Načrt razvoja NGN 2020 - Ministrstvo za javno viewv polni meri izkoristiti sredstva iz strukturnih skladov in sklada za razvoj podeželja, ki so že namenjena za naložbe v infrastrukturo

  • View
    221

  • Download
    4

Embed Size (px)

Text of Načrt razvoja NGN 2020 - Ministrstvo za javno viewv polni meri izkoristiti sredstva iz strukturnih...

Nart razvoja NGN 2020

(REPUBLIKA SLOVENIJA)Nart razvoja irokopasovnih omreij naslednje generacije do leta 2020

ZAGOTOVITEV DOSTOPA DO INTERNETA HITROSTI NAJMANJ 100 Mb/s ZA VSE

Osnutek, v0.4

Izhodia za javno razpravo.

Avgust 2014

Informacije o dokumentu

Naslov dokumenta:

Nart razvoja irokopasovnih omreij naslednje generacije do leta 2020

Ime datoteke:

Digitalna Slovenija 2020 Nart razvoja irokopasovnih omreij naslednje generacije do leta 2020

Lastnik dokumenta:

Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port, Direktorat za informacijsko drubo

Ministrstva in organi, ki so sodelovali pri pripravi strategije:

Zgodovina dokumenta

Razliica

Datum

Narejene spremembe

Vsebina1.Uvod42.Analiza stanja irokopasovne infrastrukture73.Dosedanja vlaganja v razvoj infrastrukture104.Doloitev cilja125.Zasnova ukrepa gradnje irokopasovnih omreij naslednje generacije na belih lisah136.Finanna konstrukcija ukrepa157.Doloitev obmoij, na katerih bodo angairana javna sredstva198.Ukrepi za spodbujanje zasebnih nalob in znianje strokov gradnje irokopasovneinfrastrukture209.Zakljuek23Seznam kratic v dokumentu24

Uvod

Sodobni globalni razvojni trendi pred nas postavljajo izziv razvoja drube znanja, ki bo med drugim temeljila na zmogljivi omreni infrastrukturi elektronskih komunikacij, kot eni izmed kljunih infrastruktur digitalne drube, ki mora omogoati kvaliteten dostop do interneta za vse.

Internet kot vseprisotno komunikacijsko omreje informacijskih virov omogoa enostavno dostopnost do raznovrstnih vsebin in storitev in s tem v temeljih spreminja naine delovanja sodobne drube. V globaliziranem svetu predstavlja izredno uinkovito komunikacijsko sredstvo za prost pretok informacij, ki je izrazito spremenilo komunikacijsko podobo sodobnega sveta, zato je dostop do interneta in uporaba njegovih storitev na splono razumljena kot lovekova pravica 21. stoletja. Ker je infrastruktura elektronskih komunikacij, ki omogoa visokohitrostni dostop do interneta, kljuna za njegovo delovanje in uporabo, moramo potem tudi dostop do te infrastrukture razumeti v istem kontekstu vse bolj kot osnovno lovekovo pravico. Kot osnovni element digitalne oz. informacijske drube, internet v irih drubenih okvirih ponuja neizmerne razvojne prilonosti. Vse bolj oblikuje prilonosti posameznikov na vseh podrojih zasebnega in javnega ivljenja; od uenja, zaposlitve, dostopa do informacij in javnih storitev, svobodnega izraanja, do sodelovanja v javnem ivljenju in odnosov s prijatelji in v druini. Enake daljnosene vplive ima v gospodarstvu, javnem sektorju in civilni drubi. irokopasovni dostop prinaa pozitivne drubeno-ekonomske uinke za dravo in dravljane. Dostopna irokopasovna infrastruktura na celotnem ozemlju drave omogoa enakomeren razvoj, zmanjuje digitalno lonico in poveuje vkljuenost vsakega posameznika v sodobne drubene tokove. Z vidika usmerjanja razvoja je internet strateki instrument za poveanje produktivnosti, za oblikovanje inovativnih poslovnih modelov, izdelkov in storitev, za bolj uinkovito komunikacijo in za vejo splono uinkovitost drube.

Razvoj in uporaba interneta sta odvisna od irokopasovne infrastrukture, zato je pri usmerjanju razvojnih aktivnosti treba upotevati dejstvo, da sta gospodarski in sploni razvoj v sodobni digitalni drubi neposredno povezana z razvojem visokokvalitetne irokopasovne infrastrukture.

Dostopna irokopasovna infrastruktura je tako kljuni dejavnik naslavljanja gospodarskih, drubenih in okoljskih razvojnih izzivov in tako v monem javnem interesu. Po tem premisleku morajo biti vlaganja v razvoj irokopasovne infrastrukture del prizadevanj za izrabo prilonosti, ki jih omogoajo informacijsko komunikacijske tehnologije in internet za spodbujanje inovacij, ustvarjanje zaposlitvenih prilonosti, izboljevanje produktivnosti in konkurennosti vseh sektorjev gospodarstva, izboljanje kvalitete in uinkovitosti javnih storitev ter z zmanjanjem vpliva gospodarskih in drubenih dejavnosti na okolje, za trajnostno usmerjeno gospodarsko rast.

Investiranje v kvalitetno irokopasovno infrastrukturo je vitalnega pomena za razvoj Republike Slovenije, e se elimo uvrstiti med vodilne internetne digitalne drube, z digitalnim gospodarstvom, ki bo generiralo digitalno rast. Gradnja irokopasovne infrastrukture mora biti zato ena izmed nacionalnih prioriet prihodnjega razvojnega obdobja.

tudije ugotavljajo mono korelacijo med rastjo irokopasovnih prikljukov in dvigom gospodarske rasti, ter pozitiven vpliv na zaposlenost in produktivnost. OECD je ugotovil neposredno povezanost med rastjo irokopasovnih povezav in BDP - 10% dvig irokopasovne povezljivosti predvidoma povzroi rast BDP med 0,9 % in 1,5 %. irokopasovna omreja na podeelskih podrojih omogoajo enakomeren razvoj podeelja in ustvarjanje ugodnega okolja za razvoj MSP.

V konkurennih globalnih razmerah evropski strateki dokumenti izpostavljajo, da Evropa potrebuje iroko dostopen hiter in ultrahiter dostop do interneta po konkurennih cenah. Strategija Evropa 2020 poudarja pomen uvedbe irokopasovnih povezav za spodbujanje drubene vkljuenosti in konkurennosti v EU. V Evropski digitalni agendi (v nadaljevanju: EDA) so predlagani ukrepi, ki so nujno potrebni, da Evropa stopi na pot trajnostne in vkljuujoe rasti[footnoteRef:1]. Eden od kljunih ukrepov je tudi hitri in ultra hitri dostop do interneta. Gospodarstvo prihodnosti bo gospodarstvo znanja, ki bo temeljilo na ultrahitrih omrejih. [1: Povzeto po Sporoilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij Evropska digitalna agenda, COM(2010)245]

Evropska skupnost si je zato do leta 2020 zadala dva cilja: omogoiti dostop do internetne povezave hitrosti nad 30 Mb/s vsem prebivalcem EU in stalno povezanost v splet vsaj polovice gospodinjstev s hitrostjo nad 100 Mb/s.

Za dosego postavljenih ciljev morajo drave lanice:

pripraviti nacionalne narte za irokopasovne povezave, ki izpolnjujejo cilje pokritosti, hitrosti in uporabe, kot so doloeni v strategiji Evropa2020;

sprejeti ukrepe, vkljuno s pravnimi dolobami, za spodbujanje nalob v irokopasovne povezave, kot so izogibanje vekratnim posegom v prostor, skupne investicije z investitorji v drugo komunalno infrastrukturo, souporaba obstojee pasivne infrastrukture, primerne za potrebe elektronskih komunikacij, posodobitev napeljav v zgradbah;

v polni meri izkoristiti sredstva iz strukturnih skladov in sklada za razvoj podeelja, ki so e namenjena za nalobe v infrastrukturo in storitve IKT;

izvajati program evropske politike spektra, da se zagotovi mednarodno usklajeno dodeljevanje spektra, ki je potrebno za izpolnitev cilja 100-odstotne pokritosti z internetom hitrosti 30Mb/s na podrojih, kjer ni mono zagotoviti 100 Mb/s z ostalimi bolj zanesljivimi tehnologijami do leta 2020.

Z zakljukom sedanje finanne perspektive 2007 2013, ko so bila uporabljena razpololjiva strukturna sredstva za gradnjo irokopasovne infrastrukture na belih lisah in pred zaetkom novega veletnega finannega okvira 2014 2020, v katerem bodo v ta namen na voljo doloena razvojna sredstva, je treba pripraviti nove strateke usmeritve razvoja irokopasovne infrastrukture. Pri tem moramo upotevati izhodia Evropske komisije (v nadaljevanju: EK), pomen irokopasovne infrastrukture za celotno drubo, trenutno stanje razvitosti irokopasovne infrastrukture in splono stanje podroja elektronskih komunikacij. Med priporoili EK smo z ZEKom-1 e uzakonili vrsto ukrepov za spodbujanje nalob v irokopasovno infrastrukturo, za njihov pozitiven vpliv je treba izvesti ukrepe za spotovanje zakonskih dolob in delenike dodatno motivirati za iskanje sinergijskih uinkov. Regulatorna agencija AKOS, ki upravlja s frekvennim prostorom, je tudi e podelila radijske frekvence za mobilne komunikacije v 800 MHz pasu, kar bo spodbudilo razvoj mobilnih omreij 4G in omogoilo osnovni irokopasovni dostop do interneta, predvsem na podrojih, kjer ni na voljo oz. je vsaj v prvi fazi cenovno neupraviljivo zagotoviti irokopasovni fiksni dostop. Ustrezni pogoji in zahteve so bile vkljuene v postopek podelitve frekvenc. Razpololjiva strukturna sredstva za razvoj irokopasovne infrastrukture v sedanji finanni perspektivi, ki je praktino konana, so tudi e bila porabljena, tako da moramo v nadaljnjih prizadevanjih za konno reitev problema irokopasovnega dostopa do interneta zagotoviti strukturna sredstva in pripraviti nart razvoja irokopasovnih omreij naslednje generacije za njihovo sistematino uporabo.

Tudi Smernice Evropske komisije o predhodnih pogojenostih[footnoteRef:2] za izvajanje evropske kohezijske politike 2014 2020 zahtevajo predhodno izpolnitev pogoja priprave in sprejema nacionalnega narta razvoja irokopasovnih omreij naslednje generacije. [2: http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/pdf/preparation/part2_guidance_ex-ante_conditionalities_guidance.pdf]

Analiza stanja irokopasovne infrastrukture

Pri nartovanju investicij v gradnjo irokopasovne infrastrukture z javnimi sredstvi je treba analizirati trenutno stanje na tem podroju, saj je uporaba javnih sredstev dovoljena le tam, kjer take infrastrukture ni na voljo in kjer hkrati ni komercialnega interesa za njeno gradnjo.

Razmejiti moramo podroja, na katerih:

ustrezna irokopasovna infrastruktura e obstaja rne lise,

obstaja osnovna irokopasovna infrastruktura, ki jo je potrebno nadgraditi in za to obstaja komercialni interes sive lise,

infrastruktura ne obstaja in tudi ni komercialnega interesa za njeno gradnjo bele lise.

Razvitost irokopasovne infrastrukture je v mestnih in primestnih naseljih nekaj pod povprejem EU, na podeelskih podrojih pa smo po tem kriteriju med najslabe razvitimi v EU.

Temeljni kazalnik, ki kae na raven razvoja irokopas