Naravoslovne aktivnosti na Mariborskem otoku za ciljno ... · Miketek M.: Naravoslovne aktivnosti na Mariborskem otoku … FNM UM, 2010 1 1 UVOD Diplomska naloga je nastala na pobudo

Univerza v Mariboru

Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Oddelek za biologijo

Maja MIKETEK

Naravoslovne aktivnosti na Mariborskem otoku za ciljno

skupino druga triada osnovne šole

DIPLOMSKO DELO

Science activities on Mariborski otok for target group of

second triad of primary school

GRADUATION THESIS

Mentor: izred. prof. dr. Franc JANŢEKOVIČ

Somentor: doc. dr. Andrej ŠORGO

Maribor, 2010

Miketek M.: Naravoslovne aktivnosti na Mariborskem otoku… FNM UM, 2010

II

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO

IZJAVA

Podpisana Maja Miketek, rojena 30.01.1983, študentka Fakultete za naravoslovje in

matematiko Univerze v Mariboru, študijskega programa biologija in pedagogika, izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Naravoslovne aktivnosti na Mariborskem otoku za ciljno

skupino druga triada osnovne šole pri mentorju izred. prof. dr. Franc Janţekoviču in

somentorju doc. dr. Andrej Šorgu avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in

literatura korektno navedeni; teksti in druge oblike zapisov niso uporabljeni brez navedbe

avtorjev.

Maribor, _____________________


III

Miketek M: Naravoslovne aktivnosti na Mariborskem otoku za ciljno skupino druga

triada osnovne šole. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in

matematiko, Oddelek za biologijo, 2010.

IZVLEČEK

Sodobna osnovna šola teţi k čim bolj aktivnem vključevanju učencev v pouk. Učitelji bi se

morali zavedati, da pouk naravoslovja ne sme biti le zbirka informacij in znanja. Različne

metode podajanja znanja lahko naredijo spoznavanje naravoslovja zabavno, prijetno in

zanimivo. Otroci raje spoznavajo naravo v naravi kot pa v učilnici. Eno lepših učilnic v naravi

omogoča Mariborski otok. Večina ljudi ga pozna kot kopališče, vendar je Mariborski otok

veliko več kot to. Je zaščiteno območje v naravovarstvenem in kulturnem smislu. Ker je zanj

značilna velika rastlinska in ţivalska pestrost, lahko poteka v tej učilnici veččutno

raziskovalno učenje. Neposreden stik z rastlinami in ţivalmi ter spoznavanje narave z vsemi

čutili, prebudi v učencih naravno začudenje, občudovanje in radovednost. Vključevanje

ekskurzij na Mariborski otok ter učenčevo samostojno delo in raziskovanje, razvija odnos do

naravoslovja kot predmeta in narave. Tak način učenja ima tudi vzgojno vrednost. Med

ekskurzijo nastaja sproščeno demokratično vzdušje, učenci razvijajo medsebojno

komunikacijo in spoštovanje. Individualne razlike posameznikov izginejo. V diplomski nalogi

so predstavljene naravoslovne aktivnosti, ki se lahko izvajajo na Mariborskem otoku in so

primerne predvsem za učence 4., 5. in 6. razredov. Naloge so zastavljene tako, da učenci z

njimi razvijajo prostorske predstave, povezujejo teorijo s prakso ter širijo svoje znanje.

Ključne besede: naravoslovje, ekskurzija, Mariborski otok, učne metode.


IV

Miketek M: Science activities on Mariborski otok for target group of second triad of

primary school. Graduation thesis, University of Maribor, Faculty of Mathematics and

Natural Sciences, Department of Biology, 2010.

ABSTRACT

Contemporary primary school aims at students' active participation in education. Teachers

should be aware that a subject like Science must not merely be an accumulation of

information and knowledge. Various teaching methods can make Science fun, pleasant and

interesting. Children prefer to learn about nature in nature rather than in a classroom.

Mariborski otok is one of the most beautiful classrooms in nature. Most people know

Mariborski otok to be a swimming pool; however, it is much more than that. It is one of the

protected natural and cultural areas. It is known for its extremely diverse animal and plant

life; thus; in this classroom, teaching can be explorative and sensual. Studying nature with all

their senses, the direct contact with plants and animals develops natural amazement,

admiration and curiosity in children. Field trips to Mariborski otok and students' independent

work and exploration expand a relationship with Science as a subject and with nature.

Furthermore, this kind of learning plays an important part in social skills education. Excursion

creates a relaxed and democratic environment and students further develop their interaction

and mutual respect. Individual differences disappear. In this diploma paper I present activities

in Science which can be conducted in Mariborski otok and are especially appropriate for

students in class 4, 5, and 6. Activities are formed in a way to stimulate students' development

of space conception, to connect theory and practice and to broaden students' knowledge.

Key words: science, excursion, Mariborski otok, teaching methods.


V

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

1.1 NAMEN ....................................................................................................................... 1

1.2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 1

1.2.1 NARAVOSLOVJE V ŠOLI ........................................................................................ 1

1.2.2 KONSTRUKTIVISTIČNI NAČIN POUČEVANJA ................................................... 2

1.2.3 POUK ....................................................................................................................... 3

1.2.4 METODE POUKA ................................................................................................... 4

1.2.4.1 VERBALNO - TEKSTUALNE METODE ..................................................... 5

1.2.4.2 ILUSTRATIVNO – DEMONSTRACIJSKE METODE ................................. 6

1.2.4.3 LABORATORIJSKO – EKSPERIMENTALNA METODE ........................... 7

1.2.4.4 METODE IZKUSTVENEGA UČENJA .......................................................... 7

1.2.5 DELO NA TERENU ................................................................................................. 8

1.2.6 UČNA MOTIVACIJA ............................................................................................... 9

1.2.7 DIDAKTIČNI MODEL UČNE POTI - EKSKURZIJE ZA OSNOVNOŠOLCE ..... 10

1.2.7.1 CILJI EKSKURZIJE ...................................................................................... 10

1.2.7.2 ORGANIZACIJA EKSKURZIJE .................................................................. 10

1.2.7.3 POGLAVITNE FAZE EKSKURZIJE ........................................................... 12

1.2.8 ZAKAJ NA MARIBORSKI OTOK? MOŢNOSTI RAZISKOVALNEGA UČENJA NA

MARIBORSKEM OTOKU ................................................................................................ 14

2 METODE DELA ............................................................................................................. 15

2.1.1 OPIS LOKALITETE ............................................................................................... 15

3 REZULTATI ................................................................................................................... 22

3.1 PRIMER ENOURNE, TRIURNE IN ŠESTURNE EKSKURZIJE NA

MARIBORSKEM OTOKU .................................................................................................. 22

3.1.1 ENOURNA EKSKURZIJA: SPREHOD PO MARIBORSKEM OTOKU ............... 25

3.1.2 TRIURNA EKSKURZIJA ....................................................................................... 29

3.1.3 ŠESTURNA EKSKURZIJA ..................................................................................... 42

3.1.4 ŠE NEKAJ MOŢNIH NALOG ................................................................................ 64

4 DISKUSIJA ..................................................................................................................... 69

5 ZAHVALA ....................................................................................................................... 70

6 VIRI .................................................................................................................................. 71

Miketek M.: Naravoslovne aktivnosti na Mariborskem otoku … FNM UM, 2010

1

1 UVOD

Diplomska naloga je nastala na pobudo Mestne občine Maribor in Oddelka za biologijo na

Fakulteti za naravoslovje in matematiko, z namenom, da bi Mariborski otok ponovno zaţivel

in postal zanimiva učna in turistična točka. Mariborski otok ni zanimiv le zaradi letnega

kopališča, ampak tudi zaradi pestrega rastlinstva in ţivalstva. Je posebnost v Sloveniji, saj je

edini pravi naravno nastali rečni otok. Predstavlja zelo dobro in zanimivo učilnico v naravi, v

kateri lahko učenci pridobijo veliko novega znanja. Učenci lahko spoznavajo drevesne in

grmovne vrste ter ostale rastline, razne ţivali, reko Dravo, nastanek in posebnosti Otoka,

poseg človeka v naravo ter posledice le tega. Pri izdelavi naravoslovnih aktivnosti sem teţila

k temu, da bi bile naloge čim bolj zanimive in tako pritegnile učence k raznovrstnim nalogam.

Največji poudarek sem namenila spoznavanju Mariborskega otoka kot ekosistema,

spoznavanju dreves in grmičevja ter iskanju in določanju talnih ţivali.

Namen učenja v naravi je, da so učenci v neposrednem stiku z naravo in jo spoznavajo z

lastnimi izkušnjami. Z raznimi naravoslovnimi aktivnostmi, ki spodbujajo spoznavanje

pokrajine in okolice z vsemi našimi čutili, omogočimo učencem celovito doţivljanje

pokrajine in spoznavanje procesov v naravi. Učenci se postavijo v vlogo učitelja. Poudarjeno

je učenčevo samostojno delo in raziskovanje. Učitelj je v vlogi opazovalca in nadzorovalca ter

je seveda pripravljen nuditi pomoč, ko je to potrebno. Menim, da se na tak način učenci veliko

raje učijo, ker jim je snov zanimiva. Učna snov se jim vtisne v spomin in je ne pozabijo tako

hitro.

Govorimo o veččutnem učenje ali tudi o izkustvenem učenju. Do takega načina poučevanja so

učenci zelo pozitivno usmerjeni. Na ţalost pa se ta način učenja premalo vključuje v pouk, saj

je zanj potrebno veliko predhodnega organiziranja in priprav (Zupanc, 2009).

1.1 NAMEN

Namen diplomske naloge je izdelati naravoslovne aktivnosti, za ciljno skupino druga triada

osnovne šole, torej za 4., 5. in 6. razred osnovne šole, ki jih lahko izvajajo na Mariborskem

otoku. Aktivnosti morajo biti primerne za vse 3 razrede, predvsem pa morajo učence

spodbujati k razmišljanju in k aktivnem raziskovanju.

1.2 TEORETIČNI DEL

V teoretičnem delu bom predstavila pomen naravoslovja v šoli, konstruktivističen način

poučevanja in bolj podrobno opisala metode poučevanja. Predstavila bom tudi moţnosti

raziskovalnega učenja na Mariborskem otoku.

1.2.1 NARAVOSLOVJE V ŠOLI

Ţe vrsto let se govori o tem kako bi pouk naredili zanimivejši za učence, jim ga čim bolj

pribliţali in jih s tem motivirali. Učiteljeva vloga ni več le podajanje znanja, temveč imajo

poleg staršev zelo pomembno vlogo pri razvoju otroka. Učence je potrebno naučiti kritičnega

in poglobljenega razmišljanja o pojavih, ki se dogajajo okoli njih. Tako bodo bolje razumeli

svet in ljudi okoli sebe (Marentič Poţarnik, 2000). Pouk naravoslovja še danes večino časa

poteka v frontalni obliki. Npr. učitelji razlagajo učencem kako lepa in pomembna je narava,

katera drevesa rastejo, kakšni so njihovi listi in plodovi, katere ţivali in rastline najdemo v


2

gozdu in na travniku,… Tu in tam pouk popestrijo s prikazom kakšne prosojnice, na kateri so

slike opisanih dreves, ţivali in roţ. Marsikdo bi se strinjal, da je takšno posredovanje znanja

dolgočasno. Snov, ki jo učitelj razlaga, lahko učenci sami doţivijo, vidijo, otipajo, slišijo,

vonjajo, okusijo, saj je vse o čemer učitelj razlaga zunaj.

Naravoslovje ne sme biti le zbirka informacij in znanja, ki si ga učenci zapomnijo do

prihajajočega testa. Učitelj mora uporabiti različne učne metode in narediti spoznavanje

naravoslovja zabavno, prijetno, zanimivo, saj se bodo učenci na tak način učili z veseljem.

Otroci bolje razumejo snov, če se z njo poenotijo, kot če jim jo kdo pripoveduje. Neposredno

izkušnjo otroci tudi redko pozabijo, saj se jim vtisne v spomin (Cornell, 1994). S svojimi

čutili spoznavajo draţljaje zunanjega sveta, narave. Temelj za sprejemanje draţljajev

predstavljajo človekova čutila (vid, sluh, voh, tip in okus).

1.2.2 KONSTRUKTIVISTIČNI NAČIN POUČEVANJA

Učitelj mora izbiro metode skrbno načrtovati in izbrati vnaprej. Izbrati mora takšno metodo

poučevanja, s katero bodo učenci najhitreje in najbolje dosegli zastavljene in ţelene cilje.

Izhajati mora iz učenčevega predhodnega znanja, sposobnosti in interesov. Za spodbujanje

učenčevega razmišljanja so potrebni novi načini poučevanja in učenja. Učenci se morajo

naučiti globljega razumevanja in povezovanja znanja.

V pouk je potrebno vključiti učenčeve izkušnje, interese in njihova osebna doţivljanja pri

obravnavani snovi. Takšen način poučevanja je konstruktivistično poučevanje. Učenci ne

sprejemajo znanja od zunaj, ampak ga konstruirajo (izgrajujejo) sami z lastno aktivnostjo

(Marentič Poţarnik, 2000). Konstruktivistično usmerjen pouk je namenjen učencem in

njihovemu predhodnemu znanju, ki vpliva na proces učenja (Marentič Poţarnik in Cencič,

2003). Znanje, ki ga učenci pridobijo je trajnejše in uporabnejše.

Razlika med takim načinom in med tradicionalnim ali učitelj-naravnanim pristopom, ki smo

ga vajeni, je ta, da je pri konstruktivističnem pristopu poučevanja učencem dovoljen čas za

razmišljanje, učenci lahko gradijo znanje skupinsko (Yuen in Hau, 2006). Poudarjena je

učenčeva aktivna vloga. V različnih aktivnostih razvijajo spretnosti in sposobnosti kot npr.

primerjanje, razvrščanje, urejanje, zapisovanje podatkov, merjenje, opazovanje,

eksperimentiranje, ocenjevanje, napovedovanje, sklepanje, vrednotenje in sporočanje.

(Marentič Poţarnik, 2004 in Hus, 2008).

Konstruktivistično poučevanje omogoča ustvarjalni proces gradnje znanja. Poleg tega

omogoča, oziroma dopušča globljo obdelavo znanja in aktivira učenčevo predznanje (Yuen in

Hau, 2006). Za pouk s prevladujočo vlogo učitelja je značilno, da gre le za neposreden prenos

informacij, znanja od učitelja do učencev. Poučevanje poteka tako, da učitelji povedo, kaj

morajo učenci vedeti. Učenje pa tako, da si učenci zapomnijo, kar je učitelj povedal.

Konstruktivistično poučevanje zahteva tudi veliko več časa v primerjavi z poučevanjem v

katerem ima glavno vlogo učitelj. Učiteljeva vloga postaja pomembnejša in zahtevnejša.

Učitelj mora posvetiti veliko časa za izvedbo konstruktivistično naravnanega pouka.

Učiteljeva naloga je ustvariti spodbudno učno okolje in raznolike situacije, ki bodo

spodbudile učence k aktivnemu razmišljanju, eksperimentiranju, sodelovanju in skupinski

komunikaciji (Marentič Poţarnik in Cencič, 2003).


3

Dejavniki, ki omejujejo konstruktivistično naravnan pouk (Marentič Poţarnik in Cencič, 2003):

- čas, ki ga ima učitelj na voljo, da predela določeno snov,

- preveliko število učencev v razredu,

- vsebinsko prenatrpani učni načrti,

- prevelik poudarek na ocenjevanju znanja,

- teţa končnih ocen.

Obstaja skrb, da bi se učenci naučili manj s konstruktivističnim poučevanjem. Res je, da lahko

učenci s poučevanjem, v katerem preteţno govori učitelj, usvojijo več informacij v krajšem

času, vendar ni nujno, da si bodo te podatke, ki so jim bili podani, tudi zapomnili. V raziskavi,

povzeti po (Yuen in Hau, 2006) se je izkazalo, da so si učenci laţje zapomnili in zadrţali

informacije, ki so jih pridobili s konstruktivističnim poučevanjem kot pa s poučevanjem kjer

ima glavno besedo učitelj, ker so bili vključeni v poglobljeno obdelavo snovi.

Razlika v vlogi učitelja in učenca pri konstruktivističnem modelu in tradicionalnem, učitelj-

usmerjenim modelom poučevanja (Valenčič Zuljan, 2002):

Vloga konstruktivistično naravnanega učitelja

- Učitelj ima z učenci vzpostavljen sodelovalni odnos.

- Učitelj ves čas učence spodbuja, pomaga jim graditi samozavest.

- Učitelj vključuje v učne ure pogovor, diskusijo, izkustveno učenje, projektno delo,

problemski pouk, skupinsko učenje, kooperativno učenje, individualizacijo.

Vloga učenca je aktivno sodelovanje. Učenec prevzema odgovornost za proces učenja.

Vloga tradicionalnega učitelja

- Poudarjena je učiteljeva avtoriteta, večino časa je prisotna enosmerna komunikacija.

- Učitelj prenaša znanje.

- Učitelj uporablja metodo razlage in demonstracije, usmerjen je v frontalno in

individualno obliko dela.

Vloga učenca je pasivno sprejemanje informacij, ki jih podaja učitelj.

1.2.3 POUK

Po eni od definicij je pouk sistematično organiziran proces, katerega glavna naloga je vzgoja

in izobraţevanje vsakega posameznika (Tomič, 1999). Pouk je načrtno pridobivanje novega

znanja. Če pa pogledamo oţje, lahko rečemo, da je pouk namerna, predvsem pa načrtna

dejavnost učiteljev in učencev, ki je usmerjena k doseganju posameznikovih in skupnih ciljev

(Kramar, 2009).

Funkcije pouka se uresničujejo z nalogami, to so dejavnosti učiteljev in učencev, katerih

namen je doseganje konkretnih ciljev. Na splošno so naloge pouka razdeljene na

izobraţevalne in vzgojne. Med prve spadajo aktivnosti učiteljev in učencev, ki so usmerjene v

pridobivanje in usvajanje znanja ter v razvijanje sposobnosti za praktično uporabo tega

znanja. Z izobraţevalnimi nalogami se prepletajo vzgojne naloge, ki niso osredotočene le na

situacije v pouku, temveč se nanašajo na vso učenčevo ţivljenje in delo, kot npr. na odnose do


4

samega sebe in do drugih ljudi (učiteljev in učencev), individualno ravnanje učenca (Kramar,

2009).

Poleg učiteljev imajo učenci pomembno in vodilno vlogo v izobraţevalnem procesu. So

odločilni dejavniki, saj brez učencev ni pouka. Med učiteljem in učenci naj ne bi več

prevladovala enosmerna komunikacija, temveč dvosmerna komunikacija usmerjena k

uresničevanju postavljenih ciljev (Kramar, 2009).

Posledično učenci raje sodelujejo pri pouku, izraţajo svoje ideje, zamisli in poglede. Pouk

lahko poteka v obliki debat. Učenci med seboj in tudi z učiteljem debatirajo, podajajo svoje

poglede na določene stvari. Ni jih strah spregovoriti, četudi je njihovo razmišljanje včasih

zmotno.

1.2.4 METODE POUKA

Metode pouka so teoretično utemeljeni, preizkušeni, uspešni ter racionalni načini poučevanja,

s katerimi učitelji in učenci dosegajo postavljene vzgojno izobraţevalne cilje (Kramar, 2009).

So znanstveno in praktično preverjeni načini komunikacije med učitelji in učenci. Ne

nanašajo se le na učiteljevo poučevanje, temveč tudi na delo učencev, na učenje. (Tomič,

1999). Za kakovostno izpeljano učno uro in čim večjo motiviranost učencev, mora učitelj

poseči po raznovrstnih učnih metodah.

Dejavniki, ki določajo izbiro učne metode povzeto po Tomiču (1999) so:

- učna vsebina,

- tip učne ure,

- posamezne etape v učnem procesu in delni cilji učne enote,

- razvojna stopnja učencev,

- razvitost različnih sposobnosti in spretnosti učencev v oddelku,

- gmotno-tehnična podlaga,

- število učencev v razredu,

- lokacija šole,

- čas, ki je na voljo,

- učiteljeva osebnost.

Ker je učni proces komunikacijski proces, lahko učne metode razvrstimo po viru, od katerega

prihajajo informacije do učencev (Tomič, 1999).


5

Slika 1: Klasifikacija učnih metod po viru, povzeto po Tomiču (1999).

1.2.4.1 VERBALNO - TEKSTUALNE METODE

Sem spadajo metode, ki so na videz manj zahtevne, vendar jih prištevamo k zahtevnejšim

nalogam, saj potekajo kot govorna ali pisna aktivnost učiteljev in učencev. Učenci morajo biti

dovolj samostojni in samoiniciativni da usvojijo učne vsebine. Delimo jih na monološke

(metoda razlage, metoda predavanja), dialoške (metoda razgovora) in interakcijske (metoda

razprave, metoda diskusije) (Kramar, 2009).

- Metoda razlage

Spada med monološke metode, kar pomeni, da govori le eden, ali učitelj ali učenec. Učitelj se

trudi pravilno jezikovno izraţati, saj s tem nauči tudi učence pravilnega izraţanja. Pri uporabi

te metode moramo paziti, da je v pouk ne vključujemo prepogosto. Pogosto se prepleta z

drugimi metodami. Zanjo se odločimo, kadar je učna vsebina abstraktna in učenci nimajo

dovolj izkušenj, da bi lahko z lastno miselno aktivnostjo osvojili snov. Primerna je za

obravnavo snovi, pri kateri učenci nimajo predznanja in je ne morejo čutno zaznavno in

miselno doseči ali dojeti. (Kramar, 2009). Pozitivna stran te metode je, da je lahko učna snov

ob pravilni rabi le te metode, podana sistematično in pregledno ter da je ekonomična glede na

čas. Negativno pa je, da lahko pride do neaktivnosti učencev. Učenci le sedijo in poslušajo in

velikokrat se zgodi, da obravnavane snovi ne slišijo.

- Metoda predavanja

Gre za posredovanje določenih informacij, stališč in vsebin. Uporablja se predvsem v

visokošolskem izobraţevanju, saj morajo kasneje študenti podano snov sami preštudirati in se

poglobiti vanjo. Za kvalitetno in bolj zanimivo predavanje, mora profesor uporabljati razna

didaktična sredstva (vizualne projekcije, zvočni posnetki, razni modeli,…) (Kramar, 2009).

laboratorijsko-

eksperimentalne

VIR UČENEC

metoda

izkustvenega

učenja

ilustrativno-

demonstracijske

verbalno-

tekstualne


6

Ker gre za enosmerno komunikacijo profesorja, se mora le ta zelo dobro pripraviti na

predavanje. Mora biti odličen govornik, znati mora poudariti pomembne stvari in na tak način

spodbuditi študente k poslušanju.

- Metoda razgovora

Za uporabo te metode je nujno, da imajo učenci ţe nekaj predznanja in razvite

komunikacijske spretnosti, saj poteka komunikacija dvosmerno, kot dialog med učiteljem in

učenci ter med samimi učenci. V tej metodi so ključnega pomena vprašanja, saj z njimi

sproţimo metodo razgovora. Učitelj mora v razgovor vključiti vse učence, pri tem pa mora

upoštevati naslednje zaporedje. Najprej zastavi vprašanje, naredi premor in šele nato pokliče

učenca. Učenec ima nekaj časa za premislek in nato odgovori na zastavljeno vprašanje.

Pomembno je, da učitelj da na koncu učenčevega odgovora še povratno informacijo, ki ni

kritika, temveč pove učencu, kaj je bilo dobro in kaj bi lahko še izboljšal. Glede na izbiro

učnih oblik ločimo več tipov razgovorov: razgovor pri frontalni obliki, delu v paru in pri

skupinski obliki (Tomič, 1999).

- Metoda dela s tekstom

To metodo lahko uporabljamo ţe v prvem razredu osnovne šole, vendar mora učitelj veliko

bolj pomagati učencem kot kasneje, ko so učenci zmoţni ţe samostojnega branja z

razumevanjem. Tudi besedilo, ki ga obravnavajo, mora biti primerno njihovim bralnim

sposobnostim.

Uporaba te metode usposobi učence za samoizobraţevanje. Učenci postanejo bolj samostojni,

zmoţni so sami poiskati določeno informacijo in se o njej pozanimati v drugih pisnih virih.

Moţnosti za rabo besedila v pouku je veliko. Najpogosteje učitelj prebere del besedila, učenci

poslušajo in ga kasneje komentirajo. Ali pa učenci vsak zase preberejo del besedila in se

kasneje o prebranem pogovarjajo med seboj ali z učiteljem. Velikokrat učitelj pripravi

vprašanja, na katera morajo učenci poiskati odgovore, ki se nahajajo v učbeniku. Tako se

učenci učijo iskanja besedila, znajo izluščiti bistvo, učijo se oblikovanja odgovorov in

zapisovanja. Učitelj lahko vključi tudi slovarje knjiţnega jezika in učencem naroči, naj iz

prebranega besedila izpišejo vse besede katere ne poznajo in jih nato poiščejo v slovarju ter si

izpišejo njihov pomen. S takim delom si učenci širijo besedni zaklad (Kramar, 2009).

1.2.4.2 ILUSTRATIVNO – DEMONSTRACIJSKE METODE

Demonstracija je prikazovanje, ki zajema gibalno prikazovanje, igranje vlog in pantomime,

prikazovanje fizikalnih, kemijskih in bioloških procesov. Največkrat ima vlogo

demonstratorja ali prikazovalca učitelj, lahko pa jo imajo tudi učenci (Kramar, 2009).

Ločimo več vrst prikazovanja:

- govorno-jezikovno prikazovanje,

- tekstualno-jezikovno (sem spada metoda dela s tekstom),

- zvokovno prikazovanje (petje, igranje na instrumente, zvočni posnetki),

- grafično ali slikovno prikazovanje (slike, sheme, fotografije, zemljevidi, prikazovanje

z grafoskopom, računalniška projekcija…), je najpogostejša metoda prikazovanja,

- stvarno prikazovanje (resnični predmeti, naprave,…) (Kramar, 2009).

Danes skoraj vsaka učna ura vsebuje poleg ostalih metod tudi metodo prikazovanja. Učitelji

se zavedajo, da tako popestrijo učno snov, hkrati pa s tem tudi sebi olajšajo delo. Ključnega

pomena pri izvedbi takšne ure so didaktična sredstva.


7

Ta so lahko:

- govorna in besedilna (ţiv govor, posnetki, besedila v učbenikih, knjigah, zapisi na

tablo, delovni listi,…),

- vizualna (slike, fotografije, resnični predmeti, filmi, zemljevidi, ţive ţivali,…),

- avditivna (zvočni posnetki),

- avdiovizualna (videoposnetki,…),

- multimedijska (uporaba grafoskopa, računalnikov, diaprojektorjev,...) (Kramar, 2009).

abstrakcija

avtomatizacija

analiza

sinteza

razumevaje

zaznavanje dojemanje

prikazovanje sprejemanje

opazovanje

čutno zaznavna miselna aktivnost

aktivnost

Slika 2: Proces pridobivanja znanja z metodo prikazovanja po Kramarju (2009).

1.2.4.3 LABORATORIJSKO – EKSPERIMENTALNA METODE

Ta metoda omogoča intenzivno miselno, čustveno in ustvarjalno izvajanje učenčevih

dejavnosti. Je zelo pomembna, predvsem pri naravoslovju, kjer ni le moţno, temveč je tudi

zaţeleno izvajati laboratorijske vaje in eksperimente. Razni laboratorijski eksperimenti so

zelo zanimivi za učence. Z uporabo laboratorijske opreme, različnih naprav ter raznih snovi,

ki so potrebne za izvedbo prikaza, umetno izzovemo naravne pojave z namenom, da jih

učenci načrtno in podrobno opazujejo (Tomič, 1999).

Velikokrat učenci sami dajo pobudo za takšno delo, vendar je na ţalost to zelo drago in

zahtevno za učitelja, tako, da se ne uporablja velikokrat pri pouku (Kramar, 2009).

1.2.4.4 METODE IZKUSTVENEGA UČENJA

- Problemska metoda

Učenci pridobivajo znanje tako, da rešujejo razne probleme. Pri tem se opirajo ţe na obstoječe

znanje, vendar pridejo do rešitev na nov, drugačen način. Problem mora učence čim bolj

pritegniti, zato je zaţeleno, da učitelj izbere aktualne in privlačne probleme. Problemska

metoda poteka po naslednjih fazah (Kramar, 2009) :


8

Slika 3: Potek problemske metode

- Metoda primera

Metoda je primerna predvsem za visokošolsko izobraţevanje in ne toliko v osnovnih šolah. V

osnovi je blizu problemski metodi, vendar gre pri tej metodi za iskanje najboljših rešitev

konkretnega poznanega primera. Gre za uporabo znanja v različnih konkretnih primerih in ne

za iskanje rešitve ali novega spoznanja. Delo poteka v skupinah. Na koncu vsaka skupina

predstavi svoje zaključke in ugotovitve v obliki plakatov (Kramar, 2009).

1.2.5 DELO NA TERENU

Delo na terenu se lahko šteje za najpomembnejši konstruktivistični model aktivnega učenja.

Mnogi avtorji so mnenja, da terensko delo zelo dobro vpliva na učence (Hovorka in Wolf,

2009; Lakin, 2006). Učenci pridejo v neposreden stik s predmetom, ki ga preučujejo. S

takšnim aktivnim učenjem učenci osvojijo snov za dlje časa. Naučijo se tudi različnih

raziskovalnih metod in tehnik.

Hovorka in Wolf (2009) sta mnenja, da učenci raje aktivno sodelujejo pri terenskem delu, kot

pa igrajo v učilnici izključno pasivno vlogo. Na ta način povezujejo teoretične koncepte z

realnim svetom, odkrivajo neka dejstva skozi lastna ugibanja in mišljenja z uporabo

opazovanj in analitičnih sposobnostih. Menita tudi, da delo na terenu omogoča učencem

poglobljeno študijo o določeni snovi, ki je v učilnici ni mogoče tako kompleksno zajeti in da s

tem, ko izvajamo delo na terenu spodbujamo zanimanje za neposredno opazovanje vzorcev,

povezav in človeških odnosov do okolja. Ali drugače povedano, delo na terenu razvija v

učencih pozitivne vrednote in prepričanja, ki se odraţajo v obnašanju in ravnanju do okolja,

narave in do soljudi. Avtorja pozitivno ocenjujeta terensko delo tudi zato, ker je pri terenskem

delu poudarjeno timsko delo, medsebojna komunikacija in medosebni odnosi. Zagotavlja

priloţnost za vzajemno učenje in odkrivanje. Menita, da terensko delo spodbuja učence, da

prevzamejo odgovornost za svoje učenje. Pri delu je prisotno tveganje, učenci sprejemajo

razne odločitve in si na tak način krepijo samozavest.

Tudi Lakin (2006) je podobnega mnenja. Terensko delo ocenjuje kot zelo pozitivno metodo

dela, ki izzove čustvene odzive. Učenci skupinsko premagujejo ovire, gre za prijateljevanje

med samimi učenci in med učenci ter učitelji. Delo na terenu opredeljuje kot kateri koli

sestavni del učnega načrta, ki vključuje učenje zunaj, izven razreda, ki spodbuja visoko raven

zanimanja in motivacijo.

Razlogi za terensko delo povzeto po Goldu in sod. (1991) in Livingstoneu in sod. (1998).

Terensko delo:

- razvija opazovalne sposobnosti,

- omogoča učencem, da obiščejo mesta, ki jih običajno ne bi,

- omogoča primerjavo dejanskih primerov z modeli ali primeri iz učbenika,

- spodbuja učence, da prevzamejo odgovornost za svoje lastno učenje,

- razvija sposobnost logično - analitičnega razmišljanja,

- omogoča doţivljanje resničnega raziskovanja s pomočjo terenskega dela,

zaznavanje problema

razčlenitev problema reševanje delnih

problemov

oblikovanje končne

rešitve

postavljanje hipotez opredelitev problema


9

- omogoča poglobljeno študijo teme, ki je drugače praviloma ni mogoče zajeti v časovni

okvir učnega načrta,

- razvija spoštovanje do okolja,

- razvija osebnostne lastnosti, kot so timsko delo, vodenje, odgovornost,

- omogoča bolj sproščeno okolje, stike med učenci in njihovimi vrstniki ter med učenci

in učitelji.

1.2.6 UČNA MOTIVACIJA

Učna motivacija je poleg učenčevih sposobnosti in učnih navad zelo pomembna za uspešno

učenje. Gre za vse vrste motivacij v učni situaciji (Marentič Poţarnik, 2000). Je proces, v

katerem izzovemo ali zbudimo učenčevo aktivnost in jo usmerimo na določene predmete, da

bi dosegel ţeljen cilj.

Učna motivacija je odvisna od osebnostnih lastnosti učenca samega in od značilnosti učne

situacije npr. načina na katerega učitelj poučuje in spodbuja, zanimivosti snovi…

Poznamo notranjo in zunanjo motivacijo za učenje. Pri notranji motivaciji je vir podkrepitve

v nas samih. Učenec se uči zaradi sebe in svojih interesov, ker ga nekaj zanima in ţeli izvedeti

čim več. Kadar pa se učimo zaradi zunanjih posledic (slaba ocena, graja, nagrada, pohvala) in

so vir podkrepitve drugi ljudje in ne mi sami, govorimo o zunanji motivaciji. (Marentič

Poţarnik, 1980). Učenci se učijo zaradi izogibanja negativnih in doseganja pozitivnih

posledic, ne pa zaradi njih samih, torej zaradi dejanskega zanimanja za snov. Zanjo je

značilno, da ni trajna, saj če izginejo zunanji viri podkrepitve, izgine tudi motivacija. Zunanja

in notranja motivacija se lahko med seboj povezujeta in vplivata ena na drugo. Med njima ne

moremo potegniti ostre črte.

Vidiki, ki določajo notranjo in zunanjo motivacijo po psihologinji Susan Harter:

NOTRANJO MOTIVACIJO DOLOČAJO:

- izzivi,

- radovednost, interes,

- samostojno obvladovanje nečesa,

- neodvisno odločanje za akcijo,

- notranji kriteriji uspešnosti.

ZUNANJO MOTIVACIJO DOLOČAJO:

- čim laţje delo,

- dobre ocene,

- odvisnost od učitelja,

- sledenje učiteljevi presoji,

- zunanji kriteriji uspešnosti.

Pri spodbujanju notranje motivacije naleti učitelj na veliko ovir, kot npr. predpisan učni načrt,

obvezna osnovna šola, poudarek na ocenah, velike razlike med učenci. Učitelji se morajo

konstantno truditi za čim bolj zanimiv pouk in spodbujanje učencev k aktivnostim. To lahko

naredi tako, da:

- se opre na ţe obstoječe izkušnje in znanje,

- učencem ponudi različne naloge in dejavnosti,

- vključuje v pouk divergentna vprašanja in naloge ter tako omogoči, da učenci izrazijo

svoj način razmišljanja,

- se trudi vnašati v pouk novosti, presenečenja in na ta način razbije enoličnost pouka,


10

- sprotno obvešča učence o njihovih doseţkih,

- spodbuja učence k izdelavi različnih izdelkov in jih kasneje tudi razstavi,

- spodbuja komunikacijo in sodelovanje med samimi učenci,

- pokaţe učencem svoj osebni interes za učenje in za obravnavano snov,

- pokaţe učencem, da od njih pričakuje, da bodo snov osvojili, saj verjame, da to

zmorejo,

- poskrbi za čim boljše ozračje v razredu in zmanjšuje strah ter napetost,

- uvaja v pouk najrazličnejše učne metode ter učenje v naravi (Marentič Poţarnik,

2000).

1.2.7 DIDAKTIČNI MODEL UČNE POTI - EKSKURZIJE ZA OSNOVNOŠOLCE

Beseda ekskurzija izhaja iz latinščine in pomeni izlet s strokovnim vodstvom. Predstavlja

obliko izkustvenega učenja. Vsaka ekskurzija ima svoj cilj in sicer, da učenci v naravi ali kje

drugje, raziskujejo predmete in pojave, ki so jih ţe predhodno teoretično spoznali pri pouku.

Ekskurzije je potrebno dobro organizirati in načrtovati. Predvideti jih je potrebno ţe pri

pisanju letnih učnih priprav. Ekskurzije bi morale postati sestavni del pouka in vzgoje,

vendar, ker je za njih potrebno veliko truda, načrtovanja in organizacije, jih šole nerade

izvajajo. Z neposredno izkušnjo si učenci veliko več zapomnijo, kot pa pri pouku s

prevladujočo vlogo učitelja. Tak način učenja spodbuja sproščeno demokratično vzdušje,

učenci razvijajo medsebojno komunikacijo in spoštovanje. Razvijajo prostorske predstave,

povezujejo teorijo s prakso ter širijo znanje (Bezjak, 1999).

1.2.7.1 CILJI EKSKURZIJE

Ekskurzija je pomembna za uresničevanje globalnih in operativnih učnih ciljev. Vpliva na

razvoj učenčevih intelektualnih, čustvenih in socialnih komponent, na razvoj različnih

sposobnosti, kot npr. na opazovanje, kritično razmišljanje in dojemanje bistva. Ekskurzija

omogoča učencem spoznavanje povezav teorije s prakso (Bezjak, 1999). Učenec razvija

odnos do naravoslovja kot predmeta in narave, lahko se zave pomembnosti gozda za ljudi,

zbira stvarna gradiva in si na tak način širi svoje znanje. Ekskurzija ima tudi vzgojno

vrednost, učenci so med seboj bolj povezani, individualne razlike posameznikov izginejo.

Učenci so razdeljeni na skupine, ki jih oblikuje učitelj ali učenci sami. Znotraj skupine ima

vsak učenec svojo nalogo. Učenci samostojno presojajo stvari, se dogovarjajo in skupaj

sprejemajo odločitve. Do izraza pride njihovo obnašanje do okolja in do ostalih ljudi.

1.2.7.2 ORGANIZACIJA EKSKURZIJE

Učni proces poteka po določenih didaktičnih načelih. Za uspešno realizacijo ekskurzije je

potrebno upoštevati več didaktičnih ali učnih načel:

- načelo primernosti

Pri organizaciji ekskurzije moramo premišljeno izbrati količino in vsebino informacij,

ki jih bodo učenci prejeli. Učencem je potrebno prilagoditi cilje in metode učenja.

Zelo pomembno je določiti dolţino ekskurzije, kajti če traja predolgo, lahko postane

učencem nezanimiva (Bezjak, 1999).


11

- načelo nazornosti

Pri ekskurziji so skupaj z učenčevim predznanjem, izkušnjami in mišljenjem,

vključena tudi vsa učenčeva čutila. Nazornost razdelimo na čutno, ki omogoča

neposredni stik s stvarnostjo in zagotavlja poglobljeno doţivljanje učnega procesa, ter

na pojmovno nazornost, ki pojasnjuje odnose in postavlja v ospredje strukturo

spoznavnega objekta. Čutna nazornost je pomembna predvsem pri mlajših učencih, pri

katerih še ni razvito abstraktno mišljenje. Pri nekoliko starejših učencih, ki so ţe

sposobni miselnega kombiniranja, teoretičnega mišljenja in ustvarjalne domišljije pa

je bolj pomembna pojmovna nazornost (Bezjak, 1999).

- načelo aktivnosti

To načelo predstavlja temelj vsakega učnega procesa. Gre za aktivno vključevanje

učencev v vse faze ekskurzije. Poudarjeno je samostojno delo učencev. Učenci

samostojno iščejo in zbirajo literaturo, ki se navezuje na ekskurzijo, opazujejo in

zbirajo podatke, po končani ekskurziji izdelajo plakate in predstavitev (Bezjak, 1999).

Ekskurzije je potrebno načrtovati ţe na začetku šolskega leta. Učitelj izdela plan za določen

razred in jih vpiše v tabelo. Pri tem mora biti pozoren v katerem letnem času se obravnava

določena snov, saj npr. pozimi ne morejo na travnik in določati cvetlice, za to je primerna

pomlad. V svojem učnem načrtu mora učitelj vpisati tudi cilje, ki jih ţeli doseči z ekskurzijo,

kdaj bo ekskurzija izvedena, kako dolgo bo trajala in kaj vse si bodo na njej ogledali. Vse to

spada v makro pripravo ekskurzije (Bezjak, 1999).

september oktober november december januar februar

marec april maj junij julij avgust

primeren čas za izvedbo ekskurzije

neprimeren čas za izvedbo ekskurzije

Slika 4: Primer letnega plana ekskurzij

Za ogled Mariborskega otoka so primerni vsi meseci v letu. Če pa ţelimo zraven ogleda še

aktivno vključiti učence, pa je potrebno razmisliti kateri meseci so najprimernejši. Oktober in

november sta primerna meseca za spoznavanje drevesnih vrst, saj drevesa ţe odvrţejo liste in

plodove.

Učenci lahko naberejo liste in si uredijo zbirko.


12

Primerni meseci za spoznavanje dreves, grmovnic in ostalih rastlinskih ter ţivalskih vrst so

tudi spomladanski. Vendar je potrebno upoštevati, da takrat učenci ne smejo nabirati listja.

Mariborski otok spada pod zaščitena območja, zato je bolj primerno, če določene aktivnosti

preselimo v kak drug gozd (npr. gozd pri mostu, ki vodi na Mariborski otok).

1.2.7.3 POGLAVITNE FAZE EKSKURZIJE

Učitelj mora ekskurzijo skrbno načrtovati, narediti jo mora čim bolj zanimivo in ne predolgo.

Pred izvedbo ekskurzije je dobro, da učitelj sam obišče ta kraj, na katerega ţeli odpeljati

učence, ga razišče, se o njem informira, preveri kakšni so delovni pogoji in ali je poskrbljeno

za varnost učencev. Za varnost so odgovorni učitelj, ki organizira ekskurzijo in učitelji

spremljevalci. Normativ je 1 učitelj na 15 učencev, nič pa ni narobe, če je učiteljev

spremljevalcev več. Učitelj mora napisati podrobno pripravo na ekskurzijo, v kateri je

razvidna aktivnost učencev, metode dela in didaktična sredstva.

Najprej se je potrebno na ekskurzijo pripraviti, sledi izvedba ekskurzije na terenu in na koncu

še zaključno delo.

A.) Priprava na ekskurzijo

Za uspešno izvedeno ekskurzijo je potrebna dobra priprava. Nanjo se morajo pripraviti učitelji

in učenci. O njej pa je potrebno obvestiti tudi starše. Na roditeljskih sestankih razrednik

Slika 5: Sprehajalna pot na Mariborskem otoku


13

obvesti starše o številu ekskurzij, njihovim namenom, vsebino in časom. Lahko jih povabi

zraven kot aktivne udeleţence.

Učitelj na podlagi učnih načrtov določi temo ekskurzije in cilje, ki jih morajo učenci doseči.

Cilji ekskurzije se morajo navezovati na vzgojno-izobraţevalne cilje predmeta, po učnem

načrtu.

Pri pripravi ekskurzije je potrebno upoštevati nekatera učna načela. Določiti mora točen čas

odhoda in predviden čas prihoda. Ker poteka delo največkrat v skupinah, mora učitelj

sestaviti in pripraviti naloge za vsako skupino, zaţeleni so tudi delovni listi.

Učenci se morajo pripraviti na ekskurzijo ţe pred njeno izvedbo. Z učiteljem na kratko

obdelajo učno snov, ki se navezuje na ekskurzijo. Seznanjeni morajo biti :

- s ciljem ekskurzije,

- s časom trajanja ekskurzije,

- s krajem katerega bodo obiskali,

- s pripomočki, ki jih morajo vzeti s seboj,

- z redom in obnašanjem na ekskurziji,

- z varnostnimi ukrepi,

- z razporedom po skupinah in s potekom dela v skupini,

- z njihovimi nalogami, kaj morajo početi (pisanje zapiskov, oblikovanje poročila,

skiciranje,…) (Bezjak, 1999).

Zelo pomembno je, da učitelj seznani učence z redom in obnašanjem na ekskurziji, saj si na

tak način olajša delo ter se izogne neprijetnim ali celo nevarnim situacijam.

Pri ekskurziji v gozd je potrebno učence seznaniti z gozdnim bontonom:

- ne kuri v gozdu,

- ne poškoduj markacij ali kaţipotov,

- ne kriči in ne straši ţivali,

- ne uničuj gozdnega rastja (cvetja, plodov, gob),

- ne poškoduj skorje dreves in ne teptaj mladih dreves,

- ne puščaj smeti v gozdu, vrzi jih v bliţnji smetnjak ali odnesi s seboj.

Slika 6: Smeti na Mariborskem otoku


14

B.) Izvedba ekskurzije

Navadno se ekskurzija prične s pozdravnim govorom učitelja, nato sledijo kratka in jasna

navodila, tukaj poudarimo bonton in šele nato se prične izvajanje. Uspešnost ekskurzije je v

veliki meri odvisna od učiteljeve organizacije in priprave. Učitelj mora poskrbeti, da so učenci

ves čas aktivni in da njihovo delo poteka varno. Učitelj z različnimi metodami in oblikami

dela učence vodi in usmerja k aktivnemu sodelovanju ter jih spodbuja. Na ekskurziji morajo

učenci zbrati tudi dovolj materiala, da lahko delo nadaljujejo v učilnicah. Učitelj mora paziti

na čas. Učence mora opozoriti, da se jim čas izteka in da je potrebno preiti na drugi sklop dela

(Bezjak, 1999).

C.) Zaključno delo

Na koncu ekskurzije naredi učitelj krajši zaključek in pripravi učence za nadaljnje delo, ki ga

bodo opravili doma ali v učilnici. Učenci nato povedo svoja mnenja in vtise, ki so jih dobili na

ekskurziji. Najpogosteje se zaključno delo izvaja v obliki poročanja skupin o nalogah za

katere so bili zadolţeni. Poleg poročila navadno učenci izdelajo še plakate, razne modele in

nakit (npr. iz plodov). Učitelj mora podati tudi oceno o delu vsake skupine in o delu

posameznika. Na koncu sledi še evalvacija učitelja in učiteljev spremljevalcev. Pregledati je

potrebno ali so bili zastavljeni cilji doseţeni, ali je bila časovna razporeditev primerna in ali je

bila ekskurzija primerno izvedena. Če ni bila, zakaj ne, kaj bi bilo potrebno izboljšati ali

narediti drugače (Bezjak, 1999).

1.2.8 ZAKAJ NA MARIBORSKI OTOK? MOŢNOSTI RAZISKOVALNEGA UČENJA

NA MARIBORSKEM OTOKU

3 kilometre zahodno od središča Maribora, v bliţini Kamnice, skoraj na sredini reke Drave,

leţi Mariborski otok. Večina ljudi ga pozna kot letno kopališče, vendar je Otok zanimiv tudi

zaradi velikega števila rastlinskih in ţivalskih vrst.

Da si učenci od blizu ogledajo drevesa ali katere koli druge rastline ali ţivali, nam ni potrebno

oditi na Mariborski otok. To lahko storijo ţe v najbliţjem gozdu. Torej zakaj bi npr. osnovna

šola iz Miklavţa organizirala ekskurzijo na Mariborski otok?

Po definiciji je otok del kopnega, ki ga obkroţa voda. V Sloveniji imamo le nekaj primerov

otokov. Nekdanja morska otoka sta Izola in Koper, ki so jih povezali s kopnim. Med jezerske

otoke spadata naš najbolj znan Blejski otok in pa manj znan podzemni Otok v Kriţni jami.

Med rečne otoke pa spadajo Kostanjevica na Krki in Otočec na Krki, ki sta umetno nastala

otoka, Otok ljubezni na Muri, ki se spremeni v otok le ob zelo visokem vodostaju Mure in

seveda Mariborski otok, ki je edini pravi rečni otok v Sloveniji nastal na reki Dravi. Nastanek

Mariborskega otoka je povezan z reko Dravo, ki je s seboj nosila veliko prodnatega materiala

in ga nalagala na mestu, kjer se je njen tok upočasnil.

Na mestu kjer danes stoji HE Mariborski otok, so bile včasih brzice. Zaradi teh se je reka

umirila, izgubila svojo hitrost in moč ter pričela odlagati svoj material (pesek, prod). In tako

je nastal Mariborski otok (Damjan in Damjan, 1995).

Torej prvi razlog, da se odpravimo na Mariborski otok je, da je le ta edini pravi rečni otok v

Sloveniji. Drugi prav tako dober razlog za obisk Otoka, pa je njegova velika rastlinska in

ţivalska pestrost. Je prostor, na katerem lahko najdemo zelo veliko drevesnih in grmovnih

vrst, veliko število ptic, predvsem gozdnih in nekatere redke reliktne rastlinske vrste.

Mariborski otok predstavlja naravno učilnico. Je zaščiteno območje v naravovarstvenem in

kulturnem smislu. Prekriva ga bogata gozdna zdruţba s podrastjo. Prav zaradi tega je bil


15

Mariborski otok leta 1951 zavarovan kot naravna znamenitost, pozneje leta 1992 pa še kot

naravni spomenik (z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine

Maribor, Medobčinski uradni vestnik št. 17/92) (Citirano dne 26.11.2009). Dostopno na

naslovu: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=504.

V tej učilnici poteka raziskovalno in kritično učenje, ne oziraje se na starost ali znanje

učencev. Učenci pridobivajo temeljna naravoslovna znanja (Vovk Korţe in sod., 2007).

Neposreden stik z drevesi in pticami prebudi v učencih naravno začudenje, občudovanje in

radovednost (Cornell, 1998).

Da naredimo ekskurzijo na Mariborski otok še bolj zanimivo in navedem še en razlog za

njegov obisk, omenim še kopališče, ki se nahaja na Otoku. Graditi so ga začeli leta 1929. Kot

zanimivost pa še to, da je kopališče gradilo 150 delavcev 8 in pol mesecev po 10 ur ali več na

dan, ki so za izgradnjo kopališča porabili 60 vagonov cementa, 800 vagonov gramoza in

kamenja, 15 vagonov lesa in 5 vagonov ţeleza (Damjan in Damjan, 1995).

Otroci lahko opazujejo razliko med kopališčem in travnikom ter ostalim delom otoka, torej

med ekosistemom, na katerega močno vpliva človek (antropogenim ekosistemom), in

naravnim ekosistemom.

Ker spada Mariborski otok pod zaščiteno območje, je potrebno upoštevati določene predpise.

Zelo pomembno je, da ţe pred samo ekskurzijo o tem obvestimo učence. Določene

raziskovalne aktivnosti ne smejo potekati na Mariborskem otoku (npr. določanje ţivali stelje),

za to so bolj primerne druge površine (npr. gozd pred Mariborskim otokom).

2 METODE DELA

Metode dela:

- fotografiranje,

- izdelava aktivnosti za osnovnošolce,

- ogled terena.

Za izdelavo diplomske naloge sem najprej obiskala Mariborski otok. Odšla sem na tri terene,

vsakič ob lepem vremenu. Na Otoku sem naredila nekaj fotografij. Upala sem, da bom lahko

od blizu fotografirala tudi kakšno ptico, vendar nisem imela te sreče.

2.1.1 OPIS LOKALITETE

Na Mariborski otok lahko pridete iz levega brega Drave preko mosta. Z avtomobilom se lahko

pripeljete do parkirišča pri mostu, če v Kamnici izberete odcep levo iz ceste Maribor –

Dravograd. Za ljubitelje sprehodov pa je bolj zanimiva pot ob reki Dravi, ki se začne na Lentu

pri Studenški brvi in vodi mimo Koblarjevega zaliva vse do Mariborskega otoka.

- Nastanek Otoka

Za nastanek Otoka je kriva specifična geološka sestava in deroča reka Drava, ki je s seboj

nosila veliko prodnatega materiala.

Mariborski otok lahko razdelimo na vzhodni del, kjer so peščene prodnate kamnine, in

zahodni del, kjer je geološka podlaga trda kamnina, na njej pa relativno plitki sloji drobnih

peščenih delcev, bogatih z apnencem (Damjan in Damjan, 1995).

http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=504


16

- Reka Drava

Izvira 1176m n.v. v severni Italiji na Toblaškem polju. Nato preko Avstrije priteče v

Slovenijo (145km). Iz Slovenije teče po Hrvaški in hrvaško – madţarski meji ter se pri

Osijeku zlije v Donavo. Včasih je bila pri nas Drava plovna reka, zelo pomembna pri prevozu

lesa (splavarjenje lesa). Po njej so prevaţali tudi druge dobrine kot sadje, vino, ţito, teţke

ţelezne in steklene izdelke. Danes pa zaradi hidroelektrarn to ni več moţno. Na njej je

zgrajenih 8 hidroelektrarn (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Oţbalt, Fala, Mariborski otok,

Zlatoličje in Formin) (Bertoncelj, 1992).

Slika 7: Satelitski posnetek Mariborskega otoka, http://maps.google.com/(2.12.2009)

http://maps.google.com/#(2.12.2009)


17

S tem, ko so pri Mariborskem otoku Dravo zajezili, je nastalo akumulacijsko jezero. Ob njem

je nekaj gostinskih in rekreacijskih objektov (čolnarne), ki se na ţalost niso najbolje razvili

(Šmon, 2000).

Drava ima velik pomen pri oskrbi s pitno vodo. Voda ni pitna dokler je ne prečistijo s

posebnimi filtri in čistilnimi napravami. Reka je pomembna tudi v kmetijstvu, za namakanje

kmetijskih površin (Rismal, 1992).

- Rastlinstvo Mariborskega otoka

Otok lahko razdelimo na vzhodni in zahodni del. Na vzhodnem delu otoka prevladuje beli

gaber (Carpinus betulus), dob (Quercus robur) in rdeči bor (Pinus sylvestris). Na zahodu

otoka je zdruţba belega gabra in bukovega gozda. Na skrajnem zahodu otoka, kjer je valolom,

pa najdemo rastišče jelš (Alnus sp.) in vrb (Salix sp.). Do sedaj so na Otoku popisali 263

rastlinskih vrst (Damjan in Damjan, 1995).

Slika 8: Hidroelektrarna Mariborski otok


18

Najpogostejša drevesa, ki jih najdemo na Mariborskem otoku:

- Bukev (Fagus sylvatica)

- Beli gaber (Carpinus betulus)

- Dob (Quercus robur)

- Maklen (Acer campestre)

- Beli topol (Populus alba)

- Črna jelša (Alnus glutinosa)

- Enovrati glog (Crataegus

Monogyna)

- Rdeči bor (Pinus sylvestris)

- Vrbe (Salix sp.).

Slika 9: Beli gaber

Slika 11: Sprehajalna pot med bukvami

Slika 10: Enovrati glog


19

Nekatere najpogostejše grmovnice na Mariborskem otoku:

- Rdeči dren (Cornus sanguinea)

- Navadna krhlika (Frangula alnus)

- Navadna leska (Corylus avellana)

- Brogovita (Viburnum opulus)

- Navadna kalina (Ligustrum vulgare).

Kot sem ţe omenila je za Otok značilna velika rastlinska pestrost. Poleg spodaj najpogostejših

in najbolj znanih rastlin najdemo na Otoku še številne druge.

- Veliki zvonček (Leucojum vernum)

- Jetrnik (Hepatica nobilis)

- Navadna ciklama (Cyclamen purpurascens)

- Pasji zob (Erythronium dens – canis)

- Šmarnica (Convallaria majalis)

- Podlesna vetrnica (Anemone nemorosa)

- Navadni zimzelen (Vinca minor).

Slika 12: Bori in vrbe na zahodnem delu otoka

Slika 13: Listi navadne ciklame


20

Zanimivost Mariborskega otoka je divja vetrnica (Anemone sylvestris), ki ima na Otoku

potencialno rastišče. Nazadnje je bila opisana leta 1908 (Damjan in Damjan, 1995).

Omeniti je potrebno še Hayekovo vegetacijsko črto, ki omejuje območje razširjenosti

toploljubnih rastlin. Na zahodnem delu otoka, v bukovem gozdu, uspevajo preko roba

razširjenosti Hayekove vegetacijske črte nekatere toploljubne rastline, zaradi toplih

apnenčastih tal.

Pravimo jim ilirski geoelementi (Damjan in Damjan, 1995):

- Deveterolistna konopnica (Dentaria enneaphyllos)

- Navadno tevje (Hacquetia epipactis)

- Trilistna vetrnica (Anemone trifolia).

- Ţivali in Mariborski otok

Od večjih ţivalskih vrst najdemo zraven ptic na Otoku še veverice, krastače, kobranke, slepce,

manjše glodalce, kot npr. rovke, voluharice, miši, podgane.

Do sedaj je bilo na Otoku in v okolici popisanih 100 različnih vrst ptic, od teh jih je večina

gozdnih, nekaj pa vodnih.

Najpogosteje opaţene ptice (Damjan in Damjan, 1995):

- Taščica (Erithacus rubecula)

- Poljski vrabec (Passer montanus)

- Ščinkavec (Fringilla coelebs)

- Velika sinica (Parus major)

- Lišček (Carduelis carduelis)

- Veliki detel (Dendrocopus major)

- Kos (Turdus merula)

- Črnoglavka (Sylvia atricapilla)

- Vrbja listnica (Phylloscopus collybita)

- Vodomec (Alcedo atthis)

- Mali slavec (Luscinia megarhynchos).

Slika 14: Bivališče rovke


21

- Človek in Mariborski otok

Prvi večji človeški poseg na Mariborskem otoku sega v leto 1929, ko so na njem pričeli z

gradnjo kopališča. S tem je bila storjena velika škoda na področju rastlinstva in ţivalstva.

Veliko dreves je bilo posekanih, zmanjšalo se je število ţivali. Leta 1943 pa je Mariborski

otok doletela še večja katastrofa. Na mestu, kjer so bile dravske brzice, ki so pripomogle k

upočasnitvi reke Drave in k varovanju Otoka, so zgradili hidroelektrarno. Samo 3 leta

kasneje, 9.7.1946, so se pokazale posledice. Po nekajdnevnem močnem deţevju, je Drava

tako narasla in bila tako deroča, da je odnesla četrtino Otoka na zahodni strani. Zaradi

hidroelektrarne je Drava spremenila svoj tok in tako je začelo odnašati še vzhodni del Otoka.

Da bi to ustavili, so vzdolţ prodnate obale na juţnem delu zabili lesene pilote in jo učvrstili.

Najbolj pomemben projekt pa je bil izgradnja valobrana na zahodnem delu Otoka v obliki

črke T. Naloga valoloma je razdeliti Dravo na dva dela, dva rokava in jo tako oslabiti. Zadnji

večji poseg sega v leto 1972, ko so na vzhodnem delu Otoka zgradili črpališča (Damjan in

Damjan, 1995).


22

3 REZULTATI

3.1 PRIMER ENOURNE, TRIURNE IN ŠESTURNE EKSKURZIJE NA

MARIBORSKEM OTOKU

Čas trajanja

ekskurzije

1 ura 3 ure 6 ur

Namen Spoznati Mariborski

otok kot edini rečni

otok v Sloveniji, se

seznaniti z njegovim

nastankom,

posebnostmi in

značilnostmi.

Sprehod po

Mariborskem otoku,

pridobivanje novega

znanja z aktivnim

delom in raziskovanjem

ter preizkušanje ţe

osvojenega znanja v

praksi.

Sprehod po

Mariborskem otoku in

oddih v naravi ter

posebno doţivetje.

Pridobivanje novega

znanja z aktivnim

delom, raziskovanjem,

primerjanjem in

razlikovanjem ter

preizkušanjem ţe

osvojenega znanja v

praksi.

Kopalna sezona

Športna rekreacija

(plavanje) in oddih

učencev.

Teme in

vsebine

• delovni list

SPREHOD PO

MARIBORSKEM

OTOKU

• delovni list za vse

skupine

• delovni list za 1.

skupino – ŢIVLJENJE

V GOZDNIH TLEH • delovni list za 2.

skupino -

OPAZOVANJE PTIC • delovni list za 3.

skupino – DREVESA

NA MARIBORSKEM

OTOKU • delovni list za 4.

skupino – ŢIVALSKA

BIVALIŠČA

• delovni list

SPOZNAJMO REKO

DRAVO IN

NASTANEK

MARIBORSKEGA

OTOKA • delovni list POPIS

DREVES NA

MARIBORSKEM

OTOKU • delovni list

NABIRANJE LISTJA

IN PLODOV

(PRIMERJAVA

DREVES IN GRMOV

MED SEBOJ) • delovni list

OPAZUJMO PTICE

Udeleţenci,

izvajalci in

odgovorne

osebe

Normativ je 1 učitelj na 15 učencev, če dobimo več učiteljev toliko bolje.

Zraven so lahko tudi starši in pomagajo pri varnosti učencev. Navadno je

le 1 učitelj iz stroke (naravoslovje), zato se ta učitelj z ostalimi posvetuje

ţe pred odhodom na ekskurzijo. Lahko jim pripravi tudi učno gradivo, da

so tudi ostali učitelji pripravljeni in lahko pomagajo učencem.

Spoznati Mariborski otok kot edini rečni otok v Sloveniji, se seznaniti z

njegovim nastankom, posebnostmi in značilnostmi.

nastankom, posebnostmi, značilnostmi


23

Prostor in kraj

izvedbe

Mariborski otok

Mariborski otok in gozd

nasproti parkirišča.

Mariborski otok

Čas izvedbe 1 ura brez odmora 3 ure, vmes je 30

minutni odmor za

malico (malica je iz

nahrbtnika).

Učenci se razdelijo v

skupine in pripravijo na

delo. Nato sledi

izvajanje

raziskovalnega dela

(2,5 uri). Zatem je 30

minutni odmor za

malico in počitek in

nato še 2,5 uri dela ter

na koncu še čas zase do

odhoda.

Kopalna sezona

3 ure terenskega dela in

izvajanja nalog, nato 3

ure prostega časa za

kopanje.

Čas trajanja

ekskurzije

1 ura 3 ure 6 ur

Aktivnosti

učiteljev

• ţe pred začetkom

terenskega dela poda

učencem navodila za

delo na terenu;

• razloţi potek dela;

• pojasni svoja

pričakovanja,

kriterije in cilje;

• z učenci se pogovori o

primernem obnašanju in

o morebitnih

nevarnostih;

• napove moţnost

preverjanja znanja

terenskega dela;

• učence opozori na

pravočasno

oddan pravilno

izpolnjen

delovni list in na

upoštevanje

aktivnosti učencev na

terenu ter na

• ţe pred začetkom

terenskega dela poda

učencem navodila za

delo na terenu in jih

razdeli v skupine;

• z učenci se pogovori o

primernem obnašanju in

o morebitnih

nevarnostih;

• določi učence, ki bodo

nosili pripomočke za

delo na terenu;

• učence ves čas vodi in

jih usmerja pri delu;

• daje razumljiva

navodila;

• ves čas nadzoruje

učence pri delu in jim

pomaga, če je to

potrebno;

• učence spodbuja k

lastnemu mišljenju in h

kreativnosti;

• ţe v avtobusu poda

učencem jasna navodila

za delo na terenu in jih

razdeli v skupine ter

določi učence, ki bodo

bili zadolţeni za

pripomočke in material;

• z učenci ponovi

pravila primernega

obnašanja;

• učence ves čas

nadzoruje pri delu in

jim pomaga, če je to

potrebno, jih usmerja in

vodi;

• učence ves čas

spodbuja k lastnemu

mišljenju in h

kreativnosti;

• pojasni kaj pričakuje

od učencev, kriterije

ocenjevanja in cilje, ki

jih morajo doseči;

Učenci se pripeljejo s šolskim avtobusom na parkirišče pred mostom, ki

vodi na Mariborski otok.

šolskim avtobusom na

parkirišče pred

mostom, ki vodi na

Mariborski otok.


24

kvaliteto izdelka pri

ocenjevanju.

• pojasni svoja

pričakovanja, kriterije

in cilje;


pravočasno oddan

pravilno izpolnjen

delovni list in na

upoštevanje aktivnosti

učencev na terenu ter na


ocenjevanju.


pravočasno oddan in

pravilno izpolnjen

delovni list ter na

upoštevanje aktivnosti

učencev na terenu in na


ocenjevanju.

Aktivnosti

učencev

• pozorno poslušajo in

upoštevajo učiteljeva

navodila;

• ves čas aktivno

sodelujejo;

• v skupinah ali

samostojno izvajajo

zahtevane naloge ter

rešujejo delovne liste;

• povedo svoja

pričakovanja in

ţelje pri delu na terenu;

• delovne liste rešujejo

sprotno;

• se primerno obnašajo

in ne rinejo v teţave.



navodila;


sodelujejo;

• v skupinah izvajajo

zahtevane naloge ter

rešujejo delovne liste;

• povedo svoja

pričakovanja in ţelje pri

delu na terenu;

• delovne liste rešujejo

sprotno;





navodila;


rešujejo delovne liste in

sodelujejo;

• vsi učenci v skupini

aktivno izvajajo

zahtevane naloge;

• povedo svoja

pričakovanja in ţelje pri

delu na terenu;



• upoštevajo dogovore z

učitelji (dogovorjen čas

in zbirno mesto

odhoda).

Oblike in

metode dela

Didaktična

priporočila

Ekskurzija, terensko delo, eksperimentalno delo, individualno delo, delo v

skupinah, reševanje delovnih listov.

Učence je potrebno ţe pred samo izvedbo ekskurzije seznaniti:

• s primerno obleko in obutvijo,

• s pravilno rabo pripomočkov in materiala na ekskurziji,

• s primernim obnašanjem na ekskurziji,

• z varnostjo na ekskurziji.

• s samim potekom dela na ekskurziji.


25

3.1.1 ENOURNA EKSKURZIJA: SPREHOD PO MARIBORSKEM OTOKU

http://maps.google.com/

parkirišče pred Mariborskim otokom

kopališče na Mariborskem otoku valolom gozd pred vstopom na

Mariborski otok


26

DELOVNI LIST: SPREHOD PO MARIBORSKEM OTOKU

Mariborski otok je edini pravi rečni otok v Sloveniji. Za nastanek Mariborskega otoka je

kriva reka Drava, ki je s seboj nosila veliko prodnatega materiala in specifična geološka

sestava.




Na delovnem listu je zemljevid Mariborskega otoka. S kriţcem označi, kje smo parkirali

avtobus.

Označi strani neba (pomagaj si s kompasom).

Na zemljevid sproti vrisuj pot po kateri se bomo sprehodili.

http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=mariborski+otok&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxs

bar=page

Dopolni:

Reka na kateri stoji Mariborski otok se imenuje .

Včasih je bila zelo pomembna pri prevozu najrazličnejših stvari. Po njej so prevaţali

, , , , in še

mnoge druge dobrine. Danes pa zaradi elektrarn to ni več moţno. Na reki je 8 hidroelektrarn.

Hidroelektrarna, ki jo vidiš se imenuje .

HIDROELEKTRARNO OZNAČI TUDI NA ZEMLJEVIDU!

Reka je zelo pomembna zaradi pitne vode. Da postane voda pitna jo je potrebno s posebnimi

filtri prečistiti. Pomembna pa je tudi za .

http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=mariborski+otok&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxsbar=page



27

Reka je ekološki sistem, ki povezuje del ţive in neţive narave. Je ţivljenjski prostor, ki nudi

zelo dobre pogoje za razvoj rastlin in ţivali.

V razpredelnico zapiši nekaj predstavnikov ţive in neţive narave, ki jih srečaš na

Mariborskem otoku.

ŢIVA NARAVA NEŢIVA NARAVA

Otok je prostor na katerem lahko najdemo zelo veliko drevesnih in grmovnih vrst, veliko

število ptic, predvsem gozdnih in nekatere redke rastlinske vrste.

Vzhodni del Otoka in zahodni del se med seboj zelo razlikujeta, predvsem po rastju.

Med sprehodom bodi pozoren na rastje na vzhodnem in nato še na zahodnem delu. Primerjaj

ju in zapiši katere rastline si zasledil/a.

RASTJE NA VZHODNEM DELU RASTJE NA ZAHODNEM DELU

V preglednico vpiši ţivali in njihova bivališča, ki si jih našel/la na sprehodu po Mariborskem

otoku.

ŢIVAL KJE JE BIVALIŠČE? IZ ČESA JE BIVALIŠČE

ZGRAJENO?

Na Mariborskem otoku med najopaznejše ţivali zagotovo sodijo tudi ptice. Veliko je gozdnih

vrst ptic, v zimskem času pa predstavlja Otok pomembno zatočišče vodnih ptic. Ker je

opazovanje ptic nekoliko teţavno, se bomo sprehodili po Otoku in ob obali ter upali, da bomo

imeli srečo in videli nekaj vrst ptic.

Zapiši katere ptice si videl/la.


28

Ali si prepoznal/a kakšno ptico le po petju? Katero?

Po izgraditvi hidroelektrarne Mariborski otok in s tem uničenja dravskih brzic, je leta 1946

po nekajdnevnem močnem deţevju Drava odnesla četrtino Otoka. Od nastanka pa vse do

danes je Otok temeljito spremenil svojo podobo.

Katere človeške posege na Otoku opaziš med sprehodom po njem?

Kaj meniš, kako so ti posegi vplivali na ţivljenje rastlin in ţivali na Otoku?

Na skrajnem zahodu Otoka je objekt imenovan valolom.

Napiši, zakaj misliš, da je bilo potrebno zgraditi valolom. Čemu sluţi?

VALOLOM OZNAČI TUDI NA ZEMLJEVIDU!

Mariborski otok je zaščiteno območje v naravovarstvenem in kulturnem smislu. Leta 1951 je

bil zavarovan kot naravna znamenitost, pozneje leta 1992 pa še kot naravni spomenik.

Napiši kaj to pomeni za Otok in ljudi?

Izberi si mesto, kjer boš poslušal naravne zvoke. Zapiši koliko časa si potreboval/a, da si

zaslišal/a 5 različnih zvokov. Skušaj ugotoviti od kod izvirajo.

Zapiši jih:

1.

2.

3.

4.

5.

Za na konec pa še pravljica, ki govori o Mariborskem otoku - PRAVLJICA O KAČJEM

OTOKU

V davnih časih je na Otoku vladala kačja kraljična, ki je imela zlato krono posuto z dragimi

kamni. V bliţini Otoka je ţivel vitez s svojo hčerko, katero je vzljubil reven deček. Ker se ga je

ţelelo dekle znebiti, mu je naloţila nalogo, da ji mora prinesti kačjo krono, če ţeli postati njen

moţ. Deček se je odpravil na Kačji otok in v travi videl spati kačjo kraljično. Ubil jo je in ji

vzel krono ter se odpravil nazaj proti vodi. A ko je prišel do obale, so ga tam čakale vse kače

Otoka, ga napadle in odvlekle v globino Drave. Ko je deklica zvedela za dečkovo smrt je

zbolela in kmalu umrla. Od takrat naprej na Otoku skoraj ni več kač, vse kače so izginile in si

nekje na vzhodu poiskale novo kraljično.


29

3.1.2 TRIURNA EKSKURZIJA

Ker je učencev preveč, da bi lahko hodili in delali vsi hkrati, je najbolje, da se razdelijo v 4

skupine.

Primer:

Število učencev: 60

Število učiteljev: 4 ali več (1 ali največ 2 biologa)

Število skupin: 4 skupine po 15 učencev

(Znotraj vsake skupine se učenci razdelijo še v 3 skupine po 5 učencev in izvajajo svojo

nalogo.)

Vsaka skupina ima svojo zadolţitev. Ko vse skupine končajo z delom, se zberejo na jasi, kjer

na hitro predstavijo svoje delo in rezultate. Bolj podrobne predstavitve se nadaljujejo v šoli,

kjer vsaka skupina izdela plakat.

parkirišče pred Mariborskim otokom


delovno mesto 2.

skupine –

opazovanje ptic

zbirno mesto

gozd pred vstopom na

Mariborski otok –

delovno mesto 1. skupine

delovno mesto 2.

skupine –

opazovanje ptic


30

DELOVNI LIST ZA VSE UČENCE

Mariborski otok je edini pravi rečni otok v Sloveniji. Za nastanek Mariborskega otoka je

kriva reka Drava, ki je s seboj nosila veliko prodnatega materiala in specifična geološka

sestava.




Na delovnem listu je zemljevid Mariborskega otoka. S kriţcem označi, kje smo parkirali

avtobus.

Označi strani neba (pomagaj si s kompasom).

Na zemljevid sproti vrisuj pot po kateri se bomo sprehodili.

http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=mariborski+otok&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxs

bar=page

LOV ZA DOGODIVŠČINAMI

Med sprehodom po gozdu na Mariborskem otoku si izberi mesto, kjer boš poslušal/a naravne

zvoke. Zapiši koliko časa si potreboval/a, da si zaslišal/a 5 različnih zvokov. Skušaj ugotoviti

od kod izvirajo.

Zapiši jih:

1.

2.

3.

4.

5.




31

Zapri oči in se osredotoči na voh. Poskusi razločiti vsaj 2 različna vonja in ju opiši od kod

izvirata.

1.

2.

Opiši ptičji klic ali kateri koli drugi naravni zvok, ki ga slišiš, z besedami. Npr. Siničji klic

lahko zapišemo kot »ci-ci-fuj!«

Dopolni:



, , , , in še


Hidroelektrarna, ki jo vidite se imenuje HE Mariborski otok. Zapišite še ostalih 7

Hidroelektrarn, ki so postavljene na reki Dravi: , ,

, , , , .

NA ZEMLJEVIDU OZNAČI HIDROELEKTRARNO MARIBORSKI OTOK!



Reka je ekološki sistem, ki povezuje del ţive in neţive narave. Je ţivljenjski prostor, ki nudi

zelo dobre pogoje za razvoj rastlin in ţivali.

V razpredelnico zapiši nekaj predstavnikov ţive in neţive narave, ki jih srečaš na

Mariborskem otoku.


Otok je prostor, na katerem lahko najdemo zelo veliko drevesnih in grmovnih vrst ter veliko

število ptic, predvsem gozdnih. V zimskem času pa predstavlja Otok pomembno zatočišče

vodnih ptic.


Po izgraditvi hidroelektrarne Mariborski otok in s tem uničenja dravskih brzic, je leta 1946

po nekajdnevnem močnem deţevju Drava odnesla četrtino Otoka. Od nastanka pa vse do

danes je Otok temeljito spremenil svojo podobo.



32


Na skrajnem zahodu Otoka je objekt imenovan valolom.






DELOVNI LIST ZA 1. SKUPINO: ŢIVLJENJE V GOZDNIH TLEH

To nalogo bomo izvedli v gozdu pred mostom, ki vodi na Mariborski otok.

NA ZEMLJEVIDU MARIBORSKEGA OTOKA OZNAČI MESTO RAZISKOVANJA!

Pripomočki:

- palice za brskanje po tleh;

- petrijevke;

- lupe;

- 3 pločevinke;

- 3 listi papirja;

- pajčevinasti ključ za določanje nekaterih nevretenčarjev;

- literatura.

Literatura:

- Tarman, K. (1985) Ţivali tal. Prirodoslovno društvo Slovenije.

Navodila za delo:

V stoţec iz papirja vsujte nekaj odpadlega listja in humusa. Nato poloţite stoţec v prazno

pločevinko in vse skupaj postavite na sonce. Ker ţivali stelje ne marajo svetlobe se umikajo v

pločevinko.

S palico previdno pobrskajte po gozdnih tleh, obrnite kakšen kamen in poskušajte najti nekaj

primerkov majhnih ţivali – nevretenčarjev, ki ţivijo v tleh.

Z lupo opazujte najdene ţivali, jih skicirajte in jih s pomočjo priloţenega pajčevinastega

ključa ter slik poskusite določiti. Pod skico ţivali zapišite njeno ime.

Pozor: Po končanem delu ţivali spustite nazaj na mesto kjer ste jih našli.


33

Našel (našla) sem: Prostor za skiciranje najdene ţivali.

Napiši zakaj misliš, da je bilo potrebno nalogo izvajati v gozdu pred Mariborskim otokom in

ne na njem? (POMOČ: zaščitena območja).

PRILOGA DELOVNEMU LISTU ZA 1. SKUPINO:

- dva pajčevinasta ključa,

- slike ţivali.


34


35


36

Slike ţivali

LIČINKE HROŠČEV MRAVLJE ENHITREJI

DEŢEVNIKI POLŢI PRŠICE

STONOGE – STRIGE KOČIČI GLISTE

PAJKI LIČINKE DVOKRILCEV SKAKAČI

http://images.google.si/


37

DELOVNI LIST ZA 2. SKUPINO: OPAZOVANJE PTIC

Pripomočki:

- delovni list;

- daljnogledi;

- določevalni ključi.

Literatura:

- Dierschke, V. (2008) Kateri ptič je to? Novi vodnik. Olševek.

- Singer, D. (2004) Kateri ptič je to? Ptiči Evrope. Narava. Kranj

- Muller, W. in Vrezec, A. (1998) ptice Slovenije. Mali priročnik. Društvo za

opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Koper.

Navodilo za delo:

Otok je poznan tudi po velikem številu gozdnih ptic in kot pomembno zatočišče vodnih ptic.

Ker je opazovanje ptic nekoliko teţavno, se bomo sprehodili po Otoku in ob obali ter upali, da

bomo imeli srečo in jih nekaj videli. Pri opazovanju ptic si pomagaj z daljnogledom in s

slikami ptic, ki jih lahko najdeš v literaturi.

Zapiši katere ptice si videl/la.

NA ZEMLJEVIDU MARIBORSKEGA OTOKA OZNAČI MESTA, KJER SI

OPAZOVAL/A PTICE, ZRAVEN PRIPIŠI NJIHOVO IME!

Ali si prepoznal/a kakšno ptico le po petju? Katero?

Reši rebus in izvedel/a boš kako se imenuje veda, ki proučuje ptice.


38

Rešitev rebusa:

Kateri del telesa je prikazan na sliki?

Poskušaj ugotoviti kateri ţivali pripada.

Slika 1:

Slika 2:

Primerjaj in razlikuj obe sliki in zapiši svoje ugotovitve.

podobnosti razlike

Slika 1 Slika 2

http://www.arboretum-vp.si/znanje-arhiv.aspx

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/db/Pardalotus_with_nesting_material.jpg/200px-

Pardalotus_with_nesting_material.jpg

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/db/Pardalotus_with_nesting_material.jpg/200px-Pardalotus_with_nesting_material.jpg

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/db/Pardalotus_with_nesting_material.jpg/200px-Pardalotus_with_nesting_material.jpg


39

Kateri ptici sta na sliki?

Ali sta obe ptici iste vrste?

Kako pri pticah razlikuješ samca od samice?

Na sliki poišči samca in ga obkroţi z rdečo barvo,

samico pa z modro.

http://www.arboretum-vp.si/znanje-arhiv.aspx

Dobro premisli in zapiši zakaj takšna obarvanost samca in samice.

SAMEC

SAMICA


40

DELOVNI LIST ZA 3. SKUPINO: DREVESA NA MARIBORSKEM OTOKU

Pripomočki:

- listi belega papirja A4 (format);

- voščenke;

- daljše vrvice (2m);

- meter.

Literatura:

- Pogačnik, J. (2002) Spoznaj drevesa: Ključ za določanje dreves. Rokus, Ljubljana.

- Zauner, G. (1989) Listavci, zbirka sprehodi v naravo. Cankarjeva Zaloţba, Ljubljana.

- Zauner, G. (1989) Iglavci, zbirka sprehodi v naravo. Cankarjeva Zaloţba, Ljubljana.

Navodila za delo:

Navadno se starost drevesa ugotavlja po številu letnic, vendar bi za to morali posekati drevo.

Lahko pa se naloge lotiš malo drugače. Glede na debelost debla in višino drevesa sklepaj o

starosti drevesa. S pomočjo poznanega obsega drevesa in potrebnega časa za rast lahko

izračunaš njegovo starost (2,5 cm obsega ustreza pribliţno enemu letu).

S pomočjo določevalnih ključev poišči hrast,bukev, bor in smreko. Pribliţno 1 meter nad

tlemi okoli drevesa ovij vrv. Vrv nato poloţi na tla in z metrom izmeri dobljeno dolţino.

Svoje ugotovitve zapiši v razpredelnico.

HRAST BUKEV BOR SMREKA

Obseg debla v

centimetrih

Pribliţna starost

drevesa

Prostor za izračun starosti dreves:

Vsako drevo ima svoje značilno lubje. Na drevo prisloni kos papirja, ki ga nato pobarvaš z

mehkim svinčnikom ali voščenko. Na listu nastane vzorec lubja. Na list z odtisom lubja

pripiši za katero drevo gre.

Ko končaš z odtisi lubja vseh 4 dreves, jih med seboj primerjaj ter dopiši v razpredelnico

manjkajoče podatke.


Barva lubja

S kriţcem označi

katero drevo ima

najbolj gladko lubje.

S krogcem označi

katero drevo ima

najbolj hrapavo lubje.


41

Če bolj podrobno pogledaš lubje smreke ali bora lahko opaziš svetlo rjavo lepljivo snov, ki

ima zelo prijeten vonj.

Predvsem smrekova se uporablja za zdravljenje odrgnin, opeklin, ran, prehlada, glavobola,

vnetij grla, kašlja, driske in drugih prebavnih motenj (http://www.smrekovit.si/smrekova-

smola, povzeto po Duke and Wain, 1981; Erichsen-Brown, 1979).

Katera snov je to?

Izvedel/a si, da je zelo uporabna v ljudski medicini. Ali ima tudi kakšen pomen za drevo? Če

ga ima, zapiši kaj je njena glavna naloga.

DELOVNI LIST ZA 4. SKUPINO: ŢIVALSKA BIVALIŠČA

Navodila za delo:

Preišči območje gozda, ki ga je določil učitelj in skiciraj vsa bivališča in zavetja ţivali, ki si

jih opazil/a. Lahko obrneš tudi kakšen kamen ali deblo ter si oglej bivališča in ţivali, ki ţivijo

pod njimi.

POZOR: Kamne in debla pazljivo vrni na prvotno mesto!

V razpredelnico vpiši ţivali in njihova bivališča, ki si jih našel/la na Mariborskem otoku.

ŢIVAL KJE JE BIVALIŠČE? IZ ČESA JE BIVALIŠČE

ZGRAJENO?

Odgovori na vprašanja.

Poznaš še kakšna ţivalska bivališča?

Zakaj si ţivali gradijo bivališča?

Primerjaj bivališče in zavetje med seboj ter napiši kakšna je razlika med njima.

http://www.smrekovit.si/smrekova-smola

http://www.smrekovit.si/smrekova-smola


42

Poimenuj bivališče. V krogec zapiši ustrezno številko iz legende.

Legenda

1 jajčeca

2 ličinke

3 bube

4 mravlje delavke

5 kraljica

http://www.allkidsnetwork.com/mazes/images/maze-anthill.jpg

http://askabiologist.asu.edu/research/ant_anatomy/images/life_cycle.jpg

3.1.3 ŠESTURNA EKSKURZIJA

Ker je učencev preveč, da bi lahko hodili in delali vsi hkrati, je najbolje, da se razdelijo v 4

skupine. Vsaka skupina ima na voljo 1 uro, nato se zamenjajo in izvajajo druge naloge. Na

koncu naredi vsaka skupina vse 4 naloge.

1. naloga – spoznajmo reko Dravo in nastanek Mariborskega otoka

2. naloga – popis dreves

3. naloga – nabiranje listja in plodov

4. naloga – opazovanje ptic

Pri izvajanju analize vode, se skupina še dodatno razdeli na 5 skupin po 3 učence.

Primer:

Število učencev: 60

Število učiteljev: 4 ali več (1 ali največ 2 biologa)

Število skupin: 4 skupine po 15 učencev

http://www.allkidsnetwork.com/mazes/images/maze-anthill.jpg


43

(Znotraj vsake skupine se učenci razdelijo še v 3 skupine po 5 učencev in izvajajo svojo

nalogo, razen pri analizi vode, kjer se razdelijo v 5 skupin po 3 učence.)

Ko vse skupine končajo z delom, se zberejo na jasi. Evalvacija dela in predstavitev rezultatov

se nadaljuje v šoli naslednji dan.


Kopalna sezona

Če naredimo ekskurzijo na Mariborski otok v kopalni sezoni, izberemo manj nalog.

Ekskurzijo razdelimo na 3 ure dela in 3 ure prostega časa, ki je namenjen kopanju.

Učence razdelimo v 4 skupine po 15 učencev.

Prvi dve skupini opravljata 1. nalogo (Spoznajmo reko Dravo in nastanek Mariborskega

otoka) le na drugačnem mestu.

Drugi dve skupini pa izvajata 2. nalogo (Popis dreves na Mariborskem otoku).

Nato se skupine zamenjajo (prvi 2 popisujeta drevesa in drugi 2 opravljata analizo vode).

2. mesto izvajanja prve naloge - Spoznajmo

reko Dravo in nastanek Mariborskega otoka

1. mesto izvajanja prve naloge - Spoznajmo

reko Dravo in nastanek Mariborskega

otoka

kopališče


44

1. NALOGA: SPOZNAJMO REKO DRAVO IN NASTANEK MARIBORSKEGA

OTOKA (delovni list za vseh 5 skupin)

Pri takšnem terenskem delu je potrebno poskrbeti za varnost. Mesto izvajanja ne sme biti

strmo ali spolzko, omogočeno mora biti varen odvzem vode.

Skupina ne sme biti prevelika. Normativ je 15 učencev na 1 učitelja.

Učence je potrebno ţe pred začetkom ekskurzije opozoriti na primerna oblačila in obutev.

Učitelj se mora obvezno pogovoriti z učenci o primernem obnašanju na ekskurziji, o načinu

dela, beleţenju rezultatov in odgovorov.

DELOVNI LIST ZA VSEH 5 SKUPIN

a.) Voda je ţivljenjski prostor za mnoge rastline in ţivali.

Naštej nekaj vodnih ţivljenjskih prostorov:

Dobro razmisli in zapiši ali je trditev resnična ali ne. Če je resnična argumentiraj zakaj.

»VODA JE NUJNA ZA ŢIVLJENJE.«

b.) Reka je ekološki sistem, ki povezuje del ţive in neţivo naravo. Je ţivljenjski prostor,

ki nudi zelo dobre pogoje za razvoj rastlin in ţivali.

Kaj je ŢIVA IN NEŢIVA NARAVA?


c.) Dopolni:



, , , , in še


Hidroelektrarna, ki jo vidiš se imenuje .

Zapiši še imena ostalih 7 hidroelektrarn: , , ,

, , , .


45



d.) Pomen vode za ţivljenje na Zemlji:

- Fiziološki pomen

kaţe se v omogočanju funkcioniranja organizma

- Higienski pomen

uporaba vode za vzdrţevanje higiene

- Ekonomski pomen

uporaba vode v industriji, prometu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah.

Pomembna pa je tudi kot izvor in prenosnik energije ali kot hladilno sredstvo

Kaj razumeš pod izrazom »VODA KOT IZVOR ENERGIJE«?

Človek porabi dnevno minimalno 1,5–3 l vode le za pitje in kuhanje. Celotna dnevna poraba

na enega človeka je v povprečju 150 litrov, lahko pa doseţe tudi 250–300 ali celo več litrov.

PORABA VODE NA DAN PRI ODRASLEM ČLOVEKU (http://www.zzv-

ms.si/si/voda/Pitna-voda.htm):

NAMEN UPORABE KOLIČINA VODE v L

Pitje in kuhanje 4

Telesna nega 10

Kopanje in prhanje 55

Pranje perila 25

Pomivanje posode 8

Izplakovanje WC 32

Čiščenje stanovanj 7

Ostalo(vrt,avto) 9

Skupaj 150

Pomisli na svoj dom. Napiši kaj lahko naredimo sami, da zmanjšamo porabo vode.

e.) Od mesta, kjer ste izvajali analize, se sedaj pomaknite nekaj metrov proti zahodu (na

sliki imate označeno pot z zeleno barvo). Prišli boste do konca valoloma.




46

Kako se imenuje objekt, ki stoji pred vami?

OZNAČI GA NA ZEMLJEVIDU!

Primerjaj med seboj objekt, ki ga vidiš (vpiši ga v prazno polje) in termoelektrarno ter jedrsko

elektrarno. Kakšne so razlike? Pri vsaki vpiši v razpredelnico vir energije - kako pridobivajo

električno energijo. Zraven pripiši še kje se nahajajo elektrarne v Sloveniji.

TERMOELEKTRARNA JEDRSKA

ELEKTRARNA

Vir energije

Mesto nahajanja

Ali poznaš še kakšno elektrarno? Katero?

f.) Po izgraditvi hidroelektrarne Mariborski otok in s tem uničenja dravskih brzic, je leta

1946 po nekajdnevnem močnem deţevju Drava odnesla četrtino otoka. Od nastanka

pa vse do danes je Otok temeljito spremenil svojo podobo.







47

g.) Mesto, kjer bomo opravljali analizo vode.


POZOR!

Pri delu bodi pazljiv, ravnaj previdno in natančno upoštevaj navodila učiteljev.


48

1. SKUPINA: MERJENJE TEMPERATURE VODE IN ZRAKA TER TRDOTA

VODE

Opis mesta kjer izvajamo analizo.

Ime reke:

Kraj:

Poraslost bregov:

Poraslost dna z rastlinami:

Tip tal (pesek, glina, ilovica, skale…):

Bliţina vodnih objektov:

a.) Zmerili boste temperaturo vode in zraka.

Od temperature vode je odvisna količina raztopljenega kisika v vodi, od tega pa je

odvisno ţivljenje. Pri niţjih temperaturah je količina kisika v vodi višja, pri višjih

temperaturah pa je v vodi manj raztopljenih plinov. Temperatura vode je eden od

pokazateljev onesnaţenosti vode.

Pripomočki:

- alkoholni termometer;

- 1 m dolgo vrvic;

- ura ali štoparica;

- delovni list;

- pisalo.

Postopek za merjenje temperature vode in zraka:

Alkoholni termometer pritrdite na vrvico in ga spustite v vodo. Po 5 minutah odčitajte

temperaturo, ko je termometer še v vodi. Nato izmerite še temperaturo zraka. Termometer

postavite v senco in ga pritrdite na vejo ali grm pribliţno 1 m nad tlemi ter po 5 minutah

odčitajte temperaturo. Rezultate napišite v razpredelnico.

Dobljeni rezultati:

TEMPERATURA VODE [ºC] TEMPERATURA ZRAKA [ºC]

a.) Trdoto vode povzročajo raztopljene mineralne snovi, predvsem kalcijevi in

magnezijevi ioni. Trdota vode je odvisna od kamnin, po katerih teče voda. Ali je voda

trda ali ne lahko določimo tudi na oko, le pozorni moramo biti. Nekaj znakov, ki

povedo, da je voda trda: milo in zobna pasta se ne penita dovolj, večja poraba mila in

detergentov, pri umivanju z milom na dnu umivalnika pogosto ostane trdovratna pena,

pri kuhanju ostane na stenah ali na dnu posode bela obroba ali vodni kamen (gre za

izločeni apnenec), stroški za ogrevanje vode se povečujejo, krajša ţivljenjska doba

grelnikov. http://www.pitna-voda.si/


49

Pripomočki:

- čaša (100mL);

- indikatorski lističi za določanje trdote vode;

- delovni list;

- ura ali štoparica;

- pisalo.

Postopek za določanje trdote vode:

Čašo napolnite do polovice z vodo iz reke Drave. Nato za 1 sekundo pomočite

indikatorski listič v vodo. Listič otresite odvečne vode in po 1 minuti s pomočjo lestvice na

embalaţi odčitajte ustrezno vrednost trdote.

Trdoto vode merimo v nemških trdotnih stopinjah (1 ºn = 10mg kalcijevega oksida na liter

vode) (http://www.jh-lj.si/index.php?p=3&k=1901).

S kriţcem označite v kateri trdotni razred spada reka Drava.

0-4 ºn ZELO MEHKA VODA destilirana voda

4-8 ºn MEHKA VODA (deževnica)

8-12 ºn SREDNJE TRDA VODA (večina vodovodnih vod)

12-18 ºn DOKAJ TRDA VODA

18-30 ºn TRDA VODA

Nad 30 ºn ZELO TRDA VODA

Tabela uporabnosti vode glede na trdoto povzeto po

(http://www2.arnes.si/~breber1/zg/Analiza_voda/navodilo_za_delo_analiza_dopustne%20vrednosti07.pdf):

do 4° d - zelo mehka voda najboljša za pranje

4-7° d - mehka primerna voda za pranje, kopanje in pitje

7-14° d - srednje trda primerna za vse namene, dobra za pitno vodo, za pranje je

potrebno dodati več pralnega praška

14-21° d - trda močno izločanje apnenca, velika poraba pralnih sredstev

nad 21° d - zelo trda voda neprimerna za tehnične namene, močna usedlina apnenca

Glede na dobljene rezultate napiši kakšna je voda iz reke Drave in za kaj je uporabna.

2. SKUPINA: OCENA BARVE IN VONJA VODE


Ime reke:

Kraj:

Poraslost bregov:




http://www2.arnes.si/~breber1/zg/Analiza_voda/navodilo_za_delo_analiza_dopustne%20vrednosti07.pdf


50

Po definiciji je voda brezbarvna tekočina, vendar se lahko njena barva hitro spremeni zaradi

veliko dejavnikov (npr. industrijskih odplak, odpadne vode iz naselij, vpliva tal, ţivih

bitij,…). Po barvi vode lahko najhitreje sklepamo o onesnaţenosti vode. Naloga vaše skupine

je oceniti barvo vode reke Drave in njen vonj.

a.) BARVA VODE

Pripomočki

- 2 čaši (250 ml);

- bel papir;

- destilirana voda;

- steklenička z zamaškom.

Postopek:

Eno čašo napolnite do ¾ z vodo, ki ste jo vzeli iz reke Drave, drugo pa z destilirano vodo.

Nato postavite obe čaši na bel papir, ki ste ga poloţili na tla. Opazujte obe čaši navpično od

zgoraj navzdol. Primerjajte barvo vode iz reke Drave z destilirano vodo in ocenite njeno barvo

po tabeli.

Rezultati: Utemelji dobljen rezultat:

1 brez barve

2 rumenkasta

3 rumena

4 rumeno-rjava

5 rjava

6 rumeno-zelena

7 zelenkasta

8 zelena

9 sivo-rumena

10 sivo-rdeča

Ali je voda, ki je obarvana sivordeče ali oranţno pitna? Kaj nam povesta ti dve barvi v vodi?

Včasih so tovarne in gospodinjstva izlivala svoje odplake direktno v reke. Opiši, kako je to

vplivalo na vodo ter na rastline in ţival v rekah.

b.) OCENA VONJA

Postopek:

Da lahko ocenite še vonj, napolnite steklenico do 2/3 z vodo iz reke Drave. Nato jo zaprite ter

dobro pretresite. Sedaj steklenico odprite in povohajte. Kaj ste zavohali? Izberite opis vonja iz

tabele po Ballu.


51

Rezultat:

Ball "moč vonja" opis vonja

0 ni vonja vonja ne zaznaš

1 zelo slab vonj zaznava samo strokovnjak

2 slab vonj zaznavaš, ko te nanj opozorijo

3 zaznaven rahlo zaznaven

4 značilen privlači pozornost

5 močan močan vonj, voda ni pitna

Napišite katera številka najbolje ustreza vonju vode iz reke Drave.

Kako bi vi opisali vonj vzorca?

Intenzivnost vonja je odvisna tudi od temperature vode. Napisanih je nekaj besed. Razmisli in

napiši korelacijo med njimi.

NIŢJA TEMPERATURA, VODA, VIŠJA TEMPERATURA, INTENZIVNEJŠI VONJ

Kaj še vpliva na vonj vode?

Ali je vsaka voda, ki nima vonja tudi primerna za pitje? Odgovor utemeljite.

Ko ste končali z ocenjevanjem barve in vonja vode, preberite spodnjo trditev in jo utemeljite.

»VODA JE BREZ BARVE, VONJA IN OKUSA?«

3. SKUPINA: pH VODE


Ime reke:

Kraj:

Poraslost bregov:




Tekočine so lahko kisle ali nevtralne. pH vrednosti se gibajo od 1 do 14, pri čemer pomeni 1

najbolj kislo, 14 najbolj bazično in 7 nevtralno.


52

pH vode je odvisen od matične kamnine in snovi, ki so v njej raztopljene.

Naravne vode imajo pH med 6-8. Večje spremembe pH lahko usodno vplivajo na ţivljenje v

vodi (http://www.ucilnicavnaravi.si/pdf/problemskenalogepp/Problemska_naloga_Kemijska_analiza_vode_Darja_Ha

nselic_Irena%20_Unuk.pdf).

Za pitno vodo velja, da mora biti kemijsko nevtralna (pH 7). Vrednost pH-ja pitne vode lahko

znaša 6,5 do 8,5 pH. Vrednost pH-ja vode za kopanje pa od 6 do 9 pH (http://www2.arnes.si/~breber1/zg/Analiza_voda/navodilo_za_delo_analiza_dopustne%20vrednosti07.pdf).

Pripomočki

- pH testni listič;

- primerjalna tabela za določanje pH-ja, ki je natisnjena na embalaţi pH lističev;

- čaša (100ml)

- delovni list;

- pisalo.

Postopek:

Čašo napolnite z vodo iz reke Drave. S prsti primite pH listič za del, ki ni obarvan in ga

potopite v vodo (obarvan del pH lističa mora biti v celoti pokrit z vodo). Počakajte pribliţno 1

minuto, oziroma dokler se barve na lističu ne spremenijo. pH listič nato poloţite zraven tabele

za določanje pH-ja in poiščite ujemajoč odtenek barve.

Rezultat:

VZOREC VODE ODČITAN REZULTAT pH VREDNOSTI

Voda iz reke Drave

Glede na dobljen rezultat sklepajte o kislosti ali bazičnosti vode iz reke Drave.

Kaj pomeni dobljen rezultat za ţivljenje rastlin in ţivali v reki Dravi?

Kisle in bazične snovi nas obkroţajo vsepovsod. Pomislite na domače gospodinjstvo in

vpišite v tabelo primere kislih in bazičnih snovi.

KISLE SNOVI BAZIČNE SNOVI


53

4. SKUPINA: KAKO HITRO TEČE REKA DRAVA – VODNI TOK


Ime reke:

Kraj:

Poraslost bregov:




Hitrost vodnega toka vpliva na samočistilno sposobnost reke. Hitrost vode na sredini reke je

večja, kot pri obali. Če poznamo hitrost toka, lahko predvidimo trajanje potovanja

onesnaţevalcev reke, ki pritekajo v gornjem toku po toku navzdol.

Pripomočki:

- mandarine;

- štoparica;

- meter;

- računalo;

- delovni list;

- pisalo.

Postopek merjenja toka reka Drave:

Izberite si dve točki ob rečnem bregu med katerima izmerite razdaljo 5 m. V vodo vrzite

mandarino in izmerite čas gibanja od ene do druge točke. Merjenje ponovite 5-krat in na

koncu izračunajte povprečen čas. Iz povprečne hitrosti potovanja izračunajte hitrost toka.

Rezultati:

Pot (S) v metrih Čas potovanja (t) v sekundah Hitrost (V=S:t)v m/s

1. 5m

2. 5m

3. 5m

4. 5m

5. 5m

Prostor za izračun hitrosti:

V = S / t


54

Koliko znaša povprečna hitrost toka?

Kaj menite, ali ima Drava večjo samočistilno sposobnost od kakšnega Pohorskega potoka?

Svoj odgovor utemeljite.

5. SKUPINA: SPOZNAJMO KAMNINE

Pripomočki:

- različne kamnine;

- delovni list;

- pisalo.

Priporočena literatura:

- Hochleitner, R. (1993) Kamnine: zanesljivo prepoznavanje strukture posameznih

kamnin. Zbirka sprehodi v naravo. Cankarjeva zaloţba, Ljubljana.

Kamnine so sestavljene iz enega ali več mineralov. Zelo pomembna lastnost mineralov je

njihova trdota. Trdnost mineralov določamo po Mohsovi trdotni lestvici. Najmehkejši mineral

(spada pod številko 1) je lojevec.

Kaj je najtrši mineral na svetu, ki ga uvrščamo pod številko 10?

Trdoto lahko preizkusite tudi sami. Vzemite 2 različni kamnini in z eno kamnino razite po

drugi. Trši mineral napravi pri razenju razo v mehkejši mineral. Če opazite razo, pomeni, da

je mineral s katerim razite trdnejši. Če raze ne opazite poskusite obratno. Če raza tudi tokrat

ne nastane pomeni, da .

Redke in lepe minerale s trdoto nad 8, ki se uporabljajo za nakit imenujemo

.

Kje vse lahko najdeš kamnine?


55

Pri pouku ste ţe spoznali osnovno delitev kamnin. Dopolni miselni vzorec.

Dopolni manjkajoče besede:

Osnova Mariborskega otoka je lapor na katerega je reka Drava nalagala

Osrednji del Pohorja je sestavljen iz magmatske kamnine, natančneje globočnine imenovane

.

Najbolj razširjena usedlina v Sloveniji je , največ ga je na Krasu in v

Alpah.

Primerjaj vzhodni in zahodni del Mariborskega otoka. Opaziš kakšne razlike v kamninah?

Pomagaj si z literaturo.

2. NALOGA: POPIS DREVES


Med sprehodom bodi pozoren/na na rastje na vzhodnem in nato še na zahodnem delu.

Na priloţeni skici zemljevida Mariborskega otoka označi rastoča drevesa. Na mesto, kjer si

našel drevo, zapiši ustrezen znak iz legende.

Legenda:

HRAST BOR

BUKEV VRBA

SMREKA

Ko si označil/a vsa drevesa jih preštej in v tabelo vpiši koliko posameznih dreves si preštel/a.

HRAST BUKEV SMREKA BOR VRBA

bazalt

KAMNINE peščenjak, glina, lapor, apnenec

ganit, tonalit

marmor


56

Zapiši svoje ugotovitve. Katerih dreves je največ?

Ali je več iglavcev ali listavcev?

Ali si opazil/a kakšne razlike v rastju med vzhodnim in zahodnim delom otoka?

RASTJE NA VZHODNEM DELU RASTJE NA ZAHODNEM DELU

Med seboj primerjaj listavce in iglavce ter zapiši v razpredelnico razlike in podobnosti, ki jih

opaziš.

LISTAVEC IGLAVEC

PODOBNOSTI

RAZLIKE


57


58

3. NALOGA: NABIRANJE LISTJA IN PLODOV (PRIMERJAVA DREVES IN

GRMOV MED SEBOJ)

Pripomočki:

- plastične vrečke ali vrečke iz blaga;

- lepilni trak.

Literatura:

- Oldham, J. (2003) Spoznaj drevesa: Ključ za določanje dreves. Zaloţba Rokus,

Ljubljana.

- Zauner, G. (1989) Listavci, zbirka sprehodi v naravo. Cankarjeva Zaloţba, Ljubljana.

- Zauner, G. (1989) Iglavci, zbirka sprehodi v naravo. Cankarjeva Zaloţba, Ljubljana.

Potek dela:

Poberi odpadlo listje in plodove različnih drevesnih in grmovnih vrst. S pomočjo skic listov in

plodov na učnih listih ter literature, določi za katero drevo, oziroma grm gre. Slovensko ime

drevesa napiši zraven latinskega imena. Nato zraven skice prilepi pripadajoč najden list,

plodove pa zberi v vrečko.

a.) Za to drevo je značilna debela, globoko razpokana skorja. Zraste do 40 m visoko.

Ima značilen plod, o katerem govori tale narodna pesmica: » Nima fantek kapice,

kapica ima fantička, priletele sapice, niso vzele kapice, vzele so fantička. » Kapica

namreč ostane na vejici, plod pa odpade v jesenskem vetru.

PROSTOR ZA NAJDENI LIST

http://www.pennine.demon.co.uk/Arboretum/Leaf/Quro.gif

QUERCUS sp.

http://www.pennine.demon.co.uk/Arboretum/Leaf/Quro.gif


59

Imenuj plod.

http://www.desert-tropicals.com/Plants/Fagaceae/Quercus_turbinella.jpg

b.) Ima gladko in sivo skorjo. Zraste do 40 m visoko. Listi so jajčasti z valovitim

robom.


http://forums.forestresearch.gov.uk/images/Beechleaf.jpg/$FILE/Beechleaf.jpg

Poimenuj plod!

FAGUS SYLVATICA


60

c.) Zraste do 25 m visoko. Skorja je večinoma gladka in sive barve. Listi so jajčasti z

ostro napiljenim listnim robom in 12 -14 parov močno vtisnjenih ţil.


http://chestofbooks.com/crafts/scientific-american/sup3/images/CARPINUS-BETULUS-LEAF-CATKINS-

AND-FRUIT.png

http://nova-

gorica1.skavt.net/ng/sk_prirocnik_Korak_s_skavtom/sk%20prirocnik%20Korak%20s%20skavtom.htm

d.) To drevo zraste do 25 m visoko. V mladosti je skorja gladka in zelenkasto rjava,

kasneje pa močno potemni in razpoka v ploščice. Listi so zgoraj značilno

izrobljeni.


http://www.nysm.nysed.gov/treasures/images/32/jpgs/i-PL.476.1581.jpg

CARPINUS BETULUS

ALNUS GLUTINOSA

http://chestofbooks.com/crafts/scientific-american/sup3/images/CARPINUS-BETULUS-LEAF-CATKINS-AND-FRUIT.png

http://chestofbooks.com/crafts/scientific-american/sup3/images/CARPINUS-BETULUS-LEAF-CATKINS-AND-FRUIT.png

http://nova-gorica1.skavt.net/ng/sk_prirocnik_Korak_s_skavtom/sk%20prirocnik%20Korak%20s%20skavtom.htm

http://nova-gorica1.skavt.net/ng/sk_prirocnik_Korak_s_skavtom/sk%20prirocnik%20Korak%20s%20skavtom.htm

http://www.nysm.nysed.gov/treasures/images/32/jpgs/i-PL.476.1581.jpg


61

e.) To drevo zraste do največ 20 m visoko. Ima razmeroma majhne liste (3 -7 cm

dolge) z dolgim rdečim listnim pecljem.


http://www.zum.de/stueber/lindman/237.jpg

f.) Do največ 8 m visoko drevo. Pogosto raste kot grm. Ima značilno obliko listov. Pa

še ena zanimivost. Po ljudskem prepričanju je glogov kol poleg česna

najučinkovitejše oroţje proti vampirjem.


http://www.pennine.demon.co.uk/Arboretum/Leaf/Crmo.gif

CRATAEGUS MONOGYNA

ACER CAMPESTRE

http://www.pennine.demon.co.uk/Arboretum/Leaf/Crmo.gif


62

g.) Do 5 m visok grm z značilno pri vrhu zašiljenim in močno dlakastim listom.


http://www.pennine.demon.co.uk/Arboretum/Leaf/Coav.gif

Plodovi so zelo priljubljeni pri peki peciva, najdemo jih tudi v čokoladah. So priljubljena

hrana veveric. Kateri plod je to?

http://www.thenutfactory.com/photos/nuts-inshell-hazelnuts.jpg

http://www.ubcbotanicalgarden.org/potd/corylus_avellana_lewis-thumb.jpg

CORYLUS AVELLANA

http://www.thenutfactory.com/photos/nuts-inshell-hazelnuts.jpg


63

h.) Iglavec z značilnim rdečkastim lubjem. Iglice rastejo v šopih po 2 skupaj. Storţi so

podolgovato jajčasti 3 – 7 cm dolgi.


http://nova-

gorica1.skavt.net/ng/sk_prirocnik_Korak_s_skavtom/sk%20prirocnik%20Korak%20s%20skavtom.htm

4. NALOGA: OPAZUJMO PTICE

(ista naloga kot pri 3 urni ekskurziji – glej str. 37 )

PINUS SYLVESTRIS


64

3.1.4 ŠE NEKAJ MOŢNIH NALOG

DOLOČANJE VIŠINE DREVES

Pripomočki:

Svinčnik, meter.

Oblike in metode dela:

V skupini je največ 4 do 6 učencev, ki med seboj sodelujejo in aktivno rešujejo naloge.

Potek dela:

Pred vstopom na Mariborski otok stoji ogromen hrast.

Drevesa so velikokrat tako visoka, da se pri pribliţni oceni lahko kar pošteno zmotimo.

Poskušaj oceniti kako visoko je drevo.

Postavite se pribliţno 20 korakov od drevesa katerega višino bi radi ugotovili. Prosi sošolca,

da stopi pod drevo. V iztegnjeni roki drţi svinčnik, tako, da bo njegov vrh poravnan z vrhom

drevesa. Palec pomikaj navzdol po svinčniku dokler ne bo poravnan z vznoţjem drevesa.

Nato obrni svinčnik vodoravno, vendar palec še vedno drţi v višini vznoţja drevesa. Sedaj

prosi sošolca, da se premakne tako daleč, da bo v višini svinčnikove konice. Nato z metrom

izmeri razdaljo med drevesom in mestom, kjer stoji sošolec. Dobljena razdalja je enaka višini

drevesa.


65

a.) Določite višino hrasta, bukve, bora in smreke.


Dobljena višina

v centimetrih

b.) Ali so vsa drevesa na Mariborskem otoku enako visoka?

c.) Kaj vpliva na višino drevesa?

PREHRANJEVANJE ŢIVALI TAL

Pripomočki:

Majhna lopatka, 5 plastičnih lončkov, košček mesa, sira, solate, kruha in jabolka, posodice za

zbiranje ţivali, povečevalna stekla, petrijevke, lupe, pajčevinasti ključ za določanje nekaterih

nevretenčarjev, literatura.

Priporočena literatura:

- Tarman, K. (1985) Ţivali tal. Prirodoslovno društvo Slovenije.


Učenci delajo v skupinah, vendar jim učitelj pomaga. Z metodo natančnega opazovanja in

določanja bodo učenci rešili naloge.

Potek dela:

Tudi to nalogo bomo izvedli v gozdu pred mostom, ki vodi na Mariborski otok.

Takoj ob prihodu na petih različnih mestih za nekaj časa v zemljo zakopljite 5 plastičnih

lončkov. V enega dajte košček mesa, v drugega košček sira, v tretjega list solate, četrtega kos

kruha in v petega kos jabolka. Hrana bo ţuţelke zvabila v past.

Po končanem ogledu Mariborskega otoka poglej v kozarce in na delovni list v obliki

stolpčnega prikaza zapiši pri kateri hrani se je ujelo največ ţuţelk. Zraven pripiši katerih

1. 2.


66

ţivali je bilo največ. Če imaš teţave pri prepoznavanju, si pomagaj s pajčevinastim ključem in

z literaturo. Ulovljene ţivali na koncu spusti nazaj v naravo.

MESO SIR SOLATA KRUH JABOLKO

Ali lahko s pomočjo dobljenih rezultatov sklepaš, kakšno vrsto hrane najraje jedo mravlje in

hrošči?

MRAVLJE HROŠČI

PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED ŢIVALMI

Pripomočki:

Povečevalno steklo, petrijevki, pinceta, barvice.


Učenci delajo v skupinah. Z metodo natančnega opazovanja bodo učenci opazili razlike med

ulovljenimi ţivalmi in ţivalmi na sliki.

Potek dela:

a.) Med sprehodom po Mariborskem otoku bodi pozoren in opazil boš veliko ţivali.

Tvoja naloga je, da poiščeš mravljo in enega pajka. Vsako ţival daj v svojo petrijevko.

Pazi! Z ţivalmi ravnaj previdno, saj jih lahko poškoduješ. Po opravljeni nalogi spusti ţivali

nazaj v naravo.

b.) S povečevalnim steklom si podrobno poglej obe ţivali. Nato svoja opazovanja prenesi

na delovni list. Zraven slike imaš prostor, da skiciraš še svojo ulovljeno ţival.

ŠTEVILO

UJETIH

OSEBKOV


67

c.) Ko si skiciral obe ţivali ju primerjaj s sliko, ki je na delovnem listu. Ali opaziš kakšno

razliko? Ali je s slikama kaj narobe? Če je, potem zapiši svoje ugotovitve.

MRAVLJA

Na skici pobarvaj z rumeno barvico regijo glave, z rdečo regijo oprsja in z modro regijo

zadka.

PROSTOR ZA SKICO

http://www.istockphoto.com/file_thumbview_approve/2845324/2/

istockphoto_2845324-ant-black-silhouette-vector.jpg

PAJEK

Ali je telo pajkov tudi zgrajeno iz 3 delov?

Glede na zgoraj navedene dele telesa in barve pobarvaj sedaj še pajka in poimenuj telesne

dele.

PROSTOR ZA SKICO

http://www.landcareresearch.co.nz/research/biosystematics/i

invertebrates/spiders/images/WhiteTail_NZ.jpg

http://www.landcareresearch.co.nz/research/biosystematics/invertebrates/spiders/images/WhiteTail_NZ.jpg


68

d.) Primerjaj mravljo in pajka med seboj in ugotovi podobnosti ter razlike

MRAVLJA PAJEK

podobnosti

razlike

Reši rebus in dobil boš ime skupine med katere uvrščamo tudi mravlje.

http://static.howstuffworks.com/gif/

camping-safety-tips-for-kids-5.jpg

Rešitev rebusa:

e.) Ali si med sprehodom po Mariborskem otoku opazil še kakšno ţival, ki bi jo uvrstil

med ţuţelke? Zapiši katere.


69

4 DISKUSIJA

Namen diplomske naloge je bil izdelati predloge za naravoslovne aktivnosti na Mariborskem

otoku in poudariti pomen pouka v naravi ter veččutnega učenja pri predmetu naravoslovja. Na

pobudo Mestne občine Maribor in Oddelka za biologijo, z namenom, da bi Mariborski otok

spet zaţivel, sem izdelala predloge za delovne liste, ki so namenjeni učencem četrtih, petih in

šestih razredov osnovne šole. Čeprav so delovni listi izdelani za ekskurzijo na Mariborskem

otoku, jih lahko učitelji uporabijo tudi drugje. Naravoslovne aktivnosti so podane zgolj kot

predlogi, oziroma model za ekskurzijo na Mariborskem otoku in kot predlog, kako vključiti

veččutno spoznavanje okolja, saj menim, da bi morali pouk v naravi bolj pogosto vključevati

v pouk naravoslovja. Neposredno opazovanje v okolju in raziskovanje pomaga, da učenci

laţje in za dlje časa usvojijo znanje. Tudi Joseph Cornel, naravoslovec, ki je oblikoval lasten

program o zavedanju narave, je mnenja, da je otrokovo lastno odkrivanje in uporaba telesnih

čutov učinkovitejši pristop k prebujanju zanimanja za naravo. V njegovi knjigi, Potovanje v

srce narave, sem prebrala lepo misel in sicer,:» ljubezen do narave je rodovitna zemlja, v

kateri lahko poţene in uspeva skrb za okolje«. Tudi sama sem tega mnenja. Menim, da se

lahko otrok nauči kako vzljubiti naravo in v njej uţivati. Posledično pa razvije spoštujoč

odnos do nje.

Pri pisanju diplomske naloge in iskanju literature sem hitro ugotovila, da na to temo še ni bilo

veliko napisanega. Sem pa našla eno čudovito diplomsko nalogo z naslovom Sprehajalna učna

pot ob reki Dravi. Če primerjamo aktivnosti, ki sem jih zastavila jaz in aktivnosti v tej

diplomski nalogi, ugotovimo, da so si nekatere naloge podobne kot npr. nabiranje listja, odtisi

lubja dreves in opazovanje ptic. Večinoma pa so si naloge različne, saj so aktivnosti v tej

diplomski nalogi zastavljene tako, da so bolj primerne za prvo triletje osnovne šole in mlajše

otroke. Naloge so bolj osnovnega tipa, največkrat gre za opazovanje in reševanje ugank.

Naloge, ki sem jih jaz predvidela, pa so primerne bolj za drugo triletje osnovne šole in morda

še za ostale, višje razrede in ne toliko za mlajše otroke. Razlika je v teţavnostni stopnji.

Otroci morajo poleg opazovanja znati tudi primerjat, razlikovat, ocenjevat, napovedovat,

sklepat, vrednotit in sporočat.

S temi aktivnostmi sem ţelela spodbuditi učence osnovnih šol, da postanejo bolj pozorni na

okolico, da večkrat pogledajo okoli sebe in ne le naprej. Da poleg vida vključijo še ostale

čute, kot so sluh, tip in vonj. Menim, da se tako učenci začnejo bolje zavedati ţivljenja okoli

sebe in posledično veseliti vsakega sprehoda s starši, prijatelji ali ekskurzije z učitelji in

sošolci. Menim tudi, da otroci zelo radi raziskujejo okolico, le pomagati jim je potrebno,

oziroma jih včasih malo spodbuditi. Pri tem imajo velik vpliv odrasli. Odrasel, pa naj bo to

starš ali učitelj, ki otroke spremlja, mora z njimi deliti navdušenje. Dejavnosti učencev je

potrebno predstaviti ustvarjalno. Paziti mora, da ne poudarja preveč nekih dejstev in

informacij, temveč izdela plan ali kakšne zanimive aktivnosti, ki bodo otroke spodbudile k

aktivnem in samostojnem raziskovanju ter spoznavanju narave. Nekaj takih aktivnosti sem

naredila tudi sama. Delovni listi še niso bili preverjeni, oziroma uporabljeni v praksi, tako, da

nisem preverila ali učenci s predlaganimi raziskovalnimi nalogami doseţejo zastavljene cilje.

Sem pa mnenja, da so naloge zastavljene tako, da se bodo učenci med izvajanjem le teh ne le

zabavali, temveč tudi veliko naučili. Navsezadnje je zabavno učenje, najboljše in najlaţje

učenje.


70

5 ZAHVALA

Rada bi se zahvalila mentorju izred. prof. dr. Francu Janţekoviču in somentorju doc. dr.

Andreju Šorgu za pomoč, strokovno svetovanje in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela.

Velika zahvala gre moji druţini, mami in očetu za vso podporo in finančno pomoč pri študiju

ter sestri Janji in bratu Kristijanu ker sta verjela vame.

Posebna zahvala je namenjena tebi Jan, ker si mi ves čas študija stal ob strani, me spodbujal in

mi bil v veliko pomoč.

Hvala prijateljici Maji za pomoč pri angleških prevodih in vsem ostalim prijateljem, ki ste me

spravljali v dobro voljo.


71

6 VIRI

Glaţar, A. S., Kralj, M., Slavinec, M. (2004) Naravoslovje za 6. razred devetletne osnovne

šole, učbenik. DZS, Ljubljana.

Artač, S., Korošak, B., Lipovšek, I., Nemec, C., Udir, V., Ferbar, J. (1999) Reka: priročnik za

terensko delo. ZRSŠ.

Beroncelj, D. (1992) Vodno gospodarske značilnosti Drave v Sloveniji. Mednarodna

konferenca o Dravi. Maribor, str.49.

Bezjak, J. (1999) Didaktični model strokovne ekskurzije za naravoslovje in tehniko. DZS,

Ljubljana.

Brečko, D. (2002) 40 sodobnih učnih metod. Priročnik za predavatelje, učitelje in trenerje.

Zaloţba Sofos, Ljubljana.

Cornell, J. (1994) Pribliţajmo naravo otrokom. Mohorjeva druţba, Celje.

Cornell, J., Deranja, M. (1998) Potovanje v srce narave. Mohorjeva druţba, Celje.

Damjan, S., Damjan, B. (1995) Mariborski otok. Samozaloţba, Kamnica.

Fitzsimons, C. (1997) 50 zamisli za otroke v naravi. Didakta, Radovljica.

Glaţar, S., Kralj, M., Slavinec, M. (2004) Naravoslovje za 6. razred devetletne osnovne šole.

DZS, Ljubljana.

Gold, J. R., Jenkins, A., Lee, R., Monk, J. R., Riley, J., Shepherd, I. D. H. in Unwin, D. J.

(1991) Teaching Geography in Higher Education: A Manual of Good Practice. IBG Special

Publication, št. 24 Oxford: Blackwell.

Gourier, J. (1998) Mladi robinzon v gozdu. Mladinska knjiga, Ljubljana.

Hovorka, A. J. in Wolf, P. A. (2009) Activating the Classroom: Geographical Fieldwork as

Pedagogical Practice Department of Geography. Journal of Geography in Higher

Education,Vol. 33, št. 1, 89–102.

Hus, V., Čagran, B. (2008). Didaktične značilnosti učbeniških kompletov za pouk

spoznavanja okolja po oceni učiteljev. Sodobna pedagogika, 59 (125), str. 70-83.

Junker, N. (1998) Sprehajalna učna pot ob Dravi, od Studenškega mostu do Koblarjevega

zaliva. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta, UM.

Kolman, A., Mati Djuraki, D., Furlan, I., Ţibert, J., Klanjšek Gunde, M., Jaklin, M. in Jerman,

R. (2002) Naravoslovje in tehnika 4: 4. razred devetletke. Delovni zvezek. Zaloţba Rokus,

Ljubljana.


R. (2004) Naravoslovje in tehnika 5: 5. razred devetletke. Priročnik za učitelje. Zaloţba

Rokus, Ljubljana.


R. (2006) Naravoslovje in tehnika 4: 4. razred devetletke. Priročnik za učitelje. Zaloţba

Rokus, Ljubljana.

Kramar, M. (2009) Pouk. Zaloţba Educa, Melior, Nova Gorica.

Lakin, L. (2006) Science beyond the Classroom. Journal of Biological Education, Vol. 40

Issue 2, str. 89-90.

http://han.ukm.si/han/EIFLDirect/web.ebscohost.com/ehost/viewarticle?data=dGJyMPPp44rp2%2fdV0%2bnjisfk5Ie46bNIs6ywSK6k63nn5Kx95uXxjL6nrU6tqK5Jrpa2UrCouEivlr9lpOrweezp33vy3%2b2G59q7Sq6osEm1p7VKsZzqeezdu33snOJ6u97hgKTq33%2b7t8w%2b3%2bS7Sq6qtk6uqK8%2b5OXwhd%2fqu37z4uqM4%2b7y&hid=101


72

Livingstone, I., Matthews, H. in Castley, A. (1998) Fieldwork and Dissertations in

Geography, Geography Discipline Network. Cheltenham and Gloucester College of Higher

Education, Cheltenham.

Marentič Poţarnik, B. (1980) Dejavniki in metode uspešnega učenja. DDU Univerzum,

Ljubljana.

Marentič Poţarnik, B. (2000) Psihologija učenja in pouka. DZS, Ljubljana.

Marentič Poţarnik, B., Cencič (2003). Konstruktivizem v izobraţevanju. Pedagoška obzorja,

18, 2, str. 34-39.

Mihelič, B., Mati Djuraki, D., Torkar, G., Klanjšek Gunde, M., Jerman, R. (2005)

Naravoslovje 6, učbenik za 6. razred devetletke. Zaloţba Rokus, Ljubljana.

Nolimal, F., Logaj, V., Lebinger, M., Rogelj, M., Slabe, I., Kadunc, A., Kovačič, K., Somrak,

S., Juvančič, J., Bučar, E., Gradišek, O., Kohne, A., Rogelj, M., Zarnik, B., Kolenc, Z. in

Kušar, A. (1997) Učenci na raziskovalnih poteh v Vačah in drugje. Zavod Republike

Slovenije za šolstvo, Ljubljana.

Rismal, M. (1992) Ekološko varstvo Drave in njenega porečja… Mednarodna konferenca o

Dravi. Maribor, str.138.

Šmon, M. (2000) Drava, vir električne energije. Drava nekoč in danes. Zaloţba obzorja,

Maribor, str.423.

Tarman, D. (1998) Gozd: opazujem glive, rastline in ţivali. DZS, Ljubljana.

Tomič, A. (1999) Izbrana poglavja iz didaktike. Center za pedagoško izobraţevanje

Filozofske fakultete, Ljubljana.

Valenčič Zuljan, M. (2002). Kognitivno-konstruktivistični model pouka in nadarjeni učenci.

Pedagoška obzorja, 17 (3-4), str. 3-12.

Vovk Korţe, A., Katalinić, D., Katalinić, E. (2007) Pojdimo k potoku. Inštitut za promocijo

varstva okolja, Maribor.

Yuen K. in Hau, K. (2006) Constructivist teaching and teacher-centred teaching: a

comparison of students’ learning in a university course. The Chinese University of Hong

Kong, Hong Kong. Vol. 43, št. 3, , pp. 279–290

Zupanc, J. (2009) Več-čutno učenje in poučevanje spoznavanja okolja v prvem triletju

osnovne šole. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta, UM.


73

INTERNETNI VIRI

http://sl.wikipedia.org/wiki/Naravoslovna_u%C4%8Dna_pot (21.9.200)

http://www.za-ljubitelje-narave.mop.gov.si/ (22.9.2009)

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/osnovnosolsko_izobrazevanje/ucni_nacrti/

(3.11.2009).

http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=504 (26.11.2009).

http://maps.google.com/ (30.11.2009).

http://images.google.si/ (30.11.2009).

http://www.zzv-ms.si/si/voda/Pitna-voda.htm (12.1.2010).

http://www.ucilnicavnaravi.si/pdf/dobreprakse/VODA_VIR_ZIVLJENJA.pdf (12.1.1010).

http://www.jh-lj.si/index.php?p=3&k=1901 (12.1.2010).

http://www2.arnes.si/~breber1/zg/Analiza_voda/navodilo_za_delo_analiza_dopustne%20vred

nosti07.pdf (12.1.2010).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Naravoslovna_u%C4%8Dna_pot

http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=504


http://images.google.si/

http://www.zzv-ms.si/si/voda/Pitna-voda.htm

http://www.ucilnicavnaravi.si/pdf/dobreprakse/VODA_VIR_ZIVLJENJA.pdf

http://www.jh-lj.si/index.php?p=3&k=1901



Documents

Naravoslovne aktivnosti na Mariborskem otoku za ciljno ... · Miketek M.: Naravoslovne aktivnosti na Mariborskem otoku … FNM UM, 2010 1 1 UVOD Diplomska naloga je nastala na pobudo