Načrt razvoja NGN 2020 - Ministrstvo za javno · Web viewv polni meri izkoristiti sredstva iz strukturnih skladov in sklada za razvoj podeželja, ki so že namenjena za naložbe v

REPUBLIKA SLOVENIJA

Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020

ZAGOTOVITEV DOSTOPA DO INTERNETA HITROSTI NAJMANJ 100 Mb/s ZA VSE

Osnutek, v0.4

Izhodišča za javno razpravo.

Avgust 2014

Informacije o dokumentu

Naslov dokumenta: Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020

Ime datoteke: Digitalna Slovenija 2020 – Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020

Lastnik dokumenta: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Direktorat za informacijsko družbo

Ministrstva in organi, ki so sodelovali pri pripravi strategije:

Zgodovina dokumenta

Različica

Datum Narejene spremembe

Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 2

Vsebina1. Uvod.....................................................................................................................................4

2. Analiza stanja širokopasovne infrastrukture........................................................................7

3. Dosedanja vlaganja v razvoj infrastrukture........................................................................10

4. Določitev cilja.....................................................................................................................12

5. Zasnova ukrepa gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije na belih lisah........13

6. Finančna konstrukcija ukrepa.............................................................................................15

7. Določitev območij, na katerih bodo angažirana javna sredstva.........................................19

8. Ukrepi za spodbujanje zasebnih naložb in znižanje stroškov gradnje širokopasovne

infrastrukture.............................................................................................................................20

9. Zaključek............................................................................................................................23

Seznam kratic v dokumentu.......................................................................................................24


1. UvodSodobni globalni razvojni trendi pred nas postavljajo izziv razvoja družbe znanja, ki bo med drugim temeljila na zmogljivi omrežni infrastrukturi elektronskih komunikacij, kot eni izmed ključnih infrastruktur digitalne družbe, ki mora omogočati kvaliteten dostop do interneta za vse.

Internet kot vseprisotno komunikacijsko omrežje informacijskih virov omogoča enostavno dostopnost do raznovrstnih vsebin in storitev in s tem v temeljih spreminja načine delovanja sodobne družbe. V globaliziranem svetu predstavlja izredno učinkovito komunikacijsko sredstvo za prost pretok informacij, ki je izrazito spremenilo komunikacijsko podobo sodobnega sveta, zato je dostop do interneta in uporaba njegovih storitev na splošno razumljena kot človekova pravica 21. stoletja. Ker je infrastruktura elektronskih komunikacij, ki omogoča visokohitrostni dostop do interneta, ključna za njegovo delovanje in uporabo, moramo potem tudi dostop do te infrastrukture razumeti v istem kontekstu – vse bolj kot osnovno človekovo pravico. Kot osnovni element digitalne oz. informacijske družbe, internet v širših družbenih okvirih ponuja neizmerne razvojne priložnosti. Vse bolj oblikuje priložnosti posameznikov na vseh področjih zasebnega in javnega življenja; od učenja, zaposlitve, dostopa do informacij in javnih storitev, svobodnega izražanja, do sodelovanja v javnem življenju in odnosov s prijatelji in v družini. Enake daljnosežne vplive ima v gospodarstvu, javnem sektorju in civilni družbi. Širokopasovni dostop prinaša pozitivne družbeno-ekonomske učinke za državo in državljane. Dostopna širokopasovna infrastruktura na celotnem ozemlju države omogoča enakomeren razvoj, zmanjšuje digitalno ločnico in povečuje vključenost vsakega posameznika v sodobne družbene tokove. Z vidika usmerjanja razvoja je internet strateški instrument za povečanje produktivnosti, za oblikovanje inovativnih poslovnih modelov, izdelkov in storitev, za bolj učinkovito komunikacijo in za večjo splošno učinkovitost družbe.

Razvoj in uporaba interneta sta odvisna od širokopasovne infrastrukture, zato je pri usmerjanju razvojnih aktivnosti treba upoštevati dejstvo, da sta gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi neposredno povezana z razvojem visokokvalitetne širokopasovne infrastrukture.

Dostopna širokopasovna infrastruktura je tako ključni dejavnik naslavljanja gospodarskih, družbenih in okoljskih razvojnih izzivov in tako v močnem javnem interesu. Po tem premisleku morajo biti vlaganja v razvoj širokopasovne infrastrukture del prizadevanj za izrabo priložnosti, ki jih omogočajo informacijsko komunikacijske tehnologije in internet za spodbujanje inovacij, ustvarjanje zaposlitvenih priložnosti, izboljševanje produktivnosti in konkurenčnosti vseh sektorjev gospodarstva, izboljšanje kvalitete in učinkovitosti javnih storitev ter z zmanjšanjem vpliva gospodarskih in družbenih dejavnosti na okolje, za trajnostno usmerjeno gospodarsko rast.

Investiranje v kvalitetno širokopasovno infrastrukturo je vitalnega pomena za razvoj Republike Slovenije, če se želimo uvrstiti med vodilne internetne digitalne družbe, z digitalnim gospodarstvom, ki bo generiralo digitalno rast. Gradnja širokopasovne infrastrukture mora biti zato ena izmed nacionalnih prioriet prihodnjega razvojnega obdobja.

Študije ugotavljajo močno korelacijo med rastjo širokopasovnih priključkov in dvigom gospodarske rasti, ter pozitiven vpliv na zaposlenost in produktivnost. OECD je ugotovil neposredno povezanost med rastjo širokopasovnih povezav in BDP - 10% dvig širokopasovne povezljivosti predvidoma povzroči rast BDP med 0,9 % in 1,5 %. Širokopasovna omrežja na podeželskih področjih omogočajo enakomeren razvoj podeželja in ustvarjanje ugodnega okolja za razvoj MSP.


V konkurenčnih globalnih razmerah evropski strateški dokumenti izpostavljajo, da Evropa potrebuje široko dostopen hiter in ultrahiter dostop do interneta po konkurenčnih cenah. Strategija Evropa 2020 poudarja pomen uvedbe širokopasovnih povezav za spodbujanje družbene vključenosti in konkurenčnosti v EU. V Evropski digitalni agendi (v nadaljevanju: EDA) so predlagani ukrepi, ki so nujno potrebni, da Evropa stopi na pot trajnostne in vključujoče rasti 1. Eden od ključnih ukrepov je tudi »hitri in ultra hitri dostop do interneta«. Gospodarstvo prihodnosti bo gospodarstvo znanja, ki bo temeljilo na ultrahitrih omrežjih.

Evropska skupnost si je zato do leta 2020 zadala dva cilja: omogočiti dostop do internetne povezave hitrosti nad 30 Mb/s vsem prebivalcem EU in stalno povezanost v splet vsaj polovice gospodinjstev s hitrostjo nad 100 Mb/s.

Za dosego postavljenih ciljev morajo države članice:

pripraviti nacionalne načrte za širokopasovne povezave, ki izpolnjujejo cilje pokritosti, hitrosti in uporabe, kot so določeni v strategiji Evropa 2020;

sprejeti ukrepe, vključno s pravnimi določbami, za spodbujanje naložb v širokopasovne povezave, kot so izogibanje večkratnim posegom v prostor, skupne investicije z investitorji v drugo komunalno infrastrukturo, souporaba obstoječe pasivne infrastrukture, primerne za potrebe elektronskih komunikacij, posodobitev napeljav v zgradbah;

v polni meri izkoristiti sredstva iz strukturnih skladov in sklada za razvoj podeželja, ki so že namenjena za naložbe v infrastrukturo in storitve IKT;

izvajati program evropske politike spektra, da se zagotovi mednarodno usklajeno dodeljevanje spektra, ki je potrebno za izpolnitev cilja 100-odstotne pokritosti z internetom hitrosti 30 Mb/s na področjih, kjer ni možno zagotoviti 100 Mb/s z ostalimi bolj zanesljivimi tehnologijami do leta 2020.

Z zaključkom sedanje finančne perspektive 2007 – 2013, ko so bila uporabljena razpoložljiva strukturna sredstva za gradnjo širokopasovne infrastrukture na belih lisah in pred začetkom novega večletnega finančnega okvira 2014 – 2020, v katerem bodo v ta namen na voljo določena razvojna sredstva, je treba pripraviti nove strateške usmeritve razvoja širokopasovne infrastrukture. Pri tem moramo upoštevati izhodišča Evropske komisije (v nadaljevanju: EK), pomen širokopasovne infrastrukture za celotno družbo, trenutno stanje razvitosti širokopasovne infrastrukture in splošno stanje področja elektronskih komunikacij. Med priporočili EK smo z ZEKom-1 že uzakonili vrsto ukrepov za spodbujanje naložb v širokopasovno infrastrukturo, za njihov pozitiven vpliv je treba izvesti ukrepe za spoštovanje zakonskih določb in deležnike dodatno motivirati za iskanje sinergijskih učinkov. Regulatorna agencija AKOS, ki upravlja s frekvenčnim prostorom, je tudi že podelila radijske frekvence za mobilne komunikacije v 800 MHz pasu, kar bo spodbudilo razvoj mobilnih omrežij 4G in omogočilo osnovni širokopasovni dostop do interneta, predvsem na področjih, kjer ni na voljo oz. je vsaj v prvi fazi cenovno neupravičljivo zagotoviti širokopasovni fiksni dostop. Ustrezni pogoji in zahteve so bile vključene v postopek podelitve frekvenc. Razpoložljiva strukturna sredstva za razvoj širokopasovne infrastrukture v sedanji finančni perspektivi, ki je praktično končana, so tudi že bila porabljena, tako da moramo v nadaljnjih prizadevanjih za končno rešitev problema širokopasovnega

1 Povzeto po Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko – socialnemu odboru in Odboru regij Evropska digitalna agenda, COM(2010)245


dostopa do interneta zagotoviti strukturna sredstva in pripraviti načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije za njihovo sistematično uporabo.

Tudi Smernice Evropske komisije o predhodnih pogojenostih2 za izvajanje evropske kohezijske politike 2014 – 2020 zahtevajo predhodno izpolnitev pogoja priprave in sprejema nacionalnega načrta razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije.

2 http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/pdf/preparation/part2_guidance_ex-ante_conditionalities_guidance.pdf


2. Analiza stanja širokopasovne infrastrukturePri načrtovanju investicij v gradnjo širokopasovne infrastrukture z javnimi sredstvi je treba analizirati trenutno stanje na tem področju, saj je uporaba javnih sredstev dovoljena le tam, kjer take infrastrukture ni na voljo in kjer hkrati ni komercialnega interesa za njeno gradnjo.

Razmejiti moramo področja, na katerih:

ustrezna širokopasovna infrastruktura že obstaja – črne lise, obstaja osnovna širokopasovna infrastruktura, ki jo je potrebno nadgraditi in za to obstaja

komercialni interes – sive lise, infrastruktura ne obstaja in tudi ni komercialnega interesa za njeno gradnjo – bele lise.

Razvitost širokopasovne infrastrukture je v mestnih in primestnih naseljih nekaj pod povprečjem EU, na podeželskih področjih pa smo po tem kriteriju med najslabše razvitimi v EU.

Temeljni kazalnik, ki kaže na raven razvoja širokopasovne infrastrukture, je raven širokopasovne penetracije (število širokopasovnih priključkov na 100 prebivalcev). Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: AKOS) je imelo v začetku leta 2014 v Sloveniji fiksni širokopasovni dostop do interneta 27,2 % prebivalcev oziroma 70,6 % gospodinjstev, kar je oboje pod povprečjem EU.

Tržni delež Telekoma Slovenije se v tem segmentu v zadnjih letih zmanjšuje in je bil 35,9 % v začetku leta 2014. Sledijo mu T-2, Telemach in Amis, ki so imeli skupaj 45,8 % tržni delež ter drugi operaterji z bistveno manjšimi tržnimi deleži.

Med tehnologijami je v tem času xDSL dosegala 46,2 % delež, sledili so ji kabelski modemi s 30,7 %, FTTH z 20,5% ter druge tehnologije z 2,5 % tržnim deležem.

V zadnjih letih je opazna rast števila fiksnih širokopasovnih dostopov naslednje generacije: tako kabelskih modemov kot tudi optičnih priključkov do doma (FTTH), ki jih je bilo v začetku leta 2014 že prek 118.000.

Glede na hitrost dostopa do interneta ima 10,4 % uporabnikov hitrost dostopa manjšo od 2 Mb/s, 44,4% uporabnikov med 2 Mb/s in 10 Mb/s, 39,1 % uporabnikov ima hitrost dostopa med 10 Mb/s in 30 Mb/s, 6,1 % uporabnikov pa ima hitrost dostopa do interneta večjo od 30 Mb/s.

Eden najpomembnejših kazalcev razvitosti trga elektronskih komunikacij je penetracija širokopasovnega dostopa, ki je izračunana kot število širokopasovnih rezidenčnih in poslovnih priključkov na število prebivalcev oziroma gospodinjstev v Republiki Sloveniji.


V EU pokritost s standardnimi širokopasovnimi omrežji presega 99 % v 18 državah članicah. Najnižjo pokritost imamo Slovaška, Estonija in Slovenija, ki ima hkrati zelo nizko razpoložljivost standardnih fiksnih širokopasovnih povezav. Nižjo razpoložljivost ima le Poljska, Slovenija pa ima izrazito najnižjo razpoložljivost fiksnih širokopasovnih povezav v EU na podeželskih področjih. Novi priključki na teh področjih pa nastajajo skoraj izključno v okviru projektov GOŠO (v 2007 – 2013 je država v gradnjo infrastrukture na belih lisah vložila 82 mio EUR sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF), poleg 38 mio EUR sredstev zasebnih partnerjev). Trend zaostajanja Republike Slovenije pri razvoju širokopasovne infrastrukture je v zadnjih letih izrazit in se povečuje. Tako po penetraciji širokopasovnega dostopa vedno bolj zaostajamo za evropskim povprečjem, kar je posledica počasnejše gradnje širokopasovne infrastrukture v primerjavi z ostalimi državami EU.

Razloge za slabo primerjalno stanje razpoložljivosti širokopasovne infrastrukture gre iskati v varljivem občutku ustreznega razvojnega napredka, ki je temeljil na razvoju optičnih omrežij v letih 2007 do 2010. Konkurenčni boj med dvema največjima investitorjema nas je tedaj postavil med razvojno najuspešnejše države, vendar le pri gradnji optičnih priključkov v večjih mestih, kjer je bilo zasebnim investitorjem najlažje oblikovati investicijske projekte s pričakovano donosnostjo. Tudi tu pa sta zasebna investitorja, ob razpoložljivih obsežnih in poceni finančnih sredstvih, spregledala probleme povezane z gradnjo vzporednih – prekrivajočih se infrastruktur. Pričakovanja glede donosnosti se tako niso izpolnila, investicijski viri so usahnili in posledično tudi konkurenčni boj in nadaljnje investicije. Dodatni razlog za nesprejemljivo stanje dostopnosti širokopasovne infrastrukture so v zadnjih letih nizke investicije v posodabljanje infrastrukture, kar lahko pripišemo investicijam v tujini, morebiti tudi regulatornim odločitvam in predvsem splošni gospodarski krizi.

Pomembno dejstvo, ki je delni vzrok za slabo stanje širokopasovne infrastrukture na podeželskih področjih in ga moramo upoštevati tudi pri načrtovanju nadaljnjega razvoja, je izrazito razpršena poseljenost slovenskega podeželja, ki jo potencialni zasebni investitorji – operaterji elektronskih komunikacij navajajo kot ključno oviro pri oblikovanju vzdržnih poslovnih modelov na teh področjih.

Slovenija je država z redko poseljenostjo na veliki večini ozemlja, kamor spada skoraj četrtina vseh gospodinjstev. 28% gospodinjstev se nahaja v suburbanih področjih, ki predstavljajo 16% ozemlja, skupaj z ruralnimi pa to pomeni 97% celotnega ozemlja. Približno 236.000 gospodinjstev nima širokopasovnega dostopa do interneta, hkrati pa obstajajo zelo velike razlike v pokritosti z različnimi tehnologijami.

Urbana področja (138 naselij), v katerih se nahaja 49% gospodinjstev, imajo odlično pokritost z bakrenim omrežjem, s povprečno dolžino 0,7 km. V suburbanih področjih (1.369 naselij) se nahaja


Slika 1: Penetracija širokopasovnega dostopa

28% gospodinjstev. Ruralna področja (4.523 naselij) vključujejo 23% vseh gospodinjstev, s povprečno dolžino bakrene zanke 2,2 km.

Skladno z navedenim lahko ugotovimo, da je na podeželju stanje razpoložljivosti širokopasovne infrastrukture nesprejemljivo slabo, in da zasebni investitorji nimajo komercialnega interesa za samostojna vlaganja. Ključna vzroka za to sta redka poseljenost in dolge razdalje komunikacijskih povezav, ki v kombinaciji zelo podražita gradnjo širokopasovne infrastrukture po posameznem priključku. Država mora zato zagotoviti javna sredstva s katerimi bo izboljšala poslovne modele zasebnih investitorjev pri bodočih vlaganjih na teh področjih. Uporaba javnih sredstev za gradnjo širokopasovne infrastrukture na belih lisah je tako nujna za enakomeren razvoj na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

Analiza dejanskega stanja z vidika notranjih prednosti in pomanjkljivosti ter zunanjih možnosti in nevarnosti.

PREDNOSTI POMANJKLJIVOSTI

Visoka stopnja uporabe širokopasovne infrastrukture na območju belih lis, zgrajene z strukturnimi sredstvi.

Konkurenčen trg elektronskih komunikacij.

Enakomeren razvoj podeželja in mestnih področij.

Dobro razvito bakreno omrežje.

Dobro razvita optična omrežja v mestnih področjih.

Visoka vlaganja v infrastrukturo elektronskih komunikacij v preteklih letih.

Visoki stroški izgradnje zmogljive širokopasovne infrastrukture na področjih belih lis.

Razpršena poseljenost podeželja povišuje stroške gradnje širokopasovne infrastrukture.

Visoke investicijske potrebe v danem časovnem okviru.

Visoki stroški investicijskega kapitala.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

Medkrajevne optične povezave in optične povezave do doma na območjih belih lis.

Pouporaba obstoječe komunalne infrastrukture.

Uporaba soinvestiranja in medsektorske pomoči.

Povečanje produktivnosti, zmanjševanje stroškov poslovanja in povečevanje konkurenčnosti poslovanja na območju belih lis.

Infrastrukturna osnova za vzpostavitev podatkovnih centrov.

Omogočanje samozaposlovanja prebivalcev na območju belih lis.

Vzpostavitev križišč elektronskih komunikacijskih poti za sosednje države.

Povečanje zanimanja za neposredne tuje investicije.

Večja uporaba IKT v učnih procesih.

Izboljšanje razvojnega okolja za mala in srednja podjetja.

Premoščanje digitalne ločnice med podeželjem in

Potencialne izvedbene pomanjkljivosti javno zasebnih partnerstev.

Premajhen interes zasebnih vlagateljev in operaterjev elektronskih komunikacij.

Nezainteresiranost lokalnih skupnosti za sodelovanje v projektih.

Premajhen interes končnih uporabnikov za širokopasovni dostop do interneta.


urbanimi področji.

Upočasnitev izseljevanja mladih.

Revitalizacija podeželskih področij.

3. Dosedanja vlaganja v razvoj infrastruktureZmanjšanje investicij v sektorju elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji v letih 2008 - 2012

Podatki o investiranju v sektorju elektronskih komunikacij kažejo na velik padec investiranja v letu 2009, ki se je še nadaljevalo, tako da se je investiranje v letu 2011 v primerjavi z letom 2009 znižalo še za 35,5 %. Podatek je še dodatno zaskrbljujoč, ker je v tem obdobju potekalo najintenzivnejše javno sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij, kar kaže na dejanski zastoj zasebnega investiranja v sektor elektronskih komunikacij. Krivulja investiranja se je leta 2012 obrnila navzgor, bistveno povečanje pa pričakujemo v letu 2014 (razpis frekvenc za mobilne komunikacije, gradnja omrežij 4G). Da bi dosegli cilje razvoja širokopasovne infrastrukture, bi se moral trend še okrepiti in nadaljevati vsaj do leta 2020.


Slika 2: Investicije v elektronske komunikacije in prihodki od storitev

Vira: AKOS, SURS

P1 Prihodek od javnega telefonskega omrežja na fiksni lokacijiP2 Prihodek od javno dostopnih mobilnih telefonskih storitevP3 Prihodek od storitev medomrežnega povezovanjaP4 Drugi prihodki

Sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij z javnimi sredstvi v obdobju 2007 - 2013

Za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij z javnimi sredstvi na področju belih lis je bilo v finančni perspektivi 2007 – 2013 zagotovljenih 82 mio EUR finančnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvedena sta bila dva javna razpisa za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij v lokalnih skupnostih. Izbrani prijavitelji so v konzorcijski obliki javno-zasebnih partnerstev z javnimi sredstvi in še dodatno z zasebnim vložkom v višini 39,2 mio EUR izvedli projekte ter zgradili širokopasovna omrežja (v veliki večini optična omrežja) na belih lisah v 43 občinah.

Dodatno je bil v okviru Programa razvoja podeželja 2007 – 2013 izveden javni razpis za naložbe v širokopasovna omrežja na podeželju v višini 4,3 mio EUR. Nepovratna sredstva so bila dodeljena lokalnim skupnostim v Pomurski regiji za območja belih lis.

S strukturnimi sredstvi je bilo v tem obdobju omogočenih 30.000 širokopasovnih priključkov, skoraj v celoti v tehnologiji optičnih vlaken. Po odpravi začetnih nejasnostih o uporabi omrežij GOŠO za gradnjo priključkov na sivih lisah, je ocenjen potencial za zasebne investicije dodatnih 90.000 priključkov. Infrastruktura zgrajena v okviru GOŠO projektov bo tako imela močne sinergijske učinke v smislu finančno ugodnejše gradnje visokohitrostnih priključkov na sivih lisah.

Javno zasebna partnerstva v GOŠO projektih so povezala lokalne skupnosti, zasebna podjetja, spodbudila približno tretjinske zasebne investicije in s tem potrdila, da je ob določenih popravkih tak pristop primeren za nadaljnje investicije v gradnjo širokopasovne infrastrukture na belih lisah.


4. Določitev ciljaŠirokopasovna infrastruktura, ki omogoča visokohitrostni dostop do interneta, je osnovna infrastruktura sodobne digitalne družbe, brez katere si praktično ni več mogoče zamisliti družbenega življenja. Vse bolj vpliva na priložnosti posameznikov na vseh področjih zasebnega in javnega življenja; od učenja, zaposlitve, dostopa do informacij in javnih storitev, svobodnega izražanja, do sodelovanja v javnem življenju in odnosov s prijatelji in v družini. Enake daljnosežne vplive ima v gospodarstvu, javnem sektorju in civilni družbi. Z vidika usmerjanja razvoja je dostop do interneta infrastrukturni pogoj za povečanje produktivnosti, za oblikovanje novih poslovnih modelov, izdelkov in storitev, za bolj učinkovito komunikacijo in za večjo splošno učinkovitost družbe.

Pri usmerjanju razvojnih aktivnosti je zato treba upoštevati dejstvo, da je gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi tesno povezan z razvojem širokopasovne infrastrukture. Z omogočanjem dostopa do interneta posredno ponuja izjemne priložnosti za naslavljanje gospodarskih, družbenih in okoljskih izzivov, zato je ključni dejavnik prihodnjega gospodarskega in družbenega razvoja in tako v močnem javnem interesu.

Širokopasovna infrastruktura je izrednega pomena za razvoj Republike Slovenije, zato se strateško osredotočamo na njen razvoj, kot nacionalne prioritete v razvoju digitalnega gospodarstva in digitalne družbe.

V interesu razvoja digitalne družbe in izkoriščanja priložnosti, ki jih omogočajo informacijsko komunikacijske tehnologije in internet za doseganje trajnih gospodarskih in družbenih koristi, kot so med drugim razvoj gospodarstva, večja konkurenčnost, nova kvalitetna delovna mesta ter enakomeren razvoj podeželja in urbanih področij, si moramo postaviti strateški cilj:

Do leta 2020 vsem gospodinjstvom zagotoviti širokopasovni dostop do interneta

hitrosti vsaj 100 Mb/s.

Podobno si tudi druge države članice EU praviloma zastavljajo ambicioznejše oz. višje cilje, kot jih določa EDA. Tem zgledom moramo vsaj slediti, sicer se bomo vnaprej obsodili na razvojno zaostajanje.

Še naprednejše cilje s krajšimi roki za uresničitev so si postavile nekatere države na globalnem nivoju, npr.: Japonska je imela načrt pokritja ruralnih področij s širokopasovnimi povezavami do leta 2011, Singapur je načrtoval uvedbo univerzalnega dostopa do omrežij naslednje generacije do leta 2013, Južna Koreja že v letošnjem letu načrtuje nadgradnjo obstoječega širokopasovnega omrežja do hitrosti 1 Gb/s za vse, Avstralija bo omogočila širokopasovni dostop 90% gospodinjstev, izobraževalnih inštitucij in podjetij s hitrostjo 100 Mb/s do leta 2018.

Po priporočilih EK lahko z javnimi sredstvi sofinanciramo projekte, ki zagotovijo znaten razvojni preskok in področjem belih lis zagotovijo čim boljšo, po možnosti končno rešitev. Že sam cilj 100 Mb/s znatno zoži nabor primernih tehnologij. Gledano celovito, vmesne rešitve podražijo prehod do končne rešitve širokopasovnega dostopa, ki ga zagotavlja povezava v tehnologiji optičnih vlaken. V Smernicah Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s postavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01) se za namene angažiranja javnih sredstev in s tem povezane ocene državnih pomoči razlikuje med osnovnimi omrežji in dostopovnimi omrežji naslednje generacije. Med osnovna


širokopasovna omrežja lahko štejemo več različnih tehnoloških platform, vključno z ADSL (asimetričnim digitalnim naročniškim vodom, do omrežij ADSL2+), standardnimi kabli (npr. standard DOCSIS 2.0), mobilnimi omrežji tretje generacije (UMTS) ter satelitskimi sistemi. Dostopovna omrežja naslednje generacije naj bi imela vsaj naslednje lastnosti: zanesljivo zagotavljanje zelo hitrih storitev na naročnika prek optičnih zalednih omrežij (ali omrežjih, ki temeljijo na enakovredni tehnologiji), dovolj blizu prostorov uporabnikov za dejansko zagotovitev zelo hitre povezave; podporo različnim naprednim digitalnim storitvam, vključno s konvergentnimi storitvami, ki temeljijo izključno na internetnem protokolu, ter znatno višje hitrosti nalaganja (v primerjavi z osnovnimi širokopasovnimi omrežji). Na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja so dostopovna omrežja naslednje generacije: optična dostopovna omrežja (FTTx - nanaša se na FFTC, FTTN, FTTP, FTTH in FTTB), napredna nadgrajena kabelska omrežja (z uporabo standarda za kabelske modeme „DOCSIS 3.0“ ali naprednejšega) in nekatera napredna brezžična dostopovna omrežja, ki naročniku omogočajo zanesljiv in zelo hiter dostop do interneta.

Postavljen cilj 100 Mb/s, ki velja za področja belih lis na katerih bodo za sofinanciranje projektov javno-zasebnih partnerstev uporabljena javna strukturna sredstva, sam po sebi usmerja k uporabi tehnologije optičnih vlaken, saj ni drugih tako učinkovitih tehnologij, ki bi omogočale zahtevane ciljne ali poljubne višje hitrosti. Morebitna postavitev nižjega cilja, ki bi na teh področjih omogočil uporabo npr. tehnologije skrajševanja bakrene zanke, bi uvedla možnost vmesnih rešitev, ki bi kasneje potrebovale nadgradnjo. Skupno bi bil tak postopni prehod do optičnih povezav dražji od enkratne končne rešitve kvalitetnega visokohitrostnega dostopa do interneta. Tudi priporočila EK pozivajo k uporabi takih tehničnih dostopovnih modelov, ki v dogledni prihodnosti ne bodo zahtevali nadgradenj in ponovne intervencije z javnim denarjem.

Za področja s kraji z več kot 1000 prebivalci, ki ne bodo uvrščena v testiranje komercialnega interesa in ne bodo mogla biti uvrščena v bele lise, cilj 100 Mb/s ostane priporočilo za komercialne investitorje v gradnjo širokopasovne infrastrukture in tudi kot vodilo zahtev končnih uporabnikov.

5. Zasnova ukrepa gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije na belih lisah

Pri zasnovi ukrepa je upoštevana predpostavka, da so infrastrukturni projekti na podeželskih področjih (belih lisah) lahko deležni le enkratne pomoči z javnimi sredstvi in da se v tem primeru uporabi načelo pozitivne obravnave teh področij. Obe predpostavki narekujeta oblikovanje takega modela investiranja, ki bo dal končno in dolgoročno rešitev širokopasovnega dostopa do interneta, ki ne bo zahtevala kasnejših intervencij z dodatnimi javnimi sredstvi. Postavljeni cilj in zasnova ukrepa upoštevata dejstvo, da je morebitno investiranje v vmesne rešitve in kasnejše nadgradnje v celoti dražje, kot samo enkratno investiranje v končno rešitev. Vmesne rešitve so z vidika učinkovite uporabe javnih sredstev neupravičljive.

Osnovne predpostavke ukrepa:

Sofinanciranje projektov bo v obliki javno-zasebnih partnerstev, s spodbujanjem čim večjega vložka zasebnega partnerja – investitorja v višini najmanj 50% glede na vložena javna sredstva.

Upravičeni stroški so medkrajevne optične povezave in povezave do gospodinjstev v krajih pod 1000 prebivalci, če sodijo med bele lise.

Komercialni interes se testira samo v krajih izpod 1000 prebivalcev.


Gradnja infrastrukture v krajih nad 1000 prebivalci je prepuščena komercialnemu interesu zasebnih investitorjev.

Če se kraje nad 1000 prebivalci vključi v projekte pokrivanja belih lis, je upravičen strošek medkrajevna optika, priključki v samem kraju pa ne, čeprav v tem primeru tudi za njih velja cilj 100 Mb/s.

Na področjih sivih lis bo motivacijski dejavnik za gradnjo visokohitrostne širokopasovne infrastrukture interes končnih uporabnikov, ki se ne bodo zadovoljili z nižjimi hitrostmi dostopa do interneta, kot jih bodo imela na voljo gospodinjstva na podeželskih področjih belih lis, na katerih bodo angažirana javna sredstva s ciljem zagotovitve dostopne hitrosti vsaj 100 Mb/s. Drugi motivacijski dejavnik bo interes celotne lokalne skupnosti za vzpostavitev čim kvalitetnejše širokopasovne infrastrukture, in nenazadnje na sivih lisah je treba z različnimi ukrepi, med drugim tudi z ustrezno regulacijo, spodbuditi konkurenčni boj med operaterji.

Javno-zasebna partnerstva na belih lisah in komercialni projekti razvoja širokopasovne infrastrukture na sivih lisah bodo predvidoma lahko izkoristili učinke zakonskih ukrepov za spodbujanje naložb in iskanje sinergijskih učinkov z investicijami v drugo javno komunalno infrastrukturo.

Z ukrepom bodo z javnimi sredstvi spodbujena vlaganja zasebnih sredstev v projekte gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije na tako imenovanih belih lisah. Bele lise bodo za potrebe angažiranja javnih sredstev v naslednjem razvojnem obdobju do 2020 definirane kot območja, kjer ni obstoječih širokopasovnih priključkov naslednje generacije, oziroma kjer ni tržnega interesa za njihovo gradnjo s strani komercialnih ponudnikov. To pomeni, da v naslednjih treh letih operaterji elektronskih komunikacij ne načrtujejo gradnje omrežij, ki bi omogočila dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s. Iz testiranja belih lis bodo izvzete lokalne skupnosti, ki so že prejele sredstva ESRR in EKSRP. Na seznam za testiranje za uvrstitev med bele lise bodo uvrščena samo naselja, ki imajo do 300 gospodinjstev oziroma do 1.000 prebivalcev3.

Po oceni je na področjih belih lis, kjer ni primerne infrastrukture in operaterji hkrati nimajo tržnega interesa za njeno gradnjo, približno 236.000 gospodinjstev. Stroški vzpostavitve širokopasovnega dostopa naslednje generacije po metodologiji EIB znašajo 1.200,00 EUR javnih sredstev in vsaj še enkrat toliko zasebnih sredstev za vsako gospodinjstvo. Ukrep je zasnovan na sofinanciranju projektov javno–zasebnih partnerstev med zasebnimi podjetji – praviloma operaterji elektronskih komunikacij in lokalnimi skupnostmi. Vložek zasebnega partnerja mora dosegati vsaj 50 % vrednosti celotne investicije. Na podlagi izkušenj iz že izvedenih javnih razpisov (GOŠO 1 in GOŠO 2) lahko predvidimo pozitivne učinke javno–zasebnega partnerstva. Vloga lokalne skupnosti je v zagotavljanju brezplačnih služnosti na javnih občinskih zemljiščih, v lastni razpoložljivi pasivni kanalski in drugi komunalni infrastrukturi, poznavanju lokalnega okolja ter v izkušnjah administrativnega vodenja infrastrukturnih komunalnih razvojnih projektov, kar vse lahko znatno pripomore k uspešnosti investicije. Vloga zasebnega partnerja je v strokovnem znanju, izkušnjah vodenja projektov, v jasnem poslovnem interesu za uspešno izvedbo projekta, in kasneje pri vzdrževanju in upravljanju zgrajenih odprtih širokopasovnih omrežij.

Gradnja širokopasovnih omrežij na belih lisah se v celoti sofinancira iz strukturnih skladov, skladov za razvoj podeželja in drugih javno finančnih virov, v obliki javno – zasebnega partnerstva. Z javnimi

3 Kriterij je okviren in ga bomo še preverili.


sredstvi se bodo gradila omrežja naslednje generacije, ki bodo omogočala znaten razvojni preskok na teh območjih. Če ne bo zagotovljenih predvidenih finančnih sredstev za pokritje belih lis s sodobno širokopasovno infrastrukturo do leta 2020, bo treba rok za doseganje ciljev časovno zamakniti.

Druge javno finančne vire bo potrebno iskati med naslednjimi viri:

nadomestilo za učinkovito rabo radiofrekvenčnega spektra za mobilne komunikacije kot omejene naravne dobrine v višini razlike med izklicno in doseženo ceno,

del kupnine od prodaje državnega deleža v podjetju Telekom Slovenije d.d.,

del dividend iz naslova lastništva v podjetju Telekom Slovenije, d.d.,

kompenzacijski sklad za univerzalno storitev,

državni proračun in

sredstva lokalnih skupnosti.

Potrjevanje dovoljene državne pomoči bo v skladu z določbami uredbe o skupinskih izjemah (Uredba Komisije o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe). Pri tem je potrebno zagotoviti odprtost sofinanciranega omrežja, njegovo tehnološko nevtralnost in dostopnost vsem ponudnikom storitev elektronskih komunikacij pod enakimi pogoji.

Za oblikovanje javno-zasebnega partnerstva mora občina po ustreznem postopku izbrati zasebnega partnerja, vzpostaviti konzorcij in se s skupnim projektom prijaviti na javni razpis ministrstva. Konzorcij mora v vlogi s poslovnim načrtom dokazati, da gradnja takega širokopasovnega omrežja naslednje generacije na ciljnih območjih ni poslovno upravičena brez delnega sofinanciranja z javnimi sredstvi. Na razpisu ministrstva bodo imeli prednost pri izbiri večji projekti, v katerih bo več občin povezanih v konzorcij, projekti, ki bodo učinkovito pokrili čim več gospodinjstev, in tisti projekti, ki bodo vključevali večji delež zasebnih sredstev.

Upravičeni stroški:

sredstva namenjena gradnji pasivne širokopasovne infrastrukture;

sredstva za gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo;

sredstva za izgradnjo dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGN) v naseljih z manj kot 300 gospodinjstev oziroma 1.000 prebivalcev.

6. Finančna konstrukcija ukrepaPri oceni finančne izvedljivosti se upošteva:

podatke o stanju širokopasovnega dostopa do interneta iz Poročila AKOS o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2013,

metodologijo Evropske investicijske banke (EIB) o višini stroškov za uveljavitev različnih scenarijev,

Smernice EU za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01). V skladu s Smernicami bi moralo subvencionirano omrežje zagotovitvi bistveno spremembo v smislu razpoložljivosti širokopasovnih povezav, bistvena sprememba se lahko dokaže, če zaradi javnega posredovanja (1) izbrani ponudnik zagotovi pomembne nove naložbe v


širokopasovno omrežje in (2) subvencionirana infrastruktura pomeni znatne nove zmogljivosti za trg v smislu razpoložljivosti, zmogljivosti, hitrosti in konkurenčnosti širokopasovnih storitev. Bistvena sprememba se primerja z obstoječim stanjem in s konkretno načrtovanimi postavitvami omrežij. Na primer obrobne naložbe, ki se nanašajo zgolj na nadgradnjo aktivnih sestavin delov omrežja, se ne bi smele šteti kot upravičene do državne pomoči. Podobno bi nekatere tehnologije za izboljšanje prenosa podatkov po bakrenih vodih (na primer tehnologija za preprečitev presluha) sicer lahko povečale zmogljivosti obstoječih omrežij, vendar večje naložbe v novo infrastrukturo zanje niso nujen, zato ne bi smele biti upravičene do državne pomoči. Določbe Smernic se upoštevajo pri projektih, ki so sofinancirani z javnimi sredstvi.

29,4 % gospodinjstev NIMA širokopasovnega dostopa do interneta, kar je 235.924 gospodinjstev. Po metodologiji EIB je zgornja višina stroškov za uveljavitev naprednega scenarija (ADSL2, LTE, VDSL2, EuroDOCSIS 3.0, FTTB, FTTH) doseganja ciljev Evropske digitalne agende 1.200,00 € /gospodinjstvo javnih sredstev in 1.200,00 € / gospodinjstvo zasebnih sredstev (skupaj 2.400,00 € / gospodinjstvo), tako da so celotni stroški širokopasovnega dostopa do interneta za ta delež gospodinjstev 566,2 mio €.

Preostalih 70,6 % gospodinjstev (577.607) ima širokopasovni dostop do interneta z različnimi hitrostmi. Večji del teh gospodinjstev (459.198) potrebuje nadgradnjo širokopasovne infrastrukture, ki jo imajo na voljo, če želimo doseči dostopne hitrosti vsaj 100 Mb/s.

Delež gospodinjstev

Hitrost dostopa Število gospodinjstev

REALIZIRANOglede na cilj100 Mb/s

Št. gospodinjstev brez ustrezne povezave glede na cilj 100 Mb/s

10,4 % < 2 Mb/s 60.071 60.071

44,4 % 2 – 10 Mb/s 256.458 256.458

39,1 % 10 – 30 Mb/s 225.844 83.175 zajeto v okviru FTTH

142.669

6,1 % > 30 Mb/s 35.234 35.234 zajeto v okviru FTTH

STROŠKI nadgradnje obstoječih širokopasovnih povezav za doseganje ciljev:

Število gospodinjstev brez ustrezne povezave glede na cilj 100 Mb/s

Stroški v € na gospodinjstvo po metodologiji EIB

SKUPAJ v mio €

60.071 742,00 44,6

256.458 514,00 131,8

142.669 322,00 46,0

SKUPAJ 459.198 222,4


70,6 % gospodinjstev IMA širokopasovni dostop do interneta, kar je 577.607 gospodinjstev. Od tega jih je približno 118.000 naročenih na FTTH, tako da je v tem delu cilj že dosežen. Za preostala gospodinjstva pa so po metodologiji EIB višine stroškov za nadgradnjo obstoječih širokopasovnih povezav za uveljavitev naprednega scenarija (ADSL2, LTE, VDSL2, EuroDOCSIS 3.0, FTTB, FTTH) doseganja ciljev od 322,00 € /gospodinjstvo, 514,00 € /gospodinjstvo in 742,00 € /gospodinjstvo (odvisno od izhodiščnega stanja) tako da so celotni stroški širokopasovnega dostopa do interneta za ta delež gospodinjstev 222,4 mio €.

Skupni pregled stroškov do leta 2020:

1. Sodelovanje v PPP projektih na belih lisah (29.4 % oz. 236.000 gosp.)

- javna sredstva 283,1 mio

- zasebna sredstva 283,1 mio

2. Nadgradnja obstoječih širokopasovnih priključkov (460.000 gosp.)

- zasebna sredstva 222,4 mio

S K U P A J 788,6 mio €

V skladu z metodologijo EIB znašajo stroški za doseganje strateškega cilja razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije 788,6 mio €.

Slovenija je podeželska država z zelo razpršeno poseljenostjo prebivalstva, tako da praktično celotno ozemlje države sodi v skupino, kjer je po metodologiji Evropske investicijske banke gradnja najdražja, kar lahko samo po sebi predstavlja veliko oviro v nadaljnjem razvoju. Pri razvoju širokopasovnega dostopa na podeželskih področjih bo določenemu delu oddaljenih gospodinjstev širokopasovni dostop do interneta omogočen preko mobilnih omrežij 4G. Ta bodo predvidoma imela pomembno vlogo tudi pri potencialni vključitvi širokopasovnega dostopa v univerzalno storitev.

VIRI FINANCIRANJA:

Bele lise:

Ocenjujemo, da je na področjih, kjer operaterji nimajo tržnega interesa, 235.924 gospodinjstev. Stroški vzpostavitve širokopasovnega dostopa znašajo po metodologiji EIB 1.200,00 € /gospodinjstvo javnega sofinanciranja in 1.200,00 € /gospodinjstvo zasebnega kapitala, kar je skupaj 2.400,00 € / gospodinjstvo oz. 566,2 mio €.

Viri financiranja: javna sredstva (finančna sredstva evropske kohezijske politike, integralni proračun) in zasebna sredstva.

Sive lise:

Viri financiranja: zasebna sredstva

Črne lise:

Viri financiranja: zasebna sredstva


Predvidene investicije za doseganje ciljev do leta 2020

Leto

JAVNA SREDSTVA ZASEBNA SREDSTVA

Skupaj v mio EUR

Za sodelovanje v PPPBele lise

Za sodelovanje v PPP Bele lise

Komercialni projekti na

sivih in črnih lisah

EU sredstva Druga JFS EU sredstvaDruga

JFS2014 20,4 20,42015 32,5 35,1 32,5 35,1 30,0 165,22016 35,1 35,1 30,0 100,22017 40,0 35,1 40,0 35,1 30,0 180,22018 35,1 35,1 30,0 100,22019 35,1 35,1 41,0 111,22020 35,1 35,1 41,0 111,2

Skupaj 72,5 210,6 72,5 210,6 222,4 788,6Vsota 283,1 505,5 788,6


7. Določitev območij, na katerih bodo angažirana javna sredstvaKartiranje infrastrukture elektronskih komunikacij je bilo uvedeno na podlagi določb Zakona o elektronskih komunikacijah leta 2004 predvsem v smislu zaščite obstoječih javnih komunikacijskih omrežij. Geodetska uprava Republike Slovenije je tedaj vzpostavila Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, v katerega operaterji posredujejo podatke o svojih omrežjih, tako da so vsa omrežja popisana v javni evidenci. Zbrani podatki o lastnikih in legah vodov so na voljo vsem zainteresiranim uporabnikom.

Kartiranje infrastrukture je pomembno orodje za planiranje investicij v infrastrukturo elektronskih komunikacij, saj je natančno poznavanje obstoječe infrastrukture ključno za določanje belih lis. V sodelovanju z Geodetsko upravo Republike Slovenije na podlagi dopolnjenih določb Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12 in 110/13, v nadaljevanju ZEKom-1) nadgrajujemo kartiranje infrastrukture, tako da bo mogoč natančnejši pregled obstoječe infrastrukture elektronskih komunikacij, ki ga potrebujemo za določanje belih lis do gospodinjstva natančno. Nadgradnja katastra je bila izvedena v letih 2012/13. Operaterji so v začetku leta 2014 sporočili podrobnejše podatke za vpis v evidenco infrastrukturnih omrežij, ki zajemajo tudi vrsto infrastrukture, ali so njeni priključki v uporabi in njihovo minimalno zagotovljeno prenosno hitrost. Nadgradnja sistema za pregled tržnega interesa oziroma kartiranje investicij bo končano v letu 2014. Celovit pregled obstoječe infrastrukture elektronskih komunikacij in pregled tržnega interesa bo zainteresiranim upravičenim uporabnikom na voljo na zahtevo v drugi polovici leta 2015.

Časovni načrt kartiranja infrastrukture in izkaza tržnega interesa operaterjev

T0 Sprejem Načrta razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020

T+1m Poziv zainteresiranim občinam, da prijavijo svojo namero za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije z javnimi sredstvi na svojih območjih

T+3m Poziv operaterjem elektronskih komunikacij za izkaz tržnega interesa

T+7m Posredovani podatki operaterjev o tržnem interesu

T+10m Vpis tržnega interesa v kataster, objava javnega razpisa ministrstva

T+4l Realizacija tržnega interesa operaterjev

Testiranje komercialnega interesa bo izvedeno le na podeželskih območjih s kraji do 300 gospodinjstev oziroma do 1.000 prebivalcev.

Po časovnici bo prvi javni razpis za sofinanciranje projektov gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije na belih lisah objavljen 10 mesecev po potrditvi tega načrta s strani Vlade RS.


8. Ukrepi za spodbujanje zasebnih naložb in znižanje stroškov gradnje širokopasovne infrastrukture

Ukrepi povezani z gradnjo omrežij kot npr. uporaba obstoječe infrastrukture, preglednost in koordinacija gradbenih del, medsektorska pomoč itd., lahko bistveno olajšajo naložbe v širokopasovno infrastrukturo in pripomorejo k zmanjševanju stroškov razvoja komunikacijske infrastrukture visokih hitrosti. Tem vprašanjem je bila pri oblikovanju zakonskih določb v zadnjih desetih letih posvečena posebna pozornost.

Povzetek nekaj pomembnejših določb ZEKom-1, ki je bil uveljavljen 15.1.2013:

Javno komunikacijsko omrežje s pripadajočo infrastrukturo se za potrebe prostorskega načrtovanja šteje za gospodarsko javno infrastrukturo. S tem se dodatno omogoča stavbno opremljanje zemljišč.

Gradnja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ter drugih elektronskih omrežij in pripadajoče infrastrukture na nepremičninah v lasti oseb javnega prava je v javno korist. Z zakonsko določbo, da je gradnja teh komunikacijskih omrežij v javno korist, je tako omogočeno sprožiti postopek razlastitve oziroma ustanovitve služnosti na tujih nepremičninah.

Vsa komunikacijska omrežja in pripadajoča infrastruktura, kjer dejanske in tehnične možnosti to dopuščajo, morajo biti zgrajena tako, da omogočajo skupno uporabo. S tem namenom je potrebno pri gradnji predvideti in postaviti dostopovno točko, ki omogoča souporabo. Z namenom omejevanja večkratnih posegov v prostor ta obveznost velja za vse novogradnje

Prav tako mora biti zaradi učinkovitosti gradnje hišnih komunikacijskih napeljav pri večstanovanjskih ter poslovnih stavbah predvidena in grajena centralna vstopna točka, ki omogoča različnim operaterjem povezavo do vsakega posameznega dela stavbe posebej.

Lokalne skupnosti v okviru svojih pristojnosti pospešujejo gradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij,

Dostop do gradbeniške infrastrukture je ključen za vzpostavitev vzporednih omrežij in s tem posredno za zagotavljanje konkurence. Zato je pomembno, da ima AKOS potrebne informacije, da lahko oceni, kje so na voljo različne zmogljivosti, ki bi zainteresiranim soinvestitorjem lahko koristile pri gradnji. Iz navedenega razloga mora investitor v javna komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo, investitor v elektronska komunikacijska omrežja in infrastrukturo za potrebe varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči, kot tudi investitor v druga elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo, ki je zgrajena na nepremičninah v lasti oseb javnega prava, sporočiti AKOS namero načrtovane gradnje in svoj poziv zainteresiranim soinvestitorjem v elektronska komunikacijska omrežja k skupni gradnji. S tem imajo druge fizične ali pravne osebe, ki zagotavljajo komunikacijska omrežja, možnost, da svoja omrežja zgradijo istočasno, pri čemer lahko z investitorjem delijo stroške gradbeniške infrastrukture. Da pa bi bilo to mogoče, mora investitor sporočiti AKOS namero načrtovane gradnje v časovnem okvirju, ki še omogoča upoštevanje želja potencialnih soinvestitorjev.

Tudi investitorji v druge vrste javne infrastrukture, kot so prometna, energetska, komunalna in vodna infrastruktura, morajo svoja omrežja načrtovati in graditi tako, da se v skladu s tehničnimi možnostmi hkrati z njimi lahko gradi elektronsko komunikacijsko omrežje in pripadajoča


infrastruktura. S tem se poskuša preprečevati podvajanje del in posegov v prostor ter zmanjšuje z njimi povezane stroške, saj si soinvestitorja stroške gradnje delita, kar na koncu znižuje tudi stroške za uporabo storitev za končne uporabnike.

Za gradnjo komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ki se financira iz javnih sredstev, ter za gradnjo druge gospodarske javne infrastrukture, ki se prav tako financira iz javnih sredstev, je določena posebna in dodatna obveznost, da investitor pri gradnji te infrastrukture položi prazno kabelsko kanalizacijo, če glede na podatke iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture izhaja, da na območju gradnje take kabelske kanalizacije še ni na voljo in če ni pridobil zainteresiranega soinvestitorja k skupni gradnji. Tudi s to določbo poskušamo omejiti nepotrebne posege v prostor.

Da bi ti ukrepi čim prej zaživeli in pozitivno vplivali na znižanje stroškov gradnje širokopasovne infrastrukture ter njihovo hitrejšo gradnjo, je treba izvesti dodatne spodbujevalne ukrepe.

Izvajanje programa politike radijskega spektra

Brezžične širokopasovne povezave so pomembno sredstvo za dvig konkurenčnosti, potrošnikove izbire in dostopa na podeželju ter drugih območjih, kjer je žične širokopasovne povezave težko vzpostaviti ali to poslovno ni smiselno.

Republika Slovenija bo zagotovila usklajeno dodeljevanje radijskega spektra, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra. AKOS je skladno z večletnim programom politike radijskega spektra 30. 5. 2014 izdal odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz. Glede na strateške usmeritve Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport AKOS-u za uporabo 800 MHz pasu, bo ta predvidoma prispeval k zagotovitvi osnovne širokopasovne povezljivosti v vmesnem obdobju do izgradnje zmogljive fiksne širokopasovne infrastrukture in za določen del gospodinjstev tudi kasneje.

Vključitev širokopasovnega dostopa v univerzalno storitev

V določbah zakona o elektronskih komunikacijah je v skladu z direktivo 2009/136/ES predvideno, da lahko AKOS v okviru univerzalne storitve določi takšno prenosno hitrost, ki omogoča tudi širokopasovni dostop, vendar pod strogimi pogoji skladno s pristopom Evropske unije. Pogoj je, da širokopasovni dostop že uporablja vsaj polovica gospodinjstev v Republiki Sloveniji. V tem primeru prenosno hitrost določi tako, da upošteva tisto prenosno hitrost, ki jo uporablja vsaj 80 odstotkov gospodinjstev z obstoječim širokopasovnim dostopom.

Ko AKOS ugotovi, da v Republiki Sloveniji vsaj polovica gospodinjstev že uporablja širokopasovni dostop, mora izdelati analizo vpliva sprememb prenosne hitrosti, vključno s finančnimi vidiki. Pri tem je posebej pomemben tudi vpliv geografskih okoliščin na stroške zagotavljanja univerzalne storitve (velike geografske razlike pomenijo na eni strani urbana področja z bogato infrastrukturo, na drugi strani pa podhranjena ruralna področja). Upoštevati je namreč potrebno, da se v primeru, ko bi obveznost zagotavljanja širokopasovnega dostopa povzročila zgolj veliko in nepravično breme za izvajalca univerzalne storitve, ob ustreznem upoštevanju stroškov in prihodkov, prav tako pa tudi nematerialnih koristi, ki izhajajo iz zagotavljanja zadevne storitve, stroški vključijo v izračun neto


stroškov za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kar posledično lahko privede do upravičenosti izvajalca univerzalne storitve do poplačila iz kompenzacijskega sklada, v katerega pa prispevajo vsi operaterji. Glede na izsledke opravljene in javno objavljene analize AKOS odloči, ali so podane okoliščine, ki omogočajo naložitev prenosne hitrosti, ki omogoča širokopasovni dostop, v okviru univerzalne storitve. AKOS prenosno hitrost, ki je rezultat upoštevanja navedenih kriterijev in izsledkov analize, določi s splošnim aktom. V teh okvirih bodo lahko pri morebitni vključitvi širokopasovnega dostopa v univerzalno storitev, vsaj v začetnem obdobju, ključno infrastrukturno vlogo prevzela mobilna omrežja 4G.

Tržni interes operaterjev

Operaterji, ki bodo za posamezna področja izrazili tržni interes za vzpostavitev širokopasovnega dostopa interneta, ga morajo realizirati v roku 3 let, v skladu z določbami zakona o elektronskih komunikacijah. Realizacijo tržnega interesa nadzira AKOS.


9. ZaključekŠirokopasovna infrastruktura, ki omogoča visokohitrostni dostop do interneta, je osnovna infrastruktura sodobne digitalne družbe, brez katere si praktično ni več mogoče zamisliti družbenega življenja. V današnjem času praktično že odločilno vpliva na priložnosti posameznikov na vseh področjih zasebnega in javnega življenja, enako daljnosežne vplive pa ima tudi v gospodarstvu, javnem sektorju in civilni družbi.

Dejstvo je, da je gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi tesno povezan z razvojem širokopasovne infrastrukture, zato se moramo strateško osredotočiti na njen razvoj, kot nacionalne prioritete. Da bi lahko sledili najrazvitejšim državam, si moramo postaviti ambiciozne razvojne cilje, saj je vse bolj ena izmed ključnih, če že ne ključna infrastruktura digitalne družbe, ki mora omogočati kvaliteten visokohitrostni dostop do interneta za vse. Po tej plati se praktično že uvršča v kategorijo osnovnih človekovih pravic.

Predlog razvoja širokopasovne infrastrukture v naslednjem razvojnem obdobju upošteva pomen in vpliv te infrastrukture, obstoječe stanje, pozitivne izkušnje že izvedenih razvojnih projektov v obliki javno-zasebnih partnerstev, stališča industrije, usmeritve EK in izogibanje vmesnim rešitvam. Hkrati zasleduje cilj razvoja širokopasovne infrastrukture, ki bi čim prej omogočila uvrstitev širokopasovnega dostopa do interneta v univerzalno storitev.

Ocenjena razvojna sredstva, ki jih je treba zagotoviti za dosego zastavljenih ciljev, so relativno visoka in razdeljena na javni in zasebni sektor. Brez zagotovitve predlaganih javnih sredstev (strukturnih in integralnih) tega načrta ne bo možno uresničiti. Pri tem je v vsakem primeru treba izkoristiti vse zakonske možnosti in izvesti dodatne ukrepe za pocenitev gradnje širokopasovne infrastrukture, kar bi lahko vodilo k znatnemu znižanju potrebnih sredstev za dosego ciljev do leta 2020.

Uresničitev cilja, zagotoviti širokopasovni dostop do interneta vsaj hitrosti 100 Mb/s do vseh gospodinjstev do leta 2020, bo zahtevala jasno podporo vseh deležnikov, ki bi morali podpreti ambiciozne cilje, zagotoviti razvojna strukturna in integralna sredstva ter projekte podpreti na vseh ravneh.

Pričakovani pozitiven vpliv zmogljive širokopasovne infrastrukture na razvoj celotne družbe je tako pomemben in velik, da te razvojne priložnosti preprosto ne smemo zamuditi.


Seznam kratic v dokumentu

Kratica Kratek opis kratice

OECD The Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD); Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj

BDP Bruto družbeni proizvod

MSP Mala in srednja podjetja

EDA Evropska digitalna agenda

Mb/s Mega bitov na sekundo

EU Evropska unija

IKT Informacijsko komunikacijske tehnologije

NGA »Next generation access« - omrežja naslednje generacije (describes a significant upgrade to the Broadband available by making a step change in speed and quality of the service).

FTTH »Fiber to the home«; optika do doma

AKOS Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije

xDSL Različice digitalne naročniške povezave na bakreni zanki

ZEKom-1 Veljavni zakon o elektronskih komunikacijah

OTT “Over the top content” – vsebine prenašane v okviru internetnega prometa


Documents

Načrt razvoja NGN 2020 - Ministrstvo za javno · Web viewv polni meri izkoristiti sredstva iz strukturnih skladov in sklada za razvoj podeželja, ki so že namenjena za naložbe v