PENZIONER + br. 94.qxd

SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: [email protected] www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

str. 2

str. 3, 8, 9 i 13

27 maj 2016 godinaGodina IX, broj 94

PENZIONER

SPASOV VO NEGORSKIBAWI

IZBOR NAALBANSKI

HRONIKA

ZDRAVSTVO

ZABAVA

VIDICI

INTERVJUSO

PETERSKVARÂ

str. 5

str. 7

str. 19

str. 11

str. 12

str. 15

str. 20

VELIGDENSKIPRAZNUVAWA

ODREDENIUÊSNICITE NA REPUBLI^KATAREVIJA

14-TI REGIONALNIREVII NA PESNI,MUZIKA I IGRI

]E IZLEZAT9. Junivo "Nova Makedonija#- Penzionerski vidici16. Juni- Prilog za penzionerivo "Koha#24. Juni"Penzioner plus#

Majskite penzionerski aktivno-sti bea tradicionalni, no sopredznak na golemiot jubilej,

70 godini od penzionerskoto organi-zirawe vo Makedonija. I vo ovie te{-ki denovi za na{ata zemja, denovi vokoi neizvesnosta kako temen oblak japomatuva svetlinata na Jubilejot,najvozrasnata populacija, penzione-rite, so golema qubov u~estvuvaat vosite aktivnosti koi gi organiziraSojuzot na zdruènijata na penzione-rite na Makedonija. Moèbi nekoj }ere~e deka momentot ne e za pesna, notie zaboravaat deka site {to ìveatvo ovaa zemja niz vekovite, i tagata, ibolkata, i radosta ja iskaùvale nizpesnata. Od pesnata ja zemale energi-ja za da prodolàt. Niz pesnata i ~e-

korot na oroto ja iskaùvale verbatavo opstanuvaweto, vo napredokot, na-de`ta za poubava idnina, za prospe-ritet i denovi ispolneti so radost.Taka bilo sekoga{. Ne slu~ajno vo si-te nosii najzastapeni se crnata, cr-venata, belata i òltata boja: crnatakako odraz na bolkata i tagata, crve-nata kako boja na nepokor, belata ka-ko boja na noviot den i òltata kakobojata na sonceto koe dava ìvot. Neslu~ajno zvukot na }emaneto e sli~enna pla~ot na majkite po izgubenitesinovi, a pisokot na zurlite i kava-lite povikuvaat da se opstane. A oro-to, vo oroto ne slu~ajno mnogupati napo~etok ~ekorot e baven, teòk, zapotoa da stane razigran i brz...

Del od istorijata na site narodi, aosobeno na onie koi ìveat vo na{atazemja, ispi{ana e vo pesnite, vo obi-~aite vo na{eto bogato multietni~kokulturno bogatstvo. Zatoa na ovojprostor uspeal da se odrì soìvo-tot, se odràla multietni~nosta bi-dej}i sosedot i prijatelot bil pove}eod brat, bez razlika na vera, jazik ilinacija. Za àl, se dobiva vpe~atokdeka ova, ovaa vistina za nas koi ì-veeme vo na{ata ubava zemja, go znaatnajstarite, a se pove}e kako da go po-dzaboravaat ili kako i da ne go po~i-tuvaat pomladite generacii. To~no edeka istorijata ja pi{uvaat pobedni-cite, no nevistinite se vistini samovo vremeto na slu~uvawata, a niz go-dinite tie otpa|aat kako esensko li-sje.

Na osumte regionalni revii na pes-ni, muzika i igri penzionerite prekupesnata pokaàa deka na istorijata,na tradicijata ne treba da se zabora-vi. Na korenite treba da se bide gord.Na pretcite treba da se bide dostoen.Taka e sekade, vo site zemji, na sitemeridijani, na site kontinenti.

So pesna i igra se druèa penzio-nerite vo Domot na kulturata „Aco

[opov# vo [tip, kade {to se odrà14-ta regionalna revija na pesni, mu-zika i igri na zdruènijata od pet-tiot region: ZP Strumica, ZP Lozovo,ZP Novo Selo, ZP Zletovo, ZP SvetiNikole, ZP Radovi{ i Kon~e, ZP Pro-bi{tip i doma}inot ZP [tip i Kar-binci, koi nesekojdnevniot nastan gozapo~naa so defile niz ulicite na[tip, gradot na serenadite, gradot napesnata za Lenka Pingova. Na revija-ta pokraj pesni i ora bea prikaàni iinteresni obi~ai.

I vo Domot na kulturata vo KrivaPalanka so pesna i oro nastapija pen-zionerite od zdruènijata od ~etv-rtiot region, koja se odrà na 4-timaj 2016 godina na denot koga po~inalnajgolemiot makedonski revolucio-

ner Goce Del~ev ~ija misla „Jas go ra-zbiram svetot kako pole za kulturennatprevar me|u narodite!# e besmrtnai treba da bide yvezda vodilka na si-te narodi. Na ovaa nezaboravna fol-klorna manifestacija u~estvuvaa: ZPKratovo, ZP Kumanovo, ZP Solidar-nost - Aerodrom, ZP Centar i ZP âirod Skopje, kako i doma}inot ZP KrivaPalanka, a u~esnicite na revijata podefileto, imaa mo`nost da se voodu-{evuvaat od rakotvorbite izloènivo holot na Domot na kulturata.

Vo gradot na gemixiite na Racin ina ~algiite, vo Veles, na 5-ti maj2016 godina, se odrà 14-tata regio-nalna revija na pesni, muzika i igri.Na ovaa kulturna manifestacija napenzionerite od Povardarskiot regi-on u~estvuvaa: ZP Kavadarci, ZP Bog-danci, ZP Negotino, ZP Gevgelija, ZPValandovo, ZP Demir Kapija i zdru-ènieto doma}in od Veles. Ovoj nas-tan e za pozdravuvawe i }e ostanevreàn vo memorijata na vele{ani soèlba za drugaruvawe i {irewe naprijatelstvata.

Na 9-ti maj, na denot na pobedatanad najgolemoto zlo, fa{izmot, vo

ubavoto Peh~evo vo Ma-le{evijata, se odrà14-tata regionalna re-vija na pesni, muzika iigri na zdruènijata odprviot region: ZP Vinica, ZP Ko~ani,ZP Del~evo, ZP Berovo, ZP Makedon-ska Kamenica i doma}inite ZP Peh-~evo. Vrne`livoto vreme ne gi ras-koleba u~esnicite da prodefiliraatpo ulicite na ova ekolo{ko grat~e iso pesna i oro da go najavat nastanot.Kako voved vo revijata i simboli~noprikaùvawe na me|ugeneraciskatapovrzanost, nastapi ènskata igraor-na grupa pri Domot na kulturata „JaneSandanski# i vnese radost i kolek-tivno se}avawe na mladosta kaj siteprisutni.

Domot na Armijata na RepublikaMakedonija vo Skopje, na 10-ti maj2016 godina, be{e centar na najmaso-vnata folklorna manifestacija napenzionerite od {est skopski zdru-ènija koi go so~inuvaat tretiot re-gion: ZP Saraj, Zdruènieto na voenipenzioneri, ZP Kisela Voda, ZP So-lidarni penzioneri - Ilinden, ZPOVR na RM i zdruènieto na penzio-neri doma}in od op{tina Gazi Baba.Na revijata se slu{naa izvorni izve-dbi na kavali i gajdi, se otpeaja ubavimakedonski pesni, se odigraa intere-sni makedonski ora. Simbolikata naspojot pome|u mladosta i iskustvotobe{e prikaàna so nastapot na mla-dinskoto kulturno-umetni~ko dru{-

tvo „Skopje# od Skopje koe ima dobi-eno mnogu nagradi za svoite nastapi.

Vo salata na Narodniot teatar, priCentarot za kultura vo Bitola, na 11-ti maj 2016 godina se odrà 14-tataregionalna revija na pesni, muzika iigri na penzionerite od zdruènijataod sedmiot region i toa: doma}inotZP Bitola, ZP Prilep, ZP Kru{evo i

ZP Demir Hisar, me|u koi prvpat senajde i zdruènieto od Resen. Na sce-nata se pee{e i izvoren folklor istarogradski pesni. Se slu{na i vla-{ka pesna. Se prezentiraa obi~ai, adominira{e spektarot na boi od no-siite. I seto toa be{e u{te eden do-kaz deka penzionerite pridonesuvaatza za~uvuvawe i afirmirawe na kul-turnoto nasledstvo i identitetot nasite {to ìveat vo na{ata zemja.

Taka be{e i na 17 maj na regional-nata revija na pesni, muzika i igri odvtoriot region na koja u~estvuvaa:doma}inot ZP Butel, ZP Karpo{, ZP\or~e Petrov, ZP Tetovo, ZP [utoOrizari i ZP Taftalixe DDD. Ovaarevija be{e so najmnogu multietni~kielementi. Ima{e pesni na site jazici,a tapanite na Romite gi razigraa sr-cata na prisutnite. Ima{e i horskinapevi. S¢ na s¢ Makedonija vo malo,no golem primer za soìvot i me|use-bna po~it.

Poslednata regionalna revija seodrà na 19 maj vo Ki~evo, a u~estvu-vaa zdruènijata od osmiot region:ZP Ohrid i Debrca, ZP Gostivar, ZPMakedonski Brod, ZP Vev~ani, ZPStruga, ZP Debar i Centar @upa, ZPLabuni{ta i doma}inot ZP Ki~evo. Iovaa revija be{e so multietni~ki ka-rakter. U~estvuvaa i golemi i malizdruènija, no site bea golemi voèlbata da se pretstavat {to podob-ro i poavtenti~no.

Od osumte revii najdobrite }e nas-tapat na Republi~kata revija koja }ese odrì na sedmi juni 2016 godina vosalata na Domot na ARM koja e prete-sna da gi primi site koi }e sakaat dago vidat folklorniot |erdan isple-ten od pesni, ora, muzika i boi, a toapreku mediumite }e go vidat i oniekoi ne veruvaat deka vo Makedonijaima soìvot i edinstvo, no }e se uve-rat vo toa.

Zaradi seto ova 8-te regionalnirevii i republi~kata folklorna re-vija bea proglaseni za kulturni man-ifestacii od interes na dràvata ikako proekt bea poddràni od Minis-

terstvoto za kultura i vo 2016 godina.Na 21-vi maj zapo~naa Regional-

nite sportski natprevari, na koi pen-zionerite }e ja pokaàt svojata psi-hofizi~ka podgotvenost. Republi~-kata penzionerska sportska olimpi-jada }e se odrì na 3 septemvri 2016godina.

K.S. Andonova

Majski penzionerski aktivnosti na SZPM vo znakot na jubilejot

PANORAMA

str. 16

str. 18

Organizacioniot odbor i Komisijata za kulturno-zabaven ìvot pri SZPM, na sednica-ta odràna na 23-ti maj 2016 godina, gi odredija u~esnicite na Republi~kata revija napesni muzika i igri, koja }e se odrì na 7-mi juni 2016 godina vo Domot na ARM vo Sko-

pje. Izborot na pretstavnici od zdruènijata na penzioneri se izvr{i po odrùvaweto na 14-tite regionalni revii na pesni, muzika i igri vo osumte regioni vo koi u~estvuvaa 50 zdru-ènija ~lenki na SZPM so nad 1000 u~esnici. Odreduvaweto na u~esnicite be{e izvr{enovrz osnova na predlogot na selektorot Tom~e Stojkov i ~lenovite na Odborot i Komisijata,koi so posebno vnimanie gi sledea i gi ocenuvaa reviite. Taka, na najmasovnata republi~kakulturna manifestacija vo Skopje }e u~estvuvaat zdruènijata na penzioneri koi na regio-nalnite sredbi pokaàa posebna kreativnost i ostavija najdobar vpe~atok kaj stru~noto ìrii publikata. Vo taa grupa spa|aat slednite 27 zdruènija:

1. ZP Bitola - Hor so solo pesna „Lek za vqubeni#2. ZP Kriva Palanka - Obi~aj - Kratovska svadba3. ZP Strumica - \ur|ovdenska pesna4. ZP Gostivar - Albanska pesna „Kara Di Eli, Kara Hana# 5. ZP Probi{tip - \ur|ovdenski obi~aj6. ZP Gazi Baba - Horska izvedba „Izlegla Jana po pole”7. ZP Kumanovo - Splet na ora i pesni8. ZP Centar - Peja~ka grupa - „Mi tovaril kale{ Don~o#9. ZP Radovi{ i Kon~e - Svadben bi~aj

10. ZP Gevgelija - So pesnata „Dedo pope#11. ZP Ko~ani - Splet ora „Na tri pati#12. ZP Tetovo - Peja~ka grupa - pesna na albanski „Ti na mene, jas na tebe#13. ZP Tetovo - Peja~ka grupa - Svadbeno nevestinsko oro 14. ZP Kisela Voda - Koreografija so Makedonsko devoj~e15. ZP Prilep KUD „Penka Koteska# - Pesnata i orata se na{e bogatstvo 16. ZP Ohrid i Debrca - @ensko nevestinsko + ma{ko naramo 17. ZP Kru{evo - Vla{ka pesna - Bela Menta 18. ZP Aerodrom - Splet ora i pesni so prva koreografija 19. ZP [uto Orizari - Splet na ma{ko i ènsko oro

20. ZP Ki~evo - Vodici - predavawe i primawe kumstvo 21. ZP Kavadarci KUD „Loza# - Me{ano ma{ko i ènsko oro 22. ZP \or~e Petrov - Oro od skopsko so zavr{etok „Crnogorka# 23. ZP Peh~evo - Peja~ka grupa - „Blaèna gora zelena#24. ZP OVR - Skopje - Oro „[opska petorka# 25. ZP Demir Hisar - Oro „Beran~e# 26. ZP Struga - pesna za StrugaMakedonska Jamenica - „Kopa~ka# 27. ZP Veles - Peja~ka grupa - „Nalej, nalej# i „Mile Pop Jordanov# Republi~kata revija na pesni, muzika i igri, isto taka, budno }e bide sledena od stru~noto

ìri na Izvr{niot odbor na SZPM, a zdruènieto so nadobar nastap }e bide izbrano za u~es-tvo na Festivalot za treta doba vo Qubqana - Slovenija. M.D.

AKTUELNOSTI PENZIONER plus 94 maj 20162

Odredeni u~esnicite na Republi~kata revija

Svoevremeno, moèbi pred petnaeseti-na godini, pi{uvav, ili se obiduvav,da pi{uvam aforizmi. Toga{ ispoza-

pi{av nad pedesetina moi mudruvawa, me|ukoi se najde i latinskata pogovorka Repetitioeset mater studiorum, no so prilepeno afori-sti~ko kaùvawe. Taka, po moe ispadna de-ka: povtoruvaweto e majka na znaeweto, apovtoruva~ite se nejzini posinoci. Neo-damna, po pro~ituvaweto na edno soop{te-nie (broj 8) na malku zabeganata Partija nasamobendisani, pardon, obedineti penzio-neri i gra|ani na Makedonija (POPGM), mi sevrati se}avaweto na toa moe umuvawe zapovtoruvaweto {to go nau~iv vo gimnaziskidenovi. Za da bidam aktuelen, sakam celos-no da go izmenam i da go „negiram” tvrdewe-to vo ovaa latinska pogovorka. Sega tvrdamdeka povtoruvaweto ne e majka na znaewe-to, tuku majka na neznaeweto, a povtoruva-~ite se neznajkovci. Taka mislam zatoa{to vo aprilskiot broj na „Penzioner plus”,pred da izleze vo javnost spomenatoto so-op{tenie na POPGM, iskaàv i potsetiv nanekoi fakti i vistini za sostojbata vo pen-zionerskata organizacija, bez da go „konsul-tiram” vodstvoto na spomnatata partija, dago prozivam, da mu zabeleùvam i da musolam pamet. Ispadna deka „stru~niot {tab#na POPGM, ne{to pro~ital, no ne zapame-til, ili ne sakal da zapamti ni{to, a vo ja-vnosta {iri nevistini, nebulozi i neosno-vano go napa|a Rakovodstvoto na SZPM, ne-bare toa mu e sopira~kata za fa}awe na„vozot# i stokmuvawe do „pobednicite#. Ve-rojatno za da mu se dopadne na onie do koinekolkumina negovi sakaat da "sednat#, do-kolku i tie kon koi se priklonuva nekadesednat, izbrzuva so soop{tenieto i ja kinenajzelenata (obi~no ne se kaùva {to) „lu-benica od bostanot#.

I, ako bidne ne{to, }e zavr{i i nivnataborba za „obespravenite# penzioneri koi,kako velat, gi zamajuvaat funkcionerite naSZPM, a nekolkumina poddrùva~i naPOPGM so dlaboki xebovi od maksimalnitepenzii, voodu{eveni od aktuelnoto soop{-tenie, bezglavo voskliknuvaat i go iskaù-vaat svojot egoizam i diletantizam, poka-ùvaj}i totalno neznaewe i neinformira-nost, so obid da gi obezvrednat uspesite naSojuzot. Tuka vleguva i nivnata osuda nasolidarniot princip na zgolemuvaweto napenziite, kako grià za sebe, a ne za penzi-onerite. Takvi „vika~i#, si dozvoluvaat naj-golemiot broj, preku 170 iljadi penzioneriso poniski penzii, da gi narekuvaat izmatu-feni stari goltari, koi „pretsedatelot itie okolu nego, gi ubeduvaat deka mizernite500-600 denari na godi{no nivo se nivenpodarok”...

Ete zo{to, pokraj mnogu drugi ne{ta, sa-kam u{te edna{ da akcentiram del od ka-ùvawata vo spomenatata kolumna od pret-hodniot broj na vesnikot za da im pomognamna neinformiranite da gi sogledaat fak-tite za vistinata. Toa go povtoruvam i zaonie povtoruva~i - neznajkovci, koi ne mo-àt odedna{ da gi sfatat rabotite, ili pakna onie koi toa moàt, da im kaàm da ne sepravat nedovetni i da {irat nevistini iinsinuacii, mislej}i deka taka najbrzo }e gipostignat svoite celi. I, kone~no navedu-vam del od faktite, koi nikoj i so ni{to nemoè da gi ospori i porekne:

- Koj moè da go ospori faktot za napra-veniot bum vo informiraweto na penzio-nerite so pokrenuvaweto i razvivaweto nabesplatniot penzionerski vesnik „Penzio-ner plus#, koj na denot na Jubilejot, po povod70-godi{ninata od penzionerskoto organi-zirawe vo Makedonija, na 20-ti septemvri,}e go proslavi izleguvaweto na stottiotbroj, kako i odbeleùvaweto na izleguva-weto na pedesettiot broj na podlistokot

„Penzionerski vidici” vo „Nova Makedoni-ja#, pa i prilogot vo „Koha# na albanski jazik.Ovie glasila na penzionerite se najposaku-vani i naj~itani vo Republika Makedonija.A tuka e i VEB stranicata na SZPM, koja u{-te po{iroko i na sovremen na~in gi in-formira svoite ~itateli. Napadot za nea-ùriraweto na istata od 2012 godina, nesakam da go komentiram, bidej}i napa|a~ot,ili ne znae {to kaùva, ili nasednal na

te{ka dezinformacija.- Koj moè da go ospori uspehot na SZPM

vo organiziraweto na penzionerskite reviina pesni, muzika i igri na regionalno i re-publi~ko nivo vo koi u~estvuvaat stoticipenzioneri, kako izraz na bogatoto kulturnotvore{tvo i tradiciite vo Makedonija, koiso neguvaweto i otrgnuvaweto od zaborav se~uva i potvrduva identitetot na na{eto po-stoewe. So reviite penzionerite od Make-donija stanaa prepoznatlivi na evropskonivo, prvenstveno promoviraj}i se sekojagodina na Festivalot za treta doba vo Qub-qana - Slovenija. Ocenuvaj}i gi postignu-vawata i pridonesot vo neguvaweto i pre-nesuvaweto na kulturnite tradicii naidnite generacii, Ministerstvoto za kultu-ra Reviite gi proglasi za manifestacii odposeben dràven interes. A uspehot vo or-ganiziraweto i sproveduvaweto na penzio-nerskite sportski igri ve}e 21 godina pored, koi prerasnaa vo penzionerska sports-ka olimpijada, e posebna prikazna. Iljadni-ci penzioneri se natprevaruvaat, se rekre-iraat i se druàt, {to e osnovna preporakaza aktivno i zdravo stareewe za site pri-padnici na tretata doba.

- Koj moè da go ospori uspehot vo vospo-stavuvaweto dobra sorabotka so Vladata naRM i drugite dràvni i lokalni upravi iinstitucii so koi niz participiraweto voorganite i zastapuvaweto na interesite napenzionerite, se obezbeduva ostvaruvawena pravata {to proizleguvaat i im pripa-|aat po Zakonot. Mnogu benefiti {to giimaat penzionerite, kako {to se redovnataisplata i kontinuiranoto zgolemuvawe napenziite, besplatnoto bolni~ko lekuvaweza opredelena kategorija penzioneri, bes-platnata klimatsko-bawska rekreacija,besplatniot prevoz so avtobusite na JSP voSkopje i drugi gradovi vo Republikava, be-splatniot èlezni~ki prevoz sekoj vtor vi-kend vo mesecot, besplatniot turisti~kivikend, mnogukratnoto namaluvawe na ceni-te na lekovite i u{te mnogu drugi povolnos-ti, se rezultat na takvata sorabotka i ini-cijativa na SZPM za sozdavawe uslovi zapodobruvawe na kvalitetot na ìvotot napenzionerite.

- Koj moè da go ospori uspehot vo orga-niziraweto sredbi na penzionerite na ze-leno po razni povodi i vo razni gradovi, napoznati kulturno-istoriski mesta, kadedoa|aat iljadnici penzioneri od site krae-vi i sredini, pri {to me|usebno se zapozna-vaat, se druàt i sozdavaat novi prijatel-stva i relacii za multi-etni~ko ìveewekako primer na pomladite generacii. Naovie i na mnogu drugi sredbi se manifesti-raat i prezentiraat kulturni tradicii iobi~ai, se podgotvuvaat tradicionalni ja-dewa, se pejat pesni i site igraat vo zaed-ni~ko penzionersko oro.

Ne moè vo eden zdiv se da se nabroi i dase iskaàt site aktivnosti, site postignu-vawa i site zadovolstva {to gi imaat iuìvaat penzionerite!

Zaslepeni od svoite „vi{i celi#, seto ovane go gledaat ~elnicite na POPGM, a „vodatgrià za parite od ~lenarinata na penzio-nerite#, vr{at raspredelbi i sakaat davrabotuvaat mladi kadri?! Licemerno pro-moviraj}i go svoeto "volonterstvo#, verojat-no i mislat deka site ovie uspesi na SZPM,ednostavno pa|aat od nebo?!

Se nadevam deka „klientelata# popgmovs-ka (da se posluàm so nivniot re~nik) sega,barem delumno }e se zapoznae i }e go sfati~ineweto na SZPM vo ramkite na svoitenadle`nosti! Ako se uveram vo toa, vetuvamdeka povtorno }e ja redefiniram mojata la-tinska pogovorka za povtoruvaweto. Ako nedrugo, sigurno }e ja vratam vo nejzinotooriginalno i vistinsko zna~ewe!

Mendo Dimovski

Povtorno potsetuvawe na faktite

Kolumna

Sojuzot na zdruènijatana penzioneri na Ma-kedonija, pokraj ostva-

renite povolnosti vo koristna podobruvawe na ìvototna najvozrasnata populacijagra|ani, kako {to se, bespla-tna bawska-klimatska rek-reacija, besplaten turisti~-ki vikend, besplaten prevozso èlezni~ki soobra}aj i so

avtobusite na GSP vo Skopje,itn., uspe{no prodolùva sozapo~natite proekti i na po-leto na kulturata. Taka, vosorabotka so Ministerstvotoza kultura, pottikna i obez-bedi organizirani poseti nakulturnite ustanovi i insti-tucii, a naj~esto i najmnogu

penzionerite se prisutni napretstavite {to gi priredu-va Makedonskiot narodenteatar.

Inaku, MNT za mart i aprilovaa godina dodeli 380 bes-platni bileti za penzioner-ite zainteresirani za teata-rski pretstavi. Neposrednasorabotka so MNT ostvaruvaKomisijata za kultura pri

Gradskiot sojuz na ZP Skopje,koja na pove}e zdruènija odna{ata metropola im podelibileti, najprvin po povodVeligdenskite praznici zakulturnata manifestacijakoja se odrà vo dvorot nacrkvata Sv. Bogorodica i zaMe|unarodniot festival -

MNT-fest, koj se odrà voprostoriite na noviot tea-tar, vo periodot od 12-15maj. Na op{to zadovolstvo,penzionerite pokaàa goleminteres za teatarskite kul-turni manifestacii, pri {toistite imaa mo`nost da giprosledat i vidat na scenaitalijanskite i apulijanski-te umetnici.

Otvoraweto na programatabe{e na 12-ti maj so prvatamo{ne uspe{na pretstava nakompanijata Faktori od Le~e- Son na letnata no}, od Vi-lijam [ekspir.

Na MNT - fest se odigra iizvonrednata pretstava „Votemnata no} i ne goltaat ja-zici plamni#, na teatarotAldes od Luka. Negoviot ori-ginalen naslov „in girum no-cte” pretstavuva zagado~enlatinski palindrom koj i GiDebor go izbra za naslov nasvojot pro~uen film od 1978godina. So ovie aktivnostise dava zna~ajna poraka dekapenzionerite se vaèn delod sekojdnevnite zbidnuvawai kulturnoto ìveewe nagra|anite vo Skopje.

Sevastija Cvetkovska -Sotirovska

Od kulturnoto ìveewe vo Skopje

Penzionerite najzainteresirani za teatarski pretstavi

REVIIPENZIONER plus 94 maj 2016 3

[tip: 14-ta Regionalna revija na pesni, muzika i igri

Obnovuvawe i ~uvawe na tradiciite

Na 27-mi april 2016 godina, pred golemiot praznik Hris-tovo Voskresenie, vo organizacija na SZPM vo Domot nakulturata „Aco [opov# vo [tip, se odrà 14-ta regional-

na revija na pesni, muzika i igri na zdruènijata od pettiot re-gion. Zdruènijata na penzioneri od: Strumica, Lozovo, NovoSelo, Zletovo, Sveti Nikole, Radovi{ i Kon~e, Probi{tip i do-ma}inot [tip i Karbinci, ovoj nesekojdneven nastan go zapo~naso defile niz ulicite na [tip.

Dobredojde na u~esnicite i gostite prv im posaka pretseda-telot na ZP [tip i Karbinci, Mihail Vasilev, koj go izrazi za-dovolstvoto za doverbata na SZPM da bidat doma}ini na ovaaisklu~itelno zna~ajna kulturna manifestacija, pri {to iskaànekoi rezultati i celi na zdruènieto za postignuvawe podobriuspesi vo idnina.

Na takvoto nastojuvawe poddr{ka dade gradona~alnikot na[tip, m-r prim. Il~o Zahariev, koj govore{e za sorabotkata soZduènieto i najvozrasnata populacija gra|ani, od koi, kakore~e, treba da se polzuva iskustvoto i mudrosta {to ja posedu-vaat.

Na u~esnicite i prisutnite im se obrati potpretsedatelot naIO na SZPM, Saltir Karovski, koj zboruva{e za pridonesot naovie manifestacii vo neguvaweto i ~uvaweto na kulturnitetradicii i za odbeleùvaweto na 70-godi{ninata od penzio-nerskoto organizirawe vo Makedonija. Nazna~uvaj}i i drugi ak-tivnosti i postignuvawa na zdruènijata, Karovski ja proglasirevijata za otvorena.

Potoa scenata vo Domot na kulturata oìve so ìvopisnite

nosii, so zvukot na narodniot i izvorniot melos od 5-tiot regi-on, koj gi navrati penzionerite vo mladosta, a pomladite go po-~ustvuvaa toa vreme na svoite predci so Trimerski adet, so po-sna trpeza za snaata i lulawe na \ur|ovden. Se slu{naa i staro-gradski, narodni i izvorni pesni, se obnovija razni adeti i obi-~ai i se zaigraaa mnogu podzboraveni ora.

Vo ime na organizatorot SZPM blagodarnici na zdruènijatau~esnici im vra~i Milevka Zdravkovska, potpretsedatel na

Komisijata za KZ@ pri Sojuzot.Na zaedni~koto druèwe vo restoranot „Oaza# na prisutnite

im se obrati i pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski, kojiskaà zadovolstvo od nastapot na u~esnicite, posakuvaj}i imna site dobro zdravje i uspeh vo ovaa jubilejna godina na Sojuzot

na zdruènijata na penzioneri na Makedonija.Ovaa blagoprijatna sredba vnese posebno raspoloènie kaj

site prisutni so izrazena èlba za povtorno viduvawe i dru-èwe.

Cveta Spasikova

Mihail Vasilev Il~o Zahariev Saltir Karovski

ZP Lozovo

ZP Strumica

ZP âir

ZP Solidarnost - Aerodrom

ZP Kriva Palanka dobrovolno se prifati da bide doma}in nagodina{nava 14-ta regionalna revija na pesni, muzika i igrivo êtvrtiot region, koja se odrà na 4-ti maj 2016 godina vo

Domot na kulturata. Ovaa najmasovna kulturna manifestacija napenzionerite, zapo~na so defile niz gradot i so zvucite na ins-trumentite, so pesna i oro se prenese glasot za zna~ajniot nastan,{to e del od odbeleùvaweto na 70-godi{ninata od penzioners-koto organizirawe vo Makedonija. U~esnicite od Kratovo, Centar- Skopje, Kumanovo, Solidarnost - Aerodrom, âir i doma}initeod Kriva Palanka, sve~en ambient gi do~eka i vo holot na Domot,kade Aktivot na penzionerki ima{e priredeno izlo`ba na rako-tvorbi, a pretstavni~kite na ova telo, so presna poga~a, sol i cr-veno jajce, site gi pre~ekaa na vlezot i gi ugostija.

U~esnicite i gostite prv gi pozdravi i na site im posaka dobre-dojde i prijatni migovi i druèwe, pretsedatelot na ZP Kriva Pa-lanka Slavko Stojanovski.

Za zna~eweto na Revijata i za aktivnostite i uspesite na zdru-ènijata vo ovaa jubilejna godina, inspirativno zboruva{e pret-sedatelot na SZPM, Dragi Argirovski, pri {to prazni~nata at-mosfera ja povrza so odbeleùvaweto na 70-godi{ninata od pen-zionerskoto organizirawe vo Makedonija. Toj posebno go istaknapridonesot na reviite vo za~uvuvaweto i afirmiraweto na kul-turnoto nasledstvo.

Pri otvoraweto na revijata, gradona~alnikot na Kriva PalankaArsen~o Aleksovski iskaà posebno zadovolstvo {to gradot edoma}in na ovaa kulturna manifestacija, koja simbolizira druè-we, me|usebno po~ituvawe i splotenost vo penzionerskata orga-nizacija, {to treba da sluì za primer na pomladite generacii,posebno vo dene{ni uslovi.

Revijata ja slede{e i gradona~alnikot na op{tina Rankovce,Mom~ilo Aleksovski, i potpretsedatelot na IO na SZPM SaltirKarovski.

Programata so koja {to se pretstavija zdruènijata na penzione-

ri izobiluva{e so bogat kolorit na obi~ai, na stari makedonskiizvorni pesni i ora vkoreneti vo tradiciite na kulturnoto nasle-dstvo, kako ~uvari na na{eto postoewe i opstojuvawe. Na krajot, voime na organizatorot, priznanija na pretstavnicite na ZP im vra~iSlavica Lamba{a, ~len na Komisijata za KZ@ pri SZPM. Sredbatauspe{no ja vode{e Irena Dimitrovska, novinar na K-3 televizi-ja. Sredbata }e ostane zapametena i po zaedni~koto druèwe vorestoranot Park Ginovci. M.D.

ZP Kriva Palanka

Slavko Stojanovski Arsen~o Aleksovski Dragi Argirovski

ZP Novo Selo

ZP [tip i Karbinci

Dodeluvawe blagodarnici

ZP Kratovo

ZP Centar - Skopje

Kumanovo

Kriva Palanka: 14-ta Regionalna revija na pesni, muzika i igri

Me|usebno druèwe, po~ituvawe i splotenost

ZP Sveti Nikole

ZP Zletovo

ZP Radovi{ i Kon~e

Dodeluvawe priznanija

ZP Probi{tip

STAV PENZIONER plus 94 maj 20164

Vo Republika Makedonija od okolu300.000 korisnici na penzija, ~lena-rina od 30 denari i 120 denari za So-

lidaren fond za pogrebnina im se zadrù-va na vkupno 281.600 penzioneri koi dobro-volno se izjasnile za toa. Vo vkupnata bro-jka na korisnici na penzija se smetaat ideca na po~inati roditeli na koi so zakonne smee da im se zadrùva ~lenarina, a toase odnesuva i za zemjodelskite penzioneriso niski penzii, a ima i okolu 6.000 penzi-oneri koi ne se soglasile da im se zapira-at sredstva za ~lenarina i Solidarenfond.

Vo Sojuz na zdruènija na penzioneri naMakedonija - SZPM (pretsedatel Dragi Ar-girovski) ~lenuvaat 242.800 penzioneri, avo Nacionalen sojuz na invalidi na trudotna Republika Makedonija - NSIT na RM(pretsedatel - Krsto Canev), vo Sojuz nazdruènija na invalidski penzioneri naRepublika Makedonija - SZIP na RM (pre-tsedatel - Qubomir Janev) i vo Sojuz nazdruènija na invalidi na trudot korisni-ci na invalidska penzija na Republika Ma-kedonija - SZIT KIP na RM (pretsedatel -Gido Boj~evski) ~lenuvaat vkupno 38.800~lenovi - invalidski penzioneri.

Ova zna~i deka koga nekoj }e izjavi ne{tovo vrska so penzionerite vo Makedonijamora ili treba da kaè na koj Sojuz se od-nesuva kaànoto bilo toa da e vo pozitiv-na ili negativna smisla. Da ne se znae ne-{to ne e sramno. Iako denes e lesno da sedojde do vistinata i informacii, sramno eda se tvrdi deka s¢ se znae i deka i doz-naenoto i nedorazbranoto e apsolutnavistina.

Predizvik da se ukaè na ova e Soop{-tenieto broj 8 na Partijata na obedinetipenzioneri i gra|ani na Makedonija(POPGM) vo koe se izneseni pove}e tenden-ciozni nevistini za SZPM i za nejzinite 52zdruènija vo na{ata zemja, prenebegnuvaj-}i go faktot deka ovoj Sojuz e najmasovna inajaktivna nevladina, nepoliti~ka i mul-tietni~ka penzionerska asocijacija na Ba-lkanot. Soglasno Ustavot i Zakonite SZPMima svoj Statut, organi i tela, a zdruèni-jata se pravni subjekti. Vo Statutot pi{uva:„Zdruènijata na penzioneri na Makedoni-ja dobrovolno se zdruùvaat vo SZPM zaostvaruvawe i za{tita na celite i intere-site na korisnicite na penzija, za pocelos-no i na edinstven na~in pretstavuvawepred nadle`nite organi na dràvata nanivnite interesi, za{tita i unapreduvawena pravata od penziskoto i invalidskotoosiguruvawe, za ostvaruvawe na pocelosnai pokvalitetna zdravstvena za{tita, kakoi za koordinirawe, zbogatuvawe i unapre-duvawe na kulturnite, sportskite i human-itarnite potrebi i na drugi dejnosti napenzionerite na Republika Makedonija#.

Atributi koi go karakteriziraat ovoj So-juz se:

Transparentnost, Ot~etnost, Solidar-nost, Me|unarodna sorabotka, Soìvot igolem broj kulturni, sportski i humanitar-ni aktivnosti. Tokmu zaradi ovie karak-teristiki SZPM opstojuva 70 godini, jubilejso kakov retko koj moè da se pofali. Odsite atributi eve objasnuvawe samo za dvakoi najpove}e gi negira POPGM:

Transparentnost site zna~ajni aktivno-sti na Sojuzot na zdruènija na penzione-rite na Makedonija se objavuvaat vo bes-platniot vesnik „Penzioner plus# koj izle-guva sekoj mesec vo 6. 000 primeroci i e ob-javen na veb stranicata na SZPM, vo arhivakoja gi sodrì site vesnici od 2008 godinado denes i vo „Penzionerski vidici# koj,isto taka, se pomestuva na veb stranicatana SZPM i na stranicata za penzioneri naalbanski jazik vo „KOHA#. Golem broj na in-formacii za kulturnite i sportskite nas-tani moè da se pro~itaat vo biltenite zafolklornite revii i sportskite nastani

isto taka pomesteni vo arhivata na vebstranicata na SZPM, a seto ova go ima dis-tribuirano vo site zdruènija i vo 400klubovi na penzioneri po zdruènijata ~i-ja rabota moè da se vidi i na nivnite pot-stranici. Po transparentno - zdravje.

Zo{to SZPM tolku polaga na transpare-ntnost vo rabotata? Zatoa {to samo dobroinformiraniot penzioner e dobar za sebe,za svoeto zdruènie i za dràvata. Blago-darenie na toa, SZPM stana ramnopravenpartner i aktiven u~esnik vo re{avawe nasvoite problemi i na razre{uvawe na mnogudilemi vo op{testvoto i ne e pove}e na ma-rginite na slu~uvawata.

Ot~etnost Nepobiten fakt e deka neko-lku godini site dokumenti na sojuzot redo-vno se objavuvaat vo „Penzioner plus# i naVEB stranicata na SZPM, www.szpm.org.mk.

Objaven e i Statutot i pravilnicite zarabota, a sekoja godina se objavuva Izve{-tajot za rabota, Finansiskiot izve{taj iOdlukata za godi{na zavr{na smetka naSojuzot i na zdruènijata ~lenki na Sojuz-ot. Za razlika od SZPM, POPGM koja velideka vo SZPM nema ot~etnost za rabotata,na nivnata veb stranica ima objaveno samoot~et za 2014, a za 2013 i 2015 NEMA?.

Koga sme kaj ot~etnosta i transparent-nosta eve nekolku podatoci kako se tro{i„penzionerskiot denar# koj vleguva vo kasa-ta na SZPM:

Penzionerite najprvin vo Fondot naPIOM dobrovolno davaat soglasnost odpenzijata da im se zadrùva iznos od 30 de-nari za ~lenarina i 120 za Solidaren fondza pogrebnina. Sredstvata za pogrebnina naposebna smetka vo Narodna banka naMakedonija gi zadrùva FPIOM za isplatana posmrtnata pomo{ na semejstvata od po-~inatiot penzioner {to vo momentot izne-suva 30.000 denari, no so ogled na toa {tovo R.M. godi{no po~inuvaat okolu 12.000penzioneri, sredstvata za ovaa namena du-ri nedostasuvaat. Toa moè da se proveriso prosta matematika.

Od ~lenarinata od 30 denari, na sojuziteza izvr{uvawe na nivnite aktivnosti impripa|aat samo 2,5 denari po evidentiranpenzioner, a ostanatite 27,5 denari ~eti-rite penziionerski Sojuzi gi dozna~uvaatna svoite op{tinski zdruènija. Tie sred-stva se koristat soglasno aktite na zdru-ènijata na penzionerite kako samostojnipravni subjekti, posebno so organizirawe iu~estvo na piknik sredbi, za ekskurzii, zahumanitarni dejnosti, za rabota na klubo-vite na penzionerite i za drugi aktivnosti.

SZPM za svoite 242.800 evidentiranipenzioneri dobiva mese~no 607.000 denariili na godi{no nivo 7.284.000 denari, {to emnogu daleku od brojkata so koja pau{alnomanipulira POPGM. I za utvrduvawe na toa

e potrebno znaewe samo na prosta mate-matika. So ovie sredstva SZPM gi finan-sira svoite programski aktivnosti, kako irabotata na svoite organi, tela i brojni ko-misii i toa: Od vkupnite sredstva od ~lenarina -

4.340.000 denari ili 59,6% se nameneti za: programskite aktivnosti na sojuzot, od-

nosno organizirawe i odrùvawe na 8 Re-gionalni revii na pesni, muzika i igri, ka-ko i Republi~kata revija na pesni, muzika iigri koi se proglaseni za aktivnosti odposeben interes na kulturata na RepublikaMakedonija. Se finansira i odrùvawe na 8 Regio-

nalni penzionerski sportski natprevari,kako i Republi~kata penzionerska olimpi-jada koi se proglaseni za aktivnosti od po-sebno zna~ewe za lu|eto od tretoto ìvot-

no doba. Zna~ajna programska aktivnost na So-

juzot e i organizirawe i izdavawe na pen-zionerskoto javno besplatno glasilo, ves-nikot „Penzioner plus# koj izleguva 10 pativo godinata vo mese~en tira` od 6.000 pri-meroci na 20 stranici. Sojuzot finansira penzioneri i zdru-

ènija koi imaat kulturni tvore{tva odoblasta na literaturata i umetnosta (li-kovna, muzi~ka,teatarska i drugo.)

programski aktivnosti na Sojuzot se i or-ganizirawe i odrùvawe na me|unarodnisredbi na sorabotka so drugi Sojuzi nadvorod granicite na Republika Makedonija. Vo programski aktivnosti na Sojuzot e i

rabotata na negovite organi, tela i komi-sii i toa: sednici na Sobranieto i na Iz-vr{niot odbor, na Nadzorniot odbor, naOdborot na registriranata organizacija zasolidaren fond i ~lenarina, na komisii zakulturno - zabaven ìvot, sport i sportskiaktivnosti, zdravstvo, informirawe, me-|unarodna sorabotka, komisija za potiknu-vawe na penzionerskoto kulturno tvore{-tvo, statutarna komisija, pravno ekonomskiforum, komisija za proekti, kako i organi-zirawe na razni rabotilnica za godi{nismetki i edukacija na novinari i dopis-nici. Od sredstvata od ~lenarina -

1.744.000 denari ili 23,9% se za site drugi tro{oci povrzani so sevkupnite

aktivnosti i raboteweto na sojuzot. Godi{no okolu 1.300.000 denari ili

16,5 otsto se vkupni nadomestoci za poseb-no angaìrawe na 4-te izbrani lica i 4stru~ni lica so visina na nadomestoci od7.000 do 15.000 denari. Za posebno vloè-niot sekojdneven trud i za rezultatite {togi postignuva SZPM ne moàt da se pokri-jat so skromnite nadomestoci so ogled nakoristeweto na akumuliranoto znaewe isposobnost, zgolemena odgovornost, entuzi-

jazam i volonterstvo. Toa se nepobitni fakti. Ova go znaat site

~lenki na Sojuzot, no rakovodstvoto naPOPGM, so neargumentirani poto~no izmis-leni brojki i so pau{alni, ednostrani itendenciozni konstatacii i nedoli~nikvalifikacii kako {to se poltronizam,besramna pristrasnost, nakaradna sebi~-nost, klientizam i drugi izmi zaboraveniod ve}e dale~nite vremiwa,tendencioznobez argumenti i dokazi nastojuva nekako dago namali postignatiot ugled na SZPM. Tojnesvojstven antagonizam e daleku od demo-kratskite principi za odnos na edna poli-ti~ka partija kon gra|anska organizacija.Penzionerite se lu|e so iskustvo i mudrost{to go steknale so godinite i toa gi {titiod vakvi manipulacii. Ironijata da bidepogolema, tvrdeweto deka zgolemuvawetona penziite ne zaviselo od Vladata trebada se ima vo predvid deka vo uslovi naekonomski te{kotii. bez zgolemuvawe naprose~ni plati i na ìvotnite tro{oci,moè{e da se prezemat i restriktivnimerki kako {to se slu~uva{e vo zemjite odna{eto opkruùvawe, me|utoa kaj nas sobuxetski sredstva penziite se zgolemuvaa,so {to prose~nata penzija vo RepublikaMakedonija ja dostigna visinata od 213 ev-ra, {to e zna~itelno pogolema vo sporedbaso Kosovo, Bugarija, Albanija i Srbija. I voGrcija penziite drasti~no se namaleni. Voizminatite godini usvoeni se i drugi pred-lozi na SZPM za podobruvawe na standar-dot na penzionerite: vovedeno e besplatnobolni~ko lekuvawe za okolu 170.000 penzi-oneri so poniskli penzii, besplatna kli-matsko-bawska rekreacija {to dosega jakoristele okolu 35.000 penzioneri, bes-platen èlezni~ki prevoz {to dosega gokoristele nad 50.000 penzioneri, turis-ti~ki vikend, besplaten avtobuski prevozvo Skopje i nekoi drugi gradovi. Istovre-meno odgovorno tvrdime deka vo izminati-te deset godini nikoga{ ne sme gi povikalepenzionerite da izlezat ili ne na glasawe,ili za kogo da glasaat, bidej}i toa eustavno pravo na sekoj poedinec.

Taka bilo sekoga{ do sega, taka }e i bidei ovoj pat vo godinata koga SZPM odbele-ùva 70 godini od penzionerskoto organi-zirawe.Dragi Argirovski, pretsedatel na SZPM,

Besnik Pocesta, pretsedatel naSobranieto na SZPM,

Saltir Karovski, potpretsedatel naIzvr{niot odbor na SZPM,

Stanka Trajkova, sekretar na Izvr{niot odbor na SZPM,

Kalina Slivovska Andonova, pretsedatel na Komisijata za

informirawe na IO na SZPM i glaven i odgovoren urednik

na vesnikot „Penzioner plus#,Pero Andreevski,

smetkovoditel na SZPM,Metodija Novkovski, pretsedatel na

Izvr{niot odbor na Sojuzot nazdruènijata na penzionerite

na grad Skopje,Tome Ilioski, pretsedatel na ZP Bitla,

Stamen Filipov, pretsedatel naSobranie na ZP "Solidarnost -

Aerodrom# - Skopje i mnogu drugi

Povod: Neosnovani napadi i diskriminacii

Bez Transparentnost, Ot~etnost, Solidarnost,Me|unarodna sorabotka, Soìvot i mnogubrojniaktivnosti - SZPM nema{e da opstoi 70 godini!

HRONIKAPENZIONER plus 94 maj 2016 5

Vo prekrasniot aprilski den,klubot na ZP Sv. Nikole be{epoln so penzioneri koi dojdoa

da se informiraat za svoite prava odzdravstvenoto osiguruvawe, za refun-dacija, medicinska rehabilitacija iza u{te ne{ta {to im e zna~ajno. Od-govornite lica od FZOM so svoite tr-pelivi i op{irni odgovori im gi za-dovolija interesite na prisutnite,koi bea blagodarni na SZPM i FZOMkako organizatori na ovaa uspe{na ipotrebna rabotilnica, del od proe-ktot koj trae ve}e tri godini.

Proletta ja razbudi prirodata, no ilu|eto gi pottikna na korisni i brojniaktivnosti i na po~esto druèwe.Grupa od okolu 60 svetinikolski pen-zioneri go posetija Vrawe vo sosednaSrbija. Vistinsko uìvwe za ekskur-zijantite be{e da se pro{etaat i za-poznaat so ubavinite i znamenitosti-te na rodniot grad na Bora Stankovi}i da doìveat sre}ni migovi. Na siteovoj nastan }e im ostane vo prijatnose}avawe, nema da dozvolat da is~ez-

ne i sekako }e posakat da se povtori.Na pripadnicite na zlatno ìvotno

doba kulturnite i spotrski aktivnos-ti mnogu im zna~at. Vo tie ramki vo ZPSveti Nikole se odrùvaat pove}eaktivnosti.

Desetina aktivistki od Aktivot napenzionerki go pretstavi ZP Sv. Ni-kole na Me|uetni~kata sredba koja se

odrà vo Tetovo. Se}avawata na ovaatradicionalna manifestacija na siteu~esnici dolgo }e im gi razubavuvaatnekoga{ zdodevnite i monotoni de-novi.

Vo restoranot „Ilinden” vo seloCrnili{te e~e{e muzika, se razvilooro, se slu{a{e pesna od mnogu grla.Taa vesela atmosfera ja napravijaokolu stotina lu|e vo poodminati go-dini, ~lenovi na ZP Kratovo, ZP Kri-va Palanka, ZP Probi{tip i doma}i-not ZP Sv. Nikole. Ova druèwe koese odrùva cikli~no vo tekot na godi-nata se vsu{nost Me|uop{tinski pri-jatelski sportski natprevari, sredbikoi site so radost gi o~ekuvaat.

Site ovie brojni aktivnosti vo ZPSveti Nikole se dokaz deka pripad-nicite na tretoto doba, se lu|e vo po-odminati godini koi imaat sila, zre-lost, vtora mladost, prijatelstvo -{to im ovozmoùva aktivno da stareati so sodrìna da si gi ispolnat pen-zionerskite denovi.

Vukica Petru{eva

ZP Sveti Nikole

Brojnite aktivnosti ovozmoùvaat aktivno stareewe

Na martovskata izve{tajna sed-nica na Sobranieto ocenivtedeka minatata godina ja zavr-

{ivte uspe{no. Kolku toa ve moti-vira vo natamo{noto dejstvuvawe?

- Minatata 2015 godina ne samo {toja zavr{ivme so pozitivna Godi{nasmetka, tuku i vo drugite oblasti be-leìme dobri uspesi. Godinava, akti-vnostite se odvivaat so nesmalen in-tenzitet. Motiv pove}e za toa sekakoe 70-godi{niot jubilej na SZPM. Toa}e bide odbleùvawe so prigodnasve~enost, so muzi~ka programa i vra-~uvawe na priznanija na istaknatipenzioneri koi dale osoben pridonesvo razvojot na SZPM od ZP Struga.

Koi se prioritetite i momental-nata preokupacija na va{eto ~lens-tvo?

- Naporno i intenzivno rabotime nasportski plan, a èlba ni e barem vodve-tri disciplini da osvoime prvomesto na republi~kite natprevari. Zasportistite obezbedivme oprema, re-kviziti i dobri sportski tereni. In-tenzivno se podgotvuvame i za revi-ite na pesni, muzika i igri. Imame so-lidna peja~ka grupa „Ezerski branovi#od koja godinava o~ekuvame podobropretstavuvawe i na republi~kata re-vija. Ova godina ekskurziite gi real-izirame po èlba na mesnite ograno-ci, a prevozot e na tovar na zdruè-nieto. Da potsetam, minatata godinavo organizacija na ZP okolu 120 pen-zioneri koristea tridneven prestoj

vo Valona, sosedna Albanija. Blago-darenie na zalo`bite na SZPM imapodobruvawe na standardot na penzi-onerite, osobeno poslednive nekolku

godini i toa ne moème da go zane-marime i negirame. Vo lokalni ramkinie kako multietni~ko zdruènie so4.000 ~lenovi, spored na na{ite mo`-nosti, na na{ite penzioneri im obez-beduvame ogrevno drvo na odloènopla}awe na {est rati preku [P „Jab-lanica”, davame ednokratna nepovra-tna pari~na pomo{ za lekuvawe, ne-sre}i i drugi nepogodi i sli~no. Va-kva pomo{, godi{no davame na 20 do30 penzioneri.

So koi zdruènija i nevladiniorganizacii ostvaruvate najbliskasorabotkata?

- Fakt e deka poslednive nekolkugodini ja pro{irivme sorabotkata sopove}e institucii. Imame uspe{na

sorabotka so lokalnata samoupravana op{tina Struga, so site sosedniZP: Debar, Ki~evo, Ohrid i Debrca,Makedonski Brod, Bitola, a pred dvegodini se zbratimivme so ZP Kru{evo,so koe ne vrzuvaat bliski odnosi vrzistoriska osnova. Isto taka, pred dvegodini, potpi{avme Spogodba za so-rabotka i so Op{tinskiot Crven krstna Struga.

Kakva e posetenosta i aktivnostana Klubot na penzionerite?

- Posetenosta na na{iot Klub se-koga{ e dobra i ne samo od na{ite,tuku i invalidskite i drugite penzi-oneri i gra|ani, bidej}i toa go ovoz-moùva {irokiot namenski prostor,opremenosta so sportski rekviziti zasite salonski igri, sledewe na TVprograma i drugo. Dnevno vo Klubotpo nekolku ~asovi minuvaat po stoti-na i pove}e penzioneri, a vo zimskitemeseci i pove}e.

Imate li pofalni zborovi zaAktivot na penzionerki?

- Ne go krijam zadovolstvoto dekaAktivot na penzionerki pod rakovod-stvo na pretsedatelkata ElisavetaLazareska, e mnogu aktiven. Niz nego-voto dejstvuvawe doa|a do izraz ma-sovnosta na penzionerkite, raznovi-dnosta na aktivnostite, pro{iruva-weto na sorabotkata so razni nevla-dini organizacii. Zatoa, Aktivot imacelosna poddr{ka od zdruènieto imaterijalna i finansiska.

Krste Spaseski

Sredba so Milorad Trposki, pretsedatel na IO na ZP Struga

Zdruènieto postignuva se podobri rezultati

Na 09.05.2016 godina, po~inaRufat Ramadani, pretsedatelna Izvr{niot odbor na Zdru-

ènieto na penzionerite na op{tinaSaraj. Roden e vo skopsko Kondovo vo1940 godina. Ima zavr{eno prv stepenna Pravniot fakultet. Od 1968 do1978 godina, rabote{e kako {ef naMesnata kancelarija vo selo Ra{~e.Od 1978 do 1992 godina, be{e refer-

ent vo otskeot za odbrana vo toga{nata op{-tina Karpo{ od kade i se penzionira. Be{eeden od glavniti inicijatori za formirawena Zdruènieto na penzionerite na op{tina

Saraj vo 2007 godina, kade 7 godini be{e pretsedateldodeka poslednite dve godini pretsedatel na Izvr{niotodbor na zdruènieto. Be{e ~len na Ivr{niot odbor naSojuzot na zduènijata na penziomnerite na Makedonija,dodeka posledniot mandat, ~len na Sobranieto i naStatutarnata komisija na Sobranieto na SZPM. Be{eodli~en drugar koj rabotnite zada~i gi izvr{uva{e od-govorno i profesionalno. Zdruènieto na penzioneritena op{tina Saraj, zagubi dobar drugar i rabotnik za {tozasekoga{ }e ostane vo se}avawe.

Zdruènieto na invalidski pen-zioneri od Kumanovo na 4.5.2016godina go odrà svoeto redovno

godi{no sobranie na koe be{e dadenot~et za ednogodi{nite aktivnosti.

Vo uvodnoto obra}awe pretseda-telot istakna deka vo izminatatagodina kako i vo ~etirigodi{niotmandat zdruènieto se soo~uvalo sobrojni problemi, no sepak blagoda-renie na aktivnosta na site ~lenovipostignati se zabeleìtelni rezul-tati na pove}e poliwa.

Za posebno odbeleùvawe e kons-tantnata sorabotka na Zdruènietona invalidski penzioneri odKumanovo so zdruènieto na inva-lidi od Vrawe, Leskovac i Trgo-vi{te od Republika Srbija koja pre-rasna vo tradicionalna.

Isto taka zdruènieto imaloaktivnosti i u~estvuvalo vo odbe-leùvawe na denot na invalidite, 3dekemvri. Po toj povod na odrànitesportski natprevari zdruènaietopostignalo o~ekuvani rezultati.

Na predlog na Izvr{niot odbor nadosega{niot pretsedatel StanislavStefanovski mu be{e doveren u{teeden ~etirigodi{en mandat da ra-kovodi so Zdruènieto na invalid-ski penzioneri vo Kumanovo.

Na krajot na sednicata bea usvoeniIzve{tajot i godi{nata smetka za2015 godina, a be{e donesena iPrograma za rabota i finansiskiplan za 2016 godina.

S.S.

ZIP Kumanovo

Povtorno izbran dosega{niot pretsedatel

Po~ina Rufat RamadaniIN MEMORIAM

Na 132 ~lenovi na Zdruènieto napenzionerite Tetovo im e dode-lena ednokratna pari~na pomo{

vo prose~en iznos od po 3.000 denari.Sredstvata se dodeluvaat na penzio-neri ~ii prihodi od penzija ne nadmi-nuvaat 10.000 denari, a vo semejstvatane se ostvaruvaat drugi prihodi. Ili,kako {to istaknuvaat vo ZP Tetovo,toa e materijalna poddr{ka na ~leno-vi so najniski prihodi, ili penzione-ri koi imaat pote{ki zdravstveniproblemi i se izloèni na snabduva-we so poskapi lekovi.

Osven barawe na sekoj penzionerpoedine~no, se bara mislewe i od ra-kovodstvata na ogranocite. Sekoja mo-lba za dodeluvawe ednokratna pari-~na pomo{ mora da bide potkrepena sopotpis na pretsedatelot na ogranokotvo koj ~lenuvaat penzionerite.

So finansiskiot plan za 2016 godi-na, za ovaa cel se planirani 650.000

denari, ili spored prose~nata vred-nost na pomo{ta, korisnici bi bilenad 200 penzioneri. Od dodeleniteednokratni pomo{ti, 60 se na penzio-neri vo ogranocite na gradot Tetovo,dodeka 78 se od selskite sredini. Odvkupniot broj, na 10-mina im se dode-leni poradi zdravstveni problemi.

Kako {to ne informira{e [abanAzizi, pretsedatel na Izvr{niot od-bor na ZP Tetovo, ovoj vid pari~napoddr{ka se praktikuva ve}e petnae-setina godini, a izdvoenite sredstvaza ovaa namena od godina vo godina ses¢ pogolemi, kako i brojot na barawata.

Minatata godina Zdruènieto napenzionerite Tetovo dodeli 15 edno-kratni pari~ni pomo{ti od po 5.000denari na ~lenovi koi imaa znatnio{tetuvawa od golemite poplavi vokoi osobeno stradaa selata [ipkovi-ca i Mala Re~ica.

G. Eftoski

ZP Tetovo

Pari~na poddr{ka na 132 penzioneri

Evropa e najgolemiot region {tose soo~uva so problemot na brzostareewe. Spored ekonomistite,

za da se spre~i nadolniot tek i gene-raciskiot jaz, edinstvenoto ne{to{to treba da se napravi e radikalnoda se promenat odredeni sistemi iodnosi. Tie isto taka tvrdat deka akoEvropa saka da se soo~i so demograf-skiot deficit i da go re{i istiot,regionot }e mora da se potpre na is-kustvoto.

I {to se slu~uva vo ovoj domen: ed-ni bi sakale da rabotat {to podolgo,drugi pak bi sakale da odat vo penzi-ja {to e mo`no pobrzo. Ovie dve di-lemi svedo~at za kontradiktornatarealnost so koja{to se soo~uvaat po-starite lica vo Evropa, dodeka kon-tinentot go pogoduva demografskapresvrtnica. Spored podatocite naEvrostat, citirani od „Alijans#, bro-jot na lu|eto na vozrast od 60 do 65godini e re~isi ednakov so brojot natie na vozrast od 15 do 20 godini.Spored istiot izvor evropskata eko-nomija za da napreduva, postarite li-ca }e treba da rabotat podolgo, iakozaradi postoe~kite nepovolni eko-nomski uslovi rabotodava~ite i mla-dite nevraboteni kadri se protiv ni-vniot anga`man. Del od problemotmoè da e rezultat na razli~nitestavovi kon vozrasta. Dodeka vo ne-koi industriski granki se smeta dekanekoj e mnogu star za da raboti na 40godini, na nekoi drugi mesta koga po-liti~arite velat „stari” lu|e mislatna problemite povrzani so postaratapopulacija, ne za nivniot anga`man.Kako i da e, fakt e deka trendot naotstranuvawe na postarite lu|e odstrukturite na rabotnata sila i ni-vno penzionirawe e prisuten, iakopostojat op{testva kade {to se sves-ni deka postarata populacija sodrìraboten potencijal.

U~estvoto na postarite rabotnicivo rabotnite procesi se zgolemil voizminative godini, osobeno vo ram-kite na skratenoto rabotno vreme.Postojat kompanii koi primaat po-star personal, no sega za sega se do-sta retki, osobeno vo zemjite so visokprocent na nevrabotenost. Samo po-malku od 25% od vrabotenite se navozrast nad 50 godini, {to e propor-cionalno pomalku od nivniot raste~-ki broj vo op{testvoto. Me|utoa ra-botniot anga`man e osobeno biten kajonie koi zaradi nepravedno i neso-odvetno zakonodavstvo moraat da ra-botat i nad 70-godi{na vozrast bi-dej}i nemaat drugi prihodi.

Isto taka postojat razraboteni si-stemi koi gi primenuvaat kompaniiteza da se oslobodat od postarite ra-botnici. Gi ima i kaj nas. Taka, dode-ka Evropa ostvaruva napredok vo sp-re~uvaweto na ranoto penzionirawe,Grcija se zaloùva ova da go imple-mentira kako del od penziskite re-formi. I pokraj silnite protesti or-ganizirani vo Atina, Grcija i mnogudrugi gradovi koi dovedoa do parali-za na dràvata, Gr~kiot parlament

sepak ja odobri spornata penziska idano~na reforma. Reformata vklu-~uva namaluvawe na najvisokite pen-zii. Spornata reforma predizvikanamaluvawe na penziite povisoki od1.170 evra, kako i voveduvawe na pos-tojano aktiven mehanizam za namalu-vawe na bonusite.

Namaluvawe na penziite za 15 i 20otsto }e ima za novite penzioneri sonad 30 godini sta` i plata nad 1.500evra. Poradi novata metodologija napresmetka onie so sta` do 25 godini iprihodi do 1.000 evra mese~no bi do-bivale povisoki penzii od sega{nite.Vladata predviduva minimalna pen-zija od 384 evra mese~no, koja }e bidedodeluvana za minimum 20 godini ra-boten sta`. Za sekoi dve godini po-malku sta`, penzijata }e bide 2 otstoponiska. Vo Grcija spored Evrostat,bez reformite, tro{ocite za penzio-nirawe do 2050 godina bi iznesuvaleedna ~etvrtina od bruto-doma{niotproizvod, no ne bi bilo poèlno toada se me{a so strukturnata potrebada se ovozmoì vo Evropa rabotnici-te da zarabotuvaat i vo poodminatigodini.

Pove}e od 1 milion lu|e nad 75 go-di{na vozrast vo Velika Britanijaìveat vo siroma{tija, pokaùva iz-ve{tajot na na humanitarnata organi-zacija "Indipendet ejx#. Prihodite nalu|eto na ovaa vozrasna grupa se voprosek 3 000 funti godi{no pomalivo sporedba so pomladite penzione-ri! Pragot na siroma{tija za eden pe-nzioner vo Velika Britanija e 182funti nedelno, a za parovi iznosotdostignuva 272 funti. Ministerotodgovoren za ovaa problematika, Ba-ronicata Ros Altman,veli deka Vla-data go sogledala ovoj problem i za-po~nala kampawa za podobruvawe naìvotniot standard na postarite pe-nzioneri koi dobile prnzii vo nekoidrugi uslovi i okolnosti. Podatocitepokaùvaat deka od 11,8 milionipenzionerikoi ìveat vo sopstveniìveali{ta vo V. Brtanija, samo 4,8milioni se pomladi od 75 godini, {toe re~isi polovinata od vkupniot broj.

Do 2050 godina, naselenieto vo Ev-ropa, koe }e iznesuva 591 milion li-ca spored Obedinetite nacii, se sme-ta deka }e se namali za pove}e od 8%,dodeka, pak, vo SAD, Kanada, Ju`naAmerika i vo Azija se o~ekuva da sezgolemi za pove}e od 30%, dodeka voAfrika da se udvoi. Ednostavno ka-àno, ova zna~i deka za evropskataekonomija da napreduva e potrebna ikombinacija od zgolemena imigracijai povisoka produktivnost na postoj-noto naselenie. So toa {to procentotna 65-godi{nicite treba da dostigne28% vo Evropa do 2050 godina i soo~ekuvawe zgolemuvaweto na ìvot-niot vek da dostigne 82 godini ({tobe{e 76 vo 2006 godina), Standardna-ta demografska prikazna pokaùvadeka vo idnina nema da ima dovolnomladi lu|e koi bi se grièle za sepogolemiot broj na stari lu|e.

K.S. Andonova

S¢ pogolemiot brojot napostari lu|e nosi problemi

REKLAMI PENZIONER plus 94 maj 20166

TRIBINAPENZIONER plus 94 maj 2016 7

Sojuzot na Zdruènieto na pe-nzionerite na Makedonija, sosvoite asocijativni ~lenki-

zdruènijata i 250 000-to ~lenst-vo godinava go odbeleùva 70-otrodenden so realizirani brojniproekti od interes za penzioner-ite vo: materijalniot status, gri-àta za zdravjeto, kulturata, spor-tot, klubovite za dneven prestoj,griàta za smestuvaweto vo domo-vite, me|ugeneraciskata sorabotkai soìvotot, kako i vo informi-raweto. Sobranieto na SZPM na 21dekemvri 2015 godina donese Sta-tutarna odluka za izmena i dopol-na na Statutot, vo koja pokraj dru-gite izmeni i dopolni za prvpat sevgradi obvrskata penzionerite dase angaìraat na planot na za{ti-tata i unapreduvaweto na ìvot-nata sredina. Imeno vo ~len 11 odStatutot, vo to~ka 17 vo celite naSojuzot stoi: „se griì za unapre-duvawe na ~ista ìvotna sredina#.

So ovaa opredelba ~ekorot {togo prezede Sojuzot so zdruènijatae mo{ne pozitiven i neophoden bi-dej}i proizleguva od temelnitevrednosti na Ustavot na RM, kademe|u ostanatite, se vbrojuvaat iza{titata na ìvotnata i prirod-nata sredina (~len 8 stav 1 alinea10). So Ustavot se garantira pra-voto na sekoj ~ovek za zdrava ì-votna sredina, a dràvata obezbe-duva uslovi za ostvaruvawe na toapravo. Istovremeno za{titata naìvotnata sredina e utvrdena kako

ustavna dol`nost na sekoj gra|anin(~len 53).

Trgnuvaj}i od ovie odredbi sedava pravo i obvrska na Sojuzotorganizirano i programski da sevklu~uva vo aktivnostite za una-preduvawe na ìvotnata sredinaso godi{nite programi za rabota.Programskite zada~i moàt da seplaniraat i realiziraat preku po-stojnite komisii za: zdravstvo,kultura, sportot, me|ugeneraciska-ta sorabotka i soìvot, aktivitena penzionerki i sli~no. Vo SZPMi pogolemite zdruènija zaradipouspe{no rabotewe bi trebalo dase formiraat posebni komisii zaekologija ili za ~ista ìvotnasredina. Programskite sodrìniod ovaa oblast po funkcija se edu-kativni, manifestacioni i prak-ti~ni (op{testveno korisni). Soedukativnite }e se steknuvaatznaewa za zdrava ìvotna sredina:sredinata i zdravjeto, izvorite nazagaduvaweto, ~ovekot i klimats-kite promeni, hranata, otpadot,bu~avata i sl. Manifestacioniteaktivnosti }e se realiziraat pre-ku svetskite denovi na: proletta(21 mart); vodite (22 mart); zdravj-eto (7 april); Planetata (22 april);bez cigara (31 maj); za{tita na ì-votnata sredina (5 juni) itn. Op{-testveno korisnata rabota ostanu-va najzna~ajnata komponenta vo ak-tivnostite na ~lenstvoto. Se trg-nuva od li~en primer ipridones:li~nata higiena, higienata na ì-

veeweto, ishranata; u~estvoto voakciite za ureduvawe na gradskotozelenilo, po{umuvaweto, otstra-nuvawe na otpadot, posebno plas-tikata i kompjutersko komunikaci-skiot otpad i dr. Aktivnostite za-radi pogolema uspe{nost kako {tose ureduvaweto na urbanoto zele-nilo, po{umuvaweto i spravuva-weto so otpadot najprakti~no e dase organizira so nadle`nite dr-àvni i lokalni institucii i jav-nite pretprijatija. Tuka pokraj ko-risteweto na tehnikata i opremata}e se obezbedat uslovi za dru-èwe, me|ugeneraciska sorabotka,soìvot i rekreacija.

SZPM so svoeto ~lenstvo, so ra-botniot elan, znaeweto i mudrostai odgovornosta, }e bide primer zatoa kako se podiga, ~uva i za{titu-va ìvotnata sredina i kako segradi odnos kon nea. Se nadevamedeka ovoj segment od penzionerski-te aktivnosti }e go dostigne nivo-to na kulturnoto i sportskoto pen-zionersko organizirawe i ìvee-we bidej}i ~ovekot e sostaven delna zdravata ìvotna sredina (eko-kultura, eko-sport i eko-sredina).]e rabotime za zdrava sredinalokalno, }e ja podobruvame na re-gionalno i na globalno nivo. Naova ne obvrzuva i svetskata eko-maksima: „MISLI GLOBALNO-DE-LUVAJ LOKALNO#, za podobro eko-utre.

D-r. Mirko Makre{anski

Penzionerite za ~ista ìvotna sredina

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina IX - broj 94maj 2016 god.

BESPLATEN MESEÊN VESNIK

Izdava~ki sovet:

Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaSaltir KarovskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiLena SemenakovaPavle SpasovD-r Vele AleksoskiMustafa ]amuroskiE-mail: [email protected]

Redakciski odbor:

Kalina Slivovska - Andonovaglaven i odgovoren urednik;Mendo Dimovski,zamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Cvetanka Ilieva Baki Bakiu,Spirko Nikolovski,Dimitar âvdarov

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:

SZPM Bul. "Ko~o Racin”br. 14 - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: [email protected]

Kompjuterska obrabotka:Tome Angelovski

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.

PENZIONERplus

PortretPopulacijata ~ij zalez e pob-

lisku do krajot vo stremeòtza {to podolgo odloùvawe

na istiot ima{e sre}a vo tie stre-sni vremiwa koi taka lo{o delu-vaat me|u drugoto i na najbitnoto zabitisuvaweto - zdravjeto, da go imaza prv me|u ednakvite, aktuelniotDragi Argirovski koj tolku mnogupridonesuva za polesno, pouspe{no,poradosno denono}ie na generaci-jata na koja i toj samiot i pripa|a.]e progovorime podolu malku za tojelokventen, neumoren, angaìranneimar na sovremenieto baremmalku da ja osoznaeme vistinata zatoa kolku zna~i koga te vodi ~esen,rabotliv, ispolnitelen ~len namnoguiljadniot elektorat so bez-broj barawa, èlbi, dilemi, frus-tracii, iluzii, potrebi... Svesen zatoj konglomerat od posakuvawa imo`nosti za nivnoto oìvotvoru-vawe uspeva da vospostavi pred se

atmosvera, ramnoteà me|u ednotoi drugoto preku raznovidni formina deluvawe, da ovozmoì na naj-golemiot del od dvestopedesetil-jadnoto ~lenstvo da bide ohrabren,okuraèn, taka da se kaè. Penzio-nerite da ne se zaboraveni, margi-nalizirani, naredeni vo posledna-ta ~ekalnica. Dali e toa folklor,sport, matine, ekskurzija, tretma-ni... Sekoj moè da bide na nekojna~in ubeden oti ìvotot prodol-ùva i posle {eesettite, sedumde-settite pa duri i osumdesettite. Isekade negovoto prisustvo kako vo-obi~aen dekor. Za nego nema selek-cija. Eve go na poligonot kade setegne jaèto, salata kade {to nas-tapuva folklornata grupa, vo klu-bot na qubitelite na pi{aniotzbor, vo delegacijata za me|unarod-na sorabotka za pravata na penzio-nerite, vo Vladata koga se diskuti-ra i re{ava za sigurnosta i visina-ta na penziite... Eve go na novogo-di{noto oro vo Valandovo, Kumano-vo, Skopje, vo ku}ata na te{ko bol-

niot, vo klinikata, ministerstvoto,asocijacijata, informati~kiot od-del.

Takov e na{iot Dragi. A ne emlad. Ama od kaànoto se gleda otina mnogu mladi treba da im sluìza primer. Nema vreme toj za nevre-me. Ispolnet so zadovolstvo za ha-rmoniziranosta na toa golemo dru-{tvo, koe ako ne se vodi mudro i sa-mopregorno, budno i orno lesno mo-è da se demotivira imaj}i vo pre-dvid kolku se pogolemi rizicite odgre{kite i neispolnuvaweto naobe}anoto kaj postarata populacija.Da prodolì taka bi rekol na kra-jot. I moram da naglasam oti ne sakavakvi tekstovi. Rabota, rabota isamo rabota vo site sveri od {topodolgiot i posre}en ìvot vo tre-toto doba e negovata deviza. Nosepak se nadevam oti nema mnogustrogo da me ukori za napi{anoto zanego. O~ekuvam so karakteristi~-niot {irok osmev da dozvoli da bi-deme po malku i sentimentalni,neli. Petar [alamanov

Soglasno akciskiot plan naFondot za zdravstveno osigu-ruvawe na Makedonija, na 10.

05.2016 god. vo klubot na penzione-ri vo Radovi{ be{e odràna edu-kativna rabotilnica. Na rabotil-nicata u~estvuvaa pove}e od 80 pe-

nzioneri od koi pove}eto bea èni.Prisutnite penzioneri vnima-

telno ja slu{aa prezentacijata naDr. Lila Koxoman, koja zboruva{ena tema „Ostvaruvawe na pravoto naspecijalizirana medicinska reha-bilitacija”, a potoa pravnikot Ble-

rim Osmani gi zapozna penzineri-te so ostvaruvawe na pravoto narefundacija. Site penzioneri beazadovolni od kvalitetnoto izla-gawe i od prijatelskiot pristap nagostite - predava~i. Potoa, penzi-onerite postavuvaa pra{awa vovrska so nivnite problemi i na sitetie dobija iscrpni odgovori.

Vo vrska so nastanot, za regiona-lnata televizija TV Kobra izjavadade pretsedatelot na ZP Radovi{i Kon~e, Jordan Kostadinov, kojvoedno iskaà golema blagodarnostza uspe{nata sorabotka i za kvali-tetnite predavawa realizirani odstrana na ekipata na fondot.

Q. Mladenovska

ZP Radovi{ i Kon~e

Prodolùva proektot „Fondot poblisku do penzionerite”

Ministerot za trud i socijalnapolitika, Dime Spasov, zaednoso pretsedatelot na Sojuzot na

zdruènija na penzioneri na Ma-kedonija, Dragi Argirovski i gradona-~alnikot na Gevgelija, Ivan Frangov, giposetija penzionerite koi prestojuvaatvo Negorski bawi, ~ij prestoj e del od

proektot bawsko-klimatska rekreaci-ja na Vladata na Republika Makedonija.

Pri posetata vo Negorski Bawi Spa-sov me|u drugoto re~e:

- Ovoj proekt koj startuva{evo 2010godina e eden od najprifatenite odpenzioneite. Proektot opfa}a {estpolni pansioni vo koivleguvaat tri obroci vodenot, bawska terapija ipove}e drugi raboti {tovleguvaat vo sevkupniotaran`man, vklu~itelno inadzor na lekar i posto-jani pregledi za onie nakoi{to toa im e potreb-no. Proektot rezultira-{e so golem usleh, a do-sega so nego se opfateninad 36.000 penzioneri.Za ovaa godina se plani-ra da se opfatat okolu5.500 penzioneri. Za nivse obezbedeni sretstvaod buxet vo iznos od 38 milioni dena-ri i toa 35 milioni denari za pokri-vawe na prestojot na penzionerite i 3milioni denari za tro{ocite za pre-voz. Ova e celosno besplaten proekt zasite onie koi }e apliciraat i }e bidatizbrani.

Pretsedatelot na Sojuzot na zdruè-nija na penzioneri Dragi Argirovski,pri ovaa poseta im go ~estite{e naprisutnite penzioneri golemiot jubi-lej, 70 godini od penzionerskoto orga-

nizirawe vo Makedonija i pri toa po-tencira{e deka ovoj proekt e od golemozna~ewe za vozrasnite lica, za nivnotozdravje i za nivna socijalizacija, re-kreacija i druèwe.

- Proektot bawsko-klimatska rek-reacija na Vladata na Republika Ma-kedonija, SZPM go poddrà pred pet

godini i za pofalba e{to proektot gi nadminasite o~ekuvawa. Bene-fit od proektot imaatkorisnici na penzijaglavno so poniski pen-zii, koi vo nikoj slu~ajso svoi sretstva ne bimoèle da si dozvolatvakov prestoj. Tie uì-vaat vo ~istiot vozduh ilekovitite mineralnivodi ovde vo NegorskiteBawi. Proektot prido-nesuva i za razvojot nabawskiot turizam vo Re-

publika Makedonija, {to e isto takadobro, a site {pekulacii okolu ovojproekt se nevistiniti. Sredstvata zapogrebnina nemaat nikakva vrska soovoj proekt, - istakna Argirovski.

Gradonaalnikot na Gevgelija IvanFrangov ja naglasi mnogu dobrata sora-

botka so Zdruènieto na penzioneritevo Op{tinata, kako i so SZPM, i re~edeka lokalnata samouprava }e se zala-ga za natamo{na modernizacija na baw-ite vo Negorci.

- Gevgeliskite penzioneri gi koris-tat pogodnostite na bawsko-klimats-kata rekreacija, a Negorskite Bawi sedoma}in i na penzionerite od celatazemja. Ova e dobro i za Gevgelija i zaNegorski Bawi, dobro e za site, - re~eFrangov. K.S.A.

Spasov vo poseta na penzionerite vo Negorski Bawi

ZP Prilep

Odbeleàn patroniot praznik

Po povod odbeleùvawetona 113 godi{ninata od za-ginuvaweto na makedon-

skiot revolucioner i deec GoceDel~ev, vo istoimeniot ogranokpri ZP Prilep se odrà penzio-nersko druèwe.

Na sobirot, gostite gi pozd-ravi pretsedatelot na ZP Pri-lep, Kiril \or|ioski. Toj naprisutnite im posaka dolg ì-vot i u{te mnogu vakvi praznu-vawa i druèwa.

Na ovaa tradicionalna sred-ba vo ovoj ogranok po povod 4-ti maj,prisustvuva{e i gradona~alnikot naPrilep, Marjan Risteski koj me|udrugotore~e:

- Vi gi ~estitam Veligdenskite prazni-ci i patroniot praznik na ogranokot posa-kuvaj}i vi dolg, sre}en i zdrav penzion-erski ìvot. Nie kako lokalna samoupra-

va, imame odli~na sorabotka so va{etopenzionersko zdruènie i kako rezultatna toa dosega imame ostvareno mnogu za-edni~ki aktivnosti i proekti. Istoto }ego pravime i vo idnina vo granica na mo`-nostite, - istakna prilepskiot gradona-~alnik, Risteski.

K.R.

REVII PENZIONER plus 94 maj 20168

Veles: 14-ta Regionalna revija na pesni, muzika i igri

Drugaruvawe i {irewe na prijatelstvata

ZP Valandovo

ZP Gevgelija

Gradot na gemi-xiite Veles, na5-ti maj 2016

godina, osamna voznakot na odrùva-weto na Regionalna-ta revija na pesni,muzika i igri i praz-nuvaweto na 70-go-di{ninata od penzi-onerskoto organizi-rawe vo Makedonija.Na ovaa kulturna manifestacija na penzionerite od Povardarski-ot region u~estvuvaa ZP od: Kavadarci, Bogdanci, Negotino, Gev-gelija, Valandovo, Demir Kapija i zdruènieto doma}in od Veles.Dobredojde i prijatni migovi na gostite i na u~esnicite im posakapretsedatelot na ZP Veles, Vele Aleksoski, koj sredbata jaokarakterizira kako izraz na kulturnoto bogatstvo i tradiciite{to se neguvaat vo podra~jata od kade {to doa|aat zdruènijata.

Na prisutnite im se obrati i pretsedatelot na SZPM Dragi Ar-girovski, pri {to ja iskaà simbolikata na povrzanosta na gradotso spomenite od 23-vekovnata tradicija, koj kako muzej na otvore-no, gi ~uva delata na svoite graditeli, revolucioneri i prerodbe-nici. Me|utoa, penzionerite se tie ~initeli koi gi obnovuvaat, gineguvaat i ottrgnuvaat od zaborav kulturnite vrednosti i gi pre-nesuvaat tradiciite na pomladite generacii. Vo taa misija nazdruènijata i vo ovaa revija, pretsedatelot Argirovski na siteim posaka uspe{en nastap i, kako {to re~e, neka zae~at pesnite imuzikata i neka se razvie oroto i so uìvawe vo ubavinata!

Taka, navistina i be{e za celo vreme na revijata: pesni, ora ipretstavi, adeti i obi~ai, koi go otslikuvaa kulturnoto nasleds-tvo i bogatoto kulturno ìveewe vo site kraevi i regioni vo Ma-kedonija. Ovoj nastan za rakuvawe i den za pozdravuvawe se vreà

vo memorijata za podolgo pametewe, so èlba za povtorno i pobr-zo viduvawe, za drugaruvawe i {irewe na prijatelstvata i na so-ìvotot, za da jakne duhot i razumot, za{to samo taka aktivno sestaree i se prodolùva ìvotot. Zatoa, so ubavi pesni i ora, vorestoranot Roze Sala,site im se prepu{tija na veselbata i nadruèweto, {to ostavi nezaboravni vpe~atoci.

Mendo Dimovski

ZP Demir Kapija


ZP Veles

ZP Kavadarci

ZP Bogdanci

ZP Negotino

ZP Berovo

ZP Del~evo

Niz ubaviot krajolok na Male{evijata, u~esnicite na 14-tataregionalna revija na pesni, muzika i igri od zdruènijata napenzioneri od prviot region, na 9-ti maj 2016 godina, dopa-

tuvaa rano nautro vo Peh~evo za da nstapat na kulturna mani-festacija na penzionerite. Vrne`livoto vreme ne gi pokoleba daprodefiliraat po ulicite na ova ekolo{ko grat~e i so pesna i oroda go najavat nastanot koj e del od odbeleùvaweto na 70-godi{-niot jubilej na penzionerskata organizacija.

Dobredojde na gostite i na u~esnicite prv im posaka pretsedatelotna Izvr{niot odbor na ZP Peh~evo Boris Zarinski, koj posebno gopozdravi gradona~alnikot i potpretsedatelot na IO na SZPM.

Vo svoeto obra}awe gradona~alnikot na Peh~evo Igor Popov-ski izrazi zadovolstvo {to op{tinskoto zdruènie na penzione-ri e doma}in na ovaa manifestacija, za koja re~e deka sluì zaprimer na pomladite za toa kako treba da se neguva i ~uva kultur-noto nasledstvo i da se polzuva iskustvoto na vozrasnite, za da sepostignuvaat uspesi vo site segmenti od ìvotot.

Za zna~eweto na revijata i drugite aktivnosti {to se odvivaatvo SZPM vo ramkite na odbeleùvaweto na 70-godi{niot jubilejna penzionerskoto organizirawe i 25-godi{ninata od osamostoju-vaweto na Republika Makedonija, zboruva{e potpretsedatelot naIzvr{niot odbor na SZPM, Saltir Karovski. Toj posebno go ista-kna pridonesot na zdruènijata na penzioneri vo neguvaweto natradiciite i ~uvaweto na kulturnoto nasledsvo vo Makedonija, za{to golemo priznanie i poddr{ka Sojuzot dobi od Ministerstvo-to za kultura na RM, koe regionalnite i Republi~kata revija napesni, muzika i igri gi proglasi za manifestacii od dràven in-teres. Toa e pottik za u{te pogolemo zalagawe i vloùvawe vorazvivaweto i poddrùvweto na reviite na site nivoa. Posaku-vaj}i im uspeh na u~esnicite vo nastapot, Karovski ja proglasirevijata za otvorena.

Kako voved vo revijata i simboli~no prikaùvawe na me|ugene-raciskata povrzanost, nastapi ènskata igraorna grupa pri Domotna kulturata "Jane Sandanski# i vnese radost i kolektivno se}a-vawe na mladosta kaj site prisutni. Potoa scenata ja prezadoau~esnicite na ZP od: Vinica, Ko~ani, Del~evo, Berovo, Makedons-ka Kamenica i doma}inite od Peh~evo. Odeknaa pesnite, izvorni-te instrumenti i muzikata, po~naa da se prikaùvaat obi~aite,

adetite i tradiciite {to se neguvaat vo podra~jata od kade {todoa|aat u~esnicite.

Priznanija za uspe{niot nastap na u~esnicite, vo ime na organi-zatorot - SZPM, na pretsedatelite i pretstavnicite na zdruè-nijata im vra~i \or|i Serafimov, ~len na IO na SZPM. Svoj pri-dones kon uspehot na revijata so svoite kreativni najavi dade ivoditelkata, Olivera Kratovska. Krajot povtorno be{e so prijat-no druèwe, so pesni i ora, na koi retko koj moè{e da im odolee.

M. D.

ZP Makedonska Kamenica

Boris Zarinski Saltir KarovskiIgor Popovski

ZP Vinica

Dodeluvawe blagodarniciPeh~evo

ZP Ko~ani

Peh~evo: 14-ta Regionalna revija na pesni, muzika i igri

Prenesuvawe na iskustvata na pomladite generacii

Vele Aleksoski Dragi Argirovski


Gazi Baba: 14-ta Regionalna revija na pesni, muzika i igri

Prezentacija na folklornite tradicii

ZP OVR - Skopje

ZP Solidarni penzioneri - Ilinden

Domot na Armijata na Republika Makedonija vo Skopje, na 10-ti maj 2016 godina, be{e centar na folklornata manifesta-cija na penzionerite od zdruènijata: Saraj, Voeni penzio-

neri, Kisela Voda, Ilinden, OVR - Skopje i Gazi Baba, koi u~es-tvuvaa na êtirinaesetata regionalna revija na pesni, muzika iigri. Simbolikata na spojot pome|u mladosta i iskustvoto be{eprikaàna so nastapot na mladinskiot KUD „Skopje# od Skopje. Ka-ko i mnogu drugi i ovaa revija se odrà vo znakot na odbeleùva-weto 70 godini od penzionerskoto organizirawe vo Makedonija, asve~eniot karakter na po~etokot go naglasi horot na doma}inot ZPGazi Baba so izveduvawe na „Sve~enata pesna#.

Dobredojde na gostite i u~esnicite prv im posaka pretsedatelotna IO na ZP Gazi Baba, \orge Andonov, koj go pozdravi i prisus-tvoto na pretsedatelot na SZPM, Dragi Argirovski i pretseda-telot na Sobranieto, Besnik Pocesta, gradona~alnikot na Op{ti-na Gazi Baba, Toni Trajkovski, kako i pretsedatelite na zdruè-nijata, u~esnici na ovaa revija. Toj iskaà posebna blagodarnostdo SZPM, za ukaànata doverbata, nivnoto zdruènie da bide do-ma}in.

- Ova e ubav primer od va{a strana, za mladite generacii da gisledat va{ite ~ekori, zo{to site zaedno treba da go promoviramena{iot folklor. Kako {to dosega gi sledevme aktivnostite nazdruènieto, }e prodolìme i ponatamu i }e dademe poddr{ka vosite aktivnosti {to gi imaat. Posebno, za podobruvawe na uslo-vite, otvorame novi klubovi, kade penzionerite go pominuvaatslobodnoto vreme - re~e, pokraj drugoto gradona~alnikot ToniTrajkovski.

Vo imeto na SZPM, pozdraven govor odrà sekretarot na Izvr-{niot Odbor Stanka Trajkova. Taa go istakna zna~eweto na sred-bata vo neguvaweto na tradiciite i pottiknuvaweto na aktivnos-tite za zbogatuvawe na kulturniot ìvot na penzionerite.

- Odrùvaweto na ovie revii, pretstavuva edno masovno kul-turno penzionersko dvièwe, koga go slavime na{iot jubilej, sokakov retko koj moè da se pofali. Regionalnite revii imaat go-lema tradicija i nivnoto odrùvawe pretstavuva zna~aen pridonesna penzionerite, verni ~uvari na folklorot, preku pesnata, mu-zikata i igrite - re~e Trajkova i ja proglasi revijata za otvorena.

Priznanija za uspe{niot nastap na u~esnicite vo imeto na orga-

nizatorot SZPM, im vra~i pretsedatelot na Komisijata za kultur-no-zabaven ìvot pri Sojuzot, Mendo Dimovski. Na krajot, siteu~esnici zaedno na scenata ja ispolnija pesnata „Oj Vardare make-donski#. Pridones kon uspe{niot nastap so svoeto inspirativnovodewe niz revijata dade poznatata novinarka vo penzija Cvetan-ka Ilieva. Sredbata na penzionerite zavr{i so prijatna zabava idruèwe na u~esnicite vo restoranot Hanibal so muzikata na ben-dot „Ambasador#.

Vasil Pa~emski

ZP Gazi Baba

\orge Andonov Toni Trajkovski Stanka Trajkova

Dodeluvawe priznanija

ZP Saraj

Vo salata na Narodniot teatar, pri Centarot za kultura voBitola, na 11-ti maj 2016 godina se odrà 14-tata regional-na revija na pesni, muzika i igri na penzionerite od ZP: Bi-

tola, Prilep, Kru{evo i Demir Hisar, me|u koi prvpat se najde izdruènieto od Resen. Manifestacijata ja najavi i voved za zna-~eweto i za gradot doma}in dade voditelkata, voedno potpretse-datelka na bitolskoto zdruènie na penzioneri Cvetanka Angel-kovska.

Najprvo gostite i u~esnicite, a posebno pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski, gi pozdravi i im posaka dobredojde vo gradot nakonzulite, pretsedatelot na ZP Bitola Tome Ilioski, koj na siteim go ~estita{e jubilejot po povod 70 godini od penzionerskotoorganizirawe so èlba za podobro zdravje i pogolemi uspesi voidnina.

- Ovie tradicionalni sredbi na na{ite penzioneri treba da janaglasat potrbata i da ja prenesat porakata za neguvawe i ~uvawena izvornite pesni, igri i obi~ai. No pred se, smetam deka vakviterevii imaat osobeno zna~ewe zatoa {to se ovozmoùva druèwe izbliùvawe na penzionerite od regionot, - istakna Ilioski.

Ovaa kulturna manifestacija ja pozdravi i pretstavnikot naSovetot na op{tina Bitola Sowa Trpezanova, koja vo kratki crtigo istakna zna~eweto na vakvite sredbi kade {to doa|a do izrazakumuliranoto iskustvo na povozrasnite na poleto na kulturno-zabavniot ìvot na ovie prostori.

- Zna~ajno mesto ima i griàtaza zbogatuvawe na kulturno-zaba-vniot ìvot na penzionerite za{to 14 godini uspe{no se odrù-vaat i ovie folklorni revii koiblagodarej}i na svojot kvalitet voneguvaweto na izvorniot folklori na starogradski pesni i obi~ai,prosledeno so spektarot na boi nanosiite, pridonesuvaat za za~uvu-vawe i afirmirawe na kulturnotonasledstvo, a so toa i na identi-tetot na site zaednici {to ìveatvo na{ata zemja, - istakna vo poz-dravniot govor pretsedatelot na

SZPM Dragi Argirovski i ja proglasi revijata za otvorena.Nastapite na vokalnite i igraorni grupi vo prepolnata sala na

bitolskiot teatar bea prosledeni so osobeno vnimanie i burenaplauz na prisutnite.

Po zavr{uvaweto na Revijata na u~esnicite priznanija vra~iCvetanka Angelkovska vo ime na SZPM, kako ~len na Komisijata zaKZ@, a druèweto vo isklu~itelno prijatna i vesela atmosveraprodolì vo golemiot restorant "Imperator”.

Dobre Todorovski

Publika

ZP Resen Dodeluvawe priznanija

ZP Bitola

ZP Kisela Voda

ZP Voeni penzioneri

ZP Demir Hisar

Bitola: 14-ta Regionalna revija na pesni, muzika i igri

Druèwe i afirmirawe na kulturnoto nasledstvo

ZP Kru{evo

Sowa Trpezanova Tome Ilioski Dragi Argirovski

ZP Prilep - KUD Penzioner

ZP Prilep - KUD Penka Koteska


INTERVJUPENZIONER plus 94 maj 2016 11

Najnapred Ve molam zapoznajte gi naku-so ~itatelite na „Penzioner plus# sokompanijata „SAVA osiguruvawe# na

koja ste Vie izvr{en direktor.SAVA osiguruvawe e prisutna na makedon-

skiot pazar pove}e od 20 godini, kako edna odprvite osiguritelni kompanii osnovani voMakedonija. Zatoa sme gordi na svojot prido-nes vo razvojot na konkurentnostana pazarot. Istoriski najzna~aj-nata promena nam ni se slu~i vo2007 koga mnozinski sopstvenikna toga{en „Tabak osiguruvawe#stana edna od najgolemite reosi-guritelni kompanii vo jugoisto~-na Evropa - Sava Re od Slovenija,so {to SAVA osiguruvawe po~nada fa}a ~ekor so modernite tren-dovi na razvienite osiguritelnipazari. Denes, grupacijata SavaRe se sostoi od 10 kompanii odtrite osiguritelni oblasti: reo-siguruvawe, neìvotno i ìvotnoosiguruvawe - site locirani vozemjite od porane{na Jugoslavija.So grupacijata Sava Re klientotdobiva bezbednost, dolgogodi{noiskustvo vo osiguritelnata sfe-ra, kako i perspektiva za vovedu-vawe novi razvojni na~ini naproda`ba.

Od svoja strana, SAVA osiguruvawe izrasnavo kompanija so najkvalitetno osiguritelnopokritie i odli~na isplata na {teti, koja ra-zviva seriozen i stabilen partnerski odnosso svoite klienti. Toa go potkrepuva i razvi-enata proda`na mreà od nad 40 podru`nicina celata teritorija na Republika Makedoni-ja, pove}e od 200 vraboteni, golem broj agentii zastapnici. Pokraj toa, na svoite klientisekoga{ sme im na raspolagawe vo direktenkontakt so proda`ni i sovetodavni uslugi,preku 24-~asovnata telefonska linija, pri-javuvaweto na {teti preku internet, aktiv-nostite na socijalnite mreì.

Glaven fokus na na{eto rabotewe se klie-ntite i nivnoto zadovolstvo od uslugite koi,po su{tina na dejnosta, gi obezbeduvame vo

neprijatni momenti za niv. Zatoa, navremeno-to i adekvatno servisirawe na {tetite ni eprimarna cel na raboteweto.

Druga karakteristika na SAVA osiguruvawee toa {to produktite i uslugite gi kreiramespored potrebite na klientite, pa stanavmeprepoznatlivi kako lideri vo inovativnostai razvojot na novi produkti. Vo momentov, mo-

ème da se pofalime deka go imame najkom-pletnoto pokritie za osiguruvawe na motornivozila na na{iot pazar - blagodarenie naproduktite za t.n. kasko na voza~ot poznatakako AO+ polisa, potoa voveduvaweto na av-tomobilska asistencija za pomo{ pri nezgodaso voziloto na pat niz Makedonija ili Evro-pa, kako i so otvoraweto na na{ata prva stan-ica za tehni~ki pregled Sava Stej{n.

Neodamna kompanijata „SAVA osiguruva-we# potpi{a dogovor so Fondot za PIOM iSojuzot na zdruènija na penzioneri na Ma-kedonija. Koi se benefitite za penzione-rite od ovoj dogovor?

Sklu~uvaweto na ovoj dogovor e pokazatelza na{iot odnos kon klientite i imawetosluh za nivnite potrebi. Svesni za toa so ka-kvi pote{kotii se soo~uvaat penzionerite

pri nabavka i pla}awe na polisite, po~navmeda barame na~in da im gi olesnime ovie pro-cesi. Blagodarenie na na{ite partneri voovoj proekt - Fondot za PIOM i Sojuzot naZdruènija na penzioneri na Makedonija, ve-ruvame deka go najdovme momentalno najdo-briot na~in da im obezbedime na penzioner-ite kvalitetna osiguritelna usluga i olesne-

to pla}awe na istata. Otsegapenzionerite, bez razlikadali ja koristat uslugata vosvoe li~no ime ili ja kupu-vaat za ~len od semejstvoto,polisite moè da gi dobi-vaat na 10 rati bez kamata.Edinstveno {to treba dastorat e da dojdat vo nekojaod podru`nicite na SAVAosiguruvawe, da nosat ~ek odpenzijata, li~na karta i da jasklu~at polisata so propra-tnata dokumentacija na licemesto. Site ostanati proce-duri se obvrska na SAVAosiguruvawe i Fondot naPIOM. Na krajot, Fondot naPIOM kako isplatuva~ napenzija, vrz osnova na admi-nistrativna zabrana, }e gonamiruva dolgot po osnov na

premija za sekoj penzioner poedine~no. Voponudata se vklu~eni slednite osiguritelniprodukti: osiguruvawe od avtomobilska odgo-vornost, zelen karton, kasko osiguruvawe namotorni vozila, doma}insko osiguruvawe, ka-ko i ostanati imotni osiguruvawa spored pot-rebite na penzionerite.

Koi obvrski proizleguvaat od ovoj dogo-vor za SZPM i zdruènijata?

Ulogata na zdruènijata vo proektot e odisklu~itelno zna~ewe. Tie se logisti~katapoddr{ka na proektot - onie koi nam ni giovozmoùvaat kontaktite so klientite, a napenzionerite im go olesnuvaat sekojdnevietoso vakvi proekti.

Se odnesuvaat li nekoi povolnosti odovoj dogovor i na nivnite semejstva?

Da. Kako {to spomnav, uslugata moè da ja

koristat i ~lenovite na semejstvata na pen-zionerite, pri {to penzionerot e dolèn daja sklu~i polisata vo uloga na dogovoruva~.

Zo{to se odlu~ivte da sorabotuvate sopenzionerite, za ovaa populacija, za kojaima razli~ni mislewa i razli~en odnoskon nea?

So ogled na toa {to brojot na penzioneri voRepublika Makedonija iznesuva pove}e od280.000 lica, se podrazbira deka stanuva zborza edna golema potro{uva~ka grupa koja, pok-raj ostanatite, ima potreba i za osiguritelniuslugi. Od druga strana, znaeme deka penzio-nerite se so limitirani mese~ni primawa{to im pretstavuva problem koga treba nekojproizvod ili usluga da ja platat odedna{ i neretko baraat odredeni proizvodi ili uslugida gi pla}aat na rati. Mo`nostite za pla}awena rati vo Makedonija vo ovoj moment skoro ida gi nema, pa zatoa go dostavivme predlogotdo partnerite da se ovozmoì penzioneriteda kupuvaat osiguritelni proizvodi vo SAVAosiguruvawe na rati.

Bankite i osiguritelnite kompanii seodnesuvaat nepravedno i so nedoverba konnajvozrasnite gra|ani. Zo{to koga tie, poz-nato e, se najredovni pla}a~i na svoiteobvrski?

Na{iot odnos kon penzionerite i sklu~uva-weto na ova partnerstvo pokaùva deka niene vleguvame vo vakva kategorija na kompanii.

Vie ste izvr{en direktor na kompanija.Va{ite obvrski baraat iskustvo, znaewe,no i golema posvetenost i energija. Viostanuva li vreme i za drugi zadovolstva iinteresi?

Mojot ìvot e dinami~en i se odviva na re-lacija Skopje - Qubqana. Vremeto koe go po-minuvam vo Makedonija glavno mi e posvetenona rabotata, no nastojuvam da najdam nekoj ~asza sportuvawe, osobeno za tenis, potoa zau~ewe na francuski jazik i sekako, za druè-we so prijateli. Svoeto slobodno vreme sozadovolstvo go pominuvam so semejstvoto - soogled na toa deka soprugata so dvete }erkiìveat vo Slovenija, sekoj moment koj go po-minuvame zaedno, za nas e bescenet. Razgovorot go vode{e Kalina S. Andonova

Intervju so Peter Skvar~a, izvr{en direktor na SAVA osiguruvawe AD Skopje

Kvalitetna osiguritelna usluga i olesneto pla}awe za penzionrite

Op{ta ocenka e deka rabotatana Upravniot odbor na Fon-dot na PIOM e mnogu bogata i

harmonizirana, {to po nieden osnovnema zastoj vo fondovskoto rabote-we, koe bilo i e sekoga{ vo funk-cija na korisnicite na penzija.

Site doneseni odluki na UO, re-dovno i kvalitetno se realiziraatod strana na stru~nite slu`bi, taka{to so pravo moè da se istaknedeka klientite sekoga{ se zado-volni {to na vreme i odgovorno seusluèni. Koga na ova }e se dodadei faktot deka penziite na vreme seispla}aat, pritoa redovno sledej}ija zakonskata opredelba za redovnopoka~uvawe na istite, toga{, sopravo moè da se re~e deka e nap-raven golem is~ekor vo maksimal-nata mobiliziranost i odgovornostvo istaknuvaweto na rabotnite za-da~i na vrabotenite vo Fondot naPIOM.

Ovie i u{te nekolku drugi kruci-jalni opredelbi se vtkaeni i voovogodi{nata rabota na UO, a toa,pred s¢, se odnesuva na obezbeduva-weto sredstva za redovna isplatana penziite, osobeno preku pogole-ma efikasnost vo naplatata na pri-donesite i drugite prihodi na Fon-dot, potoa upravuvaweto i odlu~u-vaweto za koristewe na sredstvata,kako i podobruvaweto na materija-lnata i socijalna sigurnost na ko-risnicite na penzija soglasno zako-nskite propisi, no i redovno i na-vremeno dobivawe podatoci za up-lateniot pridones od obvrznicitepreku UJP zaradi utvrduvawe nastaòt i platite na vrabotenite vobazata na podatocite vo Fondot. Na

ova treba da se dodade i efikasno-to i blagovremeno ostvaruvawe napravata od penziskoto i invalid-skoto osiguruvawe, navremenata ra-spredelba na pridonesite pome|udràvniot i privatnite penziskifondovi, unapreduvaweto na in-formacioniot sistem kako tehni~kapoddr{ka vo sproveduvaweto na pe-nziskoto i invalidsko osiguruvawei naplatata na zaostanatite dolgo-vi za neplaten pridones zaklu~noso 2008 godina so prezemawe na me-rki, kako i merki za prisilna nap-lata, no i redovno sledewe na os-tvaruvaweto na me|unarodnite do-govori i spogodbi i razgleduvawetona izve{tai, informacii i drugimaterijali vo vrska so sproveduva-weto na penziskoto i invalidskoosiguruvawe i dr.

Daleku bi ne odvelo nabroju-vaweto na s¢ ona {to e nabeleànokako programska aktivnost od stra-na na UO, a {to treba da se real-izira vo rabotata na Fondot na PI-OM vo 2016 god., pa zatoa }e nabro-ime pova`ni, {to bi se reklo magi-stralni opredelbi, vrz koi funda-mentalno se potpira sevkupnatarabota na Fondot i za ovaa godina.Za taa cel, Programata za rabota naUO e podelena vo 4 podra~ja, od koi,vo prvoto tromese~je treba da serealiziraat 12 proektirani rabot-ni aktivnosti, vo vtoroto tromese-~je }e bidat realizirani 5, isto ta-ka, zna~ajni proektni zada~i, dode-ka vo tretoto tromese~je planiranoe da bidat realizirani 9, a vo ~et-vrtoto tromese~je,~lenovite na UOna Fondot na PIOM, gi o~ekuva daprifatat i koordinirano so Stru~-

nata slu`ba da realiziraat, istotaka, 9 rabotni proekti. Od usvoe-niot pregled na aktivnosti, moèda se vidi deka na narednite sed-nici do krajot na ovaa godina, }ebidat razgledani i usvoeni 20 in-formacii, potoa 6 izve{tai, 3 pro-grami i doneseni pove}e odluki koise vo funkcija na sekojdnevnata ra-bota na Fondot na PIOM.

Vo ovaa prilika, isto taka, }e goistakneme donesuvaweto na najva`-nite dokumenti, kako {to se Godi{-niot plan za javni nabavki vo koj sedadeni vkupnite potrebi za nabavkivo tekovnata godina po vidovi stokii uslugi, potoa Programata za teko-vno i investiciono odrùvawe nadelovnite objekti na Fondot naPIOM, kako i Programata za kupu-vawe na kapitalni sredstva za 2016godina no i Informacijata za aktu-elnata sostojba na kapitalot naFondot vo akcii i udeli, steknativrz osnova na Zakonot za transfor-macija na pretprijatijata so op{te-stven kapital. Isto taka, vo tekotna godinata }e se donesuvaat odlu-ki za proda`ba na akcii i udeli odvkupniot kapital steknat po osnovna transformacija na pretprijati-jata so op{testven kapital, na pre-dlog na Komisijata za akcii i udeli,a po prethodna soglasnost na Vla-data na RM, kako i odluki za zgole-muvawe ili namaluvawe na osnov-nata glavnina na dru{tvata vo koiFondot poseduva akcii i udeli. ]ebide izgotven i Izve{taj za rabota-ta na Fondot na PIOM za 2016 god.,vo koj }e bidat prikaàni sostojbi-te i podatocite so podetalni in-formacii za izvr{uvaweto na os-

novnite funkcii i zada~i od spro-veduvaweto na penziskoto i inva-lidsko osiguruvawe. Od toa }e sesogleda vkupniot obem za izvr{e-nata rabota so sporedbeni pokaza-teli za prethodniot period.

^lenovite na UO }e imaat prili-ka da raspravaat i po Informacija-ta za finansiskata sostojba na Fon-dot na PIOM za prvite pet meseciod 2016 god. Informacijata }e so-drì podatoci za ostvarenite pri-hodi i rashodi na Fondot vo spome-natiot period so sporedbeni poka-zateli vo odnos so planiranite soBuxetot na Fondot za 2016 god. i os-tvarenite vo 2015 god. Isto taka, }ese dadat i prvite ocenki za finan-siskoto rabotewe na Fondot vo 2016god., so cel da se izvr{at izmeni idopolnuvawa na fondovskiot Buxetvo ramkite na Buxetot na Republi-kata. No, tuka e i Informacijata zasproveduvawe na Solidarniotfond, vo koja }e bidat prikaànisostojbite vo servisiraweto na So-lidarniot fond-posmrtna pomo{,{to ja vr{i Fondot, soglasno zako-nskite propisi. Vo Informacijata}e ima podatoci za izdvoeni sred-stva za posmrtna pomo{ i ~lenari-na, kako i podatoci za isplatenitesredstva za po~inati korisnici napenzija po ovaa osnova po op{tini ina nivo na Republika Makedonija.]e se razgleduva i Informacijataza prezemenite aktivnosti vo odnosna naplatata na pridonesite zapenzisko i invalidsko osiguruvawevo 2016 god., Informacijata za so-stojbata so naplatata na zakupnina-ta za izdadeniot deloven prostorvo domovite za ìveewe i klubovi-

te za dneven prestoj na korisnicitena penzija i za sostojbata so izda-deniot stanben prostor vo domoviteza ìveewe na korisnicite na pen-zija vo 2016 god., kako i Informa-cijata za izmenuvaweto i dopolnu-vaweto na Buxetot na Fondot za2016 god. po izvr{enoto usoglasuva-we so Ministerstvoto za finansiii najposle Informacijata za real-izacija na Programata za investi-ciono odrùvawe na delovnite ob-jekti na Fondot za 2016 god. i za re-alizacija na Programata za nabavkana kapitalni sredstva i dr.

Vaka poglednato, proizleguva de-ka ~lenovite na UO na Fondot naPIOM i dosega, no i vo ovaa 2016god., }e imaat polni race za rabota.No, sepak, posebno mesto i zna~ewe}e imaat naglasenite pra{awa odfinansiskoto rabotewe na Fondotvo funkcija na redovna isplata napenziite, ostvaruvaweto na prava-ta, mati~nata evidencija od aspektna celosna aùrnost na podatociteza obvrznicite i osigurenicite,unapreduvaweto na informati~kataopremenost, sproveduvaweto na me-|unarodnite dogovori za socijalnoosiguruvawe i drugi pra{awa, koivo tekot na raboteweto }e proizle-guvaat i vo ôd }e se razre{uvaat. Soeden zbor, ovaa 2016 god. za ~leno-vite na UO zna~i celosna angaìra-nost, a toa }e re~e pak, maksimalnamobilnost za vrabotenite - direkt-ni izvr{iteli na rabotnite zada~i,so cel kvalitetna usluga za na{itepenzioneri i ponatamo{na afirma-cija na Fondot na PIOM.

m-r. Sneàna Kutuzovska

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Vo kostec so predizvicite

INFO PENZIONER plus 94 maj 201612

Verskiot praznik Hristovo Voskresenie -Veligden na prigoden na~in be{e odbele-àn vo najgolem broj zdruènija na penzi-

oneri ~lenki na SZPM. Po toj povod bea orga-nizirani razni sredbi i druèwa, glavno ini-cirani od aktivite na penzionerki, na koi beasprovedeni tradicionalni obi~ai i adeti {tose odbeleùvauvaat so godini nanazad. Pove}eaktivnosti bea organizirani so humanitarni ce-li, pri {to od prodadenite veligdenski proiz-vodi, parite bea dadeni za onie na koi im senajpotrebni. Vo ovoj prilog zabeleùvame delod sodrìnite realizirani vo nekoi zdruènijana penzioneri od kade {to za veligdenskitepraznuvawa izvestuvaa na{ite dopisnici.

Taka vo Probi{tip vo presret na praznikotre~isi site gra|ani se najdoa na Gradskiot plo-{tad vo tradicionalnata humanitarna manife-stacija „Veligdenski hepening# ~ija cel be{e damu se pomogne na edno 16 godi{no mom~e od Zle-tovo na koe mu se neophodni 30 iljadi evra zaoperacija vo Kina. Na ovaa manifestacija pen-zionerkite gi ponudija vkusnite zelnici, a de-

~iwata i volonterite odCrveniot krst prekra-snite kreacii na boja-disani veligdenski jajca.

Aktivot na penzionerki pri ZP Kisela Vodaorganizira{e sredba i zaedni~ko druèwe voklubot na ogranokot „11-ti oktomvri - zgradi#.Na sredbata prisustvuva{e i sekretarot na IOna SZPM, Stanka Trajkova, a prekrasnoto dru-èwe be{e dopolneto so proizvodi na vrednitedoma}inki koi za ovaa prilika podgotvija pre-bogata trpeza so retki specijaliteti. Potoa, ne-izbeèn be{e adetot so kr{eweto i izborot nanajzdravoto i najubavoto veligdensko jajce.

Vo Ki~evo na vtoriot den od Veligden vo crk-vata „Sveti Petar i Pavle# se odrà tradicio-nalnata manifestacija „Izbirame najdobro bo-jadisano veligdensko jajce#, na koja u~estvuvaapenzionerkite od Aktivot pri zdruènieto napenzioneri. Na ovaa sredba ima{e licitirawena podgotvenite torti, poga~i i veligdenski jaj-ca, koi bea prodadeni, a sobranite sredstva beauplateni za izgradba na nova crkva posvetena nabra}ata „Sveti Kiril i Metodi”.

Pod pokrovitelstvo na gradona~alnikot Ar-sen~o Aleksovski i lokalnata samouprava zaed-no so LU Gradski Muzej i penzionerkite od ZP

Kriva Palanka, po povod Veligden vo dvorot namuzejot se odrà sredbata naslovena „Veligde-nska tradicija#. Vrednite penzionerki odklubot „Dostoinstven ìvot# pri op{tinskikotCrven krst podgotvija razni slatki i soleniproizvodi i gi ugostija site prisutni na sredba-ta. Na tretiot den na zadeni~koto druèwe pen-zionerkite dojdoa so polni ko{ni~ki vapcanijajca i u~estvuvaa vo natprevarot za izbor nanajubavo veligdensko jajce.

Isto taka Aktivot na penzionerki pri ZP Pri-lep za Veligden organizira{e veselo druèweso {titenicite od Domot za stari lica. Pokrajtoa {to im bea podareni crveni veligdenski jaj-ca, KUD „Penka Koteska# od ZP Prilep im prire-di veselo druèwe so pesna i muzika. Penzio-nerkite od Prilep go posetija i Centarot za de-ca so posebni potrebi i im podarija slatki po-daroci i crveni jajca.

Golemiot verski praznik Veligden be{e po-vod za poseta na „Poraka na{a#, dnevniot centarza lica so pre~ki vo razvojot, na koi ~lenovitena horot i folklorot na KUD „\oko Simonovski#od ZP Kumanovo im donesoa polna ko{nica ve-ligdenski jajca, a so svojata kulturno-zabavnapriredba vnesoa radost i rspoloènie kaj siteprisutni. M.D.

Velidenski praznuvawa

Vo ramkite na programata za 2016g. vo Zdruènieto na penzioneriod Demir Hisar se odvivaat mn-

ogubrojni aktivnosti. Vo ubaviot pro-leten den na 22 april Demirhisar-skite penzioneri trgnaa nadvodnevna eskurzija vo so-sedna Republika Albanija.Avtobusot so 50 penzionerii penzionerki, trgnaa voranite utrinski ~asovi. Sepatuva{e pokraj bregot naPrespanskoto Ezero kade{to demirhisarci bea vo-odu{eveni od prekrasnata gletka naokolnite planini, ezeroto i ostrovotMal Grad koj se nao|a vo albanskiotdel na ezeroto vedna{ do seloto Pu-stec. Od Pustec se prodolì kon gra-dot Elbasan, najgolem vo jugoisto~na

Albanija, kade ima{e prijatna pro-{etka i panoramsko razgleduvawe soposeta na golemiot plo{tad. Vo pop-ladnevnite ~asovi se trgna kon Tira-na, glavniot grad na Albanija kade po

dolgoto razgleduvawe i uìvawe voubavinite na prekrasniot moderengrad, se prodolì kon krajnata desti-nacija gradot Dra~ ili kako {to gonarekuvaat tamo{nite ìteli Porta-ta na Albanija, koj e eden moderen,

prosperiteten pristani{en grad so{iroki bulevari, siten pesok na pla-ìte koi se raj za turistite i mirentopol jadranski vetar. Utredenta be-{e rezerviran za pro{etka i razgle-duvawe na najzna~ajnite istoriskiznamenitosti na gradot kako {to seStariot grad i tvrdinata od 2 vek,poznatiot amfiteatar od rimsko vre-

me i drugo.Pove}eto od penzionerite za

prvpat gi posetija ovie gradovii mesta i bea voodu{eveni odona {to go vidoa. Ovaa eskurzi-ja kaj site niv ostavi nezabora-ven vpe~atok, a od nea ponesoagrst ubavi spomeni ovekove~eniso fotografii.

Pretsedatelot na ZP DemirHisar, Pere Petreski izrazi zadovo-lstvo od uspe{no organiziranata irealizirana ekskurzija i ova leto na-javi u{te edna pogolema, vo Republi-ka Srbija.

Zoran Stevanovski

ZP Demir Hisar

Ekskurzija za pametewe

Izvr{niot odbor na ZP Valando-vo, vo ramkite na svoite progra-mski opredelbi za podobra zd-

ravstvena za{tita i pomo{ na penzi-onerite, donese odluka za otstapu-vawe na edna od svoite prostorii zavr{ewe opti~ki pregled i odreduva-we dioptrija na vidot kaj penzioneri-te. Vo dogovor so diplomiraniot op-tometrist Marija Gaceva od Gevgelija,realizacijata na Odlukata po~na dase primenuva od 7-mi maj, taka {tosekoja sabota vo vremeto od 11 do 19~asot, se vr{at besplatni stru~ni op-ti~arski pregledi na penzionerite.

Pretsedatelot na Izvr{niot Od-bor na ZP Valandovo, Kiril Go{ev,trgnuvaj}i od faktot {to vo Valan-dovo nema lekar-specijalist za pre-gled na vidot i sakaj}i da im pomogne

na penzionerite so izbegnuvawe natro{ocite za patuvawe vo Gevgelijaili Strumica za pregled na o~ite, voime na Zdruènieto vospostavi me|u-sebna sorabotka so optometristot Ga-ceva, pravno reguliraj}i gi site zae-dni~ki obvrski.

Vakvata inicijativa i aktivnost naZdruènieto so voodu{evuvawe eprifatena i pozdravena od penzio-nerite i ostanatite gra|ani. Za toazboruva i golemata zainteresiranosti masivnost vo prijavuvaweto za va-kov pregled. Imaj}i ja vo predvid ma-terijalnata sostojba na penzioneriteod op{tinata kako i na zdravstvotovo Valandovo, Zdruènieto na penzi-onerite, }e prodolì so svoite ak-tivnosti za pomo{ na svoite ~lenoviod kakov bilo vid. G. Mihajlova

ZP Valandovo

Besplatni o~ni pregledi

Vo tri izdvoeni ekskurzii vo trisosedni zemji, u~estvuvaa nad230 ~lenovi na ZP Tetovo. U~es-

nicite na ekskurziite izrazuvaatgolemo zadovolstvo za mo`nosta {toim bila dadena, „na povozrasni godi-ni” da bidat del od trite destinacii.

Najdolgo, celi 4 dena, trae{e eks-

kurzijata vo sosedna Albanija, na kojau~estvuvaa 64 penzioneri.

Doma}in na tetovskite penzioneribe{e hotelot „Besjani# vo mesnosta„[k’mbi i Kavajas# („Karpite na Kava-ja#) vo gradot Dra~. U{te prviot den,poseten e muzejot na Skenderbeg voKruja, a potoa ima{e panoramsko raz-gleduvawe na glavniot grad na Alba-nija - Tirana. Vtoriot den be{e povr-zan za li~nosta na albanskata isto-rija Skenderbeg so poseta na negoviotgrob vo Leà, kade e odrùvana sed-nica na Sobranieto na Albanija vovremeto na spomenatiot vojskovoda~.Istiot den poseten e Skadar i negovo-

to Kale, poznato po toa {to go gradeletrojca bra}a. Legendata veli dekapreku den kaleto se gradelo, a no}tase razru{uvalo, se dodeka ne bila`rtvuvana edna majka na bebe od se-mejstvoto na neimarite. Na propatuva-we posetena e i rivierata [en|en. Itretiot den be{e poln so doìvuvawa

vo gradovite Fir, Valona i Berat iposetata na istoriskite objekti svr-zani so vladeeweto na Ismail ]ema-li, vo koja Memet Pa{ Derala, po po-teklo od Tetovo bil minister za od-brana. Na relacijata Dra~ - Tetovo,poseteno e i kaleto vo Elbasan. Ovaaekskurzija se izvede od 4 do 8 maj.

Edna nedela podocna, tetovski pen-zioneri bea u{te vo dve nasoki vo ed-nodnevni ekskurzii. Vo Vrawe (Srbija)otpatuvaa 100-tina penzioneri, dode-ka vo Kosovo, so poseta na Uro{evac,Pri{tina i Prizren bea 50 penzio-neri.

G. Eftoski

ZP Tetovo

Ekskurzii vo sosedstvoto za 230 penzioneri

So cel da izleze vo presret na pot-rebite na svoite klienti, Eurostan-dard banka zapo~na isplatata na pen-ziite da ja vr{i vo prviot rabotenden vo mesecot bez ogled dali istitese prefrleni od strana na penziskiotfond ili ne. Na ovoj na~in im se ovoz-moùva na penzionerite klienti naBankata da raspolagaat so sredstvata

od svojata penzija u{te vo prviot ra-boten den vo mesecot.

Ovaa pogodnost }e se odnesuva nasite penzioneri bez ogled dali iz-brale penzijata da ja dobivaat so do-stava vo svojot dom ili na transakci-ska smetka.

"Zadovolstvo ni e da gi informira-me site penzioneri koi se klienti na

Eurostandard banka deka Bankatazapo~na da vr{i isplata na penziitena prviot raboten den vo mesecot. Soovaa odluka Eurostandrad banka pra-vi napor da izleze vo presret na pot-rebite i èlbite na svoite klienti.#

EUROSTANDARD BANKA AD SKOPJE

Eurostandard banka so nova povolnost za penzionerite

Eurostandard banka zapo~na da vr{i isplata na penziite prviot raboten den vo mesecot

Aktivot na penzionerkipri Zdruènieto naivalidite na trudot

od Ohrid, neodamna odbe-leà deset godini od for-miraweto. Po toj povod vohotelot "Ambasador”, odràprigodna sve~enost vo pri-sustvo na 280 gosti od Ak-tivi na penzionerki od St-rumica, Veles, Gazi Baba -Skopje i Centar - Skopje,Kavadarci, Sveti Nikole,Debar, Bitola, Resen, Stru-ga, i doma}inot Ohrid. Na sve~enostaza desetgodi{niot razvoj na Aktivotna penzionerki pri ZIT Ohrid, zboru-va{e pretsedatelkata Lena Fil~es-ka, koja istakna deka Aktivot vo peri-odot na postoewe postigna zadovoli-telni rezultati vo oblasta na kultu-rata, sportot, sorabotkata i humanite

akcii vo pomo{ na postari i iznemo{-teni penzioneri i socijalni ustanovi.

Gostite od desetinata Aktivi na-penzionerki gi pozdravija i KlimeDimoski pretsedatel na ZIT Ohrid iIvana Simonoska Trajkoska prestav-nik na Nacionalniot sojuz na invali-dite na trudot, koja gi prenese i poz-

dravite od pretsedatelot na ni-vniot sojuz Krsto Canov. Na pret-sedatelkite na Aktivite na penzi-onerki u~esni~ki na jubilejnatamanifestacija, pretsedatelkataFil~eska im vra~i Blagodarniciza plodna i uspe{na sorabotka, ka-ko i na drugi institucii i firmi odOhrid, koi dale svoj pridones vodosega{noto uspe{no deluvawe naAktivot na penzionerki, po raznipovodi. Vo sve~eniot del ispolnetso muzika, pesni i ora, svoj nastapima{e i KUD "Ohri|anka”, koe rabo-

ti vo ramkite na Aktivot na Zdruè-nieto na invalidite na trudot Ohrid.Na sve~enosta prisustvuva{e i dele-gacija na ZP na Ohrid i Debrca, voznak na dolgogodi{nata i uspe{na so-rabotka so Zdruènieto na invalidi-te na trudot Ohrid.

K. Spaseski

Zdruènie na invalidi na trudot Ohrid

Prigodno odbeleàna deset godi{ninataod Aktivot na penzionerkite


ZP \or~e Petrov

Na 17-ti maj 2016 godina, prvpat vo naselbata na skopsko Ra-di{ani, razigrani, so pesna i muzika, defiliraa u~esnicitena najmasovnata kulturna manifestacija na penzionerite od

vtoriot region, koja se odrà vo organizacija na Sojuzot na zdru-ènijata na penzioneri na Makedonija, a doma}in be{e ZP Butelod Skopje. Koloritnoto defile niz naselbata go predvodea u~eni-cite od OU "Aco [opov# od Skopje i so svojot folkloren nastapvnesoa mladost i sveìna me|u penzionerite, koi so istoto tempoprodolìja so svoite izvedbi, dokaùvaj}i deka i vo tretata ì-votna doba, za radost, za pesna i za igra, godinite ne se pre~ka.

U~esnicite i gostite na ovaa 14-ta regionalna revija na pesni,muzika i igri najprvo gi pozdravi pretsedatelot na ZP Butel, Qup-~o Dimovski i iskaà posebna blagodarnost za prisustvoto napretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski so svoite najbliski so-rabotnici i gradona~alnikot na Buetl Petre Latinovski.

Vo svoeto obra}awe gradona~alnikot Petre Latinovski istak-na deka, kako {to e najmlada op{tinata vo Skopje, taka e i zdru-ènieto vo ramkite na SZPM, a uspesite od sorabotkata se zabe-leìtelni na site poliwa vo negovoto dejstvuvawe. Toj veti dekai natamu }e gi poddrùva penzionerite bidej}i nivnite pridonesivo izgradbata i razvojot na op{tinata i po{iroko, se mo{ne gole-mi. Tie go zasluùvaat toa i vo sekoj pogled davaat primer na pom-ladata generacija prenesuvaj}i im go iskustvoto i mudrosta, oso-beno zna~ajni sega vo na{eto op{testvo.

Na makedonski i na albanski jazik se obrati pretsedatelot naSobranieto na SZPM Besnik Pocesta, pri {to go potencira{ezna~eweto na revijata vo ~uvaweto i neguvaweto na bogatoto kul-turno nasledstvo i pridonesot vo afirmacijata na SZPM vondràvata.

- Deneska sme tuka da peeme, da slu{ame muzika, da igrame, da sezabavuvame, no i da se zapoznavame so raznoli~jeto na kulturnotonasledstvo na site nacionalnosti vo na{ata zemja, {to e mo{nezna~ajno i potrebno za jaknewe na multietni~koto ìveewe i ~uva-we na identitetot, - istakna Pocesta na krajot i ja otvori revijata.

Potoa nastapija u~esnicite od ZP: Tetovo, [uto Orizari, Taf-talixe, Karpo{, \or~e Petrov i zdruènieto doma}in. Silno ode-knaa pesnite na makedonski, na albanski i romski jazik, za~ukaatapanite i zae~ija zurlite. Simbolikata na spojot pome|u mladata

i starata generacija se zdobi so u{te edna druga multietni~ka di-menzija kako izraz na multikulturnoto ìveewe. Se razvi oro pe-nzionersko, koe prodolì i se ra{iri podocna na zaedni~kotodruèwe. Potvrda za uspehot na revijata be{e i dodeluvawetopriznanija na zdruènijata u~esnici, koi vo ime na organizatorotSZPM na pretstavnicite im gi vra~i Nurije Kadriu, ~len na Komi-sijata za KZ@ pri Sojuzot. Isto taka, pridones kon uspehot dade ivodiotelkata Marija Brazda, novinarka od Na{a TV. M. Dimovski

ZP Butel


ZP Tetovo - makedonki

ZP Tetovo - albanki

ZP Debar i Centar @upa

Vo ekot na odbeleùvaweto na 70-godi{ninata od penzioner-skoto organizirawe vo Makedonija, na 19-ti maj 2016 godina,so odrùvaweto na najmasovnata kulturna manifestacija na

zdruènijata na penzioneri od Zapadniot region, vo Ki~evo zavr-{i ciklusot na 14-tite regionalni revii na pesni, muzika i igri,{to gi organizira{e Sojuzot na zdruènijata na penzioneri naMakedonija. Nad 200 u~esnici na revijata od ZP: Makedonski Brod,Ohrid i Debrca, Gostivar, Struga, Debar i Centar @upa, predvo-deni od doma}inite - ZP Ki~evo, najprvo vo sve~eno defile, ve-seli i razigrani pominaa niz centarot na gradot i se upatija konDomot na kulturata "Ko~o Racin#, kade {to nastapuvaa.

Dobredojde na gostite i u~esnicite so poseben pozdrav i zado-volstvo za prisustvoto na pretsedatelot na Sobranieto na SZPMBesnik Pocesta i sekretarot na Izvr{niot odbor Stanka Trajkova,im posaka pretsedatelot na Izvr{niot odbor na zdruènieto do-ma}in, Qubomir Lukaroski. Isto taka, gostite i prisutnite naalbanski jazik gi pozdravi pretsedatelot na Sobranieto na ZPKi~evo Memet Mehmeti, koj izrazi zadovolstvo i blagodarnost dorakovodstvoto na SZPM za ukaànata doverba nivnoto zdruènieda bide doma}in na revijata.

Vo ime na SZPM na makedonski i na albanski jazik se obratipretsedatelot na Sobranieto Besnik Pocesta koj go naglasi zna-~eweto na ovaa kulturna manifestacija vo ~uvaweto i neguvawe-to na tradiciite i na{eto kulturno bogatstvo. Toj poso~i deka to-kmu penzionerite, kako najiskusni i najvozrasni gra|ani pridone-suvaat vo obnovuvaweto i {ireweto na tradiciite, na melosot, naadetite i obi~aite na etni~kite zaednici, kako izraz na iden-titetot i multikulturnoto ìveewe vo Republika Makedonijana ikako primer na pomladata generacija za me|usebno razbirawe i ja-knewe na zaedni{tvoto. Vo toj duh i so takva poraka do u~esnici-te pretsedatelot Pocesta go zavr{i svoeto obra}awe i ja progla-si revijata za otvorena.

Na po~etokot odeknaa pesnite narodni i izvorni, se prikaùvaaobi~aite, a pod ritamot na muzikata se pee{e i se igra{e kakonekoga{. [arenilo i otsjaj na raznovidni i raznokrajni koloritninosii ja ispolnija scenata. Bea prikaàni obi~ai, adeti, na tra-dicionalni narodni pesni i ora, sozvu~je na izvorni narodni ins-trumenti {to go otslikuvaa podnebjeto i potekloto na u~esnicite.

Se slu{na i melosot na etni~kite zaednici, kako izblik na raz-novidnoto rodnokrajno kulturno bogatstvo.

Uspe{niot nastap be{e ozna~en i so dodeluvawe priznanija, koina pretsedatelite na zdruènijata vo ime na SZPM im gi vra~iDu{an Risteski, ~len na IO na Sojuzot. Uspe{na voditelka be{eZorica \oreska, od lokalnoto radio "Akord# od Ki~evo, a impre-sivno i nezaboravno be{e i nekolku~asovnoto zaedni~ko druèwevo restoranot "Atva#.

M.D.

Qubomir Lukaroski Besnik PocestaMemet Mehmeti

Qup~o Dimovski Besnik PocestaPetre Latinovski

ZP Makedonski Brod


ZP Struga

ZP Ohrid i Debrca

ZP Gostivar

Ki~evo: 14-ta Regionalna revija na pesni, muzika i igri

Izblik na raznovidno rodnokrajno kulturno bogatstvo

Butel: 14-ta Regionalna revija na pesni, muzika i igri

Izraz na multikulturnoto bogatstvo

ZP Taftalixe

ZP Karpo{

ZP Ki~evo


PANORAMAPENZIONER plus 94 maj 2016 15

Tajnata vo nivnite o~iAvtor: Eduardo Sa~eriNa argentinskiot pisatel Eduardo Sa~eri na make-

donski jazik mu izleze megahitot "Tajnata vo nivniteo~i# vo izdanie na "Makedonika litera#. Spored ovojroman, e snimen istoimen film koj vo 2010 godina be-{e nagraden so Oskar za najdobar stranski film. De-loto e prevedeno na pove}e jazici. "Prikaznata e ras-kaàna so mo} i strast. Pove}ekratno isprepletena so ìvotniot pat naeden inteligenten i silen ma`, no na krajot qubovta se pokaùva kako naj-mo}no sredstvo# - napi{a Buenos Aries Herald.

Vo centarot na dejstvoto, koe se odviva vo 70-tite godini na dvaesettiot vek,vo mermernite prostorii na eden argentinski sud, se sekretarot Benhamin â-paro i negoviot alkoholiziran prijatel Pablo. Prikaznata na Eduardo Sa~eripo~nuva tri decenii podocna, koga âparo, ve}e penzioner, ima dovolno vremeda ja preosmisli i da ja napi{e taa prikazna koja ne mu izleguva od umot. Dodekase obiduva da pi{uva kniga za slu~ajot, trieset godini podocna, penzioniraniotâparo se prisetuva na detalite od istragata za siluvaweto i ubistvoto namladata èna vo nejzinata spalna soba. Kako {to navleguva vo minatoto, âparoisto taka se se}ava i na po~etocite na negovata dolga i navidum neostvarliva is¢ u{te neostvarena qubov kon Irene Ornos, nekoga{ samo praktikantka, a segaugledna sudijka. Filmskata adaptacija na ovoj roman ja dobi nagradata Oskar zanajdobar stranski film vo 2010 godina. Sa~eri, zaedno so reìserot Huan HoseKampaneqa, e scenarist na filmot. Vo 2015 godina ovoj roman dobi u{te ednaekranizacija, ovojpat vo holivudska produkcija.

Vreme na tivki razgovoriAvtor: An-Liz GrobetiNovelata "Vreme na tivki razgovori# na {vaj-

carskata pisatelka An-Liz Grobeti, vo prevod odfrancuski jazik na Katica Garoska Acevska, ja objavi"Makedonika litera#. Deloto e prevedeno na mnogujazici, a avtorkata gi ima dobieno presti`nitenagradi "Sent Egziperi# i "Sorsier#.

Novelata za mladi i vozrasni "Vreme na tivki razgov-ori" e poetska proza za prijatelstvoto. Deloto pret-stavuva retrospektiven opis na minatoto, kade {tonacizmot voop{to ne e direktno spomenat, no e osuduvan preku sliki, metaforii so atmosferata {to postepeno stanuva s¢ pote{ka. Prikaznata gi naglasuvaulogata na jazikot i negovata manipulacija {to vodi do netolerantnost i doneprifatlivost. Deloto nudi interesna dihotomija me|u poezijata, literatura-ta, qubovta sprema prijatelot (~ovekot) i nacizmot. Oskar i junakot na prikaz-nata se vistinski prijateli - kako i nivnite dvajca tatkovci, vqubenici vodobrata poezija koi gi vrzuva dlaboko prijatelstvo, koi sakaat da se smeat i dazboruvaat do docna vo gradinata, da citiraat vozvi{eni stihovi na golemipoeti, a potoa i svoite stihovi... No eden den s¢ }e se smeni... Ovaa novela eodli~no ~etivo za prijatelstvo koe sekoga{ moè da im se sprotivstavi nanajlo{ite pojavi i da gi pobedi omrazata i nasilstvoto. Taa e svoevidna lirs-ka balada za vistinskoto prijatelstvo.

Izbor: Vasil Tocinovski

Interesni knigi

Denovive rodnokrajnata literatura na Ko~ani e zbo-gatena so u{te edno delo, poetskata objava prvenecna Atanas Georgiev, penzioner. Se raboti za potes-

kata kniga pod naslov „Refleksii#, ~ij avtor e dolgogo-de{en ~len na Literaturniot klub „Kopne`# od Ko~ani iafirmiran muzi~ar na }emane, so koe izveduva izvornipesni od Osogovijata, i kantaftor na bezboroj pesni koi seizveduvani na penzionerski i drugi natprevaruvawa.

Knigata „Refleksii# ja objavi Javnata op{tinska usta-nova Bibliotekata „Iskra# od Ko~ani, a e pe~atena votira` od 200 primerici vo Pe~atnicata „Geneks# isto takavo Ko~ani. Knigata sodrì 45 pesni, ànrovski razli~ni,vo koi Georgiev pee za qubota, za se}avawata od detstvo-

to, za zabludite i o~ekuva-wata od ìvotot, za ubavi-nite na Osogovijata.

Kako recencent na knigatana Atanas Georgiev se javuvaLen~e Stoimenova, koja vo}e napi{e: So misla }e sepro{eta niz ubavoto rodnoselo, zeleno kako salata ikladenec izvor voda, sodlanka nad o~ite }e go vididale~niot horizont i niz taa ubavina }e ovekove~i nezab-oravni sliki, za da smiri du{a. K. Gerasimov

ZP Ko~ani

„Refleksii# poetska kniga na Atanas Georgiev

Za qubov nikoga{ ne e docna. Noprvata vistinska qubov koga }ese rodi ìvee i umira so nas.

Takva qubov doìvea Vera. Iako vosedmata decenija od ìvotot, ~eteri-eset godini vo umot i se pletkaa cr-nite ubavi o~i na edno mom~e, koisekoga{ bleskaa so dobrina...

Be{e preubav proleten den. Na Ve-ra ìvotot i priredi iznenaduvawe,koe ne moè{e ni da go zamisli. Pre-ku telefonot go slu{na negovoto ime,no ne poveruva deka e toa vistina.

- Dali se se}ava{ na mene? - Dalise se}ava? Vo nejzinite misli s¢ seodviva{e so svetlosna brzina. Givrati spomenite nanazad niz vremetokoga simpati~noto nemirno mom~e japovle~e za kosata. Be{e podgotvenada mu se razvika, no koga se sretna sonegoviot pogled £ zastana zdivot. No-zete ne ja drèa. Nevozmo`no be{e dase opi{e vozbudada {to ja ~uvstvuva-{e vo toj moment. Si pomisli: kolku eubav. Na nego s¢ e harmoni~no, sovr-{eno. Iako ima{e samo {esnaeset go-dini po~uvstvuva deka se zaqubuva votoa nepoznato mom~e. Se slu~i qubovna prv pogled, no taa ni{to ne mu ka-à, samo go gleda{e.

Potoa ~esto se sre}avaa. Stanaadobri drugari, iako toj be{e student,a taa sredno{kolka. ûvstvuvaa pot-reba da se druàt, a zaedni~kite mi-govi im bea preubavi. Dvajcata beaveseli po priroda, se dopolnuvaa, serazbiraa so pogledot, za sekoj nastanznaeja {to misli edniot i {to mislidrugiot. No toa ne trae{e dolgo. Vre-meto i okolnostite go odnesoa dalekuod nea. Pismata se poretko pristignu-vaa i potoa prestanaa...

Taa se omaì. Ima{e ubav ìvot isre}en brak. Iako be{e taka, nejzina-ta prva qubov, mom~eto so ubavi crnio~i i se {eta{e niz glavata i £ gopomatuva{e spokojot, sekoga{ be{enekako prisutno vo pozadinata na s¢,be{e tuka.

Dali se se}ava? Nikoga{ go nemazaboraveno. Go slu{a kako zboruva.Glasot ne e ist so onoj koj i ostanal vose}avaweto, no sepak go prepozna. Si-gurno i toj se izmenil, si pomisluva,ostarel, ima pobelena kosa, br~ki naliceto, a od ubavata stava sigurno ne-ma ni traga. Do svesta i dopira dekasaka da se vidat.

- Zo{to? - go pra{uva. Po tolku za-ludno izgubeni godini ima li smislada gi oìvuvaat starite rani. Moèbie poubavo da ostane kako i do sega. Dase se}avaat eden na drug kako zgodni,ubavi, veseli, polni so ìvot, so qu-

bov i nade`... Sega e docna. Deka mu sedopa|a treba{e da £ kaè toga{ kogaqubovta kon nego se razleva{e odsekoj nejzin pogled, zbor, dvièwe. ]ebea prekrasen par. No i taa toga{ nemu kaà za svoite ~uvstva bidej}i be-{e gordeliva i misle{e deka qubov-ta }e pobedi. Taka ostana zasekoga{bez del od ìvotot vo koj moèa dabidat zaedno.

- Sakam da te vidam. Nikoga{ ne tezaboraviv. Site ovie godini be{eprisutna vo moite misli, i sega mnogumi zna~i da te vidam!

Dodeka go slu{a{e si misle{e:dali e dobro povtorno da se sretnat?!Dali sudbinata }e im podari u{te ed-na qubovna prolet? Zo{to da ne za-plivaat povtorno eden kon drug vookeanot na ìvotot koj e oboen soesenskite boi. Moèbi }e gi vratatdenovite na mladosta i moèbi }ebidat sre}ni kako nekoga{. Zo{to dane se sretnat, povtorno da se zapoz-naat, da go pominat ostatokot od pa-tuvaweto po ìvotnata pateka zaed-no? Sega vo ovie zlatni godini oslo-bodeni od site obvrski, bi se posve-tile eden na drug, mnogu pove}e. Mo-èbi toa }e trae samo nekolku godini,meseci ili denovi. Toa nikoga{ ne seznae, ni sega ni koga si mlad. Odlu~ii mu re~e:

- ]e se vidime! V. Petru{eva

]e se vidime

St i h o v i t eod stiho-zbirkata

„Dolina na sol-zite”, prvenecna Marija Di-mova od Veles,se pi{uvani isobirani celi52 godini, kako{to veli taa, is¢ {to e napi-{ano e vistini-to, izlezeno odnejzinata napa-tena du{a. Pi-{uvani koga £bilo najte{koili pomalku te{ko, od vreme - na vre-

me. Potomok na roditeli begalciod Belomorska Makedonija, poslu~aj na okolnostite, golem delod detstvoto i mladosta, so svo-ite bra}a, go ima minato vo domza siraci i deca progoneti odEgejot. Vo pesnata „Tu|inci, doj-denci#, }e re~e:

...ne narekuvajte ne tu|incine narekuvajte ne dojdenci.Ne pcujte ni go plemeto Egejsko,za{to(i nie) sme Makedonci.

Inspiracija £ bil te{kiot,ma~niot ìvot. S¢ ona {to voìvotot i donelo taga i radost,maka i sre}a. Dimova vo svojata

stihozbirka pi{uvala za sopstvenite

deca koi svile semejno gnezdo vo tu-|ina, za soprugot, a sega za vnucite iosamenosta, so nade` deka }e doìveeda pi{uva i za pravnucite.

Da £ posakame na ovaa krepka pen-zionerka, koja rabotniot vek go pomi-nala kako ugostitelski rabotnik, da godosonuva svojot ubav son, za{to javeto£ bilo te{ko, ispolneto samo so taga isolzi. Na Dimova koja na zaedni~kataveselba vo Katlanovska bawa, graci-ozno go povede makedonskoto oro, iposakuvame da ne izraduva so nekojanova kniga.

Izdava~ na stihozbirkata „Dolinana solzite#, so ~etiriesetina pesni, e„Aleksandrija# - Centar za obrazova-nie, nauka i kultura - Veles i „Nepo-korni# - Zdruènie na potomcite naprogonetite od Egejskiot del na Make-donija - Veles.

D-r Mil~o Trenkoski

Osvrt kon stihozbirkata „Dolina na solzite” od Marija Dimova

Pesni na napatena du{a

Delegacii na Sojuzot na borci-te od Debar i Centar @upa iZdruènieto na penzioneri od

dvete op{tini i prodolùva~i natradiciite od NOV, po povod 9-timaj, Denot na pobedata nad fa{iz-mot, koj se slavi kako Den na Evro-pa, gi posetija spomenicite ispomen obele`jata vo ovoj kraj ipoloìja sveò cve}e. Na odbe-leùvaweto na ovoj den se pri-druìja i nevladini organiza-cii, lokalnata samouprava, Zd-ruènieto na civilnite inva-lidi od vojnata, Zdruènieto natrudovite invalidi, i drugi.

Na spomen obele`jeto na na-rodniot heroj Liman Kaba, kojkako u~esnik na antifa{isti~-koto dvièwe zagina tokmu naovoj den kaj Kri`, blizu Zagreb- Hrvatska, zboruva{e pretse-datelot na Op{tinskiot odborna SMB za Debar i Centar @upa,Irfan U{telenca, koj, pokrajdrugoto, re~e:

- Denes se sobravme da im odda-deme po~it na site koi pomagaa ipadnaa kako borci za sloboda i de-mokratija vo celiot svet. Pominaa71 godina i od pogibieto na na{iotheroj Liman Kaba, koj go poloì svo-jot ìvot za mirot {to go imame i

posakuvam i natamu da vladee mirso vekovi, sloboda i vistinska de-mokratija, veteranite - heroi seko-ga{ da bidat vo na{ite misli, po-sebno kaj idnite generacii da vla-dee i da se pottiknuva zaedni{tvo-to, da ima etni~ka i verska tole-

rancija, {to e poraka i od Ev-ropskata unija.

Potoa edna delegacija go po-seti i poloì sveò cve}e naspomenikot na padnatite borcivo dvorot na osnovnoto u~ili-{te vo selo Kosovrasti, kade{to zboruva{e direktorot nau~ili{teto [anija Ajrovski, ana ~estvuvaweto prisustvuvavrabotenite vo u~ili{teto iu~enicite koi se pretstavija sosvoi stihotvorbi i pesni za De-not. Na prisutnite im se obratii pretsedatelot na ogranokotna penzionerite od s. Kosov-rasti, Avzija Musliovski.

M. U{telenca

ZP Debar i Centar @upa

Odbeleùvawe na Denot na pobedata

Po povod golemiot hristijanskipraznik Veligden, triesetinagri`livi i humani penzioneri

od ZP Radovi{ i Kon~e, na 25-ti ap-ril 2016 godina, najprvo gi napravijapotrebnite podgotovki, a potoa orga-

nizirano gi posetija domovite na 83iznemo{teni i socijalno zagrozenipenzioneri - ~lenovi na zdruènieto.

Na ovie lica im be{e dodelena hu-manitarna pomo{ vo hrana i higiens-ki proizvodi. So ovoj human gest, zd-

ruènieto ja pokaà griàta za svoi-te ~lenovi, a tie so nasmevka na li-ceto i so ~ustvo deka ne se zaborave-ni, ja iskaàa svojata blagodarnost.

Vo realizacijata na ovaa humanaakcija se vklu~ija i pretsedatelite

na ogranocite, Aktivot napenzionerki i ~lenovitena komisijata za zdravstvoi humanitarni aktinosti,predvodeni od pretseda-telkata Trajanka \orgieva.

Vo svoeto obra}awe predkamerite na TV Kobra pre-tsedatelkata \orgieva is-takna deka humanitarniteakcii se sostaven del odrabotata na Zdruènieto iimaat za cel da im pomog-neme na site lica koi ima-at potreba od toa. Potoa

taa so zadovolstvo zboruva{e za re-zultatite {to gi postignuva komisi-jata na planot na ~uvaweto, odrù-vaweto i podobruvaweto na zdravjetona penzionerite.

Q. M.

ZP Radovi{ i Kon~e

Humanost na delo

Ap~iwa za zdraviVo objavuvaweto na ovie aforizmi ima i mala jubilejna simbolika -50godini od objavuvaweto na mojot prv aforizam 1966 godina. Re~isi odtoga{ gi objavuvam pod op{tiot naslov - "Ap~iwa za zdravi#

Georgi Haxi-Vaskov

Misle{e deka sme "selo bez ku~iwa#. Koga mu se pu{tija za nego be{e docna. Zakonite mu se samo stolp~iwa okolu koi uspe{no vozi slalom. Komedijantite vo politikata se tragedija za narodot. Nie sme sledbenici na Jane i Goce, no ne smeeme da zaboravime na

sledbenicite na nivnite ubijci. Pi{uvam recenzii i za nenapi{ani dela. Drvo bez koren vetrot }e go kutne. ôvek bez koren ru{i se okolu sebe. Politi~arite zaboravaat deka glasa~koto telo ima i - du{a ! Koga }e te udrat so tvoj kamen po glava red e vedna{ da proveri{ dali ima{

ne{to vo nea. Kakvo ednoumie? Jas ne vladeam sam! Tuka se bate i tate, mama i dada, dedo

i baba, kumata i kumot... Otkako pati{tata ni se razijdoa soobra}ajkite stanaa neizbe`ni.

9-ti majNeka cvetaat licata vo radostNeka cveta zemjata vo sjajNeka ostane spomen za 9-ti majNasekade, vo sekoj na{ kraj.

9-ti maj da ìvee ve~noVo spomen ve~no da e toj~estit i slava na borcite smeliZa slobodata {to padnaa v boj.

9-ti maj - Den na pobedata nad fa{izmotDen na zaginuvaweto na herojot Liman KabaDen koga Evropa ni pruì rakaNeka ostane vo spomen do veka.

IZBOR NA ALBANSKI PENZIONER plus 94 maj 201616

Manifestimi kulturorë më masiv ipensionistëve në Republikë - i14-ti i radhës revyal i këngëve,

muzikës dhe lojërave, organizuar ngaLidhja e shoqatave të pensionistëve tëMaqedonisë, ka mbaruar në afatin e ca-ktuar me rezultate të shënuara. Më 17prill 2016, Revylin të parët e hapën pen-

sionistët shtipjanë, ndërkaq, më 19 maj,në Kërçovë, ka mbaruar cikli i këtij mani-festimi në tetë regjionet nga: Shtipi dheKarbinci, Kriva Pallanka, Velesi, Pehçe-va, Gazi Baba, Manastiri, Buteli dhe Kë-rçova. Në të gjitha qendrat, organizatoriLShPM në krye me kryetarin Dragi Ar-girovski, ka dhënë fjalën përshëndetësetë anëtarëve të drejtuesve më të ngush-të të Lidhjes dhe pothuajse në të gjithavendet kanë marrë pjesë dhe kanë folur

krerët e komunave ose kryesuesit e kë-shillave të komunave. Gjithashtu, fjalëpërshëndetëse tek pjesëmarrësit dhemysafirët kanë dhënë edhe kryetarët eshoqatave nikoqire, ndërkaq, në disa re-gjione janë organizuar edhe defile tëpjesëmarrësve.

Revyalet kanë fituar në rëndësi edheme shënimin e 70 vjetorit tëorganizimit pensionist dhe25 vjetorit të pavarësimit tështetit tonë.

Në paraqitjet gjithandejpamje e njëjtë ose e ngjash-me: laramani dhe shkëlqimi veshjeve kolorite që pasqy-ron nën qiellin dhe origjinëne pjesëmarrësve në revyal.Gjithandej dëgjohej muzikadhe këndohej në gjuhënmaqedonase, shqipe dhenë gjuhë të tjera multietnike.Gjithandej, shprehje e tras-

hëgimisë së pasur kulturore, traditave,të cilat kanë treguar pjesëmarrësit e kë-ngës, muzikës dhe valleve që ka ngelursimbol i bashkëjetesës së pensionistëvenë shoqatat dhe në Lidhje. Ajo është ud-hërrëfyese e zhvillimit të shoqërisë, tëndërtimit të shtetit dhe i përparimit përçka shumë krerë të komunave kanë fo-lur me respekt dhe kanë dhënë mirënjo-hje pensionistëve.

M. Dimovski

Revyali i 14-të i këngëve, muzikës dhe lojërave

Shprehje dhe kultivim i pasurisë multikulturore

Delegacion i Lidhjes së luftëtarëvenga Dibra dhe Qendër Zhupa dheShoqata e pensionistëve të dy ko-

munave, vazhdues të traditave ngaLNÇ, me rastin e 9 Majit, Ditës së fitoresmbi fashizmin, e cila festohet si Ditë eEvropës, kanë vizituar përmendoret dhepërkujtimoret në këtë anë ku kanë vënëedhe lule të freskëta. Në shënimin ekësaj dite i janë bashkëngjitur edhe or-ganizatat joqeveritare, vetëqeverisja lo-kale, Shoqata e invalidëve civil të luftës,Shoqata e invalidëve të punës, Ministriae mbrojtjes dhe qytetarë të tjerë.

Në shënimin përkujtimor të heroi tëpopullit Liman Kaba, i cili si pjesëmarrësnë lëvizjen antifashiste, ka humbur jetënpo në këtë ditë tek Krizh, afër Zagrebit -Kroaci. Në këtë takim ka folur kryetari iKëshillit komunal i SMB për Dibrën dheQendrën Zhupë, Irfan Ushtelenca, i cili,ndër të tjera, ka thënë:

- Sot jemi takuar për t'ju dhënë nderimtë gjithë atyre të cilët kanë ndihmuar dhekanë rënë si luftëtarë për liri dhe demo-kraci në të gjithë botën. Kaluan 71 vite

dhe nga humbja e heroit tonë LimanKaba, i cili dha jetën e vet për lirin që ke-mi dhe dëshiroj që edhe më tej të kemipaq me shekuj, liri dhe demokraci të vër-tetë, veteranët - heronj, gjithnjë të jenënë kujtimet tona, posaçërisht tek gjener-atat e ardhshme të sundojë dhe të nxitetbashkëjetesa, të ketë tolerancë etnikedhe fetare, që është porosi edhe ngaUnioni i Evropës. Më pas, një delegaci-on ka vizituar dhe ka vënë lule të freskë-ta në përmendoren e luftëtarëve të rënënë oborrin e shkollës fillore në fshatinKosovrasti, ku ka folur drejtori i shkollësShanija Ajrovski, ku kanë marrë pjesëedhe të punësuarit e shkollës si dhenxënësit të cilët janë përfaqësuar mevjershat dhe këngët e tyre kushtuar Di-tës në fjalë. Të pranishmëve u ka folurduke i përshëndetur për pjesëmarrjen,kryetari i degës së pensionistëve nga f.Kosovrasti, Avzija Musliovski. Kjo ditë,do të mbetet në kujtesë si ditë e bash-këpunimit dhe e bashkëjetesës të qyte-tarëve të cilët jetojnë në Dibër dherrethinë. M. Ushtelenca

ShP Dibër dhe Qendër Zhupë

Shënim i Ditës së fitores

Mbi 230 pensionistë anëtarë tëShP të Tetovës, kanë marrë pje-së në tre ekskursione. Pjesëma-

rrësit kanë shprehur kënaqësi të madhepër mundësinë e më të rriturve që tëjenë pjesë e tre drejtimeve. Më gjatë,plotë katër ditë, ka zgjatur ekskursioninë më shumë vende të njohura historikedhe turistike në Shqipërinë fqinje, në tëcilën kanë marrë pjesë 64 pensionistënë organizim të Agjencisë "Fert Atomik"nga Tetova. Nikoqir i pensionistëve teto-varë ishte hoteli "Besjani" në vendin"Shkëmb i Kavajës" në qytetin Durrës.Në ditën e parë është vizituar muzeu iSkënderbeut në Krujë, e më pas, pensi-onistëve u është mundësuar vizita e lirë

kryeqytetit të Shqipërisë Tirana. Ditën edytë ishin në vizitë Lezhës, varrit të Skë-nderbeut dhe muzeut, ku në kohën e ud-

hëheqësit luftarak Skënder-be, është mbajtur mbledhjae Kuvendit të Shqipërisë. Tënjëjtin ditë, destinim i pen-sionistëve tetovar ishteShkodra, ku kanë vizituarKalanë, e njohur për atë se ekanë ndërtuar tre vëllezër.Gjatë rrugëtimit është vizitu-ar riviera Shëngjin, ndërkaq,dita e tretë, ishte plot mepërjetime në pjesën jugoretë Shqipërisë, në qytetet

Fier, Vlorë dhe Berat ku janë vizituar ob-jektet historike lidhur me kohën e qeve-risë së Ismail Qemalit në të cilën, Meh-met Pashë Deralla, me prejardhje ngaTetova ka qenë ministër i mbrojtjes. Nërelacionin Durrës - Tetovë, është vizituaredhe kalaja në Elbasan.

Një javë më pas, pensionistët tetovarëishin edhe në dy drejtime në ekskursionnjëditor. Në Vranjë (Serbi) kanë udhëtu-ar 100 pensionistë, ndërkaq në Kosovë,në vizitën e qyteteve Ferizaj, Prishtinëdhe Prizren, ishin 50 pensionistë.

G. Eftovski

ShP Tetovë

Ekskursion në fqinjësi për 230 pensionistë

Faqen e redaktoi Baki Bakiu

Ndihmës ministri për punë dhepolitikë sociale, Dime Spasov,bashkërisht me kryetarin e Lidh-

jes së shoqatave të pensionistëve tëMaqedonisë Dragi Argirovski dhe kreu

i qytetit të Gjevgjelisë Ivan Frangov,kanë vizituar pensionistët të cilët kanëqëndruar në Banjat e Negorcit, qën-drim i të cilëve është pjesë e projektittë Qeverisë së Rapublikës të Ma-

qedonisë Rekreimi klimatik në banjat.Gjatë vizitës së banjave të përmen-dura, zëvendës ministri Dime Spasov,ndër të tjera ka thënë se ky projekt icili ka filluar nga viti 2010, është një

më të pranueshmit ngapensionistët. Projekti përfsh-inë gjashtë pansione tëplota në të cilin hynë tri hajenë ditë, terapi në banjatedhe disa punë të tjera tëcilat bëjnë pjesë në aran-zhmanin e përgjithshëm,duke përshirë edhe mbikë-qyrjen e mjekut dhe kontrolletë rregullta mjekësore përata të cilët kanë nevojë.Projekti ka rezultuar me suk-ses të madh, me çka deri mëtani me të janë përfshirë mbi36.000 pensionistë. Për këtëvit planifikohet të përfshihenedhe më se 5.500 pension-istë. Deri më tani, në këtë

vit, shërbimin e kanë shfrytëzuar3.660 shfrytëzues të pensionit.Projekti vazhdon deri në fund të majit,ndërkaq, numri i mbetur deri më 5.500do të shfrytëzohet në shator dhe tetor.

Kryetari i Lidhjes së shoqatave pen-sioniste të Maqedonisë, Dragi Argirov-ski, gjatë kësaj vizite, ju ka uruar pen-sionistëve të pranishëm jubileun emadh - 70 vjetorin e organizimit pensi-onistë në Maqedoni, duke theksuar seky projekt është me rëndësi të madhepër personat e rritur, për shëndetin etyre dhe socializimin e tyre, rekreimindhe shoqërimin.

- Projekti Rekreimi klimatik në banjai Qeverisë së RM, LShPM e ka për-krahur para pesë viteve dhe është përlëvdatë që ai i ka tejkaluar të gjitha tëpriturat. Fitim nga projekti në fjalëkanë shfrytëzuesit e pensionit përgji-thësisht me pensione më të ulëta, tëcilët në asnjë rast nuk kanë mundësiqë me mjetet e tyre të qëndrojnë nëbanjat, ndërkaq, Projekti kontribuonedhe në zhvillimin e turizmit në banjate vendit. Të gjitha spekulimet nga kyprojekt janë të pa vërteta. Mjetet përvarrosje nuk kanë asnjë lidhje me kë-të projekt, - ka theksuar Argirovski.

Kreui Gjevgjelisë Ivan Frangov, katheksuar mirë bashkëpunimin meShoqatën e pensionistëve në Komu-në, si dhe me LShPM, dhe ka theksu-ar se vetëqeverisja lokale do të anga-zhohet për modernizimin e mëtejmë tëbanjave në Negorci. K. S. A.

Kuvendi i Lidhjes së shoqatavetë pensionistëve të qytetit tëShkupit, më 26 prill 2016, ka

mbajtur mbledhjen e rregullt vjetorenë të cilën janë shqyrtuar dhe miratu-ar Raporti për punë dhe Raporti finan-ciar dhe Llogaria përfundimtare përvitin 2015. Mbledhjen e ka hapur dheme të ka drejtuar kryetari i KuvenditLupço Dimovski, i cili fillimisht ka për-shëndetur mysafirët dhe ka shprehurkënaqësi të veçantë për pjesëmarrjene kryetarit të LShPM Dragi Argirovskidhe të kreut të qytetit të Shkupit KoceTrajanovski. Të pranishmit i ka për-shëndetur edhe kreu i qytetit KoceTrajanovski, i cili ka theksuar rëndës-inë e bashkëpunimit me Lidhjen e qy-tetit, për çka prej më parë është nën-shkruar memorandum, ndërkaq, nëkëtë kuvend, në mënyrë transparenteështë nënshkruar kontratë për mbës-

htetjen financiare të qytetit nga mjetetbuxhetore në sasi prej 400.000 de-narë, nga të cilat 230.000 për mbajt-jen e Revyalit të këngës, muzikësdhe lojërave, për aktivitetet sportivedhe turneve në shah, për pikniktakimet në Saraj dhe vazhdimin ebashkëpunimit me pensionistët meshtetet fqinje. Kreu Trajanovski katheksuar se në korniza të mundësive,qyteti edhe më tej do të kujdeset përpërmirësimin e kualitetit e jetës sëpensionistëve.

Në mbledhje ka folur edhe kryetari iLShPM Dragi Argirovski i cili ka thek-suar rëndësinë e këtij viti jubilarë, nëtë cilin LShPM shënon 70 vite të orga-nizimit pensionistë në Maqedoni. Aika theksuar përpjekjet dhe angazhi-min e LShPM për zgjerimin e të mira-ve të cilat janë në interes të pension-istëve, dhe ka drejtuar urime për nën-

shkrimin e kontratës dhe ka shprehurfalënderim për mbështetjen financiarenga kreu i qytetit Trajanovski.

Duke theksuar rezultatet të cilat i kaarrit Lidhja e qytetit, kryetari i KE Me-todija Novkovski, ka emëruar edheaktivitetet bazë nga Programi i punësdhe në detyrat që do të fokusohetKëshilli ekzekutiv në vitin 2016. Mekëtë rast, ai ka arsyetuar edhe llogar-inë përfundimtare për vitin 2015 ngae cila shihet se është punuar drejtë.Vërtetim për këtë vlerësim ka dhënëedhe kryetari i Këshillit mbikëqyrësManojllo Manevski, si dhe pjesëmar-rësit në diskutim, nga e cila ka dalëkonkluzion se Lidhja e qytetit i ShP ika realizuar të gjitha detyrat progra-more dhe se në mënyrë të drejtë i kaharxhuar mjetet e planifikuara finan-ciare. Sevastija Cvetkovska

- Sotirovska

Vizitë e Banjave të Negorcit

Me rastin e 71 vjetorit të fitoresmbi fashizmin, 9 Maj, Organi-zata bazë e luftëtarëve të Luf-

tës nacional çlirimtare në Maqedoninga Struga, para selisë së organiza-tës, organizoi takim të qytetarëve tëStrugës dhe rrethinës me çka në më-nyrë solemne kanë shënuar Ditën efitores mbi fashizmin.

Edhe Republika e Maqedonisë ed-he Struga si pjesë e luftës antifashisteka dhënë kontributin e vet në fitoren

mbi fashizmin.Në Ditën e përmendur të fitores, ës-

htë mbajtur ceremoni solemne në vë-nien e luleve në përmendoren e luftë-tarëve të LNÇ dhe në bustin e luftë-tarëve të rënë.

Për rëndësinë e dy festave, ka folurkryetari i Organizatës komunale tëluftëtarëve të Strugës Ajradin Memeti,ndërkaq, në këtë takim ka marrë pjesëedhe luftëtari i vetëm i gjallë nga Stru-ga Ilija Baloski i cili ka evokuar kujtime

nga lufta.Ndër të pranishmit ka pasur edhe

numër të madh pensionistësh.Stojan Kukushenoski

Me qëllim që t'ju del në ndihmënevojave të klientëve të saj, Eu-rostandard banka, ka filluar pa-

gesën e pensioneve në ditën e parë tëpunës të muajit, pa marrë parasysh seata a janë transferuar nga Fondi pen-sional ose jo. Në këtë mënyrë ju mun-dësohet pensionistëve klientëve të Ba-

nkës të disponojnë me mjete nga pen-sioni i tyre që nga dita e parë e punës tëmuajit. Kjo e mirë do të vlejë për tëgjithë pensionistët pa marrë parasysh sea kanë zgjedhur që pensioni i tyre tëmerret me dërgim në shtëpinë e tyre osenë llogarinë transaksuese.

"Na është kënaqësi që t'i informojmë

të gjithë pensionistët të cilët janë klientëtë Eurostandard bankës se banka ka fil-luar të bëj pagesë të pensioneve nëditën e parë të punës të muajit. Me këtëvendim, Eurostandard banka bënë përp-jekje që t'ju del në ndihmë nevojave dhedëshirave të klientëve të vet".

Eurostandard banka me kushte më të mira për pensionistët

Eurostandard banka ka filluar pagimin e pensioneve ditën e parë të muajit

Mbledhje raportuese e Kuvendit të LShP të qytetit Shkup

Janë realizuar të gjitha detyrat programore

Më 09.05.2016, ka ndër-ruar jetë Rufat Ramadani,kryetar i Këshillit ekzekutivtë Shoqatës së pension-istëve të komunës Saraj.Ka lindur në vitin 1940 nëfshatin Kondovë të Shku-pit. Ka kryer shkallën e pa-rë të juridikut. Nga viti 1968deri më 1978 ka shërbyernë fshatin Rashçe, në postin e Shefit të

zyrës së vendit. Prej vitit 1978deri më 1992 ka punuar në Seksi-onin e mbrojtjes në komunënKarposh të asaj kohe, ku kapunuar si referent prej nga edheështë pensionuar. Ishte një ndërnismëtarët e parë të themelimit tëShoqatës së pensionistëve tëkomunës Saraj, themeluar nëvitin 2007 ku rreth 7 viteve ishte

kryetar, ndërkaq, dy vitet e fundit kryetar

i Këshillit ekzekutiv i shoqatës. Ishte anë-tarë i Këshillit ekzekutiv në Lidhjen eshoqatave pensioniste të Maqedonisëdhe në mandatin e fundit, anëtarë i Ku-vendit dhe i Komisionit për Statut të Ku-vendit të LShPM. Ishte shok i mirë dhedetyrat e punës i kryente me përgjegjësidhe profesionalizëm. Shoqata e pensio-nistëve të komunës Saraj, ka humburshokun dhe punëtorin e mirë, por përgji-thmonë do të mbetet në kujtesë.

IN MEMORIAMKa ndërruar jetë Rufat Ramadani

Luftëtarët nga Struga shënuan Ditën e fitores mbi fashizmin

REKLAMIPENZIONER plus 94 maj 2016 17

ZDRAVSTVO PENZIONER plus 94 maj 201618

Za da bide ~ovekot zdrav potreb-ni mu se okolu 50 materii koi ne-govoto telo nemoè samo da gi

sozdade. Takov primer se Omega-3 iOmega-6 polinezasiteni masti, koi seneophodni za normalen rast, razvoj imnogu drugi procesi vo ~ove~kiot or-ganizam. Od tie pri~ini ~ovekot e up-aten da vnesuva odnosno da konzumirahrana koja go sodrì seto toa. So kon-zumirawe na razli~ni vidovi na hranase dobivaat site potrebni hranlivimaterii. Pokraj raznovidnosta na hra-nata, biten e na~inot na prigotvuvawena hranata, koli~inata na hranata inejzinata sodrìna. Za ~ovek zdravoda se hrani potrebno e da znae dekavkusnata hrana ne e i zdrava hrana.Spored golem broj istraùvawa sesmeta deka vo 21. vek lek za mnogu bo-lesti, no i preventiva za niv, }e bidepred s¢ zdravata hrana i uravnoteè-nata ishrana. No, najnapred da razgra-ni~ime {to e zdrava hrana, a {tozdrava ishrana:

Zdrava hrana e onaa koja sodrìminerali, vitamini, masti, proteini,jagleni hidrati i red drugi hranlivimaterii, a pri toa ne sodrì, opasniboi, konzervansi i razno razni aditi-vi koi se {tetni, duri i opasni. Takana primer golem broj na ve{ta~ki zas-laduva~i se kancerogeni. Koga vo1950 godina be{e objaveno deka }e senamalat kaloriite so zamena na {e-}erot so ve{ta~ki zasladuva~i toabe{e golemo iznenaduvawe i mnogumi-na koi vodea vojna so vi{okot na ki-logrami bea odu{eveni. Podocna solaboratoriski istraùvawa se pojavivo javnosta tvrdewe deka ve{ta~kitezasladuva~i predizvikuvaat raznio{tetuvawa i bolesti kako {to e naprimer tumor na mo~niot meur kaj sta-orcite i US Food and Drug Administra-tion ja zabrani nivnata upotreba. I zasaharinot isto taka be{e utvrdenodeka gi predizvikuva istite proble-mi, no ne be{e zabranet za upotreba.Sepak na site proizvodi vo razvieni-te zemji vo svetot vo koi ima ve{ta~kizasladuva~ ima i predupreduvawe napakuvaweto za mo`nost od pojava narak na mo~niot meur. Na listata pose-bno pod somnenie e aspartanot, bidej-}i kaj onie koi go konsumirale imazgolemen rizik za pojava na rak.

Zdrava ishrana pak e konzumirawena zdrava, raznovidna i po mo`nost

nevarena ili {to pomalku obrabotenahrana vo odredeni koli~ini. Koris-tewe premnogu meso i sirewe moàtda bidat {tetni pokaùva najnovotoprou~uvawe so koe se povrzuva koris-teweto na proteini od ìvotinsko po-teklo i zgolemeniot rizik testiranona pove}e od 6.000 vozrasni Amerika-nci otkrilo deka licata na vozrast od50 do 65 godini, imaat 74% pogolemamo`nost da doìveat predvremenasmrt vo odnos na licata od istata vo-zrasna grupa koi se hranele so poma-lku proteini od ìvotinsko poteklo,a proteinite gi obezbeduvale od drugiizvori. Se ~ini deka jadeweto pro-teini od rastitelno poteklo, kako {tose zrnesta hrana i grav i gra{ok, gopreobrnuva nezdraviot trend. Osnov-nata poraka od ova istraùvawe edeka treba da se odi na bezbedno ni-vo na proetini od ìvotinsko potekloi da se koristat proteini od rastite-lno poteklo.

I za zdravata hrana i za zdravataishrana bitno e kako e odgledana hra-nata, kakvi |ubriwa se koristeni,koli~inata na pesticidi, ~istotata napo~vata i vodata za polevawe i drugo.Del od zdravata hrana e i koli~inatana vneseni te~nosti koi se neophodniisto tolku kolku {to e biten kvalite-tot na hranata i na~inot na zemawe.Dehidriran organizam nema nikakvapolza od ishrana so zdrava hrana. De-nes postojat golem broj na izvori nainformacii za s¢, pa i za ishranata.Blagodarenie na toa mnogu bolestimoàt da se izbegnat, da se stopiraat,pa duri i da se izle~at. I koga sme kajzdravata hrana i izdravata ishranatreba da se naglasi i potencira: ne evistina deka za zdrava ishrana se po-trebni mnogu finansiski sredstva.Mnogu poskapo e da se kupi kilogrammeso od kilogram le}a. Mnogu poskapoe da se konzumiraat gotovi majonezi,ke~api, suvomesnati proizvodi, odgrav, praz, zelka, kompiri... Da, potre-bni se moèbi pove}e sredstva akosakame ona {to go konzumirame da bi-de dosta poraznovidno, no za s¢ vpro-~em e taka!Zna~i za zdrava ishranapotrebno e vnimanie i razumno odne-suvawe. Ako kon toa se pridodade ifizi~kata aktivnost zdravjeto vo go-lema mera }e bide so~uvano, ako gene-tikata e na va{a strana.

M. Damjanoska

Teloto akumulira toksini od za-gadenata ìvotna sredina, hra-nata i vodata. Tie mu {tetat na

teloto odnosno na imunolo{kiot sis-tem, pa zatoa mora redovno da se ot-stranuvaat za odrùvawe na dobrotozdravje. Eve {to najdobro gi otstra-nuva {tetnite materii od organizmot:

Limon - Limonot go alkalizira te-loto, go potpomaga otstranuvaweto naurinarnata kiselina od zglobovite igi eliminira toksinite. Isto taka japodobruva efikasnosta na crniotdrob, bubrezite i drugite organi vk-lu~eni vo ovoj proces. Sokot od edenlimon izme{an so topla voda e sovr-{en pijalok za detoksikacija koj se-koe utro bi trebalo da go piete naprazen stomak.

Krastavica - Krastavicata e sos-tavena od okolu 95% voda, klu~na ma-terija za isfrluvawe na {tetni ma-terii i ~istewe na teloto. Pokraj toataa deluva kako alkalizator i gi na-doknaduva vitaminite od grupata B,vitaminot C, kalciumot, èlezoto,magneziumot, fosforot, kaliumot icinkot koi organizmot zgolemeno gitro{i za vreme na osloboduvaweto odtoksinite.

Brokula - Brokulata e odli~en iz-vor na vitaminite A i C, a e bogata iso minerali, rastitelni vlakna i go-lem broj na korisni fitonutrientikoi ja spre~uvaat oksidacijata i o{-tetuvaweto na kletkite na crniotdrob pomagaj}i mu na ovoj organ vo ne-utraliziraweto i otstranuvaweto na{tetnite materii. Blagodarenie narastitelnite vlakna so koi brokula-ta e mnogu bogata, toksinite pobrzoizleguvaat od teloto.

Le}a - Bez razlika kakva boja da e,le}ata e prepolna so rastitelni vla-kna. E ~a{a (okolu 200 g.) varena le-}ata sodrì duri 63% od prepora~a-nata dnevna potreba za rastitelnivlakna. Pokraj toa {to pomaga da seotstranat otrovite od teloto prekustimulirawe na rabotata na digesti-vniot sistem, poslednata alka vo si-nxirot na detoksikacija, le}ata gonamaluva holesterolot i go uramno-teùva {e}erot vo krvta.

Grejpfrut - Grejpfrutot go stim-

ulira razgraduvaweto na mastite itoksinite, go aktivira vareweto idejstvuva blago diuretski. So toa gozabrzuva ~isteweto na teloto ne samopreku izmetot, tuku i preku urinata,preku koja del od {tetnite materiiizleguvaat od teloto. Lu|eto koi ze-maat lekovi najprvo treba da se poso-vetuvaat dali smeat da konsumiraatgrejpfrut, poradi toa {to ima inter-akcii so nekoi preparati.

Luk - Crniot drob e broj eden za~istewe na teloto, a lukot e negovvreden pomo{nik vo ovaa zada~a. Ne-goviot intenziven miris doa|a od su-lfurni soedinenija, kako {to se ali-cin i alin, koi go stimuliraat la~e-weto na enzimi potrebni za raspa|a-weto na otrovite. Sodrì i selen ivitamin C, koi preku antioksidaciskodeluvawe pridonesuvaat za zdravjetona crniot drob.

Semki od son~ogled - Ovie malisemki so son~ev sjaj bogati se so seleni vitaminot E. Ja podigaat sposobnos-ta na crniot drob da se spravi so to-ksinite i „lo{ite# masnotii. Imajtepredvid deka zadolìtelno mora dapoteknuvaat od organsko odgleduva-we, bidej}i zaradi nivniot specifi-~en sostav lesno gi vpivaat {tetnitehemikalii koi se koristat vo indus-triskoto proizvodstvo.

Crvena piperka - Koga stanuvazbor za detoksikacija, vitaminot C ekako {lag na antioksidanskata torta,bidej}i toksinite gi transformira vosvarlivi materii, olesnuvaj}i go ni-vnoto isfrluvawe od teloto. Ednasveà crvena piperka sodrì tri pa-ti pove}e vitamin C od portokalot, aisto taka e bogata i so karotenoidi,koi ja pravat u{te pomo}en borec pro-tiv otrovite.

Kurkuma - Kurkumata ne e samo za-~in, tuku i priroden lek, koj zaradiisklu~itelnoto vlijanie vrz zdravje-to i detoksikacijata na teloto, dolgovreme se koristi vo tradicionalnatakineska medicina. - Za svoeto blago-tvorno deluvawe osobeno e zasluènkurkuminot, koj gi ~uva organite od-govorni za ~istewe na teloto od kan-cerogeni i drugi {tetni materii.

Orevi - Teloto go snabduvaat so

zdravi omega-3 masni kiselini, koispre~uvaat taloèwe na lo{i mastivo crniot drob. So toa go rastovaru-vaat crniot drob od prekumeren naporkoj moè da mu ja ote`ni rabotata priotstranuvawe na {tetnite materii odkrvta. Eden od tie {tetni supstanciie i amonijakot, a orevite ja sodràtaminokiselinata arginin, neophodnaza negovo isfrluvawe preku urinata.

Len - Lenot so svojata koli~ina naomega-3 masnite kiselini gi nadmin-uva site proizvodi. Pokraj toa {topovolno deluva na crniot drob i bub-rezite, pridonesuva i za elimini-rawe na {tetnite materii od diges-tivniot sistem. Neizmienite semkinajdobro e da se somelat pred doda-vawe vo hranata, a masloto da se kon-sumira izme{ano so kefir, jogurt ilirastitelni zameni za mleko.

Gluvar~e - Gluvar~eto e lesno do-stapno i moèbi zatoa e potceneto.Po svoeto antioksidansko deluvawevrz crniot drob izedna~eno e so kur-kumata. Pokraj toa {to spre~uva o{-tetuvawe na kletkite na crniot drob,ja stimulira rabotata na bubrezite,pomaga i vo vareweto na hranata i voisfrluvawe na {tetnite materii.Narodnata medicina od drevni vre-miwa prepora~uva salata od mladiliv~iwa na gluvar~e za proletno~istewe na krvta.

Ren - Izrendan koren od ren sopri~ina se sluì so pote{ki jadewa.Stanuva zbor za efikasen ~ista~ nateloto, koj go podobruva razgraduva-weto na mastite kako i detoksikaci-sko deluvawe na crniot drob, bubre-zite, crevata i di{nite organi. Sa-lata od mladi listovi na ren, bogatae so hlorofil i podednakvo e leko-vita kako i korenot.

Listovi od repka - Sveàta repkae isklu~itelno mnogu zdrava, no zapo-staven produkt, a osobeno toa vaì zanejzinite listovi. Tie se polni soglukozinolati, soedinenija koi za-radi sulfurot mu pomagaat na telotoda se oslobodi od te{ki metali, kakoi od drugi {tetni materii od ìvot-nata sredina i farmacevtski prepa-rati. Svarete gi ili jadete gi sirovi,kako salata. B. Angelovska

Hranata }e bide najdobar lekîstewe na organizmot od toksini

Rakot }e bide pobeden - Nau~nicite ve-lat deka medicinata vo borbata protivnajsmrtonosnata bolest - rakot, e na

pragot na re{enie, otkako imunoterapijata -kone~no pokaàla izvesni rezultati. Istra-ùva~ite tvrdat deka koga imate grip, va{i-ot imunolo{ki sistem samiot bara na~ini zada go uni{ti virusot, dodeka tumorite moàtda se prikrijat kako zdravo, normalno tkivo,so cel da go izbegnat napadot. Spored niv,imunoterapijata spre~uva kancerite da sekrijat. Podatoci od dve golemi istraùvawa,prezentirani na godi{nata konferencija naAmerikanskata asocijacija za klini~ka onko-logija, pokaàle deka preìvuvawata od rakna belite drobovi se udvoile kaj pacientitekaj koi e primeneta ovaa terapija. Tumoritebile namaleni kaj {est od 10 pacienti so na-predna melanoma. Mal broj pacienti, koi naj-dobro reagirale na tretmanot, od terminalenstadium preminale vo celosno is~eznuvawena kancerot!

Novi antibiotici - Nesopirliviot mar{na otpornosta na antibiotici prodolùva.Toj dostigna alarmanten stepen. Lekarite ob-javija deka svetot denes e na pragot na „pos-tantibioti~koto doba#. Tie otkrile bakteri-ja otporna na lek od poslednata generacija -kolistin - kaj pacienti i kaj ìva stoka voKina. Vakvata otpornost e otkriena i vo Ev-ropa, Afrika i vo drugi delovi od Azija. Toaja podigna zagriènosta od takanare~ena „an-tibioti~ka apokalipsa” koga nekoi tretmanine uspevaat, a hemoterapijata, operaciite itransplantacijata na organi stanuvaat re~i-si nevozmo`ni. Otpornosta e damne{en prob-lem i na povidok nema novi lekovi. Sepakpostoi nade`: tim na nau~nici od Univerzi-tetot Nortistern vo Boston razvile nov me-tod za rast na bakterija koja ne e otporna na25 novi antibiotici.

Bebe od zamrznati kletki - @ena od Bel-gija e prvata vo svetot koja se porodila sopomo{ na zamrznato tkivo od jajnik otstra-neto od nea koga taa bila male~ka. Na edna27-godi{na èna i bil izvaden jajnik kogaimala 13 godini pred da bide podloèna na

silen tretman za kleto~na ane-mija koja moè da vlijae na nej-zinata plodnost. Drugiot jajnik zavreme na tretmanot bil sosema

uni{ten. Deset godini podocna, taa odlu~ilada zabremeni pa lekarite iskoristile ~eti-ri od fragmentite vo preostanatiot jajnik i11 fragmenti od drugi delovi od teloto. Taarodila zdravo ma{ko bebe.

Rekonstrukcija na genite - Lajla Ri~ardse bebeto koe ja ozna~i novata era vo medici-nata. Denot pred nejziniot prv rodenden, naroditelite na Lajla im bilo kaàno dekatretmanite za leukemija na nivnata }erka neuspeale i deka taa }e po~ine. No re{enostana roditelite i lekarite od edna biotehno-lo{ka kompanija dovela do toa da i bide da-dena eksperimentalna terapija koja prethod-no bila izveduvana samo vrz gluvci. „ûdoto#od terapija koja zasega i go spasilo ìvotot,e male~ka kapsula ispolneta so geneti~kiizmeneti imunolo{ki kletki specijalno na-praveni za da go ubie kancerot vo nea. Ova japodigna perspektivata za sli~ni metodi koibi se koristele za tretirawe na cela paletageneti~ki bolesti.

Lice od milion dolari - Amerikanski hi-rurzi ja izvele najkompleksnata transplan-tacija na lice do denes, vklu~uvaj}i i kom-pleten skalp, u{i i o~ni kapaci. Bila potre-bna 26-~asovna operacija, za na povredeniot41-godi{en dobrovolec poàrnikar, da mu se„napravi# novo lice. Toj se povredil vo po-àr i imal izgorenici od tret stepen na ce-loto lice i glavata. Moral da ~eka pove}e odedna godina na registriraniot donator za ce-losno da se sovpadnat ne samo krvta tuku ibojata na koàta i kosata. Donatorot bil 26-godi{nik koj zaginal vo nesre}a so motor.

Demencija - Podatoci od farmacevtskatakompanija Eli Lili naveduvaat deka lekotsolanezumab moè da go sopre napreduvawe-to na demencijata za okolu edna tretina.Umiraweto na mozo~ni kletki kaj Alchajme-rovata bolest vo momentov e nesopirlivo.Solanezumab moè da gi odrì vo ìvot mo-zo~nite kletki so napa|awe na deformiran-ite proteini, nare~eni amiloidi, koi se na-trupuvaat vo mozokot za vreme na Alchajme-rovata bolest. B. Arsov

Interesni otkritijaSpored zapisite na rimskiot pisatel Plinij

Postariot, Rimjanite odgleduvale 8 razli~nisorti na cre{ni, a denes se odgleduvaat po-

ve}e od 1.500 vidovi. Zdravstvenite pridobivki odovaa hranliva ovo{ka odat vo ~ekor so nejziniotoblik i boja. Cre{ite se odli~en izvor na vitami-nite A, V1, V2, V3, V6, S i K, kako i na kalium, ka-lcium, èlezo, bakar, mangan, magnezium, fosfor icink. Sodràt prehrambeni vlakna, celuloza, pek-tin, organski kiselini (jabolkova, limonova, vins-ka) i ne{to proteini i jaglenohidrati. Posebno sebogati so antioksidansi. Eve gi blagodetite odcre{ite:

[titat od rak - Plodovite na cre{ata se bogatiso lutein, zeaksantin i beta-karoten - spoevi koise poznati „~ista~i# na slobodnite radikali - pot-vrdeni pri~initeli na rak. Vo niv isto taka obil-no e prisuten i kvercetinot, bilen pigment od gru-pata flavonoidi. Spored rezultati na mnogubrojniistraùvawa ovoj spoj poradi svoite silni anti-kancerogeni svojstva zna~ajno pridonesuva vo pre-ventiva od rak. Ako go imame pred vid faktot dekakvercetinot e sodràn i vo medot, jabolkite i lu-kot - namirnici koi se nao|aat na samiot vrv naskalata na najzdravi namirnici, toga{ opravdano icre{ite moème da gi smetame za ovo{ki od nepro-cenliva vrednost.

Go {titat srceto i krvnite sadovi - Kaliumotvo cre{ite zna~ajno pridonesuva kon zdravjeto nasrceto. Konzumiraweto na namirnici bogati so ovojmineral moàt da bidat od korist vo regulirawetona krvniot pritisok, srcevite ot~ukuvawa i elek-tri~nata aktivnost vo srceto. Steroli - bilni spo-evi od cre{ite - pomagaat na priroden na~in da gonamalat holesterolot. Potvrdeno e deka konzumi-rawe na namirnici koi se bogati so ovie spoevi mo-è da ja namali vrednosta na lo{iot holesterol ido 20%.

Pomagaat kaj vospalenija - Cre{ite se poznatipo svojata sposobnost za ublaùvawe na vospaleni-jata. Antocijaninite, spoevi koi na cre{ite im jadavaat crvenate boja, imaat silno protivvospali-telno vlijanie bidej}i imaat sposobnost da gi in-hibiraat enzimite koi igraat klu~na uloga vo pro-izveduvawe na prostaglandin - prirodna hemika-lija koja u~estvuva vo vospalenijata. Konzumirawe-to cre{i moè da pomogne protiv hroni~ni bolesti

kako {to se giht, artritis, fibromialgija (bolnasostojba na muskulite), sportski povredi i mnogudrugi sli~ni zdravstveni tegobi.

Gi namaluvaat bolkite i ja vra}aat silata -Plodovite od cre{ata ili nejziniot sok imaat spo-sobnost da gi namalat ili vo celost da gi otstranatbolkite i fizi~kata i mentalna iscrpenost. Ednoistraùvawe pokaàlo deka sportistite koi pielesok od cre{i pred trka na dolgi pateki imale po-blagi bolki vo muskulite po trkata, za razlika odostanatite u~esnici. Istraùvawa potvrdile dekaso piewe sok od cre{i moè vo rok od 24 ~asa da sevratat duri 90% izgubena sila vo tek na sportskiaktivnosti ili naporna fizi~ka rabota. Sporedtvrdewa na eksperti, 20 cre{i se poefektivni odedna tableta aspirin.

Gi ~istat bubrezite i mo~nite kanali - Cre{i-te se izvonreden diuretik {to zna~i deka go podo-bruvaat izla~uvaweto na urinata. Osven plodoviteod cre{ata vo narodnata medicina ve}e so stole-tija se upotrebuvaat i dr{kite. Od niv se podgot-vuvaat ~aevi koi se upotrebuvaat za topewe na ka-mewa vo bubrezite i ~istewe na mo~nite kanali.

Se griàt za zdravjeto na koskite - Ovaa superovo{ka se smeta za izvonreden izvor na mineralotbor, koj isklu~itelno povolno vlijae na zdravjeto ikvalitetot na koskite. Tuka e i kalciumot ~ij nedo-statok so tek na vreme moè da dovede do gubewe nakoskenata masa. Mineralite koi se prisutni voplodovite na cre{ata se od golema va`nost zazdravjeto na koskite. Osven toa magneziumot e ne-ophoden za apsorpcija na kaliumot i negovo vgradu-vawe vo koskite.

Ja ublaùvaat nervozata i razdrazlivosta - Zaprevencija i eliminacija na nervozat, razdrazli-vost, glavobolka, nemiren son i sli~no, prirodnore{enie moè da bide melatoninot prisuten vocre{ite. Ovoj hormon koj go la~i epifizata ima blagsedativen efekt, a moè da bide od polza i kaj iz-gorenici od sonce, iritabilno crevo i epilepsija.

Pridonesuvaat za mlade{ki izgled - Blagoda-renie na svojot sostav cre{ite moàt da vi pomog-nat vo nastojuvaweto da ja zabavite pojavata na zna-ci na stareewe kako {to se br~ki, celulit, suva ko-à i suva kosa i sli~no. Tie se dobar izvor na vit-aminot A, neophoden i za zdravjeto na o~ite i za~u-vuvawe na dobar vid. T.G.

Cre{ata - riznica na zdravje

ZABAVAPENZIONER plus 94 maj 2016 19

Golema me{anica vo avtobus, a eden ~ovek se prilepil do ednadama od triesetina godini.

- [to sakate, ve molam? - go pra{ala taa.- Ni{to, ni{to!... po~nal zbuneto da odgovara sopatnikot, pocr-

venet vo liceto.- Pa, ako ne sakate ni{to, toga{ pu{tete nekoj drug {to saka.

*****Mu veli tatkoto na sinot koj se podgotvuva da odi vo Tajland:- Da se ~uva{ tamu sinko, ima sekakvi devojki - prostitutki,

bolesni...Moè{ da se zarazi{. Potoa, }e ja zarazi{ sosetkata, taa }e me

zarazi mene, jas majka ti... A ti ja znae{ majkati!... ]e ni izumreceliot kvart.

*****Tatko ga sednuje oènetoga sina, pa mu vika:- Dobro bre, budalo edna... Neli ti e sram bre, oènet si, a ide{

po ène... Pa deca ti idev bre u {kolu, ne biva vi{e ovakojSin ga gleda, pa mu vika:Hmmm, a tato? [to predlaga{? Da gi ispi{u li deca od {kolu, a?

*****Sega koga sme vo brak moè{ da mi kaè{ so kolku maì vkup-

no si bila.

- Ne, nema, }e mi se naluti{.- Nema da ti se nalutam.- Dobro - sedum.- Jas sum sedmiot ili bez mene?...- Ne, ti si ~etvrtiot.

*****Dova|a mu` doma, cel is~erupan, umaàn sas karmin, pudra po

ko{uqu, izgled kako da ga isfrqila poplava- I, {to se desi, more nesre}niku?... pra{uje ga èna dok otvara

vrataTugo, èno... Nema da veruje{ be{e u cirkus pa klov na kraj svi

ne izgu{ka

*****Dva iznemo{teni maì {etaat niz pustina i sretnuvaat beduin

i go pra{uvaat kade moè da najdat voda, a toj im veli: - Samo odete pravo, sledniot vtornik svrtete desno.

*****Cvetko mu objasnuva na na Trpe kako zavr{ila negovata kavga so

ènata. - I kako se smirivte? - go pra{uva Trpe.- Dopolzi do mene na kolena.- I {to ti re~e?Izleguvaj od pod krevetot, da ne ti dojdam tamu.

Volkot zbrkal edno jare koe zaostanalo zad svoe-to stado. Jareto se svrtelo i mu reklo:

Drag volku, znam deka za mene nema spas i deka sumtvoj plen, za dane zaginam nes-lavno, te mo-lam, zasviri miza da zaigram.

Volkot zas-virel, a jaretozaigralo. No,koga svirkata jaslu{nale ku~i-wata, tie ved-na{ dotr~ale,pa po~nale dago brkaat volkot. A volkot se svrtel kon jareto i murekol:

[to si barav, toa si najdov. [to mi treba{e daglumam svira~ koga sum kasap!

Jareto i volkotHumor

KRSTOZBOR1. Otvori ja ustata samo ako ona {to }e go kaè{ e pouba-

vo od ti{inata.2. Vojskata od ovci predvodena od lav }e ja porazi vojska-

ta od lavovi predvodena od ovca.3. Edna edinstvena gre{ka doveduva do dupla nesre}a.4. Veruvaj vo ona {to }e go vidi{, ogradi se od ona {to }e

go ~ue{.5. Pra{aj patalec, a ne gatalec.6. So ubav zbor i dobrina i slonot }e moè{ da go po-

vle~e{ za uvo.7. Vetrot ~esto duva sprotivno od posakuvanata nasoka na

brodot.8. Ako si nakovalnata, bidi trpeliv. Ako si ~ekanot, udri

silno.9. Onoj {to bara sovr{en prijatel, zavr{uva bez prija-

teli.10. Son~eviot zrak sekoj pat na krajot sozdava pustina.11. Drì se podaleku od zloto, ako moè{ samo sedi i

gledaj.12. Potrebnata vrska pome|u dvièweto i vremeto e vis-

tinska, vremeto e ne{to {to du{ata go sozdava vo dvièwe.13. ûvajte zelena treva vo srceto i moèbi slavejot }e

dojde.14. Ako ja pobedi{ gordosta }e stane{ dobar. Ako ja nad-

mine{ lutinata }e stane{ vesel. Ako ja nadmine{ strasta}e stane{ uspe{en. Ako ja nadmine{ al~nosta }e stane{sre}en.

15. Nikoj ne moè da upravuva so onoj {to ne moè daupravuva samiot so sebe.

16. Ako se pla{i{ - ne pravi go toa, ako ve}e go pravi{ -nemoj da se pla{i{!

17. Pobedata pokaùva za {to si sposoben, a porazot -kolku navistina vredi{.

18. Ne otvoraj vrata {to ne }e moè{ da ja zatvori{.19. Maìte {to ne gi oprostuvaat malite nedostatoci na

ènite, nikoga{ nema da moàt da uìvaat vo nivnitedoblesti.

20. Ako svoite tajni gi otkrie{ na vetrot, ne smee{ da goobvinuva{ vetrot za toa {to im gi otkril na drvjata.

21. Ako moè{ da ima{ s¢, ne se zadovoluvaj so malku, noostavi sepak ne{to {to }e posakuva{!

22. Ona {to doprva doa|a e podobro od ona {to is~eznalo.23. Edna{ go pra{ale Dalaj Lama {to go voshituva naj-

mnogu od s¢.- ôvekot! - Odgovoril toj. - Najnapred go `rtvuva svoe-

to zdravje, za da napravi pari. Potoa gi tro{i ovie pari zaobnovuvawe na zdravjeto. Celoto ova vreme toj tolku segriì za svojata idnina, {to nikoga{ ne i se nasladuva nasega{nosta. Kako rezultat na toa ne ìvee ni vo sega{nos-ta, nitu vo idninata. Osven toa ~ovekot ìvee taka kako ni-koga{ da ne }e umre, a koga umira àli za toa {to ne ì-veel.

ZANIMLIVOSTI

Dime

M.T.

re{enie: kolak, krka, ostrava, md, sa, pandev, a, asa, aero, vitkalnik, kari, tik, a, sedokos, vri, {t, osoj, korisnici,beg, navev, alija, ajova, ilok, otan, doma}instva, a, spiker, delitel, nanar, arenacija, itala, baraka, sv.

penzionerplus

vlakna naglavata

vid insekt

lenatrakovska

merka zapovr{ina kapak

penzionerplus prokopi rentgen

starose-delci nakampu~ija

branitelna sud

kola~e zakanewe na

svadba

reka voslovenijapritokana sava

valevo

grad vo~ehoslo-

va~ka

mendele-vium

bale

stojanaralica

korist,polza

na{ fudb.Goran

(fotos)amerikan.

peja~

prvatasamoglas-

ka

evrejskikral

poran.srp.fudbalervelibor

vozduh(lat.)

grad vogrcija

penzionerplus

vid pita

vid peruanska

bilka

penzionerplus odaja

vidlitera-turno delo

godinata {to

doaga,odgodina

izvik

topovskiprikolki

konstanta

te{koindustr.

drvoristo sa-marxiev

angstrem

vrat

liceso seda

kosa

vid polot-ska akro-

bacijaavtomob.

natprevar

vid glina

{tip

inserti,izvado-

ci

vla`no iladno

mesto bezsonce

polzuva~iuìvateli

nakana

pojas kajpravo-

slavnitekalu|eri

turskatitula

nanos

samog-laska

mulim.ma{ko

ime

ènskoime

sojuznadràva vo

sad

mesto vovojvodina

merka zapovr{ina

francus.naziv za

natopritiok

(hrv.)

penzionerplus

soni{ta

ekono-mati

drum

alt

reka voukraina

~ita~ natekstpreku

radio iliteleviz.

agostinabeli

broj so koj{to sedeli

radium

vidpolàv

peso~nabawa(lat.)

najstarprevod nabiblijata

drvenaku}a

silvi vartan

VIDICI PENZIONER plus 94 maj 201620

Poznatiot naturaliziran ohri|anec, profesor po violina, rakovoditel naKUD „\erdan# i na horot „Raspeano |erdan~e#, Metodija Barakoski -Mende, neodmna ja promovira svojata zbirka pesni „\erdan od raspeani

noti#. Zbirkata sodrì po-ve}e od 70 pesni, ~ij kom-pozitor, a na pogolem delod niv i avtor i aranèr, etokmu Barakoski.

Na promocijata na kniga-ta za negovoto bogato dose-ga{no tvore{tvo i rodite-lskiot odnos kon negoviteigraorci i u~enici od mu-zi~koto u~ili{te, besede-{e negovata nekoga{nau~eni~ka po violina Mari-na âdo, poznat violinist isopstvenik na privatno mu-zi~ko u~ili{te vo Skopje, koja vo svojata beseda re~e deka Barakoski e edenod najistaknatite lu|e od kulturniot i muzi~kiot ìvot vo Ohrid.

- Celiot svoj raboten vek go posveti na najmladite talenti vo na{iot grad.Ja imav taa sre}a da bidam negova u~eni~ka. Toj magi~no gi "zarazuva{e#,svoite u~enici so muzika. Negoviot pristap sekoga{ be{e sve` i neobi~en i sosekoe dete znae{e da napravi izvonreden kontakt, taka nie u~enicite negopove}e go sakavme duri i od violinata#, re~e âdo.

Promotorot na knigata, i negov sorabotnik, tekstopisec na mnogu pesni~ki zaDetskoto festival~e: „Raspeano ribar~e#, m-r Mil~o Jovanoski, so dlabokapo~it potencira deka Barakoski osobeno voodu{evuva so svojata trudoqubi-vost i energi~nost, i vo tretoto doba od svojot ìvot uspeva da bide kreativ-en i osloboden od site stegi na ìvotot.

- Toj e sekoga{ so violinata i sintisajzerot vo prostoriite na „\erdan# kadese ra|aat melodiite, a i tekstovite. Taka nastana i ovaa zbirka pesni i stiho-vi, naj~esto namenski pi{uvani koi pogolemiot broj stanaa hitovi me|u najmla-dite i se prenesuvaat od generacija na generacija. Mende kako {to ednostavnomiluvaat da go narekuvaat ohri|ani, pi{uva za golemite hristijanski prazni-ci Boìk i Veligden, za majkata, drugarite, Ohrid i ezeroto, re~e Jovanoski.

Avtorot na zbirkata, potencira{e deka pesnite vo zbirkata koi se del odnego, se podarok za najmladite, i izrazi nade` deka tie }e ìveat i }e se peati ponatamu od idnite generacii.

Inaku, Metodija Barakoski - Mende e roden 1943 godina vo Kukure~ani - Bi-tolsko. Detstvoto go minuva vo Prilep kade {to so semejstvoto se doseluva na6-godi{na vozrast. Vo Prilep go zavr{uva osnovnoto i srednoto obrazovanie,a Vi{ata pedago{ka {kola vo Skopje, otsek muzika. Po zavr{uvaweto na stu-dite se vrabotuva kako profesor po violina vo Osnovnoto muzi~ko u~ili{te"Metodi Pat~e# vo Ohrid. Negoviot anga`man rezultira so golem uspeh za {tood Zdruènieto na Muzi~ko-baletskite pedagozi na Makedonija dobiva "Priz-nanie za u~estvo i postignati rezultati na dràvni natprevari po violina#.Kako profesor raboti se do svoeto penzionirawe vo 2005 godina. So svojot ne-presu{en entuzijazam Barakoski }e ostane zabeleàn kako organizator i za naàl edinstveno izdanie na festivalot "Pesna za Ohrid#, a od osnovaweto ka-ko kompozitor i umetni~ki direktor postojano e vo ekipata koja go organiziraDetskiot muzi~ki festival "Raspeano ribar~e#. Barakoski izvesen periodbe{e i violinist vo muzi~kiot sostav pri KUD “Dalgi#, na ZP Ohrid i Debrca.

K. Spaseski

Ohrid

Neumorniot u~itel po violina,tekstopisec i aranèr

Koga vo Demir Hisar }e se spome-ne imeto na Goce Xarevski toavedna{ asocira na preciznost,

to~nost, perfekcija.Toa se osobinikoi go krasat demirhisarskiot penzi-oner, majstor za izgradba na ~e{mi,fontani i ureduvawe na dvorovi.

Goce e roden vo selo Slep~e vo

1949 godina. Vo brak e so Jovanka sokoja imaat dve deca od koi ima 3 vnu-ci. Se {koluval vo rodnoto mesto i na19 godini za prv pat zaminuva vo Av-stralija kade se zadrùva 5 godini.Vo rodnoto selo se vra}a zaradi slu-èwe na voeniot rok i posle toa u{tetri pati odi i se vra}a na pe~alba. Vodale~nata zemja raboti vo mnogu poz-nati i golemi kompanii kako {to se:„xinot# kako {to ja narekuvaat èle-zarata "Stillwork# vo Portkembla, potoavo najgolemata fabrika za sladoled

"Streeticecream# vo Sidnej kade preda-nosta i posvetenosta kon rabotatapridonesuvaat Goce da napreduva dooperator od nivo 1. Posledniot patkoga prestojuva vo Avstralija rabotivo Avstraliskiot nacionalen univer-zitet vo Kanbera. Dobriot glas za maj-storot brzo se {iri, pa taka vo slo-

bodnoto vreme so ma-la pomo{ na povol-nata klima, vo tekotna celata godina giureduva, ukrasuva idekorira dvorovitena na{incite vo Sid-nej i Kanbera i gipretvora vo remekdela sozdadeni od~ove~ka raka.

Toa go pravi i ovde.Na negovata ku}a idvor vo rodnoto Sle-p~e moàt da mu po-zavidat i najubavitedvorci vo Germanija ivise~kite gradini na

Vavilon. I seto toa izgradeno i nap-raveno li~no od Goce Xare. Prizna-nieto za toa }e go dobie vo 1988 godi-na vo toga{nata mnogu popularna emi-sija „Znawe-Imawe” vo koja negoviotdvor e proglasen za najubav vo Make-donija. Na povr{ina od 1.000 m2 s¢ epodredeno kako pod konec, a postoi ieden del koj e namenet za ptici kade{to se sre}avaat ukrasni koko{ki,potpolo{ki, fazani i drugi egzoti~niptici. Vo dvorot ima i 15 ku}arki zavrap~iwa, lastovi~ki i klukajdrvci,

3 fontani, 5 ~e{mi, 8 masi so klupi zasedewe... Pokraj site preubavi rabotikoi gi vidovne vo slep~anskiot Versajnajgolema atrakcija e objektot za pe-~ewe rakija koj od dvorot e oddale~en70 metri, pa taka preku crevo rakija-ta se to~i direktno vo ~a{i na ednaod masite vo dvorot. Dvorot mu e se-koga{ poln so gosti koi qubezniotGoce srde~no gi pre~ekuva i posluù-va so najprefineti vrsti na kafe.

Za Goce velat kade {to toj }e fati-fateno e, {to vo prevod bi zna~elodeka negova najdobra odlika e preci-znosta so koja gradi mnogu ne{ta, aosobeno interesni ~e{mi od kamen,mermer, travertin i drugi prirodnigrade`ni materijali, pa zatoa zaslu-èno go dobiva epitetot na ~ovek kojna kamenot mu vdahnuva ìvot.

- Bezbroj ~e{mi imam napraveno,no samo za primer }e spomenam dekapokraj patot od Slep~e do manastirs-kiot kompleks Sv. Jovan Prete~aimam izgradeno 7 ~e{mi i toa bez ni-kakov nadomestok od nikoj. Mi pri~i-nuva zadovolstvo vo ovie penzioner-ski denovi od sekoj izvor da napravam~e{ma, pa taka {tom vidam voda odmaja zamisluvam ~e{mata vo glavata i zanekolku denovi ja pravam, - ni veliGoce.

Po krivulestiot pat popoleka gonapu{tame seloto Slep~e, a vredniotmajstor Goce po~nuva da go tovari ka-menot vo svojot xip i da se podgotvuvaza izgradba na u{te edna ~e{ma nadseloto.

Zoran Stevanovski

Demir Hisar

ê{mite na Goce Xarevski od Slep~e

Na den 02.05.2016 god. vo prekrasnite predeli naManastirskiot kompleks Sv. \orgija vo selo Ora-ovica be{e odràn 12-ot me|unaroden folkloren

festival "Veligdenski sredbi 2016 god.#

Na den 08.05.2016 god. vo krugot na crkvata PresvetaMala Bogorodica vo Iwevo se odrà 21-ot festival naizvoren folklor "Gajda Iwevo 2016 godina#

Na ovie dve sredbi, KUD Penzioner od Radovi{ sepretstavi vo najdobro svetlo so izvorniteinstrumenti: kaval, gajda i tapan, kako i soraznovidni sve~eni narodni nosii i oblekikoi go izrazuvaat na{iot identitet.

So svoite izvedbi penzionerite gi vratijaod zaborav, svadbarskite pesni, ora i obi~aipovrzani so tradiciite od na{iot kraj.

So ovoj nov bran na kulturno tvore{tvopenzionerite i ovoj pat pokaàa deka se pri-mer za pomladite generaci, za toa kako trebada se ~uva i dograduva na{eto kulturnobogatstvo. Qiqana Mladenovska

ZP Radovi{ i Kon~e

Uspe{no u~estvo na dva festivala

[estti maj, 2016 godina, na\ur|ovden, be{e porazli~enod mnogu drugi prazni~ni de-

novi. Toj den vo centarot na nasel-bata Otovica kraj Vele{koto Ezero,be{e otvoren nov dom za penzionerii mladi od ovoj del na Op{tinataVeles. Vo ovoj ubav objekt zabava ispokoen prestoj }e po-~uvstvuvaat ne samopenzionerite od nasel-bata, tuku i mladite,koi dosega se druèa naotvoren prostor, pa i vozimski uslovi.

Domot iznikna na te-melite od porane{natazgrada na op{tinataOtovica koja stoe{erazru{ena kako spomenna edno vreme koe oda-mna pominalo. Na radost na siteìteli na ova naseleno mesto cen-tarot zali~i na ureden prostor sotrevnik i so cve}e zakiten.

Ovaa radost vo toj ubav i veselpraznik \ur|ovden na penzioneritei mladite od Otovica im ja prirediZdruènieto na penzioneri od Ve-les.

- Ovoj dom Zdruènieto go izgradikako del od programata za me|usebnodruèwe i komunikacii me|u pen-zionerite i mladite. Objektot }esluì za kulturno zabavni - aktiv-nosti i salonski igri - {ah, domino,karti, a }e organizira zaedni~kiizleti i pro{etki na nemo}nite ipoisto{tenite lica od gradot koi}e sakaat da pro{etaat okolu eze-roto.

Zdruènieto, spored programataza rabota vo 2016 godina }e prodol-ì so izgradba na ruinirani zgradii vo naselenite mesta vo Azotot ka-de ima prekrasni klimatski usloviza prestoj i rekreacija. Taka segazapo~nuvame so izgradba na rekrea-tivni domovi vo Bogomila i Oraovec

kraj Veles, koe mesto se nao|a naokolu 800 metri nadmorska viso~i-na. Na{eto zdruènie se zalaga zapodobruvawe na uslovite za zabavai rekreacija na na{ite ~lenovi, -veli pretsedatelot, Vele Aleksov-ski.

Otkako objektot be{e pu{ten voupotreba so prigodna sve~enost nakoja prisustvuvaa i pretsedatelotna Mesnata zaednica Otovica, Sla-v~o Davitkov kako i pretsedatelotna Sojuzot na mladinata pri Op{-tina Veles, Filip Spirkovski, ob-jektot be{e osveten od strana nasve{teno lice. Potoa zabavata pro-dolì so pesni i ora pred Crkvatavo naselbata koja go nosi imeto nasvetecot „Sveti \or|ija”.

N. Aleksoska

ZP Veles

Nov dom za penzioneri imaldi vo Otovica

Koga }e se spomene imeto na poznatata makedonska pi-satelka Dragica Naj~eska kaj mnogumina ~itateli sejavuva netrpeliva èlba da doznaat {to novo sozda-

la. Vo izdanie na Fondacijata Makedonika neodamna iz-leze od pe~at nejzinata najnova zbirka poezija „I KRV ISMRT I NADE@#, treta pored, vo koja se zastapeni pesniso {iroka tematika, pi{uvani vo razli~ni periodi odtvore~kiot ìvot na pisatelkata smesteni vo sedum cik-lusi. Preokupaciite se dviàt od op{testveno angaìra-na poezija koja se zanimava so ne tolku dale~noto minatono i so aktuelnite op{testveni previrawa, preku lirikai preokupacii prepoznatlivi vo poetskiot rakopis na Naj-~eska, vrzani so ìvotot i smrtta, so minlivoto i ve~noto,do pesni za skopskiot zemjotres. Koga }e gi pro~itate pes-nite od ovaa zbirka, postojano }e se navra}ate na niv, }egi prepro~ituvate i sekojpat }e otkrivate novi ne{ta. Ikako {to }e re~e za niv nejzinata prijatelka profesorka-ta po angliski i literatura, makedonka- koja ìvee vo da-le~nata Japonija Mirjana Kasuga, vo pesnite na Naj~eskaistorijata e dadena niz filozofija (pra{awa i odgovori),filozofijata niz lirika, lirikata e dadena niz bogats-tvoto na lingvistikata: bezbroj metafori, komparacii,personifikacii, i osobeno, kreacija na novi zborovi (ko-vanici), i seto toa so vistinski talent i koristewe do ma-ksimum na dvojni prefiksi i sufiksi na makedonskiot ja-zik. So ova Naj~eska dava golem pridones vo makedonskiotliteraturen jazik .

Na pra{aweto kako go odredila naslovot na zbirkata-eve {to odgovori Naj~evska:

„Mojata lirika ukaùva na toa deka koga Teloto is~ez-nuva, Du{ata zaminuva, Duhovnosta, odnosno, idealite os-tanuvaat. Zatoa vo naslovot pokraj zborovite „KRV# i„SMRT# e i zborot „Nade`#. Na knigata treba sekojpat da ise navra}ame, zatoa {to taa sekojpat ne u~i. Knigata opo-menuvaj}i n¢, n¢ ubeduva vo na{ata blagorodnost, ni ovoz-moùva bezbroj prijatni migovi... Knigata i na lu|eto odtretata doba treba da im bide najdobar drugar, prijatel,za{to taa nema da dozvoli nikojpat da se po~ustvuvameosameno. Knigata e vistinski patokaz vo ìvotot. Za mene

taa be{e ìvot, opstojuvawe...Sozdavaj}i gi moite dela, nalu|eto im upatuvav, i seu{te gopravam toa, poraki vo koi gi po-tsetuvam deka ìvotot e ubav,lo{ata sre}a e minliva, kakonaobla~uvawe, nevreme, koe br-zo pominuva#, - veli Naj~eska. Ieve potkrepa na kaànoto soizvadok od nejzinata pesna „Nemoème#:

No oddaleku silen grme`se naslu{nuvaneskrotliva Bura kakoda se podgotvuvaso molwi da gi rastera oblaciteza da blesne ~udesniot sjaj na ôvekovoto Izgrejsonce.So Naj~eska na ovaa sredba razgovaravme za mnogu temi

vrzani za literaturata, za nejzinoto tvore{tvo i vo ovie- penzionerski godini, za zna~eweto na knigata i ~itawe-to. No ona {to vo posledniov period gi preokupira nejzi-nite misli pokraj pi{uvaweto, e kako knigata, osobenodelata na makedonskite avtori, da im se dobliì na ~i-tatelite, posebno na mladite. Za ovaa cel podgotvena e dasorabotuva so site istomislenici i dobronamernici. I vosvoite 83 godini od ìvotot, taa ima golema energija ièlba da sozdava i da raboti na afirmacijata na ubavopi{aniot zbor.

Inaku Dragica Naj~eska na makedonskite ~itateli im epoznata po svoite romani, golemiot broj raskazi, i po tri-te zbirki poezija. ^len e na dru{tvoto na pisateli na Ma-kedonija od 1969 god. Za svoite dela ima dobieno pove}enagradi i priznanija. Denovive zaedno so tri nejzini pes-ni, izleze vo izdanie na „Antolog#, panoramski pregled napoetesite od Makedonija, priredeno od poznatite poetesiElena Prenxova i Olivera Docevska. Na krajot da i posa-kame na Dragica Naj~eska dolg ìvot, natamo{ni inspira-cii za novi dela i ispolneti penzionerski denovi.

Cvetanka Ilieva

Dragica Naj~eska: Ne gi brojam godinite, gi brojam delata

Documents

PENZIONER + br. 94.qxd