OSEBNA LASTNA IMENA V TOLKIENOVEM …slov.si/dipl/regina_maja.pdf · Gospodar prstanov (v izvirniku The ... osebna lastna imena, ... kolegico Jasno Pavlico. V okviru diplomskega seminarja

Univerza v Ljubljani

Filozofska fakulteta

Oddelek za slovenistiko

Maja Regina

Osebna lastna imena hobitov v Gradinikovem prevodu

Tolkienovega Gospodarja prstanov

(Pomenska klasifikacija)

Diplomsko delo

Mentorica: red. prof. dr. Ada Vidovi Muha

Ljubljana, decembra 2010

2

POVZETEK

Gospodar prstanov (v izvirniku The Lord of the Rings), trilogija J. R. R. Tolkiena, ki je v

anglekem jeziku izla e leta 1954/55, je kmalu po izidu postala ena najbolj branih in

prevajanih knjig po vsem svetu. V slovenino je bila prvi prevedena leta 1995, in sicer pri

zalobi Gnosis Quatro, nato pa jo je prevajal e izkuen slovenski prevajalec, publicist,

pisatelj ter profesor umetnostne zgodovine Branko Gradinik. Prva in druga knjiga njegovega

prevoda Gospodarja prstanov sta izli leta 2002, tretja pa leta 2003, in sicer pri Mladinski

knjigi. Z njegovim prevodom se je odprlo kar nekaj polemik glede prevajanja, e posebej kar

se tie osebnih lastnih imen. Veliko oitkov je prejel s strani nekdanjega predsednika

Slovenskega Tolkienovega drutva Gil-galad Blaa Berleca, ki z nekaterimi reitvami imen v

slovenskem jeziku ni bil zadovovoljen. Gradinikov je prevodu romana dodal tudi nekakno

spremljevalno delo Gospodar prstanov od A do , slovar, v katerem je v obliki geslovnika po

abecednem zaporedju obrazloil predvsem lastna imena in izbor slovenskih ustreznic, ki jih je

uporabil v prevodu.

V diplomskem delu sem se posvetila analizi osebnih lastnih imen izmiljenih bitij,

imenovanih hobiti. V Tolkienovi trilogiji Gospodar prstanov so to najbolj tevilna bitja, za

njihov rod pa je avtor izdelal koledar, pisavo, kronologijo, pa tudi rodovnike itd. V zadnjem

delu trilogije, v Dodatku C, najdemo tudi hobitska druinska drevesa. tevilna nomenklatura

njihovih imen, priimkov in vzdevkov je osnova za pomensko klasifikacijo le-teh, saj je veina

imen povednih. Izhajajo iz poimenovanj za rastline in drage kamne, iz ledinskih imen,

njihovega naina bivanja in dejavnosti, ki so jih opravljali, v imenih je izraena njihova

telesna struktura, znaajske in umske lastnosti ipd.

Kljune besede: J. R. R. Tolkien (avtor), Gospodar prstanov, Branko Gradinik (prevajalec),

osebna lastna imena, imena hobitov, pomenska klasifikacija imen.

http://sl.wikipedia.org/wiki/John_Ronald_Reuel_Tolkien

3

ABSTRACT

The Lord of the Rings is a trilogy by J. R. R. Tolkien, who published it in English as early as

in 1954/55, and shortly after the release became one of the most widely read and translated

books worldwide. The trilogy was firstly translated In Slovenian language in 1995 by the

publishing house Gnosis Quatro, and then translated by an experienced Slovenian translator,

journalist, writer and professor of art history Branko Gradinik. The first and second book of

his translation of The Lord of the Rings were published in 2002 and the third in 2003 by the

publishing house Mladinska knjiga. His translation has invoked some controversy over the

translation especially in terms of translated personal proper names. He received many

complaints from the former president of the Slovenian Tolkien Society Gil-galad Bla Berlec

who was not pleased by some of the translations of personal proper names. Gradinik also

included a sort of escort work with his translation of the novel, a glossary named Gospodar

prstanov od A do in which he explains in alphabetical order, the selection of proper names

and Slovenian counterparts that he has used in his translation.

This thesis is devoted to the analysis of personal proper names of fictitious creatures called

hobbits, which are the most numerous kind in Tolkien's trilogy Lord of the Rings and for

whom the author made a calendar, writing style, chronology and genealogy etc. In the last

part of the trilogy in Appendix C, we can also find a whole family tree. Many of the

nomenclatures of their names, surnames and nicknames are the basis for the semantic

classification of them as most of the names are of informative kind. They derive from the

names of plants and stones, from the names of places where they lived, their way of life and

their activities, the names can express their body structure, temperament, intellectual

properties, etc.

Key words: J. R. R. Tolkien (the author), The Lord of the Rings, Branko Gradinik (the

translator), personal proper names, names of hobbits, semantic classification of names.

4

KAZALO VSEBINE

0 UVOD ................................................................................................................................ 5

1 AVTOR J. R. R. TOLKIEN IN NJEGOVA DELA ...................................................... 7

2 GOSPODAR PRSTANOV .............................................................................................. 9

2.1 OBNOVA ZGODBE ........................................................................................................ 9

3 PREVODA GOSPODARJA PRSTANOV V SLOVENINO ................................... 11

3.1 BRANKO GRADINIK IN NJEGOV PREVOD .................................................................. 11

3.2 GOSPODAR PRSTANOV OD A DO ............................................................................. 14

3.3 O DRUTVU GIL-GALAD IN NJEGOVI KORENSPONDENCI S PREVAJALCEM .................. 15

4 (NE)PREVAJANJE LASTNIH IMEN IN TEAVE, POVEZANE S PREVODI ... 18

4.1 PREVAJATI VSA IMENA? ............................................................................................ 18

5 LASTNA IMENA ........................................................................................................... 20

5.1 OSEBNA IMENA (ANTROPONIMI) ................................................................................ 21

5.1.1 Ime/(rojstno/krstno ime) ....................................................................................... 22

5.1.2 Priimek/druinsko ime .......................................................................................... 23

5.1.3 Vzdevek ................................................................................................................. 24

6 HOBITI ........................................................................................................................... 26

7 ANALIZA OSEBNIH IMEN HOBITOV .................................................................... 28

7.1 ENSKA IMENA .......................................................................................................... 28

7.1.1 Motivirana imena ................................................................................................. 28

7.1.2 Nemotivirana imena ............................................................................................. 38

7.2 MOKA IMENA ........................................................................................................... 42

7.2.1 Motivirana imena ................................................................................................. 42

7.2.2 Nemotivirana imena ............................................................................................. 45

7.3 PRIIMKI ..................................................................................................................... 62

7.3.1 Motivirani priimki ................................................................................................ 62

7.3.2 Nemotivirani priimki ............................................................................................ 69

7.4 VZDEVKI ................................................................................................................... 72

7.4.1 Motivirani vzdevki ................................................................................................ 72

7.4.2 Nemotivirani vzdevki ............................................................................................ 77

8 ZAKLJUEK ................................................................................................................. 79

9 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 81

10 IZJAVA O AVTORSTVU ............................................................................................. 85

5

0 UVOD

Gospodar prstanov (z originalnim naslovom The Lord of the Rings) je ena izmed tistih

svetovnih uspenic, ki je prodrla na vse konce sveta. Trilogija je iza v letih 195455 in bila v

Angliji razglaena za knjigo 20. stoletja. Avtor omenjenega dela J. R. R. Tolkien je v svojem

fantazijskem romanu, kakor so ga opredelili kritiki, vzpostavil nekaken paralelni svet, kjer se

dobro ves as bije proti zlu.

Namen tega diplomskega dela je iz tevilne nomenklature imen, ki je pomemben segment

Gospodarja prstanov, izloiti osebna lastna imena, natanneje imena, s katerimi so

poimenovani hobiti. Zakaj ravno hobiti? Ker so ta bitja izmed vseh protagonistov, ki jih

najdemo v romanu, najbolj tevilna, njihova poimenovanja pa e samo pri povrnem pregledu

nadvse zanimiva. Doloeno tevilo lastnih imen hobitov je v svojem diplomskem delu z

naslovom Prevajalske strategije prevajanja lastnih imen bitij v obeh slovenskih prevodih

romana Gospodarja prstanov pisatelja Johna Ronalda Reuela Tolkiena obravnavala e

kolegica Maja Ogrizek, ki se je lotila semantine analize prvih dvesto lastnih imen bitij ter

ugotavljala, do kaknih razlik prihaja pri prevodu. Osnova za analizo osebnih lastnih imen v

njeni nalogi so angleka, torej izvirna imena, le-ta pa je primerjala s slovenskimi, prevedenimi

imeni, da bi ugotovila razlike v strategiji prevajanja med obema slovenskima prevodoma

(1995 zaloba Gnosis Quatro, 20022003 Mladinska knjiga) ter opozorila na prednosti

oz. pomanjkljivosti enega in drugega.

Omenila bi e, da je povod za nastanek mojega diplomskega dela seminarska naloga z

naslovom Osebna lastna imena v Tolkienovem Gospodarju prstanov, ki sva jo izdelalali s

kolegico Jasno Pavlico. V okviru diplomskega seminarja pri profesorici Adi Vidovi Muha

sva se namre lotili primerjave nekaterih najzanimivejih lastnih imenih, tako osebnih kot tudi

zemljepisnih in stvarnih, ki jih imamo na voljo v obeh slovenskih prevodih. Na podlagi te

naloge sem se odloila, da bi bilo lastna imena smiselno obdelati natanneje, kar je botrovalo

odloitvi, da sem za obravnavo iz tevilnega imenskega fonda izloila le osebna lastna imena

hobitov.

6

V svojem diplomskem delu sem za razliko od Maje Ogrizek izhajala iz slovenskih oziroma

poslovenjenih (torej e prevedenih) imen, natanneje iz zadnjega slovenskega prevoda, ki je

izel izpod Gradinikovega peresa.

V prvem sklopu diplomskega dela sem predstavila avtorja Gospodarja prstanov J. R. R.

Tolkiena in naravo njegovega ustvarjanja, saj se je e sam spopadal z zapletenimi vpraanji

poimenovanj, kaj ele prevajalci drugod po svetu. Zato sem se dotaknila tudi njegovih navodil

prevajalcem in koristnih napotkov, ki so se jih nekateri pri prevajanju drali bolj, drugi manj.

Prav tako sem definirala temeljne pojme, ki so osnova za kasnejo klasifikacijo.

V drugem sklopu sem se ukvarjala z analizo osebnih lastnih imen hobitov. Imena sem najprej

razdelila na tiri enote in jih tako po sledeem zaporedju tudi obravnavala (enska imena,

moka imena, priimki ter vzdevki). Vsako enoto posebej sem glede na njihovo

(ne)motiviranost razvrala naprej. Motivirana imena sem znotraj skupine klasificirala e

glede na motivirajoi pomen. Tako je nastala shema imen hobitov.

7

1 AVTOR J. R. R. TOLKIEN IN NJEGOVA DELA

John Ronald Reuel Tolkien (J. R. R. Tolkien) (18921973) je bil profesor staroanglekega (ali

anglosakega) jezika na oxfordski univerzi. Bil je priznan leksikograf, jezikoslovec ter

izvedenec za staro angleino in staro norveino in lan literarne skupine, imenovane

Inklings, v kateri je prijateljeval z znanim pisateljem C. S. Lewisom, avtorjem zgodb o

Narniji. Mnogo bolj kot po prevodih iz stare angleine in strokovnih esejih je znan po

knjigah Hobit, Gospodar prstanov in Silmarillion.

Rodil se je v juni Afriki, od koder se je njegova druina leta 1896 preselila v Anglijo. Postal

je profesor za angleki jezik in literaturo na univerzi v Oxfordu. S fantazijskim romanom

Hobit je ustvaril tudi prvi del Rdee knjige Zahodne marke; ta se nadaljuje s trilogijo, ki je

preplavila ves svet Gospodarjem prstanov.

Tolkien je e zelo mlad pokazal nadarjenost za uenje jezikov. Ob tudiju angleke literature

se je nauil ne le veine sodobnih evropskih jezikov, ampak tudi e davno pozabljene jezike,

kot so anglosaina, stara valeanina, stara islandina in norveina, gotina in druge.

Poklicno raziskovanje starih evropskih mitologij ga je navdihnilo, da je zael pisati obseen

cikel fantazijskih zgodb, ki naj bi se dogajale v daljni preteklosti, v njem pa so nastopali

bogovi, nesmrtni vilinci, ljudje, krati, orki in druga bitja nekatera podobna bitjem iz

skandinavske, keltske in drugih mitologij, druga popolnoma izvirna. Da bi ustvaril

verodostojen Srednji svet, kateremu podlaga pa so vendarle bili izmiljeni jeziki, si je

izmislil e bitja in njihove kulture, pisave, zemljevide deel, vetisoletno zgodovino,

koledarje ... Ko je zgodbe v grobem konal, je napravil nekaj, kar pred njim verjetno ni

napravil e noben drug pisatelj; zael jih je pisati e enkrat, tokrat v vejem obsegu in mnogo

bolj podrobno. Zgodbo je poimenoval Silmarillion (po treh draguljih, okrog katerih se vrti ves

zaplet zgodbe) in jo dopolnjeval vse svoje ivljenje. Izdana je bila ele po njegovi smrti.

eprav Silmarilliona ni izdal za asa svojega ivljenja, pa je ta postal nekakno zgodovinsko

ozadje za zgodbe, ki jih je napisal kasneje. Knjigo Hobit ali tja in spet nazaj je napisal kot

pravljico svojim otrokom in ele znanci so ga prepriali, da jo je ponudil zaloniku. Knjiga je

bila izdana leta 1937 in je postala mladinska uspenica, kar ostaja e dandanes. Zael je pisati

nadaljevanje Hobita, ki pa je kmalu uel iz nadzora. Postajal je bolj in bolj nadaljevanje

njegovega prvega dela Silmarilliona. Gospodar prstanov (kot je to knjigo kasneje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Leksikografhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Jezikoslovechttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stara_norve%C5%A1%C4%8Dina&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Inklings&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Clive_Staples_Lewishttp://sl.wikipedia.org/wiki/Narnija

8

poimenoval) je nastajal celih 16 let, vanj pa so bili vkljueni zgodovina, jeziki in mitologija,

ki je za Silmarillion nastajala e od njegove mladosti. Knjiga je bila po mnogih zapletih

izdana v treh delih v letih 195455. Prodajala se je mnogo bolje, kot so zaloniki sprva

priakovali, njene kritike pa so bile (kot so e danes) zelo razdeljene. Nekateri so jo kovali v

nebo, drugi je niso prenesli.

Pravo eksplozijo popularnosti je knjiga doivela ele deset let po izidu, ko je v Zdruenih

dravah Amerike izla izdaja v mehki vezavi. Kmalu je postala eden najvejih bestsellerjev

vseh asov po vsem angleko govoreem svetu, saj so do sedaj prodali ve kot 60 milijonov

primerkov. Prevedena je bila v ve kot 50 jezikov, njena popularnost pa kljub astitljivi

starosti prav ni ne upada: leta 1998 je bila v Angliji na najvejem glasovanju doslej izbrana

za knjigo 20. stoletja, zanimanje za filmsko trilogijo, katere prvi del je bil prikazan konec leta

2001, pa je preseglo vsa priakovanja.

Poleg mednarodne slave, bogastva, Bensonove medalje za literaturo in astnega naziva C. B.

E. (Commander, Order of the British Empire) je imel uspeh tudi slabe strani zaradi pogostih

prekinitev, nenajavljenih obiskov ljubiteljev in telefonskih klicev sredi noi, pa tudi zaradi

starosti, Tolkien nikoli ni zakljuil Silmarilliona.

Po Tolkienovi smrti je njegov najmlaji sin Christopher Tolkien nase prevzel teko nalogo

dokonati Silmarillion tega ne bi zmogel nihe drug, saj je el po oetovih stopinjah v

svojem olanju in ljubezni do staroanglekih zgodb ter skandinavskih sag. Po uspehu

Silmarilliona je zael urejati in izdajati oetove neizdane zgodbe in pesmi v seriji dvanajstih

knjig z naslovom Zgodovina Srednjega sveta.

Uspeh Gospodarja prstanov je sproil pravo poplavo fantazijske literature, vendar je le malo

avtorjev pripravljenih celo ivljenje posvetiti izdelavi svojih svetov, kot je to storil Tolkien.

Mnogo jih je e v nekaj letih po obsenosti svojih del dale prekosilo njegov celoten opus,

vendar se mu po popularnosti ni priblial nihe drug. Osebi, ki knjige ni prebrala, je zelo

teko razloiti, kaj je pri njej tako posebnega preprosto zato, ker je tako zelo razlina od

ostalih del. V svojem bistvu je to povest o dobrem in zlem, o ljubezni in prijateljstvu, ki se

dogaja v preudovito opisanem svetu, ki po zaslugi avtorjeve spretnosti pri branju resnino

zaivi. Knjiga Gospodar prstanov je preprosto spomenik loveki domiljiji (povzeto po

Spletni vir 3).

9

2 GOSPODAR PRSTANOV

Gospodar prstanov (v anglekem izvirniku The Lord of the Rings) je fantazijski roman

anglekega pisatelja in jezikoslovca J. R. R. Tolkiena. Poklicna deformacija in konfesionalna

opredelitev sta v Tolkienovem primeru pozitivno vplivali na umetniko udejstvovanje, saj

njegov opus kar kipi od filolokih in religioznih podmen: za svoje junake si je izmislil kar 14

celih jezikov, vse skupaj pa pogosto uokvirja tematika spopada med dobrim in zlim. Ko je

Tolkien nekega isto obiajnega dne rutinsko ocenjeval izpitne pole svojih tudentov, naj bi

doivel razodetje; naletel je na nepopisan list in nanj napisal: V luknji v zemlji je ivel

hobit.

Roman je trilogija po vrsti si sledijo:

Bratovina prstana (The Fellowship of the Ring),

Stolpa (The Two Towers) in

Kraljeva vrnitev (The Return of the King).

Pomemben sklop tretjega dela so t. i. Dodatki, v katerih avtor loeno od same zgodbe

natanneje pojasnjuje kronologijo Srednjega sveta, rodovnike, koledar, pisavo in rkopis,

jezik itd.

Roman je dvakrat doivel filmsko uprizoritev; leta 1978 je Ralph Bakshi po romanu posnel

animirani film, bolj znana pa je filmska trilogija reiserja Petra Jacksona iz let 20012003.

2.1 Obnova zgodbe

Glavni protagonist zgodbe je hobit Frodo Bisagin, ki se odpravi na pot z nalogo, da vre

zloglasni Prstan Mogote v Goro Pogube in s tem unii Saurona, zlobno bitje, ki skua

zavladati celemu Srednjemu svetu. Na poti do elenega cilja mu pomagajo lani Bratovine

prstana: hobiti Samoglav Gamgi, Peregrin Tuk in Merjadok Brendivinski, loveka Aragorn in

http://sl.wikipedia.org/wiki/Angle%C5%BEihttp://sl.wikipedia.org/wiki/Pisateljhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Jezikoslovechttp://sl.wikipedia.org/wiki/John_Ronald_Reuel_Tolkienhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Trilogijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Gospodar_prstanov:_Bratov%C5%A1%C4%8Dina_prstanahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Gospodar_prstanov:_Stolpahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Gospodar_prstanov:_Kraljeva_vrnitevhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Filmhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Prstan_Mogotehttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gora_Pogube&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Sauronhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Srednji_svethttp://sl.wikipedia.org/wiki/Bratov%C5%A1%C4%8Dina_prstana_%28Tolkienova_mitologija%29http://sl.wikipedia.org/wiki/Bratov%C5%A1%C4%8Dina_prstana_%28Tolkienova_mitologija%29http://sl.wikipedia.org/wiki/Samoglav_Gamgihttp://sl.wikipedia.org/wiki/Peregrin_Tukhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Merjadok_Brendivinskihttp://sl.wikipedia.org/wiki/Ljudje_%28Tolkienova_mitologija%29http://sl.wikipedia.org/wiki/Aragorn

10

Boromir, arovnik Gandalf, krat Gimli in vilin Legolas. Frodu po poti ves as sledi Golm,

majhno in zvito bitje, ki je trdno odloeno, da bo Prstan dobilo nazaj.

Prvi del romana z naslovom Bratovina prstana se prine z dolgo priakovano zabavo, ki jo

pripravlja Bilbo Bisagin iz Bisaginega konca za svoj rojstni dan. Ostareli Bilbo se je v

mladosti podal na veliko pustolovino, v starosti pa se mu ponovno toi po novih

dogodivinah. Na svoji zabavi poskrbi za nenavadno izginotje; s pomojo arobnega prstana,

ki ga je nael na svojem mladostnem popotovanju, nenadoma izgine. Gandalf ga vendarle

prepria, da Bilbo prstan (kot tudi vse ostalo imetje) prepusti svojemu neaku Frodu. Toda

Gandalfu se prstan zdi sumljiv in kmalu ugotovi, da je to Edini prstan, najmoneji in hkrati

najnevarneji od vseh arobnih prstanov, ki so bili izdelani v preteklosti in ki so sluili

zlobnemu Sauronu, da bi z njihovo pomojo skoraj zasunjil ves Srednji svet. Ker bi

negativna mo prstana lahko premamila tudi Gandalfa, ta naroi Frodu, naj ga odnese v

deelo vilincev, kjer se bo odloilo, kaj z njim storiti.

Frodo se skupaj z zvestimi prijatelji Samom, Medom in Pipinom odpravi na pot, toda kmalu

jih prinejo preganjati zlobne Sauronove sluge. Mo temnega gospodarja namre poasi

naraa, za popolno prevlado pa potrebuje Edini prstan, ki je bistvo vse njegove moi. Hobiti

se na poti sreajo z mnogimi drugimi bitji, ki jih spremljajo na njihovi odpravi: ljudmi, vilini,

krati, orki Kmalu postane jasno, da je prstan mogoe uniiti le s tem, da ga vrejo v Goro

Pogube, kjer je tudi nastal, ta pa lei sredi Sauronovega kraljestva Mordorja.

Bratovina prstana se odpravi na pot, posejano s tevilnimi nevarnostmi in zlobnimi bitji,

toda najvejo nevarnost predstavlja prstan, ki med njih poasi prinese sovratvo. Na koncu

dobrota premaga zlo, prstan je vren v Goro Pugube, Sauronova zla mo pa s tem uniena.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Boromirhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Gandalfhttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%A0kratje_%28Tolkienova_mitologija&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Gimlihttp://sl.wikipedia.org/wiki/Vilinhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Legolashttp://sl.wikipedia.org/wiki/Gollum

11

3 PREVODA GOSPODARJA PRSTANOV V SLOVENINO

Prvi prevod Gospodarja prstanov v slovenino je izel leta 1995. Knjigo je izdala zaloba

Gnosis Quatro, prevajalci, ki so se dela lotili, pa so bili kar trije: Polona Mertelj, Primo

Peovnik in Zoran Obradovi. Ti prevajalci so si pomagali s srbohrvakim prevodom

Gospodarja prstanov iz leta 1981 Zorana Stanojevia in s slovenskim prevodom Hobita

Duana Ogrizka iz leta 1986. Zadnjega so upotevali predvsem pri nekaterih imenih, ki se

pozneje pojavijo tudi v Gospodarju prstanov (Hobit je namre njegova predzgodba).

3.1 Branko Gradinik in njegov prevod

Zadnji, ki se je lotil prevajanja Gospodarja prstanov v slovenino, je bil Branko Gradinik.

V slovenskem kulturnem prostoru je znan kot prevajalec knjievnosti mnogih tematskih

podroij, med drugim e omenjene Tolkienove trilogije, estega dela Harryja Potterja in

Spominov Dimitrija ostakovia (S. Volkov). Po izobrazbi je profesor sociologije in

umetnostne zgodovine, magistriral pa je iz humanistinih ved. Poleg prevajanja se ukvarja

tudi s pisanjem (Strogo zaupno na Irskem, Strogo zaupno po Siciliji, Strogo zaupno o

Sloveniji ...). Za knjigo kratke proze Zemlja zemlja zemlja (1982) je prejel nagrado

Preernovega sklada. Branko je sin Janeza Gradinika, tudi pisatelja, prevajalca in

ljubiteljskega jezikoslovca.

Rodil se je 7. januarja 1951 v Ljubljani. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine in sociologije

na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V Lancastru (Velika Britanija) je postal magister

humanistinih ved. Vodil je teaj kreativnega pisanja pri dr. J. T. Ruglju, bil urednik

leposlovnega programa pri zalobi Kmeki glas, pomonik glavnega urednika F. Rudolfa na

Radiu Slovenija in kandidiral za upana Ljubljane na volitvah 1994. Je profesor umetnostne

zgodovine in sociologije, prejemnik nagrade Preernovega sklada (zbirka kratkih zgodb

Zemlja zemlja zemlja, 1981) in puljske Zlate Arene (scenarij za film Leta odloitve, 1984).

Javnosti je znan predvsem kot kolumnist (Iz aklja za Oraklja, Prav ni zaupno, Pisma iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kulturahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Knji%C5%BEevnosthttp://sl.wikipedia.org/wiki/Tolkienhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Harry_Potterhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Dimitrij_%C5%A0ostakovi%C4%8Dhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Pre%C5%A1ernova_nagradahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Pre%C5%A1ernova_nagradahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Gradi%C5%A1nik

12

zmajskega mesta, Na Irskem v Sobotni prilogi Dela, 19941998) in pisatelj, ukvarja pa se tudi

s prevajanjem. Med pomembnimi avtorji, ki jih je prevajal, so Charles Dickens, Gilbert Keith

Chesterton, Richard Adams, Kurt Vonnegut Jr., James Dickey, Mark Twain in drugi.

Trenutno deluje kot svobodni umetnik. Pie psiholoko realistino in postmodernistino prozo

s prvinami fantastike, drubene kritike in trivialne literature. Prav tako se ukvarja s pisanjem

za filmske scenarije. Po povesti F. Miliinskega je napisal scenarij Ptiki brez gnezda.

Dela:

2010 Srea

2007 Roka, voda, kamen

2004 Gospodar prstanov od A do

1993 Igre: volje in ovje

1990 Nekaj drugega

1990 Nekdo drug

1987 Mistifikacije

1985 Leta

1981 Zemlja zemlja zemlja

1979 Kerubini

1978 Mavrina krila

1977 as

Prva in druga knjiga njegovega prevoda Gospodarja prstanov sta izli leta 2002, tretja pa leta

2003, in sicer pri Mladinski knjigi (povzeto po Spletni vir 5 in Spletni vir 6).

Gradinik je opozoril na to, kako nevarno je lahko, e se prevajalec preve opira na e

obstojei prevod oz. e prevaja kar dobesedno iz njega. To pokae na primeru they perished

v izvirniku, ki je bil v srbohrvakem prevodu preveden v izginuli so, kar so prevajalci

13

zalobe Gnosis Quatro prevedli kar izginili so namesto pravilnega pomrli so (Jankovi,

2002).

Branko Gradinik je povedal, da je pri svojem prevodu e posebej spotoval ne le vsebino in

duh izvirnika, ampak tudi izrecne elje pokojnika in njegovih dediev: Trudil sem se, da bi

poiskal oziroma skoval v slovenini imena, ki bi obsegala avtorjeve podpomene. (Spletni

vir 1).

Gradinika sem preko elektronske pote povpraala glede prevajanja nekaterih imen, saj je

podobna imena prevajal precej razlino, npr. imeni Isembard in Isengrim; pri Isembard je

ohranil Isem-, pri Isen- pa spremenili v Ajzen-. Torej Isengrim v Ajzengrem, Isembard pa je

ostal nespremenjen. Njegov odgovor je bil: e je avtor delal take kikse, da je tlail

latinino v svet, kjer nikoli ni bilo Latinov, ali pa da je navadnim gozdnim ivalim dal dar

besed, vendar v enem samem prizoru (na zaetku romanja), pa potem na to povsem pozabil,

potem si tudi prevajalcu, ki vse takno mole opaa, ne zdi ve absolutno pomembno, ali se

bo reklo ajzenpon ali eisenbahn. (e-pota: B. Gradinik, 5. 5. 2010).

Kako razlini so lahko prevodi, reprezentativno pokae e prvi stavek knjige. Ta je v

prvotnem, Gnosisovem prevodu naslednji:

Ko je gospod Bilbo Bogataj iz Premonega kota oznanil, da bo v kratkem praznoval 111.

rojstni dan in da bo ob tej prilonosti priredil e posebno sveano zabavo, je v Hobitonu

zavralo od vznemirjenja.

V Gradinikovem prevodu ta zveni povsem drugae:

Ko je Bilbo Bisagin iz Bisaginega konca naznanil, da bo kmalu praznoval svoj

enajstindesetdeseti rojstni dan z veselico posebne veliine, so v Hobitovem to sprejeli z veliko

besedi in vznemirjenja.

14

3.2 Gospodar prstanov od A do

Ker je Gradinik pri raziskovanju imen naletel na vrsto vpraanj ter razlinih odgovorov in

monih reitev, si jih je zael zapisovati, kmalu pa ugotovil, da mnoica podatkov postaja

vedno veja in neobvladljiva, zato jih je zael nartno urejati. Leta 2004 je pri Mladinski

knjigi izel geslovnik, urejen po abecedi Gospodar prstanov od A do . Vsebuje skoraj

2.300 gesel (od teh niso vsa samostojna, ampak tudi v povezavi z drugimi). Slovenskemu

prevodu v oklepajih sledi izvirna angleka oblika in definicija. V uvodu avtor geslovnika

opisuje nekatera naela in pravila, ki se jih je dral pri prevajanju.

Definicija ivih bitij opredeljuje vrsto ali rod (torej hobita, orka, vilina, vea ipd.).

Stvarnim podatkom, ki ire predstavljajo predmet gesla, sledi utemeljitev izbranega prevedka

in pri zanimivejih imenih e obirneje pojasnilo o postopku izbire. Pojasnila v geslih

temeljijo praviloma zgolj na znotrajtekstualnih podatkih in namigih, ki jih vsebujeta

Gospodar prstanov vkljuno z Dodatki ter Tolkienov Vodnik po imenih v Gospodarju

prstanov (Guide to the Names in The Lord of the Rings). (Gradinik 2004: 13).

Pri prevajanju je uporabljal nekatera besedotvorna naela angleine in slovenine ter se pri

prevodu prilagodil slovenskim besedotvornim zakonitostim. Angleina je namre nepregibna

in zlahka tvori sestavljanke, s slovenino pa je malo drugae. Pri prevodih je Gradinik raje

izpeljal besede iz katere njenih sestavin, kakor da bi po sili zlagal besede drugo ob drugo.

Tako se je marsikje izognil daljim dobesednim prevodom.

eprav se diplomsko delo eksplicitno ne navezuje na prevajanje oziroma nain prevajanja ali

njegovo ustreznost, slovenski prevod romana izhaja iz anglekega izvirnika, zato se je

Gradinik dral navodil, ki jih je za namen prevajanja napisal Tolkien. To sta dve zadevi, ki

sta kljuno pogojevali nain prevajanja in prirejanja imen v slovenski jezik.

15

3.3 O drutvu Gil-galad in njegovi korenspondenci s prevajalcem

Drutvo Gil-galad je bilo ustanovljeno junija 1998. Njihovo ime je vzeto iz zgodbe o

Gospodarju Prstanov in pomeni sijoo zvezdo. lani drutva se sreujejo v prostorih

Mestne knjinice Beigrad v Ljubljani. Za lastne potrebe imajo obirno knjinico s

Tolkienovimi deli. Predvsem so to dela o Tolkienu in Srednjem svetu, ki so veinoma v

angleini, najdejo pa se tudi vsi prevodi v slovenino. Izdajajo glasilo Sijoa zvezda.

Nekdanji predsednik drutva Bla Berlec je do neke mere sodeloval s prevajalcem

Gradinikom. Pogovarjala sta se glede reitev za nekatera imena (dopisovala sta si po spletni

poti), saj so lani drutva za nekatere izmed njih imeli drugane predloge. Gradinik je v

spletnem pismu odgovoril na pisno kritiko lastnemu prevodu, ki jo je objavil Bla Berlec.

Na zaetku Gradinik omeni, da mu je al, da sodelovanje med njima ni zaivelo, krivdo pa

pripisal predvsem poasnim Berleevim odgovorom. Pri svojih pojasnilih zaradi preglednosti

Gradinik uporablja zaetnice (B. B. Bla Berlec, B. G. Branko Gradinik):

B. B.: Tolkien Three cheers for captain Frodo and company!

Grado Trikrat hura za poveljnika Froda in njegov regiment!

Hm, zakaj ne kar cel bataljon ali divizija?

B. G.: Ali bi bila kritika, e bi bil napisal in njegovo kompanijo, kaj drugana? Captain

terja svojo razreitev. e je captain poveljnik, potem je his company takna ali drugana

vojaka formacija, ne pa (v tem primeru) druba. (G Q: za kapitana Froda in njegovo

druino ...).

Tolkien ... he blew three loud hoots

Grado ... in zapiskal tri skovike

16

HUT. To skovikanje rogov je uporabil e vekrat, eprav je isto mimo in se v slovenini na

rog TROBI.

B. G.: Le zakaj ne skoviki? Skovik se glasovno zapie hu-huuuu tako skovika sova in tako

se oglaa (lahko) tudi rog.

B. B.: Tolkien best home grown pipeweed (G Q.: travica za pipo, G.: pipina zel)

Grado najbolja domaa travca

Stari, buta. Au en dim? Ni udno, da je bil Gospodar prstanov hipijem tako ve. Gradinik

je hodil naokoli in razglaal, da je vse skupaj reklama za marihuano.

B. G.: Ni reklama za marihuano, hipiji pa so zagotovo tako brali. Pa travca navsezadnje ne

pomeni marihuane, ampak je lahko ljubkovalen izraz za katerosibodi zel, ki je uporabniku

pri srcu.

Gradinik zakljui:

Rad bi, da si ljudje sami ustvarijo svoje mnenje, zato bom poskusil tole objaviti. In enkrat za

vselej konati to prazno diskusijo, Berleca pa vendarle javno povabiti, naj sodeluje pri

prevajanju naslednjih dveh delov s tem, da moj prevod pravoasno prebere in me za

romanov blagor opozori na vse, kar bi se mu zdelo sumljivo. Ve oi ve vidi in ve glav

ve ve; samo jasno mora biti, katera glava je glavna. (e eli biti Berlec glavna glava, naj

prevede vse skupaj e sam po svoje; e bo prevod bolji, mu garantiram, da bo nael

zalonika.).

Gradinik mi preko spletne pote glede reitve za nekatera imena (npr. Estela) pojasni:

Obskurnim (vsaj za bralca) imenom, ki so se pojavila enkrat, nisem namenjal takne

pozornosti kot tistim v glavnem besedilu. Enotnega sistema se itak ni dalo vzpostaviti, za kaj

takega bi moral iti glede na prevodni jezik v slovansko in baltsko in ogrsko preteklost (kakor

bi bil avtor tudi storil, e bi bil pisal v slovenini). (e-pota: B. Gradinik, 5. 5. 2010).

17

Gradinik je imel torej precej nehvaleno delo, ki pa ga je kljub vsem kritikam odlono

izpeljal, tako da smo dobili prevod vseh treh delov Gospodarja prstanov, ki je bil uporabljen

tudi za podnaslavljanje filmske trilogije. S tem pa seveda bogat nabor lastnih imen, ki so

nadvse zanimiva in privlana (tudi) za jezikovne analize.

18

4 (NE)PREVAJANJE LASTNIH IMEN IN TEAVE,

POVEZANE S PREVODI

eprav se diplomsko delo ne nanaa na samo prevajanje lastnih imen, pa moram kljub temu

zapisati nekaj besed tudi na to temo, saj so prevedena imena mono pogojena z izvirnikom.

Nekateri strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prevajanjem, trdijo, da je lastna imena, ki imajo

doloen pomen, dobro prevajati.

Med zagovornike slednjega sodi tudi literarni teoretik ter prevajalec Lefevere, ki pravi, da

avtorji za svoje junake izberejo imena, s katerimi jih ne elijo le poimenovati, ampak z njimi

tem junakov pridati tudi nek znaaj. Ta imena so lahko aljiva, ironina itd., a e jih

prevajalec ne prevede, se ta konotacija oziroma uinek, ki ga je avtor elel z imenom dosei

pri bralcu, izgubi (Lefevere 1994: 3941).

Razlog je preprost; e ima ime v nekem jeziku tudi svoj pomen, ga je potrebno pri prevajanju

prevesti na tak nain, da bo ime obdralo ta pomen tudi v prevedenem jeziku. Od vseh bralcev

namre ne moremo priakovati, da bodo vedeli, kakne pomene nosijo besede v izvornem

jeziku. Imena, ki jih junakom podeli pisatelj, lahko odsevajo veliko od njihovih znaajskih

lastnosti, njihove zunanjosti, vse do obiajev drube, v kateri se zgodba dogaja. e se

prevajalec ne bi odloil prevajati imen, bi bralca lahko prikrajal za pomembne informacije.

Ali drugae, bralska percepcija brez natannega in poglobljenega prevoda (e posebej osebnih

lastnih imen, ki odraajo znailnosti bitij) ne bi bila povsod (v prevodih v razline jezike)

enaka.

4.1 Prevajati vsa imena?

Gospodar prstanov ima zelo bogat nabor lastnih imen. Avtor je najprej ostro nasprotoval

prevajanju imen iz angleine, in to celo kakrnemu koli prevajanju. Bal se je namre, da bi se

19

izgubila povezava z anglekim okoljem, v katerem se zgodba dogaja. Na pobudo bralcev, ki

niso hoteli kar naprej preskakovati h koncu tretjega dela knjige, kjer so opombe, pa tudi na

pobudo tujih zalonikov, se je odloil, da je imena smiselno prevajati. Zato je za prevajalce

izdal natanna navodila.

eprav avtor za nekatera imena pravi, da nimajo nobenega posebnega pomena in naj bi se ne

prevajala, slovenski prevajalec ugotovi, da tudi ta imena v anglekem jeziku vendar nekaj

pomenijo; npr. Bophin naj bi izhajal iz ang. boffin, kar naj bi pomenilo nekaj med

pismoukom in prismukom. Gradinikov predlog za besedo v prevodu bi bil Pismuk,

vendar se je dral avtorjevih navodil in imena ni prevedel. Prav tako naj bi Maggot pomenilo

nekaj takega kot ogrc oz. liinko, a je ime ostalo zapisano kot Maggot. Prevajalci zalobe

Gnosis Quatro avtorjevega navodila niso upotevali in so Maggot prevajali kot rv

(Jankovi 2002).

Taknih primerov je e ogromno. Gradinik v intervjuju odgovarja o iskanju imenskih reitev,

tudi npr. glede priimka Baggins, ki ga pri zalobi Gnosis Quatro prevedejo kot Bogataj,

Gradinik pa v Bisagin: Ta priimek (Bogataj) je torej e pomensko zgreen. Pa to je le prvi

problem. Prevajalec pa je moral spotovati aliteracijsko pravilo, se pravi Bilbo Baggins

Bilbo Bogataj, vzeti je moral nekaj na B, da bi se skladalo z eljo avtorja, gotovo pa ni

vedel, da Baggins izhaja iz bagginsa, ki je v delavskem okolju v Angliji 1930. let pomenil

juino, kakrno so delavci jemali v culici na delo. Po drugi strani Tolkien v

navodilih zahteva, da prevajalec ohrani ekvivalent vrei ipd. Edina vrea, ki se v

slovenini zaenja na b, je pa bisaga. Odtod torej Bisagin. (Jankovi 2002).

20

5 Lastna imena

Vedo, ki se ukvarja z (lastnimi) imeni, imenujemo imenoslovje, s prevzeto besedo

onomastika.

V Enciklopediji slovenskega jezika je lastno ime opredejeno kot individualno ime bitja (in

bitjelikega), tj. oseb, ivali verskih in mitolokih bitij, zemljepisnega ali stvarnega pojava.

Lastna imena so torej osebna, zemljepisna in stvarna. Piejo se z veliko zaetnico (Toporii

1992: 92).

V Slovenskem pravopisu so lastna imena ire in natanneje definirana. Gre torej za

poimenovanja posameznih bitij (tudi ivali), zemljepisnih in stvarnih danosti (npr. imena

krajev, delov zemeljskega povrja, nebesnih teles; ustanov, delovnih organizacij in podjetij,

umetnostnih del ipd.).

Imena bitij se dalje delijo na osebna imena, veroslovna in bajeslovna imena, alegorine

poosebitve, imena prebivalcev in imena posameznih ivali.

Lastna imena so enodelna (in sicer eno- ali vebesedna) ali pa vedelna (ta sestojijo iz enega

ali ve imen in enega ali ve priimkov, lahko tudi e iz vzdevka ipd.) (Toporii 2007: 10).

V Slovnici slovenskega jezika je e dodano, da se lastna imena po pomenu delijo na

motivirana in nemotivirana (Toporii 2004: 275).

Ada Vidovi Muha (2000: 77) pa o lastnih imenih zapie: Lastna imena veliko povedo o

svoji vezanosti na doloene jezikovne, kulturne, verske, politine idr. okoliine, o svoji

trenutni modernosti, starinskosti, tudi socialni pripadnosti nosilca, socialni strukturiranosti

drube, elji po druganosti glede na splonost oz. pogostnost ipd.

21

5.1 Osebna imena (antroponimi)

Ker so tema tega diplomskega dela izkljuno osebna (lastna) imena, bom v nadaljevanju le-ta

opredelila natanneje.

Z raziskovanjem osebnih imen se ukvarja veja jezikoslovja, imenovana antroponomastika.

Osebna imena (antoponimi) se naprej delijo na (rojstna/krstna) imena, druinska imena

(priimki), stalne pridevke in vzdevke, psevdonime, hina (vulgarna/domaa) imena, imena

bajeslovnih in veroslovnih bitij, imena narodnosti, imena pripadnikov drav in ljudstev,

prebivalce naselij, pokrajin in celin, prebivalcev planetov itd.

Osebna imena imajo navadno po dva dela: rojstno (krstno) in druinsko ime, tj. ime in

priimek (obojih je lahko tudi po ve) (Toporii 2007: 11).

Imena imamo vsi ljudje. Tudi priimki so nekaj povsem obiajnega. Toda zakaj in kako so

imena, priimki in vzdevki nastali? Kaken je njihov pomen? Kaj nam povedo in emu sluijo?

Na ta vpraanja bom skuala odgovoriti skozi dognanja nekaterih jezikoslovcev, ki so se

ukvarjali z antroponomastiko.

V nadaljevanju bom podrobneje opredelila tiste sestavine osebnega imena, ki jih bom

razvrala in analizirala v drugem delu naloge, torej analizi osebnih lastnih imen hobitov.

22

5.1.1 Ime/(rojstno/krstno ime)

Ime je beseda, ve besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, doloevanje posameznega

loveka (SSKJ: 295).

Janez Keber v svoji knjigi Leksikon imen o nastanku imen zapie: Z imeni se predstavniki

lovekega rodu kliejo e dolga tisoletja. V primitivnih drubah je ime, ki je stalen

spremljevalec in simbol osebnosti, ozko povezano z maginimi eljami. Istoveti se z duo,

s svojim etimolokim pomenom kae na mistini znaaj in usodo loveka.

Ime pa ni bilo kar tako, brez pomena. V svojem lanku zapie, da so bili ljudje neko

prepriani, da ime nekaj pove o znaaju in lastnostih nosilca imena. Torej, kakor se imenuje,

tak je. Ime, ki so ga stari dali otroku, je izraalo nekaj tistega, kar so od njega priakovali.

Doda e, da so z dajanjem ivalskih imen eleli pozitivne resnine ali simboline lastnosti

prenesti na nosilca imena (npr. hebrejsko Debora in grko Melitta 'ebela'). Zelo znailna za

nekdanji nain dajanja imen so tudi imena iz rastlinskih imen, npr. hebrejsko Suzana 'lilija'.

Podobno bi lahko rekli za imena, ki jezikovno izhajajo iz poimenovanj kovin in dragih

kamnov, npr. grko Margarites 'biser' (Keber 2002: 15, 16).

23

5.1.2 Priimek/druinsko ime

Priimek je 1. ime, ki ga ima kdo navadno po starih: 2. ekspr. pridevek, vzdevek. (SSKJ:

1045).

Slovenski jezikoslovec Ivan Kotil je prvi sistematsko obravnaval priimke po pomenskih

skupinah, pisal je o zloenih priimkih, pa tudi o priimkih iz rastlinskih ter krajevnih in rojstnih

imen.

Zgodovino imenoslovnih raziskovanj do druge svetovne vojne pa je pregledno predstavil

Stanko Bunc v lanku Pogled v slovensko onomastiko, o rezultatih njegovega raziskovanja pa

lahko beremo v lanku O nastanku, razvoju in pomenu priimkov.

Pomenska klasifikacija priimkov

V slovenski onomastiki so pri delitvi priimkov vsi raziskovalci od I. Kotila, S. Bunca do F.

Jakopina in P. Merkja ostajali pri tradicionalni pomenski delitvi na tiri skupine. Po njihovi

predpostavki so priimki nastali v glavnem iz naslednjih poimenovanj:

a) iz rojstnih/osebnih imen,

b) iz imen poklicev in dejavnosti,

c) iz krajevnih, ledinskih, pokrajinskih in etninih imen in

d) iz vzdevkov (po telesnih ali znaajskih lastnostih, po barvi ).

(Torkar 2002: 73, 74).

24

5.1.3 Vzdevek

V Slovarju slovenskega knjinega jezika je beseda vzdvek razloena kot izraz, ki se daje

osebi po kaki znailnost (SSKJ, 1558).

Keber navaja: Vzdevki izhajajo iz poimenovanj za ivali, njihovih telesnih

lastnosti/znailnosti, (ne)delovnih navad, pa tudi karakternih ter duevnih/umskih posebnosti.

Vzdevki so nastali na osnovi poimenovanja po poklicu, dejavnosti, neki (dobri, slabi)

lastnosti, telesni znailnosti, po poreklu, rojstnem kraju ali po kaki drugi nakljuni

motivaciji.

Vzdevki so nastali kasneje kot rojstna imena in so, gledano razvojno, po nastanku pred

priimki. Sluili so za poimenovanje oseb toliko asa, dokler se ni razvil sistem dveh

oznaevanj, tj. imen in priimkov. Iz vzdevkov so v priimkovnem procesu pogosto nastali

priimki, eprav je vasih teko doloiti, ali je neki priimek po izvoru vzdevek ali pravi

priimek.

Keber je vzdevke pomensko klasificiral glede na:

a) poimenovanja za ivali,

b) telesne lastnosti/znailnosti,

c) karakterne ter duevne/umske posebnosti,

d) neke (dobre, slabe) lastnosti,

e) poreklo, rojstni kraj,

f) kako drugo nakljuno motivacijo.

(Keber 2002: 61, 62).

25

e strnemo dosedanje teoretine okvire, lahko zapiemo, da je osebno lastno ime nekega bitja

oziroma osebno ime najpogosteje sestavljeno iz najmanj dveh sestavin in zajema rojstno

(krstno) ime, tj. ime, druinsko ime, tj. priimek, lahko pa je del lastnega imena tudi vzdevek

ter drugi elementi.

26

6 Hobiti

Hobiti so izmiljena, majhna bitja, poseben rod iz Tolkienovega Srednjega sveta, ki fizino

spominjajo na ljudi. Gre za bolj ali manj prijazna bitja, ki najraje ivijo mirno in ustaljeno,

brez nepotrebnih dogodivin v zunanjem svetu.

Sposobni so miljenja, so preprosti, hudomuni in nagajivi. Nastopajo v pripovedih Gospodar

prstanov, Hobit in drugih. Tolkien v predgovoru v roman razloi, da so podvrsta ljudi,

imenovani tudi polovnjaki, Gradinik pa jih poimenuje mali rod. Visoki so od treh do estih

pednjev. Imajo velika, mono poraena stopala (evljev namre ne poznajo) in so po naravi

nekoliko bolj debeluni. Poleg zajtrka, kosila, veerje in malic poznajo e tako imenovane

predzajtrk, predkosilo, predveerjo ... in podobno. Imajo najmanj osem (precej obilnih)

obrokov na dan. Hodijo bosi, ivijo pa na ajerskem in Brekem, najraji kadijo pipno zel in

ivijo v okroglih hikah z okroglimi vrati, ter nasplono uivajo ivljenje v prelepih

pokrajinah, polnih zelenja, gozdov, travnikov, polj in udovitega zraka. Kjub svoji

dobrodunosti pa se znajo tudi upreti sovraniku.

e v prologu avtor bralca seznani z bistvenimi znailnosmii hobitov. Hobiti so rod, ki ne

zbuja pozornosti, a je zelo star. Ljubijo mir in pokoj in dobro, zorano zemljo. Najljube

bivalie jim je bilo dobro urejeno in obdelano podeelje. Prvotno so vsi hobiti iveli v

podzemnih jamah, in v taknih bivaliih so se poutili e vedno najbolj doma. Sasoma so

bili prisiljeni prevzeti druge oblike domovanja. Njihove hie so bile ponavadi zelo dolge,

nizke in udobne.

Na naprave, ki so bolj zapletene od kovakega meha, vodnega mlina ali ronih statev, se niso

spoznali, eprav so, kar se tie orodja, spretni. Imajo oster sluh in vid, in eprav so nagnjeni k

rejenosti in k temu, da ne hitijo po nepotrebnem, so spretnih in urnih gibov. Od samega

zaetka jim je bila dana spretnost, kako na hitro in potihoma izginiti, kadar prinese mimo

vliki rod (ljudje), s katerim si ne elijo sreanj.

iveli so na ajerskem in v Breah. Kar se tie ajerskih hobitov so bili v dnevih miru in

blaginje veselo ljudstvo. Odevali so se v pisana oblaila, najraje v rumene in zelene barve.

evlje so nosili le poredko, kajti njihova stopa so imela trde in usnjate podplate in so bila

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nami%C5%A1ljena_osebahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Bitjehttp://sl.wikipedia.org/wiki/John_Ronald_Reuel_Tolkienhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Srednji_svethttp://sl.wikipedia.org/wiki/Gospodar_prstanovhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Gospodar_prstanovhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Hobit_%28roman%29http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0ajerskahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Pipina_zel

27

odeta v debelo velnasto dlaje, podobno njihovim velnastim lasem, ki so bili na splono rjave

barve. Tako je bilo evljarstvo malone edina obrt, ki je niso opravljali. Imeli pa so dolge in

spretne prste, tako da so znali izdelovati mnoge uporabne in ljubke rei. Njihovi obrazi so bili

praviloma prej dobroduni kot pa lepi: iroki, svetlooki, rdeelini, z usti, ki so se rada

smejala, jedla in pila. Bili so gostoljubni in so se veselili drube in daril, ki so jih dajali brez

zadrkov in eljno prejemali.

Hobiti so bili rodovno usmerjeni in so skrbno natevali svoje sorodstvo. Imeli so dolge in

umetelne rodovnike z netetimi vejami.

Razdeljeni so bili v tri medsebojno nekoliko razlina plemena: Brkonoge, oklje in

oltarje.

Brkonogi so bili bolj rjave polti, bili so bolj drobni in niji, golobradi in brez kornjev. Dlani

in stopala so imeli brhke in gibke, raje so imeli viavja in poboja. V davnih asih so imeli

marsikaj opraviti s krati in so dolgo iveli na obronkih planin. Bili so najbolj obiajna,

znailna ter tevilna razliica hobitov. Najdlje so ohranili svojo ego, da so bivali v predorih

in jamah.

oklji so bili bolj pleati in bolj okate rasti. Dlani in stopala so imeli veje, raje pa so imeli

ravnice in obreja. Zadrevali so se ob bregovih velike reke in se manj bali loveka.

Za pleme t. i. oltarjev sta bili znailni svetleja polt ter lasje, bili so viji ter vitkeji od

drugih dveh plemen, ljubili pa so drevje in gozdnato deelo. tevilno jih je bilo najmanj, bolj

kot drugi hobiti pa so bili v prijateljskem odnosu s krati. Raje so imeli lov kot oranje,

spretneji kot v rokodelstvu pa so bili pri jeziku in pesmi. Bili so drzni in pustolovskega duha,

zato so pogosto postali poglavarji ali voditelji brkonokih ali okeljskih plemen (povzeto po

Tolkien (1) 2002: 2634).

Hobi je hobitsko fante, narejeno po zgledu pobia.

Hobiad je hobi(tska otro)ad, hobiie so hobitske deklice (preglaeno iz hobitie,

hobitki pa hobitski deki, narejeno po fantek (Gradinik 2004: 110, 111).

28

7 Analiza osebnih imen hobitov

V tem delu sem osebna lastna imena hobitov najprej razdelila na tiri osnovne skupine:

enska imena,

moka imena,

priimke in

vzdevke.

Vsako skupino sem dalje razdelila na motivirana in nemotivirana poimenovanja, po potrebi

pa znotraj (ne)motiviranosti tudi na posamezne podskupine. V komentarjih sem nato za vsako

skupino zapisala ugotovitve ter izpostavila posebnosti. Pri izpisovanju in opredeljevanju imen

mi je bil v veliko pomo e nekajkrat omenjeni slovar oz. geslovnik Gospodar prstanov od A

do , saj je Gradinik ob prevajanju izpisoval imena v obliki gesel ter (pri veini) pojasnjeval

pomen in izvor posameznih imen, priimkov in vzdevkov. Za iztonice sem uporabila

slovenska poimenovanja, v oklepaju pa zgolj za primerjavo tudi izvirna imena. Temu sledi

opredelitev imena in njegov izvor, pri emer sem si pomagala predvsem s Slovarjem

slovenskega knjinega jezika.

7.1 enska imena

7.1.1 Motivirana imena

Poimenovanja motiviranih enskih imen sem razdelila v tri osnovne kategorije, in sicer v

poimenovanja, ki so nastala iz

1. rastlinskih imen,

2. imen za drage kamne, lahtne kovine in naravne rudnine/minerale in

3. drugih poimenovanj.

29

Nadaljna razvrstitev je namenjena natanneji klasifikaciji, glede na to, iz poimenovanja za

katero vrsto rastlin je nastalo posamezno ime. Tako sem poimenovanja bitij, osnovanih na

rastlinskih imenih, nadalje razdelila v 7 skupin; na poimenovanja, nastala iz

okrasnih, vrtnih rastlin oz. lonnic,

samorastoih/divjih (gozdnih, njivskih, travnikih) rastin,

zdravilnih rastlin, zeli, zaimb, diavnic,

grmovnic,

dreves ter

kulturnih in krmnih rastlin.

7. skupina je posebna; lastno ime je po izvoru obno poimenovanje za del rastline in ne za

rastlino kot celoto.

enska imena so torej nastala iz poimenovanj za

A) RASTLINSKA IMENA

1. OKRASNE, VRTNE RASTLINE, LONNICE

- Amaranta Buek-Brendiviski Amaranth Branybuck :

ajerska hobitinja, drugi otrok Gorbadoka Buek-Brendivinskega. Ime je dobila po amarantu,

okrasni rastlini z rdeimi, dolgo trajajoimi cveti, imenovani tudi repati ir. Na splono je

bolj znana kot prastara itarica z visoko vsebnostjo proteinov.

- Estela Buek-Brendivinski Estella Brandybuck :

ajerska hobitinja, hi Odoakra Mehaa, mlaja sestra Fredegarja, poroena z Merjadokom

Buek-Brendivinskim. Poimenovanja za rastlino, iz katere bi izhajalo ensko ime Estela,

nisem nala, je pa zato Gradinik v Gospodarju prstanov od A do , pod geslom Estela

30

Buek-Brendivinski objasnil: Kae, da je tudi Estela redko botanino ime, ki nakazuje

zvezdasto obliko neke cvetlice (ne pa da bi bila enska izpeljanka in Estel = vil. za upanje,

torej Nada).

- Lilijana Koevar Lily Cotton :

ajerska hobitinja, rojena Rujavec, ena Tolmana Koevarja. Ime izhaja iz poimenovanja

llijan tudi lilijn, okrasne ali divje rastline z dolgimi pritlinimi listi in velikimi lijakastimi

cveti.

- Lilija Mastnak Lily Goodbody :

ajerska hobitinja, najmlaji otrok Balba Bisagina, poroena je bila s Togom Mastnakom.

Lilija je vrtna rastlina z visokim steblom in velikimi lijakastimi belimi cveti.

- Lobelija akelj-Bisagin Lobelia Sackville-Baggins :

ajerska hobitinja, ena Otha in mati Lotha akelj-Bisagina. Sprva je bila gospodovalna in

pohlepna, kasneje pa se je ublaila. Lobelija je nizka okrasna rastlina s tevilnimi modrimi,

belimi ali rdeimi drobnimi cveti. Ime je dobila zato, ker so tevilne pripadnice rodu

lobelijevk hudo strupene.

- Potonika Rovnik Peony Burrows :

ajerska hobitinja, najmlaji otrok Poska Bisagina. Poroila se je z Melom Rovnikom in

imela z njim tiri otroke. Ime je dobila po potoniki, divji ali vrtni rastlini z deljenimi listi in

velikimi belimi, ronatimi ali rdeimi cvetovi.

- Primula Buek-Brendivinski Primula Brandybuck :

ajerska hobitinja, najmlaji otrok Gorbadoka Buek-Brendivinskega. Poroila se je z

Drogom Bisaginom in imela sta edinca Froda. Z moem sta utonila, ko sta la s olnom na

Brendivino. Primula je lonna rastlina s pecljatimi listi v pritlehni rozeti in raznobarvnimi

cveti v kobulastih socvetjih.

31

- Roa Gamgi Rose Gamgees :

1) ajerska hobitinja, druga hi Tolmana Koevarja in ena Samoglava Gamgija. Imela sta

13 otrok. V mladosti so jo klicali Roica;

2) ajerska hobitinja, tretji otrok Sama Gamgija.

- Roa Tuk Rosa Took :

ajerska hobitinja, hi Ponta Bisagina. Poroila se je s Hildegremom Tukom. Imela sta sina

Adalgrema.

- Divroa Tuk Eglantine Took :

ajerska hobitinja, rojena Bregar, poroena s Paladinom Tukom in mati Peregrina Tuka.

Vsa tri imena izhajajo iz obnega poimenovanja roa, kar pomeni rastlino z izrazitim cvetom,

knji. vrtnico, bot. pa divjo roo, ki pomeni ipek.

- eboja Bisagin Gilly Bagins :

ajerska hobitinja, ena Poska Bisagina, rojena Kodrjavc. Ime izhaja iz poimenovanja eboj,

ki je grmiasta vrtna ali lonna rastlina z dieimi rumenimi ali rjavimi cveti.

2. SAMORASTOE/DIVJE RASTLINE (TRAVNIKE, NJIVSKE, GOZDNE)

- Asfodela Rovnik Asphodel Burrows :

ajerska hobitinja, hi Gorbadoka Buek-Brendivinskega, poroena Rovnik. Ime izhaja iz

poimenovanja za rastlino asfodel, gre pa za sredozemsko rastlino z belimi cveti v grozdastem

socvetju. V grki mitologiji je poznana kot cvetlica v podzemlju, ki prinaa pozabljenje.

Asfodel poimenujemo tudi kot zlati koren visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v

grozdih.

- Beladona Tuk Belladonna Took :

ajerska hobitinja, hi Geroncija Tuka. Poroena je bila z Bungom Bisaginom, ki mu je rodila

sina Bilba.

32

Njeno ime izhaja iz poimenovanja za strupeno rastlino, saj je beladona strupena gozdna

rastlina s rnimi plodovi enjeve velikosti, znana tudi kot volja enja.

- Lopatica Buek-Brendivinski Celandine Branybuck :

ajerska hobitinja, edina hi Seredika Buek-Brendivinskega. Lopatica je na vlanih krajih,

med grmovjem ali na sonnih pobojih rastoa rastlina s srastimi listi in rumenimi cveti.

- Marjetka Bofin Daisy Boffin :

ajerska hobitinja, hi Duda Bisagina in ena Grifa Bofina. Ime izhaja iz imena cvetlice

marjetica majhna travnika ali vrtna rastlina z belimi ali rdekastimi cveti.

- Marjetka Gamgi Daisy Gamgee :

1) ajerska hobitinja, najstareja hi Domastala Gamgija;

2) ajerska hobitinja, osmi otrok Samoglava Gamgija.

Ime Marjetka izhaja iz poimenovanja za majhno travniko ali vrtno rastlino z belimi ali

rdekastimi cveti.

- Purpalica Meha Poppy Bolger :

ajerska hobitinja, hi Falka Rite-Bisagina. Poroila se je s Filibertom Mehaem. Purpalica

je nareni izraz za mak kulturno ali divjo rastlino z mlekom in velikimi zvezdastimi cveti

ali njeno seme.

- Trobentica Gamgi Primrose Gamgee :

ajerska hobitinja, deveti otrok Samoglava Gamgija. Ime je dobila po trobentici rastlini s

pritlinimi listi in pecljatimi rumenimi cveti.

- Zlatca Koevar Mrigold Cotton :

ajerka hobitinja, najmlaja hi Domastala Gamgija. Zlatica je travnika ali njivska rastlina z

majhnimi, navadno rumenimi cveti.

33

- Zvonica Gamgi Bell Gamgi :

ajerska hobitinja, Domastalova ena, rojena Dobrodetska. Poimenovanje izhaja iz imena

rastline z nedeljenimi listi in zvonastimi, navadno modrimi, vijoliastimi cvetovi v razlinih

socvetjih.

3. ZDRAVILNE RASTLINE, ZELIA, DIAVNICE, ZAIMBE

- Angelika Bisagin Angelica Baggins :

ajerska hobitinja, hi Ponta Bisagina. Ime je dobila po angeliki, do dva metra visoki gozdni

ali vrtni zdravilni rastlini, s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdekastimi cveti v kobuli.

Imenovana je tudi divji gozdni koren.

- Lovorika Bisagin Laura Baggins :

ajerska hobitinja, rojena Rite, poroena z Mungom Bisaginom. Lovorika je sredozemski

grm ali drevo, katerega diei usnjati listi se uporabljajo kot zaimba.

- Meta Buek-Brendivinski Mentha Brandybuck :

ajerska hobitinja, drugi otrok Marmadasa Buek-Brendivinskega. Meta je zdravilna rastlina

ostrega vonja s podolgastimi listi in rdeimi, vijoliastimi cveti.

- Perla Tuk Pearl Took :

ajerska hobitinja, najstareji otrok Paladina Tuka. Perla imenujemo zdravilno rastlino s

suliastimi listi in belimi cveti.

- ajbela Meha Salvia Bolger :

ajerska hobitinja, tretji otrok Sadika Buek-Brendivinskega, poroena z Gundabaldom

Mehaem. Ime izhaja iz poimenovanja ajbelj, kar pomeni dieo rastlino z dlakavimi listi in

svetlo vijoliastimi cveti.

34

4. GRMOVNICE

- Hena Buek-Brendivinski Hanna Brandybuck :

ajerska hobitinja, ena Madoka Buek-Brendivinskega, rojena Zlatoper. Ime izvira iz

poimenovanja za okrasni tropski grm z belimi ali ronatimi cveti, v kozmetiki pa je hena

rdekasto rjavo barvilo iz listov te rastline.

- Mirta Rovnik Myrtle Burrows :

ajerska hobitinja, tretji otrok Mila Rovnika. Osebno ime Mirta izhaja iz poimenovanja za

zimzelen sredozemski grm s suliastimi listi in dieimi belimi cveti.

- Trnoljica Gamgi May Gamgee :

1) ajerska hobitinja, tretji otrok Tesloglava Gamgija;

2) ajerska hobitinja, etrti otrok Domastala Gamgija.

Ime Trnoljica izhaja iz narenega izraza trnoljica, ki pomeni rni trn trnat grm ali drevo z

napiljenimi listi, belimi cveti in rdeimi koiastimi plodovi, imenovan tudi glog.

- Malina Trmogav Malva Brandybuck :

ajerska hobitinja, ena Gormadoka Brendivinskega, rojena Trmoglav. Malina je dobila ime

po grmiasti rastlini, ki raste na posekah in v gozdovih, ali njenih uitnih, navadno rdeih

jagodah. Gradinik v geslovniku pojasni, da je malva v angleini slez, zato je prevod le

zvoen.

- Kamelija Bisagin Camellia Baggins :

ajerska hobitinja, rojena akelj, poroena z Longom Bisaginom. Rodila mu je sina Otha

akelj-Bisagina. Poimenovanje izhaja iz imena za rastlino kamelijo zimzelen okrasni grm

ali lonnica z usnjatimi, bleeimi se listi in belimi ali rdeimi cveti.

35

5. DREVESA

- Lipa Plesonog Linda Proudfoot :

ajerska hobitinja, hi Munga Bisagina, poroena z Bodom Plesonogom. Lipa je koato drevo

z mehkim lesom, srastimi listi in dieimi cveti.

- Jerebika Gamgi Rowan Gamgee :

ajerska hobitinja, najstareji otrok vrtu milega Jamoglava. Poroena je bila s Tesnoglavom

Gamgejskim in imela sta sina Tesloglava Gamgija. Ime je dobila po drevesu ali grmu s

pernatimi listi ali njegovih ivo rdeih jagodah v kobulih.

- Mimoza Bisagin Mimosa Baggins :

ajerska hobitinja, ena Ponta Bisagina, rojena Kef. Njeno ime izhaja iz poimenovanja za

okrasno sredozemsko ali tropsko drevo z drobnimi rumenimi cveti in pernatimi listi, ki se ob

vsakem draljaju zaprejo. Strokovno je imenovana tudi srebrnasta akacija.

- Mirabela Buek-Brendivinski Mirabella Brandybuck :

ajerska hobitinja, najmlaja hi Geroncija Tuka in babica Froda Bisagina. Poroila se je z

Gorbadokom Buek-Bendivinskim in mu rodila sedem otrokIme Mirabela izhaja iz imena za

sadno drevo ali njegov zelenkasto rumeni koiasti sad.

- Palmina Tuk Pimpernel Took :

ajerska hobitinja, druga hi Paladina Tuka. Ime izhaja iz obnega imena palma tropsko ali

subtropsko drevo s pahljaastimi ali pernatimi listi in drobnimi cveti v socvetjih. V izvirniku

pimpernel pomeni kurjo enjico. Tudi pri tem geslu Gradinik pojasni, da je zaradi

aliteracije moral ohraniti ime na P.

36

6. KULTURNE IN KRMNE RASTLINE

- ierika (ika) Okrogle-Bisagin Chica Chubb-Baggins :

ajerska hobitinja, rojena Okrogl, ena Binga Bisagina in mati Falka Okrogl-Bisagina.

Gradinik v geslovniku zapie, da se je ime v ljubkovalni obliki glasilo kar ika (v ang. samo

Chica, kar pomeni /po Oxford English Dictionary/ koruzno ganje Junoamerikih Indijancev

in ni drugega). V SSKJ pod geslom ierika ni zadetkov, sem pa zato nala ierko, v

enakem pomenu. ierika je sicer kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali

njeni sadovi. Leksikon rastlin (Duden 2008: 58) navaja, da je ierika (Cicer arietinum)

metuljnica s pernatimi listi in belkastimi ali vijoliastimi cvetovi; pogosto jo sadijo v

Sredozemlju, v srednji in juni Aziji ter v Latinski Ameriki, semena pa jedo kot grah za

zelenjavo.

- Lucerna Buek-Brendivinski Melilot Brandybuck :

ajerska hobitinja, mlaja hi Marmadasa Buek-Brendivinskega. Ime je dobila po lucerni,

krmni detelji s trojnatimi listi in modro vijoliastimi cveti.

7. DEL RASTLINE

- Maica Meha Pansy Bolger :

ajerska hobitinja, drugi otrok Bilba Bisagina, poroena s Fastofom Mehaem. Ime je dobila

po maici, kar pomeni socvetje, znailno za skupino brezvennic, v obliki podolgovate

kepice. Gradinik pod geslom Maica Meha tudi zapie, da Pansy pomeni (cvetlico)

maeho, kar pa je, da bi se ognil napanim tolmaenjem, nadomestil z Maico.

B) IMENA ZA DRAGE KAMNE, LAHTNE KOVINE IN NARAVNE

RUDNINE/MINERALE

- Rubina Bisagin Ruby Baggins :

ajerska hobitinja, rojena Meha, ena Foska Bisagina.

37

- Rubina Gamgi Ruby Gamgee :

ajerska hobitinja, enajsti otrok Samoglava Gamgija. Ime Rubina izhaja iz poimenovanja

rubin drag kamen rdee barve.

- Diamanta Tuk Diamond Took :

ajerska hobitinja, ena Peregrina Tuka.

- Demanta Tuk Adamanta Took :

ajerska hobitinja, rojena Okrogl, ena Geroncija Tuka. Imeni Diamanta ter Demanta

izhajata iz iste osnove; demant knjino pomeni diamant, gre pa za najtri drag kamen,

navadno brezbarven, ki mono lomi svetlobo.

- Smaragda Buek-Brendivinski Esmeralda Brandybuck :

ajerska hobitinja, ena Saradoka Buek-Brendivinskega in Merjadokova mati. Bila je

najmlaja hi Adalgrema Tuka. Smaragda izvira iz imena smaragd, kar je drag kamen zelene

barve.

- Berila Bisagin Berylla Baggins :

ajerska hobitinja, poroena z Babom Bisaginom, rojena Bofin. Ime Berila izhaja iz

poimenovanja za mineral beril heksagonalni berilijev in aluminijev silikat.

- Zltica Gamgi Goldilocks Gamgee :

ajerska hobitinja, hi Sama Gamgija, poroena s Faramirjem Tukom. Ime Zltica izhaja iz

poimenovanja za mehko, teko lahtno kovino rumene barve zlato.

- Perla Tuk Pearl Took :

ajerska hobitinja, najstareji otrok Paladina Tuka. Pogovorni izraz perla pomeni biser,

okroglasto tvorbo iz koljk, rabljeno za nakit.

38

C) OSTALA POIMENOVANJA

- Perika Tuk Pervinca Took :

ajerska hobitinja. Ime izhaja iz izraza perika, kar knjino pomeni lasuljo. V anglekem

izvirniku je Perika imenovana Pervinca. Gradinik pod geslom Perika Tuk zapie:

Pervinca je oblika zapisa periwinkle (= zimzelen). Pervinca je torej Zimzelenka; ker pa je

bilo potrebno upotevati aliteracijo na p, saj je Pervinca imela e tri sorojence, ki so se jim

imena zaenjala na P, sem uporabil drugi pomen, ki je perika (lasulja).

- Bobnaka Rumble :

ajerska hobitinja, ki naj bi bila gospodinja Domastala Gamgija. Ime izhaja iz priimka

Bobna, kar bi lahko pomenilo nekoga, ki udarja na boben.

7.1.2 Nemotivirana imena

Preostala enska imena sem uvrstila v skupino nemotiviranih imen, saj pri slovenskem bralcu

nimajo pomenskega uinka oziroma ne vzbujajo nikakrne konotacije.

- Adaldrida Buek-Brendivinski Adaldrida Brandybuck :

ajerska hobitinja, rojena Meha, ena Marmadoka Buek-Brendivinskega.

- Belba Meha Belba Bolger :

ajerska hobitinja, rojena Bisagin.

- Donamira Bofin Donnamira Boffin :

ajerska hobitinja, deseti otrok Geroncija Tuka, poroena s Hugom Bofinom.

39

- Dora Bisagin Dora Baggins :

ajerska hobitinja, najstareji otrok Foska Bisagina.

- Hilda Buek-Brendivinski Hilda Brandybuck :

ajerska hobitinja, rojena Tiipas, ena Seredika Buek-Brendivinskega.

- Menegilda Buek-Brendivinski Menegilda Brandybuck :

ajerska hobitinja, ena Rorimaka Buek-Brendivinskega in mati Saradoka in Merimaka,

rojena Zlatak.

- Priska Meha Prisca Bolger :

ajerska hobitinja, hi Pola Bisagina, poroena z Vilibaldom Mehaem.

- Rozamunda Meha Rosamunda Bolger :

ajerska hobitinja, hi Sigismunda Tuka. Poroila se je z Odoakrom Mehaem in mu rodila

sina Fredegarja in her Estelo.

- Tanta Bisagin Tanta Baggins :

ajerska hobitinja, rojena Rogopisk, poroena z Largom Bisaginom.

40

Komentar:

Graf 1: enska imena hobitov

0

10

20

30

40

50

motivirana

nemotivirana

Vsa enska imena so enodelna, skupno jih je 53. Veino le-teh, in sicer kar 44, sem uvrstila v

sklop (pomensko) motiviranih imen. Gre za imena, ki so zelo specifina. e pri povrnem

pregledu teh imen lahko razberemo, da motivirana osebna imena temeljijo na obnih imenih,

predvsem na botaninih imenih oz. poimenovanjih za rastline (fitonimi), precej manj pa na

poimenovanjih za lahtne kovine in drage kamne.

Najve motiviranih imen izhaja iz prvouvrene skupine (poimenovanja, nastala iz rastlinskih

imen za okrasne, vrtne rastline in lonnice); teh je skupno 10, drugo najtevilneje

poimenovanje hobitinj izhaja iz poimenovanj za samorastoe/divje rastline (travnike,

njivske, gozdne). Ta imena so uvrena v 2. skupino, na seznamu jih je 8. Na tretjem mestu

so imena, izhajajoa iz poimenovanj za zdravilne rastline, zelia, diavnice in zaimbe (5),

sledijo imena, nastala iz poimenovanj za grmovnice (5), nato drevesa (5), v esto skupino

sem uvrstila imena, nastala iz poimenovanj za kulturne in krmne rastline (2), v zadnjo

skupino tega sklopa pa je uvreno le eno ime (Maica), ki izhaja iz poimenovanja za del

rastline.

41

Nekatera imena so se pojavila vekrat. Ime Roa imajo kar tri hobitinje, od tega dve z istim

priimkom (Roa Gamgi). Prav tako se trikrat pojavi ime Marjetka; gre za dve predstavnici z

istim priimkom (Marjetka Gamgi) ter eno z druganim (Marjetka Bofin).

Druga skupina imen je uvrena med nemotivirana imena. Teh je skupno 9, kar predstavlja

17 % poimenovanj hobitinj. Nemotivirana imena je Gradinik pri prevajanju pustil

nespremenjena (Dora, Tanta, Menegilda ipd.), nekatera med njimi pa je le poslovenil v zapisu

(npr. Donnamira Donamira; Prisca Priska; Rosamunda Rozamunda, tako da v

slovenini ne vsebujejo nikakrne pomenske komponente.

Eno samo ime izhaja iz priimka, in sicer ime Bobnaka. Ta hobitinja v romanu nikoli ni

omenjena s kakrnimkoli drugim imenom.

Iz tega lahko sklepamo, da je avtor Gospodarja prstanov Tolkien in posledino tudi Gradinik

pri prevajanju v slovenino enskim predstavnicam hobitov v veliki meri podelil imena, ki so

motivirana in posledino tudi povedna. Imena, ki izhajajo preteno iz poimenovanj za rastline,

kaejo na to, da so hobiti bivali v sozvoju z naravo in cenili lepoto rastlin, ali pa so jim bile

rastline kako drugae pomembne. Z rastlinskim imenom so lahko oznaili nosilko le-tega

hobitinja, ki je bila npr. gospodovalna in pohlepna (Lobelija akelj-Bisagin) je dobila ime po

zelo strupeni rastlini, lobeliji. Lahko reemo, da (vsaj pri doloenih imenih) obstaja povezava

med imenom in znailnimi lastnostmi npr. rastline, iz katere izhaja ime; vrsta rastline (lahko)

odseva eno ali ve teh lastnosti (npr. lepoto, preprostost, skromnost, gospodovalnost, tudi

prevzetnost in vzvienost ipd.). al pa za veino likov te lastnosti iz zgodbe niso najbolj

razvidne.

Podobno lahko trdimo za imena, ki izhajajo iz poimenovanj za drage kamne, lahtne kovine,

in minerale. Takna imena nosijo predvsem predstavnice vijih slojev (iz rodbin Tuk, Buek-

Brendivinski in tudi Gamgi), kar kae na njihovo socialno pripadnost ter posledino na

socialno strukturiranost drube, v kateri so iveli hobiti.

42

7.2 Moka imena

Tudi poimenovanja mokih predstavnikov hobitov sem razdelila na motivirana ter

nemotivirana, motivirana pa e dalje v posamezne pomenske skupine, ki zdruujejo imena s

podobnimi lastnostmi.

7.2.1 Motivirana imena

- Vandroglav Motvozar Andwise Roper :

ajerski hobit, prvorojenec Motvozarja Gamgija.

- Tesloglav (Motvozar) Gamgij Hobson (Roper) Gamgee :

ajerski hobit, sin Tesnoglava Gamgejskega. Ime izhaja iz besed teslo in glava.

- Polnoglav Gamgeljski Wiseman Gamwich :

ajerski hobit, sin Domastala iz Gamgelj. Ime izhaja iz besed poln in glava.

- Tesnoglav Gamgejski Hobb Gammidge :

ajerski hobit, sin Polnoglava Gamgeljskega. Poroil se je z Jerebiko, najstarejo herjo vrtu

milega Jamoglava, in imel z njo sina Tesloglava (Motvozarja) Gamgija. Ime izhaja iz besed

glava in tesen.

- Samo(glav) Gamgi Sam(wise) Gamgee :

ajerski hobit, najmlaji sin Domastala Gamgija, eden glavnih junakov Gospodarja prstanov,

spoetka neuk vrtnar, pozneje pustolovec, prstanonosec, pesnik, nazadnje pisec in ajerski

upan. Bil je zelo samoglav, od tod tudi njegovo ime.

- Jamoglav Koevar (Jakon) iz Pervodja Holman Cotton (Long Hom) of

Bywater :

43

ajerski hobit, Koevjanov sin. Ime izhaja iz besed jama in glava.

- Jamoglav Vrtumil Holman Greenhand :

ajerski hobit, sin Domarada Vrtumila.

- Jamoglav, vrtu mili, iz Hobitovega Holman, the greenhanded, of Hobbiton :

ajerski hobit, spoetnik vrtnarske dinasije in oe Domarada Vrtumila.

- Jamogoj Vrtovec Holfast Gardner :

ajerski hobit, sin Froda Vrtovca. Ime izhaja iz besed jama in gojiti.

- Domastal iz Gamgelj Hamfast of Gamwich :

ajerski hobit, spoetnik rodovine Gamgeljskih, pozneje Gamgejskih, pa Gamgijev(s pisanim

j v imenovalniku) in nazadnje Gamgijev (brez pisanega j v imenovalniku).

- Domastal Gamgi Hamfast Gamgee :

1) ajerski hobit, sin Tesloglava Motvozarja Gamgija, poroen z Zvonico, rojeno

Dobrodetski. Imela sta est otrok, med njimi Samoglava;

2) ajerski hobit, sedmi otrok Sama Gamgija. Oitno sta hobita dobila takno ime, ker sta

rada ostajala doma.

- Domarad Gamgi Halfred Gamgee :

ajerski hobit, drugi sin Domastala Gamgija. Ime Domarad pomeni nekoga, ki je rad v

zavetju svojega doma.

- Domarad (Gamgi) iz Zahribca Halfred (Gamgee) of Overhill :

ajerski hobit, sin Tesloglava Motvozarja Gamgija in brat Domastala Gamgija.

44

- Domarad Vrtumil Halfred Greenhand :

ajerski hobit, najstareji sin vrtu milega Jamoglava in prvi od Vrtumilov.

- Domen Gamgi Hamson Gamgee :

ajerski hobit, najstareji sin Domastala Gamgija. Ime izhaja iz besede dom.

- Mungo Bisagin Mungo Baggins :

ajerski hobit, najstareji sin Balba Bisagina. Poroil se je z Lovoriko, rojeno Rite, imela sta

pet otrok. Ime hobita izhaja iz poimenovanja za zlasti v Indiji iveo majhno zver, ki se hrani

s kaami in podganami.

- Deda Parstopal Daddy Twofoot :

ajerski hobit, ki je stanoval v Podbisagini. Ime pomeni starejega mokega.

- Slaborast s Hriba Harding of the Hill :

ajerski hobit, sin Jamogoja Vrtovca. Ime izhaja iz besed slabo in rasti.

- Stari Dobravc Old Noakes :

ajerski hobit iz Pervodij, redni gost Brlinka (pivnica).

- Kamenvil Lepodetski Elfstan Fairbairn :

ajerski hobit, sin Stnovita in Elanor. Bil je spoetnik rodovine Stolpnih Lepodetskih. Ime

izhaja iz besede kamen.

- Kejar Carl :

ajerski hobit, Kotjanov drugi sin. Ime izhaja iz besede kaja, kar pomeni majhna, preprosta

hia.

45

- Kotjan Cottar :

ajerski hobit, oe Koevjana in Kejarja. Ime izhaja iz besede kot. Gradinik ta priimek

razlaga, da koa po eni od etimolokih razlag temelji na kotu (koa je tisto, kar ima

kote), zato je po vrsti razvil Kotjan Koevjan Koevar.

Koevjan Cotman :

Ime ali vzdevek ajerskega hobita, iz katerega izvirata rodovina in priimek Koevarjev.

Koevjan je torej tisti, ki ivi v koi.

- Stnovit Zelenholmski Fastred of Greenholm :

ajerski hobit, poroen z Elanor Gamgi, oe Kamenvila Lepodetskega. Ime izhaja iz besede

stanovit oz. stanoviten, torej taken, ki vztraja pri svojih odoitvah, navadah ipd.

7.2.2 Nemotivirana imena

Nemotivirana imena sem razdelila v dve skupini, in sicer na visokozvenea ter preprosta

imena. Poimenovanje za ena in druga ni najbolje, zato gre le za zasilno reitev. Ve o tej

delitvi sem zato zapisala v komentarju.

A) VISOKOZVENEA IMENA

- Adalgrem Tuk Adalgrim Took :

ajerski hobit, sin Hildgrema Tuka.

- Adelard Tuk Adelard Took :

ajerski hobit, sin Plambrada Tuka.

46

- Ajzengar Tuk Isengar Took :

ajerski hobit, najmlaji (in torej dvanajsti) sin Geroncija Tuka.

- Ajzengrem Tuk Isengrim Tuk :

1) ajerski hobit, najstareji sin Geroncija Tuka in pozneje sedemindvajseti ajer;

2) ajerski hobit, dvaindvajseti ajer, ki je zael izkopavanja Velikih Smialov.

- Bandobras Tuk Bandobras Took :

Znamenit in bojevit hobit, ki je porazil orke v Zelenpoljski bitki. Za hobita je bil zelo velik in

po viini sta ga presegla ele Merjadok in Peregrin.

- Berilak Buek-Brendivinski Berilac Brandybuck :

ajerski hobit, sin Merimaka Buek-Brendivinskega.

- Dinodas Buek-Brendivinski Dinodas Brandybuck :

ajerski hobit, najmlaji sin Gorbadoka Buek-Brendivinskega.

- Doderik Buek-Brendivinski Doderic Brandybuck :

ajerski hobit, najstareji otrok Seredika Buek-Brendivinskega.

- Dodinas Buek-Brendivinski Dodinas Brandybuck :

ajerski hobit, etrti otrok Gorbadoka Buek-Brendivinskega.

- Everard Tuk Everard Took :

ajerski hobit, najmlaji otrok Adelarda Tuka.

47

- Faramir Tuk Faramir Took :

ajerski hobit, sin Peregrina Tuka, triintrideseti ajer. Poroen je bil z Zltico Gamgi,

Samoglavovo herjo.

- Fastolf Meha Fastolph Bolger :

ajerski hobit, poroen z Maico Bisagin.

- Ferdibrand Tuk Ferdibrand Took :

ajerski hobit, sin Ferdinanda Tuka.

- Ferumbras Tuk Ferumbras Took :

1) ajerski hobit, sin Isumbrasa Tuka, tiriindvajseti ajer;

2) ajerski hobit, sin Fortinbrasa Tuka, trideseti ajer.

- Filibert Meha Filibert Bolger :

ajerski hobit. Poroen je bil s Purpalico, rojeno Bisagin.

- Fotrinbras Tuk Fortinbras Took :

1) ajerski hobit, sin Ferumbrasa Tuka, petindvajseti ajer;

2) ajerski hobit, sin Isumbrasa II., devetindvajseti ajer.

- Fredegar Meha Fredegar Bolger :

ajerski hobit, sin Odoakra Mehaa, Frodov prijatelj.

48

- Geroncij Tuk Gerontius Took :

ajerski hobit, sin Fortinbrasa Tuka in estindvajseti ajer. Poroil se je z Demanto Okrogl.

Gradinik pri tem geslu zapie, da sodi njegovo ime (ki namiguje na starost) med izjeme, saj

je sposojeno iz latinine, ki se je je Tolkien pri imenoslovju sicer ogibal.

- Gorbadok Buek-Brendivinski Gorbadoc Brandybuck :

ajerski hobit, bukinjski dvorak. Poroen je bil z Mirabelo Tuk; imela sta sedem otrok in

med njimi Primulo, ki je bila Frodova mati.

- Gorbulas Buek-Brendivinski Gorbulas Brandybuck :

ajerski hobit, sin Orgulasa Buek-Brendivinskega.

- Gorhendad Buek Starovinski Gorhendad Oldbuck :

ajerski hobit, zaetnik dinastije Buek-Brendivinskih. Dotedanje rodbinsko ime je reki na

ast zamenjal z novim, ki se je glasilo Buek-Brendivinski.

- Gormadok Buek-Brendivinski Gormadoc Brandybuck :

ajerski hobit in bukinjski dvorak. Poroen je bil z Malino Trmoglav.

- Gundabald Meha Gundabald Bolger :

ajerski hobit. Poroen je bil z ajbelo, rojeno Buek-Brendivinski.

- Hildgrem Tuk Hildigrim Took :

ajerski hobit, etrti sin Geroncija Tuka. Poroil se je z Roo Bisagin, imela sta sina

Adalgrema.

49

- Hildibrand Tuk Hildibrand Took :

ajerski hobit, osmi sin Geroncija Tuka.

- Hildifons Tuk Hildifons Took :

ajerski hobit, esti sin Geroncija Tuka.

- Hildigard Tuk Hildigard Took :

ajerski hobit, drugi sin Geroncija Tuka.

- Ilberik Buek-Brendivinski Ilberic Brandybuck :

ajerski hobit, drugi sin Seredika Buek-Brendivinskega.

- Isembard Tuk Isembard Took :

ajerski hobit, sedmi sin Geroncija Tuka.

- Isembold Tuk Isembold Took :

ajerski hobit, peti sin Geroncija Tuka.

- Isumbras Tuk Isumbras Took :

1) ajerski hobit, trinajsti ajer in spoetnik Tukove linije;

2) ajerski hobit, sin Ajzengrema Tuka, triindvajseti ajer (z imenom Isumbras III.);

3) ajerski hobit, tretji sin Geroncija Tuka, osemindvajseti ajer (z imenom Isumbras IV.).

50

- Madok Buek-Brendivinski Madoc Brandybuck :

ajerski hobit, sin Gormadoka Buek-Brendivinskega in bukinjski dvorak. Poroen je bil s

Heno, rojeno Zlatoper.

- Marmadas Buek-Brendivinski Marmadas Brandybuck :

ajerski hobit, sin Gorbulasa Buek-Brendivinskega.

- Marmadok Buek-Brendivinski Marmadoc Brandybuck :

ajerski hobit, sin Madoka Buek-Brendivinskega, bukinjski dvorak. Poroil se je z

Adaldrido Meha in imel z njo tiri otroke.

- Marok Buek-Brendivinski Marroc Brandybuck :

ajerski hobit, najmlaji sin Gormadoka Buek-Brendivinskega.

- Marimak Buek-Brendivinski Marimac Brandybuck :

ajerski hobit, drugi sin Rorimaka Buek-Brendivinskega.

- Marimas Buek-Brendivinski Marimas Brandybuck :

ajerski hobit, sin Marmadasa Buek-Brendivinskega.

- Merjadok Buek-Brendivinski Meriadoc Brandybuck :

ajerski hobit, sin Saradoka Buek-Brendivinskega. Je eden glavnih junakov romana in lan

druine, pozneje postane bukinjski dvorak.

51

- Odoaker Meha Odovacar Bolger :

ajerski hobit, oe Fredegarja Mehaa.

- Orgulas Buek-Brendivinski Orgulas Brandybuck :

ajerski hobit, najmlaji otrok Marmadoka Buek-Brendivinskega, oe Gorbulasa Buek-

Brendivinskega.

- Paladin Tuk Paladin Took :

ajerski hobit, sin Adalgrema in oe Peregrina Tuka. Bil je enaintrideseti ajer.

- Peregrin Tuk Peregrin Took :

ajerski hobit, sin Paladina II. Tuka in Divroe, rojene Bregar. Je eden izmed glavnih junakov

romana in lan druine, kasneje postane dvaintrideseti ajer in svetnik Severnega kraljestva.

- Plambrad Tuk Flambard Took :

ajerski hobit, sin Isembarda Tuka.

- Reginard Tuk Reginard Took :

ajerski hobit, najstareji sin Adelarda Tuka.

- Rorimak Buek-Brendivinski Rorimac Brandybuck :

ajerski hobit in bukinjski dvorak. Poroil se je z Menegildo Zlatak. Imela sta dva otroka.

- Sadok Buek-Brendivinski Sadoc Brandybuck :

ajerski hobit, drugi sin Gormadoka Buek-Brendivinskega.

52

- Saradas Buek-Brendivinski Saradas Brandybuck :

ajerski hobit, tretji otrok Gorbadoka Buek-Brendivinskega.

- Saradik Buek-Brendivinski Saradic Brandybuck :

ajerski hobit, oe Seredika Buek-Brendivinskega.

- Saradok Buek-Brendivinski Saradoc Brandybuck :

ajerski hobit, sin Rorimaka Buek-Brendivinskega in bukinjski dvorak. Poroen je bil s

Smaragdo Tuk, imela sta sina Merjadoka.

- Seredik Buek-Brendivinski Seredic Brandybuck :

ajerski hobit, sin Saradika, poroen s Hildo Tiipas.

- Vilibald Meha Wilibald Bolger :

ajerski hobit, poroen s Prisko, rojeno Bisagin.

B) PREPROSTA IMENA

Preprosta imena imajo hobiti, ki ne izhajajo iz druin vijega socialnega statusa. Preprosta

so v tem, da ne spominjajo na imena vladarjev, vitezov ipd., ampak so kratka, veinoma

enozlona.

- Andra Motvozar Anson Roper :

ajerski hobit, sin Vandroglava Motvozarja.

53

- Balbo Bisagin Balbo Baggins :

ajerski hobit, poroil se je z Berilo, rojeno Bofin. Imela sta sedem otrok.

- Beno Belnart Will Whitfoot :

ajerski hobit, upan Velkega Prekopanskega.

- Bilbo Bisagin Bilbo Baggins :

ajerski hobit, pred Frodom najveji ajerski pustolovec, sicer pa tudi pisec, pesnik in

uenjak. Bil je edini otrok Bunga Bisagina in Beladone, rojene Tuk. Vse ive dni je ostal

samec in ni kazal nobenega zanimanja za hobitinje.

- Bilbo Gamgi Bilbo Gamgee :

ajerski hobit, deseti otrok Samoglava Gamgija.

- Bingo Bisagin Bingo Bagins :

ajerski hobit, poroen s ieriko (iko) Okrogl. Imela sta sina Falka Okrogl-Bisagina.

- Bodo Plesonog Bodo Proudfoot :

ajerski hobit, poroen z Lipo, rojeno Plesonog. Imela sta sina Oda Plesonoga.

- Bungo Bisagin Bungo Baggins :

ajerski hobit, Bingov oe. Poroen je bil z Beladono, rojeno Tuk. Imela sta sina edinca

Bilba Bisagina.

54

- Dudo Bisagin Dudo Baggins :

ajerski hobit, najmlaji otrok Foska Bisagina.

- Edi Rusec Ted Sandyman :

ajerski hobit, sprva mlinar v hobitovem, kasneje pomaga pri industrializaciji ajerske.

- Falko Okrogl-Bisagin Falco Chubb-Baggins :

ajerski hobit, sin Binga Bisagina in ike Okrogl ter spoetnik linije Okrogl-Bisagin.

- Fi Koevar Nick Cotton :

ajerski hobit, erti otrok Tolmana Koevarja.

- Folko Bofin Folco Boffin :

ajerski hobit in Frodov prijatelj.

- Fosko Bisagin Fosco Baggins :

ajerski hobit, Frodov ded, poroen z Rubino Meha.

- Frodo Bisagin Frodo Baggins :

ajerski hobit in glavni junak romana. Bil je sin edinec Droga in Primule Bisagin, po njuni

smrti posvojenec daljnega sorodnika Bilba Bisagina. Frodu je zapustil vso svojo posest, med

drugim tudi prstan.

55

- Frodo Vrtovec Frodo Gardner :

ajerski hobit, drugi in najstareji otrok Samoglava Gamgija. Bil je ustanovitelj rodovine

Vrtovec (s Hriba).

- Grifo Bofin Griffo Boffin :

ajerski hobit, poroen z Marjetico Bisagin.

- Gumpo Grencar Hob Hayward :

Hobit iz Vzhodnega kvartina, uvaj Vrat v Meji in straar na Brendivinskem mostu.

- Kerl Koevar Carl Cotton :

ajerski hobit, Kotjanov drugi sin.

- Largo Bisagin Largo Baggins :

ajerski hobit, tretji sin in etrti otrok Bilba Bisagina.

- Longo Bisagin Longo Baggins :

ajerski hobit, drugi sin in tretji otrok Munga Bisagina. Poroil se je s Kamelijo akelj-

Bisagin. Imela sta sina Otha akelj-Bisagina, zaetnika kratkotrajne dinastije akelj-

Bisaginov.

- Lotho akelj-Bisagin Lotho Sackville-Baggins :

ajerski hobit, sin Otha in Lobelije. Prodajal je pipno zel na jug, s tem pa nabiral denar za

nakup posesti.

56

- Melo Rovnik Milo Burrows :

ajerski hobit, sin Rufusa Rovnika in Potonike Bisagin.

- Minto Rovnik Minto Burrows :

ajerski hobit, najmlaji sin Mela Rovnika.

- Mosko Rovnik Mosco Burrows :

ajerski hobit, najstareji sin Mela Rovnika.

- Nobi Nob :

Breki hobit, hlapec pri Kopitljavku (gostilna).

- Odo Plesonog Odo Proudfoot :

ajerski hobit, sin Boda in Lipe Plesonog.

- Olo Plesonog Olo Proudfoot :

ajerski hobit, sin Oda Plesonoga.

- Otho akelj-Bisagin Otho Sakville-Baggins :

ajerski hobit, sin Longa Bisagina in Kamelije akelj. Bil je zaetnik rodovine akelj-

Bisaginovih. Poroen je bil z Lobelijo Tiipas, njun edini otrok je bil Lotho.

- Pipin Gamgi Pippin Gamgee :

ajerski hobit, peti otrok Sama Gamgija.

57

- Polo Bisagin Polo Baggins :

ajerski hobit, sin Ponta Bisagina.

- Ponto Bisagin Ponto Baggins :

1) ajerski hobit, tretji otrok Balba Bisagina, poroenega z Mimozo Keft, oe Angelike;

2) ajerski hobit, prvi otrok Poska Bisagina.

- Porto Bisagin Porto Baggins :

ajerski hobit, drugi sin Poska Bisagina.

- Posko Bisagin Posco Baggins :

ajerski hobit, sin Pola Bisagina. Poroil se je s ebojo, rojeno Kodrjavc.

- Radovan (Radko) Koevar Jolly Cotton :

ajerski hobit, tretji otrok Tolmana Koevarja.

- Radovan (Vane) Koevar Wilcome (Will) Cotton :

ajerski hobit, drugi otrok Jamoglava Koevarja.

- Robi Gamgi Robin Gamgee :

ajerski hobit, dvanajsti otrok Samoglava Gamgija.

- Robi Rovek Robin Smallburrow :

ajerski hobit iz Hobitovega. Bil je tudi ajrif ajerski stramojster.

58

- Rufus Rovnik Rufus Burrows :

ajerski hobit, poroen z Asfodelo Buek-Brendivinski.

- Sano Plesonog Sancho Proudfoot :

ajerski hobit, sin Ola Plesonoga.

- Tobold Rogopisk Tobold Hornblower :

ajerski hobit iz Dolgoritja, prvi gojitelj pipne zeli na ajerskem.

- Togo Mastnak Togo Goodbody :

ajerski hobit, poroen z Lilijo Bisagin.

- Tomo/Tolman Koevar Tom/Tolman Cotton :

1) ajerski hobit, ugleden kmetovalec blizu Pervodja, oe Toma Koevarja in Ro(ic)e, s

katero se je poroil Samoglav;

2) Mladi Tomo Koevar, sin prvega. Bil je Samoglavov madostni prijatelj in brat njegove

(pozneje) ene Ro(ic)e.

- Tolman Gamgi Tolman Gamgee :

ajerski hobit, najmlaji sin Samoglava Gamgija.

- Viljem Bregar Willie Banks :

Breki hobit, ki je padel v boju.

59

- Vizbi(rad) Gamgi Hal(fast) Gamgee :

ajerski hobit iz Zahribca, sin Domarada.

- Dagol Dagol :

Hobit iz plemena okljev, najditelj Prstana.

- Smagol Smagol :

Hobit iz plemena okljev. Ko je njegov prijatelj Dagol nael prstan, ga je Smagol zaradi

pohlepa umoril.

- Marho Marcho :

Hobit oltarskega porekla iz Bre, brat Blanka. Z bratom sta bila prvoselca ajerske.

Documents

OSEBNA LASTNA IMENA V TOLKIENOVEM …slov.si/dipl/regina_maja.pdf · Gospodar prstanov (v izvirniku The ... osebna lastna imena, ... kolegico Jasno Pavlico. V okviru diplomskega seminarja