Nova GoricaGorica

Gradec

Beljak

Videm

Trst

ZagrebLjubljana

A

I

H

CRO

SLOVENIJASolkan

Novi krog doivetij Nove Gorice in Solkana

KazaloNova Gorica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4Pe po mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6Trg Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6eleznika postaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Muzejska zbirka kolodvor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10Erjaveva ulica aleja spomina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11Trg Edvarda Kardelja, park Borov gozdiek in konkatedrala Jezusa Odreenika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18abji kraj, olska ulica, solkanski trgi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Solkanska mostova, vojno pokopalie, Mizarski muzej in Vojni muzej Solkan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25Cesta IX . korpusa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Med stanovanjskimi bloki do magistrale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28Mestno sredie, portni center in sodobni stanovanjski bloki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Kostanjevica, Rafut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37portno po okolici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Panovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Soa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Straarji Alp . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Slastno za obloeno mizo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

Naselitev gorikega prostora sega dale v preteklost, ven-dar so stare kulture puale za seboj le drobne sledi. Prve ohranjene darilne pogodbe, ki nedvoumno omenjajo te kraje, so iz sredine srednjega veka, natanneje iz leta 1001, ko je bil Solkan pomembneji od Gorice. V istem za-pisu je tudi potrjeno, da je ime Gorice slovanskega izvora, pa eprav so jo v kasnejih stoletjih, ko je postala sredie grofije, zapisovali tudi kot Grz, Goritia, Gurize, Gorizia. Naseljevali so jo Slovenci, Furlani, Nemci, idi, Avstrijci, Italijani, ki so, ne glede na narodno pripadnost, iveli po-dobne izkunje, pripadali istim dravnim tvorbam, astili iste bogove in preklinjali isto oblast. Dolga leta, vse od 1500 do prve svetovne vojne (1.sv), je Gorika (z redkimi prekinit-vami) pripadala habsburki oziroma avstrijski kroni. Med 1.sv so se tu odvijali srditi spopadi med Avstro-Ogrsko in

Italijo, tako da so morali domaini v begunstvo. Po vrnitvi so jih priakale ruevine in druga drava, Italija. Po drugi svetovni vojni (2.sv), natanneje 15. septembra 1947, je nova dravna meja med Italijo in Jugoslavijo presekala ta prostor na dvoje, prerezala je tisoletne vezi in spodbudi-la rast nove Gorice. Mesta ki bo sijalo preko meje, kot so razglaali politiki, ki so bili vanj pripravljeni vloiti milijardo dinarjev. Zamisli se je najbolj priblial urbanistini nart Eda Ravnikarja, ki je vzporedno z eleznico narisal novo os, mestno magistralo. Temeljni kamen Nove Gorice je bil poloen 13. junija 1948. Kljub veri v prihodnost, ki jo pred-stavlja graditev novega, moramo negovati arhiv spomina. Pomnikov preteklosti ne manjka. Vabimo vas na lagoden sprehod skozi mesto, podaljan do eleznikega mosta ez Soo, med katerim se vam bo razkril delek zanimive

Nova Gorica

5

zgodovine Slovencev na zahodnih okopih narodnostnega ozemlja. Nae izhodie bo Trg Evrope pri elezniki postaji. e elite bolj portno doivljanje prostora, vam ponujamo vzpon na vrhove nad mestom, rekreacijo v Panovcu ali ob Soi. Lahko pa se umirite, in se zakopljete v knjinico, pre-

ivite dan z obiskom muzejskih zbirk, si ogledate razstavo ali gledaliko predstavo, ujamete zadnjo stavo v igralnici... V vsakem primeru ne pozabite na obisk katere izmed go-stiln in restavracij, ki jih v mestu in blinji okolici ne manjka. Dobrodoli!

6

Trg na meji je dobil ime po vstopu Slovenije v EU (1 . maja 2004) . Krasi ga mozaik nove Evrope, ki ga je zasnoval Franko Vecchiet, slovenski umetnik iz Trsta . Arhitekturno reitev je prispeval Gorian Romano Schnabl, ki je imel teko nalogo, saj je gradil na zapuini Maxa Fabianija (18651962), takrat najbolj uglednega avstro-ogrske-ga urbanista in priznanega arhitekta . Fabiani je ulice, ki vodijo od postaje, zarisal pahljaasto, v pet smeri, pa eprav se jih je veina po dobrih sto metrih konala na njivah . Fabiani je predvideval hiter razvoj mesta, ki je z eleznico dejansko zadihalo . Goriki prostor je privabljal

Pe po mestuTrg Evrope

podjetnike in umetnike, ugodna klima tudi premone plemenitae in upokojene oficirje, za katere je Gorica postajala nekakna avstrijska Nica . Urejeno in mirno mesto je slovelo po vekulturnosti . Tudi preprosti ljudje, pogosto komaj pismeni, so se brez teav sporazumevali v tirih jezikih: slovenini, nemini, italijanini in fur-lanini . Je vse to pripadalo nekemu drugemu asu in druganemu dojemanju prostora in je skupaj z njima presahnilo? Se bo lahko e kdaj vrnilo? Skupen Trg Evro-pe je vsekakor bolje kot bodea ica sredi trga, ostalo so za zdaj le spomini in sanje .

7

V sonnem vremenu lahko oditamo toen as na sonni uri, narejeni iz pogonskega kolesa parne lokomotive in postavljeni na italijanskem delu trga. Posebnost ure je, da pozimi kae toen as na spodnji, poleti pa na zgornji strani kolesa.

8

Mogona stavba in hkrati najstareja javna zgradba v mes-tu, je bila zgrajena skupaj z bohinjsko eleznico ter preda-na namenu leta 1906 . Nart zanjo je prispeval dunajski arhitekt Robert Seelig . Historicistina zasnova ima bogat secesijski dekor, najbolj izrazit na zahodnem proelju in v detajlih notranje opreme: al se marsikaj ni ohranilo . Od tu so upravljali ivahen promet na progi, po kateri so mone parne lokomotive vlekle 70 vlakovnih kompozicij dnevno . Direktni hitri vlaki so vozili v Prago, Dunaj, Mnchen, Os-tende, Trst . Lokalni progi za Ajdovino so snovali nadalje-vanje do Ljubljane in s tem odprto pot na vzhod . Goriki bohemi so li zjutraj na kavo v Trst, popoldne do Koroke na pivo . Lokomotive so vzdrevali in pripravljali za vonjo v mogoni polkroni kurilnici na vzhodni strani postaje, kjer sta ohranjena tudi vodni stolp in nakladalnik premoga . Ce-lotna proga od Prage preko Linza in Beljaka do Trsta, po-znana tudi kot Neue Alpenbahnen ali Transalpina, je dolga 717 km in velja za eno najlepih v Evropi . Slavnostnega

eleznika postajaodprtja, ki je bilo 19 . septembra 1906, se je udeleil sam prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand . al se je manj kot desetletje kasneje znala sredi vojne vihre, po 1 .sv pa so nove dravne meje tako razkosale traso, da ni-koli ve ni zasijala v prvotnem sijaju . Z mejo po 2 .sv je bila pretrgana e zveza s Trstom . Danes vozi le nekaj lokalnih vlakov do Seane, Ajdovine, Je-senic in Ljubljane . Leta 1974 se je parna vleka umaknila dizelski, vendar obasno e vedno zapiska parna lokomo-tiva, vpreena v vleko muzejskega vlaka . Leta 1922 v Neaplju izdelana lokomotiva, ki je neko sopi-hala od Trsta do Podbrda, oznaena s serijsko tevilko J 118-005, krasi pload na severni strani kolodvora . Ob njej je kos kamna z ograjo s solkanskega eleznikega mosta, ki je med zaveznikim bombardiranjem 15 .3 .1945 konal v reki, iz katere so ga pred leti reili lani Drutva za podvod-ne dejavnosti Soa .

9

10

V dvajsetem stoletju so prebivalci Gorike vekrat menjali dravo kot si kupili novo obleko, predvsem pa je meja zare-zala v prostor, ki so ga prej vedno utili za svojega . Poleg tega to ni bila navadna meja, ampak lonica med Vzhodom in Zahodom, varovana z bodeo ico . eleznika postaja je nehote postala nemi glasnik rojevanja nove drube: na streho so ji navlekli veliko rdeo zvezdo in obasno dodajali napise v stilu Mi gradimo socializem ali ivelo bratstvo in edinstvo naih narodov. Zvezda je danes eden od eksponatov muzejske zbirke, ki nam s sliko, predmeti in besedo predstavlja dogajanje ob meji od konca 2 .sv do osamosvojitve Slovenije in njene vkljuitve v EU .

Muzejska zbirka kolodvor

11

Erjaveva ulica aleja spominaJuno od eleznike postaje je razpotje: desno vodi pot v Gorico, levo gre Erjaveva ulica v Novo Gorico . Ta cesta je neko peljala do glavnega mestnega pokopalia, ki je bilo med 1 . sv unieno in kasneje prestavljeno ve ki-lometrov juno . Med vojnama so tu kopali in gali glino; zadnja ohranjena stavba nekdanje opekarne gosti da-nes galerijo Frnaa in Dom krajevne skupnosti . Ulica se raziri v Rusjanov trg in kona v kroiu na osrednji me-stni magistrali Kidrievi ulici . Energijski kanal, ki ga je odkril geomantik in krajinski poet Marko Poganik, nas preko travnika in skozi knjinico privede do mestnega parka Borov gozdiek, kjer je novogoriko vitalno-ener-gijsko sredie .Erjaveva ulica je prava aleja spomina . Ob njej se kar vrstijo portretni kipi slavnih Gorianov in drugih ljudi, ki so tu ustvarjali ali pomembno zaznamovali na pros-

tor, nekaterim drugim pa so namenjeni spomeniki bolj svobodnih oblik . Spomeniki si ne sledijo v kronolokem zaporedju in so v nadaljevanju opisani tako, kot jih sre-ujemo na poti proti srediu mesta . Vzdol Erjaveve in na Trgu Edvarda Kardelja je e pet tematsko nevezanih parkovnih kipov mladih ustvarjalcev: devet glav Mirka Bratue (kriie s Cankarjevo), kamniti krogi Zmaga Posege (19592009), pred upravno stavbo HIT, klade Matjaa Poivavka (travnik pred obino), Bor na obali Jakova Brdarja (pred knjinico) in Brodar du Mirsada Begia (ob obinski palai) . Ob poti je tudi ve sodobno zasnovanih fontan napitnikov, tihih prievalcev kvali-tete vode iz obinskega vodovodnega omreja .

12

Pater Stanislav krabec (18441918) je najpo-membneji slovenski jezikoslovec 19 . stoletja in velja za oeta slovenske fonetike . V samostanu na Kostanjevici je bil od leta 1873 do 1915, ko se je zaradi vojne umaknil

v Kamnik . Preprian je bil, da je slovenina najlepi izmed vseh jezikov in opozarjal, da je jezik prevelik dar, da bi posameznik onegavil z njim . Svoje jezikovne tudije je objavljal na platnicah revije Cvetje iz vrtov svetega Fran-ika . Kipar: Mirko Bratua .

Joe Srebrni (18841944) je bil kmet, politik in re-volucionar, udeleenec oktobrske revolucije, ustano-vitelj Komunistine partije Italije (1921), organizator kmekih zadrug in slovenskih kulturnih drutev, po-tujoih italnic . . . Leta 1924 je bil izvoljen na listi KPI v rimski parlament, e dve leti kasneje pa konfiniran na otoke v Tirenskem morju (Ustica, Lipari) . Za kraji as je ilegalno bival v Ljubljani, kasneje je bil zaprt v faistinem koncentracijskem taboriu Renicci pri Arrezzu . Po razpadu Italije se je pe vrnil domov in se prikljuil partizanom, kjer je postal komandant . Utonil je med prekanjem Soe, ko se je vraal s shoda v Br-dih . Kipar: Stojan Bati .

Milko Kos (18921972) je bil slovenski zgodovinar, rojen v Gorici, kasneje de-kan Univerze v Ljubljani in akademik . Najbolj ga je za-nimal srednji vek, kamor je umestil tudi prihod Slova-nov v prostor med Alpami in Jadranom .Kipar: Negovan Nemec (194787) .

Lojze Bratu (19021937) je bil goriki glasbenik in zborovodja, predvsem pa zaveden Slovenec . V letih preganjanja slovenske besede je vodil tevilne cerkve-ne slovenske pevske zbore, saj je bila slovenska pesem v cerkvah dovoljena, eprav ne zaelena . Faisti so ga po nedeljski mai, 27 . decembra 1936 ugrabili, pretepli in mu dali piti meanico ben-cina in strojnega olja . Zaradi zastrupitve je 16 . februarja 1937 v hudih mukah umrl . Dan pred smrtjo, na njegov rojstni dan, so mu prili slo-venski fantje na skrivaj zapet pod okno bolninice .Kipar: Negovan Nemec .

Ljubka orli (1910-1993) se je poklicno zapisala uiteljskemu poklicu, v spominu pa je ostala kot po-konna enska, soproga Lojzeta Bratua, tudi sama zavedna Slovenka, zaprta in muena v faistinih za-porih, pesnica prefinjene izpovedne in domoljubne lirike, pa tudi rtic in pripovedi . tevilna njena dela so uglasbena, iz njih pa veje upanje, vera in ljubezen . Njen odgovor muiteljem je izklesan na spominski ploi taboria v Zdravinah: Skozi trpljenje nas lahtni usoda, ena misel je, en klic, svoboda! Po rodu iz Tolmina je delovala predvsem v Gorici . Kiparka: Mi-lenka Braniselj .

Engelbert Besednjak (18941968) je bil viden kr-anski socialist, pravnik in novinar . Pisal je za tevilne asopise in revije, leta 1954 je v Trstu ustanovil Novi list . V letih 192428 je bil poslanec v italijanskem parlamentu, kas-neje ga je pot vodila na Dunaj

13

in Beograd, kjer je zastopal interese Primorcev oziroma Slovencev, ki so bili pod Italijo . Kipar: Negovan Nemec .

Andrej Budal (18891972), iz tandrea pri Gorici, je na Dunaju doktoriral iz romanistike . Sluboval je kot pro-fesor slovenine, pisal je olske prironike, pa tudi po-vesti, novele in liriko . Poleg tega je bil dober prevajalec iz italijanine in francoine: med drugim je poslovenil

Boccacciov Dekameron . Leta 1947 je bil v goriki delega-ciji na pariki mirovni konfe-renci, na kateri se je odloalo o povojni Italiji, vkljuno s potekom meje med Italijo in Jugoslavijo . Vrsto let je vodil Slovensko stalno gledalie v Trstu . Kipar: Negovan Nemec .

Anton Veluek Matev (191244) je eden najbolj-ih in najbolj portvovalnih organizatorjev in voditeljev NOB na Primorskem . V Jugoslavijo je, tako kot mnogi drugi, pribeal leta 1935, da bi se izognil mobilizaciji za vojno v Etiopiji (abesinski imigranti) . Kmalu se je priklju-il Komunistini partiji . Poleti 1941 se je vrnil na Goriko, kjer je organiziral OF in partizansko gibanje, v katerega so vstopali tudi Italijani . V zaetku leta 1944 je bil poslan v Trst, kjer so ga okupatorji novembra prijeli in muili, nakar je za njim izginila vsaka sled . Kipar: Janez Pirnat .

Sergej Maera (191241) je bil Gorian, ki se je z dru-ino po 1 .sv preselil na Koroko in kasneje v Ljubljano . Leta 1932 je konal Pomorsko vojno akademijo v Dub-rovniku . Ob zaetku 2 .sv je bil topniki astnik na ruil-cu Zagreb, zasidranem v Boki Kotorski . Ob kapitulaciji Jugoslavije bi moral skupaj z ostalo posadko zapustiti ladjo, vendar sta z nekdanjim soolcem in prijateljem Milanom Spasiem ostala na njej in jo razstrelila, da ne bi prila v roke okupatorju . Avtorja spomenika sta Rafael

Nemec (191493) in Vasilij eljko .

Josip Vilfan (18781955) je bil traki pravnik in politik, borec za pravice in enakopravnost Slovencev in drugih junih Slovanov tako v okviru Avstro-Ogrske kot kasneje Italije . Kljub poigu Narodnega doma (13 . julija 1920) in istega dne e dvajsetih drugih sedeev ali zbirali Slo-vanov v Trstu je verjel v pravni red in bil v dveh manda-tih poslanec v rimskem parlamentu (192128) . Kasneje se je za pravice manjin prizadeval v okviru Kongresa evropskih narodnosti (192539) s sedeem na Dunaju, ki mu je predsedoval v letih 19281939 . Po prikljuitvi Avstrije Nemiji se je preselil v Beograd . Velja za oeta ideje o skupnem kulturnem prostoru .Kipar: Negovan Nemec .

Henrik Tuma (18581935) se je sicer rodil in umrl v Ljubljani, vendar je veliko let preivel na Primorskem, zlasti v Gorici, kjer je bil leta 1895 in 1902 izvoljen za deelnega poslanca . Kot prvi Slovenec je v deelnem odboru dosledno uporabljal slovenino . Deloval je v leviarskih krogih, bil je odlien govornik in se dosledno boril za enakopravnost Slovencev na vseh podrojih . Pobudo Svoji k svojim!, ki je bila v drugih slovanskih deelah Avstro-Ogrske uperjena proti nemkutarjem, je na Gorikem raziril na bojkot italijanskih trgovin, notar-jev, gostiln . Hkrati je spodbujal priseljevanje slovenskih podjetnikov, obrtnikov in trgovcev v Gorico . Bil je pobu-

14

dnik in ustanovitelj Trgovsko obrtne zadruge . Obenem je urejal revijo Nai zapiski, v kateri je pisal o socializmu, sociologiji, pa tudi o sekso-logiji . Ker so mu oblasti po 1 .sv zavrnile pronjo za dr-avljanstvo, ni mogel dobiti odkodnine za tiri poruene

hie in odvetniko pisarno, zato se je preselil v Ljubljano . Bil je tudi odlien alpinist: za asa ivljenja sta izli njego-vi knjigi Imenoslovje Julijskih Alp (1929) ter Pomen in ra-zvoj alpinizma (1930), po smrti pa tudi knjiga Iz mojega ivljenja (1937) . Kipar: Boris Kalin (190575), dokonal Marjan Keri-Bela (19202003) .

Alojz Gradnik (18821967), preprosto pesnik . Ura-dno pa tudi sodnik v Gorici, Krminu, Pulju, Cerknem . Po italijanski zasedbi Primorske se je umaknil v Jugoslavijo, kjer je bil sodnik v Ljubljani in Zagrebu, nekaj asa pa tudi pravni svetovalec na zunanjem ministrstvu v Beo-gradu . . . Sodi med predstavnike ekspresionizma, poleg ljubezenske tematike, pogosto povezane z rtvova-

njem in smrtjo, je pisal tudi domoljubne pesmi, posve-ene zlasti rodni Medani v Brdih . Obenem je prevajal in pisal pesmi za otroke . tevilni ga zaradi izrazne silovitosti postavljajo ob bok Francetu Preernu .Kipar: Negovan Nemec .

Ivan Trinko Zamejski (18641954), buditelj in du-hovni oe benekih Slovencev, je bil rojen v mali vasi Tarmun pod Matajurjem . Star je bil dve leti, ko je Be-neija postala del kraljevine Italije . Po oli v edadu je el na videmsko semenie, po posvetitvi pa nadaljeval

s tudijem filozofije in slovanskih jezikov . Bil je profesor filozofije in italijanine, obenem je uil rojake knjine slovenine . Z objavami pe-smi in drugih spisov v raz-linih slovenskih revijah je priblial Beneijo in Rezijo slo-venskim bralcem . Razvijal je slovensko geoloko in etnolo-ko izrazoslovje, prevajal, pisal glasbo, risal in tudi razstavljal . Kipar: Negovan Nemec .

Karel Lavri (1818-76), rojen v Premu, je veji del svoje pravnike kariere opravil na Primorskem, kjer je bil eden najvidnejih narodnih buditeljev . Pomagal je ustanoviti ve italnic, tudi solkansko (1867) . Vodil je priprave na tabore, ki so bili v drugi polovici XIX . stoletja najpo-membneja manifestacija prebujene slovenske zavesti . Zavzemal se je za krepitev gospodarske moi Sloven-cev, spodbujal zadrunitvo, razvoj trgovine in obrti . Boril se je za uveljavitev slovenine v javnosti, v olstvu, na sodiih, v dokumentih . Ker mu zaradi nasprotova-nja Italijanov ni uspelo uveljaviti uporabe slovenine v deelnem odboru, je odstopil . Zahteval je zaitni za-kon za Slovence in se zavzemal za zedinjeno Slovenijo v okviru federalne ureditve Avstro-Ogrske, pa tudi misel o jugoslovanstvu mu ni bila tuja . Kipar: Boris Kalin .

Anton Gregori (18521925) iz Vrsna je bil politino aktiven bogoslovec, profesor, deelni odbornik, name-stnik deelnega glavarja in lan raznih deelnih svetov ter komisij; izvoljen je bil tudi v dravni zbor na Dunaju . Leta 1890 je postal predsednik politinega drutva Sloga, kas-neje pa precej razpet med raznimi politinimi strujami, ki so vse bolj razdvajale Slovence na Gorikem; nazadnje je bil med ustanovitelji Slovenske ljudske stranke . Velja za oeta slovenskega olstva: spodbujal je ustanavljanje zasebnih ol in vrtcev drutva Sloga, dosegel preselitev

15

slovenskega mokega uite-ljia iz Kopra v Gorico, imel odloilno vlogo pri ustano-vitvi prve slovenske dravne gimnazije v Gorici leta 1913 . Med vojno se je umaknil na Dunaj, kjer se je ukvarjal z begunsko problematiko .Kipar: Negovan Nemec .

Andrej Gabrek (18641938), po rodu iz Kobarida, je bil najprej uitelj, po preselitvi v Gorico pa asnikar, zalonik, knjigarnar in politik . Leta 1893 je ustanovil Go-riko tiskarno, pet let kasneje pa tudi tiskarno v Pulju . Zaloil, izdajal in delno tudi urejal je tevilne revije, ki so pomembno vplivale na rast politine zavesti Slovencev

na Gorikem, med katerimi je bila najpomembneja Soa . Najpogosteje je deloval v navezi z Antonom Gregori-em . V Slovanski knjinici je objavil Narodne pripovedke v Sokih planinah, ki jih je kot uitelj zbral na Kobarikem .Kipar: Boris Kalin .

Simon Gregori (18441906) je e kot otrok priel iz Vrsna v Gorico, kjer je po gimnaziji obiskoval bogoslov-no semenie, nato pa sluboval po ve krajih v Vipavski

dolini . Pesniti je zael e v oli: besede so se mu s tako lah-koto rimale, da se ga je kmalu oprijel vzdevek goriki slavek . Izdal je tri zvezke Poezij (1882, 1887, 1902), etrti je izel po smrti (1908) . Njegove pesmi so vzgojne, spodbudne, izpo-vedne, domoljubne; kasneje

je napisal tudi ve politinih prigodnic . Vedno je bil bolj krhkega zdravja; svoje zadnje moi je porabil za prevod Jobove knjige in delo z mladimi v olskem domu . Velja za slovenskega pesnika z najve ponarodelimi pesmimi . Kipar: Zdenko Kalin (191190) .

Fran Erjavec (18341907) je bil profesor naravoslov-ja na realkah na Dunaju, Zagrebu in nato od 1871 v Gorici, obenem pa pozoren opazovalec in opisovalec narave . e mlad je pisal basni, kasneje tudi pripoved-ke in potopise . e zlasti je proueval pola; znanstve-na in potopisna opaanja je strnil v duhovitem spisu Kako se je Slinarju z Golovca po svetu godilo . Lahko bi postal profesor na zagrebki univerzi, vendar je raje ostal v Gorici, kjer je imel ve asa za naravoslovje . Kipar: Boris Kalin .

Par metrov levo je kip Rastislava Delpina Zmaga (192056), partizanskega komandirja, diverzanta in obveevalca, po rodu iz Podgore (danes Italija) . Kipar: Zdenko Kalin . Mimogrede skoimo e na trnico, kjer preverimo, kaj so pridelali na kmetijah v okolikih vaseh . Gorika je bila od nekdaj znana po dobrih vrtnarjih, ki so zaradi milega podnebja zalagali trg z zgodnjo zelenjavo in raznim sadjem . Najbolj cenjene krajevne dobrote so zimski bledeni goriki radi ali regut, kot mu pravijo domaini, belui, enje, breskve in kaki . Pogosto gostuje na trnici kak sirar ali ebelar, v poznem poletju in jeseni se oglasijo e nabiralci gob . Edvard Rusjan (18861911) ni bil samo na prvi letalec, ampak pooseblja vizionarstvo, prepleteno z ustvarjalnim in podjetnikim duhom . Prebiral je o ae-

16

rodinamiki in bil istoasno konstruktor, izdelovalec in poskusni pilot svojih letal . Prostor v oetovi delavnici, kjer sta z bratom sestavljala letala, je velikopotezno poimenoval Fabrique technique daroplans Rusjan, tehnina tovarna letal Rusjan . Leta 1909 se je z letalom Eda I na Malih Rojcah pri Gorici prvi dvignil v zrak in poletel 60 m . V domai delavnici je izdelal kar sedem letal in z vsemi tudi poletel . Najbolj uspeen model tega obdobja je EDA V; replika tega letala, narejena iz boljih materialov, e danes poleti ob izjemnih prilo-nostih, od blizu pa si jo lahko ogledamo v stopniu blinjega EDA centra . Brata Rusjan sta pot nadaljevala v Zagrebu, kjer sta dobila vso podporo podjetnika Mi-hajla Merepa . Letalo iz leta 1910 je postavilo svetovni rekord v hitrosti vzleta: po zgolj 28 m je e bilo v zraku . Uspeni predstavitvi v Zagrebu naj bi sledila prava tur-neja in, mogoe, serijska proizvodnja letal . Prva posta-ja je bil Beograd, kjer je ogromna mnoica priakala Rusjana . Poletel je kljub neugodnemu vremenu, izve-del vrsto atraktivnih preletov, nato pa je sunek vetra zlomil krilo in letalo je padlo na elezniko progo; med prevozom v bolninico je umrl . Spomenik, ki spomi-nja na slovenskega Ikarusa, je oblikoval Janez Lenassi (1927-2008) . Portretni kip mladega letalca (avtor Zma-go Posega) je v knjinici Franceta Bevka, ene izmed mogonih stavb na Trgu Edvarda Kardelja pred nami . e prej gremo mimo obeleja braniteljem slovenske samostojnosti 199091, katerega jedro je betonska protitankovska ovira (avtor postavitve: Darko Likar), medtem ko je nekaj metrov desno, na Kidrievi ulici, parkovna skulptura Negovana Nemca, posveena di-verzantom NOV .

17

18

Trg Edvarda Kardelja je dejansko travnik ob stiiu Kidrieve ulice in Ulice tolminskih puntarjev, ki ga na severni strani zapira obinska palaa, na vzhodni pa gledalie in knjinica . Je idealen prostor za veje prire-ditve, tako shode kot koncerte .Na nepozidanem vogalu je spomenik ob tisoletnici Gorice kiparja Marka Poganika . Na dvoje razrezan ka-men ponazarja trenutek, ko je lovek zarezal v integrite-to pokrajine in zgradil prvo naselje . Leva polovica prina-a prepis darilne pogodbe cesarja Otona III iz leta 1001, ki omenja Solkan in Gorico, desna kozmogram Gorice, izpeljan iz vrtnice . Trni, trdi avtor, simbolizirajo senno plat prostora, njegovo tragino razklanost, vendar est cvetnih listov z lahkoto plesa preraa trnov oklep . Spo-menik je postavljen na energijskem kanalu, ki ima svoj vrelec za knjinico v borovem gozdiku in tee v smeri Benetk . Krajinski poet Poganik je na obmoju Gorike-ga holona (energijskega polja) postavil e pet podobnih litopunkturnih kamnov, od katerih sta dva pred kliniko

Vid v blinjem Kromberku . Eden od teh predstavlja identitetno znamenje gorikega prostora, kjer se sreu-jejo energijska polja Furlanije, Soe in Vipavske doline .Kamnita Obinska palaa je iz leta 1950 . S svojo mirno mogonostjo vliva zaupanje v oblast, saj e na dale od-seva resnobno mogonost . Poleg obinskih pisarn od nekdaj gosti e druge slube javne uprave . Projektiral jo je Vinko Glanz (19021977), tirje kipi nad vhodom pa so delo Borisa Kalina in ponazarjajo upor (trganje spon), boj, zmago (puka je odloena, vendar je vojak e na prei) in mir (vinogradnik z zaupanjem v prihodnost vee trto) . Freske v osrednji sejni Zeleni dvorani, delo Slavka Pengova (190888), nizajo prizore slovenske in e zlasti primorske zgodovine . Gorika knjinica Franceta Bevka, ustanovljena leta 1949, domuje od leta 2000 v novi stavbi, ki velja za vrhu-nec arhitekturne govorice Vojteha Ravnikarja (19422010) . Igrivo zasnovana stavba je v tlorisu kot priprta knjiga, ki preko velikih steklenih povrin komunicira z

Trg Edvarda Kardelja, park Borov gozdiekin konkatedrala Jezusa Odreenika

19

zunanjim svetom . Tu vse napeljuje k misli, da je tudij prijetno in kreativno doivetje . V stavbi openate fasade, prav tako delu Vojteha Ravni-karja, se lahko zjoemo ali nasmejemo ob predstavah Slovenskega narodnega gledalia, ki je bilo kot Goriko gledalie ustanovljeno leta 1955 . Leta 1969 se je preimenovalo v Primorsko dramsko gledalie, leta 2004 pa je dobilo status institucije nacionalnega pome-na in sedanje ime . Gledaliki ansambel je ele po tirih desetletjih delovanja dobil primerno velik oder in dvo-rano, leta 2011 pa je bila dograjena tudi mala dvorana . Stavba gosti tudi Mestno galerijo, kjer razstavno dejav-nost dopolnjujejo z pedagoko in omogoajo spozna-vanje aktualnih tem na podroju vizualnih umetnosti . V ozadju teh stavb je borov gozdiek, edinstven biotop

sredi mesta, nastal na obmoju zadnjih ostankov nek-danjih glinokopov . Tla zadrujejo vodo, ki privablja abe in ptice, tudi selivke . To je prava oaza miru na dosegu roke . Na juni strani je urejen kompleks otrokih igral in kip Igra kiparja Gorazda Prinia, na vzhodnem robu gozdika pa se nahaja spomenik aleksandrinkam kiparke Nike imac . V svoji preprostosti predstavlja lik enske-matere, ob kateri se poutimo varne . Namenjen je tisoerim dekletom in mladim enam, ki so se med leti 1850 in1960 odpravljale v Egipt, da bi kot varuke, guvernante in dojilje otrok bogatih druin zasluile de-nar za pomo moem in otrokom, ki so ostajali doma . Njihova izkunja je preplet junakih in traginih zgodb; da ne bi utonile v pozabo skrbi Drutvo za ohranjanje kulturne dediine aleksandrink .

20

Na robu parka je moderen skejterski poligon, ki s 3 .000 m razvejanih povrin predstavlja najveji tovr-stni objekt dale naokrog . Mladi vseh starosti izvajajo vragolije na rolkah, rolerjih, kolesih ali skirojih, prete-no v lastno zadovoljstvo, vendar imajo skoraj ob vseh urah dneva tudi obudovalce, ki s tribun spremljajo njihove akrobacije .Nadaljujemo po sprehajalni poti vzdol Vojkove ceste do sodobno zasnovane upnijske cerkve Kristusa Odreenika, dograjene leta 1982 po nartih arhitekta Franca Kvaternika . Kriev pot in kar 5,3m visoko skulp-turo Kristusa Odreenika je v sodobnem ekspresioni-stinem slogu ustvaril kipar Stane Jarm (19312011), ki je obenem avtor plastike Boje matere z detetom v stranski kapeli . Cerkev je od leta 2004 konkatedrala .

Pred njo je kip gorikega nadkofa Franika Borgie Sedeja (18541931), zadnjega od tirih slovenskih nadkofov, ki so od leta 1883 do 1931 vodili goriko nadkofijo; pred tem so bili nadkofi Nemci ali Avstrij-ci, kasneje Italijani . Po rodu Cerkljan, je el po posveti-tvi tudirat na dunajski Avgutinej (Cesarsko-kraljevski intitut sv. Avgutina za izobraevanje duhovnikov), kjer je bil kasneje tudi profesor . Za vrnitev v Gorico ga je nagovoril nadkof Jakob Missia (18381902), prvi slovenski kardinal (imenovan 1899) . Razgledan in na-rodnostno zaveden je bil glasnik zahteve, da mora ve-rouk potekati v maternem jeziku; s tem je vztrajal tudi med faizmom, ko je kljuboval nastavljanju italijanskih duhovnikov v slovenske vasi in podpiral ohranitev slovenskega petja v cerkvah . Zaradi stalnega blatenja, demonstracij in zasramovanj je prosil za razreitev in kmalu zatem umrl .

21

22

Uberemo jo proti vzhodu: preko polj pridemo na pot, ki je neko povezovala Vipavsko dolino s Solkanom . Zavi-jemo proti severu: nekaj njiv e vedno kljubuje urbani-zaciji, na pobojih Kekca opazimo vinograde, oljnike, enje . Ko se hie strnejo, smo v abjem kraju, predelu Solkana, ki je bil znan po najbolj plodni zemlji . V krii-u je spomenik beguncem: zaradi bombardiranj med 1 .sv so morali vsi krajani, priblino 3 .000, zapustiti do-move . Avtor: Vinko Torkar . Zavijemo desno do vile Bartolomei, podeelskega dvorca gorike meanske druine, ki je tu obasno bivala do 2 .sv . Po razlastitvi je povojna oblast vilo na-menila tajni policiji UDBI, tu so bili tudi novogoriki za-pori . Danes domuje v vili Goriki muzej . Na ogled je ve stalnih zbirk, novi prostori so namenjeni stalni zbir-ki grafik Vladimirja Makuca (roj . 1925), ki jih je podaril rodnemu Solkanu . Glavne zbirke Gorikega Muzeja so sicer v nekaj kilometrov oddaljenem gradu Kromberk, nekdanjem domovanju grofov Coronini-Cronberg, dvorcu z znailnimi gradbenimi elementi 18 . stoletja in baronim parkom . Po olski ulici pridemo do osnov-ne ole Solkan, zgrajene leta 1905 . Sicer se krajevna

ola omenja e leta 1843, eprav naj bi bila prva ola uradno ustanovljena leta 1856 . Pouk je kar pol stoletja potekal v zasebnih prostorih! Pod faizmom je bila zve-nee poimenovana po renesannem geniju Leonardu da Vinciju, vendar vsebina uenja ni temeljila na huma-nizmu, saj so z juga Italije pripeljani uitelji izvajali ostro raznarodovalno politiko . olsko knjinico s slovenskimi knjigami so zagali e leta 1923 . Leta 1976 so ob stari oli zgradili novo . Mimo rojstne hie kiparjev Borisa in Zdenka Kalina z obelejem na proelju pridemo do ceste IX . korpusa . Ta-koj desno je monumentalno zasnovan spomenik pad-lim borcem in aktivistom NOV, delo arhitekta Vinka Glanza in kiparja Borisa Kalina . Na zaetku Mizarske ulice je spominsko obeleje sol-kanskim mizarjem, poveava lesoreza domaina Joe-ta Srebrnia (19021991) . Trg ob solkanski cerkvi svetega tefana je poimenovan po Marku Antonu Pleniu (17051786), v Solkanu rojenem zdravniku, ki je deloval in predaval na Duna-ju, kjer mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiki in nato e viteki naslov . V delu Opera medico-physica

abji kraj, olska ulica, solkanski trgi

23

(1762) je razvil teorijo o mikroorganizmih (animalcula minima) kot povzroiteljih bolezni in zagovarjal misel, da ima vsaka bolezen svojega povzroitelja . Izhajajo iz tega spoznanja je predlagal uporabo zdravil, ki de-lujejo neposredno na mikrobe . Okrog cerkve svetega tefana (klju v upniu) so hie podkvasto grajene v strjenem nizu; neko naj bi bili taki podkvi dve, vendar je le ena v celoti ohranje-na . Na proeljih hi in zidovih se kar vrstijo spominske ploe in obeleja, ki priajo o pestri zgodovini Solka-na; pred poslopjem krajevne skupnosti je tudi kamen,

ki je oznaeval mejo med obinama Gorica in Solkan . Na spodnjem trgu, poimenovanem po Joetu Srebrni-u, je osrednja atrakcija fontana, ki na abstrakten nain predstavlja Soo, ko se pri Solkanu izvije iz objema go-rovja . Neko je na tem mestu stal pravi vodnjak s pitno vodo in tudi Soa pri Solkanu je bila pitna . Neko . . .

24

25

Solkanska mostova, vojno pokopalie, Mizarski muzej in Vojni muzej SolkanPo Soki cesti pridemo kmalu do brikega cestnega mostu ez Soo, ki ima najdalji elezobetonski lok v Sloveniji, s ka-terega pogumni, resda privezani z elastiko, skaejo v globi-no (bungee jumping) . Na pogled pa e pritegne solkanski elezniki most, ki velja za zadnjega izmed velikih kamnitih mostov in ki je s 85 m dolgim kamnitim lokom tudi zares najdalji na svetu . Dograjen je bil leta 1905, promet po njem je stekel leto kasneje . Vonjo dvornega vlaka ez most so pozdravili tisoi, ki so nesojenemu cesarju Francu Ferdinan-du dali jasno vedeti, da tod ivi slovanski rod . V zaetku 6 . bitke na soki fronti, v noi z 8 . na 9 . avgust 1916, so ga stra-tegi avstro-ogrske vojske dali pognati v zrak, da ne bi priel v roke Italijanom . Kasneje, ko so po rapalski pogodbi ozemlje zasedli Italijani, so kamniti lok obnovili, pa eprav proga ni imela ve nekdanjega pomena velike prometne arterije in eprav so v gradbenitvu gradili le e elezobetonske mo-stove takih razsenosti . Med 2 .sv je bil most vekrat tara zaveznikih letalskih napadov, vendar ga je zadela ena sama bomba, ki na sreo ni eksplodirala . Leta 1985 je bil razglaen za tehnini spomenik .

Povsem blizu, vendar z vstopom na lastno odgovornost, je pokopalie avstro-ogrskih vojakov z zaetka bojevanj na soki fronti . Skromno pokopalie ne daje pravih vtisov o moriji, ki je sledila v naslednjih treh letih, in ki je prav na gori-kem delu fronte zahtevala najve rtev . Poleg posameznih grobov je sredi pokopalia kostnica, nad njo pa zidan stolp obelisk z napisom ICH HATT EINEN KAMARADEN, imel sem tovaria . Tu naj bi bilo pokopanih priblino 2 .500 vojakov .

V stavbi ob Soki cesti je v pritliju Mizarski muzej, ki gosti znailno orodje in druge pripomoke, ki so jih potrebovali solkanski mojstri obdelave lesa . Mizarstvo je bila v 19 . in vsaj do polovice 20 . stoletja osrednja obrt v kraju, kjer je bila kar petina mokih mizarjev ali mizarskih pomonikov . Po 2 .sv so prav solkanski mizarji predstavljali jedro tovarne pohitva (kasneje preimenovane v Meblo), zgrajene v Kromberku . V prvem nadstropju je vojni muzej Solkan, ki sta ga uredila Rok in Jordan Boltar . tevilni krajani so pred leti zbirali ostan-ke oroja da bi jih prodajali kot odpadni material, danes pa gre predvsem za zbirateljsko strast .

26

27

Vrnemo se na trg in sledimo osrednji prometnici, Cesti IX . korpusa . Strjena pozidava skriva gase, skupine hi ok-rog notranjega dvoria, ki ga obiajno s ceste sploh ne vidimo . Poleg znailnih kmeko-delavskih hi je tudi nekaj ve-jih vil, ki sicer e dolgo ne sluijo nekdanjemu namenu . Najveji kompleks predstavlja Panjakovo (t . 5258) s kar sedemnajstimi okenskimi osmi, znailnim balkonom nad vhodnim portalom in neobaronimi elementi, ki je po 2 .sv gostilo sede Gorikega okraja, kasneje pa glasbeno olo . Danes je to stanovanjski objekt . Hotel Sabotin domuje v nekdanjem dvorcu Puppi (t . 35) iz prve polovice 18 . stoletja; zgraditi ga je dala drui-na Mulitsch pl . Palmenberg . Dvorec je sicer menjal ve lastnikov . Leta 1933 ga je kupil Karel Kumar in predelal v hotel z restavracijo Villa Montesanto . Glavna fasada je bila neko na severni strani, kjer so ostanki urejenega parka .

Sredi kroia je spomenik solkanskim kajakaem, ki so se v drutvo oblikovali kmalu po prikljuitvi in s svo-jimi vonjami na divjih brzicah navduevali na tekmah po novi domovini, kasneje pa na vseh mednarodnih in svetovnih prvenstvih, vkljuno z olimpijadami . Avtor spomenika: Vinko Torkar .Vila Lenassi (t . 98) je pripadala Zofiji Dolec Lenassi, ki je leta 1857 kupila nekdanjo pristavo in jo dala preuredi-ti v vilo s tevilnimi elementi paladijanskega klasicizma, ki je bil v tistem asu e vedno vzor snovalcev gorikih vil . Glavno proelje je bilo na severni strani, medtem ko na cesto gleda vzhodno . K vili je sodil tudi park, v kate-rem so rasle lipe, mandlji, japonske enje, magnolije, ki pa ni prestal vojne vihre . Danes je tu bencinska rpalka . Po 1 .sv je vila gostila ustanovo za zapuene otroke, po 2 .sv sede milice (policije) .

Cesta IX . korpusa

28

V Novo Gorico se vrnemo po Lavrievi ulici in nato med bloki na Ulici Gradnikove brigade . Stanovanjske soseske so izrazito parkovno zamiljene, z veliko zelenih po-vrin in prostora, namenjenega pecem . Pri obrtnem domu zavijemo vzhodno na Jelinievo ulico . V kriiu s Kidrievo sta levo in desno spomenika dvema tigrov-cema, Zorku Jeliniu (190065) in Antonu Rutarju (190196). TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) je bila podtalna organizacija, ki je na faistino gonjo proti Slovencem in Hrvatom odgovarjala z enakim jezikom: sabotaami in unievanjem sedeev faistov, poitalijanenih vrtcev in ol . So pa sodelovali z italijanskimi komunisti in se celo dogovorili za upotevanje pravic manjin v neki bodoi, faistinega terorja osvobojeni dravi . Na Gorikem je TIGR deloval predvsem na kulturnem podroju in prav Jelini je bil organizator shodov, na katerih so skrbeli za ohranjanje slovenskega jezika . Jelini je bil tudi odlien alpinist . TIGR je imel podporo tako iz (kraljevine) Jugo-slavije kot Velike Britanije: iz jugoslovanskih vojanic so

dobivali oroje za oboroen spopad z italijansko vojsko, do esar je dejansko prilo e 13 . maja 1941, britanskim obveevalcem pa so poiljali podatke o tevilnosti in oboroitvi italijanske vojske v Furlaniji-Julijski krajini . Leta 1938 so nartovali atentat na Mussolinija med njegovim obiskom v Kobaridu, vendar ga v skrbi za preve civilnih rtev niso izpeljali . eprav so delovali povezani v trojke, je faistom uspelo leta 1941 zajeti devet tigrovcev . Obtoe-ne terorizma in vojnega vohunstva so zaprli, pet pa usmr-

Med stanovanjskimi bloki do magistrale

29

tili . OF (Osvobodilna fronta) ni tigrovcem nikoli priznala primata boja proti faizmu, eprav so mnoge partizanske enote opremili z orojem, ki ga je zbral TIGR . Priznanje s podelitvijo astnega znaka svobode RS je prilo ele leta 1997 . Kipar: Zmago Posega .

ez cesto je Hotel Perla, ki se ponaa s primatom naj-veje evropske igralnice . Poleg mnoice avtomatov in igralnih miz privabljajo goste tudi turnirji pokra, dobra kulinarika, zabavini program, spa center, konferenne dvorane . . . Nova Gorica je predvsem mesto, kjer se ve-erne ure zlahka prevesijo v jutranje, saj lahko zabave

eljni izbirajo med tevilnimi igralnicami, igralnimi salo-ni in nonimi klubi . Stavbe ob hotelu, ki je gostila vse t .i . drubenopolitine organizacije nekdanje SFRJ, se je oprijelo ime Kremelj . Pred njo so spomeniki voditeljem NOVJ: v niz so postav-ljeni politini komisar Martin Greif Rudi (191875), komandant Joe Lemut Saa (191842) in name-stnik komandanta Mile pacapan Igor (191042) . Kipar Negovan Nemec . Nekoliko stran je panski borec in partizan Ale Bebler Primo (190781), delo ki-parja Marjana Keria Belaa . Blije obini je e revo-lucionar, po katerem ima magistrala ime, Boris Kidri (191253) . Kipar: Zdenko Kalin . V bliini je spomenik prvim graditeljem, mladinskim delovnim brigadam, ki so prile iz cele Jugoslavije regulirat vodotoke, kopati temelje in graditi prve bloke . Kipar: Zmago Posega . Na zahodni strani ceste, v zelenju ob mestnem trgo-vskem srediu, sta e dva spomenika, vsaj posredno tudi vezana na NOB . Rado Simoniti (19141981), po rodu Bric, je upodobljen v dirigentskem zanosu . Simo-niti je med NOB oblikoval in vodil pevski zbor primor-skih Slovencev, sestavljen iz prekomorcev . To so bili fan-

30

tje in moje, mobilizirani v kazenske delovne bataljone in konfinirani na jug Italije ali otoke, ki so se po padcu Italije pridruili zaveznikom in NOVJ . Takoj po vojni je zbor nastopal po celi Evropi in s peto besedo izraal zahtevo po prikljuitvi Primorske k Jugoslaviji . Simoniti je bil plodovit skladatelj: uglasbil 600 del, tako samospe-ve kot opere in zborovske pesmi, med katerimi je tudi (neuradna) primorska himna Vstajenje Primorske . Kipar: Negovan Nemec . Glasbeniku dela drubo pisatelj France Bevk (18901970), ki je v svojih pokrajinskih povestih ohra-njal pri Slovencih zavest o tistih primorskih krajih, ki so po 1 . in 2 .sv ostali v mejah Italijanske drave . Leta 1923 je postal ravnatelj Gorike knjinice . Njegovo najbolj znano delo je Kaplan Martin edrmac (1938), ki opi-suje tesnobo slovenskega dunega pastirja iz Beneke Slovenije, sooenega s prepovedjo rabe slovenine v cerkvi . Sam je bil tudi zaprt: po begu iz zapora se je pridruil partizanom in postal eden voditeljev NOB na Primorskem . Bevkov opus nagovarja predvsem mlaje in preprosteje bralce . Kipar: Boris Kalin .

31

32

Ko zavijemo na prenovljen Bevkov trg opazimo v bron odlito maketo Ravnikarjeve urbanistine zasnove Nove Gorice, nekoliko dlje obudujemo igro vodnih curkov na mestni fontani .Mestno sredie, v katerem je poleg trgovin, vinoteke Solum, e-hie, galerije, zdravstvenega doma z lekarno, kulturnega doma, turistinih agencij in raznih uradov

tudi ve ol, ponuja tevilne monosti za posedanje na odprtem in klepet ob skodelici aja ali kave, kakor tudi za hitri prigrizek . Ponudba je v veliki meri omejena na pice, bureke in kebabe, stara navada je tudi, da v deli-katesah pripravijo panin (sendvi) po elji posameznika . Pot nadaljujemo po Rejevi ulici, vendar e prej poku-kamo na dvorie O Milojke trukelj in Gimnazije, kjer

Mestno sredie, portni center in sodobnistanovanjski bloki

33

34

ugledamo brhko Petnajstletno, za katero je kipar Boris Kalin leta 1947 prejel Preernovo nagrado . Pred sredi-em tehninih ol opazimo e kubistino skulpturo Noa Janeza Pirnata . portni park s kopaliem, teniki-mi igrii, nogometnim stadionom, atletsko stezo, telo-vadnico, kegljiem pustimo na nai levi razen e nas ne premami portni duh in se gremo preznojit .

Pred kriiem s Partizansko cesto je nekaj sodobno zasnovanih stanovanjskih blokov; nekateri med njimi, na primer moerad pele Videnik in Roka Omana, so zbudili tudi pozornost mednarodne strokovne javnosti .

Moerad je bil uvren med deset najlepih in tehno-loko zanimivih stanovanjskih objektov na svetu . Zra-ven je e zvezda tandema Jurij Sadar in Botjan Vuga, medtem ko sta Edo Ravnikar in Robert Potokar avtorja zamaknjenega stolpia Cedra na Majskih poljanah . V naslednjih letih naj bi bilo e nekaj vidnih slovenskih ar-hitektov vkljuenih v projektiranje stavb, ki puajo pe-at . Iz prvih desetletij gradnje izstopajo prvi ruski bloki ob Kornu, nebotinik in ebelnjak (oba v bliini obinske palae) in v kitajski zid povezani bloki na Ulici Gradniko-ve brigade, medtem ko najnoveje obdobje zaznamuje trenutno najvija stolpnica, Eda center .

35

36

37

Ko prekamo Erjavevo ulico se vzpnemo na Kosta-njevico ali Kapelo, ki je najbolj zahodni del gozdnega rezervata Panovec, kjer sta e od dale vidna cerkev in franikanski samostan . Prvo kapelo (manjo cerkev), posveeno Marijinemu oznanjenju, je dal zgraditi grof Matija Thurn v letih 162325, bojda v zahvalo, ker mu je pape dovolil poroko s sorodnico . Obenem je sezidal tudi manji samostan, namenjen skrbnikom cerkve, pa tudi duhovnim vajam laikov . Tako cerkev kot samostan imata pestro zgodovino, ki jo zazna-mujejo iritve, zapiranje, ponovno odprtje, ruenje in gradnja, intrige med menikimi rodovi, unienja in re-evanja knjinice, kupovanja in prodaje orgel, oltarjev, zvonov . . . Po zadnji obnovi v letih 1924-29 je cerkev vsaj v notranjosti ohranila precejen del nekdanjega sijaja (poslikave, tukature), le fasada je bila pred tem mnogo bolj barono razigrana .Kljub pogostim selitvam in izgubi ve tiso dragoce-nih knjig je samostanska knjinica e vedno izjemno bogata, z ve kot 10 .000 enotami v najrazlinejih jezikih . Njeno najvejo vrednost predstavlja trideset prvotiskov (inkunabul), med katerimi je najstareji iz leta 1476 . Edinstvena je tudi prva slovenska slovnica Adama Bohoria (1520-92), v latinini napisane Arcti-cae horulae succisivae (Zimske urice, 1584), ki ji dodat-no vrednost daje avtorjevo posvetilo . Knjinica, ki nosi ime Stanislava krabca, je e od leta 1952 kulturni in zgodovinski spomenik .Od nekdaj krajevno pomembno svetie z grobni-cami tevilnih gorikih plemenitaev, je Kostanjevica tudi zadnje bivalie francoskih kraljev iz dinastije Bourbonov ali mali Saint Denis, kot ji z vsem spoto-vanjem pravijo francoski rojalisti . V kripti pod oltarjem so v sarkofagih iz nabreinskega kamna posmrtni ostanki Karla X (17571836), zadnjega kralja Francije

Kostanjevica, Rafut

38

in Navare (med leti 182430), njegovega sina Lud-vika XIX (177584) in vnuka Henrika V (182083), ki pa nista nikoli vladala, Ludvikove ene Marije Tereze arlote (17781851), Henrikove sestre parmske voj-vodinje Luize Marije Terezije (181984) in Henrikove ene Marije Terezije Beatrike Gaetane (181786), ki je tudi uresniila poslednjo moevo eljo in zadnje lane dinastije zbrala na enem mestu, saj sta le Karel X in njegov sin umrla v Gorici . ena Karla X Marija Tereza Savojska je pokopana v Gradcu . Kripto strai Karlov dvorni minister Pierre Louis Jean Casimir de Blacas, ki mu je sledil v izgnanstvu .Na vrtu pod samostanom je zbirka vrtnic burbonk, verjetno najpopolneja na svetu . Vredno si jo je ogle-dati predvsem pomladi, ko je v polnem razcvetu .Pot nadaljujemo po grebenu Kostanjevice, nato se po asfaltni cesti spustimo desno proti Rafutu-Pristavi . V (trenutno zaprtem) parku na nai desni je skrita vila Rafut, ki presenea s svojim stilom, blijim arabskim kot evropskim gradbenim prijemom . Vilo obdajajo tri-je hektarji parka v svobodni krajinski obliki s tevilni-mi eksoti (palme, sekvoje, bambus, kamelije, kafrovci, plutovci, razline ciprese . . .) . V letih 190814 jo je dal zgraditi goriki arhitekt Antonio Lascac (18561946), ki je od leta 1882 deloval v Egiptu, najprej v Aleksan-driji in nato v Kairu . Bil je tako cenjen, da mu je pod-kralj Abas II podelil plemiki naslov beg . Lascac (po rodu slovenskih korenin Laak, eprav se je sam bolj util Furlana in Italijana) naj ne bi v vili, ki je bila med 1 .sv precej pokodovana, nikoli bival, in jo je kasneje prodal zavarovalniki drubi INA, po 2 .sv pa je dolgo asa gostila Zavod za zdravstveno varstvo . Trenutno, al, ta izjemen in redek primerek neoorientalske arhi-tekture v ne-islamskem svetu propada . Po pepoti/kolesarski stezi ob elezniki progi se skozi predor pod Kostanjevico vrnemo na izhodie .

39

40

Ravnico, na kateri je urbani del mesta, na juni strani zapira grievnat Panovec, priljubljeno rekreacijsko ob-moje meanov . Nekateri se zadovoljijo s sprehodom, drugi teejo ali kolesarijo po gozdnih poteh in stezah, tretji sledijo priporoenim vajam na trim stezi . Gozd je bil od nekdaj zaiten, saj so bila flina tla dobra podla-ga za rast mogonih dreves, primernih za blinje lad-jedelnice . Prav zaradi tega so njegovi upravitelji sadili tudi tujerodna drevesa; nekaj teh lahko spoznamo med sprehodom po gozdni uni poti . Gozd odlikuje tudi pe-strost rastlinskega in ivalskega sveta .

portno po okolici

Panovec

41

SoaSoa je v marsiem prava sveta reka, eprav izgublja po-men, ki ga je za krajane Solkana imela neko . Tu so bile zapornice za lovljenje lesa, mlin za tobak, prava industrij-ska cona z ago, mlini in papirnico . ez Soo je vozil bar-

kador (brodar), kasneje je bregova povezoval tudi visei most . Mladi, pa tudi stareji, so se radi kopali v Soi: za za-etek sezone je veljal skok v vodo na Valentinovo . Na Soi so bila tevilna prodia, kjer so ob nedeljah in praznikih pripravljali pravcate piknike . Na prodiih so enske tudi suile perilo, oprano kar v reki . Mivke in prodi skoraj ni ve, saj zaradi zajezitev ni nadomestila za pesek, ki ga od-naajo visoke vode . Ruevine nekdanjih zgradb so danes lepo vkljuene v objekte Kajakakega centra Solkan, kjer se radi zadrujejo tudi kopalci . Soa nudi dobre po-goje tako za zaetne teaje kajakatva kot za tekme v slalomu in spustu na najviji ravni . Na desnem bregu je v kronji topol urejen Soa Fun Park, ki se zakljui z adre-nalinskim preenjem reke s spustom po pletenici visoko nad brzicami . portni ribolov je sicer bolj uveljavljen na zgornjem delu poreja, toda tudi pri Solkanu je mono ujeti kak lep primerek soke postrvi (Salmo trutta marmo-ratus Cuvier) ali lipana (Thymallus thymallus) .

42

Straarji Alpkarbijel (646m), Skalnica Sveta Gora (681m) in Sabo-tin (609m) je trojek hribov nad Novo Gorico, ki sicer ne sodijo v zgodovino alpinizma, vendar so tisoi umrli, da bi osvojili te vrhove . Potem, ko je Italija 23 . maja 1915 napovedala Avstro-Ogrski vojno, se je slednja umaknila z meje v ravnini in utrdila obrambne poloaje na vrho-vih nad Soo zaela se je soka fronta, med katero so enajst bitk sproili Italijani, dvanajsto, s prebojem pri Kobaridu, pa zdruene enote avstro-ogrske in nemke armade . Na te vrhove, ki so danes priljubljene izletnike toke, vodijo tevilne poti . Nekatere so speljane po nek-danjih jarkih in skozi kaverne, zato je, poleg pohodnih evljev, priporoljiva primerna oprema (elada, nag-lavna svetilka) . Smerne table in markacije so mestoma

pomanjkljive, vendar orientacija ni preve zahtevna . Vzpone lahko tudi zdruimo v celodnevno turo z izho-diem v Solkanu .

43

kabrijel je mestu najbliji vrh . Vzpon preko prelaza Vratca (403m) poteka delno po oskrbovalnem jarku, kjer nas pozdravi v kamen vklesana knjiga, delo ne-znanega vojaka . Na vrhu sta spominsko obeleje vsem padlim na tem hribu in razgledni stolp . Na kabrijelu je bilo najhuje med enajsto bitko (17 . avgust 15 . sep-tember 1917), ko je na vrh bruhalo ogenj rekordno te-

vilo topov, dolgotrajnemu obstreljevanju pa so sledili napadi jurinih enot . Vendar so bili vsi napadi zaman . Za branilce, med katerimi so se e zlasti izkazali vojaki 87 . (celjskega) pepolka, so vojni zgodovinarji napisali, da so uspeno prestali najhuji boj, kar jih je kadarkoli bojevala katerakoli avstrijska enota . Sveta Gora, neko Skalnica, je predvsem romarska pot, pa tudi razirjena toka Slovenske planinske tran-sverzale . Bazilika Marijinega vnebovzetja je zgraje-na na mestu, kjer se je Marija z Jezusom v naroju leta 1539 prikazala pastirici Urki Ferligoj in ji naroila, naj pove ljudstvu, naj mi tukaj hio sezida in me prosi mi-losti . Uradni krogi Urki niso verjeli in so jo zaprli, ven-dar se je dvakrat udeno reila in po dveh letih priprav so zaeli cerkev graditi . Posveena je bila leta 1544; ob tej prilonosti je oglejski patriarh podaril cerkvi Mariji-no podobo, pripisano benekemu slikarju Jakobu Ne-grettiju Palmi Starejemu (14801528) . Podoba je bila

44

leta 1717 kronana, zato je svetogorska Marija za vernike Kraljica . Sedanja cerkev je vsaj etrta na istem mestu, zgrajena v neobaronem stilu v letih 192428 po na-rtih Silvana Baricha (poitalijaneno Baresi, 18841958), po rodu iz Podgrada v Istri . Monumentalno zasnovano baziliko krasi 50 metrov visok zvonik z mogonimi zvo-novi . Glavna pozornost velja podobi svetogorske Kralji-ce, vendar so obudovanja vredni tudi izrezljan strop, kriev pot, vitraji . . . Za glavnim oltarjem je ploa-kalup, ki je sluila romarjem prve cerkve, da so si s kruhovo sredico pripravljali spominke . Na proelju je zgovoren napis Ego autem steti in montem sicut prius (Stojim na gori kakor prej), vzet iz Mojzesove knjige Stare zaveze . V sklopu cerkve in samostana je Marijanski muzej .Vzpon na Sabotin je zaradi raznolikosti flore in favne, bogatih razgledov in prepadnih poboij nad kanjonom Soe mogoe najlepi . Tu se sreujejo Alpe, dinarski

45

Kras in Sredozemlje . Ruevine nekdanje cerkve sve-tega Valentina na junem obronku vrnega grebena nas spominjajo na nekdaj priljubljeno romarska pot . Celotno obmoje je proglaeno za ezmejni Park miru . V planinski postojanki in domu veteranov (neko ob-mejni karavli JLA) je ob koncih tedna mogoe malicati, na ogled pa je tudi ve vojnih eksponatov iz 1 . in 2 .sv in vojne za osamosvojitev Slovenije (1991) . Najbolj podrobno je opisana za Sabotin usodna 6 . bitka (6 . do 17 . avgust 1916), ko so italijanski vojaki prebili obramb-ne avstro-ogrske obroe in osvojili vrh . Nekaj kavern v okolici je osvetljenih; priporoamo voden ogled, eprav lahko marsikaj odkrijete tudi sami . Obnovljenih oziroma na novo je postavljenih tudi nekaj strelskih jarkov in barak, ki nam omogoajo bolje razumevanje vojakih spopadov za vsak centimeter kamnitega poboja .

46

Samo v najvejih metropolah se prepleta toliko kuli-narinih izroil, kot na Gorikem . Tu je bilo stoletja sti-ie germanskega, romanskega in slovanskega sveta, zato lahko brez pretiravanja trdimo, da so Goriani v praksi uveljavili naela zdruevanja receptov razlinih narodov e mnogo prej, kot se je v mednarodni kuli-nariki zaelo govoriti o fusion cuisine . Narodi so ostajali vsak na svojem bregu, v kuhinji pa je kraljeval talilni lo-nec . Izmenjavali so si surovine in naine priprave . Eden je prispeval orehe, drugi rozine, tretji kostanj, etrti maslo . Eden ribe, drugi prut . Eden brinje, drugi peh-tran, tretji dobro misel . Eden zelje, drugi radi, eden krompir, drugi koruzo . Eden enje, drugi breskve, tret-ji jabolka . Eden je cvrl, drugi pekel, tretji kuhal . Gori-ka je istoasno morska, hribovska in ravninska, zato sodijo med krajevne dobrote tako koljke in morske ribe kot divjaina, gobe, poljine in vrtnine . Vse do pozebe leta 1929 je krajevna pridelava oljnega olja

zadostovala potrebam, kasneje je skoraj vsaka kmetija redila nekaj svinj in uporabljala mast . Klimatski pogoji omogoajo naravno suenje mesnin: salam, zainkov, prutov . . . tevilne jedi so sezonske, nekatere obiajne, druge s pridihom praznika, kot kostanjeviki presnic .

Slastno za obloeno mizo

47

48

Seznam dobrih gostiln in restavracij je dolg, zato naj vas ne bo strah: lani ne boste ostali .

Gorica pomeni gri z vinogradom: trta in vino nas torej spremljata od zaetka naselitve teh krajev . Vinska po-nudba je zavidanja vredna . Smo na zahodnem delu vi-norodnega okolia Vipavska dolina, kjer uspevajo tako bele kot rdee sorte . Domovinsko pravico si pripisujejo pinela, zelen, klarnica in rebula, med prileki, vpeljani-mi v nae vinograde v drugi polovici 19 . stoletja, pa so

e skoraj povsem udomaeni chardonnay, sauvignon, sauvignonasse oziroma jakot (neko furlanski tokaj), pinoti, merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc .

Stara tradicija, ki si jo domaini niso nikoli pustili odvzeti, je tudi ganjekuha, e zlasti tropinovca . Pred-vsem stareji so z njim vedno pokropili kavo . Tako, za zdravje!

49

50

KolofonIzdala: Turistina zveza TIC Nova GoricaKoordinacija in idejna zasnova: Dejana BaaBesedilo: Toni GomiekLektoriranje: Maja MiheljFotografije: Mirko Bijukli, Leo Caharija, Toni Gomiek, Marijan Moivnik, David Verli, Manuel Kovca, Metod Zavadlav, Jot Gantar, Jure Batagelj, Miran Kambi, Matej Vrani, Polona Kante, Rok BezeljakOblikovanje: A-media d .o .o .Tisk: A-media d .o .o .Naklada: 5000, 2014

Turistini informacijski center Nova GoricaDelpinova ulica 18 b, SI-5000 Nova Goricatel .: 00386 (0)5 330 46 00faks: 00386 (0)5 330 46 06tzticng@siol .netwww .novagorica-turizem .com

Turistina zveza Nova GoricaUlica tolminskih puntarjev 4, SI-5000 Nova Goricatel .: 00386 (0)5 330 46 02, 330 46 04faks: 00386 (0)5 330 46 05tzticng@siol .netwww .novagorica-turizem .com

MESTNA OBINA NOVA GORICA

Nova GoricaGorica

Gradec

Beljak

Videm

Trst

ZagrebLjubljana

A

I

H

CRO

SLOVENIJASolkan

Novi krog doivetij Nove Gorice in Solkana