OD HRAMA DO HRAMA… - Osnovna šola Šmarjetaos-smarjeta.si/slike/dokumenti/Turist.razisk.naloga.od...OD HRAMA DO HRAMA… (turistično raziskovalna naloga) 5 Potovanja so vedno bolj

OD HRAMA DO HRAMA…

Imejmo se fajn – doživite naš kraj (turistična raziskovalna naloga)

1

Mentorica: Nina Leban Učenke: Saša Strazberger, Magda Lunder,

Urška Golob, Klara Zajc, Anja Gorišek OŠ ŠMARJETA, ŠMARJETA 1, 8220 ŠMARJEŠKE TOPLICE

2010/2011

OD HRAMA DO HRAMA… (turistično raziskovalna naloga)

2

Šola: OŠ Šmarjeta, Šmarjeta 1, 8220 Šmarješke Toplice

Tel: 07/384 41 80, e-mail: [email protected]

Naslov turistične naloge: OD HRAMA DO HRAMA

Avtorice naloge: Zala Pungeršič , 6.b, Mojca Prešeren, 8.b, Urška Gregorčič, 9.a,

Učenci na stojnici: Saša Strazberger, 9.a, Magda Lunder 9.a, Urška Golob 9.a, Klara Zajc 8.a, Anja Gorišek 8.b

Mentor: Nina Leban

Somentorica: Irena Strazberger

Lektorirala:

Fotografije: učenci, ki sodelujejo pri nalogi, Irena Strazberger, Nina Leban

POVZETEK:

Raziskovalno nalogo smo si v letošnjem letu zastavili malo drugače. Obiskali smo nekaj naših turističnih zidanic in lastnike povprašali o njihovi dejavnosti. Zanimalo nas je, kako dolgo se s tem ţe ukvarjajo in ali imajo med ponudbo tudi kaj primernega za naše vrstnike.

Naša ţelja je, da bi turizem v zidanicah razširili tudi na mlajšo populacijo, kajti le ta je namenjen ljubiteljem aktivnih doţivetij. Svojim vrstnikom bi lahko nudili pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, čolnarjenje in še kaj. Zato smo se odločili raziskati to področje in ponudnikom turističnih zidanic predstaviti našo idejo.

Nekaj tega ţe poteka, vsekakor pa se ponudba iz leta v leto izboljšuje.

V nadaljevanju smo razmišljali, kako bi popestrili kulinarično ponudbo, zato smo s tega področja obiskali gospo Betko Verščaj, ki nam je zaupala nekaj svojih receptov.

Za promocijo turizma v našem kraju smo izdelali glinene vrče, katere lahko vsak po svoji ţelji poslika. Motiv vrča predstavlja znamenitost našega kraja, saj ga ima naša občina v grbu. Glineni vrč je povabilo v našo majhno občino, katera vam ponuja bogato turistično ponudbo.

mailto:[email protected]


3

KAZALO

1 UVOD……………………………………………………………………………………….4

1.1. NAŠ KRAJ……………………………………………………….……………………4

1.2. DOBRODOŠLI V ZIDANICAH……………………………………………………...6 1.2.1. Zidanica……………………………………………………………………………….7 1.2.2. Hram…………………………………………………………………..………………8 1.2.3. Kulinarika……………………………………………………………………………..9

1.3. KAKO SMO IZBRALI TEMO NALOGE……………………………..……………14

1.4. UPORABLJENA METODOLOGIJA PRI IZDELAVI NALOGE……..………….15

1.4.1. Kako smo se lotili dela – potek dejavnosti……………………………………….15 1.4.2. Kako zasluţiti s projektom »Od hrama do hrama«……………………………..16

2 POTEK URESNIČITVE IDEJ……………………………………………………...……17

2.1. OBISK OTROK V TURISTIČNIH ZIDANICAH

2.1.1. Zidanica Bregač……………………………………………………………….…….17 2.1.2. Vinotoč in hram Pavlin………………………………………………………….….23 2.1.3. Turistične kmetija Škrbina……………………………………………………….…26 2.1.4. Kulinarična ponudba v naših zidanicah - Betka Verščaj…………………….…29 3 RAZISKAVA IN ANALIZA......................................................................................38

4 NAŠ PRISPEVEK ZA PROMOCIJO IZBRANE VSEBINE…………………………39

4.1. BANKA IDEJ……………………………………………………………………….…..39

4.2. IZDELAVA VRČA……………………………………………………………………...40

4.2.1. O vrču………………………………………………………………………………...40 4.2.2. Priprava materiala…………………………………………………………………..41 4.2.3. Trţenje…………………………………………………………………………….….42 5 ZAKLJUČEK……………………………………………………………………………..43

5.1. KAKO SE BOMO PREDSTAVILI NA TRŢNICI…………………………………….43

5.2. NAŠE MNENJE………………………………………………………………………..43

VIRI…………………………………………………………………………………………44

ZAHVALA………………………………………...…………………………………………45


4

UVOD

1.1. NAŠ KRAJ

Občina Šmarješke Toplice leţi v jugovzhodnem delu Slovenije in je prijazna turistična destinacija, s ponudbo zdraviliškega in drugega okolju prijaznega turizma. Privlačna v vseh letnih časih, primerna za enodnevne in daljše počitniške programe.

Pokrajina je reliefno precej razgibana, opredeljujeta jo dva griča Koglo in Vinji vrh, katera sta pokrita z vinogradi in gozdnimi površinami. Na vrhovih obeh gričev so razgledne točke, kjer je veliko zidanic, kmečkih hramov in vinotočev.

Pestrost in danost pokrajine vpliva na ţivljenje ljudi in njihovih navad, Predvsem pa danes nudi številne moţnosti za preţivljanje prostega časa v neokrnjeni naravi, stik z izredno raznovrstnostjo tega področja ter odkrivanje naravnih zakladov.

Posebno doţivetje pri nas pa je obisk v naših zidanicah, kamor vas prijazni ljudje z veseljem vabijo.

Ljudje oziroma turisti si v prvi vrsti ţelijo pestrih aktivnosti, doţivetij in uţivanja ţivljenja v naravi in podeţelju; to pa pomeni, da mora biti turistična ponudba naravnana tako, da nudi gostom prijeten in zanimiv oddih.


5

Potovanja so vedno bolj specializirana in izobraţevalno naravnana, saj si obiskovalci krajev ţelijo poleg počitka tudi spoznavanje novih krajev, kulture in ljudi.

Počitnice niso samo zgolj potrošnja, temveč tudi investicija v svoje znanje. Zato je vedno bolj pomembno, kako bodo gostinski ponudniki ponujali svoje storitve in koliko bodo kakovostni v svojem kraju.

Ţe obstoječe turistične ponudbe v občini Šmarješke Toplice temeljijo na dobro uveljavljenih termah, izrednih naravnih danostih, dobri lokaciji, prijaznosti domačinov, s pestro izbiro športnih aktivnosti, rekreacije, sprostitvenih dejavnosti. Kraj je prijeten za preţivljanje zimskih in poletnih počitnic, s poudarkom na kulinariki, ter bogati kulturni dediščini in arheoloških najdiščih.

Med prevladujoče dejavnosti sodi tudi zidaniški turizem, kot oddih v pristnem naravnem okolju. V strategiji razvoja turizma ima v tem Občina Šmarješke Toplice, priloţnost, da postane turistična občina v pravem pomenu besede.

Zidaniški turizem je prvi korak k organiziranemu nastopu pri osmišljanju turistične ponudbe v našem kraju. Majhnost in s tem ljubkost naših zidanic je izjemno zanimiva v smislu dobrega počutja za goste.

Občina Šmarješke Toplice je prva na Dolenjskem, ki je sprejela odlok o oddajanju sob v ne stanovanjskih objektih, kar je verjetno tudi posledica dejstva, da je eden od njenih pobudnikov prav naš krajan, domačin, direktor Direktorata za turizem, mag. Marjan Hribar.


6

1.2. DOBRODOŠLI V ZIDANICAH

Slovenija je bogatejša za novo, unikatno, privlačno in atraktivno turistično storitev, imenovano TURIZEM V ZIDANICAH, ki je namenjeno bivanju turistov, ki iščejo pristno ponudbo, mir in sprostitev na podeţelju. Občina je iz vinorodnega okoliša, zato je na majhnem območju moč najti veliko zidanic, lesenih hramov in kleti. Postavljene so ob rob vinogradov na atraktivnih lokacijah s prelepim razgledom. Opremljene so sodobno in nudijo turistom vse, kar potrebujejo za udoben oddih.


7

1.2.1. Zidanica

Zidanice so dejansko brez kakovostnih bivalnih prostorov in so namenjene ljubiteljskim vinogradnikom. So objekti v vinogradniškem območju, ki so bili v zadnjih letih zgrajeni predvsem z gospodarskim namenom. Zidanica je v prenesenem pomenu pomenila statusni simbol. Pred ali ob zidanici so imeli velikokrat urejen manjši prostor, kjer ga je največkrat krasila brajda, tu sta našla svoje mesto še ţar, miza in še kaj. Osnovni motiv gradnje zidanic pravzaprav izhaja iz ţelje po lastnem oddihu, predelavi grozdja in skladiščenje le tega. Danes pa ljudje, ki iščejo vinograd za oddih dajejo zidanicam vse bolj bivalni karakter, tako je mnogo teh ţe opremljenih za bivanje, kar pomeni, da so opremljene s kuhinjo, spalnimi in večjim druţabnim prostorom.

Postavitev zidanic v sam prostor je tudi izhodišče za dobro turistično ponudbo, saj turista zanimajo posebnosti, lepote in kulinarika kraja.


8

1.2.2. Hram

Hrami so bili zgrajeni iz lesa. Bili so preprosti, sestavljeni iz dveh prostorov, iz prešnice in prostora za počitek. Hrami so danes redkost zamenjale so jih zidanice. Take objekte bi lahko danes uvrstili v kategorijo turizma, ki bi ga poimenovali muzejski, saj so na slovenskem zagotovo slovenska posebnost in ponos.

1.2.3. Kulinarika


9

Značilne jedi

Dolenjska je po mnenju mnogih najprijaznejša, najgostoljubnejša, ter najbolj razgibana pokrajina v Sloveniji. Njeni ljudje so znali ohraniti domačo kulinariko in marsikatero domačo obrt. Viri pripovedujejo, da se je nekoč na Dolenjskem zelo skromno jedlo. Pripravljali so jedi iz doma pridelanih poljščin in doma vzrejenih ţivali. Hrano so kuhali predvsem v lončenih in litoţeleznih posodah. V njih so največkrat tudi postregli.

Eden večjih problemov je, da se premalo zavedamo svoje preteklosti in v turistično ponudbo pozabljamo vključevati avtohtone jedi, postreţene v tradicionalnih posodah. Z domačimi jedmi bi morali seznaniti goste naših zidanic. Primerni so tematski dnevi: npr. dnevi kaše, štrukljev, kruha ali pa s tednom izbranih tradicionalnih jedi. Skrbno načrtovan ambient, pravilno izbrani prti, dekoracija, ustrezna posoda, ter ustrezne jedi so osnova za uspeh.

V naši nacionalni gospodarski politiki je turizem ena prednostnih dejavnosti. V vseh občinskih razvojnih programih ima prednost turizem, redkeje pa zasledimo, da se govori o kulturni in naravni dediščini.

Zelo pomembno je vključevanje turistov v lokalna območja, kjer jim lahko ponudimo veliko več kot samo ogled okolice in pogostitev v razkošnem hotelu.


10

Današnji turisti si ţelijo naravnih lepot, ker so naveličani sivine. Tudi v slovenski prostor prihajajo novi turistični vetrovi. Čutiti je, da ni nič več tako, kot je bilo, in da bomo morali to bogastvo, ki nam je še ostalo, bolj spoštovati, če ţelimo našim zanamcem pokazati, kaj vse so z veliko več truda znali narediti naši predniki.

Na dolenjsko tradicionalno kuhinjo so zagotovo vplivale sosednje deţele in njihove tradicionalne jedi, zato boste tukaj našli italijanske, madţarske, balkanske in še katere značilnosti. Pokusiti pa morate seveda domače dobrote - različne vrste potic, štrukljev, ţgancev, na raţnju pečenega jagenjčka, odojka, pečenice, krvavice, divjačino, pečenke in ribe - postrvi, z veliko domače zelenjave in različnimi solatami.

Dolenjska je deţela štrukljev, med stare jedi sodijo prosena kaša, matevţ s suhim mesom, zeljem ali repo, goska in puran z mlinci, gobove jedi.


11

Pisatelj Trdina je zapisal, da je krompir na mleku dobra dolenjska jed. Če pa bi ţe izbrali značilno dolenjsko jed, bi se morali odločiti za štruklje, ki so na jedilniku našega kmeta vsaj od leta 1589, ko je bil zapisan recept zanje. Leta 1870 je v delu Podobe prednikov zapisal: "Tod silna je potrata, o vsakem večem delu in godišču morajo biti štruklji, smetanovi ali špehovi, tudi potice in meso se vsaki čas ţro. Baba speče potico, vtakne v njo zabele za celi teden dostatne, gre v nograd in tu se vse poje z gosti, druţina pa potem nezabeljene jedi uţiva." (Trdina 1987, 173).

Tradicionalna domača kuhinja se je na Dolenjskem ohranila z mnogo značilnimi jedmi v današnji čas. Skoraj vsak praznik ima svoje boljše posebne jedi, ali kot pravi stari dolenjski pregovor “Vsak gudek ima svoj udek”.

Tudi etnolog Vilko Novak, je trdil, da so štruklje izumili Dolenjci. Ob ţegnanju Dolenjci še vedno vabijo: "Pridite v nedeljo na štruklje!" Ti so lahko sladki ali slani in z različnimi nadevi, lahko se pripravijo pečeni ali kuhani. Zelo dobro se jim poda ţajnof, odlična omaka iz domače gorčice in neprevretega mošta. Posebnost dolenjske kuhinje so tudi ţlinkrofi, ki so bili včasih obvezna jed na ţenitovanjskih pojedinah.


12

Zelo stare jedi so kaše, od prosene, ki je najstarejša, do ječmenove ali ajdove. Kašam so po starosti vrstniki ţganci, po izvoru so ajdovi starejši od koruznih. Za Dolenjsko so značilni krompirjevi beli in krompirjevi ajdovi ţganci. Nadrobljene ţgance lahko ponudimo z ocvirki, s sladkim ali kislim mlekom, kislo repo ali z zeljem, postreţemo jih lahko tudi z govejo ali s suho juho ali z obaro.

Stare jedi so tudi močniki. Priljubljeni so različni močniki: mlečni, koruzni, ajdov ter usukani ali "zaroštan". Za martinovanje pa pripravljamo na Dolenjskem pečeno gos in raco z dušenim kislim ali rdečim zeljem. Posebnost so tudi prosenice ali nadevane svinjske nogice ter značilne jedi ob kolinah, ki so veljale za domač praznik. Kot posebnost na Dolenjskem pripravimo polhe, ki so lahko kuhani s krompirjem v obari, ocvrti ali pečeni s kostanjevim pirejem. K vsem tem mesnim dobrotam postreţemo še suhokranjsko polento, mlince, zapečen por, dušeno kislo zelje ali kislo repo, ki je bila v prehrani naših prednikov zelo pomembna. Pisni viri omenjajo čas velike lakote v letu 1529, ko ljudje na podeţelju niti za veliko noč niso imeli za hrano drugega kot repne olupke. Iz njih so naredili znano jed alelujo, ki jo še danes pripravljamo na veliki petek, ko je strogo zapovedan post.

Nekoč so na Dolenjskem poznali le kašnato potico, sedaj jo nadomešča ocvirkovka ali špehovka, ki je še danes obvezna jed za pusta tako kot orehova potica za veliko noč in poprtnik za boţič. Pod imenom potice pripravljamo tudi nekatere močnate jedi, ki po pripravi in sestavinah ne sodijo med potice, zato jih tako označuje le ime. Tak primer je dobro poznana prsna potica. Pripravimo jo tako, da iz moke, vode, soli in olja umesimo vlečeno testo ter ga pustimo počivati. Ocvirke raztopimo, jim dodamo kuhano kašo in sir ter malo solimo. Po razvaljanem testu potresemo nadev, ga zvijemo in spečemo.


13

Med najstarejšimi pecivi se omenjajo pogače, ki so povezane s cerkvenimi prazniki. Nekatere so posebno oblikovane in okrašene. Zelo znana je belokranjska pogača, brez katere ni dobre pojedine in pokušnje vina v zidanici. Za domače kruhe velja, da so še danes posebnost, in da se mora kruh spoštovati. Določene jedi mnogo pridobijo, če jih dopolnimo s tem ali onim domačim kruhom, kajti le skupaj z njim predstavljajo resnično domačo kulinarično vrednost in posebnost (Pavlin 1988, 88). Vir: (novomesto.si)

ŠPEHOVKA


14

1.3. KAKO SMO IZBRALI TEMO NALOGE

Pri izbiri teme smo zdruţili glave in izbrali način kako bi se lotili naše raziskovalne naloge. Na letošnjo temo 25. festivala, Turizmu pomaga lastna glava, »Imejmo se fajn, doţivimo naš kraj«, smo prišli na inovativno idejo, kako in na kakšen način pribliţati turistično ponudbo v naših zidanicah za mlade, kjer se bodo lahko zabavali, imeli »fajn« in uţivali.

Odločili smo se, da bomo v okolici naše šole raziskali ponudbe ţe uveljavljenih zidanic. Ugotovili katere turistične programe za mlade ţe imajo in kaj jim ponujajo. Povprašali smo jih kako bi lahko prispevali mi k razvoju zidaniškega turizma in jim predstavili naše ideje.

Naša raziskovalna naloga je sestavljena iz treh delov:

Raziskovalni, potek naloge je bil v pridobivanju podatkov in informacij okoliških turističnih zidanic, kjer smo izvedli intervju.

Drugi del je bil namenjen zbiranju potrebnih podatkov in informacij potrebnih za oblikovanje turističnega proizvoda, ki bi predstavljal simbol našega kraja.

V tretjem delu pa smo oblikovali turistični produkt - vrč in ugotavljali kakšna je moţnost realizacije naše ideje v praksi.


15

1.4. UPORABLJENA METODOLOGIJA PRI IZDELAVI NALOGE

Z metodo raziskovanja pri izdelavi naloge smo viharili moţgane in prišli do naslova naše raziskovalne naloge. Obiskali smo štiri priznane zidanice, kjer smo pridobili nekaj podatkov, ki so bili ključnega pomena pri našem delu. Z njimi smo opravili tudi intervju in pridobili ustrezen material (slike, brošure, recepte, ..) Iskali smo Informacije o zidaniškem turizmu smo iskali še po spletu in drugi literaturi.

1.4.1. KAKO SMO SE LOTILI DELA – POTEK DEJAVNOSTI

Pregledali smo katere turistične zidanice so v naši občini.

Ugotovili smo, da je zidanic veliko zato smo izmed vseh izbrali: TURISTIČNO KMETIJO ŠKRBINA, ZIDANICO BREGAČ, VINOTOČ IN HRAM PAVLIN

Preden obiščemo lastnike zidanic je bilo potrebno sestaviti anketni vprašalnik, saj smo hoteli pridobiti čim več informacij.

Pri vpeljavi turizma za naše vrstnike smo ţeleli vsebino, ki je v prostoru ţe poznana, obogatiti, z novo idejo.

Za turistični produkt smo se odločili, da naredimo vrč, saj bi to bil najbolj primeren spominek, ki predstavlja našo raziskavo in, ki ponazarja našo občino .

Spominek bi naši vrstniki izdelali sami, katerega bi poslikali in končni produkt odnesli domov.


16

1.4.2. KAKO ZASLUŢITI S PROJEKTOM »OD HRAMA, DO HRAMA«

V naši projektno-turistični nalogi smo raziskali obstoječe stanje in predstavili naš način razmišljanja o tem, kako bi ponudbo turističnih zidanic razširili za mlajše obiskovalce.

Spodbudili smo lastnike turističnih zidanic, da bi razmišljali v tej smeri. Nakazali smo številne moţnosti – banko idej -, kako bi lahko v dosedanjo turistično ponudbo vključili naše ideje.

V naši občini, ki je priljubljena turistična destinacija, ţe imamo veliko priloţnosti za zabavo in sprostitev saj gostom ponujamo številne sprehajalne poti, poti za jezdenje, igrišče za golf in terme.

Izredno kulinariko, ki jo lahko zauţijejo na kmetiji ali v zidanici. pomoč pri domačih opravilih. Turisti lahko pomagajo pri domačih opravilih (stiskanje grozdja, pobiranje pridelkov, izdelava suhomesnih izdelkov, kuhanje, nabiranje zelišč,…)

Ni pa dovolj programov, ki bi pritegnili mlajšo populacijo. K nam bi tako povabili vrstnike iz vse Slovenije in jim skupaj z lastniki turističnih zidanic ponudili paleto različnih aktivnosti.

Z našim projektom pa bi na ta način obogatili pestrost zidaniške ponudbe v našem kraju in spodbudili lastnike, da bi razmišljali v tej smeri.

Tako, to je naša osnovna ideja, sedaj pa k realizaciji po načrtovanih korakih.


17

2 POTEK URESNIČITVE IDEJ

2.1. OBISK OTROK V TURISTNIČNIH ZIDANICAH

Naša naloga je predstaviti avtentičnost, pristnost in sprostitev.

Razdelili smo se v skupine in obiskali turistične zidanice, ter jim zastavili nekaj vprašanj.

2.1.1. Zidanica Bregač


18

V osrčju vinorodne Dolenjske pokrajine na hribu Koglo nad Šmarješkimi Toplicami, stoji zidanica Bregač. V čudovitem vinogradniškem ambientu vas prisrčno pričakujemo, da se prepustite uţitkom. Smo med prvimi, ki smo "Dolenjsko zidanico" namenili tudi turizmu. Čeprav je sodobna, ponuja vse, kar so zidanice v preteklosti nudile našim prednikom. Leţi med vinogradi in ima čudovit razgled.

Aktivnosti: pohodništvo, kolesarjenje, gobarjenje, tenis, Šmarješke Toplice, mini golf.

Kulinarika: domača klobasa in kruh, domač jabolčni sok

Naša internetna stran: http://www.zidanice.si/sl/accommodation/Details.aspx?pid=714


19

KAJ SMO IZVEDELI:

Ko sta Bregačeva Štefka in Tone, doma z Brezovice pri Šmarjeških Toplicah, v priljubljeni dolenjski vinski gorici Koglo začela graditi zidanico, nista imela v mislih zidaniškega turizma. Kot pridna Dolenjca sta si pač pred 13 leti malo pod cerkvijo kupila star vinograd, trte posekala in vinograd zasadila na novo, zraven pa seveda postavila novo zidanico.


20


21

A kaj kmalu sta - kot mnogi - ugotovila, da zidanica, kljub temu da je druţina rada zahajala gor, večkrat sameva, gradnja in oprema pa nista stali malo.

Ideja njunega prijatelja in domačina mag. Marjana Hribarja, direktorja direktorata za turizem, da bi poskusila z oddajo zidanice v turistične namene, je kmalu zaţivela. Štefka in Tone sta pridobila vsa potrebna dovoljenja in pred dvema letoma bila med prvimi Dolenjci, ki sta gostom na steţaj odprla Zidanico Bregač. Registrirano jo imata kot dopolnilno dejavnost na kmetiji.

Čeprav je zidanica sodobna, ponuja vse, kar so zidanice tudi nekoč, oziroma še več, pravita Bregačeva. Gostje, sprejmejo jih največ osem in najmanj za tri dni, imajo v zgornjih prostorih na voljo samostojno stanovanje: dve spalnici, dnevni prostor, kuhinjo z jedilnico, kopalnico, teraso. Spodaj je majhna kuhinja z veliko jedilnico, pa klet, kjer Bregačevi z veseljem ponudijo tako svoje vino kot suhomesnate izdelke.

Kot gostoljubna gostitelja namreč goste vedno postreţeta z domačimi dobrotami: Štefka speče odličen kruh, njena specialiteta je tudi jabolčni zavitek. Tone postreţe z mesninami, ki jih naredi sam iz domačega mesa, ne manjka pa tudi cviček, ki ga Bregačeva pridno pridelujeta v vinogradu s 350 trtami. Kot pravita, sta najbolj vesela, da gostje odhajajo zadovoljni. O tem govori tudi knjiga vtisov, kjer je najti same pohvale, tako o ponudbi kot okolici, ki je za mnoge nepozabno doţivetje.

S Koglega je namreč čudovit razgled ne le na šmarješko dolino, pač pa tudi na šentjernejsko, na Gorjance, gostje pa zelo cenijo tudi mir in lepo naravo. Od Bregačeve zidanice so urejene sprehajalne poti do šmarjeških Term, seveda si mnogi radi ogledajo še druge zanimivosti Dolenjske.

Med gosti Bregačeve zidanice je namreč poleg domačinov, ki prihajajo iz vseh koncev Slovenije, največ tujcev: Angleţev, Francozov, Rusov. Tone je zadovoljen, da je na Koglem zdaj tudi vodovod, sicer pa je dostop do njihove zidanice lepo urejen, z asfaltirano cesto. S Štefko, ki je pred kratkim stopila v upokojenske vrste, pridno skrbita za urejenost zidanice in vinograda, ki jima v bistvu pomeni sprostitev. Na vikend Bregačevi radi zahajajo z otrokoma: sinom Urošem in hčerko Marušo, študentko gradbeništva, ki je bila pri nastajanju zidaniškega turizma nepogrešljiva, tudi s kakim strokovnim nasvetom.


22


23

2.1.2. Vinotoč in hram Pavlin

Kulinarika: nudijo domače suhomesne produkte, dobrote iz krušne peči (odojek, jagenjček), mladi sir, sladice.


24

KAJ SMO IZVEDELI:

Vinotoč Pavlin se nahaja v vasici Bela Cerkev, na manjšem vaškem trgu z lipo in zraven cerkve, ki je pribliţno dva kilometra oddaljena od Šmarjeških Toplic.

OD KDAJ SE UKVARJATE Z ZIDANIŠKIM TURIZMOM (s svojo dejavnostjo)?

»S dejavnostjo smo se pričeli ukvarjati leta 2006, ko smo odprli vinotoč, z zidaniškim turizmom pa smo pričeli leta 2008 in obnovili star hram v bliţini Bele Cerkve, kjer imajo skupine lahko različna praznovanja. Za hrano pa poskrbimo mi oziroma po dogovoru. «

ZAKAJ STE SE ZA TO ODLOČILI? ALI SE PRENAŠA IZ RODA V ROD? »Mi smo prvi začetniki, tako da se ne prenaša iz roda v rod. Za odprtje vinotoča smo se odločili zato ker smo imeli vse pogoje, ki smo jih rabili (prazen prostor na dobrem kraju, velik vinograd-vino…)«

ALI VAM PRI VAŠI DEJAVNOSTI POMAGAJO TUDI VAŠI OTROCI IN VNUKI?

»Da, seveda saj je to druţinska dejavnost in v njem sodeluje vsa druţina, pomaga pa nam rad tudi najmlajši druţinski član, naš vnuček.(smeh)«


25

KATERI SO VAŠI GOSTJE (domačini, tujci…) »Največ je seveda domačinov, gostje iz Term Šmarješke Toplice, gosti iz Gorenjske, Štajerske, veliko pa jih je tudi iz Avstrije, Rusije… Seveda smo veseli vsakega, ki nas obišče.«

KAJ NUDITE SVOJIM GOSTOM? »Nudimo jim vse kar pridelamo doma nekaj stvari pa tudi kupimo.Imamo svoja vina (Cviček, Modra frankinja, Dolenjsko belo, Rumeni muškat, Laški Rizling) za katera smo dobili veliko priznanj in diplom, domače suho sadje, kruh iz krušne peči, doma narejene salame, klobase, meso iz krušne peči (jagenjček, odojek, kokoši…), sladice…«

ALI IMATE POSEBNO PONUDBO ZA OTROKE? IMATE KAKŠNO IDEJO, KAJ BI PRI VAS PONUDILI OTROKOM?

STE PRIPRAVLJENI SODELOVATI S ŠOLO?

»Posebej za otroke nimamo do sedaj nič posebnega,imamo pa kar nekaj idej. Otrokom bi ponudili posebne sladice, domače sokove in kompote,suho sadje… Do sedaj smo sodelovali s šolo, seveda pa bi radi še kdaj. Otroci bi lahko prišli na različne obiske…«

ALI SE POVEZUJETE, SODELUJETE ŠE S KOM (občina, turistična društva…)?

»Sodelujemo z konzorcijem zidaniškega turizma, društvom vinogradnikov Bela Cerkev-Vinji Vrh, TIC-om Šmarješke Toplice, občino in z mnogimi drugimi društvi. «

http://vinotoc.demetra-svet.si/vino-cvicek.html


26

2.1.3. TURISTIČNA KMETIJA ŠKRBINA

Daleč naokoli slovi po svojih mesninah, kot so klobase, salame ţelodčki, domače jedi,domač kruh in vinu.Kmetija se nahaja sredi dolenjskih gričev v neposredni bliţini zdravilišča Šmarješke toplice. Radi vas sprejmejo v skupini ali posamezno. Če pa se boste teţko poslovili, lahko ostanete v novo opremljenih in sodobnih apartmajih, kateri so obdani z vinogradi in lepim razgledom. Lokacija kmetije je idealna za goste, ki ţelijo podrobno spoznati dolenjsko pokrajino in se sprostiti.

Kulinarika: njihova specialiteta je odojek ali jagenjček.


27

KAJ SMO IZVEDELI:

Obiskali smo Joţico in Alojza Škrbino, ki se ukvarjata z zidaniškim in kmetijskim turizmom. Ukvarjajo se ţe 30-40 let, kar pomeni, da so se s tem ukvarjali ţe rodovi pred njimi. Z leti so se širili sedaj se ukvarjajo še z ţivinorejo, sadjarstvom ter vinogradništvom. Imajo okoli 35 ha obdelovalne zemlje, 50 arov vinogradov, 2 ha ekstenzivnih sadovnjakov, gojijo starejše vrste jablan in hrušk, 15 ha njiv, 10 ha travnikov in 10 ha gozdov. Nahajajo se na dveh lokacijah, na Vinici, ter v Mevcah (Gorenja vas). V Mevcah imajo tri zidanice, vinograde. Imajo pogostitveno sobo za 54 ljudi in 4 apartmaje (20 prenočišč). Ukvarjajo se še z dvema dejavnostma, s predelavo mesa ter turizmom na kmetiji. S tem so se začeli ukvarjati pred petimi leti.

Na leto pridelajo 500l jabolčnega kisa, vino, ţganje, 40 bikov pitancev in okoli 200 prašičev. Vso krmo za ţivali pridelajo sami. Izdelujejo posebne produkte, po katerih so zelo znani in gredo dobro v prodajo, ti izdelki so npr.: klobase, rebrca, ţelodčki, salame. Izdelujejo tudi domači sok. Vse izdelke prodajajo pri zidanici v kateri se nastanijo gostje.

Otrokom in staršem so ponujena igrala ter odlične pešpoti ter kolesarstvo.


28

Gostom radi ponudijo domače izdelke na ta način jim predstavijo staro tradicijo in jih vključujejo v različna kmečka opravila, kot so trgatev in podobno.

Pri dejavnosti pomaga in sodeluje vsa druţina. Pomagajo pri streţbi, kuhi in obdelovanju zemlje. Gostje so domačini kot tujci. Domačini ponavadi praznujejo rojstne dneve, silvestrovanja, obletnice… Imajo tudi veliko zasedenost, zato je potrebno rezervirati za pol leta naprej. Pri njih lahko študentje opravljajo študentska dela.

Gostom vedno izkaţejo gostoljubnost, prijaznost. Gospa Škrbina je prejela zlato priznanje za peko krofov. Pri njih lahko doţivimo pristno dolenjsko tradicijo.

Njihova osnovna ţelja je, da bi del pridelanega na kmetiji uspeli prodati neposredno gostu, na mizo torej, s čimer bi ustvarili novo vrednost. Pri tem računajo na slovenske goste, pa tudi na avstrijske in italijanske, s katerimi imajo ţe precej vzpostavljenih stikov.


29

2.1.4. Kulinarična ponudba v naših zidanicah – Gospa Betka Verščaj

V naše zidanice ponavadi zaidejo turisti oziroma gosti, ki iščejo mir, sprostitev, dobro kapljico in seveda pristno avtentično kulinarično ponudbo.

Naj bo okolica še tako lepa in vino vrhunsko v nobeni zidanici ne sme manjkati domača hrana, ki jo znajo pripraviti gospodinje iz tistega kar je zraslo na domači njivi in vrtu.

O moţnostih izboljšanja ponudbe v naših zidanicah smo se pogovarjali z gospo Betko Verščaj, upokojeno profesorico praktičnega pouka na Srednji gostinki šoli Novo mesto, dolgoletni članici Društva podeţelskih ţena in deklet Bela Cerkev ter lanskoletno dobitnico občinske nagrade.

Gospa Betka se je strinjala z našimi ugotovitvami in je nanizala kar nekaj predlogov in pobud.

Ugotovili smo, da pri nas goste največkrat pričakamo z domačim kruhom, suhomesnatimi izdelki, pečeno perutnino, pečenko, mlinci, domačo zelenjavo in sadjem. Pravzaprav so to jedi, ki bi jih lahko dobili v kateri koli zidanici kjerkoli v Sloveniji.

Zato menimo, da bi morali ponudbo obogatiti in popestriti z jedmi, ki so značilne predvsem za naše kraje in so povezane z različnimi zgodbami, dogodki in legendami. Njihova priprava bi lahko temeljila na receptih naših babic, pridne gospodinje pa jih bodo prav gotovo znale obogatiti in posodobiti.

V okviru društva podeţelskih ţena in deklet Bela Cerkev so pripravili kar nekaj jedi, ki so jih poimenovali po okoliških krajih oziroma dogodkih. Tako je nastala:

- VINJEVRŠKA POGAČA (poimenovana po Vinjem Vrhu) - ŠKRATOVA KLOBASA ( poimenovana po Škratov luknji) - HELENINA HRUŠKA (po cerkvici Svete Helene)

Osnova za njihovo pripravo so bili recepti , ki so se prenašali iz roda v rod in so jih nadgradili s sodobnimi kuharskimi postopki ter jim dodali ščepec lastne ustvarjalnosti. S temi jedmi so se predstavile na srečanju ţupanj, turisti pa so jih lahko poskusili tudi na različnih kulinaričnih razstavah v Beli Cerkvi.

Recepte za ŠKRATOVA KLOBASA, KLOBASE PO VINOGRADNIŠKO, HRUŠKA

SVETE HELENE in VINJEVRŠKO POGAČO nam je zaupala gospa Betka Verščaj,

članica Društva podeţelskih ţena in deklet Bela Cerkev.

Ideja za te zanimive jedi so članice dobile iz receptov svojih mam in babic, dodale pa

so jim seveda kar nekaj svoje ustvarjalnosti.


30

ŠKRATOVA KLOBASA ( ime je dobila po Škratovi jami pod Belo Cerkvijo)

Potrebujemo:

40 dag moke

40 dag klobas

Sol

3 dag kvasa

5 dag olja

2 dl mleka

1 rumenjak

1 beljak za mazanje

Pripravimo kvašeno testo. Ko vzhaja, ga razvaljamo na 1 cm debelo in premaţemo z

beljakom.

Klobaso dobro prevremo in zbrišemo. Poloţimo jo na testo in jo ovijemo.

Iz ostankov testa izreţemo cvetlice ali škrate. Z nageljnovimi ţbicami jo pripnemo na

klobaso. Tako pripravljene klobase poloţimo na pekač in pustimo, da malo vzhaja.

Vzhajane premaţemo z beljakom. Pečemo pri 180° C pribliţno 20 minut.

Zraven škratovih klobas ponudimo hren, kisle gobe, ali kislo zelje v solati.


31

KLOBASE PO VINOGRADNIŠKO

Domače klobase skuhamo v cvičku, ki mu dodamo malo vode. Kuhane klobase

nareţemo. Ponudimo jih v juhi , ki je nastala pri kuhanju klobas.

HRUŠKA SVETE HELENE (poimenovali so jo po cerkvici nad Belo Cerkvijo)

Potrebujemo:

32 dag hrušk

16 dag kostanjevega pireja

2 dl modre frankinje

Hruške olupimo in jih skuhamo v modri frankinji, da postanejo mehke.

Ohlajenim hruškam odreţemo zgornji del, izdolbemo sredino in jo napolnimo s

kostanjevim pirejem.

Hruški nato dodamo zgornji del in jo sestavimo v celoto.

Ponudimo jo k pečenemu mesu.


32

VINJEVRŠKA POGAČA

Potrebujmo:

15 dag ajdove moke

35 dag bele moke

2, 5 dl slanega kropa

3 dag maščobe

3 dag kvasa

10 dag grobo sesekljanih orehov

1 jace

groba sol

Iz ajdove moke zamesimo navadno kvašeno testo z dodatkom maščobe. Pustimo, da

vzhaja.

Razvaljamo v okroglo obliko 1 do 2 cm na debelo. Damo v pekač in zareţemo

poševne črte , ki so druga od druge oddaljene 4 cm. Testo pomaţemo s stepenim

jajcem. Po vrhu posujemo z grobo sesekljanimi orehi in grobo soljo.

Testo pečemo v predhodno ogreti pečici pri temperaturi 220 ° C. pečemo pribliţno 25

minut.

Pečena pogača mora biti svetlo rjavo zapečena, v sredini visoka do 3 cm, ob robu pa

do 2 cm.

Vinjevrška pogača se vedno ponudi še topla. Ne sme se rezati, ampak se lomi po

zarezanih poševnih črtah.

http://www.dolenjskilist.si/media/objave/slike/v/novice/2010/04/18/img_4749_000.jpg


33

Seveda je še kar nekaj jedi, ki so značilne le za Šmarjeto in Belo Cerkev in jih redko

zasledimo drugod po Dolenjskem.

Bela Cerkev z okolico je znana po RAJŢEVI (riţevi) POTICI, TOPLI KAŠNATI POTICI, KROMPIRJEVI POTICI Z OCVIRKOVKI.

Zelo zanimiva je tudi tako imenovana KORUZNA POTANCA, ki so jo gospodinje v Druţinski vasi pripravljale pred več kot petdesetimi leti. Na jedilniku je bila kot priboljšek ob večjih kmečkih delih. Testo so zamesile v mevtrgi, pekla pa se je v krušni peči.

V naših koncih so se včasih radi posladkali tudi s hranljivo in okusno SLADICO IZ PROSENE KAŠE, ki so ji dali slive in naribana jabolka.

Valvasor je zapisal, da je močnik Krajnske deţele steber. To je veljalo tudi v Šmarjeti , saj so in še znajo naše gospodinje pripraviti kar nekaj različic te okusne jedi. Najbolj zanimiv in tudi malce neobičajen pa je prav gotovo MOČNIK NA SIROTKI S SKUTO.

Naši salamarji so znani po zelo kvalitetnih salamah, le redki pa še znajo pripraviti ŠIVANKO, ki včasih ni smela manjkati v nobenem jerbasu.

Če so se naši predniki znali po vsakem vzeti čas za pošten obrok, pa danes ni več tako.

Hitra hrana vse prevečkrat nadomesti doma pripravljene obroke.

Zato je prav gotovo vse bolj cenjena tista hrana, ki je pridelana na naravi prijazen način.

Tudi tako pridelana ţivila bi se lahko znašla na jedilnikih naših zidanic, saj je v naši okolici kar nekaj kmetij, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo hrane.

Njihove izdelke bi lahko trţili kot prehranske izdelke, lahko pa bi bili na voljo kot spominki, na primer; med v lični embalaţi, suho sadje in zelišča pridelana na ekološki način.

Prav tako se morala med seboj povezati različna društva, ki s svojimi dejavnostmi posegajo na področje turizma. Zidanice bi lahko postale razstavni prostori, kjer bi se društva predstavila s svojimi dejavnostmi.

Društvo večkrat sodeluje z vinotočem Pavlin, kjer so ţe pripravile razstave kruha in šarkljev. Na enak način bi verjetno lahko razstavili avtohtone vrste sadja, zelišča, medene izdelke, staro orodje in še kaj se bi našlo. Seveda pa je za vse to potrebno nekaj volje in tudi znanja. Morda bo tudi tole razmišljanje pripomoglo k temu, da bo kulinarična ponudba naših zidanic še pestrejša in bolj prepoznavna.


34

Recepte smo našli v raziskovalni nalogi učencev SŠGT Novo mesto

LJUDSKA PREHRANA DOLENJSKE IN BELE KRAJNE, iz leta 1988

RIŢEVA ( RAJŢEVA) POTICA

Testo:

- 1 kg moke - voda po potrebi - sol - jajce

Nadev:

- 30 dag ocvirkov - 50 dag riţa - 3 jajca - 4 dcl smetane

Iz moke, vode, soli in jajca zamesimo vlečeno testo. Testo mora počivati 30 minut.

Riţ skuhamo na mleku in ga ohladimo. Hladnemu riţu primešamo rumenjake, ocvirke in pogreto smetano. Testo razvaljamo in namaţemo z nadevom. Zvijemo in damo na pekač. Pečemo 30 minut pri 180° C.

Potica nam tekne tako topla kot hladna.

TOPLA KAŠNATA POTICA

Testo:

- 1kg moke - 3 dl mlačne vode - 5 dag raztopljenega masla

Nadev:

- 30 dag kaše - 2 dl mleka - 3 dl pregrete smetane - sol - 3 dag masla

Iz moke, jajca in vode zamesimo malo trše vlečeno testo. Pustimo, da počiva pribliţno pol ure. Na mleku skuhamo proseno kašo in jo ohladimo. V posodi umešamo malo surovega masla, dodamo jajce smetano in narahlo premešamo.


35

Testo razvaljamo, namaţemo z nadevom, ga lepo zvijemo in pečemo v ne prevroči pečici. Ko testo zarumeni, večkrat prilijemo malo tekoče smetane. Potico ponudimo še vročo.

KROMPIRJEVA POTICA Z OCVITKI

Testo:

- 10 srednjih krompirjev - 1 kg moke - 4 jajca - mast - sol

Nadev:

- 50 dag ocvirkov - 15 dag drobtin

Neolupljen krompir skuhamo. Ko je kuhan ga olupimo in pretlačimo. Pustimo, da se napol ohladi, dodamo moko, jajca, mast in sol. Zgnetemo gladko testo, ki naj počiva 10 minut.

Med tem stopimo ocvirke. Testo razvaljamo na prst debelo, potresemo z drobtinami in ocvirki. Potico zvijemo in pečemo 45 minut. Tekne topla ali hladna.

Iz moke, jajca , masla in vode zamesimo vlečeno testo. Pustimo, da počiva. Ocvirke raztopimo in po ţelji dodamo cimet. Ocvirke potresemo po razbeljenem testu, zvijemo in spečemo.

KORUZNA POTANCA

1 kg koruzne moke

sol

1dcl vrelega mleka

1 dcl smetane

Koruzno moko presejemo v kozico, naredimo jamico, dodamo sol, poparimo z vrelim mlekom, damo domačo smetano in po ţelji sladkor. Vse skupaj premešamo in testo pustimo počivat nekaj minut. Stresemo v namazan pekač in oblikujemo. Preden jo damo v pečico, jo še enkrat prebodemo z vilicami in po vrhu namaţemo z maščobo.


36

PROSENA KAŠA Z JABOLKI IN SLIVAMI ( SLADICA IZ KAŠE)

Potrebujemo:

- 1 skodelico prosene kaše - 1 skodelico mleka - 2 naribani jabolki - suhe slive - 3 ţlice sladkorja - malo cimeta

Vse sestavine zmešamo, damo v pekač in pečemo v vroči pečici pol ure. Nato temperaturo zmanjšamo in pečemo še eno uro.

MOČNIK NA SIROTKI S SIROM (SKUTO)

Potrebujemo:

- 2 l sirotke - 1 l sira (skute) - ¼ l moke - 2 jajci - Sol - smetana

Iz mleka pripravimo skuto – sir, ki ga pustimo v sirotki. V vrelo sirotko s skuto zakuhamo močnik. Solimo po okusu. Če ţelimo, da je jed še bolj slastna, dodamo nekaj ţlic smetane.


37

ŠIVANKA

Nadev za mesene klobase:

- 70 dag šunke - 30 dag slanine - česen, sol, poper po okusu

Svinjski ţelodec nadevamo s pripravljenim nadevom. Obteţimo ga z desko in kamnom, da dobi ploščato obliko.

Čez tri dni ga prebodemo in pretaknemo z dreto. Za najmanj tri tedne ga damo v razsol. Večkrat ga je potrebno obrniti. Po tednu dni ga damo v dim.


38

3 RAZISKAVA IN ANALIZA

Rezultate smo spremljali v ţivo, ţe med trajanjem ankete. Ugotovili smo, da posebnih aktivnosti za mlade nimajo, so se pa vsi pripravljeni prilagoditi in sodelovati z nami in šolo. Prišli smo do konkretnih idej, kako bi trţili zidaniški turizem med mladimi. Vse aktivnosti bi bile povezane z spominkarstvom, kulinariko, zdravstvom in kmečkim-zidaniškim turizmom. Kulinarika je prav gotovo ena najbolj trţnih ponudb kraja.

ANKETNI VPRAŠALNIK

OD KDAJ SE UKVARJATE Z ZIDANIŠKIM TURIZMOM (s svojo dejavnostjo)?

ZAKAJ STE SE ZA TO ODLOČILI? ALI SE PRENAŠA IZ RODA V ROD?

ALI VAM PRI VAŠI DEJAVNOSTI POMAGAJO TUDI VAŠI OTROCI IN VNUKI?

KATERI SO VAŠI GOSTJE (domačini, tujci…)

KAJ NUDITE SVOJIM GOSTOM?

ALI IMATE POSEBNO PONUDBO ZA OTROKE?

IMATE KAKŠNO IDEJO, KAJ BI PRI VAS PONUDILI OTROKOM?

STE PRIPRAVLJENI SODELOVATI S ŠOLO?

ALI SE POVEZUJETE, SODELUJETE ŠE S KOM (občina, turistična društva…)?


39

4 NAŠ PRISPEVEK ZA PROMOCIJO IZBRANE VSEBINE

4.1. BANKA IDEJ

V banko idej smo sproti zapisovali utrinke, ki so se pojavili med samo raziskavo in med pisanjem projektne naloge. Mogoče bo kdo našel priloţnost za uresničitev svojih poklicnih sanj.

Spominki: Turistični vlak – »Od hrama do hrama« Ureditev sprehajalnih poti, preureditev v trim steze Tečaji kuhanja raznih domačih dobrot Pridelava


40

4.2. IZDELAVA GLINENEGA VRČA

4.2.1. O VRČU

Grb Šmarjeških Toplic ima Na presečišču pasov se nahaja stiliziran vrč z dvema ročajema zlate barve. Vrč pomeni zaklad duhovnega ţivljenja in ima več pomenov. Je simbol skrivne sile, pa tudi simbol enotnosti v različnosti. Poleg tega predstavlja vrč tudi gostoljublje.

SIMBOLIČNI POMEN GRBA

Vrč pomeni zaklad duhovnega ţivljenja, je simbol skrivne sile, je tudi simbol enotnosti v različnosti, ki se izraţa z večnim potekanjem in zaporedjem ţivljenja in smrti. Moţ, ki je nosil vrč z vodo, je v evangeliju po Luku povabil na zadnjo večerjo. V nekaterih legendah je tudi krivec za vesoljni potop. Pomeni gostoljubje, saj so ga napolnjenega z vodo puščali na mizah za potešitev ţeje popotnikov. Pred dva tisoč leti so našli t.i. škocjansko majoliko. Na tem vrču za vino je sporočilo v slovenščini, ki bi ga danes prevedli kot »ostani mlad«. Povezan je z zdravjem in kopanjem – umivanjem. V različnih izvedbah zavzema pomembno mesto v vsaki zidanici. Naš vrč je okrogel, ne stoji sam, zato pa ima dva ročaja, da ga drţimo z obema rokama, ga vodimo kot ţivljenje in ne dopustimo, da bi ga krmarili drugi. Bodimo gospodarji svojega ţivljenja. Krog lahko predstavlja sonce, zrelo grozdno jagodo, ţogo ... Ščitovo polje, deljeno z vertikalnim belim pasom, predstavlja vinogradniški področji z vodovjem: Vinji vrh s Krko in Koglo z Raduljo. Nekateri bodo morda videli tudi dve nekdanji krajevni skupnosti. Deljeno modro polje predstavlja termalno in pitno vodo. Navidezna štiri polja lahko simbolizirajo gasilska društva, krog pa nastajajočo občinsko gasilsko zvezo.

In za konec: »Nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol' še, saj za prijatelje je dobro le najboljše.« (http://www.smarjeske-toplice.si/Predstavitev-grba-in-zastave/)

http://www.smarjeske-toplice.si/Predstavitev-grba-in-zastave/


41

4.2.2. PRIPRAVA MATERIALA

Za izdelavo vrča potrebujemo glino, akrilne barve za poslikavo, lak ter peč za peko gline.

Motivi za poslikavo so lahko zelo različni, lahko so poslikani s krajevno simboliko, različno cvetje, pregovori, sadje,…


42

4.2.3. TRŢENJE

Glineni vrči bodo v prodaji v turističnih zidanicah, v turistično-informativnem centru (TIC) v Šmarjeških Toplicah in pri vseh, ki se ali pa se bodo ukvarjali s turistično dejavnostjo.

Obiskovalci turističnih kmetij bodo imeli moţnost izdelati svoj glinen vrč (ena izmed ponujenih dejavnosti).


43

5 ZAKLJUČEK

5.1. KAKO SE BOMO PREDSTAVILI NA TRŢNICI

Ko smo razmišljali kako bi se predstavili, smo bili vsi mnenja, da našo stojnico preoblikujemo v zidanico. Kjer bodo obiskovalci imeli moţnost nakupa domačih dobrot.

5.2. NAŠE MNENJE

Ob koncu našega projekta smo prišli do zaključka, da je zidaniški turizem nov unikaten turistični proizvod, namenjen turistom, ki iščejo sprostitev na podeţelju.Ta dejavnost se v občini širi, saj je vse več potrošnikov, ki si ţelijo preţiveti dopust, vikend v miru, razmišljanju in branju, kjer so prepuščeni naravi in čudovitim razgledom.

V banki idej smo predstavili, kako bi še dodatno dopolnili to dejavnost. Turistične zidanice bi tako sodelovale tudi z našo in ostalimi šolami, kar pa predstavlja dodatni vir dohodka. S tem bi popestrili turistično ponudbo in dosegli prepoznavnost tudi med mladimi.

Kako in kdaj se bodo naše ideje uresničile, še ne vemo, vsekakor pa stremimo k našim ciljem, da bodo kar se da hitro doseţeni. Z vrčem smo pokazali, da ni potrebno veliko za uresničitev ideje, potrebna je le volja.

Dobrodošli v naši deţeli in dobrodošli v zidanicah v objemu vinorodnih gričev ter gostoljubnih ljudi. Odprli smo vam naša vrata in vas z veseljem pričakujemo. Spoznali boste, da je turizem v zidanicah zanimiv in atraktiven.


44

VIRI

- Evropski kmetijski sklad za razvoj podeţelja, 2010. TURIZEM V ZIDANICAH. Mirna Peč: ČukGraf d.o.o.

- ONLINE:

http://www.lokalno.si/si/aktualno/ljudje/?id=9358 (uporabljeno december 2010)

http://www.smarjeske-toplice.si/Predstavitev-grba-in-zastave/ (uporabljeno december 2010)

http://www.najdi.si/search.jsp?q=GRB+%C5%A0MARJE%C5%A0KIH+TOPLIC&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxsbar=page&searchProvider=najdisi (uporabljeno december 2010)

http://www.demetra-svet.si/vinotocPavlin/Slike/Velike/htmlFiles/vinotoc-pavlin-lokacija.html (uporabljeno december 2010)

http://www.zidanice.si/sl/accommodation/Details.aspx?pid=714 (uporabljeno januar 2011)

http://www.gore-ljudje.net/informacije/49005/ (uporabljeno januar 2011)

http://www.turizemkrsko.si/wp-content/uploads/2010/07/Zlozenka-A5-Turizem-v-zidanicah.pdf (uporabljeno januar 2011)

Raziskovalna naloga učencev Srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto Mentor: Andreja Pavlin Novo mesto, 1988

www:las_dbk.si/dowload/mirna_pec_bro

Veliko podatkov smo našli v brošurah, literaturi, na internetu, tic. Glavni vir pa so bili ponudniki turističnih dejavnosti.

http://www.lokalno.si/si/aktualno/ljudje/?id=9358

http://www.najdi.si/search.jsp?q=GRB+%C5%A0MARJE%C5%A0KIH+TOPLIC&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxsbar=page&searchProvider=najdisi



http://www.demetra-svet.si/vinotocPavlin/Slike/Velike/htmlFiles/vinotoc-pavlin-lokacija.html

http://www.demetra-svet.si/vinotocPavlin/Slike/Velike/htmlFiles/vinotoc-pavlin-lokacija.html

http://www.zidanice.si/sl/accommodation/Details.aspx?pid=714

http://www.turizemkrsko.si/wp-content/uploads/2010/07/Zlozenka-A5-Turizem-v-zidanicah.pdf

http://www.turizemkrsko.si/wp-content/uploads/2010/07/Zlozenka-A5-Turizem-v-zidanicah.pdf


45

ZAHVALA

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri raziskovalni nalogi. Še posebej naši mentorici Nini Leban, ki nas je spodbujala in usmerjala. Mentorici Ireni Strazberger za pomoč pri oblikovanju pisne naloge, fotografiranju in anketiranju. Učiteljici Ireni Zupančič za koordinacijo skupine, ki je obiskala gospo Betko Verščaj in učiteljici likovne vzgoje Vidi Cizel za pomoč pri izdelavi našega turističnega produkta – vrča.

Zahvaljujemo se TIC- u Šmarješke Toplice, druţini Bregač, druţini Škrbina, druţini Pavlin.

Posebna zahvala ga. Betki Verščaj, ki nam je zaupala njene lastne, unikatne recepte.

Veseli smo, da so nas vsi anketiranci z veseljem in gostoljubno sprejeli in so pripravljeni sodelovati z nami tudi v bodoče. Naše ideje so pozitivno sprejeli in nam dali nov zagon pri našem delu.

Documents

OD HRAMA DO HRAMA… - Osnovna šola Šmarjetaos-smarjeta.si/slike/dokumenti/Turist.razisk.naloga.od...OD HRAMA DO HRAMA… (turistično raziskovalna naloga) 5 Potovanja so vedno bolj