Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma

Srednja šola za gostinstvo in turizem

Ulica talcev 3

8000 Novo mesto

Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije

NOVIM ODGOVORNOSTIM NAPROTI

AVTORJI: Denis Budački, Nina Jereb, Ines Rupnik

MENTORICI: Anica Pajer, univ. dipl. inž. živ. teh.; Urška Mehle, prof. slov.

Novo mesto, marec 2018

Zahvala

Zahvaljujemo se mentoricama in vsem informatorjem, ki so z nami brez zadržkov

delili svoje spomine, mnenja, fotografije in recepte.

Povzetek

V nalogi smo raziskovali razlike v odnosu do polnoletnosti med tremi generacijami,

generacijo mladostnikov, rojenih v letih od 1994 do 2000, njihovih staršev, rojenih v

letih od 1962 do 1980, in generacijo starih staršev, rojenih v letih od 1929 do 1955.

Posebno pozornost smo posvetili načinom praznovanja, t. i. »osemnajstkam«, ki se

pripravljajo ločeno za družino in sorodnike ter prijatelje in znance. Zanimale so nas

tudi spremembe, ki nastanejo ob prehodu v polnoletnost s stališča pravnih aktov

Republike Slovenije.

Ključne besede: polnoletnost, »osemnajstka«, različne generacije

Kazalo

1. UVOD ........................................................................................................................................ 11

2. METODE DELA ........................................................................................................................... 12

3. OTROŠTVO IN ODRASLOST ........................................................................................................ 13

4. POLNOLETNOST IN ZAKONODAJA .............................................................................................. 15

4.1 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Družinski zakonik .................................. 16

4.2 Osebna izkaznica ............................................................................................................... 22

4.3 Potni list ............................................................................................................................ 23

4.4 Orožni list .......................................................................................................................... 23

4.5 Potrdilo o usposabljanju za voditelja čolna......................................................................... 24

4.6 Sprememba osebnega imena............................................................................................. 24

4.7 Volilna pravica ................................................................................................................... 24

4.8 Vozniško dovoljenje ........................................................................................................... 26

4.9 Nakup in uporaba alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov ..................................................... 28

4.10 Delovna zakonodaja .......................................................................................................... 29

4.11 Kazenski zakonik ................................................................................................................ 31

4.12 Lastništvo živali.................................................................................................................. 33

5. POGLED NA POLNOLETNOST ..................................................................................................... 35

5.1 Zabava ob prelomnici ........................................................................................................ 39

5.2 Organizacija zabave ........................................................................................................... 45

5.3 Kako je potekala zabava..................................................................................................... 51

5.4 Praznovanje v gostilni oz. catering ..................................................................................... 64

6. RECEPTI ..................................................................................................................................... 66

6.1 Recepti informatorjev ........................................................................................................ 66

6.2 Primer gostinske ponudbe – catering ................................................................................. 68

6.3 Predlog gostinske ponudbe ob »osemnajstki« ................................................................... 72

7. ZAKLJUČEK ................................................................................................................................ 79

8. VIRI IN LITERATURA ................................................................................................................... 81

9. INFORMATORJI ......................................................................................................................... 84

10. PRILOGE ................................................................................................................................ 87

Kazalo slik

Slika 1: Volilna pravica v »stripovski« inačici Ustave RS (http://www.us-rs.si/strip/, ogledano

16. 2. 2018)..................................................................................................................................... 25

Slika 2: Manca praznuje (Foto: Nina Jereb, Novo mesto, avgust 2017) ................................... 37

Slika 3: Slavljenka med gosti (Foto: Rupnik Karmen, Karteljevo, februar 2018) ...................... 40

Slika 4: Lovski dom LD Otočec na Pahi, prostor, kjer se odvijajo »osemnajstke« v toplejših

mesecih (http://www.zld-nm.si/ld-otocec, ogledano 27. 2. 2018) .............................................. 46

Slika 5: Gasilski dom GD Ždinja vas v Ždinji vasi, prostor, kjer se odvijajo »osemnajstke« v

hladnejših mesecih (Foto: Ivo Pajer, Ždinja vas, marec 2018) .................................................. 46

Slika 6: Škoda po »osemnajstki« (Foto: Denis Budački, Metlika, oktober 2017) ..................... 47

Slika 7: Klobuk z dvema držaloma za kozarec (darilo) (Foto: Nika Bezjak, Smolenja vas,

september 2016 ) ........................................................................................................................... 49

Slika 8: Darilo za 18. rojstni dan (Foto: Nikola Furjanič, Metlika, oktober 2017) ...................... 49

Slika 9: Palica z držalom za kozarec (darilo prijateljic) (Foto: Nika Bezjak, Smolenja vas,

september 2016) ............................................................................................................................ 50

Slika 10: Slavljenka z darili (Foto: Rupnik Karmen, Karteljevo, februar 2018) ......................... 50

Slika 11: Beerpong (https://www.iwantoneofthose.com/gift-games/giant-beer-pong-xxl-

red/11274752.html, ogledano 28. 2. 2018) .................................................................................. 52

Slika 12: Presenečenje za Niko v dijaškem domu (Foto: Nika Bezjak, Ljubljana, september

2016) ............................................................................................................................................... 53

Slika 13: Presenečenje za Nežo 1 (Foto: Neža Dernikovič, Novo mesto, februar 2018) ........ 54

Slika 14: Presenečenje za Nežo 2 (Foto: Neža Dernikovič, Novo mesto, februar 2018) ........ 54

Slika 15: Torta za rojstni dan doma. (Foto: Nika Bezjak, Smolenja vas, november 2017) ...... 55

Slika 16: Narezek (Foto: Denis Budački, Metlika, januar 2018) ................................................. 56

Slika 17: Peka odojka (Foto: Denis Budački, Semič, julij 2017) ................................................ 56

Slika 18: Miza s pijačo »čaka« na goste (Foto: Nika Bezjak, Trška gora, november 2017).... 58

Slika 19: Pijača na zabavi (Foto: Maruša Rau, Brežice, december 2017) ................................ 58

Slika 20: se hladi (Foto: Nika Bezjak, Trška gora, november 2017).......................................... 59

Slika 21: Čas za epruvetko, način uživanja »jegermajstra« (Foto: Tjaša Pirnar, Šentjernej,

julij 2017) ......................................................................................................................................... 60

Slika 22: : »Častim« za rojstni dan (Foto: Nina Jereb, Gabrje, oktober 2017) ......................... 61

Slika 23: Jernejina osemnajstletnica (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneje Luštek, Muhaber,

marec 1997).................................................................................................................................... 62

Slika 24: Jerneja praznuje v družbi prijateljev (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneje Luštek,

Muhaber, marec 1997) .................................................................................................................. 62

Slika 25: Zabava na Velikem Slatniku (Foto: Brigita Rupnik, Veliki Slatnik, 1998) .................. 63

Slika 26: Darilo za polnoletnega Nejca (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneja Grandovca, Novo

mesto, april 1992) .......................................................................................................................... 64

Slika 27: Slana torta (Foto: Ivo Pajer, Otočec, februar 2018) .................................................... 73

Slika 28: Lizike grizike (Foto: Ines Rupnik, Mali Kal, marec 2018) ............................................ 74

Slika 29: Grisini s pršutom (Foto: Ines Rupnik, Mali Kal, marec 2018) ..................................... 74

Slika 30: Nabodala z baziliko, češnjevim paradižnikom in mocarelo (Foto: Ines Rupnik, Mali

Kal, marec 2018) ............................................................................................................................ 75

Kazalo tabel

Tabela 1: Število poročenih prebivalcev (moški/ženske) R Slovenije za obdobje od 2011-

2017 ................................................................................................................................................ 18

Tabela 2: Število sklenjenih zakonskih zvez po starostnih skupinah (za ženina/ nevesto) za

obdobje od 1988 do 2016 .............................................................................................................. 18

Tabela 3: Starostnospecifične stopnje prve poročenosti žensk po starostnih skupinah za

obdobje 1988 do 2016 ................................................................................................................... 19

Tabela 4: Kategorije vozniških dovoljenj v R Sloveniji ................................................................ 26

Tabela 5: Mladoletniki, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep ali kazen po vrsti kazenske sankcije

v letih od 2006 do 2016 ................................................................................................................. 32

Tabela 6: Mladoletniki, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep ali kazen glede na spol v letih od

2006 do 2016 .................................................................................................................................. 33

Kazalo prilog

Priloga 1: Vprašalnik (povzeto po: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja,

Vprašalnice V, VI) .......................................................................................................................... 87

Priloga 2: Vprašalnik za gostince.................................................................................................. 89

Priloga 3: Priložnostni verzi ........................................................................................................... 90

1. UVOD

Obletnice so sestavni del življenja vsakega posameznika in družbe kot celote. Na

osebni ravni se spomnimo rojstnih dni, predvsem tistih »okroglih«, obletnic v zakonu,

obletnic valete, mature ali kakšne druge prelomnice, ki je zaznamovala naš vsakdan.

Posebno pozorni smo na datume, ki imajo za nas sentimentalno vrednost. Glede na

to, da smo ali bomo v letošnjem letu dopolnili 18 let, torej tudi po zakonu postali

polnoletni, smo se odločili, da se v raziskovalni nalogi posvetimo tej obletnici, ki v

mnogih ozirih predstavlja ločnico med otroštvom in odraslostjo.

Polnoletnost tudi s stališča pravnih aktov pomeni velike spremembe, zato smo

natančneje pregledali nekaj osnovnih dokumentov, ki urejajo različna področja

človekovega življenja.

Zanimalo nas je, kakšna so bila pričakovanja posameznikov glede polnoletnosti,

kakšne spremembe je prinesla ta prelomnica in kako so jo obeležili. Anketirali smo tri

generacije: generacijo naših vrstnikov, rojenih v letih od 1994 do 2000, njihovih oz.

naših staršev, rojenih v letih od 1962 do 1980, in generacijo starih staršev, rojenih v

letih od 1929 do 1955. Iz zbranih informacij smo skušali ugotoviti razlike med

generacijami. Presenetil nas je 18-letni časovni okvir, v katerem so rojeni starši,

predvsem pa 26-letni časovni okvir, v katerem so rojeni stari starši. Zavedamo se, da

gre za zelo široka časovna obdobja, kar se kaže tudi v razlikah pri nekaterih

odgovorih.

Zbirali smo tudi informacije v zvezi z udeležbo gostincev pri pripravi zabav ob

polnoletnosti in pripravili predlog za pogostitev ob takšnem dogodku.

2. METODE DELA

Pripravili smo anketni vprašalnik za informatorje. Pri sestavi smo si pomagal i s knjigo

Vprašalnice, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Krajši vprašalnik

smo pripravili tudi za gostince. Informacije smo zbirali na terenu, v pogovorih z

informatorji. Z nekaj informatorji smo se pogovarjali tudi po telefonu oz. informacije

dobili po elektronski pošti. K izpolnjevanju vprašalnika smo povabili tudi dijake

zaključnih letnikov na naši šoli. Med pogovori smo si odgovore skrbno zapisovali. Za

nekaj izpolnjenih vprašalnikov so poskrbeli tudi naši sošolci, ki so anketirali svoje

sorodnike, prijatelje in znance. Na tak način smo zbrali več informacij. Na naše

razočaranje so bili nekateri vprašalniki površno izpolnjeni. Odgovori na določena

vprašanja so bili zelo kratki, zgolj da ali ne, nekaj informacij je bilo nerazumljivih, torej

neuporabnih. Rezultate anketnih vprašalnikov smo pregledali in iz informacij

oblikovali del naloge. Zbrali smo tudi slikovni material oz. v nalogi uporabili tudi

fotografije, ki smo jih posneli sami.

Pri raziskovanju smo si pomagali z razpoložljivo literaturo in internetnimi viri.

Natančneje smo se posvetili nekaterim zakonom in pravilnikom, ki opredeljujejo

razlike, ki nastanejo ob prehodu v polnoletnost, in zbirkam receptov, s pomočjo

katerih smo oblikovali gostinsko ponudbo. Za pomoč pri razumevanju nekaterih

določil v pravnih aktih smo zaprosili tudi sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu.

Pri oblikovanju naloge so nam pomagale tudi izkušnje, ki smo jih pridobili ob

organizaciji lastne zabave oz. udeležbi na zabavah naših sorodnikov, prijateljev in

znancev.

3. OTROŠTVO IN ODRASLOST

Mejo med otroštvom in odraslostjo je težko določiti. Večina naših mlajših

informatorjev jo povezuje s polnoletnostjo. Kako velika je razlika med današnjim

časom in preteklostjo (konkretneje v 19. stoletju) kaže nekaj citatov iz knjige Alenke

Puhar Prvotno besedilo življenja.

»V prvi polovici 19. stoletja je delovni čas za otroke, tako kot za odrasle delavce,

znašal približno 14 ur, včasih tudi dlje, vsekakor pa ni bil nikjer krajši od 13 ur. In

drugič: otroci so veljali za delovne sposobne od sedmega leta dalje, včasih pa so jih

sprejemali na delo tudi že pred to starostjo.« (Puhar, 1982, str. 290–291)

»… smo v svetu (19. st. – opomba avtorjev), kjer morajo otroci čim prej nehati biti

otroci. Kakor hitro so količkaj sposobni – kar je v 19. stoletju pomenilo: dosti prej, kot

so bili sposobni – so dolžni poskrbeti zase pa za potrebe svojih staršev in sorojencev,

zemlje in živine, obrti in industrije. Samo če se temu uklonijo, so kaj prida.« (Puhar,

1982, str. 318)

»Na začetku stoletja so odhajali služit šest, sedem let stari otroci, proti koncu pa se je

za večino starostna meja za nekaj let premaknila.« (Puhar, 1982, str. 342)

» Vsi kajpada niso odhajali služit. Nekateri so šli kratko in malo v oskrbo k tujim

ljudem – lahko že pri dveh, treh letih – če zanje doma ni bilo prostora in hrane. Drugi

so bili začasno ali za stalno »posojeni« bližnjim in daljnim sorodnikom, ali pa nekako

podarjeni, če so bili sorodniki brez dedičev. Tretji so odhajali v uk k obrtnikom, v šole

ali kratko in malo v tuje hiše, češ da se »bojo vsaj najedli« ali se »kaj naučili«.

Seveda so vsi ti, čeravno niso bili poslani služit, tudi kaj delali, v skladu s svojimi

neznatnimi močmi pač.« (Puhar, 1982, str. 342)

»Toliko pogosteje so morali otroci oditi iz domače hiše, če je bilo v njej vsega

premalo, le otrok preveč. V družinah, kjer je vladala revščina, so bili otroci kratko

malo postavljeni pred dejstvo, da morajo sami poskrbeti zase, se pravi oditi za

pastirje, pastirice, pestrne, male dekle, v uk ali v tovarno.« (Puhar, 1982, str. 345)

Kako drugačno je bilo življenje naših prednikov, kaže tudi zgodba o otroštvu očeta

ena od naših informatork.

Vincenc Fugina (1917–1983) je z materjo, očetom in štiri leta mlajšim bratom Ivanom

živel v vasi Učakovci pri Vinici. Ko je bil star 9 let, mu je umrl oče, ki je v oporoki

zapisal, da žena, če se ponovno poroči, s svojim novim možem ne sme živeti na

kmetiji. S tem določilom je želel svojima sinovoma zagotoviti lastništvo kmetije. Ko se

je vdova, Marija Fugina, ponovno poročila, se je preselila na domačijo novega moža

v isti vasi. Fanta, ki sta bila takrat stara 11 in 7 let, sta ostala na domači kmetiji. Po

svojih najboljših močeh sta obdelovala zemljo, skrbela za nekaj živali in

gospodinjstvo. Z materjo in njeno novo družino sta ostala v dobrih odnosih. Pogosto

so se obiskovali in mati jima je, kadar je kljub obveznostim v novi družini našla čas,

pomagala. Kljub tej pomoči sta bila večkrat lačna kot sita. (Brezovar)

4. POLNOLETNOST IN ZAKONODAJA

Meja polnoletnosti, osemnajst let, je v Sloveniji določena z Zakonom o zakonski zvezi

in družinskih razmerjih. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#,

ogledano 14. 2. 2018). Tudi Konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela

Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo št. 44/25 z dne 20. novembra

1989, določa, da je otrok vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, razen če

zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej.

(http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-

clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/konvencija-o-otrokovih-pravicah-

ozn/, ogledano 14. 2. 2018)

Družinski zakonik, ki se bo začel uporabljati aprila leta 2019, pa definira otroka kot

osebo, ki še ni dopolnila osemnajst let, razen v primeru, da je pred to starostjo oseba

že pridobila »popolno poslovno sposobnost«. Otroka pravno loči od odrasle osebe

ravno ta pridobitev popolne poslovne sposobnosti.

(https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-

0729/#5.%C2%A0%C4%8Dlen, ogledano 17. 2. 2018)

Po 1. odstavku 14. člena Ustave R Slovenije so v Sloveniji vsakomur zagotovljene

enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol,

jezik, vero, politično in drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni

položaj ali katerokoli drugo osebno svoboščino.

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1, ogledano 18. 2. 2018)

Po našem pravu ima vsaka oseba, vsak posameznik pravno sposobnost, ki nastane

z otrokovim rojstvom in preneha s smrtjo osebe. To pomeni, da ima oseba pravico do

državljanstva, do osebnega imena, dedovanja, zdravstvenega varstva, pravico do

socialnih prejemkov … (A. Kodrič)

S polnoletnostjo fizična oseba pridobi poslovno sposobnost, da sama sklepa pravne

posle, da sama pridobiva pravice in prevzema obveznosti.

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#, ogledano 14. 2. 2018).

To pomeni, da lahko prodaja, kupuje, vstopa v pogodbena razmerja, pridobi pravice

do socialnih transferjev, voli … (A. Kodrič)

Popolno poslovno sposobnost pridobi tudi mladoletna oseba, ko vstopi v zakonsko

zvezo, in mladoletnik, ki je postal roditelj. Minimalna starost za pridobitev poslovne

sposobnosti je 15 let. V takem primeru o tej pravici odloča sodišče, ki ugotavlja,, ali je

oseba sposobna razumeti pomen svojih dejanj in izražati svojo voljo.

Mladoletnik, ki dopolni petnajst let, lahko sam sklepa pravne posle. Za veljavnost teh

poslov je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na

mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi

po polnoletnosti.

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#, ogledano 14. 2. 2018)

Na primer lahko kupi kolo, ne more pa kupiti ali prodati nepremičnine, ki je v njegovi

lasti. (A. Kodrič)

4.1 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Družinski

zakonik

Veliko določil glede otrok in polnoletnosti urejata Zakon o zakonski zvezi in družinskih

razmerjih, ki bo v veljavi in uporabi do 15. 4. 2019 ter Družinski zakonik, ki je v veljavi

od 15. 4. 2017 in se bo pričel uporabljati 15. 4. 2019. Nanašata se na zakonsko

zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države

pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter

preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo

za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.

Zakonsko zvezo in izvenzakonsko skupnost urejata Zakon o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih ter (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-

01-0729/#5.%C2%A0%C4%8Dlen, ogledano 17. 2. 2018)

Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene, v kateri sta

zakonca enakopravna. Razen zakonske zveze je opredeljena tudi partnerska zveza

kot življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, v kateri sta partnerja

enakopravna. Takšna zveza ima na vseh pravnih področjih enake pravne posledice,

kot jih ima zakonska zveza, razen da partnerja partnerske zveze ne moreta skupaj

posvojiti otroka in nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

(https://e-uprava.gov.si/podrocja/druzina-otroci-zakonska-zveza/zakonska-

zveza/sklenitev-zakonske-zveze-v-sloveniji.html, ogledano 14. 2. 2018)

Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in

ženske, ki nista sklenila zakonske zveze in ni razlogov, zaradi katerih bi bila

zakonska zveza med njima neveljavna. Taka skupnost ima v razmerju med njima

enake pravne posledice, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo.

Družina je življenjska skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim

od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do

otroka določene obveznosti in pravice. (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-

rs/vsebina/2017-01-0729/#5.%C2%A0%C4%8Dlen, ogledano 17. 2. 2018)

Zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki še ni stara osemnajst let. Center za

socialno delo sme, če so za to utemeljeni razlogi, dovoliti sklenitev zakonske zveze

tudi osebi, ki še ni stara osemnajst let.

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#, ogledano 14. 2. 2018)

Najpogostejši utemeljen razlog je nosečnost neveste (A. Kodrič).

Družinski zakonik natančneje opredeli starost mladoletnih oseb, ki stopajo v

zakonsko zvezo: »Sodišče lahko zaradi utemeljenih razlogov dovoli sklenitev

zakonske zveze otroku, ki je že dopolnil 15 let, če je dosegel tako telesno in duševno

zrelost, da lahko razume pomen in posledice pravic in obveznosti, ki nastanejo s

sklenitvijo zakonske zveze.«

(https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-0729?sop=2017-01-

0729, ogledano 15. 2. 2018)

Mladoletnost je postavljena kot zadržek za sklepanje zakonske zveze predvsem iz

bioloških razlogov: zaradi nedoraslosti in spolne nezrelosti mladoletnika, zaradi

negativnih posledic prezgodnjega rojevanja za mater in otroka in iz pravnih razlogov,

ker mladoletnik ni sposoben za pravnoposlovno ravnanje. (Zupančič, 1999, str. 57)

Priča pri sklepanju zakonske zveze je lahko vsaka oseba, ki ima poslovno

sposobnost.

Tabela 1: Število poročenih prebivalcev (moški/ženske) R Slovenije za obdobje od 2011-

2017

SKUPAJ 15 let 16 let 17 let 18 let

M Ž SKUPAJ M Ž SKUPAJ M Ž SKUPAJ M Ž SKUPAJ

2011 819158 0 0 0 2 2 4 0 2 2 9 41 50 2012 8142288 0 0 0 0 2 2 2 7 9 7 24 31

2013 811446 0 0 0 0 0 0 1 6 7 4 29 33

2014 805887 0 0 0 1 5 6 0 4 4 4 34 38

2015 800568 1 0 1 0 0 0 1 4 5 2 24 26

2016 794425 0 0 0 0 1 1 0 4 4 5 30 35

2017 787757 0 2 2 0 0 0 0 7 7 3 25 28

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp ,

ogledano 15. 2. 2018)

Število poročenih prebivalcev R Slovenije, mlajših kot 18 let, je zelo majhno. Večji

delež predstavljajo ženske.

Tabela 2: Število sklenjenih zakonskih zvez po starostnih skupinah (za ženina/ nevesto) za obdobje od 1988 do 2016

Starostne skupine SKUPAJ

Pod 15 let 15–19 let

ženin nevesta ženin nevesta ženin nevesta 1988 9217 9217 0 1 100 1418

1989 9776 9776 0 0 69 1291

1990 8517 8517 0 1 87 1085

1991 8173 8173 0 0 63 936

1992 9119 9119 0 0 88 943

1993 9022 9022 0 0 69 795

1994 8314 8314 0 0 68 633

1995 8245 8245 0 0 49 544

1996 7555 7555 0 0 40 441

1997 7500 7500 0 0 39 371

1998 7528 7528 0 0 42 308

1999 7716 7716 0 1 42 334

2000 7201 7201 0 0 32 226

2001 6935 6935 0 1 34 225

2002 7064 7064 0 1 29 189

2003 6756 6756 0 0 36 194

2004 6558 6558 0 0 37 180

2005 5769 5769 0 0 22 138

2006 6368 6368 0 0 39 184

2007 6373 6373 0 0 27 117

2008 6703 6703 0 0 25 137

2009 6542 6542 0 0 45 148

2010 6528 6528 0 0 29 145

2011 6671 6671 0 0 26 91

2012 7057 7057 0 0 22 112

2013 6254 6254 0 0 25 107

2014 6571 6571 0 0 23 99

2015 6449 6449 0 0 21 93

2016 6667 6667 0 0 29 86

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp ,

ogledano 15. 2. 2018)

Prebivalce, ki so se poročili mlajši kot 15 let, v statistiki najdemo le do leta 1988. Vse

osebe so ženskega spola. Število oseb, ki so se poročile v starosti od 15 do 19 let,

od leta 1988 do 2016 strmo pada. Močan padec je zabeležiti predvsem pri ženskah,

ki so se v starosti od 15 do 19 let za zakon odločale v večjem številu kot moški.

Tabela 3: Starostnospecifične stopnje prve poročenosti žensk po starostnih skupinah za

obdobje 1988 do 2016

15–19 let

20–24 let 25–29 let 30–34 let 35–39 let 40–44 let 45–49 let

1988 20,25 62,68 20,61 4.02 1,17 0,61 0,20

1989 18,37 67,19 23,47 5,08 1,66 0,60 0,34

1990 15.28 57,10 22,62 4,63 1,40 0,73 0,39

1991 12,98 54,84 24,20 5,36 1,25 0,48 0,30

1992 12,98 60,19 28,16 6,15 1,92 0,74 0,39

1993 10,96 56,09 30,98 7,75 2,08 1,13 0,44

1994 8,64 51,19 31,44 7,15 2,27 0,65 0,46

1995 7,39 49,88 32,96 8,17 2,43 0,79 0,30

1996 6,02 42,98 32,06 8,67 2,05 0,73 0,48

1997 5,13 40,32 35,13 8,32 2,72 0,71 0,37

1998 4,33 38,29 37,62 10,14 2,62 0,71 0,44

1999 4,81 36,14 38,82 11,26 3,29 1,20 0,61

2000 3,32 30,83 39,00 11,73 3,24 0,85 0,64

2001 3,40 27,10 38,13 12,36 3,53 1,22 0,65

2002 2,95 25,60 37,56 14,91 3,88 1,63 0,59

2003 3,05 23,48 36,77 15,53 3,80 1,47 0,59

2004 2,89 20,85 36,12 15,57 4,24 1,31 0,66

2005 2,30 16,12 33,68 14,53 4,00 1,70 0,91

2006 3,11 17,61 36,00 16,71 4,89 1,65 0,63

2007 2,07 17,24 35,85 17,34 4,66 1,67 0,70

2008 2,54 17,43 36,55 19,24 5,29 1,54 0,78

2009 2,84 18,48 36,59 18,27 5,91 1,72 0,57

2010 2,84 16,93 35,00 19,68 6,86 1,90 0,68

2011 1,86 17,48 35,15 21,18 7,53 2,68 1,05

2012 2,31 18,48 37,26 21,55 8,81 3,11 1,36

2013 2,26 16,01 33,62 20,07 8,22 2,90 1,09

2014 2,13 16,72 35,86 21,37 9,15 3,56 1,21

2015 2,03 15,28 34,94 21,55 10,17 3,91 1,42

2016 1,89 15,32 35,70 23,73 10,08 4,86 1,75

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, ogledano 15. 2. 2018)

Iz podatkov je razbrati, da se je približno polovica žensk za zakon med letoma 1988

in 1995 odločala v starosti do 24. leta. Po letu 1995 pa je opaziti povečan delež

žensk, ki so se za zakon odločile starejše kot 25 let.

V letu 2016 je bila povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze 31,9,

neveste pa 30,0 let. (http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/78, ogledano 15. 2.

2018)

Po družinskem zakoniku za otrokovo mater velja ženska, ki ga je rodila, za očeta

otroka, rojenega v zakonski zvezi, velja mož otrokove matere, za očeta otroka, ki ni

rojen v zakonski zvezi. velja moški, ki prizna očetovstvo ali čigar očetovstvo se

ugotovi s sodno odločbo.

Moški lahko prizna očetovstvo na centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni

listini ali v oporoki. Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matični register, če se z

njim strinjata otrokova mati in oseba, katere očetovstvo se priznava. Najnižja

starostna doba za priznanje očetovstva je dopolnjenih 15 let s pogojem, da je oseba

sposobna razumeti pomen in posledice soglasja k priznanju. (https://www.uradni-

list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-0729/#5.%C2%A0%C4%8Dlen, ogledano

17. 2. 2018)

Mladoletne otroke zastopajo starši. Če je treba mladoletnemu otroku kaj vročiti ali

sporočiti, se to lahko veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu roditelju, če pa

starši ne živijo skupaj, tistemu roditelju, pri katerem otrok živi.

Otrokovo premoženje upravljajo do otrokove polnoletnosti v otrokovo korist njegovi

starši.

Dohodke iz premoženja otrok smejo starši uporabljati predvsem za njegovo

preživljanje, vzgojo in izobraževanje, pa tudi za nujne potrebe družinske skupnosti,

če sami nimajo zadosti sredstev. Starši smejo s privolitvijo centra za socialno delo

odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega

preživljanja, vzgoje in izobrazbe ali če to zahteva kaka druga njegova korist.

Mladoletnik, ki dopolni petnajst let in ki je zaposlen, lahko razpolaga s svojim

osebnim dohodkom. Pri tem je dolžan prispevati za svoje preživljanje in

izobraževanje.

Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni osemnajst let,

ali če je mladoletnik pred polnoletnostjo pridobil popolno poslovno sposobnost, npr.

sklenil zakonsko zvezo ali postal roditelj.

Sodišče lahko izda po predlogu staršev ali centra za socialno delo odločbo, da se

roditeljska pravica podaljša tudi čez otrokovo polnoletnost, če otrok zaradi telesne ali

duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice.

Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti. Če se otrok redno šola, pa

tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po

polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.

Otroka, ki še ni dopolnil 18 let in je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski

skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali

zunajzakonski partner.

Polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo

dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok ni dolžan

preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih

obveznosti do njega.

Posvojiti se sme samo mladoletna oseba. Za posvojitev mladoletne osebe, ki je

starejša kot deset let, je potrebno njeno soglasje. Posvojitelj je lahko le polnoletna

oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od posvojenca. V izjemnih primerih sme

center za socialno delo, potem ko razišče vse okoliščine primera in se prepriča, da bi

bila taka posvojitev v posvojenčevo korist, dovoliti posvojitev tudi posvojitelju, ki ni

osemnajst let starejši od posvojenca.

Mladoletnika, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, postavi center za

socialno delo pod skrbništvo. Skrbnik mladoletnika je dolžan skrbeti enako kot starši

za mladoletnika. Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni petnajst let, lahko sam

sklepa svoje pravne posle, vendar pa je za veljavnost teh poslov potrebna odobritev

njegovega skrbnika, za tiste posle, ki jih tudi skrbnik ne sme sam opravljati, pa

odobritev centra za socialno delo. Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni petnajst

let, lahko razpolaga s svojim osebnim dohodkom, pri tem pa je dolžan prispevati za

svoje preživljanje in izobraževanje. Skrbništvo nad mladoletnikom preneha, ko

postane mladoletnik polnoleten, ko sklene zakonsko zvezo ali ko ga kdo posvoji ali

če je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna

sposobnost.

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#, ogledano 14. 2. 2018)

V vsakdanjem življenju istovetnost (identifikacijo) dokazujemo z javnimi listinami, v

pogovornem jeziku najpogosteje imenovanimi osebni dokumenti. To so dokumenti, ki

so opremljeni s fotografijo in jih je izdal državni organ. Med javne listine spadajo:

- osebna izkaznica,

- potna listina,

- obmejna prepustnica,

- vozniško dovoljenje,

- orožni list in

- potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna.

(http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/osebni_dokumenti_in_prebivalisce/, ogledano

12. 2. 2018)

4.2 Osebna izkaznica

Izdajo osebne izkaznice ureja Zakon o osebni izkaznici. Osebna izkaznica

državljankam in državljanom Republike Slovenije služi za dokazovanje istovetnost in

državljanstva. Uporabljamo jo lahko tudi za prehod državne meje držav Evropske

unije in schengenskega prostora ter drugih držav, ki so za to izrazile privolitev.

Za polnoletne državljane s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki nimajo drugega

osebnega dokumenta s fotografijo, ki ga je izdal državni organ, je obvezna.

Vlogo za izdajo osebne izkaznice lahko vloži državljan, ki je dopolnil 18 let, in tudi

državljan, ki še ni star 18 let, pa je sklenil zakonsko zvezo ali je postal roditelj in mu je

z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost. Za državljana, mlajšega

od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo zakoniti zastopnik.

Osebna izkaznica s triletno veljavnostjo se izda državljanu, mlajšemu od 3 let

starosti. Osebna izkaznica s petletno veljavnostjo se izda državljanu, staremu od 3

do 18 let. Osebna izkaznica z desetletno veljavnostjo se izda državljanu, staremu od

18 do 70 let. Po dopolnjenem 70. letu starosti se izda državljanu osebna izkaznica s

trajno veljavnostjo.

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5758, ogledano 12. 2. 2018)

4.3 Potni list

Potni list je javna listina, ki slovenskemu državljanu služi za prehod državne meje ter

dokazovanje njegove istovetnosti in državljanstva. Do potne listine je upravičen vsak

državljan Republike Slovenije. Glede vloge za izdajo potne listine veljajo enaka

določila kot za izdajo osebne izkaznice. Vlogo lahko vloži državljan, ki je dopolnil 18

let, in tudi državljan, ki še ni star 18 let, pa je sklenil zakonsko zvezo ali je postal

roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost. Za

državljana, mlajšega od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži

vlogo zakoniti zastopnik.

Veljavnost potnih listin je podobna kot veljavnost osebnih izkaznic: 3 leta za

državljane, mlajše od 3 let, 5 let za državljane, stare od 3 in 18 let, in 10 let za

državljane, stare nad 18 let.

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1598, ogledano 13. 2. 2018)

4.4 Orožni list

Polnoletni osebi lahko Ministrstvo za notranje zadeve na osnovi Zakona o orožju izda

orožni list za civilno orožje, če ni zadržkov javnega reda, če je potrjena zanesljivost

(lastnik orožja ne bo zlorabljal, ga uporabljal in shranjeval neprevidno ter nestrokovno

ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja, kar ugotavljajo s

poizvedbami), ima prosilec upravičen razlog (lov, šport, varnost), opravljen zdravniški

pregled in opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem (pri komisiji, ki jo imenuje

minister, pristojen za notranje zadeve).

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1440, ogledano 13. 2. 2018)

4.5 Potrdilo o usposabljanju za voditelja čolna

Oseba, ki upravlja čoln na morju ali na celinskih vodah (razen čolna z motorjem do

7.35 kW in do 7 m dolžine ali vodni skuter, za katere mora imeti najmanj preizkus

znanja za upravljanje s čolnom), mora imeti potrdilo o usposobljenosti za voditelja

čolna. Oseba brez potrdila o opravljenem preizkusu znanja lahko upravlja čoln na

vesla in čoln na jadra dolžine do 7 metrov. Oseba, ki upravlja čoln dolžine do 12

metrov, mora biti stara najmanj 16 let. Oseba, ki upravlja gliser ali čoln dolžine nad

12 metrov 12 metrov, mora biti stara najmanj 18 let. Kandidat, ki želi opravljati izpit,

mora biti star najmanj 16 let. Potrdilo o usposabljanju za voditelja čolna, ki ima

mednarodno veljavnost se pridobi z izpitom na Upravi za pomorstvo Republike

Slovenije.

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV2123, ogledano 13. 2. 2018)

4.6 Sprememba osebnega imena

Polnoletni državljani lahko v skladu z Zakonom o osebnem imenu pri pristojnem

organu zaprosijo za spremembo osebnega imena. Za mladoletne vlogo za

spremembo vložijo zakoniti zastopniki ali skrbniki. Državljan lahko zaprosi za

spremembo celotnega osebnega imena ali samo priimka ali samo imena. Če se

spreminja osebno ime mladoletni osebi, je potrebno tudi njeno soglasje, če je otrok

že dopolnil devet let in je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti svojo

voljo.

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3890, ogledano 12. 2. 2018)

4.7 Volilna pravica

43. člen Ustave Republike Slovenije določa, da ima vsak državljan, ki je dopolnil 18

let, pravico voliti in biti voljen.

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 , ogledano 16. 2. 2018)

Slika 1: Volilna pravica v »stripovski« inačici Ustave RS (http://www.us-rs.si/strip/, ogledano 16. 2. 2018)

Prebivalci današnje Slovenije se z volitvami kot možnostjo vstopa v neposredno

politično odločanje srečajo že pred stoletjem in pol. Ženske lahko neovirano volijo

šele od leta 1945. Splošnost in enakost volilne pravice je bila v različnih obdobjih

različna. V stoletju in pol parlamentarnih volitev lahko ločimo 4 daljša obdobja. Po

časovnem zaporedju si sledijo: avstrijsko, starojugoslovansko, novojugoslovansko in

poosamosvojitveno. Vzpostavljanje splošnosti in enakosti je na slovenskem ozemlju

potekalo postopoma. Splošnost volilne pravice pomeni, da ima to pravico vsak

posameznik. Z uvedbo predstavniškega sistema so v Avstriji in nato v Avstro-Ogrski

uvedli volilno pravico, ki je bila omejena. Temelj je bilo plačevanje davka. To je

pomenilo, da imajo volilno pravico vsi davčni zavezanci. V tem smislu so tudi ženske

imele volilno pravico, vendar niso imele glasovalne pravice. Njihov glas je moral

oddati mož oz. skrbnik ali pooblaščenec. Davčna meja je bila v različnih deželah

različna. Splošno moško volilno pravico so uvedli z ustanovitvijo splošne kurije (volilni

razredi) leta 1896. Volivci so bili razdeljeni v kurije (mestna, kmečka, veleposestniška

in trgovsko-obrtna), od katerih je vsaka volila določeno število poslancev. 11 let

kasneje so bile kurije ukinjene in volilna pravica je postala splošna za vse polnoletne

moške.

Splošna volilna pravica je ostala nedosežena tudi v kraljevini Jugoslaviji. Volilni

zakoni iz leta 1920, 1922, 1931 in 1933 so ohranjali omejevanje volilne pravice po

spolu, saj so lahko volili le polnoletni moški, tj. starejši od 21 let.

Splošna volilna pravica v obdobju od 1945 do 1990 je pomenila splošno volilno

pravico za vse polnoletne državljane. Meja polnoletnosti se je znižala na 18 let.

(Balkovec, 2011, str. 91, 92 in 93)

4.8 Vozniško dovoljenje

Pridobitev vozniškega dovoljenja, običajno za kategorijo B, je ena največjih želja ob

prestopu iz mladoletnosti v polnoletnost.

Pravilnik o vozniškem izpitu predpisuje pogoje in način opravljanja vozniškega izpita

za voznika motornih vozil, delo izpitnih komisij, strokovno izobraževanje članov

izpitnih komisij, evidence, ki jih vodijo izpitni centri, in program, po katerem kandidat

za člana izpitne komisije ali član izpitne komisije opravlja preizkus usposobljenosti za

ocenjevanje kandidatov za voznike motornih vozil na izpitih.

(https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/72343 , ogledano 16. 2. 2018)

Polnoletnost je pogoj za pridobitev vozniških dovoljenj za kategorije: B, A2, BE, C1,

C1E, F (za vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h), G

(delovni stroji), kategorije: AM, A1, F (za vozila, katerih konstrukcijsko določena

hitrost ne presega 40 km/h) lahko pridobijo tudi mladoletne osebe, za ostale

kategorije je potrebna višja starost oz. izpolnjevanje določenih pogojev.

(https://vozniski-izpit.com/voznisko-dovoljenje/, ogledano 16. 2. 2018)

Tabela 4: Kategorije vozniških dovoljenj v R Sloveniji

Kategorija vozniškega dovoljenja

Predpisana starost za

vožnjo motornih vozil

Vrsta vozila, ki ga lahko upravljamo

Posebni pogoji

AM 15 kolesa z motorjem (trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW, konstrukcijsko določena hitrost ne

presega 45 km/h) in lahka štirikolesa (masa ne presega 350 kg, trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW, konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h).

A1 16 motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje, katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih moč motorja ne presega 11 kW

A2 18 motorna kolesa, katerih moč motorja ne presega 35 kW

A 20*

21⁰

motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje in trikolesa

*če ima imetnik dve leti vozniško dovoljenje kategorije A2 ⁰Motorna trikolesa z močjo motorja, večjo od 15 kW

B 18 motorna vozila, katerih največja

dovoljena masa ne presega 3.500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev.

C1 18 motorna vozila, katerih največja

dovoljena masa presega 3.500 kg in ki ne presega 7.500 kg in ki poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev.

C1E 18 motorno vozilo kot kategorija C1 s priklopnikom

C 21 motorna vozila, katerih največja

dovoljena masa presega 3.500 kg in ki poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev

CE 21 motorno vozilo kot kategorija C s priklopnikom

D1 21 motorna vozila za prevoz oseb, ki

imajo poleg sedeža za voznika največ 16 sedežev ter katerih največja dolžina ne presega osem metrov

D1E 21 motorno vozilo kot kategorija D1 s priklopnikom

D 24 motorna vozila za prevoz oseb, ki

imajo poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev

DE 24 motorno vozilo kot kategorija D s priklopnikom

F, za vozila,

katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h

16 traktor

F, za vozila,

katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h

18 traktor

G – motokultivatorji

15 motokultivatorji

G – delovni stroji 18 delovni stroji

Vir: https://vozniski-izpit.com/voznisko-dovoljenje/, ogledano 16. 2. 2018 Kandidat za vozniško dovoljenje kategorije B lahko po dopolnjenem 16. letu,

opravljenem tečaju in izpitu iz prve pomoči, opravljenem republiškem testu CPP in po

najmanj 20 urah vožnje v šoli vožnje vozi motorno vozilo s spremljevalcem.

Avtomobil mora biti opremljen z zeleno tablico »L«. Spremljevalec je lahko eden od

staršev, posvojiteljev, skrbnikov, rejnikov ali druga oseba, ki je stara najmanj 27 let in

ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj pet let

in v evidenci nima več kot pet kazenskih točk. Vlogo za vpis spremljevalca v

evidenčni karton vožnje je v letu 2015 oddalo 1767, leta 2016 pa 1837 oseb.

(https://vozniski-izpit.com/kako-do-izpita/voznja-s-spremljevalcem/, ogledano 17. 2.

2018)

Voznik začetnik je voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in

voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede

na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi

voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo

motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za

vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G.

Vozniško dovoljenje se vozniku začetniku z vozniškim izpitom za kategorije A2, A in B

podaljša, ko opravi program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in predloži

potrdilo o opravljenem dodatnem usposabljanju voznikov začetnikov. Z udeležbo na

programu dodatnega usposabljanja začetnikov lahko voznik začetnik prične, ko od

pridobitve dovoljenja mine najmanj šest mesecev. Program dodatnega usposabljanja

voznikov začetnikov vsebuje vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico o varnosti

cestnega prometa ter psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.

(https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/101703, ogledano 18. 2. 2018)

4.9 Nakup in uporaba alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov

V očeh mnogih posameznikov je prehod v polnoletnost pričakovan tudi zaradi

prostega dostopa do alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Zakon o omejevanju

alkohola namreč prepoveduje prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim

dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let. Celo več, prepovedana je

prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač osebam, za katere je mogoče domnevati,

da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let.

Prodajalec oziroma ponudnik ima pravico preveriti starost osebe, ki želi alkoholno

pijačo kupiti tako, da pregleda javno listino, običajno je to osebna izkaznica. Če

oseba to odkloni, se ji alkoholne pijače ne sme prodati oziroma ponuditi.

Določila, ki se nanašajo na prepoved prodaje alkoholnih pijač in časovna omejitev

prodaje alkoholnih pijač morajo biti objavljeni na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer

se alkoholne pijače prodajajo

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3130, ogledano 19. 2. 2018)

Tako kot zakon o omejevanju porabe alkohola tudi zakon o omejevanju uporabe

tobačnih in povezanih izdelkov prepoveduje prodajo tobaka, tobačnih izdelkov in

povezanih izdelkov (npr. elektronske cigarete, zeliščni izdelki za kajenje …) osebam,

mlajšim od 18 let. Izdelkov te vrste ne sme prodajati mladoletna oseba.

Zakon prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov med televizijskimi vsebina in

javnimi nastopi, ki so namenjeni osebam, mlajšim od 18 let, razen v filmih,

nadaljevankah in nanizankah. Prepovedana je tudi proizvodnja in prodaja sladkarij,

prigrizkov in igrač v obliki tobačnih izdelkov, če so predmeti namenjeni mladoletnim

osebam.

Novost v zakonu, ki je začel veljati 11. 3. 2017, je prepoved kajenja oziroma uporaba

tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov, razen tobaka za žvečenje in tobaka

za njuhanje, v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter v vseh vozilih v

navzočnosti oseb, mlajših od 18 let. Zagrožena kazen za kršitev je 250 evrov.

Prepoved prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim osebam je objavljena na vidnem

mestu. Tako kot v primeru alkoholnih pijač, lahko tudi ob nakupu tobačnih izdelkov

prodajalec od kupca zahteva, da svojo starost izkaže z javno listino. Če oseba to

odkloni, ji tobačnega ali povezanega izdelka ne sme prodati.

(http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6717, ogledano 19. 2. 2018)

4.10 Delovna zakonodaja

Danes šolanje mladih traja dlje in se ljudje zaposlujejo kasneje, kot so se zaposlovali

pred desetletji. Delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med

delavcem in delodajalcem, ureja Zakon o delovnih razmerjih. Zakon določa, da

pogodbo o zaposlitvi lahko sklenejo le osebe, ki so dopolnile starost 15 let. Za

mladoletne delavce v delovnem razmerju je določeno posebno varstvo.

Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti:

dela, ki se opravlja pod zemljo ali pod vodo,

dela, ki objektivno presega njegove telesne in psihološke sposobnosti,

dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni,

karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu

otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje,

dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,

dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more

prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali

zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti,

dela, ki vključuje tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa

ali vibracij.

Omenjena dela lahko v okviru praktičnega izobraževanja pod nadzorom pristojnega

delavca opravlja mladoletna oseba, ki je vključena v izobraževalni program.

Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in šesto

uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške,

športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in četrto uro naslednjega dne. V

primeru opravljanja nočnega dela mladoletnika, mora delodajalec zagotoviti nadzor

polnoletnega delavca.

Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do letnega dopusta, povečanega

za sedem delovnih dni.

Zakon prepoveduje delo otrok, mlajših od 15. let starosti z izjemo plačanega

sodelovanja pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih

del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti.

Otrok, ki je dopolnil starost 13 let, lahko opravlja lažje delo najdalj 30 dni v

posameznem koledarskem letu v času šolskih počitnic tudi v drugih dejavnostih, če s

tem niso ogroženi njegova varnost, zdravje, morala, izobraževanje in razvoj. Vrste

lažjih del se določijo s podzakonskim aktom.

Med lažja dela štejejo: delo v pisarnah: tipkanje in računanje s pomočjo kalkulatorja,

posodabljanje zapisov, razvrščanje, urejanje in polnjenje zbirk, lažja kurirska dela,

urejanje pošte, fotokopiranje; zaposlitev v trgovini: lahke naloge pomočnikov,

urejanje izložb, etiketiranje s cenami, delo v restavracijah, kavarnah in podobnih

lokalih; delo v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu: lahko delo pri hranjenju živali,

lahko ročno delo pri setvi in sajenju ipd., raznašanje ali podobno delo …

Delovni čas otrok, mlajših od 15. let starosti, ki opravljajo lažje delo v času šolskih

počitnic, ne sme trajati več kot sedem ur na dan in 35 ur na teden. Delo otroka, ki ga

opravlja v šolskem letu izven časa, določenega za pouk, ne sme trajati več kot dve

uri na dan in ne več kot 12 ur na teden. Otrokom je v vsakem primeru prepovedano

opravljati nočno delo med osmo uro zvečer in šesto uro zjutraj.

Pri delodajalcu lahko dijaki in študenti, ki so dopolnili starost 14 let, opravljajo

praktično izobraževanje v okviru izobraževalnih programov.

(http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/zdr_1/#c168

61, ogledano 21. 2. 2018)

4.11 Kazenski zakonik

Kazenski zakonik ureja kaznovanje polnoletnih oseb, ki so storile kaznivo dejanje in

jim je bila dokazana krivda.

Posebni členi Zakonika določajo tudi sankcije za mladoletne storilce. Oseba, ki še ni

dopolnila 14 let, velja za otroka, ni kazensko odgovorna in ne sme biti kaznovana.

Mladoletni storilci kaznivih dejanj so glede na starost in predpisane kazenske

sankcije razvrščeni v naslednje skupine:

14 do nedopolnjenih 16 let (mlajši mladoletnik),

16 do nedopolnjenih 18 let (starejši mladoletnik),

18 do 21 let (mlajši polnoletnik). (B. Kodrič)

Mlajšemu mladoletniku se lahko izrečejo le vzgojni ukrepi: ukor, navodila in

prepovedi, npr. opravičilo oškodovancu, poravnava škode, redno obiskovanje šole,

opravljanje dela v korist humanitarnih organizacij, zdravljenje v ustrezni zdravstveni

organizaciji …, nadzor organa socialnega varstva, oddaja v vzgojni zavod, oddaja v

prevzgojni dom ali oddaja v zavod za usposabljanje. Ne more pa biti oseba te starosti

kaznovana z zaporom.

Starejšemu mladoletniku se lahko poleg omenjenih vzgojnih ukrepov izreče tudi

denarna kazen, ki jo je po svojih dohodkih zmožen sam plačati, ali mladoletniški

zapor.

Mlajšemu polnoletniku se za kazniva dejanja izreka vzgojni ukrep organa socialnega

varstva, zavodske vzgojne ukrepe, denarne kazni in tudi mladostniški zapor. Če

mlajši polnoletnik med sojenjem dopolni 21 let, se mu lahko izreče tudi kazen zapora.

(https://zakonodaja.com/zakon/kz/74-clen-vrste-vzgojnih-ukrepov, ogledano 19. 2.

2018)

Tabela 5: Mladoletniki, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep ali kazen po vrsti kazenske sankcije v letih od 2006 do 2016 Vrsta kazni

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Kazni SKUPAJ

511 459 489 379 89 29 5 3 18 243 264

Mladoletniški zapor

11 13 6 3 2 1 2 0 0 2 2

Vzgojni ukrep – ukor

102 80 80 50 7 0 0 0 2 30 30

Vzgojni ukrep – navodila in prepovedi

71 87 122 100 21 4 2 2 4 26 59

Vzgojni ukrep – nadzorstvo organa socialnega skrbstva

286 244 230 196 53 22 1 1 8 166 157

Vzgojni ukrep – oddaja v vzgojni zavod

26 25 31 24 4 2 0 0 3 9 7

Vzgojni ukrep – oddaja v prevzgojni zavod

3 4 10 3 1 0 0 0 1 10 9

Vzgojni ukrep – oddaja v zavod za usposabljanje

0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0

Denarna kazen

7 6 3 0 1 0 0 0 0 0 0

Vir: Statistični urad Slovenije (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, ogledano 20. 2. 2018)

Tabela 6: Mladoletniki, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep ali kazen glede na spol v letih od 2006 do 2016

Kaznovani

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

SKUPAJ

511 459 489 379 89 29 5 3 18 243 264

MOŠKI

469 436 455 354 86 24 5 3 17 218 238

ŽENSKE

42 23 34 25 3 5 0 0 1 25 26

Vir: Statistični urad Slovenije (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, ogledano 20. 2. 2018)

Število kazenskih sankcij, ki so bile izrečene mladoletnikom, zelo niha. V visokem

odstotku se vzgojni ukrepi in kazni izrekajo moškim.

V mladoletniški zapor je bilo v letih od 2006 do 2016 poslanih 41 moških in le ena

ženska in z denarno kaznijo kaznovanih 16 moških in ena ženska. Z različnimi

vzgojnimi ukrepi je bilo v 10 letih omenjenega obdobja sankcioniranih kar 2241

mladoletnikov in le 181 mladoletnic.

(http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, ogledano 20. 2. 2018)

Mladoletniki zaporno kazen prestajajo ločeno od polnoletnih oseb. V Sloveniji

prestajajo mladoletniški pripor in zapor v Celju. (B. Kodrič)

4.12 Lastništvo živali

Zakon o zaščiti živali prepoveduje prodajo ali podarjanje hišnih živali, to so psi,

domače mačke, sobne ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se

vzrejajo ali redijo za družbo, varstvo ali pomoč človeku, osebam, mlajšim od 16 let,

brez pisne privolitve njihovih staršev ali skrbnikov.

Vse pse v Sloveniji je obvezno vpisati v centralni register. Kot lastnik psa se lahko

vpiše le oseba, ki je dopolnila 18 let. Starost lastnika se ugotavlja z vpogledom v

osebni dokument. Če postane lastnik psa otrok, se v centralni register psov do

njegove polnoletnosti vpiše otrokov zakoniti zastopnik. Nevarnega psa ni dovoljeno

zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let. Za nevarne živali veljajo živali, ki

ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do

človeka. (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/80271, ogledano 17.

2. 2018)

5. POGLED NA POLNOLETNOST

V življenju je veliko prelomnic, ena izmed njih je tudi prestop v polnoletnost. Z njim

pridejo nove odgovornosti in s tem tudi nove dolžnosti.

Z anketnim vprašalnikom smo poizvedovali, kaj vsakemu posamezniku pomeni

polnoletnost oz. jim je pomenila. Od človeka do človeka se pričakovanja razlikujejo.

Na največ anketnih vprašalnikov so odgovorili naši vrstniki, torej generacija, rojena

med letoma 1994 in 2000. Eno izmed prvih vprašanj se je nanašalo na njihova

pričakovanja v zvezi s prehodom v polnoletnost. Veliko informatorjev je pričakovalo,

da bo to zanje novo življenjsko obdobje, ki bo prineslo tudi samostojnost,

odgovornost in nove dolžnosti (Antolin, Bele, Bezjak, Bohorč, M. Borse, Bratkovič,

Čemas, Dervišević, Dragan, Duhanič, I. Gramec, Hančič, Hrovat, Jerič, Jukič, Kirar,

Kos, Kosmač, Kruljac, Kukman, Kulovic, Markeljc, Martinec, Martinjak, Meglič, Matko,

Novak, Pekolj, Podlipnik, Potočnik, I. Rupnik, K. Rupnik, Senica, Strmole, Šeško,

Šašek, Šinkec, Teropšič, Trunkelj, Utenkar, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, Zalokar,

K. Zoran, T. Zoran, Zupančič, Žabkar).

Samostojnost pomeni neodvisnost od drugih, tudi možnost opravljanja vozniškega

izpita (Bezjak, Bohorč, M. Borse, Bratkovič, Dragan, I. Gramec, Hančič, Hrovat,

Jakljič, Jerič, Kosmač, Kruljac, Kulovic, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, Markelc,

Martinjak, Meglič, Matko, Potočnik, I. Rupnik, K. Rupnik, Senica, Simončič, Strmole,

Šeško, Šašek, Šinkec, Teropšič, Trunkelj, Utenkar, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič ,

Vrhovski, Zalokar, T. Zoran, Zupančič, Žabkar).

Pogosto so omenili tudi pomen pridobitve volilne pravice, česar so se nekateri zelo

veselili, saj so pričakovali, da bodo s tem pridobili možnost soodločanja o prihodnosti

naše družbe (Bezjak, Kirar, Kruljac, Matko, I. Pajer, Senica, R. Turk, Zalokar).

V nadaljevanju so informatorji odgovarjali na vprašanja, povezana s spremembami, ki

so jih občutili ob prehodu v polnoletnost. Nekatera od pričakovanj so se uresničila,

druga pa ne. Mladostniki so ugotavljali, da se je odnos starejših do njih zaradi

dosežene polnoletnosti nekoliko spremenil, saj so jim bolj zaupali, jim izkazovali

večje spoštovanje in ravnali z njimi kot s sebi enakimi (Bele, Čemas, Hančič, Jakljič,

Jukič, Kopšak, Kos, Kruljac, Kukman, Kulovic, K. Luštek, Lavrič, Martinec, Martinjak,

Matko, Podlipnik, Potočnik, I. Rupnik, K. Rupnik, Senica, Simončič, Strmole, Šinkec,

Štimec, Trunkelj, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, Zupančič). Niso pa vsi svojega

prehoda v odraslost doživljali na tak način, saj nekateri med njimi niso opazili

bistvene razlike v obnašanju starejših (Antolin, Bezjak, Bohorč, M. Borse, Bratkovič,

Dervišević, Dragan, Duhanič, I. Gramec, Hrovat, Jerič, Kirar, Kosmač, B. Luštek,

Markeljc, Meglič, Novak, Pekolj, Šeško, Šašek, Teropšič, Utenkar, Vrhovski, Zalokar,

K. Zoran, T. Zoran).

Vse ima dve plati, dobro in slabo, prav tako tudi polnoletnost. Dobra plat polnoletnosti

je, da postaneš mobilen in pridobiš vozniški izpit (Bezjak, M. Borse, Bratkovič,

Dragan, I. Gramec, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, I. Rupnik, K. Rupnik, Šašek, Šeško,

Trunkelj, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, Vrhovski, T. Zoran, Turk, Bezjak). Si bolj

samostojen (K. Luštek), odgovoren (K. Luštek, Markelc, I. Rupnik, K. Rupnik,

Trunkelj), dobiš večjo štipendijo (Lavrič, Trunkelj). Legalno lahko kupiš alkoholne

pijače in tobačne izdelke, katerih nakup je mladoletnim osebam prepovedan (Bezjak,

Bratkovič, Hančič, Lavrič, J. Vranešič, Ž. Vranešič). Z osemnajstim letom lahko

vstopaš v tiste nočne klube, v katere vstop mladoletnim ni dovoljen (Bezjak, Jakljič, J.

Vranešič, Ž. Vranešič, T. Zoran). Slaba stran je, da kot polnoletna odgovorna oseba z

vsemi pravnimi pravicami in dolžnostmi sam odgovarjaš za svoja dejanja (Bezjak, M.

Borse, Bratkovič, Dragan, I. Gramec, Hančič, B. Luštek, K. Luštek, Šašek, Šeško, J.

Vranešič, Ž. Vranešič). Najdejo pa se tudi posamezniki, ki ob prestopu v polnoletno

življenje sploh ne upoštevajo več svojih staršev in vrstnikov ter se do njih obnašajo

nespoštljivo (I. Rupnik, K. Rupnik).

Nekateri informatorji, rojeni med letoma 1962 in 1980, so povedali, da so se

polnoletnosti veselili predvsem zato, ker je to po zakonu meja odraslosti, meja, ko naj

bi te odrasli sprejeli kot sebi enakovrednega (A. Pajer, Mehle), nekaterim pa se to ni

zdelo nič posebnega, saj so imeli občutek, da polnoletnost ne prinaša sprememb (M.

Gramec, Šraj, L. Vrhovski). Večina se je te prelomnica najbolj veselila zaradi

možnosti opravljanja vozniškega izpita (V. Borse, Luštek, A. Rupnik, B. Rupnik,

Vovko). Polnoletnost je pomenila večjo možnost za zaposlitev (A. Rupnik, B. Rupnik),

za moške tudi odhod na služenje vojaškega roka, o katerem menijo, da je bil

pomembna življenjska izkušnja, ki je omogočala, da je človek postal poslušen,

odgovoren, spoštljiv in da se je naučil reda (A. Rupnik). Hkrati je polnoletnost

omogočala tudi aktivno vključitev v družbo, saj s polnoletnostjo pridobimo eno

temeljnih političnih pravic državljana – volilno pravico (Mehle, A. Pajer, M. Turk). Dve

informatorki navajata, da sta volili takratno stranko zelenih, naivno misleč, da bosta

tako spreminjali svet (Mehle, M. Turk). Dve informatorki pa sta se ob prehodu v svet

odraslosti nekoliko bali, saj sta se zavedali, da ta prinaša tudi veliko odgovornost (B.

Rupnik, Vovko).

Slika 2: Manca praznuje (Foto: Nina Jereb, Novo mesto, avgust 2017)

Dejansko pa se je za naše informatorje spremenilo predvsem to, da so jim starši bolj

zaupali (V. Borse, A. Pajer, B. Rupnik, Šraj, Vovko). Morda je bil znak zaupanja

staršev tudi to, da so informatorki starši v poletju, ko je dopolnila 18 let, dovolili, da je

s prijateljicami prvič sama odšla na morje. Spominja se, da so dopustovale v kamp

prikolici v Maredi pri Novigradu. Na morje so šle same z avtobusom, ki je iz Novega

mesta odpeljal ob polnoči in na cilj prispel šele v zgodnjih jutranjih urah. Starši so ji

celo tako zaupali, da je šla zraven tudi njena tri leta mlajša sestra. Vseh sedem dni

so si dekleta sama pripravljala vse obroke, saj s sabo niso imela dovolj denarja, da bi

si lahko privoščila hrano v restavraciji (A. Pajer). Informatorki sta polnoletnost

pogosto izkoristili kot argument za dosego svojih želja, npr. pogostejših ali daljših

večernih izhodov ipd. (Mehle, A. Pajer) oz. niso več ubogali svojih staršev (R.

Luštek). Informatorka omenja, da se je na upravni enoti ob prvi oddaji vloge za potni

list in osebno izkaznico počutila samostojno in samozavestno (A. Pajer).

Generaciji, rojeni med letoma 1929 in 1955, prehod v polnoletnost ni pomenil veliko

(Brezovar, Dragan, Klobučar, M. Kovačič, V. Kovačič, M. Rupnik, J. Šeško, M.

Šeško). Informatorki, rojeni leta 1946, tako kot prej omenjenim polnoletnost ni

pomenila nič. Zaradi težkih življenjskih razmer je morala postati samostojna že pri 16.

letih. Pri 17. je šla živet na manjšo kmetijo k ostareli teti in njenemu možu, ki nista

imela otrok, z namenom, da bi ji dala »grunt zapisat«. Ker še ni bila polnoletna, je

moral dokumente podpisati njen polnoletni brat (Klobučar). Prav tako je morala

postati samostojna že pri 16. letih informatorka, rojena leta 1951, saj ji je umrla mati

in je kot najstarejša hči morala prevzeti skrb za družino (M. Šeško). Sicer pa je

polnoletnost tudi za to generacijo moških pomenila obvezno služenje vojaškega roka

(Busič, Erlah, J. Šeško), kar so nekateri jemali kot nujno zlo (Busič, J. Šeško), drugi

pa kot slabost, saj so morali za 15 mesecev zapustiti svoj dom (Erlah). Glede na

odgovore volilna pravica tej generaciji ni pomenila veliko, saj jo kot prednost

polnoletnosti omenja samo ena informatorka (Pečjak). Na osebnem nivoju je zanjo

ta prelomnica pomenila tudi možnost obiska kina in drugih predstav. Polnoletnost je

omogočala večjo zaposljivost, saj so delodajalci neradi zaposlovali mladoletne osebe

(Brezovar). Hkrati je pomenila večjo samostojnost (Brezovar), večje zaupanje

odraslih (M. Rupnik), bolj spoštljiv odnos drugih (Erlah) in možnost samostojnega

obiska različnih državnih uradov (Brezovar). Gospod Erlah se spominja, da je

možnost opravljanja vozniškega izpita privedla tudi do odgovornosti: dokler je kot

mladoleten vozil motor brez vozniškega izpita, so se policisti o prekršku pogovarjali le

z njegovimi starši, ko pa je postal polnoleten, je mama uradni osebi preprosto rekla:

»Tam ga imate, pa se z njim zmenite, saj je polnoleten.«. Eni od informatork so starši

po doseženi polnoletnosti dovolili nositi ročno uro, ki je bila del družinske dediščine in

last cele družine ter so jo izmenično nosili le njeni polnoletni člani (Pečjak). Ista

informatorka je omenila za današnji čas zelo pretresljiv spomin iz nekdanjega

življenja, saj je povedala, da starši polnoletnih otrok niso več tepli in lasali za vsako

malenkost (Pečjak).

5.1 Zabava ob prelomnici

Za našo generacijo so rojstnodnevne zabave zelo pomembne in v nekaterih okoljih

že kar obvezne, še posebno, če je oseba priljubljena in je vabljena na številna

praznovanja. Običajno se za »osemnajstko« pripravita vsaj dve zabavi, in sicer ena

za družino in sorodnike, druga pa za prijatelje in znance. Družinska zabava je

običajno organizirana kot boljše kosilo ali piknik, doma ali v gostilni, na katerega se

povabi večjo število sorodnikov kot običajno, tudi bratrance, sestrične, tete, strice,

stare starše, botre, botrice, sosede ... Zabava za prijatelje pa je bolj množična: več je

povabljencev (med 30 in sto), bolj kot hrana so pomembni pijača, glasba in druženje

Običajno traja do jutranjih ur. Zaradi lažje organizacije, delitve stroškov in

množičnejše udeležbe se vse več naših vrstnikov odloča, da več slavljencev praznuje

skupaj, in sicer največ štirje (Bezjak, Bratkovič, I. Gramec, L. Hančič, Jakljič, Lavrič,

B. Luštek, K. Luštek, Markelc, Pajer, I. Rupnik, K. Rupnik, Šašek, Šeško, Trunkelj,

Vovko, Vrhovski, Zoran). Tri informatorke so si na dan polnoletnosti »vzele prost

dan« in ga namesto v šoli preživele »po pijačkah« (Hančič, I. Rupnik, K. Rupnik).

Nekaterim so bila ta dan prihranjena gospodinjska opravila in druge družinske

obveznosti (M. Borse, Bratkovič, Lavrič, Trunkelj, Vovko), za nekatere pa je bil to

običajen dan (Dragan, I. Gramec, B. Luštek, Markelc, Šeško). Le eden od naših

informatorjev polnoletnosti ni praznoval niti v krogu domačih niti s prijatelji. Rojstni

dan je namreč imel ravno med obvezno šolsko strokovno ekskurzijo v tujini. Le

manjše število sošolk mu je zapelo Vse najboljše in to je bilo, kar se praznovanja tiče,

vse (Šeško).

Slika 3: Slavljenka med gosti (Foto: Rupnik Karmen, Karteljevo, februar 2018)

Manj pripadnikov starejše generacije, rojene med letoma 1962 in 1980, je ob

polnoletnosti pripravilo zabavo (R. Luštek, Mrvar, A. Rupnik, B. Rupnik, Vesel,

Vovko, L. Vrhovski), nekateri pa tega rojstnega dne niso posebej praznovali (V.

Borse, M. Gramec, Mehle, A. Pajer, Šraj, M. Turk). Zabave so prirejali doma (Vesel,

Vovko), v gostilni (Luštek) ali v javnem prostoru, namenjenemu druženju in zabavam

(Mrvar, B. Rupnik).

Za enega informatorja je bil ta rojstni dan zelo drugačen od ostalih, saj je »pil en

teden skupaj«, zato se ničesar ne spomni (L. Vrhovski). Za večino ta dan ni bil v

ničemer poseben. Preživeli so ga ob vsakdanjem delu (V. Borse, M. Gramec, R.

Luštek, Mehle, A. Pajer, A. Rupnik, B. Rupnik, Vesel, I. Vovko) in morda »počastili«

prijatelje in sodelavce s pijačo (V. Borse, M. Gramec, Mehle, L. Vrhovski) ali s

sladoledom (A. Pajer).

Informatorka se bolj kot svojega spominja praznovanja kolegice Mojce, ki je leto

mlajša od nje. Oktobra leta 1984 je praznovala v takrat priljubljenem zbirališču

novomeške mladine Na kegljišču. »Zbralo se nas je okrog 30. Mojca je plačala le eno

»rundo«, denar za ostalo pijačo smo prispevali sami. Zabavali smo se ob zvokih

kitare in harmonike, glasno peli in zbijali šale. Dogodka se spomnim predvsem zato,

ker sem takrat spoznala svojega bodočega moža. Običajno praznovanja ob

polnoletnosti niso bila tako množična kot v Mojčinem primeru in najpogosteje

spontana, ne pripravljena vnaprej. Redko so bila organizirana v gostinskih lokalih.

Poleti smo z nekaj alkoholnimi pijačami (običajno z domačim vinom, na skrivaj vzetim

iz domače kleti) in ob kitarah (včasih tudi ob harmoniki) praznovali na jasi ob potoku

Težka voda, pozimi pa v zapuščeni stavbi ob robu naselja. V tem primeru smo

poslušali glasbo z doma posnetih kaset. Če je bil dogodek bolj načrtovan, je gostitelj

poskrbel tudi za brezalkoholne pijače, npr. stil, kokto, in za prigrizek. Pogosto smo

pekli kose pasje radosti, nabodene na palice. Včasih smo tudi plesali, igrali karte,

pantomimo …« (A. Pajer).

Informatorji te generacije pogosteje kot praznovanje osemnajstletnice omenjajo

druga praznovanje, npr. informatorki, ki goduje 8. decembra, na »Brezmadežno«,

vsako leto »bobnajo« (M. Turk).

Polnoletnost je bila pri fantih povezana z obveznim služenjem vojaškega roka, saj je

šla večina fantov »v vojsko« v letu, ko so dopolnili 18 let. Pred odhodom v vojsko so

v »Pudgurju« (vasi pod Gorjanci: Veliki in Mali Orehek, Zajčji Vrh) pripravili t. i.

»poslovilni večer« v soboto pred odhodom. Zabavo so brez izjeme pripravljali vsi, tudi

taki s slabšim gmotnim položajem. Praznovanj, ki se jih je udeležila vsa vaška

mladina, so se vsi veselili, saj je bila to priložnost, da so se vsi dobro najedli.

Pripravili so večerjo (juho, meso, krompir, solato in pecivo), vzdušje je popestril

harmonikaš, pilo se je vino, mineralna voda in deit, ora ter kokta. Družba se je zbrala,

ko se je znočilo, in rajala do jutra. Igrali so se različne igre: »rinke podajat«,

»žandarje«, »poušter tanc«, veliko so peli in plesali. Včasih so proti jutru počeli tudi

»hamlarije«: prevračali vozove, zamenjali rože na oknih sosednjih hiš, glasno peli in

zbujali sosede … Ob eni od takih priložnosti so celo postavili voz na streho

gospodarskega poslopja. Voz so na tleh razstavili, dele znesli na streho in ga tam

ponovno sestavili. Naslednji dan so postopek v obrnjenem zaporedju ponovili. V

dneh po zabavi so vedno poskrbeli, da so povzročeno »škodo« odpravili. Na dan

odhoda v vojsko pa so »vojaka« z okrašeno konjsko vprego, kasneje pa s traktorjem

odpeljali v Novo mesto in zraven ob spremljavi harmonike peli ter veliko pili. Vojak je

imel rdeč nagelj, ki mu ga je dalo njegovo dekle. Veliko se je tudi jokalo (M. Turk).

Tri informatorke so povedale, da so zaradi pomanjkanja praznovale samo »okrogle«

rojstne dneve (Šraj, M. Turk). Ob takšnih priložnostih so slavljencu pripravili kakšno

igro (Šraj). Postavljali so tudi mlaje (Mrvar, Šraj), in sicer so se prijatelji in vaščani

zbrali nekje v vasi, posedli na voz ter odšli v gozd po mlaj, ki so ga potem okrasili in

pripeljali do slavljenčeve hiše. Slavljenec je moral izkopati luknjo za mlaj, eden od

vaščanov pa je za boljše razpoloženje igral na harmoniko (Šraj). Gospa Turk z

Zajčjega Vrha je s praznovanjem obeležila le svoj 30., 40. in 50. rojstni dan. Zanimive

je primerjava glede organizacije zabave med desetletji. Za 30. rojstni dan je goste

povabila osebno, za 40. je napisala vabila, za 50. pa je povabljencem poslala SMS-

sporočilo, in sicer nekaj dni pred praznovanjem, ker je čakala, ali bo na dan njenega

rojstnega dne lepo vreme. Za 50. rojstni dan so ji pred hišo obesili prometni znak s

številko 50 in ograjo okrasili z baloni z napisom 50. Za 30. rojstni dan so ji starši in

sorojenci kupili šivalni stroj, za 40. let pa so ji starši dali denar, s katerim si je kupila

biserno ogrlico za spomin. Vse okrogle obletnice je gospa praznovala doma. Za 30.

let je vso hrano pripravila sama, za 40. je jedi na žaru pripravljal znanec, za ostale je

poskrbela sama, za 50. pa so odojka spekli v znani gostilni, pecivo v znani

slaščičarni, »ajmoht« in potico je pripravila njena mama, le kruh je kupila v trgovini.

Stroške praznovanja je plačala sama, le peko na žaru je plačal njen mož. (M. Turk)

Še starejša generacija rojstnih dni običajno sploh ni praznovala (Brezovar, Busič,

Dragan, Klobučar, M. Kovačič, V. Kovačič, Pečjak, M. Rupnik, J. Šeško, M. Šeško),

zato je bil tudi 18. rojstni dan zanje čisto običajen, po navadi delaven dan (Busič,

Dragan, M. Rupnik, M. Kovačič, V. Kovačič).

Za gospo Pečjak je bil rojstni dan v vsem čisto običajen dan, poseben le v tem, da ji

je mama zjutraj skuhala trdo kuhan »jajček«. Vsak član družine je za zajtrk na rojstni

dan dobil jajce, kar je bilo za tiste čase nekaj imenitnega. Kljub »jajčku« pa ima dan

celo v slabem spominu, saj je njen brat prestrašil kravo, ki jo je pasla, tako da je ušla

na sosedovo njivo z deteljo, se je prenajedla in čez nekaj dni poginila. Gospa se

spominja svoje mladosti kot čas velikega pomanjkanja. Za rojstne dneve otroci razen

kuhanega »jajčka« niso dobili daril, izjemoma so bili obdarovani s kakšno

malenkostjo za veliko noč ali božič. Takrat ni bilo zabav in pogostitev. Vsakodnevna

prehrana je bila zelo skromna. Še pomislili niso, da bi za praznike zaklali telička,

jagenjčka ali odojka. Živali so redili za prodajo. Samo za največje praznike so ubili

kuro za kokošjo juho in pečenko. Žejo so si gasili z vodo, tudi domačim vinom.

Pozimi so pili kompot iz suhega sadja in lipov čaj, če so zboleli. Ko je čaja zmanjkalo,

so kuhali tudi orehovo lupine. Prekuhali so jih celo trikrat ali štirikrat. Žganje so pili

samo gospodarji. Otroški kašelj so zdravili tako, da so nekaj žličkam prepraženega

sladkorja dodali žganje. Elektrike in radia niso imeli, otroci so za zabavo hodili

poslušat strica, ki je igral harmoniko. Otroci so imeli navado »romplanja« na večer

pred godovi. Vzeli so nekaj »piskrčkov« in kuhalnic in šli z njimi »tolkat« pod okno oz.

pred vrata godovnika. Godovnik je otroke nagradil s koščkom kruha, suhimi slivami in

jabolčnim moštom.

S svojim odgovori odstopa gospod Erlah, ki je rojen nekoliko kasneje od ostalih

informatorjev te generacije (1955). Imel je zabavo v ožjem krogu družine in sosedov.

Jedli so pečeno kokoš, »purmana«, »prato« (kotlet z mreno nasoliš in spečeš – »u,

bomo prato spekli«), kumarice, zeleno solato in svež kruh. Pili so vino, »špicer,

»bambus«, »bevando« in domač grozdni ter jabolčni sok. Zabavali so se ob

harmoniki, ki jo je igral sorodnik, plesali in se šalili. Vsi so se napili in onemogli.

Domači so ga obdarovali s pleteno štruco z napisom 18 let, od prijateljev pa je dobil

steklenico vina in vrečko piškotov. Gospod omenja, da so slavljenci ob prihodu v

vaško gostilno morali dati za »šank rundo«.

Večinoma ta generacija sploh ni vedela, kdaj ima kdo rojstni dan (Pečjak), praznovali

pa so godove (Brezovar, Klobučar, V. Kovačič, Pečjak).

Gospa Brezovar, ki je otroštvo in del mladosti preživela v vasi Učakovci pri Vinici, se

spominja očetovih godov. Vsako leto jih je za vikend ob sv. Vincencu, po katerem je

nosil pokojni oče (1917–1983) ime, obiskala očetova sestrična. Vedno je kot darilo

prinesla orehovo potico, liter vina, živo kokoš in jabolka za otroke. V letih do 1960 so

bile zime z veliko snega, zato jo je iz približno 5 kilometrov oddaljene vasi Drenovec

pripeljal sin s konjsko vprego in sanmi. Spomni se, da je tudi njena mama, Barbara

Fugina (1922–2002), svojemu očetu, Petru Švebu (1900–1978), za god vedno

pripravila orehovo potico. Poleg potice pa so otroci svojemu dedku nesli tudi živo

kokoš (Brezovar). Ko je nekdo praznoval god, so ženske običajno spekle boljši kruh,

ki se mu reče pletenica. Vanj so dale več jajc, da je bil bolj rumen (V. Kovačič). Na

večer pred godom je bila navada, da so sorodniki in vaščani pred vrati slavljenca

»bobnali« – ropotali so z različnimi priročnim kovinskimi predmeti, kot so »piskri«,

jedilni pribor, verige, pokrovke ... Nekatere domače »inštrumente«, npr. perilnik in

kuhalnico, izdelujejo in uporabljajo še danes. »Bobnali« so tako, da so zaigrali v treh

»rundah«. Po »bobnanju« je slavljenec povabil »bobnarje« v hišo in jih pogostil z

malico in pijačo (Klobučar). Gospa v mladosti praznovanju rojstnih dni ni posvečala

večje pozornosti oz. si praznovanj ni mogla privoščiti, zato se je odločila za večje

praznovanje 50., 60. in 70. rojstnega dne. Ko je prišla v srednja leta, je ob

»običajnih« rojstnih dnevih in godovih povabila najožje člane družine (sestro, brata,

otroke) in jim pripravila malico: vedno domač svež kruh, kuhane sušene mesne

izdelke, pečeno meso, krvavice, potico, štrudelj, meso z žara. Če je bilo praznovanje

poleti, so praznovali pod kozolcem, senikom ali pri zidanici. Če so praznovali pri

zidanici, so otroci ostali doma (Klobučar). Za 50. let je gospa sorodnike in domače

povabila ustno, za 60. sorodnike, domače in prijatelje s pisnim vabilom, za 70. pa se

je odločila le za praznovanje v krogu domačih, ki jih je povabila preko telefona

(Klobučar). Gospa Brezovar se spominja, da so v času njenega otroštva in mladosti

rojstne dneve družinskih članov ne glede na starost vedno »praznovali« ob nedeljah.

Običajno je mama pripravila boljše kosilo, npr. »filano« kokoš (ker so bile kokoši

majhne, družine pa večje kot danes), pečen krompir in solato, npr. zelje. Če je bila

kokoš starejša, jo je pred peko pokuhala in tako pripravila še kokošjo juho. Redko so

v mesnici kupili četrt kilograma čim bolj mastne govedine (flam), iz katere je

gospodinja skuhala govejo juho. V zimskem času so ob takih priložnostih skuhali

domačo kašnato klobaso v juhi iz kolerabe in krompirja. Če je imela gospodinja vse

sestavine, je pripravila tudi orehovo potico. Pogosta »sladica« ob takšnih priložnostih

so bile v majhni količini vode kuhane suhe slive, ki so jih ohladili in potresli s

sladkorjem. »Sladice« niso razdelili, pač pa so jo jedli iz iste posode (Brezovar).

5.2 Organizacija zabave

V nekaterih krajih (v Gorenjem Podšumberku v okolici Žužemberka, v Malem Kalu pri

Mirni Peči, v Dolenjih Kamencah pri Novem mestu) še vedno ohranjajo prijetno

tradicijo postavljanja »mlajičkov« (I. Rupnik, K. Rupnik, S. Vrhovski, Trunkelj) in petja

podoknic (I. Rupnik, K. Rupnik, Šašek, S. Vrhovski, Trunkelj). »Mlajički« so nekaj

metrov visoke smrečice, precej nižje od mlaja, ki jih večer pred rojstnim dnem

postavijo vaški fantje in prijatelji. Običajno dogodek pripravljajo na skrivaj z

namenom, da slavljenca presenetijo. Pobudniki so po navadi prijatelji, sosedje, tudi

domači ali vaščani. Nekaj dni pred dogodkom se fantje zberejo in odidejo po

smrečico v gozd. Kasneje se jim pridružijo tudi dekleta, ki smrečico okrasijo s

pisanimi trakovi iz »krep« papirja, dodajo pa tudi znak z napisom 18.

Informatorka nam je povedala, da se ji je zdelo čudno, zakaj sta se brata popoldne

pred rojstnim dnem neznano kam odpeljala s traktorjem in vozom. Jasno ji je postalo,

ko sta se skupaj s prijatelji ter sosedi vrnila s smrečico, ki so jo okrasili in postavili na

dvorišče. Po postavitvi so jih domači pogostili z malico in pijačo (Trunkelj).

Druga informatorka je kasneje izvedela, da so se fantje zvečer pred njenim rojstnim

dnem zbrali v vaški gostilni. V času, ko jo je fant odpeljal na večerjo, so okrasili

smrečico in jo skrili ter odšli nazaj v gostilno. Ko se je vrnila domov, ni ničesar

opazila, zato je bila toliko bolj presenečena, ko jo je točno ob polnoči zbudila

podoknica. Po končani podoknici so pripeljali okrašeno smrečico in jo postavili na

dvorišče. Domači so jih pogostili z narezkom in pijačo. Ta dogodek ji bo za vedno

ostal v spominu (K. Rupnik).

Naši vrstniki zabavo priredijo na različnih lokacijah, običajno takih, na katerih zaradi

hrupa ne motijo drugih in na katerih imajo več svobode: v družinski ali najeti zidanici

(Jakljič, K. Rupnik, Šašek, J. Vranešič, Ž. Vranešič, R. Turk), na najetem piknik

prostoru (I. Pajer, T. Zoran, Vovko), v gasilskih domovih (Bezjak, Markelc), doma (v

garaži ali na dvorišču) (M. Borse, Bratkovič, M. Dragan, Lavrič) oz. v večnamenskem

prostoru – v prenovljeni karteljevski bivši osnovni šoli (B. Luštek, K. Luštek, I.

Rupnik), v gostilni (S. Vrhovski) ali v mestnih lokalih (Hančič).

Slika 4: Lovski dom LD Otočec na Pahi, prostor, kjer se odvijajo »osemnajstke« v toplejših mesecih (http://www.zld-nm.si/ld-otocec, ogledano 27. 2. 2018)

Slika 5: Gasilski dom GD Ždinja vas v Ždinji vasi, prostor, kjer se odvijajo »osemnajstke« v hladnejših mesecih (Foto: Ivo Pajer, Ždinja vas, marec 2018)

Za najem prostora je treba odšteti med 50 in 100 evri (Bezjak, Jakljič, Furjanič, I.

Pajer, I. Rupnik, T. Zoran), najemodajalci pa se po izkušnjah enega od informatorjev

kar izogibajo praznovanjem »osemnajstk«, saj naj bi imeli z njimi slabe izkušnje (I.

Pajer). Razlog za to je materialna škoda, ki jo povzročijo nekateri neodgovorni in

brezbrižni povabljenci, npr. razbita straniščna školjka, polomljene mize in stoli, razbita

stekla, vrata, poteptana trava, uničeno grmičevje, razbit štedilnik, poškodovano

jelenje rogovje, celo uničena elektronska oprema. Uničujejo ne samo fantje, pač pa

tudi dekleta.

Slika 6: Škoda po »osemnajstki« (Foto: Denis Budački, Metlika, oktober 2017)

Večinoma so stroške za najem krili starši (M. Borse, Jaklič, I. Pajer, I. Rupnik, K.

Rupnik, T. Zoran) oz. sami slavljenci (Bezjak, M. Dragan, Furjanič, B. Luštek, K.

Luštek, Trunkelj, J. Vovko, S. Vrhovski).

Glavni pobudniki zabave so bili mladi sami, le dva informatorja sta povedala, da so

pobudo dali domači (M. Borse, Bratkovič). Obvestilo o zabavi so objavili kot dogodek

(event) na Facebooku (Bezjak, Furjanič, Jakljič, B. Luštek, K. Luštek, I. Pajer, I.

Rupnik, J. Vranešič, Ž. Vranešič) ali pa goste povebili ustno (M. Borse, Bratkovič,

Hančič, Lavrič, Markelc, Šašek, Trunkelj, R. Turk, J. Vovko, S. Vrhovski).

Praznovanje se je običajno začelo zvečer (Bezjak, Furjanič, Jakljič, B. Luštek, K.

Luštek, I. Pajer, I. Rupnik, J. Vranešič, Ž. Vranešič, Hančič, Lavrič, Markelc, Trunkelj,

S. Vrhovski) ali popoldne (M. Borse, Bratkovič, R. Turk, Šašek, Vovko), večina

gostov pa je začela prihajati šele po 21. uri, celo po 22. uri. Na zabavah je glasba

skorajda obvezna. Povabljenci in slavljenec se najpogosteje zabavajo ob posneti

glasbi, ki jo predvajajo sami (B. Luštek, K. Luštek, I. Rupnik, K. Rupnik, J. Vranešič,

T. Zoran), ali pa za to nekoga najamejo (Bezjak, Furjanič, Markelc, I. Pajer, Ž.

Vranešič), v vaških okoljih pa so običajno med povabljenci tudi glasbeniki, ki vzdušje

popestrijo z igranjem na harmoniko (Dragan, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, I. Rupnik,

K. Rupnik, Šašek, Trunkelj). Včasih za inštrumente poprimejo tudi domači (B. Luštek,

I. Rupnik, K. Rupnik, R. Turk). Če je med gosti več glasbenikov, se oblikuje

improvizirana glasbena skupina, ki se poimenuje z zabavnimi imeni, npr. »švoh trio«

(igralo jih je pet), »kvartet za znoret«, ansambel »Blagor gluhim«, »trio adijo« ipd.

Glasba se prilagaja željam povabljencev. Ob uporabi sodobnih elektronskih naprav

lahko naredijo svoj glasbeni izbor, ki je zelo raznolik. Mladi najbolj poslušajo

»balkan« glasbo, narodnozabavno, dalmatinsko, slovensko zabavno glasbo,

sodobno elektronsko glasbo, rap, trap, techno in rock. V vaških okoljih prevladuje

narodnozabavna glasba.

Slavljence ločeno obdarujejo starši, sorodniki, znanci in prijatelji. Ob množičnih

zabavah povabljenci zberejo denar, za slavljenca kupijo kakšno drobnarijo –

uporabno ali humorno darilo: parfume, kozmetične izdelke, sladkarije, žgane pijače,

peneča vina, modne dodatke (rute, šale, nahrbtnike …), šopke rož; »tangice«,

majice s šaljivimi napisi (npr. 18 in diva, Nikoli več mladoletna …), krone, očala,

različna humorna pokrivala, plišaste igrače, skodelice ali kozarce z napisi, torte iz

toaletnega papirja, torto iz balona, premazano s smetano, torto iz steklenic z žgano

pijačo, igračo traktor, spolne igračke, kondome, teste nosečnosti, fidget spinerje …

Ostali denar ali bone slavljencu izročijo v kuverti (Bezjak, M. Borse, Bratkovič,

Dragan, Hančič, Furjanič, Jakljič, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, Markelc, I. Pajer, I.

Rupnik, K. Rupnik, Trunkelj, R. Turk, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, S. Vrhovski, T.

Zoran). Dekletom prijateljice običajno kupijo tudi »zlato kronico« ali pa lento z

napisom 18, ki ju nosi ves čas zabave (Bezjak).

Slika 7: Klobuk z dvema držaloma za kozarec (darilo) (Foto: Nika Bezjak, Smolenja vas, september 2016 )

Slika 8: Darilo za 18. rojstni dan (Foto: Nikola Furjanič, Metlika, oktober 2017)

Slika 9: Palica z držalom za kozarec (darilo prijateljic) (Foto: Nika Bezjak, Smolenja vas, september 2016)

Slika 10: Slavljenka z darili (Foto: Rupnik Karmen, Karteljevo, februar 2018)

Starši in ostali sorodniki večinoma izberejo darila, ki ostanejo kot spomin na

osemnajstletnico, npr. zlat in srebrn nakit ali uro (Bezjak, I. Rupnik, K. Rupnik, Šašek,

R. Turk, J. Vovko), podarjajo tudi denar, namenjen predvsem plačilu pridobitve

dovoljenja za vozniški izpit in plačilu stroškov zabave (M. Borse, Bratkovič, Hančič,

Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, Markelc, Trunkelj, R. Turk, I. Pajer, J. Vranešič, Ž.

Vranešič). Eni od informatork so starši podarili tudi kondome in ji ob izročitvi darila

dali tudi lekcijo o odraslem življenju na zabaven način (Bratkovič).

Tudi generacija naših staršev je za darilo od domačih in sorodnikov največkrat dobila

zlatnino (M. Gramec, Šraj, B. Rupnik, M. Turk), pri čemer gospa M. Turk posebej

omenja, da je bilo to darilo zanjo še toliko bolj dragoceno, saj ji je mama kupila zlat

prstanček kljub slabemu gmotnemu stanju; sladkarije (Mehle, Šraj), pijačo (B.

Rupnik, Vesel), parfume (A. Rupnik, B. Rupnik), gospodinjske pripomočke (Vesel) in

denar (Mehle, Šraj), nekateri se daril ne spominjajo (R. Luštek, A. Pajer, L. Vrhovski,

I. Vovko) ali pa jih sploh niso dobili (V. Borse).

5.3 Kako je potekala zabava

Poleg plesa, petja in pitja se danes na zabavah dogajajo še druge zabavne stvari,

npr. pivske igre: »drinkopoly«, »beerpong«, »… stara kljuka, pit si ga ne upa …«, »…

kdor meseca … rojen je, spij ga dol, spij ga dol, spij ga dol …«, »piñata«, »avtobus«

ipd.

Drinkopoly je igra, zasnovana na igri monopoly, le da namesto kupovanja parcel ob

prihodu na polje igralec opravi izziv, npr. punca z največjimi prsmi mora piti.

»Beerpong« je igra, pri kateri se alkoholna pijača, kljub imenu (beer) pogosteje

žgana pijača kot pivo, v kozarcih razporedi v trikotnik, sodelujoči pa se razdelijo v dve

skupini po dva ali tri. Z žogicami za »ping pong« ciljajo v nasprotnikove lončke. Če

igralec zadene, mora kozarec »na eks« izpiti nekdo iz nasprotne ekipe.

Slika 11: Beerpong (https://www.iwantoneofthose.com/gift-games/giant-beer-pong-xxl-red/11274752.html, ogledano 28. 2. 2018)

V igri »avtobus« se uporabijo igralne karte za remi. Iz kupčka kart izločimo jokerja,

nato vsakemu igralcu damo 5 kart. Na sredino mize razdelimo 10 kart, ki so narobe

obrnjene oz. zaprte. Eden od igralcev odpira karte. Ko odpre karto, vsak pogleda v

svoje karte, ali ima mogoče enako. Če jo ima, jo položi na to karto in pove, kdo pije

(za količino popitega alkohola se igralci zmenijo na začetku – ali bo to samo požirek

ali kaj več). Z igro nadaljujejo, dokler ne odkrijejo vseh 10 kart. Nato igralci v rokah

preštejejo svoje karte in tisti, ki ima največ kart, dela popravni izpit. Če imata 2 igralca

enako število kart, se ponovi enako kot na začetku, le da obdržijo karte in na sredino

dajo samo 5 kart. Tisti, ki izgubi, nato dela izpit. Izpit se dela tako, da se na mizo

položi 5 narobe obrnjenih kart in nato nekdo od igralcev obrne karto in poraženec

mora povedati, ali bo karta, ki jo bodo povlekli iz kupčka, manjša ali večja. Če je

ugotovil, lahko nadaljuje. Če se zmoti, pa mora piti in igra se začne spet od prve

karte. Igra se toliko časa, dokler se ne odkrije vseh 5 kart. Igralec je lahko tudi pri

zadnji karti, in če se zmoti, začne ponovno od samega začetka.

Pogosto povabljenci pripravijo za slavljence šaljive naloge. Informatorka je povedala,

da so neki slavljenki, ki še ni imela opravljenega vozniškega izpita, pripravili poligon z

ovirami, na katerem je morala opraviti testno vožnjo s samokolnico. Po uspešno

opravljeni vožnji je dobila darila, ki jih je vozila v samokolnici, in doma izdelan

vozniški izpit (I. Rupnik).

Druga informatorka je povedala, da so ji povabljenci ponagajali tako, da so se ji

zlagali, da sta dve prijateljici odšli na strelišče v bližini prostora, na katerem je

potekala zabava, in se izgubili, zato ju je šla z drugo prijateljico iskat. Na polovici poti

so ju poklicali in rekli, da sta se izgubljeni dekleti vrnili. Ko se je vrnila, so jo na mizi

čakale škatle z darili, na katerih so bili kozarci žganja. Ko je spila žganje, je lahko

odprla škatle z darili (Šašek). Eden od informatorjev se je še posebej razveselil

obiska profesionalne striptizete. Tega obiska so bili veseli tudi ostali povabljenci, ki so

bili izključno sami fantje. Za obisk se je dogovoril in ga plačal informatorjev najboljši

prijatelj (J. Vovko).

Slika 12: Presenečenje za Niko v dijaškem domu (Foto: Nika Bezjak, Ljubljana, september 2016)

Slika 13: Presenečenje za Nežo 1 (Foto: Neža Dernikovič, Novo mesto, februar 2018)

Slika 14: Presenečenje za Nežo 2 (Foto: Neža Dernikovič, Novo mesto, februar 2018)

Na osnovi pridobljenih podatkov ugotavljamo, da je bila pogostitev pomembnejša na

zabavah, pripravljenih za družino in sorodnike. Poleg klasičnega nedeljskega kosila

(Bratkovič, Lavrič, Zoran) so bile značilne jedi tudi odojek (M. Borse, R. Turk, S.

Vrhovski, Vovko), jedi z žara (Bezjak, Dragan, R. Turk) in narezki (M. Borse,

Dragan). Za slavljenca domači pripravijo tudi torto. (Lavrič, B. Luštek, I. Pajer, J.

Vranešič, Ž. Vranešič, R. Turk).

Slika 15: Torta za rojstni dan doma. (Foto: Nika Bezjak, Smolenja vas, november 2017)

Del informatorjev je poskrbel za bogato pogostitev tudi na zabavi za prijatelje.

Najpogosteje so pripravljali hrano z žara – čevapčiče, hrenovke, kotlete (B. Luštek, K.

Luštek, Jakljič, I. Pajer, Šašek, Trunkelj, T. Zoran), odojka (Borse, Furjanič, Vovko, Ž.

Vranešič, S. Vrhovski) pico (Lavrič, B. Luštek), narezke (Dragan, Lavrič, B. Luštek,

Trunkelj, J. Vranešič). Odojka manj pogosto pečejo sami, pač pa ga naročijo v bližnji

gostilni. Nekateri pa hrani niso posvečali posebne pozornosti in so pripravili samo

prigrizke, npr. hrenovke v testu, kifeljčke, čips, smoki, slane palčke itd. (Bezjak).

Posebnost »osemnajstk« v Gabrju in okolici je obvezna priprava poslednjega

čokolina s hladnim mlekom. Uživanje te jedi ima simbolen pomen: simbolizira

otroštvo, od katerega se z »osemnajstko« poslavljajo (Šašek). Mesnih jedi z veliko

maščobe se ne ponuja le z namenom, da gostje ne bili lačni, temveč tudi za

preprečevanje prehude oz. prehitre opitosti. Narezke in prigrizke običajno pripravijo

starši in slavljenci sami. Na sami zabavi pa za hrano (peka na žaru, priprava

zelenjave, kruha) poskrbijo bližnji sorodniki (npr. bratje, sestre, sestrične, bratranci),

»punce« slavljenca ali najbližji prijatelji in prijateljice.

Manjše število informatorjev se je odločilo za naročilo hrane, in sicer v gostilni

(Jakljič) ali pa pri različnih ponudnikih catering uslug (I. Rupnik).

Z raziskavo nismo ugotovili, da bi bila praznovanja polnoletnosti v današnjem času

povezana s kakšno posebno jedjo. Najpogosteje se tako pri družinskih in zabavah za

prijatelje pojavlja pečen odojek.

Slika 16: Narezek (Foto: Denis Budački, Metlika, januar 2018)

Slika 17: Peka odojka (Foto: Denis Budački, Semič, julij 2017)

Zelo pomemben del pogostitve na zabavah je tudi ponudba alkoholnih pijač.

Pogostokrat so te celo bolj pomembne kot ponudba hrane, saj jih kot sestavni del

pogostitve omenjajo vsi informatorji.

Od brezalkoholnih pijač se poleg vode in mineralne vode pijejo tudi kokakola ter

druge osvežilne brezalkoholne pijače in sadni sokovi. Te pijače so namenjene

predvsem pripravi mešanih pijač, npr. »bambusa«, »polke«, »špicerja«, »slemerja«

(tekila in tonik), »džusvodke«, »jegerkole«, »viskikole«, »štokkole«, »bananice«

(sadjevec in kokakola), »kranjčana« (jagodna vodka in kokakola), »džintonika«,

»nemca« (belo vino in sprite). Za omenjene mešane pijače, ki se jih popije največ in

so trenutno velik »hit«, slavljenci kupijo velike količine različnih žganih pijač: vodke,

viskija, džina, tekile, »jegermajstra«, »štoka«, pa tudi sadjevec, »borovničke«,

hruškovec, slivovko, travarico in pelinkovec. V ponudbi sta tudi pivo in vino, pivo

predvsem v toplih mesecih, vino pa najbrž tudi zato, ker živimo na vinorodnem

območju in ima mladina možnost dostopa do domačih proizvodov (Bezjak, M. Borse,

Bratkovič, Dragan, Hančič, Furjanič, Jakljič, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, Markelc, I.

Pajer, I. Rupnik, K. Rupnik, Trunkelj, R. Turk, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, S.

Vrhovski, T. Zoran).

Na praznovanjih se popijejo zelo velike količine vseh vrst alkoholnih pijač. Pije jih

velika večina gostov ne glede na starost in spol. Nemalokrat se zgodi, da se

posamezniki tako opijejo, da obležijo. To so pogosto dekleta. Vzroka za to sta, razen

pretiravanja, tudi nizka telesna teža in nevajenost pitja alkoholnih pijač. Dogaja se

tudi, da se sicer zelo »pridno« in uspešno dekle prvič napije do take mere, da morajo

drugi poskrbeti zanjo. Menimo, da do tega morda prihaja zato, ker so dekleta

preobremenjena z učenjem in drugimi obveznostmi ter za zabavo redko najdejo čas.

Ko pa do tega pride, ne poznajo svojih meja in skušajo v eni noči vse nadoknaditi.

Slika 18: Miza s pijačo »čaka« na goste (Foto: Nika Bezjak, Trška gora, november 2017)

Slika 19: Pijača na zabavi (Foto: Maruša Rau, Brežice, december 2017)

Starši za nakup alkoholnih pijač vedo, čeprav večina tega ne odobrava, predvsem jih

skrbijo ogromne količine in raznolikost nakupljenih alkoholnih pijač. Zavedajo pa se,

da je danes nemogoče organizirati »osemnajstko« brez ponudbe alkohola.

Slika 20: se hladi (Foto: Nika Bezjak, Trška gora, november 2017)

Na osnovi naših izkušenj z zabav, ki smo se jih udeležili, vemo, da se skorajda po

pravilu poskrbi za preveč opita dekleta, in sicer to storijo njihove prijateljice tako, da

jih opazujejo in nadzorujejo, jih vzpodbujajo, da se »zbruhajo« na primernem mestu,

jih očedijo, jim dajo vodo ipd. Zelo opitim fantom, ki imajo običajno več pivskih

izkušenj, pa na zabavah ne posvečajo toliko pozornosti; pustijo jih ležati na

primernem prostoru, kjer je dovolj udobno in toplo. V redkih primerih ob ekstremni

opitosti pokličejo tudi starše mladostnika, ki je pretiraval z uživanjem alkoholnih pijač.

Zaradi opitosti in politih tal na zabavah pogosto prihaja tudi do poškodb, kot so zvini,

poškodbe glave, ureznine …

Slika 21: Čas za epruvetko, način uživanja »jegermajstra« (Foto: Tjaša Pirnar, Šentjernej, julij 2017)

Tla namreč med plesom še nalašč polivajo ali potresejo s soljo, da na plesišču bolj

drsi (I. Rupnik).

Med povabljenci so tudi taki, ki so zadolženi za prevoz domov, ker se zabave odvijajo

večinoma izven naselij in trajajo do zgodnjih jutranjih ur, ko še ni javnega prevoza. Ti

gostje strogo ne pijejo alkohola, saj so prevzeli odgovornost za varen prevoz in imajo

običajno status mladega voznika. V tej vlogi se mladi izmenjujejo in tako je za vsako

zabavo zadolžen drug »voznik« (»Danes jaz ne pijem, ker vozim.«) Sicer za prevoz

poskrbijo tudi starši, sorojenci ali pa pokličejo taksi (Bezjak, M. Borse, Bratkovič,

Dragan, Hančič, Furjanič, Jakljič, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, Markelc, I. Pajer, I.

Rupnik, K. Rupnik, Trunkelj, R. Turk, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, S. Vrhovski, T.

Zoran).

Zanimivo je, da smo kljub dostopnosti do različnih elektronskih naprav težko prišli do

slikovnega materiala. Najbrž je vzrok množica za javno objavo neprimernih vsebin.

Na zabavah je navada, da se dogajanje fotografira oz. še pogosteje snema. Posnetki

se takoj objavljajo na Snapchatu in tudi na Facebooku. Posnetki se pregledujejo tudi

ob druženjih po zabavi z namenom, da se ob njih zabava.

Prijatelje, ki se zabave niso mogli udeležiti, slavljenci »počastijo« s pijačo ob prvi

priložnosti (Bezjak, M. Borse, Bratkovič, Dragan, Hančič, Furjanič, Jakljič, Lavrič, B.

Luštek, K. Luštek, Markelc, I. Pajer, I. Rupnik, K. Rupnik, Trunkelj, R. Turk, Vovko, J.

Vranešič, Ž. Vranešič, S. Vrhovski, T. Zoran), sošolce oz. sodelavce pa na sam

rojstni dan, če se za to ponudi priložnost (Bezjak, Bratkovič, Dragan, I. Rupnik,

Lavrič, J. Vranešič, Ž. Vranešič, S. Vrhovski, T. Zoran).

Slika 22: : »Častim« za rojstni dan (Foto: Nina Jereb, Gabrje, oktober 2017)

Generacija naših staršev zabavi ni pripisovala tako velikega pomena, tistim, ki pa so

jo vseeno organizirali, je bilo pomembnejše druženje in sprostitev kot opijanje.

Zabave so bile organizirane za manjše število ljudi in dosti cenejše od današnjih.

Slika 23: Jernejina osemnajstletnica (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneje Luštek, Muhaber,

marec 1997)

Slika 24: Jerneja praznuje v družbi prijateljev (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneje Luštek, Muhaber, marec 1997)

Gospa R. Luštek je rojstni dan praznovala v gostilni s približno desetimi prijatelji.

Goste je pogostila z večerjo (meso s prilogami), torto in pijačo. Zabavali so se ob

glasbi takrat popularnih jugoslovanskih glasbenikov, npr. Miša Kovača, se

pogovarjali, šalili ter plesali. Stroške je plačala sama.

Gospa B. Rupnik pa je praznovala s približno 20 sovaščani in prijatelji v domači vasi,

v hiši, ki je bila namenjena zbiranju mladine. Prostor so okrasili z lučmi in reflektorji,

jedli so narezke, pečeno meso, svežo zelenjavo, francosko solato in kruh, pili pa

pivo, vino, »špicerje«, »beldežur« (breskov liker) in jabolčni sok. Bolj kot pitje je bila

takrat, v nasprotju z našimi vrstniki, pomembna zabava. Zabavali so se tako, da so

poslušali kasete z »balkan« in disco glasbo, nekaj malega tudi narodnozabavno

glasbo, ob glasbi plesali, igrali »puštertanc, »gnilo jajce« ipd.

Slika 25: Zabava na Velikem Slatniku (Foto: Brigita Rupnik, Veliki Slatnik, 1998)

Svojo zabavo opisuje tudi gospa Vesel, ki je za prijatelje doma pripravila kosilo z

različnimi jedmi. Zraven so poslušali dalmatinsko glasbo.

Gospod A. Rupnik je prijatelje in sorojence povabil na pijačo, nato pa jih še doma

pogostil z domačo slanino, kuhanimi klobasami in kruhom. Pili so zmerne količine

vina in brezalkoholnih pijač, poslušali kaseto z glasbo Lojzeta Slaka, plesali, peli in

zbijali šale.

Slika 26: Darilo za polnoletnega Nejca (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneja Grandovca, Novo mesto, april 1992)

5.4 Praznovanje v gostilni oz. catering

Čeprav smo ugotovili, da se tudi za praznovanje 18. rojstnega dne posamezniki

odločajo za naročilo hrane v gostinskih obratih, smo uspeli dobiti podatke samo od

dveh informatorjev. Informatorka, katere starši so lastniki gostilne, je povedala, da

zadnja leta opažajo, da se mladi velikokrat odločijo za praznovanje »osemnajstke« v

gostilni. Nekateri se odločijo za mirno kosilo v ožjem krogu družine, drugi pa si želijo

veliko domače glasbe in obilo žganih pijač. Včasih se gostje odločijo za pogostitev, ki

vključuje hrano in pijačo, drugi pa želijo samo hrano. V preteklem letu so gostili 11

takšnih rojstnodnevnih zabav. Po navadi za naročilo pogostitve pokličejo starši, saj

so otroci "sramežljivi" (pravijo starši). Ko se oglasijo v gostinskem obratu z bodočim

slavljencem, se dogovorijo o vsem, ne le o vrsti hrane, pač pa tudi o dekoraciji in

ponudbi pijač. Večinoma se odločijo za hladno-topli bife, da si lahko gostje sami

izberejo njim ustrezne jedi. Največkrat naročijo dunajske zrezke, ocvrte lignje,

kruhove cmoke in ocvrte krompirjeve njoke.

Ob prihodu gostom običajno ponudijo penino, sokove, vodo in tudi koktejle, če

naročnik tako želi. Vsak naročnik je drugačen in vsaka družba ima drugačen okus.

Nekateri gostje se pri njih zabavajo do 5. ali 6. zjutraj, drugi pa se v ožjem krogu

družine zberejo ob mirnem popoldanskem kosilu, ki običajno traja 4 do 5 ur. Takšni

gostje nimajo svoje glasbe, zato prosijo njih, da jim predvajajo kakšen CD, nekateri

glasbe sploh ne omenijo, spet drugi pa pripeljejo s sabo glasbeno skupino ali DJ, ki

predvaja glasbo po njihovih željah. Včasih se zgodi tudi, da kateri od fantov prinese s

sabo harmoniko ali kitaro in skupaj zapojejo slavljencu.

Vsi gostje, ki so 18. let praznovali v njihovi gostilni, so se poleg pijače »prepustili tudi

njihovi kuhinji, ki vedno mamljivo diši«. Pogostitev so v vseh primerih plačali starši, le

v nekaj primerih je slavljenec dodal nekaj svojega denarja. Poleg že opisane

ponudbe v gostinskem lokalu, občasno pripravijo tudi pogostitve v prostorih izven

matične hiše. (Dragič)

Informator, ki pripravlja cateringe, pa je povedal, da največkrat pripravljajo

rojstnodnevne cateringe prav za praznovanje 18. rojstnega dne, in sicer približno

enkrat mesečno. Njihove usluge naročajo slavljenci ali njihovi starši. Običajno jim

pripravijo finger food in postrežejo najrazličnejše alkoholne pijače, in sicer doma ali v

kakšnih večjih prostorih, npr. v gasilskih domovih. Druženje po navadi traja do

jutranjih ur, največkrat pa zabavo popestri glasba, ki jo predvaja DJ. (Škufca)

6. RECEPTI

6.1 Recepti informatorjev

Prata (Jože Erlah)

Sestavine:

svinjski hrbet s kostjo

sol

poper

kumina

česen

svinjska mrežica

Priprava

Svinski hrbet nasolimo, popopramo, dodamo kumino in sesekljan česen. Zavijemo v

mrežico in pečemo v pečici 180° 1 uro.

Kašnate klobase (Ana Brezovar)

Sestavine:

7 kg na drobne kocke zrezanega svinjskega mesa (želeni so mehkejši deli z več maščobe)

1 kg oprane surove prosene kaše

česnova voda (4 stroke drobno narezanega česna namočimo v približno 1 dl vode ali vina in nastalo tekočino odcedimo)

2,5 dag soli na 1 kg mesa

poper po okusu Priprava

Narezano meso zmešamo z oprano, dobro odcejeno surovo proseno kašo, dodamo

česnovo vodo, sol in poper. Maso napolnimo v debela svinjska čreva tako, da ostane

v črevih dovolj prostora za povečanje prosene kaše med kuhanjem. Klobase

prekajamo 14 dni s hladnim dimom.

Danes prekajene klobase do uporabe hranijo v zamrzovalni skrinji, včasih pa so na

uporabo počakale v kašči na hladnem. Informatorka se spominja, da so njen oče in

ostali prebivalci Učakovcev pri Vinici (občina Črnomelj) in okoliških naselij namesto

česnove vode masi dodajali drobno narezano čebulo. Če so klobase stale predolgo,

so dobile neprijeten priokus, zato danes klobase zamrzujejo, namesto čebule

uporabljajo česnovo vodo in nekateri namesto prosene kaše masi dodajajo riž.

»Krumpir i koraba« (Ana Brezovar)

Sestavine:

krompir

koleraba

sol

lovorjev list Priprava

Na debelejše rezine narezan krompir in na lističe narezano kolerabo damo kuhat v

hladno vodo. Dodamo sol in lovorjev list. Ko juha zavre, dodamo oprano kašnato

klobaso in počasi kuhamo do mehkega. Po potrebi dosolimo.

Najprej postrežemo juho, nato narezano klobaso s kruhom.

Pletenica (Veronika Kovačič)

Sestavine:

mleko

10 rumenjakov

sladkor (malo sladkorja)

stopljeno salo ali domače maslo (okoli 40 dag)

1,5 kg moke

zavojček kvasa

sol Priprava Zamesimo kot za kruh. Iz dela testa naredimo pletenico in jo postavimo na štruco. Kruh premažemo z jajcem in spečemo. Delali so iz toliko sestavin, kot so imeli. Običajno je gospodinja delala “na uč”.

6.2 Primer gostinske ponudbe – catering

Gospod Aleš Škufca, lastnik podjetja Kulinarika as, priprava hrane in pijač, Aleš

Škufca s.p., nam je posredoval nekaj receptov za jedi, ki sestavljajo njegovo catering

ponudbo.

Pršutovi žepki

Sestavine:

pršut

kremni sir

drobnjak

sol

poper

Priprava

Pršut narežemo na tanke rezine, na njih nanesemo nadev in jih zvijemo v lepe žepke

ter zapnemo z zobotrebcem.

Brusketa z dimljenim lososom

Sestavine:

maskarpone

kisla smetana

bučno olje

sol

poper

peteršilj

Priprava

Maskarpone, kislo smetano in bučno olje zmešamo in začinimo z soljo in poprom. Z

dresirno vrečko nabrizgamo na bruskete in na njih položimo lososa in peteršilj.

Črna brusketa z dimljenim lososom

Sestavine:

črna brusketa (kruhu pri gnetenju dodamo oglje ali črnilo)

skuta

kisla smetana

peteršilj

drobnjak

timijan

sol

Postopek

Vse sestavine zmešamo in nabrizgamo na brusketo.

Piščančji ocvrt rezanci

Sestavine:

piščančji file

jajca

drobtine

moka

sol

poper

Priprava

Piščanca narežemo na rezance, ga paniramo in ocvremo. Zraven dodamo pomako

po želji.

Mini burgerji

Sestavine:

govedina

bombetke

gorčica

med

solata

paradižnik

moka

čebula

Priprava

Iz govedine naredimo pleskavico, ki jo spečemo. Ocvremo čebulo in nato sestavimo

burger po lastni želji.

Pomarančna espuma s škampom in kruhovimi kockami

Sestavine:

kruhove kocke

škampi (repki)

pomarančni sok

sol

poper

smetana

2 lista želatine

olivno olje

Priprava

Kruhove kocke opečemo, da so hrustljave. Škampe začinimo in jih opečemo.

Pomarančni sok zavremo, dodamo želatino in smetano. Zlijemo v sifon in postavimo

v hladilnik za nekaj ur. Serviramo v finger food žličke s kockami na dnu in espumo ter

na koncu dodamo škampe, ki jih pokapamo z olivnim oljem.

Puranje roladice

Sestavine:

puranji zrezki

sir

šunka

sol

poper

drobtine

jajca

moka

Priprava

Iz zrezkov, sira in šunke naredimo zvitke, ki jih zavijemo v folijo in kuhamo v

konvektomatu cca. 20 minut. Ko se ohladijo, jih paniramo in ocvremo. Postrežemo jih

hladne in narezane na debelejše rezine.

Sirova nabodala s slanino

Sestavine:

sir (edamec)

suho sadje (marelice, slive)

slanina

Postopek

Sir narežemo na kocke in ga nabodemo na palčke skupaj s slivami ali marelicami in

ovijemo s slanino.

6.3 Predlog gostinske ponudbe ob »osemnajstki«

Kot bodoči gostinski delavci smo si postavili izziv in zbrali recepte za jedi, ki bi jih

pripravili, če bi kdo od naših prijateljev želel pomoč pri pripravi praznovanja.

Slana torta

Sestavine:

1 hlebec kruha Za prvi nadev:

60 g kislih kumaric

90 g ribanega sira

16 g gorčice

18 g majoneze

76 g kisle smetane

malce sesekljanega peteršilja Za drugi nadev:

115 g šunke

6 g drobnjaka

76 g kisle smetane

16 g gorčice

18 g majoneze

250 g maskarponeja

malce popra

ščepec soli Priprava

Za prvi nadev na majhne kocke narežemo kisle kumarice, dodamo preostale

sestavine in zmešamo.

Za drugi nadev drobno narežemo šunko, dodamo preostale sestavine in premešamo.

Hlebec obrežemo in prečno razrežemo na tri »oblate«. Prvega položimo v obroč za

torto. Po njem razporedimo prvi nadev. Nanj položimo drugo plast kruha in po njej

razporedimo drugi nadev. Pokrijemo še z enim oblatom in postavimo v hladilnik.

Ohlajeno torto premažemo z maskarponejem in okrasimo s svežo zelenjavo. (Hodak,

2017, str. 207)

Slika 27: Slana torta (Foto: Ivo Pajer, Otočec, februar 2018)

Lizike grizike

Sestavine:

200 g staranega kravjega sira

30 g praženih bučnih semen

20 g rdečega radiča

Priprava:

Sir nastrgamo, radič grobo sesekljamo. Zmešamo s praženimi bučnimi semeni in na

pekaču, obloženim s papirjem za peko, oblikujemo 12 malih polpetov poljubnih oblik.

Pod vsak polpet malo manj kot do sredine položimo leseno palčko. Lahko si

pomagamo z modelčki za piškote.

Pečico (ne uporabimo ventilatorja) segrejemo na 200 °C in lizike grizike pečemo

približno 1 minuto oz. dokler se sir ne stopi.

Pekač vzamemo iz pečice in lizike grizike ohladimo. Če smo uporabili modelčke, jih

previdno odstranimo. (Kavčič, 2016, str. 83)

Slika 28: Lizike grizike (Foto: Ines Rupnik, Mali Kal, marec 2018)

Grisini s pršutom

Sestavine:

pršut

grisini

Postopek:

Rezine pršuta ovijemo okoli grisina.

Slika 29: Grisini s pršutom (Foto: Ines Rupnik, Mali Kal, marec 2018)

Nabodala z baziliko, češnjevim paradižnikom in mocarelo

Sestavine:

češnjev paradižnik

bazilika

mocarela

olivno olje

Priprava:

Paradižnike razrežemo na polovice in jih nato pokapamo z olivnim oljem. Nato na

manjšo palčko v poljubnem vrstnem redu nabodemo vse skupaj.

Slika 30: Nabodala z baziliko, češnjevim paradižnikom in mocarelo (Foto: Ines Rupnik, Mali Kal, marec 2018)

Puranji sendviči s prekajeno vratovino, sirom in pečenim jajcem

Sestavine:

12 rezin toasta

4 puranji zrezki po 100 g

12 rezin prekajene vratovine

8 rezin sira (ementalca)

4 jajca

4 listi solate

16 tankih rezin paradižnika

4 žlice majoneze

Priprava:

Kruh opečemo z obeh strani. Zrezke in prekajeno vratino popečemo v ponvi, da

postanejo hrustljavi. Solato operemo. Spečemo 4 jajca na oko, tako da jih opečemo z

obeh strani.

Toast na eni strani premažemo z majonezo in to samo spodnjo in zadnjo zgornjo

rezino. Na prvo rezino položimo list solate, pečen zrezek in dve rezini sira, pokrijemo

z drugo rezino toasta in nanj položimo 4 rezine paradižnika. Na paradižnik položimo

hrustljavo prekajeno vratino in pečeno jajce. Pokrijemo z zadnjo rezino toasta in

sendvič prerežemo na pol. (Kavčič, Janković, 2016. Str. 12)

Cake pops s pisanimi drobtinicami

Sestavine:

300 g sladkorja

100 ml vode

150 g mletih orehov

300 g mletih keksov Dolcela

1 žlica kakava v prahu Dolcela

150 g masla

Za preliv:

400 g bele čokolade

1 zavitek pisanih mrvic

80 g masla

palčke za kroglice

Priprava:

Sladkor in vodo zavremo in kuhamo 2–3 minute.

Posebej zmešamo mlete orehe, kekse in kakav, prilijemo stopljen sladkor in vse

skupaj zmešamo z mešalnikom. Dodamo narezano maslo in mešamo, da se

popolnoma stopi in poveže z zmesjo.

Zmes za 30 minut postavimo v hladilnik, da se dobro ohladi. Nato oblikujemo kroglice

(40–50) in jih postavimo v hladilnik za 1 uro.

V vodni kopeli stopimo belo čokolado in dodamo segreto maslo. Ohlajene kroglice

nabodemo na palčke, pomočimo v stopljeno čokolado, nato pa posujemo s pisanimi

drobtinicami. (Dolcela, str. 12)

7. ZAKLJUČEK

Po trenutno veljavni zakonodaji je meja polnoletnosti v naši državi 18 let. Zakoni in

predpisi v Republiki Sloveniji natančneje opredeljujejo spremembe, ki nastanejo ob

prehodu v polnoletnost. S polnoletnostjo pridobimo veliko pravic: postanemo

poslovno sposobni, sklenemo zakonsko zvezo, pridobimo vozniško dovoljenje (za

vozila B kategorije), potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna, orožni list, dobimo

tudi volilno pravico, lahko spremenimo osebno ime, neomejeno kupujemo alkoholne

pijače in tobačne izdelke, brez omejitev sklepamo delovna razmerja … S pravicami

pa dobimo tudi obveznost in smo za kazniva dejanja kaznovani v skladu s Kazenskim

zakonikom.

Polnoletnost generacija naših vrstnikov povezuje predvsem z možnostjo pridobitve

vozniškega dovoljena kategorije B, neomejenim nakupom alkoholnih pijač in tobačnih

izdelkov ter vstopom v različne nočne klube, z volilno pravico in tudi z večjo veljavo v

družbi in spoštljivejšim odnosom odrasle populacije. Tudi generaciji naših staršev je

prehod v polnoletnost iz podobnih razlogov veliko pomenil. Še bolj poudarjajo

samostojnost, neodvisnost in možnost za zaposlovanje. Glede na zbrane informacije

je ta prelomnica najmanj pomenila našim starim staršem. Živeli so v težjih razmerah,

veliko delali ne glede na starost in pogosto že kot mladoletniki prevzemali

odgovornost za mlajše sorojence, kmetijo … Vzrok za tak odnos do polnoletnosti tiči

najbrž tudi v časovni oddaljenosti.

»Osemnajstke« so danes zelo pomembne, saj skoraj ne najdemo informatorja, ki te

prelomnice ne bi tako ali drugače obeležil. Običajno slavljenec pripravi dve zabavi, in

sicer eno za družino in sorodnike, drugo pa za prijatelje in znance. Na zabavah za

prijatelje in znance se običajno zbere večja skupina mladostnikov, tudi do 100, ki se

zabava ob glasbi in druženju. Pogosto se po dva do štirje slavljenci odločijo za

organizacijo skupne zabave. Razlog za to so skupni prijatelji in znanci in nižji stroški.

Bolj kot hrana je na takih zabavah pomembna pijača. Popije se ogromne količine

alkoholnih pijač, še posebej pijač, ki so mešanica brezalkoholne in žgane pijače.

Velike količine alkohola pogosto botrujejo hudim oblikam opitosti, poškodbam

udeležencev in gmotni škodi. Vedno pogosteje se slavljenci oz. njihovi starši

odločajo, da za hrano in pijačo na zabavi poskrbijo profesionalni gostinci. Slavljence

družina obdaruje z darili, ki mu bodo ostali kot spomin na obletnico, in denarjem, od

prijateljev in znancev pa poleg denarja, s katerim pogosto krije del stroškov zabave,

dobi tudi uporabna in šaljiva darila.

Na podeželju se še vedno ohranja tradicija postavljanja »mlajičkov« in petja podoknic

slavljencu. »Mlajičke« večer pred rojstnim dnem postavijo vaški fantje in prijatelji.

Dekleta sodelujejo tako, da okrasijo smrečico s pisanimi trakovi iz »krep« papirja in

tablo 18. Običajno dogodek pripravljajo na skrivaj z namenom, da slavljenca

presenetijo. Sodelujoče slavljenec oz. njegovi domači pogostijo s hrano in pijačo.

Zabave ob polnoletnosti naših staršev so bile redkejše, z manj povabljenci (do 30), s

skromnejšo ponudbo hrane in pijače in veliko cenejše. Darila so bila običajno taka,

da so jim ostala za spomin.

Generacija naših starih staršev polnoletnosti ni praznovala. V času njihove mladosti

je bilo bolj kot praznovanje rojstnih dni pomembno praznovanje godov. Po našem

mnenju je eden glavnih razlogov za redka praznovanja slabši gmoten položaj

prebivalstva.

Hrana je pomemben del večine praznovanj, vendar z raziskavo nismo ugotovili

povezanosti obeleževanja polnoletnosti z določenimi jedmi. Najpogosteje se omenja

pečen odojek.

8. VIRI IN LITERATURA

Internet explorer. (URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/80271,

ogledano 17. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, ogledano

20. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: https://zakonodaja.com/zakon/kz/74-clen-vrste-vzgojnih-

ukrepov, ogledano 19. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6717,

ogledano 19. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3130,

ogledano 19. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-

rs/vsebina/101703, ogledano 18. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: https://vozniski-izpit.com/kako-do-izpita/voznja-s-

spremljevalcem/, ogledano 17. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: https://vozniski-izpit.com/voznisko-dovoljenje/, ogledano 16.

2. 2018)

Internet explorer. (URL: https://vozniski-izpit.com/voznisko-dovoljenje/, ogledano 16.

2. 2018)

Internet explorer. (URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/72343 ,

ogledano 16. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 ,

ogledano 16. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3890,

ogledano 12. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV2123,

ogledano 13. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1440,

ogledano 13. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1598,

ogledano 13. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5758,

ogledano 12. 2. 2018)

Internet explorer. (URL:

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/osebni_dokumenti_in_prebivalisce/, ogledano

12. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#,

ogledano 14. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-

01-0729/#5.%C2%A0%C4%8Dlen, ogledano 17. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/78, ogledano 15. 2.

2018)

Internet explorer. (URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-

01-0729?sop=2017-01-0729, ogledano 15. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: https://e-uprava.gov.si/podrocja/druzina-otroci-zakonska-

zveza/zakonska-zveza/sklenitev-zakonske-zveze-v-sloveniji.html, ogledano 14. 2.

2018)

Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1,

ogledano 18. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-

pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-

zdruzenih-narodov/konvencija-o-otrokovih-pravicah-ozn/, ogledano 14. 2. 2018)

Internet explorer. (URL:

http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/zdr_1/#c1686

1, ogledano 21. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=5043126,

ogledano 28. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://buckinkotek.mojforum.si/buckinkotek-about22.html,

ogledano 28. 2. 2018)

Balkovec, Bojan (2011). Slovenci na volišču v Ferenc, Mitja, Hadalin, Jurij, Babič,

Blaž (ur.). OSAMOSVOJITEV 1991: Država in demokracija na Slovenskem v

zgodovinskih razsežnostih (str. 91–93). Ljubljana: Založba filozofske fakultete

Univerze v Ljubljani, Oddelek za zgodovino filozofske fakultete

Dolcela/Podravka. Čarovnija drobnih trenutkov (str. 12).

Hodak, Tomislav. (2017). Kruharije & cukrarije (str. 207). Ljubljana: Cankarjeva

založba

Kavčič, Tomaž (2016). Kuharski navdihi za vsak dan, 92 receptov. Lidl Slovenija

Kavčič, Tomaž, Janković Mate (2016). Tomaž vs Mate (str.12). Lidl Slovenija

Kremenšek, S., Novak, V., Vodušek, V. (1976). Etnološka topografija slovenskega

etničnega ozemlja, VPRAŠALNICE V. Ljubljana: Raziskovalna skupnost Slovenije.

Kremenšek, S., Novak, V., Vodušek, V. (1976). Etnološka topografija slovenskega

etničnega ozemlja, VPRAŠALNICE VI. Ljubljana: Raziskovalna skupnost Slovenije.

Puhar, Alenka (1982). Prvotno besedilo življenja (str. 290–291, 318, 342, 345).

Zagreb: ČGP Delo - TOZD Globus

Zupančič, Karel (1999). Družinsko pravo (str. 57). Ljubljana: Uradni list Republike

Slovenije d. o. o.

VIRI SLIK

Internet explorer. (URL: http://www.us-rs.si/strip/, ogledano 16. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: http://www.zld-nm.si/ld-otocec, ogledano 27. 2. 2018)

Internet explorer. (URL: https://www.iwantoneofthose.com/gift-games/giant-beer-

pong-xxl-red/11274752.html, ogledano 28. 2. 2018)

9. INFORMATORJI

Antolin, Anže, dijak, roj. 1997, Kočevje

Bele, Lea, dijakinja, roj. 1999, Meniška vas

Bezjak, Nika, študentka, roj. 1998, Novo mesto

Bohorč, Manca, dijakinja, roj. 1995, Straža pri Novem mestu

Borse, Miha, elektrotehnik, roj. 1994, Šentjernej

Borse Vanja, obutveni tehnik, roj. 1969, Šentjernej

Bratkovič, Kaja, farmacevtski tehnik, roj. 1997, Šentjernej

Brezovar, Ana, upokojenka, roj. 1943, Novo mesto

Čemas, Lea, dijakinja, roj. 1997, Metlika

Dragan, Manca, roj. 1999, Novo mesto

Dragan, Marija, upokojenka, roj. 1945, Štanenberk

Dragič, Eva, dijakinja, roj. 2000, hčerka lastnikov Gostišča Dolinšek – Martin Dolinšek

s. p., Boštanj

Derviševič, Nermin, dijak, oj. 1998, Novo mesto

Duhanič, Janez, dijak, roj. 1999, Sela pri Dobovi

Erlah, Jože, upokojenec, roj. 1955, Veliki Slatnik

Furjanič, Nikola, dijak, roj. 1999

Gramec, Ines, roj. 1996, Senovo

Gramec, Mateja, dipl. upravni organizator dela, roj. 1975, Senovo

Hrovat, Vid, dijak, roj. 1999, Ivančna Gorica

Jakljič, Angela, dijakinja, roj. 1999, Straža

Jerič, Teja, dijakinja, roj. 1999, Tihaboj

Jukič, Janko, dijak, roj. 1989, Novo mesto

Kirar, Urška, dijakinja, roj. 1998, Škocjan

Kodrič, Ana, upokojena sodnica Okrožnega sodišča Novo mesto

Kodrič, Boris, sodnik Okrožnega sodišča Novo mesto

Kopšak, Janez, dijak, roj. 1999, Hinje

Kos, Nejc, dijak, roj. 1998, Gradišče pri Trebnjem

Kosmač, Sabina, dijakinja, roj. 1999, Šentjernej

Kovačič, Miha, roj. 1945, Brusnice

Kovačič, Veronika, upokojenka, roj. 1948, Brusnice

Klobučar, Veronika, upokojenka, roj. 1946, Veliki Orehek

Kruljac, Jana, dijakinja, roj. 1999, Šentjernej

Kukman, Klara, dijakinja, roj. 1997, Šentrupert

Kulovic, Martina, dijakinja, roj. 1998, Novo mesto

Lavrič, Anja, dijakinja, roj. 1999, Žužemberk

Luštek, Barbara, farmacevtski tehnik, roj. 1998, Dolenje Karteljevo

Luštek, Klemen, strojni tehnik, roj. 1994, Dolenje Karteljevo

Luštek, Radmila, ekonomist, roj. 1962, Mestne njive

Markelc, Nejc, dijak, roj. 2000, Straža

Martinec, Sara, dijakinja, roj. 1997, Petelinjek

Martinjak, Špela, dijakinja, roj. 1998, Leskovec pri Krškem

Matko, Ana, dijakinja, roj. 1998, Trebnje

Mehle, Urška, učiteljica, roj. 1975, Novo mesto

Meglič, Žan, dijak, roj. 1999, Mirna

Novak, Vanja, dijakinja, roj. 1999, Trebnje

Pajer, Anica, učiteljica, roj. 1965, Otočec

Pajer, Ivo, dijak, roj. 1999, Otočec

Pečjak, Slavka, upokojenka, roj. 1935, Žužemberk

Pekolj, Alenka, dijakinja, roj. 1996, Šentrupert

Podlipnik, Tadeja, dijakinja, roj. 1999, Sevnica

Potočnik, Miha, dijak, roj. 1999, Kočevje

Rupnik, Alojzij, poklicni voznik, roj. 1977, Mali Kal

Rupnik, Brigita, poklicni voznik, računovodkinja, roj. 1980, Mali Kal

Rupnik, Ines, dijakinja, roj. 2000, Mali Kal

Rupnik, Karmen, pomočnica vzgojitelja, roj. 1998, Mali Kal

Rupnik, Marija, upokojenka, roj. 1939, Dole pri Litiji

Senica, Alen, dijak, roj. 1999, Senovo

Simončič, Maks, dijak, roj. 1998, Šmarješke Toplice

Strmole, Pija, dijakinja, roj. 1998, Brezovica pri Trebelnem

Šašek, Alja, pomočnica vzgojitelja, roj. 1996, Brusnice

Šeško, Anže, dijak, roj. 1999, Senovo

Šeško, Jože, strojni ključavničar, roj. 1948, Senovo

Šeško, Marinka, ek. kom. tehnik, roj. 1951, Senovo

Šinkec, Tjaša, dijakinja, roj. 1999, Šentjernej

Škufca, Aleš, lastnik podjetja Kulinarika as, priprava hrane in pijač, Aleš Škufca s.p.

Šraj, Lidija, šivilja, roj. 1979, Žužemberk

Štimec, Petra, dijakinja, roj. 1999, Kočevje

Teropšič, Barbara, dijakinja, roj. 1998, Otočec

Utenkar, Tilen, dijak, roj. 1999, Moravška gora

Vesel, Jerneja, delavka v proizvodnji, roj. 1974, Novo mesto

Vranešič, Jan, dijak, roj. 1999, Novo mesto

Vranešič, Žak, študent, roj. 1998, Novo mesto

Vrhovski, Leopold, gastronomski tehnik, roj. 1964, Novo mesto

Vrhovski, Simon, gastronomski tehnik, roj. 1995, Dolenje Kamence

Vovko, Irena, roj. 1973, Brusnice

Vovko, Jože, avtomehanik, roj. 1997, Brusnice

Zalokar, Larisa, dijakinja, roj. 1999, Šmarjeta

Zoran, Klemen, dijak, roj. 1996, Novo mesto

Zoran, Tajda, roj. 1997, živilski tehnik, Novo mesto

Zupančič, Nadja, dijakinja, roj. 1999, Straža

Žabkar, Andreja, dijakinja, roj. 1998, Krško

10. PRILOGE

Priloga 1: Vprašalnik (povzeto po: Etnološka topografija slovenskega etničnega

ozemlja, Vprašalnice V, VI)

1. Ali so oz. so bile v vašem kraju kakšne posebne navade glede praznovanja

rojstnih dni? Katere?

2. Ste vsako leto praznovali na podoben način ali se je praznovanje razlikovalo

glede na posebne obletnice?

3. Vam je oz. vam polnoletnost kaj pomeni/je pomenila? Zakaj?

4. Kaj se je za vas najbolj spremenilo, ko ste prestopili mejo polnoletnosti?

5. Kako so drugi gledali na vas, ko ste postali polnoletni (npr. bolj spoštljivo, so

vam bolj zaupali)?

6. Ste kako posebej praznovali polnoletnost? Kako, na kakšen način?

7. Ali je bil ta dan kaj poseben, ste imeli kakšne privilegije (npr. vam ni bilo treba

delati)?

8. Če ste praznovali, kje ste priredili zabavo ali ste se le kje zbrali (npr. na

kakšnih plesih ,v gostilnah, zidanicah ali drugih podobnih prostorih)?

9. Ali ste imeli več ločenih praznovanj (npr. za prijatelje, sorodnike …)?

10. Je bila kašna razlika med praznovanjem v zimskih oz. poletnih mesecih glede

prostora praznovanja?

11. Je bilo potrebno prostor plačati in kdo ga je plačal?

12. Kdo je bil glavni pobudnik za praznovanje?

13. Koga vse ste povabili (le najožje člane ali tudi prijatelje, znance, vaščane,

sodelavce in druge)?

14. Na kakšen način ste jih povabili (pisno, ustno ali kako drugače)?

15. Kdaj se je začelo praznovati (popoldne, proti večeru) …?

16. So vam na zabavi kaj ponagajali, naredili kakšno lumparijo?

17. Kdo so bili glavni pobudniki za to (vaščani, prijatelji, domači ali drugi)?

18. Ali so vam prinesli kakšna darila? Kaj posebnega?

19. Kdo jih je prinesel (vsi, domači, prijatelji, vaščani …)?

20. Ste imeli na zabavah kakšno pogostitev?

21. Ali ste imeli/imate kakšne posebne navade glede hrane (npr. odojka, jagenjčka

ali kakšne druge posebne jedi)?

22. Kdo je te jedi pripravljal (domači, sami, ste koga najeli …), je bilo potrebno kaj

plačati, kdo je to plačal?

23. Kaj ste pili (vino, žganje, sokove ali druge alkoholne/brezalkoholne mešanice

oz. pijače)?

24. Kako so starši odobravali pitje alkoholnih pijač?

25. Ali so bili tudi oni na zabavi?

26. Ali ste dobili kakšno posebno darilo od staršev?

27. Ali ste poslušali glasbo ob takih dogodkih? Kakšno?

28. Ste najeli kakšno glasbeno skupino ali kaj podobnega?

29. Kdo jih je najel in plačal?

30. Ali ste počeli še kaj posebnega na zabavah?

31. So bile kakšne druge navade (npr. »romplanje«, postavljanje smrek oz.

mlajičkov, igranje podoknice ali kaj podobnega)? Kako je potekalo vse skupaj?

Je bilo to presenečenje ali ste vedeli, da pridejo?

32. Kdo so bili glavni pobudniki za to (vaščani, prijatelji, domači ali drugi)?

33. Ste jim morali pripraviti malico oz. poskrbeti za pijačo?

34. Ali je bilo v navadi, da ste »častili« pijačo, če ste bili v gostilni za rojstni dan?

Priloga 2: Vprašalnik za gostince

1. Ali gostje praznujejo rojstni dan v gostilni?

2. Ali praznujejo »osemnajstko« v gostilni? Kako pogosto pripravljate taka

praznovanja?

3. Kako vse skupaj poteka (kdo naroči, kdo plača, kaj jedo, pijejo, kako dolgo se

zadržijo, imajo kakšno glasbeno skupino …)?

4. Ali pridejo samo na pijačo?

5. Je v navadi, da slavljenec plača?

6. Kako dolgo se gostje zadržijo?

7. Kaj pijejo? Ali tudi kaj jedo? Kaj? Na kakšen način so jedi postrežene?

8. Kako se zabavajo (imajo seboj kakšnega muzikanta, pojejo ali kaj

podobnega)?

Priloga 3: Priložnostni verzi

(https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=5043126, ogledano 28. 2. 2018)

(http://buckinkotek.mojforum.si/buckinkotek-about22.html, ogledano 28. 2. 2018))