Upload
nola-duffy
View
41
Download
4
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Novinarska konferenca 29. junij 2012 www.stat.si/nk. Vsebina: Inflacija v juniju 2012 Popis kmetijstva 2010 – vsaka kmetija šteje!, izdaja posebne publikacije: Barbara Kutin Slatnar, vodja oddelka za statistiko kmetijstva in gozdarstva: predstavitev publikacije - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
Novinarska konferenca
29. junij 2012
www.stat.si/nk
Vsebina:
Inflacija v juniju 2012
Popis kmetijstva 2010 – vsaka kmetija šteje!, izdaja posebne publikacije:
Barbara Kutin Slatnar, vodja oddelka za statistiko kmetijstva in gozdarstva:
predstavitev publikacije
dr. Luka Juvančič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: Popis kmetijstva
2010 - podatkovna podpora odločanju in raziskavam
Primanjkljaj in dolg države, 1. četrtletje 2012Andrej Flajs, sektor za nacionalne račune
Inflacija, junij 2012
• mesečna stopnja inflacije: - 0,6 %
• letna stopnja inflacije: 2,3 %Dvig cen na letni ravni v skupinah blaga in storitev:
alkoholne pijače in tobak (5,1 %)stanovanje (4,9 %) hrana in brezalkoholne pijače (3,7 %)prevoz (2,6 %) gostinske in nastanitvene storitve (2,1 %) obleka in obutev (1,6 %)rekreacija in kultura (1,6 %), zdravje (1,3 %)izobraževanje (1,3 %)
Padec cen na letni ravni v skupinah: komunikacije (- 2,8 %)stanovanjska oprema (- 0,7 %)
• januar – junij: 2,1 %
Popis kmetijstva 2010, predstavitev publikacije
Barbara Kutin Slatnar, vodja oddelka za statistiko kmetijstva, gozdarstva, ribištva in lova
http://www.stat.si/PopisKmetijstva2010/
Vsebina publikacije
•izbranih podatki in kazalniki o stanju slovenskega kmetijstva v 2010 za Slovenijo in občine,•prikaz strukturnih sprememb v slovenskem kmetijstvu v zadnjem desetletju.
http://www.stat.si/PopisKmetijstva2010/
Pomen podatkov
Pomembno je, da vsi uporabniki podatkov v različnih analizah in dokumentihstatistične podatke popisa kmetijstva uporabljajo, saj:
so evropsko primerljivi podatki, ki omogočajo primerjavo osnovnih značilnosti slovenskega kmetijstva s tistimi v drugih državah članicah EU;
odražajo strukturne značilnosti celotnega kmetijstva in ne le dela, ki je npr. vključen v sistem neposrednih plačil v kmetijstvu;
omogočajo analizo tudi na nižjih teritorialnih ravneh (regije, občine).
http://www.stat.si/PopisKmetijstva2010/
Metodološke omejitve podatkov
Prikaz podatkov po občinah: Podatke o zemljiščih, številu živine ter delovno aktivnih osebah v kmetijstvu smo pri teritorialnem prikazu upoštevali za vsako kmetijsko gospodarstvo na eni lokaciji (kjer je imelo kmetijsko gospodarstvo največji del kmetijske proizvodnje). To pomeni, da predvsem pri prikazu podatkov po občinah lahko pride do manjše statistične napake. Vsi podatki se nanašajo na razdelitev občin po stanju na 1. 6. 2010.Pomembno je, da uporabniki podatkov razumejo, da gre za podatke strukturnega raziskovanja in ne za popis stanja rabe zemljišč po naseljih in občinah.
Podatki o prebivalstvu Slovenije, ki so uporabljeni za izračun kazalnikov v tej publikaciji, se nanašajo na 1. 7. 2010.
Podatki o ekonomski velikosti kmetijskih gospodarstev s preteklimi podatki niso primerljivi, zaradi sprememb v izračunu, ki so posledica spremenjene EU uredbe.
http://www.stat.si/PopisKmetijstva2010/
Nekateri vsebinski poudarki nove publikacije:
V letu 2010 je bilo v Sloveniji več kot 74.600 kmetijskih gospodarstev, 14 % manj kot pred desetimi leti, vendar
- so bila ta povprečno nekoliko večja
- je bil še vedno velik delež kmetijskih gospodarstev dohodkovno uvrščen v proizvodne tipe z doseženim nizkim standardnim prihodkom
- so povprečno znižala vložek dela na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi.
45 % vsega dela v kmetijstvu so opravili gospodarji upravitelji sami.
V publikaciji prikazujemo tudi deset kazalnikov o stanju kmetijstva po občinah ter nekatere kazalnike po statističnih regijah.
http://www.stat.si/PopisKmetijstva2010/
Karta: KZU1), občine, Slovenija, 2010
1) Skupni pašniki niso vključeniVir: SURS, GURS
Brošura v elektronski obliki je na voljo na spletnih straneh našega urada: http://www.stat.si/publikacije/pub_brosure.asp
Podrobni podatki popisa kmetijstva so dostopni na spletnih straneh našega urada:http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Kmetijstvo_2010/Kmetijstvo_2010.asp
Vabimo vas tudi k ogledu posebne spletne strani namenjene
Popisu kmetijstva 2010:
http://www.stat.si/PopisKmetijstva2010
/
Popis kmetijstva 2010 - podatkovna podpora odločanju in
raziskavam
Dr. Luka Juvančič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Popis kmetijstva 2010 – referenčni okvir
Strukturiran in standardiziran pregled struktur kmetijstva- …med državami
- FAO: WCA (9. krog) priporočila
- Eurostat: enotna metodologija primerljivost EU-27 (+EFTA)
- … in v času- primerjava s podatki 1. popisa kmetijstva v Sloveniji, 2000 in strukturnimi raziskovanji 2003, 2005 in 2007
Ključni uporabniki in njihove potrebe
Uporabniki, njihove naloge:• vladne institucije (lokalna /regionalna/ nacionalna raven):
→ načrtovanje, spremljanje in vrednotenje intervencij v kmetijstvo in podeželje
• raziskovalne institucije, interesne skupine, gospodarske družbe: → raziskovalno delo, načrtovanje
… in potrebe:• konsistentne časovne vrste• dosegljivost podatkov na različnih teritorialnih ravneh (SLO: regije,
občine), mednarodna primerljivost • povezljivost/primerljivost s podatki iz drugih virov (ERK, FADN,
IACS, registri)
Kako dobro podatki popisa kmetijstva zadovoljujejo te potrebe?• Osnovni strukturni kazalniki (površine, stalež, demografija)
absolutno referenčni podatki, primerljivost zagotovljena nekaj težav s primerljivostjo pri podatkih o dopolnilnih
dejavnostih/drugih virih dohodka na KG
• Izvedeni kazalniki Vložek dela (PDM)
• v grobem primerljivo z 2000; previdnost pri mednarodnih primerjavah
Ekonomska velikost (prej ESU, zdaj SO€):• Neposredna primerjava z 2000 neizvedljiva; mednarodna primerjava
podatkov 2010 mogoča
Tipologija kmetijskih gospodarstev (proizvodni tipi KG):• Podrobnejša nomenklatura, vendar poimenovanje proizvodnih tipov KG
na 1. ravni ostaja isto• …vendar nekoliko drugačne predpostavke klasifikacije – primerljivost?
Konsistentna časovna vrsta podatkov – ilustracija s primeri
Opažanje: vložek dela v kmetijstvu (PDM) se zmanjšuje enkrat hitreje (-29%), kot število kmetij (-14%)
Izboljšanje produktivnosti dela v kmetijstvu?
• Na enoto površine: stand. pokritje (2000) 829 €/ha Vs. stand. prihodek (2010) 1929 €/ha ?
• Na enoto dela: stand. pokritje (2000) 3.736 €/PDM Vs. stand. prihodek (2010) 11.883 €/PDM ?
Produktivnost dela v kmetijstvu – ključni kazalnik v kmetijski politiki (npr. PRP); brez preračuna za nazaj popisni podatki neuporabni!
2000 2010 I 2010/2000
Št. KMG 86.467 74.646 86
KZU 485.879 474.432 98
GVŽ 479.154 421.553 88
PDM 107.809 77.012 71
Ekonomska velikost 402.804 ESU 915.104 SO ???
Namesto zaključka: še enkrat o pomenu popisnih podatkov
• Podatki popisa kmetijstva so referenčno izhodišče… za spremljanje stanja v kmetijstvuza raziskave strukturnih sprememb
• Dosegljivost podatkov na SI-STATVse do ravni občin (vendar: subsidiarnost!)
• Izziv: konsistentna časovna vrsta izvedenih kazalnikov (ekonomska velikost, tipologija) Brez nje je referenčnost (in s tem uporabnost) močno
okrnjena!
Primanjkljaj in dolg države, 1. četrtletje 2012
Andrej Flajs, strokovnjak za nacionalne račune
TEMELJNI AGREGATI četrtletnih nefinančnih sektorskih računov
Primanjkljaj države
• 2012 – prvo četrtletje 478 mio EUR ali 5,7 % BDP• 2011 – prvo četrtletje 848 mio EUR ali 10,1 % BDP • (brez dokapitalizacije NLB 605 mio EUR ali 7,2 % BDP)
• Napoved Ministrstva za finance za 2012: 1 263 mio EUR ali 3,5 % BDP
PRIMANJKLJAJ države, I. četrtletje 2012Nominalni porast, %
Prihodki
Odhodki
-10
-5
0
5
10
15
2008 I
2008 II
2008 III
2008 IV
2009 I
2009 II
2009 III
2009 IV
2010 I
2010 II
2010 III
2010 IV
2011 I
2011 II
2011 III
2011 IV
2012 I
I 2012/I 2011 Primanjkljaj (% od BDP)
Primanjkljaj države
V prvem četrtletju 2012:
• porast skupnih prihodkov za 2,3 % in zmanjšanje skupnih izdatkov za 6,3 % (brez dokapitalizacije NLB zmanjšanje skupnih izdatkov za 1,0 %);
• ugodna rast prihodkov od davkov na proizvodnjo (za 7,2 %), manj prihodkov od socialnih prispevkov (za 2,8 %), manjši priliv iz proračuna EU (letos 151 lani 194 mio EUR);
• z izjemo porasta izdatkov za obresti (za 12,7 %), zmanjšanje izdatkov za bruto investicije (za 11,1 %), subvencije (za 5,0 %), blago in storitve (za 2,4%) in prvič v obdobju finančne krize tudi izdatkov za socialna nadomestila v denarju in naravi (za 0,3 %)
PRIHODKI države, I. četrtletje 2012Nominalni porast, %
Davki
Socialni prispevki
-10
-5
0
5
10
15
2008 I
2008 II
2008 III
2008 IV
2009 I
2009 II
2009 III
2009 IV
2010 I
2010 II
2010 III
2010 IV
2011 I
2011 II
2011 III
2011 IV
2012 I
I 2012/I 2011
SKUPAJ
IZDATKI države, I. četrtletje 2012Nominalni porast, %
Vmesna potrošnja
Sredstva za zaposlene
Socialna nadomestila
-10
-5
0
5
10
15
20
2008 I
2008 II
2008 III
2008 IV
2009 I
2009 II
2009 III
2009 IV
2010 I
2010 II
2010 III
2010 IV
2011 I
2011 II
2011 III
2011 IV
2012 I
I 2012/I 2011
IZDATKI države, I. četrtletje 2012Nominalni porast, %
Bruto investicije
Obresti
-20
-10
0
10
20
30
40
2008 I
2008 II
2008 III
2008 IV
2009 I
2009 II
2009 III
2009 IV
2010 I
2010 II
2010 III
2010 IV
2011 I
2011 II
2011 III
2011 IV
2012 I
I 2012/I 2011
Konsolidirani bruto dolg države
• 2012 – 1. četrtletje 17 030 mio EUR ali 47,7 % BDP
• 2011 – 16 954 mio EUR ali 47,6 % BDP
• Napoved Ministrstva za finance za 2012: 18 500 mio EUR ali 51,9 % BDP
-------------------------------------------------------------------- Podatki o dolgu vključujejo posojilo 292 mio EUR
EFSM (Evropski finančni stabilizacijski mehanizem), poleg tega pa še posojilo Grčiji 243 mio EUR.
Transakcije s tujino, I. četrtletje 2012
• 2012 - prvo četrtletje primanjkljaj 129 mio EUR ali 1,5 % BDP• 2011 - prvo četrtletje primanjkljaj 46 mio EUR ali 0,6 % BDP
-------------------------------------------------------------------- V prvem četrtletju 2012 presežek na računu blaga in
storitev 90 mio EUR, lani v enakem obdobju pa 64 mio EUR.
Skupni prilivi iz EU institucij letos v prvem četrtletju 167 mio EUR lani 280 mio EUR.
NAPOVEDNOVINARSKE KONFERENCE
torek, 31. julij 2012:
Ali so ekonomske razlike med slovenskimi regijami velike?
Stik: Ida Repovž Grabnar, odnosi z javnostmi, [email protected], 241 64 58