NAČRT ŠOLSKIH POTIŒRT ŠOLSKIH... · 2016-09-14 · oprema za območja šol) Tehnične specifikacije in tehnične smernice za javne ceste (konkretno TSC 02.401:2010 – dodatne

NAČRT ŠOLSKIH POTI

OSNOVNA ŠOLA SIMON GREGORČIČ KOBARID

julij 2016

2

Načrt šolskih poti predstavlja uporaben pripomoček in dobro osnovo Osnovni šoli Simon

Gregorčič Kobarid in lokalni skupnosti, za načrtovanje ukrepov za zagotavljanje varnih in

učinkovitih šolskih poti, skladno z rešitvami predlaganimi v načrtu.

Načrt šolskih poti je nastal v sodelovanju predstavnikov šole, lokalne skupnosti, lokalnega sveta

za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, krajevne skupnosti, sveta staršev, policije in

presojevalca varnosti cest, da prispevamo k oblikovanju lokalnega okolja in poti, ki vodijo v/iz

smeri šole in prispevajo k večji varnosti na šolskih poteh.

Verzija načrta: verzija I. / julij 2016

Avtor: Marko Dražumerič, presojevalec varnosti cest – ID 2011-10/15

Načrt šolskih poti OŠ Simona Gregorčiča Kobarid je last Občine Kobarid.

Načrt je objavljen na spletnih straneh Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid in Občine

Kobarid.

3

NAČRT ŠOLSKIH POTI

VSEBINA

UVOD ............................................................................................................................ 5

SPLOŠNO ..................................................................................................................... 9

Informacije o šoli, šolskem okolišu .......................................................................... 9

Linije šolskega prevoza ......................................................................................... 11

Obstoječe stanje ................................................................................................... 13

Prometna varnost .................................................................................................. 14

Namen in cilji načrta .............................................................................................. 16

Ravnanje v cestnem prometu ................................................................................ 17

Šolar – pešec ................................................................................................. 17

Šolar – kolesar ............................................................................................... 18

Šolar – potnik oz. vozač ................................................................................. 19

ŠOLSKE POTI – obstoječe stanje, analiza, ukrepi .................................................. 22

Osnovna šola SIMON GREGORČIČ Kobarid ....................................................... 22

1. Stanovanjski okoliš 'Pri malnih' ......................................................................... 22

2. Stanovanjski okoliš Ulice Sergeja Mašera ......................................................... 23

3. Stanovanjski okoliš 'Stresova - Mateličeva – Manfredova – Šarfova' ................ 36

4. Stanovanjski okoliš 'Mučeniške ulice' ................................................................ 46

5. Stanovanjski okoliš Trga svobode v smeri Gregorčičeve ulice .......................... 48

6. Stanovanjski okoliši vasi in naselij ..................................................................... 51

Obstoječe stanje ............................................................................................. 51

Predlog ukrepov ............................................................................................. 51

Podružnična šola BREGINJ .................................................................................. 58

Informacije o šoli in šolskem okolišu ..................................................................... 58



Predlog ukrepov .................................................................................................... 60

4

Podružnična šola DREŽNICA ............................................................................... 65




Predlog ukrepov .................................................................................................... 67

Podružnična šola SMAST ..................................................................................... 70




Predlog ukrepov .................................................................................................... 72

ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 77

Objava načrta ........................................................................................................ 77

Ažuriranje načrta ................................................................................................... 77

PRILOGE .................................................................................................................... 78

Anketni vprašalnik ................................................................................................. 79

Vozni redi javnega prevoza od posameznega naselja do OŠ Simon Gregorčič .... 82

5

UVOD

Osnova za izdelavo Načrta šolskih poti so s strani Javne agencije RS za varnost

prometa (AVP) izdane Smernice za šolske poti. Osnovane so na aktualni zakonodaji in

primerih dobrih praks iz lokalnih okolij. Namen smernic je celostno pristopiti k

zagotavljanju večje prometne varnosti na šolskih poteh. Dokument predstavlja

pripomoček osnovnim šolam in lokalnim skupnostim za izdelavo načrtov šolskih poti,

posledično pa za izboljšanje varnosti na šolskih poteh in poenoteno označevanje poti.

Smernice podajajo osnovne kriterije za varnejše šolske poti, določajo vsebino in

postopek za oblikovanje načrtov ter izhodišča za obvezno presojo varnosti na šolskih

poteh. So uporaben pripomoček za učinkovito in poenostavljeno komuniciranje

preventivno-vzgojnih vsebin za šolarje in starše, hkrati pa usmerjajo k bolj

sistematičnemu in koordiniranemu pristopu na področju prometne varnosti na lokalni

ravni ter k varnejši cestno-prometni infrastrukturi.

Za učinkovit sistem zagotavljanja večje varnosti na šolskih poteh je potrebno

sodelovanje pristojnih inštitucij:

osnovnih šol, ki oblikujejo načrte šolskih poti in jih predstavijo učencem in

staršem,

lokalnih skupnosti, ki upravljajo s cestno infrastrukturo,

lokalnih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki povezujejo vse

pristojne lokalne deležnike področja varnosti v cestnem prometu in so zakonsko

pristojni za presojo ogroženosti varnosti učenca na poti v šolo in

policije, ki preko svojih nadzorstvenih in preventivno-vzgojnih nalog prispeva k

večji varnosti na šolskih poteh.

Varnost otrok predstavlja pomemben element v kompleksnem področju prometne

varnosti in je sistemsko opredeljena s sprejeto Resolucijo nacionalnega programa

varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 – 2022 ter področno zakonodajo.

Otroci spadajo med ranljivejše skupine v cestnem prometu in so največkrat žrtve v

prometnih nesrečah v vlogi pešcev in/ali kolesarjev, zato je področje šolskih poti in s

tem povezano učinkovito načrtovanje varnejših šolskih poti izrednega pomena za

varnost otrok na poti v/iz šole.

6

Naloga lokalnih skupnosti in osnovnih šol je zagotavljanje pogojev za varno sodelovanje

otrok v prometu. Za učence, ki imajo daljše poti do šole ali je ogrožena njihova varnost

na poti v šolo, pa se zagotovi brezplačni prevoz.

Urejene šolske poti so predpogoj za večjo varnost otrok v cestnem prometu. Zakonske

podlage za pripravo učinkovitih načrtov šolskih poti so precej nedorečene in razpršene.

Vsaka osnovna šola naj bi imela izdelan načrt šolskih poti. Ob začetku šolskega leta se

z njim seznani učence in njihove starše.

Učinkovit načrt terja stalno ažuriranje in vnašanje novih (spremenjenih) prometnih

situacij. To dosežemo na podlagi celostnega pristopa in v sodelovanju s ključnimi

deležniki zagotavljanja varnosti v cestnem prometu.

Smernice za pripravo načrtov šolskih poti so utemeljene na podlagi aktualne zakonodaje

in primerih dobrih praks iz lokalnih okolij, ki učinkovito ter celostno pristopajo k večji

varnosti na šolskih poteh. Poleg tega so smernice pripomoček za izboljšanje prometne

varnosti v lokalnih skupnostih, saj spodbujajo sodelovanje vseh deležnikov za

zagotavljanje takšne varnosti ter izboljšujejo organiziranost lokalnih Svetov za

preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Kljub uporabnemu pripomočku v obliki smernic, ki ga ponuja Javna agencija RS za

varnost prometa, potrebujejo šolske poti temeljitejšo sistemsko ureditev, ki bo usklajena

z vsemi deležniki zagotavljanja prometne varnosti in je zakonsko ter tehnično podprta s

strani pristojnih inštitucij.

Temeljna zakonska podlaga za šolske poti je osnovana v 56. členu Zakona o osnovni

šoli, kjer pristojni občinski organ za preventivo v cestnem prometu presoja ogroženost

varnosti učenca na njegovi poti v šolo.

7

Smernice so oblikovane na podlagi razpoložljive aktualne zakonodaje (01.03.2016) in

pravnih virov, kot so:

Resolucija Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022 in

Obdobni načrt za obdobje 20152016 (področje šolskih poti – varnost otrok in

začetek šolskega leta ter ukrepi za večjo varnost cestnega prometa v letih 2015

in 2016)

Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3, Uradni list RS, št. 81/2006, z vsemi

spremembami): 56. člen (brezplačni prevoz, vloga SPV)

Zakon o cestah (ZCes-1, Uradni list RS, št. 109/2010, z vsemi spremembami):

100. člen (prometna ureditev na občinskih cestah, ukrepi umirjanja prometa za

varnost otrok)

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št.

99/2015 z dne 21.12.2015 - znak šolska pot postavljen skladno z načrtom šolskih

poti, opredeljena tudi ostala področna prometna signalizacija in prometna

oprema za območja šol)

Tehnične specifikacije in tehnične smernice za javne ceste (konkretno TSC

02.401:2010 – dodatne označbe šolskih prehodov in TSC 03.341:2011 – krožna

križišča)

Operativni izvedbeni akt okrožnica MŠŠ z dne 5.11.1996 – kriteriji za ugotavljanje

ogroženosti učencev na poti v šolo

v povezavi z zakonodajo, kot so:

Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP, Uradni list RS, št. 109/2010, z vsemi

spremembami): 3. člen (skupina otrok), 7. člen (odgovornost staršev), 87. člen

(varstvo otrok, spremstvo skupin, varovanje na prehodih), 88. člen (prevoz oseb),

90. člen (prevoz skupine otrok, spremljevalec – opredeljen tudi s Pravilnikom o

spremljevalcih pri prevozu skupin otrok) in 91. člen (vstopanje in izstopanje

potnikov, ravnanje voznikov)

8

Zakon o cestah (ZCes-1,Uradni list RS, št. 109/2010, z vsemi spremembami):

20. in 77. člen (prometna signalizacija in prometna oprema), 21. člen (naprave in

ukrepi za umirjanje prometa), 35. člen (avtobusna postajališča), v kontekstu

strokovne presoje varnosti cest (na drugih javnih cestah) poglavje varnostne

zahteve za cestno infrastrukturo (85. - 94. člen)

Zakon o motornih vozilih (ZMV, Uradni list RS, št. 106/2010, z vsemi

spremembami): 45. člen (vozila za prevoz skupin otrok, tehnične zahteve za

vozila predpiše minister – Pravilnik o delih in opremi vozil med drugim opredeljuje

pogoje za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok)

Zakon o voznikih (ZVoz, Uradni list RS, št. 109/2010, z vsemi spremembami):

49. člen (pogoji za vožnjo koles), 85. člen (odgovornost staršev)

Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3, Uradni list RS, št. 81/2006, z vsemi

spremembami): 60. d člen (vzgojni načrt šole) in 60. e člen (pravila šolskega reda

Tehnične specifikacije in tehnične smernice za javne ceste (konkretno TSC

03.800:2009 – naprave in ukrepi za umirjanje prometa, TSC 02.203:2009 –

naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih ne semaforiziranih križiščih,

TSC 02.210:2010 – varnostne ograje

9

SPLOŠNO

Informacije o šoli, šolskem okolišu

Osnovno šolo Simona Gregorčiča v Kobaridu predstavljajo:

centralna šola Kobarid,

podružnična šola Breginj,

podružnična šola Smast in

podružnična šola Drežnica

Centralno šolo Kobarid obiskujejo učenci nižjih razredov (1.-4. razred) iz naselij Kobarid,

Svino, Sužid, Idrsko, Mlinsko, Kred, Staro selo, Robič, Potoki, Livek, Jevšček, Perati,

Piki-Plohi, Livške Ravne, Trnovo in učenci višjih razredov (5.–9. razred) iz naselij

Kobarid, Svino, Sužid, Idrsko, Mlinsko, Kred, Staro selo, Robič, Potoki, Borjana,

Podbela, Breginj, Logje, Sedlo, Robidišče, Stanovišče, Livek, Jevšček, Perati, Piki-

Plohi, Livške Ravne, Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Koseč, Jezerca, Vrsno, Krn,

Libušnje, Smast, Ladra, Trnovo.

Podružnične šole (POŠ) obiskujejo le učenci nižjih razredov (1.-4. razred) in sicer:

POŠ Breginj obiskujejo učenci iz naselij Breginj, Logje, Sedlo, Robidišče, Stanovišče,

POŠ Smast obiskujejo učenci iz naselij Smast, Ladra, Vrsno, Krn, Libušnje, POŠ

Drežnica pa obiskujejo učenci iz naselij Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Koseč,

Jezerca.

Šolski okoliš je opredeljen v šolskem gradivu OŠ Simona Gregorčiča Kobarid

PUBLIKACIJA 2015-16, ki se nahaja na internetnih straneh šole. V točki 6. Opredelitev

šolskega okoliša so navedene posamezne KS oziroma okoliške vasi mesta Kobarid, ki

predstavljajo šolski okoliš Centralne OŠ Kobarid ter podružničnih šol Breginj, Smast in

Drežnica.

V nadaljevanju je prikazan izsek iz omenjene publikacije šole, ki posamezne okoliše po

krajevnih skupnostih in naseljih natančneje opredeljuje.

10

Opredelitev šolskega okoliša povzeta iz šolske dokumentacije OŠ Simona Gregorčiča

Kobarid PUBLIKACIJA 2015-16

* Izsek iz šolske dokumentacije OŠ Simon Gregorčič Kobarid PUBLIKACIJA 2015-16 v točki 6.

Opredelitev šolskega okoliša je povzet izključno za potrebe Načrta šolskih poti.

11

Iz ožjega območja mesta Kobarid hodi v Centralno šolo Kobarid cca 40% otrok, glede

na celotno populacijo otrok, ki obiskuje OŠ Simon Gregorčič tako iz mesta Kobarid, kot

iz okoliških vasi in krajev Občine Kobarid.

(vir: rezultati ankete za potrebe načrta)

To pomeni, da cca 40% vseh otrok dnevno prihaja v smeri centralne šole Kobarid in v

obratni smeri svojih domov. Pri tem posamezne okoliše mesta Kobarid lahko razdelimo

na naslednja območja (soseske):

stanovanjski predel (soseska) Pri malnih,

stanovanjski predel (soseska) območja Ulice Sergeja Mašera,

stanovanjski predel (soseska) »Stresove ul. – Mateličeve ul. – Manfredove ul. in

Šarfove ul.«,

stanovanjski predel (soseska) Mučeniške ulice,

ožji center mesta v smeri Gregorčičeve ulice.

Linije šolskega prevoza

Opis prevoza:

Organiziran je javni prevoz z avtobusi javnega prevoza in s šolskim kombijem.

Postajališča:

Svino, Sužid, Idrsko, Mlinsko, Kred, Staro selo, Robič, Potoki, Livek, Jevšček,

Perati, Piki-Plohi, Livške Ravne, Trnovo Borjana, Podbela, Breginj, Logje, Sedlo,

Robidišče, Stanovišče, Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Koseč, Jezerca,

Vrsno, Krn, Libušnje, Smast, Ladra, Trnovo

Opis varnosti dostopnih točk do postajališč šolskega prevoza:

Dostopi do avtobusnih postajališč na večini odsekov naselij, kjer ustavlja javni

prevoz v smeri OŠ in v obratni smeri, poteka po ozkih vaških ulicah. Po vaseh

največkrat ni urejenih pločnikov za pešce, saj gre za ozke ceste, ki vodijo mimo

stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in drugih objektov. Za ureditev

pločnikov za pešce pri širini vozišča cca 3,00-4,00 m ne obstajajo niti prostorski

pogoji. Promet po vaških cestah je redek.

V nadaljevanju so prikazana vsa postajališča posameznih linij šolskih prevozov iz smeri

posameznih naselij.

12

12

13

Obstoječe stanje

S terenskim ogledom je bilo pregledano zatečeno stanje prometne infrastrukture mesta

Kobarid oziroma predeli (soseske), od koder učenci, ki obiskujejo matično OŠ Simon

Gregorčič, hodijo iz posameznih stanovanjskih okolišev v smeri šole in v obratni smeri

proti svojim domovom.

Posamezna stanovanjska območja, od koder učenci, ki domujejo v mestu Kobarid hodijo

v OŠ, predstavljajo območje ožjega centra mesta v smeri Gregorčičeve ulice,

stanovanjske soseske Pri malnih, stanovanjske soseske območja Ulice Sergeja

Mašera, območje Mučeniške ulice in predel Stresove ulice v smeri Šarfove ulice, so bila

pregledana v smislu ugotavljanja zatečenega stanja prometne infrastrukture, varnih

povezav, ustrezne označitve šolskih poti, pomanjkljivosti v prometni opremi in prometni

signalizaciji, ugotavljanja prometno nevarnih mest, potrebnih ukrepov z dograditvijo

infrastrukture ali preoblikovanja posameznih odsekov šolskih poti.

Iz smeri zgoraj navedenih stanovanjskih predelov potekajo v smeri OŠ šolske poti.

Zatečeno stanje vzdolž teh poti predstavlja spremenljive prometno varnostne razmere.

Posamezne poti vodijo vzdolž ulic, ki predstavljajo stanovanjske, slepe ulice, zbirne ali

povezovalne ceste ter tranzitne poti.

Skozi mesto Kobarid poteka tudi glavna cesta G2-102, ki je v upravljanju države RS in

predstavlja tranzitno cesto.

Detajlno so posamezna mesta in odseki šolskih poti prikazana v nadaljevanju načrta.

Podane so ugotovitve glede obstoječega stanja, analiza prometne varnosti in predlogi

za ureditev šolskih poti.

14

Prometna varnost

Prometna varnost na šolskih poteh znotraj Občine Kobarid (mesto Kobarid, okoliške

vasi in naselja) je odvisna od urejenosti, prepoznavnosti, preglednosti in zaznavnosti

šolskih poti ter varne cestno prometne infrastrukture (označene in urejene poti, površine,

pločniki, prehodi, razsvetljava, ….. ipd.).

Otroci na svoji poti v šolo in v obratni smeri proti svojim domovom morajo imeti urejene

šolske poti v tolikšni meri, da je glede na obstoječe razmere verjetnost nastanka

konfliktnih, nevarnih situacij najmanjša. Pri tem seveda ne gre zanemariti ustrezno

vzgojo in informiranost učencev, kako naj šolske poti uporabljajo in se na njih vedejo,

saj urejenost varnih poti sama po sebi še ne predstavlja zagotovila, da do konfliktnih

situacij 'pešec (kolesar)–vozilo' ne more priti. Z urejenostjo šolskih poti je dana

informacija tudi voznikom, da prihajajo v območje, kjer je gostota pešcev (kolesarjev)

večja in da predstavljajo ustrezno označene in oblikovane poti dele šolske poti, ki jih v

največji meri uporabljajo učenci na relaciji 'dom–šola' oziroma v obratni smeri.

Kljub urejenosti šolskih poti so vse vzgojno preventivne akcije predstavnikov šole

oziroma ostalih deležnikov (policije, mestnega redarstva, predstavnikov SPVCP) še

vedno potrebne in nujne. Samo vzgojno preventivna skrb brez urejenosti šolski poti na

terenu ne more biti dovoljšne zagotovilo za varnost v prometu, enako pa urejenost

šolskih poti brez preventive ne predstavlja dovoljšnega zagotovila za največjo stopnjo

prometne varnost otrok, ki je glavni namen urejanja poti. Varnost na poti v šolo so

pričakovanja tako otrok, staršev ter vseh ostalih, ki imajo skrb zagotoviti prometno

varnost najšibkejših udeležencev (učencev) med najbolj izpostavljeni kategoriji

udeležencev v prometu (vsi pešci, kolesarji).

Skrb, posamezni preventivni ukrepi, aktivnosti šole, sodelovanje z ostalimi deležniki

(policije, mestnega redarstva, predstavnikov SPVCP) v procesu zagotavljanja višjega

nivoja prometne varnosti je opisana tudi v poglavju Prometna varnost v šolskem gradivu

šole PUBLIKACIJA 2015-16.

15

* Izsek iz šolske dokumentacije OŠ Simon Gregorčič Kobarid PUBLIKACIJA 2015-16 v točki 43. Prometna

varnost je povzet izključno za potrebe Načrta šolskih poti.

16

Namen in cilji načrta

Namen načrta je, da se znotraj naselja Kobarid in v vaseh od koder učenci prihajajo (se

vozijo) v matično ali podružnično šolo

z ureditvijo šolskih poti poveča varnost v prometu,

prikaže odseke cest in ulic, kjer je varna pot v šolo pot že omogočena,

prikaže odseke cest in ulic, kjer je varnost ogrožena,

opredeli, izpostavi, analizira in argumentira najbolj problematične odseke na poti,

opredeli trenutne ali trajne alternativne poti, glede na obstoječe stanje,

določi izbor ukrepov, ki se lahko izvedejo 'takoj', s postavitvijo predpisane vertikalne

in horizontalne prometne signalizacije,

odpravi pomanjkljivosti v cestni infrastrukturi z izdelavo izvedbene projektne

dokumentacije (kjer je to potrebno),

poda predloge za realizacijo posameznih ukrepov, z opredelitvijo do prioritet

izvedbe, glede na prometno varnostne kriterije.

Poglavitni cilj načrta je

večja varnost in zaščita šolarjev,

varnejša cestna infrastruktura,

nič smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v cestnem prometu na šolskih

poteh.

17

Ravnanje v cestnem prometu

Vzgojno preventivna vsebina predstavlja del načrta šolskih poti. Smernice za šolske poti,

ki jih je izdala Javna agencija RS za varnost prometa so pripomoček za izdelavo načrtov

šolskih poti in so prvenstveno namenjene varnejšim šolskim potem za šolarje – pešce.

Posredno se na ta način promovira tudi zdrav in varen način mobilnosti. Ukrepi za

varnejšo prometno infrastrukturo in večjo varnost otrok na šolskih poteh prinašajo

dolgoročno tudi prihranke lokalnih skupnosti na področju organiziranih šolskih prevozov,

hkrati pa pripomorejo k učinkovitem in aktivnem vključevanju otroka oziroma šolarja v

svet prometa.

Ključni preventivni napotki za pravilno in odgovorno ravnanje šolarja v cestnem prometu:

Odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov otrok je, da so le-ti dolžni skrbeti

ali izvajati nadzorstvo nad otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeležen v

cestnem prometu. Otroci opazujejo ravnanje odraslih in ga skušajo posnemati,

zato je vloga staršev pri vzgoji otroka za pravilno ravnanje v cestnem prometu

izrednega pomena (kar opredeljuje Zakon o pravilih cestnega prometa).

Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti

in pomoči ostalih udeležencev. V cestnem prometu smejo samostojno sodelovati

šele, ko se starši, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni

razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na

prometnih površinah, kjer se srečujejo z vozili.

Šolar – pešec

'Šolar – pešec' mora uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev.

Načrti šolskih poti opredelijo varnejše poti do šole in poudarijo nevarnejša, bolj

izpostavljena mesta na šolskih poteh.

'Šolar – pešec' se mora pred prečkanjem ceste vedno ustaviti. Preden stopi na

vozišče, preveri, ali se mu približujejo vozila na način, da pogleda levo, desno in

še enkrat levo. Prečkanje ceste med parkiranimi vozili odsvetujemo (v primeru

18

če ni v bližini prehodov za pešce, naj šolar prečka cesto za zadnjim parkiranim

avtomobilom).

'Šolar – pešec' naj uporablja podhode, nadhode in prehode za pešce. Na

semaforiziranih prehodih za pešce, mora počakati na zeleno luč za pešce in se

prepričati s pogledom levo-desno, da so vozniki resnično ustavili vozilo. Na

ostalih (ne semaforiziranih) prehodih je potrebno poleg naštetega, pozornost

nameniti približujočim vozilom, da se ta ustavijo in šele nato šolar varno prečka

cesto. Priporočamo, da šolar prečkanje predhodno naznani z dvignjeno roko.

Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov

spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let

in mladoletniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka.

Otroci morajo ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na

vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti

rdeče barve in katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm².

Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje,

poleg odsevnika, nositi tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.

Šole, organizirane skupine staršev, organizacije za varnost cestnega prometa,

ustanove, društva ali druge institucije lahko organizirajo in izvajajo varstvo otrok

v cestnem prometu, na prehodih za pešce, skladno z določili Zakona o pravilih

cestnega prometa (vloga šolskih prometnikov, ki pomagajo otrokom varno

prečkati cesto na označenih prehodih za pešce).

Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. Pešca – šolarja lahko

izjemoma usmerimo tudi na vozišče, če tam ni pločnika, pešpoti, kolesarske

steze, hkrati pa zagotovimo na teh odsekih znižano hitrost do 30 km/h, s celostno

prometno ureditvijo. Enako velja tudi v primeru izjeme, ko pešca usmerimo na

desno stran vozišča v smeri hoje.

Šolar – kolesar

V cestnem prometu sme samostojno voziti kolo otrok, star najmanj osem let, ki

ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let

(drugače le v spremstvu polnoletne osebe). Otrok se usposobi za vožnjo kolesa,

ko opravi kolesarski izpit in dobi v osnovni šoli kolesarsko izkaznico.

19

Šolar - kolesar mora uporabljati prometne površine, namenjene kolesarjem

(kolesarske steze, poti). Načrti šolskih poti prednostno obravnavajo šolske poti

za pešce. Zelo priporočljivo je, da načrti opredelijo tudi varnejše kolesarske poti

do šole in poudarijo nevarnejša, bolj izpostavljena mesta na šolskih poteh, kjer

imajo prednost pešci (npr. okolica šole, območja za pešce, območja umirjenega

prometa).

V kolikor na ali ob vozišču ni kolesarske steze ali pasu, mora kolesar voziti ob

desnem robu vozišča (cca. 1 m od roba vozišča). Pri tem so izrednega pomena

tudi urejene (utrjene) bankine, skladno s kriteriji za vodenje šolskih poti.

Kolesa morajo biti tehnično brezhibno opremljena (ustrezna višina sedeža,

zavore, zvonec, odsevniki, žarometi). Kolesar poskrbi, da je viden tako podnevi

kot ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti (uporaba signalnih barv na oblačilih,

odsevnih trakov, svetilk).

Šolar – kolesar mora imeti med vožnjo kolesa ustrezno pripeto zaščitno

kolesarsko čelado. Enako velja tudi takrat, kadar se vozi na kolesu kot potnik.

Šolar - kolesar mora biti pozoren na dogajanje v prometu in upoštevati predpise.

Pri hoji ob kolesu na vozišču je varneje, če kolesar hodi ob desni strani kolesa.

Telefoniranje med vožnjo na kolesu je prepovedano in nevarno. Odsvetuje se

tudi uporaba slušalk med vožnjo.

Prevažanje sošolcev na prtljažniku je prepovedano in nevarno.

Kolesarske steze morajo uporabljati in voziti v skladu s prometnimi predpisi

(upoštevati prometne znake in puščice na kolesarski stezi, ki določajo smer

prometa na njej–napačna smer vožnje je najpogostejša napaka kolesarjev).

Kolesarji smejo prečkati prehod za pešce le kot pešci, pred tem sestopiti s kolesa

in ga potiskati ob sebi. Drugače je na prehodu za kolesarje, kjer pa je potrebno

prehod prevoziti z veliko mero previdnosti.

Šolar – potnik oz. vozač

Nekatere šolarje starši pripeljejo v šolo z lastnim prevozom. Pri tem je ključnega

pomena, da so otroci vedno pravilno pripeti z varnostnim pasom in glede na njihovo

starost, nameščeni v ustreznem varnostnem sedežu.

20

Po Zakonu o pravilih cestnega prometa mora biti otrok, manjši od 150 cm, med

vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom, zavarovan s

sistemom, ki je primeren otrokovi telesni teži. Za osnovnošolske otroke je

primerna skupina II + III, kamor spadajo sedeži za otroke, težke med 15 in 36 kg

oziroma stare od 3 do 12 let.

Šolarji naj vstopajo ali izstopajo iz avta na tisti strani, ki je obrnjena stran od

prometa (npr. na pločnik).

Učenci, ki se vozijo s šolskim avtobusom, morajo

upoštevati pravila obnašanja na avtobusu in tudi pravila čakanja na postajališčih

šolskega avtobusa. Kratka in jasna pravila za učence, ki se vozijo s šolskim

avtobusom ali kombijem, oblikuje osnovna šola ter o tem seznani starše in

šolarje, ki podpišejo izjave, da so seznanjeni s pravili. Pravila oz. napotila za

učence, ki se vozijo s šolskim avtobusom, se namestijo tudi v vozilu, ki opravlja

posebni linijski prevoz šoloobveznih otrok med domom in osnovno šolo.

Napotila za učence, ki se vozijo s šolskim avtobusom ali kombijem (kot osnutek za pravila

obnašanja na šolskem avtobusu in pravila čakanja na postajališčih šolskega avtobusa):

Skupaj s starši je potrebno izbrati in preizkusiti najvarnejšo pot do postajališča

ter razmisliti o pravilnem in odgovornem ravnanju pešca v cestnem prometu. Pri

tem ne smemo pozabiti na vidnost pešca – šolarja (svetla oblačila, ustrezno

nameščena odsevna telesa).

Šolarji naj pričakajo avtobus ali kombi na posebej označenem postajališču.

Vedno počakajo, da se vozilo ustavi, nato varno in organizirano vstopijo vanj.

Enako tudi po izstopu, stran od vozila, na varni površini počakajo, da le-to

odpelje. Nato nadaljujejo svojo pot proti domu.

Šolarji morajo na šolskem avtobusu ali kombiju upoštevati voznikova navodila.

Šolarji morajo biti med vožnjo v šolskem avtobusu ali kombiju pripeti z vgrajenimi

varnostnimi pasovi in obrnjeni v smeri vožnje.

Šolarji med vožnjo ne motijo voznika, se ne prerivajo in ne kričijo.

21

Sestavni del načrta šolskih poti so tudi vozni redi organiziranega šolskega prevoza

za posamezno šolsko leto (glej v prilogi). Navedene so vse relacije, avtobusna

postajališča oz. vstopne postaje s časi odhodov (tudi iz šole po končanem pouku) in

kontaktni podatki prevoznikov.

Prikazane so enostavne legende postajališč šolskega prevoza z izrisom prog šolskih

prevozov, ki so označeni na zemljevidu za matično (centralno) oziroma podružnično

osnovno šolo.

22

ŠOLSKE POTI – obstoječe stanje, analiza, ukrepi

Osnovna šola SIMON GREGORČIČ Kobarid

1. Stanovanjski okoliš 'Pri malnih'

OBSTOJEČE STANJE: JZ predel mesta Kobarid predstavlja stanovanjska soseska, ki

od glavne ceste G2-102 oziroma Goriške ceste vodi proti območju 'Pri malnih'. Skozi

sosesko poteka zbirna cesta, katere širina je med 5,50-6,00 m. Posamezne slepe

stanovanjske ulice se priključujejo na njo. Promet je razmeroma redek. Skozi

stanovanjski predel 'Pri malnih' ne poteka nobena prečna povezava ali atraktivni cilj v

nadaljevanju, ki bi povečeval promet na ulici. Stanovanjski objekti so od ceste dovolj

odmaknjeni. Pešci hodijo po vozišču.

ANALIZA: Zbirna cesta, katere širina je med 5,50-6,00 m je za rang ceste preširoka,

pešci oziroma šolarji (učenci), ki iz omenjenega predela hodijo v šolo in obratno proti

domu, pa nimajo urejenih lastnih površin (pločnikov), ki bi jim zagotavljale večjo

prometno varnost. Velika širina vozišča predstavlja potencialno nevarnost, da vozila

povečujejo svojo hitrost, kar pomeni, da se prometna varnost učencev lahko še

poslabša. Stanovanjski objekti so od ceste odmaknjeni, tako da s preglednostjo ni težav.

REŠITEV (predlog ukrepov): Zbirna cesta 'Pri malnih' (širine 5,50-6,00 m), ki poteka

skozi stanovanjsko sosesko, se delno preoblikuje. V delu zbirne ulice se lahko na dolžini

80 m dogradijo pločniki za pešce v širini 1,20 – 1,50 m. Preostanek vozne površine

znaša 5,40 m. Pločnik za pešce se na dolžini 175 m nadaljuje v 'pas za pešce', kateremu

se lahko dodajo talne označbe 'Otroci na vozišču' (šifra 5606). Ločilna črta se izvede ob

pasu na strani ceste, v območju priključka pa obojestransko, z zvočnim in vibracijskim

učinkom. Širina pasu je lahko 1,00-1,20 m. Omenjen profil lahko zadosti kriterijem varne

ureditve šolske poti skozi omenjen stanovanjski okoliš. Preostanek vozne površine

namenjen prometu vozil je 4,20-4,40 m.

Prečni profil zbirne ceste se preoblikuje na način, kot je prikazano v nadaljevanju, v

sklopu »Grafičnih prikazov (zemljevida) šolskih poti in foto dokumentacije ukrepov

(presek 1 – presek 22).

23

2. Stanovanjski okoliš Ulice Sergeja Mašera

OBSTOJEČE STANJE: Vzhodni predel mesta Kobarid predstavlja območje

stanovanjske soseske s posameznimi razvejanimi kraki Ulice Sergeja Mašera. Gre za

precej zaprto območje s posameznimi slepimi ulicami, ki imajo izključen namen

dostopati do individualnih hiš oziroma do širšega območja, kot dela spalnega naselja

mesta Kobarid. Do omenjenega predela vodi zbirna cesta dolžine cca 130 m, ki se

priključuje na glavno cesto G2-102. Cesta poteka v rahlem vzdolžnem padcu proti glavni

cesti. Na celotni dolžini zbirne ceste so obojestransko urejeni pločniki za pešce širine

1,10–1,50 m. Promet je precej redek, cesta pa ni namenjen tranzitnemu prometu.

ANALIZA: Območje stanovanjske soseske s posameznimi razvejanimi kraki Ulice

Sergeja Mašera v prometnem smislu ne predstavlja mesta s potencialno nevarnostjo za

nastanek konfliktnih situacij med šolarji in tranzitnimi vozili. Glavni krak zbirne ceste

Ulice Sergeja Mašera predstavlja del šolske poti. V tem območju je ob redkem prometu

za varnost pešcev in šolarjev poskrbljeno z urejenimi obojestranskimi pločniki za pešce.

Z območja stanovanjske soseske se pločniki za pešce navezujejo na del povsem

neprometne površine ob šolskem igrišču, ki vodi neposredno do šole.

REŠITEV (predlog ukrepov): Vzhodnega predela mesta Kobarid, ki predstavlja območje

zbirne stanovanjske Ulice Sergeja Mašera ni potrebno posebej urejati oziroma

spreminjati (dograjevati) cestne infrastrukture. Za varnost pešcev in šolarjev je

poskrbljeno z urejenimi obojestranskimi pločniki za pešce. Del poti ob šolskem igrišču,

kjer se pločniki za pešce zaključijo, se uredi na način, kot je prikazan v nadaljevanju

prikazanih »presekov« (presek 19-22 in 15-18), ki obravnava celotno šolsko pot od

stanovanjskega predela, vse do šole.

Grafični prikazi (zemljevidi) šolskih poti s foto dokumentacijo ukrepov

1. za stanovanjski predel (sosesko) »Pri malnih«

2. za stanovanjski predel (sosesko) širšega območja »Ulice Sergeja Mašera«

24

25

presek 1: Začetek urejanja pločnika je v višini priključne stanovanjske ulice med

hišama 'Pri malnih 47' in 'Pri malnih 48'.

presek 2: Pločnik za pešce se uredi v širini 1,20-1,50 m in na dolžini 80 m.

š= 5,40 m

š= 1,20-1,50 m

26

presek 3: Pločnik za pešce se zaključi v krivini pri hiši 'Pri malnih 33'. Od zaključka

pločnika dalje, se površina za pešce (pešpot) nadaljuje kot označba oziroma 'pas

za pešce' (šifra 5234).

presek 4: Označba je dopustna na cestah z najvišjo dovoljeno hitrostjo 50 km/h

in prometno obremenitvijo do 3.500 vozil na dan. Ločilna črta med voziščem in

pasom za pešce mora biti izvedena (med pasom in voziščem) kot označba z

zvočnim in vibracijskim učinkom.

27

presek 5: Na 'pasu za pešce' se lahko dodajo talne označbe 'Otroci na vozišču'

(šifra 5606). Ločilna črta se v območju priključka izvede obojestransko. Širina

pasu je 1,00-1,20 m. Od priključka (desno) dalje se izvede izven nivojski pločnik

za pešce…….

presek 6: ……. ki se nadaljuje ob desni strani vozišča do priključka z desne strani

ceste (presek 7).

š= 1,00-1,20 m

28

presek 7: 'Pas za pešce' se izvede preko priključka in se za priključkom naveže

na obstoječ pločnik za pešce.

presek 8: Ob zaključku Goriške ceste, neposredno ob priključitvi na G2-102 je

urejen pločnik za pešce v širini min 0,80 m in na dolžini 40 m. Pločnik vodi do

urejenega prehoda za pešce. Po prehodu preko G2-102 se šolska pot nadaljuje

skozi ožino na površino, ki je namenjena le pešcem …………

29

presek 9: ………… in poteka dalje po neprometni dovozni poti, ki se posebej ne

označuje z modro barvo.

presek 10: Šolska pot prehaja na Šarfovo ulico. Označi se kot modri 'pas za

pešce' obrobljen z ločilnima črtama. Sredinska črta na vozišču se odstrani.

30

presek 11: Šolska pot neposredno pred igriščem prehaja v desno na Šarfovo

ulico, ki vodi v smeri šole. Skupna dolžina modrega pasu je 50 m. Sredinska črta

na vozišču se odstrani.

presek 12: Šolska pot se na tem mestu združi z delom šolske poti, ki prihaja iz

smeri Manfredove ulice.

31

presek 13: Šolska pot v nadaljevanju na dolžini 70 m poteka po površini širine

cca 3 m, po kateri se promet ne odvija (je prepovedan).

presek 14: Pot se na nasprotni strani nadaljuje v 'pas za pešce', ki se obarva v

modri barvi …………

32

presek 15: … in poteka neposredno ob igrišču po Ulici Sergeja Mašera v območju

umirjenega prometa, ki je označeno s prometnim znakom (šifra 2427). To je

območje, v katerem imajo pešci prednost pred vozili in je dovoljena igra otrok. Od

zaključka pločnika za pešce dalje se izvede pas za pešce, vse do pasu ob igrišču.

presek 16: Modra površina se zaključi v območju prehoda na pot, ki vodi

neposredno do šole.

33

presek 17: Skupna dolžina modrega pasu je 75 m.

presek 18: Pot se zaključi neposredno pred prehodom v območje parkirišč

oziroma platoja za dovoz otrok pred šolo.

34

presek 19: Priključek Ulice Sergeja Mašera na G2-102. Z obeh strani ulice so

urejeni pločniki za pešce …….

presek 20: ……….. ki se nadaljujejo vzdolž ulice kot zbirne ceste.

35

presek 21: Pločniki za pešce predstavljajo del šolske poti, ki pokriva stanovanjsko

sosesko ……..

presek 22: ……. in se navežejo na šolsko pot neposredno ob igrišču šole (glej

presek 15)

36

3. Stanovanjski okoliš 'Stresova - Mateličeva – Manfredova – Šarfova'

OBSTOJEČE STANJE: Stanovanjski predel Stresove ulice, Mateličeve ulice, Ulice

Janka Uršiča in Mučeniške ulice predstavlja centralni oziroma SZ predel naselja

Kobarid. V predelu Stresove ulice, kot zbirne ulice tega območja, so urejeni enostranski

ali obojestranski pločniki za pešce. Posamezni odseki, ki se priključujejo na to ulico

(kraki Stresove ulice, Ulice Janka Uršiča, Mateličeva ulica) predstavljajo enosmerne ali

slepe ulice, znotraj katerih se odvija izključno promet stanovalcev. Mestoma se promet

pešcev na teh odsekih odvija po vozišču, mestoma pa so urejene površine za pešce kot

pločniki oziroma so posamezne ozke ulice preoblikovane v slepe ulice.

Izjema je območje Stresove ulice, ki od priključka na G2-102, na dolžini cca 90 m nima

urejenih pločnikov za pešce.

Stresova ulica v nadaljevanju šolske poti prehaja v Mateličevo ulico, preko prehoda za

pešce, ki prečka G2-102 prehaja na Manfredovo ulico ter ob igrišču Šarfove ulico vodi

do šole.

ANALIZA: Območje Stresove ulice, ki se priključuje na G2-102 na dolžini 90 m nima

urejenih pločnikov za pešce. Gre za območje ob vozišču Stresove ulice, kot zbirne ceste

oziroma v območju parkirišč in dostopnega platoja do Kulturnega doma. Pešci (šolarji)

hodijo po vozišču zbirne ceste oziroma v območju parkirišč in dostopnega platoja do

Kulturnega doma. Dodatni težavo pešcem predstavljajo parkirana vozila, ki zasedajo

površine ob vozišču, od ceste ločene le s horizontalno prometno signalizacijo.

V višini Mateličeve ulice šolarji prečkajo cesto. Za varnejše prečkanje Stresove ulice

širine 5,0 m ni urejenega prehoda za pešce. Obojestransko sta urejeni čakališči na

Stresovi ulici vzporednem obojestranskem pločniku za pešce. Hoja pešcev se nadaljuje

po vozišču stanovanjske Mateličeve ulice širine 4,90 m. Na prehodu Mateličeve na

Manfredovo ulico je s horizontalno prometno signalizacijo urejen prehod za pešce

(vertikalne signalizacije 3431 ni). Pred prehodom sta na obeh straneh prehoda

neurejeni, preozki čakališči za pešce. Dodatno težavo predstavlja preglednost iz

čakališča prehoda v smeri levo in desno od čakališča v smeri G2-102. Pešci (šolarji)

morajo za zaznavo vozila, ki se prehodu približuje, stopiti na vozišče, kar predstavlja

veliko nevarnost za nastanek konfliktne situacije 'pešec-vozilo'.

37

Po podatkih policije je bila na prehodu za pešce že obravnavana prometna nesreča, s

poškodbami pešca (šolarja). Tudi zaznavnost pešcev na čakališčih prehoda za pešce

je s strani voznikov zelo slaba (neustrezna). V nadaljevanju prehoda preko G2-102

poteka pot po Mateličevi ulici širine 4,20 m. Tudi na tem 50 m-skem odseku ni urejenih

samostojnih površin za pešce. Šolarji lahko hodijo le po vozišču. Sledi potek ulice v

desni krivini, ki za tri krakim križiščem prehaja v nekoliko razširjeno površino Šarfove

ulice. Hoja po Šarfovi ulici je na dolžini cca 85 m, vendar tudi na tem odseku ni urejenih

poti za pešce (šolarje). V nadaljevanju se šolska pot nadaljuje v predel Šarfove ulice,

kjer je promet za vozila prepovedan (prehod v ulico je varovan s kovinskimi količki). Od

tu dalje v smeri šole so poti šolarjev varnejše.

REŠITEV (predlog ukrepov): Območje Stresove ulice se od priključka na G2-102 na

dolžini 90 m in v širini 1,20-1,50 m uredi s površino za pešce. Ureditev se nanaša na

območje ob vozišču Stresove ulice kot zbirne ceste oziroma v območju parkirišč in

dostopnega platoja do Kulturnega doma. Peš površine se uredi s horizontalno prometno

signalizacijo kot 'pas za pešce' v modri barvi (skladno s Pravilnikom o prometni

signalizaciji in prometni opremi na cestah – Ur.l. 99/2015) lahko pa se uredijo izven

nivojske površine (pločniki za pešce), ki se navežejo na obstoječe samostojne peš

površine.

Na prehodu v Mateličevo ulico se izvede prehod za pešce, ki se ga ustrezno opremi s

cestno razsvetljavo. Na Mateličevi ulici se v modri barvi označi 'pas za pešce', ki lahko

poteka vse do bližnjega območja prehoda preko G2-102. Prehod preko G2-102 je

potrebno obravnavati glede na slabo zatečeno stanje v sklopu samostojnega

izvedbenega projekta, kjer se z ustreznimi ukrepi poskrbi za osvetlitev prehoda,

postavitev prometne signalizacije, prouči možnosti izvedbe ukrepov za umirjanje

prometa oziroma proučiti izvedbo varovanega prehoda tako, da bo prometna varnost

prečkanja šolarjev zagotovljena. Prehod pri obstoječem zatečenem stanju (brez

ureditve) ne predstavlja varne šolske poti.

Za prehodom se na Manfredovi in Šarfovi ulici izvede pas za pešce dolžine 140 m, vse

do območja, kjer Šarfova ulica prehaja v zožen s količki varovan del šolske poti.

Prečni profil posameznih ulic in prehodov se preoblikuje na način, kot je prikazano v

nadaljevanju, v sklopu »Grafičnih prikazov (zemljevida) šolskih poti in foto

dokumentacije ukrepov (presek 23 – presek 33).

38

39

presek 23: Od priključka na G2-102 na dolžini 90 m in v širini 1,20-1,50 m se

izvede pas ali izven nivojski pločnik za pešce ……..

presek 24: ………. ki poteka v območju parkirišč pred Kulturnim domom oziroma

se nadaljuje v izven nivojski pločnik za pešce (na mestu otoka z vegetacijo).

40

presek 25: Preko obstoječega priključka se izvede pas za pešce s prehodom za

pešce, ki vodi na že urejen pločnik za pešce.

presek 26: V višini Mateličeve ulice se uredi nov prehod za pešce, ki se ustrezno

osvetli. V nadaljevanju ulice se uredi pas za pešce.

Pločnik za pešce na koncu pasu (presek 24), prehod preko priključka

(presek 25) in prehod preko ulice se uredi v PZI dokumentaciji.

41

presek 27: Pas za pešce poteka ob levem robu vozišča (v širini 1,00-1,20 m) na

dolžini cca 130 m …….

presek 28: ………. vse do območja prehoda preko G2-102……..

42

presek 29: Obstoječ prehod za pešce je del šolske poti.

Obstoječ prehod je zelo nevaren in šolarjem ne zagotavlja ustreznega

nivoja prometne varnosti. Ureditev prehoda je pogoj za ureditev varne

šolske poti preko G2-102, kot celote.

43

presek 30: Za prehodom za pešce šolska pot poteka kot 'pas za pešce' po

Manfredovi ulici ……...

44

presek 31: …….. in se nadaljuje preko križišča v smeri Šarfove ulice …….

presek 32: …….. ter ob igrišču. Ob igrišču se nahaja ekološki otok, ki ga je

smiselno prestaviti na drugo lokacijo.

45

presek 33: ……. vse do območja, kjer Šarfova ulica prehaja v zožen s količki

varovan del šolske poti. Od prehoda za pešce preko G2-102 je dolžina 'pasu za

pešce' cca 140 m.

46

4. Stanovanjski okoliš 'Mučeniške ulice'

OBSTOJEČE STANJE: Iz smeri stanovanjskega naselja okrog Mučeniške ulice poteka

lokalna cesta, ki se priključuje na G2-102 v tri krakem križišču. Ulica je širine 5,80 m.

Ima izključno funkcijo dovozne stanovanjske ulice, preko katere se iz/v smeri Idrsko vozi

lokalno prebivalstvo. Odsek ceste je v premi. Promet, kateri se odvija vzdolž ulice je

redek. Od križišča dalje v smeri priključka 'Pri malnih' na dolžini 70 m ni urejenih peš

površin. Od priključka 'Pri malnih' dalje pa je ob G2-102 urejen obojestranski pločnik za

pešce. Pločnik poteka do neposredne bližine šolskega prehoda v višini Ulice Sergeja

Mašera (presek 34).

ANALIZA: Ob Stresovi ulici, ki se priključuje na Mučeniško ulico je urejen obojestranski

pločnik za pešce. Ob prehodu na Mučeniško ulico je obstoječ prehod za pešce, ki vodi

pešce na desno stran vozišča Mučeniške ulice (smer Idrsko). Ulica nima urejenih peš

površin tako, da pešci ob 5,80 m široki ulici lahko hodijo le po vozišču. Takšna ureditev

prometno ni ustrezna, zato odsek ob Mučeniški ulici ne more predstavljati dela

šolske poti. Od priključevanja ulice na G2-102 lahko pešci še vedno hodijo le ob robu

ceste, saj na dolžini cca 70 m ni urejenega pločnika za pešce.

Od priključka 'Pri malnih' v smeri Ulice Sergeja Mašera je hoja na izven nivojski površini

pešcem omogočena. V višini Ulice Sergeja Mašera je obstoječ prehod (presek 34).

Neustrezno urejen prehod je označen kot šolski (ni ustrezno osvetljen). Obstoječa

razsvetljava ne zagotavlja osvetlitve prehoda za pešce v nočnem času in času

zmanjšane vidljivosti. Ob prehodu za pešce ni čakališč niti pločnika za pešce, ki se

naveže na urejen pločnik ob Ulici Sergeja Mašera.

REŠITEV (predlog ukrepov): Ob Mučeniški ulici se šolska pot ne uredi.

Neustrezno urejen prehod za pešce, ki je v višini Ulice Sergeja Mašera (presek

34), se uredi na osnovi PZI projektne dokumentacije.

47

presek 34: Neustrezno urejen prehod za pešce, ki je označen kot šolski prehod

in del šolske poti je potrebno urediti. Dogradi se neustrezna in pomanjkljiva

cestna razsvetljava. Obstoječa razsvetljava ne zagotavlja pravilne osvetlitve

prehoda v nočnem in času zmanjšane vidljivosti. Ob prehodu za pešce se z obeh

strani dogradijo čakališča in pločnik za pešce, ki se naveže na urejen pločnik ob

Ulici Sergeja Mašera. Smiselno je, da se na glavni cesti postavi merilnike hitrosti,

ki bodo voznike dodatno opozarjale na morebitno prekoračitev dovoljene hitrosti.

Postavita se dva merilnika hitrosti, ki bosta kazala (prekoračeno) hitrost vožnje

vozila iz vsake smeri približevanja prehodu.

Prehod za pešce je potrebno urejati s projektno izvedbeno dokumentacijo (PZI).

48

5. Stanovanjski okoliš Trga svobode v smeri Gregorčičeve ulice

OBSTOJEČE STANJE: Iz smeri ožjega mestnega jedra območja Trga svobode poteka

cesta v smeri Gregorčičeve ulice. Gre za del starega mestnega jedra mesta Kobarid,

kjer Gregorčičeva ulica predstavlja lokalno cestno povezavo dveh državnih cest, glavne

ceste G2-102 in regionalne ceste R1-203. Regionalna cesta vodi v smeri okoliških

naselij Drežnica, Koseč, Jezerca, Drežniške ravne, Magozd in naprej v smeri naselja

Trnovo ob Soči, ki leži neposredno ob R1-203.

Ozko ulico, ki na kratkih odsekih pogosto spreminja svojo širino oziroma prečni presek

zaznamuje kontinuirni niz stanovanjskih, kulturnih in storitvenih objektov. Cestišče

spreminja svojo širino med 4,20 – 4,60 m, na nekaterih odsekih pa se cesta razširi do

5,20 m. Neenakomerno širino ceste spremlja slaba preglednost. Z obeh strani ceste je

poglobljen ali nivojsko dvignjen robnik višine 10-12 cm, katerega potek je nezvezen in

se prilagaja legi posameznih objektov. Ti mestoma segajo v prometni oziroma prosti

profil Gregorčičeve ulice. Profil med robnikom in objekti je širine 0,20-0,55 m.

Posamezne površine ob objektih predstavljajo del zasebnih površin, kjer zasledimo

parkirana vozila in rastlinska korita.

Ob vozišču ni pločnikov za pešce ustreznih širin. Odsek brez varnih površin za pešce je

dolžine cca 320 m. Izjema je odsek neposredno pred priključkom za OŠ, kjer je v dolžini

cca 45 m urejen pločnik za pešce širine 1,20 m.

Od priključka za OŠ v smeri R1-203 je do razcepa za Bovec oziroma Vrsno urejen

pločnik za pešce širine 1,0-1,2 m.

Pešci na prometno nevarnem odseku dolžine cca 320 m lahko hodijo le po vozišču.

ANALIZA: Od ožjega mestnega jedra območja Trga svobode, od koder poteka cesta v

smeri Gregorčičeve ulice in naprej proti OŠ, je hoja za pešce (šolarje) nevarna. Gre

predvsem za tisti del populacije, ki živi v neposrednem območju Gregorčičeve ulice in

se temu predelu ne more izogniti na način, da izberejo nadomestno varnejšo prometno

povezavo.

49

Ozka Gregorčičeva ulica, na kratkih odsekih spreminja svojo širino med 4,20 in 5,20 m.

Profil med robnikom in objekti, ki je širine 0,20-0,55 m, ne omogoča varne hoje ob

vozišču. Odsek, ki je brez varnih površin za pešce je dolžine cca 320 m.

Odsek neposredno pred priključkom za OŠ, kjer je v dolžini cca 45 m urejen pločnik za

pešce širine 1,20 m delno zadošča kriterijem prometne varnosti.

REŠITEV (predlog ukrepov): Od ožjega mestnega jedra območja Trga svobode, od

koder poteka povezava v smeri Gregorčičeve ulice proti OŠ, ni pogojev za ureditev

šolske poti.

Za morebitno urejanje peš površin je smiselno predhodno izvesti ukrepe, ki bodo do

morebitnega preoblikovanja cestnega omrežja (npr. v enosmerno cesto), zagotavljali

ustrezen nivo prometne varnosti.

Šele spremenjena prometna ureditev bi lahko izboljšala komunikacijo vzdolž ceste za

vse šibkejše udeležence v prometu (pešce).

Ozka Gregorčičeva ulica, ki spreminja svojo širino med 4,20 in 5,20 m in ima profil

med robnikom in objekti širine 0,20-0,55 m, se za namen ureditve šolske poti

(trenutno) ne more urediti.

50

presek 35: Za dostop do šole se obstoječa površina na dolžini 60 m in v širini

1,80 m asfaltira. Obstoječa površina je v makadamski izvedbi.

51

6. Stanovanjski okoliši vasi in naselij

v Občini Kobarid od koder se učenci vozijo v smeri OŠ Simon Gregorčič Kobarid

s sredstvi javnega (šolskega) prevoza

Obstoječe stanje

Obstoječe stanje v posameznih naseljih Svino, Sužid, Idrsko, Mlinsko, Kred, Staro selo,

Robič, Potoki, Livek, Jevšček, Perati, Piki-Plohi, Livške Ravne, Trnovo Borjana,

Podbela, Breginj, Logje, Sedlo, Robidišče, Stanovišče, Drežnica, Drežniške Ravne,

Magozd, Koseč, Jezerca, Vrsno, Krn, Libušnje, Smast, Ladra in Trnovo, ki predstavljajo

izhodiščne točke (domove), od koder učenci obiskujejo OŠ Simon Gregorčič Kobarid,

predstavljajo vaške ceste, ki vodijo do avtobusnih postajališč.

Na določenih mestih (postajališčih) posameznega naselja ustavljajo vozila javnega

prevoza ali šolskega kombija. Ta mesta so delno neurejena (brez horizontalne in/ali

vertikalne prometne signalizacije in/ali nadstrešnice ob postajališču), največkrat

avtobusi oziroma šolski kombiji ustavljajo kar na ozkem vozišču, saj drugih možnosti ni.

Predlog ukrepov

Vstopna oziroma izstopna mesta, kjer učenci vstopajo / izstopajo na avtobus (šolski

kombi) v posamezni vasi lahko predstavljajo izključno začetno točko »šolske poti«.

Ukrepi, ki so smiselni za izboljšanje prometne varnosti na vstopno izstopnih točkah

avtobusnih postajališč so odprava pomanjkljivosti v smislu ureditve (zamenjave)

horizontalne in/ali vertikalne prometne signalizacije in/ali postavitve nadstrešnice ob

postajališču.

Ostali ukrepi vzdolž dostopnih cest in poti, ki vodijo skozi posamezen kraj do

avtobusnega postajališča ni smiselno rekonstruirati ali dograjevati s pešpotmi (pločniki

za pešce), saj za to niti ne obstajajo potrebni prostorski pogoji (prostorska utesnjenost).

Zato so v nadaljevanju z opisi in foto gradivom prikazani zgolj ukrepi, ki jih je smiselno

izvesti na posamezni vstopni / izstopni točki v posameznem naselju, kjer ustavlja šolski

kombi.

52

AP Svino

Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS

kot horizontalna signalizacija(1 kos)

AP Sužid


kot horizontalna signalizacija (1 kos)

53

AP Idrsko



AP Mlinsko


kot horizontalna signalizacija (1 kos), nadstrešnica (1 kos)

54

AP Kred

Ukrepi: napis BUS kot horizontalna signalizacija(1 kos), nadstrešnica (1 kos)

AP Staro selo

Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos)

55

AP Robič


kot horizontalna signalizacija(1 kos), nadstrešnica (1 kos)

AP Potoki



56

AP Livek



AP Borjana

Ukrepi: napis BUS kot horizontalna signalizacija (1 kos)

57

AP Trnovo


58

Podružnična šola BREGINJ

Informacije o šoli in šolskem okolišu

Naslov: OŠ Simon Jenko Kobarid, PŠ Breginj, Breginj 65, 5223 Breginj

Podružnično šolo Breginj predstavlja:

Kombinirani oddelek 1. in 2. razreda


Oddelek podaljšanega bivanja

Za otroke podružnične šole Breginj je na relaciji šole in šolskega okoliša organiziran

javni prevoz (šolski kombi).

POŠ Breginj obiskujejo učenci iz naselij Breginj, Logje, Sedlo, Robidišče in Stanovišče.


Opis prevoza:

Organiziran je javni prevoz s šolskim kombijem.

Postajališča:

Breginj, Logje, Sedlo, Stanovišče



prevoz v smeri POŠ Breginj in v obratni smeri, poteka po ozkih vaških ulicah. Po

vaseh ni urejenih pločnikov za pešce, saj gre za ozke ceste, ki vodijo mimo

stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij. Za ureditev pločnikov za pešce

pri širini vozišča cca 3,00-4,00 m ne obstajajo niti prostorski pogoji. Promet po

vaških cestah je redek.

59

Slika 1: Prikaz naselij od koder otroci 1.-4. razreda hodijo (se vozijo) v POŠ Breginj

Obstoječe stanje

Obstoječe stanje v posameznih naseljih Breginj, Logje, Sedlo, Robidišče, Stanovišče, ki

predstavljajo izhodiščne točke (domove) učencev, ki obiskujejo POŠ Breginj,



prevoza (šolskega kombija). Ta mesta so delno neurejena (brez horizontalne in/ali


avtobusi oziroma šolski kombiji ustavljajo kar na ozkem vozišču, brez ustreznih 'oznak'

na vozišču.

60

Predlog ukrepov






postajališču.






kombi.

AP Stanovišče



61

AP Logje



AP Sedlo


62

AP Breginj

Ukrepi: napis BUS kot horizontalna signalizacija(1 kos), nadstrešnica (1 kos)

bližnja okolica POŠ BREGINJ

Na začetku priključka do šole se ob horizontalni oznaki ŠOLA namesti prometni znak

1116-2.

63

Ob dovozni poti se travnata površina lahko nadomesti z urejenim pločnikom

za pešce ….

……….. ki poteka do priključka za POŠ Breginj.

64

Pločnik za pešce se lahko uredi tudi na mestu, ki poteka od priključka do

POŠ Breginj ……

………. v smeri naselja, od koder prihajajo otroci do šole.

65

Podružnična šola DREŽNICA


Naslov: OŠ Simon Jenko Kobarid, PŠ Drežnica, Drežnica 16, 5222 Kobarid

Podružnično šolo Drežnica predstavlja:




Za otroke podružnične šole Drežnica je na relaciji šole in šolskega okoliša organiziran


POŠ Drežnica obiskujejo učenci iz naselij Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Koseč,

Jezerca.


Opis prevoza:


Postajališča:

Drežnica, Magozd, Jezerca



prevoz v smeri POŠ Drežnica in v obratni smeri, poteka po ozkih vaških ulicah. Po





66

Slika 2: Prikaz naselij od koder otroci 1. do 4. razreda prihajajo v POŠ Drežnica

Obstoječe stanje

Obstoječe stanje v posameznih naseljih Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Koseč,

Jezerca, ki predstavljajo izhodiščne točke (domove) učencev, ki obiskujejo POŠ

Drežnica, predstavljajo vaške ceste, ki vodijo do avtobusnih postajališč.




avtobusi oziroma šolski kombiji ustavljajo kar na ozkem vozišču.

67

Predlog ukrepov






postajališču.






kombi.

AP Magozd



68

bližnja okolica POŠ DREŽNICA

Zastareli prometni znaki se odstranijo ……

…………. in namesti prometni znak 1116-2 (bližina mesta na cesti ali njenem

delu, kjer se pogosto zadržuje več otrok, ki prečkajo cesto, hodijo po njej ali tam

čakajo na prevoz). Ob vozišču (ozka cesta ki vodi do POŠ) se lahko uredi

površina namenjena pešcem (otrokom) na poti do šole.

69

Prometni znak 1116-2 se predvidi tudi ob lokalni cestni povezavi, ki vodi so

POŠ iz smeri poseljenega območja.

70

Podružnična šola SMAST


Naslov: OŠ Simon Gregorčič Kobarid, PŠ Smast, Smast 13, 5222 Kobarid

Podružnično šolo Smast predstavlja:




Za otroke podružnične šole Drežnica je na relaciji šole in šolskega okoliša organiziran


POŠ Smast obiskujejo učenci iz naselij Smast, Ladra, Vrsno, Krn, Libušnje.


Opis prevoza:


Postajališča:

Smast, Ladra, Vrsno



prevoz v smeri POŠ Smast in v obratni smeri, poteka po ozkih vaških ulicah. Po





71

Slika 3: Prikaz naselij od koder otroci 1.-4. razreda hodijo (se vozijo) v POŠ Smast

Obstoječe stanje

Obstoječe stanje v posameznih naseljih Smast, Ladra, Vrsno, Krn, Libušnje, ki

predstavljajo izhodiščne točke (domove) učencev, ki obiskujejo POŠ Smast,





avtobusi oziroma šolski kombiji ustavljajo kar na ozkem vozišču.

72

Predlog ukrepov






postajališču.






kombi.

AP Smast



73

AP Ladra



AP Vrsno



74

bližnja okolica POŠ SMAST

Neposredno pred območjem, ko se na prednostno cesto priključuje priključek do šole

se postavi prometni znak 1116-2.

Prehod za pešce se ukine. Na prehodu ni zagotovljene ustrezne preglednosti, ni

urejenih čakališč za pešce (otroke).

75

Iz nasprotne smeri se neposredno pred območjem, kjer se na prednostno

cesto priključuje cesta v smeri šole, postavi prometni znak 1116-3.

Ob vstopu v naselje Smast se postavi prometni znak 'šolska pot', neustrezna

prometna signalizacija se odstrani.

76

Prometni znak 'šolska pot' se postavi tudi vzdolž odseka ceste, ki vodi od

križišča v smeri POŠ Smast ……..

…….in v nasprotni smeri pri POŠ Smast v smeri križišča.

77

ZAKLJUČEK

Objava načrta

Načrt Šolskih poti je namenjen šolarjem in njihovim staršem. Vsi načrti za OŠ Simon

Gregorčič Kobarid in podružnične šole Breginj, Drežnica in Smast so objavljeni na šolski

spletni strani http://www.os-kobarid.si, na spletni strani Občine Kobarid www.kobarid.si,

ki je namenjena področju preventive, vzgoje in varnosti v cestnem prometu in so obešeni

v prostorih matične OŠ Simon Gregorčič Kobarid ter podružničnih šol Breginj, Drežnica

in Smast.

Ažuriranje načrta

Načrt šolskih poti zahteva stalno ažuriranje, saj se z morebitnim preoblikovanjem šolskih

okolišev, cestnega omrežja, spremembo prometnih režimov, ureditvijo ali dograditvijo

površin namenjenih peš in kolesarskemu prometu, spremembami linij šolskih prevozov,

kaže tudi potreba po novih analizah in ocenah obstoječih načrtov.

Spremembe, ki bistveno spreminjajo že urejene koridorje šolskih poti je potrebno vnašati

v načrt in ga s tem dopolnjevati tako, da so nove, spremenjene ali preurejene šolske

poti varne za dostopanje do šolskih okolišev.

V kolikor je potrebno, se ob spremenjenem poteku dela ali celotnega odseka šolskih

poti izvedejo dodatni terenski ogledi in analize, ki so osnova za opredelitev in odločitev

o smiselnosti in ustreznosti preurejanja poti od okolišev od koder učenci prihajajo do šol

oziroma v obratni smeri.

http://www.os-kobarid.si/

http://www.kobarid.si/

78

PRILOGE

Anketni vprašalnik

vir: Smernice za šolske poti, www.avp-rs.si

Vozni redi javnega prevoza od posameznega naselja do OŠ Simon Gregorčič

vir: http://www.os-kobarid.si/ucenci/urniki-solskih-prevozov/

79

Anketni vprašalnik

80

81

82

Vozni redi javnega prevoza od posameznega naselja do OŠ Simon Gregorčič

83

84

Načrt šolskih poti za Občino Kobarid oziroma matično OŠ Simon

Gregorčič ter njene podružnice POŠ Smast, POŠ Drežnica in POŠ

Breginj predstavlja osnovo, da se šolske poti uredijo na način, ki bo v

primerjavi z obstoječim stanjem lahko predstavljal višji nivo prometne

varnosti najšibkejšim udeležencem v prometu, še posebej šolarjem na

njihovi poti v šolo oziroma v obratni smeri njihovih domov.

86

Documents

NAČRT ŠOLSKIH POTIŒRT ŠOLSKIH... · 2016-09-14 · oprema za območja šol) Tehnične specifikacije in tehnične smernice za javne ceste (konkretno TSC 02.401:2010 – dodatne