ZOIIA 126

l yn n Ca nka r \' medkultu r ne m pr ostoru

Ob sloli obletnici Cankarjeve smrt i

Mednarodna knji1nn zbirka ZORA f International Boak Series ZORA

Uredniki zbirke I Edi/orial Board

Marko JescnSck. Univerza v Mariboru. SLO Jožica teh Sleger, Univerza v Mariboru, SLO

Bernard Rajh, Univerza v Mariboru, SLO More L. Greenberg, Univers ity of Kansas, USA

Alenko Jensterle Doleža l, Univerz ita Ka rlova v Praze, es Istvan Lukaes, BOtvtls Lorand Tudomiinyegyetcm, Budapest, li

Emil Tokarl, Akadem ia Tehniczno-Humanislyczna, Bielsko-Binla, I'L

I, id monografije so finančno podprl i Rekto rski sklad Univerze v Mariborl.!. I ilo/(l l ~ka fakulteta Univerze v Mariboru, Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Filol.ofskc f.!kultete Univerze v Mariboru in podjetje Tarnstan d. o. o.

ZOltll

126

IVAN CANKAR V MEDKULTURNEM

PROSTORU

Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti

Uredile

Jožica (:eh Steger, Simona Pulko,

Melita Zemljak Jontes

Maribor, Biclsko-Binln, Budnpest, Ka nsas, Praha

20 18

IVAN CANKAR

NA ZAVOZE

Naslovnica romana Na klancII v slovaščini (Ivan Cankar, 1947: Na uivoze. Prev. J. Galika. V Košiciaeh: Vcrhl.lm.)

MILENA MILEVA BLAtit Pedagoška t1lkultcta. Univerza v LjubljIlni. Slovenija, rnilcnu.blazic(lllpcf.uni-1J.Si

Cankar v osnovnošolskih učnih načrtih

V članku je predstavljen vstop Cankarja na področje mladinske knji:lcvnosti z objavami v revijah bOI/tele in Vr/cc in z bcscdiloma MaIer je zu/ajil. V god. Osrednji del članka predstavlja analiza ~lirih učnih načrtov za s loven~čino. Z analizo je bilo ugotovljeno, da se delei Cankarjcvih besedil manjša v obdobj u od 1984 do 2018 (1984 (12 + 1), 1998 (4 + 1), 2011 (4 + 1) in 2018 (1». Hkrati se veča delež J)Osodobi!cv njegovih besedil v predelavah (slikanice~ strip). Cankar je slovenski klasik. za katerega je značilno večnaslovni!lko pisanjc (angl. cmsswriting). kar je pogoj za uvrstitev v šolski kanon.

Ključne besede: Ivan Cankar. llčni načrti. kanon. slikanica, večnas[ovniško pisanjc. pravljice

The paper prcscnts Cankar'S entry into the field of youth literature through papers pub. lished in the magazines Zvonček ~U1d Vrtce. with the te:ds Mater je zatajil (He Denied His OIVII Mother). V gud (Fur Name Day). The main pan of this paper is eomprised of the analysis of four eurricu[a for the school subject Slovene language. On the basis of the analysis. it was found Ihat the proportion of Cankar's le)(ls has stcadily decrcascd in Ihe period 1984-2018 (1984 (12 + 1), 1998 (4 + 1).201 I (4 + 1) and 2018 (1». At the same time, there was an increasing share of modernisalion lO his Icxts in adaptations (picture books, eomics). Cankar is a Slovene classic, charactcrizcd by cross-writing, as il is a condilion for canonization in a school canon.

Key words: Ivan Cankar, syllabus, canon, picture book. cross·writing, fairy lales

CANKAR V ZVONtKU IN VRTCU

Kanonski avtor Ivan Cankar (1876- 1918) je poleg pisanja in objavljanja za odra­sle objavil tudi dve besedili za otroke, in sicer Mmerje zafajil t (1902) z dvema ilustracijama in okrašeno iniciaIko, ter pesem V god (1928) v reviji Zvonček: list s podobami za slovensko mladino (1900- 1939). Cankarjeva pesem V god je bila leta 1938 objavljena ludi v reviji Vrfec: časopis~' podobami za slovensko mladost (1871 - 1945).2 Ob 20-letnici njegove smrti je v isti reviji za mladino izšel članek z

, Ivan Cankar. 1902: Mater je zatajil. Ljllbljnna: Z\'oll~ek 3/4 (1. 4. !902). Spletna stran jc dostopna na hUp:/iwww.dlib.si l.!URN=URN:NBN:SI:DOC·XO ILOWVW; pr idobljeno 10. 8. 2018.

2 Ivan Cankar. 1928: V god. Ljubtiana: Z" OIlČI!k 30/4 (december 1928). Splctna stran je dostop· na na htlp:!lwww.dlib.sinURN- URN:N8N:S I:DOC·4STMORGl; pridobljeno 10.8.2018.

377

M,knu Milc"~" ~B:l.~,~,,~ _ _ ______________ _

naslovom Spomillll "aših mož) in ob tej priložnosti je bil tud i objavljen od lomek iz Cankarjevega Greš"ika Lellarra4 (1921).

CANKAR IN PRAVLJICE

V SIOI'enskem narodu je Cankar 27.8. 1910 objavil besedilo z naslovom Pravlj"ica.5

V skladu z Juvanovo teorijo in literarno vedo bi lahko besedilo s tem naslovom poimenovali hibridni žanr, ob upoštevanju mladinske literarne vede bi besedilo poimenovali večnaslovniško pisanje (angl. crosswrilillg) in Cankarja hibridni oz. crosswriler ali večnas lovnišk i pisatelj.

Lcta 19[7 je v Podobah iz sallj objavil pravljico ali , kot je napisal sam, »Iepo staro zgodboH Peler Kle/Jcc. Tudi iz drugih Cankarjevih besedil je razvidno, da seje medbesediIno navezoval na malive iz ljudskega slovSIva (npr. Kralj Maljaž, KIII'enl, Lepa Vida idr.), vendar se je od njih ludi asocialivno oddaljeva l in doda­jal avtorskc prvine. V Pt"(Il'ljici je uporabil literarni slog, ki je znač il en za model ljudske oz. evropske pravljicc6 (Luthi 2011), vendar se od njega obenem avtorsko oddaljuje. Njegova Pravlj"ica se začne z značilnim uvodom »Pred darl/im. davI/im časom / .. ./«, vendar ni enodimenziona[na, je dvodimenzionalna, celo trodimenzio­nalna, vsebuje prvine poosebljenega pravljičnega lika (Njegol'e sali je so šle daleč iII =mil"OIII dlje, tako visoko so šle, da so se jim meSkaie SI'etle zve=de same.).

Pravljica je hkrati real i st ična in prav ljična oz. vsebuje prvine, značilne za model avtorske pravljice, npr. značilen prehod med realno in prav ljično dimenzi­jo _ sanje kot tipičen prehod (Nikolajeva 1988: 80): (Blagroval seje v leh svojih lepih sanjah. (Jedro pravljice je v drugem kronotopu - sanjsk i svet.); Tako je sa­Iljal lime/nik ob odprtem Okllll terje lIal'sezadnj~ zaspal.)' .Za raz.liko o~ I~~ds~e pnIvIjice Cankarjeva vsebuje abstraktni in hkrati konkretni slog, J.e reall.stlcna 111

hkrati pravljična . Vsebuje prvine melali zacije (lepa srebrIla lira), JUllak Je popot­nik (popo/llik, potnik, romarsko livljelIje), vendar ne potuje po kraj~h, ampak ~o notranjih oz. sanjskih pok rajinah (sa/1je), pojavljajo se stalni obrazcI. npr. šlevda (Iri, del'et), sk rajnosti (mladost - starost, sin - hči, bel - črn), junak je »slovenski umetnik«. Bistvena razlika med ljudsko in Cankarjeva Pr(ll'ljico je, da je značil ­nost drugega modela dvodimenzionalnost znakazano tridimenzionalnostjo (zvezde mel ikajo salljam). Cankar je dodajal prvine moderne oz. hrepenenja, radovednosti, str{/hll - ravno ti elementi so zanj značilni.

l ivaro C:mkaT, 193811939: Spomimi naših mo1.. Verlec (1871) 69/4. Spletna stmn je dostopna na http://www.d1ib.siI?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDZB5ZHY; pridobljeno 10. 8. 20\8.

4 [van Cankar. 1921: Grešnik Lenari. L. Schwentncr. Spletna st ran je dostopna nu ht1p:llwww. dtib.siI?U RN=U RN:NBN:SI:DOC-QTM8I1CUK; pridobljeno 10.8.2018.

, Slovensk i narod. Narodna tiskarna. 27. 8. 1910. Spletna stran je dostopn:1 na hUp:!!www. dlib.sil?URN URN:N n N:SI:doc-W2CK9AUE; pridobljcno 10.8.2018.

6 Mllcna Bl,llič, 20[ 1: Ma1> LHlhi in litcrllrnoleorelično preučevanJc pravljic: sprcmna beseda. /:""1"1'1'.1/;(1 f1r(l..tjicu: jormo ,1/ IUlra ... , 1 Jllhljlllm: Sophi :l. liU 19(>.

']7H

Cankar v osnovno~olskih učnih nUčrlih

Tudi Cankarjeva Pravljica vsebuje moti vne drobce (zakon dvojnosti (dl'oW bal/kovcev, dl'Oje čmih tatov? in slepe moti ve (belec. glavIlik, ogledalo) (1.ulhl 2011: 70). Protijunaki so črni tatovi, junak (slovcnski umetnik) si želi imeli ]cnil, ki naj bi imela tipične lastnosti submisivnih junakinj ())Iepa(~ in »pridna«, -!icll ~I im eti »sina in hčerko«, ve ndar Cankar doda avtorsko prvino - naj »v kuhinji lil'

bi študirala Kanta«).

CANKAR V BRAILLOVI PISAVt

Minka Skaberne (1882- 1965), učite lj i ca in ustanovitelj ica prve slovenske kllp žniee za stepe, jc dala pobudo, da bi za slepe in slabov idne vojake iz 1. sv. \'(}jlll' prevajali v Braillovo pisavo književna besedila, in tako 22. 11. 1918 ustanmdn Slovenski zavod za slepe. Zalo je 29. 5. 1918 pisa la Ivanu Cankarju za SOghl".Il" da proslovoljke v 6raillovo pisavo prepišejo Križ IUI gori, Podobe iz smy' in III križem. Njegovo pismo dokazuje, da se ni le zavzemal za socialne pravice v SVOJih književnih besed ili h, ampak jih je tudi udejanjal. Cankar ji je odgovoril 7. 6. 191 K.

Velcccnjena gospodična!

Na VaS lepi dopis dne 14. 5. 1. 1. Vam odgovarjam. da seveda radc volje in brez pridr>kll dovolim pretisk svojih knjig za uboge naše oslepele vojake. Samo. če bi v ta namen i/hrul med svojimi knjigalui sam. bi dodal še tisto. ki je bila našemu ljudstvu najbolj priljublJcnll: povest Na klancu, izšlo v zalo2.bi Slovenskc matice. 1. 1904.

Čestitam Vam, vc)cceruena gospodična , da ste si bili dali tako vl.vi~eno in picmenito nulogo! Ljodjc Vam je ne bodo nikol i plač:,1 i. ali plačala Vam jo bosla prav gotovo Vaše srce in !log!

Z od l ičnim spoštovanjem

V Ljubljani, 7. juniju. 1918 IV3n Cankar

(Selih 2007; 186)

Cankarjevi besedili v Braillovi pisavi sta Hlapec Jemej il/lljegova pravica (1956) (2 zvezka), ki ga je v Braillovo pisavo prevedla Elza Podboj, in Pehar sl/hih hl"ll,\k (1982),

1 M. 1 ut111 pru'l . .1:1 ~(l p,In)OI šlev il:1 Inll~ilna lil orientn),kc prnvljl~e.

,]7"

\1ilena Milc\a Blatič

CANKAR V UČNIH NAČRTIH

Na podlagi analize učnih načrlov v kontekstu družbeno-potit ičnih spremcmh Il' bilo ugotovljeno, da je bil Cankar kot avtor oz. so bila njegova besedi la seSl avn l del učnih načrtov v osnovnih .šolah, vendar v različnih kategorijah, npr. dOIllUl'l' branje, kanon, predlagani avtorji/predlagana dela.

V učnem načrtu Program življenja iII dela osnovne šole, 1984, je bi l v osnovni šoli, vključno z domačim branjem, Ca nkar pred lagan v vseh razredi h takrallW osem letne osnovne šole, s petnajstim i besedi li (Črtice , Desetico, Enajsta ",010

pod lIlOSlOlIl, Gospod Slolnik. Gozd, Greh, Hlapec Jernej in njegol'll pravi(·o. Moje !ivljenje, Na klal/cu, Pehar suhih hmik (3), Prvi spomini, Skodelica ko\"(', Tuje življenje), pri čemer sta bila avtor in besedi lo kanonska (obvezna) (CanklH, I. : Črlice).

Že v učnem načrtu iz leta 1984 so bilc predlagane knjige C. Golarja, Nil sprehodil s Cankar jem (1938), V. Albreht, Nekaj mladoslllih spolllilJOV Ila IWIIIIl

COllkmja (1948) in R. Marna, Spomilli Ila Ivana Cankarja (1939). V samostoj1ll Sloven iji je v učnem načrtu iz teta 1998 Cankar zastopan le v 9. razredu, s Irc nu besedili (Bobi, Na ,Ječi, Sošolcc Tone), in je uvrščen med kalIanske avtorje 111

besedila (Cankar, 1.: Bobi (odlomek». V učnem načrtu za slovenščino iz leta 2011, torej ko je Slovenija postala dcl

Evropske unije, je Cankar predlagani avtor le v 9. razrcdu (Bobi, Na peči, Sošo!cC" Tonc). Cankar ni več kanonski avtor, ampak je le besed ilo /Jobi (celotno besedilo) del kanona tudi v Pred logu učnega načrta (veljavnost od 1. sepl. 2019) oz. 19R4 (12 + 1), 1998 (4 + 1),2011 (4 + 1) in 2015 (1).

Cankarjevi literarizi rani biografiji sta napisala Tonc Part ljič v zbirki Znam('· nili SIOI'cnej (O IvalIII in Ani: l\'llll Cankar, 2013) in Zdenka Obal, il. Maja Luhl (O človeku. kije i.~klll srečo, 2018). V slikanišk i knjižn i oblik i sta bili šestkrut ponatisnjeni črt i ci Pehar sllhih hrušk z ilustracijami Lidije Osterc (1965) in Jctke Godcc Schmidt (2002 , 2013) ter Skodelica kave z ilustracijam i Petra Škerla (2018). Ob 100·letnici pisateljeve sm rti je opazna popularizacija Cankarja v slikanica h in stripih, npr. v najnovejši zbirki Cankar v stripII (2017) so izšla tri besedila. Hlapci: ko angeli omagajo, Hlapec Jernej in pasja pravico in Moj lojl po moIivIh povesli Moje življenje.

Ivan Cankar je klasik, ki sodi med kanonske avtorje in s kanonsk imi besedili v vseh učnih načrti h za slovenšč i no, vendar je v sodobnem času izrazita komerci­alizacija slovenskc (m ladinske) književnosti, posebej v slikaniški/stripovski knjižni oblik i, ki po en i stran i pomeni posodobitev klasike. po drugi pa tudi poprepro.ščn­

nje. Obletn ica je tudi priložnost za sistemsko didak tiko mladinske književnosti. branje literarne klasike, za literarne dogod ke, vendar tudi za posodobitev klasi­ke - mcdmcdijske predelave (gl!lsba, gledališče, slikanice. strip, www.d!ib.si ipd.).

Cankar v osnovno~ol skih učnIh natrlih

POSODOBITEV KLASIKE IN KLASIClZACIJA SODOBNOSTI

Prva metoda je posodobitev klasike ali ,eksl (klasika) in kOllteksl (sodobnost) oz. postavitev tcksta v nov kontekst (sodobn i liki, čas in prostor ob upošteV!lI~U sodobnih naslovnikov). Odličen primer je antologija slovenske poezije avtorjev Igorje Sakside in Roka Trkaja, Kla kla klasika (2017). V antologiji z naslovom Kla kla klasika je zbranih trideset pesmi devetih slovenskih klasikov, od katerih je večina predstavljena z več pesmi mi (Aškerc (2), Gregorč ič (3), Jenko (3), Kette (2), Levstik (2), Murn (2), Prcšeren (3), Vodnik (1), Županč ič (3», najdemo pa tudi 6 lj udskih pesmi. Antologiji je priložen tudi glasben i CD z dvanajsti mi izvirnimi besedili, ki so nastala po motivih že znanih pesmi klasikov, vend!lr so tu poso­dobljen i, torej avtorsk i (Trkaj idr.). Poleg tiskane antologije, zgoščenke, obstaja tudi spletna stran~ z video posnetki učencev in njihovih posodobitev klasikov.

Druga metoda je klasici=acija sodobnosti ali lekst (sodobni čas) iII kOll/eKsI (klasika). Najbolj izrazit primer so knjige sodobncga klasika Borisa A. Novaka, npr. Oblike sVCICI (1991), Oblike srca (1997) in Oblike. duha (2017). Oblike duha postavljajo tekst (sodobni čas in prostor) oz. sodobno slovensko književnost v kontekst li terarne klasike, literarn i konti nuum, od ant ične literature (Aristofan, Aristotel, Horac ... ), BibliJe, (kra lj David, knjiga Psalmov), prek srednjeveške klasike (Carmina Surol/a, Dante, Ma lanne, Novak (avtocitatnost), Petrarkc) do slovenske klasike (npr. Prešeren (SOl/Cliii venec») in sodobnosti (npr. Bob Dylan); od avtor ic omenja le Silvo Trdina in " Oblikah duha Svetlano Makarovič, za katero zapiše, da je ))Ena izmed največjih slovenskih in evropskih pesnic I .. .t{( (Novak 2017: 77).

Tudi sodobni čas poskuša posodabljati Cankarja, njegove tckste postav lja v nov kontekst, med drugim \' nove medmedijske predelave (Braillova pisava. sl i· kanice, strip Cankar l' s,riplI , Slovenski klasiki v SI/·ipII), tudi zunajliterarne (npr. porcelanasta skodelica kave in \OO g kave z imenom Ivan Cankar idr., majice z napisi ipd .).

MLADINSKA LITERARNA VEDA IN KANON

Marko Juvan piše o šolskem kanonu v članku Kll/lllmi spomin inlileralllra (2005: 391) med drugim takole:

Kanon je f .. .f reprezentativnll paradigma I itCTarnega disklirza, ki nastaja zamd i selekcijskega delovanja izvedencev in ),navadnih« bralcev: gradijo ga tako institucije založni~tva , kritike, nagrajevanja. literarnozgodovinskega inlerpretiranja in klasificiranja. kakor tudi plebiscit dolgega trajanja trajna pri ljubljenost med bralci.

H ~pl ctna Slflm JC dOSiopnn!ll' hllr : /{","' wl\'kds.s; I~I . pTldoblJeno 10. II 201 11.

Milena Milen Bldič

Izbrane aVIorje in tekste - prek nanje vezanih razvrstitev. interpretacij in vrednot (metaje­zika) - UN v kulturnem spominu vZdržuje predvsem šolstvo (v učnih načrtih), v razpoIlu od osnovnošolskih abccednikov do IInivcrzitctrlih predavanj.

V šolskcm obrntlI postancjo kanonizirani spisi in njihovi avtorji kot Jlsrcdi~čni liki., pred­vsem armaturn IllIciolll/fllC ilfemilele. Sl/j lil/stopajo kol pogflll'illli nosilci izročila (jezIkII, lilerl/lllre i" klllll/re) 1 .. ./,

Cankar je pisal hibridne žanre (Juvan 2018), kar potrjuje tudi uvrščal~e literarn ih besedil v osnovno šolo, dve besedili sta objavljeni v reviji Zmnček (1902), ena pa v reviji Vrtec (1938).

S stališča mladinske literarne vede je večnaslovniško pisanje (angl. crOSSlVri­ting) značilno oz. pogoj za kanon izacijo, kar je Bettina Kummerling Meibauer zapisala že v naslovu članka Cross-Writing as a Cri/erioll for Cal/ollicily: The Case of Erich Kaslner (1999). Pisanje za dvojnega naslovnika (angl. dl/al (/lidi · ence~) a li večnaslovniško pisanje (angl. crosslVrifillg) predstavlja značilnost ali skoraj pogoj za ka nonizac ijo avtorjev inlali besedil. Običajno so to splošno ztll1lli avtorj i in/a li dela, kijih imamo za kakovostne, posebej v vzgojno-izobraževalncm sistemu, in na katera se sk licujejo znanstveniki, umetniki, pedagogi in ljubitclji literature. Največkrat so to dela, ki temeljijo na literarni tradiciji, znanju, zaves1i in sociokulturnem kontekstu.

Avtorica navaja Ericha Kiistnerja, ki je \cta 1953 izjavil, da avtorji, ki pišejo le za otroke, niso pravi avtorj i. Kiistner jc kritiziral t. i, otroške avtorje, ki so in­fant ilizirali otroke, ker j im je manjkalo literarne kakovosti, ki je zelo pomembna, saj so poenostavlja li pisanje za otroke.

B. Kummerling Mcibauer navaja L i. otroške klasike, za katere je značilno večnas lovn iško pisanje: avtorj i, ki pišejo tako za odrasle kot za otroke, knjige, napisane hkrati za otroke in odrasle (angl. crosswriling), k lasiki oz. priredbe klasičnih literarnih dcl za otroke in komplementarna pisanja za otroke in odrasle (Kummerling Mcibauer 1999: 17).

Na podlagi vpogleda v življenje in delo Can karja lahko rečemo, daje avtor Iti

odrasle, da sta dve njegov i besedili objavljeni v revijah »)za mladost.( - Zvom'eA in Vrtec, da je njegovo pisanje namenjeno predvsem odraslim, vendar je 711:1nJ značilno tudi večnaslovniško pisanje, kar je pogoj za kanon izacijo, in Cankar Je izrazit pr illler,

Pri Cankarju se hkrati srečamo s pojavom »skozi oči otroka«, na katercgn Sl'

pogosto sklicujejo dmgi, in pišejo, da so štev ilna dela ve lik ih avtorjev nnpi snnu skozi oč i otroka, npr. O/roške reči L. Kovač iča. Četud i j e otrok g lavni Iiteral'1l1 lik, se ))skozi oči otroka« hkrat i izraža )>nemogoč pogled« (Žižek 1997: 22), Sili

6- letni otrok n ima takšnega besednega zak lada, skladnje in spominjanja, kot 11111

ga žel ijo pripisati, Za Cankarjeva besedila, tako kot tudi za Linhartova (npr. Župonol'" MidII) ,

Prcšernova (npr. PomdIIi 1110=), Levstikova (npr. MarIiII Krpol/), Jurčičeva (npl Kozlovska sod/m v Vi/il/ji Gori ), Milčinskcga (npr. Bl/ta/ci) idr, je Inačilll(l, du MI

311Z

Cankar \' {)snl)"no~olskih \Ičnih načrtih

v procesu literarne recepcije s področja književnosti za odrasle in predVsem v slikaniški knjižni oblik i posta la mladinska klasika (npr. S. Mak arov i č: Kaf(f/cII(J, Rdeče jabollw, SI/egl/rotka idr.), če t udi prvotno niso bila napisana za mladino/ otroke. To je značilnost splošno znane klasike, ki jo najdemo tudi v učnem načrtu za s lovenšč i no9 (2011), če za osnovni kr iterij upoštevamo izdaje \' repre7entatl vnl zbirki Zbrana dela slO\'el/skih pesnikov in pisateljev 1946-2016, in sicer: SVCt()VilU k lasika,1O slovenska klasika. 1I

KRITERlJt ZA KANONIZACIJ O

Bettina Kummerling Me ibauer v obscžni monografij i Klassiker der Kil/(h'l" 111111 Jllgendfileralllre. Eill illlematiOl/ole,\- LexicoII, 1- 3 (2004) podrobno utclllelll ml'llI kriterijev kanon izaeije klasikov: inovativnost, reprezentat ivnost, estctska Vll'IIII\\~1 in jez i k, enostavnost, predstav itev otrokovega sveta, dom išljija. večpoI1IC II ~~1 \~t III večnaslov n iškost (a ngl. crosswritillg). Če apl ici ramo te kri terije na slovc lI ~~\' ~ III si ke, tudi na nekatera Cankarjeva besedila, vidimo, da predlagana in/ul l lIilq'III1I

besedila ustrezajo kriterijem mladinske literarne vede.

Slovenski klasiki v stripu

V zbirki stripov Tomaža Lavr iča (ur.), Slol'ellski klasiki l ' sIripII (20f)<), _' 011 III 2016), je sodelovalo 66 slovenskih avtorjev, predelan ih j e bilo 112 dcl (kIH"I~II, sodobna klasika, sodobniki ter klasika iz ljudskega slovstva), il katcnh IC IUI .. IIIIII 192 stripovskih besedil. Cankarjeva besedila so upodobljena šestk nlt , ttpr. 1/111/11'1 (G. Vahen), JernejelYl pravica (M. Janč i č). Pehal" suhih hrl/šk (G. Mnstllul), SAo delica km'e (T. Lavrič, B. P lesničar, L. Seme). Ivan Cankar je v SLlpCrmUII\l\'C Ill kostumu upodobljen tudi na naslovnic i (risba K. Avberšek). ki dehlJc kOl pllT;lbe~c­dilo. Na podlagi analize celote lahko rečemo, daje monografija SIOI'(,II,lkl kl(l.\'iki l '

stripu primer tvornega sodelovanja mcd revijama Mladina in Stl"/p/lIlIxer, odličen primer posodabljanja klas ike v vizualna besedi la, mcd katera spada 1udi strip (M. Nikolajeva: How pic/llrebook works).

9 Obravnavani učni n ačrl je temcljni. vendar je v Slovcniji na podlagi dostopni h spletn ih virov dd ovanja Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva la izobražcval1j~ , znanost in šport, vk ljučno z obravnavanim, dvajset učnih I\ačrtov za 0$.

10 Homer: Odiseja, Sn'arjenje $,'e la (8ihlij(j), G. 110ecaecio: Oekameron. M. Cervanles: 00/1 QlliholO\' boj z mlini lili ve/er, L. N. Tolstoj: Slurejii hml. zbirkc arabskih pravljic Tisoč ln cnu IIOČ, W. Shakespeare: Homco iII JI/lija, Molicrc: Scapinol'C z,'ijuče, R. Tagore: Labri kUI/llli, J. Swift: GIlIi\'(:r med I'rillikm'Ci iII "c/ikmri, A. S. Exupery: Mafi princ idr.

II Npr .. r. Trub;r: K(/fl'ki.mw~- z dl'('jnw i='llg(lma. 1'. Trubar: Tli c\'allgdi/ Sl'('/egO Mme":!ll, A, T. Lmhart: ZI/IIl/II01'1I ILficka, / . Kveder; l'lJ/om/ci, S. Gregorčič: Pesmi, J. Messner: J(I/I, L Kochek: 1.I'llrlll, 1'. Mllčil\~ki: /JIII<I/C' Idr.

Milell~ Mileva Bldič

Treba je omeniti st rip Boštjana Gorenca SLOvenski klasiki I (2016). zanj je znač i len kri terij popularnosti . ker ne dosega kakovosti Slovenskih klasikov v stripu. Med priredbami 53 avtorjcv in del je adapt irani h pet Cankarjevih besedil (Cr,ice, Hlapci, Na klanCII , Skodelica kave in Vil/jele). Strip Bla ža Vurnika in Zorana Sm iljaniča Podobe iz zivlj"enja (2018) je v tisku.

Cankar v slikanicah

Leto 2018je posvečeno 100-letnici (smrti) Cankarja, vendar se marsikdaj zdi, da se bolj poudarja kupovanje kot branje njegovih besedil. Sicer so Cankarjeva dela v slikanišk i obliki prisotna že dlje, na primer Pehar suhih hrušk Z ilustracijami L. Osterc (prva izdaja 1965) in isto besedilo z ilustracijami J. Godcc Schmidt (prva izdaja 2002); V gozd1l, drugi dcl slikanice Pehar suhih hrll.{k, z ilustracijami L. Osterc (1965); Partljičeva O IvanIl iII Ani, z ilustracijam i A. Buzet ij a (2013»); letos smo dobili še Skodelico kave z ilustracijami P. Škerla, O človeku, kije iskal srečo Z. Obal (i lustracije M. Lub;) ter Ivali in skodelica črne kave M. Podgoršek (ilu­stracije D. Simčič). Dragocen pri spevek k pravemu ohranjanju literarne kulturne dediščine je portal na spletni strani Digitalne knj ižnice Slovcnije (www.dlib.si). posvečen Cankarju, njegovemu delu, časopisju in član kom , knjigam. e-knjigam. fotografijam , plakatom, spletnim povezavam, šolsk im poročilom, visokošolskim delom in znanstvenemu časopisju.

Cankar v stripu

Trilogija Cankar v slripu je sestavljena iz treh priredb li terarnega klasi ka: Hlapci: ko angeli Oli/aga jo: po motivih drame !-Ilapci Ivana Canlwlja (A. Rozman Roza, ilustracije D. S tepančič); Hlapec Jemej in pasja pravica: po motivih povesti Hla­pec Jernej in Iljegova pravica lI'ana Cankarja; Moj lajf: po motivih povesli Moje iil'ljenje [I'llna Callkatja (B. Gorenc, ilustracije T. Komadina).

Temeljna razlika med tremi st ripi je, da je Rozmanovo besedi lo relevantna literarna adaptacija, drugi dve pa ostajata na ravn i linearne adaptacije (M. Luthi). L. Hutcheon \' knjigi A Theory of Adaplalioll adaptacijo definira kot (vsebinsko) pri rcdbo oz. (medijsko) predelavo. Prirejanje literarne k lasike v različne medije je stalnica, če se osredotočimo Ic na mladinsko književnost, ki postaja književnost za vse (angl. »one sizejils all«) - npr. klasika za odrasle postaja mladinska (npr. Biblija, GI/liver, Robinzon, Romeo iII Julija ... ; Martin Krpan) in obratno (npr. Alic(l, Mali princ, Peler Pall ipd.). Tudi slovenska klasi ka je večn aslovniška, npr. Prešcrna v slikaniških knji žni h izdajah berejo inlali gledajo tudi odrasli.

;\H4

Cankar ,. osnovno~olskih učnih načrtih

ZAKLJUCEK

V sodobnem digitalnem času, v času vizualne kulture, se pomen branja manjša. skupaj z braino pismenost jo. Odrasli večkrat rečemo, da otroci ne berejo. To je paradoks, otroc i berejo največ, odrasli pa skoraj nič ali zelo malo. Poudarjal* vizualne pismenosli (ilustracij, stripov) je komplementarno verbalni pismenosti, saj tudi medmedijske predelave, ki naj bi bilc kakovostne, temeljijo na kulturi (T. Lavrič , A. Rozman, B. Vurnik) in popkuhuri (B. Gorenc. Ž. Gombač idr.) ter relevantnem gradivu, npr. www.dlib.si.

V letu 2018, kije posvečeno Cankarju,je primerno odkrivati nove interpretaci­je Cankarja, saj medbcsedi lnost Cankarja s pravlj icami presega namen pr ičujocega članka in tej temi bo posveČena ena izmed naslednjih raziskav. Obstajajo tudi motivi v Cankarjevem večnaslovniškem pisanju, kar je pogoj za kanoni zacijo, npr. ekokritika in Cankarjev odnos do živali. Posebno pozornost pa zasluži samostojnn razprava na temo podobe otrok v Cankarjevih besedilih. Cankar izpolnjuje temclj­no načelo za mladinsko književnost, in sicer način obravnave in vidik pristnih avtorjev, k i je »Ila strani otrok: zagovarjajo in z vel i ko empatijo osvetljujejo otrošk i način doživljal~a svcta« (Kobe 1999: II).

VIRI IN LITERATURA

Mi lena Mitcva BLAŽiČ, 2011: Max Liithi in lilerarnOleoretično preučevanje praVljic: spremna beseda. V: UJthi. Max. Evropska pral"ljica: forma iII 'laram. Ljubljana: Sophiu. 183-196.

Ivan CANKAR, 1910: Pravljica. Slovenski Ilarod. Narodna liskarna, 27. li. 19 10. Spletna stran je dostopna na http://www.dlib. siI.lU R N=U R N:N BN:SI :doc-W 2C K 9f1U E; pridobljeno 10. 8. 2018.

- - , 1921: Spominu na~ih mož. Vrtec (1871) 69/4 ( 1938/ 1939). Spletna slra l1 je dOSlOp1l1\ na http: //www.dlib.siI.lURN=URN:NBN:SI:DOC_QDZ B5ZHY; pridobljel1o 10.8.2018.

- - . 1921: V god. ZI·OI/Cek ( Ljubljana) 30/4 (december 1928). Spletna stran jc dostopna na http: //www.dtib.siI.lURN=URN:NBN:SI:DOC_4STMORGL: pridobljeno 10. 8. 2018.

- -, 1921: Gre/nik Le'lar/. L. Schwentner. Spletna SI ran je doslopna na hnp: llwww.dlib. sif'!URN " URN:NI3N:S r:DOC-QTM8HCUK: pridobljeno 10. 8. 2018.

Linda HUTCHEON, 2006: A Theory ni Adapla/iOIl. London; New York: ROUllcdgc.

Marjana. KOlJE, 1999: Sodobna praVljica. Otrok il/ kl/jiga 26/47. 5- 11. Spletna strun je dostopna na http://www.dlib.siI?U R N~U R N:N BN:SI :DOC-Y 17 E3J UC; pridnbljcno 10. 8. 2018.

Bettina KUMM ERLI N MEl BAUER. 2004: KI(lSsikl!r der Kil/der- und Jugl!lI(lIilertllll"· t'/II il1ll!rllaliol/o/es Le.likOI!. Stuttgart: Weimar: J. B. MCI/ler.

Boris A. NOVAK. 2017: Oblike duha: : {lkladllicll peHII~ki" oblik. LjubIJan:l : M\iI<ill1s kh knjiga.

'"

Milena Mil"va Blažič

Marija NIKOLAJEVA. 1988: The magic code: the use of magical patterns in fantasy for children. Stockholm: Almqvist & Wiksell lntcrnationa1.

Marija VELIKONJA idr. 1984: Program življellja iII del(1 OSlIovlle šole. Zv. 2: Jezikovno­-ume/nos/no vzgojno izobražc\'alno poi/rac je: (Ilčni naCrli). 208 str. - Bibliograrija pri nekaterih poglavjih. Ljubljana: Zavod SR Slovenije.l;a Solstvo.

Marko JUVAN. 2005: Kulturni spomin in literatura. SlovisliClIa re\'ijo 53 /3, 379- 400. Spletna stranje dostopna na http: //www.dllb.sinURN--URN:NBN:Sl:DOC-2VMF9EPY: pridobljeno 10. 8. 2018.

Ma" LUTHI, 1987: FairYlale as por/rail of Mali. Bloomington: Indiana Universit y Press.

- - , 2011: E"ropsko pravljico: forma in nClrQ\·a. LjUbljana: Sophia.

Mojca POZNA NOVIl: JEZERSEK idr., 1998: Učni Iwerl. Slovcn1čilla. Ministrstvo za ~ol s l\'o in ŠpOTl Zavod RS za šolstvo, 2009. Splet na str~n jc dostopna nu http://www.mss. gol'. s i/fi lead mini mss .gov. si/page u p loadslpod roe j elo s/devetl et ka /p red met i _ obvezn il Slovensei na _ obvezn i.pd f hll p: llwww.dlib.sinURN =URN:NBN:SI:DOC·QT NCX14Y; pridobljeno 10. 8. 2018.

- - , 20 II: 1.!Clli noer/. Slovenščina. Ministrstvo za ~olstvo in šport Zavod RS la šolstvo. 2011. Spletna slran je doslopna na http: //www. mi zs.gov.si/fileadmin /rnizs.gov. silpage­uploads/podrocje/os!prenovljerli_UN!UN_slovenscina O S.pdf; pridobljeno 10. 8. 20 18.

- .2018: Uelli načrl. Progmm osnovna šollI. Slol'ellšchUl [Elektronski vir)/[avlorji poso­dobljenega učncga načrta 2011 Mojca Po~n3novič JezerSek ... ct aLJ. Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje. znanost in ~port: Zavod Rcpublike Slovenije ~:I

šolstvo. Spletna stran je dostopna na htlp:l!www.mi7.5.gov.silfileadmin/mizs.gov.si!pageu­ploads!podrocje/osJpreno\·ljeni_UN/UN_slovensci rla .pdf: pridobljeno 10. 8. 2018.

Alenka ŠELI II , 2007: PO;(Ibljeml polovica: porrreli žensk 19. iII 10. slolerja na Slovenskem. LjUbljana: nuna: SAZU.

Slavoj ZIŽEK, 1997: Kugafall/azem. Ljubljana: DruŠlvo za teoretsko psihoanalizo.

SUMMARY

ln addition to the sensitiw images of wounded and vulnerable children. Cankar also uscs archelypal symools for a child. according to C. G. Jung (c.g. stars). A new look at Cankar lind lhe image ofa child is lhe meaning of thc appl ication of the theory ofG. Spiv:lk ami Glin rhe sllballr!rII ~'peak? Precisely due to cmpathy, emotional and socinlliteTacy, it ""OlIId muke sensI.' to redefine school Cllrricula, and to systematical1y and systemically (vertical ­Iy) imroduce le"ts that deal wi th social issues, including classics, for c"ample, 1. Tavčar Trioč,,,, (MaJI From TriesI), F. Bevk: Lllkee iII l!iegov škorec (LZ/kee ""d /iis Srarling). I?JI , etc .• texts prornoti ng social litcmey, e.g. S. Vegri, also with humor. e.g, S. Makarovič. A Rozman Roza. The prevailing socialist themes (1984) and/or cscapist thcmcs. nOI only ln currieula 1998. 201 1. 2015. are two eXlremes of IWO ulopias, the socialist and the nelIli ­beral. Even in the school canon. it is necess11ry 10 maintain a balance bC\l~ecn socialalld economic development. and above all hUlnanist ic values which were :tIso uiJvocutcd ["r hy the dassie - 1. Cu nk:ir.

Cankar's te"ts. whieh were II1Ne present in the eurricu lurn of 1984 (whllc in laler curri~1I1t1 (1998.2011. 2015) the numbcr ofCankur's works "as reduccd to thrce). is Ihe re~ 1I11 ul

Cankar v osnO"no~o)'k ih učnih načrI;),

a literary system that bui lds on popularity, pop culture and neoliberalism. against which Cank.ar also foug~t. ln the school infrastructu re, we should prornOle andlor modernize Ihe e.las~ Ies. Cankar, III Juvan 's wor~s. is_ a rare ~lIh.u raJ g~ant who falls into the undisputcd lImeless core. C ultur~1 memory IS mamly m~mtnmcd Vili the educational systcm through curricula. textbooks und.text~ook materials. from kindcrgartc l1 , elemcntary s~hool, to sec?nda~y sc~ool Hn~ .unlversl ty. Cankar is unambiguously one of the central figures of natl~nallde~hty and IIIS therefo.re nccessary not only lO modernize the classics, bUl al50 the curnculo that are onc of the mam means or··social cohesion", thc institutiona l medium for the stora.ge and d~vc.lopmelll of the mcmory traces of culture. and the identity IIIcchanism on the highest artlstlC level containing humanist ic values.

lH7