24. maj - 27. maj 2012

Festivalski tim:Predsednik festivalskega tima: Iztok Rodež

Umetniški vodja festivala: mag. Slavko Šuklar

Člani festivalskega tima: Danijela Kolarič, Slavek Petek, mag. Slavko Šuklar, Iztok Rodež.

Za pomoč pri organizaciji festivala se zahvaljujemo:

Zavarovalnici Triglav, d.d. Območni enoti Murska SobotaMestni občini Murska Sobota

Občini BeltinciObčini Veržej

Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska SobotaZavodu za kulturo in promocijo Lendava

Krajinskemu parku GoričkoZvezi Slovencev na Madžarskem, Monošter

Glasbeni šoli Murska SobotaGlasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer

Kultprotur in Glasbeni šoli Gornja Radgona

Zahvaljujemo se generalnemu sponzorju festivala:Zavarovalnici Triglav, d.d., Območni enoti Murska Sobota

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Glasbena umetnost, kot tudi večina ostalih vej umetnosti, v zadnjih letih pada na nivo instant kulture. Vse se ustvari hitro, z določenim namenom, hitro prebavi in vzame naslednjo. Količina ponujenega presega naše zmožnosti dojemanja na način, ki v človeku pušča trajne sledi in pozitivne občutke. Mimo so časi, ko je za dobro dozo kulturnih občutij bilo potrebno tudi kaj storiti. Se za dober koncert, likovno razstavo ali literarni večer odpeljati v kakšen večji kraj, si vzeti čas in vložiti tudi nekaj svoje energije. Danes lahko kulturna doživetja »zajemamo z veliko žlico« enostavno, od doma, iz naslonjača, brez večjega napora. Vse nam je dosegljivo v tistem trenutku, kot si to zaželimo. In tako hitro, kot uspemo kulturna občutja doseči, nas ta občutja tudi zapustijo. In učinkujejo zelo hitro in kratkoročno.

V tem hitrem, norem času je Klub Pac eden izmed tistih, ki ne prisega na t.i. instant kulturo. Vsi, ki kakor koli s svojim delom in energijo peljemo ta voz naprej, smo prepričani, da je na tem področju potrebno delati še bolje, še bolj zagnano in oko-lju pokazati, da organiziranje kulturnih dogodkov ni zgolj borba z mlini na veter, ampak je to delo, ki pušča za sabo globoke sledi pri obiskovalcih teh dogodkov.

Pacev glasbeni maj - festival klasične glasbe, ki v tem okolju na nek način izstopa s ponudbo izvrstnih izvajalcev klasične glasbe, je le eden izmed kamenčkov v mozaiku kulturne ponudbe pri nas. Obiskovalci festivala vsa ta leta, odkar ga prijejamo dokazujejo, da vseeno obstaja publika, ki se ne zadovolji zgolj z instant kulturo. Čeprav ne gre za veliko množico obiskovalcev, je ta množica zadosti velika in odzivna, da vsem, ki se s tovrstno punudbo ukvarjamo, dajej jasen signal, da je potrebno nadaljevati s tovrstnimi prireditvami in okolju ponujati odlična doživetja. In to je tudi osnovno poslanstvo Kluba Pac.

IZTOK RODEŽ,predsednik Kluba Pac

Zdaj, ko se po dvanajstih letih ozremo nazaj in si prikličemo v spomin poustvarjalce, ki smo jih gostili na naših Festivalih in naših pomurskih mestih v katerih je »zatrepetal« naš Festival, smo srečni in tudi ponosni. Preplavali smo tudi čez meje naše domovine in tako zapustili sledi pri naših zamejcih v Monoštru na Madžarskem, v Čakovcu na Hrvaškem, v nekaterih mestih sosednje Avstrije…

Verjamemo, da se je Festival »prijel«, da je pod prekmurskim nebom našel svojo stalnost in, da se je in se še bo naselil v srca mnogih ljubiteljev resne glasbe. Pesnik ravnice trdi, da v njej ni odmeva, da se v njej vse razprši v neobstoj. Zgleda, da smo mi imeli srečo in zadeli pravo frekvenco na kateri je glasba našega festival našla tudi ta neobstoječi odmev in se spremenila v obstoj.

Zdaj, ko prelistavamo »Knjigo vtisov« naših dosedanjih poustvarjalcev vidimo, da smo delali in delamo prave stvari. Da na tem mestu naše domovine polnimo praznino, ki v tem segmentu glasbe nikoli ni bila naseljena in da našim someščanom in sovaščanom v njihova najljubša mesta srečevanj vsajamo prgišče najlepših melodij in harmonij.

Ne glede na težke čase, s prenovljeno miselnostjo in z idejami novega vodstva Kluba PAC, upamo in verjamemo v še večjo potrebo in v še bolj potrošniško usmerjeno kulturo. V tem trenutku nam je med ostalimi prisluhnila tudi EPK 2012 in to samo zato, ker vidi, da so naši programi kakovostni in usmerjeni v edino pravo smer. V smer iskrene glasbene umetnosti in poustvarjalnosti. Dobrodošli!

SLAVKO ŠUKLAR, umetniški vodja Pacevega glasbenega maja

Leto 2012 je za Mursko Soboto posebno leto, saj skupaj z Mariborom in partner-skimi mesti Ptujem, Velenjem, Novim mestom in Slovenj Gradcem nosimo laskavi naslov Evropske prestolnice kulture. Sam naslov pa nam brez vsebine, ki jo pri-spevajo domači umetniški ustvarjalci in gradijo kulturno podobo našega mesta, ne bi pomenil veliko. Ponosen sem, da se bodo v našem mestu v tem letu zvrstili številni vrhunski kulturni dogodki in prireditve. In mednje še kako šteje Pacev glasbeni maj, eden od zelo pričakovanih dogodkov za vse ljubitelje resne vrhunske glasbe. Poleg tega, da nam ponudi bogat nabor koncertov resne glasbe s svetovno priznanimi domačimi in tujimi izvajalci, je njegova neprecenljiva vrednost tudi v tem, da Murska Sobota v teh dneh še posebej sodeluje z drugimi pomurskimi kraji. Še več: moč glasbe nam »odpre« meje sosednjih držav na vseh treh straneh in nas tako na svojstven način povezuje.

Zato pozdravljam in čestitam organizatorjem, ki so tudi letos pripravili izvrsten program z vrhunskimi glasbeniki iz Slovenije in tujine.

Vsem obiskovalcem in izvajalcem želim veliko pozitivne energije in obilo kulturnih užitkov. In s sloganom projekta Evropske prestolnice kulture: »Zavrtimo človeka v sebi!«

ANTON ŠTIHEC, župan Mestne občine Murska Sobota

Strokovni pogled na Pacev glasbeni maj

Z letošnjim PAC-evim glasbenim majem bomo v okviru samo tega festivala zaokrožili 160. koncert resne glasbe. Za to sredino vsekakor lepa številka in odlična količina tovrstne glasbe.Do sedaj so na Festivalu nastopili vrhunski domači in tuji poustvarjalci; od solistov, komornih ansamblov, komornih orkestrov do pevskih zborov. V programski politiki naših koncertov smo se vedno trudili, poustvarjalce pa usmerjali, da svoje programe, ki jih predstavljajo na naših koncertih, ne prilagajajo okolici. Pogovarjali smo se o tem, da si naš človek ravnice zasluži iste in podobne programe kot se jih deležni največji glasbeni centri v Evropi in širše. Zato smo z njihovo poustvarjalno genialnostjo zadoneli sodobno, edukativno, zgodovinsko in svetovno.Specifičnost našega festivala je v majhna mesta - tudi v vasi - prinesti vrhunske glasbene dogodke. Po tem se razlikujemo. Razlikujemo se tudi po tem, da v istem trenutku v istem dnevu naš Festival zadoni v večih mestih – letos celo na šestih. Razlikujemo se tudi zato, da na zaključnem dobrodelnem koncertu vsi nastopajoči darujejo domači publiki izbrane skladbe s svojih programov in na ta način priredijo vrhunsko produkcijo glasbe, ki jo na drugih, tudi v najprestižnejših hramih kulture, v tej formaciji ni mogoče srečati. Razlikujemo se tudi po tem, da z iskreno energijo in volonterstvom vseh sodelujočih v pripravah Festivala, uživamo skupaj z našimi domačimi ljudmi.Najbolj srečni smo pa vsekakor po koncertih, ko na obrazih naši domačih zasledimo srečo in ponos. Zato smo ponosni tudi mi, ki se skupaj z njimi že dvanajst let dotikamo prave umetnosti. Vsekakor si pa želimo, da se ta dotikanja spre-menijo v potrebo.Letos smo se angažirali tudi na področju mojstrskih šol, ki smo jih skupaj z Glasbeno šolo Murska Sobota ponudili tudi vsem ostalim pomurskim glasbenim šolam. Del denarja, ki nam ga je v ta namen namenila EPK 2012, smo namenili vrhunskim poustvarjalcem in pedagogom, ki delujejo v elitnih orkestrih Evrope in na priznanih glasbenih akademijah. V tem segmentu bomo v našem okolju vsekakor pomagali učencem in učiteljem glasbe. Zainteresirani s tega področja so skupaj z nami , izvrstno pripravili platformo za uresničitev tega projekta. Za to se na tem mestu posebej zahvaljujemo upravi Glasbene šole Murska Sobota. Sodeč po prvih informacijah je odziv impozanten, zato globoko upamo, da se bo ta ideja nadaljevala tudi v okviru vseh naslednjih PAC-evih festivalov.Pred leti se je ugasnil 30. let star festival »Trije komorni dnevi v Radencih« , zaradi tega se po najboljših močeh trudimo, da v okvir programov PAC-evega festivala vrinemo tudi skladbe preverjenih slovenskih skladateljev in na ta način , vsaj

kolikor je v naših močeh, skrbimo in se brigamo za slovensko ustvarjalnost. Menimo, da je tudi to del naše naloge , mogoče celo poslanstva.V veliki ponos nam je tudi vsakoletni celovečerni koncert, ki ga skupaj z Občino Veržej prirejamo v spomin na velikana slovenske moderne, na v Veržeju rojenega skladatelja Slavka Osterca. Spodobi se in dolžnost nas vseh je, da mu vsaj enkrat na leto podarimo šopek skladb in muzikalnost vrhunskih poustvarjalcev .Verjamemo, da te samo njemu namenjene koncerte nekje, v višinah skrit, posluša tudi sam Slavko Osterc .Našim zamejcem v Monoštru na Madžarskem, letos prirejamo že deseti koncert Pace-vega glasbenega maja in na ta način skrbimo, da del iz slovenske kulturne malhe podelimo tudi z njimi, z dragimi ljudmi, ki si tudi kot mi v matični domovini, zaslužijo dotikanja te umetnosti. S ponosom lahko trdimo, da se je »prijelo«.Odlično korespondenco smo na tej relaciji vzpostavili tudi z Občino Beltinci in jo spremenili v stalnost, ki se stopnjuje, v stalnost, ki se počasi vsekakor spreminja v potrebo.PAC-ev glasbeni maj je s svojimi dobrimi vibracijami pritegnil tudi strokovno glasbeno javnost. Vse dosedanje koncerte je posnel ARS program RTV Slovenija in jih s strokovnimi muzikološkimi argumenti predvajal v svojih programih. Tudi zaradi tega je etiketa PAC-evega glasbenega maja prepoznavna in tudi zaradi tega je ta Festival jamstvo kakovosti.Ta relativno dolga, dvanajst let stara valovita pot, nas je pripeljala do točke, s katere ni poti v nasprotno smer. Verjamemo, da smo si vsi mi skupaj s pomočjo ljudi, s pomočjo pionirjev, ki so vse to začeli z odprtim srcem in dobro voljo, zaslužili smer naprej. Na tem mestu se jim še enkrat zahvaljujemo. Ne zapuščajte naše ceste. Usmerjajte svojo glasbeno radovednost in želje za umetnost na njo, da bo širša, hitrejša in v bodočnosti še lepša – da bo potreba vseh nas. Hvala!!!

SLAVKO ŠUKLAR, umetniški vodja Pacevega glasbenega maja

ČETRTEK, 24. maj 2012Murska Sobota, Klub PAC, ob 20.00: CHRIS JARRETT – klavir soloBeltinci, Kulturni dom, ob 20.00: TRIO VIRIBUS UNITISMonošter, Madžarska, Prefektorij, ob 20.00: RITA KINKA – klavir soloGrad na Goričkem, Grad, ob 19.00: SLOWIND

PETEK, 25. maj 2012Murska Sobota, Klub PAC, ob 20.00: RITA KINKA – klavir soloLjutomer, Glasbena šola Slavka Osterca, ob 20.00: WIENER KLANGKOMMUNELendava, Sinagoga, ob 20.00: CHRIS JARRETT – klavir soloMoravske Toplice, Evangeličanska cerkev, ob 20.00: SLOWIND

SOBOTA, 26. maj 2012Murska Sobota, Gledališče Park, ob 20.00: KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE S SOLISTOM STEFANOM DOHROM, prvim rogistom berlinske filharmonijeVeržej, Kulturna dvorana, ob 20.00: WIENER KLANGKOMMUNEBeltinci, Grajsko dvorišče/Kulturni dom*, ob 20.00: SLOWINDLjutomer, Glasbena šola Slavka Osterca, ob 20.00: RITA KINKA – klavir soloGornja Radgona, glasbena šola, ob 20.00: CHRIS JARRETT – klavir soloMoravske Toplice, Evangeličanska cerkev, ob 20.00: TRIO VIRIBUS UNITIS

NEDELJA, 27. maj 2012Murska Sobota, Gledališče Park, 20.00: ZAKLJUČNI KONCERT VSEH UDELEŽENCEV FESTIVALA * Koncerti bodo v primeru slabega vremena na omenjenih lokacijah.

PR

OG

RA

M F

ESTI

VA

LA

SPREHOD SKOZI PAC-ev GLASBENI MAJ 2012

Chris Jarrett se je rodil v slovanski družini (njegova družina se je v ZDA preselila iz vasi Segovci na Apaškem polju). Rojen je bil leta 1956 v Allentownu, v Pensilvaniji, in odrasel v z gozdom poraslem območju Apalačev. Klavir je začel igrati pri trinaj-stih letih, brezplačno ga je učil velik avstrijski pianist Vinzent Ruzicka. Po končani srednji šoli je študiral klavir in zgodovino glasbe na Oberlinskem konzervatoriju v Ohiu. Delal je kot ribič v Mehiškem zalivu, tovarniški delavec v Teksasu, pisarniški delavec v New Yorku in pomagal v kuhinji v Londonu. Ko se je »ponovno preselil« v Evropo, je Chris Jarrett z lastnimi kompozicijami koncertiral po vsem svetu in ustanovil več glasbenih skupin. Od takšnih, ki so igrale »hard-core komorno glasbo« (Four Free) do takšnih, na katerih glasbo so vplivali arabski in grški ritmi (Chris Jarrett Trio in »Suite Grecque« www.chrisjarrett.de). Je skladatelj filmske in resne glasbe, sklada tudi za opero, balet in gledališče. Trenutno živi v Nemčiji, kjer poučuje improvizacijo. Chris Jarrett v svoji glasbi uporablja strukture klasične glasbe in svobodo jazzovske improvizacije. Združuje ljubezen do oblike z jazzovsko energijo. Spekter njegovega izraza je širok: divji, ritmični, ironičen, epski, melanholičen, bizaren, mističen in jazzovski. Navdihujejo ga številni glasbeni slogi različnih obdobij in skladateljev. V njegovi glasbi je mogoče čutiti velik vpliv Johannesa Ockeghema, Sergeja Proko-fjeva, Charlesa Mingusa in Franka Zappe. Je brat slovitega pianista Keitha Jarretta.

CHRI

S JA

RRET

T –

klav

ir

Rita Kinka je pianistka madžarskega rodu, rojena v Subotici leta 1962. Tam je leta 1967 začela obiskovati nižjo glasbeno šolo, srednjo glasbeno pa 1973 v razredu prof. Marije Bash. V Novem Sadu jo je poučeval ugledni profesor Arbo Valdma. Di-plomirala je leta 1981 z najvišjo oceno. Podiplomski študij je zaključila na Fakulteti za glasbo v Beogradu (prof. D. Trbojević) in na Akademiji za glasbo v Novem Sadu (prof. A. Valdma). Izjemen uspeh na magistrskem študiju je kronala z Oktobrsko nagrado mesta Beograd za najbolj popolno študentsko stvaritev leta 1983. Njen enoletni študij v New Yorku je spremljal prof. Gyorgy Sandor. Štipendijo zanj si je pridobila na tekmovanju obetavnih umetnikov Kraljica Elizabeta v Bruslju leta 1987, kot najperspektivnejša mlada umetnica.Svoj prvi klavirski recital je imela leta 1975 in od takrat je nastopala v vseh jugoslo-vanskih glasbenih središčih ter v Združenih državah Amerike, Avstraliji, Sovjetski zvezi, Nemčiji, Izraelu, na Tajvanu, Belgiji, Nizozemskem, Franciji, Madžarskem, Bolgariji, Italiji, Angliji in na Češkoslovaškem. Prejela je številna jugoslovanska priznanja in nagrade. Poleg tega je nagrajenka številnih mednarodnih klavirskih tekmovanj: Senigallia (1979), v Vercelli (Viotti; 1981), Beograd (Jeunesses Musi-cales; 1983), Zwickau (Schumann; 1985), Sydney (1985), München (ARD 1987), Washington (1990) in Bruselj (Kraljica Elizabeta; 1991). V okviru tekmovanja Kraljice Elizabete ter v sodelovanju z Inštitutom za razvoj evropskega kulturnega prostora, Digitalne medijske produkcije in Komisije za evropsko skupnost, ji je bil podeljen naziv najboljše evropske izvajalke za leto 1991. Po tej prestižni nagradi je posnela tudi zgoščenko. Snemala je za radio in televizijo v Jugoslaviji ter v tujini. Danes je Rita Kinka redni profesor na Akademiji za glasbo v Novem Sadu in je predstojnica Katedre za klavir.

RITA

KIN

KA –

kla

vir

Ansambel Slowind, sestavljen iz solistov Orkestra Slovenske filharmonije, ne izvaja samo standardnega repertoarja za pihalni kvintet, temveč tudi najrazličnejšo komorno glasbo za mešane zasedbe. Velik poudarek daje sodobni glasbeni ustvarjalnosti. Pri tem sodeluje z mednarodno priznanimi izva-jalci kot so Heinz Holliger, Robert Aitken, Alexander Lonquich, Arvid Engegård, Muriel Cantoreggi, Aleksandar Madžar, Mate Bekavac, Steven Davislim, Matthias Würsch, Diego Chenna, Rocco Carbonara, Christiane Iven in Andrea Rucli. S sodobnimi deli skupina nastopa na številnih najpomembnejših festiva-lih za sodobno glasbo (Ars Musica - Bruselj, Biennale Bern,

Klangspuren - Innsbruck, New Music Concerts Series - Toronto, Roaring Hoofs - Ulaan Baatar). Vrsto let že tesno sodelujejo z Vinkom Globokarjem, Lojzetom Lebičem in Jürgom Wyttenbachom, pa še z drugimi slovenskimi in tujimi avtorji, ki mu posvečajo svoja dela (Larisa Vrhunc, Nina Šenk, Urška Pompe, Uroš Rojko, Nana Forte, Nenad Firšt, Bor Turel, Matej Bonin, Martin Smolka, Volker Staub, Ivo Nilsson). Skupina redno koncertira tudi v tujini. V zadnjem času so imeli odmevne nastope v ZDA, Kanadi, Mehiki, na Švedskem, v Franciji, Italiji in Avstriji. Svetovno sodobno komorno glasbo promovirajo na lastnem komornem ciklusu Festival Slowind, ki se je v desetih letih svojega obstoja razvil v pravo mednarodno gibanje. Na njem občasno sodelujejo tudi drugi vrhunski ansambli za sodobno glasbo: SurPlus (Nemčija), Accroche Note (Franci-ja), Divertimento Ensemble (Italija) in Ensemble Aleph (Francija). Na ta način festival pridobiva na mednarodni razsežnosti, saj se koncerti odvijajo tudi v drugih državah. Za dosedanje delovanje je zasedba Slowind leta 1999 prejel Župančičevo nagrado, leta 2003 pa nagrado Prešernovega sklada.Zasedbo sestavljajo:Aleš Kacjan - flavta, Matej Šarc - oboa, Jurij Jenko - klarinet, Paolo Calligaris - fagot, Metod Tomac – rog

SLO

WIN

D

Po oznaki „kralj roga“ v The New York Chronicle je Stefan Dohr za-radi popolne tehnike, čiste intonacije in čudovito artikuliranega muziciranja postal stalna tema v mednarodnih glasbenih krogih. Študiral je v Essnu in Kölnu ter začel kariero kot prvi hornist v frankfurtski operi. To mesto je dobil tudi v Festivalnem orkestru v Bayreuthu, v Filharmoničnem orkestru v Nici in v Nemškem simfoničnem orkestru v Berlinu. Leta 1993 je postal prvi hornist v Berlinski filharmoniji. Kot solist je igral s številnimi dirigenti (D. Barenboim, B. Haitink, C. Thielemann, I. Metzmacher in D. Harding). Igra v različnih ansamblih s filharmoničnimi kolegi in partnerji (Maurizio Pollini, Lars Vogt, Kolja Blacher, Ian Bostridge). C. Abbado ga je povabil v Lucernski festivalni orkester, je stalni član Ansambla Wien–Berlin, redno nastopa na mednarodnih komornih festivalih in ga vabijo v mojstrske delavnice po vsem svetu. Veliko časa posveča tudi poučevanju na Akademiji Herbert von Karajan. Solo repertoarju klasicizma in romantike je dodal tudi sodobna dela. Igral je praizvedbe koncertov, napisanih zanj, kot so Montafon H. Willija 2008 in koncert J. E. Lopeza 2009. Ok-

tobra 2010 je prvič izvedel koncert J. Wallmanna in februarja 2011 novo skladbo T. Hosokawe z Berlinsko filharmonijo in S. Rattleom. Leta 2007 je izšla CD „Opera“ posneta z rogisti berlinske filharmonije. Kot solist je 2009 posnel vse Mozartove skladbe za rog vključno z redakcijami, ki so jih F. X. Süßmayer, R. D. Levin in N. Rota napisali po nedokončanem Mozartovem K. 412/514 (386b).

STEF

AN D

OH

R in

KO

MO

RNI G

ODA

LNI O

RKES

TER

SLO

VEN

SKE

FILH

ARM

ON

IJE

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je ansambel štirinajstih godalcev, ki so tudi člani večjega simfonič-nega orkestra Slovenske filharmonije. Ustanovili so ga leta 1993 ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, z namenom, da bo obiskoval tiste odre v krajih po Sloveniji, ki za večji simfonični orkester nimajo primernih prizorišč. V petnajstih letih delovanja je ansambel odigral okoli 300 koncertov doma in v tujini. Nastopil je na Ljubljanskem pole-tnem festivalu, na mariborskem Glasbenem septembru, na festivalih Danubiana in Slovenski glasbeni dnevi, leta 2003 pa je nastopil v okviru Svetovnih glasbenih dnevov “Slovenija 2003” v Ljubljani. Koncerti v Dubrovniku (Dubrovniški poletni festival), Zadru, Zagrebu (Zagrebški poletni festival, Baročni festival Zagreb), Samoboru, Opatiji (Bienale sodobne glasbe), Rabu, Pagu, v Novem Sadu (Festival Nomus), Celovcu, Ohridu (Ohridski poletni festival), Podgorici (Festival A tempo), Gorici, Trstu, Murcii in Madridu (Veranos de la Villa) so vselej naleteli na navdušen sprejem pri občinstvu in kritiki. Od leta 1999 ansambel deluje v okviru istoimenskega društva. Vzpodbuja nastanek novih glasbenih del, skrbi za notne izdaje in objavlja promocijske zgoščenke. Že deveto sezono orkester prireja ciklus koncertov Sozvočje svetov v sodelovanju z Narodno galerijo iz Ljubljane. Prireditev povezuje predavanja o likovni umetnosti s koncerti komorne glasbe in privablja ljubitelje likovne in glasbene umetnosti. Ansambel sodeluje z mednarodno priznanimi slovenskimi glasbenicami: pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak, flavtistko Ireno Grafenauer in altistko Mirjam Kalin, gostil pa je tudi številna tuja imena svetovnih glabenih odrov, kot so violončelisti Aleksander Rudin, Miša Majski in Enrico Dindo, kontratenorist Markus Forster, violinistke Sarah Chang, Pria Mitchell in Alissa Margulis, pianistka Polina Leschenko, hornist Stefan Dohr in flavtist Massimo Mercelli. Posebno doživetje je bilo sodelovanje z akordeonistom Richardom Gallianom na festivalu Glasbeni september leta 2007. Ansambel je bil v letu 2009 rezidenčni orkester in koproducent Festivala Maribor. Pod umetniškim vodstvom violinista Richarda Tognettija je odigral dvanajst koncertov in sodeloval s številnimi svetovno priznanimi glasbeniki kot so pianist Boris Berezovski, flavtist Emmanuel Pahud, tenorist James Gilchrist, violinisti Arvid Engegard, Atle Spoonberg in Satu Vanska, sopranistka Sabina Cvilak, pianist Melvyn Tan, fagotistka Jane Gower, hornistka Marie Luise Neunecker, kitarist Vlatko Stefanovski in kavalist Teodosii Spassov. Orkester, ki igra brez dirigenta, je posnel več audio in video zapisov živih koncertov in izdal deset zgoščenk. Repertoar Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije obsega skladbe vseh stilnih obdobij. Posebno pozornost namenja ansambel stvaritvam slovenskih avtorjev, tudi tistih, najmlajših, ki se šele uveljavljajo. Vse to potrjuje visoko kakovost ter vlogo in pomen Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije v slovenski in evropski poustvarjalni kulturi. Za svoje uspešno delo je ansambel prejel nagrado Prešernovega sklada leta 1999, Župančičevo nagrado leta 2004 in Betettovo nagrado leta 2006.

Trio Viribus Unitis izhaja iz dua Lorenz-Novak, ki je nastal leta 1980. V teh treh desetletjih sta ugledna slovenska glasbenika nastopila na številnih domačih in tujih odrih. Zaradi programske pestrosti večkrat pritegneta k sodelovanju še kakšnega glasbenika, največ sta nastopala s harmonikarjem Francem Žibertom. Po osemletnem premoru se od lani trio Viribus Unitis ponovno predstavlja v nekoliko spremenjeni zasedbi, z izvrstnim mladim harmonikarjem Primožem Parovelom.

Prof. Tomaž Lorenz je diplomiral leta 1966 in naslednje leto opravil še specializacijo iz violine in komorne igre na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Leona Pfeiferja. Izpopolnjeval se je pri uglednih pedagogih v Rimu, Sieni, Trstu in Budimpešti. Kot solist in kot član Tria Lorenz je gostoval po Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki. Izdal je vrsto plošč, avdio in video kaset. Posebno skrb posveča domači ustvarjalnosti; tako je krstno izvedel več kot 70 del slovenskih skladateljev, od katerih so mnoga posve-čena prav njemu. Za umetniške dosežke je prejel tri nagrade Prešernovega sklada, dve nagradi Društva slovenskih skladateljev, Župančičevo in Betettovo nagrado. Leta 1998 je postal prvi častni član Glasbene mladine ljubljanske, leta 1998 pa ga je za častnega člana imenovalo Društvo slovenskih skladateljev.”

Jerko Novak se je začel učiti kitaro pri prof. Hubertu Scharri na Zavodu za glasbeno in baletno izobraže-vanje v Ljubljani. Na Visoki šoli za glasbo v Gradcu v razredu prof. Marge Bäuml-Klasinc je diplomiral in opravil programski študij. Večkrat je bil nagrajen na slovenskih in jugoslovanskih tekmovanjih glasbenih šol. Leta 1983 je prejel nagrado Zlata ptica – najvišje slovensko priznanje za mlade umetnike. Leta 2010 je prejel Škerjančevo diplomo za izredne dosežke pri vzgoji mladih slovenskih kitaristov in umetniško uveljavljanje šole (Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani). Kot kitarist z bogatim solističnim reper-toarjem koncertira in snema doma in v tujini ter pogosto igra v komornih zasedbah. Poučuje kitaro na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani in je stalni mentor na slovenskih poletnih glasbenih taborih.

Primož Parovel sodi med najaktivnejše glasbenike svoje generacije. Prvi pouk iz harmonike je prejel na Glasbeni šoli Vič-Rudnik pri Zdenki Šindič. Svojo glasbeno pot je nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Ernö Sebastianu. Študiral je pri Ivanu Kovalu, Mattiju Rantanenu in Stefanu Hussongu na akademijah za glasbo v Weimarju, v Helsinkih in v Würzburgu. Dodatno se je izpopolnjeval na mojstrskih tečajih pri mednarodno uveljavljenih profesorjih, kot so Hugo Noth, Friedrich Lips, Teodor Anzellotti, Mie Miki, Oleg Scharow in Egbert Spelde. Je zmagovalec in dobitnik nagrad na mnogih tekmovanjih. Redno nastopa kot solist ali komorni glasbenik na koncertih po Evropi, Kanadi in Aziji (Tajvan, Japonska, Filipini).

TRIO

VIR

IBU

S U

NIT

IS

Člani te mlade izvirne instrumentalne zasedbe v svojem umetniškem manifestu radi poudarijo, da glasbo dojemajo kot nekaj, kar je mno-go več kot le muzejska zbirka zgodovinsko opredeljenih zvočnosti, namenjenih zgolj maloštevilni in ozki eliti glasbenih potrošnikov. Mnogo širši pogled na pomen glasbe vodi umetnike k avtentični in radoživi glasbeni promociji, kjer po eni strani glasbi vračajo njeno izvirno in izvorno funkcijo, smisel in pomen ko jo družbenemu okolju ponudijo kot skupno dobro, po drugi strani pa glasbo dojemajo kot specifično obliko prenosa energije. Oziraje se na svoje začetke, člani zasedbe poudarjajo, da so že pred vstopom v to, posebno prijateljsko

združbo, imeli vsak svojo obetavno poklicno kariero, saj je vsak od članov že igral v mednarodno priznanem orkestru, osvojil ugledno mednarodno glasbeno nagrado ali pa bil uspešen solist. Umetniško skupnost povezuje tovarištvo in skupna ljubezen do komorne glasbe in strast do igranja v manjših zasedbah, kjer prijateljstvo in podobna umetniška in življenjska nagnjenja igrajo pomembno vlogo pri ustvarjalnem delu. Zanimanje za določeno glasbeno literaturo in osebne preference vsakega glasbenika narekujejo način in modus skupnega muziciranja, ki glede na repertoar sega vse od dua pa do polnoštevilnega komornega orkestra. Poleg tradicionalnih koncertov Dunajsko zvočno skupnost navdihujejo tudi nove smeri odrskih pojavnosti in programskega oblikovanja, zato pogosto sodelujejo z umetniki najrazličnejših področij, poklicev in poslanstev (igralci, pisci, vizualnimi umetniki in baletnimi plesalci) v nenehnem iskanju sodobnih modelov oživljanja po mnenju članov skupnosti precej razsute koncertne scene. Začetki Dunajske zvočne skupnosti so povezani s Salzburškim festivalom in letom 2008, ko so se nekateri člani udeležili poletne akademije Dunajskih filharmonikov in v tem okviru prvič skupaj izvajali komorno glasbo. Že tedaj so glasbeniki vzpostavili odličen stik z občinstvom ki je trajal ves čas njihovega nastopanja. Naslednji koncerti so potekali pod oznako Pro Arte in prav zaradi odličnega sprejema pri občinstvu, so se mladi glasbeniki želeli še naprej družiti pri intenzivnem muziciranju. Precej let po skromnih začetkih so člani Dunajske zvočne skupnosti v začetku leta 2011 prvič tudi uradno nastopili kot stalni komorni ansambel in sicer z deli Beethovna in Richarda Straussa. Za svoje prve nastope so si izbrali Viteško dvorano v Bistrici in po izjemnem začetnem uspehu so kmalu organizirali še nove nastope, tako da je ta kraj sedaj postal glasbeni dom tega ambicioznega kolektiva.

WIE

NER

KLA

NG

KOM

MU

NE

Duna

jska

zvo

čna

skup

nost

, Avs

trija

ZAHVALA

Posebna zahvala gre vsem ljudem, ki so s svojim nesebičnim delom odločilno in pomembno vplivali na vzpostavitev in delovanje Kluba PAC ter na ta način omogočili, da smo letos pomemben del Evropske Prestolnice Kulture 2012. S svojim delom so bistveno pripomogli k dvigu kulturne v mestu in s tem razvoju mesta na kulturnem področju.

Zagotovo pa je nekaj imen, ki jih je na tem mestu potrebno še posebej omeniti: - Rudi Cipot, idejni vodja in ustanovitelj Kluba PAC,- mag. Slavko Šuklar, programski vodja Glasbenega PAC-evega maja,- Edita Rituper, predsednica Kluba PAC v obdobju od leta 2000 do 2004,- Roman Buzeti, predsednik Kluba PAC v obdobju od leta 2004 do 2008 in- Slavek Petek, predsednik Kluba PAC v obdobju od leta 2008 do 2011.

Njihova vloga je še posebej pomembna. S svojo pripadnostjo, znanjem in idejami so ustvarili nov moment na kulturnem področju v mestu Murska Sobota in postavili odlične temelje, na katerih bomo gradili uspešno kulturno zgodbo tudi naprej.

Klub PAC je Pomurski akademski center, katerega poslanstvo je služiti prihodnosti, razvoju in napredku pomurske regije, ki temelji na lastnem znanju in sposobnostih. Vizija Kluba PAC pa je ponuditi pomurskemu prostoru vrhunska

kultura in izobraževalna doživetja, sodelovati ter zmagati v prizadevanjih za razvoj in napredek našega okolja.

Klub PAC, Lendavska ulica 5a, 9000 Murska SobotaS: www.klub-pac.si, E: info@klub-pac.si

T: 02 51 51 350

Prelom in tisk: aiP PraprotnikNaklada: 400

Vstopnina za koncerta v soboškem Gledališču Park znaša 5 evrov v predprodaji in 7 evrov na dan koncerta.Člani Kluba PAC, dijaki in študenti imajo prost vstop.

Zadnji koncert, ki bo v nedeljo, 27. maja 2012, v Gledališču Park, bo dobrodelnega značaja. Izkupiček bo podarjen v humanitarne namene.