalne identitete, proces nete-tih replikacij. Nacionalna gibanja preteklih dveh stoletij so kakor dvorana zrcal, kjer se ista slika postoteri in kjer se agentje izgradnje nacionalne identitete ozirajo po praksah agentov sosednih, tudi sovranih narodov, si sposojajo njihove postopke ter oponaajo drug drugega. Imperij ni Herderjev trojanski konj in ni protinaravna spaka, ki je po naravni nujnosti obsojena na raz-pad, na razkroj na nacije kot naravne elemente te protinaravne konstrukcije. Sodobna preue-vanja imperija ugotavljajo, da je linearni razvoj od imperija k naciji utvara romantinega naci-onalizma. Imperij in nacija le prehajata drug v drugega. Imperij je razvojni moment nacije prav toliko, kolikor je nacija razvojni moment impe-rija. Priujoa knjiga analizira izbrane slovenske etnine mite in demonstrira, da so se generirali v dialektini igri imperija in nacije. S kombinaci-jo metodolokih prijemov historine in socialne antropologije ter historine sociologije dokazu-je, da veljajo teoretska spoznanja primerjalnih preuevanj imperijev tudi za slovenski primer, in prispeva k njihovemu nadaljnemu razvoju.

    Bojan Baskar

    Nacionalna identiteta kot imperialna zapuina:uvod v slovensko etnomitologijo

    Nac

    iona

    lna

    iden

    tite

    ta k

    ot im

    peri

    alna

    zap

    ui

    na:

    uvod

    v s

    love

    nsko

    etn

    omit

    olog

    ijoBo

    jan

    Bask

    ar

    Nacionalna_identiteta_kot_imperialna_zapuscina_naslovka_FINAL.indd 1 1.12.2015 11:27:18

  • Nacionalna identiteta kot imperialna zapuina:uvod v slovensko etnomitologijo

    Bojan Baskar

    Nacionalna_identiteta_kot_imperialna_zapuscina_FINAL.indd 1 1.12.2015 12:04:47

  • Nacionalna identiteta kot imperialna zapuina:uvod v slovensko etnomitologijo

    Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333)

    Avtor: Bojan BaskarRecenzenti: Mitja Velikonja, Jaka RepiLektorica: Katja Krinik JerajTehnino urejanje in prelom: Jure Preglau

    Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015Vse pravice pridrane.

    Zaloila: Znanstvena zaloba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni intitut Filozofske fakulteteZa zalobo: Branka Kaleni Ramak, dekanja Filozofske fakultete

    Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava BeniTisk: Birografika Bori d. o. o.Ljubljana, 2015Prva izdajaNaklada: 300Cena: 14,90 EUR

    Knjiga je izla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

    CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

    316.7:327.2 323.1(497.4)

    BASKAR, Bojan Nacionalna identiteta kot imperialna zapuina : uvod v slovensko etnomitologijo / Bojan Baskar. - 1. izd. - V Ljubljani : Znanstvena zaloba Filozofske fakultete, 2015. - (Zbirka Razprave FF, ISSN 2335-3333)

    ISBN 978-961-237-799-1

    282388480

    Nacionalna_identiteta_kot_imperialna_zapuscina_FINAL.indd 2 1.12.2015 12:04:47

  • 3Kazalo vsebine

    Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

    1 Imperij in nacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

    1.1 Definicije imperija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

    1.2 Terminoloko vpraanje: imperij ali cesarstvo? . . . . . . . . . . . .15

    1.3 Imperij proti naravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16

    1.4 Nacija in imperij sta reverzibilni obliki . . . . . . . . . . . . . . . . . .18

    1.5 Imperij stvar percepcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20

    1.6 Je imperiologija apologija imperija? . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22

    2 Slovenci in islam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27

    2.1 Orientalizacija islama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28

    2.2 Teologija namesto sociologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29

    2.3 Teologocentrizem ni le zabloda zahodnjakih orientalistov . . . .34

    2.4 Obmejni orientalizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40

    2.5 Slovenci nacija, narejena iz besedienja o hudih Turkih? . . . . .42

    2.6 Slovenija kot predzidje kranstva? . . . . . . . . . . . . . . . . . .49

    3 Potovanja v imperialnem stilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55

    3.1 Turisti in turizem ob koncu stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58

    3.2 Literariziranje v provinci. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61

    3.3 Potovati po avstrijsko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65

    3.4 Po stopinjah Lermontova . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69

    3.5 Kateri imperij je bolji?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71

    3.6 Sklepne pripombe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73

    4 Ko habsburki mit postane sodobni slovenski mit . . . . . . . . . . . . .77

    4.1 Slovenci in habsburki mit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78

    4.2 Od habsburkega mita do sodobne krpanomanije. . . . . . . . . .80

    4.3 Krpan med zgodovino, izroilom in fikcijo . . . . . . . . . . . . . . .81

    4.4 Dve glavni liniji uenega branja Krpana . . . . . . . . . . . . . . . .82

    4.5 Martin Krpan kot miselno pomagalo. . . . . . . . . . . . . . . . . . .84

    4.6 Brdavs: zunaj Slovenije, torej zunaj zgodovine . . . . . . . . . . . .86

    4.7 Krpan, ki je prinesel kavo na Dunaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .87

    4.8 Tuje identitete noemo, svoje ne damo . . . . . . . . . . . . . . . . .91

    Nacionalna_identiteta_kot_imperialna_zapuscina_FINAL.indd 3 1.12.2015 12:04:47

  • 44.9 Sklepne pripombe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93

    5 Imperialna zapuina, Slovenci in antropologija . . . . . . . . . . . . .95

    5.1 Zapuina ali dediina?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .96

    5.2 Zapuina kot persistenca in drubene rabe zapuine . . . . . . .97

    5.3 Ali preteklost vztraja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .99

    5.4 Kroeber in stil, s Schapirovo pomojo . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

    5.5 James Ferguson ali Stil ni frizura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

    5.6 Vera Stein Erlich, imperialna zapuina in imperialni stil . . . . . 109

    Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115

    Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119

    Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123

    Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

    Nacionalna_identiteta_kot_imperialna_zapuscina_FINAL.indd 4 1.12.2015 12:04:47

  • Nilu, Maji in Baltazarju

    Nacionalna_identiteta_kot_imperialna_zapuscina_FINAL.indd 5 1.12.2015 12:04:47

  • Nacionalna_identiteta_kot_imperialna_zapuscina_FINAL.indd 6 1.12.2015 12:04:47

  • 7Predgovor

    Pravzaprav nisem nameraval napisati te knjige. Nastanek dolguje zunanjim po-budam, zaradi katerih sem sredi dela odloil projekt pisanja knjige o balkanskih hribovcih in se za nekaj asa ponovno osredotoil na teoretska vpraanja imperijev, s katerimi sem se intenzivneje ukvarjal v prvem desetletju novega stoletja. Moje zanimanje za imperije se je zaelo natanko leta 2000, v bistvu po nakljuju, ko me je kolegica Jocelyne Dakhlia, zgodovinarka in antropologinja na EHESS v Parizu, povabila na raziskovalno delavnico na temo Spomini na imperije. Dve leti pozneje smo nadaljevali refleksijo o isti temi na delavnici na CSIC v Madridu, ki sta jo organizirala zgodovinarja Mercedes Garca-Arenal in Fernando Rodrguez Mediano. Imperioloki pristop, s katerim sem se tedaj prvi sreal, me je s svojim sveim pogledom na imperije ter na razmerja med imperiji in nacijami mono pritegnil, ve pa mi je bila tudi (preteno implicitna) kritika zastarelega umevanja imperijev v postkolonialni teoriji. V historinem pogledu so me v lastnih raziska-vah najbolj zaposlovali tradicionalni kontinentalni imperiji na obmoju Me