RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO

NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

mag. Aleksandra Tabaj mag. Robert Cugelj Predstojnica Razvojnega centra Generalni direktor URI SOČA za zaposlitveno rehabilitacijo

Ljubljana, november 2011

2

Naročnik: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,

Direktorat za invalide

Kotnikova 28, 1000 Ljubljana

Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča,

Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

Linhartova 51, 1000 Ljubljana

Naslov poročila: NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

Vodja delovne skupine Karl Destovnik, Centerkontura d.o.o.

Člani delovne skupine

Jasna Božič, URI – Soča Nataša Kraljič Černe,Centerkontura d.o.o. mag. Tatjana Dolinšek, Racio d.o.o. Špela Kolar, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve mag. Aleksandra Tabaj, URI – Soča mag. Janez Vidmar, URI – Soča Doroteja Volovec – Zavod, Papilot

Datum izdaje poročila: 30. 11. 2011

Izvodi:

MDDSZ, Direktorat za invalide

URI SOČA: Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica

Spletna stran:

http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_poklicno_rehabilitacijo/

Odgovorna oseba: mag. Robert Cugelj, Generalni direktor URI SOČA

mag. Aleksandra Tabaj, predstojnica Razvojnega centra za

zaposlitveno rehabilitacijo

3

KAZALO

1. IZHODIŠČE ....................................................................................................................... 4

2. CILJI ................................................................................................................................... 4

3. METODOLOGIJA OBLIKOVANJA NORMATIVOV ................................................... 6

3.1 Opredelitev nalog ........................................................................................................ 6

3.2 Opredelitev primerjalnih vrednosti storitev zaposlitvene rehabilitacije ...................... 8

3.3 Letni normativ strokovnega tima ............................................................................... 11

3.3.1 Letni normativ storitve B (Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj,

delovnih navad in poklicnih interesov) na 0,90 strokovnega tima ................................... 11

3.3.2 Letni normativ storitev J (Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu

oziroma v izbranem poklicu) na 0,90 strokovnega tima ................................................. 12

3.3.3 Letni normativ ostalih storitev na 0,90 strokovnega tima ................................. 12

3.3.4 Letni normativ storitev podpornega zaposlovanja na 0,90 strokovnega tima .... 12

3.3.5 Povprečno število vključenih oseb na letni ravni ............................................... 13

3.4 Predlog okvirnih razmerij med storitvami ................................................................ 13

4

1. IZHODIŠČE

Storitve zaposlitvene rehabilitacije so opredeljene v 15. členu Zakona o zaposlitveni

rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Za vse storitve zaposlitvene rehabilitacije so

opredeljeni standardi, ki so obvezujoči tako za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije kot tudi za

ocenjevalce strokovnih nalog (strokovna in nadzorna funkcija) na področju zaposlitvene

rehabilitacije. Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije (spletna stran MDDSZ, 2005)

opredeljujejo tudi okvirne časovne obsege storitev in so eden od elementov za oblikovanje

normativov.

Pri oblikovanju normativov so upoštevani rezultati in primeri dobre prakse v Sloveniji na

področju zaposlitvene rehabilitacije. V določeni meri so upoštevana tudi osnovna

metodološka izhodišča storitvenega sistema v zdravstvu (Enotni seznam zdravstvenih

storitev in SS o njegovi uporabi v svobodni menjavi dela, zavod RS Slovenije za zdravstveno

varstvo, Ljubljana 1981), ki pa zaradi velikih razlik ne omogoča neposredne primerjave.

Storitveni sistem na področju rehabilitacije v Sloveniji ima skoraj desetletno obdobje izvajanja

(2002–2010). Na časovnih normativih je temeljilo neposredno financiranje posameznih

programov oziroma je bila določena njihova cena že v obdobju pred sprejetjem Zakona o

zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Za oblikovanje cene rehabilitacijskih

programov je bilo potrebno oblikovati časovne norme posameznih programov, opredeliti

izvajalce programa in časovni obseg njihovega dela.

Rehabilitacijski programi, ki so jih različni izvajalci razvili v Sloveniji po letu 1990, so bili

osnova za oblikovanje predloga storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki so opredeljene v

Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, prav tako pa so bili izračuni

časovnih norm za posamezne storitve osnova za oblikovanje normativov.

Pri pripravi normativov na področju zaposlitvene rehabilitacije je upoštevana tudi mreža

izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije za obdobje od 2010 do 2013 (spletna stran MDDSZ, 22.

7. 2010).

2. CILJI

Normativi na področju zaposlitvene rehabilitacije se oblikujejo z več cilji oziroma morajo

omogočati različne funkcije in uporabo.

2.1 Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: MDDSZ) kot

glavnemu naročniku in financerju služijo za:

načrtovanje obsega nalog (izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije, izvajanje

podpornih storitev) izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije;

utemeljevanje porabe proračunskih sredstev;

načrtovanje razvoja nacionalne mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije;

opredelitev števila strokovnih timov in obsega opravljenih storitev zaposlitvene

rehabilitacije;

5

evalvacijo realiziranega obsega načrtovanih nalog;

primerjave izvedenega obsega nalog med izvajalci;

primerjave strukture izvedenih nalog in medsebojna razmerja.

2.2 Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot glavnemu napotitelju (v

nadaljevanju: ZRSZ), omogoča:

objektivno oceno rehabilitacijskih možnosti pri posameznih izvajalcih oziroma na

nivoju posamezne območne službe ZRSZ in načrtovanje obsega nalog izvajalcev

zaposlitvene rehabilitacije v posamezni območni službi ZRSZ;

načrtovanje obsega nalog v okviru individualnega rehabilitacijskega načrta;

preverjanje skladnosti rehabilitacijskih potreb z rehabilitacijskimi zmožnostmi v

posameznih območnih službah ZRSZ;

evalvacijo realiziranega obsega načrtovanih nalog na nacionalnem nivoju in v

posameznih območnih službah ZRSZ.

2.3 Izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije omogočajo:

načrtovanje nalog;

optimalno organizacijo dela;

predvidljivost nalog;

učinkovito in kakovostno izvajanje nalog;

optimalno spremljanje doseženih rezultatov dela;

evalvacijo realiziranega obsega načrtovanih nalog;

varovanje strokovnih delavcev pred izgorevanjem.

2.4 Vsem trem skupinam normativi omogočajo

realne in primerljive podatke o učinkovitosti posameznih strokovnih timov in s tem tudi

osnovo za realno dogovarjanje ter sprejemanje rešitev na racionalnih osnovah, kar omogoča

kakovostno spoprijemanje s problemi na področju zaposlitvene rehabilitacije.

2.5 Mednarodne primerjave

V Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov so med drugim opredeljene

storitve, na njih temeljijo tudi podzakonski akti (merila, obseg in vrste storitev). Večina

izvajalcev v državah Evropske unije oblikuje in ima financirane programe, na njih temeljijo

tudi normativi. Programi in storitve izvajalcev v različnih državah (tudi v državah Evropske

unije) pa med seboj niso neposredno primerljivi. Velike težave v primerjanju programov so

ugotavljali tudi člani raziskovalne skupine v okviru Evropske platforme za rehabilitacijo, ko so

poskušali razviti model učinkovitega »bench-markinga«, ki bi zagotavljal kakovostno

medsebojno primerjavo med člani Evropske platforme za rehabilitacijo.

6

Na področju poklicne rehabilitacije lahko s programskega vidika opredelimo tri področja, ki so

večinoma primerljiva med posameznimi državami v Evropski uniji:

ocenjevanje (diagnostika) z izoblikovanim rehabilitacijskim načrtom (programom);

usposabljanje (ki zajema področje delovnega usposabljanja in psihosocialno

rehabilitacijo), vključno z iskanjem, oblikovanjem in prilagajanjem delovnega mesta in

varnim vključevanjem v delovni proces;

spremljanje in ohranjanje delovnega mesta, vključno s podpornimi storitvami.

Za izvajalce na nivoju Evropske unije lahko kot skupno značilnost ugotovimo, da

zaposlitveno rehabilitacijo načrtuje, vodi in spremlja dosežene rezultate, strokovni tim. Prav

tako lahko pri večini izvajalcev ugotavljamo, da načrtovanje in izvajanje rehabilitacijskega

procesa temelji na rezultatih in ugotovitvah predhodno izvedenega ocenjevanja

(diagnostike). Tudi pri opredelitvi ocenjevalnih področij ni pomembnejših razlik, so pa velike

razlike v časovnem obsegu ocenjevalne faze, in sicer od treh dni do treh mesecev, so pa

opazni trendi manjšanja časovnega obsega za ocenjevalno fazo. Velike razlike so tudi v

strukturi in trajanju rehabilitacijskih programov.

Leta 2010 je bila preverjena možnost oblikovanja mednarodno primerljivih normativov

oziroma vsaj izvedba primerjave normativov z izvajalci v drugih državah Evropske unije

(izvajalcev, ki so člani Evropske platforme za rehabilitacijo).

Zaradi razlik v zakonodaji in posledično razlik na izvedbenem nivoju, niso možne neposredne

primerjave in tudi ne neposreden prenos primerov dobre prakse uvajanja normativov na

področju zaposlitvene rehabilitacije.

3. METODOLOGIJA OBLIKOVANJA NORMATIVOV

3.1 Opredelitev nalog

Pri oblikovanju modela normativov, smo upoštevali da:

bo enostaven za uporabo;

bo temeljil na podatkih, ki so jih izvajalci zaposlitvene rehabilitacije že zdaj zavezani

zbirati in posredovati MDDSZ oziroma ZRSZ;

bo omogočal spremembe, skladno z razvojem zaposlitvene rehabilitacije,

da ne bo vezan na zapleteno dodatno administriranje.

Predlog je oblikovan:

na osnovi sprejetih standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki opredeljujejo tudi

časovne obsege storitev;

na osnovi analize in statistične obdelave podatkov, ki so jih posredovali izvajalci

zaposlitvene rehabilitacije za obdobje januar–oktober 2007 in januar–oktober 2008;

na osnovi analize in statistične obdelave podatkov, ki so jih posredovali izvajalci

zaposlitvene rehabilitacije MDDSZ v letu 2008,

7

na individualnih analizah izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v letu 2008;

na izvedenih individualnih pogovorih s predstavniki izvajalcev zaposlitvene

rehabilitacije;

ob upoštevanju pismenih pripomb in ocen izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v letu

2008;

na predlogih, posredovanih v okviru obravnave na srečanjih Združenja izvajalcev

zaposlitvene rehabilitacije;

na osnovi primerov dobre prakse v obdobju pred in po sprejetju ZZRZI;

na drugih pripombah, posredovanih na osnutek gradiva;

bistvene spremembe pa so bile oblikovane na osnovi šestmesečnega spremljanja

realizacije storitev pri vseh izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije v obdobju april 2010 –

september 2010 in v obdobju januar 2011 – september 2011 ter podatkov

pridobljenih z vprašalnikom, ki je bil posredovan v decembru 2011 vsem izvajalcem

zaposlitvene rehabilitacije. Na vprašalnik so posredovali odgovore izvajalci, ki

pokrivajo 96% celotnega programa.

Normativi zajemajo naslednje temeljne vsebine:

1. opredelitev letnega obsega dela strokovnega tima – letni točkovni normativ na

strokovni tim;

2. določitev točkovne vrednosti posameznih storitev;

3. letni normativ vključenih oseb v storitve na strokovni tim

4. letni normativ vključenih oseb v storitev B (Priprava mnenja o ravni delovnih

sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov);

5. letni normativ vključenih oseb v storitev J (Usposabljanje na konkretnem delovnem

mestu oziroma v izbranem poklicu);

Pri oblikovanju normativov smo izhajali iz temeljih predpostavk:

da storitve zaposlitvene rehabilitacije oblikuje, organizira in izvaja strokovni tim, ki je

opredeljen v aktualni mreži izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije;

da je obseg posameznih storitev za osebe, ki se vključujejo v storitve zaposlitvene

rehabilitacije, opredeljen v urah neposrednega dela z osebo, tako je opredeljen tudi

čas na napotnicah ZRSZ in tako izvajalci poročajo ZRSZ, obseg realiziranih ur

programa je tudi osnova denarnih pravic ZRSZ posameznim osebam;

da so lahko osebe vključene v istem časovnem obdobju (v istem mesecu) v več

različnih storitev;

Normativi niso opredeljeni za posamezne strokovne delavce, ampak za strokovni tim v

celoti, tako so opredeljene tudi naloge v okviru standardov storitev zaposlitvene

rehabilitacije in tako so opredeljene storitve zaposlitvene rehabilitacije v napotnicah,

ki jih izda ZRSZ. Normativi zajemajo aktivnosti s posameznikom (neposredno delo) kot

tudi aktivnosti za posameznika (druge aktivnosti strokovnega tima).

Sestava strokovnega tima za zaposlitveno rehabilitacijo je določena v mreži izvajalcev

zaposlitvene rehabilitacije (1/4 zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa in štirje

strokovni delavci v skladu z 9. členom ZZRZI – različnih strokovnih izobrazb). Število

8

vključenih oseb v posameznem letu je določeno in predpisano v mreži izvajalcev

zaposlitvene rehabilitacije, vrsta in obseg nalog pa v standardih storitev zaposlitvene

rehabilitacije, v katerih so za vsako storitev opredeljeni opis in cilji, časovni obseg, ciljna

skupina, predvideni učinki, metode in tehnike izvajanja storitve, izvedbeni in kadrovski pogoji

ter osnovna shema poročila.

Normativi temeljijo na številu ur vključenosti napotene osebe v posamezno storitev, ki

je opredeljena v napotnici, ki jo izda ZRSZ.

Pri določitvi vrednosti storitev smo upoštevali, ali se posamezne storitve izvajajo

individualno ali skupinsko, pri izvajanju usposabljanja na konkretnem delovnem

mestu oziroma v izbranem poklicu (storitev J) pa smo upoštevali povprečen čas dela

strokovnih delavcev z vključenimi osebami na mesec.

Določitev medsebojnih vrednostnih razmerij med posameznimi storitvami temelji na

skupnem imenovalcu za vse storitve, tako da je možno storitve primerjati med seboj. Prav

tako skupni imenovalec omogoča seštevanje različnih storitev in izračun celotnega obsega

realizacije storitev posameznega izvajalca.

Normativ omogoča tudi spremljanje:

obsega različnih storitev zaposlitvene rehabilitacije na posameznika in

povprečnega obsega vseh izvedenih storitev zaposlitvene rehabilitacije na

posameznika.

Sprejeti normativ med drugim predstavlja pričakovano realizacijo storitev v

posameznem letu na strokovni tim, ki so jo izvajalci dolžni zagotavljati v skladu s

sprejeto mrežo izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije in standardi storitev zaposlitvene

rehabilitacije.

Večje preseganje sprejetega normativa pomeni, da je vprašljivo njihovo izvajanje v skladu s

standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije in pričakovano kakovostjo, nedoseganje

pričakovanega obsega pa zahteva prav tako iskanje vzrokov za nižjo realizacijo in

sprejemanje ustreznih rešitev.

3.2 Opredelitev primerjalnih vrednosti storitev zaposlitvene rehabilitacije

Primerjalne vrednosti storitev predstavljajo skupni imenovalec vseh storitev in

omogočajo njihovo medsebojno primerjavo kot tudi izračun skupne realizacije nalog.

Časovno so opredeljene na eno uro neposrednega dela s posameznikom.

Primerjalne vrednosti predstavljajo stabilno primerjalno vrednost, ki je ne bo potrebno

spreminjati ob spremembah standardov posameznih storitev, ob spremembah na področju

financiranja storitev ali drugih spremembah v mreži izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije.

9

PRIMERJALNE VREDNOSTI STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

VRSTA STORITVE

Primerjalna

vrednost

storitve na uro

neposrednega

dela s

posameznikom

1.

Svetovanje, spodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi

(storitev A):

– individualna obravnava (A1),

– skupinska obravnava (A2).

10 t

2 t

2.

Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih

navad in poklicnih interesov (storitev B).

12 t

3.

Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o

možnostih vključevanja v usposabljanje in delo (storitev C):

– individualna obravnava (C1),

– skupinska obravnava – 1 strokovni delavec (C2),

– skupinska obravnava – 2 strokovna delavca (C3).

12 t

2 t

4 t

4.

Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev (storitev D):

– individualna obravnava (D1),

– skupinska obravnava (D2).

10 t

2 t

5.

Razvijanje socialnih spretnosti in veščin (storitev E):

– individualna obravnava (E1),

– skupinska obravnava – 1 strokovni delavec (E2),

– skupinska obravnava – 2 strokovna delavca (E3).

12 t

2 t

4 t

6.

Pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve (storitev

F):

– individualna obravnava (F1),

– skupinska obravnava – 1 strokovni delavec (F2),

– skupinska obravnava – 2 strokovna delavca (F3).

10 t

2 t

4 t

7.

Analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja

invalida (storitev G):

– delo posameznega strokovnega delavca na uro (G1).

10 t

10

8.

Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega

okolja invalidu (storitev H):

– delo posameznega strokovnega delavca na uro (H1).

10 t

9.

Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo (storitev

I):

– delo posameznega strokovnega delavca na uro (I1).

10 t

10.

Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v

izbranem poklicu (storitev J) (ura vključenosti posamezne osebe v

tekočem mesecu) – do maksimalno 120 ur mesečno na

posamezno osebo.

1 t

11.

Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in

izobraževanju (storitev K):

– delo posameznega strokovnega delavca na uro (K1),

– skupinska obravnava – 1 ura spremljanja in strokovna

pomoč (K2).

10 t

2 t

12.

Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi (storitev

L):

– delo posameznega strokovnega delavca na uro (L1).

9 t

13.

Sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa

(storitev M) (ena ura na posamezno osebo ob zaključku

zaposlitvene rehabilitacije).

9 t

14.

Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov (storitev

N) (delo posameznega strokovnega delavca na uro – skupen

obseg storitve: do 20 ur).

11 t

15.

Storitve podpornega zaposlovanja (1 ura dela za posamezno

osebo, ne glede na vrsto podpornih storitev).

11 t

11

Iz tabele je razvidno, da so vse primerjalne vrednosti storitev časovno opredeljene na eno

uro neposrednega dela s posameznikom, opozarjamo na izjemo pri storitvi J. Kot je bilo že

poudarjeno, delo za posameznika ni posebej normirano, ampak je upoštevano v celotnem

obsegu normativa.

Odločitev za izvedbo posamezne storitve v individualni ali skupinski obliki temelji na presoji

in odločitvi strokovnega tima.

3.3 Letni normativ strokovnega tima

Letni normativ za 1 polni strokovni tim = 70.000 točk.

Na osnovi opredelitev v mreži izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije za obdobje od 2010 do

2013 (spletna stran MDDSZ, 22. 7. 2010) MDDSZ financira 90 % dejavnosti strokovnega

tima, zato je letni normativ strokovnega tima za Ministrstvo za delo, družino in socialne

zadeve za obdobje 2010 do 2013 – 63.000 točk.

Strokovni tim obravnava letno za MDDSZ od 90 do 110 oseb in nudi podporne storitve

povprečno 5–10 osebam. Letno obravnava strokovni tim povprečno 108 oseb.

V letnem normativu je opredeljeno okvirno število vključenih oseb, realno število

vključitev pa je odvisno od vrste in časovnega obsega storitev za posamezno osebo.

3.3.1 Letni normativ storitve B (Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj,

delovnih navad in poklicnih interesov) na 0,90 strokovnega tima

Normativ: povprečno letno izvedenih 60 storitev B na 0,90 tima.

60 opravljenih storitev B x povprečno 35 ur x 12 točk = 25.200 točk.

Povprečen čas 35 ur za izvedbo storitve B predstavlja realiziran povprečni čas pri izvajalcih.

Tako opredeljen normativ izhaja iz predpostavke, da strokovni tim v povprečju porabi 40 %

svojega časa za izvajanje storitev B (25.200 točk : 0.40 = 63.000 točk).

Izhajamo iz predpostavke, da so osebe v storitev B praviloma vključene 6 ur dnevno,

strokovni tim opredeli čas dnevne vključitve posameznih oseb, glede na njihove zmožnosti.

Realizacija letnega normativa pri posameznih izvajalcih lahko odstopa od predlaganega

povprečja glede na specifične potrebe napotenih oseb v določenem obdobju.

12

3.3.2 Letni normativ storitev J (Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu

oziroma v izbranem poklicu) na 0,90 strokovnega tima

Normativ: povprečno letno 40 oseb na 0,90 strokovnega tima.

40 vključenih oseb x 6 mesecev x 100 ur x 1 točka = 24.000 točk.

Povprečno število usposabljanj na en strokovni tim na leto je odvisno od dolžine trajanja

usposabljanja in obsega ur usposabljanja na mesec.

Maksimalni upoštevani obseg ur vključenosti posamezne osebe v storitev J v

normativih = 120 ur, več ur se za posameznika ne upošteva, čeprav bi bil v tekočem

mesecu vključen realno tudi več ur. S tem predlogom želimo ohranjati obseg ur za ostale

storitve, ki jih posamezna oseba v času usposabljanja potrebuje.

Navedeni normativ predpostavlja, da je mesečno hkrati vključenih v storitev J povprečno 20

oseb na polni strokovni tim z 90% financiranjem.

3.3.3 Letni normativ ostalih storitev na 0,90 strokovnega tima

Normativ: povprečno 40 oseb na 0,90 tima.

Povprečno 40 oseb x 6 mesecev x 6 ur x 6 točk = 8.640 točk.

Pri obsegu izvajanja ostalih storitev smo upoštevali povprečno število vključenih oseb, čas

trajanja v mesecih in mesečni obseg izvedenih storitev. (število ur na mesec in skupno

število mesecev).

3.3.4 Letni normativ storitev podpornega zaposlovanja na 0,90 strokovnega tima

Normativ: povprečno 8 oseb na 0,90 tima.

8 oseb x 12 mesecev x 6 ur x 10 točk = 5.760.

Povprečno število vključenih oseb v storitve podpornega zaposlovanja na 0,90 strokovnega

tima na leto je oblikovano glede na dolžino trajanja in obseg ur izvedenih storitev na mesec.

Normativ predstavlja pričakovan obseg glede na postavljen normativ povprečno od 5 do 10

oseb v mreži.

V primeru, da ni zadostnega števila vključitev v storitve podpornega zaposlovanja, je

izvajalec dolžan ustrezno povečati obseg ostalih storitev, za katere obstaja potreba v skladu

z rehabilitacijskim načrtom.

13

3.3.5 Povprečno število vključenih oseb na letni ravni

Pričakovan obseg vključitev na 0,90 strokovnega tima je od 90 do 110 oseb (napotitelj ZRSZ,

vključitev v storitve ZR) in od 5 do 10 oseb v podporno zaposlovanje. Pri oblikovanju

normativa so posebej upoštevane vključitve v storitev B in skupno vključitve v storitev J in

ostale storitve.

Normativ izhaja iz predpostavke, da pri izvajanju storitev zaposlitvene rehabilitacije za 90–

110 oseb in izvajanju storitev podpornega zaposlovanja za 5–10 oseb doseže 0,90

strokovnega tima v letu skupno 63.000 točk.

V primeru izvajanja storitev, ki so časovno omejene samo na nekaj ur na mesec, bodo

izvajalci lahko dosegli in tudi presegli pričakovano število vključitev, ne bodo pa dosegli

pričakovanega obsega storitev. Zato je v primerih, ko izvajajo npr. samo posamezne storitve

v omejenem časovnem obsegu, treba upoštevati dosežen obseg točk, medtem ko je lahko

število vključitev tudi pomembno višje.

Možna je tudi obratna situacija, da izvajalci dosežejo pričakovan obseg točk, niso pa v celoti

dosegli pričakovanega števila vključitev, kar pomeni, da so z manj uporabniki intenzivneje

delali.

3.4 Predlog okvirnih razmerij med storitvami

Okvirna razmerja med storitvami:

Povprečno 40 % obsega dela za izvajanje storitev B = 25.200 točk

Povprečno 38 % obsega dela za storitve J = 24.000 točk

Povprečno 14 % obsega dela za ostale storitve = 8.640 točk

Povprečno 9 % obsega dela za podporno zaposlovanje = 5.760 točk

Pričakujemo, da bo delež storitev podpornega zaposlovanja v začetnem obdobju izvajanja

storitev zaposlitvene rehabilitacije v letih 2010–2013 bistveno nižji in se bo šele postopno

približeval pričakovanemu 9-odstotnemu deležu, s tem pa se bo zmanjševal obseg ostalih

storitev.

Pri tem kaže opozoriti, da gre za izračun povprečnih vrednosti vseh izvajalcev, da

posamezni izvajalci lahko dosegajo večje ali manjše obsege točk pri posameznih storitvah.

Prav tako lahko izvajalci dosegajo večje število vključenih oseb ob enakem skupnem številu

točk, če je obseg storitev za posamezno osebo manjši oziroma manjše število vključenih

oseb, če je obseg storitev na posamezno osebo večji.